/ N gfcbllahed and dtotrilmtod «nd» permit \Ko. 686) mthorttod by the Act of October 8,191T, on flU al the Pot Offlcc Tork, H. Y. — By order of Hn Preddtxit, 3L 8. I!orieaon, Postmaster General Največji slovenski dnevnik § v Zedinjenih državah :- Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. | The largest Slovenian daily Q1 in the United States:- HI Issued every day except Sundays and Legal Holidays. Q 50,000 Readers qj Telephone: COBTLAXDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Telephone: CORTLANDT 4687. NO, 204. — ŠTEV. 204. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 30, 1918. — PETEK, 30. AVGUSTA, 1928. VOLUME XXVL — LETNIK XX VL Oficijelna poročila Pozdravljeni v ameriški metropoli! -000- Francosko poročilo. Pariz, Francija. 29. avgusta. tekom katerih je imel sovražnik v nedeljo popoldne ob dveh se velike izgube. Tekom noči smo v Aeolian Hall v New Yorku svoje postojanke zapadno od vasi ;tretji letni koncert Zveze Jugoslo- Tekom dneva je šla naše napredo-'Oppy nekoliko umaknili in s eer vanskih Pevskih društev. To je či-vanje naprej v okraju ( anal du'radi ponovnih napadov sovražni- 3to preprosto dejstvo ter se glasi Nord. do katerega srno dospeli ob ka. — rekako suhooarno kot kaka obi- eeli njegovi dolžini, ra/.ven v bli-| število jetnikov, katere s„„, čaJna časnikarska vest. Kljub te-žini t at i guy in Sermaize. ZavZel»'ujeU G(| avgusta naprej, pre- mu pa tlcl v1?1em kratkem ^^ smo Vt.esi.oy gozd. severoiztočno kaa 2G.000. V istem času smo za neizmc™0 veliko n s tem se hoce- od Kxuvilly ter Beaurains. Nadalje proti jugu smo zavzeli Noyou po ostrem boju ter napredovali do južnega roba llappliu-courj. .Južno od Novon smo se po lastili južnih obronkov gore Si. Simeon ter zaveli Laudrimont in Morlincourt. V roke nam je padlo ver sto jetnikov. Med Oise in Aisiie so nase čete na različnih točkah prekoračile re- plenili nekako 100 topov. V zadnjih ljo.jili severno in južno od Somme >o igrali tanki aktivno nlogo ob vseh mogočih prilikah ter nudili izvrstno službo v sodelovanju z infanterijo in drugim orožjem. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija. 'JM. avgusta. — ko Ailette in sicer severno in juž- j pomeranski i„ ' /Hpi,dno pruski no od < haiups. kljub močnemu od-|p„lki s0 včeraj zopet zlomili na poru sovražnika. Cunv in Pont St. pade sovražnika Mard se nahajata v naših rokah.; rani ,,tt b< Belgijska komunikacija. — Na jlerije s., ši odelki so napadli v pretekli no- nika. mo pečati v naslednjih par izvajanjih. Če posežemo nazaj v zgodovino slovenskega priseljevanja v Ameriko, vidimo najprej veliko raz-oranost in predvsem nezavednost med vsemi onimi, ki so prišli v Ameriko skat si boljših življenjskih pogojev. Sprva so prišli far-merji in ljudje, ki so se hoteli stalno naseliti v Združenih državah ter priti polagoma do b ago-stanja. Za njimi so prišli de'avci in tok naseljevanja v Amer ko iz sloven- v^aki pot zavru Ji so vraž- skih krajev je vedno bolj naraščal ter zavzel končno obseg, ki je na- I spešno podpi-ega ognja svoje art i- na fronti treh kilometrov severno! Boirv Notre Dame j., bil sreJi- riaVn0St1 °STOzal mo dosegi, ter o-'rok sovražnika s pomočjo proti- Vs* l! ,|zselJence Je g^a v A- hranili. Zadali s«u« sovražniku t-1 napadov. Po novem sovražnem na- menk<> zelJa. da f materijalno o- pomore j o ter postanejo gospodarski neodvisni. Materijalna stran žke izgube ter privedli nazaj de- | padu na večer je ostal kraj v ro-vetdeset neranjenih jetnikov, ki so'kah sovražnika. £ rax i., uiuk '"J.u ujcifijčii. sKiin polkom na oboli straneh A. . , . Dnevno poročilo. - Tekom no-jras-rambrai ceste. Sedemkrat je so JJ°. SG »J«* v A*ne" či se je vršilo ob celi fronti ob vražnik zaman naskočil Tanki so ^ ze vstanovili ter uspeh na tem Somme živahno obstreljevanje. Upet in zopet šli naprej po cesti J3**™ Pol^ se J.e ^^ v Nemške čete so vprizorile v lo in v bližini nje in sledila jim je in- ^ tudi ono, cesar m mogoče za-lariuškem sektorju več presenetil-] fanterija v globokih formacijah. lTet\ ™ nl^ 2 V1 ?l0Vek V d°bnh ni I.napadov, ki pa so ostali brez-'Napad se ustavilo z ognjem naših S a razmerah, uspešni. Franeozi io s svoje strani j strojnih pušk in naših topov, ki ■• • 0&lasila se je v njih potreba, da vprizorili dva napada na sovražne'so prišli naprej do prednjih črt. daJ° duška ne le svojim materi-postojanke v Champagne ter ujele1 Kjerkoli je prodrl sovražnik v na- jalaim stremljenjem temveč tudi petnajst jetnikov. še pozicije, se ga je pov«Vl po- duševnim. gnalo nazaj na uspešen način. Materijalno 60 bili v večji ali Južno od Croisilles in južno- man)ši meri na varnem, in tako je iztočno od Mory se je zavrn'Jo an- PoVsem razumljivo, da se je prče-gieške napade. Juzno-zapadno on kake iu- leški Angleško poročilo. London, Anglija. 29. avgusta. Nočno poročilo. — Uspem i i napa-j Bapaume se niso vršile nika di. katere so ud 8. avgusta na- fanterijske akcije. Oster an prej izvedle Čete četrte, tretje i" ogenj je bil obrnjen proti mestu prve angleške armade, >o imeli za samemu. posledico, da so postale sovražnikove pozicije ob stari bojni fronti ob Somme nevzdržljive. Na celi fronli od Bapaunie miž-no je bil sovražnik prisfljen opu- V bitkah, ki so se vršile v loreK za Thillov, se je odlikoval 206. in-fanterijski polk. Dasiravno ogro žon od zadaj od sovražnika, ki je j prodrl črto. je devet kompanij te- lo med Slovenci v Ameriki delovati tudi v kulturnem oziru. Tesno spojene z vsakdanjim življenjem so bile podporne in dobrodelne organizacije in povsem naravno je, da se je pričelo gibanje med Slovenci ravno na tem polju. Kakorhitro se je zadostilo tozadevnim potrebam, so šli Slovenci Strt. ra/.ven jetnikov tud, topove;^ po]ka jržalo i/to-.ni rob kraja v Ameriki korak naprej, ter vsta-in drugi vojni inatenjal ter vse o-;do zadnjo patroue i?J 11ato 7 ba. lloviU svoja zabavna in družabna /cmlje, katero s. je s tako veli-|jonefi Xa gvojo las1no inK.ijativo društva. To je bil drugi korak so tri kompanije istega polka prišle na pomoč tovarišem ter vrgle sovražnika iz mesta. Severno od Somme je obnovil zgodaj zjutraj sovražnik svoje na pade med Flers in Curlu. V bl ži-i»i Hardeeourt je prodrl našo črto. (Jrenadirski polk cesarja Franca je vrgel sovražnika nazaj v Iju-tem protinapadu. Pri tem >»o mu pomagale beške čete. Razmere v Avstriji. kanskimi stroški pridobil tekom marca in aprila. Dospeli snn» na zapadni hreg r^ke Somme. nasproti Hrie in Peronnc ter zavzeli Hem. Severno od Hem smo napredovali na splošni črti Tumbles. Mor-val. Reaulencourt in Fremicourt. Danes so se na tej fronti vršili o-stri boji in nemški oddelki, ki so skušali zadržavati naše napredo vanje, »o imeli velike izgube. Danes zjutraj so se novo-zeiaud ske čete polastile mesta Bapaume ter pognale iz njega zadnje stra že sovražnika. sektorju severno o«f ..' urili. Švica. 'Ji), avgusta, me skuša sovražnik š' vedno dr- Trije italijanski častniki, ki so pozni i svoje pozicije. Naše čete so po begnili iz nekega ogrskega ujet-ostrih bojih krog Vraueourt.. Kcoust St. Meiu in Henrecourt-les-<"agni court napredovale ter ujele večje število sovražnikov. Severno od Searpe so bile naše čete potom današnj h uspešnih o-peracij v stanu ustanoviti >e zopet v pozicijah na Greenland griču, iz katerih jih je v torek potisnil sovražnik s protinapadom. Tekom dneva smo nadalje pridobili na o-zenilju na obeh straneh La\ve reke. severno od Bethune ter tudi iztočno od Nieppe gozda. London, Anglija, 29. avgusta. Dnevno poročilo. — Južno o(v Somme smo tekom noči vzdržali svoj pritisk ter napredovali v iztočni smeri. Severno od Somme, do okolice Fintaine-les Uroisilles, je potekla noč mirno. V anglešekm sektorju ob reki Searpe jci zvedel sovražnik močne protinapade tekom noči in sicer iz točno in južno-iztoeno od Yi>en-Artois, iztočno od Boiry Notre Dame ter v bližini Gavrelle. Te napade je zavrnilo po ostrih bojih njihovega duševnega življenja v Ameriki V tej in oni naselbini se je vsta-novilo klube, čitalnice, pevska društva in plošna izobraževalna društva. Med vsemi tei pa ni bilo ni-kake zveze, kajti vsako posamezno društvo je imelo za cilj da zadosti potrebam dotične naselbine. Med temi društvi kot kulturnimi činitelji so bila pevska društva go tovo najbolj važna / vsakem oziru. Vzbujala in gojila so namreč narodno zavest med Slovenci v Ameriki, ki bi drugače zapadli mrtvilu v težkem boju za vsakdanje življenje ter izginili brez sledu. --ooo-- Slovenska pevska društva so o-hranila v srcih naših rojakov v Ameriki plamen ljubezni do naše ožje in širše domovine, zavest, da pripadamo Slovenci ogromni slovanski družini, kateri je določena od usoda velika naloga bodoče preosnove sveta. V tem sm slu lahko *ečemo, d-a so bi1 a slovenska pevska društva v Ameriki ono, kar je držalo rojake skupai ter jim neprestano stav-ljalo pred oči potrebo ohraniti si svoio narodno individua.nost ter stremeti z vsemi silami za napredkom našega naroda. Ta pevska društva v Ameriki pa so imela eno veliko napako. V nj'-hovem delovanju ni bilo ničesar smotrenega. Preveč so bi'a k-ajev na ter niso imela nikakega stika med seboj. Ljudje, ki poznajo amenšku slovenstvo, in ki mu žele ves napredek, so spoznali to napako ter sklenili odpomoci temu z ustanovitvijo zveze pevskih društev, ki naj bi delovala na kulturnem po-Mu po jasno začrtanem programu in v vsakem oziru smotreno. Tako se je rodila ena najbolj važnih naših kulturnih naprav v Ameriki. To je bilo videti takoj, ko so združena pevska društva vprizonla svoj prvi koncert \ Johnstownu in to je bilo v:"deti tudi lansko leto ob priliki prireditve drugega koncerta v Cleveland, O. Veliko bolj pomemben pa je letošnji koncert, kajti vršil se bo v srcu Združenih držav, v največjem mestu na svetu, v New Yorku. Vršil se bo ne le pred slovenskim občinstvom, temveč pred širšo slovansko javnostjo, zastopano v New Yorku ter tud:. pred ameriškim občinstvom kateremu bo danu prilika spoznati se s krasoto in milino slovenske narodne in umetne pesmi. Slovenska pesem! Kdor pozna tebe, pozna dušo slovenskega in jugoslovanskega naroda, pozna njega boj, njega slavno, a žalos', rc. preteklost in njega najbolj čiste aspiracije. Gleda mu dušo kot v zrcalo in vidi vso plemenitost in vso nežnost te duše. Kdor pozna slovensko pesem, ve tudi, da je ta narod kulturen in da je vreden biti .polnovreden član velike družine narodov. V pomembnih in odločilnih časih živimo sedaj. Svetovna vojna pomeni za nas Slovence in Jugoslovane ne zmerno več kot pomeni za druge narode sveta. Pomeni namreč za nas BITI ALI NE BITI, življenje ali sm*t, vstajenje ali pogin. Veliki možje zavjniških narodov so prišli po natančnem študiran ju razmer in želja posameznih narodov, prizadetih v sedanji veliki vojni, do prepričanja, da je treba dati tem malim narodom popolno svobodo in neodvisnost, če se hoče svet trajno zavarovati pred katastrofami kakoršna je se-daija. Do tega prepričanja pa so prišli še^ potem, ko so spoznali, da so ti na'od' zbog svojih duševnih vr in vredni dobiti prostost iz rok velikih plemenitih, prostih naro-dcv. Do tega prepričanja so prišli in skleni1 i vreči vso- veliko utež sva-je sile na stran tehtn ce, kjer se nahajajo usode zavezniških in obenem tudi usode malih, dosedaj tlačenih slovansk-h narodov. Zmaga zaveznikov bo obenem tud-i rmoga svobode, zmagi demokratičnih načel in uničenje avto-kracije kot jo predstavljata Nemčija in Avstrija. Ko smo enkral debli Jjgoslo van: od --irani zaveznikov zagotovijo. da nam bode stali na strani do kon a ter nam pomagali k uresničenju naših teženj, je naenkrat p-isla za nas tudi dolžnost poka-z?ti zavezniškim narodom in predvsem Ameriki, da nismo le sposobni za svobodo, temveč da tudi znamo v polni meri cenit*' vse dobrote, katere so nam naklonili z njihove strani. Pojavila se je nalega pokazati rmeriškemu občinstvu, da smo Ju 2o;-;lovani že sedaj in kljub vsem o-viram od strani avstrijskih trinogov kulturen narod in da smo postali tak ed iiole s svojo lastno močjo in s svojim lastnim delom. Najlažje pa pokažemo to ameriški javnosti z našo pesmijo, ki je ed ni nepokvarjeni in čisti izraz in odsev naših čustev, naših želja :'n aspiracij te* obenem tudi zrcai> naše civilizacije. To so imeli v mislih možje, ki so sklenili vprizoriti tretji koncert Zveze Jugoslovanskih Pevskih društev v New Yorku. Hoteli so namreč predstaviti širši ameriški javnosti jugoslovansko pesem ter jo s tem še bolj utrditi v prepričanju, da je ta narod vreden svobode, kajti narod, k? ima tako lepe pesmi, izražajoč vso njegovo bol, vse njegove težnje in ki je tekom sedanje vojne na taka jasen način s krvjo potrdil svojo prisego, da hoče biti prost, vreden pomoči, katero so mu v tako obilni meri naklonili zavezniki. V nedeljo bo prv č v zgodovini Jugolovanstva v Ameriki zaorila pred širšo ameriško javnostjo jugoslovanska in slovenska pesem in prepričani smo. da bo ta dan eden najbolj značilnih in pomembnih v kulturni zgodovini jugoslovanskega živi j a v Ameriki. Vsled tega pozdravljamo prav "z srca slovenske uevce, ki so prihiteli iz daljnih k-a je v. da pripomorejo k večjemu uspehu prireditve. Pozdravljamo vse, ki bodo priča velikemu uspehu naših pevcev in ki bodo odnesli seboj dt mov zavest, da naša ideja zmaguje in da bo zmagala, da bo dan svobode kmalo napočil in da bo kma-lo na prosti jugoslovanski zemlji zaorila naša zmagoslavna himna: "NAPREJ ZASTAVA SLAVE!" Kako narašča angl. armada? -ooo TRDNO ZAUPANJE NA VSEJ FRONTI, DA SE SEDANJA O FENZIVA NE MORE IZJALOVITI. — RUPPRECHTOVA IN KRONPRINCOVA ARMADA. — NEPOPISNO JUNAŠTVO. — V BOJIH SE POSEBNO ODLIKUJEJO KANADSKE ČETE. — NEMŠKI JETNIKI. — PIŠE PHILIP GIBBS. -ooo- Vojnopo:očevalski gl. stan, 28. | — Da, je odvrnil kanadski ea>t-uvgusta. — Izza včerajšnjega dnejnik. — toda naši načrti niso vasi. so naše čete zopet napredovale.j Videl sem prihajati skupine Napredovanje se je izvršilo na več točkah med Searpo in Arra-mhii. Naša fronta se razprostira severno .n južno <..i Bapaume. do Tronesii. Bernafaya in Vautu. kjer •»o >e že v prejšnjih letih vojne vršili izvanredno vroči boji. Hvala Bogu. naši možje zdaj n<- umirajo več. da >i to ozemlje "-vojijo. pač pa žrtvujejo svoja življenja. d;< delajo pot zmagal-i'1'iii in napredujočim. Vs!ed slabega zdravja nisem bil par tednov na fronti, zdaj sem se pa vrnil, da pregledam, kaj se je i/preuieu.lo v tem času. Ko sem bil odšel, je -stala proti nam Rupprehtuva armada. Štela je nad 250 tisoč svežih čet. naj boljše izvežbanih vojakov. Nekaj njegovih divizij je sicer odšlo kroupriiicu na pomoč, vseeno smo pa morali ugibati, če je ta armada dovolj močna, da bo za vstavila naše prodiranje ali če bo dovolj močna, da lias bo napadla. Kot sem že rekel, se pa izza onega časa precej izpremeiiilo. — Sedaj je sovražnik v defenzivi in najbrže že težko prenaša udarce, ki padajo neprestano na njegova pleča. Inicijativa napada je popolnoma v naših rokah. Mi smo ga napadli na več točkah in smo ga — premagali. Izza 8. avgusta smo vjeli približno ">0 tisoč nemških vojakov in zaplenili približno 5(X) topov. Ni se pa izpremenilo samo bojišče, pač se je pa izpremenil tudi duh, ki navdaja borilee. Naši vojaki se bore. da dosežejo čimprej zmago in z zmago vred mir. To je njihovo edino upanje, ki s<* jim je pa že začelo vresničevati. Pa tudi sovražnik je precej izpremenil svoje mnenje. Oni nemški vojaki in častniki, ki so začeli svojo ofenzivo dne 21. marca, so danes povsem drugačnih misli kot n bili tedaj. Zdaj niti malo ne mi- jetnikov. Vsi so bili bledi in upadli. Med njimi jih je bilo tudi ne-.caj lahko ranjenih. Vsi so m> pa držali na smeh in vsem se je bra-io z obrazov veselje. Prihod Kanadeev .je pomeni! največje presenečenje za Nemce. Zadnjič so slišali o njih. k i» prodirali proti Rove zaeiio s Fran cozi. Nemcem ni niti v glavo padlo. da se bodo sestali žnjiuii severno od Arrasa. To je bil izvrsten uspeh tajnega manevriranja. Sedaj imajo Kanadci v rokah Bois du Sart. Najbrže >o zavzeli še nek drugi gozd v bližini, toda nisem gotov. Vem pa. da v tej siiterl neprestano predirajo. Danes zjutraj «cm se sestal -Kanadci. ko se je začelo napredovanje in ko so začela po telefonu prihajati prva poročila o zmagah. Nemci so se umaknili pri Cherisv in njihov zastorni ogenj je bil precej redek :{."». nemška divizija, ki jo sestavljena iz sumih zapadn b Pru->ov, je prišla uapomoč 21 1 diviziji ter vprizorila par protinapadov. Sedaj je pa že izgubila pogum in se je začela umikati. 214. divizija je pa skoraj popolnoma razdejana in se je ne sme več smatrati za vojskujočo se enoto. Jetniki so pripadali raznim stotnijam in bataljonom. Vjeli smo tudi nekega bataljonskega poveljnika in adjutanta. Ta uspeli je tem značilnejši. ker se je iij.-pada vdeležilo primeroma l«1 malo tankov in ker je naša infarite-rija zavzela gnezda strojnih pušk večjidel brez pomoči tankov. V Roeux so vjeli precej nemških vojakov in enega častnika. S tem častnikom sem se pogovarjal in v pogovoru mi je povedal, da se že dolgo časa cisto nič ne zanima za vojno. — Bog jo odločuje, — je rekel. — in Bog jo ho odločil... Nemci se ne bodo mogli več dol slijo na to. da bi zmagali na za- vzdržati na tej Črti in oni do-padnem bojišču. Sedaj žele vzdr- k™ vetlf>> da se ne bodo mogli. --žati se že vsaj toliko časa, tla hi ,>0 mojem mnenju .se bore samo se začela mirovna pogajanja. vsled tega, tla pridobe par dni ča-Veliko jih je pa tudi. ki pravi-predno se umaknejo na svojo jo. da jim ni popolnoma ni." mar,'s'*obrambno črto na drugi kakšen mir napoči, ampak hrepe- strani Peron ne. ne ed nole po tem, da bo mir. I ,zza 21. marca so se Nemci na s svojimi častniki so zelo neza- vs'' načine prizadevali, da bi kaj dovoljuj in nekateri, ki sem jili toda vm njihovi uspehi, danes videl, so žnjimi še več kot ki so bili le srednje važnosti, so nezadovoljni. Vjeli so jih Kanad-^«' izpreim-nili v poraze in v umi-ci v okolici Monehv in bilo j h je kanje. Uspeh v zraku niškega tabora, sta povedala, da so živilske razmere v Avstriji in celo na Ogrskem strašne za sred- __ nje sloje, revno kmetsko in mest- Francoski zrakoplovec je izstrelil no prebivalstvo, da pa imajo bolj- tekom sedmih mesecev petdeset še stoječi kmetje in delavci lep- nemških aeroplanov. še življenje kot kdaj poprej. __ Avstrijci sovražijo Nemce ii. s francosko armado v Franciji, avstrijski častniki ne pozdrav- 09. avgusta. — Poročnik Rene Ijajo nemških. Ako pridejo Nemci Fonek. najslavnejši francoski se-v kavarno ali gostilno, Avstrijci tjaj živeči zrakoplovec. je izstre-takoj odidejo. Vsakdo je že do m jz/u IIH»seca januarja letošnje-skrajnost sit vojne in za poročila g, K.ta petdeset nemških zrako, s fronte se ne briga nikdo. plovov. Skoraj z vsemi zrakoplov Hrane bo prihodnjo zimo pri, katerih stroje je razdejal, se manjkovalo, ker je bila žetev vse- je bor 1 v zraku, povsod slaba. Samo med 16. in 22. julijem jih je izstrelil enajst. . Nekemu časnikarskemu poroče- Kornilov baje živ. vaicu ki pa je vprašal, kakšne taktike se poslužuje, je odvrnil: Pariz, Francija. 29. avgusta. — _ Taktika? — Jaz se ne poslu Ruski revolucijonar Vladimir Bur- žujein nobene taktike. — Rečem cev pravi .da je dobil iz Rusije po- pa, da sem večino svojih uspehov ročilo, da je general Kornilov še dosegel s tem. ker se mi je posre-vedno živ. čeravno so že ponovno čilo poleteti višje kot se je pa na-poročali o njegovi smrti. hajal sovražnik. Tozadevno brzojavko je priob V boju, ki sem ga imel 16. juli-či! londonski 'Temps'. ja, sem napadel dva nemška stro- Amerikanci v akciji Pariz, 29. avgusta. — Z ameriške fronte, ki se nahaja ob Vesle ter v okraju -Juvignv. poročajo o težkih bojih. naporno« artiieri.ja, ki je začela obstreljevati hiše. v katerih »o se nahajali sovražniški strelci. Današnje poročilo naznanja, da so Amerikanci dobili premoč ter da že obkolujejo mesto. Manj srečne so bile pa anieri- t- j t- ■ ■ » ške čete pri Fismete. Sovražnik je Ko so dospeli včeraj zjutraj A- . . , . J 'najprej celo noc obstreljeval mesto. protu jutru je pa vprizoril splošen napad. Amerikancejii ni kazalo drugega. kot umakniti se, nakar so prišli Nemci v mesto. Ko so se Amerikanci umikali, jih j«- sovražnik obstreljeval s strojnimi puškam*, ki so se nahajale na bližnjih gričih. merikanci do Bazoehes. zapadno oil Fismes ob reki Vesle. so si na vse načine prizadevali zavzeti mesto, toda sovražne strojne puške so jim nudile strahovit odpor. Ker je bilo pa v štabnem načrtu. da se mora to mesto iztrgati sovražniku, je prišla infanteriji vt č Ii«>t dva tisoč. Ko so se bližali svojim že prej vjetim tovarišem, so jih veselo po zdravljaii in jim klicali ' bravo". Nemški vojaki torej smatrajo jetništvo za vel.ko srečo. Med njimi je bilo tudi nekaj častnikov, ki so hoteli še v jetni-štvu izvajati svojo avtoriteto. Ko c je eden med njimi pogovarjal z navadnim vojakom, mu .i'* rekel da mora •tati "habtaht"! Vojak se mu je pa nesmehnil ter odvrnil; — Sedaj m več habtahta. Zdaj je vse končano. V»*liko smo pretrpeli {K»d vami, v jetništvu sino pa vsi jed na k i. Sedaj jim je menda ja-no. da na zapadnem bojišču ne bodo nikdar izvojevali zmage. Ukrajinski kmetje. London, Anglija. 29. avgusta. Iz avtoritativnih poročil, ki so dospela zadnji ča*. je razvidno, da -e kmečki upori v 1 "krajini nadaljujejo ter da se ukrajinski kmetje skoraj neprestano bore z nemškimi in avstrijskimi silami. Že-lezničarska stavka še zdaj ni končana. Štrajkarji so na več mestih znatno poškodovali železniško progo. Poroča se. da v zapadnem delu Vojaki so -e zelo pritoževali Sibirije češko-slo\ ašlt« a' lir.ida Potop španske ladje. ja. katera je ščitilo šest drugih. Dvignil sem se nad oba zrakoplova ter vrgel na 11 ju bombe. Ko me je začelo zasledovati ostalih šest. sem jim s srečnim manevriranjem všel. Pariz, Francija. 29. avgusta. — Vprašate me. na kako razda-.Sem je dospelo poročilo, da je nek Ijo streljam? — Ponavadi na razT nemški podmorski čoln potopil daljo 150 metrov. Oe je razdalja špansko križarko "Crusa". C'aso-tako velika, sem gotov, da zacie p'sje pravi ,da bo to povzročilo nem. če je večja, streljam na sle- veliko krizo v odnošajih. ki vlada-po srečo. _ ___________ jo zdaj m^d Špansko in Nemčijo. nad svojimi častniki. Izjavili so. tla so jih neprestano pitali z novimi upanji na ".mago ter da so žnjimi brutalno postopali. Pa tudi častniki se ponavadi vdajo v svojo usodo. Samo enega sem videl, ki je bil še veti no aro- napreduje. Zadnje dni so baje zavzeli Verhnje 1'dinsk. ki leži bi) milj vzhodno od Bajkalskega jezera. V Kavkazu ni>>o Turki več napadli mesta Baku. Prihod angleških čet je zelo navdušil civilno črti ni storiti vse, samo da obranijo mesto. ganten in pepotenten. Kljub te-jprebivalstvo. Ljudje si na vse 11a-mu. da so mu dokazovali, koliko čine prizadevajo organizirati bije zaveznikov in kolikor potreb- jkalno garnizijo ter so pripravlje-ščin imajo, je odkimoval z glavo ter izjavil, da se ne more nemški armadi ničesar zgoditi. Povedali so mu, koliko Nemcev je b lo vjetih. toda on je rekel, da to ni nič ter da se je vse to zgodilo v soglasju z nemškimi na 13 rear-admiralov. Washington, D. C., 29. avgusta. Danes je bilo imenovanih začasnim rear-admiralom trinajst mor- - ^ * nariskih kapitanov. r.I.AS NARODA. 30. AYCLa.018, uOLAS NARODA^Fodi je na vse pri- ■ SOXSXIfl PUBLISHING (Uoraiiajx Daily.) Po odhodn poslanika Mihajloviča Ihr»«l sad published by tkm la fvpontkii). WUJH 8*111, PwMmL _ . LOUIS BENEDIK, Place of Busfaena of umi corporation and addresses of above ofOoeraj 82 Cortlandt Street. Boroo*h of New York City, N. X. pravljen (Nadaljevanje.) fta salo leto velja list m ta Qaaado— ■a pol leta _ Ca Četrt leta Za celo leto aa mesto New York 18.00 f&SO Za pol lete aa mesto New YorkM B.00 2.00 Za četrt leta sa mesto New Tor* 1.80 140 Za Inozemstvo sa celo leto...... t.00 Slavni francoski vojaški kritik pravi, da je general Foch na vse pripravljen. — Lndendorffu sta odprti dve poti. "OLA8 NAHODA" Izhaja vsak dan izvaemSl nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") ■very day except Sundays and HsIMsys Subscription yearly $3.50. Advertisement an agreement. Dopial bres podpisa in osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi na sns nI, da hitreje najdemo naslovnika. P gortaožl Bt-< "GLAS NARODA" New York City. Telefon: 2870 Cortlandt. Volja naroda -ooo- Pariz, 28. avgusta. -- Maršal t "Foe h prodira, general .Mangin u-darja med Oise in Aisne. general Humbert med Lass i guy in Novo-uom, d očim udarjajo Angleži ob Ancri, severno od Arrasa. Vsakemu uuareu pa sledi novo napredovanje, kar povsem jasno dokazuje, da so zavezniki v pre-tmoei. Napadi v severnem delu na sektorju med Albertom in Arras se neprestano večajo. kar dokazuje. da stopa angleška armada progresivno v akcijo, j Položaj, ki je zavladal v zadnjem ea*u na bojišču, mora zelo razburjati nemško vrhovno poveljstvo. Sovražnik se mora sedaj prilagoditi novim razmeram ter mora študirati, kaj bo ukrenil, če >e bo zavezniško napredovanje na daljevalo. Med nemškimi armadami se je že uajbrže začela širiti govorica o porazili, katerih so Nemci vsak dan deležni. Ilindenburg ne more več razglašati : Vse je dobro. Sovražnik sq Kna največjih značilnosti v zgodovini je stališče, ki ga je zavzel ameriški narod. Ena največjih značilnosli je. kur je ameriška d'-mokrneija pokaza'a. kit so zahtevali od nje koncentracijo sile in odgovornost v tej veliki kri/i. Ameriški narod je brez najmanjšega pomisleka sprejel za sv<»j,. politiko, katero tun j«1 preporočil njegov govornik, predsednik Wilsoj Brez pomišljanja je izročil svojemu predsedniku orodje in iuu dal na rr.zpolago vsa mogoča sredstva, da izvede to politiko. ' ... . ...••lil i • • i i j , je naveličal vojne in je začel lire- lVedno je izbruhnila sedanja vojna, je povsod prevladovalo . - • , ■. , . , • i „ ... * peneti po miru.. Ta mir, ki r>o ua- mneiije, tla demokratična država ne more dovoli izkazati v veli- ... ' . . . , . počil. bo pa pravi nemški mir. keui vsestranskem boju. T , . . .. , . , - Ludendorff mora hole ali nelicw Govorili so, da so demokracije vse preveč ljubosumne na mili- to priznati. da se je vojna sreča vidualne pravice, tla m- v demokratičnih državah vse preveč govo- 0|,rni]H ter (]a Nemei ve- ne 7a_ ri. predno se prične delati, da so mnenja preveč razdeljena, da bv (jajajo udarcev, ampak da jih dobilo mogoč«' skupno zavihteli orožje m skupno zmagati. bivaj(J in sk.er z vodn9 ve-/( mQ- Vse te presodk" je pa ameriški narod odstranil s tem. da je do- jo. _ kazal ravno nasprotno. Ludendorff,, preostajata zaen- Ta u>peh krasen uspeh v duševnem in fizičnem oziru je bil do- krat dve poti Najbolj priprosta M/en zategadelj, ker jt ameriški narod dokazal, da zna razločeva- pot je umakniti se in sicer na šili dobro od slabega, roki fronti in dovolj daleč, tako Kljub temu pa *c še dobi semtertja kak človek, ki se predrzne kot je bil storil Hindenburg leta napadati predsednika. 1917. Nemei bi se torej umakni-Toda lju "ije. ki ga napadajo, govore mrtev jezik. Govore be- ^ na Hh:denburgovo črto. ki je >ede, ki ne eksistirajo niti v srcih niti v mislih ameriškega naroda, dozdaj nepoškodovana. Koliko Ameriški narod ima samo en cilj. Edini cilj. ki ga hoče dose- Vasa bo Pa. ost/d,a nedotaknjena. Ci stomiljonski narod je pa uspešno izvojevanje vojne. ----ooo- Italija in Jugoslovani -ooo— ki je pa seveda tiru go vprašanje. Toda pomisliti je treba, da se jtj Hindenburg marca nudeča leta 1917 sam umaknil, predno je bil z vso silo napaden. Izbral si jt fronto, ki se mu je zdela po njegovih mislih najbolj ugodna. Zaje bila vezniki napadajo brez prestanka vojni, in tudi tedaj ne bodo prenehali z Spomladi je sklenila I talij:, z Jugoslovani pogodbo zelo značilna za zaveznike in za njihovo diplomacijo v V tej pogodbi so jasno izraženi ideali demokracije in medna- napadi in napredovanjem, ko bo-dna pravica, za katero se bore zavezniki. Ta pogodba je praktič- do dospeli do Hindenbnrgove črte. nasprotujoče si narodne Načrt maršala Focha je, da se i m za i no dokazal, da je .liogoče hai monizirati težnje na podlagi pravičnosti Ali v bo Italija držala tega principa? Vsak je bil prepričan, da se ga bo. Tega mnenja j-1 bil ministrski predsednik Orlando mi se skupili vsi liberalni člani kongresa. Finančni minister, prof. Nilti. je pred par tedni zagotovil dopisniku newyorskega **Time>a' v Rimu. da Italija v resnici misli ono, kar pravi. Toda baron Soiinino, italjanski zunanji minister najbrže ne iui>li tega. "(iiornale d "Italia", ki je JSonninovo glasilo, je pisal pred par tedni ne sme dovoliti sovražniku nobenega počitka. Vsled tega je torej jasno, da ima na razpolago veli-njim dansko množino vojakov in do-volj vojnega materijala in drugih potrebščin. Ta Fochova premoč bo pa prej narasla kot se bo j>a zmanjšala, kljub vsem prerokovanje«! raznih nemških vojaških gospoaov. Glavno vprašanje je pa: — Ali se bo mogel Ludendorff — Jugoslovanom smo povedali, da se ne .sme nič razpravljati pred Z,imo zadostll° .vstavljati so-o ozemljeskih vprašanjih. vrazniko™ ter Toda pogodba, ki je b la podpisana meseca aprila v Rimu in katero je potrdil ministrski predsednik Orlando, vsebuje sporazum med Italijo in Jugoslovani glede ozemlja ob Jadranskem morju. ražnikom ter si zasigurati pozicije. ki mu bodo nudile za zimo popolno varnost ? Od časa do časa so bile dane časopisom informacije glede iz- ,. , ... ......... sub. Oficijelno se je razglasilo Itaijansko reakeijonarno časopisje izjavlja, da ni nobene raz- l4J , ,, , - , ... i:i ... • i , i i i t . ■ "naia ooe stranki zel" !ik«» med Sonnnmom m Orlandoin. m da je Vsakdo, ki pravi, da ob- izffubvoje zaveznike in izjavili, da jih je bilo 900 tisoč ljubi svoje stare sovražnike? ubitih < e čitamo Sonninov časopis, pridemo do tega zaključka. Prepričan sem. da bodo tudj Itaijansko liberalno časopisje podpira soglasno Orlanda in nje Združene države delale po vz-le govo politiko napram Slovanom, ki se bore za svobodo. i izražali velike simpatije in ljubav do odhajajočega poslanika in v katerih je bila uprav programatično izražena neomahljiva odločnost tako Jug. Nar. Sveta kakor ameriških Jugoslovanov. da vstrajajo na oni poti. po kateri so dosedaj hodili in na kateri je bil /. njimi vedno tudi g. Ljubomir Mihaplovič. Prvi je govoril dr. A. Biankini kot predsednik Jug. Nar. Sveta. ki je v toplih besedah naglašal vse zasluge Ljubomirj.; Mihajlo-viča za naše gibanje v Ameriki, njegovo veliko privrženost tlo Jug. Nar. Sveta in njegovo redko in pravočno objektivnost napram vsem trem vejam našega naroda. Rekel je. da ni g. Mihajlavič kljub svojemu iskrenemu srbstvu nikoli in ni za trenutek dopustil, da bi srb-istvo prevladalo nad hrvatstvom ali slovenstvom in da je bil sijajen vzgled, kako se ue more in ne sme nikoli x"iili Hrvata "povia šiti '. niti Srba pošokčitiMeje. katerih je prežet slanik Miha j lovi'. so ideje onega, na srečo, ogromnega dela našega naroda, ki vidi svojo srečnejšo bodočnost le in edino v popolnem »jed in jen ju cebga našega naroda z enakopravno svobodo, enakopravnim vplivom in enakopravno neodvisnostjo. Jug. Nar. Svet. tako se je izra zil dr. Biankini. sledi ravno pot svojega programa, katero mu je na rod predpisal. Na tej poti bo tudi ostal, vstal pa bo odločno proti ,vsakemu, kdor bi ga hotel odvrniti od te poti. V krizi, katero prelia jamo. ima glavno besedo narod Naš narod se nahaja danes samo \ domovini in v Ameriki. Tam ir. tukaj so vrhovni forumi, katerim se 'nia vse podrediti To je vedel tudi poslanik Mihaplovič in zaradi tega je bilo in je moglo biti njegovo skupno delovanje z Jug. Nar. Svetom solidarno in uspešno. V imenu Jug. Nar. Sveta je izročil nato dr. Biankini poslaniku Mihajloviču prekrasno dozo za svalčice iz zlata in platnu- kot spo- 'min na skupno preživele dni in v znak iskrenega spoštovanja, katero goji Jug. Nar. Svet do svojega neumornega sot rudni k a. Za dr. Riankinijem je vstai Don Niko Grškovič ter i/pregovoril v poletu in z zanosom govornika, kakoršen je samo on: "Ko ste. gospod poslanik, prispeli pred poldrugim letom v Ameriko. so nam rekli Vaši stari znanci in spoštovatelj:: prihaja poslanik ki hoče biti i oče i mati i.ašemu izgnanemu narodu. In bili ste narodu i oče i mati. hramba in zaščita.... Vaše ime izgovarja narod s ponosom. Vaša dela pa blagoslavljajo z enako hvaležnostjo Srbi. Hrvati in Slovenci. Ved rilo sc je in svetilo naše nebo. ker je na njem plapolala /.a->tava našega edinstva. katero je dvignila Vaša roka iu brani! Vaš um. Bili smo ponosni in veliki, ker smo imeli ponosne«.:;, in kore-njaškega zastavonošo in vodjo. Toda sredi belega dne ni trajala dolgo naša vedrina in m ša sreča: pooblačilo se je in potemntlo naše nebo, da nam težko zagrmi: Odhaja naš poslanik.... Stisnilo se je srce. zaplakala duša. skrčila -e desnica vseh onih. ki se klanjajo častit emu imenu zlatemu poštenju in svetlemu umu Vašemu. Na naši zaslavi se rdeči prva kaplja krvi, s katero jo krsti in posvečuje naš prvi zastavonoša. In duša našega naroda plaka danes, toda ne od boleti, ker je naučena, da trpi in mrje brez plakanja in jadikovanja. temveč od nevolje ker ne more zaradi sebe znositi >e in o svetit i nad onimi, ki trgujejo z imenom in narodno častjo. In da ne verujemo v Pravic, in Previdnost, bi obtoževali danes i nebo i zemljo.... ali vera v zmago Resnice in Pravice nam pravi, da naj r.e tu gu jem o. ker odhajate Vi tja. kamor mi ne moremo. Vi greste*, da razpršite temo. rušite stare ograje, uničujete stare zablode, ki so nam že dosedaj zadale toliko težke rane. t<*m trnjevem potu. pri tem svetem poslu bo z Vami dobri ženij našega naroda, bo z Vam", in za A'anii misel, želje, desnica in j kri vseh onim, ki polagajo z žulji in zalivajo s krvjo temelje edinstva in svobode celega našega naroda. Vi se poslavljate od nas. Nr bomo se več ogrevali na bistrosti in toplini Vašega pogleda, ne bomo več čutili toplega stiska Vaše desnice toda v najtežjih časih borbe, ki se je šele pričela, in truda, ki nas čaka. bomo občutili, da je Vaša duša in sr,-e z nami in imeli bomo v borbi dve srei: eno, da ljubimo in posvečujemo vse ono, kar je veliko in plemenito, drugo pa. »la mrzimo vse. kar ste tudi Vi prezirali, in to je laž in krivica. Edini in lierazdružiljivi hočemo biti v ljubezni in mržnji. Dajemo Vam na j>ot ljubezen in to mržnjo. od Vas prosimo in sprejemamo to ljubav in mržnjo kot najlepši spomin in amanet. Ljubezen do naroda in za njegovo svobodo, mržuja do laži in podlosti, nepomirljiva borba pioti lažnjivcem in podležem, bo ostala tudi nadalje močna in neodnehljiva gonilna sila in vez, ki bo vodiki Vas in nas pri bodočem delovanju. Vi odhajate, ali duh Vaš in aše srce ostaja med nami. Lepa duša in plemenito srce onega, kateremu izročate čet ud le začasno, uradne dolžnosti, je nam najboljše jamstvo, da se bo nadaljevalo iskreno in sporazumno delovanje med Jug. Nar. Svetom in poslanstvom kraljevine Srbije in ojaČilo. Zavedajoč pa se odgovornosti, katero nosimo pred narodom in prc.l -vojo zavestjo, hočemo slediti poti. po kateri smo dosedaj hodili, ker menimo, da jc popolnoma ravna. Daleč je od nas celo sama misel da bi se komu usiljevali. še manj pa grozili, toda tudi pri tej priliki j.ovdarjanm bomo stopili v odprti borbi proti vsakemu, pa naj bi bi! kdorkoli kdor bi poskušal postavili s, proti jasno izraženi volji ce!okuj.ncr;, našega naroda, posvečeni s krvjo naših najboljših sinov in trpljenjem naših zasužnjenih bratov, in to je. da sc osvobodi in zjedini celokupen naš narod in da postavi tako osvobojen in zjedinjen take temelje svoji bodoči skupni državi, na katerih mu b.. zajamčen razvoj m napredek, ta|o. da bo enak drugim svobodnim in naprednim narodom. Vi. gospod poslanik, ste podali do danes neštevilne dokaze ii neprecenljive žrtve, da smo v tem sklepu, v žrtvah in v načinu enotni in složni. Vsled tega sprejmite pri začasnem razstanku nami na so iskreno zahvalo za Vaše dosedanje delovanje, istočasuo pa tudi najtrdnejši vero. da bo Vaše delovanje in borba tudi naša. a dal Bo-in dobra pamet celega našega naroda, da Vas skoro pozdravimo na onem mestu, ki Vam pripada po Vašem umu in srcu. iu da hodete tudi \ | dobil« v skupni naši iu srečni domovini zadovolj-tvo in ua-jrrado za Vaše delovanje in žrtve, katere ste doprinesli o.vobo-jenje in zjedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni narodni demokratski državi — Jugoslaviji.*' tega >e tudi ue s poročilom, da je bilo (Dalje prihodnjič.) Trditev, da bo v letniku 1920. približno 400.000 mladeniče v, je nekoliko pretirana. Obenem pa tudi dvomim, da se bodo ti mladeniči tako junaško borili kot so se oni leta 1914 in 1915 ali pred Verdunon, leta 1916. <*e so ohranili moralo, gotovo! niso mogli ujiti fizični degenera-; ki je nastala vsled velikega pomanjkanja hrane po celi Nem- j čiji. Nove nune. V kapeli pri Lršulinkah v i leve-landu. O., je bilo te dni posvečenih 2*2 nun. Vse, razven ene. s(> \/ < Mevelanda. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 0: Jugoslovanska (3 49 Katol. Jednota =E Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.j GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Elv. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO Salid* Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN G0UŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M", So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waih, LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — Tth St., Calumet, Mich. JOHN' MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W- Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 1». ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe. pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ue bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NARODA", Zapisnik fantovske seje -ooo- Pcslava nova je izdana. ;ir<«!ii svi'M ra/pnslana : Vsak fant mora sv žeuiili. ali pa v armado zdaj stopiti. So se fant je v Dunlo /.brali, sr- tako-lc zborovali: "Treba je nekaj ukrenili ter postavi zadostiti. Andrej K a še a bil izvoljen za predsednika soglasno. S tem bil vsak je zndovol; klical "'/.ivel" jc vsak glasno. Litiiis Stric zapisnik vodi. pero namaka v čnii votli, že piše vse, kar govore, vse fantovske želje. J'»žef Arhar .je prediagal. da bi ples sc obdržaval; dekleta l?i se povabilo, za ženitev •><■ jiit zasnubilo. Jožef Hribar nato reče: "To iije š,- pri srcu pe<*c. dohiii /<-u!'i> -i iidado 'n!o i»i zares lepo." \ i.-ton "i a . ar ^nvuii : "Kam tako s«- na m m n< ii . Viktlo ni >i- zrel za ž«'uitfv, kdor »i a bradi ni ob.-util i»«-i t' K be>» tli -e un<:!asi Jer ^-j S. i.:;svct j<- iantom ta-i'- dal : "Naj bi dekle si v>ak lobil. •'•eprav j»«» I adi še ni l--.,-,. "^er-c!; Jože to-lc pravi: "1:up let*'." Ivan K.o"ior reee l<>: '' I )e!:le imet i .j'- res lepo. z"nili, kot pa skriva j ljubiti." Zuajnar .bi/«' u«> sobj hodi, trdi. tla ><• žab«* žive v vodi. tri dni šel .j«- ž«-jen -pat. la pa je najboljši celibat. i Sedi /a mizo Janez Suša. j ni '- ne rc<"-e. le po^luš-i. ! I' -vetil se eevljai*ski je ob.u, it' - z ! »ukra! se še ne oprti. I • . 1 ra.nce je uo\ oril. I I • bo I'll storil : j -••! bi> na \c-clieo. |dobil si bo bol jšo polovico. Zahra.išek Jože premišljuje, uačrt za ženitev snuje; j kaj bil li bi vedno sam. i";■ i" . -« na \ ■ >el i^«« !•■.. >ai. 'ako -irio y lUovaii.ie dovršili, n.; /dra\izpraznili i la nivit io> >n žele!i '!m se domov razšli ve--Ii A. i». y PREKLIC. K >ei jaz govori! zoper .Mai " .o ■!<>'■ \ de/, je pi»[>«Mnoni len-sničuo. zatoiej ju prosim. » n■ op-o- ita. I»C ['ne. II!. .Mihael r.oske in žen«ke. Ozdravil sem že n« R tiso«'* in tisoče oseb in morem tudi R vas. V zdravljenju raznih bolezni R imam največjo iskuSnjo. Rabim Ba- R mo najboljša z«iravila. Imam najbo- R Jlj.ii elektrir-ni stroj za preiskavanj«, R j {Mitom katerega se vitli eelo vafte R i telo kot na dlani. K meni prihajajo R 'ljudje od blizu in daleč, da jih zdra- R vim. Zdravim razne bolezni nspeS- R Ino «n našlo. Govorim flsto sloven- R —-iko. .Moje rene so zmerne. Znanstve- R na preiskava zastonj. Pridite k m< ni kot k prijatelju. GLAS NABODA. 30. AVC. 1918 Pod Robom. Povest. — Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje ) Ali ni !»il jwvsod da>iej Mediiik JRoba "Kdko? < "e ostaneš še nekaj Sel znan kot stiskac in oderuh. Mh-se!j<- ]>a dobre volje gostilničar, kil moj čuvaj se je rad iH»šali« s pivci m l>il J t^i dolžan, štovan someščan.' liesnita je bila dobro si držal. To ti lahko po pomenljivo po strani. Hotel mu je 'Tudi. tudi!" potrdi Medni k in! Z ameriško armado menda reči: "Pa ne da bi bil ti gre za prodajalno mizo. potegne služil dvema gospodarjema: sebi* iz predala ozko. pa dolgo knjigo in meni'" j vseh dolžnikov plan fa viške fare.jiz kakšnega materiala sestoje ra-Keza ga reši te neprijetne sum-j< na. oguljena je bila in \\sa pre-irne ameriške enote. _ Slabo vre- me ovira prodiranje. kar upam. bom jaz te-p.i ne ti meni. zakaj 5>a vendar, da je Lil prav Mattel je, ki je zauarantal — če že ne naravnost prodal sortxluika Simna sti-skaeu Medtiiku in se skrinjic — tako sta sodila ]>o njegovih lažeh oba Podro!>arj« — š<* tako grdo vem. Šinieu je /.t>pet čutil toploto v drgeta jočem srcu in po \ -eni ži-votu ga je obšla prijetna zavest, kakor da ga je zopet obsijalo i;or-ko solnee zlate mladosti. Presto-!pal j«- z ene noge na drugo in same skesal zaradi st^ve. Ri sniea j«* bda vendar tudi, da je prav Mednik i .^-v' „j vedel, kaj bi govoril. K«-za je l)olje in hitreje umeva-kar s#* jt» z g* * i i i l o ž njima. Zato i<- hitro i>onudila ne br<« sanio- :iinna v službo in <;a ]>u-.til vzel v dosedanji koči. Mednik je biljja tisi i. ki si jeprizadcval .>q»ravitiL-.. /ave.sti i»ba na pravo pot in eel o stavil na to. tla se mu posreči delo miru iti sprave. To negotovost in zadrego je o-;»azil tudi M. 1 uk ter takoj vedel. "t) rau i .' •e Meiluik. kaj nje, ko potrdi: I več popisana t»d znot,raj — pravo "To je bil ves denar, ki ga je narobe — pribežališče grešnikov, dobil simen »hI ustreljenih in uje-j V nekaj trenutkih je vedal Ši-j..z ameriško armado v Franciji, tih živali pri ' as. potem za nabra-hm-n. za koliko je lažji pri Med-j29. avgusta. (Piše J. IJ. Wood ne zdravilne koreninice po gozdu.tniku od lani ter za koliko težji j_ Oitatelje bo gotovo zanimalo. za izdehiuoe grabi je. vile. kosiŠea.Uani zase kot gospodar pod Ko- če jim povem, iz kakšnih vojakov žli.-e, Ruhalnice in podobno suho. bom. ! sestajaj o nekatere ameriške robo. Denar, ki sem ga -prejela žena je še nekaj nakupila, po-' jaz. a ga je Simen res zaslužil ter!trin sta se ,ui]>ravila dtunov. ne zapil. Tako je." j Mednik ju šc opozori ob slo- "Tako-o-o' " se začudi Mednik I vesu- i ter nadaljuj«* ne glas: To je pa ee | "No. k Maseijeu j>a danes ven-jsvojih izdelkov iz stekla, lo dvojna vajina sreča. Po poti.i tiar >e ni treba stopiti, tla se mu( Ti ljudje so prišli v zakope 19. kakor sta začela, bom lahko v par;/.-•}] valita, ne. 11 ► bo že še čas." junija. V onih dneh je nepresta-letih j)oi i osen, da imam poleg svo- Šimen pogleda ženo. lica pa; no deževalo in zemlja je bila po-jega loviš.":: tako mirnega, trezne- pni vi: krita z blatom. Kolega težkih av- Sp bi s«- ne rečem. Mi->tomobilov so bila do <> s ]>u-iPoznala je da je sedaj-le pravi' "Hm. kakor čas. ko st zmeniti! za pur. lini pa. da bo v bodoče še prilož- vojaki so ^a pa giizili do glež- ! njev. hočeta!" se čudi* V daljavi pred njimi se je rde- 7.ato za njima Mednik. J*' jima poja.sni z M« tluik zopet d vi gne desnico iz že1) a do iišesa. se uniišljii. pa ne rts'-e ničesar. Keza je bila prepričana. tla ]»o-meni to. kako drago jih zaračuna. P.i je sklenila sama naprej začeti s pogajanje«!: "lahko vam jih plačam, oče Mt tluik. ali pa dam druge — po-Ao bi pa ne bil nič. ko bi hote! j vnmni. S šimnom bova pisala na ■ sHje. I.e iM..idita in m- pn-pri , Hrvatsko, (in je delal tam v šu-i»a. saj ni d alee! I man. pa pozna take gospodarje. ki Po t«-! besedah se ukrene Mee vas bala. že. kakorkoli. l *i '»grdo je napravi! i Piščeta sem pi.nlala. jajca, par /. menoj, da me je prodal." i !:okoši in maslo mi>i- »ivke ter utr- ^tavka i .tUnnisli je vjirasa tb nar po:eg nesreče. ' I "Nekaj sem piihra.nilu. Simen izpregovori. kakor da se jim naznanjali, kakšen sprejem opravičuje: "Pa me je le prodal. Kar je res. je res." Odšla sta. je silila še večjim pogumom: "Pa naredimo račun še za tiste štiri turške žlobudravce, oče Mednik. prosim.'' "Za štiri, praviš! Att se nisva I'.menila z;i osem '" vjiraša odločno) Nebo se je v tem času razvedri-gospotlar in komaj zadržuje dobro! b>. Na jesensko osivele in rujave vi ljo. ila mu ne zašije ]>rezgodaj griče je sijalo zlato solnee. l od-z lica. j robarja sta stopala hitro, dasi st1 "Seveda — za osem, kar je res. jiina ni preveč mudilo, zakaj do-je le res. Toda..." hiti Podroba-ri'-ii zopet \ skrbeli. Mednik ji pa seže v besedo: j je odlegala. kakor da imata pe "Totla s teboj se danes "ne me-;i*°ti. Stopala sta pa molče, polna nim zaradi puranov nare se oglasili na-topovi in pt)slali svoje izstrelke nad glavami prodirajočih. so sovražniški topovi vtihnili. 3Ied vojaki je bilo veliko Itali- Tedaj se zopet oglasi Mednik "In prav to je bila vajina reši-tev. Pomagal vama je k pravi zavednosti. kar j" več vredno za vaju in zanj. kot žrtvovana svota. kar po starosto-.poroke, ko so ljudje na-J kože divjih živali. Ti mi prinese«! koz« [»rihodnje leto na ta račun k ti-! Tista velika misel, združi-aia sivko v. i lika 1 V( Ti. Simen. mi pustiš na dolg neizplačano svoto za ču\ajsko služ-bo. Streljnino si prejel ali tvoja v žena. Kože ti izplačam danes ali pa vzamem na dolg. pa sva hot." ''Torej me ne boste tožili.' "Vpraša Podrobar ves srtsi-en. "Ne. Zakaj na?" /i a nekaj novi-ev. Z:t silo, ali za vas imava v sili št hlevu na ]>rt»tiaj, saj je ži 1 ,1'l.a. da ne bova brez krave.jtos odnesla največ piš<"et. »rez inle!;ii. I * i is 11» je... j naj poravna tista ]>olovica Za :ideno j<- gleilal Metlnik sa-,seljea dobljene stave." inozavestno Pinirobarico ter jo! "Prav. prav!" ]»ritnli .•prašal smehljaje: j kakor ske "Ali n.sta prav nobenega nov-.odvezo, -iča /apiavila t;t čas, kar Simen Reza pa vprjtšii vsa radostna: vee oe i'.ii a j>.» gostilnah.'" i "Samo to še želim vedeti, oče "H. sva. p.i še precej!" j Mednik. če bi bila koza ilrugega s 11 *ga lisjaka, ki ga letos nisi mo-trho željo, ki jo je gt>iila Pt»dro- prašal. - Mi smo Amerikanci. Zakaj se pa vi ne borite? — me je zavrnil eden med njimi. Dognal sem. da je bilo v tej skupini 4."i odstotkov anglosaške- kožo tiste kun-, ki j«- tvoji ženi le-,pir*aJa s sinm« ni. je uveljavljala Drugo svt-jo moč ne le pod Robom, mar-d Mii- n. '' < >dkotl sta pa \ ze i-< »»i» teiu, lisjaki« In in« ne btvste pregnali izj»otl vprašanju pt»gleda M*tinik simna ;l>ra'"" več tudi tlrugod. Soseci Rf>>»ar. ki ni bil še nikdar zelo sporazarm-Ijeai s Podrobarjem in ki navzlic an grešnik, ko -prej me J večkratnemu zatrdilu domačemu župniku še ni umrl, se ie izjavil glasno in razločno pred pričami da ga tako zelo veseli mir pri I'1»»ta. katero izvaja, je ]*>polnoina priiAeri-n delu. katerega vrši. Posebni ogrejevalni viri ne napravijajo neudob-no^u itn»siora, kjer sc lika iu ttitli železo samo ne povečuje toplote. » Varf-uj z ljudmi, povečaj njih proizvode s tem modernim železom. Naš najbližji izk>žl>eiii prostor L»o takoj izvršil raše naročilo. TheN evv York Edison Company At You♦* Servue Glavni nrail: Irving Plaee iu cesta. Podrnžuiee izložbenih prostorov za javno udobnost. '.0 Irvir.g Placr West -IJd Jtter: 151 East S6th Strrrt Varčevalne in vojno varčevalne znamke na prodaj t v teh na žili uradih. Btoadxrav IJI D-I-nce» Stre« ^ •.5 Ej,t 12S:S «r-rrt it: 14. ;b Street irel ne ujete i i i :ie sist radati. in pabarica še izza ča-a. k«> se je pre-{pokolenja : 25 otlstotkov je bilo ruskih židov. deset odstotkov je bilo .španskega, deset odstotkov slovanskega pokolenja. Razen teh so pa bili zastopani tudi Francozi. Spanci. Grki, Ki- iu dnige kune tu'li ilo- Share k $km AHke i L i Ej^r tajci. Armenci in drugi narodi.j Vojna. 1'odgane. Armada ni Nekateri, ki ne razumejo dovolj dobra.., angleščine, se morajo posluževati j xek stotnik je bil igralec base tolmačev. I bulla. V tem otldelku so l>ili zastopa-ni raznovrstni poklici. Deset odstotkov se jih je v ei- j vilnem življenju bavilo s tesar-j stvtnu. deset odstotkov jih je bilo! zaposljenih pri avtomobilih in J drugih ptidobnih industrijah; —J precej je bil<» tuili advokatt»v, u-čiteljev. dentistov. brivcev, ribičev. brivcev, ključavničarjev. -strojnikov in igralcev. Eden med njimi je bil i-<-lo lovilec podnau. — Dajte ni i močnega, pogumnega moža za posebno službo, — je rekel nekega dne častnik. Par minut pozneje je privedelj seržant temnogledega trusta. — Kaj ste delali prej. predno ste prišli v armado? — ga je v-prašal častnik. — Bil sem težak v nekem skladišču. — je odvrnil. Ljudje, ki so delali v e i vi In po raznih plinskih t »v;irnah. s<» pri t deljeni saperjem in metalcem' bom. Ti opravljajt» najtežjo vojaško službo. Videl sem pa *udi m-kega moža. ki ni bil za vojno ničkaj na v-: tlušen. l»il je Kitajec, b.v.ši lastnik; "chopsueya". Rekel mi jc sledeče | besede v angb ščini: Revmatizem Domače zdravilo. Ihije ga oni, ki ua ima. Spomladi leta l >!•.". me j«- napadel mu.> dobil, je bi!;i >:iino z.i. .!.-• a. Sl>-dliji<"- -»-m Ml zflniv-il". ki 7!i»- iKipolnum.i ozilravel'i. in Uolezt-ri ni nik zdravilo s^iti Mul nekaterim. kat«-ri irp»- \>|.-.| o- 1 m k.it-i'- y !>• viii:itiz«-!ii ;•'•!- "t: s nil tia |...,-olj.> Zdravil..... | . vsakem slučaju ••|.n.->lo Moja Žr tja . da l.i v .-a k. 1 1 tipi rul If ali oiif revrriati« ne bolezni, Imskusil t.i >'.i ci-nta. l*i•slj;- I •- '.-anifi ;.m»- ni Tui^lnV :n ji* \.-.ni Imm poslal brezplai'n«> poski.š- II ji' I'olem ko str ^'.i b' >.-T- t. -1 i/. I in k"> —• boste -»ml pi-preali -i. st<- nn.šli j.o •••mu st'- '1 (',i.«;i poizvedovali, laliko i'o5lj» t<- • • liko kn[ stane, nemreč e Zapomnit- .-i i a. >la J <7. ji. na rji'.. tlokb r niste »popoln ilt mi po dovolj ni, poslati tako" Zakaj bi :rpeli prinaša popolni nudim brezplafn šil- še danes Mark M. I,- . r.ldiE . .Svr.o Mr. .Ta« kson j-nje ugotovilo j> Ali dv- za -prav S- dalj*?. • to, kar va Oillafajte. It- dff« S K ■ — Zi Voditelji naše velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. V'V" VAV-^V'V >* In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. r 1 4 ' Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. V > V • ' Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. . * . ■ V* - , - ~ Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. f : ' V ' * , ' ' , - " / Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. - - - - Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Šttdite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.19 BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To jeedinastvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. - ~ ^ ^t jWjdfcT '||T jJtjHH1 + ji^ MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGrUBILi fO VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? - ' Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —• * Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. " r at/AA ViPAnA on A trn ioiq SLOV. DELAVSKA UlttMTlj«OI do« 16. IT|UU - IMS. PODPORNA ZVEZA lateppfinai 22. april« 1900 ▼ driavi Pmmm; Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKU iS IT AN PR08T0R, 1006 Norwood B'd-, Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, We* Newton, Pa. •lami tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St., Jotinstown, Pa. i. Pom. tajnik: FBANK PAVLOVClC, 634 Main St., Johnstowa, Pa* 8. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Qinwii», Pa. Blagajnik: JOSIP «602 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. blagajnik; ANTON HOČBVAB, M. P. D. 1 Box 29 Bridgeport, NADSOBNI ODBOBf BtdRor. odbora: JOSIP PETEHN1L, Box 88, Willed. L nadnornlk: NIKOLAJ POV&H, 1 Grab BU Nanny Hill, N. B. 8V8&, Pa. % nadsoralk: IT AN «BOAhlJ, 888 M. 187th St. POBOTNI ODBOKf PrMeertnlK porot odbora! MARTIN OBBB&AN, L porotnik: PRANO TEROPČlC, R. P. D. B, Box 148, Port Bmltfe, Alft 1 porotnik s JOSIP GOLOB, 1018 So. 14tb SL, Sprlncdald, DL TKHOVNi ID RAVNMI _ _ J D>. PtOflEP 88AH8K, 841 R. Oblo Bt, Plttabugli. Pa« j Glavni mit 8S4 Mata BL, Jetaatown. Pa. f URADNO GLASILO 1 r HI LAB ■ABODA". 82 Oortlandt Street, Now X«4 Cenjena drnStra, odroma njlb uradniki, eo nijndno pTUeol, poBDJaM Vso dopisa naravnost na glavneffo tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj oe poAJe edino potom Paitnlh, Efrpresnlh. ali Bančnih denarnih u kasni c, nikakor pa no potom prlvatnlb Čekov. Nskasnioe naj s* naalovljajo: Bla* Novak, Title Trust A Quarantee Co. la tako naalor-Ijene poftlljsjo a mesečnim poročilom na naslov g\. tajala. V ilnCaJo, da opazijo druftveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naanantjo nradn glavnega tajnika, da ao v prihodnje popravi. Magdalenina kita Francoski spisal JEAN RAMEAU. 10 Nadaljevanje.) — Kes? — Kiiui bi pa tekla? — Skozi moj travnik, gospodična. — O. to je pa »'-isto enostavno — je vzkliknila Jakobina. — Počakajte malo. — Z eno samo kretnjo boni uničila strieovo premoŽenje. Hotela je dvigniti skalo, pa ni šlo. — Zdi se mi. da je preveč vdana abbeju Boraesu. Najbrže je ne more nihče premakniti z njenega sedanjega mesta. Dospela sta na vrh. — Jakobina se je ozrla po okolici in se s hvaležnim pogledom zahvaljevala Silvern. — Tukaj so — je rekel Silvere — tukaj so vrhunci gora. — Od tukaj je mogoče vse videti. — Presrečen sem. če pridem tukaj goli. — Poglejte, kako krasne so gore. In s tresočo roko je začel kazati na vrhunce, ki so valovili v daljavi kot veliko k a me nit o morje. — Tam na vzhodu jc Pie a nebeško luč. Medtem je pa neprestano ihtel, ne da bi pr šla kaka beseda preko njegovih ustnic. Naenkrat je pa zakričal, kajti v svojih rokah je obdržal nezavestno deklico. — Gospodična Jakobina — je vzkliknil. — Kaj vam je? — Pa menda vsaj ne boste umrli? — O moj Bog! Dvignil jo je v naročje in jo odnesel med skale. Zatem je vzel nekoliko »nega in ii začel drgniti čelo. — Toda ona ni odprla, oči m sc ni odzvala klicu svojega prijatelja. — O moj Bog. -toj pri meni — je stokal mladi pastir. — Zatem ,'o je pa zopet dvignil v naročje ter se odpravil žnjo proti vasi. — Tam bom dobil /dr j vila — je rekel sam pri sebi. — Gotovo se bo zavedla. Njegove solze o neprestano Via pa le na njen obraz. — Dvakrat je moral počivati, da se je oddahnil. — Klečal je pred njo ter molil iz dna svoje ob'ipane duše in z glasnim glasom, da bi se zopet odprle solzne o«'-i. Te zlate oči prvega mladega dekleta, ki ga jt> ljubilo. — Ah. odprle m> >e| — je strastno vzkliknil. — Jakobina, rešeni ste! — Oh, kako je velika božja ljubezen! Zavedla m« je in smeje o\JIa svoje polne roke krog vratu mla dega prijatelja. — Da. Bog je dober, in midva bova zaeno molila k njemu, začno, do najine smrt". Zatem sta vstala Jakobina je zopet za mogla hoditi. Šla sta roko v roki proti votlini. Oba sta čutila, da jima je dalo nebo ta dan toliko sreče In blaženosti da jo bosta imela do\olj za vsa leta svojega življenja. v Stopala ^ta v votlino. Tam sta se pod silnim navalom mladosti našle njune ustnice in roke. Tedaj sta pa tudi zaslišala strašen krik: — Moj Gospod In moj Bog! — Kaj vidim? — Poljubljata se! To je bil gromu podoben glas abbeja Bordesa. Da. abbe Bordo. ki se je vrnil iz Toulouse, je stal pred njima in kričal: — Pravični Bog! — Ali senjam? Ljubimca sta planila narazen in sklonila glave pred zmerjanjem eastitega gospoda. — Tukaj te torej najdem ob svojem povratku? — Osel je v mojem vrtu, moja nečakinja jc pa v objemu Kagota, Stopil je bližje in sika!: .— Nesramneža! — Otroka satana! — In to * času, ko izbiram za dekleta moža v Toulouse! — Ali si ga našel stric? — je vprašala Jakobina nedolžno. — Ni treba strie, da si se tako trudil. — Jaz sem si že sam« iz- brala moža. — Moj mož bo Siivere Montguilhem. — Njega ljubim in on te bo prosil za mojo roko Ta izjava je pa abbeja še bolj razjarila. — Sveti Bog, oče nebeški! — Moja nečakinja jc zuorela! — je zakričal in dvignil roke proti nebu. Zatem je pa začel mahati z rokama in hoditi kot blazen naoko-; li. — Debele kaplje znoja so mu stopile na čelo. — Sam ni vedel, j kaj bi storil. Ali bi planil na pastirja, ali bi prijel svojo nečakinjo za ušesa ter jo prlvedel v župnišče. — Tako v župnišče, takoj! — je kričal. — Jutri pa nazaj a- samostan ! — ln če to ne bo zadostovalo, te bom poslal v poboljše-valnieo. — Ti seme salemensk^! — Takoj, hitro! — Gospod župnik — je prosil Silvere — nikar ji ne storite ničesar. Tedaj se je pa župnik ozrl. stisnil pesti in zatulil v fanta: — Hej ti s'n. krofa ste matere, kdo ti je dovolil govoriti z državljanom province Bigora. Ti Kagot ti! — Ali ti še niso povedali, da pričanje petih Kagotov ne zaleže toliko pri sodišču kot pričanje enega samega moža? — Ali ne veš, da imajo cerkve posebna vrata za zaznamovane ljudi? — Ali ne veš, da je takim kot si ti, prepovedano stanovati v bližini driikgih ljudi? — Svet: Bogi — Iz kože bi skočil, ko se spomnim, da sc je taka žival predrznila prijeti mojo nečakinjo, za roko. — Le počakaj, Kagot! — K županu bom šel, da te bo prepodil kot psa iz vasi! Silvere Montgiu'hem je pa po teh besedah dvignil glavo. Dihal Je nakratko, oči so mu pa svetile v njkem čudnem ognju. — Gospod župnik, vi ste me vedno ztisramovali in dozdaj sem vse voljno prenašal Opozarjam vas, da bodite v bodočnosti malo dostojnejši. Jaz nismi noben Kagot. Moj oče Francois Montguilhem ire ravno tako državljan bigorski kot ste vi. In ravno toliko vreden kot ste vi. Moja mati Graeija Armendariz je bila Baskinja. — Krofa pa ni mela in to vi menda ravnotako dobro veste kakor jaz. — Gospodičua, — se je obrnil k Jakobiui — jaz sem imenoval svoje stariše iu sem govoril resnico. — Jaz sem le ubogi pastir. Kagot pa nisem. > " -- • . - — Kaj me briga — jc odvrnila Jakobina. — Tudi. če bi bili Kagot. Silvere. bi vas ravnotako lj-tbila. — Kaj me briga, kakega ženina ml je izbral stric. — Jaz ne bom nikogar drugega nego vaša. Če mi zda j ne dovoli stric, da bi se poročila z vami. bom čakala toliko časa, da bom polnoletna — To vam prisegam. Silvere, prisegam vam v imenu Boga! Abbeju se je zdelo, da ga bo zadela kap. — O ti pasje seme. o ti ;.lodjev otrok! — je kričal. — Ali ne boš Šla takoj domov? — Čakaj, se bo že izkazalo, kdo ima prav. — Kar se pa tebe tiče. ti nesramnež. lahko greš k sodniku po svojega osla. -— On ti bo že določil kazen za pokradeno zelje. Častiti župnik že dolgo časa ni imel tako navdušene iu dolge pridige. Slednjič si je obrisal čelo, ponjuhal nekoliko tobaka ter slednje vendarle prišel k sapi. — Presneta reč, presneta reč — je mrmral j,}im pri sebi. — Kaj mi je napravila, kaj m je naplavila; — Toda videli bomo, kdo ima prav. — liotno že videli, bomo že videli. Silvere Montguilhem je ostal sam. — Videl je kako sta odšla ill gledal toliko časa, dokler nista izginila za ovinkom. — Moj Bog. kako kasne sanje sem sanjal — je zamrmral. — ln zopet so 11111 začele teči solze. — V njegovi »rlavi je šumelo. Zdelo se mu je. da se spomini na srečne dogodke tega dne bojujejo med seboj, da se hočejo obdati z dimom in mu za vedno izginiti izpred oči. — Enkrat se mu je zdela bodočnost vsa rožnata in svetla, en krat zopet temna iu brezupna. (Dalje prihodnjič.) Umirajoče cesarstvo Spisal dr. Bogomil Vošnjak. (Nadaljevanje.) Globoko se je vkoreniuila v njih zapadna civilizacija obenem z zapadnimi standardi življenja, z zapadnim pojmovanjem morale in družabnosti. Slovenci so bili določeni po u-sodi, da tvorijo most med zapa-dom ter deželami južnega iztoki* Reformacija je bila za Slovence doba prerojenja ali risorgi-menta. Primož Trubar je prevedel sv. Pismo v slovenski jezik ter bil eden najbolj energičnih boril-eev za reformaeijo. V Kopru * Istri je bil rojen Vergerius. koje-ga ime je dobro znano v zgodovini reformacije. Slovenske zemlje so imele v dnevih reformacije nalogo sporočiti novi verski nauk svojim bratom Hrvatom. V dnevih Lutra ^>1 bili Sloven -i zastopniki verskih idej Zapada v deželah juga. — V gradovih Kranjske je bilo zapaziti zelo živahno literarno gibanje. Kranjsko plemstvo je vstanovi-lo tiskarne, v katerih se je tiskalo verske knjige za vse Jugoslovane. Habsburžani pa so podpirali »vojega najbolj vernega zaveznika. katoliško cerkev. Dinastija ii*. cerkev sta ostali zmagovalki in protestantizem je kmalu podlegel. — Slovenskim deželam so vladali Habsburžani — vladarji dednih kronoviu. Ni ga slovanskega naroda v Avstriji, kateremu bi Habsburžani vladali toliko stoletij, kot ravno Slovencem. Če je kje kak resničen centralno- evropski narod, to jc slovenski narod, ki j« kar najtesneje spojen z zgodovin* Centralne Evrope. . * * Majhna istrska reka Rasa je bila v dneh hrvaških kraljev meja med rimskim cesarstvom in hrvaško kraljevino. Bila je ena izmed meja med za(tadoiu iu iztokom, od Reke do Krškega na Kranjskem. ob Savi in do Radgone ob Muri na Štajerskem. To je bila meja. ki je delila — rimsko cesarstvo od Iztoka. Slovenske zemlje so spadale k svetemu cesarstvu. Razi i na med Slovenci in Hrvati je bila na nesrečo preejšna. Tukaj zasledimo vlado absolutnega monarha, vlado nemškega jezika v ofieijelnem občevanju, administracijo, izvedeno iz dobro izurjenega štaba princevih služabnikov ter višje razrede, prepojene z zapadno. na-pofr nemško, uapol latinsko civilizacijo. Na drugi strani Sotle na Hrva-V škem pa je obstajal v Zagrebu — parlament stanov. Druga, bolj primitivna, bolj osebna in slovan- j ska civilizacija je vstala tukaj pod pretnjo turških invazij. Naro dna hrvaška aristokracija je skr-bno čuvala častitljiv.e zgodovinske tradicije. V višjih razredih se jt. govorilo latinski, a narodni jezik ni izgubil svojih pravic. Isti narod je živel v svetem rimskem cesarstvu kot v Hrvaški. Sveto cesarstvo je ustvarilo umetno mejo. CeiNralno- evropski doktri-narji in njih ideje niso od danes. Nemški cesarji svetega rimskega cesarstva so bili njih resnični predhodniki. Centralna Evropa je bila že — ustvarjena. V pričetku 19. stoletja se je pojavil velik sovražnik Centralne Evrope, — Napolen I. Izvedel -je razdelitev Avstrije. Današnji zavezniki, predvsem pa Anglija — pa se obotavljajo storiti to... Ustanovil je prvo Jugoslovan sko državo, v kateri so bili združeni Slovenci, Hrvati in Srbi. — Glavno mesto Ilirije je stalo nj slovenskih tleh — bila je Ljubljana. Vse slovenske zemlje — Gorico. Istro, Trst. Kranjsko in Koroško. — z izjemo južne štajerske. se jc združilo z Dalmacijo in Hrvaško. Avstrijski absolutizem pa je ubil novi jugoslovanski narod. Doba Metternicha je dovoljevala le literarno gibanje — iliri-zem. — ki je obsegal najboljšo može med Slovenci. Hrvati mu Srbi. — L»*ta 1S48. katero se ,ie popustljivo nazivalo pomlad narodov, je bilo resnično rojstvo slovenskega političnega gibanja. To leto pa je tudi pomenilo izzvanje na naslov Centralne Evrope. Slovenci niso imeli nikakega zaupanja v Centralno Evropa onih dni. S Čehi iu drugimi Slovani so na sprotovali pojmu Centralne Evrope. V politični zgodovini Slovencev bomo našli celo kopo dejstev, ki dokazuje mržnjo tega naroda do vsakega poskusa, da se zveže njegovo usodo z ono Nemčije. — Kako pa ja današnje stališče Slovencev proti Centralni Evropi? — En in pol milijona izmed dvanajstih milijonov Jugoslovanov predstavljajo Slovenci. Nemški upliv je bil na delu v slovenskih deželah. Administracija je bila avstrijska po imenu ter pruska po duhu. Narodni svet, katerega so ustvarile nemške stranke, je vzel v svoje roke imenovanja u-radnikov in sodnikov v slovenskih deželah. Zakaj poskusi? Zakaj postati fizično brez moči? Najboljše ni predobro, kadar se gre za zdravje. Zelo drago je in nevarno, najti pravo zdravilo, s katerim se more dobiti zdravje. Zakaj tedaj poskusi? Dobite zavoj slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja — za zaprtje, slabo pro-bavljanje, bolezni na jetrih, ledleah, želodeu in v krvi. Vase zdravje se bo izboljšalo, oči bodo postale bolj žive,' vaša koža bo postala bolj sveža ln žino, ki bo zadostoval za 5 mesecev, je po pošti $1.25; 4 zavoji po pošti $4.00; stvo matere narave za celi sistem na najlažji in najbolj zdrav način. Igluje naglo in gotovo s tem, da se jetra vsposobijo. da delujejo, da so čreva redna in poj>oliia prebava. Cena enega velikega zavoja za družino. ki l»o zadostoval za , meseeev, le po pošti ?1.2g: 4 zavoji pometi $1.00; 7 zavojev po i»oštl $0.2T» se pošlje po prejemu plačila, ali pa po C. O. D. Naslov: Marvel Product Company, 9 Marvel Bldg.. Pittsburgh, Pa. mPoMOIfte svoje znanje ^^ i naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, s katerim' je mogoče zdraviti razne lio-■t/ui. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne su>:e rastline, cvetja, jag'de in korenine, lake, ki izvirajo iz vst li delov sveta. Pišiie |o moj br*?/- pl^fiti cenik. Knjiga "Mali domati zdravnik**, ki stane samo -~> centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se uaj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučijlvo knjigo. MATH. PEZDIR. P. O. Box 772, City Hall Sta, New York. N. Y. Avstrijska cesarska dvojica. Amsterdam, Nizozemsko, 28. avgusta. — Cesar Karol ln cesarica sta prišla v Draždane na obisk k saškemu kralju. Potem bodeta odpotovala A" bavarsko glavno mesto Monakovo, od tu pa v Stuttgart, ki je glavno mesto "VVuertember-ške. Spremlja ju avstrijsko-ogrski zunanji minister baron Burian. licem s'vojega brata JANEZA JENJC. ali tukaj mogoče tudi Jeniček. podomače Jakše. Imenovani .ie doma iz Koroške vasi št. 1 pri Novem motu na Dolenjskem. stai 47 let. močan in precej velik ter malo vpoguje-nega hrbta. Naluija >e v /^ilru-ženili državah kakih 18 let. Prosim vse rojake, če kdo u- za njegov naslov, ira-j mi ga naznani, ali pa če bi slučajno on sam videl ta ogla-s, naj se javi, ker bi rad ž njim dopisoval in mu poročal več novic. — Joseph Je-nič, 0120 Glass Ave., Cleveland, Ohio. (17—8 6x v 2 d) P0Z0E, ROJAKI! Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočnic za ples, marše iu , polke, ki jih imamo v zalogi: štev. E 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 — E 1532; valcarji: E 1687 E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba ! v Pragi- Naročite jih pri svojem rojaku IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. Columbia Gramophoni in rekordi; pišite po cenik. PROŠNJA DO UJETNIKOV. Podpisani podom »če Jed »ar tz Hrezij na Gorenjskem prodni ro-jake-ujotuike v Franciji, lluxiji in Italiji, ki me poznajo, da se mi o-glasijo. za kar se jim že vnaprej zahvaljujem in Sem jim priprav-'jen povrniti vse za njih trud. Xa-slov: Jolui Ankerst, 6112 St. Clair Ave., Cleveland, O., 1". S. America (28-30—8) Kad bi izvedel za svoje prijatelje JANEZA in IJ-RO MOŽE ter ANDREJA TONClC, doma iz Dolenje vasi pri Senožečah na Notranjščin Prosim cenjene rojake, ee kateri ve .za njihov naslov, da mi naznani če pj sa-uti čitnjo ta oglas, naj pišejo na . Frank Može. Box 174. Cokel on, W. Ya. (28-30-- 8> K ."d bi izvedel za naslov mojega lrrata MATIJE IMU DlC. podo-mače Kunder iz C-erkuiee. Pred 2 mesecema je bil na N'ida. \V. V a., jaz sem se pa preselil. — Touv Prudie, liox T>t>. Ivy Hraneh Coal < "o.. Ewanton. \Y. Va. ((28-30—8) Kad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA STKLE iu pa RVDOI/FA SKRAJNA K. Pred petimi meseci se je liana-jal nekje v < oUiiiwoodu. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita. — Anton Toma/ič, Box 2~"> Sheffield, Pa..