Pa poitl prejema»: u
celo leto naprej 26 K — h 13 , - , 6,50, 2.20,
pol leta eetrt , mesec
V upravnlitviT prejema*:
za
celo leto naprej 20 K — h
ol leta etrt
10,-, 1,70,
Z* pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narofiain« in 'InteraU •prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništva je v Seme-niAkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak daa, iiviemJi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 145.
V Ljubljani, v četrtek 27. junija 1901.
Letnik XXIX.
Še judov je sram!
Zadnjič je »Slov. Narod.« po svoji čedni navadi govoril v „Monita secreta", češ da so to skrivna navodila za jezuite. Mi smo pojasnili, da so ta „Monita secreta" le zlobna izmišljava, ki so jo nepošteni nasprotniki krščanstva podlo podvrgli jezuitom. A »pošteni« „Slov. Narod" še danes trdi svoje. Seveda kdaj pa je še bilo „Naroda" sram?
In vendar je še judov sram ! »Monita secreta« so objavljali kajpada tudi nemški liberalni in soc.-dem. časniki. (Saj „Narod" je le kloaka, v katero se stakajo umazane luže od vseh strani!) Tako je objavila to izmišljenino tudi „Frankfurter Ztg." Ko bo katoliški časniki dokazali, da je vsa stvar ponarejena, je „Frankfurter Ztg." prisiljena to priznala, a zraven je nekako po „Narodovo" pristavila : „Nič ne de! Res je pa le, kar smo pisali". Tedaj pa je na ljudskem shodu v Dortmundu N. Račke javno izpovedal : „Že prav ! To si zapomnimo ! Ko bo zopet govor o ritualnem umoru in talmudu, tedaj naj liberalci nikar ne kriče, da je vse to le izmišljeno. Če je njih kritika in logika poštena, bojim vsak lahko mirno odgovoril: Nič ne de, res je pa le !
Ta izpoved Rackejeva je v živo zadela — jude. Takoj se je oglasil „D e r I s r a -elit", glasnik judovstva. Povedal je, da ga je sram umazanih pisačev, ki ponavljajo umazano izmišljenino o „Monita secreta".
„Pravijo, tako toži „I s r a e 1 i t" (št. 48. 20. junija t. 1.) da je to pisala judovska roka. Recimo, da je! Ali judje ne smemo imeti druhali (Pobel)? . . . Če kak jud blati in zametuje, kar je kristjanom svetega, tega ne dela, ker je jud, ampak četudi je jud! Največkrat tak človek celo pravi jud ni. Jud je po rojstvu in mesu, a v resnici je pogan, moderni pogan, kakoršnih je dandanašnji žalibog toliko med judi in kristjani! . . . Sicer se pa zelo motiin kaže malo historičnega
znanja, kdor misli, da bo ta boj, ki se bije na vseh straneh zoper katoliško cerkev, cerkev res pretresal ali celo porušil. Ne va-rajmo se ! Zgodovina uči, da katol. cerkev nikdar ni izgubila oblasti, da ne bi bila dobila nove moči! In zares je tudi sedaj vspre-jela boj in se bojuje z vso odločnostjo !"
Tako „I s r a e 1 i t". Veseli nas, da je vsaj judov sram, ko naših liberalccv ni nič sram 1 Res da jih je začelo biti sram malo pozno, še le tedaj namreč, ko so videli, da bi se dala ost obrniti tudi proti njim, a bolje jo pozno, kakor nikoli. „Nar." seveda tak strah, kakor ga ima „Israelit", ne more privesti do sramu. „Narod" se nič ne boji, da bi tudi mi kdaj lahko porabili njegovo metodo. Pravzaprav bi nam še treba ne bilo rabiti nepoštene lažnive »Narodove« metode. O ne! Treba bi nam bilo le odkriti resnico, in ljudi, ki sedaj ošabno nosijo pokonci glave, bi zadelo za vedno javno zaničevanje. A mi tega ne storimo, ker po krščanskih načelih storiti ne smemo. To „Narod" dobro ve, zato svobodno brez strahu in brez sramu greši, laže in obrekuje 1
Bodi mu! V tem grdem boju, ki ga bije liberalizem zoper katoliško cerkev, nas tolaži obljuba božjega Odrešenika: N o n praevalebunt! Če peklo izbruha vse svoje hlapce in tlačane, cerkve ne bode porušilo ! Peklenske moči se zastonj upirajo v onemoglem gnevu ! To čuti celo „Israelit", ko svari jude, naj ne bodo v boju zoper krščanstvo optimisti!
Kajpada narodu našemu liberalizem lahko iztrga vero iz srca. Naš narod nima božjega obeta. Zato pa moramo v boj, v neizprosen boj zoper liberalizem ! Če bomo vsi storili svojo dolžnost, bo zmagala resnica, in resnica bo osvobodila naš narod!
Kranjski deželni zbor.
(VI. seja dne 27. junija.)
Deželni glavar pl. D e t e 1 a otvori sejo
ob 9. uri; vlado zastopa dež. predsednik baron H e i n.
V	imenu fin. odseka poroča poBl. grof Barbo o dobrodelnih deželnih zavodih. Dež. bolnica, blaznica, porodnišnica in najdeniš-nica so 1. 1899 imele stroškov 218611 gld. 94l/, kr„ dohodkov 58048 gld. 81'/, kr., torej se je moralo iz dež. zaklada pokriti 160563 gld. 13 kr.
Dolenjski železnici.
V	imenu fin. odseka posl. Višnikar poroča o garancijskem zakladu dolenjskih železnic za 1. 1899. Dežela je morala za leto
1898	vsled garancije upravnemu svetu doplačati 91757 gld. 7IV, kr. Vsega skupaj je dežela doplačala že 187290 gld. in ima z obrestmi vred že nad 200 000 gld. terjatve od upravnega sveta dolenjskih železnic. — Minolo leto se je vendar promet pomnožil in dežela utegne dobiti nekaj povračila. Skupna imovina garancijskega zaklada je I.
1899	znašala 237.663 gld. 44 kr.
Finančni odsek predlaga : 1. Upravni
svet dolenj. železnic se naprosi, da napravi postajo v Žlebiču; 2. da se napravi za Ljubljano živinsko prekladišče; 3. da se tarifi za prevoz premoga in opeke uravnajo; 4. naj se uvažuje vprašanje, ako bi se pri zamenjavi pragov ne dali uporabljati impregnirani pragi iz bukovega lesa.
Posl. P a k i ž se toplo zahvali, da se hoče zbornica izjaviti za postajo v Žlebiču in priporočati dotično prošnjo. Občina So-dražica je bila svoj čas kupila za 2000 gld. delnic. Dne 23. junija pa je obč. odbor sklenil, da podari te delnice na korist dol. železnic. PobI. Pakiž izreka konečno v imenu udeležencev zahvalo dež. zboru in prošnjo na upravni svet, da so napravi postaja v Žlebiču. Govornik pravi: Rad bi še videl to jesen novo postajo v Žlebiču, preden se uležem v političen svoj grob, kajti postaja v Žlebiču je občna želja tamoSnje obljudene okolice.
Baron Schwegel obširno opisuje razmere, ki so bile krive, da je bila dolenjska
železnica pasivna. Razmero pa bo se zbolj šale in je upanje opravičeno, da dežela dobi povrnjene svoje prispevke. Govornik zavrača neosnovane napade na upravni svet in po-jašnjuje od finančnega odseka nasvetovane resolucije.
Poslanec Po v še priporoča osobito resolucijo glede bukovih pragov, ki so, kakor izkušnje kažejo, jako porabni, ako so pravilno impregnirani.
Konečno poslanec Pakiž opozarja, da gre sedaj na stotine vozov oglja na postajo Ortenek. A ves ta promet bi šel na Žlebič, ker jo ta kraj bolj na roke. Namesto da se postaja v Orteneku razširi, naj se ta denar porabi raje za postajo v Žlebiču.
Poslanec Hribar odgovarja na izvajanja baron Schvvegla glede prekladišča pri ljubljanski klavnici. Govornik meni, da bi se za prekladišCe porabljeni denar obrestoval in amortizoval. Res, da bi dežela čutila te nove izdatke, toda ljubljansko mesto bode moralo zgraditi velik hlev poleg prekladišča. Poslanec Hribar tudi konstatuje, da ni hotel upravnemu svetu podtikati krivdo zaradi mehkih pragov na dolenjski železnici.
Poslanec L u ck m a nn naglaša, da bo hrastovi pragi primernejši in da bi morala Ljubljana sama nekaj prispevati za prekladišče pri klavnici, ker bo mestna občina sama imela koristi.
Zbornica konečno vsprejme nasvetovane resolucije._(Konec priti.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. junija.
» Davčna morala« v češkem deželnem zboru.
V češkem deželnem zboru je namestnik grof Coudenhove v zadnji soji odgovarjal na interpelacijo v davčni eksekucijski zadevi kmeta Kuba iz Skalice, o katerem smo svojedobno obširneje poročali. Namestnik je pojasnil, da je imenovani že prej jedenkrat šiloma preprečil izvršitev eksekucije in se
LISTEK.
Gospa Godrnjača in blisk.
(Po »Katoliških Listih«.)
„Da, ljubi gospod", pripoveduje gospod Godmjač, „strah pred bliskom je jedna največjih napak, katere more imeti človeško bitje. Najhuje drži žene, tuintam male psičke in včasih tudi može. Posebna slabost je to, ki vznemirja človeka bolj ko vse drugo ter se ne more pregnati, naj jo hvališ ali grajaš. Marsikatera žena, ki more videti celo hudiča v človeškem telesu, ali miš, zgubi mir, je vsa iz sebe, kadar se začne bliskati. Ta strah vzbuja skoraj milovanje.
„Tedaj, kakor pravim, se zbudim, ker so ušesa čula zamolkel, bojazljiv vzklik : „Martin, Martin 1" In komaj se zavem, skočim v temi in vprašam : „Barbika, si-li ti ? Kaj je? Kje si?"
„Zapri oknice. Sram naj te bo, tako mirno spati in ležati med groznim gro-menjem".
„Kako naj so kdo sramuje, če spi ? To ni logično, Barbika. Noben človek se no more sramovati v spanju".
„Ti tega nisi skusil, Martin ; dobro veš, da tega nisi poskusil". Pri tem čujem tiho stokanje. Ta glas je v meni zatrl oster odgovor, ki sem ga imel žo na jeziku in odgovorim :
„Žal mi je, ljubo dete, zares mi je žal. Nisem tako hudo menil. Pojdi in vlezi se in--"
„Martin!"
„Nebesa ! Kaj se je zgodilo, dragica ?"
„Vendar nočeš reči, da si še v postelji ?"
„Zakaj ne ? Seveda sem".
„Takoj pojdi ven. Mislila sem, da imaš vsaj troho ljubezni do mene in do otrok, če je že sam do sebe nimaš in nase nič ne paziš".
„A ljubica--"
„Ne govori, Martin ! Dobro veš vendar, da pri taki nevihti ni nič nevarnejšega nego postelj. Tako stoji v vseh knjigah. Ti pa ostaneš v postelji, lahkomišljeno izpostavljaš svoje življenje v nevarnost edino zato, ker . . ."
„Le pomiri se, Barbika, nisem več v postelji. Jaz sem . . ."
Te besede je prekinil blisk, po njem pa je goBpa Godrnjača temno zakričala in na to se jo slišalo glasno gromenje.
„Tako, zdaj vidiš posledico tega. Ah, Martin, kako moreš biti tako brezbožen ter v takem trenutku prisegati?"
„Jaz nisem prisegal, in to tudi ni posledica tega. To bi se bilo zgodilo, če tudi bi ne bil no besedice zinil. Ti veš čisto dobro, ali vsaj moreš vedeti, da, kadar jo zrak poln elektrike . . ."
»Da, le razlagaj zdaj, le razlagaj, razlagaj 1 Ne umem, kako moreš tako govoriti, ko veš, da ni na hiši strelovoda in tvoja žena z otroci da je prepuščena osodi na milost in nemilost. Kaj hočeš storiti ? V tej nevihti prižgati vžigalico! Ali noriš?«
»Primaruha, žena, kaj je na tem? Tema je tukaj kakor v dijakovem žepu in . . .«
»Ali boš ugasnil? Takoj ugasni! Hočeš
li nas uničiti! Veš čisto dobro, da nobena stvar bliska tako ne privlači, kakor luč. (Pšššpiš! bum, bum, bum !) Ali čuješ? Kaj si naredil!«
»Ne, ne vidim, kaj bi bil napravil. Vžigalica privlači morda blisk, a kolikor jaz vem, bliska ne naredi. To je velik razloček, in bliska ni prav nič privlekla. Ako bi se grom ravnal po moji užigalici, morala bi biti posebna užigalica, in zakaj naj bi privlačila ?«
»Sram te bodi, Martin ! V smrtni nevarnosti smo, in še tako govoriš ! Ali mar hočeš . . . ?«
»Kaj ?«
»Ali si zaklenil hišo?«
»Da, hotel sem, a šinilo mi je izračunati, koliko je dvanajstkrat trinajst in . . .« (Pšš! Bumbumbum! Bumbumbrr!)
»Ah, zgubljeni smo! Brez usmiljenja! — Kako moreš na kaj tacega pozabiti?«
»Vsaj ni bilo nevihto tačas. No oblačka
ni bilo na nebu. Kako sem mogel vedeti, da se radi te neumnosti napravi naglo to-lo »bumbum ?« Pa tudi ni lepo, toliko vpiti za nič, zlasti, ko so dogodi tako redko. Že štiri leta so nisem pregrešil, od onega časa, kar sem zakrivil potres«.
»Martin, kako govoriš? Ali si pozabil na rumeno mrzlico ?«
»Ljuba moja, vedno mi očitaš rumeno mrzlico in to je od tebe krivično; ne moreš vendar brez žico brzojaviti v Memfis. Kako naj bi bila storila moja pomota? — Morda sem kriv potresa, ker je bil blizo, toda visim naj, če sem jaz vzrok vsakega . . .«
»Pššš ! Bumbumbum ! Bum !«
»Moj Bog, moj Bog, moj Bog! Vem, da bo v nas treščilo, Martin, še dneva no pričakamo. Pa vendar bi bilo prav, ko bi spoznal, da tvoje grozno govorjenje — Martin!«
»Kaj pa zopet?«
»Tvoj glas doni, kakor bi bil — ali ne stojiš pri peči ?«
»Za navlašč storim to hudobijo«.
»Proč, takoj proč! Našli hočeš vse pogubni? Ali zares no veš, da ni boljega privajala bliska nego peč? Kje si zdaj?«
»Pri oknu«.
»Pri vseh svetnikih! Ali si zgubil pamet? Proč pojdi od tam, proč! Še otrok v6, da jo nevarno stati med nevihto pri oknu. Bog v nebesih! Vem, da no zagledam belega dneva«.	(Konec prih.)
mu je tedaj naznanilo, da bo drugič moralo poseči vmes orožništvo. Kljub temu se Kuba ni udal in se tako dolgo šiloma ustavljal orožniku, da je ta moral rabiti orožje. Povzročila ae mu je na nogi rana, ki bo ozdravljena v teku štirih tednov. Žena njegova pa je bila ranjena na roki in rana ni nevarna. — Namestnik obžaluje ta dogodek sam na sebi, pripomni pa, da je orožnik postopal pravilno, in da se pri iztirjavanju davkov ne postopa brezobzirno; nasprotno se davčni organi v polni meri (!) ozirajo na razmere davkoplačevalcev in prično z nasilnim izterjevanjem šele tedaj, ko je brez-vspešen večkratni opomin. — Iz kričečega slučaja se je na ta način napravila neznatna malenkost, popolno se je pa zamolčalo dejstvo, da je dotičnik prosil samo še en dan odloga in bil potem voljan poravnati svoj dolg. V takih razmerah postopanje orožni-kovo ni bilo opravičeno. Seveda namestnik tega ni povedal, zato se mora tudi njegov cdgovor prištevati mej davčno moralo.
Minister Bezek na delu.
Minister za Češko, dr. Rezek, je dospel minu'i torek v Prago, kjer ostane do jutri. Njegov pohod v Prago je tokrat brez vsakega zasebnega značaja, kajti prišel je kot posredovalec mej Koerberjevo vlado in češkimi poslanci. Vladi je, kakor znano, mnogo do tega, da se ohrani v parlamentu i v jeseni dosedanja delavnost, znano ji je pa tudi, da je to odvisno v prvi vrsti od češkega kluba. Kot posredovalec je sedaj nastopil dr. Rezek, ki uživa na Češkem splošno zaupanje in je dosegel že lepih vspehov v najtežavnejih razmerah. Dogovarjal se bo z zastopniki češkega naroda o načinu trajnega porazumljenja z vlado, da se zagotovi mirna rešitev že nad 4 leta nerešenega proračuna in pa nagodbe z Ogorsko. O konečnem vspehu te posredovalne akcije seveda še nihče ni prepričan, temmanj ker se dosedaj še ni šlo za tako težavna vprašanja, kakoršna je rešiti prihodnjo jesen.
Bosi. dr. Engel o lex Boxiquoy.
Mej tem ko se ves liberalni tabor, v prvi vrsti seveda nemški, skoro zgraža nad predlogom konservativnega češkega velepo-sestva, s katerim bi se preosnoval že zastarel način volitve iz veleposestniške skupine in s tem dal, kar je najvažneje za širše slojeve na Češkem, povod razpravam o na-daljni preuredbi deželnozborskega volivnega reda, ga odobruje v polnem obsegu posl. dr. Engel. Poslanec pravi v svojem listu »Hlasy od Blanika«, da bo ta predlog z glasovi čeških zastopnikov vsprejet v prvem branju in izročen odseku, kjer se bo pričela razprava o mnogih kričečih krivicah sedanjega volivnega reda ter se skušalo poskrbeti za pravice delavstva. »Vsled tega pozdravljamo predlog konservativnega velepo-sestva, ki bo dal povod za imenovane reforme«.
Vprašanje glede kitajske odškodnine še sedaj ni definitivno rešeno, ker menda niti zastopniki velesil niso jedini v tem vprašanju. Sicer poročajo londonske »Times«, da se vprašanje — bliža povoljni rešitvi, a ob jednem se priznava, da je nerešenih še nekaj važnih točk. V splošnem so sicer obveljali predlogi angleške vlade glede zneska, obrestovanja, poroštva, načina plačevanja ter vojaške okupacije, kakor tudi glede carine, vendar pa čaka še rešitve dvoje važnih zadev. Japonci namreč zahtevajo povišanje odškodnine, da se jim povrne škoda, ker radi vladajočih razmer ne morejo dobiti primerno obrestovanega posojila. To zahtevo smatrajo zastopniki kot popolno upravičeno Rusija predlaga konečno, naj se za 10 od Btotkov zviša carina v slučaju, da se pri odškodnini pokaže nedostatek. Tej želji so voljni ustreči razun angleškega vsi posla niki, a le pod gotovimi pogoji. Še le tedaj torej, ko zavlada mej zunanjimi zastopniki popolna jedinost, bodo ti stopili pred kitajsko vlado s konečno zahtevo. — Da potem Btvar še ne bo rešena, je več nego gotovo, kajti pričakovati se sme, da bodo imeli tudi Kitajci vsaj nekoliko pomislekov proti načinu gospodarjenja z njih državnimi dohodki in da se torej zadevno vprašanje še tako kmalu ne približa konečni rešitvi.
Boj za Dewetove vozove.
O zadnji vroči bitki pri Reitzu, v kate rem so napadli Angleži večje število burskih
vozov pod poveljstvom Devveta in Delareya, se poročajo sedaj sledeče podrobnosti. Angleži so najprej silovito napadli in Buri so iskali rešitve v begu. Ko so pa videli, da Angležev ni obilo, vrnili so se nazaj in napadli nasprotnika z največjim ognjem. Posrečilo se jim je dobiti nazaj ugrabljene vozove. V tem hipu je pa prišel Angležem na pomoč polkovnik Delisle in boj se je pričel iznova. Jeden del Burov se je spravil pod vozove ter s puško v roki storil svojo dolžnost napram sovražniku, drugi del pa je na-pregel in odrinil z vozovi. Ker so bili Angleži v večini, poslali so sedaj jeden del pred vozove, ki je napal Bure z bajoneti. Streljalo se je na najkrajšo razdaljo, boja se je udeleževal tudi Dclarey. Konečno se je razvil boj v dolgo vrsto mož proti možu in potem so se Buri umaknili. Angleži so jim uropali 71 voz, ubitih in ranjenih so pa imeli Angleži primeroma mnogo več, nego Buri.
Ljubljanski občinski svet.
Včeraj je imel obč. svet ljubljanski izredno sejo. Župan se je spominjal umrlega obč. svetnika G o g o 1 e ter povedal o njem, da je bolan hotel, naj se ga v naslonjaču nese k volitvi župana. Obč. svet je stojo poslušal čitanje riekrologa, izraz sožalja ob smrti obč. svetnika Gogole se je zabeležil v zapisnik, vdovi pokojnikovi pa se bo na predlog podžupana Bleivveisa pismeno iz reklo sožalje.
Nato je prišlo na vrsto poročilo o r a -čunskein sklepu mestnega zaklada za 1. 1900. Redni dohodki so znašali, kakor stoji zabeleženo na papirju: uprava v obče 11882 K 95 h. (dohodek mestne posredovalnice za delo in službe je znašal 2349 K 60 h). Uprava mestnoimovine, poslopja i n z e m ljišča 15894 K 54 h. Vrednostni papirji 211214 K 70 h. Mestne davščine 600844 K 21 h in sicer: Mestna užitnina je znašala 93268 K, posebne mestne priklade 168732 K, 20% mestna doklada 223401 K 17 h, klavnične pristojbine 1101)0 kron, gostaščina 82116 K 79 h, tržne štant-nine 411 K 22 h, mestni lov 716 K 5 h, mestna ledenica 300 K, tržne pristojbine 14570 K 42 h, pasji davek 5843 K, najem-ščina od portalov in razložb 485 K 56 h. Podturnska graščina 10664 K 21 h. Ceste,ulice, trgi, sprehajališča 66160 K 24 h, zdravstvene in b 1 a -gotvorne zadeve 4742 K 90 h, šolstvo, znanost in umetelnost 21667 K 6 h, vojaška nastanitev 9324 K 58 h, raznoterosti 392 K 15 h.
zredni dohodki 256321 K 53 h. (Mej izrednimi dohodki so prispevki za cesarjev spomenik v znesku — 463 K). P r e h a -jalni dohodki 225949 K 31 h. Sku-p a j 14.62345 K 85 h.
Rodni stroški so znašali: U p r a v a obče. Funkcijske pristojbine 7280 K, plače uradnikom 102103 K 77 h, redarstvo 62804 K 16 h, plače slugam 14060 K. Depu tati in druge potrebščine, stražnice 10475 K 39 h. Nagrade in podpore 3252 K 40 h. Pokojnine in miloščine 25594 K 9 h. Pi-Barnične in uradne potrebščine, ostale potrebščine 18876 K 58 h. Potni stroški 2430 kron 52 b. Nočne patrulje in talije za pri jetja 622 K. Oskrbovanje ujetnikov 792 K 58 h. Razni upravni stroški 2147 K 39 h. Dispozični fond 2802 K 2 h. Naročnina za telefon 496 K 50 h. Prevažanje ujetnikov in odgoncev 1612 K 80 h. Prispevek k plači poljskega čuvaja 300 K.
Uprava mestne imovine. Poslopja in zemljišča 31310 K. Vrednostni pa pirji 4545 K 55 h. Mestne davščine 1293 K 67 h. Podturnska graščina, vrtni nasadi gozdnenaprave, zboljševanje travnikov 15146 K 63 h. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča, mostovi, ograje, vodnjaki, kanali, drevoredi in drevesnice 53786 kron 84 h, čiščenje mesta 27443 K 57 h, razsvetljava mesta 37833 K 26 h. Zdravstvene in blagotvorne zadeve 46051 K 90 h. Šolstvo, znanost in umetnost Ljudsko šolstvo stane 25618 K 21 h, razna učilišča 43587 K 66 h, razni troški 21374 K 50 h. Vojaška nastanitev 4279 K 96 h. Raznoterosti 3347 K 33 h. Izredna potrebščina: Amortiziranje posojil 82270 K 90 h. Drugo izredne potrebščine
429956 K 22 h. Prehajal ni troški
876936 K 75 h.
V	teku seje se je odklonila ponudba g. Koutnega v zadevi zamenjave njegovega zemljišča ob Dunajski cesti s kakim mestnim zemljiščem.
Prošnja odbora ljubljanske m e -ščanskegodbe, naj se namestu v oktobru že sedaj izplača druga polovica dovoljene podpore in naj se podpora zviša na 8000 K, se odkloni. Župan v svojem pismu na fin. odsek prošnje mešč. godbe ni priporočil, češ, da je mnogo nujnejših stvarij.
Priziv Antona Žiberta, posestnika v Prešernovih ulicah, proti magistratnemu odloku glede naprave izložbenih omaric se odkloni. Zanimivo je, da je mestni magistrat naprave izložbenih omaric Žibertu dovolil, potem pa svoje dovoljenje preklical.
Zadeva parcelacije posestva očetov jezuitov ob Elizabetini cesti se je odložila do prihodnje seje, »Slovenskemu delavskemu 8tavbinskemu društvu« pa se je dovolilo ob Čolnarskih ulicah zgraditi pet hišic.
V	odbor meščanske godbe je občinski svet poslal kot svojega zastopnika gospoda dr. II u d n i k a , -kot godbo ljubečega«, kakor je povdarjal dr. Bleiweis.
O ljudskem štetju v Ljubljani se je podalo v včerajšnji seji nekaj zanimivih podatkov. V Ljubljani so našteli 36.547 oseb, torej Be je Ljubljana v desetih letih pomnožila za 6042 oseb, kar ni veliko, ako se pomisli, da je bil v tem času Ljubljani priklopljen del Vodmata in nekaj Šiške. Od 146 pri zadnjem potresu porušenih hiš je dozidanih sedaj 94. Najhujše je potres zadel III., II. in IV. okraj. Moških je v Ljubljani 15.421, žensk pa nad 18.000. Število Slovencev se je pomnožilo za 2 odstotka, število Nemcev pa je padlo za 2 odstotka. Brati in pisati je v Ljubljani pred desetimi leti znalo 12.162 oseb, sedaj pa zna brati in pisati v Ljubljani 23.072 oseb.
Mestni vodovod je imel 1. 1900 dohodkov 142.551 K 14 h, stroškov pa 113.686 K 16 h.
Mestna elektrarna je v preteklem letu imela dohodkov 198.172 K 71 h in stroškov 196.368 K 55 h. Slugi pri elektrarni Antonu Zupančiču se dovoli 100 K nagrade.
Sklene se, napraviti dve javni žarnici na Privozu.
Migljaji k organizaciji slovenskih stenografov.
Piše Rudolf B i n t e r. (Dalje.)
III. Načrt za delovanje stenografskega društva.
Glavna opora stenografskega društva obstoja v vzdrževanji stenografskega glasila na častni višini. — V to svrho pa je zopet potrebno mnogo agitacijske podvzetnosti mej našimi somišljeniki. — Prepričani smo, da se nihče slovenskih razumnikov ne bo obotavljal pristopiti društvu bodi si že kot izvršujoči ali podpirajoči član uvidevši njega stremljenje.
Društveniki si morajo pred vsem izmed svojih Članov izbrati kolikor možno tudi stenografije vešče može, da se s tem vsaj deloma preskrbi s stalnimi sotrudniki stenografski list. Literarni odsek bi bil tako rekoč zavezan prispevati listu z znanstvenimi in strokovnimi spisi ter s tem množiti slovensko stenogralsko slovstvo. — Toplega priporočila vreden bi bil tudi jedrnato sestavljen, splošen poziv slovenskim stenogra-fom, katerega naj bi po medsebojnem dogovoru začasno sestavljeni odbor slov. stenografskega društva objavil po raznih slovenskih časopisih in časnikih glede nameravanega izdavanja strokovnega glasila. — Skrbeti moramo pred vsem za to, da omogočimo in zasiguramo listu obstanek z dovolj-nim številom rednih naročnikov, ki naj bi tudi društvu pristopili v kolikor možno obilem številu.
Želimo, da bi se v to svrho sestavil prej kot možno pripravljalni odsek, ki bi vzprejemal prizive slovenskih stenogralov in podpirateljev stenografskega društva ter jih istočasno tudi uvrščal med stalne društvene člane. — Povdarjamo pa o tej priliki, da slepo, brez vsakeršnih informacij, kar na
svojo roko pričeti z izdavanjem strokovnega glasila ne bi kot drzno podjetje ob- i rodilo nikacega sadu, in bi bil ves trud brezuspešen. — Slični slučaji o neuspehih raznih hvalevrednih podjetij v Slovencih . itak niso redki, zato jih menda ni treba še posebej omenjati.
Ker je misel za izdavanje samosloven-skega stenografskega glasila združena sicer z nemalimi žrtvami a vendar najtoplejšega priporočila vredna, želeti je, da vsi slovenski stenografi v skupnem interesu posvete in zastavijo svoje sile za skorajšnje uresničenje velekoristne ideje.
Uresničenje te ideje bi tvorilo temelj k popolni organizaciji slovenskih stenografov in zajedno prehod v plodonosno delovanje, torej vsekako velevažen in pomemben korak v napredku slovenske stenografije.
Nikakor pa ne moremo odobravati, da se je za sedež slovenskega stenografskega društva izbralo C*lje in ne Ljubljana, katero bi se moralo tudi v tem oziru upoštevati kot kulturno središče blovencev. — V Ljubljano bi se moral pred vsem prenesti društveni sedež in poleg tega ustanoviti še stenografski večerni tečaj za pouk v slovenski stenografiji, kateri naj bi bil pristopen vsakomur, ki čuti veselje in potrebo, da se izuri v slovenski stenografiji. — V Celju in drugih večjih slovenskih mestih zadostovalo bi vzdržavanje stenografskih tečajev ali venčkov, ki bi pod vodstvom iz-vežbanega stenografa-učitelja stali v najožji zvezi s stenografskim društvom v Ljubljani.
S prirejanjem vsakoletnih občnih zborov in stenografskih shodov po večjih krajih naše domovine širilo bi se tudi našim ste-nografom sedaj še omejeno obzorje. Mogli bi skupno presojati prepornejše stenograiske točke.
ö temi shodi bi bila združena razna znanstvena predavanja in kritikovanja, ti-čoča se stenografije, kakor tudi obširnejša poročila o delovanji in uspehih stenografskih venčkov, katera naj bi se pod vodstvom izurjenih stenografov ustanavljala po naši domovini.
Z intenzivnejšim občevanjem imeli bi slovenski stenografi dovolj priložnosti spoznavati drug druzega in v skupen blagor reševati raznovrstne načrto in probleme v stenografski stroki.
Na ta način bi se tudi naša stenogralska književnost obogatila z raznimi znanstvenimi prispevki sotrudnikov, katero bi donašal stenografski list. — Slednji bi v tesni zvezi združeval stenograiske pisatelje, ki bi s spodbudnimi v to stroko spadajočimi članki vplivali na mladi naraščaj srednješolskih stenografov ter vzbujali v njih veselje in zanimanje za brzopisno umetnost. (Konec prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. junija.
Deželni zbor kranjski je imel danes Bejo od 9. do 1/i2. ure ter je rešil le 13 točk dnevnega reda. O raznih cestah in postajah bodoče bohinjske železnice je bila daljša razprava, katere so se udeležili poslanci : J e-lovsek, Pfeifer, Božič, Schweiger, Žitnik, Ažman, Schwege!, G r a s s e 11 i, dež. glavar D e t e 1 a in dež. predsednik baron Hein. Prihodnja seja je v ponedeljek.
Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Štajerski deželni šolski svet je dovolil definitivni učiteljici v Galiciji pri Celju gdč. Ivani Novak, da se sme poročiti z definitivnim nadučiteljem Jožefom Klemon-č ičem.
Za pravice slovenskega jezika.
Okrajni Zastop celjski je na predlog dr. Hrašoveca sklenil obrniti se do mini-sterstev z zahtevo, da se pri raznih uradih v Celju uvedo dvojezični uradni napisi in dvojezični uradni pečati.
Umrl je v Marezigah pri Kopru župnik č. g. Aleksij Gašperčič, rojen na Bukovici, župnije Selca pri Škofji Loki. Pogreb bo jutri ob 9. uri. Sobratom in znancem se priporoča v molitev in spomin!
Umrl je včeraj popoludne ob 6. uri v Kamniku gospod Ivan Murnik, posestnik, predsednik krajnega šolskega sveta, ravnatelj mestne hranilnice, v 62. letu svojo dobe. Pogreb bo jutri popoludne ob 6. uri. N. v m. p.!
Slovenska dekliška meščanska šola na Štajarskem. V nemško • nacijo nalne štajarske liste je zadela strela. Celjske šolske sestre so baje na nekatere okrajne zastope poslale okrožnico za ustanovitev slovenske dekliške mešč. šole. To je preveč Nemcem, ki Slovencem ne privoščijo na Štajarskem nobene slovenske meščanske šole in ki ravno sedaj potom dež. zbora snujejo nemške dekliške meščanske šole v Celju in Ptuju.
Frememba posesti. Novo Grobelni-kovo hišo na vogalu Mestnega trga in Špi-tal8kih ulic v Ljubljani je kupil bivši trgovec g. I. Jeglič.
Slov. planinstvo. Češki turisti in kolesarji. Zveza slov. kolesarjev v Ljubljani je dobila obvestilo, da pride letošnje poletje s Češkega večje število kolesarjev, ki so tudi turisti, v Ljubljano ter da nameravajo izlete napraviti tudi na goro. Zveza je sestavila odbor za prireditev sprejemne slavnosti ter povabila vanj tudi odbor »Slov. plan. društva«, ki se je drage volje odzval. O r o ž n o v a koča na Črni prsti v Bohinju se otvori meseca julija. — Otvoritev koče na Begunjščici je preložena na masec julij. — Triglavska koča na Kredarici se otvori 1. julija. — Otvoritev koče na Krnu se je preložila na prve dni meseca avgusta.
Bankovci po 10 K pridejo v promet počenši s 5. septembrom.
Mariborsko prostovoljno gasilno društvo je praznovalo preteklo nedeljo 30-letnico svojega obstanka. O tej priliki prišlo je mej člani do velikega razpora in je iz društva izstopilo toliko članov, da se bode ekoro gotovo prostovoljno razpustilo.
O Valvazorjevem spomeniku, o katerem smo poročali nedavno mej brzojavkami, se poroča še z Dunaja, da je umetnik g. Al. Gangl stal ravno na 3 m visoki lestvi ter hotel glavo spomenika pokriti z mokrim pregrinjalom, da bi se ma-terijal prenaglo ne posušil, ko se je zrušila železna konstrukcija. Le malo je manjkalo, da ni ista potegnila umetnika seboj in ga zdrobila.
Ljubljanske novice. Ljubljanska meščanska godba priredi danes ob 8. uri zvečer v hotelu „Lloyd" vrtni koncert. Vstopnina prosta. — Umrla je 171etna hčerka gosp. učitelja Cepudra Leposlava Cepuder iz notranje uršulinske šole. — Samomor. Pred dnevi smo poročali, da sta iz Ljubljane pobegla volonter pri Grobelniku 16 letni Rafael Kostanjevec in nek drug deček. Po Ljubljani se je govorilo, da sta dečka defravdirala precej denarja. Včeraj so Rafaela Kostanjevca našli. Ustrelil se je pod nekim Kančevim kozolcem na Viču. Mrtvega so pripeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Predno se je Kostanjevec ustrelil, ponujal je nov bicikelj, na katerem je iz Ljubljane ušel, nekemu fantu Jamniku, češ „Vzemi kolo, jaz se bom ustrelil." Fant kolesa ni vzel in je letel prestrašen pravit domov, kaj mu je rekel neznanec. Mej tem je že počil prvi strel. Kostanjevec je pognal tri strele v se. — Tatu išče mestna policija. Tat je ukral nek tram od skladišča lesa, ki je določen za dela pri novem mostu. Tudi mi smo tatu na sledu, pa čakali bomo še nekaj časa, kaj naredi mestna policija. — Aretirana tatica. Neka Angela Rož bila je v stanovanju pri Mariji Erkläre. Ker je Rož imela slabe čevlje, se je prec bula v čevlje, ki so bile last Marije Erk.anc, ter si jih je prisvojila. Ukradla je tudi nek predpasnik. Marija Rož bila je are-tovana. — Korajžni kosci. Včeraj so se na cesarja Jožefa trgu stepli trije kosci. Najhujši je bil Franc Povž iz Domžal. Policaji so jih s kosami prignali na stražnico — Z g u b i 1 a je Marija P. zlato uro.
Razburjeni graški obč. svet. Graški Dbči iski svet je v svoji predvčerajšnji seji dal dušl.a bolečinam, katere so prejeli nemški burni pri koncertu bosanske godbe v razstavi avtomobilov. Občinski svetniki bi poli-sijfche stražnike, ki so proti buršem vršili Jvojo dolžnost, najrajši v žlici vode utopili Zahtevali šo preiskavo proti stražnikom, ob-ednem pa tudi, da mora župan pri mini-iterstvu zahtevati, da naj godba bosanskega >olka v Gradcu več no igra, »da se tako pre-»rečijo nadaljni nemiri«. Da se bodo kore-
nito preprečili nadaljni nemiri, ima vlad« že drugo pot. Vsakega vsenemškega demonstranta naj so za par dni posadi k ričetu in vodi, pa se bodo »preprečili nadaljni nemiri«.
Novo tovarniško podjetje se snuje v Ljubljani. G. Fr. Kotnik z Vrhnike zgradi na svojem posestvu Krakovski nasip št. 85 novo tovarno za parkete.
Olepfievalno društvo v Ribnici se ustanavlja. Društvena pravila so že pri deželni vladi.
Utopljenca so našli minuli ponede ljek na Beričevem v Savi, katerega identitete pa dosedaj še niso mogli dognati.
Kravo ukradel je dne 22. t. m. zvečer poseetnici Mariji Miholič iz Šmihela pri Novem mestu neki 24 letni Jan Hlebec iz Vojske na Štajerskem. Ukradena žival je bila vredna 200 kron. Dobili so ga že naslednji dan v Velikih Jazbinah na Hrvaškem in izročili sodišču.
Trtna uš se je te dni konBtatirala v Fari pri Gradišču v Furlaniji.
Razpis učiteljske službe. Na tri razredni šoli v Skalah, okraj Šoštanj, je razpisana služba učitelja oziroma učiteljice z dohodki III. plačilnega razreda in prostim stanovanjem do 15 julija.
Koliko Ljubljančani na leto porabijo vode. V včerajšnji seji obč. sveta je obč. svetnik Subic povedal, da se je v 1. H'00 porabilo v Ljubljani okroglo J 000 milijonov litrov vode. Največ se je porabilo vode meseca julija, namreč 97.660 kub. metrov, najmanj pa meseca februvarja 70.000 kub. metrov. Pri dviganju vode so potrebovali premoga 60 vagonov. Ako se računa, da ima Ljubljana okroglo 37.000 prebivalcev ter se na te prebivalce razdeli 1000 milijonov litrov vode, tedaj pride na vsakega Ljubljančana 71 litrov na dan. Dasi je 71 litrov vode na jedno osebo precej, ven-der se nismo dosegli Angležev, ki porabijo 200 litrov vode na osebo. Ko bi kak voznik dobil naročilo, naj 1. 19u0 porabljeno vodo zvozi iz Kleč v Ljubljano, prišel bi v nemalo zadrego. Potreboval bi na dan 2629 konj ali 1 milijon konj v letu. Ko bi se 1000 mil. litrov vode spravilo v strugo, ka-kersna je Ljubljanica, bi bila ta struga dolga 25 kilometrov, t. j. od Ljubljane do Kranja. Ako bi se oplankalo »Zvezdo« in v dotični prostor zlilo vodo, bi voda stala 100 m visoko.
(Slovensko trgovsko društvo »Merkur«) nam javlja: Z sestankom trgovskih pomočnikov ni slovensko trgovsko društvo »Merkur« v nikaki zvezi, temveč je le privatni sestanek vseh trgovskih pomočnikov, kateri so vrši v petek dne 28. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih slovenskega trgovskega društva »Merkur«.
„Protiturnarski" izgred v Idriji.
(Konec.;
Tekom obravnave se je dokazalo, da so turnarji streljali in ie bil obtoženi Jereb ranjen. Obtoženci se danes ne morejo spominjati mnogih podrobnostij, katere se navajajo v obtožnici, tudi svarilnega klica »Fantje kamenja ne metati«, se danes ne morejo spominjati.
Prvi kočijaž Poljanšek, ki je vozil tur-narje, pravi, da je šele, ko je bil za vrtom nekaj za vozom zaropotalo, ranil se je pa, skoro gotovo sam ob nosu, ko je dvignil bič, da bi konje pognal. Jeden izvedenec trdi, da je plahto na vozu moglo raztrgati le kamenje, ker bi jo repa ne prebila, drugi izvedenec pravi, da se jo plahta lahko prebila tudi z repo, ako jo bila trdo zmrznjena, konj pa da je moral biti ranjen s kamenjem.
Priča Gruden je izjavil, da repa tudi zmrznjena ni bila, na cesti so dobili drug dan repe za kaka dva bokala. Priča voznik Kopač pravi, da mu je priletelo pred Grudnovo gostilno nekaj trdnega v hrbet in videl je, ko je vozil nekoliko naprej, da se je usulo na vogalu na konje cestno kamenje, dočim obtoženi trdijo, da je bila repa. Priča pravi, da je bila tudi repa, a tudi kamenje je videl.
Za bolečine na hrbtu zahteva priča 10 kron. Na vozu je našel priča kamenje. Oba konja sta bila ranjena. Priča voznik Treven pa izpove, da je tudi videl drobno kamenje, katero ga je zadelo pod nogo.
Na svojem vozu je našel dva ali tri kamenje. Priča Meisetz izpove, dajePre-merstein napram prvemu vozu izrazil se, kakor zgoraj omenjeno, ter hoče s tem dokazovati, da jo bil napad dogovorjen.
Priča D zimski pravi, da so hoteli turnarji odpotovati zvečer, ker so pa sumili, da se nekaj pripravlja, so odpotovali prej. Pred hišo Grudnovo jih je kljub temu pričakovalo okolu 100 moških, ki so jih pozdravili z upitjem in kamenjem, 'l, roko je priča odbijal kamenje. Voz je bil tudi od spredaj napaden, in so napadalci hoteli ustaviti konje, a potem so se napadovalci koncentrirali za vozom. Nato jo turnar Adenau
pričel streljati. Priča trdi, da turnarji niso
—	sami nabrali v voz kamenja, da bi potem dolžili obtožence.
Obtoženci pravijo na to izpoved, da oni niso metali kamenja, morda ga je kdo drug, vsaj je bilo zbranih mnogo ljudij.
Priča Marija Poženol pravi, da je v samoti srečala voz, katerega je vozil Poljanšek. Jeden gosposki opravljen človek, črno opravljen in po obrazu nekoliko obra-ščen, je stopil z voza in pobiral je precej časa nekaj po cesti. Jeden je z vozaydejal: »Danes ga bodete pa veliko nabrali«. Ženska je mislila, da pobira — kamenje.
Priča se konfrontira s turnarji, ki so vozili s prvim vozom, a nobenega ne spozna.
Deloma v nasprotju s pričo Dzimski ki pravi,da ni nihče stopil z voza, izjavi priča burš Gaza k, da ie z voza stopil turner Eberle in da je mogoče, da je pobral tudi kamenje, vendar so bili že prej v vozu kamni, katere so vrgli napadalci.
Turnar urar Eberl potrdi napad s kamenjem. Bil je zadet. Hotel je stopiti z voza, a stopil ni.
Predsednik sodišča ga opominja na prisego.
Priča Cazak pravi, da je bil mogoče turnar P e r k o, katerega pa pri obravnavi
—	ni.
Priča Cazak pravi, ko zagovornika njega in Eberla ostro izprašujeta, da je bilo od kamenja, katerega so turnarji pripeljali v Logatec, približno polovico mej potjo nabranega.
Priča Herzmann pravi, da je bil zadet s kamenjem. Po njegovem mnenju ni nihče izstopil mej potom iz prvega voza.
Priča profesor B i n d e r je videl v obtožnici omenjenega biciklista! Mej obtoženci ga ne spozna.
Priča P a t z tudi ne spozna mej obtoženci v obtožnici omenjenega kolesarja, tir ponovi pripovedko o kamenj'i. Repe, pravi, ni videl nobene in trdi, da tudi nobena repa ni bila vržena. (Voznik pa je dobil v vozu repo!)
Obravnava se je na to zaključila ter se je nadaljevala ob '/s4. uri popoludne.
Priča Tratnik J. ni videl nič. Videl je Polaka, ko je nekaj pobral, ko so se že ljudje vračali.
Obtoženi Polak pravi, da ni pobral no benega kamna.
Priča Z e j n Janez izpove, da je v Grudnovo gostilno, ko so bili lantje zbrani, prišel Alič, ki je šel tumorjem z bicikljem nasproti in je zaklical »Zdaj gredo!« Še prej je rekel Cvek priči Rupniku »Nemce čakamo na vezeh.« Fantje so šli ven in zunaj pričeli peti slovensko pesem, šli so na cesto rn pobirali nekaj na cesti, ki je bila nasuta, nekaj pa jih je hodilo na vrt po neke stvari. Ko je voz s turnerji prišel, so fantje voz orne-tavali in dejali so, da jo repa, drugi fantje pa so izjavljali, da so jajca. Ko je prišel drugi voz, prišel je Alič z naznanilom: »Sedaj gre drugi voz«.
Obtožena Cvek in Alič tajita.
Priča Z e j n pravi še, da je obtožene videl, ko so peli, da so pa ravno obtoženi lantje metali gramoz, ne more potrditi. Mat. Strnena sploh ni \idel
Priča Tratnik Alojzija je videla kake tri fante pobirati nekaj po posuti cesti, ko so šli že od prvega voza nazaj, a ne ve, kaj so pobirali in v ž. p dajali. Slišala je jednega lanta, ki je rekel, da pride šo jeden voz.
Priča 11 u p n i k Jože pravi, da ni slišal, da bi mu Cvek v gostilni na uho rekel, »da fantje čakajo Nernoe«.
Priča Ž e j n ostane pri svoji izjavi.
Priča Rupnik pravi, da ni slišal nič.
Priča Rupnik izpove nadalje, da je slišal potem neko upitje, gledal je samo vozove, zato ni videl, če je kdo kaj pobiral.
Ko je strel počil, so se ljudje usuli za vozom. Glede druzega voza in Aliča ne ve priča nič.
Priča Frančiška Žejn je bila 8 svojim možem usodnega dne v Grudnovi gostilni, kjer se je govorilo, da se bodo Nemci pripeljali. Jeden je prišel v gostilno in rekel: »Zdaj gredo», Aliča priča ne spozna. Za jednim vozom so ljudje takoj šli. Ko je strel počil, so še le pričeli ljudje pobirati nekaj po cesti in ko je bil voz že naprej, so pričeli metati ljudje nekaj za vozom. Nekateri so trdili, da je kamenje, drugi pa da so jajca, a ona je mislila, da morejo na cesti pobirati le kamen. Da je kdo svaril, naj se ne mečejo kamni, ni slišala. Cvek je v gostilni prišel k Rupniku in temu nekaj na uho povedal, slišala pa ni, kaj je povedal.
Priča Matevž K o b a 1 je slišal, ko se je voz pripeljal, hrušč, žvižg, slišal je strel, ni pa slišal klica »Fantje, tukaj je repa!« Druzega se priča ne spominja. Ko predsednik pravi, da je, če bi tudi repo metali, tudi z repo mogoče raniti človeka in da so zdravniki izjavili, pravi priča: »To pa ni mogoče, posebno s sladko repo ne. Jaz vzdržim, če bi jo kdo metal v me, koliko hočete dolgo«.
Idrijski župan L a p a j n e je videl, da so fantje sem tertje po cesti nekaj pobirali, ko se je prvi voz peljal mimo. Drugi voz Be je vstavil in voznik je stopil predonj, na
kar mu je župan rekel: »Pojdite naprej, da s« ne bo kaj hujega zgodilo«. Voznik je očital Aliču, da je Alič metal kamenje, a priča potrdi, da Alič pri drugem vozu ni metal kamenja. Nukaj izpovedrj iz preiskave priča prekliče.
M. G a n t a r. natakarica pri Grudnu, priča, da so obtoženci imeli piščalke. Obtoženci so upili turnarjem »Pereat!« Alič ni letel za drugim vozom in jo tedaj stil ves čas poleg nje.
Priča Ana Kalan pravi, da so bdi vsi obtoženci navzočni v Grudnovi gostilni ra-zven Strnena. Jeden liter je fantom plačal F. Stravs.
Priča Janez P e t r i č je mislil, da so nameravali fantje proti turnarjem demonstrirati le z metanjem repe.
Priča Franc Tauses jo videl, da so fantje hodili na vrt po repo. Bil je poleg Strnena, a ni slišal Strnena »Fantje tukaj jo repa«, Strnen so sploh ni pajdaši s fanti, btrnen jo proj balinal in je šel se le takrat proč, ko je žo vse letejo za vozom.
Proti pričama Perko, Štravsu in Mih. Tratniku se protivi drž. pravdnik, da bi so zaprisegle, ker so bile baje udelo-žene pri demonstraciji.
bodišče sklene, da se vse priče zaslišijo pod prisego.
Priča Franc S t r a u s pravi, da so Nemci kričali. V gostilni niso fantje, kakor jo on slišal, z nobeno besedo omenili, ni prej, ni ]>o najiadu, da nameravajo napad.
Priča Miha Tratnik je slišal samo »Zivio« klicanje, žvižganje, a da jo kdo kaj za vozom metal, ni videl. Prišel je na cesto še>lo, ko je strel počil. Strnena ni slišal, da bi opozarjal fante, kje je repa.
Priča Anton Krasna ni slišal, da bi kdo fante opozarjal „Zdaj gredo!" a je bil s fanti skupno v gostilni in ni slišal, da bi se fantje kaj o napadu menili. Zunaj je pa slišal, da je nekdo rekel „Fantje, kamna no metati!"
Priča Valentin L a p a j n e se nič ne
spominja.
Priča Matevž Primožič ni slišal Str-nona, da bi izrekel inkriminovanih besed in vendar jo stal poleg Strnena.
Priča turnar Adenau izjavlja, da so ljudje nanje metali kamenje, nekaj turnerjev so ranili, zato jo on streljal. Na poti jo izstopil iz voza turner Perko in mogoče je, da je_Perko kak kamen prinesel potem na voz. Co so kamenje metali ravno obtoženci, priča no ve. Priča izjavila, da je PremerBt ¡in grozil, da b de gosp. Herzmanna pri kapeli ustrelil.
Priča turnar M e t z k y p'trdi povest s kam njem, da je Perko izstopil mej potoma, in da je turnar Perko pobral velik kamen, o katerem jo rekel, da je ¡edino njegovo orožje. Pi-avi, da jc bil zadet, a vprašan kje, se ni vedel prav spominjati
Obtoženci izjavljajo, da niso metili kamenja in da so ga morda metali drugi, ki so bili tudi na mestu.
Po zaslišanju prič so se prebrali razni zapisniki, govoril je drž. pravdnik, za njim oba zagovornika.
Sodišče jo razsodilo tako-le: Janez Lampo in Matevž Strnen sta nekriva, obsojeni pa eo Andrej Biažič na I mesec zapora, Jožef Aliča 1 mesec, Janez Šavle 1 mesec, Anton Leban, Janez Cuk, Franc Cvek, Jožef Kersevan, Jakob Polak, Janez Vončma, Martin Jereb so obsojeni na 6 tednov zapora poostrenega s postom.
Obsojeni morajo plačati 30 K za poškodovane stvari in nositi morajo stroške.
Telefonska in brzojavna poročil».
Dunaj, 27. junija. „Wiener Zeitung" poroča: Cesar je podelil nauč-nemu ministru Hartelu in ministru Rezeku red železne krone prve vrste.
Dunaj, 27. jun. Nemškoliberalna „Oester. Volkszeitung" in nekaj drugih nemškoliberalnih provincijalnih listov poroča iz Ljubljane: Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske se je v seji, ki se je vršila pred zadnjim občnim zborom, stavil predlog, naj družba imenuje deželnega predsednika barona Heina za častnega člana. Vzdignili so se zastopniki vseh treh kranjskih strank in so temu ugovarjali: baron Wurzbach v imenu Nemcev, Lenarčič v imenu liberalcev, in Povše v imenu kat. narodne stranke, so se izjavili proti predlogu. Naglašalo se je, da baron Hein nima za kmetijstvo ni-kakih zaslug. Vsled tega je predlog padel. Čudno se zdi, da je baron Hein tokrat prvič prišel k občnemu zboru kmetijske družbe.
Lvov, 27. junija. (C. B.) Danes dopoludne se je na slovesen način v
prisotnosti grofa Goluhovskega in ostalih rodbinskih članov odkril spomenik bivšega drž. ministra, dolgoletnega gališkega namestnika grofa Agenorja Goluhovskega, stvaritelja oktoberske diplome. Govorila sta dež. maršal in namestnik. Od cesarja in min. predsednika so došli rodbini prisrčni brzojavni pozdravi, v katerih se naglašajo velike zasluge slavljenčeve.
BudimpeSta, 27. junija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je naznanil ministerski predsednik Szell na vprašanje !posl. Radkava, da se, ker 30. junija poteče doba sedanji kvoti, zadevno vprašanje reši od strani krone.
Berolin. 27. junija. Predsednik falirane „Lipske banke" je zaprt. Podpredsednik je pred dvema mesecema že šel iz Lipskega, govori se, da v Ameriko.
Pariz, 27. junija. „Epoca" v Madridu piše o špansko-angleški zvezi. Sploh so španski listi postali zadnji čas jako Angležem prijazni. Med obema vladama se baje vrše pogajanja, da bi se Gibraltar zamenjal za Zento. Španci bi dali v najem Angležem vojno pristanišče v Galiciji in Anglija naj bi prevzela brambo španskega obrežja.
Madrid, 27. junija. Nahujskana druhal je v Valenciji napadla cerkev, iz katere je imela iziti jubilejska procesija. Demonstranti so pobili okna ter skušali preprečiti izhod procesije. Policija je poskus onemogočila. Potem je drla druhal pred nadškofijsko semenišče in karmelitski samostan in tudi tam pobila okna. Nekaj osebje bilo aretiranih. V cerkvi v Gyonu so našli lepak, na katerem se naznanja, da bodo zgorele vse cerkve v škofiji. V vaseh Norena in San Juan sta res pogoreli cerkvi. Mej prebivalstvom vlada splošna razburjenost.
Indianopolis, 27. junija. 15 milj zahodno od Peru se je pripetila velika nesreča na železnici. Vsled nalivov narasla voda je odnesla železniški most, preko katerega je imel voziti osebni vlak. Vlak je vozil s toliko hitrostjo, da ga ni bilo mogoče ustaviti na usodnem mestu, in zdrsnil je v globočino. 16 ital. izselnikov je ubitih, nad 50 potnikov znatno ranjenih.
London. 27. junija. V spodnji zbornici je izjavil vojni minister, da je v kapski koloniji sedaj v boju 1000—2000 Burov in Holandcev. Vojska stane vsak teden 1,250.000 funtov šterlingov.
London, 27. junija. Iz Kapstadta poročajo: Glasom poročila v tukajšnjem listu „Times" so Buri ujeli člana kapskega parlamenta za Ali-vvalnorth, Botho, ter ga radi njegovega postopanja povodom glasovanja o veleizdajskem zakonu dobro pre-bičali. Njegovo farmo so Buri zažgali.
Umrli no:
25. junija. Ivan Valentinčič, posestnik, 64 let, Reber 9, srčna hiba.
V hiralnici:
25. junija. Liliosa Marija Cepuder, usmiljenka, 20 let, morbus Brigthii. — Marjeta Gornik, Šivilja, 58 let, oedema pulm. — Ivan Mrak, delavec, 29 let, dementia et epilepsia.
dne 26. junija 1901. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za junij...... . K 8'10	do	8 15
» » lesen.......„ 8 39	„	8 40
Rž za junij.........7-90	„	7-92
„ „ jesen.........7-17	„	7-18
Turšica za junij........ 5 60	„	5-61
„ „ julij-avgust...... 5'bl	„	662
, , september-oktober . . „ 5 79	„	5 80
Oves za julij........„ —	„	—
n . jesen........ 670	,	6 71
Na budimpeštanski borsi:
Pšenica za oktober......„ 816	,	817
Rž za oktober........ 6-77	„	6-78
Oves za oktober....... 6 35	,	5-36
Koruza za junij.......„ 5-14	»	5-15
» julij......., 5-31	„	6-32
PSenica banaška , ,, južne žel. RŽ „ , Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
(Effektiv.)
Dunajski trg.
K 7-95 7-60
5-70
6-80
7-85
8-00
do 8-50 ' 7-85
5-80 7-20 800 10-C0
Meteorologlôno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm
Í Stanja barometra t mm.
Temperatura
po Colli) o
Vetreri
Nebo
"5 * "
251 9. zve«.|| 739 8 18-4 | si. jzah. | m. oblač.
„J 7. zjutr. I 740 4 ¡2. popol.J 749 4
15 1 I si. svzh. I dež 21 8 I si. jug. ¡pol oblač.
122
Srednja včerajšnja temperstora 19-2 . normale: 18-7'
Otvoritev koče na Dsojnici,
Pne 30. junija I. I.
ljudska veselica,
• *
petje bralnega društva na Bledu, ples lia prostem itd.
Mrzla jedila in pijača dobi se v koči.
Ako bode vreme neugodno, vrši se slavnost prihodnjo nedeljo.
K obilnemu obisku uljudno vabi
640 i -i	A. Vovk.
S************.**®
Mizarska zadruga |
v Št. Vidu pri Ljubljani ^
se toplo pri- ^ poroča preč. «J^ duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne
hišne ^ -
oprave*
ter tudi druge oprave,
temne in lika-ne , poljubno U/ po želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz-vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča
J. Arhar, ^
238 18	načelnik.	U/
Bridkim srcem javljam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Ivan Murnik
posestnik, predsednik krajnega šolskega sveta, ravnatelj mestne
hranilnice itd.
danes ob 6. uri popoldan v 62. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode dne 28. junija ob 5. uri popoldne. Proseč molitve za pokojnega, odklanjam vence na njegovo izrečno željo.
Ivan /T\urnik-a nasi.
Fran Šubelj
Kamnik 26. junija 1901.
t
642 1-1
. Zavod Usmiljenih sester sv. Vlncendja Poljanskega javlja, klanjajoč se nedoumni previdnosti Vsemogočnega vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Ivan M mar alfe
posestnik, predsednik krajneja šolskega sveta, ravnatelj mestne
hranilnice I. t. d.
dne 26. junija ob 6. uri popoldan previden s sv. zakramenti za umirajoče v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega bode v petek 28. junija ob 5 uri popoldan. Rajnega priporočamo v pobožno molitev. Kamnik 26. junija 1901.
Venci se na željo pokojnega odklanjajo!
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * :|c tinkturo
lekarnarja Plccoll
v Ljubljani
dvornega založnika N|. Svetosti pa peža
kot želodec krepkujoče in tek vzbujajoče, dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredslvo, posebno onim, ki trp6 na navad nem telesnem za-prtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po ia in III.	več stekleničic. 591 50—47
lesihov cvet Vinacet, z vodo razredčen, daje najzdravejši, najstalnejši in zelo okusen jesih
1 mala stekl. za 5 — 10 litrov kisa 1 K 1 velika » » 20—40 » » 3 K
Na prodaj v trgovinah špecerij, deli-kates in v drogerijah. 360 20-12
Paziti je na varstveno znamko.
:KK««WXK«XK«««K«WW»cxkxk:
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za etavhe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mtatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje *a posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo. morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, 232 30 10
trgovina z železnino in MpccerijHkiiu blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'.
:«KX«»CX««««K«««5<K«««««K«KKK3
1> u n a j s k a l>orza.
Dni 26. jonlja.
Bkupni državni dolg v notah ... . ,	98-40
Skopni državni dolg t «rebru......98-35
Avitrijaka zlata renta 4°/0.......117 70
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	95 70
Ogerska zlata renta 4°/0........117-75
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........93 —
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1666-—
Kreditne delnice, 160 gld..............645 60
London vista ....................239 65
Nemški drž. bankovci ca 100 m. nem.dri. vehlH-S-i1;,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dni 20. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 186-i, 250 gld.. . 6% državne srečke L 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-46 19 03 90-76 11-31
181 -171-25 208-— 95--144-25 258--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	105-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-25
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	425-25
>	> južne železnice 3°/0 .	342 60 » > južne železnice 6°/0 .	122 20
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	— ' —
Kreditne srečke, 100 gld..............395"-
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	405 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49-50
Ogerskega » , » 5 »	24 75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 65
Rudolfove srečke, 10 gld. . . . .	68-—
Sa'move srečke, 40 gld................200-—
St Gen6is srečke, 40 gld................234 —
Waldste'nove srečke, 20 gld..............394 25
Ljubljanske srečke . .................60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	278 —
Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl. »t v. .	6990 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........874 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101 —
Splošna avstrijska atavbinska družba . . .	157 —
Montanska družba avstr. plan............444 25
Trboveljska premogarika drutba, 70 gld. .	440 —
Papirnih rubljev 100 ..................253 —
Ohr Nakup ln prodaja Tfctt vsakovrstnih državnih papirjev, «ročk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjamična delniška družba
ÎTI E K C U R"
I., Wollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelyisse 2.
• Pojasnila, ~JtXi v vseh gospodarskih in «nnnfinih stvaruk, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijikih vradntatjlli papirjev in vestni -»viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo.