Leto 5 /št 105
iz olimpijskega Sydneya -
-999-
31.8.1997
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK	Cena S 2.00	THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
Bo prišlo med Slovenijo in Avstralijo do recipročnega dogovora o izplačilu pokojnin njunih državljanov?
Delegacija Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve
Slovenije pride v Avstralijo
Canberra - Od 13. do 17.oktobra se bo, na povabilo avstralskega Ministrstva za socialno varnost (Social Security) mudila v Canberri delegacija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, ki bo imela pregovore o predlogu pokojninskega sporazuma med dvema državama. Delegacijo bo vodila državna sekretarka Nataša Belopavlovič. Obširnejšo informacijo bomo objavili v naslednji številki.
Z GLASOM SLOVENIJE pozimi v Slovenijo - poleti na avstralsko Zlato obalo
NOVO NOVO NOVO
1. Nagrada: povratna letalska vozovnica do Ljubljane
(dobotnik nagrade lahko potuje v Slovenijo v času
od 1. januarja do 30. aprila 1998) Kdor ni starejši od 40 let in bi rad zastonj potoval v Slovenijo, naj se priključi naši akciji: kdor bo zbral največ naročnikov za Glas Slovenije, bo dobil letalsko vozovnico. Akcijo smo podaljšali do 20. decembra 1997
LEPO BOŽIČNO DARILO! *
Nagrada ni zamenljiva za denar ali prenosna na _ drugo osebo -
2. Nagrada: 7 dni bivanja za dva v slovenskem motelu ADMIRAL MOTOR INN v Surfers Paradisu na Zlati obali
(februar 1998) Ponudba velja za vsakega novega naročnika, (ni važno koliko je star), ki se naroči na Glas Slovenije za eno leto (naročilu priložiti ček ali money order na $ 50.00 za Avstralijo ali v prekomorske države S 100.00) Velja zav naročnine od 20. avgusta 1997 naprej Žrebanje bo 20. decembra 1997 LEPO BOŽIČNO DARILO!
Opomba za 1. nagrado: V slučaju, da nagrado ne more sprejeti oseba, kije našla največ naročnikov, komisija izžreba enega izmed naročnikov, ki jih je ta oseba našla. Opomba za 2. nagrado: Za to nagrado bomo upoštevali tudi vse tiste pneamPTnilfp ki cn narnf.iILaajG.ias Slovenije pO-20.8..1.99J
TUDI ZA VSE NAŠE STARE, ZVESTE NAROČNIKE IŠČEMO P-RIMERNE NAGRAPE^=
GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Established in I993 Izhaja dvakrat mesečno
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR
Stanka Gregorič
V PR A VNIK-MA NA G ER
in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR
Florjan A user
USTANOVITELJI
FOUNDERS:
Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic,
Stefan Merzet
TISK
Glas Slovenije - Sydney
Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote aH posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije)
Naročnine
Letna naročnina $ 50.00
polletna S 30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države S100.00 Cena posamezne številke s poštnino S 3.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi
Cenik oglasov v upravi
Mali oglasi
Do 20 besed S 10.00 vsaka naslednja beseda
50 centov; fotografija dodatnih
S ¡0.00 Tiskovni sklad
(prostovoljni prispevki)
GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov:
P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: o venia@zeta. org. au
Dopisniki v tej številki:
Stanka Gregorič (Sydney) Cvetko Fafež (Canberra) in mladi dopisovalci
NAMESTO
Iz dnevnika urednice Stanke Gregorič
Aleksander Lucii -ostanite doma
Že nekaj časa poslušamo po valovih radia SBS v Melbournu in Sydneyu redna poročanja časnikarja Aleksandra Lucuja, ki nam v svojem "okrašenem", včasih zabavnem pa tudi norčevalnem slogu prinaša zanimivosti iz Slovenije. Zaradi takšnega načina poročanja je gospod Lucu postal med mnogimi poslušalci kar precej popularen. Poklicni časnikar, kot naj bi bil omenjeni gospod, pa ima tudi veliko odgovornost pri poročanju, in ni ravno vseeno kaj govori in koga s svojim poročanjem prizadene. To velja še posebej, ko govori ali piše o nas, Slovencih po svetu, ki poskušamo živeli v slogi in medsebojnem razumevanju. Res smo zapustili smo svojo rojstno domovino, vendar nas bo ta kljub vsemu vedno povezovala v eno družino, brez razlike na versko, politično ali kakršno koli drugo prepričanje. Vpričo vsega tega je sigurno eno, da ne potrebujemo "pametnih" in zvitih časnikarjev, šolanih v komunističnem enoumju, ki med nas izseljence sejejo neutemeljene in namišljene obtožbe o komerkoli izmed nas, še posebej pa ne o nekomur, ki se ne more več sam braniti.
V	slovenskem časniku (nedeljskem Delu), ki se imenuje NEDELO, časnikar Aleksander Lucu namiguje, da naj bi bil pokojni pater Bazilij eden tistih, ki so po zadnji svetovni vojni odločali katere ljudi naj bi vračali iz Avstrije v Titovo Jugoslavijo in kot seje kasneje pokazalo, v smrt! Obtožbo bi lahko razumeli celo kot neke vrste vojni zločin. Za vir takšnih obtožb navaja gospod Lucu "šepetanje" med slovenskimi političnimi emigranti v Kanadi, Argentini in Avstraliji (temu moram dodati, da kaj takega niti jaz osebno, niti kdorkoli, s komer sem o tem govoril še ni slišal).
Pokojni pater Bazilij je deloval pri nas v Melbournu nenehno od leta ¡956. V teh 41. letih smo ga imeli priliko vsaj delno spoznati, saj se je dotaknil naših življenj na tak ali drugačen način. Res je, da je bil človek, tako kot vsak drugi, in je imel zato dobre in slabe človeške lastnosti. Nekateri so ga imeli zelo radi, drugi manj ali pa sploh ne. Osebno sem ga poznal od leta 1957. Poznal sem ga kot frančiškana, kije bil v prvi vrsti duhovnik in nadvse zaveden Slovenec, nikoli pa Jugoslovan. Bil je izpričan antikomunist, kajti za njega je bit komunizem največji sovražnik slovenske Cerkve, starih slovenskih običajev povezanih z vero v Boga in slovenske tradicije nasploh. Zato se tudi v domovino ni sme! vračati vse do propada komunistične diktature. Bil je med prvimi političnimi begunci, ki so po osamosvojitvi Slovenije obiskati rodno grudo. Pokojni pater Bazilij je vedno in povsod odpi 'to in odkrito povedal in pisal o tem v kar je verjel Nikdar ni skrival svoje preteklosti in svojega domobranstva se ni nikoli sramoval. To so mu mnogi Slovenci zamerili in ga zaradi lega obtoževali marsičesa - izmišljenega, vendar tega kar smo slišali od gospoda Lucuja nikoli.
Celo vsa leta komunistične diktature, ko je takratna tolalitaristična oblast nastopala najbolj hrupno, in so razni agentje in njihovi obveščevalci kazali na vsakogar, ki ni trobil v njihov rog, ni patra Bazilija nihče in nikdar obložil tega, na kar danes namiguje časnikar Aleksander Lucu. Zdi se mi, da se gospod Lucu poslužuje pokojnega, poštenega Slovenca - izseljenca, ki se je vse življenje razdajal svojim rojakom - nam izseljencem, da bi oblatil slovensko Cerkev. Dosti več bi koristilo, če bi časnikar Lucu pisal o dobrih delih patra Bazilija, predvsem pa o kraljičinem odlikovanju M.B.E.
V	zadnji številki avstralskega slovenskega štirinajstdnevnika Glas Slovenije smo brali, da namerava gospod Lucu skupaj z nekaterimi kulturniki naslednje leto, okoli slovenskega kulturnega praznika 8. februarja obiskati Avstralijo.
Gospod Lucu, ah nameravate sejati nove dvome in ustvarjati nove razdore med avstralskimi Slovenci? Bolje da ostanete doma in da se primete urejevanja novega Pavlihe!
-Stanko Prosenak, Melbonrne
Spoštovana Stanka,
čestitke na Vaš odgovor tako imenovanemu profesionalnemu novinarju gospodu Lučaju -vsaka Vam čast. Izgleda, da dandanes res ni več dobre besede ali za živega ali za mrtvega. Naj pater Bazilij počiva v miru!
Lep pozdrav, hvala za Vaš trud. -Ivanka Kolačko, Melbonrne
Beseda urednice
Pa sc moram kljub vsemu oglasiti tudi jaz, čeprav sem zadevo "Lucu", kar se tiče Glasa Slovenije. hotela vložiti v "ad aeta"! Ko so prejeli prejšnjo številko Glasa Slovenije sydneyski naročniki, je pričel že naslednji dan zvoniti telefon, in tako se je nadaljevalo še potem, ko je časnik dosegel naročnike po vsej Avstraliji. Zavedam se, da so klicali predvsem tisti, ki so se v glavnem strinjali z menoj (slišala sem le nekaj pripombic, ki se niso nanašale na časnikarja Lucuja), in vem, da se tisti, ki ne delijo mojega mnenja ne bodo oglasili. Slišala pa sem, da nameravata eden ali dva naročnika odpovedati Glas Slovenije. Čakamo... res bi nam bilo hudo, če bi se to zgodilo, saj smo si vsakega naročnika pridobili s težkim delom. Kljub vsemu pa svojega mnenja, stališč do določenih stvari in resnic v časniku ne mislimo zatajevati niti za ceno takšnih pretenj.
Povedati pa moram še to, da smo od izida zadnje številke že po dveh dneh pričenjali dobivati nove naročnike in tako"plodni" so bili tudi naslednji dnevi, saj ni bilo dneva ko jih ne bi bilo z vseh koncev Avstralije. Hvala vsem za zaupanje in dobrodošli! Gospod Aleksander Lucu se je potem, ko smo poslali na Delo isti tekst, ki smo ga objavili v prejšnji številki v dnevniku urednice, namerno ali nenamerno v svojem naslednjem poročanju za SBS dotaknil "slovenske zaplan-kanosti in nedemokratičnosti"... Gospoda Lucuja bi rada spomnila na to, da ima vsaka demokracija svoje meje v (ne)spoštovanju do sočloveka in da bi morali tudi v demokratični ureditvi živeti, misliti in ravnati kot ljudje in ne kot dvonožci, čeravno na videz pokončni.
Vaša Stanka__ /O
L Nagrada - Povratna letalska vozovnica v Slovenijo
Velika naročniška akcija! Mladi, (do starosti 40 let) najdite naročnike za štirinajstdnevnik Glas Slovenije!
Nagrada: povratna letalska vozovnica do Slovenije (potovanje v Slovenijo v času od 1. januarja do 30. aprila 1998) Kdor najde največ naročnikov, bo dobitnik nagrade; v primeru da več oseb najde isto število naročnikov bo posebna komisija dobitnika izžrebala. Vsakdor, ki dobi novega naročnika/naročnike, naj v prvo naročilnico vpiše svoje podatke, v drueo (ki jo lahko za več naročnikov razmnoži v fotokopije) pa podatke novega naročnika/novih naročnikov. Priložite ček za letno naročnino za vsakega naročnika na S 50.00 ali v prekomorske države na S 100.000 Naročilnice morajo biti v uredništvu najkasneje do 20. decembra 1997 Naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park, NSW2150
2. Nagrada - bivanje za dve osebi - 7 dni v Surfers Paradisu?
Velika naročniška akcija! Najdite novega naročnika! Velja za vse starosti! Vsak novi naročnik od 20. avgusta 1997 naprej in tisti, ki najde novega naročnika bo prišel v boben za žrebanje. Nagrada za izžrebanega dobitnika: 7 dni bivanja za dva v slovenskem motelu Admiral Motor Inn v Surfers Paradisu na Zlati obali (februar 1998) Naročite se na Glas Slovenije vsaj za eno leto, izpolnite naročilnico, priložite ček ali money order na S 50.00 ali za naročilo v prekomorske države na S 100.00 Naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park, NSW2150
ZA VSE DODATNE INFORMACIJE KLIČITE UREDNIŠTVO GLASA SLOVENIJE NA
telefon (02) 9897 1714
NOVEGA NAROČNIKA/NAROČNIKE na Glas Slovenije NAŠEL
Leto rojstva samo za 1. nagrado...................
Ime in priimek.....................................................
Številka in ulica..................................................
Predel mesta (Area)............................................
Država..................
Številka (Code)...............
Telefon..............................Datum.......................
Podpis...........................................
NAROČILNICA na GLAS SLOVENIJE priložen ček na $ 50.00 za enoletno naročnino ali $ 100.00 za prekomorske države
Ime in priimek..........................................................
Številka in ulica.......................................................
Predel mesta (Area).................................................
Država..................
Številka (Code)...............
Telefon..............................Datum............................
Podpis...........................................
rsljovcmjk w rata w lunimi
31.8.1997
Iz
koledarja
Godovniki, vse najboljše!
1.9.: Verena	8.9.:Binče
2.9.:Igor	9.9.:Petra
3.9.:Gregor	10.9.:0to
4.9.:Ida	11.9.:Helga
5.9.:Lovrin	12.9.:Marinka
6.9.:Peter	13.9.:Veno
7.9.:Regina	14.9.:Zdenka
21.	avgust
Leta 1780 - V Repnjah pri Vodicah seje rodil jezikoslovec, literarni zgodovinar, kustos dvorne knjižnice in cenzor Jernej Kopitar. Napisal je prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika Gramatik der slavischen Sprache in Krain, Kaernten und Steyermark. Umrl je 1844 na Dunaju.
22.	avgust
Leta 1933 - V Ljubljani seje rodil agronom in športnik Dare Bemot. Bilje vrhunski športnik: kot tekmovalec in funkcionarje delal v kanuističnem športu. Bil je petkratni prvak Jugoslavije in nosilec srebrne medalje s svetovnega prvenstva. Umrl je v Aiacciu, Korzika, leta 1981.
Leta 1910 - Ljubljanski župan Ivan Hribar je v posebnem razglasu someščanom pojasnil, da cesar ni potrdil njegove šeste izvolitve za ljubljanskega župana. Po novi, demonstrativni izvolitvi Hribarja za župana je avstrijska oblast razpustila ljubljanski občinski svet in določila svojega komisarja.
23.	avgust
Leta 1486 - V Vipavi seje rodil diplomat, potopisec in kartograf Žiga Herberstein. Kot diplomat je potoval v Turčijo in zlasti v Rusijo. Po zapiskih je iz potovanj v Rusijo nastalo njegovo znamenito delo Moskovski zapiski, pisano v latinščini, prevedeno v mnoge jezike. Umrl je 1566 na Dunaju.
Leta 1990 - V Zagorici pri Grosuplju se je rodil slikar in kipar Tone Kralj, eden pioniijev slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Znan je po preslikavah in opremi primorskih cerkva. Umrl je 1975 v Ljubljani.
Pišejo nam
Draga urednica! Pred nekaj dnevi sem sprejel novo številko Glasa Slovenije, ki nas v glavnem seznanja o izgubi našega velikega duhovnega in kulturnega vodje Viktorije, ki nas je vse prizadela. Naj nam ostane v trajen spomin.
Nisem pa prezrl zadnje strani z raznimi izreki, kakor n.pr. "Happy as a bastard on fathers day", ki nam v današnjih dneh tudi veliko pove, ko se število "bastardov" na razne načine tako hitro veča, da ne omenjamo mladine, kije v glavnem od odraslih zapeljana. V mislih imam drugo kategorijo nezakonskih ljudi, kot rezultat medicinskih eksperimentov in v večjem številu ne bodo nikoli vedeli kdo so njihovi starši, ki se jih bodo kvečjemu sramovali, se po njihovi krivdi spustili v uživanje mamil in kriminal. Nezakonski otroci - ljudje, naj bi dobili en dan v letu, v katerem bi jim posvetili enako mero spoštovanja in razumevanja kot drugim, saj so izpostavljeni večjim preizkušnjam kot ljudje v normalnih okoliščinah. Lepo pozdravljam! Aloiz Žagar. Irvmvle. VIC
ta beseda kot NATO, to je kratica za North Atlantic Treaty Organisation?
-	Beseda PARTNERSTVO ZA MIR. Slovenska beseda Združenje za mir.
-	Članek AVSTRIJSKI PARLAMENT JE RATIFICIRAL -ratification je potrditev, odobritev.
-	Članek NEBO SE JE ZARO-TILO... Beseda BANKJNAH - ali ni na obrežjih? POLJŠČINAH -poljščina je poljski jezik.
-	V Mariboru so imeli FUZ-BALSKEGA PRVAKA, ali ni to nogometni prvak?
-	Za SKLEPNE PREDSTAVE, ali ni to za zaključne predstave? Z globokim spoštovanjem Marijana Vojsk - Magdič, Sydney
Uredništvu! Hvala za odlično delo. Jožica Jurin, Sydney
Draga urednica, pošiljam ček od 50.00 dolarjev za obnovitev naročnine zelo priljubljenega slovenskega časopisa v Avstraliji, Glasa Slovenije. Kar tako naprej! Lojze Kolenc, Old.
Steze poravnali naročnino za
Glas Slovenije?
0
Spoštovana gospa Gregorič! Z velikim interesom zasledujem članke v vašem glasniku in nekateri so zelo zanimivi. Vendar, kakor navajate v št. 102 (naslovna stranjda naj negujemo slovenskijezik, bi jaz rada omenila, kot slovenska bralka tega časnika, da opažam v gotovih člankih tuje ali spačene izraze, za katere imamo prav lepe slovenske izraze in besede. Prosim, ne smatrajte to za kritiko, ker jaz dobro vem iz lastnih izkušenj, da človek hitro poseže po tujkah, kadar ima omejen čas najti pravi slovenski izraz. Ker pa je Slovenija zelo mlada dežela, moramo pač paziti na te stvari, posebno v člankih, ki so objavljeni v slovenskem časopisu. Če mi dovolite, tukaj prilagam opis tujk in spačenk, ki sem jih opazila v eni prejšnjih številk. Prosim, oprostite moji drznosti ker imam najboljši namen.
-	IZ DNEVNIKA UREDNICE -kaj pomeni izraz zaplan-kanost? Ali je to omejitev razuma, inteligence?
-	Iz članka MADELEINE ALBRIGHT TOLAŽI SLOVENIJO. Beseda Nato, ali se ne črkuje
Spoštovani Slovenci v Avstraliji!
Sem Miroslav Drevenšek, dolgoletni član Akademske folklorne skupim Študent iz Maribora. 20 let sem aktivno plesal pri AFS Študent. V letih 1990-1996 sem opravljal naloge predsednika skupine, od leta 1996 dalje pa opravljam dela managerja iste skupine. Lani sem poleg tega prevzel tudi funkcijo predsednika Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije.
Člani AFS Študent se že od leta 1964 ukvarjamo z ohranjanjem slovenskega pevskega in plesnega izročila. To izročilo smo predstvaljali na folklornih festivalih v Evropi in po svetu.
Naš program zajema plesne koreografije iz naslednjih pokrajin Slovenije: Prekmurja, Goričkega, Prlekije, Štajerske, Koroške, Gorenjske, Primorja, Rezije, Bele krajine.
Poleg tega pa se ukvarjamo še z izdelavo noš različnih slovenskih pokrajin. Še posebej smo ponosni na naše štajerske pražnje obleke. V sezoni 1993/94 smo namreč v sodelovanju z gospo dr. Marijo Makarovič izvedli raziskavo in izdelavo štajerskih moških in ženskih pražnjih oblek, ki so jih nosili imetje v okolici Maribora na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Z vsem svojim 30-letnim delom smo si člani skupine pri uglednih slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobili pomemben ugled. Zato so nam decembra 1994podelili najvišje priznanje, ki ga lahko folklorna skupina prejme v Sloveniji. Dobili smo Zlato Maroltovo plaketo. Ta plaketa nas obvezuje k temu, da bomo tudi v prihodnje opravljali naše delo kvalitetno in z vso odgovornostjo, katere se popolnoma zavedamo.
Že nekaj časa navezujem stike z ljudmi, ki se v Avstraliji ukvarjajo s folklorno dejavnostjo. Rezultat tega je vabilo, katerega so mi poslali organizatorji multikulturnega festivala v Canberri. Tja so od 9. do 16. februarja 1988povabili Akademsko folklorno skupinoŠtudent iz Maribora. Člani naše skupine pa bi radi pred festivalom in po njem predstavili svoje delo tudi Slovencem in vsem ostalim, ki živijo v nekaterih drugih mestih Avstralije. Ker želimo naše delo kvalitetno predstaviti v vašem okolju, se moramo predhodno natančno dogovoriti o vsebini našega dela (gostovanja), prav tako pa moramo uskladiti časovne termine. Zaradi tega Vas nameravam obiskati. Vljudno Vas prosim, da mi sporočite, kdaj Vas lahko obiščem. Želim si, da me o tem datumu obvestite najkasneje do 18.9.1997, nafax:+386-62-226 828. V tej želji Vas prisrčno pozdravljam.
AFS Študent
Manager - Miroslav Drevenšek
f M c>\ KMJt
31.8.1997
J?

v*

V	Italijo poslej le z osebnimi izkaznicami?
Predvidoma 1. septembra bo začel veljati meddržavni sporazum z Italijo o odpravi vizumov. Tako bodo lahko Slovenci vstopali v Italijo le z osebnimi izkaznicami.
Ameriški lovci F-16 v Sloveniji
V	petek, 29. avgusta so na brniškem letališču pristala štiri bojna večnamenska letala F-16 iz sestave 140. polka Nacionalne garde ameriške zvezne države Kolorado. Prijateljski neuradni obisk letal in pilotov je trajal do nedelje.
Ovadba zoper slavnega režiserja
Tomaža Pandurja
Na tiskovni konferenci UNZ Maribor, v petek, 29. avgusta je bilo rečeno, da so organi pregona napisali kazensko ovadbo zoper "Tomaža Pandurja, 34 let, iz Maribora, trenutno v tujini, odgovorni osebi v Drami SNG v Mariboru". Gre za 35 milijonov tolarjev premoženjske koristi za režiserja, kaznivo dejanje pa naj bi bilo storjeno v letu 1994.
Velikošmarenska pridiga dr. Rodeta še odmeva
Slovenski mediji so se na široko razpisali o velikošmarenski pridigi ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franceta Rodeta, kije 55. člen slovenske ustave imenoval "sramoten". Člen govori o pravici žensk, da svobodno odločajo o rojstvu otrok, torej o pravici do splava.
NOVICE
Od 1. septembra do 15. oktobra
bo štiričlanska slovenska odprava, v kateri bodo trije inštruktorji in en zdravnik, v Katmanduju in Lantangu v Nepalu vodila letošnjo šolo za gorske vodnike Nepalske planinske zveze.
Pokojnine višje za 0,3 odstotka
Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se pokojnine s I. avgustom letos uskladijo za 0,3 odstotka s povprečnimi neto plačami,
Italijanska obveščevalna služba prisotna v Sloveniji?
Hrvaška .tiskovna agencija H IN A je povzela članek tržaškega publicista in novinarja Paola G. Parovela o navzočnosti italijanske obveščevalne službe v slovenski diplomaciji, ki gaje objavila revija Mag.
Kip Marije iz Fatime na Brniku in Brezjah
V četrtek, 28. avgusta je prispel na letališče Brnik kip Marije romarice iz Fatime, v spremstvu ljubljanskega pomožnega škofa Urana, duhovnikov in redovnic ter vernikov. Organizatorji v baziliki Marije pomagaj na Brezjah so pripravili slovesen sprejem, s katerim bo fatimska Marija romanca pričela svojo romarsko pot širom po Sloveniji. Fatimska Marija je po padcu železne zavese že pre-romala Slovaško, Madžarsko, Poljsko in Rusijo.
Prekmurje je praznovalo
V nedeljo, 17. avgusta je minilo 78 let od uradne priključitve Prekmurja slovenskemu ozemlju in Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mejo so določili v Parizu leta 1919 in tako so se Prekmurci končno otresli madžarskih oblastnikov. V spomin na ta dan so v Beltincih letos prvič praznovali občinski praznik, za častnega občana beltinske občine pa so razglasili dr. Vilka Novaka.
Ustanovljeno Združenje svobodnih partizanov
Na pobudo dr. Ludvika Čanžka je skupina partizanov ustanovila Združenje svobodnih partizanov. Za predsednika so izvolili dr. Čanžka. Združenje želi predvsem prispevati k zgodovinski resnici o partizanstvu in opozoriti, da je Komunistična partija Slovenije med drugo svetovno vojno sicer plemenito idejo NOB zlorabila za komunistično revolucijo. Eden najboljših slovenskih časnikarjev Viktor Blažič je na zboru menil, da se mora gibanje idejno in moralno ločiti tako od revolucionarnih sil kot od tistih, ki so sodelovale z okupatorjem, misleč, da bodo s tem preprečile revolucijo. Na zboruje bilo tudi rečeno, da je to ura evropske resnice za partizanstvo. Skušali se bodo pridružiti evropskim ve-
teranskim organizacijam, od države pa bodo zahtevali sredstva, kot jih dobiva Združenje zveze borcev NOB.
Iz Slovenj Gradca tudi mednarodni leti
Z letališča Koroškega aerokluba Slovenj Gradec v Turiški vasi bo od 1. septembra mogoče opravljati tudi mednarodni promet. Slovenjgradčani so ta dogodek povezali s 40. obletnico letališča z velikim letalskim mitingom 24. avgusta.
Letina hmelja obilna
V Savinjski dolini seje pričelo obiranje hmelja. V Sloveniji je s hmeljem zasajenih 2320 hektarjev površin, dobrih 1520 v Savinjski dolini. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letina navrgla okoli 3700 ton pridelka.
Davčni sporazum Z Avstrijo
Predvidoma s prihodnjim letom naj bi tudi med Avstrijo in Slovenijo začel veljati sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodkov in premoženja.
Idrijski teden čipke
Zorka Žigon, ena najstarejših kljekljaric, je ob pomoči župana Cveta Kodra dvignila čipkarsko zastavo in tako odprla 16. Čipkarski festival. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan. Do petka, 29. avgusta so se zvrstile razstave, tekmovanja in zabavne prireditve, med katerimi je bil letos prvič natečaj za idrijsko čipko leta. Na festival so prišle tudi kljekljarice iz različnih delov Evrope in celo iz ZDA. Idrija kandidira za prireditelja Svetovnega čipkarskega kongresa za leto 2000.
Se bomo Slovenci kar sami uničili?
Ko prebirate strani črne kronike, kijih prepogosto polnijo poročila o smrtnih žrtvah na cestah in razglabljanja o skrb zbujajočem naraščanju števila samomorov (obojemu prevečkrat botruje alkohol), se kar samo vsiljuje vprašanje: ali se bomo pomorili sami? Alarmni zvonec je zazvonil, vendar se zdi, da ga slišijo le redki. Politiki so preveč okupirani sami s sabo, psihiatri, psihologi in literati pa že dlje časa opozarjajo, da bi bilo potrebno nekaj uktreniti, tako je zapisala Irena Turel v Primorskih novicah.
Ob obletnici priključitve Primorske V slovenski prestolnici bo na predvečer osrednje slovesnosti ob petdeseti obletnici priključitve Primorske Sloveniji, ki bo 14. septembra na Goriškem, prireditev z naslovom Na svoji zemlji, s katero bo Ljubljana prispevala k proslavljanju tega zgodovinskega dogodka. Prireditev bo v soboto, 13. septembra, na Prešernovem trgu. Dogajanje se bo začelo, ko bodo mestne mažoretke navzočim delile partizanske pesmarice, da bodo lahko peli skupaj z nastopajočimi, predstavili pa se bodo tudi partizanski harmonikarji. Uradni del prireditve se bo začel z nastopom Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič iz Trsta, ki mu bo sledil slavnostni govor ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla, ki bo tudi pokrovitelj slovesnosti, ki se bo končala z nastopom skupine Agropop in z ognjemetom. Poleg celotne politične strukture, tako državne kot strankarske, bodo povabili vsa štiri zavezniška veleposlaništva, diplomatski zbor, vse veteranske organizacije, vse verske skupnosti, delegate Kočevskega zbora ter slovenske župane in župane iz zamejskih občin.
Trgatev tako ali drugače
Letošnja trgatev v Vipavski dolini se bo začela, kot napovedujejo vinogradniki, okoli 10. septembra. Uvodna prireditev Vipavske trgatve '97 je bil operni večer z japonskimi o-pernimi solisti.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (30. avgusta 1997)
Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (100 ITL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD)
tolarjev 122,1668 1316,2909 2751.6131 2608,4792 9,4632 139.3916 119,7352 9263.1310 11206,5359 269,6405 166,1806
35. Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni zaprl vrata 31. avgusta
Sejem si je vsak dan ogledalo povprečno kakih 20.000 ljudi. Razstavljalo je 1305 domačih razstavljalcev in 245 tujih iz sledečih držav: Anglija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Danska, Češka, Francija, Hrvaška, Italija, Izrael, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, ZDA.
Most na Soči -Mosta rsko jezero Žrtev alg
Mostarsko jezero tudi letos cveti. To je sicer vsakoletni pojav, letos pa je dosegel take razsežnosti, kot jih poznavalci jezera ne pomnijo. Lipani že poginjajo, ker pa so se temperature že nekoliko znižale daje upanje, da ne bo prišlo do večjega pomora rib zaradi pomanjkanja kisika.
S kulturno dediščino proti celulitu
Vse pogostejši reklamni oglasi za zdravilno moč solinskega blata, ki naj bi med drugim imelo tudi čudežno moč v nenehnem boju proti ženski tegobi tega desetletja celulitu, so med drugim povzročili vse pogostejše obiske nepridipravov v zaščitenih bazenih ob soli-narskem muzeju v Sečovljah. Hodijo po bazenih, kjer pridelujejo sol, nabirajo zdravilno blato in povzročajo veliko škodo. Doslej že za okoli milijon tolarjev. Da pa se poškodovani bazeni obnovijo, je treba čakati dve leti.
Kres lin in njegovi spet "zažgali" Križanke
Naj sliši se, naj, vriskanje in jok! je bil naslov in osrednje sporočilo koncerta razpoloženega rockerja in glasbenega poeta Vlada Kreslina (ki naj bi gostoval v Avstraliji februraja 1998). 27. avgusta sta se mu v ljubljanskih Križankah pridružili spremljevalni skupini Mali bogovi in Beltinška banda. Okusi različnih rodov so bili zadovoljeni.
#t>> V a" XV XV, A
m
¿g
Piran izd i h nje
"Oddam lokal" je najbolj značilen dokaz skoraj neverjetnega nazadovanja, ki ga v zadnjih letih doživlja Piran. Sprehod skozi mesto odkriva prazne lokale sredi turistične sezone in obeta, da se bo mesto spremenilo v kraj duhov. Privatizacija stanovanj in lokalov je samo na videz vplivala poživljajoče na stari dragulj. Novi lastniki so resda obnovili prene-katero hišo, prekrili stare strehe z novimi strešniki in na novo pobarvali razpadajoče fasade. Toda bistvo prenove mesta ne more biti v pobarvanih pročeljih.
Slavnostn i zaključek 45. mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani
V nedeljo, 31. avgusta se jc s koncertom opernih arij v Križankah slavnostno končal 45. mednarodni poletni festival, ki je v poletnih mesecih zapolnjeval kulturno praznino. Festival je obiskalo okoli 40.000 ljudi, bilo je 79 kulturnih dogodkov, na njih pa je nastopilo 2900 umetnikov iz 25 držav.
Sklenjena akcija Slike za ledvico
Galerija Equrna je po dveh mesecih končala dobrodelno akcijo Slike za ledvico, s katero so zbrali 3,482.000 tolarjev. Zbrana finančna pomoč je namenjena Davidu Šalamunu, dvaindvajsetletnemu sinu pisateljice in publicistke Maruše Krese in pesnika Tomaža Šalamuna. David je že več kot osem let hodil na dializo, zdaj pa mora nujno na operacijo v ZDA, operacija bo stala 135.000 dolarjev. Ker starši ne zmorejo pokriti vseh stroškov, so se slovenski umetniki odločili pomagati. Darovali so likovna dela, ki so bila na prodaj.
Duhovniške službe lahko razrešeni pred 40. letom starosti
Papeška kongregacija za bogoslužje in zakramente je škofovskim konferencam po vsem svetu, med njimi tudi slovenski, poslala nove predpise v zvezi s postopkom laizacije duhovni-
kov. Ti omogočajo, da bodo v prihodnje v "izrednih primerih" oziroma če bodo za to res tehtni razlogi in pogoji, duhovniške službe lahko razrešeni tudi duhovniki, ki še ne bodo dopolnili 40. leta starosti.
Jesenske ser en a de '97
S koncertom Bachove glasbe na čembalu v izvedbi Irene Kolar se začenjajo Jesenske serenade '97, ki jih pripravlja, Glasbena mladina ljubljanska. Štiri večere bodo do konca septembra izvedli v baročnem dvorcu Go-ričane, Kosovi graščini na Jesenicah, na gradu Bogenšperk pri Litiji in na gradu Rajhenburg v Brestanici.
Slovesnost ob prihodu konjenikov v Maribor
Pred Rotovžem v Mariboru je bila pri kužnem znamenju slovesnost ob prihodu okoli 50 konjenikov Pohorske konjenice. Pozdravil jih je mariborski škof Franc Kramberger in spregovoril o pomenu konj v vojaškem, javnem in zasebnem življenju. Stotniku Pohorske konjenice so izročili spomenico.
Turneja Slovencev iz Kanade
Marija Ahačič Polak, prva pevka Avsenikovega ansambla, že dolgo živi v Kanadi, vendar ohranja tesne stike z domovino. Lc*tos bo doma posnela kaseto, z dekliškim zborom Plamen iz Toronta pa bo imela več koncertov.
Izdali knjigo Vinska trta - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda
V založbi Slovenske vinske akademije Veritas je izšla nova publikacija z naslovom Vinska trta - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda avtorjev Lojzeta Hrčka in Marijana Kotarja. Gre za ilustriran prikaz najstarejših vinskih trt v Sloveniji. Knjigo so predstavili 26. avgusta v Gornji Radgoni na 35. kmetijsko-živilskem sejmu. Hkrati so predstavili tudi slikovito kuharico o zdravi prehrani Za diabetike, ki je na nemškem jezikovnem področju doživela ponatis vsako leto v tem desetletju.
Ilustrirana Enciklopedija starin
V slovenskih knjigarnah je na
prodaj Ilustrirana Enciklopedija starin. Tematska, pregledno urejena enciklopedija z zgoščenim, a temeljitim besedilom, ki ga spremljajo nazorne fotografije značilnih primerkov opisanih stilov in obdobij ter znamenitih pečatov in signatur izdelovalcev, pomembnih za ugotavljanje prisotnosti in ocenjevanje starin.Te so razvrščene v sklope: lončevina in porcelan, steklo, srebrnina, pohištvo in ure. Na začetku enciklopedije in tudi posameznih poglavij so preglednice slogov in zgodovinskih obdobij, na koncu pa sta dodana še slovarček strokovnih izrazov in seznam imen najslavnejših oblikovalcev.
NOVICE
Leskovar peti v Adelaidi
Matjaž Leskovar, edini slovenski kolesar, ki tekmuje v svetovnem pokalu na dirkališču, je v Adelaidi dosegel največji slovenski uspeh. Na šesti letošnji dirki je v vožnji na kro-nometer na 1 km dolgi progi osvojil peto mesto. Zmagovalec je bil Avstralec Graham Shar-man. Leskovar si je tako zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu, kije bil pred dnevi v Perthu, rezultata pa žal ni.
ISKRICE
Morala je eno najboljših sredstev, ki vlečejo človeštvo za nos.
Od tisoč nezmožnih je samo eden minister.
Glas Slovenije sponzorji: The Voice of Slovenia Sponsors:
Impact International Pty. Limited
Niko Kraje
31.K. 1997	-'/^fr
Po svetu (J|| _
CELOVEC
Glasili obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Slovenski vestnik (ZSO) in Naš tednik (NSKS) sta se znašli v hudih finančnih težavah. Obema grozi, da ju bodo morali nehati izdajati. Izvršni odbor ZSO je predsedniku Marjanu Sturmu naložil, da preveri vse možnosti, kako priti do dodatnega denarja v Ljubljani in na Dunaju.
(Op.u.: Glas Slovenije ima izmenjavo z Našim tednikom in ga tudi redno prejema).
TRST
Mlada kotalkarica Tanja Romano, članica ŠD Polet iz Op-čin, je postala evropska kadetska kotalkarska prvakinja. Tanja je po mami Slovenka.
PORTRARIO
V Grčiji je trideset članov mariborske akademske folklorne skupine Študent nastopalo na folklornem festivalu in prikazalo goričke, koroške in štajerske plese. Prav ta skupina bo nastopala tudi na festivalu v Canberri, februarja 1998.
BONN, DUNAJ
Minister v kanclerjevem uradu Friedrich Bohi je po pogovorih z delegacijo židovske konference, ki zahteva povrnitev odškodnin žrtvam nacizma, povedal, da je Nemčija "načeloma pripravljena" izplačati individualne odškodnine tudi vsem preživelim žrtvam holo-kavsta v Srednji in Vzhodni Evropi. Doslej so odškodnine in mesečne rente v višini približno petsto nemških mark dobili le tisti Židje, ki so živeli na Zahodu.
VATIKAN
Katoliška cerkev se, razen v Evropi, povečuje po vsem svetu, največji porast pa beleži v Aziji in Afriki, poroča tiskovna agencija Kathpress, ki se sklicuje na Statistični letopis katoliške cerkve (razmere 31.12.1995), objavljen v Vatikanu. V primerjavi z letom pred tem se je število katoličanov v Aziji povečalo na preko 100 milijonov, v Afriki pa na 107 milijonov. Najbolj katoliško območje na svetu pa še naprej ostaja Latinska Amerika, kjer je leta 1995 živelo 415 milijonov pripadnikov katoliške cerkve.
Načeloma bi morala biti pot do-posebnega sklada, ki gaje pred časom odprla nemška vlada, odprta tudi slovenskim žrtvam nacizma.
DEJ4BLATSKA PESCARA
V "panonski sahari" v Srbiji živi Teodor Troha, upokojeni general nekdanje JLA, ki seje sem s soprogo preselil že 1986. Sodi med največje poznavalce Deli-blatske peščare, na leto ga obišče okoli tisoč ljudi.
Princesa Diana umri a po prometni nesreči
Nedelja, 31. avgust 1997- Ob samem zaključku redakcije našega časnika je svet pretresla novica o tragični prometni nesreči princese Diane, njenega prijatelja Dodija Fayea ter voznika avtomobila. Zgodilo se je v pariškem tunelu, ko je voznik avtomobila, v katerem sta bila Diana in Dodi, s kakšnih 160 km na uro silovito čelno trčil ob zid tunela potem, ko je želel pobegniti pred oblegajočimi foto-reporterji na motorjih. Princesa Diana je bila s svojim prijateljem, egipčanskim milijonarjem na dopustu v južni Franciji. "Playboy" Dodi Fayed je bil producent z Oskarjem nagrajenega filma "Chariots of Fire". Med zadnjimi slikami princese Diane so tiste z obiska v Sarajevu. Njena smrt je močno prizadela svet, bolj kot kdajkoli prej pa so se pojavila vprašanja: zakaj zakon dovoljuje posegati fotoreporterjem v privatna življenja znanih osebnosti in zakaj tržišče nudi fotoreporterjem za takšne fotografije neizmerne vsote dolarjev? Kdorkoli in kakorkoli je zakrivil to nesrečo, svet bo dolgo žaloval za priljubljeno princeso Diano.
Three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana.
Slovenia Travel/Donvale Travel congratulate LAUD A AIR for introducing BOEING 777 on the Australia-Europe service.
For all your bookings contact:-
Eric or Ivan Gregorich
Slovenia Travel/Donvale Travel
1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Ph. (03) 9842 5666
Licence No. 30218
Ne pozabite daje z.e od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
Lauda Air was given above-average ratings in a customer survey carried out by the British Australia sprecialist "Austravel". Among over 20 airlines surveyed, Lauda Air took first place in two categories:
the quality of catering and value for money provided by Lauda Air were both rated as excellent by the majority of those taking part in the survey. The overall result showed LaudaAir in third place behind Singapore Airlines and Cathay Pacific.
As part of a drive to further improve its response to customer needs, the British Australia specialist "Austravel" developed a questionnaire to assess the quality of service offered on airlines flying to Australia. The survey covered the categories "helpfulness of crew","qauality of catering", "comfort of seats", "quality of inflight entertainment" and "value for money".
Lauda Air took first place before Singapore Airlines and Air New Zealand in the "quality of catering" category and before Singapore Airlines and Britannia Airways in the category "value for money".
Furthermore, the overall result showed Lauda Air in third place behind Singapore Airlines and Cathay Pacific.
Iz Slovenije v sliki in besedi
Pločevina za štiri krste
Vzkliki moških so se mešali z ječanjem žena, ko so 25. julija letos v Podkraju pri Velenju pokopavali celotno družino Husičevih (36-ietnega Fer-zudina, 35-letno ženo Emino, 11-letnega Mirnesa in 13-let-nega Mirela, 11 -letnega Mira-lema zaenkrat še zdravijo v Ljubljani na Kliničnem centru in ne vedo ali bo ostal živ), ki so se vračali iz Bosne z oče-tovega pogreba. Ferzudin je zapeljal na nasprotno stran ceste in se z vso silo zaletel v to-vornjak. Tega dne seje nad Savinjsko dolino razbesnela peklenska nevihta in pokrajino so zastirale zavese dežja, kot da seje nad zemljo spustila noč. Vozniki so ob robu ceste ustav-ljali in čakali, ne pa tudi Ferzudin...
jana
Osemdesetletnica značilne bitke na soški fronti -Soča je krvava tekla
Mussolini, ki je pozneje postal italijanski diktator, je bil na soški fronti nepomemben vojak. Med svojo vladavino pa se je na pridobljeno ozemlje rad vračal. Leta 1938 je slavnostno odprl kostnico nad Kobaridom, tja so z različnih pokopališč, posejanih po vsej dolini in okoliškem hribovju, prenesli ostanke sedem tisoč vojakov. Duce je ob cesti v Kobarid posadil tudi drevored lipovih dreves.
Rommel, poznejši slavni nacistični general, ki je bil v drugi svetovni vojni poveljnik nemških sil v Afriki, se je na začetku kariere kalil na slovenskih tleh. Njegova enota sto štiridesetih lovcev je v odločilni bitki v manj kot treh dneh prebila vse tri italijanske obrambne linije, na Mrzlem vrhu pa se ji je predalo devet tisoč nasprotnikov. Morala italijanskih vojakov je bila že davno na ničli.
Ernest Hemingway, ameriški pisatelj je na soški fronti kot italijanski prostovoljec vozil bolničarski tovornjak. V Kobaridu najdete človeka, ki trdi, daje njegov sin, in vam pokaže posteljo, v kateri naj bi bil spal ta velikan svetovne literature. Kakorkoli, bilje ranjen in je o tej svoji izkušnji napisal roman Zbogom, orožje.
Mima Jaušovec ne bo več kapetanka mladinskih ženskih teniških reprezentanc
Ali je mogoče, da bo slovenski tenis izgubil takšno osebnost, kot je Mima Jaušovec? Je njeno razočaranje res tako veliko, da bo vrgla puško v koruzo? No, na srečo ne bo povsem obrnila hrbet slovenskemu tenisu, ostala bo le še kapetanka članske reprezentance in podpredsednica teniške zveze Slovenije. Sama pa pravi, da bi tudi sicer rada imela več časa zase in za sina Tirna.
Polet v Sočo za Guinessovo knjigo rekordov
Igor Slovenec seje vpisal v Guinessovo knjigo rekordov! Zgodilo seje pred kratkim v Kanalu na mostu nad Sočo: Novogoričana Igorja so dvignili z gasilsko lestvijo, nič ni okleval, dvignil je roke in se spustil v globino... Tako je z dvajset centimetrov višjega
odskočišča kot je v Acapulcu postavil v Sloveniji državni rekord in še v Guinessovo knjigo rekordov se je vpisal. S tem dogodkom si je Kanal pridobil častni naslov "slovenski Acapulco" - Igor pa se pripravlja, da bo naslednje leto v tem mestu svetu pokazal svoje skakalne sposobnosti.
Na fotografiji desno: Igor se je pognal v globino z gasilske lestve in dosegeI rekord vseh časov
Shell zdaj tudi v Sloveniji
Podjetje Shell Slovenija je v začetku avgusta odprlo na jesenicah prvi bencinski servis v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Shell je največje naftno podjetje na svetu in ima samo v Evropi več kot 14.000 bencinskih servisov. Za letos načrtujejo še en bencinski servis v Mariboru, nato v Velenju in potem še ob cesti Trzin-Crnuče.
"irs™
Še o dvojnem državljanstvu
g
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA
Po zakonu o državljanstvu Republike Slovenije se slovensko državljanstvo lahko pridobi:
-	po rodu
-	z naturalizacijo
A.	Po rodu ali ob rojstvu se pridobi slovensko državljanstvo:
1.	če sta ob rojstvu otroka oče in mati slovenska državljana - pri tem ni važno ali je otrok rojen v Sloveniji ali v Avstraliji;
2.	če je ob rojstvu eden od staršev slovenski državljan, otrok pa je rojen v Sloveniji;
3.	če je ob rojstvu eden od staršev slovenski državljan, drugi od staršev pa tuji državljan, otrok pa je rojen v tujini. V tem primeru otrok pridobi slovensko državljanstvo, če ga starši do dopolnjenega 18 leta starosti priglasijo kot slovenskega državljana.
Slovenci, ki imajo tudi avstralsko državljanstvo, so že ali lahko v vsakem trenutku ugotove slovensko državljanstvo po eni od zgoraj navedenih kategorij. Avstralska zakonodaja v teh primerih, ko je slovensko državljanstvo pridobljeno ob rojstvu (by birth), dovoljuje dvojno državljanstvo.
B.	Pridobitev državljanstva z naturalizacijo:
V	zelo redkih primerih za posamezne Slovence ni bilo možno ugotoviti slovenskega državljanstva. Prepreka so bila zakonska določila o državljanstvu iz takojšnjega povojnega obdobja.
V	teh in podobnih primerih Zakon o slovenskem državljanstvu omogoča slovenskim izseljencem in njihovim potomcem pridobiti slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo.
V	tem primeru pa avstralska zakonodaja žal ne dopušča dvojnega državljanstva, ker je slovensko državljanstvo pridobljeno z naturalizacijo in ne ob rojstvu.
ZAKLJUČEK:
Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Avstraliji imajo, glede na uvid veleposlaništva, zakonsko pravilno urejeno dvojno državljanstvo; avstralsko in slovensko in jim zato ni potrebno imeti nobenih skrbi.
Tako slovenska kot avstralska zakonodaja s področja državljanstva sta izjemno obsežni in podrobni in zelo natančni v določanju možnosti dvojnega državljanstva. Zgoraj smo navedli le najbolj splošne primere.
Zato prosimo avstralske Slovence, da se za vsako podrobnejšo obravnavo in pojasnila v zvezi z državljanskim statusom in dvojnim državljanstvom obrnejo na slovensko veleposlaništvo v Canberri ali na Urad za ¡migracijo v svojem mestu.
Z lepimi pozdravi
Aljaž Gosnar odpravnik poslov
**	Slovenski mladinski
fyjUQ i\ ^	koncert
Sobota, 4. oktobra 1997 ob 19.15 uri Versko in kulturno središče Merrylands - Sydney 311 Merrylands Road Folklorni plesi - instrumentalna in vokalna glasba -komedija - in še veliko več Želite nastopiti tudi vi? Vprašajte vam najbližjo slovensko organizacijo za prijavni obrazec Pri organizaciji in izpeljavi koncerta sodeluje tudi
Australian Slovenian Review Za več informacij ali rezervacije pokličite: (02) 9637 7147
AFSŠTUDENT wkif	Maribor
Ifl^^tei	Akademska folklorna skupina Študent iz
i fifJBEk Maribora gostuje na multikulturnem festivalu v Canberri od 9. do 15. ■	februarja 1998. Predstavila se bo s
V m ^^^Kt^yj^L plesi in pesmimi iz cele Slovenije. V v M	okviru tega festivala bo tudi Slo-
>	venski dan, na katerem bomo pred-
ala	^^^^^^ stavili kulturo, turizem in
Mjf	gospodarstvo Slovenije. Dodatne
^^ m	informacije po telefonu/faxu: 0011 386
^^ ^^B	62 226 828 Miroslav Drevenšek
Pripis urednice: Na tretji strani objavljamo pismo AFS Študent, iz katerega je razvidna želja oziroma ponudba, da bi folkloristi gostovali tudi med Slovenci po drugih krajih Avstralije. Vodja skupine gospod Drevenšek nam je povedal, da namerava obiskati Avstralijo in se dogovoriti o pogojih gostovanja, vendar zainteresirane prosi, da ga pokličejo.
Slovensko društvo Sydney
Sobota, 6. septembra, ob 19.30 uri
Očetovski dan
Program pripravlja mladina Igrajo The Masters
Petek, sobota, nedelja 26., 27. in 28. september 1997
40-letnica društva
Slovesna otvoritev, kulturni, zabavni program, razstave, ples in športna tekmovanja
Vljudno vabljeni!
Canberra, 26.8.1997
Slovenska gostilna
i H». T. iw Mj>vr \u
31.8.1997
Restavracija
Blejski otok
Težko si je zamisliti kakršno koli monografijo ali prospekt o Sloveniji, kjer ne bi bilo vsaj ene slike Bleda, jezera in seveda otočka s cerkvijo. Ta idilični pogled že desetletja navdušuje tako tuje kot domače obiskovalce, ki se množično zlivajo v ta biser slovenskega turizma. In seveda pravi gostinci že dolga leta cenijo lokacijo restavracije ob cerkvici na otoku.
V začetku osemdesetih let sta brata Plibernik odprla prvo restavracijo na otoku. Hrana in postrežba sta bili takrat na zelo visokem nivoju in nič čudnega ni, če je restavracija kmalu zaslovela po domovini in tujini. Ko je prešla v druge roke seje stil zamenjal in restavracija je čakala na vrnitev dobrih starih časov. Pred tremi leti sta lokal vzela v najem brata Benčina in jima je uspelo s trdim delom nekdaj prestižnemu lokalu povrniti stari sijaj.
Jedi, ki jih radovedni gost lahko preizkusi v tej restavraciji, so različne, od popolnoma domačih, posebej gorenjskih, do morskih in spe-cialitet francoske kuhinje. Prostor za večerje in zabave lahko tukaj najdejo tudi večje družbe, za katere vnaprej pripravijo jedi, kijih drugače ni na njihovem jedilniku. Zato sta si brata Benčina omislila dva večja čolna, ki vsake pol ure pred hotelom Park pobirata goste, ki se hočejo naužiti dobrot na otoku. Seveda pa sladokusci lahko pridejo tja tudi s klasičnimi blejskimi plovili, plet-nami, ki so postale zaščitni znak jezera.
Brata večje skupine dočakata z otoško dobrodošlico (domače žganje s suhim sadjem ali medico), potem pa lahko obiščejo orgelski koncert v cerkvi svetega Blaža.
Nato je na vrsti kuli-narika. Takšnim skupinam po navadi ponudijo svečani menu, lahko pa se odločijo tudi za katerega od domačih, slovenskih. Slednji so sestavljeni iz n.pr. jurčkove juhe s smetano in žganci, bakice z žlikrofi, tržiške bržole (kuhana ovčetina s krompirjem in brinovimi jagodami), pastirskega cvrtja, ričetove juhe
raznih vrst štrukljev in štajerske in kranjske bržole.
Pri svečanih menujih pa gosta lahko "doleti" sirova solata s pršutom, ribji file v šampanjski omaki, široki rezanci z baziliko, melonin coctail in še in še... Kljub temu pa je to ponudba menujev, ki jih je treba za skupino naročiti vnaprej.
Avtor tega članka je s spremljevalko Barbaro posegel kar po jedeh iz njihovega vsakdanjega jedilnika.
Za svež začetek gastro-nomskih vaj na otoku ponudijo melonin coctail, kije na pogled zelo privlačen, njegov okus pa še bolj. Melono izdolbejo in napolnijo z na drobne koščke narezanim avokadom, orehi in s kislo smetano. Avokado z rakci je prava pesem, pa še dekoriran je enkratno. Sadež je prerezan na polovico, delno izdolbljen, druga polovica pa je pomešana s škampovimi repki in z začimbami. Cez vse to pa je elegantno položen velik kuhan škamp v oklepu. Takšna jed pa seveda mora imeti vinsko spremstvo in na Blejskem otoku ponudijo briški suhi chardo-nnay.
S tem vinom lahko gost nadaljuje tudi ob toplih pred-jedeh, kot sta špagetada (široki rezanci s škampi) in domači skutni njoki s škampi.
In ker sta gosta začela z brezmesnimi jedrni, sta se odločila, da tudi končata z njimi. Prava jed za ljubitelje brezmesne hrane bo prav gotovo zelenjavna masala (glej recept). Masala je v osnovi tipična indijska jed, polna eksotičnih okusov. Ker je jed zelo aro-matična, se k njej prilega tudi takšno vino. Na Blejskem otoku postrežejo s suhim merlotom iz Goriških Brd, natančneje, z merlotom družine Skočaj, kjer že dolga leta negujejo vina blagovne znamke Dolfo. Večino vinogradov imajo na italijanski strani meje, vsega skupaj pa je to 18.000 trsov, iz katerih dobijo 14 različnih vrst vina. Treba je omeniti stare sorte, ki so že skoraj pozabljene: pinela, trž-anka, pika, glera in rebula, o kateri Dolfo misli, daje nastala iz pinele. Eno njihovih najbolj znanih vin je chardonnay muškat.
Telefon restavracije: +(64)741 715
Tekst napisal v Jani Tomal Sršen
Recept za zelenjavno masalo
Sestavine (za eno osebo): 1 majhna Čebula, pol banane, strok česna, po ščepec mlete paprike, gormasale in sobija (indijske začimbe), 3 dag cveta-če, 3 dag korenja, 3 dag brsti-čnega ohrovta, 2 dag brokolija, 3 dag belušev, 2 cl sojine omake, sladka smetana (po okusu), sezam za potresenje, olje in peteršilj.
Priprava: V posodo damo olje in čebulo ter jo pražimo, dokler ne porumeni. Potem dodamo na kocke narezano banano, sobi, gormasalo, sesekljan česen, mleto papriko in sojino omako. To zalijemo s smetano in dodamo zelenjavo, ki jo pred tem skuhamo ali uparimo posebej. Mešamo zelo previdno, da se zelenjava ne zmečka. Potem damo jed na krožnik in kot prilogo postrežemo s sojinimi zrezki ali polpeti, na katere damo kislo smetano in jih potresemo s sezamom in peteršiljem.
Prejeli smo za objavo...
Republika Slovenija Ministrstvo za kulturo Kabinet ministra
Ministrstvo z veliko pozornostjo zasleduje dogajanja na področju uporabne umetnosti, ki utegnejo povečati slovensko razpoznavnost v evropskem kulturnem in gospodarskem prostoru.
Projekt A RS A URI SLOVENICA združuje zlatarje in oblikovalce unikatnega nakita in vrši vlogo organizatorja, moderatorja in vzpodbujevalca širjenja te preftnjene veje slovenskega oblikovanja.
Silvester Gaberšček --Državni sekretar
Broška iz
Slovenije
Spoštovano uredništvo! Pošiljamo vam fotografijo broške z ARS/mlU RI razstave unikatnega nakita, ki gaje po fmdBm	vzoru klekljane čipke iz srebra ob-
SLOVENICA |ikova|a arhitektka Nataša Poličar. Broško vam ponujamo kot kvaliteten spominek, kot predmet v katerem je ujeta preteklost in sedanjost naše skupne domovine. Morda boste z njim želeli razveseliti svoje znance, prijatelje, poslovne partnerje, morda pa boste z njegovim nakupom zgolj podprli naša prizadevanja in nam omogočili, da bodo razstavo ARS AURI SLOVENICA lahko videli tudi izven naših meja.
Cena 1 kom je okoli AUD $ 50.00 (odvisno od tečaja), pri večjih količinah so popusti.
Za več informacij kličite Glas Slovenije telefon: (02)989 71714
si.dvenuk
""j 7.8.1997
IN MEMORIAM
V blag spomin naši mami - Marti Falež -
Vsi smo veliki dolžniki svojim mamam, toda le redko se spomnimo in še redkeje imamo priložnost, da bi to hvalo izrekli. Pravilneje bi bilo, ko bi to pismo napisal ko je bila še čila in zdrava, da bi lahko ob branju uživala na svoj skromen način. Žal vedno mislimo, da se takšna pisma ne pišejo živim, čutečim mamam, ampak daje njihovo pravo mesto le ob grobovih.
Če je mogoče biti ponižen in ponosen, je to bila naša mama. Ponosna na svoj rod, na svoje starše, na svoja dva brata duhovnika, na svoje mlajše brate in sestre, ki jim je bila skoraj vzgojiteljica in mati hkrati, ko je bil oče na fronti in v ruskem ujetništvu. V težkih časih prve svetovne vojne in še v letih pomanjkanja po njej, ko je mati morala sama preživljati družino, je na skromni bajti morala ostati najstarejša sestra Marta - bila je mama in vzgojiteljica. Zato ni čudno, da se je tako rada spominjala tistih težkih časov in vseh tistih, ki jih je pomagala vzgojiti.
Izredno ponosna je bila na svoja dvojčka iz prvih let zakona, na Cvetko in Cvetka. Fotografiji, kiju hranimo iz leta 32 in nato 36 nam dokazujeta kako je čislala svoja dvojčka in družino, ki ji je posvečala vso svojo pozornost in ljubezen. Storila je vse, samo da bi nas vzgojila tako, da bi bili tudi mi ponosni sami nase. Vedno je vse naravnavala po božji volji in nam približala Jezusa in sveto Cerkev kot Stvarnikovo ustanovo.
Izredno ponosna je bila tudi na svoj ženski stan, na dekliško in žensko čast, na vse kar lepega predstavlja dekle, žena in mati. Lahko bi rekli, daje bila feministka, toda izrazito v slovenskem in spodobnem smislu.
Znala je biti tudi ponižna in nikdar ni vzbujala pozornosti nase. Vedno zadovoljna v zadnji vrsti. V svoji ponižnosti pa je-bila globoko verna in danes je malo ljudi, ki bi znali moliti cele ure, tako kot naša mama. Vsa okolica, predvsem pa farani sv. Družine v Gawriju sojo poznali po njeni vsakodnevni hoji proti farni cerkvi. Čeprav so ji večkrat ponudili prevozje to v svoji skromnosti odklonila.
Poleg ponosa in skromnosti pa naši mami ni bila tuja niti zvestoba. Kako zvestaje bila svoji domovini Sloveniji. Še pred nekaj leti je prebrala vse slovenske časopise in se navduševala ali žalostila nad dogodki v domovini. Kako zvesto je sledila spremembam in samostojni Sloveniji, pa tudi dogodkom v slovenski skupnosti tukaj v Avstraliji.
Seveda je bila najbolj zvesta svoji družini. Leta 1939 je naša mama Marta izgubila svojo drugo, komaj tri leta staro hčerko Marijo. Fotografije nam govorijo o njeni globoki žalosti na premiciji svojega prvega brata, duhovnika -Irapista. Kljub veselju za brata se je odela v črnino in v nekaj mesecih močno shujšala. Po dveh letih je svojo žalost utešila s tretjo hčerko, kije nadomestila njeno zgubljeno Marijico in ji je zato dala isto ime Marija. Težko pa je bila prizadeta, ko je leta \949 izginil njen edini sin. ki ga je na vso moč ljubila. Dolga leta ga je čakala in ko sta se leta 1963 in 1964 za Avstralijo odločili hčerki Cvetka in Marija, mama in ata nista dolgo pomišljala, že leta 1965 sta se podala na dolgo in neznano pot v Avstralijo in se pridružila sinu, hčerkama in vnukom.
Toda kmalu je našo mamo in očeta prizadela največja možna žalost: izgubila sta komaj 35 let staro hčerko Cvetko, kije imela takrat štiri otroke. Zopet je stara mama Marta postala mama in skrbela za svoje vnučke. Koliko skrbi in želja so skrila tista leta ve le vsevedni Bog. Daje zapustila močno sled pri svojih vnukih je ginjeno pokazal vnuk Mirko s poslovilnim govorom ob njenem grobu.
Prav kmalu nato, zdaj že pred 21. leti, je mama izgubila še moža Simona. V vseh kasnejših letih osamelosti je pokazala ponovno svojo ponižnost, zvestobo in ponos. Nikdar nam ni bila v nadlogo. Njena leta onemoglosti in bolezni so ji zagotovo prislužila večno slavo in plačilo pri Bogu. Svoje trpljenje je darovala za dobro družine in vseh svojih, ki jih je ljubila brez meja. Zelo rada je molila tudi za Slovenijo in jo vedno priporočala v božje varstvo.
Po sveti maši v Gowrie sta lep pogreb na pokopališču v Wodenu opravila gospod pater Valerijan in župnik, gospod Mick McAndrew. Pogreb so olepšali domači farani, mnogi, da ne rečem skoraj vsi slovenski rojaki izCanberre pa tudi nekaj rojakov od daleč, in jim za to Bog poplačaj. Veliko ljudi seje udeležilo tudi slovesa po pogrebu v Slovenskem domu. Lahko zapišem, da nas je žalujoče lepo zbrala ob svojem zadnjem srečanju z nami.
MAMA, BOG TI NAKLONI OBILNO PLAČILO, PROSI ZA NAŠE ZVELIČAN JE, AVSTRALSKA ZEMLJA PA T! BODI DOMAČA IN LAHKA!
Cvetko Falež
t
Marta Falež
Umrla v soboto, 16.8.1997 v Canberra Nursing Home A rand a
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu se globoko zahvaljujemo gospodu patru Valerijanu in župniku gospodu Mick MacAndrevv za sv. mašo in pogrebne obrede za pokojno Marto Falež. Zahvaljujemo se za vse molitve, rože, izraženo sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
Hčerka Marija Osolnik, sin Cvetko Falež s soprogo Ado
Vnuki: Mirko, Cvetka, Jerica, Andrej, Martin, Brigita, Florian, John, Barbara in Vivien
Pravnuki: Renee, Ema, Anton, Sonja, Rebecca,
Freddy, Simon, Amanda, Veronika, Cvetki, Karmen, Karla, Loren, Tiffanie, Monique, Sarah in Steven
Sestra Štefka in sorodniki v Sloveniji Bog ji nakloni večni mir in pokoj
'slovenije
VIM! » «II HICIVIM
3I.fl.l997

S^v
, v
:_v i
Ste povsod iskali bučno olje in ga niste našli?
POHITITE
Pri nas imamo na zalogi novo pošiljko
Edina slovenska mesnica v Sydneyu
Še poznate okus dobre domače kranjske klobase ( / ^all krvavice?
TeTe|em; (02) 9747 4028 Pridite in se prepričajte!
220Burwood Rd.Burwood NSVV2134
/ev
HEALTHY FARM HEALTHY MEAT
36 years in business 20 years in Cobram
H/foist 11:
COBRAM	CANBERRA
Phone: 0358-722115	Phone: 06 - 295 1222
Vam nudi društvene prostore
za poroke in druge svečane priložnosti
Očetovski dan
Klub Triglav
Nedelja, 7. septembra
Ob 12.00 uri barbeque Od 14.00 do 18.00 ure ples -igrajo The M aster s
19 Brisbane Road St.Johns Park, NSW
Fax: 9823 2522
190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160 TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPT0NA
Sma/t Cover
Travel Insurance
ORGANIZIRAMO POTOVALNE ČEKE, ZAVAROVANJA IN VSE KAR POTREBUJETE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE
VEČKRAT NAGRAJENA POTOVALNA AGENCIJA ŠT.l
. ZAHODU SYDNEYA
POTUJTE Z NAMI
ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOMPANIJAMI LAUDA AIR QANTAS ALITALIA SINGAPORE AIRLINE
"" TÎhJWT'
Romana Favier-Zorzut _ slikarka
Piše Stanka Gregorič
Julija leta 1994 smo v Glasu Slovenije zadnjič zabeležili reportažo o naši avstralski slovenski slikarki Romani Favier Zorzut. Takrat je dejala: "Moje srce bije v Brdih, kjer sem se rodila a tudi Avstralija je moja domovina, tu živim že 43 let in tako imam dve domovini - ljubim obe! Zadovoljna sem, daje moje delo s ciklusom o briških cerkvah uspelo... zdaj pa je na vrsti Avstralija... na slikarskem platnu želim prikazati svetu njene lepote in njene prvotne prebivalce..."
Ko na poti iz Melbourna do Sydneya, po pogrebu patra Bazilija, mimogrede zavijemo na cesto, ki pelje proti Brightu, z namenom da obiščemo Romano, vemo, da nas čaka pravi umetniški užitek. In res, že s ceste ni težko opaziti kje živi
umetnica. Skozi veje dreves se belkasto kažejo Romani-ni kipi in tudi celotno okolje ti govori, da tod prebiva nekdo, ki ljubi u-metnost. Prisrčno srečanje z Romano in soprogom Frankom in že smo v njenem domu - v umetnostni galeriji. Stene iz opeke, visoki katedralni strop, povsod umetniške slike, kipci in
nešteto drugih domačih, toplih drobnarij. Človek skoraj mora postati neolikan - namesto da bi z Romano izmenjal nekaj vljudnostnih besed, mu pogled kar sam tava naokoli... Romana nas popelje po svojem domu - galeriji, po lesenih stopnicah navzgor, pa v svoj mali studio, poln umetniških slik, ki samo čakajo kdaj bodo našle mesto v kakšni večji galeriji; Romana se pripravlja za tri večje razstave, za te pa mora naslikati nekaj manj kot 50 slik. Morda ji uspe kak dogovor z Narodno galerijo v Canberri. V glavnem je zvesta obljubi "da se bo dala" na upodabljanje avstralskih naravnih lepot in njenim domorodcem - Aboriginom. Slik s to tematiko visi na njenih stenah že kar lepo število.
Romana je bila vedno oseba "down to earth", kot bi rekli Avstralci. Je ljubiteljica vsega izvirnega, enostavnega, preprostega...
Moji spomini segajo v sedemdeseta leta, ko sem jo obiskala v Melbournu... zavese iz žaklovine, stara skrinja za moko, kotliček nad ognjiščem... Zaman iščem te predmete v tokratnem Romaninem domu, tako kot vsi mi, se tudi ona spreminja in išče nove oblike, nova okolja in nova zadovoljstva. Kljub vsemu pa nas med drugim postreže tudi s pravimi domačimi krhlji od hrušk in jabolk.
Roman in kip "Misleči'
V prijetni poletni hišici na vrtu nas dobesedno očara kotiček, kjer s Frankom hranita vinske steklenice, doma skuhane marmelade in... ja, s stene viseče pršute.
Romana je upodobila svojega očeta - spominja se ga kako je vedno sedel na griču in opazoval vinograde
''"TÍ.8J997''
Znani in neznani obrazi
To je rubrika, ki jo uvajamo in v kateri bomo predstavili znane, pa tudi neznane slovenske osebnosti iz Avstralije. Med nami je mnogo rojakov, ki še nikoli niso bili predstavljeni v kakšnem časniku, pa je njihova livljenska pot prav tako izpovedljiva in zanimiva. Morda nam svojo zgodbo opišete tudi vi? Morda nam pošljete svojo fotografijo? Ali pa napišete kaj o svojih prijateljih in znancih, sorodnikih morda? Idejo nam je dal direktor VTV Velenje Raj ko Djordjevič, ki tudi prebira naš časnik.
Romanina kompozicija "Pepi"
Dom Romane in Franka v Brightu
Sprehod po njenem vrtu oziroma zemljišču odkriva na vsakem koraku novo in resničnejšo Romano: na drevesu pribit star križ, antične vrednosti, ki so ga nekoč nosili okoli cerkve v procesijah, Romana ga za dobre denarce kupi na neki dražbi; tu je kip njene stare mame, pa njenih otrok; tam so gugalnice, kjer se danes gugajo njeni vnučki; pa bister potoček, kjer Frenk lovi ribe; okoli nas se prilizuje njen psiček... in ko se vrnemo v njeno prijetno hišo - galerijo, nam zadiši in nas ogreje ogenj s kamina. Človek si ne more kaj da ne bi odtaval... ustavim se pri klavirju... kako dolgo nisem zaigrala kakšno našo domačo, kar tako v c-duru, v notnem obsegu,
predpisanem za šestletne. Spomin me vrne v čase, ko sem v otroškem vrtcu imela svoj pevski zborček in orkestr-ček.
Žal je dan kratek in kljub Roma-ninim pregovarjanjem naj ostanemo, moramo na pot. V naglici si sicer še ogledamo Romanino zbirko časopisnih izrezkov in fotografij, ji predlagamo naj vendar vsako svojo umetniško sliko fotografira in se prične pripravljati za kakšno brošuro, saj sama ne ve koliko njenih slik visi po zidovih in galerijah posvetu. Romana se je zapisala v slikarski svet s svojimi mojstrskimi deli impresionizma, postim-presionizma, ekspresionizma in še sčim...
Marsikateri slovenski dom v Avstraliji bi "Mladenka"	lahko krasile Roman i-
ne umetniške slike. Morda jih bo nekega dne ponudila kupcem s pomočjo brošure - kataloga... do takrat pa lahko le zavrtimo njeno telefonsko številko (03 - 5755 1635) in si naročimo kakšno njeno sliko - kakšno pa vam bo povedala sama.
Fotografija levo: za klavirjem urednica Glasa Slovenije, nad klavirjem Romanina slika v stilu ekspresionizma pod naslovom " Mlada generacija"
FATHER BASIL ALBIN VALENTINE. MBE
A saint to Migrants
Herald Sun Tuesday, August 12, 1997
Priest
Born: August 29,1924 Died July 26,1997
FATHER Basil Valentine played an instrumental role in establishing a Slovenian community in Melbourne.
His work was recognised in 1982 when he was awarded an MBE for his service to migrants.
Father Basil was born in Ljubljana, Slovenia.
He entered the Franciscan Order of Driars Minor in 1941 and soon afterwards, received the habit, or religious garb.
In 1945 he fled Slovenia for Austria, just days before the Communist army occupied the countrz and established a totalitarian regime.
Arriving in Australia, he continued his studies and made his solemn, perpetual vows in 1947.
Two zears later he left Europe for America, where he completed his theological studies at St. Marz-s Seminarz in Lemont, Illinois, and was ordained as a priest in 1951.
Fr. Basil's first appointment was as editor-in-chief of the Slovenian religious monthly newspaper Ave Maria, while on weekends he engaged in pastoral activities in local parishes.
He travelelled across the globe to Australia in 1956 and quickly established the Slovenian Migrant Centre in Kew.
He also founded a hostel for single young men.
During the late 1950s and early 1960s many Slovenian people moved to Australia.
Fr. Basil would often meet the ships arriving in Melbourne's port, gathering the newcomers and trying to settle them
with Slovenians already living in Australia.
For many of these new migrants, he also found jobs.
At this time Fr. Basil began to implement his long-held dream of creating a church and retirement village.
To help him, he invited the Slovenian Franciscan Sisters to Australia and together they formed a kindergarten and a Slovenian language school which operated on Sundays.
After 20 years of work, the sisters returned to Slovenia.
Fort he past 25 years, Fr. Basil was the editor of the Slovenian religious monthly magazine Misli.
Besides regular services at his own church - Saints Cyril and Methodius in Kew - Fr. Basil also maintained regular services for Slovenian people in St. Albans, Geelong, Morwell and Wodonga.
Within these areas he baptised many Slovenian children and married many couples.
In 1982 he was awarded an MBE for his services to migrants and at the same time he was invested as a Knight of the Order of St John of Jerusalem, as well as the Polish Knights and Knights of St. Gregory.
Friends and followers remember Fr. Basil as an attentive listener who was always ready to help people in need, and who led a simple and modest life.
He is survived by two sisters who live in Ljubljana.
/Supplied by Lenti Lenko/
Slovenian University System
Higher education in Slovenia is at the moment represented by two universities, the University of Ljubljana and the University of Maribor, and by two free-standing higher education institutions. The university as an institution has always been very important in Slovenia: historical endeavours fort he establishment of both universities, the present situation when almost all higher education institutions are part of the universities as well as the initiatives for the establishment of new full-fledged universities prove that.
Slovenian higher education has undergone many important changes in the past few years. In December 1993 the National Assembly of the Republic of Slovenia passed the Higher Education Act, where by the legal status of higher education was changed in its foundation.
In the accordance with the new legislation, former colleges with two year study programs were abolished, or re-es-tablished as new professional higher education institutions offering three-year programs. Most of these institutions made use of the legal provision which stipulates that they may continue operating as part of a university. The College of Hotel and Travel Administration in Portorož is the first private higher education institution founded on the basis of the new legislation in Slovenia.
Welcome to
Study of foreigners in Slovenia
Slovenia is not particularly hospitable country to foreign students and the number of foreign degree students at our universities is the best proof for this assertion. This modest share (in comparison with other European countries) becomes even slimmer if one considers the structure of this group in which students from former Yugoslavia republics are predominantly represented. Studies of foreigners in Slovenia are governed by "Regulations, on studies of foreigners and Slovenian nationals without Slovenian citizenship in the Republic of Slovenia". The regulations stipulate the admission requirements for foreigners, number of study places available, tuition fees and requirements for admission to student residence halls.
Ministry of Education and Sport Župančičeva 6 tel.: (61)176 52 11, Ljubljana
University of Ljubljana Office of International Relations Kongresni trg 12 tel.: (61) 125 21 89, Ljubljana
University of Maribor Center for International Academic Relations Krekova ul. 2 tel.: (62) 223 541, Maribor
Filozofska fakulteta Celoletna šola slovenskega jezika, One-year Course of Slovene Language
Aškerčeva 6 tel.: (61) 176 92 38; fax: (61) 125 70 55, Ljubljana
Fr. Metod Ogorevc ofm
As of the 10th August 1997 Fr. Metod Ogorevc OFM has been chosen as the replacement of the late Fr. Basil Valentin to take over the Huge task of running the Slovenian Religious and Cultural Centre in Kew, as well as preparing "MISLI" - the Slovenian Monthly magazine, which Fr. Basil prepared for 25 years, right up to his passing away.
Fr. Metod, the Slovenian Community in Melbourne and Victoria welcomes you with open arms and may your stay among us be a long and pleasant one.
- Lenti Lenko
Glas Slovenije -Youth Contributors Cveto Faležjun. (Canberra); Lenti Lenko, Zali Rizmal, Alenka Paddle, Paul Paddle (Melbourne); Lolita Reznicek, Roman Reznicek, Barbara PoredoS,
Nataša Drummond (Sydney); Sonja Zabkar (Wollongong)
NEWS
Ljubljana, 26 August - Slovenia registers three percent more tourists. There were 227,236 tourists in Slovenia in July, of which 107,775 Slovene and 119,461 forign ones.
Portorož, 12 and 13 September - In 1997 Slovenia holds the presidency of CEFTA. The Summit of the Prime Ministers of CEFTA countries takes place annualy in the presiding country. This year the Summit will take place in Portorož on 12 and 13 September. The purpose: to review and evaluate co-opera-tion, CEFTA's activities and results etc. Summit will be attended by the Prime Ministers of the Czech Republic, Republic of Hungary, Republic of Poland, Romania, Slovak Republic and Slovenia. Hopping to join this economic cooperation in the future are Croatia, Macedonia, Bulgaria, Lithuania, Latvia and Ukraine.
Washington - Slovenia's Ambassador to the USA, Ernest Petrič, presented former US Defence Secretary William Perry with the Golden Order of Freedom of Slovenia. Slovene President Milan Kučan gave Perry the award for his contribution to boosting Slovenia's international recognition. Perry was also the first senior US representative to visit Slovenia.
Ljubljana - Radio and Television Slovenia (RTV) and Eu-telsat have signed an agreement on the leasing of satelite links on the Hot Bird 3 satelite, which is expected to be launched at the end of August this year. Slovene TV viewers will thereby finally join the 56 million households of western Europe which are already consumers od satelite radio and TV service.
Ljubljana - Slovenian Guvern-ment adopts draft Budget for 1997: revenues of SIT 710 billion and expenditures of SIT 737.9 billion. The parliament is expected to begin its first reading of the 1997 draft budget at the beginning of September.
Ljubljana - The Minister of Health, Marjan Jereb, laid the foundation stone for a new eye clinic. Two additional wings will be added to the former war hospital. The new clinic will have a total surface area of
10,330 square metres. The building will cost 1,335 billion tolars, and the clinic is to open in March 1999.
Ljubljana - The Ministry of Science and Technology has proposed that the government adapt a decree on the use of symbols which denote Slovenia, so as to be consistent with the SI ST ISO 3166 standard. This means that all administrative bodies still using the symbols SL and SLO to denote Slovenia must inform the Office for Standarisation and Metrology by 30 September 1997 of their plans to adopt the symbols SI and SVN and of the proposed dates of so doing.
Kobilje, Prosenjakovci, 20 August - The governments of Slovenia and Hungary have opened border crossings at Kobilje and Prosenjakovci.
Ljubljana - Tite Prešeren monument Photo: Bogdan Kladnik
Ljubljana 26 August - The international mediator, Sir Arthur Watts, has already received a letter of protest calling for intervention with the Belgrade government in order to put an end to the preparations of a bill on privatization which includes also property belonging to some Slovene firms and individuals. Slovenia believes that the Belgrade government violates all the agreements reached by the delegations negotiating the succession to the former Socialist Federal republic of Yugoslavia.
Gornja Radgona, 25 August-Assessors at the International Agricultural and Food Fair at Gornja Radgona have scrutinized milk and meat products as well as agricultural machines and innovations and awarded medals to best products in each group. The quality title winner for milk products became the Pomurske mlekarne dairy, Mur-
Michael Jackson Concert Cancelled in Slovenia Ljubljana, 28. August - A pop concert by Michael Jackson, sheduled for 9 September, has been canceled, eventually due to "financial reasons", only 3.800 tickets were sold instead of least 70.000 needed to cover all the expenses.
ska Sobota, while Perutnina Ptuj, a poultry breeding and processing industry, earned the title in the category of meat products.
Ljubljana, 30 August - The Slovenian capital Ljubl jana will mark on 13 August the 50th anniversary ofthe annexation of Primorsko region, west, to Slovenia on the eve of the main celebration to be held on 14 September in the Goriško region, west. In 1947, the Paris Peace Agreement formally stipulated annexation if the territories of Primorsko, Goriško and Notranjsko, the regions populated by Slovenes formerly part of Italy, to Slovenia. The Ljubljana celebration will take place on Prešeren Square, the formal part at 8 pm with a partisan choir Pinko TomaDie from Trieste, Italy, followed by a mayor's dr. Dimitrij Rupel address. Fireworks will wind up the event.
Medana, Goriška Brda, 25
August - The academic choir Vinko Vodopivec from the primorsko region, west, opened the 2nd gathering of young poets from twenty European countries in Medana, a region rich in vineyards. The Days of Poetry and Wine event is organized by the Ljubljana University Students Organization (SOU), the Brda municipality and local people. The young poets come from Sweden, Scotland, Ireland, Estonia, Georgia, Slovakia, Poland, Bulgaria, Spain, Portugal, Greece, France, Germany, Austria, Italy, Hungary, Bosnia and Herzegovina, Federal Republic of Yugoslavia and Slovenia. Even before the meeting the organizers have published a multi-language anthology of the participant's poetry. Most of events are taking place at the house where Slovene poet Alojz Gradnik was born. The participants are visiting natural, historical and cultural sights of Goriška Brda and the surroundings. Wine growers from Medana and other parts of Goriška Brda have promised to "issue a
"" 17.8.1997''
NEWS
special series of poetic bottles" during the Days. These bottles are to have verses by the young poets written on their labels. The participants to the Days of Poetry and Wine visited also Kobarid and Tolmin and the Museum of WW I, the art colony at Smartno, the Italian part of Brda, Kras with the town of Stanjel, the Kromberk Castle and the tomb ofthe Burbons at Nova Gorica.
Ljubljana - According to the results of the Mediana half-year study of television viewing, the POP TV channel outscored the SLO 1 channel 73% to 69% in terms of frequency of viewing in Slovenia. Kanal A, generally considered to be in third place.
Ljubljana - Mobitel, for now the only GSM system operator in Slovenia, had 20,017 subscribers at the end of July with the GSM signal covering 65 percent of Slovenia's population and 50 percent of the country's surface area. Mobitel, currently co-operating with 47 "roaming" partners from 30 countries, expected to establish commercial roaming with 70 foreign operators by the end of the year. Few days ago Mobitel signed an international GSM roaming contract with the North American Alliance, gathering the seven largest PCS 1900 MHz operators from the USA and Canada. As a result, in the near future subscribers will be able to use their Mobitel SIM cards across nearly all of North America.
Ljubljana - The Internet is spreading fast in Slovenia. The estimate predicted by the IDC (International Data Corporation) for the end of 1997 is around 70 million users of the Internet worldwide. In Slovenia, the recent RIS shows that in June 1997, almost 140,000 of those aged between 15 and 70 have already used the Internet. This is a relatively high number, considering the size of the population in Slovenia (2 million)..
16 (fPdKS
_ VSTSUIVENUE
31.8.1997
Kako pa kaj vaše zdravje...?
SADJE PO OBEDU? NE!
Sadje je najbolje uživati samo, kajti sladkorji sejako zelo hitro predelajo. Če sadje uživamo po obroku, to pomeni, da mora malce počakati, da pride na vrsto za presnavljanje. Sadje tako nekaj časa leži v želodcu in povzroča zoprno vnetje in napenjanje.
Izjema je ananas, ki vsebuje snov, imenovano bromelin, ki pospešuje presnavljanje proteinov, zato Američani in Nemci (delno smo se te navade nalezli tudi mi v Avstraliji) ananas tako radi uživajo kot prilogo k mesu...
KOMBINACIJE-DA!? NE?!
Jagode s smetano DA, bo več kalcija.
Pršut z melono otežuje prebavo.
Capuccino ali kava s smetano potresena s kakavom ne, saj kakav vsebuje veliko soli oksalne kisline, ki otežuje vsrkavanje kalcija in mleka. Zelenjava z oljem utrdi vitamin A.
Najbolje je, da ne pijemo med obroki, sicer se želodčni sokovi razredčijo in zmanjšajo se njihove sposobnosti. Testenine in fižol: napor za želodec.
V slovenskih lekarnah in
1 «v v • 1
zeliščnih trgovinah
(health food) se dobi
Koprivit Forte
(30 kapsul)
Smeh
Iz Demokracije
-	Žena, za dvajseto obletnico najine poroke te bom presenetil.
-	Ti boš mene presenetil? Rajši bom ostala nepresenečena.
-	Kakor hočeš. Hotel sem te povabiti za teden dni v Portorož.
-	V Portorož? Tam sva bila na medenem tednu!
-	Ja. Pomisli, letos bi se pa lahko tudi kopala...
*
-	Kilogram postrvi prosim.
-	Nimamo jih. Lahko vam ponudim krapa.
-	Dobro, pa mi dajte krapa.
-	Seslsto tolarjev.
-	Nimam. Lahko vam dam vstopnice za kino...
-	Gospa, ta obleka vas napravi deset let mlajšo.
-	Potem pa je ne bom vzela.
-	Zakaj pa ne?
-	Ker bom videti deset let starejša, ko jo slečem.
-	Grega, kupil sem tvojo sliko na razstavi v Ljubljani.
-	A ti si bil tisti? To sem si pa najmanj mislil.
-	Zakaj si si to najmanj mislil?
-	Povedali so mi, da je mojo sliko kupil neki slikarski strokovnjak.
Odpravlja težave pri odvajanju vode in boleznih prostate
To je preparat iz izvlečkov korenine koprive in olja bučnih semen. Pomaga predvsem ljudem, ki morajo pogosto na vodo, mehurja pa pri tem ne morejo iz prazniti popolnoma, bolnikom pred operacijo prostate pa tudi po operaciji. Preparat je treba jemati dalj časa ali večkrat po nekaj tednov. Seč, zadrževan v sečnem mehurju, velikokrat povzroča vnetje sečnih kanalov, to pa včasih sega celo do ledvičnih čašic in bolniku greni življenje, saj ga kar naprej sili na vodo, včasih ga peče, celo leta in leta. Dolgotrajno zdravljenje s kemičnimi zdravili ni primerno, lahko je celo nevarno. Zato ljudje vse pogosteje segajo po naravnih zdravilih, kakršen je Koprivit Forte, ki spodbuja praznenje mehurja, krepi stene mehurja in zmanjša povečano prostato.
TISKOVNI SKLAD
$ 10.00 Pavla Pregelj; $ 20.00 Jožica Jurin; $ 50.00 dr. S. Frank, JožeVuzem. Kari Pelcar HVALA
Pavlih g vprašuje - odgovarja risar Marko Skerlep
Pavlihova pratika
Vaš komentar na mit o slovenski gospodarski uspešnosti?
Kako bi izgledal prvi slovenski astronavt?
Glasba. snemanje, poučevanje Glasbeni studio - vse vrste snemanja (CD in drugo) DIS Production Lenti Lenko poklicni glasbenik. 52 Glades\vood Drive, Mulgrave, VIC3170 Telefon: (03) 9795 9510
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto
poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00
uradne ure so od 10.00- 14.00 *
Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 314 5116 fax: (02) 399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogee NSW 2034 *
Konzulat RS Nova Zelandija
Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smith field NSW 2164. telefon: (02) 604 5133
fax: (02) 604 009 *
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraea. Trg Republike 3/X11, Ljubljana 1000. Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721
Sponzorji za ban'O v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc
Viri informacij:
Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, DeloFax, STA, Mug, Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija, Družina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna gruda, Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi Glas, Mladika, Gospodarski vestntk, Radio Slovenija ter dopisniki