PROSVETA
I« upravnlàki prtélori MIT & LavodaU A v«.
podporne jednote
Chicago, III., četrtek, 9. novembra (Nov. 9), 1933.
hI
OffWw of Publication : MOT Sou lb Lowndal* A v«. Totophoao, BeekwoU 4M4
Komentaiji
Dvakrat le za
^ji auvkajo. ^ Jc pet!—i^ro^r pen junaka^
firmarji v Iowi, Nebraaki Minnesoti Wisconsin!» in soaed FJdriavah spet stavkajo,
Rlarji nočejo vozRi ž ^ iivine in mleka na . Eh nizkih cenah; zahtevajo J^ cene - ali pa naj mesta
io.
ni in za-
far-
po-
gooieveltov "new deal" __ ugnil farmarjev iz bankrota prije. Država in občina i ^ita davke, upniki zahtevajo tet ti, vsi zahtevajo svoja, pr pa ne more dati. Stara it, ki se večno ponavlja.
Vii farmarji pa nočejo atav y in jeza stavkarjev aa obra-i proti oestavkarjem, Id hoče-risrabitl štrajk za svoje oaeb-ikoristi. Iz tega sledi nasilje uiievanje živil na oeatah, di-iuitiranje sirarn itd.
Ameriški farmar je še vedno dividualist, ki hoče biti neod I od vseh. Danes lahko vidi iko je s to njegovo neodvis-ntjo. Ali bo kdaj spoznal, da fcba individualizma že davno i nami? Ali bo sposnal, "da u-ievanje mleka in žita ne bo tik) njegove krize? Se mu li kj posveti v glavi, da edina iftev njegovih problemov je, k« organizira in začne koope-i ekonomsko ln politično z ipniziranimi delavci v melt
Današnji gospodarski sistem i na glsvl. Kapitalistično ipodarstvo je velika norišni-»kateri ne more biti nobeno tostvo zanesljivo. Včasl kdo «ira z "absolutno logično" rtmero: dvakrat <h* ff ItrH," it pa je, da te tudi ta prime-lahko vara, če se nanaša na ipodarstvo kapitalističnega tema. Prav tako logično je, »češ, da je dvakrat tri pet, t in dva je štiri ali dva ln pet tri!
The United States News prill sliko, ki kaže dohodke far-od leta 1914. V tem letu »meriSki farmar kupil a 24 ■ji pšenice vse svoje potreb-
*	V letu 1933 pa potrebuje Mjev plenice ln kupi manj. Pomeni za farmarja, da 24
*	»nese manj ko 24, morda
■Dva in dva je štiri in ena
tri!
Jfoera računska mera je za-Ali je deset dolarjev •Nt dolarjev ali je osem — petnajst? Skušaj zmeriti Piunati) svoje dohodka, de »naš še kaj.
to le obstoji veliki, alavni Um ni več prostora za » velikega, slavnega člo-
•jHo Mussollnl je največji « v današnji Italiji. Dokler ■»», ne bo drugega največjega v Italiji. Benito akr-£ le tako. Italo Balbo je 7 Mi "primua in ter paraš", ■ Benito mu je zmešal štre-t ^njo pomlad ga jo poslal ^ letal v Ameriko. Ni »na-» vge vrši v Benitovi l»hko pa ae domneva, na tihem ielel Bal-L**no Pot ob poletu v Aroe-le način: "Naj ta vrag potjo" . . ,
js med potjo izgubil le druga j« pa privlekel 10 »am i« j* rrnll živ ln ~ »n junak. Ali m« ja 1 Priznal to paajo srečo? T«*nje dni Je prilU vest je Benito vnel še mco v Irmku in na rodi v J*. Junaka Btlba ja pa f v Afriko, kjer bo go-Puščavo.
* «• <»»a. ki sanjajo, da KaS v|"*° v failetlčni
V '»*iatlčaJh paradižih
"'¿reda. Alalat	I
Bi St spsdsl Sat» «f	»rwrWUS far tm ^-tt™ HM A» ^
ROOSEVELT SPREJEL LIT VIDOVA
Konferenca za priznanje sovje-tov se Je začela včeraj. Traja la bo dva ali tri dni, nakar bodo strokovnjaki nadaljeval pogajanja_
Washington, D. C., 8. nov. Maksim Litvinov, zunanji komisar Sovjetske unije, se je sinoči ob šestih osebno seznanil a pred sednikom Rooseveltom. Pose t i je Belo hišo in predsednik ga je prijazno sprejel. Sestanek je bil kratek in le družabnega pomena Business se začne šele danes, ko bosta Roosevelt in Litvinov kon ferirala o glavnih vprašanjih obnove diplomatičnih odnošajev. Danes opoldne je Litvinov kosil z Rooseveltom in njegovo soprogo v Beli hiši.
Razgovor bo trajal dva ali tri dni, nakar bosta Roosevelt in Litvinov zaključila konferenco in prepustila nadaljnje delo strokovnjakom z obeh strani.
Vse kaže, da se je Roosevelt že v naprej odločil za priznanje sovjetske vlade in glavne sporne točke — dolgovi, odškodnins in drugo — mu ne bodo delale težkih ovir. Med tem pa dežujejo na Roosevelta protesti raznih organizacij proti priznanju ao-vjetske republike. Glavni nasprotniki priznanja bo Ameriška legija, Civična federacija, Hčer
Velike slavnosti v Moskvi
Milijon delavcev In &0,000 vojai kov v pohodu .
Moskva, 8. nov. — Včerajšnja proslava 16-letnice bolj še viške revolucije je bila sijajna ln hrupna kakor običajno vsako leto. Cez milijon delavcev in delavk se je udeležilo uličnega, pohoda in shoda na Rdečem trgu ob Leninovem mavzoleju, ln 50,000 rdečih vojakov z bojno opremo in aeroplani je sodelovalo pri ala-i vnostih. Kljub slabemu, mrtlemu vremenu nI bila avečanost proslave nič manjša kakor dru^a leta. Proslave v manjšem obsegu ao se vršile v vseh mestih Sovjetske unije.
Moskovski listi so poročali, da je Litvinov povečal slavnost obletnice revolucije, ko je Isti dan stopil na ameriška tla. Usti so poudarili, da to znači zgodovinski dogodek za aovjete.
Federalna vlada podprla
Dobile ao posojilo v vsoti 13S milijonov dolarjev. Od tega posojila bodo imele dobiček tu-di težke Induatrije
Washington, D. C. ~ Amerlš-ške železnice so te dni prejele prvo veliko posojilo od federalne vlade, od katefega bodo imele koristi jeklarska ln druge težke ndustrije.
REVOLTA PIOTI ODLO
omejitvijo starosti sa nove zvesne uslužbence na 40 let Je dregnila v sršenovo gnezdo Wagner groa! s zakonom
. ... ... »__i> i Posojilo je nakazal načelnik
ke ameriške revolucije, Ameriš- depArtrnenta ZA notranje
ka delavska federacija, rimskokatoliška hierarhija itd.
Litvinov doslej še ni prišel z dotlko z ameriškimi komunisti In nikjer mu še niso delali ovacij. Ko ja včajraj dospel s pamikom v newyorŠko pristanišče, so mu tortretfll oblčajntti trfflajst ftfc-lov ic topa v pozdrav, kar delajo ob prihodu vseh inozemskih diplomatov.
Prihod Litvinova v Ameriko se Je zavlekel celih lft let. Kakor je znano, je Lenin, prvi predsednik sovjetske vlsde, leta 1918 i-menoval Litvinova za prvega sovjetskega poslanika v Združenih državah, toda smeriški poslanik, ki je bil takrat še v Rusiji, mu ni hotel dati vize in sploh je pretrgal vse vezi z Rusijo.
Stoialaa zakonodaja
M ŠMMlkl
v Aijeanii
Novi zakon
daje vradnttklm večje ugodnosti
Busnos Alres, Argentina. — Argentinski kongres Je v tekočem saaedanju sprejel zskon, ki daje večje ugodnosti "umskim" ali uradniškim delavcem, med katerimi ao tudi postreščki, trgovski potniki in rasnsševslcl depeš«
Po tem zakonu bo vssk uslužbenec deležen polnomesečne pls-če za vsako leto službe pred od sIovRvlJo ter od 10 do 80 dni počitnic na leto s polno plačo. Nadalje bo tudi vsak odslovljeni delavec ali delavka lahko en „ jsec po naznanilu o odslovitvi iskal nove alulbe na račun delodajalca po dve uri na dan.
Noben delodajalec tudi ne bo smel odalovlti uslužbenca radi bolezni in v slučaju daljše bolezni mu bo pa moral plačati polno mezdo od treh do šestih mesecev. V slučaju smrti pa bodo dediči upravičeni tudi do smrt-ninske odškodnine
(Ce bi amerilkl kongres sprejel aličen zakon, to bi bilo kričanja, javkanja ln nspsdsnja proti bol J še vikom. Nsjbrž Je tega dovolj tudi v Argentini, kar pa vest ne omenja.)
Neva vsiaja aa KaM
Havana. f. nov. - Danes zjutraj Je Izbruhnila nova revona proti vladi začaanega predaed nika Ran Martina. Bombe so pokale ln bilo Je prsesj •treljsnja v Havanl. Opoldne Je bila vstaja Is potlačena Dvanajst mož je bi-lo ubitih.
Ickes potem, ko ga je odobril predaednik Roosevelt. To aa je zgodilo kmalu po izravnavi apo-ra med industrijsko adminiatr* cijo in jeklarakimi kompanijami,
Ickea je dejal, da bodo od omenjane vsote dobile rasne železniške kompanije $50,000,000 aa nabavo nad en milijon ton železniških tračnic, 84 milijonov bo pa prejela Pennaylvanaka železnica za elektrifikacijo slojih prog med New Yorkom in Wa-shingtonom in konstrukcijo večjega števila električnih lokomotiv.
Kot garancijo za ta posojils pod lahkimi pogoji bodo morale železnice dati vladi vrednoatne papirje. Obrestna mera Jfc štiri odstotke, toda vlada ne bo terjala obresti prvo leto. Ickes upa, da bo to posojilo dalo priliko do uposlitve večjemu številu Mezni-čarjev.
Imena železniških družb, ki bodo deležne posojila, niso bila objavljena. Naznanjeno Ja bilo da bodo morale kompanije sporočiti J. B. Eastmanu, koordinatorju železnic, količino traftnic in druge opreme, ki jo potrakujejo Ta naročila bodo izročena tistim jeklarskim tovarnam, ki ao v bližini železnic, ki rabijo tračnice in drugo opremo.
Koliko delavcev bo dobilo zaslužek v zvezi z naročili, ni zna no. H. M. Walte, pomožni adml-nlatrator javnih del, Je izjavil da bo aamo Pcnnsylvanska železnica uposlila krog 20,000 delav-cev v prihodnjih štirih tednih.
Socialistična obletnica | dana na Dunaja
Dunaj, 8. nov. — Dollfussovs klerofašlstlčns vlada je včeraj prepovedala proslavo desetletnice županovanja Karla fleltza. socialista, v mestni hiši; dalje Je prepovedala spomlnako svečano« t ob 15-lstnlci smrti Viktorja Adlerja, znanega socialistične ga voditelja v predvojni Avstriji. Socialistično glasilo "Arbel-ter Zeitung" Je bilo zaplenjeno zaradi članka k petnajstletnici padca haheburške dinastije. Ta-ko daleč je prišla avstrijska republika f
pretest ira )o pri go-rsmerja
Springfield, 8L - Lige brezposelnih so governerju Jlorner ju poslale protest proti prizadevanju okrajnih rellfnll» oblasti, kl silijo brezposeln« na skeban-Je pod grošnjo. da Jim bo ustav-ljena državna dola Lige ao za-grocile s demonstracijami
Washington. — Zvezna civil servioe komisija, ki dela predpise ln vodi izpite za nove zvezne uslužbence, je dregnila v sršenovo gnezdo, ko je odloČila, da ao vladne alužbe zaprte vsem osebam, ki prekoračijo 40. leto.
Prvi ae je oglasil kongresnik John J. Cochran iz Missourija, kl ja rekel, Če bo obveljal ta odlok vladne komisije, potem bo tre-bfc določiti starostno penzljo za vse delavce ln delavke, ki prekoračijo 45. leto. "Star aem 52 let véndar se pa amatram, da sem Še precej pri moči In sposoben za vsako delo."
Po njegovem mnenju je ta odlok komlalje globok sunek v osrčje Nire in vsega vladnega programa za uposlitev brezposelnih. S takim zgledom privatnim delodajalcem vlada le onemogoča dalaveem, ki so na višku svoja sposobnosti, služenje kruha. On je mnenja, da bi amela vložiti a-pllkacljo za zvezno alužbo vaaka oseba do 60. leta, kl je mentalno In fislčno zdrava.
Senator Wagner je ta odlok o-značll aa "zmoten ln bedaat". "Je višek abaurdnoati posebno v tem Času, ko al prizadevamo na Vsa načine, da bi uposllll brezposelne. Ce ta odlok ne bo prej odpravljen, bom atvar prinesel prad senatno abornico, kl bo tej bedastoči napravila konec."
Slično mnenje je izrazila tudi Afavska tajnica >*anoes Par-kinaova, kl je rekla, da bi bila vlada kratkovidna, če bi zaprla vrata osebam, kl prekoračijo 45. leto. "Iz mojih skušenj sem prepričana, da greata razsodnost starejših oseb in entuziazem mladine roka v roki i najboljšim rezultatom. Sama mladina bi daleč ne prišla. Potrebuje razsodnosti starsjšlh ljudi, kl so men-tslno stabilni."
Vprašanje je prišlo že tudi pred kabinetno ssjo, vsi najvišji uradniki pa so odklsnjali odgovornost za ta odlok. Komisija pravi, da so jo v to prisilili načelniki raznih oddelkov, ki odklonijo vsskega apllkanta prsko 40 let.
Sotialet izvoljen za ii-
Kno od treh največjih mast v Connsctlculu prišlo delsvre« v rok« __
Bridgsport, <onn. — Jssper
McLevy, socialist, Je bil izvoljen za župana z večino okrog 6000 glasov. Njegova nasprotnika, re publikanec in demokrat, sta bila poražena. Industrijsko mesto Brldgeport Je eno izmed treh največjih mest v državi Connecti« cut. _
Trnst as um«tna gnojlls bo pritisnil farmarje
Washington. -p Am«rlškl farmarji bodo V "bližnji bodočnosti morali plačevati višje cene za umetna gnojila. To Je naznanil eb sprejetju pravilnika za Industrijo umetnih gnojil Charles J. Brand, tajnik blagajnik National Pertlllier asociacije. To bo v skladu z vladnim obnovitvenim program. Mki stremi i restsvrirsnjem 'primernih' profilov . . . ln ao v«led tega višje cene gnojilom neizbegIJlve,N Je Brand pot mštal farmarje.
HorlaMstUne demanatrarljs proti
Chicago. — Socialistična stranka nasnsnja, da bo priredila vsč shodov In d«monstrsriJ proti fsšfsmu Na praznik premirja se bo vršil velik protivoj nil
Eksekutiva stranka m Ja
opana!
ReziltaH torkovih volltov veojin mesvin
La Guard la zmagal v New Yor-ku. Demokratje poraženi v ( leveland u, amagall pa ao v Philadelphia. Presenečenja v taborih vladajočih atrmik
New York. — Fiorello H. U Guardia, fuiionlst in progrosivec, je bil ia vol Jen za župana mesta New Yorka i veČino 254,506 nad svojim najbližjim nasprotnikom, neodvlanlm demokratom Joa. V. McKeejem, bivšim županom. Tamanltakl demokratje niso že 20 let doiiveli Ukega poraza, toda tamanltska mašina nI dokra-ja raablta; izvolila Je več aider-manov. La Guardia je prejel 850461 glasov, tamanitakl kandidat O'Brien pa nekaj čes pol milijona.
Socialistični županski kandidat Solomon je dobil 63,460 gljurov.
La Guardijo nazlvajo progresivnega rspubllkanca, sam pa pravi, da Je progresivni nestran-kar. Leta 1916 Ja bil prvič Iz-voljen za kongrssnlks na socialistični listi.
Clevelaad, O. — Sedanji de-mokra tak I župan Ray Miller Je bil poražen ln izvoljen je rspubli-kanec Harry Davis, bivši šupan.
Philadelphia, Pa. - Tu Je bil izvoljen po 50 letih prvi demo-kratakl šupan.
Ptttabargh, Pa. — Mellonovl republikanci so porsšenl In mesto Ja prlžlo v roka demokratov.
Hilter «Ugodi vdlhs to varslšklh urioftlk»»
mmmmmmmmmm
Z« voditelj« "dslavsks fronU" Js nastavil bankirje In tovar-MMJa
Berlin. — Nacistična vlada Je prepovedala volltva delavaklh zastopnikov v tovarnah valed bojazni pred opozicijo. Volitve v tovarniške svete bi se imele vršiti v krstkem, vlada pa Jih je od godila, ker js odkrila večjo agitacijo aa "levlčarake naclate", ki so (ftatavlli avoje kandidate proti oflclelnl fašistični llatl.
Po<I znamko "Uvlčarakih na clstov" se skrivajo komunisti ln socialisti, kl skušajo v "naclz mu" nadkrillti httlerjance ln de lajo vladi ln podjetnikom večj« prsglavlce.
Podzemska antlhitlerska pro liaganda as je pojavila tudi v pakiranih cigaretah. Tej prapagan dl ne mora priti na sled niti taj na policija, ki J« bila organizirana, da iztrebi iz dežel« "*adnje ga marksista." To je razvidno ir zaupnih inatrukclj Javnim /unk clonarjem, v katerih so navodila za teroristično postopanja na pram upornikom, kar pomeni tu dl bolj radikalne fašiste.
Hitler J« Izpopolnil tudi "de lavsko fronto" s Um, da Je v e. ksekutivo t« centralne fašistične unije imenoval večje število ban klrjev In tovarnarjev. Na ta način misli Hitler odpraviti "raz rade" In "marksiste".
Dvajset nerodnih bank odprlo vrata
Waahlngton, I). C. — P«d*rai-na vlada J« izdala dovoljenj« dvajsetim narodnim bankam v zadnjem tedna oktobra In t« se apet prlfole poslovati. S tem J« prišlo $44,000,000 zopet v aktivno cirkulacijo
V Istem čssu Je nsdsljnjih I« narodnih bank predložilo vladi načrte is reorganizacijo in vlada Jih h odobrila
svoji seji lzr«kls n« aamo za bojkot izdelkov fašistična N«mčlR tudi proti pošiljanju a-Maga v Nemčijo, dokler a« pad« Hitlerjeva dlktatu
ra.
.ail

Penna. (Milo In Utah dokončale ratifikacijo 11, amendmenta. Dvt prvi državi, obe Karollnl, glasovali proti preklicu. Oflclelnl kon«c auš« prid« prihodnji mesec -
WaahlngtonTbTc, — Prohlbl-cija je končno pokojna! Osemnajsti amendment federalne u-stave js preklican! Pri volitvah v torek ao tri, najbrže štiri, nadaljnje držav« ratificiral« 21. a-mendment ustav«, ki odpravlja oaemnajstuga, ln a tem Je bila ratifikacija formalno livršana. Šestintrideset držav, dv« tretjini, j« potrdilo novi am«ndm«nt,
V torek Je glaaovalo šest držav o prohibtcljl, Pennsylvania je volila Štiri proti enemu za preklic, Ohio dva proti enemu In U-tah s precejšnjo večino. Mormonska Utah Je torej bila šestintrideseta, odločilna država.
DrŽava Kentucky je tudi gla-aovala, toda glaaove so prešteli Šele drugI dan in reaultat še ni znan; mokrači pravijo, da je zmaga tamkaj njihova. Glasovali sta tudi North in South Carolina in to sta dve prvi državi, kl sta ae Izrekli za prohibicljo ln proti preklicu; Severna Karoll-na Je volila dva proti enemu aa prohibicljo, v Južni Karollnl pa i-majo suhačl le nekaj stotin glasov, večine.
Ratifikacija bo formalno kon* ~ čana 6. aH 6. decembra, ko bo sa-dnja ratlflkacljaka konvencija. Rezultat zadnje konvencije bo u-radno poslan državnemu tajniku v Waahlngton In ta bo potem u-radno naznanil, kdaj prida M, a-mendment v veljavo. Tedaj bo konec prohlbicije.
Ameriška prohiblelja Je bila u-vedena 16. januarja 1900. Trajala Je torej« brez malega 14 let. V tem času je stala ameriško ljudstvo 86 milijard dolarjsv, prinesla Js strašno korupcijo ln 2650 oaeb Je bilo dlrsktno ali In-direktno ubitih.
Proet vetop sa brezposelne m razetavo
Vsi oni, kl ao aa reliefnih listah, Imajo prost vstop v petek
Chicago. Uprava razstave Htolatja napredka J« sklenila, da Imajo brezposelni delavci v Chl-cagu s ženami In otroci vred, kl * so na pomožnih listah, prost vstop ns razstavo v petek, 10, novembra. Za one, ki He zmotijo vozn i ne, bodo na 7i«kak način preskrbeli prosto vožnjo, Jlrez-l*»selni, ki hpiejo b|i) tleUni tiro-'', ste vSU»pnin«, s« merijo ti s poverHnlco pomdfie kofilkl-Js.
I tola vel v kanadshih papirnicah dobili zvišanje
Toronto, Ont. — International Paper kompanija, kl ima vsllk« papirnic« v Kanadi, Je t« dni zvišala plač« sa nadaljnjih šest odstotkov. Skupno zvišanj« znaša 16'X, plač« pa so Š« vedno 14% nižje kakor so bil« leta lUfp). Družba si tudi prisadava, da bi dHavc« osrečila a kompa-nijako unijo/ kar t»* odklanjajo. Pri zadnjem glasovanju v Kast Templetonu In Thm« Rivers so . s« skoraj soglaario isrekll proti kompsnijskf |K»t«si Zahtevajo pravico do dsjavsk« organizacl-Jr.	'
Aster tok i In kassdahl doUr «ts skopaj
N«w York — Ksnsdakl dolar, kl Je bil zadnja tri leta vrvden 25 do *Oc manj ko ameriški, Je zdaj dos«g«l a m«rIšksga na stopnji «naks vrednosti. Ameriška vlada Je zodnj« tri dni prenehala z drašnnjem zlata, toda dolar a« kljub temu še nI «cenil kakor
bi ona želela, produclraoega 682.66.
m esOBi
Cena unči novo-zlata Je adaj
fROSVßTA
TUR FN!J«HTBNIIRNT
WLAMII'i im tkvtwta
KAKODNK rooeo«*« JSDSOTS
«f Ui «iiMlifcM kr
Glasovi it n
Zanimive l*l#žke it raznih kraje?
CBTUTEK, 9. NOVEMBRA.
¿7 umu UU; trn CfcUMf »■
& L M«. N1> « M> »^i -TLLiHr» for tfc« ***
»4 Cn*U »4 00 «*» W
SS, VnVcL» I7.M ^
«Mi» K« f«
^ „KWM.C-HM»'
CM« O«UM« K» *ogo*orv A4r«rtUin> rO* •• •«'
MfttrU »III »•» b»
NMIO« »•	,m* •t,k '
1'BOSVETA
MI7.lt U	Af.. CfcUM*
MEMBER OF TMK FKPKSATEP
Skupna prireditev pevskih dru-štev	.
>ilw»ukee. Wla. - »¡¡¡¡*
želja. 4« M <™vl ln nje nadih kulturnih privedla do združitve vseh treh pevskih društev za skupno pnre-dltev, ki se je vršila dne ¿9. ok-
^Skupni odbor za pripravljanje tega koncerta fn igre Je pač vodila v prvi vrati želja in tudi potreba, da ae doseže čimvečji gmotni uapeh, ker to je bilo prdftstftn potrebno za dosego končnega cilja, to je: za resnično, složno, smotrcno in kolikor mogoče dovršeno delovanj* v bodočnosti.	''
Lahko je pisati kritike; tudi na tem mestu bi bilo primerno povedati kar odkrito, da smo glede igre pričakovali kaj boljšega
Domač drobiž
Odmevi depresije
«SSsTbiT» S!*'«Itoda tudi fert meaecev zapora, ker Je u- kritika mora vodit predvaem S ".koz, Sipo avoje Mv- MJ.: biti praviien m doaieden fte k roja i ke deUvnice na never- Nala naselbina je *elo zadnje ni «trani mesta. Skendrovli J« iagc prebolela akoro petletno bold« 1920 prodal delavnfco In ku-
lezen razdora, nesmiselnega napil stanovanjsko hišo. Prišla je „potovanja in zdražb. L« «J-kril* in izgubil je hišo in vaeL{V0| da je bilo v naselbini Se prihranke, Pred nekaj dnevi je dovolj zdravih, Se ne zastrupljeni »mimo svoje bivše delavnice ¿\ j€ omogočilo, da «mo — ki W bila lahko še njegova — in rekel bi — ozdraveli in končno jo zagnal opeko v okno iz same nastopili drugo pot. jeze, ker je bil tako neumen. Upoštevajoč poleg take neslož-
U Guardla napol Hrvat nosti tudi še skrajno slabe go-,	i tt r.u spodarske razmere, je pač razu-
New York. - Florello La Gu- apwwi pripravljalni odbor
ardia, novi newyorški Župan, H ^^ prireditev igro, "ki bi napol Hrvat. Njegova mati je «Ka f pjzbra, y ta nflmen ,Ro. bila Hrvatica z Reke In njegov,m zd	iz
oče, Italijan, se e poročil « njo d^h ^logov privlačno sllo bi v New Yorku. U Guardla go- «J» ™ * P	t.
voH tudi hrvalko m »Voj^asno ^«"	prireditvi obe-
t^lXJu! o ^ljen-1 "eni izraz stremljenja naših pev-vaščine n nemKine « P«^ gklh druAtev za proletarsko kul-ce na Ellis Islandu. Bil Je tudi v	dlletanti
ameriški konzularni gužW v TJ-	pPrl uicnju take
ff svo^ečasno ASlf M «	^^
pa je progresivec in	r	^
m TJtih Trs"o nL York Prev^ znani, rekel bi, preveč dolgih letih je mes.o New YorK j; .
vse muči. Trudfli'so se in miičili. Dolge mnm so hodili k vajam, so učili in žrtvovali, toda v plačilo za njih trud naj jim služi zavest, da naselbina upošteva njih delo, njih žrtve in bo upoštevala še v večji meri v bodo-
če. r « <m Mtjmv Sedaj je želeti samo to, da bi
vztrajali na tej poti slo*nega, «kupnega delovanja, ker le na ta način jim bo mogoče doseči Ae večje usjiehe.
Kateri so pravičnli v s^foji sodbi, pač radi prezrejo pomanjklji-l vost glede igre. Preveč smo pro boleli zadnja leta, preglobok je bil tisti nesrečni po plitkih, sebičnih značajih povzročeni raz dor, da bi zamogli takoj pri pr vem skupnem složnem nastopu izvršiti vse brezhibno. Zmagoslavje je v tem, da :>e je doseglo združitev vseh zdravih sil naše naselbine, vseh onih požrtvovalnih pevcev, pevk ¡:i diletajitov, kateri so v prejšnjih letih tvorili temelje našega kulturnega delovanja in ga bodo tvorili n< -dvomno tudi v bodoče.
Naj služI ta izraz naklonjenosti naselbine vsem Članom našimi pevskih društev v vzpodbudo za smotrenejfte in globokejše delovanje v bodočnosti.
Fr. Novak.
Je pa še eno vprašanje. Ali bo smel glavni odbor plačevati predsedniku porotnega odbora $30 mesečrto, ker je tako zabeležil v pf-avila, v konVenčnem zapisniku pa stoji, da moro prejemati $34.'o6. Bomo videli, k'a3 so "sme" in kaj se "mora".
Frank Barblč, 58.
dobilo župana, ki ni katolik.
Nesreča v Pueblu
Pueblo, Colo, — Frank Braj da si je zlomil nogo in je zdaj priklenjen nu posteljo. Mary Pu gol si je tudi zlomila Nogo.
premleti", zato tudi ni bilo pri diletantih tiste, tako potrebne
poglobitve v igro in tistega neobhodno potrebnega poZrtvova-
nja.
■Prireditev v celoti je prinesla našim pevskim društvom v drugih ozirih res nepričakovan .u
uSJIS* »AlKhf* f,Pch- Opoldne, nted igro, kakor
rarmar|l H®	twnvw zvejer( med koncertom, je bila
J.i__________S. S. Turn dvorana napolnjena
V Viaanem programa I skoro do zadnjega kotička. Naselbina je pokazala jasno, da si že-Prtprave za konferenco, ki ae o-|li takih prireditev, da je pripra-tvori v Chicagu. Pričakujejo, vljena tudi v teh slabih Časih da se bo konference udeležilo pomagati našim kulturnim dru-nad tisoč delegatov	štvom, ter da zna upoštevati ve-
..........liko požrtvovanje pevcev, pevk
Chicago. — (FP) — Farmar In dlletantov. jI so pričeli izgubljati zaupanje Razveseljivo je bilo predvsem v Rooseveltov program gospodar- to, da smo imeli priliko videti na ske obnove. Nekaj časa jih je ad- odru toliko naših starih moči, ker ministradja varala, ko so priče- to priča, da se bo naselbini v bole leztl cene poljskim pridelkom doče nudilo še marsikaj lepega navzgor, toda zaeno so rastle ce- od strani naših dlletantov. ne produktom, ki jih farmar po- Najzanimivejši del programa trebuje in tako se danes nahaja j€ tvoril koncert vseh treh zbo-v istem položaju ko ob nastopu roV( to je: Napreja, Planinske ro-demokratskega režima. Najbolj jn Zvona. Spored je bil res iz-radikalno sliko rebelnega stališ- bran ¡n isvajanje pevskih točk
Ali se "mora'* ali "sme"? Cleveland, Ohio.—Simon Kavčič iz Illinois* misli, da ni pravilno v pravilih "sme," ampak mora". Pokazal je bojazen, da bi to lahko pomagalo našim u-radnikom SNPJ do diktature, kot jo ima na primer Lewis, "diktator UMW unije". I Pri nas ni potrebna bojazen, dokler »e ne bomo obračali kot so se nekšteri rudarji, ki so dali iz svojih rok organizacijo v roke predsedniku unije. Le poglejmo, kaj je rekla rudarjeva žena v Pennsylvanlji: "We ought to thank God for having Lewis for president." In on to ve, da je še veliko takih, ki ga imajo radi, zato on izrablja priliko vprld sebi. Nepravilnost v tem je, ker se ne napno sile, da se odstranijo nekateri uradniki pri UMWU, ampak
" 'Kokovn jat i ali mrlič»?." Mf1waukee, Wi*. ~ Pretresljiv
je ta naslov, kaj ne prijatelji? Človeku pretrese kosti in mozek ko čita naslov sam. V duhu vi-m TTftftnVahe puške in *o britev ostre nože, grozno razmesarjena trupla in okostnjake. Ni Smčnt, da tak senzacionelen naslov ne bi vzbudil pozornosti. Ni-karte pa ne misliti, da sem to i-menitnost (naslov namreč) iz-tuhtal jaz.
Nikakor ne; dobesedno sem ga prepisal iz "našega" lokalnega lista. Pod tem naslovom je namreč naš dobropoznani pokrovitelj vseh rodoljubov "ocenil" priredi tev treh milwauških pevskih zbo. rov, katera se je vršila dne 29. oktobra. In ta "ocena" je bila res imenitna — imenitna tako po obširnosti kakor po jeziku vaške klepetulje. Napisana je bila blazni jezi. Prvi vzrok tej jezi je bil, ker prireditelji niso hoteli prispevati za tisto velepotrebno vilo na Rožniku, drugi pa, ker je občinstvo kljub "duhoviti" noti ci, katera je bila priobfcena > lokalnem listu par dni pred pri redbo, napolnilo dvorano, popoldne in zvečer.
Toda oglejmo si nekoliko tisto trikolonsko meneštro, katero je naš ultra-rodoljub (za groš) ser viral svojim čitateljem. Dotakni se bom le nekaj točk, ker nočem čitateljem Prosvete pokvariti že lodcev z vso godljo. Priporoča bi pa, da se tisti literarni biser pošlje na prosvetno ministrstvo v Beograd, da bo naš rodoljub dobil, če ne drugega, vsaj red svete Peternelce.
Takoj v začetni tiradi fant tar na, da mu je prireditev dne 29 oktobra pokvarila upanje v polno dvorano ob priliki prireditve DPZ8D. Le nič strahu! "Rokov njači" ne bodo pokvarili prav ni £e*ar; de bo "pokvara", bo ta po zaslugi rodoljuba, ki je s svojim breumisejnim napadanjem vse ga, kar diši po napredku, že mar
rekam. TSidi o "judovsfeb-cheap" reklami, katera sledi "kritiki" ne bom pisal.
Poglejmo le še konef tistega famoznega članka! Na koncu pUep zapoje jeremijado pogrob-likom! \Vste, naš lodoljub zelo ežko kaj napfle, da se no bi o-iregn 11 ob pogrebtiike. No, aaj vemo, vsi duševni velikani dobivajo inspiracija iz različnih vi :ov — naš Rado jih zajema pri oogrebniklh. Moja srčna želja pa !e, da bi Rado le dolga leta ne prišel njim v.oskrbo. Kako pu-»to in kislo bo pač naše bivanje na teto ptanetu, ako naš Rado preneha zabavati s svojim uspešnim streljanjem kozlov.
No, ob koncu članka pravi Rado: ... "ti trije ali štirje pofrreb-nlki vsakega napredka v Milvvau-
ara» aMSaSwÄ
.„.si	Uli „.«.i, u it» nem prepričan, da jim ne Do
Tfj^uS Iii.	"«I posamezno niti akupno tei
¡SÄ""o napo«,.« dvorane; doka« te
¿a ameriških farmarjev bo nudi la druga farmarska konferenca
ki se otvorl v Chicagu 15. no-vembra.
Na tej konferenci bodo pod-i vzeti odločni koraki, kajti pro-grafn uključuje stavko protlpla«
skoro brezhibno. Pri iavajanju posameznih točk so nastopala posamezna pevska društva z lastnimi točkami, potem po dva*zbo-ra skupaj in končno vai trij*| krasno pesmijo "Naia zvezda". Veličastno so doneli glasovi
čevknjb davkov in obresti nal „koro ^stdesetlh pevcev in pevk, dolgove, ki bo trajala toliko ča'L^ vodstvom Fr. MlkeU, kate-na, da vlada garantira farmar- L^u ge j€ videlo, da js z vso
—	■ | viiiu W J w . .mw.w,	»- — • — —
jem cene, ki naj bi krile stroške ¿„^ pr| BVOjtm delu. Mogočni . produkcije, zniis obrestno meroL*^ j«, ^ v resnki pravi iz-|™?* in izvede inflacijo, da bodo far- m hrepenenja, trpljenja in mar ji lahko plačali svoje dolgo- fmagoslavJa teptanih, toda ne-
vo	hote so se človeku pri tem vsili-
To konferenco so »klicale far*h,	Tako bi morali peti, ne
marske organizacije v 24 drža* kot narod, temveč kot proleta-
nam ni po volji, ampak da se odstranijo tisti, ki delajo napake. Ce se bomo držali tega, potem se nam ni treba bati dnk-tature.
Pa poglejmo kaj se "sme" in kar se "mora", človek, ki pride v veliko mesto, "mora" vprašati za to in ono. Pravijo naše žene, da "mora" oženjen možki polj ubovatl. svojo soprogo, ampak "mora" vedno prej vprašati. Mi imamo pri jednotl Člane, ki pravijo, da "morajo" dobivati podporo. Mi pa le "moramo" prej vprašati zdravnika'in bolniškega tajnika, če mu jO smemo nakazati. Torej ni res, da se vedno "mora", če se "sme"! Simon pa hoče biti le siguren, kot v "Gipsy Love" grofica, ki bi se bila rada poročila s ciganom v cerkvi. Cigan pa je hotel cigansko poroko. Pa je potožila lastniku hotela v Bu-dapeštl: "Gospod hotelir, jaz bi rada poročila cigana, pa on ss hoče po cigansko." "O, vi bi se poročila v cerkvi, you wanted to be sure."
I
0 !
no
grebnikt" v dvajsetih. Pa brez zamere!
France Puncer, 104.
S stavke na antracitu
mu je zadovoljnost občinstva Čri fcadnji prireditvi je bila dvorana še ob pol dvanajstih natlačeno polna, dasi je bil oficlel-ni program končan že pred deseto uro. Ako bi publika merila prireditev s Stautovim vatlom, bi se gotovo prej odstranila iz dvorane.
Dalje pravi rodoljub: . . ."da se je igro "Rokovnjači" izbralo samo zato, da se bo ljudstvo privabilo v dvorano." Saj bo menda res! Kdo bi si mislil, da jo zna Rado tako duhovito pogrun-tatil Tudi druge igre se izbirajo v ta namen in kadar bomo prirejali programe z namenom, da bo dvorana prazna, bomo nudili občinstvu namesto igre in koncerta — deklamaclje Stautovih literarnih biserov in uspeh bo gotov.
Nato sledi tista slavna "kritika", s katero se je igralcem grozilo Že tri tedne prjd predstavo. O tej pa ne bom argumentiral, ker toliko skromen sem še ited no, da se o rečeh, ki so mi po ro-doijubovem mnenju tuje, ne pre-
Miličniki napadajo ruda «ka sta vkar je |
d's< in teroriziralo Htaxkir
Gallup, N. M. — (Fp) _ 1
ki Javkali p trem» meseci, da »zvojujeio vi mezde in izboljšanj, 1W)|0Žaja stavijo velike ovire. Med ki Premogovnikov, državno rr hco in sodišči obstoja tesna zv «a. kar je pokazalo državno! hor sodišč, ko je odklonilo tičijo Mednarodne delavske brambe in Unijo za ameriške vilne svobod Ac ine glede izpust Y€ *r •F- Robert sa, organizat< ja NMU, iz zapora. Roberts kee že 20, ali ne vem koliko let, bil pred nekaj tedni obsojen res mislijo, da bomo njih počet-mesecev zapora radi svo e še kaj dolgo mirno gledali, aktivnosti v rudarski stavki Jravo! Le ven z njimi in nado- obravnavi pred vojaškim «0 mestimo jih z našim rodoljubom, čem. Aoi je namreč bolj iispefien pri Državni generalni pravdnik takem delu: V par letih je na- je tudi častnik v narodni j?ar mreC pokopal več napredka ka- ki je bila poslana v stavkovn kor pa "tisti trije ali štirje po- krožje, je rekel pred vrhov —w-ma» .. ^¿¡¡jjLru	\ sodiščem, da Roberts sploh
bil obsojen, temveč ga oblasti I drže v zaporu, da preprečijo 1 mire. Robertsovi odvetniki so trditev pobili s čitanjem akt
^ .. . „ . , , i ne obsodbe, ki jo Je izreklo 1 Nanticoke, Pa.-- Izredna kon- jaSk0 8odišče( toda
venci j a A.M.U. of Penna je sto- \se & vedno nahaja v
novembra dopoldne v Wiikea Bar- f ^ovftC. tS
. .	. »ji bramba je nemogoča, ker so
Zahteve so: izenačenje delov-\lVMki. raaorožm sta'vk •
nega sistema, priznanje nove u- Hdja in d<?putiŠ€rifi ^ -
nije m za absolutno samostojno korapanijam pri razbijanju sKt
rudarsko unijo na antracitu, za ke in nočejo apetiraU stJfi
odprav'o kontraktnega sistema in w k, ajo nasj]ja
splošnem za boljše delavske	u . . . 4
Znamenja kažejo, da bo st razmere.	-..ka objela tudi druge nasclb
Konvencija je trajala tri dniL^ premogovnem poliu. V Mac in pol. Uradno so povabili de- du M je krog m ludarj€V lavsKO tajnico rerninsovo in se- kj0
za National Miners unijo, natorja Wagnerja ter druge, da vičarsko organizacijo, katero vsaj pošljejo svoje zastopnike rudarji v Ga„upu 8toostotno
na to zborovanje, a se niso od- prij in katera vodi stavko.
zvali.	__ J	_
Stavka je pričela 6. nov. O re- l	. .
zultatu pozneje.	50IH8 OHOM HagRa
Henrik Peiarli. |	, OiWOfliji
Domača zabava soc. kluba
Milwaukee, Wis. - Vse sodru- Bombažni plantažniki se ne ge, sodruginje in somišljenike se	f »as; protestirajo p
vabi na domačo zabayo, katerol zvezni podpori stavkarjea. priredi v soboto, dne 11. novembra, soc. klub št. 37 JSZ. Zaba- San Francisco. — V okr va se bo vršila v novih prostorih Tulare, kjer je že dalj časa M. Sostaricha na So. 6th in W. ka obiralcev bombaža, so ol Bruce st. Zabava se bo vršila ne sti zaprle šole za dva dni in samo iz namena, da se ojači klu- gnale 12,000 šolskih otrok bova blagajna, temveč tudi, da bat — obirati bombaž, se oživi in pojača solidarnost Serif je obenem naznanil, med članstvom kluba in našimi ne bo več dovolil piketiranja somišljeniki. Pripravljalni odbor držal stavkarje v konfinaci bo skrbel za izvrstno postrežbo, njih taborišču. Sploh jim je da bo tudi ta zabava nudila, ka- alternativo: na delo, ne ga kor vse slične zabave, mnogo se iz taborišča ali pa bodo vsestranskega razvedrila.	gnani iz stavkovnega okrožji
Za klub se spet bližajo časi, ko obsega več okrajev in je na bo treba razSiriti delovanje in se ki okrog 15,000 delavcev, obenem pripravljati sa volilne Cotten Grovers asociaciji boje, ki bodo zahtevali tudi tež- tudi izjavila, da ne bo dala kih gmotnih žrtev. Peščica čla- karjem najmanjše konc nov ni v položaju zmagati vse .zveznemu poljedelskemu tajt te stroške, zato se klub obrača Wallacu pa je poslala pro za pomoč tudi k vsem somišljeni- proti vladnemu podpiranju ** kom in prijateljem socialistične hcarjev. V protestu omenja misli. Časi so resni in potrebno dokler bodo prejemali via je, da napnemo vse sile za razšir- dolo, toliko časa bodo rajši <1 janje razredne zavesti med de- i| na «tavki. Na i>odpon j< lavstvom, da bomo tako kos tež- kr0g pet tisoč delavcev kim nalogam, ki nas čakajo.— situacija je ptf taka. di PubMciJski odbor, klub Št. 37 delavcem ob mizerni mezdi f J. S. Z.	I raj ne izplača delati, ker ne
služijo niti za najpotrebni Dr liga obletnica	| gtvari. Pred stavko ho pp
v ah, katere tvorijo splošni farm* nki odbor akcije. Tajnik 1 oni llarris je naznanil, da so bo khn< ference udeležilo nad tiso* dele »a tov.
riat. Da, proletarcl smo In naše prireditve bi morale noaitl izrazito proletarskl značaj. Davno smo le preko onih mtlčanskih ali bolje purgarskih sentlmental-
'	I Mil uuye |»ui Kni ^him PVHMiuriiiBi.
Program te organizacije je za- nosti. samo da tega ne prlznava-
nlmiv tudi za Industrijske delav. mo, Samo ^ oniht k| tavzemajo ce in unije, ker natrlaša solidarnost med delavci In farmarji ta^ ko na farmah kot mestih. Zal hteva višje cone za :lolu ine, ki Jih farmar producira, in nitje zs produkte, ki jih on kupuje, toda ulednje mora iti na račun 1 rokuj* čevaleev in korporMcij, ne delavcev. Dalj1' rahteva visoke niez-ile in nizke profile, kar naj bi prineslo HUirostaMje, tako f«fi marjom kot delavcem
Organizacija se bo boril» tudi proti evikcijam In sodnljskemu prodajanju farm. Tn program bo morda koristil tudi dilaveem v me%tih. ki se bore proti evikcijam.
vodilne vloge, je odvlano, da krenemo tudi v tem oalru v po* polnoma nove tire. o si roma ne nove, temveč prave, kamor nas vleče naša zavest, naš čut — da smo proletarcl.
V celoti je bil uspeh te skupne prireditve zelo isdovoljiv. Vsa tri pevska društva so po-kazala, da Je v njih še mnogo zdrave sile, zdravih, krepkih moči in tudi — zslo doorih, d« Minemo pričakovati še marsikaj le» v bodočih letih. Pevcem In »evkam Je treba dati vse priznanje sa njih veliko pošrtvoval-nost, posebno v t*h Časih splošne, tudi duševne depresije, ki naa
Stavkolnmei. ki razbijajo atavke »rlfcfli delavcev t New Jersey jo.
1/orain, O. — Pevsko društvo	man po 60 centov od 100 fur
"Naš Dom" bo praznovalo dru-	bombaža, najboljši delavec
go obletnico svojega obstoja na	pa ^ jutra do večera nabere
zelo slovesen način. Priredilo bo	maj par sto funtov, vlsds
na 26. novembra koncert, pri ka-	njma druge alternative u
tererti bosU sodelovala dva zbora	da gu\-karje podl)ira' V
iz Clčvelanda — "35vOn" in sa-	gprotnem slučaja bi med nj
mostojna "Zarja". Nastopili bo-	pa Jrbruhnila naMjiva M«
do vsi trije zbori skupno v dveh	v gUvkarski kempi Pr' pesmih. Več o programu bomo ranu Jc umrlo vsled ponjsiU«
še |>oročati.—Odbor.	V€ hrane te pet otrok. V kc
pri Pikm P» * J0 Popravek	I fus in trakoma, ki u"™
( 'eveland, O. - V mojem do- be^in nezadostne hraw^ pisu v Prosveti z dne S. nov. se v Vissllji se 1 -v ' ^ je vrinila mala pomoU. Kjer se prične obravnavi■ P"* ^ glasi "National American Trust| karjem, ki so	t
Co.," bi se pravilno moralo gla siti "Norih American Trust Co.
Anton Jankovich.
EllWm oar tudi lO^nj» i deliktov, par	f
kriminalnega zakona
va proti skupini P^ ' ^
iO umorili dva določena. Ts
ve j še poglsvje "bU**
nije.
H iHconainsko zavarovanje ni pri porogljivo sa druge države
Madison. Wis. — Zakon brez-____
posel noe t nega zavarovanja, kil ■■ stopi v veljavo v juHJu prihoA da mor.	iVOje pj
nJega leU, ni priporočljiv vzorec ako h&t w ^^ rvk za druge driave, js izjavil profe- ce v «nH« ^ aor John R. Common., ki je bo-\ v	v n^*
deloval pri sestavljanju te zako-|dočim J»n ™ nimaJ^H nodaje. Razlog za to je v tem, dr"** dris
ČETRTEK.
9. N0VEAIBRA.
PRX)S VETA
pfobtew* priseljen
plače v jeklarski Indu
striji
Kake so minimal-
M delavce v industriji ^ .Ala i*«1 odobrenim
££„? I« »«
^dovoljeno delati?
* Ustanovili solatne jta
K mezde za 21 pokrajin
Ktov).od255ntovr v jut-
jfctriktu do 40 centov v di Pittsburgh, Youngstown Detroit, Toledo, Chi-»rolorado. Za one delavce, B¿14. julija li^dobi-«stanovljene mezde za na-delavce, je preskrbljen kod 15^- Kar »e tiče makih ur dela, ¡.«te ne smejo M 40 ur na teden, potekom dobe šestih me-V nobenem tednu pa se delati več ko 4« ur na
za gledalske igralce Upanje: Ali so gledališki
in koristi tudi pod NRA i In kake so mini-
im
placV?
or: Kodeks, ki regulira jjjko industrij d, ima razne minimalnih plač, ki so od-od velikosti mesta in viši-ijdražjih vstopnin. Minimal-ite za gledališke igralce, ki veo ko dve leti izkušnje, od 40 do 50 dolarjev na Ta zadnji znesek velja, a ijvišje vstopnine znašajo ili več. Minimalne plače za k «ood 25 do 35 dolarjev na
L	'
Uralizacija vdove dekla
ranta
nianje: Moj soprog si je mi državljanski papir, ali je pred, naturalizacijo. Ali i, da morem vporabiti nje r\'i papir?
lovor: Res je, ako ta prvi ni več ko sedem let star. te vložiti prošnjo za drugi ne da bi vam treba imeti prvi papir. Ako ste prišli tiene države po 29. juniju «orate znati, s katerim m ste prišli, da dobite likat o prihodu.
Važnost permita nje: Hočem odpotova-ftari kraj, ali bi hotel zasiti, <la lahko pridem nazaj, li ne bo tam ugajalo. Ali i dobiti permit za povra-
lovor: Ako odpotujete brez i, boste morali zaprositi tkvotno priseljeniško vi-> »e ]X)vrnete tekom ene-un boste morali konzulu ti. da ste prvič zakonite v Združene države. Vize vas staia deset dolarjev permit stane le tri. Kar ( prihoda, mnogi mislijo Ho kdaj in s kakim parni-*> Prišli, ali ko oblast pre-* najde imena, bodisi ker »ilec zmoti glede prihoda je bilo njegovo ime iz ka-ploga izpuščeno iz sezna-itmkov. v takem slučaju »nčnik dobil izvenkvotne ""«i kratkim se je zgodilo Jj ki je bil že trideset let HO ni mogel povrniti t*el brez permita in ni »kazati, kdaj je prišel pr-Tmc stvari se morajo u-W odhodom iz Združenih
Posojila /m hišne lastnike
"•r'je: Kaj naj storim, ^ federalno posojilo v hipoteke (mortga-
I"*7 Ali je treba odvet-
ito?
J*; R, f'no postopanje za 1IM.,'J0 lM,w>jila od Home °an < "» poration, je pri |>odružnici te U" V <iMu-m,County. V ifuž)J° razne tiskovine, r?v»Jo zastonj. Odvetni-r1 to ni treba. Ako ■«¡m izpolniti tiskov!-T"*iružnica na ro-
**** /s otroško delo fcglrf; M«).ia dva sinova. Mom, «ta prispevala
družine. Nas je - Zrušil. . . .	'
lAevanje pri oddajanju dela za ja-Ivne gradnje in državne relief ad-ministracije so bile naprošene naj pazijo posebno na te slučaje
Kdor je začasno prišel, ostaja
^ tukaj začasno
VpraSanje: Prišla sem v Zdru Žene države na začasen obisk in bila pripu&čena kot "visitor" Pred kratkim sem se izročila ameriškim državljanom. Ali m to daje pravico ostati za vedno v Združenih državah?
Odgovor: Ne, karkoli kdo trd drugače. Morate oditi iz Združe nih držav, ali se morete takoj po vrniti kot priseljenka v stalno bivanje, ker kot žena ameriškega državljana imate pravico do izvenkvotne vize. Vaš mož more vložiti prošnjo za izvenkvotno vizo (Form 6JTC), dokler ste še tukaj, mesto da bi čakal kot po prej, dokler niste odšli. Ko ste dobili iz Washingtona poročila, da je bilo moževi prošnji ugodeno, morete takoj oditi v inozemstvo v kraj, naveden v prošnji, in tamošnji ameriški konzul bo že ob vašem prihodu obveščen. Kakor je torej razvidno, je iz let v inozemstvo potreben za spremembo inozemčevega stanu v kolikor se tiče priseljeniškega zakona.
Ob prihodu parntka
Vprašanje: Moja sestra pride v New York prihodnji teden iz E vrope. Hotel bi biti na pomolu ob prihodu parnika. AM je treba dovoljenja za' to?
Odgovor: Seveda, brez takega dovoljenja carinski uradniki ne dovolijo pristopa. Dovoljenje se dobi na Custom HouBe v New Yorku in se rado daje prijate ljem in sorodnikom potnika. Vzgojni pogoji za državljanstvo
Vprašanje: Koliko treba znati o ameriški vladi in zgodovini za državljanski izpit ob naturalizaciji? Ali je res, da nekje, na primer v New'Yorku, je ta izpit ja-ko težak?
Odgovor: Učne knjižice, izdane od naturalizacijskega urada, dajejo splošen pojem, kaj se zahteva za izpit. Isto velja glede brošure "How to Become a Citizen of the United States", izdane od Foreign Language Information Service. Ta brošura, ki ima vrsto vprašanj in odgovorov, je ha prodaj za 26 centov.
Prosilec za naturalizacijo mora znati govoriti angleški in podpisati svoje 4me v angleščini. Treba, da zna osnovne pojme o ameriški vladi in nekaj ameriške zgodovine. Res je, da se v zadnjem Času več zahteva ko nekdaj, zlasti kar se tiče sistema federalne, državne in lokalne vlade. Morda najboljši način priprave za izpit je pohajanje ve-čemih tečajev za državljanstvo, ki so na razpolago v vseh večjih
mestih.
Flis.
Kakšna Politika ie zom?
fall
Nacionalizem je postal v zadnjih par letih bojna trofeja, da-si so pomembni politiki in ves svet še med vojno klicali po sporazumu med narodi. Kapitalizem je videl opasnost te politike. Ce bi se narodi sporazumeli, bi ne bilo vojn ne političnih, ne gospodarskih in ne onih s strupenimi plini. Kapitalizem bi izgubil svoj politični pomen, ker bi države brez njega urejevale svoje mednarodne zadeve. In isto, kar velja za mednarodno politiko, velja tudi za politiko posameznih dežel.
Družba je zahtevala nove oblike gospodarskega sistema, ker v tej ni obstoja za ogromno število človeštva. Ta zahteva pa je posUla kapitalizmu neprijetna. Tudi človek, ki bi sililo vanj cela tropa psov, bi se teh kužkov iznebil takoj, če bi jim zagnal prazno kost. Vsi bodo popadli kost in se trgali zanjo, sam bo imel mir in se bo smejal naiv-nim kužkom.
Prav na tak način se hoče ks-pitalizem otresti nezadovoljnih lačnih ljudi. Pobral je predtoj
V..* . V V

—Taferaiad Ptotur*.
Kalph M. Kaslev, dolgoletni sovražnik delavskih unij. je zdij v službi nacijske propagande Ameriki.
hoče vpliv ostalih članov družbe in ga zagotoviti sebi. Tako je storil v Italiji, v Nemčiji in v Združenih državah. Do£im imajo demokratičnih državah državljani pravico, dtt zahtevajo in iz-vojujejo politične in socialne pravice, nimajo te pravice v fašističnih državah. Tam vlada kapitalistična diktatura, ki ne dovoljuje ne kritike, ne odkrivanja krivic in zločinov. In to samo zaradi tega, da prikrije svoja čisto (orupcionistična dejanja in zločine javnosti ter pošteni kritiki.
V zadnjih dneh je zbudila zanimiva vest iz Italije pozornost. Mussolini namerava sklicati mednarodno fašistično konferenco, na kateri se bo osnovala fašistična internacionala.
Kakšna bo ta fašistična internacionala, je jasno. Fašistične diktature, ki jih vodijo kapita-isti, pač ne more biti drugačna cakor kapitalistična internacionala. Internacionala, ki bo zagovarjala stanovsko državo, je torej popolnoma identična s kapitalistično v poostreni obliki.
Spričo vsega tega pa zagovarjajo naši "narodni" in "krščanski" delavci to kapitalistično po-tiko. Pravijo namreč, da je današnja doba taka in je treba z njo tuliti. Da, doba je taka. Povedali smo kako in zakaj je ta doba nastala. Razvoj tehnike in gospodarstva zahteva socializacijo gospodarstva. Drugega Iz-ioda ni. Po drugi poti ni mogo-fe preskrbeti za vse ljudi kruha. Toda namesto, da bi zahtevali razni "socialci" svoje pravice do življenja, se prodajajo kapitalizmu, češ, da je doba taka, n ga moralno in dejansko podpirajo v njegovem stremljenju. To pač ni nič drugega, kakor podpiranje protldelavske politike, ki stremi za fašistično internacio-nalo ali mednarodno kapitalistično diktaturo.
Zdelo se nam Je potrebno v preprostih besedah pojasniti ta problem s pozivom, da delavstvo vztraja v svojih načelih. Veliko izdajstvo nad delavskimi interesi bi bilo, če bi delavstvo zapustilo svoja načela ter služik» mednarodni politiki "fašističnega" kapitalističnega diktata v tej aH oni obliki, ki nima z narodnostjo nič skupnega.
Življenje je preveč resno« da bi delavstvo podpiralo tako politiko v svojo lastno pogubo. Vedno se moramo zavedati, da fall-zem ni nacionalizem, pač pa mednarodna politika kapitalistlč-nih* diktatorjev, ki hočejo vzeti državljanom svobodo vsakršnega udejstvovanja in ohraniti ns svetu socialno bedo. — Delavska Politika.
Odnevi ix NiMÜjt
Itrezmotoma letala
Belgijski general Staff, ki je imel v Duesseldorfu priliko pri-sostvovati predvajanjem najnovejših nemških letalskih mode-lov, poroča, da je tam videl tip brezmotornega letala, ki leti brez ropota. Aparat se je dvig-nil 100 m visoko in je letel k brzino 250 km na uro. Ker Nemci doslej trdovratno molijo o letalu brez motorju, ni dvoma, da se tudi z njimi pripravljajo na svoje cilje, o katerih zaenkrat še molčijo.
Tajni dokument
Pariški list "U Rempart" priobčuje faksimile tajnega dokumenta nemške HA, v kater»'m stoji: "Vodja standard št. knjižice 4:16 je predvajal v navzočnosti skupinskega vodje Otta Soeneckeja granato, ki se je sijajno obnesla. Prednost njegove granate je v tem, da se razpoči ne glede na to, če pade na zemljo ali ne. To je za vse člane AS velikega pomena. Splošna uvedba granat«» se priporoča. Vodja naskakovalnega oddelka III. ,L."
Slab umen
Pred kratkim je Hitler polagal temeljni kamen za "Dom nemške umetnosti" V Monako-vem. Privrženci so mu podali srebrno kladivo. Ko je kunee-lar z njim udaril po kamnu, se je kladivo razletelo. Hitler je zaradi tega obstrmel ter je za nekaj sekund prekinil svoj govor. Bralo se mu je nu obrazu, da mu je dogodek zelo neprijeten. Množica, ki je pričevala polaganju temeljnega kamna, pa si je začela tolmačiti dogodek kot slab omen in se je v tej sodbi poparjena razšla.
Potrebni bataljoni •
Zabeležili smo pisanje nekaterih nacističnih listov v Berlinu, ki ugovarjajo neprestanim slavnostnim prireditvam v Nemčiji. Z njimi se očivldno ne sklada dr. Joh. v. Leers, ki jo napisal v listu "Literarische Welt" sledeče besede: "Za mno žice je treba prirejati svečanosti, kftjtt kako naj sicer doživljajo enovltoHt naroda, ki so jo že morda izgubile? Te enovito-stl jim ne moremo dati drugače, kakor da jih uvrščamo v bataljone ter jim pustimo korakati skupaj. Nekoliko preveč navdušenja nikoli ne škoduje/'
Baikal kompanijske «nI-ie in bomba
Baronlja jeklarskega truata priredila sijajen sprejem svojemu grofu. Meato pripravljeno "na vse «lučaje"
Newcastle, Pa. — (FP) — Najboljša primera novega, industrijskega fevdalizma je razvidna iz razmer in dogodkov tega Jeklarskega mesta s 50,000 prebivalci, katerega dominira U. S. Steel korporacija. Razlika med srednjim vekom, ko Je bil grof ali baron absoluten gospodar, in med novim fevdalizmom Je le v Času, ne pa v bistvu. Kar predstavite al to-le sliko:
Nedavno je kompanijska unija priredila sijajen banket, na
katerem je bil glavni govornik predsednik U. S. Steel korpora-cije W. A. Irvtn. Na banketu v počftst temu industrijskemu baronu ni mahjkalo ničesar, .niti ne uspavank delavcem jeklarskega trusta, kar je bil sovpda glavni uamen razkošne priredile te kompanijake unije.
Na dan Irvinovega prihtula je bilo vse mesto pokonci. Bil je nekakšen praznik, Zupan je prebivalstvu ukazal razobesiti zastave. Bil je prihod m*po-darja. Na kolodvoru ga Je pričakala deputacija družbenih funkcionarjev, kompanijske u-nije in mestnih oblasti. Zvečer je bila slavnostna gostija, na kateri so donele visokodontnV truze o — kooperarlji in dobri volji med delom in kapitalom.
Druga stran slik«', o kateri na banketu niso govorili.
Z delom gre tukaj silno počasi in je zaposlenost na mint-mu. Topilnice U. S, Steel so zaprte že od 1981 ln nI nobenega znamenja, da prlčno obratovati. S polno paro delajo le v dveh pleharnah. Pri Penna Engineering Works dela le sedem delavcem, cementarna je |K> štirih mesecih obratovanja zaprla vrata s polnimi zalogami, National Radiator Co. pn obratuje po štiri dni. Plače so nizke, brezposelnost In delna zaposlenost velika.
Najbolj cinična stran te slike pa je v pripravljenosti mesta in jeklarske družbe za slučaj stavke ali delavskih nemirov. Ko je preti dobrim mesecem izbruhnila stavka jeklursklh delavcev v bližnjem Ambrldgu, je U. H. Steel brž postavila okrog Jek-larne bodečo šico in si preskrbela večjo zalogo streliva, pušk ln bomb. Tudi moato ni v tem zaostalo ter se "pripravilo za vse slučaje", kakor je rekel župan. Kompanlju Je najela tudi vwtije število poboj nI kov, šerif pa je dobil ukaz. naj bo s svojimi de-putlji pripravljen.
Tako jeklarski baroni razumejo — "kooperacijo In dobro voljo med delom In kapitalom." Banket In bombe, lična oghtja In pobojniki... "New deal" Hta-rlh tiranov.
HI'
Gostija na račun avtomobllbv
V Parizu so nedavno otvpril mednarodno razstavo avtomobilskih vozil. Ob tej priliki J« pri redil neki tvornlčar avtomobilov banket, ki se pač sme Imenovati rekordnega v vsakem |>ogledu.
Na pojedino Je bilo povablje nih 0500 gostov, ki so sedeli pri mizah, ki bi segale, «e bi jih po stavili drugo poleg druge, tri kilometre daleč. Dobrote za Želodec Je pripravljalo 150 kuhar skih strokovnjakov, ki so Jih za gostijo dale na razpolago najboljš* pariške restavracije, In 200 pomočnikov. Ti so med seboj tekmovali v kulinaričnih pripravah, da bi drug drugega nadkrilili. Gostom je streglo 080 natakarjev, svlralo pa Je dvajset godb s 400 godbeniki. Povabljenci so povlill 6500 ja stogov, 450 svinjskih pleč, 1000 piščancev, 7000 porcilj salate in 1850 porcij deset rt nih Jedi. Poleg tega so gostje jupill 16,000 steklini; burgundca, bordeanaa In šampanjca. Zjutraj pa ao morali natakarji pospraviti tudi 300 steklenic, v katerih je bila mineralna voda.
I 7.,	*as je Urfnih ljudi. Pobral J«* preimu-
k*™1'» -ta delo radi za- no nacionalistično kost in jo za-r J"w-eduj« ddo otrok, gnal mednje sedaj ae pa veseli
1 »zjeme v
gnal mednje sedaj *«• j»a v«*w»h ta- avoje zmage, ko se sestradani ■K'»t je moj.	kutki pulijo In mesarijo med se-
•Minimalna starost boj. In zadovoljen je. ; n i kakih izjem, niti Istotako kakor fašizem Je tu-fužine. Fideral E- dl stanovska država otrok kapi-B"f ^ A'lmlni«tration tallzma. Kapitalizem hoče odprs-Ifc v	fotrebne dni-j viti parlamentarno demokracijo
Roportarjam se majajo Ha H *ogami
Gotovi HO le. da ne vedo, kaj prinese jutršnjl dan. Konfuzlja
in kan» ae širita
Waahington. — (FP) — Tudi najstarejši porotVvalei v Washingtonu so st« pričeli spraševati, kam vodijo kriškražnl vrtinci sedanjega blaznega ln kaotičnega sistema. Dvom, ne-sigurnost in skeptlčnost se zajedajo globlje in globi ie tudi med najbolj trenirane opaž«» valee.
Ali je to smrtni ples, v katerega ne je pod JJo«>Meveltovo di-rekcijo vrgel sedanji profltnl sistem? Ali se te blazne sile ekonomske potrate in destruk-clje, podeče se okrog \vashing-tonske vlade, JzmičeJo vsaki kontroli in direkciji? Mar se 11 zbirajo v tornado, ki bo pomedel institucije privatnega lastništva In proflta ter pripravil tla za zgraditev novega socialnega sls-tema, katerega cilj Im> produkcija za porabo in ne profit?
Nlhčo ne ve, kaj prinesejo ti blazni vrtinci, v katerih se nahaja kapitalistična Civillzartj«, Rooseveltovi eksperimenti z manipulacijo zlata, cen pšenice, koruze in bombaža, s prizadevanji, da utrdi skrahlrano bankiratvo ln k ml Itn I sistem, da polene kolesja Industrij in zaposli brez-poselne, da oilvl kapitalizem na ta ali drugi način — vsi ti ka-leldoskoplčnl eksperimenti le I>omnožujejo konfuzljo, i ""sigurnost, s katero so Izvež-banl reporterjl še ne dolgo tega motrili dogodke, nagloma l«gi-nja, ker se bolj in bolj izmičejo tla |xk1 njih nogami. Kar Je bilo trdno včeraj, se danes še maje in jutri mogoče izgine, bistveno spremeni,
Fdino kar Je jasno, je to, da se stari kompetitlvnl sistem drobi i veliko naglioo in da čet pet let ne bo mogoče spoznati «Ute-ma, ki Je leta 19H8 skušal dvig-niti kupno silo brezposelnih potom destrukclje poljskih pridelkov, ki jo skušal rešiti poljedelstvo z obdavčenjem konzumelje tistega «iveža, ki ni bil uničen, ki je skušal dvigniti mezdni standard t drastično redukcijo plač zveznih uslužbencev. Ob teh kontradlkcijah kapitalizma, ki postajajo bolj Iri bolj vidna, Je naravno, da vstaja dvom, raste nesigurnost In objema skeptlčnost tudi tiste, ki so mislili, da je sedanja kriza le — depresija.
Prva pomoč pri opeklinah
Pri opeklinah si pomagamo najlažje z obkladki is apnene vode in lanenim oljem. Pokri* Jemo jih lahko tudi z moko, škrobnim pršakom ali natrijevim bikarbonatom. Ožgana mesta lahko takoj pokrijemo s mešanico iz enakih delov einkovega oksida, magnezijevega karbonata in borove kisline, a prašek je uporabiti le v zelo zdrobljeni obliki. Kot mazil« velja pripo-ročiti svinjsko mast, mandelje-vo olje, rlcinovo olje. Ce «mA to opekli s kislino, moremo rano n« j prvo izprati z vodo, nato «le* dl kopelj z «Ikallčno vodd, ti. pf, z raztopino natrijevega blkar-bonata, milnico, «pneno vodo ln lanenim oljem, Pri opeklinah z alkalijaml so priporočljivi ob-kladkl z razredčenim Jeslhom ali cltronovim sokom.
&KNITVKNA POMITIMI A
Hlovotika srednje starosti, vdo-va brez otrok, imam svojo hišo, «e želim seznaniti a poštenim molki m ne mlajšim od .16 let ln ki im« tUdI nekaj prihrankov, ter Je dobrega značaja. Ce ka-t*W resno misli, naj prlloCI svojo sliko in naj piše na naslov "T. L." Nevesta, 2657 8. Uirn-dale Ave., Chleago, lil. (Adv.)
«I.OVBNMHA M A MODNA POD-
POftftA IKDNOTA izdaj« «voje MM***)« ta it ****** Ust frttvtU it korkt I, ter potrebne sglUrije «rojili énéUf It fita* rs It
C««4e tvtjft Mej
Mk*
Adam*, znata
Chiracs. M
gttpti ftmeveflwo. ko
-al*
'*«e od dala o- da «e iznebi očitkov I I»o«ebna uva-1 gospodarskega sistema. Izločiti na vtčj«
krivičmga (a obkkala flilrag« pred kratki«, za čl« vefjo fmmnuč za hnipwHi» reveže Te zlita ho
ko kd«j prej
Vedel sem, ds Štefan ni ^l ^r^inika^ Toda prebudilo se je v njem nekaj tudnega in neumljlvegs, česar mi pozneje nikdar ni mo-gel pojasniti, ter ga trenutno odločilo, da je
odprl usta in rekel:
"Jaz sem ga zagnal. In kaj zator
"A, vi ste bili tisti? Vi torej T je vprašal
govornik.	_
"Gotovo," je znova pritrdil Štefan.
Tedaj je propovednik miru stopil a svojega zaboja in si s ponovnimi: "Prosim, oprostite mi, tovariii," utrl pot do Štefana.
Množica je onemela in napeto čakala, kaj bo.
"Vi ste ga zagnali T je vprašal vnovič govornik z zaboja za milo.
"Ne, ssj ni on," sem se oglasil jaz.
Možakar se je ozrl name. Iz njegove preproste, odkrite osebnosti sta sevali sils in odločnost. Bil je krstke postave, ne večji od Štefana, toda zlit in zrasel v ubrsno enotnost kakor nagrajen bik, širokopleč in zastaven kakor
skedenjska vrata.	_	.
Obraz je imel mogočen in malo bedast, male rjave oči so stale daleč vsaksebi, lasje so se mu gosto prepletali v temnorjavlh kodrih. Po starosti se je nagibal h koncu tridesetih let in jeiblMpd poklicu očivldno rokodelec. Jsz sem W *za pol glave višji od njega, vendar M* se hkt' Šibila kolena od strahu, kaj bo naredil k Štefanom ali morda celo z menoj. u "Sam pravi, da je ort zagnal," je pribil možakar.
"Seveda sem bil jaz, o tem ni dvoma," se je oglasil Stefsn. In potem bojevito k meni: "Ti pa se brigsj zsse in za svoje stvari!" In k vogslnemu govorniku: "Jaz sem ga zagnal,
no pa kaj, hudiča!"
Opazil sem, kako so se Štefanovi tovariši
počasi In previdno odmlkali.
"Kaj hočete reči s tem svojim "no pa kaj, hudiča!'" je vprašal Štefana propoVfednlk miru z glasom, ki je Še v pridušenosti zvenel mogočno in silno.
"Reči hočem: no pa kaj, hudiča!" je odgovoril Štefan. "To hočem reči in drugega nič!"
'"Taka je torej stvar, dobro," je rekel govornik, se nasmehnil in — paf — le je z desnico oplazil Štefana po obrazu. Kakor je o-pomnll Štefan pozneje, mu je bilo tako, kakor da ga je kdo oplazil s kolom.
Štefan je udaril nazaj, toda njegovi udarci ao prav toliko zalegli, kakor če b! bil z lesenim kladivom razbijal po trdi skali. Propovednik miru nI niti trenil v obrambd', Mirno je držal Štefanove udarce, ki ga niso mogli premakniti niti za las.
Potem se je možakar vnovič zaamejal. "Nehajte, kadar vaa bo od trudnosti bolela roka," Je opomnil Štefana.
Štefan se je ustavil.
Propovednikov obraz se je zresnil in zmračil v negiben, bedast izraz. V zadnjem obupu je Štefan ie enkrat zamahnil proti njemu, toda možakar je prestregel udarec, kakor da bi odpodll sitno muho.
Potem je z levico zgrabil Štefana za golta-nec, segel z desnico v svoj žep ter Štefana potisnil proti zidu nekega poalopja.
♦Tole poglej," je zaplskal ter stlačil broširano knjižico v žep Štefanovega suknjiča. "Vzemi s seboj, pa naravnost domov, takoj U trenutek, razumeš? — In kakor hitro si boš
opomogel, jo vzemi v roke in jo trikrat preberi. Si razumel? Trikrat!"
Štefan si je obrisal kri s ust.
"Ce je ne boš prebral," je nadaljeval možakar, "in te bom še kdaj zagledal v življenju, te bom tako premlatil in premikastil, da boš videl živega vraga." In potem mehkeje: "Tako. sedaj pa izgini dečko! In ti tudi!" se je obrnil k meni.
Nsto je ta propovednik miru prav tako mirno in hladnokrvno, kakor je bil stopil s svojega zaboja, zlezel zopet nanj in nadaljeval: '
"In sedaj, tovariši in prijatelji, o čem sem že govoril?" Tovariii in prijatelji so buiili v smeh. Potem je povzel svojo propo^ed proti vojni in kapitalizmu.
Štefan in jaz sva izginila.
Knjiga, ki jo je propovednik miru stlačil Štefanu v žep, je imela naslov: "Vojna je pekel — naj se oni, ki hočejo pekel, pobero v pekel In k vragu!" Piaec in založnik je bil neki Robert Twombley.
Stefan me je prosil, naj ga pustim aamega. Rekel mi je, da gre domov v svojo sobo nad Rileyevo pivnico. Očivldno ga je dogodek prizadel, ne samo s strahotnim udarcem v obraz, marveč tudi drugače.
Vrnil sem se domov v Yorkville.
Dva dni pozneje se je ob šestih zvečer, ko je bilo moje delo pri kraju, oglasil Stefan v pisarni "Narodnega Glasa". Rekel je, da bi rad govoril z menoj.
Zunaj mi je povedal, da je knjižico preči-tal. Močno je učinkovala nanj; ves pretresen je bil od nje. Bila je prva knjiga, ki jo je bral, odkar je bil zapustil šolo v Trstu. Tri; krat jo je prebral, natanko po propovednlko? vem navodilu in ukazu. Strinjal se je s piscem, naj se oni, ki hočejo pekel, poberejo v pekel in k vragu! Način, kako je bil stavek obrnjen, mu je ugajal. Prepričan je bH, da je to nekaj neskončno imenitnega in spretnega. Sploh je bila imenitna vsa knjiga. Zanj je pomenila odkritje. «Ni dvoma, da j« vojna zločin. Ves "sistem" je strahoten in nagntlien.
Povedal mi je, da je potem, ko je knjigo drugič prebral, ure in ure hodil po brooklyn-sklh cestah ter premišljal o tem, kar je bil bral. "Naj se oni, ki hočejo pekel, poberejo v pekel in Jc vragu!" Sedaj se mu pletejo ritisli Okoli kapitalizma, militarizma, premišljuje o krivici, revščini, bedi, vzrokih lova za ddblč-kom, o čemer vsem je preprosto in reško razpravljala Twombleyeva knjižica.
"Veš," mi je dejal, "jaz mislim, da sem Mi jas radikalen levičar. Kako bi bilo lepo) če bi znal govoriti kakor oni možakar, ki me je udaril v ob rac in mi dal to knjigo. Jaz nfe bi znal tako govoriti —"	|; i
"Pa zakaj le ne bi znal?" sem mu rfekel.
"Ali misliš, da bi?"
"Gotovo."
Prosil me je, naj grem z njim v Brooklyn. O marsičem bi ie rad spregovoril s- menoj. Zvrhano poln je bil protlvojnih čustev in misli. Uverjen je bil, da je končano z rokoborbo In glumaštvom, da je končano oek> s Josom Ri-leyem, ki ga ima osebno sicer rad, ki pa je, kakor sedaj uvidi in razume, del slabega kapitalističnega sistema.
(Dalj« prihodnjič.)
Adamič opis«)« Bolgrad
daj je povečal svojo imovino iz
Louis Adamih, ameriško-slo-venski pisatelj in publicist, je objavil v novemberski številki revije "Travel" zanimiv članek, v katerem opisuje Belgrad, glav-nd mesto predvojne Srbije in danili Jugoslavije. »« PredVojnl Belgrad Jc bil večja vas napram današnjemu Bel-gradu, ki je v zadnjih petnajstih letih zrasel kakor še nobeno moderno mesto. Adamič ga ime nuje "a boom town of the Balkans," mesto, ki vidoma raste In se lepša. Pred vojno je Imel Belgrad bolj turški tip. današnji Belgrad Ima pa vedno večji za padnjaškl značaj, tip modernega mesta kot je Pariz in Dunaj. Značilno je to—piše Adamič— ds je bilo zadnje leto opaziti drugih krajih J\igoslavlJe močne posledice ekonomske depresije, ampak Belgrad Je kljub temu rasel; zidanje novih hI* in lepšanje ulic se je nadaljevalo kakor po navadi ne glede na depresijo po deftelt.
Adamič piše med drugim:
"Nekega večera lansko zimo sem aedel v kavarni v Belgradu In se nagovarjal s profesorjem belgrajske univerze, ki govori dobro angleški. Tedaj sta stopi la v kavarno dva nova goata in takoj ao natakarji tekli k njima s veliko spoitljivostjo in Jima pomagali sleči se is težkih kolu hov. Profi»»M>r mi pa reče: "Al vidite onega na levi? To Je biv ši justični minister'—In povedal
nič na 160 milijonov dinarjev— kar je brez malega tri milijone dolarjev Oni na deani je njegov svak, ki je bil nekoč visok uradnik v upravi gozdov, zdaj e pa tudi on milijonar. Dvojica roparskih baronov!"
Predno sem sapustil Jugoslavijo, sem se seznanil z več temi "roparskimi baroni" In njihovo žlahto. Ko so slišali, ds bom najbrže pisal o Jugoslaviji, kadar se vrnem v Združene države,»so me povabili k sebi, vozili m? nsokrog v svojih finih sv tih, pokazali ml novi most čez Savo, nove pomole ob Donavi in valiki park v Kalamegdanu. Na-suli so me s statistikami glede pretekle In bodoče rasti in napredka njihovega meata: te šte-vltke so bile sa 11)* najznačilnejše na svetu.
Za staro trdnjavo v kotu ob izlivu Save v Donavo se niso zmenili, čeprav rasvsline te zgrsdbe segajo nasaj v sedmo stoletje. Njihovo sanimanje ae je tikalo le novih stvari in bodočnosti.
Ko me je eden teh "baronov" votli »kozi predmestja, je pripomnil bahato: "Pred štirimi leti še nI bilo tu niti ene hiše. .. AU vidite ono vreto novih hiš Um le? Jas In moj brat svs jih zgradits In rasen dveh ao le vse prodane
lil sem v njihovih pisarnah, ki ao razkošno opremljene. Lastnik ene teh pisarn ae Je poba hal, da aamo črnilnik na njegovi pi salni mizi stane 211.000 dinarja njegovo las-ki Je bil predljsv. leti osem mesecev v vladi io V svojih stanovanjih »ervira-
jo draga Importirana jedila in pijače. Tam dobi* kaviar, j vansko citronsko sadje, londonske marmalade in švicarski ter holandskl sir, dalje fine likerje, šampanjca in rasne mineralne vode.
MoJi gostitelji so bili otročje ponosni na svoje francosko pohištvo ln slike; nekateri so mi povedali, koliko so plačali za ta luksus, dasl jih nisem vprašal Med seboj govore slabo francoščino in skušajo posnema Francoze in njih drulabno et keto. Belgrad. ki je bil pred vojno pod vplivom Petrograda in Ruaije, je danes ne Ie pod političnim, temveč tudi kulturnim vplivom Parisa.
Sprva so me zabavali s svojo naivnostjo, ali kmalu so mi čeli presedati. Njihovo bahavo klepetanje je prehajalo is noati v neslanost.
Potujoč po Jugoalavljl opazil veliko bedo na kmetih Nezadovoljnost je bila splošna. Niso le Hrvatje In Slovenci nezadovoljni s Aleksandrovo diktaturo v Belgradu. temveč več na prebivalcev Boene, val Črnogorci in celo večina 8rbov v stari Srbiji, katerih družine niso danea zastopane v belgrajak Tammany Haiti.
Ko sem drugič ali tretjič poselil Belgrad, sem odprto pove-dal kaj sem videl na kmetih— in takoj so moji gostoljubni gostitelji postali nemirni |q hlad ni. Niso mogli sanlkati ce. ki je bila očitna vsakomur. Očitno je bilo. da jih j» strah pred demokratičnimi instinkti jugoslovanskih ljudstev, |f
oropana politične svobode, odkar je kralj leta 1929 odpravil uata-vo in parlament in postavH sebe za diktatorja ter centralno per-apoalnost belgrajske hegemonij
Dobro vedo—in nekateri so mi tudi zaupali—da edino oborožene sila In vohunstvo držita kra-ja-diktatorja na površju. Vedo tudi to, da kralj Alekaander, Čeprav zmožen in krepak značaj, ma neke slabosti in se lahko upogne pod težo vse oblasti, ki se koncentrira v njegovih rokah —in če omahne (ali pade pod troglo atentatorja), je potem v Jugoslaviji vae mogoče. Lahko pade monarhija in pride federacija * jugoslovanskih kmetskih republik, ki se lahko raztegne v veliko Balkansko unijo, v kateri ne.bo več prostora za ta kine oderuhe kakor ao onL
Ti grabeži ao majhna manjii-na ne aamo v državi, temveč v samem Belgradu. Notranji krožek hegemonije tvori manj ko sttf družin. To je nova aristokracija. kateri načeluje kra W krožek obdaja obroč kakih petsto družin, ki iteje okrog 10,000 oseb, kajti srbske druii-ne z vsemi svaki vred so ogromne*
Večina prebivalstva v Belgradu; uključivii 80,000 državnih nameščencev, je proti hegemoniji—in v tem pogledu se z njimi* strinja vse ostalo prebivalstvo Jugoslavije.
'Nekateri se smejejo novim togatlnom, katere so ie pred petnajstimi leti posnali kot berače, 1d so hodili po razdrtih belgrajskih ulicah oblečeni v ca-pe—ali na drugi pogled ni to več iSla in vsakdo želi. da bi kmalu prlUa (sprememba v Jugoslavt-i, da bi se vrnila demokracija, ds bi teror izginil in bi ljudstvo ssmo odločilo bodočo formo svo-e vlade, pa naj bo ustavna monarhija ali federacija kmetakih republik, ki privabi ostsle balkanske narode v svojo sredo.
Današnji režim kralja Aleksandra in njegove osebne dik tature je zdaj v petem letu. Ta režim se ne more sam reformirati. Lahko traja ie iest mesecev ali iest let. V vsakem slučaju bo "Belgrad—če ga med tem nova vojna ne razruši—čakal v svojem krasnem zatišju ob dotoku Save In Donave dobe, ko postane center novega političnega življenja, federacije vsega Balkana. ,
Kaj se zgodi karkoli, Belgrad zasluži pozornost—kakor zasluži vsa Jugoslavija."
(Adamičev spis bo v celoti cb-jsvljen v originalu v eni prihodnjih angleških Sekcij Prosvete.)
Babilonski stolp modor ilovoštva

V Nanj bodo vodil avtomobili
1 Pred pariškimi vrati, na Mont Valerienu, na meudonaki visok ravani in ns vojaikem vežbal nam polju Issy-Les Moullneaux vrtajo ta čas v zemljo, da bi dognali najtrdnejia tU, ki bi no* sila za pariiko mednarodno razstavo 1. 1967. 760 aH celo 1200 m visok stolp, glavno atrakcijo te razstave. Inž, Henry Lossier znani francoski gradbenik, je isjavil, da bi s železobetonom lahko brez težave zgradil do 2600 m visokega orjaka, s uporabo najtriih modernih vrst jekla pa celo 10,000 meterskega giganta ki bi moral najviija nadstropja imeti seveda zrakotesno zaprta kakor Piccardovs strstosfems gondola. Tako visoko pa sa sedaj seveda ne bodo šli, zadovoljili se bodo po vsej priliki "i mo" s 760 m, kar pa bo pred stavljalo ie vedno doslej najvli-jo človeško zgradbo, ki bo cele dve krati viija od snameni tega Eifflovega stolpa.
Gradbena dela se prično, kakor poročajo, le v bliinjem času in bodo požrla, če se odločijo za najnižji stolp, lepo vsoto 60 mi IU*nov francoskih frankov, k se pa bodo amortizirali menda prav kmalu. L. 1699., ko so veliko pariiko razatavo od-Elfflov stolp obiskovalcem i rekordni obisk 2 mili Jonov oseb. Ce bo sedaj iatoto-Mkfcio število obiskovalcev In b vstopnina znašala 20 fr. (za Elffiov stolp snaia 16 fr.), tedaj bi dalo ie samo to 40 milijonov frankov dohodka, oddaja poaa mesnih prostorov raznim podjetjem, reklama itd. pa bi
flQ	^ OfltAlo.
prav uni
med velik nril Eiffl
VdosoRli
a

t/^

Delovanje ipionov v delavskih unijah. Gornje poročilo na V tekstilni uniji na jugu je bilo objavljeno v The Chatts Labor Worldu.	/
=
Na zunanji strani betonskega velikana bo vodila široka cesta v položnih ovinkih navzgor, tako ¿a jo'bodo zmagali tudi avtomobili. V višini 600 m bo garaža za 400 avtomobilov, hotel 200 sobami, gledališče, kino, restoran, s katerega bo človek ob čaši kave užival lahko enega najveličastnejših razgledov na svetu. Vrh stolpa bo kronal ogromen žaromet, katerega svetlobo bodo videle še ladje v Ro-kavskem prelivu. Ob vznožju stolpa bodo upravni prostori, pošta, informacijski biroji, v višini 160 m pa bodo uredili velikanske z bor o val ne in slavnostne dvorane. Da bo na stolpu nameščena tudi radijska postaja, se razume samo po sebi.
NUGA-TONE VAM DA NOVO ZDRAVJE
NUOA-TONS ojnte rain« organ« tlor*4kc-m «tatom», aboUI» »p* It, rr«dl datornnj« pwfct*mfi iISmm In odvijni.. On novo noi mMI*n«m In II*<mm «Istemu, ter in odpora* «lin. Pom*i* tem kj«r drug« •drnviln ntao «moctn In dobrot« tegn m ohS v #nr dnoh uporab»
NUOA-TONS M »rodni« r «nk M«rn*t, FMlte. d« dobite pravi NUGA-TONE In i»1 Jnmljlte milil nil	(Adv.)
FARMA NA PRODA
Proda se 100 akrov 12 glav živine, 10 krav, 1 telica, dva dobra mlada vsi potrebni vozovi, plug ne in veliko drugega orod, vačnica z vsem potrebnim škim orodjem. ^Farma j< mesta, le 1 miljo do post mlekarne, v soseščini je i par minut hoda. Osem «o! ša, voda v hiši in vae v d stanju. Proda »e farmi seno, oves, krompir. V lici je nad 50 slovanski! žin. Cena vsemu temu $3,000.00. Polovico je takoj ostalo $100 na me po 6% obresti. Pišite u nila v slovenskem jeziku dite osebno k lastniku, prodaja je starost lastnik ton Knaperek, Box 74«, Worcester, N. Y. (A|
Ali ste ie naročili P»* Mladinski list svoje«a I
SKÄSK
ki ga ss ms! •POjcMB*
t«
TISKARNA S.N.P
tPBEJEMA VSA
▼ ti»kar«ko obrt spadajocajj
Tiska vabila ss veeelice In shode, vizitnice, ^ knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem. ^ slovaškem, češkem, nemikem. angleškem jeziku
VODSTVO TISKARNE APKU*A NA CU* & N. P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
S.N.P.J. PRINTER
96674« Se. Lawndels