OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 27, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 61 NOVl GROBOVI ^OUIS KOVAČIČ Po dolgi in mučni bolezni je Preminil v Forest Hills bolnišni-jpoznani Louis Kovačič, star Stanoval je na 955 E. 225 . Euclid, O. Doma je bil iz va-fara Rop na Colenj-GRi, kjer zapušča več sorodni-ov. V Ameriki se je nahajal ,40 6t in je bil član društva Lunder-^aamič št. 28 SNPJ. Tuki garet, aj zapušča soprogo Mar-rojeno Plevel, doma iz Nasovce, fara Komendo, si-Louisa, hčer Mrs. Ann Pales, Vnuka in dva brata, Johna v in Carla v Alcor, Minn., ter Vrši ^uclidu Več sorodnikov. Pogreb se v četrtek zjutraj ob 8.45 uri J Pogrebnega zavoda Joseph Že-J sinovi, 6502 St. Clair Ave., cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in ^^0 na pokopališče Calvary. ^^nley brundič jjjj smo poročali, je premi-v Grlenville bolnišnici Stan-star 68 let, stanu- ^ pred 40 leti. Bil je član . stva Carniola Tent št. 1288 je nad 25 let bi] Heater Co. ter je 21355 Miller Ave. Doma je bji , Od sv. Ane, Poljane na odkoder je prišel v drui Tu J ^ ' orustva Napredek št. 132 ur!' Podr. št. 3 SMZ in kluba Br Old Timers, kluba. j)V zapušča sina Franka, Pauline Krall, vnuka, Vgv Mrs. Mary Zehner in jg ^^'^odnikov. Soproga Pauline ši leta 1938. Pogreb se vr-^®trtek zjutraj ob 8.15 uri, Žgj^'^^'^ebnega zavoda Joseph ^ sinovi, 458 *E. 152 St., v sv. Kristine ob 9. uri in fol{ ^ družinsko grobnico na ®Palisče sv. Pavla. RADJENOVIČ ^®lgi bolezni je umrla An-®tar^ ^^*ijenovič, rojena Bulic, gosHi Dolgo let je vodila ter - 3244 St. Clair Ave. splošno poznana kot Ho žena, ki je ved- bil^ ^gala revežem. Doma je Priji^*^ ^umberaka, odkoder je k / ^ -Amerika leta 1907. Bila . d^J^ica društva št. 21 HBZ, HKZ in Oltarnega fare sv. Nikola. zapušča pet otrok: Mrg"^^ Mrs. Mary Tyler, Ar ke Mahovlic ter vnu- ^fs Stauffer, Helen in Se John Bulic. Pogreb jj,' ^ četrtek zjutraj ob 9.30 %avQd ^'^lubovega pogrebnega ^^^kev sv. Nikola. Zjutraj je umrl v Glen- BOJI DIVJAJO V SEVERNI KOREJI; CILJ-ALI SAMO STRATEGIJA! TOKIO, 26. marca—Južno korejski mornarji so se izkrcali na zapadni strani severne Koreje, kakih 50 milj severno od 38. paralele v bližini severno kitajske prestolice Pyongyang. Na vzhodni obali so južno Korejci prestopili z manjšimi patruljami 38. paralelo, mesto Wonsan v severni Koreji ob vzhodni obali pa je bilo z morja težko bombardirano in obstreljevano. Posamezna središča severne Koreje je bombardirala zavezniška avijacija. S tem je stopila vojna na Koreji v novo obdobje in to v desetem mesecu odkar divja vojna. Neposredno ob 38. paraleli na srednjem sektorju zadnje dni ni bilo vojaških operacij večjega obsega. Severno od glavnega mesta Seoul so pri čiščenju terena angaširane tri zavezniške divizije. Poročilo trdi, da se je umaknila komunistična vojska tudi v tem predelu iznad 38. paralele, a da spopadi med zavezniki in komunisti niso bili pomembnejši. Okrog drugega važnega središča mesta Chunchon je bilo zaznamovati le posamezne praske. Kako daleč so se komunisti umaknili na tem sektorju v srednji Koreji iznad 38. paralele poročila ne povedo. Prestop 38. paralele po armadah južne Koreje, se smatra za varnostni ukrep zavezniških operacij na splošno, da se v smislu direktiv vrhovnega poveljnika MacArthurja manevrira preko 38. paralele v kolikor to zahteva varnost zavezniških čet in splošna vojaška situacija. Glede odmeva na ponudbo generala MacArthurja, da se se-stanejo vojaški poveljniki in raz-govarjajo o mirovni akciji, vlada še vedno popolna tišina. Razširjeno je mnenje, da boste obe stranki uvidele, daje prerivanje na Koreji sem in tja od severa na jug in obratno vojaško brez pomena, ker je za vsem tem v ozadju druga visoka mednarodna politika, ki briga kitajske komuniste na Koreji bolj kar se tiče celinske Kitajske, predvsem njenega južnega dela kot pa Koreja kot taka. Glasovi iz južne Kitajske o vstajah in nemirih niso propagandnega značaja ampak stvarnost, s katero morajo kitajski komunisti računati. ■ '"'"iWooij Rici poznani Joseph stanujoč na 16108 'Ojho Ave. Podrobnosti jutri. slovo s*' 3 I'r*!!' ? ob P^^sene, da pridejo no-^ Želetov pogreb- k; -^No E. 152 St., da iz- N jo čast umrli članici ose. Vj 152 ^ prid, "Pijana so pro-®letoy ' nocoj ob sedmih 'e i (|^^°8rebni zavod na E. lQg,^!^ice pf® P°^lovijo od umr ti5 %ha Nose in umr- Pa. Se Brundič, po- *Gjo v vse, da pridete SOVJETSKO OBOROŽEVANJE WASHINGTON, 26. marca — Državno tajništvo je objavilo podatke, iz katerih izhaja, daje Rusija tista država, ki troši največji odstotek državnega dohodka za oboroževanje. Dočim troši zapad za oboroževanje približno 15%, porablja Rusija 20% narodnega dohodka za oboroževanje. To so prave številke in če Rusija objavlja druge podatke jih objavlja v propagandne namene. Glede vzdrževanja vojaka je zanimiva primera, da dobi vojak rdeče armade $7.50 na mesec v primeri s $75, ki jih prejema ameriški vojak. * Sovjeii čistijo BEOGRAD, 26. marca—Po poročilih iz satelitskih držav je Moskva začela s splosnim čišče njem v satelitskih uradih, tako na Poljskem, v Češkoslovaški, Romuniji, Madžarski, Bolgariji in Albaniji. Predvsem so prizadeti tisti, ki so osumljeni "titoizma." Na vrsti so tudi taki, ki niso zadosti delavni na polju komunistične propagande. Čistka ima namen očistiti ozemlje za slučaj vojne. Mar ima Argentina atomsko bombo? BUENOS AIRES, 26. marca— Ko so prišli prvi glasovi o Peron ovem odkritju, da ima Argentini j a cenejši in uspešnejši postopek za proizvodnjo atomske energije kakor druge države in so bili ti glasovi skeptični, jih je predsednik Peron zavrnil kratkomalo s tem, da mu ni mar, kaj misli zunanji svet o njegovi državi. Glavni strokovnjak argentinske atomske energije Ronald Richter, po rodu Avstralec, sedaj naturaliziran Argentinec, pa je na novinarski konferenci dejal, da delajo znanstveniki severne Amerike na istih principih kot je delal on sam do odkritja atomskih uspehov. Posameznosti o tehničnem postopku Richter ni navajal. O svoji tajnosti je toliko izdal, da pri proizvajanju atomske energije ni rabil niti uranijuma, niti tri tona ali plutqniuma ampak je uporabil samo materij al, ki je na razpolago doma v Argentiniji v čemer da je .njegov največji triumf. Richier v Češki in Nemčiji O svojem življenju je Richter pripovedoval, daje prišel v Ar-gentinijo leta 1948. Poprej e je bil v Češkoslovaški in sicer od leta 1919, nato pa je šel v Nemčijo leta 1937, in ko je bil popre-je češkoslovaški državljan, postal nato nemški državljan, seje temu državljanstvu odpovedal. Med vojno je delal v Berlinu na atomski energiji, toda ne pri uradnih projektih. V toliko je še Richter preciz-ral svoje znanstveno (ielo, da gre za zlitje dveh lažjih elementov v tretjega, ki končno produ-cira atomsko energijo. Richter seje tudi pohvalil, da je tovarna, kjer se producira atomska energija ob argentinski-čilski meji in da je kar najmo-derneje opremljena. ŠTIRJE SINOVI— SEDAJ TROJČKI— TRI HČERKE LEXINGTON, Mo., 26. marca—Družina Frank M. Edgar a je imela štiri otroke, vsi štirje sinovi. To monotono družinsko zatišje je bilo prekinjeno na Veliko noč. ko je Mrs. Edgar porodila trojčke—to pot tri—hčerke. PREDLOGI V KONGRESU WASHINGTON, 26. marca— Sestavil se je odbor, katerega naloga bo pregledati kako omiliti kreditno politiko pri zidanju stanovanjskih hiš za vojaške družine in delavce pri obrambi. Sploh je v ospredju vprašanje gradbenega kredita in se zdi, da ga bo omiliti brez škode za kako inflacijo. Kongresu je bil predložen predlog, da se zmanjša oziroma sploh ukine podpora farmarjem, kakor tudi zvezna podpora posameznim državam, da se držijo na višini cene agrarnim proizvodom. Sedaj ko jena delu komisija za stabilizacijo cen nima smisla, da deluje sporedno urad za umetno držanje cen kmetijskim priozvodom na gotovi višini. CIO pa je začela z akcijo, da se naložijo višji davki na dobiček ,in da se povečajo za 4% davke na dohodek, ki presega 4000 dolarjev na leto. Po računih CIO bi se na ta način prišlo do kakih 17 milijard dolarjev novih dohodkov v državno blagajno. Na operaciji V soboto zjutraj je bila naglo-ma odpeljana v Glenville bolnišnico z Želetovo ambulanco Mrs. Albina Hoernig, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Gabrenja iz Euclid, O. Morala se je takoj podvreči operaciji, katero je srečno prestala. Naha ja se v sobi št. 310. Prijateljice jo lahko obiščejo od 2. in 3. pop. in od 7. do 8. zvečer. Mrs. Hoernig je članica društva Danica št. 11 SDZ in društva Cleve land št. 126 SNPJ, Upamo, da se bo kmalu zdrava vrnila na svoj dom! "Oh, ta dekleta" V nedeljo bodo imeli v Eu-clidu celo svatovanje, ko se bodo dekleta in fantje kar vsevprek ženili. Dramski zbor Naša zvezda bo podal na odru AJC na Recher Ave. veseloigro "Oh, ta dekleta," ki obeta mnogo zabave in smeha na koše. Cenjeno občinstvo je vabljeno na obilen po-set. Pričetek ob 3.30 uri popoldne. Dramatično iskanje izgubljenega letala SHANNON letališče, Irska, 26. marca—Iskanje izgubljenega letala Globemaster, kije odletelo na veliki petek iz Amerike proti Limestone v Anglijo na letališče Mildenhall, in se med potjo zgubilo s 53 mož posadke, zavzema obseg, ki je redek v zgodovini letalskih nesreč. Ameriško bro-dovje je poslalo nadaljne tri vojne ladje na pomoč mornarici, ki išče pogrešano letalo in pogre-šance. Na delu je 35 letal, britanska podmornica, ledomilec in dvoje drugih ladij, ki krožijo po morju zapadno od Anglije, da bi našli kake sledove, toda vse brez uspeha. Alarmirana je tudi skupina ameriških ladij v Sredozemlju, da odrine na Atlantik na poziv. V pripravljenosti je tudi 45,000 tonska letalonosilka Coral Sea, da odpluje na poziv. Med žrtvami, če se je letalo Globemaster ponesrečilo, je tudi general Cullen, namestnik poveljnika ameriške druge zračne flote. Južna in Severna Amerika za skupni nastop-skupno varnost TRUMAN ROTI PRED KOMUNIZMOM; GOSPODARSKA VPRAŠANJA PRVA STAVKA ODLOŽENA ZA 6 TEDNOV CHICAGO, 25. marca—Delavstvo in nameščenci v mesni stroki je'sklenilo, da odloži nameravani štrajk v mesni industriji za 6 tednov. Med tem čgisom pa bo unija poskušala, da pridobi komisij o "za stabilizacijo mezd zato, da pristane od svoje strani na povišanje mezd, na katero so itak že pristali tako delodajalci, kakor delavci. Gre za 120,000 članov CIO, ki bi morali začeti stavko ta ponedeljek 26. marca. Pa tudi unija AFL, v kateri\so zastopani številni delavci mesne industrije, jeza svoje člane dosegla isto povišico na mezdah in je le odvisno od Washingtona, da odobri te mezde. Tudi Španija si želi Amerike WASHINGTON, 26. marca — K našemu kratkemu poročilu, da je Španija pripravljena skleniti z Zedinjenimi državami vojaško pogodbo po vzgledu severo Atlantskega obrambenega pakta, dodajamo še, da je tako ponudbo stavil diktator Franco ameriškemu poslaniku Griffisu. Toda pogoj je ta, da da Amerika Španiji trdno jamstvo, da ji bo dobavljala zadosti orožja in modernizirala špansko armado. Če se strinjajo Združene države s tem predlogom, je španska vlada pripravljena spreejti nase vse obveznosti, ki izvirajo iz severo Atlantskega pakta h kateremu je sedaj pristopilo 12 držav. Španija je pripravljena podati izjavo, da bo smatrala vsak napad na katerokoli od teh 12 držav kot napad na Španijo ter je pripravljena dati v tem slučaju vso svojo oboroženo silo na razpolago ogroženi državi. Španska vlada je pripravljena poslati svoje oborožene sile preko Pirenejev v zapadno Evropo, kadarkoli bi se to zahtevalo, da pomaga napoditi iz zapadne Evrope napadalca in sodelovati skupno z armadami severno Atlantskega pakta. WASHINGTON, 26. marca—.Na konferenci zunanjih ministrov zapadne poloble je predsednik Truman pozval ameriške države, da se združijo v preteči nevarnosti komunističnega vdiranja. Ministri so povdarjali potrebo po obrambi zapadne poloble, po organizaciji notranje varnosti in po medsebojni gospodarski pomoči. Na predvečer oiovoritve Konferenca štirih v Parizu PARIZ, 25. marca—Konferenca namestnikov zunanjih ministrov se bo nadaljevala v torek 27. t, m. Dasi so bili vsi poskusi, da pride med štirimi državami, ki so zastopane na tej konferenci, do nekega sporazuma kaj naj pretresajo zunanji ministri sami na skupnem sestanku, zaman,-se zdi, da je dobila sovjetska delegacija nova navodila iz Moskve. Prvega maja, tako računajo v Moskvi, naj bi se sestali štirje zunanji ministri; za ta sestanek pa mora biti gotov program, vsled česar mora Gromiko napram Ameriki, Franciji, in Angliji popustiti. Seja čitalnice SDD Seja čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se vrši v sredo zvečer v navadnih prostorih. Pričetek ob 8. uri. Prosi se vse članstvo, da se udeleži te važne seje, ker se bo ukrepalo o 25-letnici obstoja čitalnice. Vaje Slovana Prosi se vse pevce zbora Slovan, da se nocoj gotovo .udeležijo vaje v navadnih prostorih AJC. Pričetek točno ob 7.30 uri, potem pa se skupno podajo v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se izkaže zadnjo čast umrli članici Mrs. Nose. Doma iz bolnišnice Na veliko soboto se je srečno povrnila iz St. Alexis bolnišnice Mrs. Katherine šuštarič, ki je prestala težko operacijo. Nahaja se na domu 13806 Eaglesmere Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Iskreno se zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici in na domu, za poslane voščilne kartice in darila. konference Tako Washington, kakor tudi delegat je ostalih ameriških držav so prežeti želje, da bi imela organizacija varnosti ameriških držav, ki zaseda v Washingtonu po svojih najbolj kompetentnih organih—zunanjih ministrih, za-željen uspeh. Državno tajništvo je organiziralo predsestanek z argentinsko delegacijo in se je tega sestanka udeležilo od strani ameriških interesentov veliko število strokovnjakov v argentinskih zadevah. Argentinija je četudi pod diktaturo polkovnika Perona, stvarno ena najpo-mebnejših južnih ameriških držav. Državna uprava prednjači pred ostalimi javnimi upravami južne Amerike. Peron ova vlada se nagiba močno k nacijonaliza-ciji gospodarskega življenja v Argentiji in je n. pr. nacijonali-zirala železnice, v katerih je bil vložen angleški kapital. Argentinija se že leta s^m bojuje zoper pretečo inflacijo in ne more stabilizirati svoje valute pesos brez zunanje pomoči. Med Zedinj enimi državami in Peronovo vlado je bilo do sedaj več izmenjav političnih in gospodarskih mnenj predvsem glede gospodarske soudeležbe ameriškega kapitala v Argentiji. Toda obstoja vtis, da vsi ti razgovori še niso razčistili ozračja med obema državama. Povsem naravno torej, da je hotela wash-ingtonska vlada pred formalno otvoritvijo plenarne konference dotakniti se skupno z argentinsko delegacijo spornih točk, ki še visijo med obema državama. Argentini j o zastopa zunanji minister Hiplolito Paz s številne delegacijo. Psihološko moti prijateljsko razpoloženje na eni in drugi strani zadržanje Peronove vlade napram največjemu argentinskemu liberalnemu listu "La Pensa," ki ga je vlada sekvestri-rala, lastnik Alberto Gainza Paz pa je pobegnil v Urugvaj. Južna Amerika se boji inflacije Po izjavah posameznih delegatov se južne ameriške države bojijo inflacije, na drugi strani pa iščejo željno gospodarsko po moč od Zed. drž.. Konferenca, ki bo trajala cele tri tedne bo iskala pota, kako spraviti v sklad ameriško pomoč jugu v skladu z ameriškim oborožitvenim programom, ki rabi za sebe ameriške industrijske produkte. Na drugi strani pa rabi sever suro vine, ki jih lahko nudi v izdatni meri jug predvsem države kot Venezuela in Chile v železni rudi, ki je' severu nujno potrebna za njeno jeklarsko industrijo, ter dalje države Brazil in Argentinija v drugih surovinah. Če bi prišlo do prave inflaci je v južno-ameriških državah, ki se za enkrat umetno zadržuje, bi inflacija neugodno vplivala tudi na notranji red. Kajti soci-jalni standard že sam po sebi ni visok in bi ga inflacija postavila še na nižji nivo. Ker je skoraj vsa južna Amerika industrij- sko slabo organizirana, ji more v danem momentu pomagati samo severna Amerika. Argentinija je važno središče Argentinska delegacija je poudarila, da se stekajo v njeno državo niti različnih evropskih gibanj in političnih stremljenj posameznih evropskih držav. Tako je mislila Sovjetska zveza, da je Argentinija zanjo ugodno polje, kjer naj se sejejo notranji nemiri. Na drugi strani pa so nemški nacisti že pred vojno in med vojno smatrali Argentini j o za svoje torišče. Tudi povojna nemško-nacistična agitacija v Argentiniji ni brez odmeva. Zapadna polobla— telo zase V prvih izjavah zunanjih ministrov se naglaša, da je zapadna polobla posebna interesna sfera, ki jo je kot tako braniti in voditi k napredku. To stremljenje ameriške poloble pa v niče-inui ... nasprotuje idealom Združenih narodov ampak jih obratno podpira. Da se pa razčistijo v naprej vsaki dvomi o pravih namerah te konference, je organiziral izvršilni odbor predavanja za zunanji svet o ciljih konference. Tako je govoril danes na postaji "Voice of America" Edward G. Miller in obrazložil razmerje med ameriško organizacijo varnosti zapadne poloble in med organizacijo Združenih narodov. Za posamezna vprašanja so ustanovljeni posebni odbori in pododbori. Veliki Britaniji grozi inflacija LONDON, 26. marca—Velika Britanija stoji pred težkim vprašanjem kako zajeziti porast cen in s tem v zvezi združeno inflacijo. Komaj seje trg oprostil vezi načrtne potrošnje in stabiliziranih cen, bo vlada prisiljena povrniti se nazaj k starim metodam. Sicer se trdi, da je porast cen svetovni pojav in ne lokali-ziran na Veliko Britanijo. Toda cene uvoženega blaga so v primeri z letom 1950 porasle kar za 26%, dočim je denarni obtok povišan za isto razdobje le 3%. Razmerje med izvozom in uvozom je porušeno. Iščejo se artikli za izvoz, toda Velika Britanija rabi svojo industrijo in njene proizvode predvsem za obrambene namene. Ko uvoz prekaša izvoz manjka deviz s tem pa se država zadolžuje in ker bo primanjkovalo blaga, bo povpraševanje po njem pojača-no in s tem tudi pojačen dvig cen. Pri vsem tem pa je prebivalstvo opozorjeno, da je šele v začetku gospodarskih nevšečnosti. Seja Sansa št. 48 Nocoj ob osmih se vrši redna seja podr. št. 48 Sansa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja je važna in prosi se vse društvene zastopnike in člane, da pridejo gotovo na sejo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 27. marca 1951. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndetson 1-5312 Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays UREDNIKOVA POSTA SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Oce Year—(Za eno leto)_ For Six Months—(Za šest mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesece) _ _$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 L. C. TRI DOMAČE NALOGE (2) Toliko, da si osvežimo spomin, ko si zastavljamo po sprehodu po Veliki Britaniji isto vprašanje državnega življenja tudi glede naše Amerike. Tudi tu gre v znamenju dinamike, t. j. stalnega razvoja, ne pa v znamenju statike, ali, kar je, je pribito in pri tem ostane in s tem se računa. Amerika je nastala ne razvojno, ampak politično in družabno po revolucijonarni poti. Uprla se je zoper srednjeveški in sploh takratni družabni in politični red Evrope, od katere je bila do tedaj odvisna, ko se je osamosvojila. Vsled tega ni čakalo Amerike, da bi morala preiti lele desetletja in stoletja trajajoče notranje borbe, da se je izoblikovala neke vrste demokracija, kakor se je to zgodilo v Evropi. Amerika je planila z osamosvojitvijo popolnoma v nov političen in družabni red, Ameriki ni bilo treba preiti Golgote bojev zoper sistem evropskega fevdalizma svetnega in duhovskega plemstva, nego je začela graditi z enakim, svobodnim človekom, kjer ni bilo ne verskih ne družabnih privilegijev, nego je bil vsakdo enak med enakimi na odprtem polju, da si vzame v roko popotno palico in gre po prostranem ameriškem kontinentu, da si poišče svoj zemeljski "happiness." Amerika je nastala v borbi zoper kolonijalni sistem. Odvrgla je raz sebe kolonij alni jopič, pa naj si ga ji je nadel Anglež na severovzhodu ali Španec oziroma Francoz na jugu in zapadu. Pečat'antikolonjalnosti je za Ameriko bistven in je dežela tudi ponovno povdarjala, da sama ne išče kakih novih ozemelj izven Amerike, ker bi si pljuvala v lasten obraz, ako bi šla po potih, katere je do sedaj sama odklanjala. Istočasno je spremljala s simpatijami vse pokrete zoper kolonij alno gospodstvo, predvsem v Južni Ameriki, kakor tudi poktete za samoosvojitev narodov kot so se to pojavljali v Evropi. V začetku tega stoletja v epohalni dobi prve svetovne vojne je imela za predsednika modrijana in tipičnega glasnika ameriške ideje profesorja Woodrow Wilsona. Za svet in za Evropo ni bilo slišati toliko privlačnih in pomembnih političnih gesel, kakor tudi naravnost usodepolnih, kot je to bilo 14 programskih točk v zamisli internacijonalnega življenja, kakor si ga je to zamislila Amerika, a jih je svet slišal iz ust predsednika Wilsona. Toda ena od vseh najglasnejših in najpomembnejših je bila tista o "samoodločbi narodov." Narodi imajo pravico, da se sami opredelijo v političnih samostojnih državah, geslo, ki je razbilo stoletja trajajočo avstro-ogrsko monarhijo, ustanovilo v srednji in vzhodni Evropi samostojne slovanske države, a tudi geslo, ki ni šlo samo kot nova vera po Evropi nego tudi po drugih kontinentih. Ali se ne bi danes sklicevale kolonije črncev v Afriki, ko bi se borile za samostojne države, na Wilsona in na Ameriko in na naturno pravico o samoodločbi narodov? Ali nimajo osnovo v ameriškem geslu enako narodi Azije, če se sklicujejo na svojo naturno pravico o samoodločbi? Z ameriškega stališča jim te pravice nedvojbeno ni mogoče odrekat. V ameriškem javnem življenju je šlo za dvoje principov, ki bi jih kratko označili s tem, da tujega nočemo, a svojega ne damo, v svojem smo mi sami gospodar in samostojni. Zdaj pa še par številk. Amerika je imela okrog leta 1760 kakih 1,600,000 prebivalstva. Dobrih sto let kasneje kakih 25 milijonov in zopet dobrih sto let kasneje, to je v času, v katerem živimo mi, 150,000,000. Amerika je kontinent približno kakor Evropa, kjer se na približno istem prostoru gnete okrog 500,000,000 ljudi. Lincoln je predvideval za Ameriko, da bi spričo svoje prostranosti, zemeljskih zakladov in bogastva lahko preživljala 500,000,000 ljudi. Po načelu "svojega ne damo a tujega nočemo" in ko je tukaj prostora še za 300,000,000 ljudi, si bo morda kdo stavil vprašanje in prav je, da si ga stavi, namreč: kaj je bilo treba Ameriki leta 1867 kupiti prostrano A laško? Kaj ji je bilo treba riniti na Havajske in Filipinske otoke, na druge skupine otočij na Pacifiku in v Mehikanskem zalivu? Kaj ji je bilo treba številnih baz, ki si jih je pridobila v zadnji in po zadnji svetovni vojni sirom zemeljske oble? Ali ji je logična misel, da podpira francosko koloni- Vsi v AJC na L aprila Euclid, Ohio.—To bo smeha! Kje? v AJC na Recher Ave. Vprizorjena bo kmečka burka in sicer v treh dejanjih. Je delo Hermana Demel, v slovenščino pa je prevedel Ivan Cesar. Tone Ogrin igra Valentina, vaškega župana. Je vdovec z dvema hčerkama; prva po imenu Polonca (Mary Bozich), nezakonska; druga po imenu Ha-nica (Josephine Medvešek-Mez-get) legalna. Valentin še vedno rad pogleda za drugim spolom in tako popolnoma prezre kako mu zahaja vaški dimnikar Lojze (Frank Kokal) vse prepogosto ometat dimnik. Med Hanco in Lojzetom se vname ljubezen, ki ne ostane brez posledic. Med to meneštro prideta le-toviščarja iz Ljubljane, Florjan Cibora (Andy Božich) in njegova žena Zofia (Frances Modic), katera skuša v vasi ustanoviti društvo za moralo To se jej tudi posreči. Da vidite, kako so dekleta vsa obupana, ker jim morala prepoveduje po-nočno kramljanje ob oknu z ljubimci. Vse se tajno zaroti proti Ciborci in bati se je že, da jo vaški fantje ne dobe same. Hm Precej bunk bi dobila. Toda županova bistra glava jo pa po grunta. V svojo pest dobi občinskega biriča Jureta Repka (Frank Česen) in tako kujeta zaroto proti Ciborci. Birič seveda uboga župana, kajti služba je služba, in tako je pripravljen na ljubimkanje s Ciborco, kajti ako bo zasačen ž njo, ko ji bo delil poljube, bo tudi društvo za moralo propadlo in to si žele še najbolj vaške device. Oh, ta Nana (Carolina Zig man), kravja pastirica. Tudi ona je v društvu, misleč, da kmalu dobi moža. Ko pa po treh tednih še ne dobi možička, se razhudi nad županom, kot zna le ona, in mu pravi: "Moža mi dajte!" K županovi hčeri Hanti se pride ženit Lipe Trčen, mlad me-šetar (Frank Žigman). Name^ sto na Hanco naleti na Nano in ta se mu takoj dopade. Seve da, kot pravi mešetar, pregledu je zobe in kaj še vse druge^ga. Ko se pozneje sreča Lipe z županom, se dogovoii, da bo poroka na kvatrno nedeljo, misleč, da je Nana županova hči. Ubogi župan toži Florjanu, kako je nerodno brez gospodinje in ta ga tolaži, da kot župan in zauber fant ne to imel težave pri izbiri neveste. Florjan gre lovit dekleta za župana in občinski sluga ga pri tem poslu zasači ter ga privleče v župan ski urad. E)a vidite Cibrovo ženo, ko izve, da »jen pohlevni možiček zahaja na kriva pota. Zadeva je čedalje bolj zamotana in končno se prikaže v hiši še babica (Manca Bashel) in pove županu, da bo stari oče. /iunk, kmet (John Stekla j) pripomore do popolnega uspeha in o njem že sami veste, da je vsaki vlogi kos. Nato pride slavnostni dan društva za moralo in županova hči Hanca bi morala dobiti diplomo kot vzgledna devica. No, kakšen bo konec in kako se bodo poglihali med seboj še župan s svojo nekdanjo ljubico, Polončino materjo, pridite pogledat v nedeljo 1. aprila v AJC na Recher Ave. Igro režira John Stebla j. Polonca. Novi dokumentarni filmi V proizvodnji "Triglav-filma" so pred kratkim izšli trije kratki dokumentarni filmi, in to "Partizanski dokumenti," "Oton Župančič" in "Tržaške kolonije," kot filmski Obzornik št. 51 pa "Radio Ljubljana," kar vse predstavlja nekam skoro žetev dokumentarnih filmov lanskega leta. Semkaj moramo prišteti še 11 številk filmskega Obzornik (št. 41 do 51) in umetniški film "Trst," katerega premi-ero bomo končno imeli v bližnjih dneh. "Partizanski dokumenti," 618 metrov dolg dokumentarni film, za katerega je režiser Jože Gale odbral iz kakih 1,500 metrov posnetega filmskega traka najznačilnejše prizore in jih z besedilom povezal v logično filmsko celoto. Posebnost tega filma je absolutna dokumentarnost iz časa narodnoosvobodilne borbe. Z ozko kamero 16 milimetrov so takrat snemali partizani filmski amaterji Božidar Jakac, Coro Škodlar in Ivan Viršek. Posneti material je bil povečan na normalni 35 milimetrov trak, a najboljše odbrano za navedeni dokumentarni film, ki zaradi tega navzema v celotni jugoslovanski filmski produkciji svoje značilno mesto. V času snemanja je trpela jasnost in smotrnost slike, zato je s te strani film "filmsko" nepopoln. Toda prav ta nepopolnost mu daje svojstven nadah. Pri gledanju tega filma začutimo svež utrip iz velikih dni našega odpora. Iz sipine vstajajo ljudje in silhuete, odvijajo se pretekli dogodki: zbor v Kočevju, težki pohodi, evakuacija ranjenih bolnikov, osvoboditev raznih krajev. Mnoge teh borcev, ki spet zaživijo na platnu, je pokrila ruša. Filmu je predlo žena originalna kompozicija Fi lipa Bernarda (orkester ljubljanske Opere, dirigent 'Ciril Cvetko). Dokumentarni film "Oton Župančič je dolg okrog 500 me trov. Zanj je napisal scenarijo in film tudi zrežiral France Ko smač, pri kameri pa je bil odlič ni Metod Badjure, torej dva, ki sta izdelala tudi enakovrstni film "France Prešeren." Glasbo je skomponiral Ciril Cvetko. Medtčm ko je, bila za film o Prešernu na razpolago zgolj prešernina ter ostalo, zgolj statično gradivo ter je zaradi tega imel film zaokroženo stilno eno-vitost, ima "Oton Župančič" tudi izdatno število filmskih posnetkov, ki so bili po osvoboditvi napravljeni o velikem pesniku še v času njegovega življenja. Med prvimi je tisti, ki nam ga kaže na balkonu univerze, ko pozdravlja osvoboditelje in tu slišimo tudi njegov originalni glas. Tako se vrste živi posnetki vse do zadnjega, na tribuni ob prvomajski paradi 1949, ko ga je operator pač zadnjič posnel živega na trak. Oba dokumentarna filma sta mala, vendar dostojna oddolžitev slovenske filmske proizvodnje velikima oblikovalcema slovenske besede. Kot filmski Obzornik št. 51 je izšel v režiji in redakciji Borisa Režka (scenarista B. Režek in T. Zorko) uspelo zgoščen prerez "Radio Ljubljana" z glasbeno podlago Bojana Adamiča. Film je dolg 269 metrov. Na tej metraži nas seznani z/osnovno strukturo in dinamiko našega radijskega oddajnika, z nastankom programa, s solisti, radijskim orkestrom in raznimi sodelavci. Pohvaliti je treba fotografijo snemalca Franca Cerar-ja, kakor tudi sončne posnetke zvoka. Podjetje je po naročilu izdelalo za Svobodno tržaško ozemlje 555 metrov dolgi film o letovanju otrok tržaškega ozemlja v Sloveniji. Film je posnel Metod Badjura, tekst je Franceta Benka. Izšel je tudi filmski feliton Franceta Kosmača "Kaj je s tokom?" To je 200 metrov dolga agitka z igralci, po naročilu ministrstva za elektrogospodarstvo. Glasbo za reljton je napisal B. Adamič. Tako izroča Rdeči križ Slove nije naši zdravstveni službi povsem nov zdravstveni kader v najboljšem prepričanju, da bodo nove dispanzerske obiskovalke pomagale dosedanjim delavcem v protituberkulozni borbi k bolj poglobljenemu. delu, saj nudi tako Rdeči križ Slovenije dispanzerjem nove možnosti podrobnega terenskega dela, ki je tako odločilnega pomena za uspehe v borbi proti eni najbolj nevarnih bolezni našega časa. Ce pomislimo, da v Jugoslaviji umre po nepopolnih podatkih vsakih 17 minut ena oseba za tuberkulozo, mislimo, da smo dovolj označili, kako je problem tuberkuloze aktualen, predvsem pa kako nujno je čimbolj široko in čimuspešnejše delo na tem področju. jalno gospodstvo v Indokini? Ali bo podpirala za slučaj vojne izrazita kolonijalna posestva drugod? Prav je, da se stavijo taka vprašanja. Tudi tu velja, da ima država lastno življenje, ki se stalno razvija kot življenje privatnika; da ima lastne interese, ki niso nikdar v statiki kot smo obrazložili zgoraj, nego v dinamiki, torej v stalnem razvoju. Ce je cilj Amerikanca "pursuit of happiness," je isti cilj za njegovo državo kot tako, t. j. Ameriko, pa naj bi bil na krmilu kakršenkoli socijalni recj zastopan. Tudi te vrstice so dosegle svoj namen, ako je proniklo prepričanje o samostojnem življenju države, ki je koncem koncem v bistvu isto kot življenje posameznika v vseh njegovih potankostih, le da je država mogočno razširjena družina. Argentina ima atomsko bombo? WASHINGTON, 25. marca — Na "bombo," ki jo je sprožil v javnosti predsednik argentinske vlade polkovnik Peron, da je namreč Argentina v posesti atomske bombe, ki da je boljša od dosedanjih, mišljene so ameriške, in ki da se bodo uporabile v civilne namene, so tukajšnji krogi dokaj skeptični. Predsednik Peron trdi, da argentinski znanstveniki pri sestavi atomske bombe ne rabijo ura-niuma. Atomska bomba, da je že bila preiskušena na nekem otoku južno « v > »W»ku ,o„et ,, • Oh 'Nenadoma prižgala ^krat nnu C ^ o , Po Camiiietto teden prijazno ječo, bi ' ^ 0(i vnemo. Vide J®gove strogosti ni ostalo nobenega sledu več; da vlada povsod ?opet stara zmešnjava, naš dobri zaveznik v našem boju za obstanek, in da tudi on ne bo rešil rimskega im perija zapisane usode. Ta brid kost pa je bila staremu medvedu prihranjena, zakaj že dva dni po svojem nesrečnem poizkusu preiskave je naše mesto zopet zapustil, ko se je na svoje mesto vrnil kapitan Carmine Fera. Poznejši dogodki so mi potrdili sumnjo, da smo imeli nevarnega ogleduha in ovaduha v hiši. V redovnem bratu Alfredu, ki je imel povsod svoje oči in ušesa, švigal po hiši kakor ščuka v ribniku in besede tujih po-menkov pobiral mimogrede kakor lastovica muhe, v tem čudnem človeku je tičal sam zlodej, kakor se bo pokazalo očitno zlasti pozneje, ko bom grešnega kozla zalotil pri samem grehu. Za zdaj pa mi je nova bridka izkušnja narekovala še večjo opreznost. Nevarni del dnevnika sem začel zapisovati rajši s skrivnimi in za površno oko nevidnimi znamenji ter po kitajskem načinu, od zadaj naprej in od spodaj navzgor, v debelo in malovredno knjigo, ki mi jo je za drage denarje prodal neapeljski karabinjer Angelo Ino. Po veliki sovražnikovi poletni ofenzivi, ki je kot uničujoč orkan divjala od zahodnih meja naše domovine čez vso deželo in se končala 5. novembra v Gorjancih, je bil sovražnik v bed-nejšem položaju, kakor so slutili uporniki. Krivdo, da čiščenje ni doseglo svojega namena, so ItaKjani valili na belo gardo; neprikrito so pretili, da ne bodo več hodili zanjo po kostanj v ogenj. Na vzhodnem bojišču je s sta-lingrajske "hudičeve skale" vstajal fašističnim vojskam pošasten strah. Poročila iz Afrike so govorila, da je šest laških divizij zajetih, ker so jih Nemci pustili na cedilu. V francoski severni Afriki so se v hrušču in trušču propagande brez odpora izkrcavali zahodni zavezniki. Kaj se godi v večnem mestu, ni vedel nihče nič natančnega. Le to je bilo očitno, da je bil rimski samodržec v slabi koži in da so nekateri rimski vojaški in politični vrhovi, videč na prestolu senilnega in na duhu be-težnega Savojca, v vse obči zmedi in jalovi nadi začeli obračati oči v princa Umberta. Le krat-kovidneži niso razumeli, kam vse to i^elje. Bedne razmere po ofenzivi sem opisal že na drugem mestu; tukaj želim pokazati le korenine, iz katerih so v zadnji četrtini leta 1942 začele tudi v italijanski vojski poganjati "mokro cvetoče rožce" antifašizma, ki pa so po večini zopet ove-nele, ko si je Rim od tiste po-ZAOjesenske slabosti za kratek čas opomogel. S tistimi zgodnjimi nežnimi poganjki italijanskega antifašizma smo se v našem mestu mimogrede srečali tudi mi, sadu pa od njih ni bilo nobenega. Od takrat, kar sva se v avgustu poslovila, je Perko z vnemo prvih oznanjevalcev evangelija netil v mestu upor in zbiral re volucionarne delavce. Njegova organizacija je naglo rasla, že oktobra so mu navdušene delavke tkale zastavo. Takrat je dobil Perko prve zveze z italijansko vojsko. Devetega novembra (1942) mi je poročal, da je imel z italijanskimi vojaki po krčmah prve sestanke. Italijani so mu zaupali, da imajo zarotnicko protifašistično organizacijo. v protituberkulozni borbi štejemo med najvažnejše delo, ki ga protituberkulozni dispanzerji posvečajo odkrivanju in tako imenovani asanaciji tuberkuloznih žarišč. Pod tuberkuloznim žariščem razumevamo bolnika z živo, odprto jetiko, ki je zaradi izredno močne kužljivo-sti tuberkuloze zelo nevaren zdravi okolici. Koliko tuberkuloznih obolenj moramo pripisati prav okužitvi zaradi neznanja okolice tuberkuloznega bolnika in ker naši protituberkulozni dispanzerji zaradi preo-bremenjosti z delom niso mogli posvetiti dovolj časa in dela ravno terenu, bolnikovi okolici. Odkritje novega tuberkuloznega žarišča ne pomeni še celotnega uspeha protituberku-lozne borbe. To žarišče je treba narediti neškodljivo okolici, to se z drugimi besedami pravi, da je treba bolnika osamiti ali doma ali v zdravilišču oziroma bolnišnici, z vso skrbnostjo pa obenem nadzorovati in pomagati okolici (njegovi družini), posebno še, če je morebiti že bila prizadeta po tuberkulozi. Še prav posebno skrb je pro-tituberkulozna borba dolžna posvetiti majhnim otrokom v bolnikovi okolici, ker so ti najbolj dovzetni za okužen je z jetiko. Vse to važno delo, ki smo ga navedli, imenujemo na kratko patronaža. Opravljale so ga doslej pretežno medicinske sestre protituberkuloznih d i s p a nzer-jev. Ves čas smo živo občutili pomanjkanje tega požrtvovalnega kadra. Rdeči križ Slovenije je prevzel med svoje važne naloge tudi pomoč zdravstveni službi v borbi proti tuberkulozi. Tako je po svoji protituberkulozni sekciji uvedel v Sloveniji sistematično množično rentgensko slikanje pljuč prebivalstva (fluo-rografijo), kar pomenja izredno obogatitev protituberkuloz-ne borbe. Izkušnje poldrugolet-nega dela na področju fluoro-grafije so trdna osnova, na kateri je sedaj zdravstvena služba začela graditi dejavnost Cen- tra za fluorografijo in BCG pri Institutu za tuberkulozo na Golniku. Druga takšna važna pomoč je pa izvedba tečaja za tako imenovane dispanzerske obiskovalke. O njih nekaj več besed. Rdeči križ Slovenije je organiziral tečaj za dispanzerske obiskovalke, ki ga poseča 29 deklet iz vseh krajev Slovenije. Protituberkulozni d i s p a nzerji namreč neobhodno potrebujejo kader zdravstvenih delavk, ki bodo pomagale medicinskim sestram sestram v patronažnem delu pri bolniku in njegovi družini. Okrajni ljudski odbori so v sporazumu s protituberkuloz-nimi dispanzerji poslali na tečaj predvsem one, ki so v nekajmesečni praksi, ki so jo opravljale pred tečajem v protituberkuloznih dispanzerjih pokazale veselje z a patronažno delo, požrtvovalnost i n predvsem sposobnost za sodelovanje v reševanju teh odgovornih nalog. Tečaj je organiziran v okviru zdravilišča na Golniku. Gojenke so bile sprejete v internat, Ijjer poslušajo dnevno obširna strokovna predavanja in posečajo seminarske vaje. Snov, ki jo morajo sicer v kratkem času sprejeti in obvladati, je obširna n posega na vsa področja proti-tuberkulozne borbe in poznavanja jetike. Predvsem se pa seznanjajo z nalogami terenskega dela in patronaže. Najbolj izkušeni slovenski zdravniki in medicinske sestre iz področja protituberkulozne borbe so jih tri mesece uvajali v poznavanje snovi in razumevanje nalog, da bodo tako prišle v svoje praktično delo v protituberkuloznih dispanzerjih razgledane in usposobljene. Po mesecu-februarju, ki je posvečen seminarskemu delu in diplomskim izpitom, bodo še odšle na prakso v naše najboljše protituberkulozne dispanzerje in zdravilišča, nakar bodo dodeljene svojim protitu-berkuloznim dispanzerjem, kjer bodo razvile pod vodstvom' dispanzerskih medicinskih sester svoje delo v korist tuberkuloznemu bolniku, njegovi okolici in predvsem za večji uspeh vproti-tuberkulozni borbi. V kratkem izide stilno enoten filmski Obzornik št. 52, ki vsebuje tri točke in sicer: Prešernov spomenik, Glasbeno folklorni institut in Mladi glasbeni talenti. Snimalska skupina režiserja Jožeta Galeta pa ej pravkar do-ršila snemalno knjigo celove-večernega filma za mladino "Kekec" po svojčas izredno popularnih mladinskih povestih umrlega pisatelja Josipa Vanto-da o dogodivščinah malega pogumnega Kekca. Režiser Zvone Sintič pa bo začel kulturno-do-kumentarni film o umetnostnis spomenikih Škofje Loke in njene okolice po scenariju Lojzeta Gostiše. E. A. Z BELJA PRIHAJA ČEDALJE VEČ PRIDELKOV NA PROSTI TRG Državno posestvo Belje pošilja na beograjski trg čedalje več poljedelskih in živinorejskih proizvodov. V zadnjih treh mesecih lanskega leta je posestvo prodalo na beograjskem t^-gu okoli 6 ton masla, v januarju pa 3 tone. Dobro gre v denar tudi mleta beljska paprika, ki so jo prodali lani 300 kg. V januarju so prodali tudi nad 15 ton salame, suhega mesa in masti. Doslej je Belje poslalo na trg okoli 150 ton poljedelskih in živinorejskih proizvodov in jih prodalo potrošnikom za 20 do 30 odstotkov ceneje kakor so se gibale dnevne cene na prostem trgu. Belje se skrbno pripravlja, da bo tudi letos pridelalo čim več pridelkov in jih poslalo na tržišče. Tako računajp, da bodo lahko proizvedli in prodali na trgu razen velikih količin masla, masti in salame okoli^ 300 ton svežega in suhega svinjskega mesa in govedine, 400,000 jajc, 300 ton vrtnin, 59 ton grozdja in okoli 1,300 hI. izvrstnega vina. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o 'logodhih po svetu in doma! Tlie bonds Esther and f bougfrfibr our counfnj's defense havt made the-down payment on our home! HOW U. S. SAVINGS BONDS HAVE PAID OFF FOR MR. AND MRS. GEORGE KING OF DETROIT, MICH. "It's the U. S. Savings Bonds Esther and I bought during the war that made the down payment on our new home," says George King. "Now we know that grand feeling of owning the roof over our heads. And we have bonds to thank for it!" "I joined the Payroll Savings Plan in 1941," "We've saved about $3,500 in bonds altogeth^ says Mr. King. "In 1942 I went into the army leaving a nice nest egg even after putting ^1,5UU continuing to buy bonds. Esther worked and of it into the down paypient on our new home, put 10% of her pay into Savings Bonds too." Bonds are a wonderful saving method. The Gepige Kin^s'sforti can be qour ston|,foo -Stait saving no*v! You, too, may reach your goal, as the Kings did, and easily. Start now! It takes only three simple steps. 1. Decide to put saving first, before you even draw your pay. 2. Save a regular amount systematically, week after week or month after month. 3. Sign up today in the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank. You'll be providing security for yourself, your family and our free way of life. FOR YOUR SECURITY, AND YOUR COUNTRY'S TOO, SAVE NOW-THROUGH REGULAR PURCHASE OF U.S. SAVINGS BONDS! Predpomladna dela na vrtu Domači vrtnarji se leto za letom ponovno prepričajo, da je pomladna sezona prekratka za izvršitev mnogih del, ki jih pomlad prinese tako rekoč na kup. Zato skušajo že pred nastopom pomladi opraviti nekatera pomladna dela, ki so mogoča. Na primer, zdaj je čas očistiti sadna in druga drevesa suhih, polomljenih in pregostih vej. Pri tem nastale rane naj se gladko prirežejo in zamažejo s cepilno smolo ali katranom, da se prepreči gnitje. Tako delo naj se vrši samo v suhem vremenu. Sadjarji v tem času narežejo cepiče, to je mladike plemenitih dreves, katere bodo spomladi rabili za cepljenje. Cepiči se povežejo v male snopiče, označijo z vrsto in zakopljejo par čevljev globoko v zemljo, da ostanejo "speči" do porabe. Drevesa se lahko cepi še v precej pozni pomladi, toda cepiči ne smejo biti sočni. Zdaj je tudi čas za obrezovanje vinske trte; ako se vinska trta pozno obrezuje, izgubi mnogo soka, kar jo slabi. Kdor goji vinsko trto zaradi pridelka, mora gledati, da je pravilno obrezana; ako se sam ne razume na tako delo, naj pokliče strokovnjaka. Trta, ki je posajena bolj zaradi sence in okrasa kot zaradi grozdja, se temu primerno obrezuje; dolge mladike bodo dale mnogo zelenja in sence, pa manj in slabšega grozdja. Z naročili cvetličnih in zele-njadnih semen naj se ne odlaša. Čim prej semenske tvrdke prejmejo naročila, tem bolj točno bodo izvršena. Semena naj se do porabe shranijo na hladnem in suhem prostoru. Od drevesni čarjev in vrtnarskih tvrdk se morejo že zdaj naročiti drevesa, lepotični grmiči, vrtnice in druge rastline za posaditev spomladi. Tvrdke bodo tako naročene rastline poslale, kadar bo čas jih za posaditi na prosto. V nekaterih krajih dežele je v začetku marca že možno posejati na prosto semena solate berivke, redkvice, zelja, peter-žilja in korenja. V tako svrho je pripravna prisojna in nekoliko zaščitena greda na vrtu, kjer pa ne sme voda zastajati. Nič ne škodi, če posejano gredo še sneg pokrije ali če zemlja pomrzne. Semena ne bodo vzklila, dokler vreme ne bo dovolj gorko; pripravljena pa bodo za takojšno "akcijo," ko se vreme primemo ogreje. Na ta način vrtnarji včasih pridelajo zgodnjo solato in drugo zelenjavo. Pravijo, da po setvi semena korenja in petr žilja celo ugaja, če po posetvi še zemlja pomrzne; isto da velja za seme enoletnega maka. Domači vrtnarji lahko riskirajo tako posetev v malem obsegu; ako se obnese, dobro, ako ne, pa tudi ne bo dosti škode. Razume se, da se navedena priporočila nanašajo v glavnem na tako zvane zmerno gorke kraje naše velike dežele. V se vernih državah in v krajih z visoko nadmorsko višino se pomladna rast prične bolj pozno, v južnih državah pa bolj zgodaj. Pa tudi na splošno so včasih pomladi bolj zgodnje, včasih pa bolj pozne. Včasih so v skladu s koledarji, včasih pa ne. Pravi koledar za domačega vrtnarja kjer koli sta podnebje in vreme. —NOVA DOBA NAPRODAJ NAPRODAJ je ledenica G. E. izdelka. Kot nova, stara šele tri leta. Super Deluxe. Velikost 7 kub. čevljev. Oglejte si in dajte ponudbo. Vpraša se pri MRS. KLEMENC na 1951 Addison Rd., Suite 2, spodaj. HIŠE NAPRODAJ Za eno družino na E. 175 St., od St. Clair Ave. Fornez na plin; zimska okna in mreže, v izvrstnem stanju________________________________ $12,500. Dobra prilika za priročnega moškega. Dve hiši vsaka za dve družini na loti ena poleg druge. Na E. 200 St. v Euclidu. Gorkota na premog in garaže. Zelo dober nakup za investicijo............. $18.900. V Colinwoodu—za 2 družini na E. 156 St. blizu cerkve Marije Vne-bovzete. 6 sob spodaj, 4 zgoraj; gorkota na plin; avtomatični plinski vodni grelec, naprava za sežiganje odpadkov. 3 zidane garaže. Na loti 42x167. Zelo dober nakup za ------------------------------------ $17.900. KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET DELO DOBIJO ŽENSKE B I L L E R Graduantinja višje šole ali z izobrazbo trgovske šole; izkušnja ni potrebna, toda v pomoč. Treniramo. Stalno delo, prijetne delovne razmere. — Stalna plača. The Consolidated Iron & Steel Mfg. Co. 1290 E. 53 St. severno ott St. Clair Ave. DELO DOBIJO MOŠKI ASSEMBLERS Heavy — Medium Bench Izurjeni — podnevi Plača od ure poleg nadurnega dela. OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON AVE. Horizontal Boring Layout Plate Engine Lathe Si morajo sami vzpostaviti delo Plača od ura— poleg incentivne plače 55 ur tedensko—nočni šift The Osborn Mfg. Co. 5401 HAMILTON AVE. The U. S. Govrnmcnt doen not pay for this advertising. The Treasury Department for their peUriotie donation, th4 Advertitinj; Council owwf GRADNJA PROGE METOHIJA—PRIZREN čim se bodo zaceli pomladan ski dnevi, se bo nadaljevala' gradnja železniške proge iz Me-tohije v Prizren. Lani je pri gradnji te proge sodelovalo 36 frontovskih brigad, ki so štele okoli 3,600 članov KOVINSKI DELAVCI za industrijsko kovinska dela Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR THE FOUNDRY EQUIPMENT CO, 1831 COLUMBUS RD. (med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajo) Naročajte, širite tn čitajte "Enakopravnost!" ASSEMBLERS DRILL PRESS OPERATORJI ROUGH GRINDERS STOCK PULLERS SHIPPING ROOM DELAVCI MILLING MACHINE OPERATOR VARILCI (Kombinacijski) Dnevni šift; plača od ure; plačane počitnice; prosta haspitaliza-cija, zavarovalnina, skupinska življenjska zavarovalnina, bolniška in odškodninska podpora, zdravniška in kirurška podpora in boljše kot povprečne delovne razmere v čistem in dobro prezračenem tovarniškem poslopju. Intervuji vsaki dan ob 8. zj. do 11.45 zj. PICKER X-RAY CORP. 17325 Euclid Ave. STRAN 4 ENAK0PRAVN055T 27. marca 1951. •? ? v t •? •? y Y '4 '4 t ? •? v ? •? v V MIMI MALENSEK KOVINARJI ROMAN (Nadaljevanje) Kobe je zamahnil z roko, še enkrat pogledal stroj, ki je stal tam, kakor bi bil še vedno dober, in so vendar vsi vedeli, da je uničen prav v notranjosti, da ima zlomljeno os, počene cevi, skratka: uničeno prav to, kar je najvažnejše. Počasi je odhajal iz oddelka. Debeli Nemec mu je sledil. Za njima sta šla oba uradnika. Delavci so se jeli razhajati. Nova izmena je prijela za delo, pokvarjeni stroj je ostal tam in molčal sredi brnenja in trušča. Meglič je prišel mimo Mihe in se za hip ustavil. "Prav zdaj se ti je moralo zgoditi, ko je komaj teden dni, odkar so razposlali okrožnico o strogem zatiranju sabotaže in o smrtni kazni za saboterje," se je jezil in suval z roko v rokav suknjiča. Toda rokav je imel strgano podlogo in roka se mu je neprestano zatikala. Hudiča bomo imeli! Le tista posebna komisija naj še pride, saj si čul? Privili nas bodo! Ves oddelek bodo prerešetali! Eh, prekleto!" "Jaz nisem kriv," je zatrdil Miha. "Boš že še videl . . . Prekleti Kobe!" je siknil in jo pobral iz oddelka. Albin in Miha sta skupaj zapuščala oddelek. "Čudno! Tlakomer je kazal navadno višino," je rekel Albin. Miha ga je začudeno pogledal. "Res, navadno," je rekel in stre-gel po njem z očmi. Nekoliko ga je vendar skrbelo, toda to ni bila več zoprna skrb in neumni strah, kakršen ga je preganjal, ko še ni storil ničesar, kar bi Nemci kaznovali, pa se jih je vendar bal. Zdaj je storil nekaj, bal pa se jih ni več. Spoznal je, da niso neranljivi. ' Ta zavest je rodila v njem željo, da bi jim še in še škodoval. Nestrpen je postal, najraje bi pri priči poiskal Toneta in mu vse razodel. Toda zavedel se je, da se zdaj ne sme družiti z njim, ker bi to utegnilo biti sumljivo. Najbolje, da nihče ne ve za njegove zveze. Obenem je čutil, da je njegovo početje nekak osamljen poskus in da bi bil uspeh večji, če bi se povezal z drugimi delavci in z njimi skupaj začel sabotirati. Bil pa je preveč razburjen, da bi mogel dolgo misliti na kaj drugega kot na to, kako se bo neki stvar iztekla. Nemara ga pa le ne bodo zaprli! Že to je dobro, da so delavci govorili v njegov prilog. Začutil je, kako dobro je, da je član delavskega kolektiva in da ima med delavci prijatelje, ki bi ga ne izdali, tudi ko bi vse vedeli. Le kako se je izkazal Albin. Albin, presneti fant! Kar pri priči se je znašel in menda ni prav nič mislil nato, da zastavlja življenje, samo da bi z Mihe opral sum. Še malo se ni ustrašil ali zmedel in tako je opravil naj-mučnejši posel; govoril je o stvari hladno, kakor bi jo že davno preudaril in govoril je tako, da je moglo biti Mihi samo v prid. Odločno in vsaj navidez brezbrižno je šel proti domu. Doma je takoj opazil, da oče že ve, morda celo več, kot bi mogel misliti. Stari je sedel nestrpno za mizo in jesti se mu ni ljubilo. Trdo je pogledal Miho in zaropotal: "Lepega vraga si si nakopal!" "Kaj pa je naredil?" se je vznemirila mati. Stari ni odgovoril, namesto njega pa je odvrnil sin: "Kaj neki? Stroj se mi je pokvaril." "Čemu pa potem godeš, stari?" se je vznejevoljila Lavti-žarka. Lavtižar je vzdignil in se za-zrl skozi okno. Očividno mu je šlo do živega. Miha je postal skoraj ponosen. "Ali vsa tovarna govori?" je vprašal. "Danes še ne, jutri bo pa naj-brže že," je osorno odgovoril oče. "Meglič mi je povedal. Skrbi ga. Le kaj si počel?" je vprašal in pri priči zamahnil z roko. "Nič mi ni treba praviti! Zgodi se, seveda, da se stroj pokvari. Toda danes pravijo temu — sabotaža ..." Beseda mu je težko, nerada prišla iz ust. "Kakšna sabotaža!" se je narejeno branil sin. "Ne vem, kako misliš . . . Nesreča je bila,, gol slučaj ..." "No, no," je godel stari. Tudi nesreča te pri Nemcih lahko pokoplje. Ali imaš vsaj nekaj ljudi, ki bodo pričali zate, da je bila res nesreča? Oh ti, res, mlad si še," je malone zastokal. Mati je nerazumljivo gledala sina in zaskrbelo jo je. "Kaj pa se •je vendar zgodilo? Za božjo voljo, kakšna nesreča? In kaj imajo Nemci s tem, če se je Mihi nekaj primerilo?" je silila v oba. "Saj se bo videlo," je togo odvrnil mož. "Če me bodo zaprli, toliko rečem, da me bodo po krivici," je odločno pribijal Miha, da se je mati še bolj ustrašila. "Križ božji, zaprli, zaprli tebe, Miha?" ni mogla doumeti. "Kaj hočeš, mama, danes se vsakemu lahko primeri, da ga zapro," je na videz malomarno rekel Miha. "A po krivici me bodo, če me bodo, tega ne pozabi!" "Po krivici, to pač," je potrdil oče. Potem nista več govorila. Popoldne je Miha ostal doma in bil bolj miren. Nihče ni prišel ponj, nihče mu ni' rekel besede, mati je nehala spraševati. Le oče je bil vznemirjen, ni se mu ljubilo delati in skoro da še govoriti ne. Postopal je okrog bajte, brskal po vrtiču, jemal orodje v roke in hodil ven in notri. Miha se je lotil svojega nahrbtnika, gorske obleke in palice, gorskih čevljev, in je vse s skrbljivo natančnostjo pregledal. Bil je vendar že maj in zdaj bi bil pravi čas, da bi začel hoditi v, planine. Plazovi so odgrmeli v doline in poti niso več nevarne. Samo v kotanjah še leži sneg. Miha je drgnil čevlje in se zamislil. ■ Zgodnja poletna nedeljska jutra so mu vstala v spominu. Takrat ni tulila tovarniška sirena, ni ga klicala na delo. Miha je pa vendar rano vstal. Oprtal je nahrbtnik in je krenil v gore. Včasih sam, včasih z Albinom. Tudi sam je rad hodil. Miha ni hodil v gore zaradi vesele družbe in deklet, kakor Albin. Šel je zaradi gora, zaradi prečudne lepote, ki se mu je razkrila v samotnih planinskih pašnikih, zaradi prijetne domačnosti v planinskih planšarskih kočah, kjer je vonjalo po sajah in dimu. Miha je preživel v gorah nepozabne noči, polne srezme mesečine, prebil nevihte, ki so ga bičale z vetrom, ledenim dežjem in snegom. Stal je vrh gore, ko je bila v dolini megla tako gosta kot morje, in se je polno toplo sonce, ki je oblivalo iz megle kvišku strmeče gorske vrhove, borilo z njo, da bi jo pregnalo in popilo. Poznal je Miha planine odete v snežni kristali tako slepeče lesketali, da mu je jemalo vid. Takrat je s smučmi križaril in se podil po prostranih planotah. Kolikokrat se je nasrkal lepote gora in narave! Ponesel jo je s seboj v ozko savsko dolino, v tovarno, vso sajasto in črno, polno prahu in oljne maže. Namazal je okovane čevlje in se lotil vrvi in cepina. Cepin je bil dober, Miha ga je kupil lani v športni trgovini v Ljubljani. Vrv je pregledal seženj za sežnjem. Koliko nesreč se je že zgodilo zaradi neprevidnosti, ko se je vrv odtrgala. Pa tudi sicer! Nekoč je Miha hitel s Pokljuke reševat mladega planinca, ki se je ponesrečil. Ostri robovi so prejedli vrv, fant tega ni opazil in je zdrknil v prepad. Ni bilo več kaj reševati! Z razbito glavo in polomljenimi udi so ga prinesli v dolino. V mislih se je vrnil k Albinu. Tudi ta je hodil po planinah, še bolj pa po planinskih domovih. To se je včasih vrtel in plesal na Pokljuki! Mlad pastir je prihajal že nekaj let na Pokljuko in ostajal gori vse do jeseni, ko so odgnali živino v dolino. Tinč mu je bilo ime in je bil menda iz Radovine. Koliko let je imel fante? Petnajst morda, toda na harmoniko je igral, da nikoli nihče tako! Albin pa je plesal. Z vsemi. S planšaricami in z dekleti, ki so prihajale v gore. Vse to je ostalo daleč za njim. Prišla je okupacija. In nazadnje — sabotaža. Vznemiril se je in se zavedel, da samo zato pregleduje svojo gorsko opravo, da bi se z nečem zamotil. Ni hotel misliti na sabotažo, ne nato, kar se lahko zgodi. Otresel se je misli na dogodek v tovarni in gledal skozi okno. Blizu se je dvigala Mažaklja, vsa sveža, že kar temno zelena. Zdelo se je, da izdihava iz sebe zdravje in tako pomago ljudem v kotlu, da jih tovarniški dim ne okuži s svojo nečistostjo. (Dal)e prihodnjič) EMPIRE COAL — 8202Broadway OLGA POCOHONTAS IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN VUlcan 3-3416 Anna For tuna, lastnica ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: . ENdicott 1-0718 Ponaredke, ki niso kaznive Ponaredbe podpisov na čekih ali na drugih važnih listinah so strogo kazniva dejanja. Ponaredbe podpisov po profesionalnih "ponarejevalcih," ki vršijo tako delo po naročilu podpisnikov in so za to plačani, pa seveda niso kaznive. Znatno število tozadevnih ekspertov si s takim delom pošteno služi svojo eksistenco. Znamenite osebe ali osebe v visokih pozicijah morajo dnevno podpisati mnogo raznih dokumentov. Včasih je treba v de-settisočih izvodih razposlati razna pisma, ki zahtevajo lastnoročni podpis. Taka pisma razpošiljajo razne dobrodelne organizacije, velike trgovine, finančne institucije itd. Razume se, da lastnoročni podpis odgovorne osebe mnogo bolj "vleče" kot z gumijastim pečatnikom pritisnjen podpis. Dotične osebe dostikrat nimajo časa za podpis velikega števila dokumentov, knjig, kreditnih kart, časnikarskih izkaznic itd., zato za tako delo dobijo legalnega ponarejevalca podpisov. Eden najbolj dovršenih legalnih ponarejevalcev podpisov je Saul Wollman v New Yorku, ki je v dvajsetih letih svojega zanimivega posla legalno podpisal imena več kot 10,000 odličnih oseb, še živečih ali že umrlih. Povprečno podpiše imena drugih oseb milijonkrat na leto. Za to delo je seveda dobro plačan, kajti njegove ponaredbe so tako perfektne, da jih nihče ne loči od originalov. Mnogi, ki mislijo, da imajo originalne podpise znamenitih filmskih zvezdnikov, športnikov, znanstvenikov in drugih odličnih oseb, imajo mor- da samo perfektne ponaredbe. Po izjavi Mr. Wollmana imajo bankirji najslabše, to je, najbolj težko čitljive podpise. Podpisov zdravnikov menda ni nikoli imel prilike ponarejati. Sicer pa, čim bolj čuden in težko čitljiv je podpis, tem lažje ga je ponarediti. Najtežje je ponarediti lepo pisavo in pa pisavo otrok, ki se še ni "ustalila." Za razne podpise rabi Mr. Wollman razna peresa, da more kopirati lahko ali težko pisavo. Poslužuje se nalivnih, pa tudi navadnih jeklenih peres; dobro jekleno pero more producirati do pet milijonov podpisov. Značilno je, da legalni ponarejevalci podpisov istih ne pišejo v pravem pomenu besede, ampak jih rišejo, in sicer od zadaj in z narobe obrnjenih vzorcev. Avtorizirano ponarejanje podpisov je dobro plačano delo; ne-avtizirano ponarejanje podpisov pa more prinesti težke denarne in zaporne kazni. —NOVA DOBA ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611 VAŠI ČEVLJI BODO ZGLED ALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zan^ sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. Chicago, 111. HELP WANTED—Domestic COMPETENT WOMAN — General housework. Must like children. Good cook. Electrical kitchen to use. Good home. Own room. Good salary. Rogers Park 4-7599 GOOD HOME for right party. Good cook and housekeeper. Husband to be employed elsewhere. Room and board. LIbertyville 2-2435 ilkriny Truck-Mounted Signal Center HA-TM ThtM U. t. Army itoncemi damenitrate how e mebil« cemmunleallenf emtar h oparatMi whiU en • ractnt Iraining cxircita. In th* lignol truck Intarler #r# Cpl, ClorcnM Sh«ttla>worth (ioroground) and Sgt. Nerrlt Putaitntn, im«mk*r* W # Slgmml *#rvle# Company. W.'sFKP ..ah ■ OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730 FEMALE HELP WANTED STENOGRAPHER Bright Beginner Acceptable Will train capable young woman with limited experience. Light dictation. Modern loop office. 5 day, 37Vi hour week. Permanent position with good future for sincere young woman. Our business is depression-proof. APPLY MR. SOLMER 120 S. La Salle St.. Room 400 FILE CLERKS EXPERIENCE UNNECESSARY Basic high school education helpful. We will train you. I Opportunity to advance. Steady. I 5 day week. I Many employee benefits. I See Mr. Solmer I 120 S. La Salle St. Room 400 'k lAc Kihg iff c^ofAffff(y At Chicago, 111. HELP WANTED—MALE TALLY MEN INSPECTOR on HARDWOOD LUMBER, STEADY WORK. Good Pay. STORKLINE FURNITURE CO. 400 W. 26th Street METAL WORKERS WOODWORKERS BLACKSMITH FINISHERS Experienced Men on MOTOR TRUCK BODIES PLATT INC. 8100 S. Hoyne TOP WAGES For BRICKLAYERS Long job — Steady SEE MR. PETERSON CORONET CONSTRUCTION CO. 8836 Brookfield Ave. Brookfield, 111. ' WANTED TO RENT FOR — CHICAGO and all sections of the Midwest our advertising representatives are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Slovak Couple-baby, urgently need 2 bedroom unfurnished apartment. Nort , Northwest or West. Modera e rental. EDgewater 4-6599 PROFESSIONAL Man, wife "(expectant parents), urgently ne 5 room unfurnished apartmen • Any good location N. Modera e rental. uptown 8-2716 Young Responsible Couple, ?[, weds in May), need 3-4 room ^ furnished apartment. W or ^ ' Moderate rental. Will tile kii en and bath. ^ COlumbus 1-4475, Mr. Carz < or SEeley 3-^ PLEASE HELP US—Refined sponsible young executive a wife desire 5 or 6 room nished apartment or flat , North side or suburb. Top re^ for right place. Call collect ' Wllmette 6653 YOUNG Responsible Couple, both employed, urgently need room unfurnished apartme" Northwest. Moderate rental. KEystone 9-5373 PERMANENT AND EXCELLENT WORKING CONDITIONS M-E-N GENERAL WORK Also Stripping and Sorting Magazines Experience Not Necessary J. O. STOLL CO. 245 E. Grand Ave. RESPONSIBLE Young Couple, both employed, need 3-4 room unfurnished apartment. South Chicago. Must keep our little dog. Moderate rental — Midway 3-8229 mornings and evenings, RAnd 6-6125 afternoons. RESPONSIBLE Gardener, wife, son in navy, need 3-4 room unfurnished apartment. Good location. North side. Near good transportation. Will take excellent care of property. WInnetka 6-3374 RELIABLE Family, 3 responsible adults, need 4 room unfurnished apartment. Northwest. Moderate rental. Mr, Eric Gutmanis. — GRaceland 7-3000 extension 247, busines hours, AUstin 7-1882, evenings. CROWDED QUARTERS — 10 liv ing in 1 flat (2 families), Respon sible couple, 4 nice children desperately need 4-5 room un furnished apartment. N. NW Moderate rental not over $45 By May 1st. Mrs. Tischer. BRunswick 8-7945 RESPONSIBLE Young Couple need 3-4 room unfurnished apartment. Any good location. To $75. Call Financial 6-3733, Weekdays, Mr. Mauger RESPONSIBLE Business Couple— Newlyweds-to-be need 3-4 room unfurnished apartment, — Any good location. Southwest, Moderate rental. REpublic 7-0903 RESPONSIBJLE Employed wife, well behaved 2 year daughter, need 2 bedroom furnished apartment. Go®"- ,,th tion near Catholic Church, f° tg of 71st, east of Halsted. Moder rental. „ -,gfl BUtterfield 8-^ RESPONSIBLE Couple (Vet^J j^ar old child, desperately ^ 3-4 room unfurnished fLte ment. N or NW. Moder rental. Michigan 7:30 a. m. — 5:30 BUSINESS OPPORTUNITY GOOD CHANCE to buy candy store. Good living ters, 3 rooms in rear. rifice business due to tgrs Will exchange living (,{■ for 3-4 room apartment. Bes fer. — CAnal 6-5218. _ LIQUOR STORE AND BAR Low Overhead Good Location 2621 W. 63 rd Tavern on GOOD BUY . west side. 4 years. Well lished business. Selling Come out and see. see. .yg. 3246 W. North ^ g ALbany GOOD CHANCE for right buy Dressmaking A» . Shop. Southeast. EstaD business. 4 room rear ap^r Good future, best offer-out and see. . , MUseumtl- GOOD CHANCE to burger Grill. Well business. Illness forces Good location. Next to . gpo Park on Ogden. Come see. TOwnhall GOOD CHANCE to buy jgne^' try Store. Good trade esta Illness forces sale. Call 5618 N. WEllingtim pointment. GASOLINE STATION Soul'^^jjic Well equipped. Doing P*"" business. Fine location. ^ Call Virginia '' GOOD CHANCE to buy 4 years. Well establish^ ggiU^ ness. Closed Sundays- ^ s^' moving east. Come out TOwnhall 3 jji, 5838 W. Cermak, J Oglašajte v Enakopra J