niftihn* at »p<*iol rats of po»t*ga p OHCf. ...C OMUTITIV* SC*AM*t£ POR WO*LO MtRKiTim (fiOACM* tZm ^ /A/ OOR —otioa 110«. Aot of OcU i, l»lt, authortaad^nSnS Železničarji za vladna posojila brezposelnim Zahtevajo $500 posojila za vsako brezposelno družino. Vladi bi vrnili danar v 10 letih. Akcija bi rezultlrala v ve* j i zaposlitvi Washingion. — Tri milijarde dolarjev za financiranje brezposelnih je najnovejše priporočilo organiziranih železničarjev. Vsaka brezposelna družina naj prejme od vlade do $600 posojila in v prihodnjih šestih mesecih denar porabi za potrebščine, je jedro načrta voditeljev želez ničarjev, ki bo v kratkem predložen kongresu v formi predloge. Idejo vladnih posojil brezposelnim je lansko leto sprožil Os-car Ameringer, izdajatelj in u-rednik American Guardiana, kot njegov "načrt," da se izvleče deželo iz krize. V jedru so jo osvojili voditelji železničarjev na seji v Clevelandu, kjer so zborovali koncem zadnjega meseca. Načrt železničarjev predvideva kreiranj^ nove vladne finančne korporacije, ki bi sličila re-konstrukcijski korporaciji. Imenovala bi se United States Ex-change Corporation (okrajšano U&EC) in bi razpolagala s tremi milijardami kapitala. Za brezposelne bi imela isti pomen kot ga ima vladna rekonstrukcij-ska korporacija za bankirje In privatne korporacije. Stališče voditeljev železničarjev je, da krize ne more biti prej konec, dokler se ne zviša nakupovalna sila konaumentov, do-kler brezpoaelni od nekje ne dobe sredstev za kupovanja <»treb-ščin. To se bo doseglo le, pravijo voditelji, ako brezposelni dobe večja posjila od vlade, katera bi vrnili, ko prično delati. "Rekonstrukcij ska finančna korporacija ni zmanjšala bede niti ni bil radi nje uposlen en sam delavec," pravi D. B. Ro bertson, predsednik Railway La bor Executive asociacije. "Naš načrt pa bi v bližnji bodočnosti olajšal situacijo milijonov brezposelnih, od katerih bi se velik odstotek vrnil na delo v prihod hodnjih šestih mesecih." Ako bi kongres odobril ta načrt, smatrajo voditelji železničarjev, da bi se v enem letu zmanjšala brezposelnost. za polovico. Glavne točke načrta so: Kreiranje United States Ex-change korporacije z glavnico do treh milijard. Korporacija bi poslovala skozi krajevne privatne in občinske pomožne odbore in skozi prostovoljne odbore, ki bi bili organizirani v U namen. Vodstvo korporacije bi v teku 30 dni napravilo inventar potrebščin, za katere je največja potreba. Nato bi licensiralo vse bi bil prisiljen se ravnati po drugih predpisih. Isto velja za trgovce. Po mnenju sponsorjev tega načrta bi to v kratkem času o-živelo trgovino in industrijo. Promet v trgovinah bi takoj na-r as tel, kar bi pomenilo zvišanje zaposlenosti v trgovinah in transportni industriji. Zvišanje prometa v trgovinah bi pomenilo zvišanje naročil v tovarnah. Rezultat bi bila večja zaposlenost. Novo oživljenje industrije bi prepodilo moro sedanje negotovosti in nezaupanja, kar bi imelo dobre posledice za bančno industrijo, pravijo voditelji Železničarjev. ' "Ekonomi vam lahko povedo, da vsako zvišanje denarne cirkulacije zviša blagovni promet od deset do tridesetkrat na leto. Radi tega lahko pričakujemo, da bi tri milijarde novega obtoka pomenilo zvišanje prometa od 50 do 60 milijard na leto," je rekel Robertson. Kakor hitro bo načrt izdelan zakonski osnutek, bo takoj predložen v obeh zbornicah kon gresa. Kakšna usoda ga tukaj čaka, bo pokazala* bodočnost. Po mnenju voditeljev železničarjev je načrt zdrav in boljši kot pa sedanja miloščinska dola. Da bi vlada najbrž ne dobila vrnjenija vselh posojil, je skoraj gotovo?! vendar pa bi bil ta način vladne | pomoči končno cenejši tudi za vlado kot pa vzdrževanje sedanjega sistema, pravi Robertaon. ■vedla trinajst-nrnlk Pred stavko so delavci delali po osem ur Hudson Falls, N. Y. — Union Bags and Paper korporacija, kjer je stavka v teku že več tednov vsled redukcije plač za 26 odstotkov, je pričela uvajati srednjeveške razmere v svojih tovaranh. Sedaj je uvedla tri-najsturni delovnik za nočno delo ln enajsturnik za dnevno delo. Ta korak družbe pomeni, da i-ma dovolj skebov in da je stavka izgubljena. Družba je pred stavko obratovala z unijskim delavstvom. Pred par meseci je naznanila redukcijo plač za 26'/* in izprla delavce. , Centralna unija iz Glen Fallsa se je obrnila na vse osrednje u-nije Ameriške delavske federa cije in jih naprosila, naj pri tr govcih agitirajo proti kupovanju' papirnatih vreč od te kompanlje. Obravnava proti rudarju ■ Harlan, Ky. — Te dni se je i0sna arha-m' vznemirja predsednika Urgira aproprlarijo stotiaoč dolarjev za evakuacijo bivših vojakov Washington, D. C„ 7. jul. — Predsednik Hoover je včeraj pozval kongres, naj apropriira $100,000, da se bodo bivši vojaki, ki so priAli v Washington zahtevat izplačitev bonusa, lahko vrnili na svoje domove. Ts apropriacija b| omogočila upravitelju veteranskega biroja Frank T. Hinesu poravnati stro-ške transportacije za vse veterane, ki so pripravljeni zapustiti Waahington. Predsednikov poziv je sledil akciji senatnega odseka, ki je priporočil v sprejetje Howello-vo resolucijo, ki določa, da vla> da plača transportne stroške in 75 centov na dan članom "bonusne armade", ki bi radi šli domov. Medtem, ko so člani kongresa in predsednik, kovali načrte, kako bi se iznebili te nadloge, se je spor med bivšimi vojaki povečal. Pomanjkanje živil je postalo akutno in veteranom grozi stradanje, ustanovitev "mili-tariatlčne policije" v organizaciji pa je izzvala velik protest pri članih "bonusne armade". Mnogi »e jeze, ker dobivajo nekatere grupe večje odmerke ži vil kot druge. Včeraj je prispela večja zaloga mesa iz New Yorka, katera pa bo kmalu porabljena. Akc se ne bodo vladne avtoritete zavzele za bivše vojake, se bo ne zadovdji»naš zaradi «tradanj» povečala, kar utegne imeti res ne posledice. ___ Delavski nemiri ns Švedskem Stockholm, 7. jul. — Štiristo komunistov je rčeraj navalile na papirnico v Clemensnaesu in pričelo metati kamenje na de-avce in policijo. Več ljudi je bl-o pri tem ranjenih, med tem' tudi neki uradnik. Policija je oddala več strelov ln končno razpršila izgrednlke. Avtoritete pravijo, da napadalci niso bili domači delavci, temveč so prišli iz drugega dis trikta. Policija je po navalu vdr-a v urad komunistične organi zacije ln aretirala več oseb. Zastoj na repara* cijski konferenci Francija noče sprejeti političnih pogojev, ki jih predlaga Nemčija. MaoDonald počiva na žrtve _ Uunanne, Svitk, 7. jul. — Izgledalo je ie, da bo prišlo do dogovora med Francijo in Nemčijo, ki naj bi odpravil diskuzije o reparacijskem vprašanju za vselej, toda sedaj kaže. da bo ta problem še dolgo delal sive lase diplomatom. Franooski ministrski predsednik Herriot je bil sinoč zelo poparjen, ker so ae pogajanja izjalovila. Izjavil je, da Francija ne more sprejeti pogojev Nemčije glede izenačenja oborožene sile, niti priznati, da Nemčija ni povzročila vojne/ "Ml sploh ne bomo razpravljali o teh pogojih," je z javil Herriot napram kancelarju Papenu v navzočnosti angleškega premijerja Mac-Donalda in drugih diplomatov. Herriot vztraja na stališču, da je Francija le veliko popustila, ko je pristala na pogoj, da Nemčija izplača določeno vsoto kot nadomestilo ia raparacijaka plačila. Na včerajšnji seji so zastopniki Nemčije predložili obris dogovora, katerega ao odobrili reprezentantl raznih držav, nakar je MacDonald apeliral na vse stranke, naj doprinesejo žrtve, ki so potrebne za rešitev problema. Herriot je potem Izjavil,^ da mora'1 prej proučiti vsebino obrisa, nakar bo podal svoj odgovor. Odločitev bo-.kmalu padla, kajti zastoj ne more dolgo trajati. V prihodnjih par dneh se bo pokasalo, da li bo tudi ta konferenca kot mnogo*orugih mednarodnih zborovanj rezultlrala v polomu. Poziva aovjete, naj odpravijo puder Moskva, 7. Jul. — Beattice VVebb, 70-letna angleška aocia-listka, kl se mudi že osem tednov v Sovjetski uniji, je včeraj rekla, da se ruske ženske preveč pudrajo, šminkajo in ai z rdečilom barvajo ustnice. Pozvala je komunistično stranko, naj z dekretom prepove šmin kanje, ki je znak propadajoče kapitalistične civilizacije in o-stanek barbarizma. Edino bar bari si barvajo obraz. redukcije prinesle pros peritete Urednik delavskega lista biča lainjlve preroke (leveland, O. — (FP) — Carl Rudolph, urednik glasila bratovščine železniških strojevodij, v zadnji izdaji biča prerok«, kl napovedujejo, da bo redukcija mezd prinesla prosperiteto. "Samo železniške družbe ao reducirale meado delavcem za $260,000,000 na leto, zvišale oe-ne za prevoz blaga ln prejele krog $200,000,000 od vlada skoti rekonstrukcljsko finančno korporaetjo, toda valic temu promet stalno pada," piše Rudolph. '^Dohodki so veliko nttjl kot prejšnje leto,« dasi so konvpanlje odpustile več tikoč delavcev in tako prelomile obljubo, ki ao Jo dale zastopnikom unij na konferenci v Chlcagu, da bodo povečale in stabilizirale uposlenoat na železnicah. "Ista situacija prevladuje v drugih induatrljah. Jeklarski delavci, kl so mirno sprejeli prvo redukcijo za deset odstotkov, so bili udarjeni z drugo pred par tedni, kljub temu pa na atotina plavžev počiva. "Ako bi redukcija mezd bila pogoj za vrnitev prosperitete, bi jo v Ameriki že imeli, kajti skoro vse industrije so v proilem letu odredile znižanje. Sedaj naj pride še kateri drugI bedak, kl bo napovedoval, da se bodo vrnili dobri časi, ko bo kupovalna moč ameriškega delavstva absolutno uničena." Konferenca lUinoiaklh rudarjev Chlcago, 7. Jul. — Po trimesečnih Neuspešnih pogajanjih med illlnoisklmi rudarji in operatorji sta sinoči be stranki podali izjavo, da bo konferenca danes zaključena. Dasi rezultat pogajanj nI bil objaljen, Je vaa-eno razvidno, da ja bil sklenjen dogovor glede mezdne jeatvlce. llllnolskl rudarji so počivali, odkur je potekla pogodba med njimi in operatorji 1, aprila t. 1. Redukcije mesd v lokati »nI Industriji Knozvllle, Tenn. — Tri tukajšnje tekstilne družbe ao odredile mezdne redukcije, ki znašajo od 10 do m%. Kampanja za vladno zavarovanje Brezposelni zahtevajo od legis-lature sprejetje treh socialističnih Predlog PitUburgh, Pa. — Socialisti* na stranka države Pennsylvania Je pozvala brezposelne delavce na pohod v glavno mento Harrls-hurg v avrho, da zahtevajo od kirednega zasedanja legisiature sprejetje treh predlog, ki sta Jih predložil* aocialistlčna poslanca Darllngton Hoopes in Lillth Wil son Iz Readlnga. Stranka je poavala klube, naj organizirajo skupine ln se napotijo proti glavnemu mestu z geslom: "BREAD1 — JOB81 — SBCUR1TYI" Demonstracij v Harrlaburgu se udeležijo tudi progresivne unije. Prva Izmed treh predlog je predloga za državno zavarovanje proti brezposelnosti, druga zahteva kreiranje okrožij, v ka terlh bi ae brezposelni orgsnlzi ralt ln s pomočjo vlade organi alralt • delo za lastne potrebe. Vlada bi začasno prevzela praa ne tovarne, rudnike In farme, katera bi izročila brezposelnim. Farm bi jI na bilo treba zaaeči, ker jih ima na rokah večje število valed zaostalih davkov. Tretja predloga določa mora torij na davke ln dolgove tlatlh hišnih poaaatnlkov in farmar jev, ki valed revščine ne morejo plačevati obligacij. * Poslanec Hoopes Je rekel, da Je "prišel čaa za direktno laalva-nje lastninskih, pravic poeedujo-čega raarada. Zakon ne prizna va brezppeelnim človeška pravi-oa do dala. In dokler delavec na more dobiti dala ln aaaluAka, a katerim bi plačeval obraatl, ata-narlno ln davka, j« nate do*-nost, da aalitsvamo proUkcljo njegovih pravic do streha ln šiv Ijenja."__ Turčija bo vstopila v LI(o narodov potreba. Nato bi ^nsira« vs« [otv^Ua obravnava proti rudar- tovarnarje ln trgovce ^lo^n^ Jt o ^ ^^ industrij, ki bi umora v zvezi z bitko med kom- sprejeti pogoje korporacije nanašajoč se na poslovanje, cene in plače. Brezposelni bi ne dobili posojila v gotovini, ampak kredit: menice, s katerimi bi pri trgovcih, ki poslujejo s korporacijo, lahko kupovali potrebščine, plačevali stanarino in slično. Vssk brezposelni delsvec, ki bi se prijavil krajevnemu odboru za posojilo, bi prejel $300 in za vsakega otroka ali ženo sto dolarjev več, ampak ne več kot petsto. Posojilo bi vrnil vladi tekom desetih let potom odbitka od plače. Brezposelni bi se moral zavezati, da bo pričel odplačevati dolg, ko bo pričel delati, in sicer 103 od zaslužka. Od posojila bi plačeval tudi obresti, ki bi znašale prvo leto 1%, drugo 2'2, tretje in 47' za nadalj-njs leta. Kredit te korporacije bi bil razdeljen državam bodisi po številu prebivalstva a1l po potrebah. Ako bi zahteve za posojl ls presegle trt milijarde, bf se vsote posamesnlh posojil pro-porčno znižale. Noben delodajalec, kl bi poslov s I a to korpora-cijo, bi ne smel zntžat^plače In umora -------- panijskimi policaji, deputijl in rudarji v Evartsu 5. maja pro- šlega leta. Potek razprave pokazoje, da bo državni tožilec predložil isto evidenco kot proti F. M. Bra-teherju, o čigar krivdi se porota nI mogla zediniti. Obramba bo dokazala, da je bil Poore doma, ko je bila v teku bitka, in da se ni udeležil rudarskega dioda prejšnji večer katerem so baje voditelj na hujskali rudarje na odpor Borah noče biti kandidat suhs lev Indisnspolis. — Prohibicion »ti, kl i ms j o tu svojo konvenc jo, so v sredo ponudili predsed niško ksndidsturo senatorju Bo-rahu, U pa je odgovoril, da za zdaj še ne sprejme. Borah je povabil suhače v Washington ns skupno konferenco vseh suha-ških sil sredi tegs meseca^ On pričakuje, da -e Amerika dvigne v "veliki suhi revoluciji proti mokrim elementom, ln če se to njegovo upanje realizira, tedaj prevzame kandidaturo suhsške stranke. V - , „ —.— - I eoHeoao mm-, Pa Molite« aa mlr-pripravljanje za vojno. (Narisal Jerger.) lil vil ameriški diiavnl tajnik navdušeno aprejet v Ženevi ženeva, 7. Jul. — Pred dva najstlmi lati so sa v aborovalnl dvorani Liga narodov čule ostre obtoftbs proti Turkom. Žigosa nI so bili kot tolpa divjakov, kl nima pojma o civilizaciji. Sltua eija ja danes drugačna ln na včerajšnji seji Lige narodov Ja bil aprejet predlog, da sa Tur | čijs povabi na prldružitav. Pni hod bivšega ameriškega državnsgs tajnika Frank B. Kslloga, avtorja mirovnega pak ta, je bil anačilnost dnsvs. Pri šel Je v spremstvu ameriške de lagscljs ns razorožttvenl konferenci ln je bil sprsjst z navdu šsniml ovacljaml. Bedsj so v U-ku priprava za prireditev velikega banketa nJemu v počast, na katerem naj bi on govoril v pri log resnični raaorošltvl. Carigrad, 7. Jul. — Turčija je aprajela povabilo glede vstopa v Ligo narodov na izredni seji državne zbornice. Povabilo je bilo sprejeto z navdušenjem in z veliko večino glasov. Naval ia aawyarkka trge-vho Kos jat deklet ranjenih, ko Je nad dva tisoč žensk skušalo dobili službo v trgovini New Vork, 7. jul.—Nsd dvs tisoč žsnsk js včeraj navalilo na neko oblačilno trgovino v Bron zu, ko Je U naznanila, da potrebuje 40 prodajalk samo za *n dan. Vse ženske so skušale priti v trgovino, pri Um pa so priti skale one v ospredju ob šipe v Izložbenem oknu, kl so se strle ln obrezale enajst deklet, od katerih so morsl I dve odpeljst! v bolnišnico. Nssnsnjeno Je bilo, ds b rfkdo ne fco jgatel v Amertki! Res, mar sikateri rojak se je v predvoj nih in »ovojnih ftaeih dokopal do lepega premoženja — ampak ■s Žuljavimi rokami, z garanjem vfebrtkah, plevšHi in red- • i M rez_ 2'«. LlVl AAKiijl«! "»»/v/l mkth jetni" SezT bilo - tiste čarobne dežele, -kjer j -oma več zazluiil kakor bi bil zadostuje, da *i «o^k poželi mogel zaslužii dume, Ma, ali vae ga dobrega in lepega - *n\* vo^edali, kojko i^jeiVja, Ulje se izpolni; ta pravljična | znoja jn lzžete ifcrlj ! dežela vsega mogočo, če repuMikandkl gangeži zkuhajo kakšno sea-sacljo v prihodnjih dveh mesecih. Obligacij nimajo glede prohibicijo. Velikim bankirjem in ostalim magnatom, ki drže kampanjsko mošnje, je vsoeeo, če oe papirnata prohiblcija pokoplje jutri ell čez sto Set. V ostelem, kekor veste, nI fundementalne razlike mod starima gangama; v ostalem jo sam 1>luff, gole besedo, ki jih izftreaajo šo de-. set let Js. A baš ta bluff je tisti balaetn, ki teko rad učinkuje ne ignorantne ameriško meoe. Nevedna masa ušiva, če posluša peovke 4n prepir, nič ne pomisli, odkod to izvira in tekaj; ne vidi, da Je to Igra, ki so izplačajo ne etoeh straneh. Profesionalni blufferjl ne republikanski in demokratski strani so plečeai ze gvo-je mojatrako bluffanje. To jo njihov poklic. Mara tega ne vidi, zato neseda. Ker nevedno poolnše le-eno otran ln tej verjetno, je meaa prepričana, da je ne oni strani angelček, na drngi pe hudič. Kdor je pemeten, bo poslušni obe atranl ln kmalu bo lahke spoznal, da so ne obeh straneh lašidkl. Resnica se najlažje spozna, če pogledamo malo nazej v zgodovino. Za vse politične tn ekonomske lumperlje v Ameriki je bila odgovorna ena aH druga genga. ki ete al danes spet v laseh. Depresije ln ekonomska krlae, večja ali manjša, se ponavlja le sto let. Režim vsake stranke, republikanske ali demo-krateke, se jo zaključil a krizo. V "zadnjem desetletju 19. stoletja Je bila demokratska kriza pod Clevolandom. Sledil je republikanski režim, ki se je zaključil s Taf-tom in krizo v letih 1907 in 19flft. Nato Je prišel Wilsonov demokratski režim ln z njim dve manjši krizi, svetovna vojna, divje perse-kucije in uničevanje kapitala na debelo. Nasledil ga je republikanski rešim s največjimi ko-ru pri jam i v ameriški zgodovini, ki zdaj zaključuje svojo dvanajstletno dobo z največjo krioo v zgodovini. V zadnjih štiridesetih letih sta bile dva demokratska ln dva republikanska re-Mara—in dve veliki ter štiri manjše krizo. Prohibicijo je sprejel republikanski kongres pod demokratskim predsednikom; osemnajsti emrndment jo delo demokratskega senatorja (thepperda iz Teaasa). Iz tega je Jasno, da sta obe vladejoči politični gangl enako odgovorni za gospoderake in socialne namere v Ameriki. Obe gangi enako verno r Hitita kepitaiizmu ln mednarodni reakciji. Obe sta aa oh rano starih razmer in ekonomu koga izkoriščanja delavcev ln farmarjev. Ali more ameriško delovat vo po tolikih lakeš-njah ie udarcih še seupett eni aH drugI gangi7 Ali mere zaupati demokratski gangl. ki zdaj sili v vlado in bluffa ljudi s starimi, nanovo prepleskanlmi frazami in lažmi? Na mogoče, oko ni to delavatvo skrajno otopelo, oslepelo in se je drWlo vsakega aj ... dolarja, ki oo ga poslali tja onostran svojcem? Niso. Naoprot-no: pohvalili ao ae, a Jo današnjo tekono al no k^to -r bi janje In nehanje njih nikakor ne bi dala spraviti v sklad % našimi etičnimi in mo-,žalnimi nečdli. Tode tukaj je dežela "grobega indi-vidttalizma" fn U stvor se pre-kleto mek) biHga za vsa etična in moralna načela, Wla že taka Zli teka. flaj še velja pri nas načelo: Business nima duše. 'Na kakšne načine so "podjet- nair obogateli? Nekateri so se__ "postavili na noge" v predvojni;] prtovo#i dobi, šio eo bila vrata tega "pa-1 ^ redita" na ftrbko odprta prise ncem; te priseljence so ne- Cerloe Ijenc usnll ; te prizelj no ikkeriščali njihovi Ptctur« G. Devila, ki je prvi strmoglavil čilejako vlado in si psedeedništvo. Kaano-oo njega strmogUvili, e je *as»j, zdej pe spet poro-de ie _ mnogih, mnogih primerih beraško eksistenco. Dolarji zo bili v Ameriki, to je ree, imamo jih ie danes — ampak kako teiko jih je bilo tren —u^u, ... --- lastni rojaki "salunarji", trgov-Ujeni "visoki ^vljenski «tan stari domo- nost: neki nesrečen ponos,-ld mu norcu, ki ga je zdravnik v biaznici vprašal, kako to, dajo prišel v umobolnico. "Jez pravim, de zem pameten in eni aorci, ljudje pa trdijo, da zo oni psfnetni in j*z norec — in večina Je kakopak zmage-la." In U naš .zaupljivi, lahko-vegni človek v stari domovini je ze razkozavanje sirovega mesa. organ, ki ga mnogi smatrajo za odvišnega in si ga i-1 ga iz tega vzroka dajo izrezati. ;Pri živalih pa - miš ampak dolg je na njem, je drugače. Slepo črevo je pn n)ih mnogo dal- - |maa, ampe« ---, wt | ^ kakor pri čloVfku ter ima nai0g0 izvleči iz vlaken rastlinske hrane kolikor mogoče dosti hranljivih snovi. < Reči, ki se nam torej v mnogih pogledih vidijo nepotrebne, imajo vendarle svoj vzrok in •pravico do obstoja. Narava Je dala človeku gotovo vsak ud za nekaj, človek pa se je po-mehkužil in mnoge tako preoblikoval, da so mu dandanašnji odveč. Sterilizaciji dražbi šfoHjmh tipov avici, kaj in kak- ({ti ga bodo vzeli. Imel si avto Ukine je ie denes In takina bo hrane, za obleko se jim je zdelo tekemu poštenemu človeku za-, moreš kupiti. , . .... ■ „, I ■■ j • i ___ l ___ . . ■ i ..m. _____111 11.. nanar vze dotlej, dokler ameriikl človek ne doživi revolucije v glavi toda naš človek v stari domovini jo nI videl teke, on zi je uztveril svojo oliko o tej de škoda denarja laNko pošiljali f ■d seb M samo da so denar — domov! brisal pod n0s; si mi, ne pi In med seboj so ti reveži tekmo-, ra(Uia, zato vali, kdo bo poslal več svojcem v domovini — z "rezati" topi! Ampak drugim ieli, oliko, ki je bila prijetne ne zo ee ponoano bahali! In oporni- Ameriki! Ti oko — ljudje res tako radi pimo sami sebe z varljivimi zli-A, ki jih nikekor nI mogoče opraviti v zklad z resničnostjo. Vendar — našemu človeku Um, onokraj, v čezt povodeno njem se, da se jo večkrat zgodilo, da ti je kdo izmed Jbrezpoeel-nih sposodil per dooetakov od "srečnejšega" tovariša, da Jfii je poalal domov! Neki hrvaški rojak je stalno delal dve leti, de- — to elepeče, varljiv zltke zi aft'J mr pošiljal domov doni, eem pe uztveril zem, neodvizito, zvoje-1 stradzl, dokler si ni kpnšno nz- [ m jO zevreči, .v ti jkruti resnici ti Je lovil z obnij d voljne. DrugI zo jo ma nzellkall na prozernl trak pred očmi in ta naš človek jo te sliko, to o» čarljivo feto morgano čarobne devete doiole vzljubil, se tolašil z njo v teških dneh in ker je bi tolelbe potreben, st UJ zllkl nI in nI teegel odreči In jo zeVTeČi NI hotel pogledetl v obrez — rajši feto morgano Tode poskusimo ei polteno edk govoriti ne vpraiahje: Kdo pa je prav ae prav tUil zlobnež aH poredne«, ki je šefliaslikat pred oči toga našega človoke to lažno sliko "peradile Ameriko"? Takole al bomo dogovorili: Noj prej in v prvi v roti agegtje pe robrodnih družb, ki ao iz Amerike trpinov In trptyenja napravili "paradiž Ameriko*', se no teto, da bi s tem nudili tolažbe In upanja našemu revnemu kmetu ali delavcu, šgHMm zgolj taradi dobička Nu. neš človek Je tej sliki verjel ter ta Čel zasledovati čarobno feto mozgano. Sem v Ameriko, v ia "paradiž" ji je sledil. In kaj jo našel tu? EJ, Ukoj v New Torku oo se njegove sanje o "obljubljeni deželi" razblinilo ob dotiku krute resničnosti in potem se jo lo življenje, ki jo bile le pro-večkrat ia preveč podobno paa-Toda — ali je U neš Izpovedal *vojtvm v do- vzeli so ti ga — ali pa ti otoji v raži, ker nimaš denarja za bencin. Sest zob ni zadostovalo tebi in tvoji družini pred nekaj leti — zdaj zadostujejo za tvoja„| bratovo in sinovo družino; tako se boste cenejše prerinili-zkozi ta težki čas^ Koliko stvari je bilo, o katerih so te agentje in reklama prepričali, da so ti neobhodno potrebne — danes lahko Bhajaš brez njih, ker jih pač ne "Eh, nevoščljiv mi toga pa- zeto kaže npak jaz , ki Ved. kopeli Jrftfke ter ze vrnil v do^ movino umirat! To je zgolj eden primer. I)e-belo, trikrat debol^ knjigo Vzelo, da bi.mogla pogoltniti vase vso take tn podobne primero it zgorfovliffe naše imltfracije Ameriki. Kot voU so garali, ri eo pomanjkanje, ceh) štra-to domaČim |v etfirl ktaj pa to pisali: ,fLepo (nom Je. pro se usm godi. Vsega imamo y izeHiliu." — ln ^ovok v lUrl domovini je,-kakopak, zahrepe-nOl po tej Čudoviti deželi em stran norja. To ^e bilo popo nome mrevno. t Po letih so^zečell prihajati V alare »domovino obiskovalci iz Amerik^ S seboj so prinooli več, drugi menj denarja, ai niso povedali resnice o I JCej še! z obema .ro- š, de je tam ela-rajši verjamem odo samo hvalo o Takšen vtis zem odnesel iz etere domovine tudi jaz (lani). .Pravil zem, da Je Aeaerika no-. povodeno. Ne Frigidovo vprašanje: "Toda ali res niti dobre volje nikjer ni več pri nss?" a se ml zdi nz mestu odgovor: Vso kaše. de je doelej ni bilo. / vQt% y en ^f * i je Težko ee ,h sanj, od tu ie trnba zopet ponoviti: smo šHrLvi v veliki meri nil sami. ml tukaj v^Amerlki, 1d hodimo aa |^N||e v sUro domo-ae bm Miamo in *tro-adetn pesek v ,d&i ! o, ko oe vrnemo, prav imo : "V " V5S kekor v zUri p^ravi tako? - za-?Ne, ga obisk jih krize Ae ni peštpe-edi Ameri vredne. Biti As ne mantka OV bednih šaM; U zil-šivlmo, XH »o todi i šodl eo oe Hšeg ti zadnje — »n družabne kri se se no make in Tleti, toliko opevam ' Umobolniki, pijanci in zločinci sUnejo drŽave vsako leto ogromne vsote, ln ker je dokazano, da se dvakrat hitrejše razmnožujejo normalni ljudje, njih šteVilo naglo na-Tako se dogaja, da je prav tistih, ki bi moralo biti čedalje manj, vedno več. To dejstvo je povzročilo, da so začele mnoge države razmišljati o Um, naj li dajo zdravniku pooblastilo, da poeeže med U ljudi in jih štori nesposobne za razmnoževanje? Ni jih malo, ki zagovarjajo načelo, da bi se morali sUrilizirsti vsi moški in ženske, ki spravljajo na svet degenerirano potomstvo s podedovanimi boleznimi in lastnostmi. Postopek ni prav nič nevaren. Operacija onesposobi moškega ali žen-Sko za očetovstvo ali maUrinstvo in stvar je končana. , Metode sUrilizaclje pa ao različne. Zaenkrat se prakticira sterilizacija samo pri tistih, ki jih kaže brezpogojno iztrebiti glede na potomstvo. Praktičneje izkušnje kažejo, da se poslužuje sterilizacije ie polovica ameriških držav. V Ameriki oo do lani ztorilizirali 11,000 oseb. Tudi v nekaterih evropskih državeh se uporablja sterilizacijska metoda, vender doslej Še izjemoma. Zdravniki rami ae doslej izjavljajo za fakulUtivno sterilizalijo. Ampak pro-r blem je v Um, da se pojavljate težave steri-Mtearijskega postopka šole potem, ko stoji pacient že pred zdravnikom, ki mu je naložena operacija. Tu pa nasUnejo čezto konflikti najdalekosežnejiega pomena. Po načelih, ki jih danes propagirajo, bi moral zapezti sterilizaciji tudi oče velikega skladatelja Beethovns in svet bi bil v tem primeru prikrajien za genija, ki mu ni dvojnika. V pogledu sterilizecije in presoje takšnih primerov, ki pridejo v poštev ze U postov«-k. zi torej znanost ie danes ni edina. Tudi tisti, ki zagovarjajo princip sterilizacije, eo zelo previdni, kajti to početje je zelo odgovarns stvar in se končno lahko konče s keUstrofo za človeški rod. AH lahko domnevamo, kako dolgo bomo živeli? a Prof. dr. BernsUinu v Gottingenu oe je posrečilo važno odkritje, ki naj nam omogoči sklepanje. kako dolgo bomo predvidno živeli. Sta ranje se, kekor zneno, pri človeku opaža ns V^eti organov, Uko n. pr. na laseh, ki začn<» slveti, pa tudi ne očeh, ki vedno bolj i>e**r človek postaja dalekoviden; očesna leča namreč očesoma odreveni. Ker se v njej naberejo, v zvezi s preanavijanjem, neke snovi, se ne more več vzbuditi, kar je potrebno sa gledanje oj-kovič imel stike-s komunistično centralo na, Dunaju ln da je or-gimiaaoijo agilno širil, dokler ni obsegala članov, ki sedijo -na zatožni klopi. Obramba šeneev, da ni šlo za resne vi ve, ne drži. Pripravljali so po lin imeli so še določen %an vae pripravljeno. Da ae poč ni izvršil, ni zaviaelo od njih lje, marveč od vodje, ki je p za nekaj ča^a prekriti 1. In Še sama priprava je po zakonu o zaščiti države kaznjiva. Drugo vprašanje je kaki in kumice odlične gospode vele poaesdnice Globočnik. — Osobi-ta nam je Čast, da k tej naši slavi pozivamo ava bratska društva. odličnike i naše ugledno gradjanstvo, da bl u večem številu Isveljeo priti, te svojim pri-suatvom uzveličali to našo slavo. Vse mile učesnlke prosimo, da Mnam svoj ddlaz izvoljeli najav ttl, da zamoremo temelito vm priprave za ugodan beravak v nŠflaUf «a boravljenom mestu Kostanjevica na Kriti pravovre-meno odpraviti. Ujedno prosimo vsa bratska društva m prijatelje kateri šelljo kod posvete «agfea*t mesto alatnega čevla darovati ga humanitarni savod 60 Din kateri *avod naj bi sluiil ne samo uptfor. gardi nego sa celo Slovenijo in celo Hrvatsko, u slučaju bolezni za oporavak v zavodu. Uvjereni da Če naša bratska društva, odličnici in ugledno gradjanstvo, u večem Številu, tem našem poklicu rado se odzvati in uzveličati tlm našu proslavu kličemo: Dobro nam dožli mili gosti/' . , . •Potem: "Raspored svečanosti: tT nedelj u, dne 26. juna Srečanja in pogovori < pisateljem Louisom Adamičev Piše Mile Klopčič 1) Doček gostij u kateri pri-I deju lz vtakom db 7 url u Brežrt-.... . 1M.W, . fl^ce 111 iz Zagreba pričekuje me-' uspeh bi «nel-puč. Naj bi trajal Lčangkft da v Kostanjevici magari samo kako uro, dve, za-^ ob 7 Uri pobegnili h ljJuWOTt kod mcrtne^ otopa. kot komunlrtlft. un»kM %,p»n.tva a *>dbem. S) Fradatav. mm goatlma ^»bil mnogo. Zt acto ».luž,j« b) kum|ce £l>ta*)o kuen! Za m«d.rj« 4) J 10 ur|.^B1!ak druHtv. Mt^TSk »v. mali po malom ptacu I« da in poraAaika Altalerja MhU- ko ^ u crkvu Sv smrtno kasen, u oatale ali-1 - ^ »i • • •"«) PMHje »več.nih nu. Podoficirji n^ ae toMK*^ črkovnih obreda »rajo. če mUm.odU4., d^ao »kri-U ^^ ^^ ^ vaU. j« pobegnil, naj ae obsodi in con- 'tf™ toillcaoo xa£eli J. ^ voSti branilci ob^noev. mer "jugoslovanskega jeziki." Recept sa njegovo pridobivanje? ' Imeni dveh iensk, ki sta ee po- skem narodu^ slovenskem naro-razpraVi se pogosto imenujeta du, srbskem narodu, češ, zdaj Kakšen je "jngoslovenski ■■j^ jezik?" I Tako-le: vzemite skvarjeno slo- Ljubljana, 1». junija 1982.' venŠčino in skvarjeno hrvaščl-Vlada generala 2ivkoviča je t no> dodajte nekaj nemških ocvir-Ukazom izpremenlla naslov dr-1 kov, pa imata najčistejll jutfo-žave v Jugoslavijo, obenem pa1 slovenski jezik, z ukazi prepovadšla narodne si- A tega reSpta nikar ne u postave, cenzsrrji so po vladnih na- rftbljajte. Lahlco se vam telo-vodilih prepovedovali in še pre-|dec obrne in jezik zavozlja. povedujejo govoriti o hrvat- emo Jugoslovani in tvorimo ju- znali z zarotniki in sta bili v vso* goslovenskf narod. Z ukazom afero uvedeni. Poročnika Miloj- Bfcer narodnostne razlike nl-kovič in Altaler sta baje celo ti-kdar ne dajo odpraviti; narod sto noč v hotelu Meran pred Milo j kovičevim samomorom govorila z obema ženskama.) Surdilovič tudi, da je popolnoma nedolžen. Obtoženi podofkirji trdijo vsi, da so morali poročniku Atanas-koviču priseči na revolver zvestoba. AtanaakoviČ jim je govo» ril, da ga hočejo napasti neki civilisti in da bo potreboval njih pomoči. O zaroti niso vedeli nič. Po zaključenem zasliševanju obtožencev ae je pričelo zasliševanje glavnih prič — višjih ofi cirjev, ki so zaroto po denunci jantih odkrili ter zarotnike aretirali. Prvi je bil zaslišan komandant 45. pešpolka v Mariboru polkov nik Lulič. Izpovedal je, kako mu je kapetan ^aumovIČ prine-i sel raport o zarotnikih in kako je potem šel sam k major jo Džokiču. Vprašal ga je, kaj ve o komunistični organizaciji pamizonu, in major mu je Izročil tajno razmnoženi letak na vojake. O vodji poročniku Miloj koviču izjavlja komandant, da V Savo je padel po nesreči $11 pa skočil iz samomorilnega namena 184etnJ brivski vijenec Stanko Sobat, doma iz UttAa in iislužben pri nekem brivekem I . tii. . mojstru v Trbovljah. V',Sevnici nostnih -mej ni mogoče zatajiti, gQ pp6o-litiki, raketirjih hi Črncih, lite-ratih in buUegerjih. Ko je govoril o raketirjih, je omenil tudi Undberghov pri mer. Tedaj amo baš čitali v listih, da so našli Llndberghove ga otroka ubitega. In je raslo-žil nekako tako-le! "Amerika je dežela najhujše ga indivlduahsma, še včeraj Je bila dešela neverjetnih možno sli. Resnične so pogoste anok dote o ljudeh, ki so is nič prišl do milijonarjev ali milijonar skih isnajditeljev. Zato v Ame riki do nedavna tudi nismo poznali kakega čuta kolektivizma potrebe organisiranja v množi cah bodisi v takem ali drugač nem gibanju. Največ potrebe do organiziranja, do kolektivne borbe za avoj obstoj bi moral imeti pač delavci, vendar delav skega na vaiiko organiziranega gibanja ameriških delavcev prav sa prav nimamo. Zanje Je bila Amerika prav tako dežela vseh molnristi. Drugače je s delavci priseljenci. TI so po večini or-ganisitoni in menda ne pretiravam preveč, če trdim, da tvorijo steber solidnega delavskega gibanja v USA prav organizacije priseljenih delavcev. Toda Amerika je polagoma nehala biti dežela, kjer lahko Čez noč slečeš to suknjo ln oblečeš drugo ter stopiš na cesto kot "človek % uspehom," zožile so se zakonite motnosti obogatitve—sakaj denar dela človeka—ln zato so tisti, ki se niso hoteli -ustaviti v avojem ameriškem tempu na poti do uspehov, stopili čez plotove legalnosti ter sačell s svojim bisnisom "pod semljo." ,Tako so se organizirali raketirji in sicer—kot pravi trgovci—kar po panogah. Dobro so organizirani, njih bilance izkazujejo mili-onp, njih poslovanje teče gladko,' le tu pa tam Je treba koga fcbltl. Izsiljevanje denarja s ugrab-janjem otrok nI nova metoda. Llndberghov otrok nI prvi niti sadnji qtrok, ki so ga raketirji kdaj ugrabili. Le da je bil Indberghov otrok najslavnejši otrok sveta . . ." "Amerike prav za prav," je hotel nekdo pripomniti, pa ga je prehitel Adamič: "Američani smatrajo pač svojo deželo zs svet . . , Lhidberg hov otrok Je bil v Ameriki obo-fcevan od purgerjev kot otrok "najsrečnejšega para" na svetu. No, in raketirji so ugrabili prav tega otroka in prav H otroka so ubili, kakor hitro je Llndbergh stvar prijavil polici ji. 6 tem so hoteli dati nauk vsem ameriškim bogatašem: "Ce vam ugrabimo otrokp, ne jav Ijajte tega policiji. Mi smo tu, nami se pobotajte sa višino odkupnin«, pa vam bomo otroka manjkanju, pa se jih nihče ne npomni. Delavski listi so pisali mnogo o tem in porabili so to dogodbo za ponovno utrjevanje raaredne zavesti," "Kako pa, gospod Adamič, delavske strokovne organizacije? Ali niso raketirji ustanovili tudi nekatere strokovne organizacije med delavci, oziroma da so strokovne organizacije, kl raketir-ako, z izsiljevanjem vodijo svo-e posle s podjetniki?" Da, tudi to pozna Amerika. Metoda raketirstva se je uvedla irav "uspelo" maraikam. Zače-e so se te organizacije—kl pa niso strokovne organizacije take sorle, kot jih poanate med delavstvom v Evropi—menda med vojno v New Yorku. Pristaniški delavci, nakladate! smodnl-a, so kuj lahko zapretlll delodajalcem s štrajkl, kar vojnim ferantom ne bl bilo všeč, saj e bil sanje čas konjunkture. Pa so voditelji teh "strokovnih" organizacij izrabljali svoj položaj n konjunkturo ter Isslljevall is ferantov velike vsote, sicer niso jamčili sa točnost dela ln so groslll s Štrajkl. A ti pojavi is-glnjajo," , t "Kaj pa razred proletariata, tistega zavednega, organiziranega proletariata, ki al je v svestl, da je nosilec novega družabnega reda, VI mora slediti tej dobi go-spodarskega nered«—ali Je v Ameriki tak proletarskl rasred formiran In organlslran 7" Adamič odgovori takoj; "Po mojem se tak proletavakl razred, ostro ločen ed vseh osta-Ih slftjev in kapitalističnega razreda, kl si je v svastl, da Je razred in dn ni mostu med njim n drugimi—Šele snuje. P««d oti—pa Čeprav Je bil Industrijski razvoj Amerike že dosegel svoj višek—res v Ameriki nI bl-formiranega proletarskega rasreda, kakršnega poina Kvm-pa. Zdaj pa sn se tiste pravljične možnoatl (spreminjanja usod posameznikov sprhnile, raketir- vrnili pdravega ln čilega. Ce pa javite zadevo policiji, vam ga ubijemo! Zdaj veste!"—'Tako si jaz-razlagam to afero, o kale ri svetovni tlak Uko mnogo po roča, ne porctfa pa o milijonih odraslih in otrok, kl stradajo In umirajo od lakote ln trpljenja IJfgrabljenje, Llndberghovoga otroka pa Ima tudi velike socialne posledice, Llndberghov otrok Je bil nekaj bolan ln sme Je vživati le od sdrsvnlkov predpisano dleto. Ko js bil otrok ugrabljen, so po listih In prsko radio postsj rsssnsnili po vse, Amsrlkl otrokovo dlsto ter prosili ropsrjs, naj dajejo otroku jesti samo te.ls Jedi ... In so našteli vse mogoče jedi, ki Jih preprost ameriški Človek qtti ne poana. ln milijonske mnftftic* slabo plačanih, hlrajočlh delav cev In sestradanih brezposelni so se vpraševale: idkaj pa naš otrok ne more imeti takih Jed zakaj pa naši otroci hirajo v po- dine ni vet Uko "obrajUn," zameril se Jim je s nekaterimi na-sori In nastopi, sa katere so mu ploskali najhujši meščani. Kot pisatelj pa Je bolj aglUtor kot umetnik, kar polagoma utruja. Do zadnje žlice popoln Američan pa Je Sinclair Lewls. Ta Je v svojih delih podal neusmiljene fotografije ameriškega purgar-ja.M « Tako je tekel razgovor bres preatailka, vprašanj nI smanj-kslo, in na vsa je odgovarjal Adamič Uko točno in včasi selo duhovito, da ga je bilo res veselje poslušati. "Je tudi tam* postala kinematografija taka Industrija, da ojrraia gledališče T "Menda nikjer tako kot v Ameriki, V New Yorku ao bili v nekem delu meeU sami teatri, sdaj 1« tam nsšteto kinematografov, gledaiišša nobenega. Film ifstreza Instinktom publike," In zakaj hodijo v kino? Razlog ju pač isti kot v Evropi, kjer vrtijo kino*operete, tlagane ln soprne do skrajnosti: sa saba-vo, da ljudje "posabljo na skrbi," Adamič pa je to povedal tako, kakor pove pač on: "Ljudje hodijo pač aato v kino, da se snebijo samega sebe." Je mogoče bolj natanko zadeti žebclj ha glavo? Tako-le Je odgovarjal, dokler nismo bili vsi skupaj kar utrujeni. Okrog pol dveh tjutraj smo spremili Adamiča in njegovo leno do hotela. (Nsdaljnjl dopis .letii.) Blvil iillftkl mMk »o- miši m^gvsps Je deoarja Čaka p 1« unljsks blagajne Waahtngton, C. — (fV) — Dale Bvane. bivši tajnik ln J>la-- ^ . u wrgajnlk unije strojnih Inženlr- stvo ne bo F«spevalo ve^ Uko kot jov kl ^ Mrt(^rAn lansko v času rajske Amerike, braipo- ^ )n ^i^njcn iv ursda, Je Mine armade Iščejo novih poti M d4gtflktn#in ipo. In—kakor je Amerika naglo šla *nan krivim, da je poneverll fe je med oficlcjr^lo rinil v«,|| U jugoslovenski Jezik. Ro ospredje in da se mu je zdel že delj časa sumUlv. Obtoženi Altaler je brez dvoma pomagal Ml-loj koviču pri begu. Revolver "mo MIlojkoviču odvzeli, torej Ka v celici ni imel. Ce pa ga je res Imel, mu ga je dal pač AIU-ler sam. , Naslednja priča, komandantov pomočnik polkovnik Dedlnac "pisuje, kako je aretiral poročnika Milojkoviča. Ko je prišel s "tražo na njegovo stanovanje, je Milojkovič še spal. Na nočni "marici je imel nabit revolver. Ko so ga prebudili, je Milojkovič takoj segel.po revolverju na o-marici. Gotovo bi streljal. A ker revolverja nI bilo, se Je mirno vdal. Nato j« bil zaslišan kapetan Ntumovič, ki je prvi javil z ra-ik rtom komandanta vso zaroto, ''ravt da mu Je o vsem tem major Džokič pripovedoval. Potem takem je major Džokič izdal za- dal j ubi v Kostanjevici na Dolenjskem, ki so zbrani v društvih "Uniformirana meščan-ska garda" in "Strelska družina" prirejajo ta mesec svoj praznik z razvitjem prapora. Za to svojo slav nost so Izdali vabilo v jeziku, kl Je sicer nam neznan, s je* vsekakor tlati razglašeni Jugoslovenski jezik . . . To Je menda tudi prva Uka iw-blikacija, in bo v zgodovini na-sUnka. jugoslovenskegs Jeziks ostala važna listina. Vabilo se glasi Ukole: "Uniformirana m e ščis n -ska garda in savezna streljač-ka družina Kostanjevk a na Kr-k| _ P. n. bratska društva in meščani Kostanjevice dne 2* Ju-na 1932 leta obe vit čemo slavo naše društvene zastavepod po-krovltelstvom ns*<-gs Kkscelen-co Brigadnegs Generala I. I o-povlča in Predsjednika oUast-| n# streliaške družine Ui«"l» .......... ilDS OrsMkraiJe m Maja. da Js Ml njtfcov kenvn^iH sšrkvs M)šl kol rep«Mlksn«kl. dMMkratJs ao predajali rele stojišče sa ceno dobrega sedeža/ v svojem tehniškem $82,000 iz sklada le erganlsacl- vagor, Uko bo nsg^sdrvslaln^ MakAimallul ^un za U preže drvi navzdol. Sredi tega kao- ;t . , d t ^Mr*, sa ie menda res vse ureja. Tisti Ji lumpenproistarlat bo segnll, ma- »vans e bil tajnik omanjene II podjetniki propadajo, krta. in fe^ brespoaelnost ustvarjaU J^nt v konture proletariata kot razrs- ^n. Kra^l boji v ow- da, čigar edina naloga Je borba." J^eUI *****r nI hoUl "Kai oa mislite o Rusiji?" Kvans pojasniti rasnih flnanč- ne Amerlka transakcij eksekutlvi kot so , Tininima (^stl Je da s! P"^' w ^OVsdll do .ovietsSa^^ Rj^ gL^Hko Preiskave, ki je rezullrala v od- rasli a z ameriško n^to V ^avltvl. Obtožba radi ponsver- temjeiM^KloITnaA^H bila v^-^nejekoje je le v tem, da ttusijs pri Uh- P^ »» d*n' ** ničnem razvoju n« pozablja člo-1 *"bll vsllke vsoto pri konjskih veke, dočlm je Amerika v dlrkuh. nem tempu popolnoma posablja- «VS»SOV »agovonilk e sicer la človeka fn oboževala sam* ŠU- Pff*®*^ ** kllpnt u- Vilke produkcije ln#kon«uma, kij učil denar organizacije v Med Intelektualci in posebno pl- »v«J čekovni račun, toda kaane-sateljl Je mnogo zsnlmknja M i; «» i« »»ročll p^dsednlku Ar-Rusijo, Posebno Drelser ln Dos thur Huddellu, ki Je vodil stsv-Pasaos sU postsla ksr vodltslja ko Inženirjev v Clevslandu, Ker mlsde revolucionarne generacije Je Huddell pred nekaj tedn u-InUlektuslcav, ki je skrajno le- mrl, so naatopill nekaUri člani vlčarsks. Upttm Himlair od mla- Mnljs is Dstroita kot priče, ln 1 Ujavlis, da Ja Huddsll v pogovorih z njimi priznal, da Je prejemal denar od Evansa sa časa starke. Huddell je nenadno umri dva tedna potem, ko Je komaj ušel smrti, ko Je neki nepoznan poboj nik oddal vsč strelov nanj v neki resUvrseijl v Waahlngto-nu, kjer Js obsdoval s nekim drugim ursdnikom njegove unije. Vsota IttMKK), katero Js E-vans ponevsrll, prsd^UvlJa le majhen del izgube, katero Je u-trpela unija, ko Je bil Kvans njen Ujnik-blagajnU. Telefonski Irusl se upira državni komisiji Chieago, — Illinois Teleidione kompsmjs ss še osem ist uspešno bori proti prfcadevanju oblasti zs snišanje telefonskih pri-stojb^. Na zveznem sodišču je zastopnik dršavne javnonapravna komisije Thomlin izpovedal, da se Je drušba uprla pregledu poslovnih knjig po komisiji. Boj proti trustu s strani oblasti j« le farsa. Mesto Chicagu Je potrošilo že več jniMJopav v tem "boju" brez nsjmanjšaga rezultat* Družba (ma le vedno proUkcijo sodnUsks petpovsdi, katero Je dobila pred več Ittl. Zunanji opszovajec teh legalnih manevrov tkibi vtis. da Je U boj proti telefonskemu (rustu dr mi i dUtrfkt, ker zapravlja- se Imeli dovolj prsinlh sanlUrni jo milijone brez hasni. POTEK, 8. JULIJA _ P R O 8 V E T X ■ i " Ali je mogel priznati, da mu bo sama bojazen pred tovariše-vo mržnjo delala njiju vsakdanje sestanke neznosne, to pa v dramatičnem položaju, kar bi nevAočno podžigalo njegovo domišljijo? Ne roganja, ne smeš-nostl ni trpel. "Torej?" je zmagovito izvabil ravnatelj njegov umik. "Pamet v roke vzemite, (dečko. Rasaena-cov obraz vam ni pogodu? Mar naj zato razderem pogodbo z njim? . . Pergeval je pa£ ukrenil vse za varnost in priporočil to in ono režiserju. "Sami nabijte pištole in ne puščajte jih brez nadzorstva. Razumeli? Potem pa se boste preverili, preden nastopi, da Raseenac ni oborožen . . . Da, lahko bi mu prišlo na um, da bi zamenjal pištolo za ono, ki mu jo priči izročita, kadar se bijeva. Morda bi mi hotel napraviti šalo . . . Pazite! Odgovorni boste vi Režiserja je prepričal, kakor je upal. Toda to ga je samo napol pomirilo. V življenjskih dogodivščinah, pa naj si bodo še tako predvidene in pripravljene, ostane še zmerom mrvica "ne-težnin". V našem primeru <00 bile to nakane, ki jih je morda koval Raasenac in se jih je moral Pergeval po pravici bati. Seveda, čo m je neznatni glu-mec držal v posebni razdalji nasproti slavnemu možu, kakršen je bil postal njegov bivši tekmec, je samo posnemal ostalo četo. Vendar je bila vmes različica. Drugi so se uklanjall s pota spoštljivo, skoraj prihuljeno. Ako f>a so, mu je Raseenac umikal, je delal tako, kakor bi mu hrbet obračal in kakor da ga ne pozna. To vedenje bi bilo v vsakem drugem položaju za trdno užalilo Pergevala v njegovem občutljivem samoljubu. V tem je videl samo znak žilave jeze hi trdovratne sovražnosti. To ga je tem bolj zaskrbelo, ker jd že koj prvi večer na pozornici med njunjm dialogom Raseenac iSprevrgel svojo hlsd- Za kratek čas Up ton 8inelair Neprestovoljno priznanje Gospa Kovačka: "Kaj tudi n« kadi?" Gospa Strnadka: "Že, kakšno smotko sem in tja, kadar mu ko-silo dobro tekne — a nikdar več kakor enkrat na teden." Mlad škotski par je bil na ž«, nitovanjekem potovanju. On je kupil tablico čokolade, Odlomil košček sebi in en kottek njej, ostanek pa je vtaknil v iep: "To pa sa najine otroke!" Za Protvšto prevel Buri NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Znamenje (Jone 30, 1932,), pomeni da tub jo naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Ma ao ustavimo. Ako Usta ao prejmete, jo mogoče uatavljen, ker al bil plačan. Ako jo val list plačan la ga ao prejmete. Jo mogel* slove! pUl^^lu^dopMico navedite stari la novi naslov. Naši zaotopilkl ao vsi društveni tajniki te drugI zastopal. ki, pri katerih lahko plačate m-ročnino. Naročnina sa celo leto Je M.00 in sa pol leta pe 93.00. Člani 8NPJ doplačajo |4J0 n loto, sa pol leta 9&40. Zst mesto Chicago in Cleero sa Isto 97.60, pol leta 93.75, sa člane $6.30. Za Evropo stane n pol lota $4.50, sn vas loto pa 99.00. Tedalk stane sa Evropo 91.70. Člani doplačajo samo 91.00 ss poštnino. Mladinski List stane sa celo leto 91.20. Uprarniitvo "PROSVETA" 2657 8. Lnwndale AveM Chicago Po sklopa t. rodno konvencij« ee sada) lahko aaroči aa Ust Prosveta la prišteje eden, dva ali tri Oaas Is ene draUne la Is sasgs naslova k ea« naročnini. List Prosveta stane ss vse enako, sa liane aH nečlan* $«.00 ss •os letno naročnino. Ker pa člani ie plačaj« pri aasssisata flJO ss tedalk, se Jha to prišteje k naročnini. Ml prištejemo «n«ga. dva ali tri člaa« la ene družine k eai naročnini. Torej aedsj al vsroka, reči, da J« list pre« drag ss člene 8. N. P. J. List Proevete J« vašs lastnina la retovo Je akoro v vsaki drvita! nekdo, Id M rad čital list vsik dan. Tor«J aedaj Imate priliko, da se tadi VI naročit« aa dnevnik Proevete. Ceas Usta Prosveta J«: Za Zdrai. driave la Kanado SOJO Za Cieere la Chicago Ja......17.60 1 tedalk la.....:........4.80 1 tedalk ia...............6.11 S tsdaiks ia............ 1.00 S tednika ;la.......................1.11 S tedalk« ts...........140 S tedalk« Ia..............SJO Ispolnite spodnji kupon, priloilte potreba« vsoto denarja aH Meatj Order v pisan la si aaročite Prosveto, list, U J« vsi« lastnina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali č« s« preseli proč od Sraiins la bo sshtevsl ssm svoj list tednik, bode moral tisti član Is dotičn« draftlne, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto llstn Prosveta. Ako tega ne štor«, tedsj mora upravnlitvo sniftaU datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, 8NPJ, SSS7 80. Lawnd»le Ah, Chicago, UL Prilofteno pošiljam naročala« ss list Prosvets vsoto S ............ lase___________________ČL društva 1......... Moste_________________Država------------ N«v naročnik.___________________Star aarečaik------------ Ustavite tedalk la ga pripišite k moji naročnini sd sledečih članov m«je iraMas: Ime____________________ČL draštvs št--- Ime__________________—............ČL društva št .. .. - — ZANIMIVA DEJSTVA O IZ DELOVANJU CIGARET *Najman> tri leta časa vzame, 0a je Lucky Strike cigareta narejena, katero pokadite v par minutah. ' Več let je potrebno, da se to-bsk zbere tn uležl, da zadobl tisti fini okus, vsied katerega so postsle Lucky Strike cigsrete slsvne. Lucky Strike cigarete so narejene lz več različnih vrst izbranega tobaka. Izdelovalci Lucky Strike Imajo svoje izkušene kupoval ce tobaka po vsem svetu, katerih naloga je, da kupijo najfinejši tobak za vaše Luckies. le to kupovanje in pravilno dovažanje izbranega turškega in domačega tobaka je umetnoat sama za se. Od blizu in daleč prihaja tobak, ki se naloži v velika, čists ln sračna skladišča, da se uležl. Tak proces predpriprave za Lu-cky Strike je selo važen, ln sa-hteva mnogo skušnje ln pazno-stl, da je vse pravilno urejeno. Ko je enkrat tobak popolnoma uležan in goden, se šele sa-čne s pripravami za izdelovanje cigaret, pri čemer se seveds uporabljajo vsa moderna sredstva. Kjef so druge cigarete že gotove, se pri Lucky Strike šele ssčne s izdelovanjem, ker so is-delovalci Luckies uvedli posebni, snanstveni čistilni proces sa odstranitev gotovih nečistoč, ki se naravno nahajajo v vsakem, tudi najboljšem tobaku. Teh nečistoč ni v vaših Lucky Strikes, ker so odpravljene s slavnim procesom praftenja ln s uporabo ultra-vljollčnih žarkov. Na U način Isdelane Lucky Strike cigarete so edine na svetu, ki vam nudijo varnost grla proti vnetju in kašlju. Ta procee praftenja je posta še važnejši, ako se pomisli, da vsak kadilec dim vdihava. Sedem izmed deeetih kadilcev vdihavajo dim vede. med tem ko ostali trije vdihavajo nevede, dejetvo je. da vsak kadilec vdihava dd dima ko kadi cigareto. Zato pa hočejo biti najbolj razvajeni kadilci gotovi, da je dim njih cigarete čist in prijeten. To je tudi vzrok. da čedalje več mo« in Una sega po Lucky Strike clgsfefah. ker oni vedo. da se izdelovalci Luckies neprestano trudijo, da jim nudijo čietejšo in boljšo cigareto. -OBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJAANILA