KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
39.
kos.
V LJUBLJANI, dne S. julija 1931.
Letnik
II.
VSEBINA:
243. Zakon o izpremembah zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti.
211. Uredba o službeni obleki in oborožitvi državnih policijskih izvršilnih uslužbencev.
245. Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Zakoni in kraljevske uredbe.
243.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembi zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sortnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti.*
Clen 1.
Odstavek 2. člena 2. zakona, s katerim sc uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti z dne 16. februarja 1929., objavljenega v Službenih novinah« št. 47/XXI. z dne 26. februarja 1929., se izprominja in se glasi:
V območjih Srbije in Črne gore dobi la zakonik o Sodnem kazenskem postopanju v celoti obvezno moč, in sicer: v območju beograjskega apelaeijskega sodišča dne
1.	aprila 1931., v območjih slcopeljskega apelaeijskega sodišča in podgoriškega velikega sodišča pa dne 1. januarja 1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. decembra 1930., štev. 295/CIII./029. — Uvodni zakon gl. »Uradni list« št. 311/75 in 315/76 iz leta 1929.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko sa razglasi v : Službenih novinah«.
Beograd, dne 17. decembra 1930.; št. 121.859.
Aleksander s. r.
Minister pravde:
Dr. M. Srškie s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živ ko v ič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
244.
Na podstavi § 4. zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih predpisujem
uredbo
o službeni obleki in oborožitvi državnih policijskih izvršilnih uslužbencev *
PRVI DEL.
I.	Obleka za uradnike.
§ 1.
Obleka izvršilnih nadzornih uradnikov straže je: svečana, praznična in vsakdanja.
* »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne
14.	maja 1931., Št. 107/XXX11/238.
Zakon gl. »Službeni list« št. 266/43 iz 1. 1930. Upoštevan je že popravek, objavljen v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 1. julija 1931., št. 146/XLVIlI/322,
Svečana obleka je dvojna: za stroj in poredek in zunaj stroja.
K svečani obleki za stroj in poredek spadajo: šlem, suknja, naramenice, splet za piščalko, prepaska, panta-loni (dolge hlače dopetače) odnosno čakšire (široke hlače dokolenice), čevlji odnosno škornji, sablja, pas, temnjak, rokavice.
Po potrebi: plašč in dežni plašč.
K svečani obleki zunaj stroja spadajo: kapa z grbom, suknja, naramenice, splet za piščalko, prepaska, pantaloni odnosno čakšire, čevlji odnosno škornji, sablja, pas, temnjak in rokavice.
Po potrebi: plašč, dežni plašč in ogrinjač.
§ 3.
K praznični obleki spadajo: kapa z grbom, suknja, naramenice, mali splet za piščalko, pantaloni, čevlji, sablja, pas, temnjak in rokavice.
Po potrebi: plašč, dežni plašč in ogrinjač (pelerina).
§ 4.
K vsakdanji obleki spadajo: kapa z državnim grbom, bluza, naramenice, mali splet za piščalko, pantaloni odnosno čakšire, čevlji z dokolenkami (gamašami) ali brez njih odnosno škornji, sablja, pas, temnjak in rokavice.
Po potrebi: plašč, dolamica, ogrinjač in dežni plašč.
Vsakdanja obleka, dodavši prepasko, po potrebi tudi šlem namesto kape, je službena obleka.
II. Obleka za višje stražnike in stražnike.
§ ».
K obleki za višje stražnike in stražnike spadajo: šlem, kapa, bluza, splet za piščalko, pantaloni odnosno čakšire, čevlji z dokolenkami ali brez njih odnosno škornji, plašč, dežni plašč odnosno dežni ogrinjač, pas odnosno opasač, sablja odnosno nož (bajonet), temnjak iri rokavice.
Po potrebi: usnjena kapa, bunda, usnjena suknja, gumasti škornji ali škornji iz klobučevine itd.
III. Popis obleke za stražniške uradnike.
§ 6.
1. Šlem je polupakrožne (polueliptične) oblike z okrajkom, širokim spredaj 55 do GO mm, ob straneh 25 do 30 mm in zadaj 05 do 70 mm. Kroja je angleškega, izdelan iz plute, prevlečen s črnim suknom, ki je znotraj gumirano. Pluta je ojačena s 6 jeklenimi zavitimi vzmetmi, spodnji okrajek pa je obšit s črnim lakiranim tenkim usnjem.
Na vrhu šlema je roža (rozeta) iz rumene kovine.
Okrog vsega šlema nad okrajkom je vrvica iz rumene kovine, spredaj široka 18 mm, katera širina se zožuje tako, da je širina ob straneh in zadaj 7 mm.
Nad vrvico spredaj je pritrjen grb.
2. K a p a je oblike kakor pri upravnopolitičnih uradnikih, izdelana iz sukna (grebenane tkanine), iz česar je izdelana tudi suknja odnosno bluza, razlikuje !>a se od te kape v tem:
I a) da na zgornjem delu kape spredaj in ob obeh straneh ni prečnih obrobkov in da je
b)	podbradnica iz pozlačene žice, plosko pletene z dvema prečicama, a konca sta pritrjena ob porto z dvema rumenima kovinskima gumboma s premerom 13 milimetrov. Podbradnica je široka 12 do 15 mm, dolga pa 310 do 320 mm.
Poletna kapa je oblike kakor sukneua, izdelana vsa iz belega ali zelenkastokostanjevega blaga, iz katerega je tudi poletna bluza, s senčnikom bele ali ze-lenkastokostanjeve barve.
Prevleka je prirejena za snemanje.
3. G r b je državni.
Na šlemu je dvoglavi beli orel s krono, izdelano iz bele, a ščit z grbi iz rumene kovine, v temnem barvnem somerju (medle barve); visok je 100 ram in širok 60mm.
Na kapi je ves grb iz bele kovine, visok 30 mm. a pritrjen ob ščit iz rumene kovine, ki je izdelan v obliki spuščenih kril, širok 30 111111.
Grb na' prepaski je oblike kakor na kapi in je izdelan ves v emailu. Ščit je emailiran v državni trobojnici.
4. g u k n j a (mundir) se oprijema života, je iz finega sukna ali grebenane tkanine temnomodre barve, z eno vrsto rumenih kovinskih izbočenih gumbov s premerom 24 111111, ki jih je po sredi prsi G v vrsti in ki se zapenjajo v gumbnice na desni strani.
Rokavi segajo do zapestja in na njih je navidezno narokavje, široko 160 do 180 mm.
Ovratnik je enostaven, stoječ, iz istega blaga kakor suknja, visok 50 do 70 111111, prirejen po dolžini vrata. Razporek je pokončen in ima znotraj dve do tri kopče. Gornji rob in razporek sta obrobljena s suknom, debelim 3 mm in iste barve, katere je porta na kapi.
Ovratnik je vedno zapet in iz njega se vidi gornji rob belega ovratnika.
Na koncih ovratnika so prišiti zaklinki iz istega sukna in iste barve kakor je porta na kavpi. Zaklinek je dolg	100 do 110 111111, visok	40 do	50 mm. Gornji	zadnji del	zaklinka je izrezan v	obliki	loka, dolg 40	mm,
visok 25 111111. Zaklinki ležijo vzporedno z robovi ovratnika, oddaljeni od njih okrog 10 mm. V izrezku zaklinka je prišit izbočen gumb iz rumene kovine s premerom 13 111111.
Zadaj na škricih, med podlogo in škrici je po eu žep, zunaj pa so preklopci (navidezni žepi), vsak s po dvema	gumboma iste oblike	kakor	so gumbi spredaj.
Oblika	preklopcev je kombinacija	loka z ravno	črto,
vzporedno s škrici.
Škrici spredaj in zadaj, kakor tudi preklopci in narokavje, so obrobljeni s suknenim obrobkom, širokim 2 111111, barve kakor porta na kapi.
Podloga je od pasa navzdol svetlordeče barve.
V podstavo ovratnika so všite štiri spojke za pridr* ževanje belega ovratnika. Na ramenih sta prišiti po dve sukneni prečici za zapenjanje naramenic in spleta za piščalko.
5. Bluza je iz temnomodrega sukna ali take grebenane tkanine, krojena na život ohlapno in dolga do spodnjega roba rokava, če se roka iztegne. Znotraj Je podložena v celoti s črno podlogo, a rokavi s podlogo za rokave.
Zapenja se spredaj s 7 do 9 koščeuimi gumbi, prišitimi na desnem škricu. Pod levim škricem je prišit vzdolž roba kak « sukna, enakega kakor je bluza, X
katerPm šo prirejene gumbnice za zapenjanje tako, da se gumbi pri zapeti bluzi ne vidijo.
Rokavi segajo do pesti, če se roka iztegne, in na njih je prišito narokavje, široko 150 do 170 mm.
Ovratnik na bluzi je izdelan prav tako kakor ovratnik na suknji.
Zgornji žepi imajo preklopce, so prišiti na bluzi žunaj in po sredi nabrani navpično, v gubo, široko 45 milimetrov. Oblika preklopen je kombinacija loka s premo črto, vzporedno z žepno odprtino. V sredi loka na RrOklopcu je navpično izrezana gumbnica, skozi katero se da povleči izbočen gumb iz rumene kovine s premerom 13 mm, prišit na ustreznem mestu na žepu. Gornji robovi preklopcev so proti sredi šiva na rokavu in se spuščajo k sredi prs simetrično proti ovratniku.
Spodnji žepi so vrezani. Odprtine žepov prekrivajo preklopci iste oblike kakor na pršili, toda brez gumbnice in gumba. Široki so žepi 140 do 150 mm. Globina zgornjih žepov znaša 170 do 190 mm, globina spodnjih žepov sega do spodnjega šiva bluze.
Znotraj na levi strani bluze je vSit v podlogo en
žep.
Bluza je zadaj enostavna.
Navidezno narokavje in preklopci žepov so obrobljeni s suknom barve, kakršne so obrobki na ovratniku, širokim 2 do 3 mm.
Na vsakem ramenu sta prišiti po dve sukneni pre-Čici za pritrjanje naramenic.
Poletna bluza je iz belega ali zelenkastokosta-njevega platna, je enakega kroja in enake oblike kakor suknena, toda brez obrobkov in navideznega narokavja. Zaklinki na ovratniku so nameščeni tako, da se lahko snemajo.
Da je čvrstejši, je ovratnik prešit podolgem po vsej širini na vsakih 5 mm.
6.	Naramnice rabijo za razpoznavanje položajne skupine in starešinskega razmerja, so izdelane na trdi podlogi iz sukna iste barve kakor ovratnik, široke 60 d6 65 mm, dolge 140 do 150 mm po dolžini ramen.
Zgornji ogli naramenic so nekoliko odrezani. Na 20 nun od srede zgornjega konca je gumb izbočene obli-ke iz rumene kovine s premerom 18 mm. Z druge strani je pod tem gumbom kovinska sponka, s katero ss pritrja naramenica za zgornjo prečico na ramenu. Na spodnjem koncu pod naramenico je prišit za spodnji rob v sredi trak iz tenkega usnja, širok 15 do 18 mm. ki se podstavlja pod spodnjo prečico in ima na zgornjem koncu gumbnico, skozi katero se poteguje sponka.
Na spodnjem delu naramenic so pritajeni znaki iz Posrebrene kovine, široki 6 mm, v obliki latinske črke
V.	Kraki znakov so dolgi 25 mm; skrajne točke med kraki so oddaljene prav tako 25 mm.
Med gumbi in znaki so pritrjene arabske številke tz posrebrene kovine, široke do 5 mm. Visoke so številke 25 mm.
Naramenice uradnikov VI. in VII. skupine so prekrite s pozlačeno paso tako, da je v sredi rdeče polje, široko 25 mm in dolgo 85 do 90 mm. Rdeče polje je zgoraj na oglih odrezano vzporedno z odrezanimi ogli naramenice.
Naramenice uradnikov VIII., IX. in X. skupine so Prekrite vzdolž po sredi z zlato paso, široko 25 mm tako, da so na obeh straneh podolgem rdeča polja, široka 17 do 18 mm.
Znak je nameščen tako, da leži njegov ogel od srede spodnjega konca naramenice oddaljen za 12 mm.
Uradniki VIII. skupine imajo na naramenicah po tri, uradniki VI. in IX. skupine po dva, uradniki VII. in X. skupine po en znak. Znaki se postavljajo drug nad drugim po 2 mm vsaksebi.
Naramenice pripravnikov so brez znaka.
Uradniki uprave mesta Beograda imajo na naranie-nici številko 1, Dravske banovine številko 2, Savske številko 3, Vrbaske številko 4, Primorske številko 5, Drin-ske številko 6, Zetske številko 7, Dunavske številko 8, Moravske številko 9 in Vardarske številko 10.
7. Splet za piščalko je izdelan iz pozlačene žice, okroglo spletene, debeile 5 mm.
Srednji del spleta je spleten čvrsto trojno in v prerezu trioglato, je dolg 300 do 320 nun. Na srednji del so pritrjeni konci iz iste, okroglo spletene žice. ■
Zgornji konec, s katerim se zapenja splet na drugo prečico pod naramenico na levem ramenu, je dolg 120 do 130 mm in zapognjen; na njem vise rese iz pletene pozlačene žice, debele 2 min in dolge 70 mm.
Rese so na vrvicah iz pletene pozlačene žice, debele 3 mm. Vrvice so pri prvi resi dolge 60 mm, pri drugi 90 nun.
Spodnji — nasprotni — konec spleta je dolg 100 do 120 mm in je na kraju prirejen za privezovanje piščalke, ki se vtika pod levi škric suknje med 2. in 3, gumbom.
Mali splet za piščalko je iz pozlačene žice, okroglo spletene, debele 8 mm, dolge 350 mm.
Konci so prirejeni tako, da je moči zapeti enega znotraj za prvi gumb suknje ali bluze, za drugega pa privezati piščalko, ki se vtika pod levi škric med petim in šestim gumbom.
Na gornjem koncu, oddaljeno 60 mm, visita na dveh vrvicah (s premerom 2 nun, dolgih 50 nun, spletenih iz pozlačene žice) 2 želoda, ki sta tudi izdelana iz pozlačene žice.
8. Prepaska (ešarpa) je iz srebrne tkanine, široka 48 mm, pretkana z državno trobojnico (modro -belo-rdečo), široko 9 mm. Trobojnica je vtkana pošev proti zgornjemu robu v kotu 45". odkoder se zopet vrača pošev v istem kotu k spodnjemu robu, a tako, da je modra barva vedno zgoraj.
Na enem koncu prepaske je srebrna plošča, na kar tero je pritrjen grb, visok 40 mm. Plošča je nekoliko izbočena, stranice so dolge po 50 mm, ogli so nekoliko odrezani.
Na drugem koncu prepaske je pritrjen podolgast obroček iz bele pločevine, ki se zapenja v zatikalo na notranji strani plošče, kadar se prepaska nosi.
Prepaska je podložena s suknom, barve kakor za-klinek, ki je ob obeh straneh po širini obrobljen na
2 mm.
9. Pa n taloni so iz sukna črne barve. So običajnega francoskega kroja in imajo spojko čez podplate (podpetnice nateznice). Oh straneh so obrobki, široki
3 mm, iz sukna iste barve kakor zaklinki.
10. C a k š i r e so iz močnega Črnega sukna ali j-štruksa«, prirejene za škornje ali' dokolenke, kroja polufrancoskega, ohlapne. Ob straneh so obrobki, široki 3 mm, iz sukna, iste barve kakor pri pantalonih.
11. Čevlji so visoki, enostavni ali na zadrgo. Izdelani so iz črnega lakastega usnja za svečano obleko ali iz kateregakoli drugega črnega usnja za praznično in vsakdanjo obleko.
12. Škornji so za svečano obleko iz lakastega usnja, za praznično, službeno in vsakdanjo obleko pa
smejo biti tudi iz drugega črnega usnja. Golenice segajo do pod koleno. So trde ali napol trde, toda mehki del na dnu mora biti tolikšen, da se more stopalo prosto gibati. Zgornji rob golenic je raven.
S škornji se nosijo ostroge. Kraki ostroge so dolgi do 100 mm, trn do 35 mm. Kraki in trn so široki do 10 mm. Kolesce ima do 20 mm v premeru. Ostroge se pritrjajo ob škornje z dvema jermenoma, spodnjim podpetnim in zgornjim.
13. Dokolenke so iz trdega črnega usnja, prirejene po mečah, in segajo do pod kolena.
Gornji rob dokolenk je raven.
14. Sablja je modela častniške konjiške sablje, z enim obročkom za pripenjanje viška.
15. Pas je isti kakor pri častnikih.
16. T e m n j a k je isti kakor pri častnikih.
17. R o k a v i c e so iz belega usnja (jelenje ali glace) za svečano in praznično obleko, sive barve pa (pletene ali usnjene) za vsako drugo obleko.
§ 7-
1.	P 1 a š č je iz temnomodrega sukna, ves podložen s poluvolnenim »šotom« modre ali temnosive barve, tako da se ne razlikuje preveč od barve sukna za plašč. Spredaj sta dve vrsti gumbov, in sicer v vsaki vrsti po 6, a zapenjajo se na škricih. Gumbi so iz rumene kovine, izbočeni, s premerom 24 mm.
Plašč sega do polovice meč; pri onih, ki vršijo službo na konju, sme biti nekaj daljši.
Ovratnik je iz temnomodrega žameta, položen, zapenja se spredaj s podolgastim volnenim gumbom (olivno) črne barve in s črno kovinsko kopčo.
Na sprednjih koncih ovratnika je po en zaklinek, dolg 110 mm, visok 50 mm. Zaklinek je povsem tak, kakršen je na bluzi.
Rokavi segajo do polovice pesti, če se roka iztegne: opremljeni pa so s suknenim narokavjem kakor plašč, širokim 200 mm. Narokavje je ločeno od rokavov.
Plašč ima na straneh po en izrezan žep s preklop-cem, čigar robovi so premočrtni. Levi žep je prerezan tako, da se da potegniti sablja skozenj.
Znotraj na levi strani plašča v višini prs je izdelan v podlogi žep.
Zadaj preko srede, pričenši od spodnjega roba ovratnika pa do spodnjega konca je plašč nabran v dve gube. Med gubama je, merjene znotraj, širine 100 do 110 mm.
Zadaj na životu navzdol je na obeh straneh po en navidezen žep. Na zgornjem koncu navideznih žepov je izbočen gumb iz rumene kovine s premerom 24 mm, za katere se zapenja spojka (»dragon«), široka 80 do 100 mm.
Plašč je zadaj navzdol po sredi razklan, pričenši od spodnjega konca pa do blizu pasu na 150 do 220 mm. Pri koujikih je razporek večji — skoraj do pasu. Na spodnji strani razporka je 5 do 7 izbočenih gumbov iz rumene kovine s 13 mm v premeru, na zgornji strani znotraj pa so gumbnice za zapenjanje.
Ovratnik, škrici, preklopci na žepih, navidezni žepi, spojka, gornji rob narokavja in gornji škric ob izrezku so obšiti s suknenim obrobkom iste barve kakršne so zaklinki na ovratniku, širokim 2 do 3 mm.
Podloga na plašč sme pozimi biti iz krzna (lisičjega itd.)
* 2. D o 1 a m i c a je izdelana iz sukna kakor plašč; yc’glavnem ima obliko bluze^ dolga je do konca £alcai
če se roka naravno iztegne; zadosti je ohlapna in prirejena tako, da se da obleči črez bluzo.
Dolamiča se zapenja kakor bluza na eno vrsto gumbov, izmed katerih je najnižji v višini pasu. Spredaj ima zgornje žepe kakor bluza, spodnje pa pošev v kotu 45 stopinj, široke 140 do 150 mm. Zgornji konci teh žepov se začenjajo od pasu in približno v isti navpični črti kakor preklopci gornjih žepov. Spodnji žepi so brez preklopca.
• Ovratnik je mehak, z zaklinki, položen in se zapenja s podolgastim volnenim gumbom in kovinsko istovetno kopčo kakor na plašču.
Zadaj in navzdol po sredi, počenši od života pa do spodnjega konca, je dolamica razklana. Spodnji konci dolamice so obrobljeni prav kakor na bluzi.
Podloga na dolamici in na rokavih je enaka barvi dolamice in sme biti tudi iz usnja.
Na ramenih so prišite po dve prečice za naratne-nice kakor na bluzi.
3. Dežni plašč je izdelan iz črne tkanine, ki je od zunaj gumasta. Kroja je kakor ohlapnega plašča, brez ovratnika, in sega do polovice meč tako, da pride čez spodnji rob plašča.
Na desnem škricu ima 5 do 6 koščenih črnih gumbov, na levem pa gumbnice za zapenjanje. Rokavi so tako dolgi, da segajo čez rob rokavov na plašču. Zadaj je razklana kakor plašč in ima 5 do 7 koščenih črnih, majhnih gumbov.
Ovratnik je iz iste tkanine in se zapenja s črno kovinsko kopčo. Na ovratniku so zaklinki z gumbom iz rumene kovine v izrezku, kroja in barve kakor na plašču, izdelani iz nepremočljivega platna.
Kapuca je iz iste tkanine kakor dežni plašč in se pritrja pod ovratnikom tako, da se da po potrebi sneti.
Ramena, ledja in rokavi so podloženi v dolžini okrog 200 do 250 mm z isto tkanino, radi večjega odpora proti vodi.
Za razpoznavanje starešinstva so prišiti zunaj na levem škricu dežnega plašča ob robu,, oddaljeno za 30 do 40 mm v višini prs, znaki iste oblike kakor na na-ramenicah, izdelani iz srebrne pase.
Znak uradnika VI. in VII. skupine je na podlogi zlate pase, a uradnika Vlil., IX. in X. skupine na nepremočljivem platnu iste barve kakor zaklinki. Podloga je dolga 60 mm, visoka 45 do 50 mm. Kraki znaka so obrnjeni navzgor.
4. Ogrin j ač je iz črnega sukna z ovratnikom iz črnega žameta. Zaklinki so isti kakor pri plašču.
Ogrinjač je okrogel brez rokavov, širok, dolg do pod koleno, a največ do polovice meč.
Spredaj se zapenja po potrebi s črnimi gumbi. Po potrebi sc nosi na ogrinjaču tudi kapuca iste barve. >
Za zapenjanje ogrinjača so na eni in drugi strani ploščice v obliki levove glave z verižico za spoj. Ploščice in verižica so iz rumene kovine.
Znak za razpoznavanje starešinstva je isti kakor na dežnem plašču; namesto nepremočljivega platna pa je podloga iz sukna barve, kakršne so zaklinki na bluzi.
IV.	Popis obleke za višje stražnike in stražnike,
§ 8.
1.	Šle m je po obliki isti kakor pri uradnikih s to razliko:
a)	pri višjih stražnikih je roža na vrhu šlcrna iz belo, kovine, pri stražnikih iz črne lakirane kovine, in
b)	pri višjih stražnikih je vrvica iz bele kovine, pri stražnikih je samo sprednja polovica iz bele kovine, dočim je zadnji del iz črne lakirane kovine.
Bela kovina je temnega (medlega) barvnega so-merja.
2. Kapa je iz sukna kakor bluza in iste oblike kakor pri uradnikih, a s lo-le razliko:
a) obodna porta na kapi višjih stražnikov in stražnikov je iz istega sukna kakor teme kape in po sredi je prišit svilen trak, širok 10 mm v barvi zaklinku. Robovi traku so iz srebrne pase, široke po 2 mm;
b) podbradnica na kapi višjih stražnikov je ista kakor pri uradnikih, samo da je spletena iz žice barve kakor staro srebro, a podbradnica na kapi stražnikov je iz lakiranega črnega usnja, sestavljena iz dveh kosov, dolgih 210 do 220 mm, širokih 15 mm z dvema preči-cama iz bele kovine. Konci podbradnice se pritrjajo na kapo z dvema izbočenima gumboma iz bele kovine s premerom 13 mm.
Grb za kapo je isti kakor pri uradnikih.
Poletna k a p a je iz tkanine, iz kakršne je poletna bluza. Teme ima mehko, obliko isto kakor suk-nena, a prevleka je prirejena za snemanje. Senčnik in podbradnica sta malo temnejše barve kakor je barva tkanine na kapi. Podbradnica višjega stražnika je ista kakor na sukneni kapi.
3. Bluza je iz temnomodrega sukna, kroja in oblike kakor suknena bluza uradnikov, a s to-le razliko:
a) gumbi so iz brunirane kovine;
b) na zaklinkih ovratnika so prišiti znaki za razpoznavanje položajne skupine. Znaki so iz srebrne pase, široki 8 mm z vtkanim okraskom iz enake žice, ki gre križ k raž.
Pri stražniku pripravniku je. na zaklinku ena pasa, prišita pokončno ob sprednjem robu zaklinka, oddaljena od roba okrog 5 mm.
Pri stražnikih III. razreda je prišita poleg pokončne Pase tudi ena pasa vodoravno in vzporedno s spodnjim robom zaklinka tako, da sta spojene pokončna in vodo-skrajni točki krakov sta oddaljeni od roba okrog 5 nun.
Pri stražnikih II. razreda je prišita nad vodoravno ravna pasa v obliki položene cirilske črke G (D, a paso še druga vodoravna pasa, oddaljena od spodnje za b do 7 mm, ki se dotika s sprednjim koncem pokončne pase; z zgornjim vrhom drugega konca pa sega na 5 milimetrov do roba izrezanega loka zaklinka.
Pri višjem stražniku in stražniku I. razreda je prišita na zaklinku nad drugo tudi še tretja pasa tako, da so spojene pokončna pasa, spodnja vodoravna pasa in tretja zgornja pasa v obliki položene črke P v cirilici (n), katere zgornji krak je krajši od spodnjega; pri višjem stražniku je prišit v izrezku zaklinke tudi še en izbočen gumb iz bele kovine s premerom 13 mm;
c) na obeh ramenih so obšite naramenice iz blaznega sukna 40 do 50 mm široko z obrobkom isto barve kakor zaklinki. En konec naramenice je vsit v ramo bluze, kjer je všit rokav, drugi konec pa je zaokrožen in zapet za gumb iz bele (medle) kovine s premerom 24 mm.
Na vsaki ramenici je značka iz četverne vrvice, široke 5 mm, barve kakršne so zaklinki.
Na levo naramenico med značko in všiti konec se veže splet za piščalko, na ustreznem most'* desne naramnice se ob nošenju puške pritrja valjeo,
Poletna bluza je iz lažje, vendar močne tkanine (platna, tronitnika, piketa, jadrovine itd.) zelen-kastokostanjeve barve; kroja in oblike je iste kakor suknena, toda brez obrobkov in narokavja, a zaklinki z značkami in značke so nameščene čez naramenice tako, da se lahko snemajo. Ovratnik je prešit, da je čvrstejši, kakor poletna bluza uradnikov.
4. Splet za piščalko je iste oblike kakor splet pri uradnikih.
Za višjega stražnika je izdelan iz posrebrene žice (barve kakor staro srebro), a pri stražniku volnene vrvice, barve kakor zaklinki.
5. P a n t a 1 o n i so iz črnega sukna istega kroja in izdelave kakor pri uradnikih.
6. Č a k š i r e so iz močnega črnega sukna ali »štruksa« istega kroja in izdelave kakor pri uradnikih.
7. Č e v 1 j i so visoki, iz črnega usnja.
8. Dokolenke so kakor pri uradnikih, iz Črnega usnja.
9. škornji so kakor pri uradnikih, iz črnega usnja.
10. Plašč je iz temnomodrega sukna kakor pri uradnikih, a s to-le razliko:
a) gumbi so od brunirane kovine;
b) na ramenih so prišite naramenice z značkami kakor na bluzi;
c) pri višjih stražnikih je prišit v izrezku zaklinka na ovratniku gumb iz brunirane kovine, sicer so za-klinki na plašču brez znakov.
11. Kratki	plašč	se	razlikuje od	navadnega
plašča toliko, da	je krajši	in	da sega samo	do kolena.
12. Dežni p 1 a š č je iz Črne tkanine, zunaj gumaste, iste oblike kakor pri uradnikih.
Pri stražnikih so pritrjene na zaklinkih ovratnika arabske številke iz bele kovine, visoke 18 mm, pri višjih stražnikih pa je prišit v izrezku zaklinka gumb iz brunirane kovine in	zaklinek	je	brez arabskih	številk.
13. Dežni	o g r i n j a č	je iz črne tkanine, ki je
zunaj gumasta, okroglega kroja in brez rokavov, zadostno širok in dolg do pod koleno; največ do polovice meč.
Kapuca je iz iste tkanine kakor ogrinjač in pritrjena pod ovratnikom tako, da se da snemati.
Ovratnik je iz iste tkanine kakor ogrinjač in se zapenja spredaj s črno kovinsko kopčo. Na ovratniku so zaklinki z istimi številkami kakor na dežnem plašču.
Na dežnem plašču ogrinjata ni kovinskih ploščic z verižicami.
14. P a s je v glavnem iste oblike kakor pri uradnikih, toda z dvema viškoma, in sicer enim daljšim, drugim krajšim, iz usnja svetlokostanjeve barve, a kovinski deli so beli.
Pas se opasuje pod bluzo.
15. O p a s a č je iz trdega usnja, svetlokostanjeve barve, širok okrog 55 mm. Na enem koncu opasača je štirioglata plošča iz bele kovine, na kateri je pritrjena za vsakega stražnika druga arabska številka, visoka 30 mm, iz rumene kovine. Na notranji strani plošče sta dva kovinska jezička, ki se zatikata v ustrezne luknjice na drugem koncu opasača.
Pri višjem stražniku je na plošči opasača namesto številke državni grb.
Pri stražnikih je nataknjen na opasač visak iz usnja iste barve, prirejen za nož (bajonet).
Pri višjih stražnikih in stražnikih konjikih je zvezan sprednji del opasača čez levo rame z zadnjim njegovim delom z usnjenim jermenčkom iste barve.
16. Sablja je pri višjih stražnikih modela vojaške podčastniške sablje z dvema obročkoma za zapenjanje viška, pri stražnikih konjikih pa oblike vojaške konjiške sablje, tudi z dvema obročkoma.
17. Nož (bajonet) je modela za karabinko ali za puško, h kateri spada.
18. Temnjak je oblike kakor pri uradnikih,
Pri višjih stražnikih je izdelan iz bele volne z resami v barvah državne trobojnice, a pri stražnikih konjikih iz usnja svetlokostanjeve barve.
19. R o k a v i c e so iz mehkega belega usnja ali pletene. Zunaj službe in stroja se smejo nositi tudi sive rokavice.
Biciklisti, motociklisti, šoferji in ostali, ki se jim po potrebi odredi, smejo tudi v službi in stroju nositi rokavice temne barve.
§ 9.
1. Usnjena kapa je izdelana v obliki suknene kape v celoti iz usnja kostanjeve barve s poklopcem za ušesa in tilnik.
2. Bunda (zimski plašč) je izdelana iz polnejšega sukna, sme biti tudi od gumaste tkanine, sivkaste barve, kroja široke suknje brez ovratnika, nekaj daljša od plašča, z dvema vrstama gumbov iz brunirane kovine kakor pri plašču; znotraj je podložena z jagnječjo kožo.
Ovratnik je iz jagnječje kože, nekoliko širše krojen kot ovratnik na plašču in brez zaklinkov.
Ob straneh so žepi, na ramenih naramenice, zadaj pa spojka in razporek, vse približno kakor na plašču, vendar brez obrobkov.
3. Usnjena suknja ima obliko dolamice, izdelana vsa iz usnja kostanjeve barve.
Na ramenih so naramenice iz usnja, iz kakršneea je suknja.
Gumbi so usnjeni.
V. Posebna obleka.
§ 10.
Razen doslej naštete in popisane obleke smejo nositi uslužbenci, ki se jim to po potrebi odredi, tudi posebno obleko, kakor: škornje iz gume ali klobučine; prsnik iz usnja ali jekla; čakšire iz usnja; snežno oglav-^ nico; delovno obleko itd.
Ga l oš e se smejo nositi z vsako obleko.
VI. Prometni znak.
§ U.
Višji stražniki in stražniki imajo, ko vrše prometno službo, na levih nadlehtih poseben znak, izdelan iz sukna ali nepremočljivega platna v barvi zaklinkov, širok 130 do 135 mm. Vzdolž poleg obeh robov na 3 mm je prišit po en trak, širok 7 mm, iz sukna ali nepremočljivega platna modre barve. Na sredi zgiba je prišito kolo s 6 prečkami, izdelano iz sukna ali nepremočljivega platna v barvi kakršne sta trakova. Premer kolesa je 100 do 105 mm, a prečke so debele 6 mm. Na obeh straneh kolesa je na 5 mm prišit po en trikotnik iz iste snovi kakor kolo, čigar stranice so dolge 45 do 50 mm.
Znak se zapenja z dvema paroma ali tremi pari kovinskih kopč in je prirejen tako, da ga je lahko pri-trjati kakor tudi z rokava snemati.
VII.	Nošenje obleke stražniških uradnikov.
§ 12.
1. Svečana obleka za stroj in prt red e k
se nosi:
vedno, kadar se uradnik udeležuje ali prisostvuj^ po službeni dolžnosti javni svečanosti službenega značaja;
pri opravljanju prisege:
ko se prvikrat predstavlja novemu starešini; in kadar se to posebej odredi.
2. Svečana obleka zunaj stroja se nosi: ob državnih praznikih v času cčrkvčnih Obredov iu
svečanosti;
kadar se to pesebej odredi; in po uradnikovi izprevidnosti pri njegovih privatnih svečanostih.
Cakšire in škornje z ostrogami nosi pri svečani obleki samo uradnik, ki služi v konjiških edirticah straže, sme jih nositi pa tudi poveljnik odnosno višji nadzornik, če je v zboru straže, ki mu je podrejena, tudi konjiški oddelek.
§ 13.
Ce nosi uradnik svečano obleko s plaščem, opaše prepasko čez plašč.
§ 14.
Praznična obleka se sme nositi zunaj stroja in poredka, obvezno ,pa ob državnih praznikih po svr-šetku cerkvenih obredov in svečanosti, ob verskih praznikih v molilnicah, na slavah in zabavah službenega značaja, v stalnih narodnih gledališčih (operah), pri koncertih v zaprtih prostorih, na svatbah in pri obiskih.
§ 15.
Službena obleka se nosi: med dežurstvom, v poredku in v pripravljenosti;
če se izjemoma javijo starešinam; pri pogrebu in parastosu za uslužbenci urada, pri katerem so v službi; in
vobče, kadar se to odredi.
Ob vseh teh prilikah se nosi, če je uradnik v plašču, prepasek čez plašč.
8 16-
Kdaj se sme nositi kapa in poletna bluza, odreja starešina straže odnosno starešina urada, pri katerem je straža v službi.
§ 17.
Redi in svetinje se nosijo tako in ob onih prilikah, kakor je to predpisano za civilne osebe.
§ 18.
Sablja se nosi redno ob vseh prilikah, z vsako obleko, in sicer opasana god suknjo ali bluzo na l«vi strani.
R o k a v i c e se nosijo redno ob vseh prilikah.
§ 20.
Flor se sme nosili okoli levega rokava, če kdo umre v rodbini.
§ 21.
Civilna obleka se sme nositi v kopališčih, na lovu, pri športnih in telovadnih prireditvah, drugače pa samb, če to dovoli Strežniški starešina, odnosno uradni starešina.
VIII.	Nošenje obleke višjih stražnikov in stružnikov.
§ 22.
V službi nosijo višji stražniki redno: šlem, splet za piščalko, sabljo in opasač, odnosno opasač z nožem.
Plašč, dežni plašč odnosno dežni ogrinjač, poletna kapa in poletna bluza, kakor tudi posebna obleka, predpisana po § 10. te uredbe, se nosijo samb, ko se to odredi.
§ 23.
Kratki plašč nosijo biciklistl namesto dolgega plašča in oni, ki se jim to odredi.
Dežni ogrinjač nosijo namesto dežnega plašča biciklisti in oni, ki se jim to odredi.
, .Usnjeno kapo in suknjo nosijo redno šoferji in motociklisti v službi.
g 24.
Zunaj službe, se ne nosita šlem in splet za p»5čalko.
Sablja se nosi brez opasača.
-	§	25.
Čakšire v službi in zunaj nosijo redno kor.jiki, biciklisti, motociklisti, šoferji in oni, ki se jim to odredi.
Če je poseben razlog glede na terenske in ostale okolnosti, smejo nositit udi vsi ostali višji stražniki in stražniki čakšire namesto pantalonov.
Škornje nosjo redno samo konjiki, dokolenke pa vsi ostali s čakširami.
Rokavice se nosijo redno ob vseh prilikah.
Flor se sme nositi okrog levega rokava, če kdo umre v rodbini.
8 26.
Civilna obleka se sme nositi samb, če to pred-nodno dovoli stražniški starešina, odnosno uradni starešina. DRUGI DEL.
IX.	Oborožitev siraiiuakiii uradnike«.
§ 27,
Redna oborožitev sestoji if sabije in avto-amtnke	206	gtUk
Pištola se nosi z enim polnim rezervnim šaržerjem v usnjenem toku svetlokostanjeve barve, pripasanem zadaj	na	desni strani na životu pod bluzo ali	suknjo.
Pištola se redno nosi ob vseh prilikah.
X.	Oborožitev višjih stražnikov in stražnikov.
§ 28.
Redna oborožitev je pri višjih stražnikih in stražnikih.
Pr stražnikih je sestavljena iz:
a) gumaste palice;
b) sablje ali noža (bajonet);
c)	avtomatske pištole kalibra 7-65 do	9 mm;	in
č)	brzostrelne karabinke (izjemoma puške) z no-
žem. V službi se nosi redno samo gumasta palica, sablja, odnosno nož. K pištola.
Pištola »e nosi z enim polnim rezervnim šaržerjem v usnjenem toku svetlokostanjeve barve, obešena ob opasač z desne strani.
Karabinka ali puška se nosita samo tedaj, če se to po potrebi odredi.
Nabojnjača, ena ali dve se nosita, kadar se nosi karabinka ali puška, z 10 do 20 ostrimi streli, pp potrebi tudi več.
Zunaj službe se nosijo redno pištola in sablja odnosno nož.
§ 29.
Gumasta palica je izdelana lz črne gume, v katero je vloženo v obliki spirale laneno platno. Premer znaša 30 do 35 mm, dolžina 450 do 500 mm. En konec je zasajen v okov iz brunirane kovine in na temenu te kovinske kape je vrezana zaporedna številka. Ob straneh je potegnjen skoz kovinsko kapo jermenček, na katerem se palica nosi okrog zapestja ali z leve strani na opasaču.
8 30.
Poleg oborožitve, ki se je doslej naštela, se smejo oborožiti po potrebi zbori, skupine (družine), ali po-edini stražniški uslužbenci s strojnimi puškami, bombami itd.
O tem odloča minister za notranje posle.
XI. Oborožitev agentov in njih nadzornih uradnikov.
§ 31.
Agenti in njih nadzorni uradniki so oboroženi ob izvrševanju službe z avtomatskimi pištolami kalibra 7-65 do 9 mm.
TRETJI DEL.
XII. Prehodne odredbe.
§ 32.
Dosedanji predpisi o obleki uniformiranih državnih policijskih izvršilnih uslužbencev se razveljavljajo.
§ 83.
Ban, odnosno upravnik mesta Beograd, določi skrajni rok, da se ponosijo dosedanje službene obleke ali da se
§ 34.
Ta naredba stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 29. aprila 1931.; IIT br. 23.631.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega ^	Veličanstva	kralja,
armijski geueral P. Živkovič s r.
— %m
245.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Kranj, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6026/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25—,
c) od 100 1 piva Din 100— (redno Din 60'— in izredno Din 40—),
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, odnosno Din 3-—,
d) od mesa, in sicer:
1. od goveda nad 1 letom Din 25'—,
2. od goveda pod 1 letom Din 15—,
3. od prašičev Din 15-—,
4. od drobnice Din 5—,
5. od 100 kg mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 29. junija 1931.
II.	No. 6026/2.
Za bana — pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Aržiše, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11.018/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—,
c) od 100 1 piva Din 25-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. junija 1931.
II.	No. 11.018/1.
Za bana — pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Kotrodež, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1016/4 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100‘—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din	50-—,
c) od	100 1 piva Din 25—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. juniju 1931.
II.	No. 1016/4.
Za bana — pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Dvor, srez novomeški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske bansko uprave II. No. 4105/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 120’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 120—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. junija 1931.
II.	No. 4105/1.
Za baua — pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Žužemberk, srez Novo mesto, bo pobirala v sihislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2115/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 50-—t
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
3. Občinske naklade od dne 1. januarja 1931. dalje,
in sicer:
a)	od goveda	nad 1 letom Din 50—,
b)	od goveda	pod 1 letom Din 15-—,
c) od prašičev Din 15'—, č) od drobnice Din 5—.
4.	Poleg tega	se smejo pobirati v kritje	krajevnih
potreb	v območju	podobčin Žužemberk, Reber,	G.	Križ
(izvzemši vasi Sv. Marjeta in Poljane) ter v območju vasi Budganja vas iz podobčine Šmihel še nastopne davščine:
a) 40°/o občinska doklada	na direktni	davek,
b) občinske trošarine: od	hi vina	Din	50—,
od hi vinskega mošta Din 25*—• V omenjenih podobčinah se pobira torej skupaj, in to od 1. januarja 1931. dalje 150%) doklade na direktni davek, od vina Din 100-— (od dneva razglasitve Din 150’—), od vinskega mošta Din 75—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. junija 1931.
II.	No. 2115/1.
Za bana — pomočnik: dr. Pirkmajer s. r,
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert ?, Ljubljani, liska jn zalagat Sjakarna Merkur« s Ljubljani; njen predstavniku filmar Milidlek s Ljubljani,