Obvestilo
Zaradi praznikov prihodnja številka Štajerskega tednika s prilogo TV OKNO izide v sredo, 23. junija.
Po Sloveniji Ormož« Kmalu kar dve bioplinarni?
O Stran 2
Kultura
Videm • "Največji uspeh so polne dvorane!"
O Stran 10
■ o
¡
:o !o
il^
Ptuj, petek, 18. junija 2010
letnik LXIII • št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
ATLETIKA / Finale
APS • Premagana poškodba napoveduje dolge skoke O Stran 11
V
Štajerski
Ptuj • Projektni zaključek šolskega leta
Predstava z vso razkošnostjo bidermajerja
Šolsko leto 2009/2010 se poslavlja. Devetošolci so ga zaključili 15. junija, ostali učenci in dijaki, pa ga bodo zaključili 24. junija. Nekateri med njimi so ga zaključili na najlepši možni način, ob dobrih ocenah, tudi s projekti.
Dijaki 2. letnika evropskega oddelka Gimnazije Ptuj so ga zaključili s prireditvijo ob zaključku projekta Bidermajer. Njihovo delo je v tem letu potekalo pod mentorskim vodstvom prof. Marije Holc. Projekta so se lotili že v lanskem letu, začeli so ga z raziskovanjem, pri tem pa ugotovili, da je obdobje bider-majerja povezano s številnimi področji, slovenščino, matematiko, tujimi jeziki, geografijo, prehrano, oblačilno modo in še s čim. Raziskovanje so sklenili s pisanjem seminarskih nalog, ki jim je sledila gledališka predstava v vsej razkošnosti, ki jo to obdobje ponuja. Na podlagi seminarskih nalog je nastal scenarij in načrt vseh drugih opravil, da se je rodila predstava, ki je pritegnila dijake in starše, ki so se lahko prepričali, da imajo mladi veliko talentov, ki jih želijo pokazati, le priložnost jim je treba dati. Skozi projekt so si pridobili številna koristna znanja za nadaljnje življenje in delo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Projekti EPK
Ptuj in župan "nasedla stroki", zato "popravki"
Med projekte Evropske prestolnice kulture 2012 MO Ptuj sodi tudi ureditev vhodnega portala, fasade in notranjosti Mestnega gledališča Ptuj. V teh dneh so odločili, da bodo razpis ponovili z mednarodno udeležbo, ker prvi razpis ni prinesel zadovoljivih rešitev, je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan, s katerim smo se pogovarjali o tem projektu.
Sobetinci • Odprtje bioplinarne
Prihodnost je zelena
V času, ki je zaznamovan z gospodarsko krizo, s pomanjkanjem virov financiranja in izgubami delovnih mest, se je v sredo zgodilo odprtje bioplinske elektrarne v Sobetin-cih, ki je dokaz, da se s pravimi idejami da uspeti tudi v teh manj prijaznih časih.
Gospod župan, najprej vprašanje, zakaj je sploh potrebna prenova notranjosti gledališča, konkretneje dvorane, če naj bila že s samo prenovo zagotovljena pričakovana kvaliteta. Resnici na ljubo se je že kmalu po prenovi
pokazalo, da ni izpolnila pričakovanj tako kulturne kot laične javnosti, še več, pokazala se je tudi vrsta pomanjkljivosti, ki pa so bile posledica slabo izvedenih del. Pri zdajšnji preureditvi pa ne gre za popravek slabo izvedenih del.
„Življenje in delo v prenovljenem gledališču sta pokazala na določene pomanjkljivosti, ki bi jih v prihodnje kazalo odpraviti. Gledališka stroka opozarja na nefunkcionalnost same dvorane, ki se preveč blešči. Z varnostnega vidika pa so različni nivojski prehodi iz enih v druge prostore celo nevarni. Stekleno stopnišče mnogim povzroča vrtoglavice, ob deževnih dneh pa je zelo spolzko. Še vedno pa se srečujemo s slabšo vidljivostjo na balkonih. Želja je, da bi ob tehničnih pomanjkljivostih našli tudi ustrezne funkcionalne in estetske rešitve."
O Stran 4
Bioplinske elektrarne so darilo naravi, vsaj tako se strinjajo strokovnjaki obnovljivih virov energije. Iz okolice zberejo vse organske odpadke, jih obdelajo, naravi pa vrnejo zelo hranljivo organsko hranilo. Z bioplinskimi elektrarnami postaja lokalno okolje energetsko neodvisno, spodbujata se kmetijstvo in živinoreja, zagotavlja-
jo se nova delovna mesta.
Svečano odprtje bioplinske elektrarne Vargazon 1 v Sobe-tincih, katere investicija je znašala več kot 6 milijonov evrov, je bilo v sredo. Trak so slavnostno prerezali Miran Vargazon z družino skupaj z županom občine Markovci Francem Ke-kcem.
Z> Stran 20
Ormož • Predstavili načrte za Ekološki energetski center
Kmalu v Ormožu kar dve bioplinarni?
V dvorani na Marofu sta predstavnika družbe EEC iz Maribora Vlado Pogorevc in Davor Žic predstavila projekt Ekološkega energetskega centra. Organizatorica predstavitve je bila skupina, ki se je poimenovala Pobuda za razvoj občine Ormož, sestavljena pa je iz občinskih odborov političnih strank LDS, DeSUS, SD in Zares ter neodvisnega svetnika Bogomira Lucija.
Sama predstavitev se ni začela obetavno, saj so gostje iz Maribora zamujali tako, kot da so iz Ljubljane. Predstavitev se je tako začela s skoraj 45-minu-tno zamudo. Nekateri sodelujoči na javni tribuni so imeli toliko potrpežljivosti in časa, da so počakali, drugi pa ne. Med slednjimi je bil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je goste čakal kar 15 minut, preden se je odločil posvetiti drugim nalogam. Tako je nesrečna zamuda onemogočila soočenje župana in potencialnih investitorjev. Le-ti namreč očitajo, da so želeli svoj projekt predstaviti županu, pa jih ni sprejel, oziroma niso prejeli od njega nobenega odgovora na svoje pisanje. Župan pa po drugi strani trdi, da ni zavrnil še nobenega investitorja, čeprav si menda kar podajajo kljuko njegove pisarne in mu tovrstni pogovori vzamejo veliko časa. V večini primerov pa menda gre za že-
Uvodnik
lje za namestitev fotovoltaike na strehe občinskih zgradb, za kar pa se občina ne bo odločila, saj je zaslužek v primerjavi s tveganjem, po večini gre za starejše objekte, premajhen.
Potencialni investitorji so povedali, da so se že konec lanskega leta začeli pogovarjati s predstavniki Tovarne sladkorja in so pripravili projekt. Projekt je precej velikopotezen. Na območju TSO v povezavi z glinokopom so predvideli instalacijo voltaike, postaviti bioplinarno, predelavo odpadkov, rastlinjake za primarno pridelavo in predelavo vrtnin in jagodičevje. Ker je prišlo do spremembe zakonodaje, so morali projekt prilagoditi. V študiji so upoštevali površine velikosti 30.000 kvadratnih metrov. Prva faza projekta bi zajemala postavitev voltaike, rastlinjake za pridelavo vrtnin, bioelektrarno, podporne dejavnosti, podjetniški inkubator
Junijske zmešnjave
Junijski dnevi so za šolarje najbolj pričakovani dnevi, še posebej za tiste pridne in marljive, ki se jim ob lepih ocenah v spričevalih obeta tudi kakšna manjša pozornost lokalne skupnosti v obliki knjižnih nagrad in ponekod tudi vstopnic za kopanje. Čakajo jih bolj ali manj brezskrbni dnevi, ki naj bi bili čim bolj zapolnjeni z aktivnostmi, ki so jim najbolj blizu. Programi otroške in mladinske ustvarjalnosti civilne družbe in drugih organizacij so v veliko pomoč staršem v tem času, čeprav njihove skrbi ne odtehtajo. Spet starejši imajo v teh dneh druge skrbi (če odmislimo boj za malo delo, ki ga še vedno z vlado bijejo dijaki in študenti oziroma njihovi funkcionarji), zakoni, ki jih pripravlja vlada in ki so v teh dneh ponovno spravili ljudi na ulico, jim bodo okrnili marsikatero dosedanjo pravico, čepravpripravljavci trdijo povsem drugače. Večina jih že sedaj težko živi, vrste za prehranske pakete na Rdečem križu in tudi Karitasu se daljšajo, namesto krajšajo. Zdi se, kot da te kalvarije slovenskega delavca nihče ne vidi, država je že drugič padla v recesijo. Bitka za delovna mesta je postavljena na stranski tir, prednost imajo neke druge teme, ki so na videz "lažje", tudi zato, ker prinašajo politični prestiž, kipa bodo državljane dodatno udarile oziroma je njihovo reševanje postavljeno v neke druge čase, ko tudi več ne bo smiselno iskati odgovornega. Je ulica resnično zadnji izhod slovenskega delavca, ker mu tudi več sindikati ne morejo pomagati? Delavstvo je bilo in ostaja v vseh časih najbolj žilava materija, ker jih je tudi največ, vsaka reforma na njihovih plečih da vedno tudi"najboljše" rezultate. Udariti po maloštevilni eliti, ki obvlada že vse vzvode oblasti, pa je bumerang, ki se plača z vsakimi volitvami. Letošnje pa so pred durmi, gospodarstvo in njegova elita bosta tako kot vedno dala karte v roke tistim, od katerih si obetata dobiček.
Majda Goznik

Foto: Viki Ivanuša
Vlado Pogorevčnik in Davor Žic sta predstavila projekt Ekološkega energetskega centra.
in poslovni center malih podjetij. Umestitev bioplinarne vidijo v povezavi z madžarskim partnerjem, ki namerava na območju TSO zgraditi predelavo škroba. V bioplinarni pa
bi uporabili odpad, ki bi pri tem nastajal. Govorilo se je o 240.000 tonah bio-odpadkov, ki bi jih v bioplinarni predelali v kvalitetno biološko gnojilo. Bioplinarna velikosti 1 MW
zadostuje za ogrevanje 4 do 5 hektarjev rastlinjakov, na vsak hektar pa zaposli od 8 do 10 ljudi. Skupno bi v prvi fazi zagotovili okrog 70 delovnih mest, za samo bioplinarno in
fotovoltaiko pa potrebujejo le tri, saj gre za visoko avtomatizirane procese. Za rastlinjake pa načrtujejo gojenje po sistemu hidroponike. Na vprašanje poslušalcev, kako nameravajo za svoj projekt navdušiti Ormožane, je Žic poudaril, da z uporabo najmodernejše tehnologije, ker ni nobenega smrada in takšne bioplinarne lahko stojijo tudi v mestih, saj namesto kogeneracijskih jarkov uporabljajo mikroturbine. Tudi emisije naj bi bile praktično nične, oziroma bioplinarno so predstavili kot veliko čistilno napravo za CO2.
Predstavnika EEC sta opozorila, da se počasi izteka čas za postavitev takšnih objektov, saj je Slovenija dolžna zagotoviti določen delež energije iz obnovljivih virov. Nemčija ima menda trenutno 4000 biopli-narn in jih namerava do leta 2020 postaviti še 16.000. Žic je poudaril, da cela Evropa vidi v tem prekinitev svoje energetske odvisnosti od Rusije.
Viki Ivanuša
Vinogradništvo • Prvi popis vinogradov v Sloveniji
Veliko vinogradnikov, majhni vinogradi
V letu 2009 je Statistični urad RS prvič izvedel samostojni popis vinogradov. Vendar pa ni šlo za popis dejanskega stanja, ampak za popis na osnovi registra oz. administrativnih virov.
Kot vire podatkov so tako na Statističnem uradu uporabili register pridelovalcev grozdja in vina ter hkrati še evidence pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin pri Fitosa-nitarni upravi Republike Slovenije. V Register pridelovalcev grozdja in vina so vpisani vsi pridelovalci, ki obdelujejo najmanj 0,05 ha vinogradov ali manj, če pridelek tržijo. V Evidenci pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin pa vodijo podatke o vseh dobaviteljih, ki pridelujejo semenski material kmetijskih rastlin, o mestih pridelave in o prijavljenih površinah.
Lani več kot 25.580 pridelovalcev
Po tako pridobljenih podatkih so na Statističnem uradu ugotovili, da se je v lanskem letu s pridelavo grozdja ukvarjalo dobrih 25.580 vinogradnikov v skupno 42.970 vinogradih, ki so se raztezali na skupni površini približno 16.350 hektarjev. Če pogledamo tabele nekoliko bolj podrobno, je bilo v vzhodni Sloveniji kar dobrih 20.000 vinogradnikov, ki so grozdje
pridelovali v 30.083 vinogradih na skupno 9.505 hektarjih. Od tega je v regiji Podravje evidentiranih 4992 vinogradnikov s 7170 vinogradi na skupno slabih 4000 hektarjih.
Kar dobrih 93 odstotkov vinogradov je bilo manjših od enega hektarja, skupaj so predstavljali dobrih 56 odstotkov
celotnih površin vinogradov. Posamezni pridelovalec je tako v povprečju obdeloval 0,64 hektarja vinograda, s povprečno velikostjo vinograda 0,38 hektarja. Podatki o prijavljenem pridelku pa pokažejo, da je manj kot 63 odstotkov pridelovalcev obdelovalo slabih 73 odstotkov vseh površin vino-
gradov, s povprečnim pridelkom med 30 in 70 hektolitrov vina na hektar.
Popisi vinogradov se v Evropski uniji sicer izvajajo vsakih 10 let s pričetkom v letu 1979 in so obvezni za vse države članice, ki imajo 500 in več hektarov vinogradov.
SM (vir: SURS)
Prvi popis vinogradov na osnovi uradnih podatkov iz registra je pokazal, da je kar 93 odstotkov vseh vinogradov manjših od enega hektarja.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • V Mestni hiši odgovarjajo Civilni iniciativi Podvince
Varnost in stroka na prvem mestu
Za gradnjo Gajk, začela se je v letu 2003 in intenzivno potekala vse do leta 2007, so bila pridobljena tudi državna sredstva. V letih 2003 do 2005 je MO Ptuj kot investitorica zgradila večji del I. faze CERO Gajke.
Foto: Črtomir Goznik
Krajani Spuhlje so na umestitev CERO Gajke pristali pod pogoji, da bo višina telesa odlagališča 4,5 m nad koto okoliškega terena, da bo izbrana najsodobnejša tehnologija ter da bo po zapolnitvi odlagališče rekultivirano in zasajeno.
Ta obsega vhodni del z vhodno kontrolo in tehtanjem odpadkov, zbirni center za individualni dovoz s sortiranjem odpadkov, objekt balirnice za baliranje ostankov odpadkov, objekt za demontažo in skladiščenje uporabnih frakcij kosovnih odpadkov do predaje v predelavo, kompostarno (do sedaj je zgrajena le četrtina načrtovane kapacitete), pomožne objekte, vso komunalno infrastrukturo in polovico odlagalnih polj I. faze s kompletno ureditvijo odvajanja izcednih vod in ureditvijo okolja. V letu 2005 in v letu 2006 se je nadaljevala izgradnja I. faze z dopolnitvijo obstoječe tehnološke linije v balirnici odpadkov za ločevanje lahke in težke frakcije iz mešanih komunalnih odpadkov, dograditvijo hale za sortiranje ločeno zbranih frakcij, z ureditvijo kompletne tehnološke linije z ročno sortirno linijo ter balira-njem ločenih frakcij in dograditvijo odlagalnih polj I. faze do skupne kapacitete 190.000 m3. Do leta 2007 je bila izvedena večina objektov in naprav I. faze skladno s projektom iz leta 2002. II. in III. fazo predstavljajo odlagalne površine, ki se gradijo sukcesivno, skladno s potrebami. Nedokončana je ostala kompostarna, ki danes predstavlja glavni vir težav, ki se jih v MO Ptuj zavedajo, zato tudi številne aktivnosti za dokončanje potrebnih investicij, s tem pa tudi za odpravo negativnih vplivov zaradi še nedokončanih investicij v izgradnjo obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov. V pogovoru s ptujskim županom Štefanom Čelanom so zajeti tudi odgovori na zahteve iz peticije Civilne iniciative Pod-vinci.
Izvajanje projekta je potekalo sočasno z izvajanjem zahtev iz pogodbe, podpisane leta 2002 med MO Ptuj in MČ Jezero. Po pogodbi bi morale biti vse zahteve uresničene do konca leta 2007, dejansko pa je bila realizirana le približno
polovica pogodbenih zahtev. Pomanjkanje denarja se je odrazilo na izvajanju investicije in v realizaciji pogodbenih zahtev. Zaradi spremembe Zakona o financiranju občin v letu 2003, ki je omejil obseg zadolževanja občine s postavitvijo zgornjega limita in kljub stalnemu in neodvisnemu viru prilivov namenskih sredstev v novoustanovljeni proračunski sklad CERO Gajke, Ministrstvo za finance ni hotelo več odobriti predhodno obljubljenega kredita v višini milijarde tolarjev. Ker kredita ni bilo, je prišlo do zamud pri izvajanju investicij in realizaciji zahtev iz odškodninske pogodbe.
K odločitvi, da se projekt iz leta 2002 ne bo nadaljeval, je ob pomanjkanju denarja vodila tudi sprememba zakonodaje oziroma novi standardi na področju ravnanja z odpadki.
»Začeli smo iskati nove tehnološke rešitve, ki so hkrati tudi pogoj za pridobitev potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj po IPPC-direktivi, kot osnove za nadaljnje obratovanje CERO Gajke. Če bi želeli z obstoječim načinom kompostiranja izpolniti nove zakonodajne okvire, bi bilo treba produkt pred odlaganjem na odlagališče dodatno obdelovati, kar bi bilo drago in energetsko potratno. Po dveletnem testiranju na lokacijah v Franciji, Veliki Britaniji in v skandinavskih deželah se je kot ena najprimernejših pokazala tehnologija obdelave biološko razgradljivih odpadkov po principu suhe anaerobne fermentacije, tako imenovani 3A-sistem, ki omogoča sočasno snovno in energetsko izrabo biološko razgradljivih odpadkov. Produkt predelave je inertiziran in volumsko zmanjšan na polovico. V postopku anaerobne fermenta-cije je nastajanje deponijskega plina kontrolirano. Odvije se v približno šestih tednih, nastali plin metan se zajema ter toplotno in energetsko izrabi. Celoten proces poteka v siste-
mu zaprtih hal, v katerih z izse-savanjem onesnaženega zraka ustvarimo podtlak, ki onemogoča širjenje smradu izven hale, posesan zrak pa se pred izpustom v ozračje prečisti na biofiltru, nameščenem na strehi hale. Gre za tehnologijo, ki ne zagotavlja le predelave odpadkov, preko proizvedene toplote in električne energije znižujemo tudi obratovalne stroške samega centra, Z novim projektom se spreminja tudi način izvedbe odplinje-vanja odlagališčnega plina, iz horizontalnega v vertikalni zaradi varnosti kot efektivnih rezultatov zbranih količin od-lagališčnega plina.«
Povišanje zaradi strokovnih zahtev
Z novim projektom se v skladu z zahtevami zakonodaje, predvsem pa zaradi zagotavljana večje varnosti in kakovostnega zbiranja odlaga-liščnega plina, spreminja tudi način izvedbe odplinjevanja odlagališčnega plina, iz horizontalnega v vertikalni sistem. Občina je leta 2008 naročila tudi strokovno mnenje o izvedbi odplinjevanja na odlagališču, v katerem je predlagano povišanje za 2 do 3 sloje po 6 m višine, v projektih smo upoštevali priporočilo za povišanje odlagališča za 2 sloja po 6
m. Povišanje I. faze odlagalnih polj ne izhaja iz dejstva, da nismo uspeli pridobiti zemljišč na II. fazi odlagalnih polj, temveč zaradi strokovnih zahtev, ki imajo podlago v zakonodaji, predvsem pa zaradi tega, da se okoliškim prebivalcem zagotovi objekt, ki bo kakovostno in varno deloval. Četudi bi želeli upoštevati zahtevo civilne iniciative po postopnem zapiranju odlagališča, bi ga lahko zaprli le v skladu s strokovnimi zahtevami na 16 metrov višine na najvišji točki, ki se pod predpianimi nakloni na robu odlagališča spusti do kote 0. Sistem odplinjevanja odlagališča skupaj z monitoringom je v skladu z veljavno zakonodajo treba spremljati še 30 let po zaprtju. Izgradnja vertikalnega sistema odplinjeva-nja je v zaključni fazi gradnje, dokončana bo do junija 2010, s tem bo odpravljen eden od vzrokov za širjenje neprijetnih vonjav v okolje. S spremembo projekta se bo zgradil objekt z najsodobnejšo tehnologijo, ki zagotavlja, da ne bo negativnih vplivov na okolje.
V spremembi projekta je veliko pozornosti posvečene tudi vizualnemu vključevanju objekta v okolico z zasaditvijo zimzelene vegetacije. V 50-me-trskem pasu okoli odlagališča se bo izvedla tudi zasaditev z vegetacijo, z videzom naravnega gozda, ki bo z nižjo vegetacijo ob gozdnem robu blago prehajala v kmetijske površine.«
Za spremembo projekta občine potrebujejo tudi evropska in državna sredstva.
»To pomeni, da je ob skladnosti projekta z veljavno zakonodajo treba izpolniti tudi dodatne pogoje iz kohezijske politike, ki se nanašajo predvsem na ekonomsko upravičenost projekta po vsebini in obsegu. V državnih operativnih programih so Gajke definirane kot center II. reda, kar ne ustreza pogojem kohezije, zato je bila naša naloga tudi razširiti prispevno območje odlagališča do obsega, ki je zahtevan za prekvalifikacijo našega centra v center I. reda, torej vključenost najmanj 95.000 prebival-
cev. Zato sta bila tudi sklenjena dogovora z občinama Hoče-Slivnica in Šentilj.«
Kaj lahko poveste o neobjavljenih in nepojasnjenih študijah presoje vplivov na okolje?
»Kar zadeva študije, smo upoštevali zakonodajo in izvedli vse potrebne postopke. Ministrstvo za okolje in prostor je podalo mnenje, da je okolj-sko poročilo za spremembe in dopolnitve projekta Gajke ustrezno in primerno za javno razgrnitev, ki je potekala od 1. februarja 2010 do vključno 3. marca 2010. V času javne razgrnitve je bila dne 24. februarja izvedena tudi javna obravnava, objavljena je bila na spletnih straneh MO Ptuj in v Štajerskem tedniku; vsako gospodinjstvo v Spuhlji pa je prejelo na dom tudi osebno obvestilo. Na javni obravnavi je sodelovala tudi predstavnica izdelovalca okoljskega poročila, da so zainteresirani lahko sproti dobili odgovore na svoja vprašanja.«
Kakšen je vaš odgovor glede na trditev CI Podvin-ci, da se Gajke nahajajo na vodovarstvenem območju, na katerem je prepovedano zbiranje in odlaganje odpadkov?
»Območje Gajk je skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodono-snikov Dravsko-Ptujskega polja uvrščeno v širše vodovarstve-no območje, VVO III. Glede na uredbo je na tem območju dovoljena gradnja odlagališča nenevarnih in inertnih odpadkov ter objektov za zbiranje in predelavo nenevarnih in iner-tnih odpadkov pod pogojem, da so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi. Za vse dosedanje posege na območju odlagališča so bila pridobljena vsa predvidena soglasja in dovoljenja, vključno z uporabnim dovoljenjem.«
Po odloku o ureditvi deponije CERO Gajke iz leta 2002 je prepovedano povišanje deponijskih polj nad 4,5 m višine nad okoliškim terenom, s projektom nadgradnje regijskega odlagališča naj bi MO Ptuj samovoljno in enostransko pristopila k povečanju in povišanju odlagalnih polj deponije.
»Prepoved o povišanju iz projekta 2002 drži. Višine odlagališča pa glede na spremenjeno zakonodajo ni mogoče načrtovati na podlagi želja po manjšem ali večjem hribčku sredi ravnine, ki bo bolj ali manj zastiral pogled na bližnjo okolico. Bistveno je upoštevanje zakonodajnih, strokovnih in varnostnih kriterijev, ki so osnova pri načrtovanju tovrstnih objektov. Vse je treba podrediti strokovno-tehničnim
in varnostnim kriterijem, za dosego primernejšega umeščanja v pokrajino pa predvideti omilitvene ukrepe.
MO Ptuj vse postopke, potrebne za spremembe projekta, načrtuje in izvaja skladno z zakonodajo. Organizirani so bili številni sestanki, gradivo, vezano na spremembe projekta Gajke pa je bilo objavljeno na tudi na spletni strani MO Ptuj. Vsak občan ima tudi možnost pridobiti informacije o tem projektu na sedežu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na Ptuju, Mestni trg 1.
Sprememba višine odlagališča je nujna tudi v primeru zapiranja odlagalnih polj I. faze, zato je občina po zakonsko predpisanem postopku pričela potrebne aktivnosti za spremembo višine odlagališča. Zahteva Civilne iniciative glede prepovedi širjenja deponije odpadkov CERO Gajke prav tako nima osnove in je v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti, odškodninsko pogodbo med MČ Jezero in MO Ptuj, kjer je predvidena doba obratovanja 15 let in gradnja treh faz odlagalnih polj, do sedaj je zgrajena le I. faza. Na podlagi pogodbenih pogojev je sklenjen dogovor z občinami sofinancerkami CERO Gaj-ke, šestnajstimi občinami na Ptujskem in občino Duplek, ki so kot vir financiranja izgradnje potrdile delež stroškov v ceni odvoza odpadkov, ki se zbirajo v proračunskem skladu MO Ptuj kot namenska sredstva za izgradnjo odlagališča. V proračunski sklad se stekajo tudi sredstva okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Z zagotovitvijo vira financiranja so si občine z dogovorom zagotovile reševanje problematike ravnanja z odpadki v CERO Gajke do leta 2018. Vsako odstopanje od teh zagotovil bi zagotovo vodilo v odškodninske tožbe.
Tudi glede postopnega zapiranja Gajk je odgovor podoben kot za prepoved širjenja. Kar pa zadeva novo lokacijo regijskega odlagališča, je ta že umeščena v prostorske plane. Glede na strateške usmeritve v RS na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in dokumentov kohezijske politike pa je sklepati, da po preteku pogodbenega roka iz pogodbe med MČ Jezero in MO Ptuj ne bodo potrebna več klasična odlagališča nenevarnih odpadkov, temveč odlagališča pepela, zato tudi ne bo več potrebe po odlagališčih nenevarnih odpadkov. V MO Ptuj se strinjamo s CI Podvinci, da je potrebno današnji generaciji in potomcem zagotoviti kakovostno in zdravo življenje. To je naš namen, doseči ga želimo z izvedbo projekta nadgradnje, ga dokončati skladno z zakonodajo in najnovejšimi tehnologijami, ki so na razpolago. Vzpostaviti želimo stanje in pogoje, kot so bili predvideni že v letu 2002 ali celo boljše, kar bo omogočilo kakovostno in zdravo življenje okoliškim prebivalcem, kljub prisotnosti objekta, v katerem se obdelujejo in odlagajo naši odpadki, za katere pa smo zagotovo v prvi vrsti odgovorni mi sami.«
Ptuj • Projekti Evropske prestolnice kulture
MO Ptuj in župan »nasedla stroki«, zato »popravki«
Med projekte Evropske prestolnice kulture 2012 MO Ptuj sodi tudi ureditev vhodnega portala, fasade in notranjosti Mestnega gledališča Ptuj. V teh dneh so odločili, da bodo razpis ponovili z mednarodno udeležbo, ker prvi razpis ni prinesel zadovoljivih rešitev, je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan, s katerim smo se pogovarjali o tem projektu.
Gospod župan, najprej vprašanje, zakaj je sploh potrebna prenova notranjosti gledališča, konkretneje dvorane, če naj bila že s samo prenovo zagotovljena pričakovana kvaliteta. Resnici na ljubo se je že kmalu po prenovi pokazalo, da ni izpolnila pričakovanj tako kulturne kot laične javnosti, še več, pokazala se je tudi vrsta pomanjkljivosti, ki pa so bile posledica slabo izvedenih del. Pri zdajšnji preureditvi pa ne gre za popravek slabo izvedenih del.
„Življenje in delo v prenovljenem gledališču sta pokazala na določene pomanjkljivosti, ki bi jih v prihodnje kazalo odpraviti. Gledališka stroka opozarja na nefunkci-onalnost same dvorane, ki se preveč blešči. Z varnostnega vidika pa so različni nivojski prehodi iz enih v druge prostore celo nevarni. Stekleno stopnišče mnogim povzroča vrtoglavice, ob deževnih dneh pa je zelo spolzko. Še vedno pa se srečujemo s slabšo vidljivostjo na balkonih. Želja je, da bi ob tehničnih pomanjkljivostih našli tudi ustrezne funkcionalne in estetske rešitve."
Ureditev MG Ptuj je bila izvedena na podlagi podeljene stavbne pravice, ki jo bo MO Ptuj plačevala 15 let. Kaj se torej spreminja z novim projektom in na račun koga, konkretneje koliko bo vse to stalo? Gre za denar MO Ptuj?
„Z natečajem, ki smo ga razpisali, smo hoteli najti boljše rešitve predvsem z estetskega vidika. Mnogi si želijo, da bi modernistični stil notranjosti, ki je v svetu trenutno zelo popularen, zamenjali s klasičnim. Prav tako so nas zanimale zamisli o ureditvi fasade. Natečajne rešitve, ki smo jih prejeli, nam niso ponudile zadovoljivih rešitev, zato smo se odločili za ponovitev natečaja z mednarodno udeležbo. Če bomo v prihodnje pridobili ustrezne rešitve, bomo stroške delili med tiste, ki predstavljajo odpravo napak, in tiste, ki predstavljajo nove dodatne rešitve.«
MO Ptuj vse od začetka prenove MG Ptuj bije bitko z državo za sredstva, ki so ji bila sicer obljubljena, a jih ni dobila, ker naj ne bi pravočasno dostavila nekaterih potrebnih doku-
mentov, vezanih na porabo državnega denarja. Se ta bitka po štirih letih nadaljuje in koliko je možnosti, da bi MO Ptuj ponovno postala lastnica gledališke stavbe še pred iztekom stavbne pravice?
„Mestna občina Ptuj ni ostala brez državnih sredstev zaradi pomanjkljivosti v dokumentaciji, ampak predvsem zaradi nerazumnih političnih odločitev na Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za finance. Predlog o načinu financiranja, ki so ga oblikovali na Ministrstvu za šolstvo in smo ga uporabili pri izgradnji vrtca, ni bil sprejemljiv za Ministrstvo za kulturo. Vsi pa vemo, kdo je v Ljubljani potreboval denar od našega gledališča in kako je bil porabljen.
Mestna občina pa lahko postane lastnica gledališke stavbe v trenutku, ko odplača preostale stroške iz naslova investicije. V Mestni hiši budno spremljamo domače in mednarodne razpise, ki bodo namenjeni tovrstnim odkupom. Dokler pa teh razpisov ni, smo s trenutno pogodbo, ki smo jo podpisali z Gradisom, zelo zadovoljni. Prav tako se ne bojimo nobenih posledic, če bi podjetje slučajno zašlo v težave. A kdo pozna kupca, ki bi na trgu kupil gledališko stavbo in bi ji brez občinskega soglasja lahko spremenil namembnost ?"
Togim stališčem spomeniške stroke se bodo v bodoče odpovedali
Nekoč ste dejali, da če bi vedeli, koliko zapletov bo s prenovo MG Ptuj, bi se odločili za rušitev objekta. Ostajate pri tej trditvi?
„Če bi se s sedanjimi izkušnjami še enkrat znašel v vlogi tistega, ki lahko soodloča pri takšni investiciji, se nikoli ne bi odločil za podporo takšni rešitvi, kot smo ji priča danes. Na mizi smo namreč imeli čudovito rešitev, ki je predvidevala rušitev obstoječe stavbe. Slovenski trg si namreč zasluži, da bi na njem stalo sodobno oblikovano gledališče, ki bi predstavljalo arhitekturno rešitev za 23. stoletje in bi hkrati bilo tudi funkcionalno.
Odkrito priznam, da sem nasedel zablodam spomeniške stroke, ki je v tem primeru bila
Foto: Črtomir Goznik
Pri zunanji ureditvi MG Ptuj gre za nadaljevanje pred štirimi leti začete obnove, preuredili pa naj bi tudi gledališko dvorano. Kot je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan, bodo razpis ponovili in rešitve poiskali z mednarodnim razpisom.
celo tako toga, da smo morali ponoviti vse osnovnošolske arhitekturne napake iz 18. stoletja. Nič ne bi imel proti takšnim togim stališčem spome-
niške stroke, če bi sedaj gospa Marlena Habjanič moralno in materialno odgovarjala za vse napake, ki so posledica njenih stališč. Žal so vsi pozabili na
zahteve te stroke in s prstom kažejo na župana kot izključnega krivca pri vseh slabostih v prenovljenem gledališču. V prihodnje se bomo za takšen
način strokovnega svetovanja seveda zahvalili, a ga nikoli več ne bomo upoštevali."
Zdi se, kot da se bo ponovila zgodba izpred štirih let, ki se je v povezavi z obnovo MG Ptuj zgodila tudi zaradi lokalnih volitev. Tudi sedaj so pred vrati nove lokalne volitve.
„V lokalni samoupravi lahko vsako investicijo povežemo z volilnimi zgodbami, ki na načelni ravni celo držijo. Volivke in volivci praviloma ne volijo ljudi, ki znajo veliko govoriti ob tem, a malo konkretnega postoriti. Če nekdo razume moja prizadevanja pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012, kot zgolj volilno potezo, potem moram odkrito priznati, da sem kot občan tega mesta nad takšnim spoznanjem razočaran. Natečaji, ki smo jih zaključili, morajo ponujati predvsem razvojno priložnost za staro mestno jedro, ne glede na to, kdo bo županoval v tem mestu."
MG
Pismo bralcev
Komu (ne)smrdi?
Kot občanka MO Ptuj v zadevi izgradnje bioplinar-ne na območju bivše farme prašičev v Dražencih javno sprašujem občinsko vodstvo, ZAKAJ SE JE MO PTUJ ODREKLA STATUSU STRANKE V POSTOPKU pridobivanja dokumentacije za izgradnjo bioplinarne v Dražen-cih, čeprav smo vplivnemu območju načrtovane bio-plinarne najbolj izpostavljeni prav občani MO Ptuj, ki živimo na meji z občino Videm, to je v naselju Suha veja (ulice Zagrebška cesta, Suha veja, Turniška ulica, Sodnice) in Turnišče?
Po informacijah investitorja Perutnine Ptuj, d. d., so bile kot stranke v postopku pozvane občine Hajdina, MO Ptuj in Videm. In predstavniki ljudstva v MO Ptuj so se odločili in investitorju poslali odgovor, da MO Ptuj ni stranka v postopku, ne da bi nas bili o čemerkoli obvestili. Ali so ti vrli gospodje in gospe res tako nepoučeni, da ne vedo, kje poteka meja MO Ptuj; ali jim za nekaj sto občanov sploh ni mar poslabšanje kvalitete življenja
na račun škodljivih vplivov, ki jih bo za seboj posredno in neposredno potegnila izgradnja bioplinarne, ali jim je mar samo kapitalski interes? Karkoli je že botrovalo tako modri odločitvi, ne bi smeli pozabiti, da bi morali zastopati predvsem interese lokalne skupnosti, ki pa jo tvorimo vsi občani. Ali gospod župan ni zmogel vprašati prizadetih, kaj menimo o zadevi? Zakaj nam niso bili predočeni vplivi izgradnje bioplinarne, kot je to naredila občina Videm, kjer so občanom v širšem smislu kar na dveh zborih občanov dali pravico do seznanitve s projektom in pravico, da se o zadevi izjasnijo, preden občina poda soglasje k projektu, pa čeprav v neposredni bližini farm Draženci živi le nekaj njihovih občanov, vsi ostali (pretežni del Pobrežja, Lancova vas in krajani Vidma) so veliko bolj oddaljeni kot mi, ki smo v polmeru cca. 300 m od lokacije planiranega objekta in vsem ostalim gre na roko veter, saj pretežno piha jugozahodnik, ki vse emisije v zraku, vključno s smradom, prinese nepo-
sredno k nam. Pa še odškodnina jim pripada.
O zadevi sploh ne bi vedeli ničesar, če se nas nekaj občanov MO Ptuj iz ogroženega območja ne bi udeležilo zbora krajanov Pobrežja, Lancove vasi in Vidma. Ob tej priliki smo zraven pozitivnih lastnosti bioplinarne tudi lahko slišali, da je vplivno območje nameravane gradnje cca. 800 m, da je vrednost planiranih negativnih dejavnikov vpliva na naše okolje (hrup, emisije v zrak in tla, možnost eksplozije) 2 (na lestvici od nič do 4). Posredno se bo zaradi dovoza gnojevke iz drugih lokacij povečal tudi hrup in emisija izpuščenih plinov zaradi povečanega števila cistern, prav tako bo močno obremenjen tudi lokalni promet, dokler ne bo dokončana avtocesta Dra-ženci-Gruškovje.
Glede na podatek, da obstoječe kapacitete vhodnih surovin iz objektov v Dražencih še zdaleč ne zadoščajo za potrebe obratovanja načrtovane bioplinarne in bodo potrebni dovozi gnoja od drugod ter podatek, da je trenutno pra-
znih še 26 obstoječih objektov v Dražencih, nas upravičeno skrbi, da jih bodo napolnili in se bo naše bivalno okolje še poslabšalo. Smrad že ob zdajšnjem obratovanju le štirih objektov od cca. 30 farm povzroča nevzdržne razmere. Najbolj glamurozno pa je, da smrad v slovenskem pravnem redu sploh ni reguliran, kar pomeni, da ni določenega maksimuma smradu in je dovoljena vsakršna emisija, saj nobena inšpekcija ne more ukrepati, ker ni zakonske podlage, ki bi regulirala emisije smradu. Torej, tudi če se bomo zadušili od smradu, povzročiteljem smradu nihče nič ne more, uradno bodo razpolagali z vso dokumentacijo o neškodljivosti za okolje.
Ob vsem navedenem pa naše občinsko vodstvo trdi, da se MO Ptuj zadeva ne »tiče«. Zadeva me spominja na An-dersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila.
Zato smo občani na prizadetem območju ukrepali - pristojnim smo poslali uradno zahtevo, da se nas enakovredno (tako kot občane Vidma in Hajdine) vključi v postopek kot stranke pri pridobivanju dokumentacije za izgradnjo bioplinarne, saj bo naše bivalno okolje zaradi vplivov najbolj ogroženo.
Milena Leskovar
Ptuj • Center vseživljenjskega učenja Podravje
Željni znanja se učijo tudi kitajsko
V prostorih Ljudske univerze na Ptuju je bila 9. junija tiskovna konferenca, na kateri so predstavili rezultate dela Centra vseživljenjskega učenja (CVU) Podravje v preteklih letih, njegov pomen za širše okolje in rezultate dela svetovalnega središča ter Središča za samostojno življenje v povezavi s pomembnejšimi aktivnostmi v letu 2010.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Ljudske univerze Ptuj o Centru vseživljenjskega učenja Podravje
»Gre za zelo pomembne aktivnosti v našem mestu in širše, tako za uporabnike kot naše sodelavce, da se po dolgoletnih prizadevanjih naši občani lahko brezplačno izobražujejo v številnih oblikah neformalnega izobraževanja,« je med drugim povedala direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež.
Dejavnost CVU učenja predstavlja mrežno povezovanje organizacij, ki v regionalnem okolju izvajajo dejavnost informiranja, svetovanja ter različnih vrst vseživljenjskega učenja in organiziranega samostojnega življenja. Ob Ljudski univerzi Ptuj so konzorcijski partnerji ZRS Bistra Ptuj, PRJ Halo Cirku-lane, Območna obrtno-podje-tniška zbornica Ptuj in Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož, partnerji pa občine Videm, Kidričevo, Markovci, Majšperk in Destrnik, kjer so tudi točke vseživljenjskega učenja, katerih glavni cilj je povečevanje vključenosti prebivalstva v različne oblike neformalnega učenja. S CVU, v okviru katerega deluje deset točk vseživljenjskega učenja, ki so lani privabile skoraj 1400 udeležencev, želijo na celotnem območju Spodnjega Podravja in širše ustvariti in povečati dostop do vseživljenj-skega učenja s posredovanjem podatkov in nasvetov o različnih možnostih in priložnostih v izobraževanju ter tudi poklicnem svetovanju. V okviru centra potekajo brezplačne delavnice, informiranje in svetovanje, samostojno učenje ter motivacijske delavnice. Lani se je za vključitev v najrazličnejše neformalne in brezplačne oblike izobraževanja odločilo 1400 udeležencev, v formalne oblike izobraževanja pa je bilo v letu 2009 v Ljudski univerzi Ptuj vključenih 1600 udeležencev.
Mag. Petja Janžekovič je
povedal, da so v Ljudski univerzi Ptuj že dlje časa ugotavljali, da se tudi odrasli ljudje želijo izobraževati. Odziv ljudi na ponujene bogate možnosti vseživljenjskega učenja jih je dobesedno presenetil. Računali so, da bo različne jezikovne in računalniške tečaje, predavanja, zlasti še družboslovna, kreativne delavnice, obiskovalo okrog 120 udeležencev, da jih bo desetkrat več pa niso niti v snu pričakovali. Odziv jim je pokazal, da se Ptujčani želijo učiti in pridobivati nova znanja. Izvesti jim je uspelo celo tečaj kitajščine (s sestavljanjem skupine imajo težave v največjih slovenskih mestih, na Ptuju tega ni bilo), izvedli pa so tudi tečaj ruščine. Načrtujejo tudi učenje arabščine, italijanščine, francoščine in španščine. Za projekt CVU je Ljudska univerza Ptuj pridobila tudi sredstva EU iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za šolstvo in šport.
Že nekako utečenim oblikam neformalnega izobraževanja, kot so učenje nemščine in angleščine, računalniško opismenjevanje ter nekatere druge delavnice, letos je bilo veliko zanimanja tudi za foto delavnico, za delo s kamero in
montažo, pa tudi za spletni video, ki so ga obnovili in obogatili in je tudi eden od temeljev CVU, so dodali tudi učenje na ustno harmoniko in frajtonari-co. Da bi se z oblikami neformalnega izobraževanja ljudem čim bolj približali, jih izvajajo povsod tem, kjer je zanimanje tudi največje. Vseh delavnic je bilo lani 46.
Svetovalno središče Ptuj, ki deluje v okviru CVU Ptuj, vodi ga Mateja Hlupič, ki občasno deluje tudi v Ormožu, Markov-cih, Kidričevem in na Destrni-ku, je lani obiskalo 1219 udeležencev iz različnih ciljnih skupin, brezposelni, podjetniki, invalidi, težje zaposljivi, starejši in drugi. V zadnjem času pa je vse več tudi socialno ogroženih. Svetovalci so za informiranje in svetovanje porabili 2716 ur, da bi jim čim bolj pomagali pri realizaciji njihovih ciljev, pri odločanju za izobraževanje, organizaciji in poteku učenja, načrtovanju nadaljnje izobraževalne poti in razvoju kariere. Ob tem pa ponujajo tudi svetovanje in informiranje tudi zunaj središča. V letu 2010 je njihov cilj, da Svetovalno središče Ptuj postane tudi kakovostno središče. Samoiniciativno so v LU Ptuj razvili virtualni portfo-
lio v okviru skupnega spletnega portala, s katerim bodo lažje in hitreje zbirali in urejali vse podatke o posameznem udeležencu. Gre za neke vrste zbiralnik podatkov o formalnem in tudi o vsem neformalnem znanju, s katerim razpolaga nekdo in za katerega ni pridobil papirjev, skrbnik pa bo jamčil, da so ta resnična, da bo imel tudi kredibilnost. V LU Ptuj so prepričani, da bo tudi virtu-alni portfolio v bodoče eden od odločilnih dejavnikov pri zaposlovanju, saj bo o iskalcu zaposlitve dal popolnejšo sliko, s tem pa delodajalcu omogočil tudi lažjo izbiro.
Že nekaj let v okviru LU Ptuj deluje tudi Središče za samostojno učenje, ki ga iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. Glede na obisk, ob mladih in tistih v najbolj aktivnem življenju, ga obiskuje tudi vedno več upokojencev. Lahko bi dejali, da gre za medgeneracijski projekt. Kot pravi Dušan Šilak, njegov vodja, jih veseli, da si njihovi obiskovalci želijo novih znanj, pri tem jim pomagajo po najboljših močeh. Najbolj pa jih veseli, da se udeleženci delavnic in tečajev vedno znova vračajo. Ob vsem, kar ponuja Središče za samostojno učenje, velja še posebej opozoriti na projekt starši in vnuki, v okviru katerega so najprej usposobili vnuke, da so lahko izobraževali stare starše. V Ljudski univerzi Ptuj ob vsej ponudbi neformalnih oblik izobraževanja za vse generacije in profile izpostavljajo tudi programe za izobraževanje za ljudi s posebnimi potrebami. Na tem področju sodelujejo z društvi in organizacijami, ki vključujejo ljudi s posebnimi potrebami. Med drugim so računalniške tečaje izvedli že za Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava in tudi Zavod Hrastovec.
MG
Majšperk • Ustanovili občinski odbor Zares-nova politika
Za boljši položaj mladih in kmetov
V prostorih gasilskega doma na Ptujski Gori je bilv petek, 28. maja, drugi zbor članic, članov in simpatizerjev Zares-nova politika občine Majšperk, na katerem so za predsednika izvolili Dušana Mesariča.
Na omenjenem zboru so člani stranke Zares izvoli tudi vodstvo občinskega odbora in s tem uradno ustanovili Občinski odbor Zares-nova politika Majšperk. Predsednik novega občinskega odbora je postal Dušan Mesaric, podpredsednik pa Gorazd Tacigo. Člana kolegija predsednika sta postala Erika Zupanič in Andrej Kolar, Franc Bogme pa je prvi sekretar občinskega odbora. Dušan Mesarič je po izvolitvi predstavil svoje smernice programa in tudi program dela občinskega odbora za letošnje leto, pri čemer je poudaril: »Ve-
selimo se prihajajočih lokalnih volitev, saj menimo, da so spremembe v občini nujno potrebne. Priprave so že stekle, volilni program je v delu, prav tako smo že v fazi iskanja kandidatk in kandidatov za našo listo.« Ob tem je še dodal, da bo njihova glavna naloga izboljšati gospodarsko situacijo v občini ter predvsem položaj mladih in kmetov. Majšperčane je na omenjenem zboru obiskal tudi poslanec Zares-nova politika Franci Kek, ki je izvoljenemu vodstvu čestital in jim zaželel uspešno delo.
-OM
Foto: M. Ozmec
Na ustanovnem zboru Občinskega odbora Zares-nova politika Majšperk; predsednik občinskega odbora Dušan Mesarič (desno) ob poslancu Franciju Keku
Od tod in tam
Ptuj • Vzajemnine pižam'ce za male zaspance
Foto: Črtomir Goznik
Na otroškem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je bila 14. junija krajša slovesnost ob predaji donacije Vzajemne, otroških pižam za male bolnike. Ob 29. aprilu, dnevu solidarnosti in medgeneracijske kooperativnosti, so se v zavarovalnici Vzajemna odločili za izvedbo akcije Vzajemnine pižam'ce za male zaspance, v okviru katere bodo 10 slovenskim bolnišnicam z otroškimi oddelki podarili skupaj 3400 otroških pižam, od tega ptujskemu otroškemu oddelku 200, je ob predaji povedal direktor Poslovne enote Vzajemna Maribor Oskar Salecl, ki ga je ob tej priložnosti spremljala članica izredne uprave Irena Kos. Denar, ki bi ga sicer bolnišnica namenila za nakup pižam, bo lahko porabila za druge, bolj nujne nabave. Za^ donacijo se je zahvalil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. V teh kriznih časih je vsaka donacija več kot dobrodošla, da se ohrani raven zdravstvenega varstva, ki je potrebna, saj morajo pacienti dobiti vse, kar potrebujejo, da čim prej ozdravijo, je poudaril. Vzajemna v ponedeljek ni prinesla samo pižam za male bolnike, donatorje je ob njihovem obisku spremljal tudi Ribič Pepe, ki je med otroki zelo priljubljen in je tudi prinesel nasmeške na obraze malih bolnikov.
MG
Cvetkovci • Odprli urejeno igrišče
Foto: Viki Ivanuša
Na Ledni, kot se imenuje prostor, na katerem stoji igrišče v Cvetkovcih, so se krajani družili, že odkar pomnijo. To je bila nekoč srenjska zemlja in so jo zato uporabljali predvsem za pašo živine. Na njej so se že od
nekdaj družili mladi, ki so včasih pozabili na živino, ki je hitro izkoristila priložnost in se odšla past v bližino vrtov, kjer je bila trava bolj sočna. V sedemdesetih letih preteklega stoletja pa je Ledna začela dobivati svojo današnjo vlogo. Takrat so namreč cvetkovski mladci začeli igrati nogomet in so si tukaj uredili svoje igrišče. Prišlo je celo tako daleč, da so leta 1974 na Ledni prijateljsko tekmo z domačini zaigrali tudi nogometaši NK Maribor. Sredi devetdesetih let je prostor začel izgubljati svoj pomen. Nov zagon je dobil z ustanovitvijo športnega društva, ki šteje danes okrog 65 članov. Predseduje mu Aleš Plohl, ki je skupaj s svetnico Valerijo Kolenko, županom Alojzom Sokom in svetnikom Jožefom Cajnkom prerezal trak na nedavno urejenem asfaltiranem igrišču. Priložnost so Cvetkovčani izkoristili za srečanje vaščanov in pravo veselico z Natalijo Verboten.
Viki Ivanuša
Ptuj • Viktorinov večer
V petek, 18. 6. 2010, ob 19.45 bo v refektoriju mino-ritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer na temo Islamizem v Turčiji. Gost večera bo p. dr. Martin Kme-tec, ki je bil rojen v Lancovi vasi, župnija sv. Vida. Mi-
norit p. Martin Kmetec je misijonar v kraju Izmir v Turčiji. Misijonarsko pot je začel v Libanonu in nato v Turčiji najprej v kraju Iskenderunu. V zadnjih dneh je izIskenderuna prišla žalostna vest o zverinskem umoru tamkajšnjega škofa Luigia Padovese. P. Martin nam bo spregovoril na temo Islamizem v Turčiji, o čemer je pred kratkim zagovarjal doktorsko disertacijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Na svoji misijonarski poti je dobro spoznal islamizem na območju Turčije, kjer arheološka izkopavanja pričajo o močnem zgodnjem krščanstvu, ki ga je skozi stoletja islamizem praktično izničil. Peščica katoličanov v Turčiji ohranjajo luč vere in tej luči služi p. Martin Kmetec, ki je doživel že veliko ponižanja in grobosti v tej močni islamski deželi. Na podlagi študija in večletnega misijonarskega dela v Turčiji nam bo predstavil realni muslimanski svet, kulturo in vero. V glasbenem uvodu bo nastopil kvartet flavt Suzana Meno-ni - Planinšek, Natalija Tumpej, Katja Bek in Leonida Logar. Lepo povabljeni na zadnji Viktorinov večer v tem akademskem letu, ki jih organiziramo v Društvu izobražencev Viktorina Ptujskega.
Peter Pribožič
Cerkvenjak • Ob 12. občinskem prazniku
Od arheološkega parka do letališča
V Cerkvenjaku mineva letošnji praznik, ki so ga začeli praznovati 11. junija, tudi nekoliko v duhu odhoda župana Jožeta Kranerja, ki se po 12-ih letih poslavlja od županskega stolčka, saj jeseni ne namerava več kandidirati. Pravi, da so v teh treh mandatih veliko naredili, a da mnogo izzivov čaka tudi njegovega naslednika.
Občina Cerkvenjak je nastala leta 1998 iz bivše Občine Lenart, v kateri je bila prej ena izmed krajevnih skupnosti. Letos tako praznujejo 12 let obstoja in se ob tem po besedah župana Jožeta Kranerja veselijo uspehov, ki so jih v tem času dosegli: »Le-ti so kar obsežni. Vsa ta leta smo delali predvsem na celotni infrastrukturi, prometnem, komunalnem in kulturnem področju ter tudi drugih objektih. V dvanajstih letih smo zgradili preko 40 kilometrov novih asfaltnih vozišč, 28 kilometrov novih vodovodov, novo mrliško vežo, obnovili zdravstveni in kulturni dom, zgradili prizidek k vrtcu, poskrbeli za posodabljanje osnovnošolskih prostorov ... Znotraj centra Cerkvenjaka smo dali veliko poudarka parkirnim prostorom, seveda smo poskrbeli tudi za kanalizacijo, zgradili dve čistil-
Na simpoziju bo 11 govorcev poskušalo z različnih plati osvetliti delo in življenje slavnega rojaka. To bo zlasti pomembno, saj Slovenci še vedno ne vemo, kam naj umestimo Stanka Vraza, ki je večino svojega življenja ustvarjal na Hrvaškem, je povedal Tone Luskovič in nadaljeval: „So pa razlogi za to zelo slovenski in izhajajo iz zavisti, oziroma iz tega, da se slovenski strokovnjaki s področja slovstva niso znali dogovoriti in pogovoriti. Glavni razlog, da
ni naravi, nastala je obrtna cona, kjer že prvi obrtniki gradijo objekte . Oblikoval se je arheološki park, od katerega si Cerkvenjak obeta v bodoče bistveno hitrejši razvoj na področju turizma in večji obisk turistov. Naš cilj je, da privabimo ne samo prehodne goste, ampak tudi take, ki bodo pri nas prespali
je Vraz odšel ustvarjat v Zagreb, je bil v tem, da je Prešeren skupaj s Čopom in še nekaterimi strokovnjaki odločno zavračal uvajanje vzhodnoslovenskega narečja v uradno slovensko slovnico. Prešeren je Vrazu, ko mu je ta pisal, odgovoril, da on tega jezika ne razume in tako je pozneje kranjščina postala uraden slovenski jezik. Spor je bil še širši in rahločutni Vraz, razočaran, ker mu ni uspelo, da bi obogatil slovar slovenskega knjižnega jezika s čim več nare-
- v ta nameni imamo tudi že okoli 120 prenočišč.«
Prav tako bo k razvoju turizma prispevala pristajal-no-vzletna steza v Čagoni, ki je tudi nastala v tej 12-letni zgodovini. »Kajti turizem je danes širok pojem in turisti seveda tudi priletijo. V letošnjem letu smo pisto podaljšali iz 400 na 700 metrov,
čji, je odšel ustvarjat v Zagreb, kjer je razvijal sovjo idejo iliriz-ma." Vsebino referatov bodo povzeli v zborniku.
Ob simpozijih ZD izdaja osebne poštne znamke, kuverte in žig, pripravljena pa bo tudi priložnostna razstava. Ob 17. uri bodo v Cerovcu na rojstni hiši Stanka Vraza odkrili spominsko ploščo. Občina Ormož bo projekt podprla s sredstvi proračuna v višini okrog 7.000 evrov.
Viki Ivanuša
v načrtu je tudi izgradnjo hangarja. Tako bo to postalo eno manjše letališče znotraj Slovenskih goric, ki tega pravzaprav še nimajo,« je pojasnil Kraner in, kot je ob občinskih praznikih navada, ocenil tudi dogajanje v občini od zadnjega praznika pa do danes.
Po njegovih besedah je vsako leto po svoje zanimivo, to zadnje pa je bilo tudi zelo uspešno. Med drugim so posodobili okoli 3,5 kilometra novih asfaltnih vozišč ter naredili nova vodovoda na Vanetini in Ivanjskem vrhu. »Vsako leto poskušamo čim bolj izkoristiti v investicijskem delu, ne pozabljamo pa seveda tudi na splošno porabo,« je dodal prvi mož občine, ki se jeseni poslavlja od svoje županske funkcije.
Med načrti nov vrtec, športna dvorana in športno-rekreacijski center
Kraner namreč pravi, da so trije mandati dovolj in da si želi v jeseni življenja še malo sproščeno zaživeti. Po njegovih besedah odhaja ponosen, kot je ponosen prišel: »V mojem času so v Cerkve-njaku nastale bistvene spremembe. Te lahko vidi vsak, ki jih hoče videti in priznati. Nikoli pa nas seveda ne hvalijo vsi. Ko sem prišel, sem imel velike načrte, mnogo smo jih izpolnili, vsega se ni dalo.«
Kljub odhodu je poln načrtov tudi za naprej. Svojim naslednikom je namreč pripravil projekte, ki bi po njegovi oceni lahko dali Cer-
kvenjaku nek nov pečat: »Ti so novi vrtec, športna dvorana, športno-rekreativni center (ureditev nogometnega igrišča vključno s tribunami, garderobami ...). Ti projekti se že intenzivno pripravljajo in verjamem, da mimo njih tudi novi župan (katerikoli že bo) ne bo mogel in jih bo seveda treba realizirati.«
Obstaja tudi idejni projekt razvoja kanalizacije na celotnem področju občine, vključno z izgradnjo individualnih čistilnih naprav, s čimer so že začeli, saj so nekaj teh naprav že sofinancirali posameznikom. »Seveda ne bo nikoli zmanjkalo nalog na področju komunalne, prometne in kulturne infrastrukture, tako da bodo tisti, ki prihajajo, imeli še veliko dela,« je prepričan sogovor-
nik, ki je svojim občanom v okviru občinskega praznika za darilo ob slovesu poklonil tudi zanimiv dogodek.
16. junija se je namreč zgodil družabni večer Nariši nov dan v okviru kampanje Ne-odvisen.si, na katerem so nastopili priznani strokovnjaki z različnih področij, kot so Vlasta Nussdorfer, Robert Friškovec, Bojan Žlender in drugi, ki so na jasen način podajali dragocene življenjske napotke, vse skupaj pa je s svojimi humornimi vložki začinila s televizijskih ekranov dobro znana AnaLiza.
Poleg te prireditve se je že in se še bo zvrstilo veliko drugega zanimivega. Med drugim bo osrednja proslava ob občinskem prazniku 20. junija v njihovem kulturnem domu.
Polona Ambrožič
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik zgodovinskega društva Anton Luskovič (od leve), vodja ormoške enote pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Nevenka Korpič in ormoški župan Alojz Sok so predstavili program slovesnosti.
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 12. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak
vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje v urejenem okolju naše občine.
Vabim vas na osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. junija ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma Cerkvenjak.
Župan občine Cerkvenjak Jože/Kraner
IvwuaJJ^

Danijel Klajnošek s.p. Gsm:041/678-535
e-mail:klajnosek.danijel@tiol.nef tel.:027034035fax:027034029
Iskrene čestitke ob prazniku občine Cerkvenjak! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Ormož • V spomin na Stanka Vraza
Simpozij o Stanku Vrazu
Občina Ormož, Zgodovinsko društvo Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravljata simpozij ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza. Simpozij bo potekal jutri v prostorih ormoškega gradu, s pričetkom ob 11. uri.
Ormož • Dobili naziv Kulturna šola 2010
Vzpodbujajo kulturno dejavnost
Osnovna šola Ormož je nazivoma Eko šola in Zdrava šola dodala še naziv Kulturna šola. Priznanje so dobili za štiri leta in ga nameravajo s ponosom nositi, saj potrjuje, da spadajo v tisti krog šol, ki se izkazujejo z nadpovprečno kulturno dejavnostjo.
V svoji utemeljitvi prijave so zajeli delovanje kulture na šoli po posameznih kulturnih dejavnostih. Na različnih revijah je pogosto opaziti, da je želja po kulturnem ustvarjanju na šoli zares velika, saj nastopijo s po več skupinami v isti kategoriji. Tako so z več zasedbami prisotni na pevskem, gledališkem, lutkovnem in plesnem področju. Zlasti na področju lutkarstva in gledališča se pogosto uvrščajo tudi na medobmočna in državna srečanja, kjer jih je letos zastopala predstava Med planjavami zvezd v izvedbi starejše lutkovne skupine. Na literarno-recitatorskem področju se predstavljajo na najrazličnejših proslavah, poželi pa so tudi uspehe na različnih natečajih. Na šoli je
bogata likovna dejavnost, kar dokazuje tudi letošnji izbran motiv za vstopnice za smučarske skoke v Planici, ki ga je narisal učenec Matjaž Plaveč, in drugi uspehi na natečajih. V zadnjih letih so ponovno oživili folklorno dejavnost skupaj z etno glasbeno skupino Gudalo, ki je posnela tudi svojo zgoščenko. Z učenci delajo usposobljeni mentorji, za vsako dejavnost jih je na šoli po več. K nazivu je gotovo pripomogla tudi gledališka skupina zaposlenih na šoli, ki že dve leti zapored pripravlja gledališke predstave za učence in širšo javnost. Letos so se predstavili z igro Matilda.
Poleg posameznih dejavnosti pa na šoli pripravijo tudi projekte, ki vključujejo veliko število učencev. Letos se je
Foto: Viki Ivanuša
Letos se je na državno revijo uvrstila lutkovna predstava Med planjavami zvezd v izvedbi starejše lutkovne skupine.
tako šolska telovadnica za en da spremenila v cirkuško ma-nežo, v kateri so nastopili drzni akrobati, nevarne živali in zabavni klovni. Med odmev-nejše projekte pa sodi tudi muzikal Zvezdica Zaspanka, v katerem se je širši javnosti predstavilo okrog 120 nastopajočih.
Za kulturno šolo se je še zlasti angažirala Irena Blago-vič, ki je skupaj s sodelavci zbrala podatke za tri leta nazaj in tudi napisala utemeljitev. Povedala je, da so na začetku glede prijave oklevali: „Pomislek je bil: zakaj bi se morali dokazovati na papirju, saj se v našem okolju nenehno dokazujemo z dejanji? Pa je bilo dobro, da smo se prijavili, saj smo prejeli plaketo in naziv, ki ga bomo seveda
želeli ohraniti in bomo tako vložili še več energije in dela. To pri nas ni problem. Učenci so zelo zainteresirani za kulturne dejavnosti, ki jih na šoli ponujam, in radi delajo." Zaključne prireditve v Slivni, v geometričnem središču Slovenije, se je udeležila skupaj z mentorico za glasbeno dejavnost Alenko Šalamon ter učenkama Nastjo Prapotnik in Sandro Škrinjar. Tam so se udeležili različnih delavnic, ki so jih vodila sama znana imena, in okrogle mize na temo Medijska vzgoja, ki jo je vodila Branka Bezeljak.
O sami kulturni dejavnosti na šoli pa Blagovičeva pravi, da učenci sami čutijo, katero področje jih zanima in vleče, izbira pa je tudi velika, saj je zastopano domala vse. Sicer pa mora imeti po mnenju Irene Blagovič kultura v šoli osrednje mesto. Kultura mora živeti ne le v posameznih kulturnih dejavnostih in krožkih, kultura mora biti živa v učilnicah in na šolskih hodnikih kot kultura vedenja in odnosov, ki jo želi šola gojiti ob podpori staršev.
Viki Ivanuša
Lenart • Knjižnica praznuje
Ti veseli dnevi ...
Od 11. do 19. junija potekajo Ti veseli dnevi Knjižnice Lenart, ki že nekaj let z raznimi dogodki obeležuje datum 14. junij 1962, ko je bila ustanovljena kot kulturna ustanova.
Bezgetova predstavlja na razstavljenih fotografijah svojo mucko Najo kot zelo zahtevno portretiranko, ki ne razkriva le prefinjenega in očarljivega karakterja, ampak tudi svoje trenutno čustveno stanje. Šuli-
nova pa z razstavljenimi majhnimi slikami muck, ki bolj spominjajo na ilustracije, odpira osebni pravljični svet, kjer postanejo te živali različni karakterji iz zgodb, ki se kar same valijo iz slik. Zanimiva razstava
Lenarčani »rojstni dan« svoje knjižnice vsako leto počastijo z več prireditvami, povezanimi v projekt Ti veseli dnevi Knjižnice Lenart. »V sklopu tega združimo aktivnosti za vse ciljne skupine, od najmlajših do najstarejših,« je pojasnila direktorica knjižnice Marija Šauperl.
Praznovanje se je tako začelo 11. junija z literarnim veče-
rom, na katerem so predstavili pesniško zbirko Mirka in Erike Kotnik Druga polovička, v soboto so od 10. do 12. ure potekale otroške delavnice z naslovom Neskončna domišljija, prav 14. junija pa so v Kulturnem domu Lenart osrednji dan knjižnice proslavili z gledališko predstavo Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje: Pod košatim očesom. Na ta
jubilejni dan so pripravili tudi dan odprtih vrat knjižnice in nudili popuste pri nekaterih plačilih.
18. junija, torej danes, pa bo ob 19. uri odprtje fotografsko-slikarsko razstave Mucke - ta pravljična bitja Helene Bezget in Nine Šulin, dveh muck-oljubk, ki si svet mačk in ljudi predstavljata povsem samosvoje.
V lenarški knjižnici je večkrat veselo.
bo na ogled do konca junija.
Praznični projekt knjižnice
ima po besedah Šauperlove tudi rekreacijsko plat, ki se ji bodo posvetili 19. junija: »Naše uporabnike (od najmlajšega do najstarejšega) vabimo na Kulturno-literarno pot Slovenskih goric, kot smo poimenovali pohod v sosednjo občino. Zamislili smo si namreč obisk Svete Trojice, do koder bomo šli peš. Tam nam bodo tamkajšnji kulturniki predstavili kulturne znamenitosti kraja, potem pa se bomo vrnili proti Lenartu.« Kot je še poudarila, dajejo pri vseh dejavnostih poudarek predvsem njihovih uporabnikom, skrbi za njihove potrebe, pridobivanju novih članov ter beleženju svežih želja in idej za jesen.
Polona Ambrožič
Hajdina • Zupan sprejel učence z najboljšim uspehom

Letošnja generacija je bila izjemna
V prostorih Občine Hajdina je hajdinski župan Radoslav Simonič 15. junija pripravil sprejem za učence iz občine Hajdina, ki so v šolskem letu 2009/2010 zaključili devetletno šolanje z najboljšim uspehom.
Na sprejemu sta jih spremljala ravnatelja OŠ Hajdina Jože Lah in OŠ Breg Milan Fakin, pridružili pa sta se tudi učiteljici OŠ Breg Majda Korošec in Tatjana Lukovnjak. Na sprejemu pa sta bili tudi direktorica občinske uprave Hajdina Ljerka Šamprl in Jožica Ši-janec, predsednica odbora za družbene dejavnosti pri svetu Občine Hajdina.
Spominsko knjižno darilo, Slovenija na dlani, da bodo imeli svojo domovino radi, je hajdinski župan, ki je mladim zaželel veliko uspehov in sreče v nadaljnjem življenju in delu ter izpolnitev življenjskih in poklicnih ciljev, izročil Neži Mlakar (Skorba), Tamari Kme-tec (Orešje) in Ani Vogrinec
(Skorba) iz 9. a-razreda Hajdina, Aneli Cebek (Slovenja vas), Tjaši Gerečnik (Ptuj), Tadeju Gerečniku (Ptuj), Moniki Krajnc (Zgornja Hajdina) in Roku Tumpeju (Zgornja Hajdina) iz 9. b-razreda OŠ Haj-dina. Osnovno šolo Bregi pa sta v šolskem letu 2009/2010 obiskovala Žan Kostanjevec in Tanja Nahberger iz Dražencev. »V osnovni šoli ste se izjemno izkazali, dobili temeljno znanje, pred vam so najlepše počitnice v življenju. Želim, da jih lepo izkoristite, v jeseni pa se varno in polni nove energije ponovno vrnete v šolske klopi,« je med drugim povedal hajdinski župan, ki je tako kot v prejšnjih letih vsakemu učencu iz občine Hajdina namenil po eno vstopnico za kopanje v
Termah Ptuj. Odličnjake pa je povabil tudi na pico.
Za sprejem se je v imenu OŠ Hajdina zahvalil ravnatelj Jože Lah. Šola in občina izjemno dobro sodelujeta, to se kaže na številnih področjih, ob
rednem delu tudi na drugih programih, za katere ima šola moralno in finančno podporo lokalne skupnosti. V šolskem letu 2009/2010 so imeli izjemno generacijo devetošolcev, vseh 32 je uspešno zaključilo
šolanje v osnovni šoli. V tem šolskem letu je potekala tudi gradnja vrtca ob osnovni šoli, zato se je bilo treba marsikdaj tudi prilagajati, a so z veliko strpnosti rešili tudi te probleme. Ker niso mogli uporabljati
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Radoslav Simonič je 15. junija sprejel hajdinske učence z najboljšim uspehom, ki so v šolskem letu 2009/2010 zaključili šolanje na OŠ Hajdina in OŠ Breg.
zunanjega igrišča, so morali vse leto telovadili le v telovadnici, zato pa bo toliko lepše v novem šolskem letu, ko bodo pridobili dodatne urejene športne površine, urejeno okolico in tudi promet okrog šole ne bo več oviran. Županu Ra-doslavu Simoniču so v spomin na tokratni sprejem izročili tudi projekt, s katerim so sodelovali v letošnjem projektu Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal pod naslovom Moj kraj - moj ponos, na katerem so osvojili srebrno priznanje. V tem projektu uspešno sodelujejo že štiri leta.
OŠ Breg sta letos obiskovala dva učence iz občine Hajdi-na, je povedal ravnatelj Milan Fakin. Tudi pri njih je bila letošnja generacija osnovnošolcev izjemna, izdelalo je vseh 24 učencev, od tega jih je bilo 12 takšnih, ki so imeli odličen uspeh v vseh devetih letih šolanja. Ekipa prve pomoči OŠ Breg pa je bila tudi letos uspešna na državnem tekmovanju, lanskoletni uspeh jim je uspelo potrditi.
Jeruzalem • Vino in kulinarika
Salon Jeruzalem 2010
V soboto je potekal Slon Jeruzalem 2010, na katerem se je s svojimi vini predstavilo 17 vinarskih hiš z območja Prlekije. Prireditev je potekala v Dvorcu Jeruzalem ob pestrem spremljevalnem dogajanju.
Salon je uradno odprl Jože Štrakl, direktor podjetja Tondach, ki je bil generalni pokrovitelj prireditve v spremstvu treh vinskih kraljic. Svoje poslanstvo so na Jeruzalemu opravljale slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič, kogovska vinska kraljica Mateja Prapotnik in ljutomerska vinska kraljica Adrijana Bogdan. V soboto so se na Jeruzalemu zbrali vsi, ki v prleškem vinskem svetu kaj pomenijo. Potekalo je namreč srečanje Slovino sommelier cluba in društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije.
Vinsko dogajanje so dopolnjevale domača kulinarika in tradicionalne dobrote, ki so bile predstavljene na Prleški tržnici. Zelo zanimivi okusi in vonji pa so dražili čute tudi iz kuhinje, kjer so štirje kuharji pripravljali kosilo in gala večerjo. Za gurmanske izzive je poskrbel gostujoči kuhar-
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vino se je družilo s kulinariko, ki so jo pripravili štirje kuharji
Na Salonu Jeruzalem 2010 so se zbrali vsi, ki v prleškem vinskem svetu kaj pomenijo.
ski mojster Gregor Vračko iz drav iz kuhinje, duet prleške sorbet, jelenčkov duet in za ko-gostilne Denk, ki je za kosilo govedine, smuča, beluša, ma- nec še belo čokolado & ajdo. K postregel: Denkov prleški poz- vraha, telečjo ličnico, šiponov jedem so sommelierji dodali
še vrhunska vina.
V strokovnem delu so zbrani lahko prisluhnili predavanju vinskega ocenjevalca dr. Lu-boša Barte. Dogajala se je tudi strokovna degustacija šiponov salonskih vinarjev in predstavitev nove blagovne znamke P & F.
Kulturni dogodki, ki so zaokrožili vinsko dogajanje, so se pričeli že v petek zvečer, ko je nastopil Perpetuum Jazzile s svojo vokalno ekstazo. Salon pa je zaključila predstavitev kratkega filma Vino in trta na Jeruzalemu.
»Kulturno in izobraževalno društvo Kelih pravno, formalno in organizacijsko povezuje vinarje v tem projektu, saj je to predvsem projekt vinarjev. Odkar se je Salon Jeruzalem pred tremi leti drugače organiziral,
smo salon nadgradili in danes lahko govorimo o promociji Prlekije kot celote. Glavna promo-torja pa sta vino in kulinarika,« je povedala predsednica društva Kelih Tjaša Kos. Društvo bo aktivno tudi med počitnicami, ko pripravlja poletno šolo za mlade z naslovom Enološki dnevi, ki so jih prvič organizirali 2008. Letos bosta kar dva termina, v katerih želijo mlade poučiti o vinogradništvu in vinarstvu v povezavi z umetnostjo in različnimi delavnicami ter degustacijami in strokovno ekskurzijo. Mlade želijo osve-ščati o kulturnem pitju vina in nevarnosti alkoholizma. Prvi termin tabora je že kmalu - od 26. do 29. junija v Slovenskih Konjicah, v Radomerju pa bo od 31. julija do 3. avgusta.
Viki Ivanuša
Zetale • Zaključen jubilejni Ex-tempore
V desetih letih preko 1000 slikarjev
Minulo nedeljo dopoldne se je z odprtjem razstave in podelitvijo nagrad najboljšim slikarjem zaključil letošnji jubilejni, 10. Ex-tempore Žetale 2010. Letos se je slikarske kolonije udeležilo 56 slikarjev, kar je nekaj manj kot prejšnja leta, sicer pa je skupno doslej na vseh srečanjih sodelovalo že preko 1000 slikarjev.
Razlog za nekoliko nižjo udeležbo umetnikov kot prejšnja leta je predvsem v dejstvu, da se je Občina Žetale kot organizatorica odločila, da naj bodo letošnja slikarska dela res ustvarjena v samih Halozah, zato so slikarji lahko platna žigosali le na sedežu ob-
čine. »S tem smo Ex-tempore po nekaj letih vrnili k njegovim koreninam, saj so slikarji ustvarjali resnično v Žetalah in Halozah,« je med drugim v svojem nagovoru povedal župan Anton Butolen.
Letošnja štiričlanska žirija, ki so jo sestavljali likovni kritik
Miklavž pri Ormožu • 46. krajevni praznik
Zabavne prireditve
Bistvo praznovanja krajevnega praznika KS Miklavž pri Ormožu je praznovanje osvoboditve kraja v času druge svetovne vojne, poleg tega pa je poudarek na druženju krajanov in drugih obiskovalcev.
Letošnji prejemnik najvišje nagrade, grand prixa, je slikar Dušan Fišer.
Mario Berdič, Darko Ferlinc, Matjaž Duh in Anita Kokol, pa kljub nekoliko manj oddanim platnom ni imela lahkega dela. Skupno je bilo na koncu podeljenih enajst nagrad, ki so jih prejeli: Igor Dolenc iz Ribnice(praktična nagrada), Gregor Samastur iz Slap pri Ptujski Gori (220 evrov), Niko Ribič iz Maribora (240 evrov), Jože Foltin iz Ptuja (240 evrov), Tone Mohar iz Celja (240 evrov), Branko Božičnik iz Maribora (240 evrov), Branko Gajšt iz Sestrž (300 evrov), tretjo nagrado je prejel Vlado Geršak iz Celja (350 evrov), drugo nagrado je prejel Vinko Bogataj iz Lesc (450 evrov), prvo nagrado pa Miriam Sarri-cchio iz Trsta (550 evrov).
Letošnji grand prix 10. Extempora Žetale 2010 v višini 650 evrov pa je za svoje slikarsko delo prejel Dušan Fišer iz Slap pri Ptujski Gori.
Po podelitvi nagrad, ki sta jo s svojimi pesmimi popestrila moški in ženski pevski zbor iz Žetal, je sledilo odprtje razstave vseh slikarskih platen v dvorani žetalskega kulturnega doma, ki bo na ogled do 25. junija.
SM
Praznovanje poteka od 12. do 27. junija, za kar so društva pripravila pester program prireditev, vrhunec pa je gotovo proslava in svečana podelitev priznanj.
Emil Trstenjak je na kratko strnil največje pridobitve v minulem letu. Povedal je, da je prioriteta še vedno cestna infrastruktura. Posvetili pa so se tudi ureditvi centra kraja Miklavž, ki zajema postavitev napisa in ureditev škarpe Pod lipami in ob cesti. Projekt vodi Turistično kulturno društvo Miklavž pri Ormožu, ki skupaj s KS tudi financira dela. Uredili so stopnice proti cerkvi, ki so bile dolga leta vsebina ogovarjanj. Pločnik mimo »faroških štal« je namenjen predvsem varnosti najmlajših, šolarjev in vseh krajanov, je povedal Tr-stenjak, ki je poudaril, da je bil nujno potreben tudi parkirni prostor Pod lipami, ki je sedaj urejen. V KS so ponosni tudi na obnovo kulturnega doma, prekritje strehe, ureditev poslovnih in društvenih prostorov, ureditev podesta in vhoda v dvorano. »To je bil največji zalogaj, ki smo ga strahoma pričakovali in ga nameravamo uspešno zaključiti letos,« je povedal Trstenjak. Krajevna skupnost skrbi tudi za urejenost pokopališča in drugo tekoče vzdrževanje. Za prihodnje leto pa je ostala še ureditev fasade
na domu in zamenjava stavbnega pohištva. Trstenjak je krajanom zaželel, da bi v času praznovanja pozabili na težave in se prepustili praznovanju, saj imajo za to dobre razloge.
Športni del tekmovanj se je začel že minuli konec tedna s tekmovanji v biljardu, malem nogometu in namiznem tenisu. V soboto ob 16. bo veliko praznovanje ob 15-letnici delovanja ŠD Mladost Miklavž. Obljubljajo veliko prireditev z znanimi športniki, nogometom in podelitvijo priznanj, zaključek pa bo pod šotorom s skupino Rock'n'bend. V nedeljo sledijo tekmovanja v šahu in streljanju z zračno puško. V četrtek, 24. junija, se bodo pri Miklavžu zbrali upokojenci in se pomerili v kegljanju.
V petek pa bo kolesarjenje po krajevni skupnosti, ki mu bo sledilo kuhanje ričeta ter družabno srečanje. Osrednja svečanost bo 26. junija ob 20. uri, ko bodo podelili šest posebnih priznanj ter bronasto, srebrno in zlato plaketo. Praznovanje se zaključi v nedeljo s kulinarično razstavo, razstavo strelskega društva in razstavo učencev OŠ Miklavž, ki bodo ves čas praznovanja tudi aktivno sodelovali s kulturnim programom. V tekmi se bodo pomerili tudi najhitrejši kosci, kar pa ne bo le merjenje spretnosti, ampak tudi prikaz tega nekoč vsakdanjega opravila. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi gasilski muzej in gasilsko vajo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Program 46. krajevnega praznika so predstavili Emil Trstenjak, predsednik KS, Dani Vrbnjak, predsednik ŠD, in Irma Murad, predsednica komisije za pripravo praznovanja.
Foto: SM
Sv. Tomaž • Tiskovna konferenca ob zaključku leta
Pregled uspešnega leta
Kot so povedale učenke Tjaša Dovečar, Karmen Majcen in Barbara Gorenc, so novo šolsko leto pri Sv. Tomažu pričeli s projektnim tednom z naslovom Kiparstvo. Učenci od 6. do 9. razreda so se razdelili v skupine in ustvarjali iz različnih materialov - siporeksa, naravnih materialov, žice, kamna, papirja, gline. Njihovi mentorji niso bili samo učitelji, ampak tudi zunanji mentorji. Projekt so zaključili z razstavo in zaključno prireditvijo.
Ljubitelji knjig so vse leto pridno brali. Za Meškovo bralno značko je bralo kar 124 učencev. Od tega je šest zlatih bralcev. Zlati bralci so bili za svoje pridno branje nagrajeni na zaključni prireditvi v Ormožu, kjer so v dar dobili knjigo Pink Janje Vidmar. Učenci so sodelovali tudi pri angleški in nemški bralni znački. Za angleško bralno značko je bralo 61, za nemško 49 učencev. Na zaključek branja so v goste povabili plesalke romske plesne skupine iz OŠ Črenšovci.
Na šoli poteka tudi živahna kulturna dejavnost in vsi so se udeležili medobčinskih srečanj v Ormožu in veliko nastopali na različnih prireditvah v kraju. Na šoli imajo dve folklorni skupini. Starejša se imenuje Škrjanček, mlajša pa Kolca. Pevci otroškega in mladinskega zbora so pripravili odmeven božično-novoletni koncert, na katerem sta se predstavila oba šolska zbora, komorna skupina, folklorne skupine, dekla-matorji. Pevci MPZ so izvedli tudi enodnevne intenzivne vaje. Članice šolske lutkovne
Foto: Viki Ivanuša
Učenci so ob pomoči svetovalne delavke Natalije Majcen pripravili tiskovno konferenco o aktivnostih na šoli v iztekajočem se šolskem letu.
skupine Zvezdica so za sovjo predstavo lutke izdelale same s pomočjo mentorice. Predstavile pa so se z igrico Sapramiška. Šolski gledališčniki so skupaj z mentorico pripravili besedilo Muca Copatarica.
Poseben poudarek pri Sv. Tomažu dajejo športnemu področju. Udeležujejo se tekmovanj iz atletike, teka, orientacijskega teka, uličnega teka. Na vseh področjih dosegajo
Foto: Viki Ivanuša
Ravnateljica Pepca Kupčič pa je predstavila delovanje šole iz svojega zornega kota.
zelo odmevne rezultate. Letos so na državnem tekmovanju iz teka v Železnikih kot šola dosegli naslov državnih pod-prvakov. Zbrali so le eno točko manj kot zmagovalci. Posamezniki so dosegli odlična mesta. Na šoli vsako leto izvedejo tudi športno akademijo, kjer razglasijo najboljše športnike po razredih, obiskal pa jih bo tudi svetovni prvak v boksu Dejan Zavec.
Tudi učijo se pri Sv. Tomažu radi in dobro. Nekateri učenci so to potrdili še na tekmovanjih. V finale tekmovanja Hitro in zanesljivo računanje, ki je potekalo v Črnomlju, so se uvrstili Nika Klemenčič, Iztok Majcen, Aleš Kamenšek in Aljaž Majcen ter učiteljica Milena Korpar Majcen. Posebej ponosni pa so na Aljaža Majc-na, ki se je udeležil evropskega tekmovanja Hitro in zanesljivo računanje v Latviji in dosegel odlično 11. mesto. Isti učenec je dosegel tudi zlato priznanje v logiki in zlato priznanje v znanju o sladkorni bolezni.
Učenci 5. in 6. razreda so se udeležili tekmovanja, ki ga pripravlja Rdeči križ. Osvojili so odlično drugo mesto.
Zelo aktivni so bili tudi v vrtcu, kjer so se različne dejavnosti vrstile skozi celo leto. Vrtec organizacijsko spada k šoli in vanj je vpisanih 54 otrok. V novem šolskem letu bodo imeli kar štiri skupine.
Ravnateljica Pepca Kupčič je povedala, da šolo obiskuje 199 učencev, vendar sta dva razreda zelo številčna, imata po 26 otrok, a ministrstvo kljub odločbam, ki jih učenci imajo, ne odobrijo dveh oddelkov. V sodelovanju z ustanoviteljico občino Sv. Tomaž pa pripravljajo širitev šole, saj imajo prostorsko stisko. V proračunu so letos zagotovljena sredstva za projekte, prihodnje leto pa naj bi se pričela gradnja. Dogovarjajo se, da bi šolo razširili nad razredno stopnjo. Eno učilnico bi morali prepustiti vrtcu, šola pa bi pridobila tri učilnice in nekaj kabinetov za učitelje.
Viki Ivanuša
Prejeli smo
Kondominij na Ormoškem jezeru? (3)
Odmev g.Soka na moj prispevek pod naslovom »Kondominij na Ormoškem jezeru?« dokazuje, da avtor odmeva ne more ali pa noče dojeti dejstva,da tako pomembni dokumenti kot je sporazum o državni meji temeljijo na določenih principih oziroma kriterijih.
Verjamem , da avtorja moti jasna predstavitev dejstev o nastankih sporazuma Drnov-šek-Račan za ormoško območje, za objavo katerih sem se odločil po spremljanju dolgoletnih neodgovornih zavajanj javnosti s strani nekaterih ormoških političnih veljakov brez ,da bi si domišljal kar koli v zvezi z to problematiko. Dolgo nisem namreč smel o tem govoriti v javnosti zaradi varovanja državnega interesa , kar so omenjeni akterji neodgovorno izkoriščali za svoje dnevno-politične interese.Za objavo omenjenih dejstev sem
se odločil izključno zaradi preprečitve nadaljnjih zavajanj javnosti, kakor hitro so nasprotniki arbitražnega sporazuma začeli razpečavati fotokopije sporazuma Drnovšek-Račan in se začeli zavzemati zanj, pa čeprav so se omenjenemu sporazumu v letu 2005 neodgovorno odpovedali.
Ker avtor zapisa ne zmore argumentirane polemike, se zateče k njemu lastni metodi diskvalifikacije nasprotnika s katero se nima smisla ukvarjati. Svetujem mu le ,da dobro prouči mojo razpravo o Ljubljani in se sprijazni z dejstvom, da
občine ni možno enačiti z njenim županom pa naj bo to v Ljubljani ali v Ormožu.Prav tako mu toplo priporočam,da se seznani tako z zakonom kot uredbo o energetskem izkoriščanju reke Drave , po kateri država odstopa občinam 60 odstotkov koncesijske dajatve in da je višina občini pripadajoče koncesijske dajatve v 70 odstotkih odvisna od občini pripadajoče vodne površine energetskega objekta(beri : odvodnega kanala HE Formin).
Po tem mu bo verjetno jasno, zakaj je med drugim pomemb-
no, da Slovenija pridobi celotni odvodni kanal HE Formin. Na koncu ga želim spomniti, da se na njegovo nesrečo vsak dan izvaja zgoraj navedeni sporazum Drnovšek-Račan ob vstopu v gramoznico Jurkovec in bi bilo lahko podobno veljalo tudi na Gomili.
Ostaja še nekaj zanimivih dejstev, ki bom jih pa ohranil za čas po rešitvi mejnega spora s Hrvaško,da ne pokvarim razpoloženja g.Soku in njegovim pejdašem.S tem zaključujem polemiko o »Kondominiju na ormoškem jezeru?«.
Vili Trofenik
Od tod in tam
Obnova tal v Narodnem domu
V začetku tedna se je začela obnova tal v Narodnem
domu na Ptuju. Več kot 50 let star parket, ki ga je načela tudi lesna goba, bodo zamenjali. Zaradi dotrajanosti parketa in zaradi lesne gobe je onemogočena normalna vadba, pa tudi z vidika zdravja vadba v neurejenih prostorih ni priporočljiva. Zaradi tega ima težave okrog 130 uporabnikov teh prostorov. Z obnovo blizu 330 m2parketa, stala bo slabih 21 tisoč evrov, ki jih je MO Ptuj zagotovila v okviru letnega programa kulture za letos, pa jim bodo ponovno zagotovili normalne pogoje za vadbo in druge aktivnosti.
MG
Turnišče • Šest let ljudskih pevcev DU
UUDSKIH PEVCEV
društva upokojencev turnišče
'iS
Foto: Črtomir Goznik
V Domu krajanov Turnišče so v nedeljo, 13. junija, skupaj z vsemi ljubitelji ljudske pesmi praznovali ljudski pevci DU Turnišče, ki jih vodi Ivanka Merc. Njihovemu nastopu, posvetili so ga šestletnici uspešnega delovanja, so prisluhnil tudi ptujski župan Štefan Čelan, predsednik sveta ČS Vlado Koritnik, člani sveta četrtne skupnosti in nekateri drugi. Sestav skupine se od ustanovitve do danes ni spremenil, trije pevci so jim umrli, tako da v njej danes poje šest pevk in trije pevci. Ljudske in ponarodele pesmi pojejo triglasno, včasih pa tudi štiriglasno. Svoje najljubše pesmi so izdali že na dveh zgoščenkah. Vsako leto organizirajo koncert, na katerem se veselijo z vsemi ljubitelji ljudske pesmi od blizu in daleč. Skupine ljudskih pevcev, ki jih je iz leta v leto več, se z veseljem odzovejo vsakemu takemu druženju ob ljudski pesmi. Tako je bilo v nedeljo tudi na Turniščah, kjer je ob domači skupini nastopilo še trinajst drugih, na koncu pa so se združili še v skupn em nastopu.
MG
Ljutomer • Razstava prleškega rojaka
Foto: NS
V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak se je s samostojno razstavo fotografij, risb in slik predstavil prleški rojak Wilhelm Heiliger. 66-letni Ljutomerčan, ki sedaj živi in ustvarja v nemškem Essnu, je otroška leta in obiskovanje osnovne šole do 4. razreda preživel v prestolnici Prle-kije, kamor se zadnjih nekaj let vedno znova z veliko nostalgijo tudi vrača. Je filozof, slavist in grafik, po letu 1974 pa se je ukvarjal tudi z umetniško fotografijo in svoja dela razstavljal po vsem svetu - ZDA, Kitajski, Indiji, Mehiki ter seveda celotni Evropi. Samostojno je razstavljal tudi v Ljubljani in Murski Soboti, velika želja, da bi se predstavil še Ljutomerčanom, pa se mu je uresničila te dni. Razstava, ki zajema 24 umetnin, nastalih v Kaliforniji, Indiji, Mehiki in Kitajski, je darilo rojakom ob bližajoči se obletnici ljutomerske galerije. Njegova slikarska tehnika se izraža s poslikavo na papirju in svili (Kitajska, Kalifornija), slikanje s kamero pa je vezano na opus fotografij, nastalih v Mehiki.»Izjemno pozitivno in prijetno sem presenečen nad skrbno in odlično pripravo razstave. Da je do uresničitve moje predstavitve umetniških del v mojem rojstnem Ljutomeru sploh prišlo, gre zahvala v prvi vrsti moji sošolki in prijateljici Veri Peis-chl - Škrajnar, predvsem pa seveda direktorici ljutomerske knjižnice Silvi Kosi in vodji galerije Srečku Pavličiču,« je ob odprtju povedal vidno ganjen Heiliger. Organizator je v sklopu odprtja pripravil tudi klasični prleški nastop članov folklorne skupine s Cvena. Razstava s pomenljivim naslov Domotožje po Prlekiji bo odprta do konca tega meseca. š
Videm • Gledališka skupina ponovno na regijskem srečanju
»
Največji uspeh so polne dvorane!
«
Konec maja je v Studenicah potekalo regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin. Na podlagi ocene strokovnih spremljevalk se je v tekmovalni del uvrstila tudi gledališka skupina iz Vidma, ki se je tam predstavljala že šestič. 0 skrivnosti njihovega uspeha in letošnji, ponovno zelo uspešni predstavi smo se pogovarjali z režiserko Marijo Černila.
Strokovni spremljevalki sta si v letu 2010 ogledali rekordnih 2 3 predstav (v glavnem komedije, ki so se med seboj močno razlikovale), od tega deset na ptujskem, osem na bistriškem, eno na ormoškem in štiri na le-narškem območju Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V ožji izbor tekmovalnega programa medobmočnega srečanja sta uvrstili predstave Zakonske zdrahe, Anica, Zakonci stavkajo, Jara meščanka, Drzni in poskočni, Čaj za dve ter Pridi gola na večerjo, na koncu pa izbrali dve, ki sta ju najbolj prepričali: Pridi gola na večerjo ustvarjalcev iz Velike Nedelje in Zakonske zdrahe videmskih gledališčnikov.
Le-ti delujejo v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma, njihova zgodovina pa je dolga in pestra, saj bodo skoraj praznovali 90. rojstni dan. »Tukajšnje gledališče je bilo ustanovljeno leta 1923, potem je za kratko obdobje zaradi obnove dvorane in gradnje občinske zgradbe prenehalo delovati, leta 1999 pa se je gledališka skupina ponovno obnovila. Leta 2009 smo tako praznovali 10-le-tnico ponovne oživitve,« je pojasnila Marija Černila, ki je že celo desetletje režiserka skupine, drugače pa po poklicu učiteljica. Pred tem je bila prav tako mentorica otroških gledaliških skupin na videm-ski osnovni šoli in veliko takratnih otrok je zraslo v njene zdajšnje igralce.
Njihova gledališka sekcija
Marija Černila že deset let uspešno usmerja videmske gledališčnike.
vsebuje ustvarjalce, stare med 17 in 70 let, letos je ekipa po besedah Černilove zelo ambiciozna: »Imamo 13 igralcev in še nekaj tehničnega osebja. Člani vedo, kaj hočejo, zelo so zagnani in postavljajo si visoke cilje, čeprav nas publika vedno zaustavlja pri naših namerah, ker želi komedije. In temu se tudi prilagajamo, zato polnimo dvorane.«
Domačo so tako letos, recimo, šestkrat, kar nekaj uprizoritev pa so imeli tudi odkupljenih.
»Ljudje radi gledajo take predstave - morda zaradi teh kriznih časov ali pa imajo na splošno radi takšne dvourne zabave. Ko se te končajo, sicer od tega več nimajo veliko, ampak dve uri pa so pozabili na vse skrbi,« je prepričana sogovornica.
Tokratno uspešnico so po njenih besedah iskali dolgo. »Letos smo dobili zraven tri mlade gledališčnike, ki so si zelo želeli sodelovati, in ker jih nismo želeli razočarati,
smo iskali delo, ki bi vsebovalo toliko igralcev. To nam je tudi uspelo, saj smo našli en stari tekst in ga predelali, naredili na novo dramaturgijo, nekaj dodali, veliko črtali...«
»Dobri lahko uspešno zaigrajo tudi telefonski imenik!«
Tako so nastale Zakonske zdrahe (gre za tekst neznanega avtorja), ki govorijo o frizerkah, poštarkah, učiteljicah in drugih, ki v nekem kraju lepo živijo s svojimi možmi, dokler v vaško gostilno, kjer je do zdaj stregla stara natakarica (ki ji včasih tudi teče iz nosu), ne pride njena mlada kolegica, za katero ponorijo vsi moški, ženske pa jim nato vrnejo milo za drago. »Na koncu se vse lepo izteče, kot je to značilno v takšnih lahkih komedijah. Bali smo se, da bodo selektorji vzeli tekst kot nekaj čisto cenenega, tudi tema in sporočilnost nista bili ne vem kaj, je pa navdušila igra naših igralcev, kar se dogaja že od začetka te skupine,« je razložila Černilova.
Kljub njihovim določenim dvomom pa jih je tudi ta predstava pripeljala na regijsko srečanje, kar jih je zelo razveselilo, saj tega uspeha niso pričakovali.
»Ko nas je prišla ocenjevat selektorica, nam je po koncu predstave iskreno čestitala in bila brez pripomb. Rekli smo ji, da imamo slab tekst, pa je odvrnila, da lahko dobra gledališka skupina dobro zaigra tudi telefonski imenik,« se spominja režiserka.
Tako so se v desetih letih delovanja že šestič uvrstili na regijsko tekmovanje, glede uvrstitve naprej na državno srečanje pa še niso znani rezultati. Na državni ravni se sicer doslej še niso predstavljali: »Po moje ravno zaradi tega, ker nimamo primernega besedila in ker imamo vedno komedije. Imamo dobre igralce z veliko kilometrine, ampak ni smiselno, da igramo za šest gledalcev, zato ostajamo pri komedijah.«
In ravno te jim polnijo dvorane, kar si štejejo za največji uspeh. Dosegli pa so že tudi številne druge: lani je bila, recimo, njihova igralka Biserka Selak amaterska igralka leta, saj se je odlično odrezala v predstavi Čaj za dve.
Slednjo bodo ponovno oživili tudi na prireditvi ob videmskem občinskem prazniku 16. junija. »Tako so si namreč zaželeli ljudje,« je dodala Černilova. Ta je bila v času intervjuja s svojo skupino ravno sredi priprav igranega recitala Franceta Forstneriča, ki so ga nato predstavili publiki 12. junija.
Ta slovenski pripovednik, pesnik in publicist ter tudi častni občan občine Videm je namreč otroška leta preživel v vasi Pobrežje, ob tretji obletnici njegove smrti pa so videm-ski gledališčniki pripravili izsek iz dela Ljubstava, ki so ga odigrali na postanku pohoda po avtorjevih otroških poteh, združenih v Srakačevo pot.
Jeseni pa jih seveda čaka ustvarjanje nove predstave in januarja prihodnje leto sveža premiera.
Polona Ambrožič
Ptuj • »Spogledovali« so se tudi v našem mestu
Literarni biseri v zgodovinskem biseru
Od 8. do 11. junija je v organizaciji založbe Litera v treh slovenskih mestih potekal festival Spogledi, na katerem so nastopili vidnejši slovenski prozaisti in kantavtorji.
Začeli so ga prav na Ptuju, kjer se je 12. junija v Domu kulture Muzikafe zgodil literarni večer s Štefanom Kardošom, Robijem Simo-niškom in Damijanom Ši-nigojem.
Literarno-glasbeni festival Spogledi ima že kar dolgo tradicijo. Začel se je v Slovenski Bistrici, kjer je potekal nekaj let, nato so ga zaradi večje odzivnosti preselili v Maribor. Letos pa so želeli z njim zaobseči celoten severovzhodni del Slovenije.
»To je po književni ravni festival, ki je namenjen slovenski sodobni prozi (v treh slovenskih mestih je na njem sodelovalo 12 dobrih slovenskih prozaistov), poleg tega pa smo se letos združili še s Kan-
tfestom, tako da smo vsak večer zaokrožili s kantavtorskim nastopom,« je povedal Robert Feliks, vodja festivala, ki je tako potekal v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju.
V našem mestu se je predstavil pesnik, pisatelj in dobitnik nagrade kresnik 2008 Štefan Kardoš z romanom, ki naj bi izšel jeseni in govori o iskanju ljubezni, pesnik Robi Simoni-šek je izbral knjigo Melanholična zrenja, pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in scenarist Damijan Šinigoj pa je prebral kratko zgodbo iz zbirke, ki jo pripravlja.
Zakaj so literate pripeljali tudi prav v naše starodavno mesto, pa je še odgovoril Feliks: »Ptuj je čudovito mesto, meni osebno je še posebej lju-
bo, ker sem bil tu v vojski in ga tudi sicer kar dobro poznam. Zdelo se nam je, da če že širimo festival v več krajev, Ptuja
nikakor ni mogoče zaobiti že kot zgodovinskega bisera Slovenije.«
Polona Ambrožič
Literarna trojica, ki je nastopila na Ptuju.
Tednikova knjigarnica
Mini ima TALENT!
Zadnje čase se je zelo pogosta valjala besedica TALENT v slovenskih ustih. Talent je velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V slovarju še stoji, da je TALENT tudi denarna enota - in lahko je utežna mera (približno 26 kilogramov). A je naključje, da besedica talent na nek način združuje sposobnost, denar in težo? In ob vseh teh talentih in »talentih« utegne kakšno mlado, neizkušeno bitje pomisliti, da je povsem brez talenta...
O svoji nenadarjenosti je pomišljala tudi sedemletna Hermina Žep, bolj znana kot Mini.
Maksi zelo lepo poje in cel razred jo zato občuduje. Kadar koli je na šoli proslava, Maksi na njej zapoje kakšno pesem. In to čisto sama! Gospa ravnateljica pa je tako ganjena, da ima kar solzne oči.
Sandizna lepo risati in slikati. Ne samo hiše, drevesa, rože in avtomobile. Kadar riše ljudi, lahko takoj ugotoviš, koga je narisal. Če kdaj riše med odmorom, se vsi zberejo okrog njegove klopi in ga opazujejo.
Gabi je odlična plesalka. Že tri leta hodi v baletno šolo. Včasih prinese v šolo svoje baletne copatke in med uro telovadbe kaj zapleše sošolcem. Na konicah prstov! Potem ji vsi navdušeno ploskajo.
Miha in Beni sta zvezdi v plavanju. Vsak od njiju je že osvojil dve medalji. In tudi pokal! Medtem ko drugi otroci v bazenu vadiji žabico v plitvi vodi, onadva gladko kot delfina drsita po globoki vodi.
Dani zna tako lepo igrati na klavir, da ji je gospa učiteljica rekla:« Dani, iz tebe bo nekoč slavna pianistka!« Dani za igranje sploh ne rabi not! Ko zasliši neko melodijo, preprosto sede za klavir in jo zaigra.
Mini zdaj skrbi naslednje:
Sama zna kar lepo pet in precej dobro risati. Zna tudi malo plesati in z enim prstom zaigrati na klavir nekaj pesmic. Tudi plava že kar dobro, prsno in hrbtno.
Ampak nič od tega ne zna tako »izjemno«, da bi jo drugi otroci zato občudovali. Mini pa bi strašno rada, da bi sošolci tudi njo vsaj čisto majčkeno občudovali!
Pogosto leže v posteljo, zapre oči in si predstavlja, da zna tudi ona kakšno reč »izjemno dobro«. In dajo vsi občudujejo...
Tako teče odlična pripoved občudovane in nagrajevane avtorice Christine Nostlinger v pravkar izdanem slovenskem prevodu Mini ima talent (Ilustracije Christiane Nostlinger. Prevod Danica Š. Novosel. Ljubljana: Družba Piano, 2010).
Knjigo priporočam učencem in staršem, saj ima, tako kot vsa ostala dela prestižne avstrijske avtorice (npr.: serija zgodb o Francu, serija zgodb z Mini, Fant za zamenjavo, debela Nela in zavaljeni Jani, Vse o Francu, Požvižgamo se na kumaričnega kralja, Pes gre v širni svet, TV karel, Tako in tako in sploh; Vila Henrieta, Rozi Rigler, dobri duh; Bavbrdavs.) zraven stilne in jezikovne odličnosti še blagodejno tolažeči učinek na bralca.
Če morda še niste odkrili lastnega talenta, morda ste nenavadno nadarjeni za branje! Poskusite!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Nogomet
Kdo je vodilni skupine C?!? Slovenija!
Strani 12 in 13 Nogomet
Jabulani - mit ali resnica?
Stran 13
Tenis
S ven Lah presegel pričakovanja
Stran 14
Nogomet
Nogometna sobota v Tržcu
Stran 14
Nogomet
Generacija, ki veliko obeta
Stran 14
Rokomet
Z dvema zadetkoma prednosti
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Finale atletskega pokala Slovenije
Premagana poškodba napoveduje dolge skoke
Foto: Črtomir Goznik
V nedeljo se je Kolaričeva po dolgem času veselila skokov, kot smo jih bili vajeni iz predlanskega leta, ko je skočila državni rekord.
Kolesarstvo
1. etapa po Srbiji
Kolesarji Perutnine Ptuj so v torek startali na jubilejni, 50. dirki Po Srbiji. Ekipo Perutnine zastopajo Marin, Vrečer, Bajt, Mugerli, Ternovšek in Bauman.
Torkova prva etapa je potekala od Mladenovca do Zaje-
čarja v dolžini 190 km. Etapo so zaznamovali predvsem huda vročina, kjer se je živo srebro povzpelo do 39 stopinj Celzija, izredno slaba cesta in dolg pobeg trojice, od katerih je do cilja pred glavnino uspel prikolesariti le domačin Esad Hasanovič, ki je z zmago oblekel tudi rumeno majico. Med
ubežniki, ki so imeli prednosti pred glavnino že 14 minut, je bil tudi Dean Podgornik, ki je oblekel zeleno majico najboljšega na letečih ciljih. Ptuj-čani so opravili največji del lovljenja ubežnikov, tako je prednost Hasanoviča na koncu znašala le 13 sekund. Le 5 km do cilja je imel Robert Vre-
Prihod Mateja Marina (zeleni dres) v cilj v 2. etapi
Foto: Marjan Keiner
čer »defekt«, a so fantje spretno rešili problem, tako da je Marcel Ternovšek odstopil kolo Vrečerju.
2. etapa - Marin četrti
Kolesarji na dirki Po Srbiji so v sredo vozili 173 km dolgo etapo od Knježevca do Vranjske banje. Etapa je imela na začetku 7 km dolg vzpon, potem je bila do cilja le še ravnina. Na vzpon se je odpeljalo 9 kolesarjev, med katerimi ni bilo rumene majice, sta pa bila perutninarja Matej Mugerli in Robert Vrečer. Ubežniki so bili po prvem letečem cilju ujeti. Kasneje je etapa potekala mirno, saj so vse tri ekipe Srbije branile rumeno majico Hasanoviča. Vrečer je z ekipo vestno nabiral sekunde odbitka na letečih ciljih, ki bodo še kako prišle prav pred nadaljevanjem dirke.
V zaključku etape je Matej Marin prisprintal do nehvaležnega četrtega mesta, s čimer pa ravno ne more biti zadovoljen, potem ko je leta 2006 slavil etapno zmago prav v Vranjski Banji.
Marjan Kelner
Po več kot enem letu je na tretjem letošnjem tekmovanju Nini Kolarič ponovno uspel skok preko šest metrov in pol. Na finalu atletskega pokala Slovenije (APS) minulo nedeljo v Mariboru je Kolaričeva ob nekoliko premočni pomoči vetra (+2,1 metra na sekundo) in s skokom 658 centimetrov ponovno dokazala, da je najboljša slovenska skakalka v daljino. Tudi njen drugi najdaljši skok 652 centimetrov, izveden v okviru dovoljene pomoči vetra, je bil predolg za konkurenco. Poleg metalke kopje Martine Ratej, ki letos drži tretji rezultat na svetu v metu kopja, je bila Kolaričeva s svojimi skoki v središču pozornosti slovenske atletske srenje. Rezultat ima za slovensko rekorderko še toliko večjo vrednost, saj ji je več kot leto dni pri treningih in tekmovanjih nagajala poškodba levega gležnja. »Na prvih dveh letošnjih tekmovanjih sem imela veliko težav z zaletom zato nisem skočila toliko, kot sem zmožna. Vedela sem da bom v primeru dobro izvedenega zaleta tudi ostalo naredila, kot je potrebno za dober rezultat,« je bila po nastopu v Mariboru zadovoljna Kolaričeva. Glede poškodbe gležnja pa je dodala: »Trenutno nimam težav in lahko normalno treniram in nastopam, le zadnjega koraka pred odrivom ne smem podaljšati, kar pa tako ali tako ni dobro«.
Mariborskega dosežka se je razveselil tudi trener Gorazd Rajher: »658 centimetrov je za začetek sezone vzpodbu-
Odlični dosežki prleških plesalk
Plesalke plesne šole Urška -Anja Kovačič iz Hrastja Mote ter Anja in Nives Miško s Koga - so
den rezultat. Pomeni predvsem dvig samozavesti po poškodbi in dolgotrajni rehabilitaciji. Nina je dokazala sebi in ostalim, ki bdimo nad njenim razvojem, da je poškodba le še spomin in da je pred njo celotna tekmovalna sezona.« V nadaljevanju se tako Kolari-čeva kot Rajher nadejata dolgih skokov, prva priložnost pa bo že ta konec tedna, ko bo v Budimpešti potekalo evropsko ekipno prvenstvo. Za tem jo čakajo mitingi doma in v tujini, avgusta pa vrhunec sezone na evropskem prvenstvu v Barceloni.
Izmed ostalih članov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je nase znova opozoril hitronogi Mitja Horvat, ki je v teku na 200 metrov postavil osebni rekord 22,07 sekunde. S tem je v močni konkurenci slovenskih sprinterjev osvojil šesto mesto. Sedmi pa je bil v teku na 100 metrov, ki pa mu ni uspel po njegovih željah, saj je s časom 11,10 sekunde precej zaostal za svojim najboljšim letošnjim rezultatom. Metalka diska Lucija Hameršak je zasedla nehvaležno četrto mesto (36,32 metra). Dejan Dokl je osvojil peto mesto v suvanju krogle (14,74 metra), s šestim mestom in osebnim rekordom pa se lahko pohvali mladinka Urška Škerget na 400 metrov (57,39 sekunde). Na finalu APS sta nastopila še Nastja Klanjšek v troskoku in Davorin Lesjak na 3000 metrov z zaprekami.
UE
Športni plesi
Anja Kovačič
se na državnem prvenstvu v disco in show plesih v Krškem odlično odrezale. Anja Miško si je priplesala 7. mesto v kategoriji disco solo pri mladinkah, Anja Kovačič je bila v kategoriji disco solo pri pionirkah odlična druga, Nives Miško pa peta. V show kategoriji je Nives Miško osvojila deveto mesto, Anja Kovačič pa peto. V vseh kategorijah je koreografijo zanje pripravila plesna učiteljica in sodnica Nina Fras, ki že vrsto let s svojimi varovankami dosega odlične uvrstitve. Zaradi odmevnih dosežkov bodo dekleta zastopala Slovenijo na evropskem in svetovnem prvenstvu.
NŠ
Foto: NS
Nogomet • Slovenska pravljica se uspešno nadaljuje
Kdo je vodilni skupine C?!? Slovenija!
Prvi zapis iz Južnoafriške republike sem začel s spominom na epsko zmago proti Rusiji, ki nam je omogočila sodelovanje na največji letošnji športni prireditvi, tokratnega pa še enkrat z epsko zmago proti Alžircem. Navijači slednjih so po tekmi kljub precejšnjemu razočaranju športno priznali poraz in nam v nadaljevanju zaželeli veliko sreče. "Slovenci boste prvi v skupini, Alžirci pa drugi," so se (nas) vzpodbujali in se nam pridružili pri proslavljanju. Tega pa v našem hotelu nikakor nista bila pripravljena storiti hrvaška novinarja, ki sem ju omenil v prvem zapisu. Zvečer ju ni bilo na spregled v skupno jedilnico, tudi zjutraj ni bilo nič drugače . .. Tako tudi nista izpolnila obljube, da nam bosta v primeru naše zmage podarila hrvaški dres, s katerim lahko počnemo, kar nas je volja .
V tukajšnjih časopisih in na TV-postajah, ki izredno natančno spremljajo vsa dogajanja na SP in ob njem, so slovensko zmago zabeležili v skromnih količinah. V jutranjih časopisih so skoraj vsi za prejeti alžirski gol okrivili vratarja, čeprav so se strinjali, da je imela Slovenija pobudo večji del tekme. Takšno je
Slovenski in južnoafriški navijači med slavjem po tekmi Slovenija - Alžirija
Foto: Matija Brodnjak
tudi mnenje gospoda Ljuba, ki z našo skupino spremlja SP: "Bil sem že na SP v Južni Koreji, kjer pa je bilo razpoloženje precej klavrno. Spomnim se, da smo se sprehajali pred hotelom, kjer je bila nastanjena naša reprezentanca, pa so se po skupinah sestajali igralci in vodstvo in razpravljali, kaj storiti. Tukaj je že glede tega precej bolje, zmaga pa je dodala še svoj pečat. Vsem je jasno, da igra v prvi tekmi ni bila najboljša,
MOKÄB
STADIUM
a štejejo goli in tukaj smo bili boljši." Z njim se popolnoma strinjajo vsi Slovenci, ki smo prišli na jug Črne celine. Niti predstavljati si ne upamo, kaj bi bilo v primeru poraza ...
Optimizem je sedaj med slovenskimi navijači blizu vrhov johannesburških nebotičnikov; le-ti pa nikakor niso nizki ... Eden od najbolj priljubljenih vzklikov te dni je tale: "Kdo je vodilni skupine C?!? Slovenija!" Ker ga večkrat na dan ponovimo tudi v angleščini, nam naključni mimoidoči ali navijači drugih reprezentanc pri drugi ali tretji ponoviti tudi pomagajo. Ko smo tole počeli v restavraciji, kjer so bili vsi ostali gostje Nizozemci, pa so le-ti pričeli peti svoje navijaške pesmi. Odgovorili smo jim z različico "Kdo bo premagal Nizozemsko v polfinalu? Slovenija!" pa so obupali. Še najraje nam pritegnejo domačini, ki se sicer ne zanimajo pretirano za nogomet, ampak je njihova glavna skrb ragbi, kjer je njihova reprezentanca med najboljšimi na svetu. Prijaznost na vsakem koraku pa je zaenkrat glavni poudarek domačinov: pozdravljajo vse navijače, jih ogovarjajo z značilnim: "How are you? Welcome in South Africa!" (Kako ste? Dobrodošli v Južni Afri-
ki!) V enem od marketov je Tanjo, članico naše skupine, za rokav prijela gospa srednjih let s sivimi lasmi. Tanja se je zdrznila in pomislila, da je gospa žeparka, nakar jo slednja prijazno povpraša: "Kako ste kaj?" in prijazno pojasnila: "Na TV-postajah nagovarjajo domačine, naj lepo pozdravljamo vse navijače in jim pomagamo. Pa sem še jaz vas ogovorila. Od kod pa prihajate? Iz Slovenije?!? Zaradi nogometa?!? ..." Ja, zaradi nogometa .
Zaradi nogometa v Južni Afriki sedaj precej ljudi močno zebe. Ta trditev vsekakor zahteva dodatno pojasnilo. Res je sedaj na južni polobli zima, a mraza veliko obiskovalcev iz vsega sveta (Južno Afriko naj bi v času SP obiskalo več kot 300 tisoč nogometnih navdušencev!) nikakor ni pričakovalo. Nekaj majic in trenirk, pa bomo dva tedna preživeli brez težav. Napaka! Iz zahodnega (Cape Towna) in južnega dela (Port Elisa-betha) se proti sredinskemu delu pomika zelo hladen val, ki je že zajel tudi srednji del z Johannesburgom in okolico (Bloemfontain, Rustenburg, Pretorio). Temperature se v teh krajih ponoči spustijo tudi pod ničlo, v kombinaci-
Limpopo in Mpumalaga ...
... sta dve najbolj severovzhodni pokrajini Južnoafriške republike. Prva meji na Bocvano, Zimbabve in Mozambik, druga pa na Mozambik in Svaziland. V Limpopu, kjer je Slovenija igrala prvo tekmo (Polok-wane), se razprostirajo nepregledne plantaže banan in oranž (ob cesti jih prodajajo na številnih improviziranih stojnicah), dežela pa je zelo bogata tudi z lesom. Pokrajina je precej podobna našemu Pohorju, tudi nadmorska višina je podobna. Imajo zelo lepo urejena počitniška naselja, v katerih ponujajo vse, česar je navajen povprečen evropski turist, pohvalijo pa se lahko tudi z odlično hrano. Posebna značilnost je največji nacionalni park v JAR - Krugerjev park, ki se razprostira na področju, velikem kot Slovenija. V njem obiskovalci s fotoaparati v rokah "lovijo" pet velikih: leva, nosoroga, bivola, geparda in slona.
Mpumalaga je poznana tudi kot Dežela zahajajočega sonca, največje mesto pa je Nelspruit. Izredno slikovita pokrajina s številnimi plantažami sladkornega trsa, banan in drugih agrumov ponuja čudovite razglede na gore, reke in vodna zajetja, iz katerih namakajo nasade.
ji z dežjem pa je hlad še toliko večji. Zaenkrat je toplo (do 20 stopinj Celzija) le še v vzhodnem delu (Polokwa-ne, Nelspruit, Durban), kjer je prvo tekmo odigrala naša reprezentanca. Na srečo je JAR izredno velika dežela, zato vremenske fronte za pot iz enega konca na drugega ob blagem vetru potrebujejo nekaj dni. Tako je imela naša skupina zaenkrat še veliko srečo, saj smo se v Jo burg odpravili po daljši poti preko Nelspruita in nas vsak dan spremlja sonce. Vremenske napovedi za petek, ko bo v Jo'burgu na stadionu Ellis Park (kapaciteta 62 tisoč gledalcev) igrala slovenska reprezentanca proti ZDA, so že nekoliko bolj optimistične, saj naj bi bil najbolj mrzel val že mimo.
Ne glede na vreme pa se izbranci selektorja Keka mirno pripravljajo za obračun z Jenkiji. V svoji bazi v Joburgu nemoteno trenirajo, le Rene Krhin je imel manjše težave s poškodbo gležnja. Pričakovanja pred obračunom največje države udeleženke z največ prebivalci z najmanjšo
državo pa nas nikakor ne postavljajo v vlogo Davida proti Goljatu, ampak so nogometna razmerja vsekakor bolj izenačena, saj reprezentanci na lestvici FIFE loči 13 mest (14. ZDA, 27. Slovenija). Matjaž Kek vlogo favorita prepušča tekmecu: "Zaenkrat smo svoj del naloge izpolnili, vsi skupaj - strokovni štab in sami igralci - pa se zavedamo, da lahko v svoji igri še precej izboljšamo. To bomo za uspeh proti Američanom tudi morali storiti."
Američani so pod vodstvom Boba Bradleya proti Angležem odigrali dobro predstavo in kljub zgodnjemu prejetemu zadetku niso dovolili, da bi jih tekmeci "zmleli". Še enkrat več so prikazali svojo zmagovalno miselnost, s katero največ prikažejo na največjih odrih. Dejstvo pa je, da bo Slovenija zanje precej manjši motiv, kot so to bili izbranci Fabia Cape-lla (le redkokdaj smo tega Italijana videli tako nervoznega, kot je bil v četrtek) in prav v tem grmu se lahko skriva zajec našega uspeha. Američani si tudi z ogledom tekme
Alžirci so športno prenesli poraz svojih izbrancev...
Foto: Matija Brodnjak
Foto: Matija Brodnjak Avtobus slovenske reprezentance ob številnih slovenskih navijačih zapušča stadion Peter Mokaba v Poloktvaneju.
Srž SSHEšta; "its—-» —*....... mm+ fldhifania
Keeper blunder gifts Slovenia
Značilno turistično naselje v pokrajini Limpopo
Foto: Matija Brodnjak
Zapis o tekmi Slovenija - Alžirija v enem od številnih južnoafriških časopisov.
Foto: Matija Brodnjak
Slovenija - Alžirija ne morejo pomagati prav veliko, saj je večina naših adutov ostala skritih. Pri tem mislimo na prav vse vrste naše ekipe: obrambna vrsta lahko odigra še bolj čvrsto (napaka Šulerja se ne sme ponoviti, Jokič in Brečko lahko pošljeta pred vrata uporabnejše predlož-ke ...), zvezna vrsta mora biti aktivnejša in drznejša (več žog je treba spraviti do napadalcev . ..), napadalci pa morajo žogo dlje časa zadržati v svoji posesti in se po potrebi še bolj približati vezistom. Če bo te rezerve uspel Kek v petek aktivirati, potem bom tudi zapis za naslednjo šte-
Na nogometnem prvenstvu v Južni Afriki je za nami 1. krog. Videli smo manj dobrega nogometa, kot smo si želeli.
Skupina A je najboljši pokazatelj tega, da zaenkrat prvenstva presežnikov še nismo videli. Blede predstave vseh štirih ekip niso tisto, kar ljubitelji žogobrca po vsem svetu pričakujejo.
Le malenkost več smo do sedaj videli v skupini B. Največ so z zmago nad Grki pokazali Južni Korejci. Slavila, a ne navdušila, je tudi Argentina, medtem ko za Grčijo in Nigerijo velja, da jima bo ob takem nadaljevanju hitro odpeljal zadnji vlak za uvrstitev v o smino finala.
Mnogi so mnenja, da je bila do sedaj v skupini odigrana tako najboljša kot tudi najslabša tekma tega prvenstva. Najboljša med Anglijo in ZDA (1:1) in najslabša med Slovenijo in Alžirijo (1:0). Vsake oči
vilko Štajerskega tednika z veseljem začel z epsko zmago zaradi zgodovinske uvrstitve v osmino finala ...
Zelo zanimivo bo tudi opazovati, kako se bo na turnir-ski način igranja privadila naša ekipa, saj njeni člani doslej nimajo izkušenj z velikih tekmovanj. Iz tega vidika smo glede na Američane na slabšem, saj so slednji lani skupaj nastopali na Pokalu konfederacij. Ker lahko utrujenost zaradi treh zaporednih tekem (poleg potovanj in selitve iz hotela v hotel) pride pri tem bolj do izraza, lahko morda iz tega vzroka pričakujemo kakšno zamenjavo v začetni
imajo sicer svojega »malarja«, toda pogled na lestvico vsaj v tem trenutku govori drugače.
Od favoritov so do sedaj najbolj navdušili Nemci, ki igrajo v skupini D. Ganska moč je ugnala Srbe, zdi pa se, da so najbližje predčasnemu odhodu domov Avstralci.
Nizozemci so že po 1. krogu v skupini E dali vedeti, da so glavni kandidati za uvrstitev
enajsterici glede na tekmo z Alžirijo. A le kakšno posamezno, saj sicer Kek le redko posega za radikalnimi menjavami, zanje pa tudi ni potrebe. Znan je pregovor, da se ne menjuje ekipe, ki zmaguje.
Z zgodovinskimi zmagami in grenkimi porazi ter drugimi nezgodami pa se srečujejo tudi druge udeleženke SP. V južnoafriških medijih je bilo doslej poleg domače reprezentance največ prostora namenjenega nesrečnemu angleškemu vratarju Robertu Greenu, argentinskemu virtuozu Messiju in afriškima zvezdnikoma Samuelu Eto oju (Kamerun) in Didie-

v osmino finala. Za vse ostale ekipe velja, da jim ostane le boj za 2. mesto v skupini.
Skupina F je po tudi po začetni uverturi zelo izenačena. Vse ekipe so namreč zbrale po točko. Prvo mesto se zdi rezervirano za Italijane, drugo vozovnico za osmino finala pa si bodo priigrali ...
Skupina smrti, kot tudi pravijo skupini G, do sedaj ni navdušila. Neprepričljivi Brazilci sicer vodijo, toda za petami sta jim Slonokoščena obala in Portugalska. Severna Koreja je zaradi poštenega odnosa in borbenosti navdušila svet.
Ena tistih ekip, ki je od sedaj pokazala največ, je nedvomno Čile iz skupine H. Španci so proti Švici prejeli bolečo zaušnico. Ve se le, da je v tej skupini popoln »autsajder« reprezentanca Hondurasa.
Če so nekatere ekipe v 1. krogu še nekoliko kalkulirale, pa za 2. krog velja, da bo nekaterim reprezentancam ponudil zadnjo rešilno bilko, če si bodo želele podaljšati bivanje v JAR.
tp
ru Drogbaju (Slonokoščena obala). Green si je številne naslovnice "prislužil" s ponesrečeno obrambo, Messi in Argentinci z dobro igro, Etoo in Drogba pa nista izpolnila vseh visokih pričakovanj Afričanov. Slednji si še kako želijo uspeha na domačem prvenstvu, v prvem krogu pa je bila uspešna le Gana, ki je premagala Srbijo. Delno sta lahko z remiji zadovoljni Južna Afrika (Mehika, nato poraz z Urugvajem) in Slonokoščena obala (Portugalska), ničlo pa so vknjižili Kamerun (Japonska), Nigerija (Argentina) in Alžirija (Slovenija).
Največje presenečenje do-
Ko je nemški proizvajalec športne opreme Adidas pred časom razkril, da se bo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki igralo z njihovo žogo, imenovano Jabulani, je tako med javnostjo kot tudi med neposrednimi proizvajalci (igralci) zavladalo navdušenje. Adidas namreč vlaga v tehnološki razvoj, poleg tega pa naj bi bila nova žoga še veliko boljša od znamenitega okroglega usnja Teamgeist, s katero se je igralo leta 2006 v Nemčiji in je požela veliko pohval.
A že po nekaj odigranih tekmah se je prešerno razpoloženje med igralci, še posebej med vratarji, bistveno spremenilo. Ne verjamete? Vprašajte angleškega vratarja Greena in (na našo srečo) tudi alžirskega čuvaja mreže Chaouchija. Poleg vratarjev pa so veliki nasprotniki ja-bulanija postali tudi številni drugi veliki nogometni zvez-
slej so pripravili Švicarji, ki so porazili aktualne evropske prvake Špance, ki so na stavnicah ekipa, ki poleg Argentine kotira najvišje. Slednja je vknjižila pomembno zmago na začetku skupinskega dela, podobno kot Brazilija, Nizozemska in Nemčija, ki je bila tudi najprepričljivejša. V prvem krogu predtekmovanja se je veselilo kar nekaj ekip,
dniki na čelu z Messijem, Gerrardom, Mascheranom ...
Seveda so proizvajalci pri Adidasu žogo vzeli v bran in trdijo, da je najboljše, kar obstaja na nogometnih zelenicah. Po njihovem mnenju je namreč žoga najbolj okrogla do sedaj, varjena in ne šivana, sestavljena je le iz osmih delov in prav zaradi tega bolj stabilna. A kot že rečeno, igralci na svetovnem prven-
ki na SP doslej niso imele velikih uspehov (Južna Koreja, Japonska, Nova Zelandija). A presenečenja so sestavni del skupinskega dela, v nadaljnje tekmovanje pa se bodo vendarle uspele uvrstiti le tiste ekipe, ki bodo v vseh treh krogih prikazala najbolj konstantne igre.
Iz Južnoafriške republike Jože Mohorič in Matija Brodnjak
stvu trdijo ravno nasprotno. Da je nevodljiva, čudno leti in odskakuje, poleg tega pa je zelo nepredvidljiva.
Zelo paradoksalno pri vsem skupaj je, da žoga, imenovana Jabulani, v staroselski zulujščini pomeni »prinašajoč veselje vsakomur«. Kot kaže, je trenutno več reprezentanc takšnih, ki jim žoga Jabulani veselje odnaša.
tp
Foto: Matija Brodnjak
V Krugerjevem nacionalnem parku ti lahko pot prečka slon ...
Nogomet • Svetovno prvenstvo
Po prvem krogu
Nogomet • Svetovno prvenstvo
Jabulani - mit ali resnica?
v	^
Sah
Športni napovednik
Nadaljevanje prve A državne šahovske lige
Ta vikend se bo s tretjim in četrtim kolom nadaljevalo ekipno državno šahovsko prvenstvo v prvi A državni ligi. Šahisti Šahovskega društva Tehcenter Ptuj bodo obakrat gostitelji, saj je ekipa ŠK ZM Branik Maribor sobotno vlogo domačina prepustila Ptujčanom. Nedeljski dvoboj med domačini in ekipo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote pa je bil že v rednem programu.
Po dveh odigranih kolih je ekipa ŠD Tehcenter Ptuj z devetimi točkami na drugem mestu, saj je najprej s 4 : 2 premagala ekipo Šentjurja, v drugem
kolu pa doma ŠD Podpeč s 5 : 1. Popoln izkupiček dveh točk so osvojili velemojstri Aleksander Beljavski, Duško Pavasovič in Jure Borišek, VM Adrijan Mi-halčišin je prispeval 1,5 točke, Gregor Podkrižnik 1 ter Danilo Polajžer 0,5.
Kapetan ptujske ekipe MM Danilo Polajžer se je odločil, da zmagovalne ekipe ne bo spreminjal. V soboto in nedeljo bodo tako štirje VM, 1 MM in 1 FM poskušali iztržiti čim boljši rezultat, da bi ostali v stiku s trenutno vodilno ekipo ŽŠK Maribor, ki je v prvih dveh kolih zbrala 11,5 točke. Nedeljski tekmeci Ptujčanov, ekipa iz Murske Sobote, je trenutno na tretjem mestu s 7,5 točke, ekipa Branika iz Maribora pa s petimi na šestem mestu.
Sobotni dvoboj se bo pričel ob 14. uri, nedeljski pa ob 11. uri. Oba v prostorih Šahovske-
ga društva Tehcenter Ptuj, Dravska ulica 18.
Prvi šahovski turnir ob prazniku občine Videm
Šahovska sekcija Zg. Lesko-vec, ki jo vodi predsednik Janez Lovenjak, bo v dogovoru z županom občine Videm g. Friderikom Bračičem izvedla prvi ekipni šahovski turnir v počastitev občinskega praznika.
Turnir bo v četrtek, 17. junija 2010, s pričetkom ob 14.30 v prostorih gostišča Majolka.
Pravico nastopa imajo tričlanske ekipe, ki so lahko kombinirane tako po spolu kot po starosti in so sestavljene iz šahistov Šahovske sekcije Zg. Leskovec ter vseh ostalih ob-
Tenis • Državno prvenstvo U-12
Sven Lah presegel pričakovanja
Foto: Bojan Matevžič
Sven Lah klonil v finalu
Rokomet • Kvalifikacije za SP na Švedskem
Z dvema zadetkoma prednosti
Slovenija in Madžarska sta na Kodeljevem odigrali 1. polčas kvalifikacij za uvrstitev na SP 2011, ki bo potekalo na Švedskem. Slovenci na prvem srečanju nismo blesteli, zato je končna zmaga s 27 : 25 velikega pomena, čeprav so Madžari zdaj pred povratno tekmo v Veszpre-mu v vlogi velikega favorita. V "madžarskem Zlatorogu", dvorana v Veszpremu je namreč kopija celjske, se v nedeljo 20. junija ob 18. uri pričakuje okrog 6000 madžarskih navijačev, ki veljajo za ene najboljših rokometnih navijačev nasploh na svetu. Le malokdo po prvi tekmi verjame v končen uspeh slovenske reprezentance, ampak bo tudi povratna tekma zagotovo izenačena do samega konca tekme. Poleg zmage v Ljubljani je še največja prednost Slovenije v malem številu prejetih zadetkov in ob tako izenačenih ekipah bi tudi večje število zadetkov v gosteh lahko pomembno vplivalo na pridobitev vstopnice za SP 2011.
Tehnične napake stalnica Slovenije
V zadnjih letih slovenskega
rokometa smo že navajeni, da naši fantje storijo preveč tehničnih napak. Tudi tokrat jih je bilo kar 14, na strani Madžarov še dve več. Tako veliko tehničnih napak samo dokazuje, za kako pomembno kvalifikacijsko tekmo gre. Na SP se bo uvrstila tista ekipa, ki se bo v Veszpremu glede tehničnih napak sukala okrog številke 10.
Brez Roka Žurana na Kodeljevem
Selektor Zvonimir Serdarušic se je odločil, da izmed 19 igralcev, ki so se pripravljali na kvalifikacijski tekmi z Madžari, za prvo v Ljubljani na tribuni pusti mlada Roka Žurana in Jureta Dolenca, vratarja Jureta Vrana, Uroša Rapotca in Jureta Dobel-ška. Glede na predstavo Klemna Cehteta se ljubitelji rokometa z našega konca lahko nadejamo, da bi Serdarušic v Veszpremu posadil na klop Žurana, težje pa je pričakovati, da bi mu ponudil tudi kakšno minuto na igrišču. Ampak "stari maček" je sposoben Madžare presenetiti vsaj z enim od rokometašev, ki so bili
na Kodeljevem na tribuni.
Uroš Krstič
Nogomet
čanov občine Videm. Glavni sponzor letošnjega turnirja je Občina Videm, ki bo zagotovila pokale za najboljše tri ekipe ter prehodni pokal, saj bo turnir v bodoče tradicionalen.
Za posebne nagrade, ki jih bodo prejeli zmagovalec na prvi šahovnici, najbolje uvrščena ženska ekipa, najmlajši udeleženec oziroma udeleženka ter še nekateri drugi, bo poskrbela Šahovska sekcija Zg. Leskovec. Iz njihovih vrst bo tudi glavni sodnik turnirja Jože Voglar, ki mu bosta pomagala Boris Žlender ter Anita Vrabič iz Šahovskega društva Tehcen-ter Ptuj.
Podelitev pokalov za najboljše tri ekipe ter prehodnega pokala za zmagovalno ekipo prvega turnirja bo danes, 18. junija 2010, na svečanosti ob prazniku občine Videm.
Silva Razlag
Na idiličnem Otočcu je prejšnji teden potekalo državno prvenstvo v tenisu v kategoriji U-12. Ptujski teniški klub Terme je zastopal Sven Lah, ki je klonil šele v finalu in tako ptujskemu moštvu priigral novo vrhunsko uvrstitev. Sven je vse dvoboje do finala odigral na vrhunskem nivoju, medtem ko je na žalost svojo najslabšo partijo prikazal ravno v finalu, ki ga je dobil Grega Kokalj. Vendar je ob tem treba dodati, da je bil Svenov nasprotnik fizično precej močnejši, kar pa v tej starostni kategoriji ni nepomemben podatek. Ob tem dodajmo, da se je Sven Lah uvrstil tudi v polfinale dvojic pri dečkih.
Finale DPU-12 na Otočcu
Sven Lah (TK Terme Ptuj) - Grega Kokalj (AS Litija) 0:6, 0:6
Predsednki teniškega kluba Terme Ptuj Zoran Krajnc o uspehu Svena Laha: »Sven je turnir na Otočcu odigral na vrhunskem nivoju. Žal mu v finalu ni uspelo, zgodil se mu je namreč eden od tistih redkih dni na leto, ko športniku enostavno ne gre. Kljub vsemu pa smo z njim zelo zadovoljni, saj smo si želeli uvrstitve v polfinale, Sven pa je ta cilj celo presegel. V njem se nedvomno skriva velik potencial.«
tp
Rokomet
Rokometni klub Gorišnica v soboto 19. julija 2010 v Športni dvorani Gorišnica prireja zanimiv mednarodni rokometni turnir za letnike 1994 in letnike 1997.
Pri letnikih 1994 sodelujejo: RK Vidovec (CRO), RK Drava Ptuj, RK Klima Petek Maribor, RK Gorišnica Jeruzalem Ormož.
Še posebej zanimiv bo turnir letnikov 1997, saj na njem nastopajo najboljše ekipe svojih držav v tej kategoriji: RK Trsat Reka (CRO), MKB Veszprem (HUN), RK Krško (državni prvak Slovenije), RK Jeruzalem Ormož Gorišnica.
Razpored tekem, letniki 1994, 2 x 20 minut:
ob 10.10 uri: Gorišnica Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj, ob 11.40 uri: Vidovec - Klima Petek Maribor, ob 13.10 uri: Gorišnica Jeruzalem Ormož - Klima Petek Maribor, ob 14.40 uri: Drava Ptuj - Vidovec, ob 16.10 uri: Drava Ptuj - Klima Petek Maribor, ob 17.40 uri: Gorišnica Jeruzalem Ormož - Vidovec.
Razpored tekem, letniki 1997, 2 x 15 minut:
ob 9.30 uri: Jeruzalem Ormož Gorišnica - Trsat Reka, ob 11.00 uri: Krško - Veszprem, ob 12.30 uri: Jeruzalem Ormož Gorišnica - Krško, ob 14.00 uri: Veszprem - Trsat Reka, ob 15.30 uri: Krško - Trsat Reka, ob 17.00 uri: Jeruzalem Ormož Gorišnica - Veszprem.
Vabljeni v Gorišnico, kjer bo poskrbljeno za vrhunski rokomet mladih športnikov.
UK
Nogomet
Generacija, ki obeta
Že vrsto let se v Veržeju posebna pozornost namenja najmlajšim generacijam nogometašev, kar je odraz načrtnega in strokovnega dela v klubu. Za mlade, ki pokažejo veselje do tega športa, poskrbijo takoj po vstopu v osnovno šolo. Največji talenti so že zaigrali v mladinski in članski vrsti, veliki obeti pa so tudi pred sedanjo selekcijo dečkov v starosti do 12 let, ki so leta 2008 s takratnim trenerjem Franjem Kapunom osvojili naslov državnega prvaka. V letošnji sezoni jih vodi Branko
Roškar, v sedemdesetih letih minulega stoletja perspektivni mladinec slovitega kluba C Zvezda iz Beograda. Njegovo kakovostno delo že rodi sadove, saj je ekipa v samem vrhu ligaškega tekmovanja, letos pa so mladi Veržejci osvojili že tri močne mednarodne turnirje. Gre za igralce, ki bodo v enakem sestavu lahko igrali tudi naslednjo sezono, zato so v klubu prepričani, da bo tekmovalni vrhunec dosežen prihodnje leto.
Niko Šoštarič
Stojijo z leve: Boris Kolmanič (tehnični vodja), Jaka Grantaša, Anej Meznarič, Marko Maučec, Jaša Roškar, Jure Matis, Branko Roškar (trener); čepijo: Žan Kolmanič, Tilen Ketiš, Tomaž Kapun, Luka Pihler, Patrik Gregorinčič.
Nogometna sobota v Tržcu
V soboto je v Tržcu potekalo tradicionalno srečanje med domačo ekipo, ki nastopa v 2. ligi MNZ Ptuj, in igralci iz družine Emeršič. To je čas za druženje, ne samo nogometašev, ampak številnih ljubiteljev nogometa, saj s tem zaključijo nogometno
sezono. V tokratnem srečanju so bili boljši nogometaši Trž-ca, ki so slavili s 4:2. Strelci za Tržec so bili: Janko Pečnik, 2, ter Rok Serdinšek in Damir Krajnc; za družino Emeršič pa Alen in Tirni Emeršič. Da je bilo vse po pravilih, so poskr-
beli sodniki: Danijel Ivančič, Boris Zagoršek in Edvard Jur-gec.
NK TRŽEC: Beno Valentan, Marko Pečnik, Andrej Pečnik, Dejan Skrbinšek, Damjan Skr-binšek, Rok Serdinšek, Gorazd Pernek, Damir Krajnc, Janko
Pečnik, Robi Pečnik, Damjan Vinko. Marko Kirbiš, Milan Ši-bila, Alen Šibila, Žan Hliš.
DRUŽINA EMERŠIČ: Alojz Emeršič, Ivan Emeršič, Miro Emeršič, Marjan Emeršič, Borut Emeršič, Darjan Emeršič, Boris Emeršič, Bojan Emeršič, Jože Emeršič, Alen Emeršič, Timi Emeršič, Denis Emeršič, Damjan Emeršič, Darko Emer-šič, Nini Emeršič, Mitja Emer-šič, Franc Emeršič.
Danilo Klajnšek
B^	t
__j " ^ ^^

f iiuJr^jfe. a hm
É

A • —« / A UUO,	. ' -vutS

.t®®" i	m ■ T

. i, f^pjkJP % f _ *

jf g


^SliiÉl SI
Foto: NS
Iščete svoj stil	^
Jelka v oblačilih živih barv, ki dajejo energijo
Jelka Knaus je 55 letna oglasna referentka iz Kidričevega, zaposlena v družbi Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Že od nekdaj je velika ljubiteljica vode, poleti je najraje na morju. V prostem času se posveča tudi vnukinji Zoji, ki je njen sonček, kot pravi. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zaradi želje po spremembi.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Jelki ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi, izmerili pa so ji tudi vlažnost kože. Po strokovnih nasvetih bo poskušala kožo negovati tudi doma. V vročih dneh jo bo zaščitila tudi s kremo z zaščitnim faktorjem, pila bo zadostne količine vode, svežino kože pa bo ohranjala tudi z maskami iz sezonskega sadja in zelenjave.
V	frizerskem salonu Stanje je Jelko 'vzela v roke' frizerka Danica Zorčič. Najprej je lase postrigla nekoliko krajše, zmehčala vso linijo, poskrbela za mladostni videz pričeske, ki pa je še vedno praktična in nezahtevna za oblikovanje. Preliv je medeno rjavo bakrene barve.
Vizažistka Minka Feguš je s kremnim pudrom prekrila obraz, oči poudarila v malce bolj živahnih zelenkastih tonih, veke pa obrobila s turkiznim čr-talom. Rdeči ton pa je uporabila za poudarek ličnic in ustnic.
„Vročina nas te dni kar močno opozarja, da je poletje tu. Zato sem se odločila, da bom gospo Jelko oblekla v razigrane poletne barve in poletna, preprosta oblačila. V službi sicer nima terenskega dela, včasih pa je prav prijetno, če lahko tudi
KdLEKTlV SALONA
mmo m zensK©
Slomškova 22 10 % popust v juniju *
v službo oblečemo kakšen kos športnega, vendar malo drugačnega oblačila. Oblačila za ta namen sem opazila v trgovini Gin Tonic. Ker poleti ne potrebujemo veliko kosov oblačil, sem kot osnovni kos izbrala pisano, razigrano in neenakomerno potiskano krilo iz bombažne pletenine, jerseya, in še različne barvne majice. Kot osnovno majico sem izbrala belo majico s kratkimi rokavi. Vrh nje sem gospe Jelki oblekla še tri majice s tankimi naramnicami, ki pa so tokrat prevzele vlogo povišanega pasu. Torej, če nimamo doma primernega pasu živih barv, si lahko pomagamo tudi s kakšno navadno majico brez rokavov, jo 'namečkamo' okrog pasu. K takšnemu stilu seveda najprej 'pripišemo' še velika sončna očala, velik klobuk, veliko platneno torbo, v kateri so velika barvna brisača, dvojne kopalke, krema za sončenje, kakšna zanimiva
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jelka prej ...
. in pozneje
knjiga za poletne dni in mogoče še kaj. Kamorkoli se odpravlja naša kandidatka, na plažo ali v ptujske terme, v službo ali na popoldansko kavico, se bo gotovo počutila polna energije, saj jo bodo žive barve oblačil kar nehote silile k dobri volji, razigranosti in pozitivni energiji. Naša Jelka je pripravljena, da zažiga daleč okrog sebe s svojo energijo in mogoče še koga od vas navduši nad malce bolj drznimi barvnimi kombinacijami, saj je končno čas, da za nekaj mesecev uživamo v soncu in barvah," je Jelkino preobrazbo opisala
stilistka Sanja Veličkovic.
Naše noge nas nosijo v življenju po številnih poteh, pogosto pa pozabljamo nanje. Na nogah se lahko pojavijo različne poškodbe: otiščanci, kurja očesa, vraščeni nohti, otrdela koža, razpoke in podobno. Določena mesta so boleča in vsak dan predstavljajo velike muke. Pedikerji poskrbimo, da je korak spet lahek in noge neboleče. Gospa je Jelka so v kozmetičnem studiu Olimpic opravili pedikuro, je povedala vodja Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jelka v oblačilih iz Gin Tonica, čevlji so iz prodajalne Alpina
Daniel Zorko • Štajerec v Španiji (S.).
Na jug
Nočni avtobus proti Granadi ni postregel s presenečenji tipa okvara, nesreča ali kup otroča-di na krovu. Je pa bil gor en starejši španski par, ki sta se ves čas glasno prepirala, vse dokler ju niso razsedli kot dva šolarja. Pa je bil spet mir.
Granada je glavno mesto avtonomne pokrajine Andaluzije in je znano predvsem po tem, da je bilo tu zadnje oporišče Mavrov na evropski celini, o čemer pričajo ostanki dvorca s pravimi rajskimi vrtovi na bližnjem griču. Ker je ves dan ogromna gneča, sva vstala že ob petih in se odpravila na ta znameniti breg. Že ob vznožju naju je pričakala starejša ženička z nekimi brinovimi vejami. Ker je bila sitna ko hudič, nisva kupila nič, pa naju je hotela kar začarati in zakleti. Začela je z nekim hokusom-pokusom, naju škropila z neko smrdečo zadevo in naju hotela še namazati z neko
packarijo, poleg pa poskakovala in kričala, da nihče ni upal na hrib. Pa vljudno vprašam, koliko kaj stanejo te vejice, da bi pa vseeno eno imel. Ko pa je butnila ceno 8 evrov za tisti zobotrebec, je pa ona doživela verbalno maziljenje po slovensko. Kaj pa obira reveže ...
Kar nekaj ur je potrebnih, da obhodiš prekrasne vrtove, ki te skupaj z ostanki izkopanin popeljejo v 14. stoletje, v čase, ko so muslimani iz Severne Afrike še napadali Staro celino. Da pa vseh še niso pregnali iz te 'zadnje trdnjave', priča tudi moše-ja, ki je bila v neposredni bližini najinega bivališča. Čisto v nasprotju s špansko tradicijo se je tam dogajanje začelo že krepko pred šesto uro, ko sem vsako jutro najprej pomislil, da koga lovijo. Čisto vsako jutro se je po ulici razlegalo gromozansko tuljenje muslimanskih vernikov, ki pravzaprav Špancev niso prebudili, saj so se ob tem času ravno pakirali spat. Je pa bilo moteče okrog poldneva, takrat pa sva se midva smejala, ko so domačini počasi kukali na plano. Verski vodja je bil dokaj pri-
* i.	
	
■	
	
" v.. .-v	
	
Bik nad mestom	Foto: D. Zorko
jazen možakar. Vsak dan je pridno čistil preproge, in ko sva ga enkrat celo po njihovo pozdravila s 'sal-lam allejkum', se je skoraj stopil od sreče in že naju je povabil na deci. Soka seveda. Razkazal nama je mo-šejo in naju vljudno povabil, da se udeleživa kakšnega obreda. Komaj sva se izmotala iz kočljive situacije, brez da bi ga užalila, ker ko se s kakšnim verskim fanatikom enkrat za-pleteš v pogovor o religiji, si lahko hitro pečen.
V neposredni bližini Granade je smučarski center Sierra Nevada, kjer je tudi istoimenski najvišji vrh Španije (3.478 m). S kombijem sva se pripeljala približno do nadmorske višine 2.300 m, kjer se cestna povezava tudi konča. Z avtomobilom je še sicer mogoče doseči eno vojaško karavlo, ki je nekaj sto metrov naprej, to je pa tudi to. Midva sva se gor odpravila kar peš, brez posebne opreme, saj vrh ni posebej strm, je pa bilo še kar nekaj snega, zato sva se kar toplo oblekla. Tik pod vrhom je bilo kar nekaj skalnatih polic, kjer sva si naredila skromen piknik in malce zadremala. Niti opazila nisva, da naju je sonce kar precej opeklo, zato naju šofer skoraj ni spoznal, ko sva se hotela vrniti. Pa malo mu je šlo na smeh, barabinu ...
Zvečer sva bila kar precej lačna in sva se odločila, da greva nekam na večerjo. Zelo so naju mikali 'tapasi', nekakšni pregrešno dragi obloženi kruhki, a sva glede na najin štajer-
Foto: D. Zorko
Dolga je bila še pot na vrh
ski apetit ugotovila, da denarnica te požrtije ne bi zdržala. Malo sva pohajala po restavracijah, kjer so
se bohotili sami na videz eminen-tni gosti, kar je potrdil tudi cenik. Otroška pica v Sloveniji je kot družinska v Španiji, zato sva hitro opustila tudi to misel ... Krepko pa se nama je odvalil kamen od srca, ko sva prikorakala mimo restavracije, ki jih je res veliko po svetu. In ni McDonalds. Lakote so naju namreč rešili kdo drug kot Kitajci. Čeprav je bilo nočno življenje še v polnem teku, so v skladu s svojo tradicijo zapirali že okoli enajstih zvečer. In ko sva midva nerodno kolovratila okoli napol polnih skled, je prišel šef tega klana in naju počastil z gratis večerjo. Kakšen zaključek dneva. Tisti večer sva tako spala, da naju ni prebudil niti najin tuleči sosed.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
TP>E®R"M»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Afriška vas w Teimah Ptul« barvita dollvetla Afrike ob koncih tedna In ob tekmah slovenske Izbrane vrste
Ogledi vseh tekem SP, ustvarjalne delavnice za vse generacije, glasbeno plesni dogodki, potopisi, nogometne animacije... Do 11.7. v Termalnem Parku in Grand Hotelu Primus
Prava baba v Termah Ptul
Amfiteater Termalnega Parka, petek, 18.6. ob 21. uri
Nakup vstopnic Mestnem gledališču Ptuj in recepciji Grand Hotela Primus
Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanje, savno, fltnes In malico
Od ponedeljka do četrtka do 24.6., v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 € Za upokojence 50 % popust!
Ribič Pope - nalvečll otroški žur v Sloveniji
25.6. ob 18. uri v Termalnem Parku.
Dalmatinska fešta z Davorlom Bornom In noCnlm kopanjem
26.6. ob 20. uri v Termalnem Parku. Vstopnina samo 10 €.
Niste zadovollnl s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
/1 v
Termalni Park
' t v
Termalni Parki
Ah*
*i \
Termalni Park
■firwiPi^
f/ v
Termalni Park
't x
Termalni Park
*rwiKt£
Grand Hotel Primus 'j s
Kuharski nasveti
Hladna solata
Sestavine: 32 dag polžkov, 30 dag morskih sadežev (sveže ali zamrznjene školjke, škam-pi, lignji), 2 trdo kuhani jajci, 1 čebula, peteršilj, sol, poper, oljčno olje, kis.
Priprava: Morske sadeže skuhamo v slanem kropu. Polžke skuhamo, vendar ne do mehkega, jih odcedimo in splaknemo. Oboje ohladimo, dodamo narezana kuhana jajca in marinado iz sesekljane čebule, peteršilja in svežih začimb. Vse skupaj rahlo premešamo. Solato ponudimo kot hladno predjed.
Nadevana paprika z rižem in sirom
Sestavine: 4 rdeče i
in ru-
mene paprike, 5 dag korenja, 5 dag gomolja zelene, 5 dag pora, 1 srednje velika čebula, 3 stroki česna, XA l juhe, 10 dag riža, V šopka peteršilj a, 2 jajci, 25 dag sira ementalca, sol, poper, lovorov list, muška-tni orešček, čili, maščoba.
Priprava: Papriko operemo, odrežemo kocene in ji odstranimo semena. Za nadev ope-remo in očistimo korenje, por in zeleno. Korenje in zeleno olupimo in drobno narežemo ali naribamo, por pa narežemo na tanke lističe. Čebulo in česen drobno sesekljamo. Juho zavremo, dodamo začimbe in opran riž. Kuhamo 12 minut, da se riž zmehča. Sir narežemo na kocke, ga primešamo ohla-
Nadevana paprika z rižem in sirom
Tačke in repki
Poletna vročina
Vreme se je v zelo kratkem času drastično spremenilo iz relativno hladnega spomladanskega vremena v pravo poletno vročino s temperaturami krepko nad 30 stopinj Celzija. Taki nenadni temperaturni prehodi so obremenilni tako za človeka kot tudi za živali. Kar čez noč se pojavi povečana potreba po vodi in senci oziroma zavetju, kjer se žival lahko skrije pred močno vročino. Tega se moramo lastniki malih živali zavedati in tudi ravnati temu primerno. To velja predvsem za lastnike psov, katerih živali so na verigah in v boksih. Tisti, ki živijo z nami v stanovanjih in hišah, so vsekakor na boljšem, saj uživajo hlad skupaj z lastnikom. Ponovno bom omenil že večkrat napisano opozorilo, da psi in mački nimajo znojnih žlez, kar pomeni, da se ne hladijo preko kože. Hladijo se izključno preko jezika s
		MitaA • »«jj^fl^&ffi*■ .jfr'fpH	
		^m 4 4	
			
		MSI/jf j k *	
		1 *mm	
			W '
Špinačine palačinke s sirovo omako
j enemu rižu, začinimo, dodamo jajca, praženo čebulo in česen, po okusu še začinimo. Z nadevom napolnimo paprike. Nato jih damo v pekač, jih prelijemo s paradižnikovo omako in jih v pečici speče-mo.
Omaka: Na maščobi pre-pražimo sladkor, dodamo moko, jo svetlo rumeno pre-pražimo, dodamo paradižnikovo mezgo, sesekljan feferon in pretlačene paradižnike. Omako začinimo s soljo in z rdečim vinom.
Špinačine palačinke s sirovo omako
Sestavine: 13 dag moke, Vi l mleka, 30 dag špinače, 4 jajca, sol, muškatni orešček, poper, 10 dag masla ali margarine.
Sirova omaka: 3 dag masla, 4 dag moke, Vi 1 mleka, 20 dag mehkega sira, sol, poper, naribani muškatni orešček, rdeča paprika po okusu.
Priprava: Moko in mleko razžvrkljamo, dodamo jajca in sol ter pustimo stati pol ure. Tej zmesi dodamo kuhano in sesekljano špinačo in jo začinimo. V ponvi segrejemo maščobo in na njej spečemo tanke palačinke. Zavijemo jih in ruladice zložimo v jesensko posodo, ki smo jo namazali z maščobo.
Priprava sirove omake: Maščobo segrejemo, dodamo moko, zalijemo z mlekom in dobro prevremo. Sir drobno naribano in damo v omako. Omako začinimo in jo prelijemo po ruladicah, katere v vroči pečici zlatorumeno zapečemo. Janez Štrukelj
pospešeno frekvenco dihanja, kar pa zelo hitro lahko privede do pregretja živali, če se nima možnosti umakniti pred vročino, kar je lahko primer pri pripetih psih na verigi in tudi tistih, ki so v boksih in lastnik ni poskrbel za primerno zaščito pred soncem. Prav tako je zelo pomembno, da v vročini večkrat dnevno poskrbimo, da ima naš pes svežo vodo. Postana in slin polna voda je psu neokusna in je ne pije, pa tudi pogosto si prevrne skodelico z vodo in tako ostane brez nje. Že po nekaj urah lahko nastopi dehidracija, in če ne ukrepamo, je pes na poti hudega trpljenja in pregretja s krči in smrtjo. Iz izkušenj iz ambulante lahko napišem, da je vsako leto kar nekaj lastnikov, ki imajo pozen preklop v glavi, da je nenadna vročina in da morajo ukrepati. Pozitivno je to, da vsaj pripeljejo svoje pregrete
in dehidrirane živali v ambulanto, na žalost pa so tudi taki, ki enostavno prezrejo nevarnost in nas sprašujejo, zakaj je poginil njihov pes. Vsako leto se sprašujem, kako je mogoče, da še vedno obstaja kategorija ljudi, ki jim je popolnoma vseeno za svoje živali, pa naj si bo velike živali v hlevih ali male živali. Z usklajenim delovanjem Društva proti mučenju živali in Veterinarske inšpekcije so taki ljudje kaznovani, nekateri pa končajo tudi pred sodnikom.
V poletni vročini zmanjšamo obroke, oziroma se prilagodimo potrebam naše živali. Po navadi jedo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko temperature padejo. Hrana naj bo predvsem v obliki briketov, saj so ti težje pokvarljivi. Konzerve ali svež obrok z mesom je lahko že po nekaj urah usmra-jen in neužiten. Zraven tega so aktivne muhe in zalega črvov je zelo hitro v posodi za hrano. Če svež obrok že ponudimo, pa moramo ostanke tudi takoj odstraniti. Tudi sprehodi po vročini niso zaželeni, na sprehod jih peljemo zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Kakršnokoli tekanje ali sprehajanje psov s kolesom je neprimerno in nevarno v vročini. Psi in tudi muci večino dneva prespijo oziroma predremljejo v senci, aktivni postanejo proti večeru,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ko se ohladi.
Pri kakršnih koli bolezenskih simptomih, praskanju, bruhanju ali driski, moramo obiskati veterinarja, saj se vsi procesi zaradi vročine razvijajo precej hitreje kot sicer. To velja predvsem za kožo, rane, tudi male, in poškodbe lahko preidejo v močno gnojno vnetje, ki bliskovito napreduje po koži. Ko v ambulanti obrijemo psu obolela mesta, so lastniki pogosto čisto iz sebe, ko vidijo, da je pol psa v bistvu v krastah in rdeči koži. Tudi črvi niso redkost pri zamujenih ranah v tej poletni vročini.
Ljudje se v večini veselimo poletne vročine, saj nam vzbuja ugodje, dobro počutje, če le ni prevroče, prihajajoče počitnice in morje nam polepšajo delovni vsakdan. Živalim pa vročina lahko prinese težave, slabo počutje in vrsto nevarnosti, zato jim prisluhnimo, bodimo uvidevni in pazljivi, poglejmo okoli sebe in jim pomagajmo, če je potrebno. Če vidimo živali na vročini brez vode, na verigi, žejne, obvestimo Društvo proti mučenju živali ali veterinarsko službo. Le tako jim lahko pomagamo, saj so živali popolnoma odvisne od dobre volje in mentalnega nivoja svojih gospodarjev. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Odprta javna razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za kmetije in mikropodjetja na podeželju
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je 5. junija 2010 objavilo Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Vlagatelji so lahko kmetije z dopolnilno dejavnostjo, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zadruge ali zavodi. Vlagatelj mora imeti sedež in opravljati dejavnost na kmetiji, ki mora biti dejavna. To pomeni, da ustvari bruto prihodek iz kmetijske, gozdarske ali dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v višini ene bruto minimalne plače v letu pred objavo javnega razpisa (7.111 EUR v lanskem letu). Naložba se mora izvesti na kmetiji izven naselij, ki imajo status mesta. Podprte so naložbe v proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, proizvodne dejavnosti, kot so proizvodnja oblačil, tekstilij, usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, predelava lesa, plute, slame, proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, kovinskih izdelkov, električnih naprav, motornih vozil, prikolic in polprikolic, vprežnih in drugih vozil, pohištva, popravila in montaža strojev in naprav ... Podprte so tudi naložbe v pridobivanje energentov in energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov,kot je proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov, predelava biomase za obnovljive vire energije, naložbe v infrastrukturo za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije. Razpis podpira tudi naložbe v ureditev specializiranih trgovin za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in z okoliških kmetij, v turizem na kmetijah, veterinarstvo, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo ter druge storitvene dejavnosti.
Istočasno je MKGP objavilo tudi Javni razpis za ukrep 312 - Podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Na ta razpis lahko kandidirajo samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zadruge ali zavodi, ki ob oddaji vloge ne presegajo statusa mikropodjetja, kar pomeni, da imajo manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2.000.000 EUR čistega prihodka od prodaje. Podpirajo se investicije v skoraj vse zgoraj naštete proizvodne dejavnosti, gostinske in nastanitvene dejavnosti, čuvanje, oskrba in nega hišnih živali ... Tudi pri tem ukrepu se mora izvesti naložba izven naselij s statusom mesta.
Pri obeh razpisih so podprte naložbe v gradbeno-obrtniška dela, posebno usposabljanje v opravljanje dejavnosti, nakup nove opreme vključno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in splošni stroški, kot so pridobitev gradbene dokumentacije, priprava vloge in poslovnega načrta. V primeru gradnje ali obnove objektov mora biti naložba izvedena v skladu z gradbeno zakonodajo.
Sofinancira se 60 % priznanih vrednosti naložbe. Pri naložbah v pridobivanje energije iz obnovljivih virov pa 70 % priznane vrednosti naložbe. DDV ni priznani strošek. Najnižji znesek javne podpore na upravičenca znaša 3.500 EUR. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
Potrebno je izpolnjevati vse ostale razpisne pogoje, poslati izpolnjeno popolno vlogo s poslovnim načrtom in vsemi zahtevanimi prilogami. Šele po pridobitvi pozitivne odločbe o odobritvi sredstev se lahko prične investicija izvajati. Investicijo je potrebno realizirati in plačati v celoti. Naložba mora biti izvedena v roku dveh let od datuma izdaje odločbe o pravici do pridobitve sredstev. Po zaključeni investiciji, ki mora biti izvedena v eni fazi, je investitor na podlagi zahtevka upravičen do nepovratnih sredstev.
Naložbena dejavnost, za katero prejemnik prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Prejemnik sredstev mora za naložbo, za katero je prejel sredstva, voditi predpisano dokumentacijo in jo hraniti še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev.
Razpisa sta odprtega tipa, kar pomeni, da sta objavljena do porabe sredstev.
Vse dodatne informacije vam lahko omogočamo na info točki oziroma pri Kmetijski svetovalni službi pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj ali si jih pridobite na spletni strani pod rubriko razpisi Ministrstva za kmetijstvo (www.mkgp.gov.si). V Kmetijski svetovalni službi pa nudimo tudi pomoč pri izdelavi vloge oziroma poslovnega načrta za investicije.
Felicita Domiter, KGZS Zavod Ptuj
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Madžarska pred bakrotom?!
V ZDA je bilo prejšnji mesec ustvarjenih 431 tisoč delovnih mest namesto pričakovanih 513 tisoč. Številka jesicer še vedno izjemna, celo rekordna po letu 2000, toda od tega je bilo kar 411 tisoč zaposlitev začasnih, ki jih je razpisala vlada za potrebe popisa prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je z 9,9 zdrsnila na 9,7 odstotka, kar je spet ugoden, toda varljiv podatek, saj je to le posledica tega, da so številni prenehali iskati zaposlitev in se s tem izločili s trga dela.
Delodajalci v ZDA so še vedno zelo previdni pri zaposlovanju, to pa ni ravno dokaz, da ameriško gospodarstvo lepo okreva. Dodatno nervo-zo je podžgal še evro, ki je prvič po štirih letih zdrsnil pod 1,20 dolarja, tokrat zaradi Madžarske. Prejšnja vlada je poskrbela, da se je proračunski primanjkljaj povzpel na 7,5 odstotka. Madžarska je novi primerni kandidat, da gre po poti Grčije! Čeprav Madžarska ni članica evroo-
bmočja, je bil to velik šok za evro.
***
Vlagatelje je spet strah! Niti ena delnica od 30 podjetij, vključenih v indeks Dow Jones, se ni podražila. Najbolj so padle delnice velikih industrijskih podjetij, podobno visoke izgube pa so utrpele tudi finančne delnice. Indeks volatilnosti, znan tudi kot indeks strahu, je porasel za 20 odstotkov. Prejšnji mesec je za Dow Jones bilo še posebej izrazito, saj se je znižal za 7,9 odstotka, kar pomeni najslabšo majsko predstavo po letu 1940. Da borze ne morejo več nadaljevati izjemnega vzpona, ki se je začel lani marca, gre krivdo pripisati evropski dolžniški krizi, šibkemu evru, znakom, da se kitajska rast ohlaja, in tudi izlitju nafte v Mehiškem zalivu.
Kaj pravi zgodovina? Glavno vprašanje je, ali se bo popravek na delniških trgih razvil v medvedji trend, ko se delnice pocenijo za 20 in več odstotkov. Wall Street je podoben popravek kot zdaj po 2. svetovni vojni doživel že 29-krat. V 17 primerih se je izognil medvedu, v 12 pa so se morali vlagatelji sprijazniti z nadaljnjim padanjem delnic. V treh primerih je bil padec celo 40- in večodstoten. Še kako je v spominu leto 2008 in 2009 - lani marca je bil širši newyorški indeks S&P 500 kar 57 odstotkov pod rekordom. Trenutno je ta indeks 13,1 odstotka pod vrhom s konca aprila. Kritična naj bi bila meja 15 odstotkov. Če se indeks spusti nižje, naj bi to zanesljivo nakazovalo na medvedji trend,
torej na nadaljnje padce.
***
Črne misli novega japonskega premierja! Japonska se bo po besedah novega premierja Naota Kana morala, tako kot evropske države, resneje spopasti z visoko zadolženostjo, sicer ji grozi bankrot. Dolg znaša kar 218 odstotkov BDP, kar je dvakrat več kot v Grčiji, vendar je treba poudariti, da Japonska ni resneje zadolžena v tujini. Medtem je Kitajska sporočila, da je bila majska industrijska proizvodnja slabša od pričakovanj, inflacija pa višja od napovedi. Mnogo spodbu-dneje je izzvenelo sporočilo nemške Bundesbanke, ki je za letos z 1,6 na 1,9 odstotka zvišala napoved o gospodarski rasti. Prihodnje leto naj bi se rast zaradi ukinjanja državnih spodbud upočasnila, nemški BDP
pa naj bi zrasel na 1,4 odstotka.
***
Zlato je prvič zraslo čez mejo 1.250 dolarjev! Vsa negotovost na delniških trgih je voda na mlin zlatu. Cene so danes v vseh valutah dosegle zgodovinske vrhove. Prvič je padla meja 1.250 dolarjev, kar je istočasno pomenilo 1.050 evrov, 870 funtov in 1.450 švicarskih frankov.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dvojčka
Vprašanje: Spoštovani, v zadnjih mesecih sem se znašla še v težkih finančnih razmerah. Z veliko težavo krijem stroške življenja, zato moram večkrat prositi otroke za pomoč. Zanima me, ali bom imela kakšno srečo v igrah na srečo?
Odgovor: Sreča se vedno skriva na strani pogumnih ljudi. Situacije v življenju se slehernemu posamezniku dogajajo, skozi njihovo pomoč duhovno in osebno raste. Daleč od tega, da bi vam bilo lahko, toda imate globoko v sebi magnetično energijo in notranjo moč. Tako se lahko pomirite, da vam je dano razumevanje duhovnih veščin. Otroštvo je bilo za vas težko in zahtevno. Bolj se morate poslušati in verjeti v svoje sanje. Veliko težkega ste preživeli in sedaj je čas, da na življenje pogledate s svetle plati. Po mnenju planetov ste izbrali težjo pot. Narediti boste morali analizo in si izbrati, kaj potrebujete in česa ne. Na svoj način ste ujeti v val preteklosti in v tiste dejavnosti, ki ste jih že davno prerasli. Modro bi bilo, da bi svoje občutke zapisovali in tako uvideli, kaj vas veseli. Igre na srečo ostajajo igre na srečo in žal ni nekega zagotovila, ali se bodo stvari uredile v vašo korist ali ne. Jasno je, da boste lahko zaslužili s svojim delom in pridnimi rokami. Od nekdaj je bila pri vas doma trda skorja kruha in je nekako šlo. Pravilno je, da vam vaši otroci pomagajo in tako lažje vzdržujete hišo, v kateri živite. Okoli vas je čudovita narava, ki vam lahko
polepša življenje in prinese neko čarobnost. Na svoja ramena ste si zadali bremena, ki jim niste kos in tako lahko v sebi najdete notranjo moč in dodatno energijo. Zadeve se bodo postopoma uredile v tisto smer, ki jo želite in pričakujete. Popaziti boste morali, da ne bi naredili kakšne napake. Srečno!
ŠIFRA: Tina
Vprašanje: Stara sem 28 let, že tri leta se trudim, da bi dobila službo, znam in zmorem marsikaj, pa ni nič. Tudi na Zavodu za zaposlovanje mi niso čisto nič pomagali. Razmišljala sem tudi o tem, da bi sama začela na svoje, s kakšno dejavnostjo, vendar rabiš na začetku vložek, ki ga nimam. Opažam, da je podobno tudi z drugimi mladimi. Tisti, ki so dobili službo, so jo preko vez, ne pa preko razpisov. Ob tem pa vidim celo vrsto upokojencev, ki poleg penzij zraven še mastno služijo - namesto da bi prepustili prostor nam. Vem, da mi ne morete pomagati, mislim pa, da me boste razumeli, ker ste tudi vi mladi. Ali se nam obetajo kaj boljši časi ali bo vse še slabše? Vnaprej hvala in lep pozdrav!
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Odgovor: Moram priznati, da ste napisali veliko, da ste navedli vaše izkušnje in nenazadnje tudi nasprotujoče si trditve. Zavedati se je dobro, da moramo v življenju veliko izkusiti, da se raven zavesti dviga in da imamo točno tako delo, kot si ga zaslužimo in ki nam je v pomoč pri duhovni rasti. Osebno, draga Tina, ste jezni na vse, na cel svet in iluzorno je pričakovati, da bo nekdo zamahnil s čarobno palčko in vam pomagal. Stara ljudska modrost pravi: Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal. Niti ni dobro in še manj samozavestno, da krivite zavod in da krivdo valite na druge, ampak je že čas, da si priznate, da ste že dolgo samostojni in popolnoma odgovorni zase. Nesporno je, da imate veliko talentov in vendarle je dobro, da omenjeno tudi dokažete in ne samo govorite. Prepričan sem, da prihajajo za vas svetli časi in da boste še zelo srečni, seveda pa se ne jezite na nikogar, ampak se svojega problema lotite sistematično. Namesto da ste zjutraj panični, ko je prišel dan v deželo in vi še nimate službe, se rajši zahvalite, da ste zdravi in se veselite, da ste se zbudili. Vsak dan se tudi sproščajte in imejte svo-
Duševno zdravje
Otroci v TV-šovih
Slovenijo je obnorel najnovejši šov komercialne televizije Slovenija ima talent, v katerem nastopajo tudi najmlajši. Darji, ki je po poklicu šolska pedagoginja, se to zdi sporno, da starši svojega sedemletnega otroka pošiljajo na zabavljaški oder, kljub nespornemu talentu. Zanima jo vaše mnenje kot kliničnega psihologa o tem.
Moje osebno mnenje in tudi sočasno mnenje kot kliničnega psihologa ter človeka, ki se spozna na razvojno psihologijo, je, da ima Darja prav. Sodelovanje otrok v komercialni sferi, kljub morda nespornemu talentu tega otroka, se mi zdi enako izkoriščanje otrok, kot je bilo v 19. in 20. stoletju v Evropi in tudi pri nas, kot je še sedaj marsikje v nerazvitem svetu. Sicer je morda to kje zaradi preživetja družine, na komercialnih televizijah pa zgolj zaradi dobička le-teh in slave otrok in v ozadju denarja, ki ga dobijo starši na račun teh otrok. Menim, da so s tem kršene otrokove pravice in, četudi je to v skladu s pravnim redom v naši državi, se mi zdi to moralno in etično sporno.
Pa še nekaj, iz strokovne literature, ki je na razpolago iz ZDA, je jasno, da večina takšnih talentiranih otrok, ki že zgodaj dobivajo lovorove vence, konča zgodaj, tragično, tako ali drugače, saj zaradi specifičnega načina življenja ne morejo doživljati normalnega otroštva in nikoli čustveno in osebnostno ne dozorijo, saj nimajo postavljenih nobenih mej in jime jvse prineseno na pladnju, zato se v krutem, realnem, običajnem svetu ne znajdejo.
Mag. Bojan Šinko
jo vero in vizijo. Starejši ljudje so pečat modrosti in od mnogih se lahko naučite miru in zaupanja. In verjemite, ko bo prišel vaš čas, boste službo dobili, tako kot še mnogi mladi na tem svetu. Seveda pa imate prav, ko pišete, da se zavedate, da vam ne morem pomagati, kajti ste samo vi tisti, ki imate moč samopomo-
či. Naše življenje je kot sestavljanka, vsak košček moramo večkrat obrniti v roki in pregledati, da ugotovimo, kam spada - ko pa je sestavljena, se veseli srce in radosti duša. Bodite pogumni in pojdite naprej. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Bančni kotič€k
Bančne kartice
V drugi polovici dvajsetega stoletja se je način plačevanja blaga in storitev revolucionarno spremenil z uporabo plačilnih kartic. Poleg samega načina plačevanja smo spremenili tudi nakupno vedenje. Enostavno in hitro je, če pri blagajni iz denarnice vzamemo eno izmed plačilnih kartic. O teh bomo govorili v današnjem bančnem kotičku. Podrobneje bomo predstavili vrste kartic, stroške, ki nastanejo ob uporabi, ter kaj storiti v primeru izgube ali zlorabe kartice.
Edino, kar se od nas zahteva, je podpis na majhen listič, s čimer potrdimo naše plačilo, ali pa vtipkamo osebno geslo (koda PlN). Če želimo porabiti več, kot smo trenutno sposobni, v banki zaprosimo za potrošniški kredit, kartico z odloženim plačilom ali kreditno kartico, kjer plačujemo za današnji nakup tudi po več mesecev ali let.
Plačilne kartice se uporabljajo za opravljanje brezgotovinskih drobnoprodajnih plačil in imajo predvsem dve funkciji: identificirajo prinosnika in izdajatelja kartice ter v očeh prodajalca vzpostavijo zahtevano kredibilnost kupca.
V osnovi razdelimo bančne kartice na sledeče: debetne kartice imajo lastnost, da se ob
nakupu blaga stanje na vašem bančnem računu pri banki takoj ali v določenem času (največ v dveh dneh) zmanjša za vrednost nakupa. Debetne kartice so v večini primerov bančne kartice, ki jih posamezne banke izdajajo svojim komitentom in so direktno vezane na komitentov transakcijski ali varčevalni račun. V to skupino so vključene tudi vse kartice za dvig gotovine na bankomatih in kartice mednarodnih sistemov, kot je Maestro ali Visa Electron.
Naslednje se kartice z odlogom plačila: zanje je značilno, da imetnik poravna svoj dolg po kartici na koncu fakturnega obdobja (običajno en mesec). Kljub temu da nas izdajatelj take kartice kreditira en me-
sec, se nam za tako imenovani odlog plačila običajno ne zaračunavajo nikakršne kreditne obresti. Svoj dolg lahko imetniki kartic poravnajo prek odprtega trajnega naloga ali po položnici. V to skupino sodi večina kartic sistemov Eurocard/ MasterCard, Visa, Diners Club, American Express, JCB ter druge.
V tretjo skupino spadajo t. i. kreditne kartice: razlikujejo se od debetnih kartic in kartic z odlogom plačila v tem, da naši opravljeni nakupi/plačila bremenijo poseben kreditni račun, ki so nam ga v ta namen odprli pri izdajatelju kartice. Za pregled stanja na računu dobimo vsak mesec izpisek stanja, kjer vidimo, koliko smo potrošili v tekočem mesecu, koliko
znaša naš skupni dolg (neplačan dolg) in kolikšen je minimalni obrok, ki ga moramo plačati. Kreditne kartice običajno omogočajo veliko večjo svobodo pri upravljanju z razpoložljivimi sredstvi na kreditnem računu kot druge kartice. Pri nekaterih izdajateljih je moč določati višino minimalnega mesečnega plačila, dolg poplačati v celoti ali pa v poljubnem znesku nad minimalnim zahtevanim zneskom plačila. Minimalna plačila so med 2 in 50 odstotki odprtega dolga. Za znesek, ki se prenese naprej, se zaračunajo pogodbene obresti. Primeri tovrstnih kartic so Visa , Eurocard / MasterCard kreditne kartice, kreditna Karanta in druge. Običajno banke (ali druge izdajateljice kartic) zaračunavajo letno članarino za
uporabo kartice.
V	primeru zlorab kartic, izgubi ali kraji je treba kartice takoj preklicati, zato je pametno imeti telefonsko številko službe za preklic kartic na dostopnem mestu. Kadar pa se pojavijo težave (bankomat ne izplača zahtevanega zneska ali pa smo bre-menjeni za zneske, ki jih sami nismo opravili ali drugo), se je treba oglasiti v matični enoti, kjer bančni uslužbenec sproži postopek reklamacije.
V	današnjem bančnem kotičku smo govorili o bančnih karticah. Prav gotovo so vas na banki že povprašali, ali jo želite imeti. Pametno jih je imeti, saj imamo s seboj zmeraj »rezervo«, čeprav je tudi res, da je treba paziti, saj moramo vsak nakup enkrat vrniti.
Mitja Farič
Slo POP novice
Rok Kosmač je za vroče poletne dni in noči pripravil novo skladbo Poletna noč, že julija pa se odpravlja na novi festivalski oder. Sodeloval bo namreč na priznanem glasbenem festivalu Sunčane skale v Črni gori, kjer se bo širši mednarodni javnosti predstavil s pesmijo Nevero ti. Z novo skladbo, za katero je prispeval glasbo in besedilo, pa še naprej ostaja aktiven tudi na domačem terenu. »Kot že ime skladbe pove, gre tokrat za poletno obarvano balado, ki sem jo v prvi vrsti namenil za morebitno sodelovanje na festivalu Melodije morja in sonca, vendar prav ta festival žal letos ne bo izpeljan. Vsekakor upam, da ga bomo v prihodnje obudili nazaj, saj je v preteklosti poskrbel za marsikatero poletno uspešnico, poleg tega je postal skozi leta nekakšno neuradno srečanje številnih izvajalcev in avtorjev pred vsakoletnim odhodom na oddih. Ne glede na to pa je poletje pred vrati in ravno pravi čas je tudi za skladbo Poletna noč. Prijetno poslušanje!« je povedal Rok o skladbi, ki kar diši po nostalgiji, vročem soncu, morski klimi, valovih in spominih. :k-k-k
Pika Božič Kontrec na radijske postaje pošilja novi single iz njenega aktualnega albuma 'Shine' z zaljubljenim naslovom V dvoje lažje je'. Preko zasanjanega uvoda Pika poslušalce popelje do poskočnega refrena. Sicer pa je Pikin aktualni album 'Shine' luč sveta ugledal skoraj natanko leto dni nazaj. Do sedaj so iz albuma izšli trije singli - najavna skladba 'Eno', s katero je Pika napovedala svoj povratek na glasbeno sceno, 'Zlomljena na tleh', skladba, ki je zaznamovala sam izid albuma, in zasanjana balada 'Med nama nekaj še živi', ki nas je grela v mrzlih zimskih dneh.
Skladba V dvoje lažje je'je avtorsko delo Pike Božič Kontrec, ki je zanjo napisala glasbo in besedilo, pri čemer so sodelovali tudi Davor Božič (besedilo) in DC, priznan ameriški producent iz kolektiva Defrost Music (glasba in aranžma). (MZ)
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. KARMEN , STAVEC - PRAVIŠ, DA VEŠ 9.ŠpEL|GSOŠELJ - MOČ SRCA
8. TINA VUNJAK - V DRUGI SOBI 7. SEBASTIAN - ■ NE ' MUČI ME S POLJUBI
6. IRIS - KRIVA 5. COTO & RUDI BUČAR - DAM TI JUTRO 4. KALAMARI - NARIŠI VELIKO SRCE 3. ŠANK ROCK - EO 2. TABU - SUPERSONG 1. FLIRRT - PRED GREŠ ŠE MAL OSTAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Nova skladba in spot Katje Fasink
Pevka Katja Fašink - Cat, ki ima za sabo kratko, a bogato, glasbeno kariero, preseneča z novo balado Lutka, s svojo fantastično podobo pa je seveda presenetila tudi v videospotu za omenjeno pesem.
Še posebej dih jemajoči so prizori, kjer Katja nosi obleko plesne kreatorke Saše Pust, ki je posuta z več kot tisoč kristali Swarovski. Tokrat se je svetlolasa pevka, ki je tudi lastnica salonov Cat, odločila, da prevzame vse okoli novega spota v svoje roke. Videospot za skladbo Lutka je tako režirala sama, poskrbela je za scenografijo, za produkcijo in oblačila, z izjemo že prej omenjene obleke in kreacije, ki jo je za Katjo kreiral Peter Taler. Videospot je bil posnet v wellnes centru v hotelu pod Pohorjem, v njem pa je glavno moško vlogo odigral radijski in televizijski voditelj ter maneken Denis Malačič, ki ga je Katja izbrala izmed 283 prijavljenimi kandidati. »Vesel sem, da sem lahko sodeloval pri nastajanju spota Lutka. Katja je ambiciozna, prijetna oseba
z natančno vizijo, zato točno ve, kaj hoče. Prav zaradi tega sem se ji pri snemanju popolnoma prepustil in glede na končen izdelek tega ne obžalujem. Snemanje je potekalo na sproščenem, zabavnem nivoju in vesel sem, da
smo se kljub temu, da smo se poznali zgolj nekaj minut, z ustvarjalci hitro ujeli,« je po snemanju povedal Malačič.
Premierno je bil spot Lutka prikazan v Mariboru, pred filmsko premiero uspešnice Sex v mestu 2, kjer so se zbra-
Foto: Crt Slavec
Katja Fašink - Cat v videospotu Lutka, posuta z več kot tisoč kristali Swarovski.
li številni znani obrazi, ki so bili nad novim izdelkom simpatične pevke izjemno navdušeni.
Zapeljiva pevka pa je posnela skladbo Lutka tudi v hrvaškem in srbskem jeziku in se tako odločila za nastop v državah nekdanje Jugoslavije.
Katja Fašink - Cat je sicer nase dodobra opozorila že s skladbami Nikoli, Odhajam zdaj in Moje življenje ter z njimi nastopila v Indiji v Bom-baju, njene pesmi pa je bilo slišati tudi v Dubaju. Pevka, ki je širši javnosti znana tudi kot lepotna strokovnjakinja ter lastnica kozmetičnega in frizerskega salona, se pripravlja tudi na jesenski nastop na festivalu Slovenska popevka, kjer bo zapela v duetu z Rokom Ferengjo.
MZ
Filmski kotiček
Shrek za večno
Vsebina: Shrek uživa srečno življenje poročenega gr-dobca in očeta treh otrok. Vse se zdi kot v pravljici, toda zaradi nenehnih obveznosti dobiva občutek, da nima več časa samo zase, za nameček pa še ugotovi, da se ga ljudje ne bojijo več. Popade ga osebnostna kriza, zato začenja pogrešati dobre stare čase, ko je bil še samski, imel ves čas na svetu in so se ga tečni ljudje izogibali v širokem loku. Mimo pride Špicparkeljc, ki mu pod nos potisne hudičevo pogodbo: v zameno za uresničitev Shrekovih želja hoče poljuben dan njegovega življenja. Shrek brez obotavljanja privoli, toda
Shrek Forever After
Glasovi: Mike Myers, Cameron Diaz, Eddie Murphy, Antonio Banderas Scenarij: Josh Klausner in Darren Lemke Režija: Mike Mitchell Žanr: družinska risanka Dolžina: 93 minut Leto: 2010 Država: ZDA
zlobni Špicparkeljc mu vzame rojstni dan, zato se Shrek nenadoma znajde v vzporedni resničnosti: tisti, v kateri se nikoli ni rodil. Fiona, Osel, Obuti maček in drugi njegovi prijatelji ga sploh ne poznajo več. Shrek se nenadoma zave, kaj vse je izgubil zaradi svojih sebičnih želja, zato se na vse kriplje trudi, da bi to pridobil nazaj ...
Takšna iztočnica je idealen poligon za ponovno pripoved zgodbe iz prvega dela. Shrek je osamljen, vsi se ga bojijo, do konca filma pa se zaljubi v Fio-no in ona seveda vanj, vmes pa spozna nekaj prijateljev. Glede na to, da smo prvo risanko gledali pred slabimi desetimi leti, takšna odločitev avtorjev ni niti najmanj sporna, kaj šele čudna. V tem času je namreč ciljna publika prvega dela odrasla, tako da četrti del gleda čisto nova generacija otrok, ki zgodbo doživljajo kot izvirno. Vse lepo in prav, je pa to pokazatelj drugega perečega problema te franšize. Produ-centi so se pametno odločili, da je to res zadnji del, kajti franšiza je od svojih začetkov
pa do danes mutirala v točno takšno korporativno pošast, iz katerih se je prvi del najbolj norčeval.
Prav, prvi del se je norčeval iz klišejev pravljic in klišejev, ki se jih je posluževal predvsem Disney. Zato je bil prvi del res nekaj izvirnega in svežega, čeprav se je do konca seveda zre-duciral na preverjeno formulo o popolni ljubezni. Tretji del je bil vsebinsko že tako izžet in prazen, da je četrti del kljub zgodbovni reciklaži dokaj velik kvalitativen skok navzgor, je pa kljub temu franšiza s tem delom končno postala objekt lastnega posmehovanja iz prvega dela. Eden od teh pokazateljev je agresivno trženje te risanke, ki je na trenutke že prav ogabno posiljujoče (najdemo
jo na bencinskih črpalkah, v vseh trgovinah itd.), zato si na nek način prav oddahnemo, da je serije konec.
Je pa s to risanko Dreamworks še enkrat pokazal, da niti tehnično niti vsebinsko noče biti tekmec Pixarju. Če slednji izdelujejo vizualno krasne in vsebinsko še bolj bogate umetnine, v katerih lahko uživajo vse starostne skupine, pa Dreamworks izdeluje sicer lepe, toda bliskovito hitro risanke (da gledalci ne opazijo, da so tudi prazne), ki so instant užitek kvečjemu za otroke, pa še ti pozabijo nanje dve uri po ogledu. Njihova franšiza Shrek je najbolj tipičen pokazatelj te tržne strategije.
Matej Frece
V aplikacijo Wedding Clock vnesi svoje podatke in podatke svojega partnerja, aplikacija pa vama bo izračunala najboljši možni datum vajine poroke, glede na vnešene podatke. Naj se vajin popolni dan zgodi na popolni datum!
Pošlji: TD DAN na 3030
tmw -	-p—	*
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Wedding Clock sta zabavni aplikaciji in ne podajata resničnih rezultatov.
■a
srbsko mesto ob južni moravi
prebivalec malovš
nas pesnik (jože)
nemški spolnik
pasje garje
enaka valenca
ameriška manekenka campbell
pergamski kralj
biolog brelih
litovski met. diska
slon v knjigi o džungli
ameriški pevec (chris)
strok. za keramiko
it. pevec (fausto)
volnena tkanina
praznični ogenj
slovnično število, singular
računalniška igrica
predaja
kubanski politik (raul)
gl. mesto filipinov
charles aznavour
manjše rezilo
rastlina z mlečkom
iz besede kaisa
osmina kroga
kraj pri colu
lutka na rusi
naša tisk. agencija
svojina, imetje
drago ibller
gora nad krmo
gr. črka
model forda
švicarski dramatik (arnold)
Ugankarski slovarček: ALEKNA = litovski metalec diska (Virgilijus, 1972-); DEVTERON = jedro devterijevega atoma; DONEGAL = groba irska volnene tkanina; EKVIVALENCA = enaka valenca; KOVA = ribiški čoln z otoka Timor; OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910); ROA = kubanski politik (Raul, 1907-1982); SVITA = ženska obleka (notranjsko).
■}ue]>jo '>jees| '¡oiobm '}o>jsen 'eoueieAroje 'oj
'epeiAi 'ue>j 'qejs 'eonzej 'eu>je|v 'sep Vis '|egeuop '|e}v J '^ao^ '>uwaie>| 'o|Aopn 'a^oojz! 'uesA0|e|/\| '|Q 'jep|ey 'oeujs^eiv 'pje^ued 'pey 'so|av 'epjeu '^edLuv :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 19. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 20. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
PONEDELJEK, 21. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50. Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 22. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20
Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Murski val). SREDA, 23. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kultu-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
re. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). ČETRTEK, 24. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 25. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Spremljala vas bo magnetična energija. Tako se vam bodo v ljubezni odpirale nove poti. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Ne bodite preveč površni in morali se boste soočiti s tistim, kar vam bo podarilo krila. Znali boste prisluhniti sebi in sprostile vas bodo športne aktivnosti na prostem.
Sn BIK
Finančno se boste razbremenili. Odločiti se bo treba in zadeve pogledati iz pravega zornega kota. S svojim znanjem boste radi in uspešno pomagali ljudem v stiski. Kreativni navdihi bodo pričarali določeno ravnovesje. Sreča vas bo spremljala doma in v krogu družine.
DVOJČKA
Energijo boste morali znati bolj usmeriti. Na splošno bo pred vami teden uspeha in visokih pričakovanj. Zavedati se morate, da se počasi daleč pride. Bližnjic na delovnem mestu ne bo in zadeve se bodo korak za korakom odvijale v pričakovani smeri. Ljubezen prinaša skrita idila!
RAK
Kresnica (23. junij) bo za vas dan, ko boste našli svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu. Partnerjevi namigi vam bodo v pomoč.
LEV
■Tj Pred vami je zelo prijeten in umirjen čas. Če se odpravljate na morje, vas čaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Usodo boste vzeli v svoje roke na delovnem mestu in pokazali svoje ambicije.
DEVICA
V	vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek
tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in pri sebi boste naredili obračun. Slabe stvari morate pozabiti in dobre zapomniti. Partner vas bo koval med zvezde in to vam bo godilo.
TEHTNICA
Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. Dokazali boste lahko, da ste po naravi zelo romantični. Na delovnem mestu boste imeli v igri več želez, toda bodite previdni in poleg intuicije uporabite tudi diplomacijo. Poglobili se boste vase.
ŠKORPIJON
Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in pri tem ugotovili lepoto. Navdih boste našli pri srčnemu izvoljencu in skupaj vama bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi. Počasi se daleč pride.
STRELEC
V	tem tednu boste zelo pridni, delavni in marljivi. Obveznosti se bodo kopičile in tako boste imeli
polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja.
KOZOROG
Nakazana je neka novost, ki vam bo podarila veliko energije. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste določen smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli določeno motivacijo in nasvete. Skozi delo se boste pilili.
VODNAR
Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav morate biti v tem obdobju bolj dojemljivi. Največ aktivnosti boste doživeli doma, to bo tudi oaza sreče in priložnosti.
RIBI
Kljub povečanim obveznostim si boste vzeli čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Za svoja dejanja boste v veliki meri postali odgovorni in v pogledu službe se vam opirajo novosti. Komunikacija in intelektualni izzivi bosta paradna konja tega tedna. Ljubezen:j)ogovorite se.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Poročila radia Ptuj od ponedeljka do sobote ob 17.30 uri.
medmet
tlesk
Sobetinci • Odprtje bioplinske elektrarne
Prihodnost je zelena
V času, ki je zaznamovan z gospodarsko krizo, s pomanjkanjem virov financiranja in izgubami delovnih mest, se je v sredo zgodilo odprtje bio-plinske elektrarne v Sobetincih, ki je dokaz, da se s pravimi idejami da uspeti tudi v teh manj prijaznih časih.
Bioplinske elektrarne so darilo naravi, vsaj tako se strinjajo strokovnjaki obnovljivih virov energije. Iz okolice zberejo vse organske odpadke, jih obdelajo, naravi pa vrnejo zelo hranljivo organsko hranilo. Z bioplinskimi elektrarnami postaja lokalno okolje energetsko neodvisno, spodbujata se kmetijstvo in živinoreja, zagotavljajo se nova delovna mesta.
Svečano odprtje bioplinske elektrarne Vargazon 1 v Sobe-tincih, katere investicija je znašala več kot 6 milijonov evrov, je bilo v sredo. Trak so slavnostno prerezali Miran Vargazon z družino skupaj z županom občine Markovci Francem Ke-kcem.
»Gre za bioplinsko napravo kmetijskega tipa, ki bo imela vhodne surovine biomaso iz koruzne in travne silaže ter silaže sirka, zraven pa tudi živinorejski stranski produkt iz farme goveda na tem farmskem kompleksu. Farma je trenutno v omrežju z 1 MW, tako da bo tu potekala lepa proizvodnja zelene energije,« je povedal Marjan Kolar.
Miran Vargazon, eden večjih kmetovalcev v Sloveniji, ki obdeluje okoli 1000 hektarjev poljščin, se je s kmetovanjem začel ukvarjati pred 24 leti, ko je obdeloval le 3 hektarje najetih površin. Vseskozi se je zavedal, da je naša skupna prihodnost varovanje okolja, ob tem
pa si je želel zgraditi napravo, s katero bi lahko organske odpadke koristno uporabili in jih spremenili v zeleno energijo. Podjetje Organica, ki združuje slovenski inovacijski duh na eni strani in podjetnost, marljivost in željo po odličnosti, je Mirana Vargazona prepričalo s svojimi izkušnjami in mu pomagalo sanje spremeniti v stvarnost. Gre za klasično proizvodnjo in proizvodnjo po žetvi pšenice in ječmena, tako da je kmetom lahko ta kmetija z izpostavo bioplinske elektrarne v Sobetincih kar dodatni vir zaslužka. Okoliški kmetje imajo sicer kar nekaj slabih izkušenj s prejšnjim lastnikom, ki je pustil dolgove. Kljub obljubam in
Destrnik, Trnovska vas • Učenci so navdušili
Odmevni športni dosežki
Na OŠ Destrnik-Trnovska vas smo aktivno stopili toplim žarkom naproti.
Trudimo se, da bi mladim preko športa podali mnogo namenov, ki pomagajo otrokom razviti zanimanje za športne aktivnosti kot pomemben del zdrave poti v življenju in kot vir veselja ter sprostitve.
Približati jim želimo šport, ki ni samo razvoj tehnike gibanja in sloga, ampak tudi razvoj sloga življenja. Trudimo se šolarjem razviti in vzgojiti tiste navade, ki jih bodo izpopolnjevale v procesu odraščanja, in tiste, ki jim bodo ostale lastne celo življenje.
Tako so nas in sebe zopet razveselili z odličnimi športnimi rezultati.
Ekipa mlajših deklic 6. in 7. razreda je v konkurenci treh najboljših ekip iz medobčinskega tekmovanja v nogometu osvojila prvo mesto in naslov regijskih prvakinj. Z rezultatom 6 : 1 so najprej premagale ekipo iz OŠ Dornava, nato pa z rezultatom 5 : 1 še ekipo OŠ Cirku-lane-Zavrč. Naj omenimo, da so v teh krajih tudi klubi ženskega
nogometa, zato ima naslov še večjo težo.
Izpostaviti pa moramo tudi ekipo naših atletov in atletinj. Na državnem tekmovanju v atletiki, ki je bilo na stadionu ŽAK-a v Ljubljani, je učenka 7. razreda Anja Fladung osvojila tretje mesto v disciplini teka na 60 m. Ekipa dečkov je v disciplini šta-fetnega teka 4 x 100 m z novim rekordom šole zasedla končno 6. mesto. Nastopili so v naslednji postavi: Žan Krajnc, Rok Čeh, Sašo Arnuga in Alex Vrečar.
Oba rezultata sta vrhunska, z odprtjem novih igrišč in tekaške steze, ki bo konec tega meseca na Destrniku, pa bomo v prihodnje zagotovo še atletsko močnejši.
Seveda pa posvečamo veliko skrb tudi učencem invalidom. Tudi ti so se pomerili na državnem tekmovanju v atletiki. Filip Farazin je v metu krogle osvojil srebrno medaljo, učenka 6. razreda šole v Trnovski vasi Katja Rodošek je v konkurenci gluhih in naglušnih osvojila tri srebr-
Trak so slavnostno prerezali Miran Vargazon z družino skupaj z županom občine Markovci Francem Kekcem.
zavezi, da bodo dolgovi poravnani, do danes kmetje še niso prejeli povračila dolga. Na to v podjetju Organica odgovarjajo, da so bile situacije starih dolgov Zadruge in prejšnjega lastnika zelo zapletene ter da je bila terjatev slabo zaščitena s strani Zadruge do kmetovalcev, kar je zelo težko nadoknaditi. Vargazon poskuša to ublažiti, posluje z novim sistemom in vsi, ki sodelujejo z njim in mu dajejo maso iz lanske sezone, so denar dobili že v lanskem letu,
to pa je po njihovih besedah že dobra popotnica za naprej.
Kljub številnim nasprotovanjem krajanov je bioplinarna sedaj odprta, odprto pa ostaja vprašanje postavitve protihrupnega zidu, ki ga zahtevajo prebivalci Sobetincev, saj jim je bilo na zadnjem zboru krajanov obljubljeno, da postavitev bioplinarne nikakor ne bo zmanjševala kakovosti življenja na njihovem koncu. V podjetju Organica so prepričani, da bio-plinarna prinaša številne ugo-
dnosti, poleg zapolnitve štirih delovnih mest zagotavljajo tudi, da se bo tudi v prihodnje ta center v Sobetincih razvijal še bolj in v korist skupnosti krajanov. V prihodnosti načrtujejo širitve v smislu nadgradnje, ko naj bi še bolj izkoriščali toploto. Miran Vargazon ima na vidiku uporabo toplote, del naj bi šel v daljinsko ogrevanje same vasi, drugi del pa naj bi bil izkoriščen za ogrevanje rastlinjakov.
Patricija Babosek
Miklavž pri Ormožu • Folklorna skupina Klasek
ne medalje - v teku na 60 m in na 300 m ter v skoku v daljino. Učenec 9. razreda Rok Korent je postal zvezda. Dve zlati in srebrna medalja pomenijo, da je postal najboljši tekmovalec dneva ter finalnega tekmovanja. Vsem tekmovalcem seveda iskreno čestitamo in obljubljamo, da se bomo trudili z njimi skupno hoditi po športni poti še naprej ter jim bomo omogočali nastope na tekmovanjih.
Vidimo se na odprtju novih zunanjih urejenih športnih igrišč z atletsko stezo. Služila bodo nam in tudi vsem krajanom. Lahko bodo rolali, na dveh igriščih igrali nogomet, košarko, tekali in se sprehajali. Daleč od prahu in smoga ter varno vstran od nevarnih cest.
Zavedamo se, da lahko le z zgledom in jasnimi stališči pri učencih razvijamo vrednote in jih spodbujamo, da stopijo na pot telesno aktivnega in športnega življenja.
Športni pedagogi na OŠ
Destrnik-Trnovska vas
Med najboljšimi v državi
Skupaj z godcem Alešem je v Otroški folklorni skupini Klasek iz OŠ Miklavž pri Ormožu 25 članov. Odlikuje jih dober ples, petje, dramska igra in zavzetost pri delu, zato uspeh ne more izostati. Že drugič zapored so med devetimi najboljšimi folklornimi skupinami v državi.
Foto: arhiv šole
Združena ekipa atletov OS Destrnik-Trnovska vas. Ekipo so sestavljali: otroci s posebnimi potrebami Filip Farazin, Rok Korent in Katja Rodošek, člani štafete Žan Krajnc, Rok Čeh, Sašo Arnuga in Alex Vrečar ter sprinterka Anja Fladung.
To je ena redkih folklornih skupin, ki nima težav s plesalci. V večini skupin plešejo skupaj dekleta, pri Miklavžu pa so fantje dovolj zavzeti za ples, da imajo lahko mešane plesne pare deklic in dečkov. Skupina ima odlično kostumsko opremo, ki so jo nabavili pred nekaj leti, v posebni prireditvi so nabrali še prispevke za nakup čevljev.
Mentorica uspešne skupine je Natalija Paušner, ki je vodenje skupine prevzela šele letos: »Pred mano je skupino odlično vodila Leonida Novak, ki je folklorno dejavnost tudi zelo oživila, saj so delovale kar tri skupine. Kljub temu da sem obiskala že nekaj seminarjev za folkloro, vsega ne bi zmogla sama. Tudi dogovor ob prevzemu skupine je bil tak, da mi Leonida na začetku pomaga pri postavitvi.«
V skupini Klasek plešejo učenci 4., 5. in 6. razreda, starejši pa so vključeni v mladinsko skupino. Vsi, ki začnejo plesati v mlajših zasedbah, po navadi nadaljujejo vse do mladinske in ni težav, da bi v višjih razredih osnovne šole prenehali plesati. To potrjuje, da je treba začeti delati z zelo mladimi, potem pa brez plesa ne želijo več biti. Medtem ko mlajše skupine po navadi prikažejo različne igre, pa člani skupine Klasek tudi že zaplešejo, sicer ne v takšni strogi obliki kot odrasli plesalci, ampak v oblikah, ki so primerne
za to starostno obdobje.
Letošnja postavitev Lepo je jesen na svet, s katero so prišli do državne revije, je šegava in hudomušna prigoda, ki govori o rabutanju hrušk v sosedovem sadovnjaku. V izjemno izvirni koreografiji so se zelo domiselno poigravali tudi z rekviziti in lestev še zdaleč ni samo lestev. Strogi ocenjevalci so jim menda dodelili plus točke, ker so bili edina skupina v regiji, ki je zapela dvoglasno. Zaplesali so šotiš, rašpljo in šamarjanko. S to postavitvijo so se najprej odpravili na območno srečanje v Ormožu, sladila je regijska revija na Ptuju, na koncu pa so se najboljši v Sloveniji pokazali še na državni reviji konec maja v Rogaški Slatini. Tam je nastopilo vsega skupaj devet skupin. Ista skupina se je na državno revijo uvrstila tudi
lani. V skupini so izjemni plesalci in pevci, ki hitro ujamejo korak in vižo, jih je pohvalila mentorica in dodala, da tudi pridno hodijo na vaje, ki so jih imeli pred revijami tudi vsak dan. Pri tem jih podpirajo tudi starši, ki so otroke pridno vozili na vaje in nastope.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Mentorica Natalija Paušner
Foto: Viki Ivanuša
Mladi folkloristi skupine Klasek so že drugič zapored dokazali, da spadajo v sam vrh slovenske otroške folklore.
Foto: PB
Miklavž pri Ormožu
FAN
Salon Maribor Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si
KUHINJE Akcija meseca junija v salonih Panles!
Ob nakupu kuhinje Panolija sijaj vam 50% vrednosti podarimo.
Obiščite salon Panles kuhinje
NEPONOVLJIVA AKCIJA! Od 21.6. do 15.7. 2010, . . t . .. . J
in povprašajte o akcijah
vam ob nakupu kuhinje Panles nudimo 30 % popust na ostale kuhinjske programe na gospodinjske aparate. (§)
in gospodinjske aparate.
Razvijati veselje do gibanja
Za zaključek šolskega leta so se otroci in zaposleni treh vrtcev z Ormoškega - Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci in Kog - minuli teden zbrali na igrišču pri Miklavžu na gibalno-športni prireditvi.
Foto: Viki Ivanuša
Šport in zabava sta za male nadebudneže neločljivo povezana.
Na igrišču se je zbralo 160 otrok v starosti od 1 do 6 let s svojimi odraslimi spremljevalci. Vsi trije vrtci so sodelovali v Fitovem projektu Svet gibanja - svet veselja, v katerem VIZ Ormož sodeluje že deseto leto. Skozi življenje in delo v ormoških vrtcih dajo veliko poudarka na gibanje in zdravo življenje. Načrtno pripravljajo tovrstne dejavnosti v okviru gibalnih minutk, vadbenih ur, ki se lahko dogajajo v vrtcu ali na prostem. »Vsak vrtec ima svojo dejavnost, ki se ji bolj posvečajo. Nekateri so se odločili za sprehode, drugi za pohodni-štvo, kros, atletske igre ali kaj podobnega. Najpomembneje
je, da se pri otrocih razvijajo tovrstne sposobnosti in veselje do gibanja. Otroci se radi gibajo, imajo veliko energije in jim je treba omogočiti, da jo tudi porabijo,« je povedala ravnateljica VIZ Ormož Marjeta Meško.
Omenjeni trije vrtci so se podali tudi v tekmo za naziv naj športni vrtec v Sloveniji in tudi ta prireditev naj bi jim pomagala na poti k temu. Na prireditev so povabili tudi starše, ki so sodelovali v različnih zabavnih vsebinah in predvsem pomagali otrokom. Pri organizaciji srečanja so vrtcem pomagali tudi člani ŠD Mladost Miklavž pri Ormožu.
Viki Ivanuša
Ptuj • Dan odprtih vrat
Enota VDC Sonček Ptuj, ki ima sedež na Osojnikovi ulici 9 na Ptuju, je bila ustanovljena leta 1999. V njej je pod posebnimi pogoji zaposlenih 12 odraslih oseb s posledicami cerebralne paralize in drugimi invalidnostmi. V dan odprtih vrat so vključili prikaz dela v Sončkovih delavnicah, kot je izdelovanje voščilnic in izdelkov iz gline, družabni in glasbeni program ter prodajo izdelkov, da bi javnost čim bolje seznanili s svojim delom. Dan odprtih vrat je za obisk izkoristil tudi ptujski župan Štefan Čelan, česar so se uporabniki in sodelavci ptujskega centra Sonček zelo razveselili. Obiskal jih je nena-
Za hišno dvigalo
V slovenskih centrih Sonček je bil v sredo dan odprtih vrat, namenjen vsem, ki so želeli izvedeti več o njegovem delovanju, delu in življenju oseb s posebnimi potrebami.
Foto: Črtomir Goznik
povedano. Kot je povedala vodja VDC Ptuj Zdenka Ketiš, je bil dan odprtih vrat namenjen tudi zbiranju prispevkov za bivalno skupnost v Pragerskem, v kateri je trenutno osem stanovalcev. Število pa želijo še povečati, da pa ne bi delali razlik med uporabniki na vozičkih in tistimi, ki jih ne potrebujejo, je nujno, da v stavbi na Pra-gerskem pridobijo tudi hišno dvigalo. Na splošno pa si želijo, da bi za socialno-varstveno storitev institucionalnega varstva za odrasle osebe s statusom invalida, kot del javne službe, pridobili čim več koncesij. Prve koncesije za to storitev so bile podeljene leta 1998.
MG
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, fax 02 787 88 31, 031 500 598; ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
BETONSKI ZIDAKI širine 12 v junijski ponudbi. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 802 53 03.
KMETIJSTVO
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 25 do 110 kg, prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAM mini hišne zajčke levja griva, stare 7 tednov. Telefon 031 424 652.
NA LEPEM mirnem delu Ptuja prodamo takoj vseljivo 20 let staro hišo, 180 m2, z 10 ar zemljišča. Telefon 031 424 952.
KUPIMO starejšo kosilnico BČS, še v delujočem stanju. Telefon 031 424952.
PRODAM plug, obračalni, dvobraz-dni, peresasti, cisterno za gnojevko Creina - 3200 l, sejalnico za koruzo Becker, sejalnico za žita - 2 m, škropilnico - 4001-12, trosilnik umetnega gnojila - 600 l, frezo Sip - 2 m, mešalnico za krmila - 1000 kg in mlin za zrnje - 7 kW in drugo mehanizacijo. Telefon 051 680 714.
PRODAM rotacijsko kosilnico Sip 165, nakladalno prikolico - 25 m3, silažni kombajn Jaguar 690. Telefon 041 576 788.
PRODAMO odojke. Telefon 041 484 648.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri veliki Nedelji. Prodaja poteka do 11. ure in popoldan od 16. ure dalje. Telefon 713 60 33.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM mešano hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Tel. 041 657 796.
PRODAM mladega bikca, starega dve leti, bikca simentalca, težkega okrog 150 kg, kravo simentalko, staro 10 let Tel. 051 274 553.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NEPREMIČNINE
UGODNO PRODAMO hišo na Ugljanu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Tel. 041 245 054.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda ob asfaltu s čudovitim razgledom, prodamo, cena 28000 evrov. Telefon 041 245 054.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PTUJ, okolica, prodamo obnovljeno hišo 185 m2 z garažo in vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika za 140.000 €. Tel. 01 251 11 76.
V BLOKU pri ptujski bolnišnici prodam dvosobno stanovanje v prvem nadstropju. Tel. 040 279 458.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam na otoku Vir, Hrvaška, apartma za 3 in 5 oseb, 150 m do peščene in kamnite plaže. Novo, vse urejeno, klima ,TV in drugo. GSM 041 748 327.
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju in garsonjero, vse opremljeno, oddam v najem. Tel. 051 356 346.
RAZNO
UGODNO oddam kamp prikolico v Pakoštanih, od 12. julija do 24. julija. Telefon 041 280 760.
MOŠKI, preskrbljen, s svojim domom, avtom, išče prijateljico višje postave, staro od 45 do 58 let, lahko si tudi iz tujine. Ponudbe pod šifro "DOPUST".
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OSAMLJEN MOŠKI brez obveznosti, redno zaposlen, išče prijateljico do 55 let. Tel. 051 782 004.
GARSONJERO na Ptuju, CMD, agregat za elektriko ter večjo količino sena in slamo v balah prodam Tel. 031 286 030.
PRODAM komplet gostinsko opremo (v lokalu na Zagrebški 4). Tel. 041 960 130.
iimniiriiniMi
rg" 02/22 80 110 ,
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Leonida Vidovič, dr.dent. med. Zdravstveni dom Ptuj

NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
RADIOPTUJ
89,8*98,e»l(H3 www.radio-ptuj.si
Prijateljstvo je žarek, ki nikoli ne zaide za gore, le usoda ga prekine, ko ugasne mu srce.
Prijateljske plemenitosti ne kaže niti za dan izgubiti, čudovito se jo z besedo lepo da krepiti.
Človeško življenje pomeni proti večnosti toliko kot le en sam blisk v vesolju.
Če v tej svetlobi prijateljev nimaš, je v očeh tema in v srcu zima.
Čeprav dolgo ali kratko sonce življenja sije, se včasih tudi za trenutek za oblake skrije.
In Ti, Niko, si bil vraščen
v lepe
lastnosti dobrih ljudi. Spoštoval si mehkobo do človeka, narave, gora in domovine.
Lepo je bilo ob Tebi, pogrešali Te bomo.
Kramljanje o preteklosti, sedanjosti, lepotah in grenkobah, povezujemo v neskončni šopek spominov.
Polne duše prisrčnih nasmehov
bodo skrbno varovane, dokler ne bo veter odnesel bilko za bilko tja, kamor sodijo.
HVALA IN ADIJO, NIKO Jože Križančič s prijatelji
Staje/lika budilka
89,8 98,2 104,3 M la
jPoiluiaßa nai tudi na ipLtu.: www. mdio-ptwf.iL

www.irizerstvo-brigita.com
4aM(
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
'SAMO NEGOVANI LASJE SO LEPI.
Frizerski salon Brigita Brigita Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tel: 02
brigrta.pusmK@amis.net
V naši ponudbi tudi:
*	ličenje za vse priložnosti,
*	ureditev rok in
*	gel poslikava na nohtih Razvajamo vas z vrhunskimi lasnimi proizvodi.
Popust na TI-GI in LO'real - KERASTASE izdelke 2+1 (dva plačaš 3 dobiš)
www.radio-tednik.si
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA	
ALFA ROME01591.9 JTM SPORT	2007	12.980,00	DIG. AVT. KUMA	KOV	SIVA
BMW 320 0 LIMUZINA	2005	13.980,00	AVT. DIG. KUMA	KOV	ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2007	9.550,00	AVT. DIG. KUMA	KOV	SREBRN
FIAT SI1L01.9 JTD ACTUAL	2003	3.980,00	KUMA	BEI/	
FORD MONDE01.8 TDCI TUEND UMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DIG. KUMA	BELÍ	
HONDA »VIČ 1.4 i	2003	5.290,00	KUMA	SREBRN	
MERCEDES CLK 320 CABRIO AMG	1999	7.980,00	NAVIGACIJA	KOV	SIVA
MITSUBISHI PAJERO 2.5 TDI	1998	4.980,00	ALU PLAT.	KOV	ZELEN
RENAULT CUO 1.5DCI STORIA	2007	4.950,00	KUMA	bel;	
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2007	6.690,00	KUMA	BEI/	
TOYOTA RAV4D4D	2008	20.500,00	AVT. DIG. KUMA	KOV	SIVA
VW NEW BEERE 1.9 TDI HIGHUNE	2000	6.500,00	KUMA	KOV	SREBRN
VW MULTIVAN 2.5 TDI	2003	15.980,00	AVT. KUMA	KOV	RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	12.880,00	ALU. PLAT.	KOV	ČRNA
DOSTAVNA VOZILA					
FORD TRANSIT 300 S2.2 TDCI	2007 NETO 11.590,00		KUMA	BEI/	
Na zalogi preko 40 vozil.
Festival komorne glasbe / Chamber Music Festival ^- ----
MUSICA POETOVIONIS 2010
Bfít,
Be i i


27. 6.
3D. ó.
Ptuj, 27. e. » 11. 7. 2010
t "" '«'V
Program / Programme
UPOČASNITEV, Cerkev sv. Jurija, Ptuj SLOWING DOWN, Church of St George, Ptuj
Komorni godalni orkester / String Chamber Orchestra
Umetniški vodja in solist / Artistic Director and Soloist: Mate Bekavac
Koncertna mojstrica / Concertmistress: Božena Angelova
Spored / Program: Piazzolla, Bach, Biber, Schubert, Gluck, Schubert,Sibelius
i * * * « « «A««*« M ■»i« » sissftËE* • SStilSÍI
« ftl » ««at »"V**« OA'	M ft\«
i ? 9 fc« * • « tkdh« ft f A fe * # f ta to f* Ai*
IM »X*« ai í » mt i t#4 • mAÖÄjAh»'1-
y í *
•''"..M..,.,,.	\
Ö^AENERG^i
Mo*«-»"4"'
4. y.
ob / at 20:00
DAVIDOVA ZVEZA, POKLON SCHUMANNU,
Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Ptuj LEAGUE OF DAVID, A TRIBUTE TO SCHUMANN,
Refectory of St Peter and St Paul Minorite Monastery, Ptuj
Mojca Menoni Sikur, violina / violin • Boštjan Lipovšek, rog / horn • Jerneja Grebenšek, klavir / piano Suzana Menoni-Planinšek, brana beseda / moderator Spored / Program: C. Schumann, R. Schumann, Brahms
VIDIM IN SLIŠIM VESOLJE, Dom Kulture Muzikafe, Ptuj SEEING AND HEARING SPACE, Home of Culture Muzikafe, Ptuj
Klavirski trio Ars Musica / Ars Musica Piano Trio ♦ Bojana Šaljic Podešva, elektroakustični inštrumenti / electroacoustic instruments Špela Kožar, novinarka / journalist Spored / Program: Šaljic Podešva

7. BARVE GLASBE IN BESEDE, VEČER FRANCOSKE GLASBE IN POEZIJE,
ob / at 20:00 Atrij Dominikanskega samostana, Ptuj
COLOURS OF MUSIC AND WORDS, EVENING OF FRENCH MUSIC AND POETRY,
Atrium of the Dominican Monastery, Ptuj
Sofia Ristic, harfa / harp • Mojca Menoni Sikur, violina / violin • Martin Sikur, violončelo / cello • Vojko Belšak, igralec / actor Spored / Program: Glasba / Music: Jolivet, Saint Saens, Ibert • Poezija / Poetry: Baudelaire, Verlaine, Regnier, Cros
9 7 ISKANJE SVETEGA GRALA, Stari zapori, Ptuj ob / a* 20:00 THE QUEST OF THE HOLY GRAIL, The Former Prison, Ptuj
Kvartet violončelov / Cello Quartet: Jaka Stadler, Jošt Kosmač, Martin Sikur, Gregor Fele
Spored / Program: Messiaen, Perotinus, Gallus, Škerjanc, Jacobowsky, Dowland, Bach, Part
11 7 CAPRICCIO, Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Ptuj ob / * 20:00 CAPRICCIO, Refectory of St Peter and St Paul Minorite Monastery, Ptuj
Rok Zgonc, Mojca Menoni Sikur, violini / violins ♦ Maja Rome, Mateja Ratajc, violi M^las ♦ Petra Gačnik Greblo, Martin Sikur, violončela / cellos Spored / Program: Strauss, Boccherini, Brahms
VSTOP PROST I ADMISSION FREE
OBMOČNA GASILSKA ZVEZA PTUJ in PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BUKOVCI
vabita na
14. DAN GASILCEV in 100 LETNICO društva
v soboto, 19. junija od 15. ure dalje pred gasilskim domom v Bukovcih.
Po končanem uradnem delu vas bo zabaval ansambel KRAJNCI
TPkT \(Wm
*ukomc
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
RENAULT MEGANE 1,9 DCI CABRIO PRIV.	2006	11.990,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
AUDI A41,9TDI AVANT	2002	7.300,00	SERV. KNJIGA	BELA
PEUGEOT 2061,41 CITY PACK SW	2005	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1,4 ICE PACK	2005	4.990,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
TOYOTA YARIS 1,0 WT-I TERRA	2003	4.800,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01,2 SPIRIT	2005	4.500,00	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT KANGO01,5 DCI OASIS	2007	6.900,00	PRVI LAST.	KOV. B0RD0
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTHENTIQUE	2003	5.150,00	KLIMA	MODRA
CITROEN C31,4 HDI SX	2004	4.730,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
SEATIBIZA1.4SE	1998	1.250,00	SERV0 VOLAN	MODRA
RENAULTTWINGO 1,216V	2001	2.190,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071,41 TRENDY	2008	7.870,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
REANULT SCENIC 1,6 E RN	1998	1.790,00	KLIMA	MODRA
CITROEN SAX01,11	2001	2.300,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS 1,3 WT-I STELLA	2007	8.700,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
KIA PICANT01,0 LX	2006	4.190,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V RT	2000	3.550,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2002	3.800,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
FORD FOCUS 1,6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.590,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
SSANGYONG REXTON II 2,7 XDI AVT. EXEC.	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	2.950,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.280,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	2.990,00	KLIMA	KOV. B0RD0
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!

PRODAJNO SERVISNI CENTER (¿tt) Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic 2007	45.990 €
D Audi Q7quattro3.0V6TDI DPFTiptronic	2007	39.990€
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
D Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
D Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D Ford Mondeo CLX 1.6	1995	390 €
D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K 2004	9.990 €
D Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V	2006	8.490 €
D Peugeot 206 SWX-Line 1.4	2005	4.900 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
D Renault Scenic 1.6	1999	1.990 €
D Rover serija 800: 825si	1996	1.990 €
D Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
D VWTouran 2.0TDI HighlineDSG	2006	10.990 €
OB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
Brezplačna objava
VI
podaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
www.radio-tednik.si
ob / at 20:00
ob / at 20:00
Prireditvenik
Petek, 18. junij
9.00 14.00
18.30
18.30 19.00
19.00 19.30
19.45
21.00
Vitomarci, lovski dom, tekmovanje v pikadu
Ormož, Mestna graba, športna prireditev Veter v laseh, s športom
proti drogi
Hajdina, šotor na trgu pred PSC, 1. kulturno-družabni večer s praznovanjem 10-letnice Štajerskih frajtonarjev iz Hajdoš in dneva državnosti
Gorišnica, športna dvorana, rokometni turnir
Lenart, knjižnica, odprtje fotografske slikarske razstave Mucke, ta
pravljična bitja avtoric Helene Bezget in Nine Šulin
Slovenska Bistrica, dvorišče gradu, kulturni mozaik
Ptuj, kulturna dvorana gimnazije, glasbeni večer ŽEPZ Vrtca Ptuj ob
15-letnici
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Islam v Turčiji, doktorska disertacija, gost večera p. dr. Martin Kmetec, misijonar
Ptuj, Amfiteater termalnega parka Term Ptuj, monokomedija Prava
baba, v primeru dežja v Mestnem gledališču
Ptuj, CID, na ogled je razstava Vstani in ukrepaj
Ptuj, Gostilna Lužnik, razstava likovnih del 22 slikarjev Likovne
sekcije DU Ptuj
Sobota, 19. junij
9.00 do 21.00 Ptuj, na gradu, Poletna muzejska noč, (dan odprtih vrat muzejev, delavnica za otroke in odrasle Zlati barok, pogovor z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem ...) Gorišnica, športna dvorana, rokometni turnir Hajdina, nogometno igrišče, tradicionalni turnir za mlade nogometaše Golgeter Hajdina
Ormož, na gradu, simpozij - 200 let od rojstva Stanka Vraza 14.00 do 18.00 Ptuj, na gradu, Poletna muzejska noč, spoznavanje baroka, vabljeni otroci in starši
Bukovci, pred gasilskim domom, 100-letnica gasilskega društva Bukovci
Kidričevo, dvorana v osnovni šoli, 6. pevska revija Od Drave do Save
Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Mladi glasbeniki-tekmovalci na klavirju in tolkalih iz glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Ptuj, CID, zaključna produkcija mladih glasbenikov CID Ptuj Hardek, športna dvorana, 15. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Šturcla
Vurberk, grajsko dvorišče, 19. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije
Ptuj, dvorišče ptujskega gradu, nastop etno skupine Prifarski muzi-kanti
Ptuj, Terme, I. večerni tek čez ptujski grad
9.00 9.00
11.00
15.00
19.00
19.00
19.00
19.30
21.30
Nedelja, 20. junij
9.00 Miklavž pri Ormožu, dvorec Temnar - Stanko Čurin, tekmovanje v šahu
13.00 Grajena, športni park, 18. memorial Romana Krajnca, vabljeni ljubitelji nogometa
14.00 Miklavž pri Ormožu, strelišče Vinski Vrh, tekmovanje v streljanju z zračno puško
14.30 Videm, pred prireditvenim prostorom, 14. dan gasilcev GZ Videm in predaja vozila
15.00 Mezgovci ob Pesnici, gasilski dom, tradicionalna prireditev Od paše do sira
Ponedeljek, 21. junij
19.00
Ptuj, Stara steklarska delavnica, literarni večer z literarno ustvarjalko in lutkarico Zdenko Golub
Torek 22. junij
17.00 Majšperk, telovadnica OŠ, zaključna šolska prireditev Življenje
nosim v naročju 19.30 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Feguš Quartet
Kino Ptuj
18., 19. in 20. junij, ob 17.00 Shrek za vedno (v angleščini, s slovenskimi podnapisi) - animirana komedija. Ob 19.00 Perzijski princ: Sipine časa - domišljijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: LouiseMichel - komedija.
Prog ram TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Arbitražni sporazum je potrjen. Posvet z ministrom za delo dr. Ivanom Svetlikom. Slovesna otvoritev prenovljene Potrčeve ceste. Sprejem strokovnih delavk Vrtca Koprivnica. Prihodnost je v električnih vozilih. Mednarodni simpozij o mestnih elitah. Plakati, pričevalci muzejske preteklosti. Razstava razglednic iz zbirke Franca Goloba. Sprejem športnega društva Brčko iz Bosne. Spoznajmo poslanca DZ RS Franca Keka. Tek svetovne harmonije. Projekt vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov. Mednarodno priznanje mladinskemu pevskemu zboru OŠ Mladika. Deveta tradicionalna grajska košnja. Revija otroških folklornih skupin 3. del. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
RADIOPTUJ
89,8 «98,20 10473 fiut ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Ko me boste iskali, me iščite v svojih srcih, če me boste tam našli, živim v vas naprej.
V	SPOMIN
V	teh dneh minevata dve leti, odkar nas je tiho zapustila naša draga
Marija Šegula
IZ PODVINCEV 111
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Ane Kamenšek
Z MARIBORSKE 6 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, zakonski skupini Pavel, župnijskemu pastoralnemu svetu, sodelavcem Elek-tra Slovenska Bistrica, znancem in sosedom Rozmanovim, Orlačevim, Vindiševim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrekali sožalje.
Iskrena hvala župniku Janezu Kmetcu, p. Dominiku Tikviču za opravljen cerkveni obred in darovano mašo, g. Alojzu Šegulu za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sin Andrej, snaha Lidija ter vnukinji Anja in Leja
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
SPORED ODDAJ
PETEK 18.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart - Civilna zaščita 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani SOBOTA 19.6. 8.00 Koncert fašenk po fašenku 9.00 ORMOŽ ■ Med nami povedano 10.00 Lenart - Civilna zaščita 11.00 Utrip Iz Ormoža 11.45 Polka In majolka 12.45 ORMOŽ - Med nami povedano 13.30 2. Festival Pesmi o vinu - Ormož 2010 18.00 Polka in majolka 19.00 Utrip Iz Ormoža 20.00 Blagoslov traktorjev,konjev,.. 21.10 Polka In majolka 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 20.6.
8.00 Imamo se fajn 9.00 6. Obletnica D.U. Turnlšče 10.00 Utrip iz Ormoža 11.00 Nedeljsko popoldne z Mejaši 13.00 Dornava - Prvo Sv. Obhajilo 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kmečki praznik v Ttnovskl vasi 18.30 Lenart - Civilna zaščita 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano
PONEDELJEK 21.6.
8.00 Videm - Letni koncert Tamburašev 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Nedeljsko popoldne z Mejaši 20.00 Blagoslov traktorjev,konjev,.. 21.10 Polka In malolka 23.00 Vldeo strani
Hiša pusta je in prazna, nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša, kje si, zlata mama naša? Nikogar ni. Dom molči in z nami solze žalosti pretaka.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila
Ana Vauda
Z ZGORNJE HAJDINE
Hvala vsem, ki ob njenem preranem grobu prižigate svečke in prosite za njo.
V globoki žalosti: vsi njeni
Ko pride tvoj zemeljski konec,
to ni konec,
le po tiho se umakneš,
kot da odideš čez travnike,
da se spočiješ,
potem pa greš spet naprej.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina in brata
Petra Letonja
IZ KREMPLJEVE ULICE 8, PTUJ
Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: žena Irena, hčerki Petra in Špela s Klemnom, vnuk Jurij, mama Slavica, brat Miran in sestra Darinka
z družinama
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Franca Potočnika
IZ MAJŠPERKA 97
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali iskreno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno mašo, govornikoma g. Janku Potočniku ter g. Danilu Hertišu za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalo-stinke. Hvala gasilcem PGD Majšperk ter ostalih društev. Hvala podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Leopoldina ter sin Branko z družino
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče,
da te že dolgo več med nami ni.
SPOMIN
Renata Bratušek
2009 - 2010
IZ SOVIČ 4 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Vse odhaja
kakor tiha reka,
le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN Janezu Solini
STOJNCI 70
17. 6. 2009 - 17. 6. 2010
Najdražji
Ptuj • Z varnostnega sosveta MO Ptuj
Preventiva, ključnega pomena za varnost
Člani ptujskega varnostnega sosveta, ki ga vodi ptujski župan Štefan Čelan, so na ponedeljkovi 10. seji osrednjo pozornost namenili aktivnostim ob koncu šolskega leta, aktivnostim v poletnih mesecih, namenjenim otrokom in mladostnikom, ter varovanju premoženja v poletnem času, ki je že zaradi dopustov samih bolj ogroženo, in nekaterim drugim aktualnim vprašanjem s področja varnosti.
Razveseljivo je, da je stanje varnosti v Mestni občini Ptuj zadovoljivo, da je tudi po zaslugi sodelovanja in aktivnosti policije in mestnih redarjev manj vandalizma in drugih negativnih pojavov na še do včeraj zelo kritičnih točkah, kot so Mestni park, Sončni park, grajski hrib, železniška postaja in nekateri drugi kraji. K temu so prispevali tudi pogostejši nadzori teh krajev, mladi se ne zadržujejo več tako pogosto kot nekoč v Mestnem parku, največji problem pa je v zadnjem času mestna tržnica, ker so stojnice ob koncu tedna dobesedno obložene z alkoholom, na njih pa mladci tudi »počivajo«. Medtem ko morajo prodajalci imeti takšne in drugačne papirje, da lahko na tržnici prodajajo, pa nikogar ne skrbi, da se stojnice ob koncu tedna nenamensko uporabljajo. Ptujski župan ob tem opozarja na dejstvo, da ima tudi občinska lastnina lastnika, zato ni res, da se tudi v teh primerih ne bi moglo ukrepati. Če je nekaj
javno, še ne pomeni, da nima lastnika in da je javno mogoče vsevprek uničevati.
Že utečene in druge aktivnosti bodo odgovorni za varnost na območju MO Ptuj pospešeno in okrepljeno izvajali tudi v poletnem času, ko so otroci in mladina pogosteje prepuščeni sami sebi kot med šolskim letom, so povedali na ponedeljkovem ptujskem varnostnem sosvetu. Pozivajo pa tudi starše, da v tem času svojim otrokom posvetijo največjo možno pozornost. Na ugodno varnostno situacijo je v največji meri vplivalo skupno sodelovanje vseh, ki so za to področje v MO Ptuj tudi odgovorni. V večini vsi ti v teh zadnjih šolskih dneh že delujejo v okviru programov za počitniški čas, policija v tem času izvaja aktivnosti v smislu turistične sezone, je na 10. seji ptujskega varnostnega sosveta povedal komandir Policijske postaje Ptuj Branko Horvat. Kljub sprotnim opozorilom, ki jih zaradi večje varnosti dajejo preko Radia Ptuj, jih ljudje po-

sobotno kosilo
8,90 eur
jurckova juha ali hladna predjed
goveji medaljoni v naravni omaki, zelenjavni narastek, solata, sladica

nedeljsko kosilo_9,50 eur
goveja juha ali hladna predjed
pečena svinjska rebrca s kožo, pražen krompir, solata, sladica
ali
piščančji zrezek v porovi omaki, gratinirani krompirjevi svaljki, solata, sladica
«icker tek
Pomaranča, Ob Dram 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
Foto: Črtomir Goznik
Branko Horvat, komandir PP Ptuj, in ptujski župan Štefan Čelan sta na ponedeljkovi seji varnostnega sosveta MO Ptuj pozitivno ocenila varnostno stanje v MO Ptuj, naj takšno tudi ostane.
Foto: Črtomir Goznik
Janko Fistravec (v sredini), pomočnik komandirja PP Ptuj: "Poostreni nadzor bo v teh dneh potekal tudi na vlakih iz Ptuja in v smeri proti Ptuju."
v pomaranči Je dckro je...
gosto ne upoštevajo. Lastniki premoženja le-tega še vedno premalo varujejo oziroma se ne zavedajo, da pogosto sami s svojim obnašanjem »vabijo« ta-tiče, ko puščajo na vidnih mestih v avtomobilih torbice, denarnice in druge osebne predmete. Kritična točka so Terme Ptuj, ki so z maso obiskovalcev še posebej vabljive za tatvine.
Najpomembnejša pa je preventiva, če seveda pride do tistih, ki jim je namenjena. V obliki predavanj jo bodo poskušali približati čim večjemu številu mladih. V teh dneh so okrepili aktivnosti mestnega redarstva in policije tudi zaradi zaključka šolskega leta. Prve so izvajali že 15. junija, ko so šolanje zaključili devetošolci, izvajali jih bodo tudi danes, 18. junija, in tudi 24. junija. Povečali bodo nadzor okrog šol, Mestnega in Sončnega parka, železniške postaje, avtobusne postaje, tržnice in igrišča za avtobusno postajo, ki je tudi ena od črnih točk v mestu. V teh dneh bodo policisti izvajali nadzor tudi na vlakih, ki vozijo iz Ptuja in v smeri proti Ptuju. V Centru interesnih dejavnosti Ptuj so za letošnje poletje pripravili bogat program aktivnosti, kar je razvidno iz zloženk za otroke in mladino, da bi vanje vključili čim več mladih v času, ko so brez nadzora. Zavedajo pa se, da tudi z najboljšimi programi v te aktivnosti ne bodo pritegnili vseh, pravi direktor Aleksander Kraner. Kot so povedali odgovorni za varnost v Mestni občini Ptuj, pa se bodo potrudili po najboljših močeh, da bi tudi letošnje poletje minilo mirno, brez izstopajočih primerov, ki bi se negativno odrazili na stanju varnosti. K temu naj bi prispevala tudi krajša preventivna predavanja, ki jih bodo te dni
še izvedli v osnovnih šolali.
Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave v Spodnjem Podravju, je povedala, da delo redarjev daje pozitivne rezultate, ki jih je potrebno vzdrževati, vendar pa redarska služba s petimi redarji ne more delati čudežev, še posebej pa poleti, ko bodo v vseh občinah ustanoviteljicah potekale številne prireditve. Nujno bo redarske vrste okrepiti, ptujski župan Štefan Čelan bo pobudo prenesel na kolegij županov Spodnjega Po-dravja. Boris Perger je opozoril na problematiko igrišča za avtobusno postajo, ki je že stalnica problemov v zvezi z javnim redom in mirom v MO Ptuj, ter na to, da avtobusna postaja nima sanitarij. Gre za problem, ki se že dlje časa vleče, potem ko je Veolia Štajerska končno uredila sanitarije, so te delovale le kratek čas, zdaj so ponovno zaprte. Po vseh pravilih
igre pa avtobusna postaja ne bi smela obratovati brez javnih sanitarij. Gostinec si jih je skladno z odločbo inšpekcije tudi uredil, vendar njegove sanitarije niso potnikom vedno na voljo, kar seveda povzroča nejevoljo. V MO Ptuj so poskušali že večkrat vzpostaviti dialog med uporabniki lokalov na avtobusni postaji, vendar jim to ne uspeva, ker so vsi sprti med seboj. Kot kaže, vsi čakajo, da bo prišlo do gradnje nove avtobusne postaje, to pa še ne bo tako kmalu, pravi ptujski župan Štefan Čelan, ker je kriza upočasnila tudi izvajanje tega projekta. V tem prehodnem času pa bo treba nekaj narediti. Razmišljajo o postavitvi dixijev, problem pa je, ker občina okrog območja avtobusne postaje nima zemljišč. V svojih rokah ima le zelenico pred avtobusno postajo, na katero pa dixiji ne sodijo.
MG
Dornava 59,2252 Domava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfb@zeiox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
Črna kronika
Padel strop v podhodu
15. junija okoli 11.55 se je na podhodu avtobusne postaje pod Mlinsko ulico v Mariboru iz do sedaj neznanega vzroka snelo z nosilcev oziroma s stropa približno 100 m2 stropne konstrukcije iz mavčno-kartonskih plošč. Konstrukcija s ploščami je padla na tla podhoda. S tem pa je bila povzročena nevarnost za življenje ljudi, ki so imeli dostop do podhoda iz avtobusne postaje na Sodno ulico ali obratno. Zaradi tega policisti zadevo preiskujejo kot sum kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.
Bolnika plezala po strehah
14. junija ob 17.50 je bil OKC PU Maribor obveščen, da se na strehi stanovanjskega bloka na Ljubljanski ulici v Mariboru nahajata dve osebi. Kmalu se je izkazalo, da gre za 15 in 18 let stara mladeniča, za katera je bilo predhodno policiji že sporočeno, da sta pobegnila iz Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor. Fanta sta se pomikala po bližnjih stavbah, na koncu pa sta plezala na anteno na zgornji etaži garažne hiše na Masarykovi ulici. Na kraju so bili policisti, gasilci in reševalci. Na prigovarjanje vseh sta mladeniča sama splezala z antene in stavbe. Odpeljali so ju z reševalnim vozilom.
Umrl pri
podiranju dreves
12. junija nekaj po polnoči uri so bili policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obveščeni, da so v Šmar-tnem na Pohorju v gozdu našli mrtvega domačina, ki je tam podiral drevesa. Z zbiranjem obvestil in ogledom je bilo ugotovljeno, da se je 58-letni domačin iz Šmar-tnega tega dne okoli 16. ure s svojim traktorjem odpeljal v gozd podirati drevesa. Ker se pokojni do 20.30 ni vrnil domov, so ga domači odšli iskati. Okoli polnoč so ga našli mrtvega v gozdu, na kraju, kjer je podiral drevesa. Pri ogledu, ki ga je vodila dežurna preiskovalna sodnica, je bilo ugotovljeno, da sta pokojnega v predel temena glave udarila dva dela poža-ganega drevesa. Na podlagi zbranih obvestil in opravljenega ogleda je bilo nesporno ugotovljeno, da je tuja krivda izključena.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Daljša obdobja sončnega vremena bodo v vzhodni Sloveniji. Še se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 22 do 27stopinj C. V soboto bo pretežno oblačno, postopno bo povsod začelo deževati. Popoldne bodo tudi krajevne nevihte. V nedeljo bo deževno in hladno, popoldne bo dež oslabel in ponekod ponehal.