259. številki.
Ljibljaia, ? soboto li. novembra 1905
XXXVIII. leto.
Iskaj« mk du »večer, isimli .»dalja ia praznike, tor valj« po pcitl atajemaa ma avalro-ograke salato HiH lato SI K, aa pat lata 11 K, ii četrt lata t K 10 1» n aa «aaae t K 10 k.  Za LJubljano a paifUanjaia na dom aa ^ s4 3   aa aal lata 1» K, aa čatrt lata • K, aa aa ataaaa I K. Kdot kadi aam aeaj, plaža aa vie lata 11 K, aa pai lata 11 K, aa eatrt lata b K 60 h, aa aa aiaaaa 1 K 90 h. — Za tuja dežele tolika va*, kolikor aaaaa poštnina.1 h« šareča* braa Utodobn« vaošujatva aarečnbia aa na aaira. — Za oznanila ae »lačaje ad aetoreatopae eetlt-vrate pa 11 k, oa aa M eenaaUe tlaka enkrat, pa 10 h, ča aa dvakrat, in po 8 k, Sa aa ttaka trikrat ali  voikrat. — Dopart saj aa izvale frankavati. — Bokopiai aa na vračaje. - Uredništvo ta upravnlitvo Je a Knaflavik aiiaah it 6, ta atoar aradaiitva v L aadatrepja, apravnifitva pa a priuicja. — Upravailtva naj aa blagovolijo poSiljati naročnino, reklamama,
oananila, t J. adm in i« trativa a stvari.
I      „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
IVolilna reforma. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je svojo nalogo končal v eni sami seji. Izrekel se je za splošno
Iin en&ko volilno pravico za državni in deželni zbor ter za zakonito zagotoviloj volilne svobode. Obenem se je izrekel odsek za pro-porcijonalnivolilnisistem, ki zagotavlja tudi manjšinam primerno
saBtopatvo.
Mnenje, da podaja splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravic % veren izraz volje narodove, to se je že davno preživelo in straši samo še po glavah pouličnih kriOačtv in nekaterih ostarijskih politikov. To mnenje je navadna konvencionalna laž, kajti gola, splošna in enaka voiiina pravica vedi do absolutne vlade vsakokratne slučajne večine in daje odločilno moč v roke enemu delu volilcev, dečim pritisne ves drugi del neusmiljeno ob zid.
V zadnjih Časih smo mnogo čali, kaka krivica je, da se voli po kuri-jah, d* ima na pr. 5000 kmetov ravno tako le enega poslanca, kakor 1500 meščanov in 10 veleposestnikov. V istini je to tudi krivica, ali enake krivice rodi tudi splošna in enaka volilna pravica. Recimo, da bi Ljub-ijana volila z okolico štiri poslance v deželni zbor in da je vseh volilcev 10000. Za klerikalce bi glasoval 5001 volileo in izvoljeni bi bili vsi štirje klerikalni poslanci, 4999 volilcev, takih, ki plačujejo stokrat več davka kakor klerikalci, pa bi v tem slučaju ne imelo nobenega zastopstva. Ali ni to vsaj ravno taka krivica, kakor krivica priviligiranih kurij ?
Takisto je tudi že davno spoznana resnica, da provzroča splošna in enska volilna pravica vladanje ubožne mase, ki malo ali nič ne plačuje za javne namene, nad tistimi sloji, ki nosijo skoro vsa bremena. Tudi to ni pravično, če a daj&tvami davkoplačevalcev po svoji volji razpolagajo tisti, ki plačujejo le malo davka ali pa nič. Največja krivica, ki
izvira iz splošne in enake volilno pravice pa je ti, da polaga vso oblast v roke manjšini prebivalstva in pri pravlja večino prebivalstva ob vse pravice, splošna in enaka volilna pravica ni nikjer na svetu res splošna in res enaka, kajti tudi pri taki volilni pravici je na milijone ljudi iz« ključemh. Tako na pr. ima Italija 28 milijonov prebivalcev, a volilcev ima le dva milijona, dasi je volilna pravica splošna in enaka. Približno Uto-tako je razmerje v drugih drŽavah, koder vlada splošna in enaka volilna pravica. Iz tega se vidi, da tudi pri splošni in enaki volilni pravici ne pride do izraza volja naroda, ker narod spioh nima prilike, da bi izrazil svojo voljo; vidi se, da tudi splošna in enaka voiiina pravica stvarja le neki privilegij.
Dalje je uvažavati se dejstvo, da se volitev nikdar ne udeležujejo vsi voliloi, marveč da jih je mnogo, ki sploh ne glasujejo. Tako na pr. se je v Italiji leta 1897. izmed 2 120 909 volilcev udeležilo volitev le 1 241456, to je 58 5%, a kandidatje so skoraj povsod zmagali z jako malimi večinami. Takratni ministrski predsednik Zanardelli je v svojem poročilu na parlament dokazul, da zastopajo na podlagi splošne in enaae volilne pravice izvoljeni pcslanoi samo 29* # vseh volilcev, 71% vseh volilcev pa da nima zastopstva, kakor ga nima ostalih 26 milijonov prebivalcev.
Pomisliti je dalje, da tudi pri splošni in enaki volilni pravici pridejo v parlament pripadniki različnih strank in da je navadno pri vseh sklepih večina glasov le majhna. Ta večina, ki hoče veljati kot izraz narodove volje, reprezentira na pr. na Francoskem le 1/17 vseh voliloev in Vise vsega prebivale iva!
To so nezdrave razmere, ki jem l.ejo splošni in enaki volilni pravici največji del njenega pomena. Splošna in enaka volilna pravica je posledica načela, da naj vlada volja celokupnega naroda, a kakor smo videli, je popol-
noma izključeno, da bi prišla ta volja potem splošne in enake vehine pravice do veljave.
To je spoznal že Mirabeau in zato je že leta 1789. zahteval, naj se okraji razdele tako, da se bodo v parlamentu zrcalili vsi dali drŽave in vsi sloji prebivalstva.
Ta misel ni nikdar več zaspala in prav v današnjih dneh se dela na nje uresničenje a večjo odločnostjo, kaker kdaj poprej.
V sedemdesetih letih minolega Btoietja sta John Stuart Mili in John Lubbook začela propagirati to misel na Argleškero, a najpoprej je prišla do veljave v Š* ci po zaslugi društva »Association leformiete de Oereve«, katero društvo je tudi že doseglo znamenitih uspehov.
Krivice, ki jih provzreča splošna in enaka volilna pravici in iz nje izhajajoče brezobzirno vladanje dotične večine, se ne dajo drugače omejiti, kakor potom sistema proporcionalnosti. Namesto s teoretičnimi razlaganji naj pokažemo na praktičnem slučaju, v čem obstoji proporeijonalni sistem.
Denimo, da je na Dunaju voliti 20 poslancev in da je 100000 volilcev. Po principu splošne in enake volilne pravice bi bilo izvoljenih tistih 20 kandidatov, ki so dobili vsaj 50001 glas, dočim bi 49.999 volilcev ne imelo nobenega zastopnika. Po sistemu progresivnosti bi ▼ tem slučaju dobila večina (50001 volilec) samo 12 poaianoav, manj* šina pa 8 poslancev. I. S. Mili pravi, da je v tem sistemu izraženo načelo tako pravično in raeijonaluo, da bi se splošna in enaka volilna pravica na noben način ne smela uvesti drugače, kakor po proporcionalnem sistemu.
Način volitve po proporcionalnem Bistemu je različen. Imamo omejeno glaoovanje (vote limite), imamo skupno glasovanje (vote eumuiatif) in imamo način, ki je uveden v ženevskem kantonu v Švici in za čigar uvedbo se zavzema  na Angleškem i
Tomaž H>ram, na Danskem Androe in v Bdlgiji Hondl
V ženevskem kantonu je uveden naslednji način: Politične Btranke določijo pred volitvijo svoje kandidate in jih naznanijo vrhovnemu uradnemu vodstvu volitev.
Liste kandidatov s pregramom dotičnih strank se nabijejo v posebnih celicah, kjer mora potem vsak volileo zapisati ime svojih kandidatov na uradno glasovnico, ki jo potem odda komisiji. Po končanem glasovanju se najprej konstatira, koliko glasov je dob la poBamiČoa lista kandidatov in petem se določi na podlagi oddanih glasov, koliko mandatov dobi posamična stranka.
Naj to pojasnim s praktičnim izgledom.
Volilni okraj ima izbrati 16 poslancev, volitve se je pa udeležilo 6413 voliloev, ki so oddali za   klerikalno     listo 2150 napredno      listo 1783 nemško       liBto 787 italijansko    listo 1221 sooialističoo listo 472 Število   mandatov   bi se
glasov, glasov, glasov, glasov, glasov, posa-
za
za za za
miČnira strankam določivo po tem, po kolikrat je dobila toliko glasov, kakor jim mora v tem slučaju imeti vsak izvoljenec katero število se dobi, če se število volilcev (6413) di-vidira s številom mandatov (16) Torej 6413: 16 = 400. Mandati bi se v tem slučaju razdelili tako le;
Klerikalna stranka bi dobila 2150: 400 = 5 mandatov in ostalo bi 150 glasov;
napredna stranka bi dobila 1783 : 400 = 4 mandati in ostalo bi 183 glasov;
nemška stranka bi dobila 797: 400 = 1 mandat m ostalo bi 397 glasov ;
italijanska stranka bi dobila 1221:
poslancev, ali za ostala dva mandata bi ne bilo treba nove volitve, marveč ta dva mandata bi se priznala tisti stranki, kateri je poprej največ glasov preoBtalo, v tem slučaju nemški stranki.
Izmed kandidatov posamičnih list bi Be potem proglasili za izvoljene tisu, ki imajo največ glasov.
To je sistem proporcionalnosti, ki korigira glavno krivico splošne in enake volilne pravice in za kateri se je izrekel tudi ustavni odsek kranjskega deželnega zbora.
Seveda je ta sistem mogoč samo tacr, kjer se volitve ne vrše po okrajih. Ako bi se uvedel pri nas, bi morala cela dežela tvoriti en sam volilni okraj in bi moral vsak volileo glasovati ia toliko kandidatov, kolikor bi imela dežela poslancev v državnem in v deželnem zboru. Pri nas bi to bilo pač mogoče, ah pa bi ie to dalo izvesti tudi na Češkem in ▼ Galiciji, to je ;ako dvomljivo.
Omejili smo Be za danes na ta izvajanja, ker vemo, da je mnogo ljudi in celo takih, ki radi silijo v ospredje, pa nimajo pojma, kaj je izrekel ustavni odsek dež. zbora, ko je akceptiral splošno in enako volilno pravico po proporoijonalnem sistemu.
Narodni boj v Tržiča.
Ni Še dolgo tega, kar smo trdili, da se oni najlepše smeje, kdor se zadnji smeje En .slučaj- je končan: in sniejamo se mi. Falmiuantna kazenska ovadba, katero je zagrešil bivši preiskovalni sodnik v Tržiču, namreč odvetnik dr. Ambrolič, je bila v soboto
dne  4. novembra  1905 na dnevnem 400 = 3 mandate  in  ostalo  bi 21 | redu pred c. kr. okrajnim glavarstvom
glasov ;
sooijalistična stranka bi dobila 472: 400 = 1 mandat in ostalo bi 72 glasov.
Icvoljonih bi bilo sedaj šele 14
v Kranju na komisiji v Tržiču. Obtožbo je zastopal naš velezaslnžni g. župan — zelo klavrno in je moral marsikatero vtakniti molče v žep. Ovadba je bila zelo obširna; ako bi bile njeue navedbe
Sobotno pismo.
Velecenjeni gospod urednik !
Ako Vam povem, da „Slovenca" jako rad čitam, ne smete misliti, da sem kak strasten klerikalec. Stvar je povsem druga. Jaz dobim „Slovenca" za dve kroni na leto in dandanes kogre trda za denar, se mora na vsak način ta nizka cena vpoštevati. Sicer ne smete misliti, da sem jaz v „Sloven-Čevem* npravništvu kak vsakdanji gost ali kak prav intimen prijatelj katerega ondotnih gospodov. Nikakor ne! Vedite gospod urednik, da imam prijatelja, ki ima poleg mene še drugega prijatelja. Ta prijatelj je znan z nekim prijateljem, ki pozna Četrtega prijatelja, kateremu je Stefe prijatelj. Vse to dolgo prijateljstvo mi pripomore, da dobim „Slovenca" za to ceno. A ne mislite, da sem jaz edini, ki uživa take udobnosti. Kdor potrebuje krajšo vrsto prijateljev med seboj in Štefetom, ga dobi še ceneje; kdor pa je direkten znanec njegov, ma pa ni treba odšteti niti solda celo leto, a vseeno mu romajo „Slo«
venčeve« številke dan za dnevom v hišo tako dosledno, kot je dosledna „Slovenčeva" politika. Vsled tega ni čudno, da je „Slovenec" tako „razširjen" in da trdi, da je on list, ki se najbolj bere. Zato je tudi „Slovenčeva" stranka t. j. stranka njegovih bralcev silno „moČna" in Če je pred par meseci še pisal „Slovenec", da se ga je tiskalo po 6000 številk en dan, menim, da se ni dosti zlagal, ker število njegovih „naročnikov" je večje, kot Vi sodite!
Semtertja mi „Slovenčevi" naročniki, ki plačujemo po dve kronici na leto za ta list in ki se smatramo v upravniških knjigah Vašega šenklav-škega kolega kot dobri plačniki, ugibamo, kako je mogoče za tako sramotno ceno dajati „Slovenca". Dve tretjini vseh „naročnikov" ga dobite popolnoma zastonj in le ena tretjina plačuje: kje se krijejo izdatki z dohodki? Tako nekako, kot Vi pravite, „izza kulis" sem zvedel, da je „Slovenec" zato tako poceni, ker je njegovo upravniŠtvo preverjeno, da več vreden ni. Slabo blago se poceni prodaja, to ve vsak zadnji vaški branjevec in da je „Slovenčeva" cena tako blizu
ničli, tudi ni tako brez brez nestika z zgorajšnjim aksiomom glede slabega blaga in nizke cene.
Seveda tega ne ve veČina „Slo-venČevih" bralcev. Kar se bere v v „Slovencu", je živa resnica, ki je ne prevrže nihče. Za „Slovencem" stoji ljubljanski škof, za tem rimski papež; in potem bi si upal kdo misliti, da „Slovenec" ne piše čiste resnice? Kdor dvomi o tem, samega sebe ometava z blatom zasmehovanja. Tako sodijo „Slovenčevi" bralci in basta !
Vkljub neomejeni veri v „Slo-venčevo" nezmotljivo pisanje smo pa nekateri naročniki njegovi vendar začeli nekoliko z glavo majati, ko smo premišljali „Slovenčevo" stališče glede sorske in knežaške afere. „Slovenec" trdi glede razsodbe o knežaŠkem tolovaj stvu, da rje težko pri tem ali onem (obsojencu) sploh najti kako krivdo s hudodelnim namenom". Kdor je bil pri razpravi tri dni in poslušal izpovedbe prič, zdeti se mu mora ta „Slovenčeva" trditev prav krepka laž, katere edine so se posluževali obtoženci, poznejši obsojenci. Ker je „Slovenec" zastopnik klerikalne stranke, h kateri pripadajo tudi vsi obsojenci, ne moremo drugega
misliti, kot da „ Slovenec■ samega sebe smatra kot soobsojenca, sicer ne bi kvasil takih bedastih trditev, ki so lastue le obsojencem, ki trdovratno taje vsako krivdo, akoprem se jim dokaže z neovrgljivimi pričami.
„Slovenec" dela pararelo med kne-žaško in sorsko zadevo. Pri razsodnem listu, ki računa na razum in logično sklepanje svojih bralcev, bi se to ne zgodilo, pri „Slovencu "pa, kjer manjka eno kot drugo, je vse mogoče. Da skuša „Slovenec" vse zmešati, da bi v kalni vodi lažje ribaril, se razvidi iz vsake vrste, ki jo je zapisal v teh stvareh. Berce je grešnik liberalci so grešniki, škof je pa nedolžen in nedolžen je glavar Gron, nedolžen tudi orožnik Mak. Da je „Slovenec" najbolj vzel v obrambo škofa Jegliča, je Čisto naravno, hlapec ne bo nastopal proti gospodarju. Trikrat ali štirikrat je moral — po izrecnem škofovem naroČilu 1 — povedati, da je dajal Jeglič iz lastnih sredstev Bercetu podpore, le da bi se zmanjšal velikanski vpliv mogoče zaušnice, katere je deležen vsled zadnjih dogodkov v Sori Škof Jeglič. Paralela se da potegniti le med Gočami in Kuežakom na eni strani, na drugi
pa med Domžalami in Soro; kdor poteguje drugače, ima jasen namen slepiti in begati ljudi.
Škof Jeglič je ustrelil zadnjič velikanskega kozla, ko je pozabil iti k pogrebu g. MalenŠka. Vi ste ga korenito potegnili za „sladke* in ste pač mislili, da ste zadeli v Črno, ko ste mu očitali sovraštvo do pokojnega Župnika Še onstran groba. A „Slovenec" Vas je „dal" ! Škof je dobil grdo pretilno pismo, pomislite, in tega grdega pretil nega pisma se je škof tako z bal, da si ni upal priti k pogrebu ! „Ako prideš, se bo Tvoja mitra po blatu valjala, župnikove smrti si Ti v prvi vrsti vzrok," tako se je glasilo dotično grdo pretilno pismo. Za preomejene nas smatrata škof in „Slovenec", če mislita, da bo-demo verjeli, da se je zaradi tega pisma Škot splašil in se doma lepo zaprl v svoje sobane. Še „Slovenec" sam ne verjame Škofovim besedam, ko pravi: „Sicer je naše mnenje, da bi bil prevzv. g. knezoškol vkljub tej grožnji lahko brez skrbi šel k pogrebu". Res je taka! Škof ni šel k pogrebu, ker rajni Malenšek ni nič agitiral za njegov davek za Šentvidske zavode. Ko je bil zadnjič „ofer" v šentpetrski
resnične, bi bili tržiški Slovenci pravcati tolovaji. Zelo zanimivo je bilo slišati priči dimnikarja AhačiČa in ključavničarja Tfaeuerschnha izjaviti, da sta dotični večer že ob osmi uri spala ter izvedela o demonstraciji še-le drugi dan. In vendar stoji v ovadbi, da ta dva gospoda vesta posebno mnogo povedati o ljudeh boljših slojev, naznanjenih v ovadbi. Priča gospa Hausermann, katera bi morala povedati, da je videla demonstrante kamne pobirati in v rokah vihteti, je izpovedala, da o tem ničesar ne ve; taka je bila izpoved tudi vseh drugih prič in končno ni ostalo od dolgovezne ovadbe ničesar drugega, kakor to, kar smo mi sami povedali: da se je žvižgalo, piskalo, klicalo „na zdar" in „živio" in pfuj Rieger — zadnje z motivacijo, ker je zaslužil — in pelo. Iz vseh teh dejanj je nastal pre-grešek kaljenja nočnegamiru; po pričah pa se je dokazalo, da je lagal župan Mally, da je lagal petelinček Gbcken, da je lagal odbornik Bortolotti in končno se je dokazale, da je dr. Ambroiič kot zastopnik triiške občine pravilno infopmipanf vendar nalašč in vedoma sestavil lažnjjivo ovadbo in ho tel v blatu teptati ljudi in poštenje ter škodovati 1 ju dem, ki niso ničesar zakrivili. Tem ljudem: županu M a 1 -lyju, Gbcknu, Bartolottiju in dr. Ambrožiču kličemo: sram vas bil o.
Predstojeća dejstva sicer ne tre-bajo komentara, vendar si ne moremo Kaj, da bi ne opozorili tako širšo javnost kakor tudi Tržičane, osobito one, kateri imenujejo v „Slovencu" naše delovanje humbug — hvala lepa, „Slovenec" dela naprednjakov sploh Še ni nikdar priznal in ga tudi nikdar priznal ne bo, dasi tisti, ki se največ široko-U8tijc, ne samo, da nič ne delajo, ampak vsako delo za izključno narodnost ovirajo. (Oho, delajo že, namreč zgago ! Op. stavca.) — na nasilnost tržiških Nemcev. Ako tržiški Slovenci pravočasno ne bodemo postiljali postelj, bo-demo ležali na deskah, na tleh in bodemo morali biti Nemcem hvaležni, ako nam bodo dovolili pobirati drobtine, katere jim bodo padale z bogato obložene mize. Komur je to prav, naj spi še nadalje in naj intriguje proti nam se naprej, mi gremo svojo pot in po tej poti pridemo sigurno do cilja.
V znamenju blamaže nemških na-silnikov v znamenju že 29. oktobra 1905 napovedanih „Slovencevih" intrig se je vršil dne 5. novembra 1905 ustanovni občni zbor društva „Narodni dom". Dasi od nasprotne nam slovenske stranke nismo pričakovali kaj posebnega, smo čakali vendar dobro uro na pripadnike njene, češ, skupno hočemo delovati. Dobro so si zmislili. Končno so poslali namreč dva na zborovanje. Po pravilih ima pripasti „Narodni dom" v last „Slovenskemu bralnemu društvu" v Tržiču, kakor hitro bodo izplačani vsi deleži in poplačani   vsi dolgovi.  Polovico Čistega
dobička dobi imenovano bralno društvo, drugo polovico pa družba sv. Cirila in Metoda. In kaj sta zahtevalaona dva? Nič manj in nič več, da naj bo „Narodni dom" v Trticu klerikalno podjetje. To je bil namen klerikalne stranke in sicer končni namen, kateri je bil zborovalcem na mah jasen kot beli dan, le dotična, sicer vsega spoštovanja vredna gospoda tega nista uvidela. Mi jima povemo: nam je najprvo za slovensko stvar v Tržiču in ne bodemo trpeli nikdar, da bi dajali izključno slovenskim napravam katoliške, krščanske ali katerekoli izven narodnosti stoječe predikate: narodno-sl o vensko ni katoliško in ni krščansko, ampak samo slovensko, kar pa katoličanstva, krščanstva in svetosti nikakor ne ovfira. Ne damo si torej vzeti in ne bodemo nikdar zatajili načela: kadar se bijemo za narodnost, čutimo samo eno: da smo Slovenci in da delamo za slovensko stvar. Kdor tako Čuti, ta je naš, ta je z nami in za slovensko stvar, kdor ne, je proti nam. Ako temu ali onemu tržiških Slovencev ni prav „Narodni dom", naj gre v „Katoliški dom" — cerkev ; ko molimo mi Boga, ga molimo na Njegovi Neskončnosti pristojeČem mestu ali doma, med svet pa ga ne nosimo, liki margaritas proi-cere porcis. Kar spada med svet, ostani med svetom: narodnost; kar spada v cerkev, ostani v cerkvi: vera, katoličanstvo, krščanstvo in pobožnost.
S tem smo docela pojasnili naše stališče, to stališče je edino pravo, kajti oni, kateri hoče na kvar eni ali drugi doseči z narodnostjo veri koristi ali pa doseči z vero koristi narodnosti, izrablja eno ali drugo v dosego svojih stremljenj, smatra eno za glavno, drugo za postransko stvar, kar se ne strinja s faktom: vera je glavna stvar, a narodnost, poleg vere itak glavna stvar, obe samostojno obstojata, obe lahko druga drugo podpirata, služiti pa druga drugi ne moreta.
Tako stoje danes stvari. Naša klerikalna stranka pa je celo kontradiktornost forsirala; njej sta vera in narodnost sredstvi, niti ena niti druga ji ni samostalen cilj, cilj klerikalne stranke Je nadvlada. Te pa ne bodemo mi priznali nikdar in se ji ne bodemo uklonili nikdar!
Da je hotela klerikalna stranka tudi v Tržiču nad „Narodnim domom" pridobiti si nadvlado, se bodete prepričali iz »Slovenčevih" tržiških novic že danes, le Čitajte „Slovenca" ; mi na nje na bodemo odgovarjali, saj so bile že nekatere dosedanje strupenejše kakor one v nemških štimcah „Grazer Tagblatta".
Proti vsemu pričakovanju je bil ustanovni občni zbor društva „Narodni dom" v Tržiču obiskan preteče: > nedeljo mnogobrojno. Podpisanih je že nad 60 deležev — samih Tržičanov, kar za prej zaspani Tržič ni majhna vsota. Izvoljeni odbor bode imel pač mnogo posla, a v trdnem prepričanju,
da  bode uspeh  odgovarjal dela, smo pričeli in bodemo nadaljevali.
S tem za enkrat končamo. Gospod urednik, iskreno se vam zahvaljujemo, da ste dali našim dosedanjim Člankom prostora v svojem čislanem listu. Za sedaj bodemo prenehali; na „Slovenčeva" dosedanja kakor tudi bodoča iz vajanja ne bodemo odgovarjali, ker hočemo videti, kdo Je dosleden. Očital nam je namreč zadnjič, da smo osebni, in da se z osebnimi napadi ničesar ne opravi. Torej „Slovenec", ker to veš, ostani pri stvari ter nas stvarno pobijaj, če ti pa drago, obregni se tudi na to ali ono osebo: tvoja graja je svobodomiselnim ljudem hvala. Gospod urednik, torej še enkrat: hvala in na zdar!
Balkanska pisma
Parlament. — Zarotniki. — Srbsko posojilo. — Balkanska zunanja tr-vina. — Sultan Abdul Hamid.
Belgrad 9. novembra.
(—lit.) V srbski narodni skupštini se je dokončala dolg trajna adresna debata in skupštinska adresa se je Že izročila kralju. Debata je dosti dolgo trajala, a to vsled tega, ker je v sedanji skupštini dosti takih poslancev, ki so prišli sedaj prvič v narodno zastopstvo, pa radi govorijo. In ne samo, da radi govorijo, nego tudi mnogo govorijo. Tako je n. pr. neki učitelj, predno je začel govoriti o stvari, izjavil, da bo govoril Čisto na kratko, a ko je začel govoriti, je menda na to svojo obljubo popolnoma pozabil, pa je govoril celo uro in pol. V ostalem, on je menda mislil, da je to malo! Končno se je že mnogim preneumno zdelo, da se o adresi toliko časa razpravlja, pa so mnogi poslanci, ki so se zglasili za govornike, svojo namero opustili, samo da se adresna debata Čimpreje konča. To je bilo zelo pametno, ker predolga razprava o adresi ne pomeni nič drugega kot potrato Časa, a čas je drag — vsak poslanec stane državo dnevno 15 dinarjev.
Srbska narodna skupština se mora pohvaliti posebno t enem oziru. Tukaj so namreč razprave stvarne in osebne razžalitve so zelo redke in tudi ako se kdaj pripeti, da kak poslanec katerega-sibodi svojega tovariša osebno razžali, prosi ga navadno v prihodnji seji za odpuščanje. Burni prizori v narodni skupštini so zelo redki, a zato je dovolj zdravega humorja, ki pa je navadno tako nedolžen, da se smeje tudi oni, proti kateremu je naperjena kaka humoristična opomba.
Drugačnega temperamenta so Bolgari in njihovo   narodno gibanje bi se lahko primerjalo s proslulim avstrijskim državnim zborom. Pred nekaj dnevi je prišlo n. pr. v sobranju do tega le pri zora: Ko je poslanec Teodorov končal svoj  govor, nastal je v zbornici silen vihar, v katerem je tudi poslanec Kristov nekaj kričal, a poslanec Jonov mu j je   zaklical:   „MIČi ili  Šče ti  zapuŠa. j ustata!" — „Mojata usta" — je zakri- [ Čal ves besen Hristov. — „Nikoj ne I
može, da ji zapuši, a naj malko ti, profesionalnija kradec i falšifikator na banknoti!" — „Čekaj, da ti kaža az, koj je kradec i falšifikator!" zakriči Jonov in poteče proti Hristovu v nameri, da ga udari in nastal bi pretep, da ni priskočilo nekaj poslancev iz veČine, ki so Hristova rešili. Ta slučaj ni osamljen, kar je obžalovanja vredno.
Na Bolgarskem je interesantna tudi ustava in tiskovni zakon. Članov narodnega sobranja ne čuva imuniteta ves čas, dokler so poslanci, nego samo toliko časa, dokler je zasedanje sobranja, a ko je zasedanje zaključeno, je po slanec navaden človek, ki ga sodiŠše lahko obsodi brez dovoljenja parlamenta in zato poslanec Stašimirov n. pr., ki je hud opozicijonalec, vedno beži v Švico, ko se zasedanje narodnega sobranja zaključi, ker se opravičeno boji, da bi se mu vlada osvetila radi Člankov, ki jih piše v „Denu" proti vladi in proti knezu. — Na Bolgarskem je popolna tiskovna svoboda, tako, da se Časopisje na noben način ne more pleniti, ali zato kaznujejo časnikarja kar z nekaj leti ječe, ako napiše kaj takega, kar bi bilo na Hrvatskem (dežela konfiskacij!) samo zaplenjeno! Pred nekaj meseci je Mibajlovski, največji nasprotnik kneza Ferdinanda in sedanje vlade, priobčil v „Denu" članek proti knezu. Članek ni mogel biti zaplenjen, ali zato je bil Mibajlovski obsojen na deset let ječe, ali kazni Mihajlovski ni nastopil, nego je Šel k ministru notranjih zadev, katerega je prosil službe, kar je imelo pomeniti, da preneha z opozicijo. Minister je stvar razumel in je rekel Mibajlovskemu: Stažbe Vam ne damo, pač pa letno pokojnino 4000 levov (frankov) . . . Vlada se je na ta način rešila nevarnega nasprotnika, a Mihajlovski je ubit, ker ga vse prezira, kar je tudi zaslužil.
o
„Štampa" je prinesla v današnji svoji številki vest, da so imeli častniki-zarotniki sestanek, na katerem so govorili o svojem položaju. Zarotniki — pravi „Štampa" — obžalujejo, da se je med njimi našlo 6—8 tovarišev, ki se niso zadovoljili s tem, da so 11. junija 1903. 1. rešili Srbijo tirana, nego izrabljajo ta dogodek v svojo osebno korist in skušajo vplivati na tok državnega življenja, kar se mora naiodloč nejše obsoditi. Zarotniki so — pravi „Štampa" — izročili na merodajnem mestu memorandum, v katerem zahtevajo, da se onih 6—8 Častnikov-zarot-nikov, ki se mešajo v državne posle, odstrani iz vojske.
„Štampa" je sicer znana kot senzacionalen list, ali ta vest bi vseeno lahko bila istinita. Istinit je namreč fakt, da so zarotniki ogorčeni na onih 6—8 svojih tovarišev, ki kompromitirajo dogodek od 12. junija 1903. leta in zato bi ne bilo nič Čudnega, da se tej Šestorici — osmerici brezvestnih špekulantov odločno pokaže njibovo pravo mesto, ki je — v kavarnah, a ne v dnevni politiki. Zdi se, da tudi vlada namerava v tem oziru nekaj ukreniti —
in bilo bi potrebno, že zaradi tega, da
se vzpostavijo redni odnofiaji z Anglijo, ki danes vodi v Evropi prvo besedo, pa je za Srbijo potrebno — radi njene balkanske politike — da si pridobi naklonjenost Anglije.
V kratkem bomo videli, kaj je na stvari.
* *
*
Vlada je objavila službeni Commu-nique o resultatu pogajanj finančnega ministra v stvari posojila. Iz tega com-munique-a vidimo, da se pogajanja vršijo z neko mednarodno finančno skupino, v kateri sodelujejo naslednje banke: Stern Brothers v Londonu, Hoye et Comp. v Amsterdamu, Societe Generale v Parizu in Union-Bank na Dunaju. 'Posojilo bo podpisano čez nekaj dni v Bruselju. Posojilo znaša 60,000 000 dinarjev efektivnih, obresti • VaVti amortizacija 50 let. O kurzu posojila communiquć ne govori nič stalnega, samo se trdi, da je povoljne j ši kakor je bil kurs projektiranega posojila prejšnje vlade. — O tem, da li je kurs v istini povoljnejši kakor je bil pri projektiranem posojilu prejšne vlade, mogli bomo soditi potem, ko se ta objavi, a za sedaj nam- ne preostaja drugo, kakor vladnemu commu nique-ju verovati.
Finančni minister g. dr. Milan Markovič* 'odpotuje te dni v Bruselj, da podpiše ugovor o posojilu, ki v kratkem pride pred narodno skupštino, da ga še ona odobri ali zavrže.
Ze v zadnjem pismu sem govoril o letošnjem velikem eksportu poljedelskih produktov iz Srbije in o pomanjkanju železničnih vagonov, da bi se eksportu moglo udovoljiti. Vagonov se do sedaj ni moglo pribaviti, ker jih niti ogrske železnice — od katerih bi se megli izposoditi — nimajo dovolj ii zato imajo srbski eksporterji občutno škodo. Računa se, da je škoda že sedaj dosegla znesek 10 milijonov dinarjev! Cena zlatu je zopet padla za dve pari pri Napoleon dor-ju in se pričakuje, da pade še za kakih pet par. Zato si srbski eksporterji sedaj ničesar bolj ne želijo kakor srebrnega denarja in — vagonov, ker blaga je v izobilju.
„Le Courrier de Sophia" prinaša v poslednji svoji številki pod naslovom „Le commerce etranger de la Bulga-rie" (Zunanja trgovina Bulgarske) interesantne podatke o bulgarskem eks portu in importu. V drugem tromesečjti t. 1. je bilo importiranega blaga na Bolgarsko v vrednosti 20,780 409 levo? (frankov) a eksport je znašal 37 317.^1 levov — torej je bil eksport za 10,537.407 levov večji od importa, a v istem času 1. 1904 je bil eksport sani o za 2,760139 levov večji od importa, ker je prvi znašal 34,440.692. a dru^i 31,672.624 levov.
Ta pojav, da se namreč uvoz zmanjšuje, a izvoz povečuje, se ima razlagati s tem, da se domaČa industrija razvija, kar se zapaža tudi v srbski  zunanji   trgovini.   Zato  se bo
cerkvi za to škofovo politično postojanko, prinesli so vsi darovalci nekaj nad pet goldinarjev. Kdor ve, koliko ljudstva je bilo pri MalenŠkovih pridigah in komur je znano, da so šent-petraki župljani dobri kristjani, ki dajo, kadar vedo, da je potreba, spoznati mora, kakšno navdušenje vlada za škofove zavode med verniki, katerim njihov župnik ne zabičuje, koliko morajo prinesti, da se fara bolj prikupi škofu. Ker rajni Malenšek ni pomagal dosti uspešno zidati škofove trdnjave, se ni prav nič čuditi, če Jeglič ni čutil do njega nobenih gorkih simpatij in mu to ČUVStVO tudi ob Malenškovem mrtvaškem odru ni zginilo. Kar se tiče pretilnega pisma, se je le čuditi, da ga je tako pozno omenil „ Slovenec". Škofje pismo dobil vsaj predpretekli četrtek ali petek dopoldne, a „Slovenec" je šele v ponedeljek vedel 0 njem povedati. Povem Vam, gospod urednik, da gre po klerikalni stranki glas, da je dotično pretilno pismo sfabriciralo „ Slo vence voa uredništvo v nedeljo, ko se je že spekel „ Narodov" poper. Sicer pa „Slovenec" vsled tega na verodostojnosti prav nič ne zgubi — ker nima nič zgubiti. Pa da ste mi zdravi!      R—S.
Na devinski skali
Zgodovinska povest. (Dalje.) Četrti del.
„Velikaši in vitezi — prosim, posvetite svojo pozornost mojim besedam. In če bi kdo v mojih besedah hotel iskati povodov, da bi dvomil o mojem kristjanskem prepričanju, mu kmalu pokažem, na kaj lahko opre svojo ob-obtožbo. Mene ni navdahnil sv Duh. Po moji sodbi je Bog odmeril vsakemu človeku primerno modrost in če je ne porabi po svoji vesti, bo dajal zato odgovor pred večnim sodnikom. Zgolj moja prirojena pamet mi je razsvetila temo, da vidim prihodnjo usodo naših dežela in jaz nikakor ne presegam dopustnih mej, če tu javno obdolžim papeža Inocencija III. in oglejskega pa tijarha Wolfgerja, da hočeta podjarmiti vse Furlansko in Goriško, Kras, Istro in Kranjsko ter nam ugrabiti naše pravice."
Spričo teh neustrašnih besed je med zborovalci zavladalo ne le presenečenje, marveč polastil se jih je pravi strah. Oton Vipavski je spoznal, da bo Juri po tem uvodu težko prišel do tega, da bi se bavil 2 njim in odvalil se mu
je kamen od srca. Grof Majnhard, ki se je doslej smehljal, je postal naenkrat resen in čutil je, da je stvar postala velikega pomena. Navzočni duhovniki so bili razburjeni, vsa družba pa je z največjo pozornostjo sledila dalnjim besedam devinskega vladarja.
„Nikar ne mislite, velikaši in vitezi, da svojih besed nisem premdaril ali da so me prevzela čuvstva. Ne! Ze dve leti opazujem, kako skuša cerkev korak za korakom pridobivati vedno večjih pravic in zmanjšati naše pravice in našo posest. Dve leti sem upal, da se svobodni velikaši, ki mene daleč prekašajo po izkušnjah in po modrosti, upro cerkvenim usurpacijam, a ker se nihče ni ganil, sem si štel v dolžnost, da to jaz storim. Nisem zahteval, naj se skliče splošen shod goriškega, furlanskega, kraškega in istrskega plemstva, kajti dobro sem vedel,
da ga rimska cerkev gotovo prepreči ali pa prepove. Slučajni sestanek velikaše v in vitezov v tem mestu mi je podal priliko, da stopim pred Vas, predno je tiranska cerkev mogla to onemogočiti. Danes stojim pred Vami, plemeniti in mogočni gospodje, ter Vas kličem na obrambo našik sedanjih pra-
vic in na boj za zopetuo pridobitev, nam Že odvzetih pravic. Moja obdolžitev ni neutemeljena, zakaj Bog je hotel, da je prišel v moje roke pisani dokaz, da cerkev res zasleduje tiste namene, ki sem Vam jih povedal."
Pri teh besedah je Juri uprl plam-teČe svoje poglede v Otona Vipavskega tako ostentativno, da so jim sledile oči vseh zborovalcev, kar je spravilo Otona Vipavskega v največjo stisko in Čeprav se je močno trudil, da jo prikrije, se mu to vendar ni posrečilo.
Grof Majnhard je priskočil Otonu Vipavskemu na pomoč. Naglo je zaklical Jurju:
»Nadaljujte, gospod, nadaljujte."
Juri je stopil bližje k svojemu sedežu, da bi mogel nanj upreti roke in je potem nadaljeval svoj govor. Popisal je nekdanje pravice plemstva in pojasnil, kako je cerkev, ki je bila dolga stoletja podrejena državi in posamičnim posestnikom fevdov, zrasla počasi državi čez glavo, se osvobodila vsake odvisnosti, odvzela plemstvu velik del njegovih pravic, ne le tistih, ki so se tikala cerkve same, marveč tudi velik del posvetnih pravic. Cerkev se trudi, da zadobi gospodstvo nad vsemi
ljudmi in da spravi vse pod svoje gospodstvo.
„V tem, ko smo nosili svojo kolo na semenj za cerkev," je nadaljeval Juri, „v tem, ko smo se v prid cerkve vojskovali v sveti deželi, ko smo prelivali pagansko kri, se borili za obrambe cerkvenih privilegijev, v tem je cerkev spletla strahovito vrv, ki jo je vrgla nam vsem okrog vratu. Prej je bil vsakdo podložen svojemu vladarju, in vladarji so bili podložni cesarju. Cerkev pa si je izmislila novo hudodelstvo in prilastila si je pravico, da sama ia ne oziraje se na nas in na cesarja sodi vse. Cerkev nam ni mogla vzeti sodstva v posvetnih stvareh — zato je izumila sodstvo o nebeških stvareh. 5c je Človek pošten, zvest in pravičen, zdai ni več dovolj. Vsak duhovnik se izdaja za božjega pooblaščenca in cerkev si lasti pravico, da sodi vse ljudi po svojih zakonih in jih kaznuje po svoji* biričih, kadar se gre za takoimeaovanr grehe proti Bogu. Versko prepričanje vsakega posameznega Človeka se preiskuje in cerkev dela iz tega prepričanja hudodelstvo in si lasti pravico, da sodi življenje in smrt dotičnikov K rivo verstvo je   sredstvo, s   kateri s
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 259, dne II. novembra 1905
import v balkanske drŽAve vedno zmanjševal, a eksport se bo povečeval. Potrebuo je, da se industrija razvije, ker za sedaj se ona nahaja v Srbiji in Bolgariji komaj v začetka svojega razvoja.
Slučajno sem dobil v roke najnovejšo številko mladoturŠkega lista .Meckveret", ki ga izdaja Ahmed Hira v Parizu na turškem in fraucoskem jeziku in ki ima za svoje geslo napisane besede: ordre et progres (red in napredek). Razen mnogih drugih interesantnih stvari našel sem v listu tudi vest, da se sultan Abdul Hainid silno jezi radi potovanja njegovega vazala kneza Ferdinanda v Pariz in ker se boji, da ne bi postala Francija preveč naklonjena Bolgarski, namerava naročiti v Franciji nekoliko topničak, a obenem poveri popravilo mosta Čez zlati rog v Carigradu, ki veže Galato 8 Stambulom, Francozom, da si oni zaslužijo na ta način (s topničarkami in s popravkom mosta) 14,000.000 frankov. Sultan upa, da mu bodo Francozi potem bolj naklonjeni, ko jim bo dajal zaslužka. Naiven Človek, ta sultan, ki misli, da se naklonjenost da kupiti!
Deželni zbori.
Celovec, 10. novembra. Posl. Riederje predlagal, naj se nedeljski počitek tako spremeni, da Be bode Brnelo v cbčinab, ki bo navedene pod 2 in 4, prodajati blago ob mdeijah od 8. do 12. ure. — D* se spremeni postajališče Bistrica-Pulst v p' p ino pestaj^, se je dovolilo 12 000 K deželnega prispevka. — Potem je bila tajna seja.
Praga, 10. novembra. Takoj v začetku današnje seje je nastal vihar, ktr je vrhovni deželni nu-rš;l odklonil čitanje interpelacij v zadevi kocfi*kacije časopisov, češ, da je v interpelaciji zopet ponovi en kor. fnfeo-vani članek. I it» rpelantje so z .čeli zričatt: »N zbližano: Imamo isti poslovnik, knfcor v državnem zboru, kjer se take interpelacije brez zadržka preč'tajo!« Kcn jervativni in ustavoverni veleposestniki so vložili proti interpelaciji protez Int.-rpelantje so v enomer vpili: »Namestnik ia pol'eija sta masakrirala ubogo češko ljudstvo!« Nernoi pa so kričali: »Sram vas bodi!« Na da bi iigrede obsojali m preklinjali ljudi, ki so okna pobijali in nastopali z revolverji in kamenjem, še zagovArjits jih! Roparska drhal!« Z obeh strani to skočili poi anoi pokonci in prav aa*lo je manjkalo, da se niso dejansko zgrabili. Posredovalcem na češki strani se je končno posrečilo duhove pomiriti i dokazovanjem, da ao jih NeuDci slabo razumeli, ker interpe-laatje nikakor ne mislijo braniti m-trudni« ov temui le svobodo tuk'i
leče ttrksv povečati in rail riti svojo »•svetit moč in s katerim hoče podjarmiti ves svet V aaših deželah jik je le mialo, ki so odrekli cerkvi to pravice. Med njimi sem tudi jaz. Strašno
1 t, kaj se lahko zgodi, Če dobi cerkev te oblast. Cerkev bo obtoževala ljudi ia jih bo sama sodila. Krivoverstvo je ■aoodelstvo, ki nima ne začetka ne kes ca. Če postane krivoverstvo res kadodelatvo, pridejo lahko najnedelž-atjši ljudje v največjo nesrečo. Kdo na ivcta more reči, da nikdar ne greši nc
2 besedo ne z dejanjem proti kakemu strkveiemu nauku. Vsakdo greši ia vsakega bodo spravili lahko v nesreče. Prej je cerkev odpuščala grehe ia trgovci ac ji to morali plačevati z zlatem, posestniki z zemljišči; zdaj ima lailja in zaplenja imetje krivoverstva cidclienik nesrečnikov, kar ji nese šc ▼•š dekUka kakor cdpnščanjc grehov za denar *
Skoro trepetajo no zborovalci povišali devinskega vladarja. Še nikdar aiao zbrani velikaši in vitezi slišali feke pogumnega govora, še nikdar *ko resničnega pojasnila o stremljenjih maike cerkve. Ta in oni, ki se je bil *e cerkvi vdal, je kakor osramočen povesil glavo in gledal v tla. Drugi so *i namigovali in se zadovoljno, skoro ▼eselo spogledovali. Vsi zasebni inte-nii se stopili v ozadje in skoro vsi aborcvalci so bili enih misli v tej vsem akapmi stvari. (Dajje prih.)
Line, 10 novembra. Šzof dr. Doppelbauerje predlagal, naj se zavrže sklep ItnŠkege mestnega ovefca, ki uvede v šole mesto katoliške molitve mednarodno molitvico, ter na) vesj do odločitve v deželnem šal-ckem cvetu ostane vse pri atareno.
Dunaj, 10. novembra. Posl. dr. Gessmann je denunciral delavce državnih podjetij, ki ao ae udeležili demonstracij v prilog volilni reformi pred parlamentom.
Z a d e r, 10. novembra. V včeraj Anji seji je bilo vloženih 13 interpelacij, med njimi je bila interpelacija posl. dr. D u 1 i b i ć a saradi ustanovitve realne gimnasije v Šibeniku in interpelacija posl. dr. Treaie-Pa-v i č i ć a zaradi priznavanja in spoštovanja hrvaškega jezika pri poštnih ravnateljstvih. — Potem je v( dja namestniŠtva dvorni svetnik N a r -d e 11 i odgovarjal na razna vprašanja in interpelacije. Rešilo ce je več prošenj. Nemško pisana prošnja katoliškega društva ae je odklonila. Deželnemu odboru se je naročilo, naj pouči vprašanje, kako bi bilo knincki muzej spremeniti v deželni muzej. — Potem se je navršila generalna debata o regulaciji učiteljskih plač. Dobata je bila zelo živahna ter so govorili P r o d a n , B t a n k i n i, Kvekie, V u k o v i ć itd. Jutri se začne podrobna razprava o tem zakonskem načrtu.
Obstrukcja železničarjev.
Dunaj, 10 novembra. Pasivna rezistenoa se naglo širi tudi po premah severne in južne železoice. Na aprovizacijo Dunaja vpliva že sedaj resistenca zelo občutno. Cene Živilom rapidno naraščajo. Uradniki zapadne železnice se nočejo pridružiti obstrukoiji.
Ljubno, 10 novembra. Posle d ce pasivne resistenoe so že zelo občutne. Vlaki imajo po tri ure zamude, a Železnica noče prevzeti jamstva, da se kako narečeno i I g j pravočasno dostavi, kar je posebno občutno za gostilničarje. S cer pa ob-strukeija najbolj utruja uslužbence same, ki nimajo skoraj nič od ».era za počitek.
Praga, 10. novembra. Češki klub je odposlal ovoje zaupnike k vladi protestirat pri obstrukoiji Železničarjev, ker grosi vnled tega posebno meatu Pragi neznonna draginja.
Dunaj, 10 novembra. Tovorni promet na Frane Jož-fovi železnici med Dunajem in Prago je vstavljen.
Vladna izjava o bolgarski politiki.
Sofija, 10 novembra. V včerajšnji neji nobranja je injavil mini s ter nc trenjih nadev, da je vladna poht ka glede Maeedonije dobro preudarjena in sposobna, vplivati ugodno narešitev macedon-okegavprašanje. Vojnoobo-roževanje je potrebno a onirom na politični položaj Bolgarske kot veleaile m Balkanu in a oniromna bolgarnke načrte na bodočnost po reiitvi maoedon-akega vpraianja. Knezovi obiski na evropskih dvorih ao imeli namen, a osebnim knezovim vplivom na evropske državnike nboljiati položaj Macedoncev. S p o -razumljenja zOrško neba nikdar mogoče doneči.
Položaj na Ruskem.
Vojaštvo vojne mornarice ce je epunUlo ter etrahaje celo načeto a grosodejetvi. Uporniki co najprej predložili povelj ništvu ovoje zahteve pismeno ter med drugim nahtevali aniianje aktivne nlužbe od 7 na 6 let, meaeino plačo 10 rubljev, zbolj ianje hrane in obleke itd. Ker eo ne jim prošnje odklenile, navalili ao na atanovanji častnikov ter jih ropali. Pobili a o 1 0 č a s t n i k o v , ostali častniki ao zbežali preoblečeni civilno. Pontarji ao ae polaatili orožarne ter razdelili orožje med delavce. Mesto je popolnoma I v rokah panterjev. Mesto gori
na več krajih. Baje je skoraj pol mesta že uničenega. Petnajst ulic a najlepšimi trgovinami je raa-djanih. Ista usoda je aadela tudi klub iN a val« i dragoeeno knjižnico vred. Meščanibeže v trumah i a m e a t a. Na pomike je tak naval, de ae ponuja po 1000 rubljev ne pre-von, ki velja nicer le dva rablja. Bati ae je, da požar doseže araenal, kjer je shranjenih mnogo rai a t r e 1 i v. V tem slučaju je tudi nevarnost ae Peterhof, odkoder je baje le voled tega otrahu odšel car. Iz Petrograđa došle ulene co puntarji sprejeli a bajoneti, kmalu pa ao preetopili u 1 a n i k punta r j e m. Uporniki imajo v rokah tudi več vojnih ledij, o kateri o bombardirajo utrdbe in ne bregu a -stavljene kozake Neke uporna led j* je streljala tudi na rasne trgovin e k e ladje. — Preko Pariza se po roče, de eo ce gorde in dragonoi -v Peterhciu tudi pridružili panterjem. Vneh upornikov je baje 25.000.
Boji v Odesi.
V mestu še vedno vlada anarhija. Občinski svet je brsojavil grr f a Vitteju: »Ako se ne izdajo ener gične odredbe, ne bo mogoče rešiti mesta pred popolnim uničenjem « Nad 40000 rodbin je brez živil. Brzojavni urad so revo u aijc nar j i razstrelili z dinamitom. — Inozemk konsuli ao sklenili, da ponovejo šta-eijske ladje iz Carigrada, ki odpeljejo inozemoe iz Odese, ako se nem n ne polt žejo. — Gubernator poziva mtščane za priče, ki so videli, kafco so policijski uradniki zakrivili uit d izgredi hudodelstva s izgred m ki vred.
Avtonomija za Ruako-Poljjako ?
V petrogradakih višjih krogih oe zatrjuje, da  se  izda  v najkrajšem eaeu na Poljsko ista avtonomija, ka kor jo je dobila Finska.
Splošni etrajk v Varšavi ae nadaljuje.
Shod železničarjev, ki ne ga je udeležilo nad 10000 oseb, je oklenil, štrajk nadaljevati toliko časa, da se prekliče vojno stanje v Variaviter ae do? oli neomejena politična amnestija. Doaedaj je bilo izpuščenih 1500 političnih kazneneev. Ofioijalno poročilo a puntu v Kronatadtii.
Peterburška brzojavna agentura poroča: »V inozemstvu razširjene veati o nemirih v Kronstidta ao zelo pretirane. Požari v mestu ao poga ženi; po ulicah patrulirajo oddelki peščev, topničarjev in koaakov. N e -miri ae ne ponavljajo. Pun', ki ara je drhal vprtnorila, ae je energično ud uši 1.«
Manifest črnogorskega kneza Nikole.
Včeraj nam došli »Glas Crno gor ca« pri občuje na uvodnem mestu tale manifest knena N kole: Dragi moji Crnogorci! Kdor ae hoče smatrati kot član proo vetij enega človeštvu, mora tudi biti svoboden državljan. Tega mnenja je tudi vaš otari knen in goopoder, ki ae j»- o temi čuvotvi rodil, raotel in osivel. Kaj je ogrevalo prai mojih in vaših prednikov? Kaj je omogočilo peščici goreev, da ao na višinah avoje junaške domovine ohranili evojo »lato evobodo ter od tod vlivali v crce v robake verige uklonjenih bratov na Balkana doba odločnooti in krepont nadet Ljabeaen do avobode in ni Čeoar drugega. Te ljabeaen je nai aakled in naea živdtvorna moč; ne njo amo ponoćni, ae njo živimo; če bi jo pa izgubili, bili bi mrtvi i o legli bi v gomila Ali ni tako, junaki moji?
Svobodo, dah aloge in brez primerna pokornoot vaš h dedov napram mojim, je to krino državico okrepila in jo proslavila, da je danes ljubljene in, hvala Đ gu, tudi ugledao in uvažavane pri jak h in eilnih narodih. A de ae ne eamo obdržimo na tej višini, nego da ae le više dvignemo, moramo adrožiti vao našo moralno in fizično ailo in  moč v
blagor domovine. To zibteva od n-s dolžnost in duh naš** dobe. Na d n ov. Nikole s> »berite, junaki moi\ saotopaoi po »vr jih poelano'h. ki oi jih boate izvolili po odredbah moje vlade, okoli mene, da bodemo skupno raspravljali, raziskavah in ukrepali o tem, kar bi bilo najbolje sa naš > domovino in zo njen svobodni razvoj.
Nabavil sem vam orožja v izobilja: mečev, topov in streljiva — in ga vam dal v roke, ker vidim in vem, da boste to orožje, kakor do zdaj, tudi v bodoče umeli primerno rabiti, ako bo to zahtevala čast in varnost domovine.
Toda njej je treba Še diugega orožja, zato sem i se v Času svojega 451etnega trudapolaega vladanja trudil, da vzgojim domovini sinove, katerim bi mogel z zaupanjem poveriti še to drago orožje za napredek mile mi Črne gore. Napočil je čas, sinovi moji, da va.-t seznanim i njim ter vas oborožim po razmerju naših odnošajev in našega kulturnega razvitka. Zberite se torej na dan sv. Nikole okrog mene, da vas seznanim s svojo vlado, da se v srečnem dogovoru i njo in pred menoj posvetujete in da skupno doženemo, kaj bi bilo najboljše za pravi in zdravi raz-vitek naše očetnjave. V to svrho se bodemo ravnali po zgledih prosvetljenih in od nas naprednejših narodov in kar se bode tam na podlagi skušenj pokazalo, da je boljše v njihovem političnem življenju, kakor v našem patrijarhalnem režimn, bodemo polagoma skušali prila goditi našim razmeram. Razradoščen vsled tega in poln trajne žarke ljubezni do vas in svoje države, hočem, da vam iz popolnoma svobodne roke darujem gotove pravice v svrho sodelovanja v narodoih zadevah in pri državni npravi.
Prvi pot moja radodarnost ne bo zelo velika, a tudi ne manjša, kakor ste jo pričakovali. Prepričan sem, da vi vsi mislite kakor jaz, da naj v svobodni zemlji živimo svobodno državljansko Življenje in da je nam treba naš zdravi in junaški dom najskrbneje varovati nepremišljenih skokov in nevarnih pojmov, ker bodemo samo v tem slučaju silni in močni . . . Dano v naši prestolnici Cetinju, oktobra enaintridesetega v leta od Kristovega rojstva tisoč devetsto petem in vladanja našega Šestinštiridesetem. Nikola.
Dopisi
Iz Šmartno pri Litiji. „Laži-1 juboverna- zlobnemu dopisnika toliko v odgovor: Kdor je sam v nasprotju z vsemi desetimi božjimi zapovedmi, najbolj pa s Četrto, ker s svojo materjo po zverinsko ravna, in je raz n tega še zapopaden v vseh poglavitnih grehih, najbolj pa v pijanosti in požrešnoiti, tak naj ne sodi po slojih lastnih ma-rogah poštenih Šmarčanov. Klančar in Dolinšek sta bila pač njegova bratca. Prvi je bil ves čaa naročnik „Domoljuba* in kuhinjski maček neke gostilne,
v kateri se čita samo .Slovenec11 ia „Domoljub". Dragi je bil demokrat in zastopnik pivovarne „Ljudske posojilnice", kateri je na čela dr. ŠmterSič, in kot tak je prijatelj in zaveznik klerikalcev — podajte si torej roke ! — Zakaj pa molčite o nekem svojem somišljeniku, ki je lahkomiselno napravil na tisoče dolga, a ima to prednost, da je sin bivšega cerkvenega ključarja. Je li takemu vse dovoljeno ? Glede učitelja Pleskoviča vam povemo, da vsak izobražen človek visoko Čisla njegov značaj ker je vzvišen visoko nad vami. Če polijete še toliko svoje gnojnice naaj, ga pred izobraženim svetom ne egrdite. Vi in vaša tolpa backov naj pa sodi o njem kakor hoče. Poudarjamo Šc enkrat: mi, smo ponosni nanj, Bog dej le še kaj takih učiteljev v Šmartno; Radi romanja naših deklet v Rim vam povemo da če gredo, pa pokažejo pred s vetom, da ljubijo in vzgajajo s svetim Čavstvom ljubezni svoja deteta, a vaše Marijine device, ha, ha, a la črni vrb, Leskovee, in naše domaČe šmartinske! Znano je, kako delajo ljubice Žegnanih fantov s „štruco". Gredo pač v Rim, med potjo pa jo spravijo v kako klet (Črni vrh) ali v dimnik (Leskovec), nekoliko milejše je bilo v Srnartnem. Babica je nbogega črvička položila v ročno košarico ter kot maslo in jajca odnesla proti kolodvoru h krsto. Sedanji „božji" namestniki ne kradejo časti le svojim bližnjim, ampak tudi Bogu. Saj je vendar Bog vzor svete ljubezni, miru in usmiljenja, njegov sin je učil prekrasni nauk: »Ljubite se med seboj !■ Sedanji
nbožji" namestniki pa le nete sovraštvo ! in prepir med farani, kjer le morejo. 1 Pa Še nekaj. Kaj je z orglami in drago i cerkveno opravo, gospod dekan? Pra- j
vi jo,  da je „lagercins" na hotiškem
kolodvora zelo visok. In kaj pa deske za zimski čas po cerkvenih tleb ? Ali se v. m farani nič ne smilijo V No, pa da imate le vi zakurjeno zakristijo, kaj vas briga potem ljudstvo! Svetujemo vam, poiščite denar tam, kamor ste ga djali, glede poštenosti pa pometajte pred svojim pragom! Končno u j še povemo dopisnika, da se liberalni stebri Še ne bodo po njegovi želji podrli, ker so vedno močnejši, akoravno je teža velika
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. novembra.
—   ŠKof   in klertltejlna
Stranka« Pri razpravi o volilni reformi v deželnem zboru so klerifcelej nnpsli vse moči, da bi škofa Jegliča rešili voake odgovor« nornosti aa početje klerikalne etranke. Vstajali oo klerikalni gov miki drug ia drugim in nntrjevali, da nima škof v politiki nič govoriti indagatudi nihče nič ne vproše. Vatel je dr. Krek in zatrjeval, da škof v političnih stvareh nima nobene beoede; vstal je dekan Ar k o in pojosoil, da duhovnik pač vpraša štefa, če sme kandidirati v državni ali v deželni zbor, drugače pa da se v političnih rečeh čisto nič ne ozira na škofa; in vstal je končno dr. Su-steršič in deklamira', da se pač klanja škofa v oerkvenih rečeh, v političnih rečeh pa da se prnv nič ne meni nanj in bi se mu naravnost uprl, če bi škof hotel nanj kaj vplivati. Občudujemo predrznost, s katero so klerikalni govorniki pri ti prilikibili resnici v obraz. Kar si povedali dr. Krek, Arko in dr. Šjsterš'Č, to je direktna in očitna lož; ti govorniki ao vedoma in očitno lagali, zakaj po oerkvenih postavah, ki so bile svoj čas v členkih sRtmKii klerikalizem in še to in ono« natančno pojasnjene, ima škf dolžnost, da vodi politiko svoje strank e in bil bi po teh cerkvenih postavah ia« nikarn škcf, če bi tega ne delal Klerikalni govorniki morejo imeti po-eebne namene, ko predstavljao škofe kot politično ničlo, kot škofa, ki oe za politiko nič ne meni, in teh namenov ni teiko uganiti. Odpor proti škofu Jegliču raste od dne do dne in javne nevolja ae a elementarno silo obrača protižkofu. Do'go je škof to preziral, oli naposled je la snčel u videvati, do nna postati nemogoč. In anto bi rad na skrivnem mešal politične karte, pred javnootjo pa veljal na nedolžno jagnje, ki ae nič ne vtika v politiko. Potrebno je to tembolj, ker je dr Šaoteršilu ušlo priznanje, de tudi na visokih mestih pripisujejo škofu vso krivdo aa razmere na Kranjskem in so prepričani, da vod i škof vao klerikalno politiko. To je prepričanje, ki sna škofu enkrat pomagati v Pleterje in to je drogi vzrok, zakoj oo klerikalci osmešili ikofo, predstavljajoč ga kot brez-vplivno bitje, ki ae ne vtika v poli ti ko in kateremu se ne pokorava niti atranka kranjske duhovščine. Ali ta poskus klerikalnih govornikov oe je izjalovil, kojti Ikofova dejanja pričajo, da je ravno nasprotje tegn res, ksr ao trdili Krek, Arko in Š. steršič. Zoono je, kako je škof ■ ovoji uredni leotnooti poseg* v volilni boj. Iadel je klerikalcem v prid paotiroko pismo, ukazal raapoataviti v ta namen Noj-avetejie, odredil poaebne molitve v ta namen in sam po cerkvah a g i t i r a 1 aa klerikalno otrenko. Sroj ieo je povodom občinskih volitev v Ljubljani pioal šentjakobskemu župniku, gonp. kanoniku Rozma u in umrlemu šentpetrskemu župniku, g. Molenšku pioma, v katerih jih je rotil, do naj napno vao aile na boj noper napredno otrenko. Sustrršii nam je previl v deželnem zboru, da ima klerikalna ntranka avoje vodstvo. Zakaj pa to vodstvo ne vodi volitev in nekoj ni to vodotvo pisalo gg. Rozmanu in Malenšku Sicer pa kaj bi izgubljali besede, naj imamo v rokah pismen dokaa, daje vse to, kar ao glede žkcfe povedali Arko,
Krek in ŠusterŠič, le umi »f «rbarija«. Lete 1901. eo bile na Kranjskem eploine deželnosborske volitve. 9kcf je takrat poslal »upniku Beroetu v Bo i tanj naslednji ferman:
Velečastiti gospod!
Dobro veste, da ete dolžni Bvojegaškofaposlušativvseh iiđsTtb, katere ao v ožji ali daljnji i▼ e■ i s verskim in eer kreni m življenjem. Som epa dajo vprašanja eerkveno-poli-tična in družabna. O teh imate rasnih rastresenih navodil v listih vernikom in duhovnikom. Ia njih morete točno spomati, katero gibanje v naši škofiji odobravam kot škof in katero moram obsojati. Tudi ste natančno brali, kaj priporočam vernikom glede volitev. Škofijski list, ki bo te dni isšel, prinese zopet navodil za duhovne in vernike. Od Vas želim, pa tudi odločno hočem in pričakujem, da boste pri s e d a j š n j i h volitvah delali po mojem navodilu. Nasprotovanja javnega ali tudi skrivnega absolutno ne trpim in ne do pustim. Sami spoznate, da se ne sme delati protivno navodilom danim vernikom v pastir skih listih škcf)vih: Kako pohujšanje, ko bi župnik postopal proti slovesno izraženi volji škofa svojega!
V trdni nadi, da se boste po tem ravnali Vam želim blagoslov iz nebes vdani
-f Anton Bonaventure, škof.
Na Goričanah, 14 avg. 1901.
To pismo je sijajen dokaz, da bo Arko, Krek in S jsteršič v deželnem zboru vedoma l»g*li, tu je dokaz, da je Škot duša in vodja kle rikalne stranke in da so se klerikalci zaman trudili, ko so hoteli prevariti javnost in visokim krogom nasuti peska v oči, predstavljajoč škofa kot človeka, ki se nič ne vtika v politiko in tudi nič govoriti nima.
— Dr. Šustersifc — Jugoslovan in „veliki Hrvat" ali naša klerikalna stranka v objemu s frankovci. Frankova »Čista« stranka prava je imela v četrtek svojo glavno skupščino v Z *-grebu. Znano je, kako stališče za* viema ta stranka napram jugoslovanskemu vprašanju, ki ga popolnoma negira trdeč, da eksistira na slovanskem jugu sgrlj hrvatsko vprašanje. Z?e8ta temu načelu ne priznava niti eksistenoe^Srbov, niti Slovencev, ki smo ia njo samo — »planinski Hrvati«. Politična zavednost hrvatskega naroda je v zadnjem času toliko napredovala, da je stranka, zastopajoča tako nemoderne in reakcionarne nazore, popolnoma irgu-bila tla na Hrvatskem. Ztupsnje doma je izgubila; ker si s svojo lastno močjo ne upa več pridobiti nazaj starega ugleda in prejšnje veljave, Bi je poiskala tuje pomoči ter atopila v službo »Gfossorterreioha« in Dunaja v borbi proti Odrski. S tem svojim korakom pa je izgubila na Hrvatskem še tisto mrvico veljave, ki jo je doslej uživala. Kakor rečeno, je imela ta stranke v četrtek v Zagrebu svojo Bkupščino. Na tej skupščini je prebral dr. Frank, kakor čitamo v »Hrv. Pravu«, tudi brzojavni pozdrav »predsednika slo venske katoliške stranke (lr. SaBteršiča), ki ima za seboj ogromen del slovenskega naroda, v katerem pozdravu ae izreka za zedinenje hrvat akib in slovenskih zemelj na temelju hrvatskega državnega prava«. — S tem pozdravom je torej oficijelno proglašena zveza med našimi klerikalci in Frankovo »čisto« stranko prava. Mi nimamo nič proti tej zvezi, nam je celo prav, da se je klerikalna stranka postavila v nasprotje z ogromno večino hrvatskega razumništva, saj je to dokaz, de je slovenska klerikalna stranka samo ponižna služabnica Dunaja in dunajskim krogom pokornega Rima. Interesantno na tej stvari je to, da je dr. Šusteršič poslal gori navedeni brsojav, v katerem se izreka za politiko čiste stranke prava, šest dni kasneje, ko je v de žel nem zboru kranjskem na
glašal, naj bi ae Slovenci združili »na temelja jugoslovanskega programa«. — Nam s - zdi, da učeni dr. Šusteršič nima p jma niti o jugoslovanskem programu, niti o programa b r v atake čist e at ra nk e prava! AH ne ve, da program hrvatske či ste stranke prava, aa katerega ae je sedaj izreke), izključuje jugoslovanski program, aa katerega se* je ogreval S t m. v dež. zboru kranjskem?! Ali ae Šusteršič ne aa-v' da, da ae je a svojim brzojavom, v katerem ae je izrekel aa politiko čste stranke prava, postavil na ata lisce, da Slovenei in Srbi ne eksistirajo na slovanskem jugu?! O ta klerikalna konfuinost in nevednost! —
— „Slovenec11 je včeraj prav i sramno napadel trnovskega župnika, g. Vrhovnika, dolžeč g?, da n*s je on informiral o dogodkih pri predstavljenju ljubljanskih duhovnikov pri dež. predsedniku Scbwarzu. Lampe bi rad utajil dotične dogodke, pa se prav ne upa. Ker obsega »Slovenčeva« notica žaljenje na časti, svetujemo gosp. župniku Vrhovniku, naj »Slovenca« toži in naj navede kot priče vse člane našega uredništva, ki bodo pod prisego potrdili, da je »Slovenec« lagal, ko je trdil, da je g. župnik Vrhovnik kaj sporočil bodisi v tej bodisi v kaki drugi stvari. Mi imamo že svoje zveze tudi z duhov-skimi krogi in izvemo dovolj, kajti •Slov.« je v veliki zmoti, če misli, da so vsi duhovniki na njegovi strani. B 'je se pač škofa ali so pri s ljeni, se zatajevati, toda b srcem niso vsi v »Siovenčevem« taboru. Za v^led, kaj vse iziemo, povemo samo t>-le: Gospod prost Kula vio stoji < fioialno popolnoma na škofovi strani, nerfioialno pa obsoja škofa in ae je proti nekemu duhovniku izrazil, da ga »Narod« še vse premalo podaje in da bi bilo za celo skotijo dobro delo, če bi se »Narodu« posrečilo strmoglaviti škofa. Taci h in še drugih stvari izvemo dovolj, pa ne od gosp. župnika Vrhovnika, ker jih ta sam ne ve. Značilno pa je, da duhovaki »S'ove-neo« sramoti duhovnika in ga izpostavlja javnemu zaničevenju, dasi nima niti sence dokaza proti njemu, dasi se ta duhovnik ni še v nobe nem oziru niti najmanje pregrešil. »Slovenec« sovraži župnika g. Vrhovnika, ker je častivreden, pošten, rodoljuben duhovnik in se po tem tako razlikuje od »S oven-čevih« duhovnikov, da mora vsakdo spoznati ta rasleČek.
— Kolibo je v/ Ljubljani far? To vprašanje je z* L ubljan-Čana naravnost smešno, zakaj vsak ve, koliko je v Ljubljani fara. Ujema je samo Škof Jeglič. Sicer je že toliko časa škof v Ljubljani, da ga je cela dežela že do grla sita, eli koliko je v Ljubljani fara, tega ni vedel do zadnjega časa. Ievedel je td šele na dan, ko se je ljubljanska duhovščine predstavile deželnemu predsedniku Schvvarsu. Pri ti pri l ki je deželni predsednik vprašal škofa, koliko je v Ljubljani far. Štof je odgovoril: štiri. Tu pa se je oglasil rajnki župnik Malenšek, ki je stal poleg škofa in je saklioal: Saj ni res; Ljubljena ime pet ž u p -n i j. Škof je čutil, de je grozovito blamiran. Kar zobje bo mu šklefctali in metal je na Malenška tako srdite poglede, kakor bi ga hotel raztrgati na kosce. Gotovo bi se bil škof Mi-lenšku tudi maščeval, de ni vmes posegla smrt.
— Deželni predsednik Schwarz je v svojem odgovoru ne interpelacijo zastran dogodkov v Sori opravičeval okrajnega glavarja Grona tudi s tem, češ, da mu more biti kot predstojniku okrajnega šolskega sveta vstop v šolo vedno prost. To je navadna zvijača. Hola ni imela s to zadevo nič opraviti. Gron niti vedel ni, da je poslopje, v katero je silil a orožniki, šola; mislil je, daježup nišče, in šele med bojem je izvedel, da je v zmoti in da je dotično poslopje šola. Dož.
predeednik je trdil v a volem odgovora, da je šel Gron samo aaradi mira in reda v Saro. Mira in reda ni nihle kalil, dokler ni priiel Gron a orožniki. L udje ao voa, v katerem |e eedel inkvizitor Šolnik, lepo in spodobno obrnili in ga poalali naaaj iu vse je bilo v najlepšem reda. Sieer pa je Gron osebno interveniral tudi pri iaročitvi oerkvenih knjig in apisov, pri čemer že celo ni imel ničecar opreviti.
— Predrznost „frkof ciega li«ta" o aferi Brce« Gospodje v uredništvu „Slovenca- so nagrmadili na župnika Brceta cele gore neresnice. Vse te klerikalne lamparije pobijajo same sebe. Nekatere točke že danes označujemo: Brce je suspendiran — v resnici Brce ni suspendiran, temveč pravi, po škofu nastavljeni župnik v H o stan ju. Brcetu je škof delil dobrote — v resnici je škof Brceta preganjal in konec tema pregaujaaja je napravil 30. oktobra, ko je tekla kri. Brce ni bil fcanonično inštaliran — v resnici je izvršil inštalacijo župnika Brceta za Soro sam Anton Bonaven-tura Jeglič in je moral Brce plačati dotično takso. Župnik Brce ni imel v redu cerkvenih računov — v resnici ni mogel v nekaterih urah napraviti obširnih cerkvenih računov. Natančnejše pojasnilo še pride o tem. Cerkvena oblast ni vedela, da bode prišla politična gospoda — v resnici je vedel ves kapitelj s Škofom vred, da pride Cron z orožniki. Kanonik Sušnik je popolnoma dobro vedel, da bode v Sori klanje, a se ni ustrašil kot katoliški duhovnik svojih korakov. Zakaj ni storil svoje dolžnosti Že pri žnpniku lliersehetu, ki ni bil Ljubljančan ali Kranjec, a je pod školovanjem Jegliča bil Župnik v Sori. Zakaj je sv. duh Šele pred enim letom razsvetlil Škofa, da je spoznal, da ne more biti Brce župnik v Hori. „Slovenčevi" zavijači naj vedo, da bodeuio se v drugačni obliki postavili v pravo luč Škofovo postopanje ia brezmejno hudobnost klerikalne stranke.
— Župniaa Brceta bi rad Nkof popolnoma uničil. Zato mu je preteklo soboto 4. t m. prepovedal maševati v sorski župniji, kakor tudi v drugih sosednih župnijah. Pov-sodi drugod ima g. Brce pravico maševati in je v resnici še vedno aktiven Župnik, seveda po Škofovi naredbi, v Boštanjn. „Slovenec" se je lagal, da je Brce pri g. Župniku Vrhovniku v Trnovem. PaČ je šel g. Brce obiskat svojega tovariša, ne pa Stalno k njemu. „Slovenec" ima zopet neki namen pri tem, tudi g. Vrhovnika hoče začeti podajati. Oh ti hinavsko glasilo škofovo! Kakor Čujemo, bode jutri v nedeljo župnik Brce maševal v trnovski cerkvi ob 8. uri. „Slovenec« bode pa seveda še dalje pisal o suspendiranem Brcetu. To je krasna katoliška navada, vredna cele klerikalne bande okrog „Slovenca".
— Orožniki, ki bo sodelovali pri od stavljenju Župnike Bereete, so ovadili kakih 40 oseb, da bo na ta ali oni način udeleženi pri dogodkih tistega dne. Kdor je Bereetov prijatelj, mora biti pripravljen, da ga orožniki ovadijo. Ali je to le slučaj, da so orožniki zdaj naknadno ovadili ravno tiste ljudi, ki bi mogli pričati proti orožnikom. Ali ae hočejo na te način orožniki isnebitine-varnih prič?
— Oaa. Zopet smo storili korak naprej; dobili smo bnmorističen list „Osa", Čigar prva številka je danes priložena našemu listu in jo dobe zastonj naročniki in kopova t ci „ S lov. Naroda". „Osau bo tednik. Doslej so vsi slovenski humoristični listi izbajali ali po enkrat ali k večjemu po dvakrat na mesec. „Osa" pa bo izhajala vsak teden. Samo humorističen list, ki izhaja vsak teden, more biti aktualen. Kakor je spoznati iz prve številke, se je posrečilo pridobiti za sodelovanje umetnike, ki so popolnoma kos svoji nalogi. »Osa- bo prinašala v vsaki številki same izvirne umetniško izdelane slike in bo uredništvo, ki jc v rokah odličnega pisatel,a in humorista, posvečevalo ilustracijam največjo skrb in največjo pozornost. V vsaki   Številki  „Oseu   bo ena celo-
stranska podoba iu več manjših ali namesto teh še ena velika. „Narodna tiskarna" se ni ustrašila ogromnih žrtev, ki jih povzroče ilustracije. Kdor je količkaj poučea, kaj veljajo samo klišeji, tisti bo lahko izračunal, koliko stroškov povzroči novi list. Dober, krasne ilustriran hamorističen list B politično in satirično tendenco je bil ie davne potreben, in zato trdno upamo, da ae bo napredno občinstvo zavzelo za »Oso" in jo izdatno podpiralo. Z ilustracijami, kakor jib bo prinašala, „Osa*, bi se lahko ponašal vsak svetovni humoristični list. „Osi" so obljubili svoje sodelovanje tudi odlični pisatelji, in kakor se vidi, so eni že izpolnili svojo obljubo. Taka pesem, kakor je „Škof in muza", bi delala Čast tudi „Simplicissimusu" ali „Jugend". Pre skrbljeno je v vsakem ozira, da bo „Osa" imeniten list, da bo prekosil vse podobne liste, kar smo jih imeli in jih Še imamo ter da bo tak, da bomo lahko nanj ponosni. Spričo ogromnih stroškov je pa treba, da občinstvo „Osou izdatno podpira z naroČbo. Cena je jako nizka. 10 kron na leto za list, ki izhaja vsak teden z umetniškimi ilustracijami — to je prava bagatela. Posamična številka velja 20 vinarjev. Upravništvo prosi, naj se naročnina čimprej pošlje, da se bo vedelo ravnati. Posamične številke „Oseu se bodo prodajale po vseh tistih trafikah, kjer se prodaja „Slov. Narod- kakor rečeno, dobe današnjo številko „Ose" brezplačno vsi naročniki in odjemalci „Sloveoskega Naroda".
— Blamaža. „Slovenec" in „Domoljub" sta krato napadala učitelja Silvestra v Črnem vrhu nad Idrijo. Deželni Šolski svet v Ljubljani se je oziral na te anonimne ovadbe ter poizvedoval o zadevi celo po orožnikih. Te dni pa se je preganjanje zaključilo in učitelju Silvestru se je naznanilo, da so poizvedbe dognale, da so napadi „Slovenca" in „Domoljuba" popolnoma neosnovani. Ali bosta zdaj ta dva katoliška poštenjaka tudi to povedala svojim bralcem ter tako vrnila čast po nedolžnem obrekovanemu? Vsekakor pa naj bo ta slučaj, ki ni osamljen, dež. Šolskemu svetu za zgled, koliko je treba verjeti klerikalnim klevetnikom, kadar kradejo čast in poštenje kakemu učitelju, ki slučajno noče biti njihov podrepnik 1
— Iz učiteljskih krogov. Gotovo je vse učiteljstvo z velikim zadovoljstvom sprejelo sklep deželnega zbora glede regulacije svojih plač. — Naravnost osupnil pa je ucitelje-samce predlog dr. SusterŠiča, da naj se dajo doklade*le oženjenim. Zakaj ta ločitev? Eaake dolžnosti, enake pravice ! Naj se da vsem ali pa nikomur, ker s tem se strinjajo vsi učitelji, kakor so že večkrat izjavili. Pa tudi v nobenem stanu ni te razlike; naj torej zopet učiteljstvo tudi v tem prvaČi? Učitelji-samci že s tem koristijo deželi, da po njihovi smrti ni treba nikomur pokojnine, oziroma vzgojnine dajati, sedaj naj bodo pa še tu prikrajšani! Umesten je torej povsem predlog poslanca g. Hribarja, da se dajo doklade vsemu učiteljstvu brez izjeme, ker smo vsi potrebni.
— Opomin na visoko deželno zbornico. Bog zna bodo li sedaj, ko je nada, da se bodo kranjskemu učiteljstvu plače zboljšale, dobil kdo izmed p. n. gg. poslancev in se spominjal tudi nalo število upokojenih učiteljev, ki so ves Čas svojega življenja v pravem pomenu besede — stradali in prestali toliko, zlasti za Časa konkordatne šole, da nihče ne veruje, kdor ni sam izkusil. Privoščite nam saj zadnje dni življenja, da nam zasveti milejše solnce. Koliko imamo po krivdi zloglasnega ZavaŠnika provizoriČnih službenih let, ki nam niso šteta v pokojnino ! Penzijonisti.
Prijet slepar. <> pobeglem kridatorja Zoret a, ljubljenca ljubljanskega škofa in ženinu Škofove sorodnice, izvedeli smo sledeče podrobnosti: Zore je napravil krido na Jesenicah začetkoma tega meseca in je ta novica ljubljanske trgovce posebno hudo razburila, ko so izvedeli, da je Zore predvečer konkurza proslavil s šampanjcem. Potem je izginil, zapustivši izpraznjeno blagajno in polno dolgov. Iskala ga je policija toda sledu ni bilo, šele v sredo se je govorilo, da
se Zore sprehaja po avstrijski Rivieri in da so ga tudi videli na Reki. Ker se je tam pripravljal veliki amerikanski parnik „Slavonija" na odhod, ni bile težko uganiti, da se znabiti tudi kri-datar Zore poda na pot čez veliko lužo. Policija aa Reki je dobila brzojavai zalog, da ga zasači. Iskala ga je celo aoč po vseh gostilnah ia drugih mičaik lokalih, toda najti ga ni bilo več. V četrtek zjutraj podal se je policijski detektiv na parnik „Slavonija" ia aašel Zoreta ravno pri zajtrka v elegaataea salona drugega razreda. Privedli so ga na evropska tla nazaj v zapor. Preiskali so mu žepe in našli še lepo vso tico denarja. Zore je sicer zatrjeval, da mu je le še ta denar preostal, sami se pa, da ga ima še dragod. V pri zadetih trgovskih krogih se govori, da bodo prišle še jako zanimive stvari na dan, in zatrjuje se, da bodo v tem sle čaju ljubljanski trgovci združeno po stopali, da ustavijo temeljito sedanjo konkarzuo epidemijo na Kranjskem.
— Učiteljska veat. Gd* Frančiške Sedej, pomožna □ "oteljioa na strokovni šoli za čip-karstro v Idriji je imenovana za pravo učiteljico na tem zavodu
— Pretep v cerkvi ia drugo. Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: 0 našem župniku Kocijančiču Vam zmerom kaj novega iz lepega povemo, kar dokazuje, da vsi duhovski žegni ne izbijejo iz človeka njegovih strasti, katerim je podvržen. Tndi danes Vam hočemo pokazati lep Čin, ki je vreden katoliškega duhovnika — Preteklo nedeljo je naš cerkovnik, oziroma organist nekaj zaležal, pa je namesto ob petih zjutraj vabil k maši ob četrt na 6. Ko pride nato v zakn stijo, zadere se Kocijančič nad njim, zakaj ni zvonil ob 5., v tistem hipu je pa tudi že priletela zaušnica čez mež narjevo glavo. Ta pa tudi ni zgubil samozavesti. Zamahnil je z desnico ia v trenutku je začutil Kocijančič tako krepko zaušnico ob ušesa, da mu je glava zazvenela. Žalosten nad takim početjem neubogljivega cerkovnika od Šel je župnik pred veliki altar, kjer je pokleknil na stopnjice in sledeče molil: Molimo en očenaš in češčenasimarijo, da bi ljubi Bog dal niežnaiju pravi um in pamet, da ne bi več kaj takega storil! Kocijančič je molil nato očenaš in ČešČenamarijo, ljudstvo pa, ki je bilo že v cerkvi in Čakalo na spoved, je molilo za njim. Ko je bila ta molite? končana, zavpil je mežnar: „No, kaj Še zdaj?" Take kozle strelja Kocijančič pri nas. Škof na vsak način zve vse te komedije, a on se ne zmeni za to ; kdo bo pa preganjal župnika Herceta? Ia potem si upa škof Še trditi, da skrbi za red in lepe čednosti svojih podrejenih pastirjev. To mu verjame le tisti, ki ze pozna naših razmer in ki sliši le klerikalni glas o naših prečastitili. Koei jaučič je v nedeljo oznanil, da mu naj pridemo napravit vozno pot, da bode i/ gozda pod Radovnico lahko drva in listje vozil. Ta vozna pot bi pa ko ristila le njemu in njegovemu najboljšemu prijatelju Bukarjevemu Janezu, to je tistemu, ki je oženjen a ima povrb se eno ljubico že več let; pn tem je bil zapisan v bratovščino sv. Rešnjega telesa, pa tudi med udi izobraževalnega društva je bilo brati njegovo ime. Nad tem katoliškim možem čuti Kocijančič največje dopadajeoje, ker je njegov najvdanejši podrepnik. Za ta dva nai bi mi farani Šli streljat in razbijat ska lovje, da bi jima napravili složno pot iz gozda v Ljudje so res pričeli delati, a so se že čez par ur uprli in vrgli orodje proč. Župnik iu Buukarjev Janoz bosta morala pa že sama napraviti s. pot, ker zastonj jima ne bo nihče tlake delal.
- Slovenski o gledališče.
Iz pisarne Dramatičnega drnŠtva se nam naznanja, da ste v nedeljo, dat 12. tega meseca dve predstavi. Popol dan ob 3. uri ob izredno znižanih cenah burka „Detektiv, zvečer pa noviteta drama „M i rožo v". Popoldan ska predstava je ljudska predstava in velja aboueoient le za najemnike loi. Taisti se vljudno prosijo, naj v nedelj do enajstih do p. naznanijo v Šešarkovi trafiki, ako ne mislijo sami lož rabiti Zvečer je redna predstava na nepar.
- Slovensko gledališče. Cajkovskega opera „Pikova dama je pri svoji četrti uprizoritvi na našem odru pokazala zopet vse prelesti slo vanske muzike, nežno melodijoznost narodne pesmi in globoko Čuvetvo. Tudi v petek so pokazali pri predstavi naši operni pevci svoje umetniške ti nese pa tudi hibe ;bili so vsi razmeroma dobre razpoloženi in umetniški niveau tega večera je prekašal mnogo prejšnji h uprizoritev. Priznati se mora posame/ nikom, da stoje na visoki stopim, umetniškega razvoja, seveda so topot umetniki niso trudili, da bi izvedu nekaj v vsakem oziru popolnega. Znana
tfkW Daljin v prilogi. ~aje*
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 259, dn6 It. novembra 1905.
je slikovitost glasa g. Skalo ve, ru-ttnska gibčnost g. Orželskega, čuvstvena zvočnost g. O u r e d n i k a in koloratuma miloba gdč. Rindove. Ostali pevci niso zaostajali, seveda relativno. Pohvalimo zlasti krasno igro in karakteristično petje g. Stol z o ve. Gledališče je bilo zasedeno. Y.
— Velikodušni dar. Gospod vitei Gattmannsthal je podaril deželi imenitno Ažbetovo sliko »ftamorka«. Slika bode v deželnem muzeju iz stavljena, nakar se občinstvo opo-sarja. Deželni odbor je izrekel ple rcenitemu darovalcu najtoplejšo zahvalo.
— Družbi   av.   Cirila in
(VSe tod a je za njen otroški vrtec na Savi pri Jesenicah daroval v več obrokih g. Ivan Smreka r, mestni katehet in posestnik v Ljubljani, 200 K. Postal je s tem pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda pri št. jakobsko-trnov-ski moški podružnici. V novem poslopju imenovanega vrtca vzgajata dve otroški vrtnarici nad stotino slovenskih otrok. Dasi je družba sv. Cirila in Metoda prejela za ta vrtec izredno veliko darov, za katere se darovateljem opetovano zahvaljuje, je morala vendar napraviti nekaj dolga, da je mogla postaviti najnovejši „šolski domu v jako kritičnem kraju. Zato prosi še nadaljnih darov za otroški vrtec, na Savi pri Jesenicah. Zlasti opozarja najvljudneje vse one domoljube, ki so prejeli poštno-branilniČne položnice, pa 80 jih morda založili, naj jih blagovolijo poiskati ter vsaj do Novega leta vložiti nanje, Ce tudi le prav male svotice, da se more z Novim letom skleniti račun o vrtcu,
— K predavanju o Ellen Keyevi. Včerajšnji »Slovenec« je prinesel nekako poročilo 0 mojom predavanju, ki sem ga im 1 zadnjo nedeljo v »Splošnem ženskem društvu« Pred vsem je treba pribiti, da dotični poročevalec, brezimenski junak z zuklopljenim vizirjem, o Elien Keyevi očividno ne ve drugega ko njeno ime, in da nima pojma o tem, kako je bilo m^je predavanje zasnovano. Marsikaj ]e ali nalsšd preslišal ali napačno siišal, sicer bi poročilo ne obstojalo zgolj iz zavijanj iu podtikanj. »Im Auslegen seid frisch und zuunter! Legt ibr'a nicht auB, so legt was unter.« — Ce pa hoče, da bi mu kdo na njegovo kritično zmes stvarno odgovarjal, naj si zapomni: 1.) Da je treba poslušati predavanje, o katerem hoče poročati, z odprtimi ušesi, 2) da pozna tudi snov, o kateri razpravlja predavatelj in 3.) da pove predavatelju. Če se hoče spostiti ž njim v polemiko, svoje čast.to ime. — To bo pogoji za resno in dostojno kritiko. Ako bi bil neznani učenjakovič vsaj približno zadostil tem običajnim zahtevam, bi ga smatral za vrednega, da mu tudi meritorno odgovorim na njegove pomisleke. — Prof. Jo s. Wester.
— Razveljavljena sodba.
Kasacijski dvor je včeraj razpravljal o ničnostni pritožbi, ki jo je vložilo ljubljansko državno pravništvo proti razsodbi deželnega sodišča ljubljanskega, 8 katero sta bila visokošolca gg. S v e-tek inVodeb oproščena od obtožbe zaradi težke telesne poškodbe, prizadete kadetnemu gojencu Malitschu povodom demonstracij proti nemškim burŠem dne 13. septembra 1905. Vsled tega se bo vršila nova obravnava.
— Slovanskim književni« kom in časnikarjem I »Društvo slov. književnikov m časnikarjev« v Ljubljani je dobilo ta brzojavni poziv z Belgrsda: »Srpskom književničkom društvu čast Vas je pezvati na kongres jugosiovenekih književnika in publicista 19. 20. i 21 novembra. Hrvatje i Bugari dolaze. — Predsednik Mata v ulj, blagajnik Janko Ružić. domačin Ris to Odavie, knjižničar D aČ i 6, sekretar dr. S kerlić«.— »Društvo slov. književnikov in Časnikarjev« ne bo poslalo na kongres svojega posebnega odposlane«, marveč se bo dalo zastopati po svojem v Belgradn biva-jočem članu. Ako bi se pa kdo izmed Blovenskih književnikov in čas mkarjev hotel udeležiti kongresa, naj se nemudoma prijavi odboru »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani!
— Knjižice „Slava Prešernu!"   je  naroČila »Okrajna
posojilnica« v Bovcu na Goriškem 40 izvodov. Naj bi se v ta zgled ugledali še drugi denarni zavodi na Slovenskem!
— Martinov večer. Opozarjamo še enkrat na jutri vršeči se Martinov večer pevskega društva »Ljubljana«. Bogati spored nudil bode cenjenim obiskovalcem mnogo zabave, a mladini bo dano življenje v plesu, ob zvokih društvene godbe, katera bo svirala do jutra. Arena bo dobro zakurjena. Tudi za izborno kuhinjo kot pijačo je najbolje skrb-Heno. Z ozirom na vsestransko zanimanje je pričakovati uprav močne udeležbe zabave željnega občinstva.
— Plesna vaja članov elo-venakega trgovskega dru-
at v ta nMerkurM ce pridno v sredo* dne 15. novembra t 1. v društvenih proetorih v »Narodnem domu«. Na daljne plesne vaje se vrše, poceni* e soboto, dne 18. t m, redno veako soboto, nakar vabljene čestite go-spioe in oglašene gospode člane opozarjamo.
— K ljubljanskega barja.
Tako silovite povodnji, kakor je sedaj na 1 j ubij. močvirju, ljudstvo že več let ne pomni. Veliko jezero se razprostira od Ljubljane do Vrhnike, vsa pota so globoko pod površjem valovitega vo lovja, ves promet razen Železnice med Brezovico oz. Notr.-Vnanjo Gorico, Ple-Ševico, Bevkami, ter PodpeČjo, Preser, Tomišelj, Borovnico je ustavljen in nemogoč. Zopet so uničeni vsi v zemlji ostali poljski pridelki, paše tuintam uničene. Kozolci se ne morejo zoper-stavljati sili mokrega elementa, se podirajo in valovi odneso posamezne njegove dele. Tuintam vzame povo-denj s seboj gospodarska orodja, posestniku v Podpeči pa je ugrabila „nerodnega" prašiča, ki ga je komaj re:il. Voda dere v hiše. Ubogi prebivalci morajo zapuščati po čolnih ali plavih svoja domovanja, voda pa dere v nje, razdira, uničuje in jemlje reči 8 seboj. Veliko je že Škode, žalostno je poslušati tožbe bednih prizadetih. Večer nastane; tema zagrne velikansko provizoriČno jezero. Z vseh krajev se razlegajo zvonovi, ki žalostno pretresava jo ozračje. Uničeni „barjanci" so na straži in Čuvajo nad svojimi zemljišči in lastninami. Izgubili so veliko, zvonenje marsikateremu razburja dušo, da globoko vzdihne: Bog je dal, Bog je vzel ... se prekriža in moli.
— Povodenj 7. t. m. je zelo narsstla Sava poškodovala nov mest pri Sv. Jakobu. Kmalu bi se pri tej priliki ponesrečila dva mesarja in njih voz, naložen z dvema pras čems. Prihiteli ljudje so rešili mesarja in konja; voz s prašičema je odnesla deroča Sava. Na mostu je precej škode in ni kmalu pričakovati, da hode zopet mest prometu odprt, ker so se pokazali vsled povrčntga dela marsikateri nedostatki. Promet iz Ljubljane ni ustavljen, ker prevaža že dolgo tam poleg stoječi bred in želeti je, da ostane še vedno tam, ker se je uprav sedaj pokazala nje« gova ^otrebs.
— Iz Borovnice Tu je umrl v visoki starosti 85 let v lovskih krogih dobro znana oseba — stari Fur-lan B.i je, dokler ni popolnoma opeša', v Bistri pri g. Galletu nad 40 let lovec brakir m ju bil kot tak odlikovan s svetimo za dolgo in vestno izvrševanje svoie težavne slnžbe.
— Prvi vlak na novi Bohinjski železnici je stekel danes, namreč materijalni vlak, ki je Šel z Jesenic v Bohinj.
— Sprememba v posestvu.
Cesarjevo h šj pn okrožnem sodišču v Novem mestu je kupil g. Davorin S k r a b 11 kontrolor mestne hranilnice v Novem mestu. — Zraven Woka-Čeve hiše v Kan^iji je kupil stavbno paroelo gosp. I. Str a j nar, ki misli Bpomiadi pričeti gred ti novo hišo.
— Podraženje mleka* PiS se nam: Tudi pri nas v Novem meetu poskušajo miekarice podražiti mleko, kar se jim pa menda tudi ne bo posrečilo, samo da se vse gospod'n * temu odločno upro. kar je pri n • veliko iožje doseči, kakor pa v Ljub Ijani.
— Izredno znižano kazen
je dobil celjski S t iger, ki ima navado dirjati po mesta, da se spredaj in zadaj za njim kadi. Sodnik ga je obsodil na 10 K globe, akoravno ima Stiger okoli pol milijona premoŽenja. Ko je pa neki kmet, ki nima niti tisoči del tega, tudi hitro vozil po mestu, je bil ravnotako obsojen na 10 K. Stiger je dobil izredno milostno kazen.
— Usodepoln padec. Kleparski mojster Ignac Z a 1 o k a r je popravljal v Brežicah na lestvi stoječ neki žleb. V bližini se nahajajoči konji so se splašili in spod bili Zalokarju lestvo, da je na tla padel in se zlomil roko.
— Drevo je ubilo v Loki pri Žusmu na Štajerskem nekega Antona Breza, ki je z bratom sekal v graščinskih gozdih les. Bil je v dveh urah mrtev.
— Tatinaka   rodbina. V
Ozeljanu na Goriškem je do pred krat kim rodovina Murovec kradla vse vprek. Oče je bil modem berač, ki ni sprejemal milodarov izpod 10 vin. Sinovi so se pa pretepali, prepirali in kradli. Tako so tudi preteklo nedeljo po obsežnem kregu vlomili v hišo sosedovo in odnesli 2 sodčka vina in 3 kokoši. Orožništvo je pa izvohalo tiče in jih vtaknilo v zapore. Kradli so tudi po dragih krajih in je pri hišni preiskavi orožništvo dobilo več stvari, ki so bile taja last.
— Umobolna zažgala niso. V BaČi na Goriškem je umrl Ivan K o-fol. Njegovi Ženi se je vsled tega zmešalo in ko je mož Še ležal na mrt-
vaškem odru, je zažgala hišo, nato je pa šla pravit župniku, da je v hiši 7 hudičev in „moj mož je tudi ferdaman, naj zgori." Iz gorečega poslopja 80 spravili le mrliča in eno kravo, vse drugo je pogorelo do tal, tako da je žena s svojo enoletno hčerjo brez vsakega imetja.
— Ruski -id pred tržaškim sodiščem. Kakor amo te poročali, napadel je uslužbenec neke tržaške firme, Bernard Kata ia Kiče-neva na Ruskem, neko stranko, pri kateri je imel z terjati mesečni rok 8 K aa avojo fi-mo, jo vrgel na tla, |o davil in pokleknivii ji na nrsi ji hotel odvzeti denarnico a 300 K Šele prihiteli ljudje so rešili žensko is mučnega položaja. Katz je bil ob sojen na 4 mesece težke ječe zaradi hudodelstva omejitve telesne pro stosti.
— Slovenako akademično društvo „Ilirija" v Pragi si je
izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 31. m. m. sledeči odbor: predsednik : tech. France J e n Č i č ; podpredsednik: phil. Ivan S t e b 1 o v-n i k; tajnik: iur. J. H a c i n ; blagajnik tech. Viljem K u k e c ; knjižničar: iur. Andrej Kezele; arhivar: iur. Anton K a e j a u * gospodar: tech. Gvidon G n 1 i Č. — Preglednika sta : phil. Adolf Turek in tech. Josip Kremenše^.
Odbor.
— Glaa iz občinstva Prizadeti uslužbenci c. kr. priv. južne železnice prosijo, da bi vojaki, ki se hodijo učit trompeto in boben v Ze leno jamo, zanaprej hodili na prostor, ki ni obljuden, ker tukaj jih ne morejo poslušati. Posebno ako pride sprevodnik z vlakom zjutraj ali dopoldan domov, bi se rad odpočil in zaspal, ker mora na večer zopet voziti; pa mu pridejo popoldan trobit, da ne more spati. Torej prosimo, da se temo od pomore
— Prijet vlomitelj Mestna policija je včeraj aretevala delavca oziroma hlapca Frana Wo.f, iz Kremsa, ki je dne 22 m m. vlomil v kovčeg hlapoa Jakoba Šibica, s katerim je skupaj služil, mu pokradel ia 37 K obleke, petem pa pobegnil. Wolfa so oddali v preiskovalni zapor o. kr. deželnemu sodišču.
— Poskusena goljufija. Brezposelna natakarica Marija M. je hotela pred par dnevi v neki tukajšnji trgovini isgoljuf&ti galcše, a se ji ni posrečilo. Včeraj jo je dejala polioija pod ključ in se izroči sodišču.
— Dalavako gibanja. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 5 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov. V Heb ?e šlo 25 Hrvatov, v Inomost 19, v Meran 18. v Ljubno 17, v H-ušieo 16, na Jesenice 15, nazaj jih je pa prišlo 90
— Izgubljene in najdene reči. Marija OraCnarjeva je lagobila denarnico s 2 K 80 vin. — Neka gospa je izgubila črno pelerino, vredno 10 K. — Uradnikova vdova ga. Ka rolina Remčeva je našla denarnico z manjšo vsoto derarje — Tudi šolski učenec Leopold Južina je našel nekaj denarja.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v »Narodni kavarni« (Gosposke ulice). Z»£etek ob 9 uri. Vstop prost
— Martinov večen bo jutri, ▼ nedeljo 12. t. m. v gostilni pri Kramarju na Dolenjski cesti Ste-vika 5 Vstopnina prosta. — Martinov večer priredi omizje »Jđd-neta« danes zvečer ob 8 uri pri črne ta v konjuSnih ulicah štev. 2 v Trnovem. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Včeraj ob desetih dopoldne se je otvoril hrvatski sabor. Od vlade je bil v saboru navzoč samo sekeijski načelnik pl. Chavrak. Predsednik Gjurgjević se je v svojem govoru spominjal od zadnjega zasedanja sem umrlih poslancev, zlasti pa škofa S trn s s m ay r j a, katerega zasluge za hrvatski narod je slavil v daljšem govora. Vlada je predložila saboru zakonski načrt o ureditvi interkonfesijo-nalnih razmer na Hrvatskem. Prihodnja saborska seja bo v ponedeljek dopoldne.
— Saborska volitev v Vukovaru je končana, kakor se je pričakovalo, z zmago madjaronskega kandidata Otona K r a j Č o v i č a, ki je dobil 527 glasov. Kandidat združene hrvatske in srbske opozicije dr. Palec e k je dobil 121 glasov. Žalostno je, da je večina srbskib volilcev oddala svoj glas KrajČoviću!
— Radi volitev v Koprivnici so priredili naprednjaki in neodvisni elementi v četrtek v Zagrebu burno demonstracijo županu dr. A m -rušu, ki je kandidiral proti dr. Po-točnjaku. Pri demonstraciji je bilo aretovanih več dijakov. Ko se je dr. Potočnjak vrnil iz Keprivnice, so ga na Kolodvoru slovesno sprejeli. Zvečer je bil v prostorih „Kolau komerz na čast dr. P o t o č n j a k u. Na komerzu so govorili vodja napredne stranke dr. Lorković, urednik „ Novega Srbo-branau Pribičevit,  akademik Jag
nušić in dr. Potočnjak. Vlada pravi, da je volitev v Koprivnici sisti-rana radi tega, ker je imel dr. Potočnjak med voli t vi j o agitacijski govor, kar pa dr. Potočnjak odločno zanikuje.
— Spomenik pesnika L. H litica se je v nedeljo odkril v Splita. Slavnosti se je udeležilo nebroj naroda. Slavnostni govor je imel mestni župan Milic. Spomenik je krasen umotvor, poln umetniške lepote in je delo znanega hrvatskega kiparja umetnika Me-štrovića.
— Razpustitev zagrebškega občinskega sveta? V Zagrebu se govori, da bo obč. svet razpusčen. VeČ obč. svetnikov namreč namerava odložiti svoje mandate, da na ta način izrazijo svoje nezaupanje županu dr. Amrušu radi njegove kandidature v Koprivnici. Drugi obč. svetniki pa ho čejo v znak nezaupanja napram Amrušu glasovati proti proračunu. V obeh slučajih misli baje vlada obČ. svet razpustiti in imenovati za vladnega komisarja dr. Amruša samega.
— „Novi Srbobran" s srede je nam danes došel v nedolžni, docela beli obleki. Državno pravdništvo je zaplenilo vse sestavke v listu, celo politični pregled. V celem listu je našlo milost v očeh strogega cenzorja samo borih 50 vrstic. Kaj takšnega se brez-dvomno še ni prigodilo v kulturni Evropi! To je naravnost nečuveno! Prav ima „Pokret", ako vzpričo do godkov, ki so se v zadnjem Času do-igrali na Hrvatskem, vzklika, da sta sedaj samo Še dve zemlji v Evropi, kjer vlada še vedno despotično nasil-stvo, Turčija in — Hrvatska! — Škandal!
— Demonstracija v Belgradn proti „Avtonomni Makedoniji". Te dni so priredili pristaši narodne stranke demonstracijo proti urednikoma „Avtonomne Makedonije1* Gjorgjikoviću in Haci Taškoviću, ker se le-ta zavzemata za avtonomijo Makedonije. Kasneje so jih zalotili na ulici in prišlo bi po piznanju „Srpske Za stave" same do poboja, ako bi jih ne rešilo orožništvo. Takih silovitih nastopov pač ni moč zagovarjati. Ne brahijalna sila, marveč „duha svetli meč" naj bi govoril!
— Nov list v Belgradn. V Belgradn je jel izhajati nov list pod imenom „Srpski Železničar". List bo glasilo srbskih Železničarjev in bo izhajal dvakrat na mesec.
* * e
— Bolgarsko gledališče v Sofiji napreduje, kakor poročajo listi, nad vse pričakovanje krasno in to po zaslugi ravnatelja Mil aro v a, ki je priskrbel gledališču izvrstne moči. Do sedaj je bil dramaturg bolg. gledališča znani hrv. pisatelj Tučić. Ker je ta odstopil, pride na njegovo mesto znani Češki umetnik S m a h a. Na bolgarskem gledališčn je angažovana tudi slovenska umetnica gospa Borštnik-Z v o n a r j e v a. Vsi bolgarski listi kakor „ Večerna Posta", „Dnjevnik", „Den" itd. je ne morejo dovolj prehvaliti in jo imenujejo glavni steber bolgarskega gledališča.
— Najnovejše novice. —
Vseučilišče v Budapešti so zaprli in vsa predavanje sistirali.
— Sukno in modno blago se podraži, ker je tako sklenilo društvo tozadevnih avstrijskih tvrdk.
— Za nedeljski počitek v odvetniških pisarnah se je izreklo društvo odvetniških konoipi jentov na Dunaju Tozadevni resolu-c ji so se pridružili tudi navzoči odvetniki.
— Pruska vojaška justioa. Vojaško sodišče v K blenou je obsodilo dva vojaka v 6 in 51etno ječo, ker sta vrgla v gostilno, v kateri je sedel neki neljubi jima podčastnik, vrč in poleno, ne da bi bila koga zadela.
* Caj kitajskega cesarja
Caj, ki ga pije kitajski cesar in s katerim pogosti odlične svoje goste, se pripravlja zelo skrbno. Prideljujejo ga v posebnem vrtu, ki je ograjen a visokim plotom. Delavci, ki obirajo čaj, ne smejo vtč dni poprej jesti rib, da njih sapa ne vpliva na aromo čaja. Razen tega se morajo ti delavoi trikrat na dan kopati in nositi rokavice.
* Švicarske gora oo se znižale. Vse Švicarske gore bo bo znižale za 3 m 26 cm To pa se je zgodilo na sledeči način: Is ženevskega jezera štrli visoka skala »Pierre a Niton«. Leta 1820 so jo zmerili ter našli, da je 376 m 85 cm visoka. Po tem znaku so nato preračunili visokost za vse švicarske gore. Sedaj pa se je izkazalo, da so se 1. 1820. zmotili aa 3 m 26 om, vsled česar je treba vse visočine na katastrskih kartah popraviti.
* Paa Je vač vreden nego o tro It »Hia8 Naroda« poroča: Neki kolinski občan se je usmilil zapuščene sirote — osemletne dekliee — in skrbi zanjo, k*kor za svojega lastnega otroka. Zahteval pa je od občine, katera je dolžna skrbeti za otroka, na dan prispevek 40 vin. Ta
vsota je gotovo majhna. Občina pa mu je ponudila samo 20 vin. Začela ae je pravda, katero je občan izgubil pri vseh instancah ter moral plačati še 200 K sodnijskih stroškov. Ali ai-roto je vendar obdržal. — Pred nekoliko dnevi je psiček istega občana malo opraskal neko žensko. Opra-skanje je bilo neznatno ali navzlic temu se je psiček moral oddati na opazovalno postajo. Opazovalna posuj* je zaračunala za hrano psička 80 vin. na dan. In ljubi občan je moral plačati. Torej velja hrana za psička štirikrat več, nego hrana, obleka in Šolske potrebščine za otroka.
* Hrepenenje po materi. V Parizu se je usmrtil mlad človek, ki je bil samo natakar, a je njegova smrt mnoge jako pretresla. Bil je zelo marljiv in postrežtjiv, toda vedno otožen, nihče oa ni vedel vzroka aa zadnji pojav. Še le iz lista, ki ga je zapustil po svoji smrti, se je zvedel vzrok njecrove bolesti. Na ta list je zapisal: »Ž vljenje mi je zamrzelo in zato sem si odbral smrt. Kot zapuščeno dete sem bil vzgojen v najde-nišnioi. Dvbro se mi je godilo tukaj in vse sem dobil, kar sem potreboval za erično življenje. Toda odkar vem, da ne poznam svrj* matere, trpim neizmerno. Vse sem poskusi), fla b jo našel, a vse zastonj. Ali je morda odlična gospa, ali revna sirota, ki jb Že zdavno umrla v kaki bolnici? Nikdar nisem ničesar zve« del c njej. K r nimam upanja, da bi jo kdaj našel, grem v smrt morda se onkraj groba snidem ž njo.«
• Marmorekov aerum proti tuberkulozi. Francosko časopisje Be ban mnoge z Marmo-rekevim serumom ter mu prorokuje najpovoijnejšo bodočnost List »Hu-manik« prinaša is peresa dr. Da-barda, profesorja na medicinski fakulteti v Dijonu, zelo važen članek, kjer pripoveduje, da je celo leto ra-0 1 v bolnici Marmorekov serum proti jetiki ter dosegel take uspehe, da morajo vsakogar ohrabriti. Želeti je, d* se Serum ra!>i v širšem obst gu, ker mu je izkušnja pokazala, da je to res n&jbolje desedaj znano zdravilo. Mncgo bolnikov je zapustilo bolnišnico tako ozdravljenih da so ae lahko vrnili k svojemu težkemu vs&kdaniemu opravilo.
* Nova mesta. V južnem delu države Haho se bodete tekom meseca novembra ustanovili dve novi mesti in sicer v krajih kjer je bila poprej sama puščava. Z raznimi kanali, ki jih gradi zvezna vlada s tremi milijoni dolarjev, se pa spr mene v rodovitno zemljo. Eno t« mest se bo imenovalo Hevburn ia bo ustanovljeno 14. novembra, drugo pa Rupert in bo inavgurirano teden dni pozneje. Obedve mesti ležita ob žtleznici O^egon Short Linie. Stav-bišča se bodo prodajala na javni dražbi.
* Udobnosti na italijanskih železnicah ne sme priča-kuvati, kdor zve nastopni slučaj Na progi Benetke Milan  se  je v vozu
tretj*?gr» razreda med vožnjo udri pod in prestrašeni potniki so se oprijemali oken, vrat in stojal, da niso popadaii med vezove na progo. To je sicer nekaj novega, Btaro pa je, da morajo potnik?, ki se vozijo po italijanskih železnicah, odpreti večkrat dežnike, če začne liti, ker so strehe vagonov premnogokrat podobne rešetu in tuđi po tem drže mokroto.
* Slona so dali zapreti. Missourska pclioija v Ameriki je izdala povelje, da se dene nekega slona in njegovega gospodarja po* sestnika cirkusa, pod ključ. Žival se imenuje Tip in jo dolže, da je ukradla uro. Razun tega ima še na vesti parižki klobuk neke najmodernejše dame. Dama je krmila slona, ta pa je dobroto poplačal nehvaležno s tem, da jo zgrabil njen klobuk in ga spravil v svojo kletko. Da je policija izdala ukaz slona zapreti, zven« eevedn prav po američko, in bi bilo pri nas kai nemogočega.
* „Veako   leto   po en
otrok..11 Prorok sv. Elija Davvil iz Zion City je nedavno izdal naznanilo, vsled katerega bede zionska oerkev pripoznala poroke le tedaj, ako jih on (Dowil) potrdi. Sedaj je pa svetnik izdal še en ukaz, kateri sloni na svetopisemskem izreku: »Bodite plodovitni in množite se!« Po predpisih sv. Elija velja v nadalje za Zion City en otrok za vsako tamcŠnjo rodbino za minimum. V bodoče bode treba tamkaj vprašati zakonskega moža le, koliko let je oženjen in vsakdo bode vedel, koliko otrok ima. Naravno — izjeme morajo tudi tamkaj biti — in tako si je privoščil sv. Elija le dva otroke, dasiravno bi jih samogel mnogo preživljati.
* Poaabna vrata aamomor
ai je privoščil Jorge Cabera, veleposestnik is San Louisa Poteši v Mehiki. Pustil se je pri boju| z biki1 na-saditi na rogove. Don Jorge je povabil nekaj prijateljev, znancev in
sorodnikov na neko v selico. Na aporedu se je nahajal tudi boj z biki, v katerem je on hotel nastopiti kot torero. GoBtje so priili in v njihovi prisotnosti je stopil v korral, kjer se je nahajal bik Mesto pa da bi stopil predenj z mečem, je razprostrl svoje roke in pričakoval napada svojega nasprotnika, ki pra je najprej vrgel visoko v zrak, potem pa nasadil na roge. Možje so takoj prihiteli in pregnali žival. C«bera je živel Se nekoliko časa, vendar na ni hotel po vedati, čemu je izvršil na tak način aamomor. r
* Smrt Henry lrwinga. Dne IS. t. m. je umrl v Bradfordu nenadoma največji gledališki igralec živeče anglije H. Irwirng. O njegovih zadnjih hipih pišejo angleški listi: Irvving je že v Četrtek na odru kazal neko utrujenost, ker je sede govoril gotova mesta, pri katerih je sicer hodil semin-tja. Njegova zadnja uloga, v kateri je vzel slovo od občinstva in sveta, je uloga Becheta, škofa in mučenika v enako imenovani tragediji. Pri zadnji predstavi te velikanske uloge je veliki igralec v pretresljivem nastopu prekosil skoraj sam sebe. Bechet pade pred al-tarjem pod morilskimi udarci nekaterih, od kralja poslanih vrezov. Zadnje besede, ki je spregovori, se glase: „V tvoje roke, o Gospod izročam svojo dušo." To so bile zaeno poslednje besede, ki jih izrekel na odru Inving. Pri tem se je zgrudil pred stopnicami altarja. Med velikanskim entuzijazmom občinstva je izvršil svojo ulogo, in ko se je dvignilo zagrinjalo, ni mogel vstati. Neki delavec na odru mu je pomagal in opazil pri tem, da je roka njegova popolnoma hladna. Med tem je gromel aplavz med občinstvom, ki je hotelo videti igralca. Opiraje se na drugega igralca, se je vlekel Inving pred zagrinjalo in izustil nekaj zahval nih besed. Od takrat naprej pa ni več govoril. Sluga mu je pomagal na voz, in v hotelu je še rekel s slabim glasom: „Prinesi mi stol!" To so bile njegove zadnje besede; padel je takoj v nezavest. Zdravniška pomoč je bila zaman, Čez nekaj minut je izdihnil. Angleški narod je jako občutil to izgubo, vsa gledališča in javna poslopja bo izobesila črne zastave. Kralj in kraljica sta izrazila svoje sožalje, rav-notako Roosevelt. — Kratko pred smrtjo je Irwing priporočil svojemu narodu skrb za sramežljivo muzo dramatične umetnosti v nekem govoru, v ka terem je zaklinjal svoj narod, naj postavi mestna gledališča, katerih stroške naj prevzame meščanstvo da osvobodi najvplivnejšo in najizrazitejšo umetnost žalostne bede, da si mora v dnevnem boju za golo življenje iskati svoi kruh.
* S svojo žena se je oženil. James Hurlbutt in Ruth Emery sta bila poročena v Heleni (Amerika), potem ko sta bila dvajset let ločena, ne da bi mož vedel, da se hoče poročiti s svojo prvo ženo, od katere se je dal ločiti. Šele potem, ko je bila poroka končana, mu je žena povedala, da je njegova prva žena. Pred dvajset leti sta živela malo časa skupaj v Quebecu, ko se je mož podal na zapad iskat sreče. Kmalu potem je nastalo med njima nesporazumljenje, ostra pisma so sledila drag drugemu, vsled katerih se je dala ona od njega ločiti. Čez nekoliko let se je omožila z nekim lastnikom rudnikom v Montani, ki pa je kmalu v New Mexiki umrl. Udova je prišla v Heleno in v nekem hotelu spoznala svojega prvega moža, kateri pa nje ni spoznal. Sprejela ga je v službo, da nadzoruje njena posestva. Iz prijateljstva je nastala ljubezen, ki je obadva še enkrat prijeljala pred oltar. Ko mu je po poroki povedala svojo skrivnost, je dejal, da je še enkrat tako vesel.
* Srečni in nesrečni dnevi.
Vsi dnevi v tednu niso enako ljubi ljudem. Iz vzrokov, ki imajo svoj izvor v starem paganstvu, imajo nekateri dnevi v tednu neko prednost pred drugimi, in to ne morebiti samo pri malo ljudeh. Dostikrat je cel narod, včasih celo več narodov, ki imajo tako posebno vero, ali pravzaprav prazno vero. Vzemimo ponedeljek. Pri delu in trgovini je ta dan prav posebno nepriljubljen, ako-ravno bi se moralo misliti, da se ravno v  ponedeljek  začne delo z novo čilo močjo. Na ta prvi dan v tednu narede delavci, trgovci in drugi najrajše „plavo", to se pravi, oni počivajo ter imajo še eno nedeljo, po nedeljek; kajti kakor je dokazano, se na ta dan prigodi največ nesreč. Mogoče ima to vzrok v tem, da Čutijo ljudje še od nedelje sladkost nedela, postopanja in nevajenih užitkov, ter so radi tega naslednjega jutra prav posebno leni in nevoljni delati. Torek pa je srečen dan in na vzhodu imajo celo pregovor, ki pravi, da se vsako v torek pričeto delo in kupčija vedno ko-ristonosno konča.   Sreda ne slovi niti kot srečen niti kot nesrečen dan nič kaj posebno. Zaradi tega pa je Četrtek v posebnih čislih. Na Francoskem, kjer vkljub visoki omiki praznoverstvo prav posebno cvete, se sklene v četrtek največ kupčij, se naredi največ izletov, obiskov, večerov itd.   Vzrok temu je najbrže ta, da je petek „ kritičen dan
prve vrste", in je radi tega treba vse prej končati. Sobota je posebno priljubljena pri delavskem stanu. V soboto dobi plačilo za delo celega tedna, v soboto se pričakuje prostega in veselega dne. Nedelja seveda je krona vsega tedna, prost, vesel in prazničen dan.
* Iz življenja gledalisčne-ga igralca. Angležki gledališčui igralec Palmersi je zabeleževal 45 let, kaj je vse igral. Igral je 9991 krat, in sicer v 1112 rasnih igrah. Zaročnik je bil 2827krat, oženjen pa le 887krat. Imel je 1731 otrok. Dedič je bil 231 krat, v glavni loteriji je zadel 37krat. Bankrotiral je 89krat, z zaupanim denarjem je pobegnil 119krat. Menice in druge javne listine je ponaredil 510krat. Posiljenih poljubov je dal 12831, toliko jih je tudi dobil. Ubojev je izvršil 468, tatvin in ropev 1116. Zažgal je tuje imetje 44krat, izdajstev je napravil 253. Zadavil se je 31krat, obesil pa samo 17 krat. V nezavest je padel 132krat, ogluŠ 1 je 19krat, oslepel Škrat, onemel 16krat, gluhonem je bil lOkrat. Blago stavljali so ga 464krat, preklinjali 571-krat. Cesar je bil 118krat, kralj 455-krat, plemič M 1 krat, sultan 4krat, blazen 241 k rat. Odvetnik, dnhovnik, zdravnik, Župan, učitelj je bil 302krat, slikar, pesnik, glasbenik 226krat, pretepač 44-krat, trgovec 1888krat, lovec, gozdar 714krat, tihotapec S7krat, častnik 929 krat, vojak ali mornar 333krat, ribič tokrat, krvnik 24krat, kaznjenec 39krat, Zastrupljen je bil lTTkrat, z nožem ali mečem ubit 21 lkrat, ustreljen 532-krat, sploh nasilno spravljen s sveta 1095krat. Naravne smrti je umrl le devetkrat.
* Gospa Meier*« Gospa Kornelija, znana po svojih dovtipih, je sedela z ročnim delom v parku. Neka gospa, katere Kornelija ni poznala, se prisede k njej ter začela z njo pogovor, pri tem pa jo je opetovano klicala gospa Meier. Kornelija ni rekla k temu ničesar, temuc odgovarjala prijazno. Končno pa se je vzdignila 8 pozdravom: „Z Bogom, gospa Meier!" — „Oprostite", je rekla druga, „saj se ne imenujem Meier". — „Jaz tudi ne", je odgovorila Kornelija ter ponosno odkorakala.
* Boi preti jettfaj in raku. Pred dobrim mesecem je časopisje javilo, da je braziljanska vlada nakazala 10 milijonov nagrade tistemu, ki najde uspešno sredstvo proti jetiki ali raku. O tej nagradi piše sedaj neki nemški list: „V novejšem času je dobil glavni konzulat v Rio de Janeiru mnogo vprašanj za nagrado, ki jo je baje razpisala braziljanska vlada za uspešno zdravilo proti jetiki ali pa raku. Po vesteh, ki so nam došle o tej nagradi, bil je res v poslanski zbornici braziljanski stavljen tak predlog pred tr^mi meseci. Toda ne ve se, ali bo ta prediog postal zakon ter so zato v tem oziru za sedaj vsa vprašanja in tekmovanja brezmiselna.
* Junaška.«*, žena. V Mesinije umrla ALtonina Cascio 108 let stara. Njena zgodovina je tesno spojena z zgodovino mesta Mesiue. Za časa vstaje leta 1821. je pripeljala 200 žensk pred kraljevo palačo, kjer so snele kraljeve znake ter razguale orožnike. Leta 1874. se je s svojo žensko četo najhujše upi rala švicarski vojski ter bila pri tem težko ranjena. Leta 1848. je iztrgala nekemu burgundskemu zastavonoši zastavo ter pozvala meščane, naj i z ženejo tujce. Leta 1859., ko je prišel Crispi v Mesino, da se dogovarja z načelniki zarotnikov, prisostvovala je pogajanju tudi Antonina kot zaupna oseba. Za svojo domovinsko požrtvovalnost je bila odlikovana z Garibaldijevim poljubom, ko je prišel kot zmagovalec v Mesino leta 1860. Njeni ožji rojaki so jo spoštovali kot svojo kraljico in dasi je bila siromašna, izkazali so ji pri pogrebu vprav kraljevske časti.
* Najvišja apalnica. Po dveletnem jako nevarnem delu se je izgo-tovila nedavno spalnica vrh Montblanca. Namenjena je v prvi vrsti planinarjem. V koči niso obične postelje, temuč samo ena ogromna postelja za 22 oseb. Ves materijal su delavci na ramah znosili iz doline. Stroški so ogromni.
* O stoletnih. Amerika si pripisuje slavo, da živi v njenem ozemlju največ po sto let starih ljudi. Pri zadnjem ljudskem štetju se je v Združenih državah naštelo 3536 oseb, ki so stare sto let in več. To število je nekoliko dvomljivo; pozabiti se namreč ne sme, da imajo črni navado šteti leta le približno. Tako se poroča, da je nek zamorec, ki je mogel po svoji zunanjosti biti k večjemu 65 ali 70 let star, na vse pretege prisegal, da je na dan ljudskega štetja stopil v svoje 169 leto. Z nekoliko večjo opravičenostjo kakor Združene države se more ponašati otok Ceylon, da je dežela stoletnih. Na podlagi natančnih preiskovanj se je dognalo, da Živi na otoku Ceylon neka ženska, ki je stara 121 let, 145 prebivalcev je prekoračilo 100. leto, 95 oseb pa je ravno stopilo v 100. leto. Zanimivo je vedeti, da je med temi osebami večina žensk : izmed 145 stoletnih je 74 žensk in 71 moških, od 95 oseb, ki so šele stopile v 100. leto, pa je bilo 52 Žensk. V kapski koloniji v južni Afriki živi neka ženska Mrs. Charlslev, ki je
leta 1784 zagledala luč sveta. Najbolj zanimiv slučaj o dolgem življenju pa je slučaj nekega mestica v San Salvadorju, po imenu Mihael Soliš. Leta 1878. je izjavil, da je že 180 let star. Njegov podpis je že brati na neki listini iz leta 1712 in nek osem desetleten zdravnik se je spominjal, da so že v njegovih mladih letih imenovali Solisa stoletnega.
* Važna postna reforma
V Italiji Vsakdo ve, kako nadležno je, ako m j tujeo dobi na poiti poštno p šiljatev ali nakaznioo. Take neprijetnosti se posebno ponavljajo v Italiji, kamor prihaja vedno toliko tujcev Da se temu odpomore, vpeljale so ae poštne iskazniee, ki jo dobi tujeo pri pošti v Milanu, Benetkah in Ve roni takoj pri prehodu za pol Ure, ako predloži novejšo svojo sliko. S to legitimacijo lahko dobi izplačano vsako denarno pošiljatev, ako bi sna šata tud mlijor*.
* Poljubi vzrok ločitve zakona. Neka mlada gospodična v Parizu se je letošnjo spomlad omožila z nekim gospodom Baudentom. A ž*a čcc 14 dnt je zapustila moža iu ee vrnila k svojim b t trst m, pripovedujoč jim, da je mož preljub»sniv & njo! Neprestano jo poliubuje, tako da je neki dan naštela 932 poljubov! Tepa m mogla prestajat, zato je vložila proti možu tožbo za ločitev zakona. Pri zadnjem zaslišanju ie ustrelil Baudent s samokresom nanjo, a Krogla je ni sadela. Strastni mladi mož, ki je vzklikal, da je presrčno ženo ljubil, a mu ona ni kar prav nič vračala ljubezni, pričakuje še zmirom, d i mlada obolevanka odstopi od tožbe na ločitev.
* Nenavadna aleparija.
V Bruselju se bo vršila v kratkem zelo zanimiva razprava. Gre se za okoli 9 milijonov frankov. Zgodovina je sledeča: Neki bruseljski milijonar L. je prišel v Pariz, da si poišče pomoči pri najboljših zdravnikih zoper trganje v udih. Zdravniki so mu predvsem nasvetovali postrežnika, ki bo podnevi in ponoči pri njem. Bogataš si je izbral nekega M., ki je bil že po poklicu bolniški strežaj. Osem dni nato pa je stari gospod umrl. Njegova blizu 80 let stara žena, ki je moža spremljala v Pariz, je dala truplo prepeljati v Bruselj. Strežaj je ostal v Parizu, ker ga vdova vkljub prošnji ni hotela vzeti s seboj v Belgijo. Toda strežaj M. je neprestano dopisoval vdovi ter jo melodoval, naj bi smel priti v Bruselj. Marca 1. 1. se je vdova končno omehčala ter dovolila M., da pride v Bruselj, kjer je imela vdova krasno palačo. Kmalu se mu je posrečilo staro in slabotno damo spraviti popolnoma pod svoj vpliv. Kmalu so ga videli ljudje nositi prstane in verižice pokojnega gospoda. M. je znal preprečiti vsako občevanje med svojo gospodarico in njenimi uglednimi sorodniki ter si je prizadeval, da bi ga starka posinovila. V ta namen je šel k odličnemu notarju, ki pa zadeve ni hotel prevzeti ter je strežaju nakano odsvetoval. Vkljub temu M. ni odnehal, temuč je pregovoril starko, da sta se preselila v francosko Rivijero. Preprečiti je znal vsako bližanje sorodnikov k stari dami, celo njih pisma je zadržal. Baje je M. za svojo gospodarico celo izposloval papežov blagoslov, zase pa naslov rimskega grofa. Z denarjem in z zvijačo si je celo priboril županstvo v občini, kjer sta 8 starko stanovala. Ko je dama zbolela, jo je pregovoril, da je ovrgla oporoko, v kateri bi bili dediči nečaki in nečakinje ter je vse premoženje zapisala nekdanjemu bolniškemu strežaju. Sorodniki so seveda naperili takoj tožbo.
Književnost.
—   „Učiteljski Tovariš".
Stev. 45 Vsemna: Hrvaško učiteljišče aa I«tr >. — Naš denarni zavod. — Zasilni učitelji. — O samostojnosti in kolegialnosti uč teljstva — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Razstava učil v Ljubljani. — Sovražnik človeštva. — Priznanja in zaupnice. — Iz naše organizaeije. — Književnost in umetnost. — Vestni k. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Zdravje in šola.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
France Ješe, mizarski pomočnik in Janez Lakota, urar, oba iz Mojstrane, sta sporazumno sestavila obrekljivo ovadbo, v kateri navajata, da je neki večer, ko sta se vračala domov, prihitel za njima Edvard čcherz z napetim samokresom v roki, ga nastavil Ješetu na prsi in vpil: „Pri miru stoj, če ne te precej ustrelim in štel: „ena, dve, tri" ter pretil, da, ako se Ješe le tri korake umakne, ga takoj ustreli. To lažnjivo ovadbo sta poslala okrajnemu sodišču v Kranjsko goro, katero je začelo poizvedbe zoper ovadenca zaradi hudodelstva javne nasilnosti. Ječe in Lakota sta istotako kot priči zaslišana to lažnjivo ovadbo pred sodiščem potrdila. A preiskava je dognala, da pri
napominani priliki Scherz revolverja niti imel ni. Ješe je bil obsojen na štiri, Lakota na osem mesecev težke ječe.
Florijan Posavec, dninar iz Kamne gorice, brez stalnega bivališča, je vzel dne 29. kimavca Mariji Dolinar v Notr. Goricah iz zaklenjene prodajalne 6 K gotovine. Drugi dan popoldne je pa v Bevkah bajtarju Lovrencu Letni-karju iz zaklenjene hiše izmaknil 12 K gotovine. A to mu še ni bilo dosti, takoj po tej tatvini je vlomil v Leskov čevo hišo v Bevkah, kjer ga je domača dekla ravno zasačila, ko je skrinjo v prvem nadstropju odpiral. Na njeno vpitje so ga sosedje prijeli in ga utak-nili v VonČejevo klet, kjer ga je orožnik aretoval. Posavec, ki je bil že večkrat zaradi tatvine in vlaČaganja kaznovan, je bil obsojen na 20 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddal v prisilno delavnico. .
France Maras, iz Brloga na Hrvatskem doma, delavec na Javornikn, se je vtihotapil v kuhinjo Štravsove gostilne, vzel tam kuhinjski nož in ž njim sunil najpreje Janeza Štravsa v levo stegno, da se je nezavesten zgrudil na dvorišču; delavca Simona Mar kovica, ki je nič hudega sluteč stopil iz veže na dvorišče, je z nožem sunil enkrat med noge, drugič v prsi. Gospodinja Suzana Stravs je komaj ušla njegovi bes nos ti, sicer je ni zadel z nožem, ker se mu je znala spretno umi kati, ali večkrat ji je obleko prerezal; končno se je še zakadil v mimo gostilne mirno idočo Ano Fumič ter jo z nožem zadel od zadej v levo stegno. Maras je bil obsojen na dve leti težke ječe, potem se bode pa iztiral iz avstrijskih dežel.
?sl3tonska m brljam* poročik
Sava 11. novembra Slava zavednim Sorcem in župniku Ber-cetu, našemu častnemu občanu, ki nam je v nepozabnem spominu. Obsojamo ljubljanskega škofd, ki dela pcštenemu duhovniku take krivice. — šentlam-ber ča ni
Dunaj 11. novembra. Danes popoldne ima ministrski svet sejo, v kateri se bo bavil z dispozicijami za zasedanje državnega zbora.
Dunaj 11. novembra. Danes so bili Fejervarv, Lanvi in Kri-stcffv zopet pri cesarju; o čem so mu poročali, ni znano.
Dunaj 11. novembra. Zastopniki železničarjev in poslanca M a-š tanka in Ellenbogen so bili danes pri voditelju železniškega ministrstva in so po dolgem posvetovanju formulirali svoje z a -h te ve takole: 1. provizcrični uslužbenci dobe doklade 20°/0; 2. definitivni uslužbenci 3. do 6. vrste dobe doklade 20°/0, isti uslužbenci 1. in
2. vrste pa 10%; 3. poduradniki
3. do 5. kategorije dobe 20°/0 doklade, 1. in 2  kategorije 10°/0;
4. uradniki do 7. razreda se naj pomaknejo v višje razrede, ostali naj dobe 10°/0 draginjske doklade;
5. ustanovi sa posebna komisija, ki naj dožene pogodbene pravice med   delodajalci   in uslužbenci;
6. vsem železaič^rjem se prizna generalni pardon. Na tej podlagi sa b:do vršila sedaj pogajanja Med zahtevami železničarjev ni splošne in enake volilne pravice.
Dunaj 11. novembra. Vsled pritiska voditelja naučnega ministrstva, B enertha, je akademičoi senat kapituliral pred nasiloostjo nemških buršev in hoče preklicati že sklenjeno relegiranje.
Praga 11. novembra. Samo na Češkem obstruira 2 2.000 železničarjev.
Budimpešta 11. novembra. Vseučilišče je zaprto; več sto dijakov je pred vseučil:ščem ob silnem vrišču sežgalo list „Nep-szava", ki je obsodil včerajšnje dijaške izgrede.
Petrograd 11. novembra. Prvo konstitucijonalno rusko ministrstvo je ustanovljeno. Ker ima provizorični značaj, so bili vzeti za ministre sami uradniki
Petrograd 11. novembra. V Kronstadtu je nastal mir. Požari so pogasnjeni. Z vseh strani prihaja vojaštvo. Vojaške patrulje so polovile ustaške pomorščake.
Petrograd 11. novembra. Vse visoke šole na Ruskem so zaprte,
poleg teh pa tudi mnogo srednjih Sol.
Varšava 11. novembra. Jutri se odpelje v Petrograd velika deputacija plemstva in meščanstva, da se dogovori z vlado glede avtonomije Poljske. Zahtevala bo popolno avtonomijo s samostojnim zakonodajnim zastopom v Varšavi.
Varšava 11. novembra. Vojaštvo je zasedlo različne tiskarne, v kateri so bili tiskani revolucijo-narni spisi. Vsi stroji so zapečateni. Mnogo revolucionarjev je pobegnilo v inozemstvo
Berolin 11. novembra. „Loral-Anzeiger" javlja iz Kronstadta, da so vsi revolucijonarni pomorščaki že zaprti in da je vojno sodišče razsodilo, naj se ustreli vsak deseti ustaš.
Berolin 11. novembra. „K6ln. Ztg * se javlja iz Petrograda, d a se tam pripravlja klauje inteligence. Policiji so bili izročeni z zidov potrgani oklici, ki poživljajo mase, naj pomore iz-cbraženstvo in pa Žide
Pariz 11. novembra. Minister notranjih del, E t i e n n e, prevzame vojno ministrstvo; na njegovo mesto stopi ali F e r r i e n ali Mauj e an.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Situacija na žitnem trgu se noče nič kaj zjasniti. Hos in bes bijeta še vedno boj neodločnosti, vsaka stran ima pa svoje zaveznike. Ruski nemiri, slabe ceste, dolgotrajno deževje, strah pred prezgodnjim prekinjenjem plovbe, pasivna resistenca železničarjev itd. podpira hosiste — preobrat slabega vremena, morebitni boljši dovozi, mlač-nost konzuma in trgovine itd. podpira zopet besiste. Kaj bo končno odloče valo, na katero stran se bo zmaga obrnila, ali pa bo morebiti nadalje nejasnost prihajala od dneva do dneva — se daues še ne more konstatirati. Ako se politično življenje pomiri iu postane zima suha — utegnemo dobiti nekoliko nižje cene; če pa nastopijo nasprotni momenti, se nam je nadejati mogočnih poviškov, pri čemer se vsaj za tiste čase ne bo oziralo na dobru letino.
Pšenica je tekom tedna nazua njala višie pa zopet nižje cene, tako, da smo danes na istem, kakor prejšnji teden. Res da nedostaja dovozov in da se ekspedicije na dolgo zavlačujejo, na drugi strani pa je tudi povpraseva nje silno omejeno.
Koruza je še vedno na najvišjih cenah in jo je v zadnjem času sploh težavno, da ne rečemo, nemogoče do biti.
Oves je prestopil na tir divje hos  —  ponajveč  vsled velikega kon-• zuma na eni in slabih dovozov na drugi strani.
Špirit je cene ratiuiraneniu blagu zopet ojačil; opozarjamo pa ponovno I naše interesente na ceneji konkureučui Melass špirit, ki za mešanje ni poraben in ga nikakor ni primerjati z znanimi bongout markami.
Olje, jedilno se je za približno 4 i krone dviguiio.
Sladkor. Omeniti bi bilo, da tovarne zaradi pasivne resisteuce Železničarjev ne morejo nikakega blaga odpošiljati, doČim se o blagu, ki je že na poti, ne more nič vedeti, kdaj dospe. Zbog tega se bodo cene za točno blago, ki utegne nedostajati, bržčas znatno dviguile.
Riž tendira zelo trdno iu dvigajoče.
Kava notira enako prejšnjemu tednu.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže t njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krt pil no in je zatorej dobro, da ae priliva kopeli m. Steklenica K 1*00. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno 'namko in podpisom. 6 7-15
Najboljše Jedilno orodja kakor Udi ▼»«• hišno in kuhinjsko orodje se dobi posebno d >. ceni pri znani izvozni flnni A. IIIKSCHBEROA na Dunaju 11 , Rembrandtstrasse it 19 iglej današnji inserat) Cenovniki a vec ko 600 podobami gratis ia franko.
Želodec prebavlja In čisti. Da pa sa-more zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti ▼ enem niti v drugem oziru prevod napenjati, temveč skrbeti, da se mu to drobno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam aa želodee ia lekarne B. Fragnerja, e. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebadanje ia povzroča lahko odvajanje brea bolečin. Dobi sa tudi v tukajšnjih lekarnah. b
Katarji v sopillh so nadlega sedanjega časa, ki jo pra? uspešno blaži Mattomjeva gieasbablska slatina. Ta prirodna zdravilna pijača pri razkrajanju sliz vrlo koristna, vpliva celo pri kroniskih efektaeijuli izredno ugodno, poleg tega je pa Mattonijev Giesshiibler poleg idravilne moči nuli prijetna osvežujoča pijača
Dobro domare zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenjn itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom-nadomestilo za „Pain Expeller 8 sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 1*40 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Svila za ples
©d 60 kr. naprej per
iu.   za daje novosti.
Franko in že oearlnjneo se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo posto. Tovarna za svilo Henneberg, Zisrlrla.
4 61—3
Formi
proti
nabodn
Škatlj lca 4 0 vin.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob priČetku na hoda skoro nezmotljiv uspeh.
3507—5
S.dor ljubi  kakao in čokolado,  temu bodi priporočen:
Ivana H°^Q
- C
i I S t?!
10
ki ima najm.;nj tolsčo v Bebi. je torej najlaže prebaven, ne provsrooa nikoli aapriosti in je   ob       jboljšem   okusu   iaradno poceui.
Pristen s i po a imenom Ivan iioff in z levjo varstveno znamko.
Zavoji p«-> 1 ■» kg 00 vinarjev Dobiva >.      ■  »/*  - 50 ^N  » se povsod.
Centralne kurjave
) za trajno kurjavo MCPI    meidinekein 2^62 10 l„ UUI J cnamotne reguli ni e.
Štedilniki in p iredbe kuhinj.
Kopalne peči za kurjavo s S^KS«
Kuhalniki, ognjišča, peči za plin ali špirit N2jDolj sortirana, najcenejša, solidna tvornica
Prodajajo po originalnih tvorniških cenah tukajšnji trgovci z železnino.
Mrllff RnriD £Tn Dunaj V>t)8ni)rt]niieng. 44
HlilVJ DUUK&LU* U tatiovl863, Tolef 8398.
Zahtevajte
'lustrovan cenovnik
stja za žarnice „Ideal"
IIu*u Pollak
DUNAJ. VI. Wallga»e3t.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba l1 4 kr. na nro. 2252 lfl
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
t*
Vi
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica I fr-, V, itt-tlenlce K 260. — Na prodal v boliilb trgovinah. 94
as tM
Kožuhovina!
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ. I.,    3013 16
Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše naknpo-vališče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
IM 66
APENTA" 1
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 8288—3
* Lekarnarja Julija Selaau-
iii h n ii i« hoI za želosle« je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanea ljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri vspehavanju itd., tako daje kot izpričano domaČe zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalni sestavi.
I TA
Prirodna rudninska voda
IVajoi&ćt
natronski vrelec.
Po zdravniških prizDanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi,
diabetes, preobili scalnični kislini 9 boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavit
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2449—li
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ki utrdi dlesno In odstranjuj«
neprijetno sapo Iz ust« t glelileniea z navodom f 14.
Blagorodnemu gospodu K Levstlltii,
lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz u« t in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melus. ustne in zjbne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Del lekarna Mil. Lrasteka
v Ljubljani, Resiieva -.-.s«* st. 1
noleg novozgrajenega Frai? Jo5sfoveg& j i~i bi • mofitn 22- 45
Darila.
Upravništvu nagega lista so poslali:
Družbi sv. Cirila In Metoda: Gospod Ivan Tonja, Novi UJmat, daroval 1 K mesto prispevka za venec pokojnemu župniku g. Malenfiku. — Gdč. R. Hrovatin pos'ala 3 K, katere so darovali družbi za pečen kostanj gg: Boltavzar, c kr. dav. pristav, Cek, živmozdravnik, učitelja: Grnm, Mer-cina, Sfiligoj, c. kr. dav. prafct. in Hrovatin, župan. — Omizje v gostilni g. Antona Zupana v Ljub jani daruje 5 K za »Martinovo gos" družbi sv. C in M., katere je izročil gosp. Ivan Kocjan, solicitator v ljubljaui. — Skupaj 9 K — Srčna hvala! Živeli darovalci !|
Drugi Izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem.
Julij Muhr, Dunaj, 10 K; obitelj Pesjakova v Ljubljani, zavoj j obleke; tovarniški delavci na Javorniku po g. Fr. Primožiču 12 K ; V. Mantinger, Beljak, 3 K; županstvo občine Horjul 20 K; Ludo vik Pamperl, mest. nadoficijal na Dunaja, 20 K; G. Gella, dacar na Jesenicah, 1Q K; Ant. Špendov, Dobrava-Podnart, vrečo obleke; Zupan, Podnart-Kropa, vrečo obleke; V. Leskovec, Ljubljana, vrečo obleke; S. Pregl, Ljubljana, zavoj obleke; Frančiška Vid-majer, Ljubljana, zavoj okleke; Ulrika Laschan, Ljubljana, zavoj obleke; Antonija Jeglič, Trst, zavoj obleke; Fr. Ks. Souvan, Ljubljana, manufakt. blago; Adolf Anton Mlekuš, Bovec, zavitek obleke; Marija Drenik, Ljubljana, zavoj obleke; Zalaznik, Ljubljana, zavoj obleke; Leopoldina Šavnik, Kranj, zavoj obleke; M. Ažman, Naklo, zavoj obleke; Franjo Možina, Rudolfovo, 2 K; Dobida, Trst, 20 K; P. Klobova, Gorenja vas, 10 K; Ant. Zalaznik, Polhov gradeč, 20 K; Marija Lenger, Žiri, 5 K; hranilnica in posojilnica na Jesenicah 50 K; gradbeno podjetje Gross-Bachstein na Hru-šici 300 K; Ludovik Matajc, Stražišče pri j Kranju, obleka;   Konrad Pučnik,  Kranj, '
obleka; Frane Dolenc, Kranj, spec. blago; žel. uradnik Regi v Kranjski gori 2 K; Jože Bertoncelj, Ljubljana, obleka; Kati Držaj, Ljubljana, obleka; med staro obleko je bilo 9 K; Jan. Boštele, vrtnar, Javornik, zavitek obleke; Turin, Borovnica, vrečo obleke; Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, 20 K; Josip Pogačnik, drž. in dež. posl. iPodnart, 30 K; Fr. Rus, nadučitelj, Bled, U O K; Franc Štiglic, Radovljica, 3 K; Jan. Zorman, Spod. Šiška, 100 kg moke; Po „Slov. Narodu u E. Kavčič 10 K; Hen. Francka sinovi, Zagreb, zaboj kavnih su-rogatov; Franc Zoreč, trg. v Ljubljani, vrečo moke; Anton Seliškar, strojevodja, Ljubljana, 1 K; delniška družba Bela peč, deske in živin, verige; Jos. Pete rman, župnik in knzšk. svetnik, Otok na Kor. zavoj obleke; Ant. Koblar, Kranj, vrečo obleke; And. Vole, župnik, Viševek, 21 K in kašo; Dr. Marinko, Novo mesto, 20 K; Janez Tavčar, Šink. Turn, zavoj obleke in 30 K; Jos. Kos, župnik, Sela pri Šumbregu, 8 K; Juri Dernovšek, župnik, Zalog pri Komendi, 10 K; upravništvo „Slovenca4 7 K; župnija Zasp z Blej. Dobravo 75 K; fara Kovor 20 K; Joža v Slov. Gradcu 10 K; kat. pol. društvo Radovljica 200 K; velbl. gospa Hočevarjeva v Krškem 150 K; župnija Kropa 56 K; župnija Kamna gorica 28 K 88 h; župnik Anton Verbajs v Kamni gorici *J K; župnija Dovje 124 K; župnija Sora 24 K; župnija Vel. Poljane 32 K; župni urad Črnuče 14 K; župni urad Besnica 20 K; župni urad Idrija 41 K ; župljani na Dobravi pri Kropi 54 K; župnik Val. Alijančič na Dobravi pri Kropi 16 K; farni urad v Št. Vidu pri Zatičini 50 K; župljani v Štangi 9 K 10 h; Mihael Saje, kš. svetnik in župnik v Štangi 5 K; farani pri Sv. Križu nad Jesenicami 18 K; zbirka vernikov na Jesenicah 90 K: župni urad Kostanjevica na Dolenjskem 22 K; župni urad Sv. Križ v Svibnem 15 K; župnija Velesovo 33 K; dr. Mauring in župljani na Igu 50 K ; župnijski urad pri Sv. Gregorju 25 K; Rihard Smolej, kaplan v Dolu, 10 K; župnik Fr. Finžgar v Želimljah, nabrana vsota 15 K; stolna župnija v Ljubljani 50 K; župnija Grahovo 20 K. — Vsem najlepša hvala! Bog plačaj!  Prosimo nadaljnih darov.
Jan. Zupančič,
nadučitelj - zapisnikar.
Borzna poročila.
Ljubljanska »Kreditna banke" v LJubljani.
Uradni kanci itn*, bora* 10 novembra 1906.
	j Denar	
l* e majeva renta ,   .   .   , .	!0<>05	J OO 25
l'/t srebrna renta            • .	99 95	100 lb
t°'a avstr. kronska r.nta	100 05	100 25
' *     * «l»ta	li8 50	U8 70
ogrska kronska m       , «	9570	9590
ft*/c      »    zlata      p       . .	114-5	114 35
l9/9 posojilo dežele Kranjik«. .	99-60	101'-
4*'//<» posojilo mesta Spliet ,	10060	101*60
-• 'i /o          •            »f ********		ion —
&Vs% bos.-her«. am 1*09	lfOBO	101 f 0
i','* ?*5k*. dež. banka k. o.	9S-76	99 90
	99-75	10005
l'/a*   s*t> pwnia gai. d. hio. t	^C0*70	101-70
!*/«*/« peSt.   kom.   k.   o, ».		
10% pr..      .   . .	10620	107-iO
aast. pisma Innerst. hr.	100*60	101-50
,#/t    „      f     ogrske cen.		
dei.hr.......	100 —	10f> 4Ci
4 * 'a°/o *• PIB- °8r' hip* •	100-—	KO 40
i'v 0 ODl- ^S1* lokalnih ta-		
	9S 60	110 50
*Vs*/«        ^^k° tnd* banka .	\ 00 2^	103 2
P«or. Trst-Poreč lok. 4©l	9990	
V'/u prsor. doi. žel.   . .	^^♦-50	100*
go/o    m   jnš. iaL kup. VtV« .	316 90	3 8 90
I*/«*/« arut pos. ia *ol. po..	0'70	101 70
totaMna.		
račk« od 1. 1860-	190 35	192*35
.     „   . 1864 .....	296 75	298-75
. tisska	161 10	16310
_     sam. krađ. I. v«:« .jc .	299 —	S07-—
^    mgt. hip. banka	29	30660
	264 —	»71 80
v    srbska a frs. lOo- -	\03	tlO-50
„     tarfk<»   . .	145 -	146-—
^ssilika         aia<5k« , .	?4»90	2690
irsaitna .....	471-—	481 —
	79 —	84 —
krakovske         .    ■ •	91 —	«8 —
Cj}«bljanj»k»         m    ■ .	64- —	70 —
i.vst rad. kriia   B   .   .  . ,	63 —	54*80
^gr.   s    • a	34 —	36 80
Rudolfov« 0	«0 -	64-—
A*J«burSk«           m    • •	72-—	78 —
Oanajaka kaia.   „   • ,	6>0 —	631 —
		
Jaiaa žeissnics.....	117 40	118-40
Jrisvne telesni«* ....	*67	*6B-—
kvstr.-ogrsk« banSn« tfolni«« ,	1637 —	1647 —
Ivitr. kreditno banko   .   . .	67lb0	672 50
Ogrsko      r,        m ... Žimos tanak«       B ...	782 —	783 —
	147 —	247 50
fromogokop ▼ M««tu (BrOz) .	676 —	677 —
	634 25	635 26
i'raSk« Sel. mdr. dr ...	«617 —	t627 -
>rima-MurAnyi   , ,	634 -	635 —
IVbovUske prav. drnšbo    . .	2*0--	292 60
Ivatr. eroine tovr. dražb« , .	678 —	682 —
^«5k* sladkorn« družbo    , .	t66 —	159 —
VaJnSo		
	1 *4»	11 57
	16- 6	i9 »7
tO mark*........	1361	23 69
iovaretgni.......	14"—	*4*08
	117-67	117-87
Cagkl banketa!.....	«6 70	95-90
ftab|}l.....•	164 —	264 76
Odarjl.........	4-64	d'—
Žitne oene v Budimpešti.
Do« 10. novembra 1106.
Rž
OVM
aa april 1906
. aprfl
. ma) 1904
• »prfl . .
100 . „17 20
100 n 9 14 »8
100 . . 14 06
100 . .  14 32
leteorologično poročilo I   Priporoča so
tate* u*4 manam <wl o\ -••f^' •'.*» m*1-«, mm
10—16 vai. ceaeje.
i % o	Ca« opajrc-ranja	Stanje barometra	ti 11	"Vo»r j*i	
10.	B. sv.	7367	38	ar avzhod	del. jasno
11 ■	9. P>V.	736 7 734 3	06 34	al. j vzhod brezvetr.	megla oblaCuo
S*ednt* v2iraH>n}a tamperatam.' 35 , a rr.jifl:  4 9 P*si»wir)*. * mm 21.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
alkalična kislina
katero radi zapisujejo pri iolodčevl^ kislini, skrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetniKa Loschner-ja monografija o GiesshtibJ-Slatini.) 3891—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, vetjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trsrovinah.
Iz^'i so novi cenovuifei najnovejših par-titur Farka&a, Hruze, Broža, Bozottia, Mahača itd. in cenovnik tamburaških potrebščin v Prvi sisački tvornici tambura J Stjepušin v Sisku. 3638
Klavir
dobro ohranjen, se odda.
Praša se pri gosp. Fran Remicu na Zelenem hribu. .,«39-1
v najem pod ugodnimi pogoji v kaki fari na deželi manjka dobro vpeljana vinu z mešanim blagom 3t>->9—1
Ponudba pod naslovom „H. A" anonc ekspedicija l4.iossr<h<eli, Gradec.
Gospodje-
ki so spretni za obiskovanje privatnih odjemalce^, se sprejmo pod jako ugodnimi pogoji. — Predstaviti se je od 9.—11. nre dopoldne v Gospodskih ulicah št. 15, pritličje, v pisarni na levo. 364 8 1^__
Lokal
za trgovino s skladiščem vred se odda na Starem trgu štev. 13 za februarski termin.
Vpraša se naj ravuotam, v drugem nadstropju. 3692
Mladenič
ki je dovršil spodnjo realko in trgovsko Šolo s povoljnim uspehom in ki je vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pi savi, Želi študijam primerne službe.
Naslov pove upravništvo „Slov. Narodatt. 3625 l
ID JI Id duu
v lepem industrijskem kraju ob železnici
se da v najem.
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 36*2-1
Za  prirejanje  veselic  ah manjših
koncertov
Je gg- restavraterjem in p. n. društvom (tudi na deželi) na razpolago dobro izvežban „šramel-trio".
Ponudbe sprejema: kapelnik Josip Jungman, Nova ulica št. 3. 3653—1
Dvorski tr$ ft. 3 3631
pod „Narodno kavarno".
Od nedelje, 12. novembra do vštete sobote, 18. novembra 1905:
IVM
stenski koledar
za leto 1908.
Cena samo 50 v., s pošto 60 v.
Dobi se pri 3615-2
It. Bonacu v Ljubljani.
UčencaI
iz poštene hiše, in s potrebno šolsko izobrazbo sprejme v špecerijsko prodajalno in glavno zalogo tobaka
Gobrfel JelouSek na Vrhniki.
se takoj sprejmo 3654—1
pri stavbeniku Trumlerju
Pred škofijo štev. 3.
Vabilo
na
Martinov večer
ki bo
jutri, v nedeljo 12. t. m., v gostilni „Kramar1 na Dolenjski cesti štev. 5.
Za dobro ied in pijača bo najbolj skrbijeno. 3650
Usojam si naznanjati gg. zdravnikom in slav. občinstvu, da sem
trgovino za kirurgiške inštrumente in obvezila itd.
premestil s Sv. Petra nasipa št. 7 na
Sv. Petra nasip 21.
Z odličnim spoštovanjem
3«.i-i Piotrowski.
Preklic.
Preklicujem, kar sem žaljivega govorila o gospodični Mariji Skrem in potrjujem, da je bilo neresnično.
Ljubljana, dne 15. oktobra 1905.
Pavla Šušteršič, dijakinja na pripravnici.
Ker sem od raznih strani slišal, da se blati poštenje in čast mojih hčera, in to celo v javnih lokalih, in se jih dolži nemoralnega življenja, Čutim se dolžnega kot oče, da poživljam vse one ki bi mogli dokazati kaj nespodobnega bodisi v moralnem kakor tudi v družabnem oziru, da mi to naznanijo, kojim bodem resnico ozir. zmoto razkril. Obenem grozim tudi vsem onim, ki te hudobne, lažnjive govorice trosijo v svet, da bodem postopal z vso odločnostjo in strogostjo proti njim. Glede mojega bivanja v Ribnici sem dobil ua zahtevo sledeče spričevalo o moralnosti mojih hčera:
Štev. 1091. S. 49. 05.
Spričevalo,
Na prošnjo g. Franceta Skrem, c. kr. davkarja t pokoja, bivajočega v Ljubljani, podpisano Župamtvo služ beno potrjuje, da sta se njegovi h Čeri Antonija, omoiena Bricelj in Marija, skozi ves čas njih bivanja v Ribnici prav dobro in brez spotike obnašale, in da ni res, da bi bila Antonija ali Marija v Ribnici kakega otroka povila.
Županstvo Ribnica, 29. sept. 1905.
L. S. Župan: Klun.
V Ljubljani, 8. nov. 1805.
Franjo Skrem,
3634 o. kr. davkar v p.
1638
Kravje surovo maslo
4  gld.,  koŠtrnnovo  meso,  zadnji del 2 gld. za 10 funtov; 5 funtov surovega masla, 5 funtov medu 3 gld.
36*9
Kjjfjj 19, Tluste (Austr.)
Proda se dobro ohranjen
klavir
po primerni ceni. — Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod „Klavir 29".
3643—1
J,      Hig. gumijevi JB
r predmeti ■
izvrstne kakovosti, orig pariški, diskretni izbori vzorcev, tucat St 1 po K 2b0, št. 2 K 3.^0, St. 4 K 6-, 3 velefioi vzorci 8  cenovnikom,  zaprto  in franko, če se
pošlje K 120 v pisemskih znamkah.
TI.   tif MMt Vk!\.   Dunaj IX,
Berggasse št. 3 3210—2
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe posredovalel kot kraevni in okrajni zastopniki dobičkanosen postranski posel kot glavni zastopniki in stalni potovale! pa dcbro trajno službo.
Ponndbe pod „I5.3«5", Gradee, poste restante. 15 k' 28
Odda se dobro vpeljana
trgovina
mlinskih izdelkov v LJubljani
na živahnem prostoru. Naslov  pove upravništvo „Slov.
Naroda".
35*6-3
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
mizarski piči
dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove upravništvo rSlov. Naroda". 3453 15
Staroznana, dobro idoČa, tik kolodvora stoječa
se odda 8 1. januarjem 1906 v najem ali na račun. 3581—3 Natančni pogoji se izvejo pri last niku Viktorju pl. Wurzbachu ▼ Gradcu pri Litiji.
srne in zolci
se dobe vsak dan v
Gosposkih ulicah št. 15.
Pošiljam  tudi  po pošti. :602-3 Rozalija Keržan.
najboljši čaj na »vetu,
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
Učenca
išče večja trgovina na Dolenjskem,
Ponudbe pod ,,A   B." na oprav.
„Slov. Naroda". 3680—6
VREDNOST
okusne hrane se ne kaže samo v večjem, z jedjo združenim užitku, kajti čim bolj okusna je brana, tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni vspeh
MAGGI-jeve ZAŠČlMBE za JUHO in JEDILA.
je za skrbna gospodinjo preskušeno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-ijavam, |awBm jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-
Ta
lenjavam, ,~«^«a «,.,,.. „^..... ,, ....... ------ ......... ...
jati! Šele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami in drogerljah, v stekleničicah od SO h (če se potem napolni od 40 h) naprej.
MAGGI-jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 in 900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
ali instruktori* se priporoča teli nih višjega letnika. 36f2 Pisma na uprav. „Slov. Naroda" pod „INSTRUKTOR"
Za krojaško obrt se išče
vajenec
Natančneje pri J Magdiču, Ljubljana, Stari trg št. 8. 3621—3
Glavnik za barvanje las!
Z navadnim česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahk:> leta in leta Na tisoče v rabi'!  Komad 5 K. Razpošilja
J. Schiilier na Dunaju II 2
Kurzbauergasse št.  4 30.  2955 3
Kdor bi rad kupil žaganje za potresanje tlaka, obrne naj se na parno žago 3473—3
ilEGHENGHI
Cesta na Rudolf ovo železnic i štev. 47.
Gostilna JegeioC
Usojam si p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem se preselila iz gostilne na Bregu št 2
v Komenskesa ulice št. 36
v sedaj novo imenovano
Tukaj so p. n. gostom na razpolago 4 sobe in bo sedaj vsa k o soboto celo noč in vsako nedeljo do polnoči
godba s plesom.
Za solidno postrežbo i u izvrstne jedi in pijače se bo vedno skrbelo.
K obilnemu obisku se priporočaj 3640-2 Pa*la Mr*alc.
Granu hotel „UfflOir: Ljubljana.
Ravnateljstvo Ant. Kamposch.
V torek, 14. novembra 1.1 ob 8. ari zvečer -v veliki d v o r*1\ *^ i
vojaški koncert
popolne sodbe c. in lir. pešpolka št. n Ural] Belgijcev.
Vstopnina OO vinarjev. 3648
Točilo se bode posebno plzensko In monnkovsko pivo.
m
*** ***
Var8t. znamka : Sidro.
)*C^C SOU ^*Q*C
Varsi. znamka: Sidro.
Liniment. Cnpsicl comp.
r*i
nadomestilo za
2399-6
□
Poln - Expeller s sidrom
priznano izborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo  ob pre-hiajenju Itd.;  po 80 h., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v fikatljicah z naSo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da ie dobil orig. izdelek Dr. Riohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eii&čina c. 6 nova.
Razpošiljanje vsak tlau.
Jurouo maslo
iz  kravjega mleka t!. 3°90, koštronovo meso zadnji del, za lo funtov ti. 2 10 6 tnntov surovega masla in 5 funtov medu ti. 3 —.    . Ho.i 3
Kamerling 23, Tluste (Avstr.)
3f87U
Varuj ieoo!
. Za vsako rodov i no važno ;ilustrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki razpošilja s prepisi več tisoče* j zahvalnih   pisem  tajno za^ go h v avstr. znacnkah »ospa A. 14 A V PA ^ Berolin S W. 2*0,
l.liider.ii*rsBB« 60.
5   azs»  Ceno 6ešWo
posteljno perje!
5 kg Dovega sknbjjenega
K 9 60, boljšega K 12'—; belega, jako mehkega skubljenega K 18*—; K 24*— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tndi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 338fc*-4
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
Pariški svetovna razstava 1900.
;;wa»«ii
£4U DENTIFBlrt ĐUDOCTEUR PtfRRFi
Sveti
loslavna ustna voda.
Dobiva aa povsod.      3664—'6
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 697—38
Peter VVernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj ia poštnine prosto.
Penzionist
(samec ali oženjen), ki lahko se kaj malega dela za kratek čas, in si lahko nekaj pri hiši zasluži, se takoj sprejme v majhno stanovanje. — Natančne ponudbe pod „Blizu mesta 1000" uprav. „Slov. Naroda**. 3596-3
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581 24
lice . IO
Spretnega
ohuiziterja
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3611—2
T7xsbčLxio dcvor.a že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulicešt 6 36f4
priporoča ln nameiea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za lijubljunn ln drugod.  Potni na tukaj. — \atanrne|e v pisarni. — Ventila ln kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Višjega stavbnega zdravnika in lizika dr. Schmida znamenito
olje sa sluh
odatranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost
tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi.   Dobiva se samo v lekarni pri
Črnem orlu na Novem trgu v Celovcu, ates 10
InlaMlIl ■ lil1 lili1 HI I I mi IIIF
■ -'or trpi na padavici, krčih in dragih živC nih boleznih, naj zahteva o tem bro&uro, ki jo zastonj in pofitnine prosto razpošilja pri v. Nehnanen-Apothfk«
Frankfurt a. JU. 1600—26
Učenca
najrajše z dežele, za zlatarsko obrt, sprejme Rudo f Janaček, Vegove ulice št. 12 v Ljubljani. 3607—3
se odda za februvarski termin.
Pojasnila na Resljevi cesti 22 v gostilni. 3543—7
Proda se popolnoma ohranjen
gramofon
za 70 kron, ki pa je veljal z 2C ploščami 200 kron.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda." 3628—2
1
JI
n  i   C'v i v
Orelie, lizoi z
in sploh use deželne pridelke
kupuje 3444—9
Ant. Kolenc v Celju. Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 3408— l Natančneje pove  Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
Proda se iz proste roke velika 1 11 1   ' v
v kateri se izvršuje gostilniška obrt, i lepim vrtom, verando, kegljiščem, lede nico in 5 prostornimi kletmi, ob cest. tik tarne cerkve. 3610—2 Več se izve pri Jakobu Debeljaku, Poljane Št. 19 nad Šnofjo Loko.
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice
C kr. ravnateljstvo dri. aeleznice v Beljaka.
Izvod iz Trozr^egra zed.su.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
ODHOD IZ LJUHL.JANF- m*, kol. PROGA NA TRBIŽ, Ob It. ari 14 m p»uofil oaobci vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franaenatesie, Inomost, Monakovo, Ljaboo, čea Selatbal v Aaaeet, vinograd, cea Klein-Reming v  Stevr, v Line, na Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. ari 5 n ijntrpj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec,  Ifaraa, Maateradorf, Franzensfeste, Ljubuo, Dunaj, fiea Se letka v Solnograd, luomost, cez Klein-Kenung v Steyer, v Lino, Bndejevice, Plien, M ari) me vire, Heb, Francove vare, Prago, Lipako, čea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Ql&d nitz, Llubno. Selsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, lueruost,   Bregene, Curich, Ženeva, Panz, cez Aocstetten na Douaj. — Ob 3. ari 56* m popoldne oaobni vlak « Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec Pransenafeste, Inomost, Monakovo, Ljuonos de* Klein Reifliug v Stejrr Lino, Budej - ice, Plaen, Marijina vara, Heb, Francove vara, Karlove vare, Prago, (v Prago di rek trii  vos I. in II. raz*.), Lipsko,  na Dunaj fies Amstetten. —  Ob 10. uri ponoči oaobni vlak v   Trbiž, Beljak,   Franzensfeste, Inomost,  Monakovo (Trst-Monakovo direktni  voz I. in H. razreda). — PROGA V   NOVO MESTO IN KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. ari 17 m Bjutraj osebni vlak v Novo  mesto, Stražo, Toplice,   Kočevja,  ob 1 ari 5 m pop. istotako.
— Ob 7. uri  8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje.  — PRIHOD V LJUBLJANO jo*. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari '<*3 m zjutraj oaobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz 1.,   II. raz,). luomost, Franzensfeste Solnograd   Line, Stevr, Isl Aua&ee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža.
— Ob 11. ari 10 m dopoldne oaobni vlak s Da naj a čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. m U. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mariine vara, Plzeu. Bndejevice, Line, Stevr,. Pari v Ženeva, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob Jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. ur 2» m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Malega Gldduitza, Monakovega, Innmosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob ti. nri 06 m zvečer oaobni vlak ■ Dunaja, Ljubaa, Beljaka, Mnraaa, Malega Glčdnica, Celovca, Pontabla, čas Se lz t hal od Luomoata in Solnograda, Čez K)atn-Reiflirg iz Steyra Lil ca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franoovvih varov, Pragi, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m sjutraj osobni vlak iz Novega mesta ■ Kočevja, ob 8. ari 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mefiani vlaki: Ob 7. nri 28 m zjutraj, ob t. ari 5 m popoldne, ob T. mri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih in le v oktobra. — PRI« HOD V LJUBLJANO drž. kol. 17 KAMNIKA Mešani vlak:: Ob 6. uri 4V< m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6. ari 10 m svečer Ob 9. ari 66 m ponoči samo oo nedeljah in praznikih iz le v oklobrs. — Sndnjeevropaki asa ie za 2 min. pred krajevnim časom t Ljablj li. frj7l
85
D7^C
WJR
89555364
Mladenič
^0 let star, iŠČe službe kot trgovati po-tnoČnik oa deželi ali pa v mesta.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3B08-3
ki
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda s 1. februarjem v Cigaletovih ulicah 3, pred sodnijo. 3598—3
Ha Dunajski cesti Štev. 32"
se odda takoj veliko, svetlo in zračno
ki je pripravno tudi za delavnico.
vence in trakove
priporoča
46
Benedikt, Ljubljana.
Ravnokar došlo
mmm sarlansko
pivo
iz kleti „SALVATOR"
se toči
vsako soboto in nedeljo
3503 3
Ti
Se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Schrev,
oji   U svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA'
pod pokroviteljstvom  kraljev glavnega mesta ZAGREBA.
ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti   ognju po najnižjih cenah.   155i 27
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Za<f&pniki se iS^ejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in KoroSke
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-^rpežneiSi izdelek. Največja prihranitev »oriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani Tiamki. 1255 28
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
S. Goldscbmidt & sin
I*
evarna
Jlirija'
ol> praznikih, sobotah In iietfelSiHli
vso noč odprta«
ari©
kavarnar 73—63 K"'<>dvorske ulice Št 22.
2ST©
Stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo s« odda.
Kie> — Povc upravništvo .Slov. Narodau. 3B88-9
i Kdor bi rad prodal proti goto-' vini vsakršno število frlz (deščic), oglje bukovega lesa, potem borove,   meoesnove, bukove, jelkove,   smrekove   ln hrastove hlode, naj se obrne na 3472
Lesno industrijo u Ljubljani
šelenburgowe ulice 6. 3
Ljudevit Borovnik
pnikar   w   Borovljah (Ferlaeh)
no koroHkfiti
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puse* za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje 8tare samokresniee, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici m od mene preskusene. — Mustro-17 vani ceniki zaatonj. 45
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače Živali, k 80 vin.,
in 120 vinarjev se dobiva samo ▼ deželni lekarni ..pri Mariji pomagaj     91.   Leufitr-lia  In  v lekarni   I h«!«!   p|.  Trn It bez-v a v I Jiitiljuul.
Z uspehom podganske smrti sem bil iako zadovoljen. Po prvem nastavljenju som našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Sch weinfurt, dne 11. tebr. 1899. 3391—4       MLdm tHLmrmsm^ mlekarija.
Pelinkovac
P0KORN¥
HT   Regstr. varstv. znamka.
Tek vzbujajoči in slastni
" ■ 1
SB56-3
Zravniško pogosto pripor.
Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd.
Poizkusni poštni zavojček po 2 07 ali 4/035 litra po K 5'80 franko.
Tvornica za likerje,
del. dr. POKORNY
Zagreb. Ustanovlj. 1862.
JTiiiiIVmVi'J'JV
= r\a$clj! =
Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu!
Kaiserjeve
prsne karamele
s tremi jelkami.
Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti k a Si ju in hnpa-vosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 4-512 notars^° poverjenih izpričeval potrjuje, da drže, kar
obetajo. Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koezvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović. - V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. AnCik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Franc VVacha. 3412-4
AVGUST REPIC
Nodar 46 Ljubljana, Kolezljaka ulloe 16
{■v   Tr n. ©v o xxx
Izdeluj«, prodaj« ln popravka vsakovrstna
Št. 36681.
3436-3
I
najnlajln eeataa
Prodaja stare vinske sode.
KAREL JANUS
juvelir in zlatar
v Ljubljani, v Židovskih ulici—„ 9
priporoča svojo veliko zalogo
(I briljantov in diamantov, I zlatnine, srebrnine, zlatih % in srebrnih ur ter verižic
itd. itd.
Viakovritaa
popravila in nova dela
izvršuj* točno in ceno
ar   lantnl «l«^la*l**lo>l
. v Rožnih ulicah št. 21. .
te <<■>)
Gasilna društva
naj zahtevalo ilnstrovani cenovnik tvrdke
J. s. Benedikt
v Ejttbljant
u Prešernovih ulicah !t. 3.
W% Ml đl Sfil Ml BI Mi Ml ajjj aa gaj gaj gaj \
m
i 1
s
ms t«
m m m
m
Pekarija
slaščičarna
m
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= Tlttjalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m p.
S*
s* s*
« m
M &* &•
m t*
m se
CttL
Krm:
m
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
Ustanove.
Dna 2. decembra je oddati pri mestnem magistrata ljubljanskem cesar Franc Joiefove jubiUimfce ustanov« in sicer 2 po 50 K, IO pa
po lOO K, namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore ii nboinega lakiada.
Prošnje za podelitev teh astanov je vlagati tukaj do 20. novembra 1.1.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 20. oktobra 1905.
vedno le
Fernolendtoue
Izdelke. Nunio po njih postane mwiiJ«* mimim»«Iiiiu in dobi tadi naj lepil
hlcHk. — Naprodaj povsod. 10
St. Feriiolendt« Dunaj
o. kr. dvorni dobavitelj. 1095
Tvorni c«  ustanovljena 1832.
Hiša štev. 18 v Hradeckega vael a vsemi tja »padajočimi lemljišii se pod posebno ngodnimi pogoji proda}
Več se poiive pri gospoda J. Slo hodniku na Bregu št. 8 pri „Metlii-kem vina". 3518-4
Urtaasdjus »aH 1*42.
18
I
]narisov in qr&ov ^ p BR/1T/I EBEKLl
Samo aUo!
se svet ne pogrezne!
Samo ako!
tiskarji ne bodo stavkali!
Samo oko!
ne bo požara v moji pisarni!
Potem bo sotouo
izšla dne 15. t. m.
I. slouensko-nemška trgovska in obrtna naslovna knjiga
ki jo izda in ima v založbi
I. kranjsko reklamno podjetje
Mol. IW*a«i«
Ljubljana, šelenbnrgove ulice st. 6, II. nadstr.
Telefon št. 1*6. 35&1—2
JVAL"
Zdravniško priporočena zdravilna zeliščna primes h  kopelim za odrasle In otroke.
Kopeli z „Ivalom- delajo čudeže ob pro-tinu. revmatizmu, živčuih boleznih, ženskih boleznih, ob pomanjkanju apanja. mrzlosti rok in nog, hipohondriji, bledičnosti, naduhi, ohromelosti, krčih, zamakanju postelje, za kožne bolezni, hemoroide, želodčne bolezni itd.
Kopeli z „Ivalom*1 Jačljo živce, obnavljajo kri.
Pri Jjudeh, ki se kopljejo z „Ivalom*, delujeta kri in živčni sistem normalno, čuti se zbistrijo, kar provzroči splošen dober poču-tek; duševna in telesna moc naraste, človek se čuti zdravega in srečnega in si s tem podaljša življenje, za največ \judi prekratko.
Cene 3 skatljic za 3 kopeli 3.50 k, IO   Skatljic   za   IO kopeli   12.- K, 20 Skatljic za 20 kopeli 20 K. Od 10 akat-Ijic naprej franko.
Razpošilja  po  povzetju ali če se posije denar naprej 2617—5
DUNAJ VI. Mariahllferstrasse 45.
ti.
ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlečnato milo
Bergmann & Co., DeČin ob Labi.
Prodajajo kos po HO viu.: J.VVutscherja nasl.V. Schiffer, drogerija Anton Kane in Oto Fettich-Frankhetm v Ljubljani.
I 9 930—17
/• UCIBL
»i;
Telefon it 154.
ena »u v. g
It 6. = *1
^2
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno;. Damam bajen stas. Strogo po&teno. Karton Btane fl 1 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Qlavna prodajalnica in razpoSiljalnica
gospa Kathe Menzel 3245
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr. 64.
album CITRE.
Najcenejše  muzikalije za citre. 30 r- * -:ćn h   iveim v (po 18 do 19 strani} po 1*20 K n-tto. Zah«H-«)tM aeDOvnike iaai> m tu^" o citrah in strunah! 3497- i
ANTON KIENDL
Dunaj,  8/1.  Neudeggergasse 6.
Esence
za briljantno brezhibno izdelovanje, vseh likerjev, žganja, jestha in pijač brez alkohola, dobavljen samo v prvi kakovosti. Vedno nove brezkonsureočne vrste. Zakte-vajte v lastno korist gratis in franko prospekt in cenovnik. Prihranite si mnogo denarja. 3303—5
Karel Philipp Pollak
tvornica za specijalitete esenc Praga, Marijine ulice 928.
Zastopniki-strokovnjaki se i&čejo-
Bratje Stein v Fioridsdorf u
Ustanovljeno 1872.
SL1U0UKA TROPMOUEC BRIHJEvEC In KONJAK
Veležaalnica v MM
pri Dunaju 3040—8
priporočajo svoje Izvrstne destilate.
7?Kathe" voda za prsi.
Najlepši kras za ženske so lepa prsi.
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem preseneUji-vem u5inkn. .Kathe1 voda za pral se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno
neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gl. OO kr.
z navodilom o uporabi vred.
diskretno in pod povzetjem 63—45
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristaš samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schalg. št. 3., I. vr. 39.
— Razpošilja
HL
^^811756
«■£■■1    v« v« * laazill Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razproda j al po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenoga modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-46 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg it 1.
Mleni nakit za božično drevo
je priznano najlepši okras božičnega drevesa! Pošiljam popolnoma prosto na dom, torej prosto carine, in poštnino z zabojem vred za čudovito nizko ceno e K SO v po povzetju zaboje zelo bogato in res okusno sortiranoga steklenega nakita za božično drevo s 317 večjimi, krasnimi, pristno posrebrenimi in pobarvanimi letošnjimi novostmi, kar najlepše izdeU-nimi, kakor: južno sadje, 1 ki naravno, zvoneči zvončki, sedeče veverice, košarice s cveticami, zlate in srebrne ribice, krogljice na nitkah, žepne ure, metuljčke, ledene svečiee, smrečji storži, mično pobarvane krogljice in jajčeca, krasni refleksi, tantaz. stvari itd., dalje s tolikim veseljem pozdravljene vsestransko mikavne novosti, kakor doza za kruh in torbica za muzikalije z napisom, krasne pahljače iz cvetic s čopi, gleni za otroke z zvezdnatim nebom , itd. kakor tudi velik, mehanično gibljiv zlati fazan. Zaradi daljne priporočitve pridenem še posebej vsaki pošiljatvi krasen velik vršiček s prav lepim lesketaj oči m se božičnim možičkom (najlepša novost!) — Moji sortimenti se lahko tudi razdele in se pošljejo na želio tudi dva mlčna vršička (če obsega vsebina 31* kom.) za ravno isto ceno. Sortimenti za prekupce s 660 najfinejšimi predmeti s-»mo 13 K ravnotako prosto na dom.
A. O. VVAGNER, Lauscha. (Sa-Mein) št. 79. 3637-1
Založnik knežjih dvorov. — Na tisoče prostovoljno poslanih priznanj. Izvleček: Z Vašo pošiljatvijo sem bil zelo zadovoljen in sem se čudil, ko sem videl te krasote! (sledi nova naročba).
A.  C.   Wiesenberg   na Češkem.   —   Prejeti okraski   za božično   drevo   so  res  prekrasni in čudovito poceni! (sledi nova naročba).   A. W.f PUrglitz na Češkem, i.dr.
nad 100.000 konjskih sil imamo u napravah
sesalnega plina
"k
V ar ob I roj ne vellkoatt do IOOPH •o vedno v delu {In ar dobivajo 2085 - 12   v primeru eni roku.
našega! sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva.
Langen & Wolf
touarna za motorje
na Dunaiu, X.,
Laxenburgerstra8se 53.
Kupi
samo  z varstveno znamko  „pišoČ angel"   3618—2
iX s*    111 o f 011 "^a^g
ki so priznano najboljši in tudi vrlo primerni
zc^božlćna darila.
Aparate od K 45*— naorej tudi na obruke, prodaja
RUDOLF VVEBER
nrar v Ljubljani
n-a Dunajski cesti 20
nasproti kavarni „Evropa"
Jfovc slov. plošče za gramofon
moilil slano«!:
„Naprej zastava Stave", — BD boi", — „Slovenske i*esmia, _A1   me bos kaj rada imela*, — „Zagorski zvonovi** — BKje so moje rož ce".
Tsmburanjr i
„Sokolska koračnica-, — nLiepa nafta domovina".
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
Tolefon 684.
peči in ognjišč
rr\ euslrilavt
RUDOLF GEBTJRTH, Dunaj
VII. Kalaerstraaa« 71, na veglu BurfgMaa.
8773-21
Specialni katalogi gratis in franko.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za taiko porabo.
Vso vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
TJsejam li slav. občimtvz vljadna naznaniti, da icm svojo
v s Sv. Petra ceste štev. 27
v Selenburgove ulice 6.
Zahvaljujem ae srčno vsem svojim dosedanjim naroinikom ter jia prosim tudi nadaljne naklonjenosti na novem mesta, ter aa priporočam cenjenema občinstva aa obisk svojega higijensko are-jaatga brivskega salona.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Mate Valentič, brivec 3641-s Selenburgove ulico M. 6.
A. KUNST
-e- Ljublji
Židovske ulice-i.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka zrn dama, gospode in otroka Je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se isvrlojejo točno in po niski ceni. Vse mere se shranjujejo in saznam enoj ejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
e
3
e o a a
1
3 S
e m m a e a a e a
j
a
1 a* e
1
♦
a a a a
*,
Waaaasi4»t<ists»saai^
m
55*
ajssa
o
CD
-t
• mmmt
i*. 60
Spredaj ravna oblika,
amo tin6i u^zelodeo. priporoča v največji izberi
Alojzij Perschč
v Ljubljani Pred »kofijo ot. 21.
a a
I
r* a a a a a a a a a a
:
O***   44* *
I
I
I
I i
I
I «
tm* antena    «*» *«» aa* xs«k.aa»***a Tovarna In prodaja oljnauh barv, fir^eža in lakov.
—►S   EleKtričnt obrat. Prodajalna m kumptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8. Piartarsio eajstra c. tr. drž. In o. kr. artv. 1*2. žalaz.
Slikarja napisov, Stavblnska in pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Scnoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zalasra čoplčav za pleskarje, slikarja In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollnoja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj s sobnih tal pod
imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
*
I i
| I
*
š I I
Cementna zareznaj
strešna opeka
Iz portland oementa in paska.
Streha prihednjoHti.
Patentlravna v 30 državah.
Trpeinajaa In bolj lahka streha kakor Iz vaaka druga vrata strasnih apak Iz Hovlos. 46
BdiniT izdelovatelj aa Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ oementnln
Olince pri Iijubljanl.
Su fiRitib ostankov veliko v zalogi.
Za jesenslo in zisto sezone
T
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
i    xxxi Ljubjanl x x x y   i Spltalsklh ulicah it. 4,
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
kot osebni kredit
za ranžiranje v zmialu dunajske enkete (kapitalizi-j ranje plače) za državne, komunalne ln že leznlšfce uradnike, častnike, učitelje, profesorje Itd«   Jako reelno in hitro preskrbi praSkil denarni zavod. Ponudbe z znamko za o<lgo7or podj
Minimale Riickzahlungen"
aaf K.SeBfll.o3a*aieimeea39 poate rratantr.
3654-21
Grnnd hotel „OMI0N"
LJUBLJANA.
Plzensko Monakovsko
originalno pivo.
3647
Depot: Ant. Kamposch.
SUHOST
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabij > v svoji lastni rodovini z izvrstnim uspehom je Demotogen krepilna in živilna moka za izpolnitev telesnih oblik vrlo nspešua. V 6 tednih 30 fantov knnstatiranih. 11 najvišjih odlik tndi Grand Prx. Dokazano, da presega vsa druga živila. Originalni zavitek okoli 250 gr K 2*50. Dobiva se v lekarnah in drugerijah. Pazite na ime Demotogen, drugo zavrnite.
Razpošilja centrala: 3B59-S
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
W aL< I nisi I asa i i» vi M. l^anon^ cl ir*oe|erifla.
Po  tem kazalu
bodete lahko spoznali one prodajalnice
ki se v njih prodajajo SINGER-JEV1 šivalni stroji.
Co.. delniška dražba za šivalne stroje
g Uumjnni, na Su. Petra testi iteu. 4. •.-«
0aar~ s tem svarimo svoje odjemalce najnujnejše pred šivalnimi stroji, ki Jih ponujajo drugi trgovci pod Imenom Original Singer". Ker svojih strojev ne oddajamo trgovcem, so stroji, ki van Jih ponujajo drugI pod imenom „Original Slnger", kvečjemu stari, rabljeni, od tretje roke dobljeni, ki niti ne garantiramo zanje, niti ne dajemo nadomestnih delov.
1
*aj<
kupi oni, ki dobi za zmerno ceno dobro in solidno švi-n» iz združenih tovarn ,,1'nlon Horloarerr" \ <>rur«i - In fflrlu. -
Kot edini zastopnik za Kranjsko, in Koroško priporočam slavnemu občinstva svojo največjo zalogo najfinejših zlatih, srebrnih in mkejnaatib natančno preizkušenih pristnih 48tJ 49
švicarskih ur.
Moderne zlate, srebrne in nikelnatte vrri-ilee, prl*f>nl*l, ubaal, pristani in razna moderna posoda, nsitsvkt i. t d. v največji iabiri na razpolago. Posebno priporočam kot najbolj primerna laaaaU^aasm «1 as v* t lam ravno dosle krasne pntane in uhane m brll|t*ntt.
X*m v maja atrsks ipadajora popravila Iz« ranjena turno In ar no.
Fran Čuden, r;;.V':..
zlatnina  In   »rfbrnlno  v LJubljani.
Prešernova ulice in rilijalka na JMratnrm trgu.
llmtrovani eeniki na zahtevo franko in brezplačno.
Pserhoferjeve kroglice
edino pristne z rdečim nadplsom J. Pserhofer".
Od časov cesarja Jožefa dalje, torej več nego 120 let znane kot najstarejše brez bolečin odvajajoče domače sredstvo in nujno priporočene od mnogih zdravnikov pri vseh posledicah slabega prebavljanja In zaprtja.
1 Ikatljica 8 15 kroglicami...... 42 k
1 ovoj 8 6 ftkatljiaaiai....... 2 K 10 h
Ot §e znesek poilje naprej, velja 8 poitnine prosto poiiljatvijo vred
1 ovoj      .   .   2 K 6*0 h 4 ovoji     .   .    8 K 90 k
2 ovoja    .   .   4 „ 70 „ 5 ovojev
3 ovoji     .   .   6  „ 80 „ 10 ovojev .
Edina izdelovalni ca:
10 18
50 .
50 h
3845-1
J. Pserhoferjsva lekarna
na Dunaju, L, Singerstrasse št. 15.
TRGOVJNA Z MODNJM JN SVJLE-j^ NIM BLAGOM TER POTREB -
SCINAMl ZA KROJA-
•# " O^ 0 fcl
nr i ki rimi i ir
državna
\\V. Kralj. o^rNka
3476—3
loterija
ea splošno koristne in dobrodelne namene. Loterija oblega 7«tll dobitkov v skupnem zneska 9Go*00O kron, ki se
izplačajo v gotovini.
Glavni dobitek 150.000 kron.
1 glavni dob tek s
1        » -n a
1 . .
2 dobitka   po . . 5 dobitkov   „ . 10      .        „ . .
5 .OOO 20.000
lO.OeO 5.000 '2.000 j .000
Dalje:
K
600 100 60 20 10
20 dobitkov  po ...
M) . .....
100 „ „   .   .   . .
1000 „ .  . . * -
6510 „ „   .   .   . .
Srečkanje nepreklicno        decembra 19©5. fj»^"   Ena srečka stane 4 krone. "M
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu  v Buda-Peštl   (glavni  carinski  urad),   pri  vseh  postnih,  davčnih,  carinskih in
solinskih uradih, na vseh železniških postajah in skoro po v>eh trafikah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
fil
S
Eli
eusteina
odvajalne kroglice
(prel   Hfensteinove Eliacabetne kroglice)
preizkušene že več let in od različnih zdravnikov priporočene kot lahko odvajajoče, razkrajajoče sredstvo, ne motijo prebave in so popolnoma neškodljive, ker so oslajene, zanživajo te kroglice radi tudi otroci. Škatljica s 15 kroglicami stane 30 h, zvitek z 8 škat-ljicami, torej 120 kroglicami stane 2 K av. velj. Če se poSije denar K 245 naprej, se posije franko 1 zvitek kroglic. Zahtevajte
.Filipa Neusteina
odvajalne Uroarllre"   Samo pristne, če ima vsaka Skatlja na
zadn.i strani našo obL zav   varstveno znamko  .Sv. Leopold" v rdeče-črnem tisku   Naše registrirane Skatlje, naročila in embalaže morajo nositi podpis Filip Xeuateln. lekarna.
Filipa Neusteina lekarna „Pri sv. Leopoldu" na Dunaju, L, Plankengasse štev. B.
3391-4
lloliira se v vseh lekarnah.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda #
19 P.r^eril^o!
£intu>«rpen
dražbo pri pošteni ia :.:jžni postrežbi . Natan Ban zanesljiv pooK sn veljavne iistke
Hitra in vama vožnja z moderno opravljena mi novimi brzoparniki te solidne
dobite v 86i—35
Kolodvorskih ulicah št. 41
_ od južnega kolodvora na desno.-
zastopstvo   Rdeče zvezde"
¥nmc Dolenc«
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto  zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Najviftja zaloga naudilh do najflnojilk
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
iuitanlp aartCilkaa m adllia t povzstjm.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na lli, dunajski midni razstavi
1. maja 1904. pod pokrovit. Nj. ces. ia kr Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje
Marije Josipina*
krojaška obrt
v Ljubljani^ Selenbur^ove ulice stevj
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo in zmerne cene.
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
l -O^O-    -atgJC- —3gr
J
Ivan Jai in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
glasbenih avtomate
in
pisalnih strojev.1
!
Veliko zalogo
za dame
gospode
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem 1. julija 1905
prevzel star ©znano trgovino £• JVIahr v Cjubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega pisalnega papirja, dalje mape za šolske zvezke, svinčnike, radirke, držala, šestila, torbice in druga nosila za knjige, risalni papir, predloge za risanje, barve, čopiče, ovi-jalni papir, puš ce, ravnila, notese v vseh velikostih in cenah, svete podobice, zbornike za razglednice, spominske knjige itd. po jakO znižanih cenah. K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
i
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana 4e
Pred škofijo št. 21.
p ti
3
(S
JI
d o
r-i
4
N
I s
N 4.
mt
mm
a 7
m
m
o §
H
o
«
i
9
m
bt Nomut
l
Dvorski trg št. 1.
r
ava radost
328fl 6
za vsako gospodinjo so testenine Žnideršič & Valenčiča, ako pozna razne načine izdelovanja za juho, prikuho in mošnato jed.
Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K.
U J
Rezervni zaklad: nad 700.000 kron.
i
i
BVSesi
hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavni M od 8. do 12 are do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrsstnje oo 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 1707-7
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom  £r. poštne hranilnice.
Posoja^se na zemljišča po 4
5/ 0/
na leto.  Z obrestmi
vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menioe in na vrednostne
papirje.
i
7288
ra  notarje,   odvetnike,  trprovce ali banke se odda v Rt»vhi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v nmtiAi, 88x6—11
Ottoman
HW SjSjVIIIMII     papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II 3570—1
38
otvori v i
3568-3
" Clnirnamii      r\ V» Xiri£J frpn      vlimln.i      n-l / l i i tli \ V f lit v JI V,
f
Slavnemu občinstvu vljudno  naznanjave, < tekom prihodnjih dni staro, dobro vpeljano
restauracijo „pri Jezeru"
Točile bove vedno sveže puntigamsko pivo in vsakovrstna pristna vina ter skrbeli za dobra gorka in mrzla jedila.
Slav. občinstvu se vljudno pri-poroČave za obilen obisk zagotavljaje vedno točno in ceno postrežbo. Z veleapoštovanjem
Fani Sattler in Mara Kukla.
I
A.Perscha
w
pred Škofijo 21
priporoča
največjo izber
v
žuhovini
l>o nttjnižji ceni«
FR. SEVCIK Jdovske ulice št 7
priporoča^svojo veliko zalogo raznovrstnih 72-46
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevan je zastonj in poštnine prosto.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih     373—41
VOZOV.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko spadaječih stvarij
Ohranitev zdravega
*
ŽELODCA
tiči največ ▼ ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspea-nili zdravilnih zeli skrbno napravljeno,  tek zbu-
j«joče in prebavljenje pospesujnče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani v.uane nasledke nezmemosti, slabe diete, prehla-j -uja in zoprnega zaprtja, n. pr. jjorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je ttr Rose balzam en zrlinft>c iz lekarne B. FRAGNERJA ▼ PRAGI.
VARILO!-«
1 ■ Vsi deli embalaže ^ imajo postavno de-
ponovano varstveno znamko.
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
0. in kr. dvornegt dobaritelja
—   ,,|>rl  rrneni  orlu*4 =
Praga, Malo Strana, ogel Nerudove ulice 203. Fo pošti t ar. .c .'i     ie vsak dan. Proti vposiljatvi K 2 56 se po Sije velika steklenica in za K 1*60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogersfee
monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b      detschlfiger, J. Mayr.     2678 26
Doiodki na Ruskem
kakor:  nesrečna vojna z Japonci,  krvavi  nemiri  in  opori doma ter končni navidezno nenadni uspeh revolucije, m umevni le tistemu, a ki pozna ruski narod,  težnje in mišljenje raznih strank ter ustroj i te ogromne države.   O vsem tem se vsak Slovenec lahko pouči Jj >*< >—<  >*<  >•<    iz objektivno pisanega dela   >—<  >*<  >♦< >*<
ffft&   fĆIZSVittl**   (Huske študije)
ki ga je na podstavi temeljitih Studij in lastnega opazovanja napisal Bogumil Vošnjak, pisec znamenitih ,,Zapiskov mladega potnika".
Knjiga obsezajoča 24 tiskanih pol z izoiroo ri«bo na naslovni shrani ovoja, izide v prihodnjih dneh.      Cena broš. K 4*   , po pošti K 4-30.
Založništvo £. Schwentner v Ejubljani.
V_ _
*___—I
I
23 12^
1
Jadransko banka u Trstu
pričela je svoje poslovanje ter opravlja vse bančne in men i ene pesle eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje, kakor tudi
na blago, ležeče v javnih skladiščih. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste deviz**, tuozem*k zlati in srebrni denar ter bankovce,  vnovčuje  kupone  in izžrebata
vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji. Izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in inozemstva, dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcanja. Sprejema denar na vložne knjižice kakor tudi na tekoči in žiro rani a Preskrbuje vsa  borzna  naročila  najhitreje  in  uajvestneje  pod jako
kulautnimi pogoji.
Posreduje  in  konvertira  hipoteke pri prvih  hipotečnih zavodih
pod najugodnejšimi  pogoji. 3b
Bančni prostori:
ULICA MCOLO HACffIAVELLI 26,
a o (5
Dobro blago in nizke cene!
v
Ljubljano x £pital5l<e ulice £ x Ljubljana
priporoča
3165—7
novosti
v konfekciji za dame in deklice
bluze, de^e eblel^e, medne blage za dame in ge$pede, tirol^i leden, barrjent, 5erpe, žepne rebce, garniture, flanelajte edeje, najboljše bele blage in i^al^eurstne preproge. Uzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamk
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Kdor hoee dobiti
Ustje
Ono je jamćei
zajamčeno fclsto
in brez vsake škodljive primesi. — Pere brvratno.
itno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ima SCHICHT" in vantreno znamko „JELEN11.
Dobiva se povsod!
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Izdajatelj io odgovorni ircf'nik: Dr. Ivin Tavlir.
Laituim in tiik „Narodne Uikarm'.