1 .'v,--- ' Ufc- ALMANAH OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK ZA ŠOLSKO LETO 2017/18 OSREDNJEŠOLSKA PRIREDITEV Izdala: OŠ Frana Albrehta Kamnik, zanjo Rafko Lah Uredila: Irena Milivojevič Kotnik Tehnično uredil in fotografiral: Janez Bergant Slika na naslovni strani: Anita Boštic, 8. c Kamnik, junij 2018 [1] DRAGI USTVARJALCI! Iskrene čestitke za še en letnik Almanaha. Krišnamurti, eden velikih filozofov 20. stoletja, je leta 85 prejel mirovno nagrado Združenih narodov. V govoru je med drugim povedal, da so-delovati pomeni delati stvari skupaj, graditi skupaj, čutiti skupaj, imeti nekaj skupnega. Po njegovem ne more biti sodelovanja, če je prisotna kakršnakoli oblika prisile. Meni tudi, da je radost biti in delovati skupaj, resnično so-delovanje se torej ne rojeva samo iz dogovora o izpeljavi skupnega projekta, pač pa tudi iz radosti občutka za skupnost. DRAGE UČENKE IN UČENCI, UČITELJICE IN UČITELJI! Za vsa vaša sodelovanja in prizadevanja, brez tega ne bi bilo Almanaha, vam iskreno čestitam! V času počitnic vam želim, da boste čas preživeli z vašimi najdražjimi. Dobra volja je najbolja ... ju ju juhuhu!!! Vaš ravnatelj Rafko Lah BESEDA UREDNICE Pred vami je že tretji Almanah v elektronski obliki. Če prištejemo poleg še vse tiskane izdaje, pa je letošnji že dvanajsti po vrsti. Tako kot v vseh dosedanjih izdajah predstavljamo osrednješolsko prireditev in ostale glavne poudarke šolskega leta, nismo pa pozabili na vse uspehe naših učencev in učiteljev na področju znanja in športa. Tudi to šolsko leto je bilo leto številnih dejavnosti in leto bogato z ustvarjalnostjo naših učencev. Ponosni smo tudi na vsa sodelovanja na različnih natečajih. Vse to smo zbrali ne enem mestu in vam ponujamo v branje. Še posebej pa bi vas rada povabila tudi k branju intervjuja z našim ravnateljem Rafkom Lahom, ki vam odstira tudi nekaj osebnih skrivnosti. Omeniti pa moramo še tiste, ki so se letos od šolskih klopi poslovili. Tako kot vsa leta do sedaj objavljamo seznam učencev, ki so zaključili deveti razred na naši šoli. Seveda pa brez generacijske fotografije ne gre. Vabimo vas k pregledovanju, branju in klikanju Almanaha na vaših elektronskih napravah. Želimo vam mirne počitnice in uspešno premagovanje izzivov prihajajočega šolskega leta. Tadeja Cesen Sink [2] IZBOR POMEMBNEJŠIH DOGODKOV September 2017 Prvi šolski dan. Letna šola v naravi v Savudriji za petošolce. Jesenski športni dnevi. Geografska ekskurzija na Primorsko za sedmošolce. Oktober 2017 Aktivnosti ob Tednu otroka z naslovom Povabimo sonce v šolo. Odprtje likovne razstave v Šoli idej. Sejem srednjih šol. Medpredmetni tematski dan z naslovom protestantizem za devetošolce. Ekskurzija na Kras za devetošolce. Dan jezikov za devetošolce. 8. Veronikin tek. Jesenske počitnice. Obisk matične knjižnice Kamnik v okviru projekta Rastem s knjigo za sedmošolce. [3] November 2017 Slovenski dan hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom - kulturni dan Bonton. Kulturni dan za sedmošolce Religije in kulture. Tabor radovednih. December 2017 Srečanje z upokojenci šole in božično-novoletna prireditev. Prižig lučk na novoletni jelki. Ustvarjalne novoletne delavnice za starše na matični šoli in podružnicah z okrasitvijo vseh šolskih stavb. Tradicionalno plesno tekmovanje. Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti s podelitvijo nagrad sodelujočim na drugem mednarodnem literarnem in likovnem natečaju z naslovom Pogled. Novoletne počitnice. Petdnevni naravoslovni tabor v CŠOD Soča za sedmošolce. Januar 2018 Zimska šola v naravi v Cerknem za šestošolce. Zaključek prvega ocenjevalnega obdobja. Šolski natečaj O knjigi, ki si je ni nihče izposodil. Naravoslovni tabor za drugošolce v domu Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu. [4] Februar 2018 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Informativni dnevi za vpis v srednje šole. Pust - tehniški dan. Tematski dan o Francetu Prešernu za osmošolce. Zimske počitnice. Marec 2018 Projekt KOVDO - izbrano delo Anite Boštic (likovno delo). Korak k sončku - obiskal nas je igralec Gojmir Lešnjak Gojc. Prireditev ob zaključku bralne značke: gost, Primož Suhodolčan. April 2018 Prvomajske počitnice. Eko dan - embalaža. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov na OŠ Toma Brejca. [5] Maj 2018 NPZ za 6. in 9. razrede. Zaključek občinskega projekta Branje je iskanje. Ekskurzija na Štajersko za šestošolce. Ekskurzija po Posočju za osmošolce. Osrednješolska prireditev Igraj se z nami. Filmski večer. Junij 2018 Športni dan v naravi za predmetno stopnjo. Plavalni tečaj za tretješolce. Tehniški dan za šestošolce o poklicih. Občinska podelitev priznanj in knjižnih nagrad najboljšim učencem in dijakom kamniških osnovnih in srednjih šol ter Glasbene šole Kamnik. Dvodnevno strokovno srečanje na temo formativnega spremljanja učenčevega napredka v okviru mednarodnega projekta Bridge. Zaključna prireditev in proslava ob dnevu državnosti. Valeta devetošolcev. Zaključek pouka. Tedenski zapis dogodkov si lahko preberete na www.os-fa.si, zavihek Šolska kronika. [6] DOSEŽKI NAŠIH UČENK IN UČENCEV NA OBČINSKIH, PODROČNIH, REGIJSKIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH OD SEPTEMBRA 2017 DO JUNIJA 2018 TEKMOVANJA IZ ZNANJA UČENKA, UČENEC RAZRED PODROČJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/ica Črtomir Zbičajnik 5. a matematika državno srebrno priznanje Simona Podboršek Črtomir Zbičajnik 5. a vesela šola državno srebrno priznanje Simona Podboršek Hana Šetrajčič 5. a vesela šola državno srebrno priznanje Simona Podboršek Iva Tomašic 5. a vesela šola državno zlato Simona Podboršek Marko Gabriel Končar 5. b matematika državno srebrno priznanje Mateja Jamnik Oskar Sitar 5. b vesela šola državno srebrno Mateja Jamnik Tilen Bičanič 5. Me matematika državno srebrno priznanje Bernarda Rifel Tilen Bičanič 5. Me vesela šola državno srebrno priznanje Špela Kosmatin Julija Blažič 6. b razvedrilna matematika državno zlato priznanje Karmen Lezic Julija Blažič 6. b matematika državno srebrno priznanje Karmen Lezic Julija Blažič 6. b vesela šola državno zlato Simona Podboršek Mateja Jamnik Gregor Parazajda 6. c matematika državno zlato priznanje in 1. mest. Metka Bizjak Bine Hrastovec 6. c matematika državno srebrno priznanje Metka Bizjak Samo Urankar 6. c vesela šola državno srebrno Simona Podboršek Mateja Jamnik Loti Albiani 6. c vesela šola državno srebrno Simona Podboršek Mateja Jamnik Kaja Berk Skok 7. a matematika državno srebrno priznanje Karmen Lezic Kaja Berk Skok 7. a razvedrilna državno srebrno Karmen [7] matematika priznanje Lezic Kaja Berk Skok 7. a sladkorna bolezen državno srebrno priznanje Mateja Stare Žan Rozoničnik 7. a 52. sreč. mladih razisk. državno bronasto Ema Vidic Judež Miha Okorn 7. b 52. sreč. mladih razisk. državno bronasto Danica Mati Djuraki Miha Okorn 7. b astronomija državno srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Erik Rak 7. b likovna umetnost državno drugo mesto Anamarija Erčulj Žan Trebušak 8. a sladkorna bolezen državno srebrno priznanje Mateja Stare Žan Trebušak 8. a 52. sreč. mladih razisk. državno bronasto Danica Mati Djuraki Naja Lipičnik 8. a angleščina državno srebrno priznanje Mateja Stare Izak Poljanšek 8. a matematika državno srebrno priznanje Majda Kalan Izak Poljanšek 8. a 52. sreč. mladih razisk. državno bronasto Danica Mati Djuraki David Knavs 8. a matematika državno srebrno priznanje Majda Kalan Matic Hrabar 8. c fizika državno srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Luna Krevs 9. a likovna umetnost mednaro dno prvo mesto Anamarija Erčulj Tia Pavlič 9. a likovna umetnost državno prvo mesto Anamarija Erčulj Maj Blažič 9. a fizika državno zlato priznanje Danica Mati Djuraki Maj Blažič 9. a matematika državno srebrno priznanje Karmen Lezic Maj Blažič 9. a razvedrilna matematika državno zlato priznanje Karmen Lezic Jurij Sitar 9. a fizika področno srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Rebeka Parkelj 9. a tekmovanje iz kemijskega poskusa državno srebrno priznanje Tanja Bervar Rebeka Parkelj 9. a sladkorna bolezen državno zlato priznanje Mateja Stare Manca Burja 9. a biologija državno zlato Proteusovo prizn. Monika Jelenc Manca Burja 9. a tekmovanje iz kemijskega poskusa državno srebrno priznanje Tanja Bervar Filip Ferlež 9. a tekmovanje iz kemijskega poskusa državno srebrno priznanje Tanja Bervar [8] Maja Helena Končar 9. a astronomija državno srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Peter Mandelj Mejač 9. a glasba državno srebrno priznanje Marko Bračič Nika Sotošek 9. a angleščina državno srebrno priznanje Mateja Stare Anže Mošnik 9. b tekmovanje iz kemijskega poskusa državno zlato priznanje in 3. mesto Tanja Bervar Anže Mošnik 9. b matematika državno srebrno priznanje Karmen Lezic Klemen Kranjec 9. b tekmovanje iz kemijskega poskusa državno zlato priznanje in 3. mesto Tanja Bervar Mihael Reisinger 9. b nemščina državno srebrno priznanje Lidija Vidmar Tara Mandic 9. b nemščina državno srebrno priznanje Lidija Vidmar Manca Ozimek 9. c tekmovanje iz kemijskega poskusa državno srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Ana Tomašic 9. c angleščina državno zlato priznanje Mateja Stare Sara Lesjak 9. c angleščina državno srebrno priznanje Mateja Stare Korl Železnikar 9. c likovna umetnost mednaro dno prvo mesto Anamarija Erčulj Neža Strehar 9. c matematika državno srebrno priznanje Silva Maroh Lara Rozoničnik 9. c likovna umetnost državno tretje mesto Anamarija Erčulj Lara Rozoničnik 9. c 52. sreč. mladih razisk. državno zlato priznanje in 1. mesto Tadeja Kilar Ela Urankar 9. c glasba državno zlato priznanje in 1. mesto Marko Bračič Ela Urankar 9. c glasba mednar. bronasto priznanje Marko Bračič Ela Urankar 9. c likovna umetnost mednar. bronasto priznanje Anamarija Erčulj Ela Urankar 9. c razvedrilna matematika državno srebrno priznanje Karmen Lezic Ela Urankar 9. c tekmovanje iz kemijskega poskusa državno srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Ela Urankar 9. c vesela šola državno srebrno [9] ŠPORTNA TEKMOVANJA UČENKA, RAZRE PODROČJE NIVO DOSEŽEK MENTOR- UCENEC D TEKMOVANJA ICA Izak 8. a gorski tek državno 6. mesto Aleš Prosen Poljanšek Lenart 6. b Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Torkar Klokočovnik Tamara 5. a Ljubljanski tek državno 4. mesto Simeon Tomanic Klokočovnik Zan 9. c Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Vdovč Klokočovnik Karolina 7. c Ljubljanski tek državno 22. mesto Simeon Zbičajnik Klokočovnik Črtomir 5. a Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Zbičajnik Klokočovnik Domen Me Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Bičanič Klokočovnik Tilen Me Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Bičanič Klokočovnik Anja Me Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Filipovic Martic Klokočovnik Jakob Me Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Martin Klokočovnik Pisek Filip Pisek Me Ljubljanski tek državno udeležba Simeon Klokočovnik Rok 8. c mali nogomet - občinsko 1. mesto 6. Zdravko Flerin starejši dečki področno mesto Slevec in Luka Repnik 8. c zunanji sodelavec Stefan 6. b M. Klanšek Milojevic Ziga Obradovic 9. a Enej Džunov 9. b Klemen 9. b Kranjec Matic 9. b Skrjanec Nik 8. a košarka - občinsko 2. mesto Aleš Prosen Mujanovic starejši dečki področno 5. mesto Matc 8. b Kordež David 8. b Jukan Zan Drolc 8. c Luka 8. c Repnik Ziga Drolc 8. c [10] Aljaž Udovič 8. b Jaka Udovič 9. b Klemen Kranjec 9. b Nejc Krmavnar 9. c Jaka Sitar 9. a Miha Sala 9. a Žiga Obradovič 9. a Natalija Koželj 9. b košarka -starejše občinsko 2. mesto Aleš Prosen Gracia Lipovšek 9. b deklice Enja Mijovski 9. b Neža Strehar 9. b Katja Jagodic 9. c Maja Helena Končar 9. a Katja Jagodic 9. c Nika Sotošek 9. a Lara Plut 9. b Tara Mandič 9. b Eva Sobar 9. b Matevž Fefer 5. Ne šah - dečki u12 področno 12. mesto Aleš Prosen Gašper Pečar 5. b 13. mesto Črtomir Zbičajnik 5. a 14. mesto Nejc Jutršek 4. Ne 16. mesto Gaber Krumpestar 5. Tu 18. mesto Oskar Sitar 5. b 20. mesto Aljoša Keber 3. Ne 27. mesto Miha Krmavnar 6. b 30. mesto Nace Kremžar 3. a 31. mesto Aleksander Podgornik 6. b 34. mesto [11] Inti Maček 2. Ne šah - dekleta u12 2. mesto David 8. b šah - dečki u15 11. mesto Jukan Jaka Dacar 7. a 10. mesto Matej 9. b 4. mesto Mlakar Nik 8. a 18. mesto Mujanovič David 8. a 8. mesto Knavs Izak 8. a 19. mesto Poljanšek Samo 7. a 17. mesto Merklin Gaja Vdovč 7. c šah - deklice u15 13. mesto Gjorgi 6. a košarka - občinsko 5. mesto Aleš Prosen Adjov mlajši dečki Maj Babačič 6. a Jan Boltar 6. a Marcel 6. a Kotnik Dejan Rajlič 6. a Miga Grintal Polše 6. b Filip Mijovski 6. b Stefan 6. b Milojevic Lenart 6. b Torkar Lan 6. c Markovic Marko Bojic 7. a Enej Sladič 7. b Nikola 7. c Lekovic Jaka 7. c Obradovic Jan Sobar 7. c Jaka Žagar 7. c Spela 7. a košarka - občinsko 2. mesto Aleš Prosen Resnik mlajša dekleta Eva Obreza 7. b Lucija Obreza 7. b Ana Vidovič 7. b Lana Drole 7. c [12] Nika 7. c Zamljen Kordič Sara Murtič 7. c Sara 7. c Miklavčič Podbelšek Vita Skrjanc 7. c Gaja Vdovč 7. c Karolina 7. c Zbičajnik Jan Boltar 6. a kros občinsko 2. mesto Zdravko Karolina 7. c 2. mesto Slevec Zbičajnik Vita Škrjanc 7. c 3. mesto Zan 7. a 2. mesto Rozoničnik Manca 8. b 1. mesto Maradin Izak 8. a 3. mesto Poljanšek Maja 9. a 2. mesto Helena Končar Tara 9. b 3. mesto Mandič Jan 9. b 1. mesto Maradin Luka Dacar 9. c 2. mesto Gjorgi 6. a mali nogomet - občinsko 2. mesto Zdravko Adjov mlajši dečki področno 3. mesto Slevec in Jan Boltar 6. a zunanji Val Maj 6. b sodelavec Majcen Stefan 6. b Milojevic Jaka Rudolf 6. c Vučkovič Andraž Skrlj 6. c Vid Cimžar 6. c Zan Pavlič 7. b Nejc Kosirnik 7. c Jaka 7. c Obradovic Luka Okorn 7. c Nika 7. a odbojka občinsko 4. mesto Simeon Zemljič starejša Klokočovnik Nika 7. c dekleta Zemljen Kordič [13] Naja Lipičnik 8. c Nika Sotošek 9. a Flere Gorjup Ana 9. b Tara Mandic 9. b Gracija Lipovšek 9. b Zan Rozoničnik 7. a odbojka starejši fantje občinsko področno 1. mesto 2. mesto Simeon Klokočovnik Enej Sladič 7. b Miha Okorn 7. b Nik Mujanovic 8. a Izak Poljanšek 8. a Matic Hrabar 8. c Nik Rauter 8. c Klemen Kranjec 9. b Zan Rozoničnik 7. a odbojka starejši fantje državno četrtfinale državno polfinale 1. mesto 3. mesto Si m eo n Klokočovnik Enej Sladič 7. b Miha Okorn 7. b Stele Domen 7. b Marsel Kotnik 6. a Nik Mujanovic 8. a Izak Poljanšek 8. a Matic Hrabar 8. c Nik Rauter 8. c Klemen Kranjec 9. b Tim Berk Skok 3. a namizni tenis občinsko 2. m. 1.-5. r. dečki Simeon Klokočovnik Jaka Rutar 3. a 5. m. 1.-5. r. dečki Ema Cvek 5. a 1. m. 1.-5. r. deklice Jan Jaša 5. a 9. m. 1.-5. r. dečki Viktor Kacarski 5. a 17. m. 1.-5. r. dečki Nemanja Milojevic 5. a 5. m. 1.-5. r. dečki [14] Hana Šetrajčič 5. a 2. m. 1.-5. r. deklice Iva Tomašic 5. a 2. m. 1.-5. r. deklice Črtomir Zbičajnik 5. a 9. m. 1.-5. r. dečki Matevž Fefer 5. Ne 9. m. 1.-5. r. dečki Miha Hribar 5. Ne 3. m. 1.-5. r. dečki Gašper Rifel 5. Ne 1. m. 1.-5. r. dečki Aljaž Banko 6. a 5. m. 6.-9. r. dečki Lenart Torkar 6. b 5. m. 6.-9. r. dečki Zan Rozoničnik 7. a 4. m. 6.-9. r. dečki Anuša Pavlič 7. b 5. m. 6.-9. r. deklice Enej Sladič 7. b 3. m. 6.-9. r. dečki Jan Šobar 7. c 3. m. absolutna k. Nik Mujanovic 8. a 13. m. 6.-9. r. dečki Rok Flerin 8. c 2. m. 6.-9. r. dečki Klemen Kranjec 9. b 1. m. 6.-9. r. dečki Eva Šobar 9. c 1. m. absolutna k. Eva Šobar 9. c namizni tenis občinsko 1. mesto Simeon Anuša Pavlič 7. b ekipno Klokočovnik Lenart Torkar 6. b Jan Šobar 7. c Tim Berk Skok 3. a namizni tenis področno udeležba Simeon Klokočovnik Jaka Rutar 3. a 5. m. 1.-5. r. dečki Ema Cvek 5. a 5. m. 1.-5. r. deklice Nemanja Milojevic 5. a udeležba Hana Šetrajčič 5. a udeležba Iva Tomašic 5. a udeležba Miha Hribar 5. Ne udeležba Gašper Rifel 5. Ne 2. m. 1.-5. r. dečki Aljaž Banko 6. a udeležba [15] Lenart 6. b udeležba Torkar Zan 7. a udeležba Rozoničnik Enej Sladič 7. b udeležba Eva Sobar 9. c 3. m. absolutna k. Gašper 5. Ne namizni tenis državno 3. m. Simeon Rifel četrtfinale Klokočovnik Gašper 5. Ne namizni tenis državno polfinale 6. m. (skupno Rifel je to 11) Ema Cvek 5. a namizni tenis občinsko 2. mesto Simeon Anuša 7. b ekipno Klokočovnik Pavlič Lenart 6. b Torkar Jan Sobar 7. c Lan 6. c lokostrelsko državno 10. m. 4.-6. r. Simeon Markovic dvoransko Klokočovnik Matevž 7. a tekmovanje 20. m. 7.-9. r. Keber Zak 8. b 9. m. 7.-9. r. Zabnikar Marko Gabrijel Končar 5. b plavanje področno gorenjske 1. m. Simeon Klokočovnik Maja 9. a 5. m. Helena Končar Elija Baloh 4. b športno plezanje področno gorenjske 1. m. najmlaj. učenci Simeon Klokočovnik Lenart 6. b 8. m. mlaj. Torkar učenci Olesya 6. c udeležba Barabash Filip 9. a 8. m. star. Gregorič učenci Jaka 9. b 14. m star. Udovič učenci Lenart 6. b športno državno 17. m. mlajši Simeon Torkar plezanje učenci Klokočovnik Filip 9. a 4. m. star. Gregorič učenci Marsel 6. a odbojka mlajši občinsko 2. mesto Simeon Kotnik fantje Klokočovnik Lenart 6. b Torkar Samo 7. a Merklin Zan 7. a Rozoničnik Enej Sladič 7. b Miha Okorn 7. b [16] Stele 7. b Domen Nejc Kosirnik 7. c Jaka 7. c Obradovič Luka Okorn 7. c Marsel Kotnik 6. a odbojka mlajši fantje področno 1. mesto Simeon Klokočovnik Lenart 6. b Torkar Samo 7. a Merklin Zan 7. a Rozoničnik Enej Sladič 7. b Miha Okorn 7. b Stele 7. b Domen Nejc Kosirnik 7. c Jan Inkret 7. c Manca 6. b odbojka mlajše občinsko 4. mesto Simeon Kočar deklice Klokočovnik Anja Okorn 6. b Sara 6. b Trajcheva Kaja Berk Skok 7. a Maja Resnik 7. a Spela Resnik 7. a Tia 7. a Veladžic Nika 7. a Zemljič Ana Vdovič 7. b Nika Kordič 7. c Zamljen Zala Leban 7. c Kim Osenar 6. c ekipni kros državno 16. 50. mesto Aleš Prosen Greta Uršič 6. a letnik 2006 mesto 77. mesto Jan Boltar 6. a 59. mesto Vid Cimžar 6. c 63. mesto Karolina 7. c ekipni kros državno 21. 10. mesto Zbičajnik letnik 2005 mesto Ana Vidovič 29.mesto Nikola 7 c 87.mesto Lekovic [17] Miha Klemen 7. a 111. mesto Manca Maradin 8. ekipni kros letnik 2004 državno 16. mesto 19. mesto Naja Lipičnik 8. 76. mesto Zan Trebušak 8. a 28. mesto Maks Černelič 8. b 80. mesto Maja Helena Končar 9. a ekipni kros letnik 2003 državno 3. mesto 29. mesto Tara Mandic 9. 42. mesto Jan Maradin 9. b 10. mesto Luka Dacar 24. mesto Jan Maradin ekipni kros skupno državno 20. mesto Karolina Zbičajnik Manca Maradin Luka Dacar Zan Trebušak Ana Vidovič Maja Helena Končar Ziga Obradovic Luka Repnik 8 .c kegljanje državno 16. mesto Aleš Prosen Nik Rauter 8. c 18. mesto Jošt Ločniškar 8. a Gorski tek občinsko Simeon Klokočovnik Izak Poljanšek 8. a Drejc Sodnik 8. a Zan Trebušak 8. a Matic Černelič 5. a Aleksander Homovec 5. a Anej Kladnik Volf 5. a Enej Lukman 5. a [18] Alina 5. a Učakar Črtomir 5. b Zbičajnik Maj Mandic 3. NE AKVATLON PODROČNO 6. mesto Brane Božič Luka 4. NE 4. mesto Dežman Matej 4. ME 19. mesto Slanovec Domen 5. ME 16. mesto Bičanič Tilen 5. ME 13. mesto Bičanič Filip Pisek 5. ME 17. mesto Aljaž 5. ME 8. mesto Hančič Lara Marija 3. ME 4. mesto Gorše Zala Zver 4. ME 5. mesto Lara 2. a 3. mesto Simičak Vita Skrjanc 7. a 2. mesto Manca 8. b 4. mesto Maradin Maja 9. a 3. mesto Helena Končar Tara 9. b 6. mesto Mandic Elija Baloh 4. b 12. mesto Bor Lukša 4. b 18. mesto Filip 4. b 14. mesto Obradovič Golob Matic 5. b 8. mesto Černelič Marko 5. b 1. mesto Gabrijel Končar Črtomir 5. a 15. mesto Zbičajnik Samo 5.a 11. mesto Zabnikar Urban 6. c 12. mesto Prelovšek Andraž Skrlj 6. c 10. mesto Enej Sladič 7. b 13. mesto Maks 8. b 5. mesto Černelič Jan 9. b 1. mesto Maradin Maj Mandic 3. NE AKVATLON DRZAVNO 25. mesto Brane Božič [19] Luka 4. NE 19. mesto Dežman Lara Marija 3. ME 25. mesto Gorše Vita Skrjanc 7. a 8. mesto Manca 8. b 11. mesto Maradin Maja 9. a 5. mesto Helena Končar Tara 9. b 15. mesto Mandic Matic 5. b 39. mesto Černelič Maks 8. b 31. mesto Černelič Jan 9. b 7. mesto Maradin Luka Dacar 9. c ATLETIKA DP (ŽALEC) 13. mesto -tek 300m Tamara Bračič Zan 7. a 6. mesto - Rozoničnik višina Karolina 7. C 3. mesto - Zbičajnik tek 300 m Nik 8. a ATLETIKA PODROČNO 1. mesto - Tamara Mujanovič višina Bračič Enja 9. b 3. mesto - Mijovski višina Karolina 7. c 1. mesto - Zbičajnik tek 300 m Luka Dacar 9. c 1. mesto -tek 300 m Jan 9. b 1. mesto - Maradin tek 1000 m Zan 7. a 2. mesto - Rozoničnik višina Kaja Berk 7. a 1.mesto - Skok višina Eva Butalič 7. b 5. mesto -višina Vita 7. a 4. MESTO - Skrjanc tek 600 m Tara Stafeta Mandic, dekleta Rebeka 3. mesto Parkelj, Karolina Zbičajnik in Enja Mijovski Klemen STAFETA Kranjec, Leon FANTJE 1. MESTO [20] Aleksander Štukelj Tara Mandič 9. b ATLETIKA OBČINSKO 2. MESTO -tek 300 m Tamara Bračič Enja Mijovski 9. b 1. MESTO -višina Nika Sotošek 9. A 2. MESTO -višina Luka Dacar 9. c 1. MESTO -TEK 300m Matic Škrjanec 9. b 1. MESTO -DALJINA Nik Mujanovič 8. a 2. MESTO -višin Peter Kotnik 8. b 2. MESTO -DALJINA Klemen Kranjec 9. b 2. MESTO -tek 300 m Rok Flerin 8. c 2. MESTO -tek 60 m Jan Maradin 9. b (2. MESTO - tek 1000 m Manca Maradin 8. b 1. MESTO -tek 1000 m Klara Podjed 9. a 3. MESTO -KROGLA Karolina Zbičajnik 7. c 1. MESTO -tek 300 m Ana Vidovič 7. b 2. MESTO -tek 300 m Vita Škrjanc 7. c 1. MESTO -tek 600 m Miha Okorn 7. b (2. MESTO - daljina Zan Rozoničnik 7. a 1. MESTO -višina Eva Butalič 7.b 3. MESTO -višina Kaja Berk Skok 7. a 1. mesto -višina Karolin Zbičajnik, Enja Mijpvski, Rebeka Parkelj, Tara Mandič 2. MESTO ŠTAFETA -DEKLETA Luka Dacar, Klemen Kranjec, Rok Flerin, 1. MESTO ŠTAFETA -FANTJE [21] Leon A. Štukelj Ana Vidovič 7. b VERONIKIN TEK 3. MESTO Tamara Bračič Zan 7. a MPP PREJEL Rozoničnik OBČINSKO PRIZNANJE ZA ŠPORTNI doseZekV MPP - 3. MESTO POSAMEZN O (2017 Matic PREJEL Škrjanec OBČINSKO PRIZNANJE ZA ŠPORTNI doseZekV MPP - 3. MESTO POSAMEZN O (2017 Zan 7. a PREJEL Rozoničnik EKIPNO OBČINSKO PRIZNANJE ZA doseZke V MPP - EKIPNI DRZAVNI PRVAKI 2017 Tian EKIPNO 10. šebjanič, 6. B, Elija MESTO JE ZASEDLA II. Baloh, 4. B, EKIPA Urban Pate, MLAJŠIH 4. B, Adis UČENCEV Hajrudinovi c, 6. C in Jan Boltar, 6. A. Bine 5. MESTO Hrastovec, JE ZASEDLA 6. C, I. EKIPA Vid Čimžar, MLAJŠIH 6. C, Timi UČENCEV Posl, 6. A, Maks Griljc, 6. A in Nemanja Milojevic, 5. a [22] Zan Rozoničnik, 7. a, Matic Škrjanec, 9. b, Ziga Obradovic, 9. b, Nik Mujanovic, 8. a in Jan Inkret, 7. c 3. MESTO JE ZASEDLA EKIPA STAREJŠIH DEČKOV Zan Rozoničnik, Jan Inkret, Nik Mujanovic, Ziga Obradovic In Matic Škrjanec FINALE DP 4. MESTO starejši učenci (Naja Lipičnik, 8. C, Anita Boštic, 8. C, Nika Zemljen Kordič, 7. C in Nika Zemljič, 7. A ODBOJKA NA MIVKI OBČINSKO DEKLETA 9. r. in mlajše - 2. mesto Tamara Bračič (Miha Okorn, 7. B, Enej Sladič, 7. B in Nik Mujanovic, 8.a) FANTJE 9. R. in mlajši 3. MESTO Kaja Berk Skok 7. A, Nika Zamljen Kordič, 7. C in Nika Zemljič, 7. A) DEKLETA 8. R. IN MLAJŠE 3. MESTO Miha Okorn, 7. B, Enej Sladič, 7. B in Nik Mujanovic, 8. A FANTJE 8. R. in mlajši 1. MESTO Kaja Berk Skok, 7. A, Nika Zamljen Kordič, 7. C in Nika DEKLETA 7. R. IN MLAJŠE 1. MESTO [23] Zemljič, 7. A Miha Okorn, 7. B, Enej Sladič, 7. B in Domen Stele, 7. B) FANTJE 7. R. in mlajši 1. MESTO Miha Okorn, 7. B, Enej Sladič, 7. B in Nik Mujanovic, 8. a ODBOJKA NA MIVKI PODROČNO FANTJE 1. mesto Tamara Bračič Vsem učencem in mentorjem oziroma trenerjem čestitamo za dosežene rezultate. INTERVJU Z RAVNATELJEM [24] LJUBEZNI SI VAM NI TREBA »PRISLUŽITI« Z OCENAMI IN POKALI - intervju z ravnateljem naše šole, Rafkom Lahom S sošolko sva se dogovorili, da bova ob začetku novega leta intervjuvali ravnatelja OŠ Frana Albrehta, Rafka Laha. Dobili smo se v petek ob 7.30 v njegovi pisarni. Sedli smo za mizo in pogovor je stekel... Kakšno je bilo vaše otroštvo? Kateri je bil vaš najljubši šolski predmet? Živel sem pri babici, ki se je zelo trudila z menoj. Sicer materialno skromno življenje je bogatilo veliko igranja s prijatelji, pretežno v naravi, in raziskovanje mlak, gozdičkov. Najraje sem imel TELOVADBO, danes se predmetu reče ŠPORT. Zaradi želje po gibanju. In slovenščino - zaradi izredne učiteljice, ki smo jo učenci poslušali z odprtimi usti. Kaj ste želeli postati v mladih letih? Kdaj ste se odločili za svoj poklic? Najprej sem govoril, da bom postal duhovnik, kasneje televizijski napovedovalec. Učitelj sem želel postati pri sedemnajstih. Ste imeli kot otrok kakšnega vzornika? Seveda. Moja čudovita babica mi je bila prva vzornica: ljubeča, skrbna, delavna, razmišljujoča. Naučila me je veliko stvari. Npr. šivati nogavice, zamenjati zadrgo na hlačah. Kasneje je bil moj vzornik učitelj Rudi, ki me je med drugim navdušil za košarko, za šah. Kasneje pa tudi drugi učitelji. So vas v šoli kdaj ustrahovali? Občasno - starejši vrstniki - nasilneži. Na srednji šoli tudi pretepli. Še danes ne vem, kaj je bil razlog. Kaj ste delali preden ste postali ravnatelj? 23 let sem sem bil kot razredni učitelj zaposlen na Osnovni šoli Komenda. Poučeval sem v 3., 5. in 6. razredu. Osem let sem bil pomočnik ravnateljice, eno leto pa sem vodil vrtec pri šoli. Kako izgleda vaš običajen delovni dan? Vstanem ob 5.30. Kopalnica, telovadba, kavica in zajtrk z ženo Danico. Delo za šolo. Pogosto tudi popoldne in zvečer. [25] Večkrat smo vas že slišali igrati kitaro. Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo? Ze v osnovni šoli. Najprej solo. Kasneje smo fantje ustanovili ansambel Pink Panter - rock glasba. Se kasneje sem začel spoznavati klasiko na kitari pri učitelju Ivu Droljcu. Nadaljeval sem na Pedagoški akademiji in kasneje na Pedagoški fakulteti kitaro izbral kot predmet za poučevanje mojih učencev na razredni stopnji. Leta 1979 smo mladi fantje organizirali Pop festival Moste 7. Občasno zapojem in zaigram tudi v prijetni družbi prijateljev. S čim se ukvarjate v prostem času? Ni ga veliko; sicer pa grem pogosto v naravo, v gozd. Rad sem ob morju. Rad urejam vrt ob hiši. Preberem pesem, igram šah ... Katera je vaša najljubša knjiga? Veliko jih je. V tem času izpostavljam knjigo Alkimist, Paula Coelha, pesniško zbirko Salsa, Alojza Ihana ... Čaka me knjiga Borisa A. Novaka z naslovom Vrata nepovrata. Katero zvrst glasbe najraje poslušate? Oh, veliko zvrsti. Povezano je z mojim razpoloženjem, željo po določenih zvokih. Etno glasba - slovenska in svetovna, šansoni, tudi rock glasba. Se ukvarjate tudi s kakšnim športom? Občasno plavam, kolesarim in igram badminton. Vsi težko pričakujemo začetek gradnje nove šole. Nam lahko poveste, kdaj bomo lahko sedli v šolske klopi v novi šoli? Ze dolgo čakamo, mar ne? Nadejam se in srčno upam, da bo Občini Kamnik uspelo pričeti z gradnjo šole že v tem šolskem letu. Če bi se to res zgodilo, bomo v novo šolo vstopili na začetku koledarskega leta 2020. Če bi lahko imeli kakšno super moč, katero bi si izbrali? Odvisno od situacije. Včasih bi bil neviden, spet drugič bi imel izjemno hitrost, morda rentgenski vid ali pa bi spremenil obliko. Kaj bi želeli sporočiti učencem? Učenke in učenci! V šolo ne hodite zato, da bi morali vedno in povsod biti prvi oz. najboljši. Radi vas imamo takšne, kot ste. Ljubezni si vam ni treba »prislužiti« z ocenami in pokali. Zelimo pa si, da v šoli vadite, kaj pomeni biti prijazen in pogumen. Ker biti pogumen ni nekaj, kar pride samo po sebi, ampak odločitev. Odločitev, da je čut za sočloveka pomembnejši od strahu, pomembnejši od sledenja drugim. Zato se ne trudite biti najboljši. Bodite samo prijazni, pogumni in hvaležni. To je vse, kar je zares potrebno. [26] Ko smo končali z intervjujem, smo se z ravnateljem še malo pogovarjali in povedal nama je veliko o svoji mladosti. Ravnatelj je bil zelo prijazen sogovornik in počutili sva se dobrodošlo. Počasi smo se poslovili, s sošolko pa sva se mu zahvalili za čas, ki si ga je vzel za naju, in odšli k pouku. Eva Obreza in Ajda Uršič, 7. b OSREDNJEŠOLSKA PRIREDITEV Na sobotno dopoldne, 19. maja 2018, smo se učenci, starši, učitelji in mnogi drugi obiskovalci zbrali na šolskem vrtu Osnovne šole Frana Albrehta na tradicionalni spomladanski osrednješolski prireditvi in dobrodelnem sejmu. Letos je dogodek nosil ime »Igraj se z nami« in prav zares je bilo vzdušje na vrtu že od jutranjih ur prav veselo in igrivo. Edino vreme se je odločilo, da se ne bo igralo oz. poigralo z nami, s čimer smo bili po sicer zelo negotovi vremenski napovedi še kako zadovoljni. LITERARNI NATEČAJ ŠOLSKE KNJIŽNICE: O KNJIGI, KI SI JE NI NIHČE IZPOSODIL Tudi v letošnjem šolskem letu sva šolski knjižničarki razpisali literarni natečaj. Odločili sva se poiskati najboljšo zgodbo o knjigi, ki si je ni nihče izposodi - in teh ni malo, niti zgodb niti knjig. Za svoja pisateljska peresa so poprijeli predvsem učenci razredne stopnje, komisijo pa so najbolj očarale naslednje zgodbe. [27] 1. mesto O KNJIGI, KI SI JE NI NIHČE IZPOSODIL V naši šoli je obstajala knjiga, ki si je ni nihče izposodil. Pa ne zato, ker bi bila grda, strgana ali nezanimiva. Izposojena ni bila, ker je bila izgubljena. Nekega večera, že pozno ponoči, je močno padal dež. Pihal je veter, lilo je kot iz škafa, bliskale so strele in treskal je grom. Ob največjem udarcu strele so se zatresle knjižne police. Knjiga na robu police se je tako prestrašila, da je padla za omaro. Za omaro je ostala vse šolsko leto. Bila je prašna in poškodovana. Po koncu šolskega leta je ravnatelj naročil čistilno akcijo knjižnice. Tedaj so našli knjigo za omaro. Takoj so jo obrisali in zalepili. Knjiga ni bila več osamljena. Dobila je mesto na polici med drugimi knjigami in ni je bilo več strah grmenja. 2. mesto POZABLJENA ZGODBA V POZABLJENI KNJIGI Že nekaj časa je na najvišji polici v šolski knjižnici samevala zaprašena knjiga. Spraševala se je, zakaj si je nihče ne izposodi in prebere njene vsebine. Zelo žalostna je poslušala knjige na drugih policah, ki so obiskale že veliko otroških domov. Stara knjiga na spodnji polici se je pohvalila drugim knjigam, da je obiskala že tisoč družin. Nekega dne je močno zapihalo. Platnice pozabljene knjige so se odprle in kot padalo jo je odpihnilo skozi odprto okno v grmovje spodaj pod knjižnico. Pa sem v novih težavah, je zaskrbljeno pomislila naša knjiga. Lan Lukša, 2. b Zmagovalec natečaja Lan Lukša s pisateljem Primožem Suhadolčanom, ki je zmagovalcem podelil nagrade in priznanja [28] Po treh dneh jo je našel igrivi kuža in jo v ustih odnesel do svoje lastnice v park. Dekle je naglas prebralo njen naslov. Pozabljena zgodba se je glasil. Zvečer je knjiga svojo najditeljico popeljala v pravljični svet in jo očarala z najzanimivejšo zgodbo. Peti dan je dekle prebralo knjigo do konca. Šele takrat je opazilo, da ima knjiga na svoji zadnji strani žig šolske knjižnice. Naslednji dan jo je odnesla v šolo in poiskala knjižničarko. Izkazalo se je, da naša pozabljena knjiga ni bila vpisana v evidenco v računalniku. Pred tem pa je otroci tudi niso mogli opaziti na visoki polici in zato si je ni še nihče izposodil. Napaka je bila nemudoma popravljena. Tako je v knjižnici, čeprav za kratek čas, naša knjiga čakala na nižji polici, dokler je spet kdo ni odnesel v nov začasni dom. Običajno jo je takrat do izhoda iz knjižnice pospremil ljubosumen pogled stare knjige, ki se je rada hvalila. Kiara Beganovic, 3. b 3. mesto O KNJIGI, KI SI JE NI NIHČE IZPOSODIL Nekoč je živela knjiga, ki si je ni hotel nihče izposoditi. Samevala je na najvišji polici v knjižnici. A kljub temu, da je bila v knjižnici šele en dan, je bila že vsa prašna od dolgčasa. Na nek dolgočasen torek je v knjižnico prišel Janezek. »O, nova knjiga,« se je začudil. »No, kar vzel jo bom,« si je rekel in šel. Pred vrati šole ga je že čakala Anica s psičkom Svrkcem. Anica je Janezkova sestrica, Svrkec pa njun hišni ljubljenček. Ko so prišli domov, je Janezek takoj pokazal knjigo Anici. Knjiga je bila zelo debela, saj je imela veliko strani, njen ovitek pa je bil narejen iz usnja. Na njem so bili vzorci, narejeni iz zlata. Anica in Janezek sta si jo komaj ogledala, ko jima je mama naročila, naj gresta spat. Ko sta zaspala, se je knjiga za hipec zbudila. »Aaaa,« je zazehala. »Kje pa sem?« in je spet zaspala. Zjutraj, ko sta se Janezek in Anica zbudila, jima je Svrkec v gobcu molil knjigo. »Kaj pa je, Švrk?« ga je zaspano vprašal Janezek. »Aha, saj res, knjigo je treba raziskati!« »A tukaj je naslov? Velika knjiga! Tukaj pa manjka del naslova.« Janezek je že prijel del, kjer je manjkala beseda, ko je nekaj zakričalo: »Auuu!« Anica, ki se je močno prestrašila krika, je trepetajoče vprašala: »Janezek, a si bbbil to ttti?« »Ne, jazz nisemmm bil.« »Kaj pa mami?« je vprašala Anica. »Ne, ona je že v službi. Saj veš, da je trgovka in da dela tudi med vikendom.« »No ja, pozabila sem,« je rekla, »vsakemu se lahko zgodi, tudi meni.« »Res, res, no, zdaj pa ...« »Nehajta že razpravljati, mar ne vesta, da imata v rokah pravo čarobno knjigo? Lahko vaju peljem v čas naprej ali nazaj!« In tako so se začele pustolovščine Svrkca, dveh otrok in čarobne knjige. Gaja Kukovec, 3. a [29] MEDNARODNI LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ "POGLED" V šolskem letu 2017/2018 smo razpisali že 2. mednarodni likovni in literarni natečaj. Tema letošnjega natečaja je bila »Pogled«. Prejeli smo veliko literarnih in likovnih izdelkov, predvsem iz Slovenije, pa tudi iz Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije in Hrvaške. Učenci so tekmovali v treh starostnih kategorijah. V prvi so bili izdelki učencev, starih od 5 do 9 let, v drugi od 10 do 12 ter v tretji od 13 do 16 let. Zmagovalec likovnega natečaja, Korl Železnikar Mednarodni mesec šolskih knjižnic in Albrehtov dan 2017 POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR ^O/Ssc^ Pokukaj v irfcrCvKuntm/ ¿vet p rovi jio... . ©kt »Uer-mesec šefskife knjižnic [30] Tudi letos smo se pridružili praznovanju Mednarodnega meseca šolskih knjižnic. Praznovali smo z naslednjimi aktivnostmi. V oktobru smo s sedmošolci obiskali Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik - v okviru projekta Rastem s knjigo. To je projekt Javne agencije za knjigo (povezava Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). Vsako leto učenci 7. razreda obiščejo najbližjo splošno knjižnico. Ta jim pripravi predstavitev dejavnosti in podari knjigo. Letos je bila izbrana knjiga pisatelja Mihe Mazzinija Zvezde vabijo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Učenci šole Frana Albrehta so Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik obiskali 16. in 17. oktobra 2017. Obisk je trajal eno šolsko uro. Dejavnost je vodila knjižničarka knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Barbara Petrušic, spremljevalci smo skrbeli za nemoten potek in disciplino. Učenci so bili v knjižnici eno uro, potem so se vrnili nazaj v šolo, kjer so nadaljevali s poukom. Knjižničarka jih je najprej pozdravila in jim na kratko predstavila projekt Rastem s knjigo, sledil je ogled filma o knjigi Zvezde vabijo, v katerem nastopa avtor. Že pred obiskom smo se skupaj s knjižničarkami dogovorili, da bo poleg darilne knjige glavna tema našega obiska predstavitev priporočilnega seznama. V začetku je knjižničarka učencem predstavila nekaj utrinkov iz nove knjige rekordov za leto 2018. Potem je sledila predstavitev priporočenih knjig za branje sedmošolcev. Ob zaključku obiska so učenci prejeli darilno knjigo in priporočilni seznam prej predstavljenih knjižnih novosti. S pripravo in izvedbo programa knjižničark Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik smo bili zelo zadovoljni, učenci so bili zelo pridni, prav vsi so lepo sodelovali, tako da ocenjujem, da smo projekt izpeljali zelo dobro. Zvezde vabijo Miha Mazzini, pisatelj [31] V šolski knjižnici smo postavili razstavo knjig, ki govorijo o knjigah in knjižnici. Učenci so pisali in v branje priporočali naslove svojih najljubših knjig. Listke smo obesili po knjižnici. [32] Učenci so začeli z glasovanjem za Mojo naj naj knjigo, ki je trajalo do maja 2018. (floja neg n, IM a A ?ELO DOBB DA N/. Jv Q\RaBl/K URACIL A MOJ/V ?ELJA JE, bA WMÔGE. ÍUO>Nf lOO'Jó^lOüOr aijaW rjA [38] [39] SRfCALA Str\ ')()}"■ WQ, FONODILA HI JE CA^ODM K/AftX), KAPUoO SFM POPILA. ¿AlfliLA sn SI MM K) m ute&Nifii ^sako ŽELJO. PWA ŽFLJA JE BU\, DA BObO VSi -;r ZDRMl. Dm Ifua je BILA, PK Dl GOVOR^Z ŽIVALMI, TRJE'.oA lEuA 4 DA LAhko SlCirv Do ®a cetrtk ŽF^ Jt, oh BI ina A VBUKO WNi\R0A. [40] [41] >jBRO VILO k/A POJ ¿aro&NI PONUDILA vpp L ATOM C hJA SRtC [42] 2. razred • v tednu otroka smo predstavili svoje najljubše igrače • odšli smo na tabor v Čatež se družili, ustvarjali in veliko novega naučili • ob novem letu smo pripravili kakavove kroglice in zeliščni čaj • se našemili sodelovali pri projektu Spodbujajmo prijateljstvo • vsega vam pa pač ne smemo izdati... [43] VTISI UČENCEV ^ Imel sem se dobro, ker sem imel več prijateljev kot lansko leto. ^ Najbolj sem si zapomnil srečanje z Gojcem in užival sem pri predmetih naravoslovje in tehnika. ^ Všeč mi je bila delovna sobota. Rad imam tudi športno, ker jo imamo velikokrat zunaj na šolskem igrišču. Rad delam tudi v skupinah. ^ Letos me je navdušila učiteljica. ^ Srečanje z Gojcem je bilo super, sploh, ker smo se z njim slikali in nam je veliko zanimivega povedal. ^ Dobil sem dva dobra nova prijatelja. Rad sem nabiral vršičke in bil v gozdu. ^ V letošnjem letu si bom zapomnila smučanje. Na začetku mi smučanje sploh ni bilo všeč, ko pa sem poskusila smučati, sem vedela, da mi je zelo všeč. Zapomnila si bom tudi trenutke, ko me je učiteljica pri pouku spodbujala in sem delo dobro opravila. ^ To je zame nepozabno šolsko leto. Prvič po treh letih sem dobila svoj najljubši predmet, nemščino. Prvič sem bila uspešna na Cankarjevem tekmovanju. To je moje najljubše leto. ^ To šolsko leto je bilo nepozabno. Obiskali smo Gojca ter tekli na 600 m. Všeč mi je naša učiteljica, ker je prijazna in dovolj stroga. ^ Letos mi je bila najboljša matematika. Zdaj znam pisno deliti, množiti ... Veliko sem se naučila. ^ S sošolci sem se dobro razumel in zabaval. Imel sem se odlično. ^ V tem letu mi je bilo zanimivo to, da se toliko kot v letošnjem letu nisem še nikoli naučila. Zelo veliko smo delali v skupini in sem ugotovila, da je skupinsko delo zelo pomembno in zelo koristno. To leto je bilo zabavno. ^ V tem šolskem letu sem se naučila veliko stvari. Najbolj so mi bili všeč zabavni športni in tehnični dnevi, včasih pa je zabaven tudi navaden pouk. ^ Dobil sem novega prijatelja, sošolca, ki mi je všeč zato, ker je zaupljiv in miren. EKO DAN IN PREDSTAVITEV PODJETJA DINOS Na OŠ Frana Albrehta vsako leto v mesecu aprilu izvedemo EKO dan. V letošnjem šolskem letu je bila osrednja tema odpadna embalaža. Poleg ostalih načrtovanih dejavnosti na ta dan, smo na podružnično šolo v Mekinje povabili tudi predstavnico podjetja Dinos, da nam predstavi njihovo delo. Učenci podjetje Dinos že poznajo, saj na šoli uporabljamo njihove kartonaste zabojnike za papir. Učencem je bila delavnica podjetja Dinos zelo všeč in zbrali smo nekaj njihovih vtisov: Imeli smo delavnico. Zdela se mi je super! Na Dinosu predelajo odpadke. Papir reciklirajo za ponovno uporabo. Tam presortirajo, drobijo, meljejo, balirajo, razrežejo in šredirajo. Všeč mi je bilo, ker je nekaj učencev na delavnici lahko sortiralo odpadke. Vsa predstavitev in delavnica sta bili odlični. Delavka podjetja Dinos nam je predstavila, kaj v podjetju delajo. Tam še enkrat vse odpadke ločijo, sortirajo. Nato odpadke stopijo, zmeljejo, zdrobijo in razrežejo in iz njih na koncu naredijo bale. Rečemo, da jih balirajo. Ena bala je zelo težka. V podjetju [44] imajo veliko zaposlenih, ker odpadkov ne sortirajo samo stroji, ampak tudi ljudje. Bilo je zelo zanimivo. Tudi na naši šoli ločujemo odpadke in tudi mi zbiramo papir, ki ga nato v podjetju predelajo. Dinos zbira koristne odpadke in jih predeluje. Tako se znebimo odpadkov, ki jih ne potrebujemo. Dinos nam pomaga polepšati svet! Všeč mi je bilo, da so na delavnici nekateri učenci lahko sortirali odpadke. Predavanje o podjetju Dinos se mi je zdelo zelo dobro. Všeč mi je, da imamo toliko tovarn, ki se ukvarjajo z recikliranjem papirja. Delavnica je bila super. Na koncu smo dobili tudi darilca - tatu Dino ter peresnico, na kateri piše LOČEVANJE ODPADKOV JE KUL. Bilo mi je zelo všeč. VSI PODPIRAJTE DINOS, KER TAKO OHRANIMO MNOGO DREVES! [45] [46] 5. razred Marsikaj zanimivega se nam je v tem šolskem letu zgodilo. Všeč nam je bilo: - v šoli v naravi, - ko smo igrali golbal z gojenci Ciriusa, - na športnem dnevu, ko smo drsali, kegljali in skakali na ponjavi, - ko smo tekli na smučeh, - ko smo nastopili na osrednješolski prireditvi s skupinsko točko, - tek na mekinjskem krosu, - nastop za materinski dan, - kolesarjenje, - delavnica s starši in menjava igrač, - srečanje z gospodom Krištofičem ... Obisk gospoda Mira Krištofiča V šoli nas je obiskal g. Miro Krištofič. Star je 96 let. Pred 90 leti je hodil v mekinjsko šolo. Takrat so bili tukaj trije razredi. Imel je slabe ocene, a je želel postati nekaj posebnega. Potrudil se je in nadaljeval šolanje v Kamniku, nato na gimnaziji v Ljubljani. Takrat se je začela 2. svetovna vojna. Peš je bežal v Zagreb, a tam so bili Nemci. Vrnil se je v Ljubljano, nato pa s kolesom v Kamnik. Bil je tudi 18 mesecev v zaporu v Italiji. Ker je bil priden študent, je študij medicine hitro zaključil. Postal je zdravnik, služboval pa je večinoma v Mariboru. Upokojil se je pred 36 leti. Ves čas skrbi za gibanje in zdravo življenje. V visoki starosti se spominja svojega otroštva, ko je mnogokrat vsega primanjkovalo. Celo v novembru je moral bos priti v šolo. Otrokom želi, da bi se izobraževali, da bi bilo njihovo življenje lepše. Poklonil nam je računalnik, da bi tudi z njegovo pomočjo lažje pridobivali znanje. Gospoda Mira smo zavzeto poslušali, ker nam je položil na srce marsikaj dobrega in zanimivega. Zapeli smo mu pesem in zraven zaplesali. Zahvalili smo se mu za darilo. Srečanje je bilo lepo in ganljivo, zato smo imeli na koncu vsi rahlo solzne oči. [47] Materinski dan Za prireditev v Domu krajanov je vsak razred pripravil eno točko. Petošolci smo se odločili za Turjaško Rozamundo. Nismo je le odrecitirali, ampak smo jo tudi zaigrali. Ker smo se veselili nastopa, smo radi prispevali ideje, ob tem pa se zelo zabavali. Vitezi so vihteli meče v boju proti Turkom, zaplesali smo renesančni ples, se oblekli v srednjeveška oblačila, dodali orientalski ples in se veselili poroke osrednjega junaka, Rozamundo pa pospremili v klošter. Gledalci so nas nagradili z bučnim aplavzom. Pišemo zgodbe ... IZGUBLJENA DEKLICA Yanne je bila deklica, ki je imela samo eno prijateljico. Živela je ob robu morja. Pravzaprav na bregu. Nekega dne so se njeni starši skregali, ker je v šoli umazala novo majico. Niso imeli veliko denarja, zato se je zgodilo prav to. Ko je v prepiru zaslišala svoje ime »Yanne«, se je počutila krivo. Bil je že večer. Ponoči se je Yanne v čolnu odpeljala na bližnji otok. Ta bližnji otok je obiskala že večkrat, zato ga je poznala kar dobro. Šla je na svoj najljubši kraj. Tam jo je pričakalo presenečenje. Njena hiška na drevesu, ki si jo je zgradila čisto sama, je polomljena ležala na tleh, njena vrv, po kateri je prišla gor, ni več visela z nje. Ozrla se je. Videla jo je pri malo oddaljenem drevesu. Stekla je do nje, a ta se je premaknila. To se ji je zdelo čudno, zato je šla ob vrvi. Ko je prišla do konca vrvi, je zagledala jaso, na kateri sta si dva človeka gradila prav tako hišico. Razlikovala se je le v tem, da je ta stala na tleh, skrita v grmovju. Takrat je zaslišala glas, ki je rekel, naj gre med drevesa. Sledila mu je in videla, da uporabljata njen material iz hiške na drevesu. Pravzaprav zdaj že iz hiške na tleh. Sklenila je, da jima jo bo podrla. Naslednji dan ju je zasledovala. Ko se je zvečerilo, pa je bila zgodba enaka. Takrat sta si hiško zgradila do konca. Yanne je zvečer naredila pasti iz leskovih vej. Ko sta spala, se je približala in jima pred vrata nastavila pasti. To naj bi potekalo tako, da bi stopila iz hiške na pasti in te bi se po vrvi čez vejo dvignile nad hiško. Torej, nastavila jima je pasti in podrla hiško. Ostal je le spodnji del, na njem pa dva človeka. Zjutraj je vse potekalo po načrtu. Najprej se je to zgodilo prvemu, potem pa še drugemu. Yanne je to smehljaje opazovala izza drevesa. Ko sta bila ujeta, je Yanne stopila pod pasti in jima zaklicala, če imata lep razgled. Dojela sta, da sta ujeta, in ji zavpila, naj ju spusti dol. A Yanne ju ni več poslušala. Stopila je do hiške in po delih odnesla vse koščke. Z njimi vred je vzela še vso hrano. Odločila se je, da se bo vrnila domov. Ker sta ji čoln odpeljala, ko sta ga našla, si ga je zgradila sama iz preostalih desk. Vzela je še vrv, naredila veslo in čoln odpeljala na breg ter ga privezala. Šla je še po hrano in jo natovorila. V njuno košaro je nabrala nekaj gozdnih sadežev in odšla. Potem se je vrnila do pasti in ju vprašala, kako jima je ime. Ker ji nista odgovorila, ju je sama poimenovala. Rekla mu je, da ga bo imenovala »Trlica«, ker je tako suh. Potem je stopila k drugemu in mu povedala, da ga bo imenovala »Opeka«, ker je bil tako strog in trd. Nato jima je še dodala, da ju bo prišla naslednji dan obiskat. Potem je stekla do čolna in se odpeljala. Ko je prišla domov, se je že zvečerilo. Njena mama, oče in sestra Lily so že večerjali. Že je hotela vstopiti skozi vrata na terasi, ko se je nečesa spomnila. Pred [48] vrata je položila hrano in potrkala. Stekla je pod okno svoje sobe. Nastavila je lestev in po njej splezala v svojo sobo (okno je bilo še zmeraj odprto). Njena mama je hodila proti njeni sobi, saj je opazila, da je okno odprto. Ko je odprla vrata, je tam zagledala Yanne. Nič ni rekla. Samo strmela je vanjo, kot da bi se ravnokar zgodil čudež pri Kobaridu. Nato jo je povabila na večerjo. Ko je Yanne prišla v kuhinjo, sta se je njen oče in Lily zelo razveselila. Yanne je med večerjo pripovedovala o svoji dogodivščini z otoka. Naslednji dan je življenje potekalo tako kot prej. Nina Trunk, 5. r. Mekinje MOJE IME Zdravniki so moji mamici rekli, da pod svojim srčkom nosi zdravega fantka. Presenečena je bila nad tema dvema besedama in ju je kar naprej ponavljala: »Zdravega fantka, zdravega fantka, zdravega fantka ...« Bila sem prav domiselna, ko je šlo za presenečenje. Svoji mamici in očku sem pripravila kar dva, ko sem bila še čisto majčkena v trebuščku. Vedno, ko sva šli z mamico k zdravnici, sem prav spretno svojo popkovino, po kateri sem dobivala zelo dobro hrano, da sem lahko rastla, namestila nekako med svoje nogice. Tako je zdravnica mamici in očku rekla, da sem fantek. Prav prebrisano, kajne? Mamica in očka sta počasi zame začela izbirati ime, kar pa mamici ni bilo težko. Ko je bila mamica še sama majhna punčka, se je igrala z dojenčki, tako kot včasih jaz. Eden izmed njenih dojenčkov je bil Blaž. Ta mali Blažek je še danes pospravljen v eni izmed škatel, v kateri je pospravljena raznorazna šara. Tudi očku je bilo ime takoj všeč in tako mi je bilo v trebuščku, pri devetnajstih tednih, ime Blaž. Vsak večer, preden sem zaspala, je mamica božala svoj trebušček. Vedno je vedela, kje imam glavico, me po njej božala in mi govorila: »Moj fantek, hitro rasti, da se bova lahko kmalu veliko igrala.« Meni se je zdela zelo smešna; tako sem vsak večer v trebuščku z nasmehom zaspala. Ko si enkrat v trebuščku dovolj velik, pa je čas, da se rodiš. Sama pa nisem hotela še iz maminega trebuščka, ko pa je bilo v njem tako lepo. Imela sem tako udobno posteljico, bilo je toplo; enkrat sem spala, drugič malo jedla pa zopet malo spala, nato malo pobrcala, spet jedla pa spala ., no, pa tudi lulala sem lahko kar v njej, res nisem hotela še iz trebuščka. Ko pride čas poroda, se običajno vsi dojenčki obrnejo na glavico, da se hitro in lažje rodijo. Sama pa sem se domislila, da me iz mojega trebuščka le ne bodo pregnali, če se v moji posteljici kar najbolj udobno usedem. Nekaj časa je moj trik deloval, dolgo pa žal ne. Zdravniki so določili, da se rodim umetno s carskim rezom. Moj trik so strokovno poimenovali medenična nosečnost. Ko so mojo mamico pripravljali na porod, jo je porodna babica vprašala: »Kako pa naj rečem vašemu dojenčku, ko se bo rodil, ko ga bom umila in oblekla. Ne bi mu rada rekla: Dojenček, zdaj se bova umila, dojenček zdaj se bova oblekla ... Ali ste mu mogoče že izbrali ime?« Mamica je hitro rekla: »Našemu dojenčku je ime Blaž.« Nato babica vpraša: »Imate ime tudi za deklico?« Mamica odgovori: »Tega pa z očkom nisva izbrala.« Po kakšni minuti je rekla: »Pa naj bo Neli.« Ti dve imeni (Neli in Blaž) sta bili moji mamici tako všeč, da si ju je vtetovirala v srce samo zame. Še danes velikokrat pravi, da lepi otroci nosijo lepa imena. Za vsako mamo pa je prav njen otrok najlepši otrok. No, skratka, morala sem se predati, morala [49] sem zapustiti mamin trebušček. 16. januarja ob 9:43 uri sem se rodila. Mamica me ni takoj videla, ker je zaradi narkoze še spala. Ko se je zbudila, so me peljali k njej. Sestra, ki me je pripeljala v posteljici v sobo k mamici, ji je rekla: »Čestitamo vam za tako lepo štručko Neli. Jo boste vzeli k sebi?« Mamica jo začudeno vpraša: »Oprostite, kako ste rekli? Ste rekli Neli?« Sestra se zasmeji in reče: »Dobro je imeti plan B, kajne? Ne skrbite.« In doda: »Ne, nismo se zmotili.« Čeprav je bila mamica presenečena, ko me je vzela v naročje, je za vsak slučaj, ko je sestra odšla iz sobe in naju pustila sami, hitro preverila, če imava na roki obe enaki prozorni zapestnici. Ko je bila prepričana v to, pa sem takoj začutila prvi mamin poljubček. Ob treh popoldan je prišel na vrsto za potegavščino še moj očka. On je bil šele smešen. Ko je prišel k meni na obisk, je počakal v drugi sobi, kot je bila mamica. Zopet me je sestra zbudila in me odpeljala k očku in mu rekla: »Je to vaš prvi otrok?« Očka je vesel odgovoril:« Da, seveda!« Sestra je dodala: »Poglejte, kako lepega dojenčka ste dobili. Pustim vas malo samega z njim.« Nato odide iz sobe. Na kartonu, ki je visel na moji posteljici, je bilo med drugim napisano ime Neli. Ko ga je očka prebral, je zdrvel ven iz sobe in kričal: »Sestra, sestra, pomota je, zmotili ste se! Ta štručka, saj je lepa, ampak ni moja! Jaz čakam na Blaža, fantka Blaža! Kje ga imate, kje je!?« Sestra se obrne, očka prime pod roko in ga odpelje nazaj v sobo. V skodelici mu ponudi požirek vode, ga pomiri in mu reče: »Gospod, nismo se zmotili. V miru preberite cel karton, zagotovo je to vaš otrok. Dobili ste hčer, ime Blaž pa boste dali drugorojencu.« Očka je popil požirek vode in v miru prebral cel karton. *Neli *16. 1. 2007 *9:43 *2890 g *49 cm. Nato mi je rekel: »Kako lepo ime ti je dala tvoja mamica, kajne?« in dodal »dobro si me nahecala, ti, deklica moja.« Ves čas, dokler nisva skupaj odšla k mamici, me je občudoval in mi govoril, kako lep dojenček sem. Zaupati vam moram, da je očka takoj, ko naju je sestra pospremila k mamici, tudi sam preveril najini zapestnici in mamici potihoma rekel: »Za vsak slučaj.« Mogoče sem pa zato tako živahna in nagajiva deklica, saj sem majčkeno živahna po fantku in majčkeno nagajiva po deklici, kaj pravite, prijateljčki moji, saj me vendar dobro poznate?! Tako torej sem dobila ime Neli. Ha, ha ... Neli Poljanšek Lukanc [50] Mladi ustvarjalci na Vranji Peči V PODRUŽNIČNI ŠOLI VRANJA PEČ SE JE 15. 2. 2018 SNEMALA ODDAJA FIRBCOLOGI. ODDAJA FIRBCOLOGI POTEKA NA TV SLO 1. AVTORJA STA MAG. MARTINA PEŠTAJ IN MARKO NABERŠNIK. FIRBCOLOGI SO OTROCI, KI NAJDEJO ODGOVORE NA VSA VPRAŠANJA. V IMENU VSEH RADOVEDNIH OTROK SPRAŠUJEJO, PREIZKUŠAJO IN KOMENTIRAJO. ODDAJA ODPIRA OTROKOM OKNO V SVET. SESTAVLJENA JE IZ STUDIJSKEGA IN TERENSKEGA DELA. OTROCI GREDO NA TEREN IN IŠČEJO ODGOVORE. TAKO SO SE ODPRAVILI NA PODRUŽNIČNO ŠOLO VRANJA PEČ. ZANIMALO JIH JE, KAKO JE HODITI V MAJHNO ŠOLO. FIRBCOLOGA STA OTROKE SPREMLJALA KOS POTI V ŠOLO. NATO PA STA SODELOVALA PRI POUKU IN POMAGALA UČITELJICI. ZA OTROKE PODRUŽNIČNE ŠOLE JE BIL TO ZELO ZANIMIV DAN: MAKS REMS, 4. R. VŠEČ MI JE BILO, KO SEM SPOZNAL REŽISERJA IN SMO SE PRIPRAVLJALI NA SNEMANJE. SPOZNAL SEM, KAKŠNO JE DELO REŽISERJA. ZANIMIVO JE BILO S FIRBCOLOGOMA. VESELIM SE, DA BOM ODDAJO GLEDAL NA TELEVIZIJI V MESECU OKTOBRU. [51] NEJC OKORN, 5. R. BILO MI JE VŠEČ, KO SEM VIDEL, KAKO POTEKA SNEMANJE ODDAJE. VSE PRIZORE SMO VEČKRAT PONOVILI. S FIRBCOLOGOMA SMO SE UČILI, ŠPORTALI IN MALICALI. VSE JU JE ZANIMALO. PRVIČ STA BILA NA TAKO MAJHNI ŠOLI, KJER JE SAMO 10 UČENCEV V 5 RAZREDIH. NA PŠ VRANJA PEČ JE V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU POTEKAL PROJEKT POPESTRIMO ŠOLO. IZVAJALA GA JE ROSANA. NEJC OKORN 5. R. BILO MI JE VŠEČ, KER RAD USTVARJAM. RAD DELAM Z GLINO. IZDELKI SO BILI LEPI IN Z NJIMI SEM RAZVESELIL MAMI. ZANIMIVO JE BILO ŠIVATI ROŽE ZA MATERINSKI DAN. [52] SIMON NARAT, 5. R. RAD IZDELUJEM IZ GLINE, BARVAM, ŠIVAM. IZDELAL SEM LEPO VAZO IZ GLINE. LANA POGAČAR, 3. R. VŠEČ MI JE, KER DELAMO RAZNE STVARI IZ GLINE. IZDELUJEMO POSODICE IN LONČKE ZA MATERINSKI DAN. IZAK PODBEVŠEK, 2. R. POPESTRIMO ŠOLO MI JE VŠEČ, KER SLIKAMO NA STEKLO, DELAMO IZ GLINE, RIŠEMO. DELAL BI RAD ŠE IZ PAPIRJA. NAREDIL SEM LEP IZDELEK MAMICI. BIL JI JE ZELO VŠEČ. URBAN MOČNIK, 3. R. POPESTRIMO ŠOLO MI JE VŠEČ. KER SMO IZDELOVALI IZ GLINE IN ŠIVALI ROZE. RAD SEM SLIKAL NA STEKLO. NASTALI SO ČUDOVITI IZDELKI. Zgodba ... BIL JE DEZEVEN DAN. ODLOČIL SEM SE, DA GREM NA POTEP. OBLEKEL SEM PELERINO IN OBUL ŠKORNJE. ODPRAVIL SEM SE OD DOMA IN ODŠEL PROTI GOZDU. VSE IMAM: SVET MI POSODI PTICE IN PAR ŠKORNJEV. KORAK MI JE BIL POČASEN, TODA ENAKOMEREN IN ODLOČEN. »HEJ, KAM SI NAMENJEN?« SEM ZASLIŠAL GLAS ZA SEBOJ. »KAJ TE ZENE NA POT?« OBRNIL SEM SE IN ZAGLEDAL MOZA V ČRNI OBLEKI. GLAVO JE IMEL POKRITO S ČRNO KAPUCO. TAKO SEM SE PRESTRAŠIL, DA SPLOH NISEM MOGEL ODGOVORITI. »NO, KAM GREŠ?« JE ŠE ENKRAT VPRAŠAL MOZ V ČRNEM. KONČNO SEM USPEL ODGOVORITI, DA GREM V GOZD. »S TABO GREM,« JE ODGOVORIL MOZ. KO SVA PRIŠLA V GOZD, JE MOZ IZVLEKEL NOZ IN SE POŠČASI ODPRAVIL PROTI VELIKI SMREKI, KI JA RASLA VISOKO V NEBO. STRMEL SEM VANJ IN ČAKAL, KAJ BO STORIL. Z NOZEM JE ZAČEL KOPATI PO LISTJU IN ZEMLJI. TAKO ZELO ME JE BILO STRAH, DA NISEM MOGEL ODPRETI UST. KO JE SKOPAL LUKNJO, JE IZ NJE POTEGNIL ČRN KOVČEK. ODPRL GA JE IN ZAGLEDAL SEM KUP DENARJA. POGLEDAL ME JE IN MI ZAGROZIL, NAJ NIKOMUR NE POVEM, KAJ SEM VIDEL. OPAZIL SEM, DA JE NJEGOVA HLAČNICA STRGANA IN KRVAVA. V DALJAVI SE JE ZABLISKALO IN STRELA JE UDARILA V DREVO IN GA PODRLA. TAKO SEM SE BAL, DA NISEM MOGEL PREMAKNITI PRSTA. UKAZAL MI JE, NAJ GA PELJEM K SEBI DOMOV. KOMAJ SEM USPEL PREMAKNITI NOGO. KO SVA PRISPELA DO MOJEGA DOMA, MI JE UKAZAL, NAJ KOVČEK ZAKOPLJEM NA VRTU IN NAJ NIKOMUR NE POVEM, KER GA IŠČE POLICIJA. REKEL MI JE ŠE, DA SE ČEZ EN TEDEN VRNE PO DENAR IN ODŠEL PO TEMNI ULICI. NEJC OKORN, 4. RAZRED PŠ VRANJA PEČ [53] Mladi ustvarjalci v Nevljah TEHNIŠKI DAN NA PŠ NEVLJE - Priprava peciva Vtisi učencev s tehniškega dne ... 1. razred Super je bilo, ko smo pekli piškote. Bilo je zelo zabavno. Super je bilo packati po testu, da je bilo gladko. Lepo je dišalo. Gaja Ivančič, Aljaž Alibabic, Lara Banič, Lana Osolnik, Nejc Mihelič Maja Mihelič, Tajda Maurič, Andraž Berlec, Samo Tišler, Tilen Pestotnik so se pri utrinkih tehniškega dne lotili pisanja recepta. Bilo je zanimivo, ko smo delali kroglice iz testa. Piškoti so bili dobri. Tudi marmelada je bila dobra. Lepo je dišalo. Všeč mi je bilo, ker smo lahko piškote poskusili. Bili smo uspešni. Eva Pungertar, Maj Osolnik, Sara Mali, Aljaž Čelik Zelo nam je bilo všeč, ko smo pekli piškote. Lara Zorko, Bor Hribar, Nina Oblak, Matevž T. Kumer, Žan Hribar MAJ K Maja Mihelič, 1. NE [54] NiNA Nina Oblak, 1. NE Sara Mali, 1. NE 2. a razred Učiteljica je prinesla sestavine, iz katerih smo naredili zmes. Potrebovali smo med, vodo, cimet, ovsene kosmiče, marelice, kokosovo moko in mandlje. Bilo nam je všeč. To bi še delali, ker je bilo zelo dobro. Narejene kroglice smo hoteli kar takoj pojesti. KLARA, ZALA, TEJA, TEODORA, ANTONIJA Na tehniškem dnevu smo delali kroglice. Ko so bile že skoraj narejene, smo jih povaljali še v kokosovi moki. Dodali smo jim tudi cimet. Da so bile še slajše, smo dodali med. Na koncu smo vsi dobili malo mase za pokušino. Kroglice so bile zelo dobre. Na koncu jih je učiteljica odnesla v hladilnik, da so se strdile. NAL, NIKA, ANA, TAJDA [55] Delali smo marelične kroglice. Bile so zelo zelo dobre. Radi bi jih še delali. Potrebovali smo tudi predpasnik. Všeč nam je bilo, ker smo jih povaljali v kokosovi moki. Nesli smo jih na osrednješolsko prireditev. INTI, POLONA, LANA, IZZA Pri pripravi kroglic smo potrebovali predpasnik. Bilo je dobro, saj so bile kroglice dobrega okusa. Všeč nam je bil okus in vonj kroglic. OŽBEJ Delali smo kroglice. Prinesli smo predpasnike, za sestavine pa je poskrbela učiteljica. To bi lahko še delali. Te kroglice so bile zelo dobre in so nam bile všeč. Tehniški dan nam je bil zelo všeč. LEJA M., KAJA, MAKS, RUBI, MAŠA Delali smo kroglice iz suhih marelic. Potrebovali smo krožnike, nože in predpasnik. Všeč nam je bilo, da smo lahko poskusili malo kroglic. Še enkrat bi to delali. Zelo smo se potrudili. TIMOTEJ, LEJA P., ŠPELA, MIHA, FREJA [56] 2. b razred V razredu smo oblikovali kokosove kroglice. Najprej smo se razdelili v 3 skupine. Vsaka skupina je delala svoje kroglice. Zanje smo potrebovali kokosovo moko, čokolado v prahu, sladkor v prahu, maslo in mleko. Sestavine smo najprej stehtali. Potem smo jih stresli v sklede in premešali. Nastala je masa, iz katere smo oblikovali kokosove kroglice. Na koncu smo jih povaljali v kokosu. Učiteljica nam je dovolila, da vsak poskusi dve kroglici. Bile so slastne. Čez noč smo jih postavili v hladilnik, naslednje jutro pa zapakirali. Poleg smo dodali še recept. Pri delu smo se zabavali. Želimo si, da bi večkrat kaj pekli. 3. razred Pekli smo piškote za sejem Piškote smo začeli delati prvo šolsko uro. Ogledali smo si recept. Razdelili smo se v skupine. Preden smo začeli pripravljati sestavine, smo si razdelili delo, privezali predpasnik in si umili roke. Dva sošolca sta rezala čokolado in orehe. V posodi sta druga dva z mešalnikom zmešala maslo in sladkor. En sošolec je v lončku stepal jajce, dokler ni bilo tekoče. Drugi pa je stehtal moko, prinesel pecilni prašek in sol. Vse sestavine smo zmešali v večji posodi in maso nekaj časa pustili. Čez nekaj časa smo ga z žličko zajemali in ga z roko oblikovali in polagali na peki papir. Učiteljica je polne pladnje odnesla v pečico. Po 15 minutah so bili piškoti pečeni. Počakali smo, da so se ohladili. Vsak je poskusil četrtino piškota. Bili so zelo okusni. b K. Piškote smo učiteljici pomagali zaviti. Kartončke smo ovili v alu folijo, nanje položili piškote in jih zavezali v vrečko. Dodali smo še recept. Preživeli smo lepo dopoldne in se počutili odlično. Eva, Ela, Manca, J— |ff& jmH|w s/M-Jr: ■ M*- fcS^Br' 4. razred V petek, 18. 5. 2018, smo delali rolade z oblati in čokoladnim namazom. Smešno je bilo, ko je naša sošolka zlila preveč vode v zmes. Potem pa so nas rešili piškoti. Nato pa sta sošolca preveč namočila prtičke in oblati so bili mokri. A nam je vseeno dobro uspelo. Zadnjo uro smo tudi pakirali vrvice za ročne igre. Ta dan je bil zelo dober in nepozaben. Ana, Sara, Irena, Žiga P., Žiga R., Ažbe, Hana L. Prišli smo v šolo in se razdelili v skupine. Naša miza je bila polna navdušenja. Učiteljica nam je povedala, kako naj naredimo slaščico in takoj smo se lotile dela. Rezale smo orehe, rozine in drobile piškote kot prave mojstrice. V posodo smo dale še kakav, čokolado v prahu, maslo in naredile maso. Namazale smo jo na namočene oblate, zavile in dale v hladilnik. Kar je mase ostalo, smo jo seveda poskusile in z veseljem [57] pojedle. Naslednji dan smo oblate razrezale in dale v škatle. Napisale smo tudi recept. Najboljše nam je bilo, da smo lahko skupaj ustvarjale. Komaj čakamo, da bomo velike in bomo s svojimi otroki delali rolade. Tja, ¡ris, Ajla, Nika, Tjaša, Pia, Hana O. 18. 5. 2018 smo imeli tehniški dan. Delali smo rolado z oblati. Na začetku smo zmešali narezane marelice, rozine, orehe, margarino in čokolado v prahu. Dodali smo zdrobljene piškote in naredili maso. Oblate smo zavili v moker prtiček in počakali nekaj minut. Oblate smo namazali z maso in jih zvili. Zavili smo jih v folijo in dali v hladilnik. Kasneje smo jih razrezali, dali v škatle in priložili recept. Pri izdelavi rolade smo zelo uživali. Naslednji dan smo jih na prireditvi zelo hitro prodali. Nejc, Luka, Urban, Niko, Lenart, Jan, Tristan 5. razred V četrtek, 17. 5. 2018, smo pekli posladkane kifeljce za osrednješolsko prireditev. Razdelili smo se v tri skupine. Prva skupina je izdelovala maso. Naredili smo jo iz jajc, moke, masla, sladkorja in pecilnega praška. Druga skupina je gnetla maso, tretja pa je oblikovala piškote. Potem smo se tudi zamenjali. Piškote smo oblikovali v kifeljce in jih dali peči. Ko so bili prvi piškoti pečeni, smo jih dali ohladiti na okensko polico in tako vsake naslednje piškote. Ko so bili ohlajeni in pečeni smo se z njimi posladkali. Na koncu smo jih zapakirali v vrečke in vsak je napisal svoj recept, ki smo ga privezali na vrečko, v kateri so bili piškoti. IMELI SMO SE SUPER!!!!!!! Ko smo prišli v razred, smo pripravili vse, kar smo potrebovali za peko piškotov. Najprej smo si nadeli predpasnik in smo začeli. Razdelili smo se v 4 skupine. Dve sta delali maso, drugi dve pa sta oblikovali piškote. Ko smo to storili, smo jih nesli peč v kuhinjo. Spečene je učiteljica razdelila v vrečke. S tistimi, ki so ostali, pa smo se posladkali v razredu. Lejla, Ajda Š, Vita, Jasna Mladi ustvarjalci v Tunjicah Na PŠ Tunjice smo na Eko dnevu ustvarjali iz odpadnih materialov. Najmlajši smo iz reklamnega papirja zgibali ladjice, letala, labode in psičke za dežnik ter na panoju postavili ekološki otok. Starejši učenci so v treh skupinah izdelovali konje iz odpadne embalaže in naravnih materialov za UHU likovni natečaj. Jaka, Lovro, Ajda, Monika [58] Čarobni dnevi na PŠ Tunjice V šoli je lahko vsak dan lep, nekateri pa so še posebej lepi, prav čarobni. Lepo je bilo jeseni, ko smo na pohodu z Ivanom Nograškom in Tonetom Podjedom spoznavali Tunjice. Sli smo tudi v najstarejšo hišo v vasi, v Korbarjevo hišo. Ko smo šli v petek okoli Tunjic, smo šli po gozdu, kjer smo videli veliko ptic. Prišli smo do mojega doma. Mama je spekla miške. Bile so zelo dobre. Potem smo odšli nazaj v šolo. Po kosilu je prišel po mene oči. Popoldne so prišli k meni prijatelji. Zabavali smo se in igrali. Tim Rajterič [59] Obiskal nas je policist z motorjem Sandi Sheika in nas poučil o varnem ravnanju v prometu. Policist se nam je predstavil. Potem nam je pokazal svoje predmete, stop znak. Nato nam je pokazal film o nesreči, ki je bil zelo grozen. Pokazal nam je tudi svoj motor. Vsi smo sedli nanj. Tilen Krumpestar [60] Da nam je lepše, je včasih treba nadeti rokavice in poprijeti za delo. To smo z veseljem naredili učenci 1. in 2. razreda in očistili okolico šole. Pripravili smo novoletno prireditev, na kateri smo plesali, peli in igrali za naše starše. [61] [62] Rosana nam je z lutkami zaigrala pravljico o deklici s svetilko, nato nam je pomagala narediti svoje svetilke. Obiskali so nas učenci Glasbene šole Kamnik, z njimi je zaigrala naša citrarka Neža Cerar. Na eko dnevu so učenci 4. in 5. razreda izdelali čudovite konje [63] [64] Pišemo tudi čudovite pesmi in pravljice. Preberite si dve čarobni pravljici drugošolk in pesem četrtošolke. ČAROBNI FLOMASTER Nekega dne je odneslo v vas čarobni flomaster. In ta čarobni flomaster je prvi opazil poštar Pepe in ga je dal med pošto. Potem se je flomaster zbudil in začel čečkati po pošti. Pepe je to videl in ga vrgel skozi prvo okno. Ujela ga je babica, ki je ravno pisala pismo za vnučke. Vzela je ta čarobni flomaster in začela sta pisati smešne besede, kot na primer krhl brhl ali kot rita pita. Vnučkom je bilo pismo zelo všeč. Eva Levec ČAROBNI LONČEK Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela deklica s svojo materjo. Živeli sta v leseni hišici sredi gozda. Bil sta zelo revni. Deklica je hodila prodajat jajca. V nedeljo je šla mati v gozd nabirat veje za kurjavo. Čez nekaj dni je mati zbolela in je morala iti deklica po kurjavo. Na tleh je našla lonček. Na njem je pisalo: Lonček kuhaj, kar želim, in lonček stoj. Deklica je šla domov. Doma ga je preizkusila. Rekla je: »Lonček kuhaj, kar želim,« in začel je kuhati fižolovo juho. Deklica je rekla: »Lonček, stoj.« Juho je nesla materi. Mati je ozdravela zaradi juhe in živeli sta zadovoljno do konca svojih dni. Iva Čimžar POT ŽIVLJENJA Punca zagleda fanta, poljubita se, ljubezen nastane, na poroko pristane. Otroček se dela kot pridna čebela, dobita vnuke majhne kot štruklje. V grobu sedita in se veselita. Maša Levec [65] Mladi ustvarjalci na matični šoli 1. razred 2. razred Drugošolci smo ustvarjali za osrednješolsko prireditev. [68] Gaja Kukovec, 3. a Matičič Mija Ana, 3. a Katarina Fric, S. a Katarina Tomanič, 3. a [69] Kaj so učenci 3. b povedali O SREČI in o tem, KAJ JE ŠKODA ... ŠKODA JE ... > da ni šestkrat na teden sobota, > da nimamo doma na vrtu hleva za konja, > da obstaja domača naloga, > ko mi je kepica sladoleda padla na tla, > ker nimam hišnega ljubljenčka, > da nimam vseh igrač, ki si jih želim, > ker ne morem biti povsod, kjer hočem, > da ne obstaja resnični lego svet, > ker nekateri ljudje zbolevajo brez razloga. SREČA JE . > če s polovice igrišča zadeneš prečko, > če zmagaš na tekmi in zadeneš na lotu, > če imaš normalno otroštvo, > zdravje, ljubezen in dobra odločitev, > ko imaš obilen zajtrk v postelji, > če imaš starše, ki te imajo radi, > če imaš ob sebi ljudi, ko jih potrebuješ, > če postaneš predsednik otroškega parlamenta, > če imaš prijatelje, ki te spoštujejo. Ko je tudi hrana na papirju lahko paša za oči - likovni izdelki učencev 3. b. [70] PARAOLIMPIJSKI ŠPORTNI DAN V torek, 16. 1. 2018, smo imeli paraolimpijski športni dan. Prvo uro smo odšli k učiteljici Maji, ki nam je prebrala zgodbo o invalidnih zmajih in nam predstavila paraolimpijske športe. Nato je prišla paraolimpijka Lena Gaberšček, ki nam je opisala svojo življenjsko zgodbo. Lena je že od rojstva brez leve roke. Nosi protezo. Trenira sedečo odbojko. Lena je kapetanka ženske ekipe. Videla je že veliko sveta. Tretjo in četrto uro smo izvajali vadbe po postajah: vožnja z invalidskimi vozički, golball, sedeča odbojka in poligon za slepe. Invalidi so nam predstavili sedečo odbojko. Igrali so 3 na 3, po pravilih pa se igra 6 na 6. Učence, ki trenirajo odbojko, so povabili v igro. Paraolimpijski šolski športni dan nama je bil zelo všeč, saj smo lahko športe, s katerimi se ukvarjajo invalidi, tudi preizkusili. Paraolimpijci so nam dali tudi avtograme. Ela Poljanšek in Nika Ošap, 3. b [71] V torek, 16. 1. 2018, smo imeli športni dan. Spoznali smo Leno Gaberšček, ki je povedala svojo življenjsko zgodbo. Potem smo se oblekli v športno opremo in odšli v telovadnico. Igrali smo se razne stvari za invalide. Na koncu smo gledali tekmo odbojke. Rubi Bukovec in Julija Pestotnik, 3. b Ko smo se vsi zbrali, smo odšli v učilnico 3. a, kjer smo poslušali zgodbo o invalidnih zmajih. Takoj nato smo šli v drug razred, kjer je Lena Gaberšček predstavila svoje invalidsko življenje. Nato smo odšli v našo učilnico, kjer smo pojedli malico in se preoblekli v športno opremo. Šli smo v telovadnico in se preizkusili, kot da bi bili invalidi. Na koncu smo pogledali še tekmo. To je bil naš paraolimpijski dan. Ronja Pirš in Markus Žigante, 3. b LITERARNI IZDELKI UČENEV PREDMETNE STOPNJE TRNOVA POT DO SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI Bil je temen zimski večer. Na nebu so sijale zvezde, luna se ni prikazala in noč je bila temna. Mraz je rezal v kosti in tudi topla puhovka ga ni uspela ublažiti. V soju bakel smo se z družino odpravili k polnočnici. V naši vasi je navada, da se vaščani zberemo poldrugo uro pred začetkom svete maše in se v župnišču pogovorimo o preteklem letu. Ti pogovori so za nas otroke sicer nezanimivi, a kljub temu je velika dogodivščina sedeti na župnikovi veliki krušni peči in poslušati te modre razprave. Ob koncu smo otroci zmeraj malo naveličani, a nas svečano obujanje prizora iz Betlehema in prelepa cerkvena glasba »spravita k sebi« in že smo pripravljeni poslušati Gospodovo besedo. A žal pripravljenost ne traja dlje kot dobrih petnajst minut, tedaj že vsi spimo v materinem naročju. Jezus nam gotovo ne bi zameril. Naša farna cerkev je od nas oddaljena približno tri kilometre, zato smo se na pot odpravili že ob deseti uri. Oče in mati sta hodila spredaj, z bratom Janom pa sva se pogovarjala v ozadju. Jan hodi v osmi razred bližnje šole, kjer mu uspehov ne manjka. Na vseh področjih blesti in oče je zelo ponosen nanj. A Janova največja strast je opazovanje nočnega neba in astronomija. Veda, o kateri imam pojma ravno toliko, da [72] poznam ime našega planeta. Jan pa mi je začel razlagati o vsem mogočem. Kazal mi je zvezde in ozvezdja, mi pripovedoval njihove mitološke zgodbe. Ravno mi je začel razlagati o gibanju zvezd okoli Severnice, ko se je k nama obrnil oče in poskušal tudi on povedati kaj pametnega o skrivnostnem črnem vesolju. Pokazal je na neko oranžno zvezdo in dejal : »Poglejta, otroka. Tista zvezda vama lahko izpolni tri želje.« K njem se je obrnil Jan in mu odvrnil: »No, oče, vidim, da v tem nisi ravno vešč. Zvezda nam lahko izpolni natanko toliko želja, kot tisti kamen, ki sem ga lansko leto zabrisal v morje. Če pa se že pogovarjamo o tej oranžni zvezdi, ne bi bilo slabo, če bi vedel, da se imenuje Betelgeza. To je rdeča nadorjakinja in bo kmalu eksplodirala, če še ni. Spada v ozvezdje Orion, ki nosi ime po antičnem mitološkem junaku. Baje je premagal vsako oviro na svoji poti.« Po tem zanimivem predavanju nama je oče dejal, da o vesoljskih rečeh res nima pojma, a če smo ravno pri junakih, nama lahko postreže z zelo zanimivo pripovedjo. Najin oče je namreč zgodovinar. Če sem ga prav razumel, raziskuje, kaj so ljudje počeli v preteklosti, kaj so jedli, imeli oblečeno, kaj so gradili in tako naprej. Čeprav tudi na tem področju nisem strokovnjak, se mi zdi veliko bolj zanimivo kot bratov hobi. Torej sem očeta prosil, naj mi pove svojo zgodbo. In je začel: »Prav, otroka, povedal vama bom zgodbo o tem, kako je vajina oziroma naša domovina pravzaprav ne dolgo nazaj postala samostojna. Kot vesta, je naše ozemlje skozi celotno zgodovino menjavalo lastnika. Bili smo pod oblastjo Rimljanov, Hunov, Keltov ... Imenovali smo se Avstroogrska, Kranjska in pa tudi Jugoslavija. To državo bi morala oba poznati. Tudi sam se odraščal v njej, a moram reči, da ne bi znal oceniti, ali je bilo tedaj slabše ali boljše kot danes, saj takrat nisem vedel skoraj nič o gospodarstvu in politiki. Torej, dolga leta je Slovenija spadala pod Jugoslavijo. Ni bila edina država, zraven so bile vse države Balkanskega polotoka. Dolga leta so Slovenci lepo živeli v tej državi in imeli dobre odnose z ostalimi članicami. Vendar so naši predniki začutili, da ne želijo biti več pod vodstvom drugih, pač pa postati prava ponosna samostojna država. Čeprav v Jugoslaviji ni bilo nevzdržno slabo, je vseeno drugačen občutek, če si sam svoj lastnik. Da si bosta lažje predstavljala, vama bom povedal prispodobo. Zamislita si, da vama nekoč domov prinesem najnovejši telefon, kar jih je na trgu. Nič vama ne omejim uporabe, delata lahko, kar želita, a morata si ga deliti. Čeprav vama bi bil telefon zelo všeč in vama kot skupna lastnina ne bi povzročal težav, bi si gotovo želela, da dobita vsak svojega, pa tudi če ne najboljšega. Tako nekako je bilo s Slovenijo, želela si je postati samostojna, pa tudi, če ne bi bilo vse najbolje. A pot do samostojnosti ni tako lahka, kot se morda zdi. Pravzaprav je lahko zelo trnova, če si prebivalci države ne želijo postati samostojni ali če se druge države članice uprejo temu. Prvi pogoj (želje prebivalcev) ni povzročal problema, saj je na plebiscitu o samostojnosti za samostojnost glasovala velika večina udeležencev. Pač pa je težavo povzročal drugi pogoj, torej strinjanje drugih držav Jugoslavije. Slovenija je samostojnost razglasila 25. junija 1991 na Trgu republike. Slovenci smo bili kar se da ponosni in vzhičeni nad našo novo domovino. Vendar je vse veselje pokvaril strašen dogodek: v zraku nad nami smo brez težav prepoznali sovražna letala - Jugoslavija je napovedala vojno. Vojna, hvala Bogu, ni bila tako strašna kot nekatere druge in tudi žrtev ni bilo veliko. Toda vsaka žrtev nekaj šteje in vsakega umrlega državljana (tedaj že) Republike Slovenije nam je žal. Vojna je trajala deset dni. Slovenci smo premagali nasprotnike in po sprejetju Brionske deklaracije je bila nova država Slovenija [73] popolnoma varna. In ravno varnost je ena izmed stvari, ki jih ljudstvo zagotovo zahteva od svojih voditeljev.« Obstal sem odprtih ust. Pa ne zato, ker očetove (recimo tako kot Janove) pripovedi ne bi razumel, ali pa, ker bi se čudil lepoti okrašenega župnišča (ravno smo namreč prispeli). Pač pa zato, ker me je tako pretreslo, koliko truda in garanja je bilo vloženega v to, da lahko danes slovenski športniki ponosno zastopajo slovenske barve, pojejo slovensko himno in nosijo slovenski grb. Koliko nam pravzaprav pomeni Slovenija, njene naravne lepote, njena kulturna dediščina in mi, njeni prebivalci. Bi bili junaki, ki so branili našo stran v desetdnevni vojni ponosni na nas ali bi si mislili, da je bilo njihovo garanje zaman? V tem trenutku je Jan (ki je očetovo pripoved poslušal zgolj z enim ušesom) rekel: »Kakšna škoda, da ljudje čez 200 let ne bodo več videli zvezd zaradi svetlobnega onesnaževanja.« Jaz pa sem mu odvrnil: »Kakšna škoda bo, če se ljudje čez 200 let ne bodo zavedali, koliko truda je bilo potrebnega, da je Slovenija postala to, kar je, in kakšna škoda bo, če se ljudje ne bodo zavedali naših naravnih in kulturnih lepot.« Oče me je pogledal in dejal: »Kaj misliš, Miha, se jih danes vsi zavedamo?« Miha Okorn, 7. b KNJIGE Knjige so ključ do zaklada modrosti, knjige so vrata v deželo užitkov, ko jih bereš, spoznaš nove skrivnosti in si zaželiš novih bralnih počitkov. Popeljejo te v svet čarovnije ali pa spoznaš zgodovinske dogodke. Tvoje oko pa lahko tudi počije, ob knjigi, ki ti da kuharske napotke. Lahko se ustaviš ob stari poeziji, lahko si priča Pikini norčiji, lahko obiščeš slovito jamo v Postojni ali pa spoznaš grozote, ki zgodile so se v vojni. Knjige nas spremljajo na vsakem koraku, v šoli, na avtobusu, ali pa na vlaku. Ob njih pozabimo na vsakodnevne težave, saj nam nudijo znanje in obilo zabave. Miha Okorn, 7. b Učenka 8. c Sara Mahmutagic je letos sodelovala na natečaju Pionirskega doma z naslovom Bodi pisatelj v tujem (nemškem). Učenci so morali v svoj zapis vključiti delček znanega besedila - Sara je med danimi izbrala "Smrt v Benetkah". Sara je zanj prejela priznanje. [74] Reise nach Australien Hallo an alle. Ich heiße Ana und bin aus einer wohlhabenden Familie. Meine Eltern arbeiten jeden Tag, also verbringe ich wenig Zeit mit ihnen. Ich gehe zur Schule und dort ist alles interessant, doch am meisten freue ich mich auf unseren gemeinsamen Urlaub. Als der Tag kam, war ich sehr glücklich. Ich kam nach Hause und Sachen lagen überall herum. Ich fragte meine Mutter: »Warum das ganze Chaos bei uns zu Hause?« Sie antwortete, dass wir morgen nach Australien gehen werden. Als sie das sagte, ging ich direkt in mein Zimmer und fing an mich fertig zu machen. Ich war noch nie schneller in meinem Leben. Die Nacht kam, vor lauter Aufregung konnte ich nicht schlafen. Papa kam zu mir ins Zimmer und sah, dass ich nicht schlief. Wir setzten uns auf das Bett und er sagte mir, ich soll nicht aufgeregt sein, es wartet eine schöne Reise auf uns. Ich hörte ihm zu und schlief ein. Am morgen wachte ich früh auf, machte mich bereit und ging mit den Eltern zum Flughafen. Ich war noch sehr müde. Ich stieg in das Flugzeug und schließlich startet unsere Reise. Wir reisten für eine lange Zeit und ich war sehr glücklich. Wir sind endlich in Australien angekommen. Alles war anders, als ich es kannte, als ob die Welt sich umgereht hätte. Wir gingen zum Hotel und es war wunderschön. Wir ruhten uns aus und dann machten wir eine Tour durch die Stadt Sydney. Es war sehr schön dort. Wir kamen von einem Spaziergang zurück. Die Aussicht vom Hotel aus war sehr schön für uns alle. Am nächsten Morgen stand ich auf und früstückte mit meinen Eltern. Ermüdet, betäubt von dem Wirbel dieses seltsamen Vormittags, ließ er sich, nachdem er den Inhalt seiner Handtasche im Zimmer verteilt, in einem Lehnstuhl am offenen Fenster nieder. Das Meer hatte eine blaßgrüne Färbung angenommen, die Luft schien dünner und reiner, der Strand mit seinen Hütten und Booten farbiger, obgleich der Himmel noch grau war. Der Regen fiel den ganzen Tag und wir waren im Hotel. Ich bin heute noch hier, doch morgen gehe ich wieder. Die Nacht kam und ich war traurig, weil dies meine letzte Nacht im Sydney ist. Die Nacht verging, ich wachte auf und begann zu packen, um nach Hause zu kommen. Wir packten alle und gingen zum Flughafen. Wir sind nach Hause gekommen. Es war nett für mich in Sydney, wir hatten viele Sachen gekauft und Erinnerungen gesamelt. Alles erinnert mich noch heute daran, dass ich in Sydney war. So haben die Ferien geendet, ich ging wieder in die Schule und alles lief gut. [75] LIKOVNI IZDELKI [76] [77] Lara Rozonicnik Luna Krevs [78] Luna Krevs [79] SEZNAM ŠPORTNIH TEKMOVANJ 2017/2018 DATUM TEKMOVANJE 1. 23. 9. 2017 Gorski tek - Smlednik - državno 2. 29. 9. 2017 Odbojka na mivki - državno fantje - četrtfinale 3. 7. 10. 2017 Veronikin tek 4. 28. 10. 017 Ljubljanski maraton, šolski tek 5. 14. 11. 017 Občinsko košarka fantje in dekleta starejši 6. 17. 11. 017 Področno šah 7. 24. 11. 017 Občinsko odbojka dekleta 2003 - starejša 8. 27. 11. 017 Občinsko odbojka fantje 2003 - starejši 9. 4. 12. 2017 Občinsko nogomet 2003 in mlajši fantje 10. 6. 12. 2017 Občinsko nogomet 2003 in mlajši fantje 11. 18. 12. 017 Področno tekmovanje v košarki - starejši dečki 12. 21. 12. 2017 Področno tekmovanje v košarki - starejši dečki finale 1. 8. 1. 2018 Področno tekmovanje v odbojki - starejši dečki 2. 10. 1. 2018 Področno tekmovanje v malem nogometu - starejši dečki 3. 12. 1. 2018 Področno tekmovanje v odbojki - starejši dečki - finale 4. 6. 2. 2018 Občinsko tekmovanje v košarki 5. 12. 2. 2018 Šolsko tekmovanje v namiznem tenisu 6. 15. 2. 2018 Občinsko tekmovanje v namiznem tenisu 7. 2. 3. 2018 Državno tekmovanje v odbojki - dečki četrtfinale 8. 6. 3. 2018 Področno tekmovanje v namiznem tenisu 9. 9. 3. 2018 Področno ekipno tekmovanje v šahu 10. 13. 3. 2018 Polfinale DP, Skoki iz MPP 11. 17. 3 .2018 Lokostrelsko državno tekmovanje 12. 22. 3. 2018 Državno tekmovanje v odbojki - dečki polfinale 13. 26. 3. 2018 Občinsko tekmovanje v kegljanju 14. 27. 3. 2018 Področno tekmovanje v plavanju 15. 29. 3. 2018 Področno prvenstvo v športnem plezanju 16. 29. 3. 2018 DP v skokih z MPP 17. 10. 4. 2018 Državno tekmovanje v namiznem tenisu - četrtfinale 18. 12. 4. 2018 Občinsko tekmovanje v mali odbojki - mlajši dečki 19. 13. 4. 2018 Državno tekmovanje v kegljanju 20. 14. 4. 2018 Državno tekmovanje v športnem plezanju 21. 16. 4. 2018 Občinsko tekmovanje v mali odbojki - mlajše deklice 22. 19. 4. 2018 Državno tekmovanje v ekipnem krosu 23. 21. 4. 2018 Lokostrelsko dvoransko državno tekmovanje 24. 23. 4. 2018 Občinski kros 25. 25. 4. 2018 Državno tekmovanje v namiznem tenisu - polfinale 26. 10. 5. 2018 Občinsko tekmovanje atletika 27. 21. 5. 2018 Področno tekmovanje v atletiki 28. 22. 5. 2018 Področno tekmovanje v odbojki - mlajši fantje 29. 23. 5. 2018 Občinsko tekmovanje v malem nogometu - mlajši dečki 30. 1. 6. 2017 Področno tekmovanje v akvatlonu 31. 5. 6. 2018 Državno tekmovanje v akvatlonu 32. 6. 6. 2018 Državno tekmovanje v atletiki [80] 33. 7. 6. 2018 Občinsko tekmovanje v odbojki na mivki 34. 7. 6. 2018 Občinsko tekmovanje v odbojki na mivki 35. 12. 6. 2018 Področno tekmovanje v odbojki na mivki 36. 12. 6. 2018 Področno tekmovanje v malem nogometu - mlajši dečki 37. 15. 6. 2018 Gorski tek - občinsko, Stari grad NAJB OLJSI ŠPORT NIK ŠOLE Tako kot v znanju se učenci merijo tudi v športnih igrah in spretnostih. V tem šolskem letu so se pomerili na 46 šolskih tekmovanjih, v 22 različnih športnih panogah. Na tekmah napeto spodbujamo in navijamo za naše tekmovalce, medtem ko se naši športniki trudijo doseči dober uspeh zase in za svojo šolo. V šolskem letu 2017/2018 je naš najuspešnejši športnik v kategoriji fantov, letnik 2003/2004, Klemen Kranjec, 9. b razred. Uspešen nogometaš, ki je obenem najbolj vsestranski športnik na šoli. Uspešne dosežke je nizal v šolski nogometni, košarkarski in odbojkarski ekipi, kjer so naši igralci izpadli šele na polfinalni državni tekmi. Klemen je zmagoval tudi na tekmovanjih v namiznem tenisu, atletiki in se udeležil tudi ekipnega krosa. Drugi najuspešnejši športnik naše šole je Nik Mujanovic, 8. a razred. Vrhunski odbojkar, ki je s šolsko ekipo izpadel šele v polfinalnem državnem tekmovanju. Uspešno je skakal na državnem tekmovanju v mali prožni ponjavi. Je zmagovalec področnega tekmovanja v skoku v višino, bil pa je še član šolske ekipe v košarki, namiznem tenisu in šahu. [81] Tretje mesto športnika šole je z uspešnimi rezultati dosegel Jan Maradin, 9. b. razred. Jan je odličen atlet, ki si je pritekel zmagovalne stopničke na atletskem tekmovanju, na državnem ekipnem krosu in po zmagi na področnem tekmovanju je v akvatlonu na državnem tekmovanju dosegel odlično 7. mesto. Jan je za las izrinil na nehvaležno 4. mesto našega odličnega atleta Luko Dacarja iz 9. c razreda. Omeniti moramo pa še dva odlična športnika šole, Žigo Obradovica iz 9. a in Matica Škrjanca iz 9. b razreda. V kategoriji najboljša športnica OŠ Frana Albrehta, letnik 2003/2004, je prvo mesto prepričljivo dosegla Maja Helena Končar, 9. a razred. Maja trenira plavanje, kjer niza odlične rezultate, je tudi dobra atletinja, kar je dokazala na atletskem tekmovanju, krosu in državnem ekipnem krosu in ni naključje, da je najboljši rezultat dosegla v akvatlonu, 5. mesto na državnem tekmovanju. Tekmovala je tudi v košarki. [82] Drugo mesto je dosegla Tara Mandic iz 9. b razreda. Tara je prav tako odlična atletinja, ki je stala na zmagovalnih stopničkah na atletskem tekmovanju in krosu, odlično pa se je odrezala tudi na področnem in državnem tekmovanju v akvatlonu. Bila je tudi članica košarkarske in odbojkarske šolske ekipe. Tretje mesto je dosegla Manca Maradin, 8. b razred. Manca trenira triatlon. Posledično je dosegla odlične rezultate v atletiki, na krosu in akvatlonu. V kategoriji mlajših športnikov, letnik 2005 in 2006, je naš najuspešnejši mlajši športnik. Žan Rozoničnik, 7. a razred. Žan se je udeležil kar treh državnih tekmovanj, in sicer polfinalno državno tekmovanje v odbojki, državno v MPP in državno atletsko tekmovanje v soku v višino, kjer ima 6. rezultat v državi. Tekmoval je tudi v krosu in namiznem tenisu. [83] Enej Sladič, 7. b razred, je drugi najuspešnejši mlajši športnik. Udeležil se je državnega tekmovanja v odbojki, tekmoval tudi v odbojki na mivki, košarki, namiznem tenisu in akvatlonu. Tretji najuspešnejši mlajši športnik je Miha Okorn, 7. b. razred. Miha je zelo uspešen odbojkar, ki se na večini tekem bori za najboljšega odbojkarja. Med mlajšimi športnicami je »naj« Karolina Zbičajnik, 7. c razred. Karolina je tako dobra tekačica na tristo metrov, da si je pritekla 3. najboljši rezultat v državi. Odlično je tekla tudi na Ljubljanskem maratonu, ekipnem državnem krosu, igrala pa je tudi v šolski košarkarski ekipi. [84] Druga najuspešnejša mlajša športnica je Vita Škrjanc, 7. c razred. Vita trenira triatlon in niza odlične rezultate na atletskih tekmovanjih, na krosu in akvatlonu. Za šolo igra tudi košarko. Dobra tekačica je tudi naša tretjeuvrščena naj športnica šole, Ana Vidovič, 7. b razred. Dobre rezultate si je pritekla na atletskem tekmovanju, krosu in Veronikinem teku. Za šolo pa je nastopala tudi v odbojki in košarki. [85] Učenci, ki so obiskovali 9. razred na OŠ Frana Albrehta Kamnik v šolskem letu 2017/2018 AČKO DENIS 9. A ANTONIN KLARA 9. B BLAŽIČ MAJ 9. A BENKOVIČ MAJA 9. B BOŽIČNIK BOR 9. A DIZDAREVIC MUBINA 9. B BURJA MANCA 9. A DŽUNOV ENEJ 9. B ČERNEVŠEK NEJC 9. A FLERE GORJUP ANA 9. B FERLEŽ FILIP 9. A FLERE GORJUP EVA 9. B GREGORIČ FILIP 9. A HOČEVAR DOLINŠEK JAMŠEK NIKA 9. A ANDRAŽ 9. B JERIČ ANJA 9. A HODŽIC NEDIN 9. B KONČAR MAJA HELENA 9. A HRIBAR PETRA 9. B KOTNIK ANŽE 9. A KIRN LUKA ŽAN 9. B KREVS LUNA 9. A KOŽELJ NATALIJA 9. B KRZNAR NEJC 9. A KRANJEC KLEMEN 9. B MANDELJ MEJAČ PETER 9. A KRMAVNAR NEJC 9. B MOČNIK NEJC 9. A LESJAK LORA 9. B NASTRAN KAJA 9. A LIPOVŠEK GRACIA 9. B OBRADOVIČ ŽIGA 9. A MANDIČ TARA 9. B PARKELJ REBEKA 9. A MARADIN JAN 9. B PAVLIČ TIA 9. A MIJOVSKI ENJA 9. B PODJED KLARA 9. A MLAKAR MATEJ 9. B RASTODER ALAN 9. A MOŠNIK ANŽE 9. B SITAR JAKA 9. A PLANINŠEK ANJA 9. B SITAR JURIJ 9. A PLEČKO TEJA 9. B SKUBIC INES 9. A RACAJ RON 9. B SOTOŠEK NIKA 9. A REISINGER MIHAEL 9. B ŠALA MIHA 9. A ŠERKEZI MEDEJA 9. B ŠTUKELJ ALEKSANDER ŠKRJANEC MATIC 9. B LEON 9. A UDOVIČ JAKA 9. B VIDOVIČ NIKA 9. A VRHOVNIK NATALIJA 9. B VRANKAR LEA 9. A DACARLUKA 9. C MARINŠEK LUKA 9. C DEDIČ ERMIN 9. C MRAK JAN 9. C DIZDAREVIC ISMETA 9. C MRDEŠA TINO 9. C JAGODIC KATJA 9. C OZIMEK MANCA 9. C JARC JURE 9. C PETRIČ MIHA 9. C KOLAR SARA 9. C PLUT LARA 9. C KOROŠEC JAKA 9. C REPNIK MATEJ 9. C KOVIČ JAKOPIČ LUCIJA 9. C ROZONIČNIK LARA 9. C KRALJ KRISTJAN 9. C SLAPAR ALJAŽ 9. C KVAS NENA 9. C STREHAR NEŽA 9. C LESJAK SARA 9. C ŠOBAR EVA 9. C [86] TOMAŠIČ ANA 9. C URANKAR ELA 9. C VDOVČ ZAN 9. C VIDMAR MARTIN DAN S. C ZAVASNIK LUKA 9. C ZUPANC KIAR 9. C Zeleznikar korl 9. C [1]