Stev. 201.
Letnik XXXIX.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne.
Ure4»i£tvo: Uhcj Sv. Franfife* >Mltf|i SL 20. L njdsfir. — Vrf dopisi naj se F iT|i|» urećntfhra RsU. NifcrtlMi ptana ae ne
sprejemajo in mhopiil m ne vnt^o. lzdj'a»dj in odgovcrai m mirnih Štefan Godina. Lafctik konsoidj Hsu .EdMKNtt-. — M tiskarne JilajiH\	«dny I
omcfenasi ponlNoai t T ratu. niti H ■Fllli Aaflbna AL 20L
Tdrira ujeJalMie la Naraialii znala: Za oda tate.......K H1—
Za nedeljska Izdajo za pel Ida.....
Pasa m ez ne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodar...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pd vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............2*_
MaB oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase spadona InserataJ oddelek .BdiiKKti*. Naročnina V In idda«ad|ese postna opravi lista. Ptabtfe se izkljnCno la npcaH .Edhioab*. — flaCa in M aa v Trstn.
ki imaatd odddek se nahajala v dU Sv. Frančiška It 20. — PukiMihranilnlčd uCbii SL 841.652.
o|i med Francozi in Nemci v srednji Belgiji in
Vojna nevarnost med Japonsko In NemtUo. - Rusi zažigalo In uničidelo	vasi,
Papež PIJ X. na smrtni postelji.
DUNAJ 19. (Kor.) Vsled splošne želje Javnosti je bilo dovoljeno časopisom po-nadsko>anje liste padlih in priobčevanje poročil osrednje pisarne o ranjenih In bol-
škim poslanikom v Parizu, Whkejem, o eventneL ultimatuma Japonske Nemčiji, VVhite je izjavil, da bi tak potek dogodkov obrnil posebno pozornost na Zdru-
;prav bo s tem omogočena hitrej-1 žene države. Nikakor ni v interesu seve-teh publikacij, se vendar opo-1 roameriške Unije, da bi se Japonska iu
<iava
m; pr
na to, da pri teb ponatiskih niso iz- Rusija obogateli na Daljnem Vztoku na ine tiskovne pomote. Da se prepreči j račun Nemčije. V prvih vojnih dneh da je > eventualno nesporazumljenje, bo j napravila nanj združena Nemčija neizbris-sij dovoljen vpogled v oficijalne pu-t1 j £ ve vtise o nravni velikosti nemškega :ije in sicer na sledečih mestih: pri naroda. Kdor je videl sveto resnost in nestnih okrajnih poveljstvih armade, pošteno voijo, s katero je prevzela vsa ♦Mornarice in domobranstva, pri čr-, Nemčija dolžnosti napram Nemčiji, kdor risivih okrajnih poveljstvih, okrajnih je imel prilika občudovati čudovito orga-tvih in političnih ekspoziturah, prijnizacijo nemške armade in mornarice, ta
si ne more misliti, da bi bilo mogoče, Nemčijo premagati.
'.lis t ratnih okrajnih uradih na Dunaju, županskih uradih mest z lastnim statutom, okrajnih sodnijah in končno pri županskih uradih in občinskih uradih ostalih krajevnih občin.
M\ vojaki o pri&odu na rusko ozemlje.
CERNOVICE 18. (Kor.) »Czernowitzer Albremeine Zeitung« prinaša poročilo iz ozemlja, ki so ga zasedle naše čete. Vasi so bile pri vhodu naših čet skoro popolnoma prazne, ker so umikajoče se ruske čete svarile prebivalstvo pred grozovitost-mi avstrijskih vojakov. Ko pa se je izkazalo, da postopajo naše čete s prebivalci jako uljudno, so se takoj zopet vrnili in se kmalu pobratili z našimi vojaki. V veliki vasi Rengasz ni nobene šole, nobene pošte, nobenega brzojava.
Boji severno od Humano. Francosko prodiranje preko Vogezov ustavljeno.
BERLIN 19. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Peta francoska kavalerijska divizija se je morala danes pri Pervezu, severno od Namurja. po boju z našo kavalerijo
umakniti.
Bavarske in badenske čete so 55. francosko pehotno brigado, ki je prodrla do VveHerja, 15 Km severnozapadno od Schiettstadta. premagali, ji prizadejali ve-\'.e izgube in jo prisilili, da se je umaknila lazaj za Vogeško gorovje.
ftfiiškfl zmago nad Rosi.
BERLIN 19. (Kor.) »WolIfov urad« piv roča: Generalno poveljstvo I. armadnega zbora javlja dne 17. t. m., da je bila pri Stalupoenem bitka, v kateri so se deli čet prvega armadnega zbora borili z brez-primerno hrabrostjo in dosegli zmago. Za-ieli so nad 3000 Rusov in 6 strojnih pušk ie padlo v njihove roke. Več drugih strojnih pušk. ki jih niso mogli vzeti seboj, so mogli napraviti nerabne.
(Stalupoenen (!) najbrže Trapoenen. je prusko mestece ob reki Njemen, par kilometrov od ruske meje.)
Rusi požigaio.
BERLIN 19. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča z vzhodne meje: Rusi so zažgali do-iedaj že 10 obmejnih krajev. Prebivalci so
rešiti
Boj v Krnski! cfriikik kolonijah.
BERLIN 19. (Kor.) »VVolffov urad« poroča: Angleži so, kakor smo že poročali, na jezeru Njansa zaplenili nemški parnik »Hermann NVissmann«. Treba je poznati tamkajšnje razmere in videti ta mali parnik, pa se kmalu izprevidi veliki junaški čin, ki so ga izvršili Angleži, ki s tem le podpirajo nevarnost, da se domačini upro ne samo proti Evropejcem, ampak proti belokožcem sploh.
»Hermann Wissmann« je majhen parnik
na vijak, ki voca lahko 18 ton. Stal je 35.000 mark. Topov ni bilo na krovu, ker se ladja ni vporabljala za vo:ne namene. V nemški koloniji s konfiskacijo te ladje ni ogrožena niti glavna pot niti zveza vojaških o-porišč ali upravnih oblasti. Imenovani parnik se je že tako nameravalo opustiti, ker je bil za to, kar je zamogel izvršiti, predrag.	__
Kavi bankovci v nalili.
RIM 18. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Finančni mini: er je dobil pooblastilo, da izda nove drz.ivne nakaznice po 5 in 10 lir za 330 milijonov, ki bodo popolnoma krite s srebrnimi zalogami v državnih blagajnah. Finančni minister je bil dalje pooblaščen, da emitira državne nakaznice za eno in dve liri, ki bodo istotako krite s primernim zneskom srebrnega denarja.	_
Ministrski svet bo Dunaju.
DUNAJ 19. (Kor.) Danes se je vršilo pod cesarjevim predsedstvom ministrsko posvetovanje, ki so se ga udeležili: zunanji minister grof Berchtold, skupni finančni minister Bilinski, vojni minister Krobatin in oba ministrska predsednika grof Sturgkh in grof Tisza.
Papež Pil X. na smrtni postelji.
RIM IS. (Kor.) O papeževem zdravstvenem stanju je bil izdan danes sledeči bulletin: Papež ima že štiri dni katar v sapniku in v velikih bronhijah. Danes se je bolnikovo stanje poslabšalo. Kašlanje je lahko. Podpisana Amici in Marchiafava.
RIM 19. (Kor.) Proti 11. uri dopoldne se je papežu zopet poslabšalo, kar je dalo povoda resnim pomislekom. Zdravniki so takoj posegli vmes in z injekcijami dosegli, da se je lažje odkašljeval, vsled česar se je njegovo stanje proti V<>2 uri popoldne zopet zboljšalo. Kardinali, ki so bili poklicani v vatikan, so zato zopet odšli.
RIM 19. Kor.) Danes zvečer se je papeževo zdravstveno stanje poslabšalo. Papež je prebil noč mirno. Po dopoldanskem obisku sta oba zdravnika sklenila, da ne bosta izdajala jutranji in večerni bulletin. Poslabšanje papeža je vzbudilo v Vatikanu globoko žalost in potrtost.
RIM 19. (Kor.) Kardinalom Ferata, Gaspariju, Bel lotu in Bislettiju, ki so bili danes dopoldne tekom krize v papeževem stanju navzoči v Vatikanu, se je zdela barva papeževih lic jako sumljiva. V tre-notku krize, ki je nastopila vsled nekega slabotnega napada, so bili obveščeni o nevarni papeževi bolezni v Rimu se mudeči člani kurije. Večina jih je odšla v Vatikan in sicer raz ven že Imenovanih tudi kardinala Granito di Beimonte in Gotti, sestre in papeževa nečakinja. Papežev brat ie bil brzojavne obveščen. Vsled danes nasto-iimrali ostaviti svoje imetje m resiti leipjvše slabosti je podelil zakristan msgr. i(Ao življenje. Požlgalci so postrelili vse, j Zampini v asistenci msgr. Pifterija, tajne-kar jim je prišlo pod roko. Samo v Rad-|ga svetnika Pescinija, tajnika Bressana,
szenu so ubili 7 oseb.
Priborjena nemška zastava?
BERLIN 18. (Kor.) »Wolffov urad« poroča iz Darkennena: Rusi slave osvojitev nemške zastave, ki da so jo priborili v boiu pri Marggrabovi. V resnici pa gre le za zastavo, ki je bila pri slavnostnih prilikah razobešena na poštnem poslopju.
Dpor v ruskem Kavkazu.
CARIGRAD 19. (Kor.) Kakor poroča »Ikdani«, se vstaja v Kavkazu vedno bolj razširja. Vstaši so razstrelili most čez Arakso in sicer na edini železniški progi, ki veže Rusijo s Perzijo. Ruske čete so pustile puške in prtljago in pobegnile na| turško mejo. Predvčerajšnjem je prekoračilo mejo veliko število vojakov, da pobegnejo na turško ozemlje. Živila so se v Kavkazu 4 krat podražila. Vstajo bo vedno težje potlačiti.
Vojna nevarnost med Japonsko iu Nemčijo.
BERLIN, 19. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča o stališču Japonske napram Nemčiji sledeče: Četudi bi vojna z Japonsko pomnožila nominalno število nasprotnikov, ostane vendar jasno, da to za potek dogodkov na evropskem bojišču ne more imeti nobenega pomena. Mi smo se specijalno v zadnjem času sedanjih vojnih dogodkov naučili, da se z eno vojno napovedjo več ali mani, ne damo spraviti iz ravnotežja. MI zaupamo trdno in neomajno na zmago našega orožja, s čemer se da sedaj edino še uničiti mednarodno laži-omrežje, s katerim skušajo naši nasprotniki zakriti resnico in pravico.
BERLIN, 19. (Kor.) »Berliner Tageblatt« priobčuje *TTterwiew s pretšnfim amerl-
Jržavnega tajnika Merry del Vala. kardinalov Gasparija, Cagiana, Bislettija in Ferate, kakor tudi papeževih sester, svetemu očetu zadnjo popotnico. Kardinal Ferata je zastopal kardinala Serafina Va-nutelllja, ki se v trenotku ne nahaja v Rimu, v njegovi funkciji kot veliki peniten-cijar bazilike Sv. Petra, kjer je razstavljeno najsvetejše. Mnogoštevilne redovnice in verniki molijo na Petrovem trgu. V vseh cerkvah Rima, kjer molijo verniki za okrevanje svetega očeta, je razstavljeno najsvetejše.
RIM. 19. (Kor.) Zakristan apostolske palače se nahaja pri papežu, da mu podeljuje zakramente. Msgr. 0 res san moli z avguštinskimi menihi v sosednji sobi. Razven kardinalov so navzoči v Vatikanu tudi avstrijski veleposlanik, bavarski poslanik in drugi pri sveti stolici akreditirani diplomati.
Ob 3 popoldne ie bil izdan sledeči bulletin:
Poslabšanje vsled razširjenja bronhitov v levih spodnjih pljučih, ki je nastopilo ponoči, vedno bolj napreduje. Ob pol U dopoldne so se pojavili tako nevarni znaki oslabi jenja srca, da je bilo življenje svetega očeta neposredno v nevarnosti. Ob pol 2 popoldne se je položaj sicer malo izboljšal, a ostal kljub temu jako resen. Ob Z popoldne je znašala temperatura 39.5, žila je bila 130 — neenakomerno dihanje 58. Podpisan Marchiafava.
Bulletin je bil ob 5 popoldne nabit na bronastih vratih Vatikana.
Množica vernikov na trgu Sv. Petra pod baziliko vedno boli narašča. Skoro vsi obračajo oči k oknom papeževega stanovanja v drugem nadstropju.
Ruloji na oknih so vsi spuščeni. V Vatikan je bil poklican protokolni notar svetih palač.
RIM, 19. (Kor.) Ob tričetrt na 5 popoldne sta zapustila dva uda diplomatičnega zbora Vatikan. Na tozadevno vprašanje sta odgovorila, da je papeževo stanje trajno opasno. Izmed udov svetega kolegija sta odsotna tudi kamerling-kardinal Della Volpe in kardinal-vikar PompHli, katera so poklicali brzojavno v Rim. Ob 4. uri popoldne je zapustil zakristan Msgr. Zampini sobo, v kateri leži papež bolan. Zdravnika Marchiafava in Amici, usmfljenke in pa papeževa nečakinja se ^d danes zjutraj niso odstranili še iz sobe.
RIM, 19. (Kor.) »Osservatore Romano« priobčuje: Ob 6 In pol zvečer je bilo papeževo stanje zelo opasno.
RIM, 19. (Kor.) Ob &30 zvečer izišti »Giornale cfltalia« poroča, da vsakdo, kdor je odšel v zadnjih urah iz papeževega stanovanja, zagotavlja, da se je stanje papeža okoli 4 pop. nekoliko zboljšalo in da je papež z lahkim nasmehljajem pokazal svo£ma sestrama in ostalim rodbinskim članom, da se počuti nekoliko boljše. List pravi dalje, da je zahteval papež nekaj okrepčttnega za srce. Profesor Marchiafava mu je dal žlico črne kave, nakar je dal bolnik znamenje rahlega zboljšanja.
RIM, 19. (Kor.) Bulletin, izdan ob 8. uri zvečer povdarja, da je papeževo stanje še vedno zelo resno in opasno. Temperatura 39.8, žila 140 nejednakomerno, dihanje 60, odkašljevanje težavnejše. Pridružila se je tudi komplikacija na ledlcah. Vendar je papež, kot po navadi, dobre volje.
RIM 2 <Ob 47, zjutraj . 2.50 Je papež
Praznsosnje cesarjevega rojstnega dne.
BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Iz Novega Sada se poroča: Povodom cesarjevega rojstnega dne se je pri nadžupanu Beli Matkoviču zglasila v zastopstvu srbskega meščanstva v Novem Sadu pod vodstvom škofa Sevića številna deputacija, da izrazi globoko udanost cesarju. Škof Sevič je izjavil v svojem govoru, da je srbsko prebivalstvo patrijotično in zvesto cesarju odšlo z navdušenjem pod zastavo in da bo tudi na bojiščih brez vsakega obotavljanja izvršilo svojo dolžnost.
DUNAJ 19. (Kor.) Dunajski meščanski strelski kor je ob priliki cesarjevega rojstnega dne priredil svečanost, ki se je pričela včeraj zjutraj s službo božjo v garni-zijski cerkvi. Maše se je vdeležilo 800 strelcev.
Zvečer so se zbrali častniki k banketu, kjer je prišlo do navdušenih udanostnih izjav na cesarja in njegovega zaveznika cesarja Viljelma.
PRAGA 19. (Kor.) Začetkom seje deželne upravne komisije kraljevine Češke je predsednik grof Schonborn naznanil, da je ob priliki rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja sporočil na kabinetno pisarno v imenu deželne upravne komisije najuda-nej^e čestitke in pa občo radost na dose-
danjih vspehih hrabrih avstro - ogrskih čet in da je od strani Nj. Veličanstva dobil že zato brzojavno zahvalo.
Takisto je predsednik sporočil tudi nadvojvodi Karlu Francu Jožefu ob priliki njegovega rojstega dne brzojavne čestitke deželne upravne komisije.
ZAGREB 18. (Ogr. kor.) Vse časopisje je ob priliki kraljevega rojstnega dne prineslo slavnostne članke. Listi povdarjajo, kako zvesto stoje ob strani svojega kralja in domovine vse stranke in vse narodnosti in kako slabo so računali sovražniki monarhije, ki so upali na razdor med narodi. Več časopisov je izšlo s sliko Nj. Veličanstva, obrobljeno rudeče-belo-mo-dro.
Danes je bil vojaški dan in so se po vseh ulicah nabirali prispevki za vojaške namene. Nabralo se je več tisoč kron. V vseh cerkvah so bile službe božje, katerih se je vdeležilo veliko ljudstva.
ZAGREB, 18. (ogr. kor.) Danes je bila občinska seja. Župan Hojac je imel patri-jotičen nagovor, v katerem je med drugim rekel: Naš miroljubni vladar je, prisiljen po sarajevskem zločinu in sovraštvu svojih neprijateljev, poslal svoje hrabre vojne Čete v vojno, da brani svoj prestol, domovino in pa domovinsko čast proti nesramnemu sovražniku. Hrvatski narod, prepojen od zveste udanosti in brezmejne hvaležnosti do svete Njegove osebe, je stopil ponosen med bojne vrste. Nedolžno prelita kri nadvojvode Frana Ferdinanda zahteva maščevanja.
Župan je nato prosil božjega blagoslova za naše orožje ter zaključil: Živio naš presvetli kralj!
Med viharnimi Živio-klici se je potem sklenilo odposlati na Njegovo Veličanstvo toplo in globoko čutjeno brzojavno udanostno izjavo, ki se med drugim glasi: Božja milost naj bi Nj. Veličanstvo ohranila vse do skrajne meje človeške starosti čilega in zdravega in podelila naši hrabri armadi častno zmago nad sovražniki.
Nadalje se je sklenilo nakloniti družinam vpoklicanih in ranjencem četrt milijona kron.
Občinski svetovalci so se razšto klicaje:, Naj živi kralj! Naj živi njegtrv zaveznik cesar Viljem! Smrt sovražnikom!
ZAGREB, 18. (ogr. kor.) Reprezentanti javnih oblastij in korporacij so se poklonili danes banu baronu Skerleczu ter mu izročili čestitke in pa udanostne izjave. Ban je odgovoril v vzenešenem patrijo-tičnem govoru, ki so ga reprezentanti z navdušenimi živio-klici sprejeli.
Po celi deželi so bile patrijotične slav-nosti, razsvetljave in bakljade.
BAD ISCHL, 19. (Kor.) Župan, cesarski svetnik Leithner, je dobil danes dopoldne sledečo brzojavko:
Nj. Veličanstvo se srčno zahvaljuje prebivalstvu in kopališkim gostom za udanostne čestitke ob priliki rojstnega dne.
Župantsvo bode to brzojavno zahvalo Nj. Veličanstva objavilo po lepakih.
SOFIJA 19. (Kor.) Včeraj, na rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja in kralja se je služila v tukajšnji katoliški cerkvi slavnostna služba božja, kateri je prisostvoval avstro-ogrski poslanik z vsem poslaniš-kim osobjem, vsi bolgarski ministri, za-topniki dvora, diplomatični zastopniki Nemčije, Italije, Rumunije, Nizozemske in Turčije, nadalje generaliteta, predstojniki oblastev, honoracije nemške kolonije in pa vsa avstro-ogrska kolonija.
Promet v Hemfijl zopet normalen,
BERLIN 19. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Višji poveljnik v Markah, generalni polkovnik pl. Kessel priobčuje, da se sedaj po končani mobilizaciji in odstranitvi zaprek in motenj železniškega prometa žito in meso iz Berlina zopet lahko izvaža in da so se cene soli in moke, ki so bile za časa mobilizacije zvišane, znižale zopet na normalno stanje. Promet je po vsej Nemčiji zopet v prejšnjem tiru.
Iz Mumije.
RIM 19. (Kor.) »Agenzia Štefani« "poroča: Muslimanski vstaši so včeraj zažgali Berat, zvečer pa po hudem boju zasedli Fieri. Danes zvečer so prodrli do reke Vojuse. Mesto je nezavarovano in vlada v njem velika panika.
ve na Reki in v svrho nemotene izvedbe v preiskovalne namene odrejene preiskave, zaprta.
Revizja se je nanašala na pregled nekateri tekočih računov komitentov Jadranske banke. Ker pa preiskava ni dognala nobenega obtežilnega materijala, je bila odredba o zatvoritvl podružnice Jadranske banke v Opatiji, na intervencijo c. in kr. namestništva v Trstu in sporazumno s c. in kr. vojaško oblastjo na Reki, preklicana.
Podružnica Jadranske banke v Opatiji razvija prejkoslej svoje poslovno delovanje v polnem obsegu.
Orodni komunike o zatvoritvi podružnice Jadranske banke v Opatiji in o preklicu te odredbe.
S pristojne strani se z ozirom na razna poročila, ki so bila razširjena o uradni zatvoritvi podružnice Jadranske banke v Opatiji, konstatira sledeče:
Podružnica Jadranske banke v Opatiji je bila po naročilu c. in kr. vojaške upra-
Hitrost vojnega poročeuanja nekdaj m sedaj.
Takoj po bitki je križarka »Augsburg« z iskrami sporočila generalnemu štabu to, kar je v Libavi dosegla — hitreje sploh ni mogoče poročati, kajti brzojavljenje z iskrami omogoči, da so vojskujoče se čete s svojimi voditelji ali pa tudi med seboj lahko delj Časa v kontaktu.
Da ljudstvo zve, kaj se je zgodilo, je treba samo toliko Časa, kolikor se ga porabi, da se to sporoči časopisju in redakcijam, da se stavi in utisne — tako lahko zve v nekoliko pol urah celo mesto za zadnje vojne dogodke. Kako vse drugače je bilo to nekdaj!
Pred sto leti je bila velika Napoleonova armada, ko je hotela prekoračiti reko Be-rezino, uničena. Skoraj trije tedni so minuli, predno se je to izvedelo v Parizu. Devetindvajseti buletin velike armade, ki je prinesel nesrečno poročilo, je dospel šele 17. decembra v Pariz. Vzrok tem počasnim poročilom je seveda pomanjkanje vsake zveze med oddaljeno Rusijo in Parizom v onem času. Kjer pa je bilo preskrbljeno za poročevalno službo, tam se je tudi takrat že ista dovolj in razmerno hitro vršila, kar je razvidno iz naslednjega protizgleda:
Dne 20. marca 1811. leta so ob 10. ur; zjutraj zagromeli sovražni topovi nad cesarskim Parizom, ki so naznanjali rojstvo kralja rimskega. Optični brzojav je to novico sporočil takoj na različne strani. Dve uri pozneje so o tem vedeli že v Lyonu, Lille, Bruselju, Ant\verpnu in Brestu; ob 1. popoldne že v Turinu, istočasno v Strassburgu in ob 2. popoldne v Milanu. Če pa so se sporočila vršila potom jezdecev, je bilo za to potrebno veliko več časa. Dunajski dvor n. pr., k je bil naravno prvi o tem obveščen in sicer na ravno omenjeni način, je zvedel to novico ravno štiri dni pozneje kot Parižani. Jezdec je odjahal iz Strassburga takoj ob 1. uri, ko je dospela optična depeša. 22. marca je bil v Augsburgu, 24. marca ob 10. uri zjutraj pa na Dunaju. V Berlin so dobili poročilo 25. marca. Dokler niso imeli optičnih brzo-javov, da o drugih brzojavih niti ne govorimo, so se morala poročila o vojnih dogodkih, kakor tudi druga poročila sporočati po jezdecih, ki so se po daljših ali krajših razdaljah menjavali. Taki poročevalci pa so morali računati z različnimi ovirami: s kakovostjo potov, vremena, knnj i. t. d. in so torej lahko jezdili hitreje ali počasneje.
Ko je bila leta 1688. zavzeta Pešta in premagana turška armada, se je to zvedelo šele tekom 8 dni v Berlinu, kajti vest je prinesel jezdec, katerega celo pot ni nihče zamenjal. Zelo hitro je potoval bene-čanski poslanec 1. 1557., ki je potreboval iz Benetk v Rim — razdalja približno 400 kilometrov — samo dva dni in dve noči. Poročilo o krvavi Jernejevi noči se je razširjalo zelo počasi do posameznih glavnih mest. Kar se je zgodilo 24. avgusta v Parizu, to so zvedeli v Orleansu 27., v Augersu 29., v Lyonu pa 30. avgusta.
Ako primerjamo hitrost ježne pošte z ono poročevanja v starem času, pridemo do zaključka, da se je šele potom optičnega brzojavljanja dosegla pomembna hitrost. Do takrat pa, dokler se namreč ni iznašlo optično brzojavljenje, se je poročalo v novejšem času ravno tako počasi kot v starem veku. Imenitni angari perzijskega kralja Darija so bili, kakor poročajo grški zgodovinarji, hitrejši od žrjavov in golobov. Ker so se med potjo iz Suze v Sardes večkrat menjali, so prehodili to pot v šestih dneh; torej je bila njih hitrost okroglo 18 km na uro — hitrost dobrega kolesarja dandanes.
Tudi Rimljani so bili v svojih poročilih precej brzi. Avgust je dobil od Tiberija poročilo iz Male Azije v 20. dneh. Tako hitro se v zapadni Evropi ni poročalo; selna pošta, seli unverzitet in mest v srednjem veku niso niti približno tako hitro donašaH vesti.
Stran TI.
„ -lJINOST* St. 201
V Trstu, dne 20. avgusia *914
Luži o bega asslettega konzula iz Trsta.
RIM, 19. (Kor.) »Agenzia Štefani« pri-občuje: Angleški poslanik razglaša sfede-fce: Ker je v Bol on j i izhajajoči list »U Rest> I Car lino« prinesel ćlanek iz Aa-conc mi ine 14. L m., v katerem se omenjajo posameznosti glede bega angteškega konzula v Trstu, ki je baje na paraiku »Elettrico« zbežal v Aucooo, mora angleški konzul tesnici na Hubo povdarjati in zatrditi, t*a so vse te podrobnosti zlagane. Angleški tr*a$ki konzul biva sedaj v Vit t orio pri Treviso in se lahko izrazi samo pohvalno glede ob2ira, ki so ga avstrijske oblasti v vsakem obziru imele nasproti njemu. Angleški podaniki v Trstu se najbrže ne bodo inogli radi ničesar pritoževati.	____
CesGrsKu slavnost o Fazani.
Fazana, 18. avg. 1914.
(Izviren dopis.)
>Kako je lep vojaški stan.«
Nar. resem.
Kdo bi si HI mislil pred par meseci, gospod glavi:i nrednik, da bo Vaš *—r« nosil p« dolgih. dolgih leiih zopet vojaško sukajo in branil domovino ne samo s svojega peresa ostrini mečem, temveč tudi s listu st\urjo, ki »poka in dela — luknje«. No. pa je /e tako na tem božjem svetu, da sc \se suče, in tudi mene je zasukalo tukaj sem v to blaženo Fazano, kjer kakor mož — tu štejejo namreč samo inožje, ženske so ?.a nas velika ničla — vršim svojo polno dolžnost kot kolesar veleslav-ntga tretjega bataljona našega domačega Črrovojniškega pešpolka. Toda danes ne gre za inojc kolesarsko svojstvo kot takšno, temveč za velepomembno slavnost, ki se :e vršila danes v Fazani.
Praznovali smo namreč z vso slavno-stjo S5. rojstni dan našega presvetlega cesarja.
Pred vsem Vam moram povedati, da pri nas ne pozuaino nobene politike več. Smo večinoma sami Tržačani pri bataljonu. Slovencev je velika večina, potem pa Lahov. Izpočetka je bilo še morda kaj ne ljubega zafrkavanja, a v par dneh je minilo vse in sedaj se razumemo prav dobro vsi: tisti, ki so v civilu bili najbolj vroči naši narodni nasprotniki, imajo N ašega »—r« prav radi kot svojega dobrega tovariša. Tako izpreminja cesarska služba vsaj vnanjost človeka. Toliko torej za u-vod, da me boste razumeli.
Naš poveljnik je podpolkovnik Franc Pe r n e r, od 17. pešpolka, mož, ki v resnici zasluži spoštovanja vsega bataljona. Radi ga imamo, kakor bi bil naš oče. Je sicer strog, toda skraj io pravičen in ima vedno dobro besedo za vsakogar. Mene posebej ima v resnici rad in prav njemu se imam zahvaliti za marsikako olajšanje. Kakor sem že rekel, sem kolesar pri bataljonu; spadam pa pravzaprav k 12. stotniji, kjer nam poveljuje nadporočnik bola f rio, Tržačan, prava zlata duša. Moštvo bi se dalo raztrgati zanj. Bil je daljši čas aktiven častnik pri 97. pešpolku in se mi je parkrat pohvalil, da je prav vesel. da se je pri polku navadil našega jezika. Mož pač razume, kaj se pravi po tolikih letih zopet nositi vojaško suknjo, ve. da nismo rekruti, temveč možje, rodbinski očetje, ki smo si s svojega uma ali svojih rok poštenim delom vzpostavili svoje ekzistence in da se s takimi ljudmi ravna pač nekoliko drugače nego z mladiču ki jih je šele treba dresirati kot ljudi.
Toda preveč daleč sem zašel. Danes smo praznovali cesarjev rojstni dan.
Vse tri naše stotnije so nastopile pred iazansko cerkvijo, kjer je domači župnik don Eniest Zanei daroval sv. maSo v navzočnosti vsega častniškega zbora, župana Josipa Toffolettija in drugi!' kraje* nosti. Med mašo je imel župnik uu štvo nagovor v italijanskem Jeziku. Govoril je res izborno, poživljal vojaštvo, naj vestno in pogumno vrli svojo sveto dolžnost v obrambo domovine in končal s klicem: »živela domovina, živio naS vladar!«
Po maši so stotnije defilirale pred bataljonskim poveljnikom. Igrala je godba, ki jo je sestavil pri naši deseti stotniji služeči kapelnik Niederkorn. Instrumente so dobili tu v Fazani, a godbenikov je pri bataljonu dovolj; in tako imamo prav čedno bataljonsko godbo. Dolgčas nam torej ni! Zato smo tudi že na predvečer imeli mi-rozov po »mestu«, ob silnem kriku in viku fazanske tnularije.
Prav enako slovesno je praznovala cesarjev rojstni dan stotnija našega bataljona. ki je nameščena v pravoslavnem P e-roju. Poveljuje jej stotnik Fischer. moj stari znanec in prijatelj, ki je v »civilu ravnatelj kaznilnice v Kopru. Službo božjo je imel pravoslavni župnik Nikola Popović, ki je tudi v ginljivem domačem govoru nagovoril vojaštvo, potem pa stotnik Fischer, ki je prav tako po slovensko nagovoril vojaštvo. Bila je tudi tu lepa slavnost.
Opoldne je imelo častnistvo v Fazani nastanjenih stotnij skupen slavnostni o-bed. ki so se ga udeležili tudi krajevni župan, župnik in učitelj Ivan Podlepiz. Tu je nagovoril omizje naš podpolkovnik in zaključil s slava-klici na cesarja. Naša godba pa je zaigrala cesarsko himno.
Tako smo torej ob splošnem navdušenju praznovali rojstni dan našega ljubljenega vladarja.
Vprašal sem tako-le prav po domače podpolkovnika, kaj misli o našem bataljonu in rekel mi je: »Sporočite v svet, da je to vojaštvo, na katero sem lahko ponosen. Nihče ne bi mogel misliti, da so to možje, ki nosijo na svojem hrbtu že po Štiri križe, temveč mladi, linijski vojaki. Tako lepo. tako izborno, tako strumno so defilirali, da sem jih bil v resnici iz srca vesel. Ponosen sem na svoj bataljon!«
No, mislimo, da smo lahko ponosni na to pohvalo mi, ki smo jo zaslužili v prvi vrsti, prav tako pa tudi naš slovenski narod, ki je dal cesarju tako vrle branitelje. Zato pa tudi zaključujem za danes z besedami: Živel naš vladar in živela naša slovenska domovina, vedno mu zvesto vdana, in živeli vrli njeni slovenski sinovi!	_
Kemika Urna vojska.
Kakor smo že poročali, je odredila Nemčija mobilizacijo svoje črne vojske, tako prvega kakor tudi drugega poziva. Crno-vojniška dolžnost v Nemčiji se bistveno razlikuje od črnovojniške dolžnosti v Avstriji tako glede dobe kakor tudi ustroja samega. Vsak Nemec je z dokončanim sedemnajstim do konca 45. leta podvržen vojaščini. Brambna dolžnost se deli v službeno dolžnost, od končanega 20. leta do 31. marca onega leta, v katerem se konča 39. leto. Ta brambna obveznost vsebuje službeno dolžnost kot aktivno in rezervno službeno obveznost, ki trajate skupno 7 let in pa brambeno dolžnost v prvem in drugem pozivu, ki traja, vštevši nadomestno službo, do 39. leta, pri čemer odpade pet let na prvi poziv. Službena dolžnost
PODLISTEK
Rdeči mlin!
• Spisal Kaviar *
»Na opernem plesu.«
Tancredu je neskončno odleglo. Obdol-žitev se mu je zdela preneumna, tako ne-vzdržljiva. tako blazna, da se je zrušila kar sama po sebi.
»Mamsell,* je rekel zaničljivo zganivši z rameni, »vi ste blazni! Nisem storil prav, da sem vas izpraševal in kaznovan sem za to. Prav mi bodi... !«
Jerica je motrila niarkija zaničljivim o-brazoin.
»Gospod marki mi ne veruje?« je vprašala potem.
>Ne. seveda vam ne verujem. Vaše ob-dolžitve so rač tako neumne, kakor zlobne. Lažete drzno in podlo, kakor kaka po-gadna vlačuga! Le pojte, mamscll, nočem čuti nobene besede več!«
Jcica pa se ni ganila, da bi odšla. Na ustnicah se jei je pojavil grd nasmeh in nadaljevala je, ne da bi se menila za Tan-credovo povcije:
»Nekega večera, ali prav za prav neke noči. bilo je dne 11. februvarja, se je gospa markiza, prejemši prej neko pismo, ki je je previdno sežgala, odela v črn domino, ki je imel na rami pripeto rdečo petljo. Odšia je skozi mala vrtna vrata in se povrnila šele po dveh urah.«_
je različna od črnovojniške obveznosti. Pod črno vojsko prvega poziva spadajo črnovojniški ubvezanci od 17. leta do 31. marca onega leta, v katerem se konča 39. le; o. Prvi poziv črne vojske tvori torej ..alegorijo onih, ki uiso služili V to kategorijo se uvrščajo nadStevilm manj sposobni in v posebnih razmerah se nahajajoči Drogi poziv črne vofcke pa obsega, vštevši domobransko in nadomestno rezervno službeno obveznost, vse črnovoj-ne obvezance do končanega 45. leta. V drugem pozivu se nahajajo torej oni, ki so služili in oni, ki niso služili. Na podlagi tega ustroja črnovojne obvezanosti je bilo tudi odrejeno vpoklicanje. Črnovojniški obvezanci prvega poziva se morajo javiti z eventuelnimi vojaškimi papirji, da se jih vpiše, dočim bodo od črnovojniških obve-zancev drugega poziva vsi oni, ki so služili, poklicani pod orožje. Zbiralni dan seveda še ni določen. Z vpoklicanjem črne vojske drugega poziva bodo torej vpoklicani vsi vojaško izvežbani ljudje Nemčije.
Lov na Atlantskem oceana.
, Narodni Listy" prinašajo sledeči zanimiv: telegram iz Londona: Po mučni plovbi po oceanu, ki spominja na dni Napoleonovih vojen, je priplul včeraj angleški tran-satlantski parnik „Oceania" s 75 milijoni frankov v zlatu in z več nego eno tonelato srebra v Southampton. To je prvi angleški parn k, ki je prišel v angleško luko od dneva napovedi vojne. Da bi ladjo obvaroval, je kapitan z vgasnjenimi lučmi v noči plul po atlantskem oceanu.
Ko je „Oceania* minole sobote zapustil New-Jork, ni še nikdo na ladji slutil, da bi moglo priti do vojne med Nemčijo in Anglijo. V sredo zjutraj pa je brezžični brzojav javil, da je vojna izbruhila. Na krovu je bilo med potniki mnogo Avstrijcev, Nemcev in Angležev, ampak opazila se je čudovita korektnost med vsemi pasažirji.
Tek< >m noči so bili gornji deli ladje hitro pobarvani z drugo barvo, vsa okna zaprta in luči ugasnjene. Vsi potuj* či so bili pozvani, naj čim prej ugasnejo luči v kabinah. Vedelo se je namreč, da je nemška križarka „ Dre zde n" odšla iz Vera C ruza proti New-Jorku, da preži na angleške para ke in brez-dvomno je bil tudi „Oceania" zasledovan po tej nemški ladji na širokem morju. Toda njega brzini in modri obzirnosti kapitanovi se je posrečilo < hraniti ladjo. Pri prihodu v Sonthampton je občinstvo priredilo živahne ovacije kapitanu „Oceania".
DomaČe vesti.
Sleparske manipulacije v svrho izvabljanja bankovcev pod vrednostno ceno.
Pripetilo se je že več slučajev, da so gotovi brezvestni ljudje razširjali neresnične vesti o dozdevni manjši vrednosti bankovcev avstrijsko-! grške banke hi to z namenom, da bi odk- pili od raznih lahkovernih ljudi bankovce pod nominalno vrednostjo. Vsled splošnega pomanjka? ja drobiža so imeli razširje-valci teh vesti s veda še ugodnejše polje. Da se pride takemu postopanju v okom, se obč nstvo opozarja, da v splošnem interesu nemudoma naznani oblastim vsak slučaj razširjanja takih vesti, kakor tudi vsak eventualni poskus izvabljanja bankovcev za manjšo vrednost, da se bo zamoglo proti temu goljufivemu n sleparskemu postopanju postopati kazensko.
* ♦ *
Očividno v popolnoma neutemeljeni bojazni manjše vrednosti bankovcev avstrijsko-
»Vi pravite to,« je odgovoril Tancred s komaj slišnim glasom, »ali kdo dokaže to?«
»Nekoliko dni potem,« je nadaljevala strežajka, ki se ni nikakor vznemirila vsled tega prekinjenja. »je odšla gospa markiza ob 10. uri zvečer v vrt vzlic groznemu mrazu. Čuti je bilo dogovorjeno znamenje. Madame je odprla mala vrata, ki vodijo na akacijevo ulico in je nekemu možu, ki mu radi teme nisem mogla videti obraza, izročila svoto dvestotisoč Iiver. Nepoznanec je odšel rekši: Sedaj bodite mirni, nič več ne boste čuli o meni. Potem je prevčerajšnjem. torej na dan odhoda milostnega gospoda, prišla v grad Port - Marly neka zelo sumljiva oseba, ki je v imenu nekega vicomta de Cavaroc, ki ga nisem nikdar videla v salonu gospoda markija. želela govoriti z gospo markizo. Madame ga je sprejela na pra-Ku in ostala sta skupaj nad dve uri. Vsi sluge v gradu vedo to istotako dobro kakor jaz. Ker je gospa markiza po neki neprevidjeni okolnosti včeraj razkrila, da vem jaz za zgodbo na opernem plesu in za tistih dvestotisoč liver, mi je štela to v zločin in me odpustila. To je čista resnica in nočem dalie živeti, če sem se zlagala le eno samo besedo.«
Tancredu ni trebalo vedeti več. Od vseh strani ga je obdajala grozna gotovost.	~
Markiju d'Herouville ni ostajala več no-j sta se pripravila, da se približata pnea-bena nada, nobena iluzija.	ma Clievalierju de la Morhere-ja
Vede! je sedaj, da je njegova žena po-|	_ (Dalje sledi.)
kvarjena in zaničevanja vreden stvor, ki je oskrunil njegovo pošteno ime.
Glava mu je klonila na prsa, iz njih se mu je izvil vzdih in mrmljal je besede:
»Na srečo me Chevalier de la Morlićre ubije v eni uri.«
XVI.
Iz Pariza v Port - Marly.
Ura starega stolpa v Vincennes je kazala na deseto, nekaj minut manje.
Marki d* Herouville, grof de Rieux in grof Anhaltski so v nekoliki razdalji od citadelle izstopili iz voza.
Nekoliko za mestom, kjer stoje sedaj prve hiše Saint - Mande - ja, je njihova ekvipaža vozila mimo nekega starega ii-jakerja, v katerem so se Chevalier de la Morliere in njegovi priči peljali na mesto dvoboja.
Tancred in njegova prjatelja so se podali peš na označeno mesto, kjer so se jim potem pridružili d' Herouville - jev nasprotnik in njegovi priči.
»Pred vsem, gospoda,« je rekel Tancred groiu de Rieux in Anhaltskemu, »nič pogajanj, prosim vaju za to! Ne sme biti ni-kake težave____Tu smo na terenu in moramo iti dalje. Ore za to, da križamo meče in obračunamo, kar bo stvar nekoliko minut.«
Matildin zaročenec in gospod Anhaltski sta odgovorila, davši znak pritrjevanja in
V^iau IMIIKC,
nost, da jih pi šenib piačiih, določit pogod
ogrske banke, se je v gotovih slučajih odklonilo sprejemanje bankovcev in zahtevalo izplačilo v drobižu. Z ozirom na te pripetljaje^ zvirajoče iz popolnega nepoznanja razmer, se opozarja občinstvo, da imajo glasom člena 86 kot zakon publiciranih pravil avstro-ogrske banke, bankovci iste edini to ugod-pri vseh v kronski veljavi izvr-v kolikor jih glasom zakonskih pogodbene obveznosti ali kakih drugih prostovoljnih domenitev ni izplačevati v drobižu mora sprejeti vsakdo, kakor tudi vse javne blagajne v njihovi polni nominalni vrednosti. Odklanjanje bankovcev avstrijsko-ogrske banke v splošnem prometu je torej javn m ozirom nasprotujoče dejanje ali zanemarjanje in se, v kolikor pride v p štev splošni kazenski zakonik, kaznuje po določilih ministrske odredbe z dne 30. septembra 1857 d. z. št. 198, z denarno globo 2 - 200 K ali pa z zaporom 6 ur do 14 dni.
Pekovskim mojstrom na znanje. Na-
ročba in obenem tudi plačilo moke se na-daljaje danes, v četrtek 20. t. m. od 10 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne v zadružnem sedežu, ulica Acquedotto št. 15.
Tržaška pekovska zadruga.
Trupli onih dveh utonulih dečkov, namreč Nikolaja Sancina in Ltbera Visentinija,|o katerih nesreči smo že ponovno poročali, je včeraj našel nek potapljač. Prenesli so ju na pokopališče v Škednju.
Govorica, ki nI odgovarjala resnici. Včeraj ziutraj se je govorilo po mestu, da je pred-snočnjim priplul v naše pristanišče nek parnik, ki je prinesel v Trst ranjence z bojišča. To pa ni blo res; dospel je le parnik „Brioni- iz Pule, in sicer prazen,
Na vožnji iz vlaka pobegli kaznjenec, aretiran v Rojanu. Pred nekaj dnevi so peljali iz Kopra v Ljubljano 2 kaznjenca, in sicer 20 letnega josipa Breganta, doma iz Podgore, ki je bil tu v Trstu obsojen na 18 let težke ječe, ker je umoril lastnico pie-nočišča v ulici Punta del Forno Št. 5, imenom Mayer, in neki Dalmatinec, ki je bil tudi radi umora obsojen na 20 let težke ječe. Oba sta bila skupa■ vklenjena. Ko je vlak odšel s postaje Divača, je Bregant, ki se mu je bilo že prej posrečilo, da je pretTgal verigo, s katero je oil priklenjen k Dalmatincu, skočil iz vlaka. In bil je tako srečen, da se ni prav nič pobil. Seveda jo je nato kar najhitreje pobrisal. A malo časa je vžival prostost: o dogodku je bila obveščena policija v Trstu, in včeraj popoldne je redar stveni nadzornik g. Turčinovič v Rojanu naletel na pobeglega Breganta in ga aretiral.
Vesti iz Istre.
Za avstrijski Rdeči križ v podgrajskem okraju. V Podgradu: Dr. Lavrenčič Matija K 10.—, Žigon Alojzij 2.—, Karis Josip 2.— Petrič Anton 2. , Križaj Franc 2, Akorn Andrej 2.-, Karol Mahnič ml. I.-, Remec Angel 1.—, Močnik Anton 1.—, Petech Ljudmila 1.—, Kosmina Leopolda 2. - , Kovačič Ivanka 1.—, Volk Josip 1.—, Werk Reiner
1.—,	Vodopivec Eerdo 2.—, Tomasich E.
2.—,	Milovano vid Peter 2.—, Ukovič Andrej
1.—,	Samec Karol 1.— Grm Slavko 1.—, Zecchini Enrico 2. , Fiala Arthur 2.-, Petrič Franjo 2.—, HuŠo Mihael 5.—, Karol Mahnič star. 1.—, Ivanka Omahen 2.— Ivan Omahen 2.—, Karolina Donner 1.—, Marija Gruden 1.—, Golob Franc 1.—, Bačnik A. 1.20, Robleh Jakob 1.—, Lenassi N. 2*—, Mikuletič (družina) 1.—, Cilka Gobec 2—, F. S. Je ko in br. 2.—, Jenko Zinka 2.—, Jakus Simon 1.—, Dr. Štrcaj Gjuro 3.—, Brnčič Alojzija 2.—, Dekleva Ivan (župan) 5—, Rupnik Frančiška 2.—,BauerEva 1.— Boštjančič Ivanka 2.—, Demojzes Ana 30,
2.—,	Pire Martin 1. , Pire Alojzij 2.-, Ukovič Ivan št. 21, 1.—, Butinar Jakob š. 61, 1.—, Dekleva Rozina 20, 1.-, Ladič Ana 52, 1.—, Butinar Ana 2, 1.—, Mihalič Anton 1.—, Sajina Marija 75, 2.—, Božič Grgo 96, 1.-, Sajina Štefan 98, 1—, Zi darič Anton 33, 1.—, Segulin Miho 1, Be-nulič Ana 57, 1.—, Omahen Venček 1.—, Ivanovič Jernej 1.—, Lorber Antonija 3.—, Jaksetič Marija 2.—, Dekleva Anton 53, 1.— Motal Ivan 1.40, Mitri Anica 5.-, Drnovšek Mici 2.—, Omahen Slavica 1.—. Zore Alojzija 1.—, Pečnik Pavla 1.-, Šajina Francka 1.—, Segulin Marija 1.—, Butinar Marija 11,
1.—, Dekleva Jakob —.20, Butinar Anton —.20, Tomšič Ciril —.20, Lukič Dimitrij —.60, Podlipec Janez —.20, Strazmajster Sever —.40, Dekleva Rozina 58, —.30, Be-nulič Anton —.10, Jagodnik Ivan 83, —.20, Segulin Marija —.60, Jagodnik Anfonija —.60, Ivančič Ivanka 56, —.40, Butinar Rozina 91, - .20, Gombač Marija 60. —.40, Renko Marija 85. —.20, Dekleva Marija 28, —.20, Stanič Marija 48, —.20, Benulič Ivan 71^	Sluga H. 99, —.10, Mavrič Josip
—.12, Mavrič M. —.12, Benulič Ana 15 —;60, Gvardiančič Jože —.10, Stanič Anton 81 i —.40, Jagodnik Ana —.60, Tomšič M. — .60, Ferjan Franc —.40, Zabukovec Jakob —.80. — Skupaj K 183.14. (Pride še.)
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štv. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
aa mm
HAU OGLASI
1
a ej
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti-knne besede se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znaša 40 stot.nk. :
cvr
□c
Išče se
Edinosti.
meblovana sobica v okorklji Ponudbe pod „Sobica" na Inseratni oddelek
917
Popoten mlin a^^^a^
se proda Proda se tudi slamoreznica in stiskalnic u - Acquedotto 61. 0*valdella	1)21
za seno
lfffflff štajerska po 7, 8, 9 vinarjev komad Pi-Juitu SĆanci po K 1*80. Kokoši po 2 R kil< gt. Carducci 39, Ronco 6, Kandter 8.	254o
llfnelrt ffirii 110 na Prodai v ve(j> množir.^
VllltlU Milil kakor tudi eiesalka z 20 metrov cevi. Več pove Anton Zaje, posojil, tajnik v Trnovom (Notranjsko).	912
Karla Kaitna
babica, se priporoča. Trst, ui. Torre Bianca i7, I n. 915
izkufena babica
set-e tudi na dom pritličje.
se priporoča cenjenim go-spern. Sprejmejo se n-'-— Trst, ulica Chiozza Stv. 50.
9 9
AHrffl tO takoj meblirana soba z dvema po-UUUU jC steljama in kuhinjo. —škorklja - Sv. Peter 37, vrata 14.	919
Prodam
3 kuhinjske omare, posteljo in šivalni stroj Via Ir^neo 6, II nad.	G22
Odda se
takoj soba, sobica in kuhinja v Ko-lonji 261, blizu mesnice.	923
Mllfffllinf? Hr a t, išče znanj* z go podićno Slo niuUCllll venko od 15-26 let staro, ki g vori ita.ijansko. Pisma z naslovom pod „Slavonac poštno ležeče Trst, glavna pošta.
9J4
iščem
bica
malo mebtovano sobico z eno po te jo v bližini Acquedotta — Ponudbe pod „So-na Inseratol oddelek Edinosti.	925
K r o m p i r Romair'ia
Gospodinje 1 Gostilničarji I
prve vrste se prodaja v vs. ki množici po '4 kron kHntal. Via Giu^eppe Parini 14, zal< ga krme. i'Jl!('>
Odda se
tx.ioj meblirana sobica merciale 9. III- nad
I "lica Coin-95<>
ID boUSega sredsivt za prebavo ne$o kozarček pristnega
pred aH po ledi I
Za pristni zeliščni destilat se lomfl.
Edini aobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo
VEKOSLAV PlESHIČAh - TRST
al. Dcnizzettl 3 • Telef. 126 RII.

ZAHVALA.
Povodom smrti našega ljubljenega in nepozabnega očeta, oziroma soproga, gosp.
vana Macarol
izrekamo najiskrenejšo zahvalo p. n. g. župniku za njegovo naklonjenost ob tej priliki. Hvala vsem udeležencem pogreba kakor tudi vsem onim, ki so nam na kakoršenkoli način stali ob strani v teh britkih urah. Vsem kličemo: B <g plačaj!
SEŽANA, dne 17. avgusta 1914. Žal|||OCi OStSli«

- . i;'" - ■

- -j- ,
Zaloga obuvala in lastna delavnica .........
A. VISENTINI
TAST,
diKci Številka 97. PodfuinUa s ulica Rfflutti M. JI UAI Smoci Opvalo") :: VcliVa zatona moSktti In lanskih fevfjav. Po^rwtia to'«*o In solidna. Zmerna c«
SI III
x namazi mu
ti a asi
l&J fes
. t v i	a* i £
II III
ržaška posojilnica in lirer^kiica

na ggggpaasgaaaiB »aag^Mii li ragistrovana zadruga z omejenim poraStvam t TRST, Piazza della Caserma i«. 2,1. nad. , (v lastni palatf) vhod po glavnih stopnficah.

POSOJILA DAJE
oa vknjižbo 5*/l on menice po 6*/o
da zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
ESKOMPTUJt TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
»prejem* od vsakega, če tudi oi ud in ji* obrestuje po
4VU . „
NABIRALNIK
Poštn -hr- »mičoi račun IG 004.	TELEFON it 9S2
Ima varn&»»*tc> aetlco isafe deposits) za »hrambr Tr*<i»o-* n h listin, d*1	ls razoih drugih vrednot, popoinom«
varno pret- t!« D a li r oiaro. urejeno po najnovejšem n * čiDU ter . co»>. ,«**»V*]r v najem v O niakib cenah
Stani« vc| ».d O milijonov	uU
Urad u e nre* o- • « • Z. . e t* od 3 do 5 popoldne. - UpUCuJe t* ____ot<	urah.
1
I« IVI
II« •»!
Ilf f*1

9« IV
T1
TRGOVCI! PEKI!
Drože (ksns) Iz oiIIRoucne irscuine frož, so tMle tMfii »sepoosod ncj&o^. r torej pri tvrtki, kl crn postreže -i konkurentnih cenah.	rnniir^.'
,f>CGjt{ -rt