leto 1897. 1271 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXX1IL — Izdan in razposlan dne 10. septembra 1897. Vsebina: (Št. 209—214.) 209. Razglas, da so je pripustila po Karolu Ježabku v Pragi sestavljena mérska pipa za pivo v meroskus in kolkovanje. — 210. Razglas, da se je pripustila po Joahimu Koldovskem v Pragi sestavljena mérska pipa za pivo v meroskus in kolkovanje. — 211. Razglas o pripustu žerjavskih tehtnic v meroskus in kolkovanje. — 212. Razglas, da se tako zvani stekleni baloni, imenovani tudi vrči v koših ali demidžoni (demijohns), pripuščajo v meroskus in kolkovanje. — 213. Razglas, da se priprave za določevanje kakovosti žita s tehtanjem (malih množin zrnja pod oznamenilom „žitni poskuševalniki“ pripuščajo v meroskus in kolkovanje. — 214. Razglas zastran meroskusa in kolkovanja mernikov o porabi vode. 209. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 23. avgusta 1897.1., da se je pripustila po Karolu Jeräbku v Pragi sestavljena merska pipa za pivo v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva 1 'Ine 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je Popustila c. k. komisija za pravilni meroskus po Karolu JeMbku v Pragi sestavljeno inérsko pipo za pivo po méri nastopnih, gledé pristojbin po trgo-yinskem ministrstvu odobrenih predpisov v meroskus in kolkovanje. Glanz s. r. Predpisi ° pripustu merske pipe za pivo, sestavljene po Karolu Jeräbku v Pragi. Sestava te merske pipe za pivo se vjema bistveno s sestavo Urbanove mérske pipe za pivo (razglas trgovinskega ministrstva z dne 12. januarja 1892. 1., drž. zak. št. 35 iz 1. 1892.), vendar se razlikuje od nje v tem, da so znamke in oznamenila, vstrezajoče merskim veličinam, ki jih je odmeriti, vbrušene na merski posodi, in to znamke okoli merske posode. Tako je tudi oznamenilo „merska pipa za pivo (Bier-messhahn)“ vbrušeno na merski posodi, v tem ko so po priredu napovedane mérske veličine nabite na pipnem telesu. Nihalastega kazala ni pri tem priredu. Steklena merska posoda je kakor kaže priložena podoba 1., vložena v globino, izvrtano konično v zgoranjem delu pipnega telesa, in presledki, ki so okoli vloženega kosa te mérske posode, so zaliti / s činom, š čemer se, ker je zgoranji rob te globine nekoliko proč od unanje stene merske posode, na-reja obročasta ploskva Z iz cina (kositra). Tam, kjer se ta ploskva stika s prav tako obro-často ploskvo m (pod. 2.) pipnega telesa, so nameščene v enakih razdaljah druga od druge tri cinaste grudice a. Gledé mej pogreškom in gledé meroskusnih pristojbin je ravnati s tem priredom, kateri prav tako ni zavezan občasnemu dodatnemu meroskusu, kakor z Urbanovo mersko pipo za pivo. Kolkovanje je opraviti tako, da se tikoma pod vsako črtno znamko najedka, na spredaj omenjene cinaste grudice a pa navdari meroskusni kolek. Enemu teh zadnjih kolkov je pristaviti letno številko. Na Dunaju, dne 15. junija 1897. 1. G. k. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r. (Slorenlech.) 213 Jeî'âbkova merska pipa za pivo. Pod. 1. KRMCSSHl 2 \\ ih A. 1 h v, Pod. 2. 310. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 23. avgusta 1897.1., da se je pripustila po Joahimu Koldovskem v Pragi sestavljena mérska pipa za pivo v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je pripustila c. k. komisija za pravilni meroskus p° Joahimu Koldovskem v Pragi sestavljeno mérsko pipo za pivo po meri nastopnih, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobrenih predpisov v meroskus in ko'kovanje. Glanz s. r. Predpisi o meroskusu in kolkovanju po Joahimu Koldovskem v Pragi sestavljene merske pipe za pivo. Sestava té merske pipe za pivo se vjema bistveno s sestavo Urbanove merske pipe za pivo (razglas trgovinskega ministrstva z dne 12. januarja 1892. h> drž. zak. št. 35 iz 1. 1892.), vendar se razlikuje od nje v tem, da so znamke in oznamonila, vstrezajoča merskim veličinam, ki jih je odmerili, vbrušene na merski posodi, in to znamke okoli merske posode, in da je pipni stožec nameščen navpično. Merska posoda, katera je v zgoranjem delu pipnega telesa gosto zadelana, je med flančo b (pod. 1) in kovinskim obročem a pritrjena s 3 vi-jaškimi klinei c in maticami d. Nad vijaške matice d štrleči konci vijaških klincev c imajo luknje, skozi katere se potegne bakrena žica, katere konca sta pritrjena na obroču a s cinastim kancem f, primernem, da se nanj navdari meroskusni kolek (pod. 2.). Spredaj omenjeni pipni stožec, ki je narisan v podobi 6. v navpičnem prerezu, obsega tri kanale Ki, Kv in K» (glej podobo 3., 4. in 5.), ki narejajo s posredovanjem zveznega prostora B (pod. 6.), napravljenega v pipnem telesu H (pod. 1.), te-le komunikacije: a) Zvezo med sodom (dovodom piva) in stekleno mersko posodo (pod. 3.); b) zvezo med mersko posodo in iztočno odprtino merske pipe za pivo (pod. 4.), ko se je roča pipnega stožca zavrtela za 90 stopinj ; Pod. 1. Pod. 3. Pod. 4. Pod. 5. Pod. 6. Pod. 2. c) zveza soda z iztočno odprtino merske pipe za pivo, ko se je zavrtela roča v isto mér za na-daljnih 90 stopinj (pod. 5.). Gledé mej pogreškom in gledé kolkovnih pristojbin je ravnati s tem priredom, kateri prav tako ni zavezan občasnemu dodatnemu merdskusu, kakor z Urbanovo mérsko pipo za pivo. Kolkovanje je opraviti tako, da se najedka meroskusni kolek tikoma pod vsako črtno znamko. Mimo tega je na cinastem kancu, oznamenjenem v teh predpisih z f, navdariti meroskusni kolek in tekočo letno številko. Na Dunaju, dne 15. junija 1897. G. k. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r. 311. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 23. avgusta 1897.1. o pripustu žerjavskih tehtnic v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) se dajejo na obče znanje nastopni, po C. k. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu 'odobreni predpisi o pripustu žerjavskih tehtnic v meroskus in kolkovanje. Glanz s. r. Predpisi o pripustu žerjavskih tehtnic v meroskus in kolkovanje. Na podstavi §. 2. v ukazu trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je pripustila komisija za pravilni meroskus takozvane žerjavske tehtnice v meroskus in kolkovanje. I. Namen žerjavskih tehtnic. 1. Žerjavske tehtnice so določene, najti težo zelô težkih ali obsežnih predmetov, kadar se te reči prevzdigajo s kakim žerjavom (samotežnikom) ali sestavljenim škripcem (koloturnikom), v katere priprave so one vložijo. II. Splošna določila. 2. Žerjavske tehtnice so navadno tehtnice s premično utežjo; smejo pa imeti kakor tehtnice mostovnice utežno skledico ali utežno skledico in pripravo s premično utežjo (§. 29, točka f mero-skusnega reda), s pogojem, da je razmerje med utežjo in bremenom 1 : 100. Drugačno razmerje ni pripustno. 3. Žerjavske tehtnice morajo mimo zahtev, ki se stavijo v §. 25. meroskusnega reda pod b), c) in d) vstrezati še nastopnim posebnim pogojem: a) Tehtnica mora imeti tarovalno pripravo; b) na vsaki tehtnici je na očitnem mestu postaviti na videž ime narejnika, tekočo številko fabri-kacije in če ima tehtnica utežno skledico, velikost nosilnosti v kilogramih, in pa razmerje uteži in bremena (1 : 100); c) tehtnica mora imeti pripravo, s katero se da, če se ne rabi, zapreti; d) pri tehtnicah z napravo za premično utež mora biti napravljena razdelitev lestvic po kilogramih in decimalnih pododdelkih kilogramov kolikor moči enakomerno in razdalja dveh sosednih delnih črt ne sme znašati manj kakor 2 mm. Dokler se ne vkrene nič drugega, so pripu-ščene v meroskus in kolkovanje samo žerjavske tehtnice, narejane po firmi K. Schember & sinovi na Dunaju in po firmi K. Herrmann v Vratislavi, ter popisane v nastopnem. A. Popis žerjavske tehtnice, narejane po firmi K. Schember & sinovi na Dunaju. Vzvodni mehanizem le tehtnice je ali ves (pod. 1.) ali samo deloma (pod. 2.) vdet v železen okrov, kateri se z ušesom A obeša na žerjavovo kljuko. Z lestvico, premično utežjo h in tarovalno utežjo T opremljena gredeljnica je po obesilnem železu zvezana z vmesnim vzvodom (prevodnim vzvodom), vloženim pod gredeljnico, ta po obesilnem železu s pravim nosilnim vzvodom. Na tem zadnjem vzvodu je obesilo, ki je zvezano z zelo močno kljuko B, določeno, da se na njo obesi predmet, ki ga je tehtati. S je zaporna priprava, s katero se tehtnica ustavi (zapre), kadar se ne rabi, a pa priprava (odri-valna priprava), s katero se da kljuko B noseče Žerjavska tehtnica firme IL Schember & sinovi. Pod. 1. Žerjavska tehtnica firme K. Schember & sinovi. Pod. 2. Žerjavska tehtnica Herrmannova z napravo za premično utež, brez skledice. Pod. 1. Žerjavska tehtnica Herrin annova s skledico. Pod. 2. B obesilo, ko se tehtnica obremeni, odstraniti, da se ne dotika pristojne ostrice. Premična utež (kembelj) L nosi manjšo premično utež v obliki premične lestvice. B. Popis žerjavskih tehtnic Karola Herrmanna v Vratislavi. 1. Žerjavska tehtnica z napravo za premično utež. 2. Žerjavska tehtnica z utežno skledico brez naprave za premično utež. Pri obeh teh tehtnicah, kateri predočujeta podobi 1. in 2. z opuščeno zaporno pripravo (glej podobo 1. in 2. spredaj popisane tahtnice), je vdet vzvodni mehanizem samo deloma v železen okrov, kar se tiče števila in vravnave vzvodov in njih zveze med seboj, pa je vzvodni mehanizem popolnoma enak vzvodnemu mehanizmu Schemberove žerjav-ske tehtnice. Ta zadnja tehlnica in K. Herrmanna tehtnica z napravo za premično utež (podoba 1.) se razlikujeta samo v nekih premembah podrobnejše sestave. V tem ko je namreč pri Schemberovi tehtnici premična utež L nositeljica manjše premične uteži v obliki premične lestvice, sta pri Herrmannovi tehtnici naravnani dve premični uteži druga nad drugo, od katerih je veča L premična neposredno na gredeljnici, manjša l pa na posebni, na gredelj-nici pritrjeni ploščinji. Pri žerjavski tehtnici K. Herrmanna, načrtani v podobi 2 , katera ima skledico (brez naprave za premično utež), so dolžine vzvodovih ramen različne od dolžin vzvodovih ramen tehtnice z napravo za premično utež (pod. 1.), in to v takem razmerju, da daje njih zveza razmerje 1 : 100, da torej znaša utež, vložena v utežno skledico, katero nosi konec daljšega gredeljničnega ramena, samo eno stotinko bremena, obešenega na kljuki B. III. Meje pogreškom. 4. Pri meroskusu žerjavskih tehtnic je preiskovati po ukazilih navodila, so-li zadosti občutljive in je-li njih vzvodno razmerje pravo. Za mero občutljivosti velja razmerje, katero ima tista najmanjša pomnožba ali zmanjšava najve-čega bremena, ki provzroči še razločno poznatno premembo v ravnotežnem položaju tehtnice (preteg). 5. Žerjavska tehtnica se sme kolkovali sain° tedaj, kadar: a) provzroči, ko se je naložilo največe brcmc_ 'Aooo tega bremena, to je 05 g za vsaki kdo gram, še poznaten preteg tehtnice; b) provzroči, ko se je naložil deseti del največega bremena, peti del dokladka, preračunj enega za največe breme, še poznaten preteg tehtnice» c) se da razloček vzvodnega razmerja tehtnice od razmerja 1 : 100 pri tehtnicah z utežno skledico, in od povedeb lestvice pri tehtnicah z napravo za premične uteži, kakor pri največi obremenitvi, tako tudi pri obremenitvi desetega dela, poravnati z zneskom teže, ki ni veči, kakor dokladek uteži, povedan pod a), oziroma b) tega odstavka. IV. Kolkovanje. 6. Pri žerjavskih tehtnicah z utežno skledico, brez naprave za premično utež, se navdarita kolek in tekoča letna številka na gredeljnici, v tem ko je pri tehtnicah z napravo za premične uteži namestiti po en kolek za zadnjo delno črto vsake lestvice, in po en kolek tikoma poleg bralne znamke vsake premične uteži. Pri teh zadnjih tehtnicah je pristaviti kolku na glavni lestvici tudi še tekočo letno številko. Dovoljeno je, opremiti gredeljnico s vpuščenimi in dobro vtrjenifni zamaški ali pločami iz mehkejše kovine, da se nanjo udari ko’ek. Y. Meroskusna pristojbina. 7. Kar se tiče rneroskusne pristojbine, je ravnati s žerjavskimi tehtnicami kakor s strassburškimi mostov nicami. (Odstavek VI., točka f tarife meroskusnih pristojbin z dne 19. decembra 1872. 1.). Dodatek. 1. Pri meroskusih žerjavskih tehtnic zunaj uradnega prostora morajo skrbeti vdeleženci za zadostne delovne moči, za dostavo pomožne bremenske skledice in potrebovanega obremenilnega gradiva. 2. Za določbo teže tega obremenilnega gradiva potrebno pomožno tehtnico (decimalno mostovnico), « talera mora imeti trojno občutljivost tistih, ki so predpisane v §. 31. meroskusnega reda, in pa deseti Oel največe nosilnosti tehtnice, ki jo je preskusiti, ' pravilu vstreznih utežih, dostavlja meroskusni urad. 3. Pravilu vstrezne uteži in pomožna tehtnica se prevažajo na stroške vdeleženca. 4'. Pri meroskusih žerjavskih tehtnic v mero-skusnem uradmdaje, če potreba, meroskusni urad tudi obremenilno gradivo. 5. V preskus žerjavskih tehtnic nad 2000 kg "osilnosti so vdeleženci dolžni, dati obremenilno gradivo. Na Dunaju, dne 15. junija 1897. G. k. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r. 81«. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 23. avgusta 1897. L, da se tako zvani stekleni baloni, imenovani tudi vr®i v koših ali dčmidžoni (demijohns), pripuščajo v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva 2 dne 17. februarja 1872. I. (drž. zak. št. 17) je Pripustila c. k. komisija za pravilni meroskus tako 2vanc steklene balone, imenovane tudi vrče v koših uli dčmidžone (demijohns), v meroskus in kolkovanje. Kar se tiče kakovosti, ovedbe držečnosti, kol-kovanja in pristojbin, ki jih je plačati, veljajo nastopni, po c. k. komisiji za pravilni meroskus, glede pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi. Glanz s. r. Predpisi ° Pripustu tako zvanih steklenih balonov, imenovanih tudi vrčev v koših ali dèmidzonov (demijohns), v meroskus in kolkovanje. Steklene, v obliki steklenic s kratkim vratom narejene posode, držeče 3 do 50 litrov, se po meri nastopnih določil pripuščajo v meroskus in kolkovanje Kakovost. Posode, ki stoje trdno na vodoravno ležeči plošči, niso vezane na določene razmere razsežnosti. Znamka, ki kaže Stan tekočinske površine, mora bili vrezana ali vbrušena okoli vratu. Ta znamka se ne vjema s spodnjo ploskvo zapornega zamaška. Ovedba držečnosti in kolkovanje. Prostornina se po postopanju, predpisanem v navodilu, ové do i/a„„ držečnega prostora, omejenega z znamko, ter najedka na stekleničnem telesu v litrih, oziroma desetinkah in stotinkah litra. Kolkovanje se opravi potem tako, da se najedka meroskusni kolek in tekoča letna številka pod oznamenilom držečnosti. Steklenice, ki se razbijejo pri preskusu, ni dolžan povrniti meroskusni urad. k Pristojbine. Pristojbin je zaračuniti: A. Za določbo držečnosti in kolko-vanj e. Za vsako posodo, držečo 31 . . .15 kr pri večih posddah za vsaki liter več (pri čemer je računih kak drobec za poln) pri-klada .................................1 » B. Za posodo, katera se zastran lahko razvidnih pogreškov v sestavi zavrne brez posebne preskušnje, samo manipulacijska pristojbina ................. . . . 5 „ Dodatni meroskus. Posode niso zavezane dodatnemu meroskusu. Ako bi se pak meroskusni kolek na posodah ne dal več razločno spoznati, jih je vzeti v meroskus vnovič. Na Dunaju, dne 15. junija 1897. G. k. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r. 214 (Slovenisoh.) 813. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 23. avgusta 1897. L, da se priprave za določevanje kakovosti žita s tehtanjem malih množin zrnja pod oznamenilom „žitni poskuševalniki“ pripuščajo v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je pripustila c. k. komisija za pravilni meroskus priprave za določevanje kakovosti žita s tehtanjem malih množin zrnja pod oznamenilom „žitni poskuševalniki“ v meroskus in kolkovanje. Kar se tiče vravnave in drugačne kakovosti teh priredov in pa njih meroskusa, mej pogreškom, kolkovanja in pristojbin, kijih je opraviti za meroskus, veljajo nastopni po c. k. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi. Glanz s. r. Predpisi o pripustu priprav za določevanje kakovosti žita s tehtanjem malih množin zrnja pod oznamenilom „žitni poskuševalniki“ v meroskus in kolkovanje. §• 1. Žitni poskuševalnik je sestavljen : 1. iz valjaste posodne mere, imajoče zgoraj razporo, katera gre okrog vse stene; 2. valjastega otlega telesa, ki se zlahka prilega v mero, predhodnika; 3. iz razalnika, ki se da lahko potisniti skozi razporo in izpolni potem ves poprečni prerez mere ; 4. iz valjastega polnilnika, ki se da z mufo trdno nastaviti na mero ; 5. iz pomožnih priprav, imenovanih v §. 4. §. 2. Prostornina posodne mere (§. 1., št. 1) mora znašati ali i/4 l ali pa 1 l. Druge merske veličine niso dopuščene. Žitni poskuševalnik po */4 l se sme napravit' v dveh oblikah, namreč v prenosni obliki in v oblik' za stalno rabo na istem mestu. Pri prenosni obliki se morajo dati vsi delo zapakovati v okroge' ali kovčegu podoben kovinski tobolec, dolg k večeniu 24 cm in širok 10 cm. V ostalem se razlikuje ta oblika od oblike *a stalno rabo samo po vrsti pomožnih priprav, imc' novanih v §. 4. ' §• 3. V §. 1. pod. št. 1 do 4 imenovani deli morajo kazati ta le svojstva : 1. Mere morajo biti iz medi, njih valjaste stene iz stegnjene cevi. Prostornino omejuje spodaj vloženi predhodnik, zgoraj pa zapora za razalnik. Notranji primer mora znašati pri četrti litra 53-2 mm, pri litru 88'2 mm, in razpora sme biti samo tako široka, da razalnik ravno še lahko gre skozi. Debelost stene pri četrti litra ne sme znašati manj kakor 075 mm, pri litru ne manj kakor 1 mm-Nad razporo mora biti mera še tako visoka, kakor predhodnik. Dno mora biti visoko postavljeno in tako luknjičasto, da se zrak lahko brez ovire umakne, ko pade predhodnik dolu. 2. Predhodnik mora biti narejen iz medene pločevine in znotraj tako tog, da se lahko na čelno ploskvo navdarijo kolki. V meri ne sme imeti manj kakor 0-5 mm in ne več kakor 1 mm polja. Pri četrti litra se mora držati predhodnik višine 22 do 24mm teže 88 do 90 gr, pri litru pa višine 39 do 41 mm in teže 445 do 455 g. Predhodnik mora imeti na vseh straneh ostruženo površino, njegove čelne ploskve morajo biti ravne in neposredne. 3. Razalnik mora biti raven in narejen iz trdega jekla kakor za nože z okovom iz medi ; rez mora, ko se vtakne rezalnik v razporo, štrleti črez mero, njena ostrina ne sme biti enostranska, ampak se mora vjemati s sredo pločevinske debelosti. 4. Polnilnik mora biti narejen iz vsaj 0'75 mm debele medene cevi in nastavljen, če se meri na jasnem od vloženega predhodnika, imeti pri četrti litra višino 210 do 211 mm, pri litru pa višino 275 do 276 mm\ notranji premer mora znašati pri prvem 50 mm, pri zadnjem 79'2 mm. Polnilnik ne sme stati na vun štrlečih delih mere, ampak na merskem robu. Pod. 8. Pod. 11. Pod. 12. o- Premer mere in polnilnika ne sme odstopiti spredaj povedanih mer za več kakor 0'2 mm. Skupna teža žitnega poskuševalnika v prenosni obliki ne sme s kovinskim tobolcem vred presegati -“00 /j. 8- Kot pomožne priprave se morajo priložiti: 1. Žitnemu poskuševalniku po 1 / kot precizna lehtnica preskušena enakoranrena, za najvcče pri-Pttstno obremenilo 2 kg določena gredeljnica in 'dežna skledica z nepregibnim obločcem ; žitnemu Poskuševalniku po >/* l kot trgovinska tehtnica preskušena enakoramena, za največe piipustno obremenilo 500 g določena gredeljnica in utežna skledica, ta zadnja pri prenosnem žitnem poskuševal-mka v obliki koluta z ročajem, sicer pa v navadni °bliki s nepregibnim bbločccm Utežna skledica, obešena na tehtnico, se mora natančno vjemati v leži z mero s prehodnikom vred. 2. Žitnemu poskuševalniku po 1 l poslavek pre-škušenih preciznih uleži po 200, 200, 200, 100. • >0, 50, 20, 20, 10, 5, 2. 2, 1 g, žitnemu poskuševalniku po