Ul *
★
ra
•>ETER P' G°
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
! °b robu Leginlh procesov
M K Pili M PRAV ILEGO ItlAZIONALE?
!joVI - Štev. 52 (1443)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST petek 17. marca 1950
Cena 15 lir
jjEDSEPNIK VLADE LRS GOVORI NA PREDVOLItfNEM ZBOROVANJU V LJUBLJANI
Zahtevamo iste pravice
tudi za naše ljudi izven meja
"^^^11111.... v *rar-ttvibe ■;	2H
ln razkrinkujemo šovinistično dejavnost vladajočih reakcionarnih krogov, ki jo podpirajo tudi informbirojevski trabanti - je poučil v svojem govoru tov. Marinko, predsednik slovenske vlade
16. — Vedno
Vt«ia
razgibanost vlada med J^vom, ki
v Ljudsko
pričakovanju
. _o skupščino
. Prireja voiivna zborova-
imj Sloveniji so delavci do-h t »slike proizvodne uspehe.
J?., iekmuje za čim boljšo h' v gospodarskega načr-
Ud
i ~“«.e pimzvuune uspeae
S.Planskih letih je bilo v
'veniji
nad 38,000 udarnikov,
ji^jJbdustrij^ih, rudarskih, pj . Hnih in gozdnih delavcev V J? izpolnilo petletni načrt. v3tnian^cem okraju so se v to-bi]a Pletenin v Sežani, ki je laruj, :an°vljena v novembru ^®klet?a *e^a' nekatere žene in odlik” ,s sv°iim delom zelo ena °Yale. Nova tovarna bo b0 !l?Jblodernejših v državi in lavjj a Prostora za 300 de-bodo » °V° tovarniško poslopje 'h bo adi^ letos ln tovar-pres -. toda j lahko zaposlila ves či v ??k ženskih delovnih mo-v °kraju.
poipoldne so se v vo-jU'bli ■ranca Rozmana« v cirj,- , ni zbral; borci, podofi-ni2ijJ® oflcirji ljubljanske gar-ilje Lna Predvolivno zborova-SaiJi p,?a ic pričel generallajt-ie ETO:lga Mandič. Za njim pa CKyon, sekretar politbiroja Ut in predsednik vlade KO L“v«iije MIHA MARIN-V n‘ i® nied drugim dejal:
tiOSr,
■asi volivni kampanji je
“Ša »uuvju Kaiinpaujj je "'m ??n°vn'a naloga, da delov* žilno ^udein politično obrazlo--T)rnen njihovih naporov, tov ,..?ovi doseženih rezulta-kakrj^kknr ne potrebujemo Hiti ? koli nerealnih obljub,
^.ounamo razloga za olepše-ttv e, naših dosedanjih napo-%v k®r samo navajanje dej-\ JL v°n samo po sebi do-SfcR^^ilvo. Naša voiivna H-kt* , le karakteristična tu-da se ne izmikamo “ti. «apafe in pomanjkljivo-
Volivne priprave in J^jj-1Ja imajo za cilj, da se Valovne množice, ki z ve-delovnim poletom izvr-dvjgn .svoje dnevne naloge, CfflCP0 na čim višjo stopnjo sti, zrelosti in sposobno-k j bi v vsakdanjem delu tj v “spešneje mogle sodelova-
Sospodarskem upravljanju , trganih naše ljudske ob-
Marinko je nadalje
%Mell da 3e že Pad ciafi0 delavcev, ki so v sofistični proizvodnji dosegli . «lv udarnika. Od teh jih je S skoro 200 izpolnilo petletni bv ' Omenil je, da je število yamiških in drugih delovnih f ktivov, ki so v tekmovanjih zvezne in republiške fdodr.e zastave, izredno visokih da se s takim delovnim taljenjem in s tako visoko tf'čn0 zavestjo delavskega Veda ne more pohvaliti nn-C druga dežela, niti Sovjet-W^?2a- V nekaj letih sp ja S ?Uo skupno število delav-ko da od števila prebi-V|-^V Ljudske reoublike Slo-
X
N i ■
sedaj 34 odst. in da de-
°doade r.a delavski raz-
sf*.
r5*ii»t' nameščenci s svojimi vk žihni predstavljajo 33 ""J^kviia prebivalcev repu-ie VIedtom ko kmetje s J t«iji,Jružinami — privatni i l 4» ' — predstavljajo sa-Li^lblu °dst. To pomeni, da v 0 Polovica delavcev ti. Hm .Preteklem in nrednre-ihV‘atu zapustila kmetijsko in se vključila v "jbij sl ki m snlošni sociali-r proizvodnje, fon, ‘s Marinko je za Ctl ,5 o.vlogi------------
popularizacija naše stvarnosti v pogledu pravic nacionalnih manjšin v naši državi, odločno stališče naše diplomacije, kakor vsi naši uspehi na področju socialistične graditve in utrjevanja naše obrambne pripravljenosti.
«Borba» objavlja č'anck, ki se nanaša r.a delovanje italijanskega šovinističnega CLN-a za Istro in o njegovih izjavah o položaju Italijanov v coni B Tržaškega ozemlja. V zvezi s trditvami CLN-a o nasilnem spreminjanju italijanskih priimkov poudarja «Borba», da v jugoslovanski coni se ni nikoli mislilo na prisilno menjavanja priimkov Italijanom, ker so Italiiani enakopravni s Hrvati in Slovenci.
Pri izdajanju osebnih izkaznic, nadaljuje list, so se oblasti držale določb od 15. februarja 1946, r.a podlagi katerih dobijo prvotno ebliko samo oni priimki, ki so bili menjani na podlagi fašističnih zakonov: če prizadeti niso tega želeji, pa sq lahko predložili prošnjo za ohranitev menjanega priimka. Z istim ukazom se je tudi ohranil italijanski pravopis priimkov, glede katerih se je ugotovilo, da se že trideset let tako pišejo.
Do danes, oiše «Borba», je bilo izdanih 3600 novih osebnih izkaznic. Noben italijanski priimek ni bil menian iz Lugnani v Lunjanič, iz Borsatti v Bor-satič ter iz Valente v Valentič, kakor zatrjuje omenjeni CLN. V Strunjanu so priimki Valente in Valentič; tako eni kakor drugi so ohranili prvotni pravopis.
«Borba» zaključuje svoj članek obtožujoč senatorja Orlanda in italijanske iredentiste, ki
- ■ 'J
podlagi fašističnih zakonov poitalijančeni slovenski priimki.
Isti list komentira zadnjo noto, ki jo je jugoslovanska vlada poslala češkoslovaškemu poslaništvu in ki zahteva sprejem grških otrok, katerih starši so v CSR, ter vrnitev onih otrok, katerih starši so v Jugoslaviji. «Borba» izjavlja, da češkoslovaška vlada kljub ponovnim pozivom noče sprejeti grških otrok, zato da bo lahko nadaljevala svojo klevetmiško kampanjo o terorju, kateremu da so podvrženi grški otroci, ter da bo lahko še dalje trdila, da te stroke prisilno zadržujejo v Jugoslaviji.
MILAN SULCIC
Dognati aiašeii zapustili Budimpešto
BUDIMPEŠTA, 16.	—	An-
gleški trgovinski ataše v Budimpešti Southey in namestnik vojaškega atašeja podpolkovnik Capren sta danes odpotovala iz Budimpešte. Madžarska vlada je namreč zahtevala njun odpoklic zaradi odkritij na pro. cesu proti, Vogelčru in San-dersu, kjer je bilo omenjeno tudi ime obeh angleških diplomatov.
Churchill za oborožitev
Zahodne Nemčije
LONDON, 16.	—	V	parla-
mentu je med razpravo n dv žavni obrambi govoril tudi Churchill, ki je ostro napadpi
PETI DAM PLANIŠKEGA TEDNA
V bmuhii /e zmagal l/l/lulej
Danes bodo tekme v smuškem Leku na 18 km
Jugoslovani in Avstrijci so danes tekmouoli v smuku, Mulej, ki je bil pri slalomu diskvalificiran, je danes pri smuku pokazal v«e sposobnosti rutiniranega smučarja mednarodnega razreda. V naskoku šestih sekund je privozil na cilj pred drugoplasiranim Avstrijcem Stoeckelmayerjem, Včerajšnji prvak Matevž Lukane je danes potrdil sloves enega najboljših Jugoslovanov in je zasedel tretje mesto. Neuhuber najboljši avstrijski vozač je pri prvih kontrolnih ,vratcih padel ter si verjetno zlomil kljucmco. Odpeljali So 0a v jeseniško bolnišnico.
Proga je bila nekoliko zaledenela ter precej težka. Dolga je bila 2300 m s 460 m višinske razlike. Vreme je bii0 sončno. Tekmovalo je 20 vozačev ,od katerih jih je med tekmo it odstopilo. Tekmovalci so zasedli naslednja mesta;
1. Mulej Tine 1:59,2; 2. Stoek-kelmayer <Avstrija) 2:06,2; 3. Lukane Matevž 2:08; 4, Praček Ciril 2:10,4; 5. Bizjak Ljubo 2:13,6; 6 Lukane Slavko 2:21,3; 7. Cetina Janko 2:22. Avstrijec Bruckner Kan je prispel kot deseti v času 2:25
Na 120metrski skakalnici so na predlog norveških strokov-
njakov znižali odskočno desko, češ da bodo tako skoki daljši. Zaradi južnega snega pa danes ni bilo mogoče doseči posebne dolžine skokov. Pač pa so vsi skakalci pokazali veliko gotovost pri doskoku. Padca ni bilo nobenega. Najdlje je zopet skočil Polda (92, 101, 101 m). Norvežan Schjelderup je skočil 88, 93 in 97 rhetrov, njegov rojak Kronvold pa v krasnem stilu — tako da se lahko reče, da je najboljši skakalec v Planici — 88 93 in 98 metrov. Poleg ostalih je skakal dobro tudi avstrijski skakalec Groemmer (82 92 95) nato Klančnik (87, 90 '93)', Rogelj (80. 81), Trivel-la ’(It. — 73; 76. 80), Pennacchia (83, 86, 88). Finžgar (87. 91. 90)’ in drugi
Po končanih študijskih skokih so skakalci prešli na 80-metrsko skakalnico, kjer so izvedli po 3-4 skoke. Jugoslovanski skakalci so dokazali, da so v odlični formi. Zaradi odjuge sicer nihče ni skočil 80 ni, Norvežan Stenersen je dosegel 17,5 m.
Jutri bo na sporedu smučar■ ski tek na 18 km. Proga bo sla od Planice do Podkorena ter v Tamar in nazaj. Sobota je določena Za počitek, v nedeljo Pa bodo zaključne prireditve na skakalnici v Planici. E. K.
imenovanje ministrov Shinwel-la in Stracheya za ministra za obrambo in za vojsko. Stari vojni hujskač je začel pogie-vati trfdi strašilo o morebitni sovjetski invaziji Evrope. Proti tej nevarnosti pa je Churchill omenil, da je treba , postaviti Zahodno Nemčijo. Churchill je še omenil, da je konservativna stranka odobrila načelo obvezne 18 mesečne vojaške službe. Obžaloval je, da ni mogoče povečati rezervne sile vojne mornarice.
Minister za obrambo Shin. well je v parlamentu izjavil, da misli vlada prihodnje 1 potrošiti 730 milijonov fun za obrambo države. Stroške mornarico bodo povečali 3.750.000 funtov. Za suhozem: vojsko pa bodo znižali za miliionov funtov, za letal« na ,bodo povečali za 15 m jonov.
nes objavila vest, da kralj odobril imenovanje gena rala Brian Robertsona, sedanjega visokega angleškega komisarja v Nemčiji za poveljnika suhozemskih oboroženih sil na Bližnjem vzhodu.
De Gaulle - Karel Veliki
PARIZ. 16.. — Na tiskovni konferenci je general De Gaul.. le izjavil glede francosko -nemških odnosov:	«Ne vidim
vzroka, zaradi katerega se fran coski in nemški narod ne bi sporazumela. To je skoraj očarljivo, ker bi lahko dovedlo do združitve Nemčije in Francije, podaljšane do Afrike. Bil bi nov podvig sličen onemu Karla Velikega«.
Glede notranje politike je De Gaulle izjavil, da ni nobene verjetnosti sodelovanja med sedanjim režimom in njegovim gibanjem. Glede socialnega vprašanja je dejal, da to obstaja samo «v združitvi med kapitalom in delom«. Toda da se to doseže, je treba prej uve. sti nov politični režim, ker je za izvedbo te združitve potrebna nova zakonodaja.
Nato je De Gaulle kritiziral postopanje vlade v zadevi z generalsko afero ter obsodil dejstvo, da je maršal Petain še vedno v zaporu.
Izgnan iz Prage
odpravnik poslov papeške nunciature
PRAGA, 16. — Češkoslovaško zunanje ministrstvo je izročilo danes papeški nunciaturi v Pragi, v kateri zahteva, da mora mons. De Liva, odpravnik poslov papeške nunciature v Pragi zapustiti češkoslovaško ozemlje v treh dneh. De Livo je češkoslovaška vlada obtožila, da je vplival na češkoslovaško duhovništvo in ga po. žival k protidržavni dejavnosti. De Liva je tudi obtožen, da je imel prste vmes pri tako imenovanem čihotskem čudežu, ko so nekateri duhovniki varali ljudstvo s »čudeži«, ki jih nikdar ni bilo. Posebnost tega «čudeža» je bila ta, da se je križ na oltarju s pomočjo skritega mehanizma po »božji volji« obračal na Zahod.
Heinrich ntann umrl
Dne 13. t. m. je v kalifornijskem letovišču Santa Monica ob Tihem oceanu umrl znani napredni nemški pisatelj Heinrich Mann.
NOVA IZZIVANJA POLICIJE V ITALIJI
De Gasperi misli nadaljevati sedanjo
a k o ceno‘
„s a v s
protiljudsko politiko
BENETKE, 16. — Splošna stavka, ki so jo bili razglasili kot protest proti policijskim nasiljem, se je zaključila opolnoči. V tovarni «Breda» delavci še dalje stavkajo, ker so odklonili dvajset tisoč lir, ki jih vlada ponuja kot odškodnino za izgubljene ure zaradi zmanjšanja delovanja tovarn. Delavci zahtevajo 50.000 lir. Policija še vedno kroži v bližini tovarne in danes je prišlo do nekaterih incidentov. Policija je tudi streljala.
V Fiesso v pokrajini Rovigo so žene protestirale pred sedežem policije in zahtevale izpustitev a-retiranih kmetijskih delavcev, ki so jih aretirali, ko so protestirali proti policijskemu nasilju v Benetkah. Policija je tudi streljala. Aretirali so pet ljudi in mect njimi tudi župana iz Fiesso. Rav-notako je prišlo do spopadov med policijo in stavkajočimi delavci v Adriji blizu Roviga. Policija je aretirala več ljudi.
Vsekakor so vse te akcije Scel-bove policije v skladu z De Ga-
sperijevimi izjavami, ki jih je danes podal. Dejal je, da »mora biti demokracija pripravljena na vsako možnost«. «Treba je ustreči glavnim potrebam ljudstva na socialnem področju in dati dokaz popustljivosti do vseh političnih mnenj in stališč. Treba pa je tudi biti pripravljeni braniti demokratično državo, naj stane kar koli«, Te izjave so jasen dokaz, da se De Gasperi namerava še nadalje posluževati policije proti ljudstvu ,ki upravičeno zahteva le svoje najosnovnejše pravice, med katerimi je tudi pravica do dela.
Dar Jiislavanov v Franciji
PARIZ, 16. — Društvo jugoslovanskih izseljencev v Franciji «Bratstvo in eainstvo« je centralnemu komiteju jugoslovanskih sindikatov darovalo 150 'plinskih mask za jugoslovanske rudarje.
Končno se je v nedeljo 12. t. m. predsedstvo tržaške Lege Nazionale odločilo izdati poročilo. očitno z namenom, da bi napravilo konec raznim govoricam, ki se širijo okrog te imenitne družbe. Mi bi ob lej priliki hot.eli napraviti le nekaj skromnih pripomb glede omenjenega po ročila
Preavsem smo izvedeli da buje obstaja pri Legi Predsedstvo, ki ima seveda tudi predsednika. Bil pa je pri Legi nekakšen Vodilni ."vet. katerega pa je predsednik cojtr prof. Pa-lutan odstavil s tem, da je ime. n^val zu. komisarja advokata Marina de Szombathelgja, in sicer na podlagi čfena 19 kraljevskega dekreta od 3. marca 1936. S tem dekretom je bil torej advokat de Szombathely postavljen za to, da bi vodil Legin0 Predsedstvo do izvolitve novega Vodilnega sveta. (Pripominjamo pri tem, da da-tira omenjeni dekret iz prelepih časov fašističnih afriških osvajanj).
Poudarjamo, da se je od 18. oktobra 1948 nekaj časa govorilo, da je Szombathely le komisar, kmalu nato pa, da je predsednik Lege Nazioruile. To torej pomeni, dc je prof. Pa-lutan imenoval prav za prav predsednika. To pa pomen> dalje, da predsednik cone, kateremu pravijo nekateri tudi, da je prefekt. na podlagi omenjenega fašističnega zakona lahko enostavno postavi kateremu koli združenju z a predsednika katero koli njemu dopadljivo osebo. Primerov ne bomo naštevali, prosimo pa čitatelje, da
ŠE EN GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA ZD AMERIKE		
7 «po	pustlj	jivih> točk mr. Achesona
Govoril je o Avstriji, Japonski, Koreji, atomskem orožju itd. in poudaril žalostno ugovitev, da še po petih letih zavezniki niso uspeli napraviti mirovnih pogodb
BARKELEY (Kaliforniju), 16.1 vojnih ujetnikov, ki so še v Državni tajnik Aoheson je imel Šiibirijli, in končno Se, naj «ne
Poljska izstopila
iz Mednarodnega denarnega [onda
VVASHINGTON, 16. — Poli-sko poslaništvo v Waishingtonu je danes popoldne objavilo vsebino pisma, s katerim je poljska vlada obvestila Mednarodni denarni fond, da bo izstopila iz te mednarodne ustanove. Pismo pravi, da se jie fond uklonil egoistični politiki ZDA in da je prisilil določno število držav članic k razvrednotenju svojih valut. Isto pravi pismo o Mednarodni banki.
Predstavnik češkoslovaškega poslaništva v ZDA je danes o-menil možnost, da bo tudi Češkoslovaška izstopila iz Mednarodnega denarnega fonda in Mednarodne banke.
svoj drugi . govor V Barkleyu na Kalifornijski univerzi. Predvsem je ponovil to, kar so že neštetokrat povedali jugoslovanski in sovjetski predstavniki, da na svetu ’ah)ko istočasno obstajata dva sistema, komunistični in kapitalistični. Acheson je izjavil, da je ta obstoj mogoč«, le če bo Sovjetska zveza popustljivejša v sedmih točkah mednarodne politike. Predvsem pri vprašanju mirovne pogod-oe z Nemčijo Japonsko in Av-strijo, pri delih OZN in mednarodne kontroli nad atomsko energijo. Dalje je Acheson zanikal. da bi bila Amerika nepopustljiva. Res je sicer •— je dejal Acheson —, da ZDA želijo mir vendar pa ne pod vsakim pogojem, kajtj Marshallov načrt. Atlantski pakt z onim v Rio de Janeiro kakor PAM ostane že naprej v veljavi.
Achesonov govor bo gotovo znan pod označbo govor o sedmih točkah. Označenih je sedam točk, kjer je ameriški imperializem res postal te posebno napadalcu in nepopustljiv v svoji ekspanzlonistični politiki. Državni tajnik je sicer obžaloval, da po petih letih zmage, niso zavezniki še uspeli skleniti mirovnih pogodb, Acheson je skušal prepričati da ZDA nimajo namena ustvarjati trabantov. Glede Avstrije je A-cheson izjavil, da sovjetsko za. držanjie pod krinko tehničnih težkoč, ovira gospodarsko in politično neodvisnost države, s tem da zadržuje tam svoje čete in se poslužuje vzhodne Avstrije za svoje posebne koristi. Glede Japonske pa je izrazil mnenje, da bi sovjetski voditelji lahko priznali koristi drugih narodov, izven onih v svetu ministrov za zunanje zadeve, pri sklepanju mirovne pogodbe. Kajpada je tudi ta pripomba v zvezi s pritegnitvijo trabantov Z-DA pri sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko. V zvezi s položajem na Daljnem vzhodu je Acheson vprašal Sovjetsko zvezo, naj bi dovolila prihod komisije OZN na Severno Korejo, da bi preskrbela za repatriacijo japonskih
bi ZSSR izpodkopavala pasku, sov azijskih držav, ki so nedavno dosegle neodvisnost«. Pri tem je seveda državni tajnik mislil na razne Bao Daie, katerim so kumi prav ameriški imperialisti.
Sovjetski voditelji, je nadaljeval Acheson, bi lahko umaknili svoje čete in svojo policijo iz tako imenovanih satelitskih držav. Acheson je naglasil, da bi morala Sovjetska zveza spoštovati Jaltski sporazum o osvobojeni Evropi. Nato je A-cheson pozval sovjetske voditelje, naj odnehajo z obstrukcijo v OZN. ((Sovjetska zveza — je dejal — bo pridobila večino v OZN, če bo predlagala takte ukrepe, ki bodo pripomogli k utrditvi miru in spoštovanju dejanske neodvisnosti drugih narodov«. Acheson je še pozval sovjetske voditelje, naj se pridružijo ZDA pri iskanju «resničnih in učinkovitih« sporazumov nad atomskim orožjem. Končno je državni tajnik Acheson pozval Moskvo, naj se ne »poslužuje komunistov, ki so pod njenim nadzorstvom, za strmoglavljenje vlad, s katerimi Sovjetska zveza vzdržuje na videz prijateljske odnose«. Ves Achesonov govor je torej ponovitev starih že znanih očitkov In fraz, ki so seveda v veliki meri lepo doneče fraze, za katerimi se skrivajo imperialistič. ne težnje ameriških imperialistov.
Londonsko časopisje izčrpno komentira Achesonov govor o političnem položaju v Južno-vzhodni Aziji' in o politiki ZDA. «Times» piše, da bo A-chesonov govor »opogumil vlade ogroženih držav in vlade Commonwealtha». Časopisje pa kljub temu piše, da bi Aoheson lahko jasneje govoril o vprašanju priznanja LR Kitaj*-ske in pripominja, da vse to, kar jie Acheson govoril, o porazu nacionalistov in njihove nesposobnosti, da bi se še v naprej obdržal pri življenju, potrjluje le argumente, naklonjene priznanju. Britanska vla-
da, dodaja «Times», je nedvomno izbrala pametno in logično pot, ko je priznala vlado LR Kitajske.
Ameriške pomorske vaje
v grških vodah
ATENE, 16.	— V kretskih
vodah imajo ameriške pomor-sko-izkrcevalne sile pod poveljstvom admirala Clarka in vice-admirala Bellentinp pomorske vaje. Admiral Clark je izjavil, da so letošnje pomorske vaje v primeri z lanskimi povsem nekaj novega, ker letos uporabljajo nove vrste orožja, letal in podmornic.
Spor o Jeruzalemu oren shrbniSRiro suetom
2ENEVA, 16. — V skrbniškem svetu so se danes zelo ostro sprli predstavnik Izraela, Iraški delegat in predstavnik Sirije. Svet bi moral preučiti
čl. 32 o osnutku statuta za mesto Jeruzalem, ki določa pravila o gospodarskem življenju tega mesta. Izraelski delegat je dokazoval, da ločeni Jeruzalem ne more živeti odrezan od Izraela. Temu sta oporekala iraški delegat in predstavnik Si-rrije. V spor, ki je tako nastal, se je vmešal tudi delegat ZDA, ker je iraški delegat izjavil, da je izraelska blagajna v ZDA. Razprava je bila nato odgode-na na jutri zjutraj.
BEOGRAD, 16, — Preziaij Ljudske skupščine FLRJ je odobril konvencijo o spremembi valovne dolžine pri radijskih oddajah
♦
BEOGRAD, 16. — Maršal Tito je -danes sprejel ameriškega poslanika v Jugoslaviji Allena.
♦
ATENE, 16. — Med Atenami in Parizom bodo na podlagi sporazuma z jugoslovansko vlado spet uvedli «Sim-plon Orient-expres».
si, sami zamislijo, kako bi to bilo, če bi n. pr. prof. Pa-lutan nekega lepega spomladanskega dne postavil za predsednika Slovensko - hrvatski prosvetni zvezi prof. Viktorja Furlanija ali Pa celo samega d on Marzarija...
Lahko bi tudi rekli, da smo prepričani, da je tozadevni de-partman angloameriške vop-ške uprave zelo pazljivo preučil in da prav tako pazljivo še vedr.o preučuje delovanje vrhovnega šefa civilne uprave cone.
V omenjenem poročilu pravi med drugim predsednik Lege Nazionale, da bi hotel eproti-nacionalm» tisk njegovo zaslužno italianissimo organizacijo diskreditirati. Prav zares ne moremc razumeti, kakšnega opravka ima italijanska nacionalnost z vsemi tistimi aferami Lege Nazionale, ki so v zadnjem letu prišle na dan, Legin sladkorni škandal n. pr. dokazuje vsekakor, da bi nikakor ne smel imeti nikakršnih patriotskih ali moralnih značilnosti ker gre pač le za prekršek člena 102 carinskih predpisov o tihotapstvu v zvezi s čudovito hitrim odhodom neke prekooceanske ladje. Tedaj je sedanji predsednik in bivši komisar Lege na dolgo in široko preiskoval, in ko je preiskavo zaključil, je prišlo rta dan ~ pred sodiščem — da je njegov komisarski namestnik ne.ti vin-ženirn Nunzi obtožen za isti prestopek, zaradi katerega odgovarjajo pred sodiščem ostali —- okrog 20 — obtoženci.
Toda to še ni vsel Neka druga oseba Je naznanila celo samega komisarja, da je bil udeležen pri izvrševanju istega prestopka. Gre torej za to, da bi se končno vendarle kakšen v patriota pri Legi malo zamislil in začel skeptično majati z glavd. Pri tem seveda ne mislimo na tiste od 195.263 Le-ginih podpisnikov, ki nimajo smisla za humor ali pa, ki so v resnici brez vsakršnega življenjskega izkusiva.
No. kakor je našim čitatcljem znano, je beneško sodišče pred nekaj dnevi obsodilo_ na sumljivo hiter način bivšega Legi-nega upravitelja Monaca. Čudno je le, da beneško sodišče ni hotelo zaslišati določenih prič obtožbe, ki so izrecno zahtevale, da jih sodišče zasliši. Prav gotovo se bodo opravičili tako, da bodo rekli, da so postopali na ta način zaradi epatriotiz-ma». Toda — poudarjamo — nihče ni demantiral niti formalno, kar je Monaco v svojem zagovoru trdil. Trdil pa je — kakor se čitatclji prav dobro spominjajo — da je denar razdelil za finansiranje ((tajnih oboroženih škvader Za Istro». Torej: nihče ni znal na prepričljiv način razložiti, v katero svrho so bili porabljeni milijoni, ki jih je Monazo poneveril Vsekakor pa gre za denar italijanske države, t. j. za denar italijanskega ljudstva. To pomeni da tisti, ki bi hotel preprečiti, da bi se črn madež ne povečal in da bi prišla resnica na dan, v tem primerit ni ttdober Italijan«. Iz tega sledi, da tudi tista oseba in listo časopisje, ki obsoja nemoralnost svrhe. za katero še denar izdan, ni protinacionalno.
Končno govori Lcgin pred-
(Nadaljevanje n-a 2. strani v 8. koloni spodaj)
Se vedno negotovost v Belgiji
Leopold izjavlja, da se podreja sklepom parlamenta. - Socialisti odločno nasprotujejo povratku kralja - Delavci pripravljeni na splošno stavko • Možnost razpustitve parlamenta
ŽENEVA, 16. — Danes je kraljev tajnik Pierenne podal v Leopoldovem irr.er.u izjavo predsednikoma obeh belgijskih zbornic in ministrskemu predsedniku Eys-kensu. V svoji izjavi je Leopold sicer dokazoval, da se zaveda močne opozicije, vendar pa ga to ni izmodrilo. Govoril je o onih 57,68 odstotkov glasov, ki jih je dalo ljudstvo za njegov povratek, češ da je s tem belgijsko ljudstvo pokazalo vanj zaupanje. Leopold je izjavil, da je zato na razpolago narodu. Parlament pa da ima nalogo rešiti sedanjo krizo. Leopold je izjavil, da se bo podredil kateremu koli sklepu parlamenta, tudi če bi mu ne hotel več izročiti oblasti v roke.
Na podlagi kraljevskega sklepa mislijo, da bo belgijski parlament gotovo napravil konec dinastični krizi s tem, da bo kralju spet izročil oblast. Do tega sklepa bo prišlo zaradi tega, ker krščanski socialisti imajo v senatu absolutno večino, in sicer od 175 mandatov jih imajo 72. V parlamentu pa je gotovo, da se bodo dva ali trije flamski liberalci pridružili s svojimi glasovi 105 klerikalcem-, kar bi dalo 108 glasov od skupnih 212. Omeniti je treba, da se liberalci še niso opredelili po nedeljskem- referendumu. Ti so namreč izjavili, da bodo svoje stališče označili samo tedaj, ko bo kralj sprejel odločitev. Liberalni predstavniki, ki so bili povablje-
So,
tem
iR '-.vmgi LR Slovenije favn- dvi socializma v Ju-. vzporpdno z drugimi
frl) A' republikami in pn-ts	objektivno	stanje
oVoi., 5tteRa in kulturnega i p„narelcovato Sloveniji . osvoboditvi posebne sti jupo-e noseb-- so DUe določene
F^UDTlosti ju po
N». D n&rrvlnrr Tn pOSfib*
V	narodov.	Te
>e™nos‘i so bile
■Ai
zakonu o petletnem
V to
vLilOVoflil ? zunanji po-sVi\?adn1?'!(Spr katPre so mformbirojev-r^nUd . zn™a doživeli in danes posku-
^boiom' H.................
'Mfse načine najti razlo-V0v HjJ ta P°lom opravičili. %i Je T;evaniu svotota ,go-stfiSe i) r,nko omenil šovi-Cal ”ki» e v Italiji in Av-»kušajo vsi od De tiJ.H sVo1"° komunistov z.akri-tfSa. jo politiko zatiranja tejJ-Zvau manjšin, ki se da-,90r'škern, v Be-vV ln "a Koro-ših ‘0nainf| e!»transko utrjevanje vic "aroa ««akooravnosti na-br| *ci0n .spoštovanje pra-nnaal"'h manišin. ki se 'Zvaia Področjih do-'C itiran , moramo jasno ',Sn *o dai» ,ud’ v svetu, ker
6rav?d,°*nostt itimaciJO' da 7 tlim ? zahtevamo iste
»te* i
Urn,- »nti sl?Jo J"6 i*ven1N-se-naciona,ne
,/a. na5e 'Judi Tz'
deia^kztoku.temo Su-
host vladajočih tudi Ir!>Kov. ki jo 'nformbirojev-Naše
lshk0nas° morai meJa Potrobu-
? svot^aJajo v podporo’ rta 0 it!l( man?« ,SV0J‘ horhi Ora>no b^nske Pravice, ttodporo jim daje
Maršal Tito je v svojem zad-njem govoru v Drvarju obširno odgovoril na pisanje moskovskega tiska o pomoči SZ Jugoslaviji In med drugim dejal:
In dalje pravijo. «1V« temelju trgovinskih pogodb, ki so bile sklenjene z Jugoslavijo v aprilu 1945, v juniju 1946, P juliju 1947, je Sovjetska zveza dobavila Jugoslaviji od leta 1945 do 1948 za 541,6 milijona rubljev blaga. Nato je ZSSR na prošnjo jugoslovanske vlade dala kredit v znesku 795 milijonov rubljev». — Poglejmo, kako je s tem kreditom. Res je, da smo imeli s Sovjetsko zvezo, i trgovinske i investicijske pogodbe. Kakšna je zadeva s trgovinskimi pogodbami? Celotna naša izmenjava blaga po trgovinski pogodbi je bila taka: od njih smo dobili naftine derivate, bencin in drugega 386.063 ton, vojnega materiala 57.265 ton, Papirja in celuloze 69.500 ton, bombaža 35.803 tone, kemičnih izdelkov 29.000 ton, koksa in antracita 300.143 ton ter za 5435 dolarjev raznega gumija in gumijastih surovin. V dolarjih znaša vse to skupaj 75,367.000. To so glavni, osnovni predmeti, ki se plačujejo v dolarjih, razen teh pa je bilo še nekaj druge drobnarije. Koliko pa smo m; k njim izvozili? Od 1945 do 1949. leta smo izvozili v Sovjetsko zvezo 51.259 ton svinca. To je zelo dragoceno blago in ga lahko prodaš za dolarje, kjer koli hočeš. Bakra smo izvoeili 13.691 ton, ostalih rud, mangana in drugih 298.407 ton, konoplje 17.360 ton, tobaka 16.540 ton, vinskega destilata 8449 ton špirita 10.006 ton, sladkorja 9992 ton, olivnega olja 1550 ton.
O pomoči	Sovjetske
cementa nad 70.000 ton, suhih sliv 14.230 ton. Vsega skupaj smo izpolnili pogodbo za okrog 84 milijonov dolarjev, kar pomeni, da smo po trgovinski po godbi njim dali več kot oni nam. Taka je zadeva s to pomočjo. Oni so pomagali nam, mi smo pa še več pomagali njim pri blagovnj izmenjavi To ni nobena druga pomoč kot običajna pomoč, kadar trguješ s kapitalističnimi državami, K katerimi tudi trgujemo na isti baZi: blago za denar — denar za blago. Nekje lahko celo ceneje kupimo. Taka je zadepa s to izmenjavo in s to pomočjo.
Govorijo tudi o tem, kaj so nam dale tako imenovane ljudske demokracije Češkoslovaška in druge, ničesar pa ne poved o o tem, da so nam Madžari ostali dolžni za več kot 55 milijonov dolarjev reparacij in da so nam vrh tepa zadržali še 1200 milijonov dinarjev, ki smo jih v naprej dali za blago, ki nam ga nato niso hoteli poslati. Niti o tem nič ne govore, kaj nam bi morali Poljaki dobaviti, pa niso, čeprav je nekaj bilo plačanega. Nič ne govore n tem, kaj so oni napravili v Ar Siriji, o tem, da sovjetske vojaške oblasti niso dovolile dobavljanja turbin za naše hidro-centrale ki bi jih že morali dobaviti in za katere smo že plačali 700.000 dolarjev. O tem ne govore
Kako je dalje s temi tako Imenovanimi krediti? Tudi te
številke vam bom navedel, če-prap utegnejo biti na zborovanju dolgočasne, toda vedeti moramo zanje. Meseca junija leta 1946 smo sklenili sporazum za 9 milijonov dolarjev, odplačila pa so bila določena za dobo petih let s 3 odst. obrestmi kot povsod. Na temelju tega sporazuma smo uvozili za 8 milijonov 168 tisoč dolarjev bla ga. Prvo odplačilo je bilo tzvr šeno v letu 1948 v znešku 2,139.422 dolarjev. To svojo obveznost smo izpolnili. Drugi sporazum o oborožitvi in~za vo jaško-tehnlčne potrebe je bil sklenjen 30 junija 1947. Po tem sporazumu se je vlada ZSSR obvezla, da bo v teku leta 194? obvezala, da bo v teku leta 1947 jev oborožitve in vojdško-teh-ničnih potrebščin.
Ta kredit je bil dan za dobo 10 let, odplačevati pa bi ga morali začeti lani. Lani smo odplačali 3,196.000 dolarjev Z obrestmi. Kaj pa so oni napravili? O tem ne bom govoril, niti o kakovosti teh- vojaških dobav, vendar bom navedel neki njihov postopek še ie dobe pred pismi Ze tedaj so torpedne čolne ki so bili naročeni pri njih, zadržali na Poti na Madžarskem ter jih odpeljali nazaj v Sovjetsko zvezo. To je bilo naročilo na temelju tega kredita. o tem ne bom govoril. Ta so vojaška vprašanja in to bomo mi z njimi razčistili. Tisto, kar smo dobili, bomo plačali, a tistega, kar so poslali nazaj,
nc bomo. Glejte, taka je zadeva s to ubratskos pomočjo, ki ni nič drugega kot navadna ironija.
Sporazum o dobavi industrijskih naprav in konstrukcij, ki je bil sklenjen 25. VII. 1947, določa kredit v znesku 135 milijonov dolarjev. To je največji kredit, na temelju katerega bi morali dobiti od njih razne stroje, industrijske naprave itd. Od, tega kredita smo prejeli vsega skupaj za 800.000 dolarjev materiala, oni pa pišejo, da so nam dali 135 milijonov dolarjev. Zakaj gre tu, tovariši? Z njimi smo se dogovorili, da nam bedo zgradili v D oboju in. dustrijski kombinat, železarno, da nam bodo v Mostam zgradili veliko tovarn o aluminija, da nam bodo zgradili velike koksarne. To mnogo stane, a vse to je spadalo v te kredite. Zgraditev tovarne v Doboju je propadla, ker so dejali, da se sovražno ponašamo proti strokovnjakom. pa so jih poklicali domov. Dobili smo torej vsega skupaj 800.000 dolarjev blaga in to jim bomo pošteno z o-brestmi vrnili a 135 milijonov dolarjev je za nas padlo v vodo. ker nam jih niso dali in zato naj o tem ne govore. Toda oni vendarle govore in, glejte, zato moramo mi danes govoriti in bomo govorili tako dolgo, dokler oni govore neresnico, dokler oni ne bodo umolknili Ali je tako ali nef
Dalje je neki pisun načečkal,
moskovski radio pa prenesel, češ da nam je Sovjetska zveza dala vsega skupaj okrog 6000 železniških vagonov in lokomo. tip. Kakšna je zadeva s temi nekoliko tisoč vagoni in 70 lokomotivami? Oni pravijo, da smo jih dobili 85, mi pa smo jih dobili samo 70. Toda od kod? Ko se je končala vojna, je bilo v naši državi in v, drugih državah, v tistih, ki so bile satelitske in ki so se bojevale skupaj z Nemci proti nam in proti ZSSR, mnogo trofejnega materiala. Mi smo. zahtevali, naj nam Sovjetska zveza odstopi ali, bolje rečeno, podari 10 tisoč vagonov, ki so bili bodisi v satelitskih bodisi v naši drža-vi. Menili smo, da imamo zato, ker smo se bojevali tudi mi, pravico do trofej. Privolili so, da nam jih bodo dali, iz Madžarske in drugih držav, ker je mnogo tisoč vagonov odšlo in izginilo v Nemčiji, Madžarski, pa tudi v Poljski itd., mi pa smo ostali brez železniškega parka. Oni so nam tedaj obljubili, da nam bodo dali te vagone ’ in lokomotive brezplačno, da bomo tako tudi mi dobili del teh trofej, ker smo se bojevali. Toda ko nismo bili več v prijateljskih odnosih, so nami za te vagone in lokomotive zaračunali 6,046.500 dolarjev, od-plačljivih v petih letih. Torej niti to ni pomoč, saj tudi te va. gone in lokomotive plačujemo. S tem da smo plačali obrok v znesku 1,038.888 dolarjev, smo.
do sedaj tudi to našo obeznost izpolnili. Tovariši, takšna je zadeva s to «bratsko pomočjo« in nič drugačna. Oni pa naj pišejo, kar hočejo, ne oo jim u-spelo svetu zakriti oči, kajti mi bomo vedno osvetljevali resnico takšno, kakršna je.
Ponovil bom, vse še enkrat na kratko. Med nami in njimi je bila blagovna izmenjava takšna: po blagovni osnovi je bilo vsega skupaj dobavljeno Sovjetski zvezi za 114,804.000 dolarjev blaga, a za kritje neblagovnih plačil še za 2,150.000 dolarjev. Oni so nam dobavili za 120.440.000 dolarjev raznih stvari plus okrog 72 milijonov po vojaškem kreditu, ki je šele sedaj odplačljiv in katerega bomo odplačevali. Tovariši, ničesar nam niso darovali. Vsa blagovna izmenjava oziroma plačilna bilanca znaša z njihove strani 202,440.000 a z naše strani 116,954.000 dolarjev skupaj z neblagovnimi plačili. Tisto, kar smo mi imeli kot plus v trgovinski bilanci, tisto, kar je bilo aktivno v tej bilanci, je šlo za neblagovna plačila, to je za naše predstavništvo v ZSSR in za naše študente, ki so tjakaj odhajali na študije. Vedeti morate, da smo morali za naše študente, ki so se tam šolali na vseučilišču, in za tiste v drugih šolah, plačati po 7000 din mesečno, kar znaša stotine milijonov dinarjev. Plačali smo z blagom in moramo to plačati in plačali bomo. Takšna je za-
deva z «bratsko pomočjo« Sovjetske zveze. Zahvaljujemo se jim tudi za to, vendar naj ne lažejo o tistem, kar ni res.
Glejte, tovariši in tovarišice, čeprav imamo druge opravke in skrbi, moramo vedno zavračati neresnice, ki se širijo o vsem in najrazličnejšem v zve. zi z našo državo, čeprav mi v Jugoslaviji vemo, kaj je resnica in kaj ni. To moramo storiti pred zunanjim 'svetom, ker pred njim in pred svojimi nerodi hočejo dokazati nekaj, kar ni resnično, da bi nas na ta način še bolj■ očrnili in «dokazali:«, kakšno je ljudstvo v tej «neznansktx deželi — kakor ji je imenoval Manuilski — da b pokazali, kako nehvaležno je to ljudstvo, kateremu so oni baje z obema rokama sipali. Toda pri tem ne bodo uspeli, tovariši. Mi pa smo hvaležni samo tistemu, ki hoče iskreno sodelovati z nami, ki se noče vtikati v našo svobodo, v našo neodvis nost, ki zares hoče pomagati, — čeprav je ta pomoč medsebojna. Četudi bi se ta medsebojna izmenjava imenovala pomoč, Jo bomo vzeli za tako, ne moremo pa imenovati bratsko pomoč neki privid, nekaj kar nam niso nikoli dali. Tako je.
Zaradi tega moramo stokrat ponavljati eno ln isto. Nam to ne bo presedlo, menim pa. da se bo tudi ljudstvo v njihovi državi nekoč dokopalo do tega, kaj je. resnica in kaj ni. Toliko o tej pomoči. O tem sem govoril danes tu pred vami zato, ker menim, da nisem mogel najti poslušalcev, ki bi bili bolj poklicani, kot ti, ki sem jih. našel v Drvarju, ki je tako krvavel in dal svoj prispevek v borbi.
ni h kralju Leopoldu v Pregny, niso imeli popolnih polnomočij. Ce bodo liberalni ministri izstopili iz vlade, potem bo nastala vladna kriza, ki bo zakasnila sklicanje zbornic in rešitev kraljevskega vprašanja.
Voditelji socialistične stranke, ki so se sestali v Bruslju, preučujejo kraljevo izjavo. Na koncu sestanka je tajništvo socialistične stranke izdalo uradno poročilo, ki pravi, da se bo socialistična stranka z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, uprla povratku kralja Leopolda na oblast. Tajništvo socialistične stranke pravi, da je kraljeva zahteva o sklicanju obeh zbornic, da bi prevzel spet oblast, nasprotna koristim države. Naj bo •odgovor, ki ga bo dala vlada Leopoldu kakršen koli, socialistična stranka misli, da Leopold ne more zagotoviti enotnosti Belgijcev in političnega miru, zato mora izginiti. Kongres socialistične stranke bo v nedeljo; brezdvorr.no bodo na njem potrdili sklepe socialističnih voditeljev. Krožijo vesti, da je Splošna zveza belgijskih delavcev že pozvala delavce, naj bodo pripravljeni. Niti še ni izključeno, da bo proglašena splošna stavka. Verjetno bo jutrišnji dan zelo pomemben za ves politični položaj. Liberalni ministri se bodo sestali zjutraj. Prav tako tudi komisija krščanskih socialistov, v kateri so krščanski ministri in delegati pokrajinskih zvez. Važno bo seveda stališče, kt ga bodo zavzeli liberalci. Gre namreč za to, alj bodo še sodelovali v vladi. Valonska liberalna ministra Rey in Buisseret bosta podala ostavko, če se bo liberalna stranka združila s krščansko so. cialno stranko, da bi sklicali parlament, ker naj bi se ta izrekel glede kraljevega povratka.
Seja vlade bo jutri takoj po prihodu ministrskega predsednika Eyskensa v Bruselj. Gotovo je, da bosta Rey in Buisseret, oba valonska liberalna ministra podala ostavko. Njima se bodo pridružili verjetno tudi njihovi kolegi liberalci. V tem primeru bi moral Eyskens poskusiti sestaviti novo vlado, da bi se predstavil obema zbornicama. Ce tega ne bi uspel, je razpust parlamenta neizogiben. V krogih krščanskih socialistov pravijo, da se liberalci predvsem bojijo razpusta parlamenta, ker bi po mnenju teh krogov volitve pokazale zaton liberalne stranke in napredek krščanskih socialistov. Na vsak način bo jutrišnji dan odločilen za razplet političnega položaja.
POSLEDICE ,,USPEHOV" ZADNJE STAVKE SO ŽE VIDNE
Tisoče delavcev so zlorabljali
Razmejitev med FLRJ in STO-iem
kominformisti cele tri tedne med zadnjo stavko za dosego sramotne miloščine
Zadnja stavka industrijskih 'delavcev v Trstu je dovolj jasno dokazala skladnost name. nov sedanjih sindikalnih voditeljev in trditev delodajalcev, ki smo jih navedli v včerajšnjem članku. Zasnova stavke same in naravnost smešne zahteve, zaradi katerih je bilo mobilizirano malone vse trža. ško delavstvo, so že v začetku kazale na žalostno farso, ki bo prinesla, ako ne naravnost koristi gospodarjem, vsekakor ogromno škodo delojemalcem.
Z zahtevkom 60 lir dnevnega poviška so kominformistični [voditelji Enotnih sindikatov skupno s predstavniki Delavske zbornice postavili sebe in one, ki so jih zastopali, v inferiorni položaj nasproti indu-strijcem, še preden je prišlo do stavkovnega gibanja. Kapitulirali so torej že takoj v začetku, vendar so si upali v ta namen, se pravi za dosego sramotne miloščine, izčrpavati skozi tri tedne delavske množice, upali so se skozi tri tedne brezvestno zavajati pošteno delavstvo, izrabljajoč njegovo požrtvovalnost in so si končno upali zaključiti svojo klavrno akcijo s sprejetjem še sramotnejše miloščine, nego so jo sami zahtevali. Tako je Vidali za 5 cigaret iz najslabšega tobaka za-mešetaril solidaren nastop 30 tisoč tržaških delavcev, ki so V ta namen žrtvovali milijone lir svojega zaslužka, ako tudi •jim ga računamo po beraških plačilnih izkazih, nalepljenih med stavko po mestnih zidovih.
Nastane sedaj vprašanje, zakaj so se potemtakem delavci dali potegniti v tako breziz-gledno borbo, prvič, in drugič, kako je mogoče trditi, da so se kominformistični voditelji Enotnih sindikatov udinjali kapitalu in prešli na Unijo Delavske zbornice, ko bi vendar mnogo koristneje služili taki usmerjenosti brez organizirane stavke.
Ze v začetku tega pregleda smo poudarili mlačnost in brezbrižnost, ki sta zajeli delavstvo po razbitju Enotnih sin. dikatov, prav tako kakor nesramnost samozvancev, ki so se takoj oklicali za nesporne voditelje delavstva. Toda mrtvilo v delavskih vrstah je preočitno kazalo na nezaupanje do nezaželenega vodstva- To je kajpada takoj spoznalo, da je pač treba nekaj ukreniti, kar bi se moglo s bahaško, dema.
goško propagando izrabiti v lastno korist ne glede na posledice, ki bi iz tega lahko nastale za delavce. Računajoč s stanovsko zavestjo tržaškega delojemalca in vedoč, da je ravno kompaktna, obsežna stavka najotipljivejši dokaz delavske sile in moči, so načeli in zasnovali stavko ter zajeli na ta način dve muhi z enim zamahom: delavcem, ki so se jim upali zanikati poslanstvo, so vrgli v obraz dejstvo, da jim je uspelo organizirati stavko (kakšno, je seveda drugo vprašanje), delodajalcem, ki so se morda grozeče stavke nekoliko ustrašili, pa so uslužno predložili ob zaključku račune o poraznem neuspehu. O poraznem in žalostnem neuspe. hu za tržaške delavce, nad katerim se industrijci in tukajšnja oblast fes da niso mogli pritožiti.
Ker pa je bila prevara vendarle preočitna, jo je bilo treba nekako paralizirati, natresti nekoliko pepela na žerjavico spoznanja, ki. se je širilo med prizadetim delavstvom, zato je vodstvo CRDA takoj po stavki našlo primerne fonde in iz teh dokaj velikodušno nagradilo redke stavkokaze. Nizkotna akcija je šla za tem, da reši ne-prilik in morebitnih sumničenj stavkovni odbor in ga delno po. plača za storjeno uslugo, t. j. za mojstrsko zamišljeno izvedbo stavke.
Odgovor na prvo vprašanje pa je mnogo preprostejši. Raz-prašajte se med industrijskim delavstvom, ki je bilo v vsej stvari prvenstveno prizadeto, in še tu vam bo pojasnjeno, da visok odstotek stavkajočih vse do zaključka stavkovnega gibanja ni vedel, zakaj se mora ogibati tovarne. Kakor smo že enkrat poudarili, je visoka stanovska zavest tržaškega delavca nudila sedanjim oportunističnim sindikalnim voditeljem idealno bazo za izvedbo izdajalske akcije. Cim je padla parola, da se je treba vzdržati dela, se je vračala med delavstvo nekdanja borbena morala in upanje v popolno obnovo nekdanje sindikalne sile. Ko. ristolovski sindikalni mešetarji se torej niso uračunali. Izrabili pa so ne le stanovsko zavest in doslednost nepoučenih, marveč tudi čut solidarnosti vseh onih. ki so sicer že tedaj spregledali njihove nakane, a so
kljub temu podprli delavske gibanje.
Razočaranje, ki je sledilo temu žalostnemu in škodljivemu pojavu v zgodovini prizadevanj tržaškega delavstva, je doseglo višek z ukrepom tukajšnje vojaške uprave, ki je takoj spregledala porazno nemoč delavske vojske z nepravimi voditelji- Izzivalno je objavila ukrep o podražitvi kruha, čakala nekaj dni na reakcijo in ga potem tudi uveljavila, prepričana, da je zadnji poraz zasenčil prejšnje in onemogočil v Trstu tudi morebitne bodoče delavske zmage.
Toda takšna sodba je vsekakor prenagljena, kajti število tržaškega delavstva ni še prav nič upadlo in še tem manj nje. gova delavska zavest in tolikokrat dokazana borbenost.
Mejo bodo označevali 1,85 m visoki črno-beli drogovi
Predstavnik FLRJ, Italije in ZVU so se pogajali glede telekomunikacij
Kct smo pred meseci javili, je urad za obveščanje javnosti pri Vojaški upravi v Trstu sporočil, o:a je prispela jugoslovanska skupina, s katero so se vršila pogajanja za tečno razmejitev med ang)oameriškim področjem Tržaškega ozemlja in Jugoslavijo.
Včeraj pa je isti urad javil, da je tukaj ponovno postavljenjc mejnikov končano. Vzdolž meje so postavili v razdalji približno 63 metrov 1,85 m visoke in 10 cm široke jeklene droge z železnimi podstavki. Večina teh mejnikov je prepleskana s črnimi in belimi pascvi. Na obeh straneh mejne črte so odstranili drevje in grmovje. Na novo začrtana meja je zelo vidna in je težko, da bi je človek ne opazil.
Tako označena pa je le meja z Jugoslavijo. «Morganova črta» med anglo-ameriškim in jugoslovanskim področjem STOja je še vedno označena z rumeno prepleskanimi ogelnimi mejniki, vmes pa z nekaterimi prav tako rumeno prepleskanimi predmeti-kakor drevje in skale.
Te dni so bila v Trstu pogajanja med predstavniki ministrstva za pošto, telegraf in telefon FLRJ, predstavniki glavne direkcije pošte in telekomunikacij republike Italije in predstavniki oddelka za pošto in telekomunikacije Zavezniške vojaške uprave y Trstu zaradi priključitve telekomunikacijskega in poštnega kompleksa FLRJ, Italije in angloameriškega področja STOja k evropskemu brzemu prometu, kakor je to že bilo določeno na konferenci v Montreuxu v Franciji. Med pogajanji je bil sprejet predlog o imenovanju strokovne komisije, katere člani bodo proučevali tehnična vprašanja v zvezi s telekomu-munikacijami. Sprejeto je bilo tudi, da se vladam omenjenih držav predlaga uvedba novega načina prenosa in zamenjave pošte z ozirom na spremembe evropskega voznega reda.
Med sestankom so predstavniki proučili še razna druga tekoča vprašanja v zvezi s telekomunikacijami in telefonskim prometom.
Razgledi^
so izšli
Dvojna (1-2) številka <iRaz-aled.ov», ki se je zaradi dolgotrajne stavke tiskarskega delavstva močno zakasnila, Je sedaj izšla. V tej številki, s katero se pričenja V. letnik te pomembne revije primorskih Slovencev, so prispevki Franceta Bevka, Borisa Pahorja in Alojza Rebule, nadalje pesmi Maričke Žnidaršič. Mihe Klinarja, Črtomira Šinkovca. Zdravka Ocvirka in Toneta Batagelja. Potem je v tej številki odlomek iz predavanj N. Gorčakova o režiji (prev. Jože Babič). Poleg kratkega obvesti. la o smrti Prežihovega Voran-ca (članek je obljubljen za prihodnjo številko) so še poročila o predstavah SNG (Vladimir Bartol), o dveh premierah v ljubljanski drami (Vladimir Kralj), o razstavi jlorentinskih slikarjev (Dario de Tuoni), o drugem kongresu književnikov Jugoslavije, o novem italijanskem prevodu Mažuraničevega speva Smrt Smail-age Cengiča (Andrej Budal) in članek o Crneji (Nikolaj Peršič)'
Naše bralce vabimo, da si list naroče.
Vidni doka/,1 uspehov s treh turne j
ČEZ 200 DARIL RAZSTAVLJA
pevski zbor „Slavko Skamperle“
Sinoči ob 20.30 je bila otvor-jena na stadionu «Rrvi maj» razstava daril, ki jih je prejelo pevsko društvo «S1. Škamperle« iz Sv. Ivana na svojin treh turnejah po Jugoslaviji. Sedai nam je to društvo pripravilo majhno presenečenje, ko je zbralo vsa številna darila, Iki jih je prejelo.
V januarjiu 1947 je bil zbor na tridnevnem gostovanju po
otvoritvenih besedah predsednika tov. Milka Skrapa, spregovoril tov. dr. Budal, ki se je v imenu giavnega odbora SHPZ zahvalil prosvetnemu društvu za njegovo požrtvovalno delo na kulturnem-področju; omenil je dramski odsek, ki pridno vadi, posebno pa je pohvalil zasluge, ki si jih je to društvo pridobilo s pevskim
¥	25
LETIH SUŽENJSTVA V NASI vasi:
00 posebnega sooisca v sinu
08£eseN!H Na !03 LET i?Q8fE OSEB
Mogoče se bo kruh spet pocenil, a ne za toliko, kot se je najprej podražil
PIO je objavil dne 15. t. m. sledečo vest: «Posebr,a misija Uprave za gospodarsko sodelovanje za Trst je danes obvestila ŽVU o ukrepih ki jih je podvzela Uprava za gospodarsko sodelovanje v Washingto-nu za to, da bo anglo-ameriško področje STO-ja deležno ugodnosti Mednarodnega sveta za pšenico. S tem bo v bližnji bodočnosti omogočeno anglo-ame-riškemu področju, da kupi potrebno količino pšenice po svetovnih cenah, ki jih določa omenjena organizacija. Razpravljanja v tem smislu se sedaj vršijo v Rimu med predstavniki ZVU in italijanske vlade, ker bo Trstu r.akazan del italijanske kvote«.
Mi bi sporočilo dešifrirali takole: Nedavni sklep VU povišati cene kruhu in testeninam je vzbudil v Trstu val ogorčenja. Javno mnenje je bilo tako ogorčeno, da se je celo «uradni» tisk pridružil polemiki in objavil zanimiv razgovor z ((nekim« članom mestnega ERP odbora (ki NI URADNO IMENOVANI ERP-odbor!) in finančni ravnateljem VU. Ta neki član je trdil in dokazoval, na plačuje Trst draže moko, ki jo uvaža, kakor pa Italija, in sicer zato. ker je pod vojaško oblastjo in ta oblast naroča moko preko vojaške uprave v ZDA, zaradi česar pride do podražitve. Finančni ravnatelj VU pa je dejal, da Trst ne nabavlja moke draže kakor ita: lijanska vlada ter da bo kupil temu «nekemu» članu ERP-odbora nov klobuk, starega pa bo sam pojedel, ako mu dokaže nasprotno. Vest ki io prinašamo zgoraj, očitno dokazuje, da je imel prav «neki» član in da bi moral torej finančni ravnatelj VU pojesti niegov stari klobuk...
Toda denimo šalo na stran. Mi smo že jeseni 1948 omozar-jali, o priliki septemberske tiskovne konference tedanjega finančnega ravnatelja VU, da ne gre opravičevati poviškov cen v Trstu s potrebami fonda lir ERP in s «političnimi» ter ((ekonomskimi« cenami. Treba bj bilo marveč nakuoovati blago za preskrbo mesta po svetovnih tržnih cenah, in sicer r.ajnižjih in kjerkoli. Znano je namreč, da so am riške cene poljedelskih pridelkov močno subvencionirane in torej umetno visoke NA VSAK NACJN JE ŠKANDALOZNO PRESENEČENJE DA PRIDEMO DO UGOTOVITVE. DA SO NAM TE ZE ITAK. VISOKE CENE OBRAČUNAVALI PREKO VOJAŠKE UPRAVE SE VISE. Ako se sedaj korigira to poslovanje. tako da bodo nabavljali moko odn. žito preko Mednarodnega sveta za pšenico (ki združuje nekatere največje producente žita, brez Argentine in ZSSR), je najmanj, kar morejo odgovorni storiti. Lahko pa bi storili mnogo več
Namreč, da bi nabavljali žito IZVEN tega sveta, ki je seveda bil ustanovljen zato, da zopet drži cene na neki določeni višini. Veliko evropskih držav pa že uvaža odn. prodaja žito mimo tega sporazuma in po nižjih cenah odn. v kompenzaciji, zlasti še z vzhodno-evropskimi državami. S tem nrihranijo dolarje in kupujejo ceneje. Tržaško prebivalstvo, ki končno ni veliko, bi spričo težkega položaja mesta, brezposelnosti, kopice upokojencev, ki žive več ko bedno itd. imelo pravico do tega, da mu zaupna uprava nabavlja vsaj najnujnejša živila po najnižjih cenah, potem pa kjerkoli že. ZAKAJ BI MORALI KUPOVATI ŽITO AMERIŠKIH FARMARJEV. CE JE DRAŽJE?!!
TAKO BI BILO TREBA OBRNITI JAVNO POLEMIKO OKROG CENE ZA KRUH IN TAKO BI MORALA UKREPATI VU SAMA BREZ ODLOGA. NE PA IZDAJATI POROČILA O NEKAKŠNIH POGAJANJIH V RIMU.
Tako so tudi predstavniki sindikalnih organizacij prinesli iz Rima ve,st, da je sedanja podražitev kruha le začasna in zatrjujejo, da bo cena revidirana in zmanjšana, ker bo odslej tudi cona A Tržaškega ozemlja deležna ugodnosti, ki jih nudi mednarodni svet za razdeljevanje žita in ki bo v bedoče preko organizacije ECA, dobavljal Trstu cenejše žito vendar ni pričakovati, da bj cena padla r.a prejšnjo višino, marveč se bo kruh pocenil v najugodnejšem primeru le za 5 do 6 lir pri kg.
mnmmm oseb specialne« bataljonu
IZSELJENIH .>«3 P8£f€SCEN!H
iTAiTANCE^^ PRilflKOV
mm
M
JV0U NAfl e zatirani*
HOtEflO UUD5K0 OSIaST
F
zborom pod vestnim in veščim vodstvom pevovodje tov- Fr. Venturinija.
Tov. Venturini je razpredal misli o doživetjih na gostpva-njih in vse to v lahkem šaljivem žargonu. Dalje je pripovedoval o postanku društva, o težavah, ki so jih premostili, in o zadovoljstvu, ki ga občuti, ko vidi da je bilo njegovo delo uspešno. Povedal je tudi, da nameravajo iti letos v maju zopet na 8-dnevno gostovanje po Bosni (Sarajevo, Banja Luka), seveda če bo mogoče izposlovati vsem pevcem dopust.
V zadnji točki pa je bil govor o koncertu, ki ga bo društvo priredilo 15. aprila pri Sv. Ivanu. Važno je nadalje, da je sedaj odprta v dvorani Stadiona knjižnica, ki posluje s posojanjem knjig vsako nedeljo dopoldne od 10 dalje.
Razstava Prosvetnega društva »Slavko Škamperle«, je na splošno željo podaljšana do ne-detje in bo odprta danes in jutri od 18 dalje v nedeljo pa ves dan.
i lasisucm prvak v Šinili bo moral v zaporih odsedeti 11 let
V sredo zvečer so člani civilne pclicije na • mejnem bloku pri Tržiču sprejeli od italijanskih oblasti v varstvo bivšega fašističnega političnega tajnika v Škofijah 52-letnega Enrica Breviglierija, ki je včasih stanoval v Trstu y Ul. Tesa 71. Tukajšnje Javno tožilstvo je namreč proti njemu izdalo zaporni nalog, ker je bil zaradi sleparij obsojen na 11 let zapora.
Bivši fašistični prvak Brevi-glieri je bil med vojno poštni uradnik v Škofijah. Imel je opravka z denarjem ter je svojo funkcijo izrabil y to, da si je pustil izročati denar. Od Karla ta Lorenca Makorja je tako leta 1943 izvabil 200 in 1500, od Bertoka Rafaela pa 2100 lii'. Pq končani vojni mu je uspelo, da je pobegnil iz Trsta in se zatekel v Ferraro, kjer so ga tamkajšnje oblasti 28. II. letos aretirale, predvčerajšnjim pa izročile članom civilne policije. Ce tukajšnje sodne oblasti ne bodo obnovile procesa, bo moral sedeti 11 let za zamreženimi okni.
CI"ETA dei RAGAZZI
VI* MCOdCOKELLO K’(6 rensroMo z&n
m
jf mm
L Ufo L V' -:-•" pf .	*	am
m m tt-t sosijt CSF8 # o«; g
| SPLOAtNEn 'HTALfONU	77
3SfJ«SC£)»t	iSZ
tflipr
m*
*> * .	f
Nekoč je blestel ob izstopu z openskega tramvaja ponosen napis s številkami, ki so ponazarjale fašistično nasilje nad Openci v 25 letih. Med volivno kampanjo so kominformisti čez napis nalepili plakate, tako da je sedaj nejasen in nepopoln. Nad njim pa kraljuje danes drug napis, ki naj bi še bolj zasenčil spodnji slovenski napis in njegov pomen.
Sloveniji, in sicer
v Ljubljani, | Tržiču in Kranju. Leto kasne- ’ je v oktobru je šel na 8dnevno potovanje po Srbiji, kjer je obiskal Beograd, Kragujevac in Subotico. Lansko leto pa je proti koncu maja in v začetku junija bil zopet na Sdnevnem gostovanju, in to Po Dalmaciji, kjer je prepeval v Zadru. Bio-gradu na moru, Šibeniku. Splitu, Dubrovniku. Lokrumu ter ijnel ob povratku še dva koncerta na ladji, s katero so se vračali slovenski izseljenci iz Amerike.
Na teh ireh turnejah, kjer so jih ljudje povsod sprejeli z velikim veseljem, so pevci prejeli nad 200 lepih, bogatih daril, med katerimi so ročna umetniška dela izdelki iz narodne folklore, kot narodne noše. čipke, preproge, vezani albumi. dalje knjige, razni srebrni pokali, kipi slike, vaze v brušenem steklu itd.
Slovensko prosvetno društvo «SI. Škamperle« je lahko v resnici ponosno na zaslužna' priznanje, ki si ga 'e pridobilo na svojih potovanjih
Na včerajšnji prireditvi je po
FILM
„lUeč u pu&cavi
Med več ali manj nezanimivimi tn povprečnimi filmi, ki jih v zadnjem času vrtijo v tržaških kinodvoranah, obravnava ta film zanimivo epizodo iz zadnjih bojev v Palestini. Borbe med Zidi, Arabci in Angleži. ki so spremljale rojstvo nove židovske države so dolgo :asa pritegovale pozornost vse-la sveta.
Film opisuje usodo skupine židovskih beguncev, ki so se rešili iz nacističnih koncentracijskih taborišč in jih sedaj laj. na židovska odporniška organizacija skuša vtihotapiti v Palestino. Angleške obalne straže odkrijejo sledove ilegalnega izkrcanja in prične se dramatično, po vseh pravilih dobreaa pustolovskega filma izdelano zasledovanje. Angleži zajamejo skupino begunceu, med njimi tudi voditelja tajne organizacije. popularno radijsko napovedovalko ilegalne radijske postaje in ameriškega kapitana ladje, ki je begunce izkrcal. Odporniško gibanje takoj orga-
nizira vse priprave za osvoboditev ujetnikov, in po temeljiti borbi se Ulm konča s porazom angleških kolonialnih čet.
Film je dramatično napet in tehnično dovolj spretno režiran. Posamezni liki so tudi igralsko dobro izdelani. V vlogi ameriškega kapitana nastopa znani igralec Dana Andreivs, ki Je ustvaril zanimiv karakter indiferentnega človeka, ki dela samo za zaslužek in je pripravljen celo na izdajstvo. Razvoj dogodkov pa tudi njega preusmeri. Spozna, da je prravica na stram borbenih Zidov in se jim zato priključi. Z istim spoznanjem zapuščajo film tudi obiskovalci. Film nam pokaže sicer samo drobno epizodo iz borbe za samostojno židovsko državo, vendar tudi ta epizoda jasno osvetljuje imperialistična trenja v Palestini. Tokrat ameriški film razkrinkuje angleški imperializem. Pravilno! Toda ne smemo pozabiti na ameriške interese v Palestini, ki so narekovali tako otipljivo politiko naklonjenosti do vprašanja židovske države... Morda bed o a tem posneli film Angleži?
Ben
Požar grmieeirja in suliliadi
Včeraj ob 15.30 se je pri Mi-ramaru na površini 1000 kvadratnih metrov vžgalo grmičevje ta suhljad. Gasilcem in članom civilne policije pa se je posrečilo, da so po 20 minutah požar že skoraj popolnoma omejih in zadušili.
Žepar v cerkvi
Predvčerajšnjim js bil med verniki v rojanski cerkvi tudi neznani ljubitelj tuje lastnine, ki se je specializiral na že-parstvo. Tudi prejšnjo sredo je stegnil svojo dolgo roko v torbico 90-letne Nardo Cecilije in ji izmaknil denarnico s 500 lirami, osebno izkaznico in ubožnim spričevalom.
Nesreča pri delu v Novi luki
Včeraj dopoldne je na račun zadruge Mor.tacari delal v Novi ]uki 56-letni uradnik Mullon Mario iz Ul. Vittorino da Fel-tre 4. Med delom je po zaključ-ju padel z ne preveč visokega odra in si zlomil ključnico. V bolnišnici, kamor so ga takoj po nesreči prepeljali. je bil sprejet na ortopedski oddelek, kjer so bo moral zdraviti okrog 2 dni.
Nepošteni kupec
Lastnica prodajalne s krznom «Zoe» Persoglia Zoe iz Ul. Roma 27 je prijavila policiji nekega Vittorija Menozzija iz Ul. del Toro 14, ki je pri njej kupil na obroke dežni plašč. Vit-torio pa je plačaj samo prvi znesek ob prejemu plašča, tia ostale obroke pa le pozabil in se ni več prikazal v trgovini. Zaradi tega bo moral odgovarjati pred sodiščem, seveda, če ne bo še pravočasno poravnal svojega dolga.
Polni lisi je izgubila
Parižanka Genet Moniquar, ki stanuje v Trstu v Ul. Cesa-re Battlsti 3, je v teh dneh izgubila svoj potni listi št. 20977. ki so ji ga 20.X.1948 izdale
Izpred okrožnega sodišča
Za nenaklepni umor 2 mececa in 20 dni
Dne
I meru dejanje ni kaznivo, ter | obsodili obtoženega Stania Fe-Zapora I liceja na 8 mesecev pogojno. IV. 1949 se je 46-letni p° razglasitvi sodbe je pred-
gostilničar Millo Giuseppe iz Ul. Settefontane 12 peljal po obrežju N. Sauro preti Trgu Unita s svojim motociklom s prikolico. Na zadnjem sedežu je sedel 241etni Daveggia Giordano jz Ul. Crcsada 16. Ko sta z veliko hitrostjo privozila do bližine Ul. F. Venezian, je skušal Millo prehiteti neki kamion. Med prehitevanjem pa je z nasprotne strani y istem trenutku privozil neki privatni avtomobil, kateremu se je Miljo skušal izogniti ta je zavil na levo. Zaradi prevelike hitrosti in sunkovitega obrata pa je Millo izgubil oblast nad vozilom in je z motociklom udaril ob rob pločnika na vogalu Ul, F. Venezian. Eri trčenju je zadaj sedečega Daveggio Giordana vrglo s sedeža naravnost v drog cestne svetilke. Ponesrečenca so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl.
To je na kratko opisan dogodek, zaradi katerega se je včeraj pred okrožnim sodiščem zagovarjal Millo Giuseppe, ki ga je javno tožilstvo obtožilo, da je zakrivil nenaklepni umor. Po zasliševanju nekaji prič je javni tožilec zahteval od sodišča, da obsodi obtoženca • na 6 mesecev zapora. Branilec odvetnik Poillucci pa je nasprotno zagovarjal tezo, da obtoženec ni kriv obtoženega dejanja,, zaradi česar naj ga sodišče oprosti. Sodni dvor jie po kratkem posvetovanju obsodil obtoženca pogojino na 2 meseca in 20 dni zapora ter plačilo sodnih stroškov.
Z ženo je slabo ravnal zato je bil obsojen na 8 mes. zapora
Sodišče
v	, • ,
je nato razpravljalo o 35-letnem železničarju Sta-niu Feliceju iz Ulice Cilino 35, kj je sedel na zatožni klopi zaradi slabega ravnanja z ženo. Na odgovor pred sodnike ga je spravila njegova žena, ku jo je dne 9. X. 1949 ponovno žalil, ji grovJl in jo tepel. Tisti dan se jp obtoženec vrnil domov zopet popolnoma pijan ter je pričel svojo zagrenjenost stresati nad svojo življenjsko družico Ives. Slednja, ki se je že naveličala moževih ((ljubeznivosti«, je poklicala policijo, ki je obtoženca aretirala, ter ga nato prijavila sodišču. Ob aretaciji je obtoženec tajil vsako krivdo, policija pa je nato s poizvedbami ugotovila, da je ženina prijava utemeljena.
Zadnje dejanje družinske tra. gedije se je tako odigralo včeraj pred sodniki. k.i niso sprejeli zahteve branilca odvetnika
francoske oblasti v Casablanci.1 Bologne V., češ da v tem pri
sednik sodišča Hbtcženca s kratkim govorom opozarjal, naij prične s svojo ženo malo bolj človeško postopati.
KOLEDAR
^iedaiUce -	-	Mladic-
Petek 17. marca
Jedert, Ljubislava Sonce vzide cb 6.16, zatone ob -18.13. Dolžina dneva 11.58. Luna vzide ob 6.00, zatone ob 17.04. Jutri sobota 18. marca Ciril, Budimir
SPOMINSKI DNEVI
1857 se je rodil utemeljitelj biološke kemije, znameniti kemik A- A. Bach, heroj socialističnega dela, lau-reat stalinske nagrade.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pevski zbor »Ivan Cankar«
ima nocoj ob 20 redno skupno pevsko vajo mešanega zbora v običajnih prostorih. Pridite točno!
Slovensko prosvetno društvo »MORJE« v Sesljanu priredi v nedeljo 19. t. m. ob 16
koncert v Vižovljah
(gostilna Blažina) SODELUJEJO:	pevski	zbor
iz Nabrežine, pevski zbor iz Sempolaja in igralska družina iz Trsta. VABLJENI VSI! ODBOR
Knjižna razslava v Bazovici
Prosvetno društvo v Bazovici bo imelo danes in jutri od 20. ure dalje ter v nedeljo dopoldne na sedežu krajevnega odbora razstavo knjig. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse novejše knjige.
Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo.
Odbor
Delavci !
Nocoj ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst - jugoslovanska cona na valovni dolžini 212.4 metrov.
POSLUŠAJTE!
Lavoralori !
Questa sera alle ore 19.45 ii ((Panorama sindacale« di B. Petronio, che viene radio-diffuso dalia stazione Radio Trieste - zona jugoslava, sulTonda di 212.4 metri.
ASCOLTATE!
Bombe, granate, izstrelki!
Na telefonski poziv Ipavca Ivana s Proseka so čistilci min istotam našli 2 nemška pan-zerfausta; na Kontovel jih je poklical Starc Ivan, ker je'blizu svojega. doma našel eno bombo znamke «Sipe»; v Milje pa so prišli čistilci min na poziv Gioconde Loredan, ki je r.ašla en 76 mm topniški izstrelek. Polc, tega so imeli čistilci min dosti dela tudi na Pan-taleonskem in Zlatem griču, kjer so našli sledeče iz vojne pozabljeno orožje: en 81 mm možnarski izstrelek, en 45 mm mežnarski izstrelek, pet 37 mm topniških izstrelkov, en 20 mm Ir* 140 mm topniški izstrelek ter večjo količino manjšega eksplozivnega orožja. j
PRISPEVKI
za II. Kongres ASIŽZ
Brus Marija 500, Žnidarčič Apolonija 200, Martelanc Tončka 100. Furlan Anica 50, Danev Zorka 200, Jagodic Ernesta 200, Vi-gir.i Elisa 50, Obersnel Pavla 100, Cok Dora 50, Humplik-Martelanc 200, Pertot Amalija 200, Porto-grandi Jelica 200, Pertot Mara 100, Pertot Ana 200, Pangerc Olga 300. Jankovič Vlasta 200.
Laurenti Marija 200. Babič Vida 300, Manfreda Fr. 500, Sorta Giordano 200, Berginc Mili 100, Kovač Josip 100, Luša Katarina 100, Samsa Mara 500, Zaudnik Ivanka 1.000; Stoka Slavka 200, Sonja 200. Turk Jože 150, Slavec Toni 150, Sonco Roža 200, R. Rado 200, Rajnik Evgenija 300; Močnik Justin 200, Gentilin Ivanka 300, Bovej Anita 200, Sardoč 300, Žagar Bcštjan 500, Pahor Draga 200, Faganel Josip 200, Pavletič 100, Simčič Cvetko 200, Dovšak Marko 50: Žerjal Danila 150, Starc Ema 250, Rodošek Zlata 200, Peta ros Marija 100, Lipovec Neva 100, Na. krst Rado 200, Kraus Dušan 50, Drolčeva T. 200, Kobal L. 200 Marsič 200, N. N. 200, N. N.' 100, Sedmak 100. Guštin 50, Prelc 50,_ Fišer Josto 200. Sonja Paima
100, Hrovat 200, Starc Tea 100.
«ADRIA» IZLETI V APRILU
Potovalni urad ((Adria - Ex_ press« priredi v mesecu aprilu sledeče izlete:
9. v Postojno, 9. in 10. dvodnevni izlet v Ljubljano (vpisovanje za oba izleta do 24. t. m.), 15. in 16. dvodnevni izlet na Bled (vpisovanje do 28. t. m.).
Isti urad priredi 15. in 16. izlet za člane Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in aktiviste v Sv. Lucijo pri Tolminu in Lokavec pri Ajdovščini. Izlet bo z vlakom 15. aprila ob 2.00 zjutraj. Vpisovanje do 1. aprila. — Vpisuje in daje vse potrebne informacije «Adria. Express», Ul. F. Severo 5, tel. 29-243.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
. Dne 16. marca 1950 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 5.
Poročili so se: slikar Lucia-no Colombin in šivilja Lidija Predonzani, agronom Costante Torcello in gospodinja Germana Reganzin, mornar Franc Je. lovčič in hišna .Frančiška Paro. nič, narednik ameriške vojske Frank Dionne in prodajalka Frančiška Battista, boksač De Santi Guelfo in uradnica Lucija Schivella.
Umrli so: 11 ur stari Sergei Susanni. 44-letni Ivan Apollo-nio, 43-letni Vincenc Valenčič, 78-letna Elizabeta Desta, 50. letni Ignac Kabilka, 56-letna Matilda Gašperšič, vd. Ostrou. ška, 86-letni Leone Kalmus, 18-letna Adela Guštin.
NOVE GROBNICE NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani sporoča, da bodo v najkrajšem času pripravljene za nove pokope grobnice XXXVI na oddelku II za desetletno uporabo, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 10. februarja 1940 do 1. aprila 1940.
Kdor bi hotel prenesli po. smrtne ostanke v drug grob, se mora obrniti do 8. aprila na odsek za pokopališča v Ul. Teatro 5, III. soba 43. Po tem roku ne bo več dovoljen prekop, prav tako pa tudi ne odstranitev nagrobnih plošč in drugih pogrebnih znakov, ki bodo ostali last občine.
JUGOSLOVANSKI
PARNIK ((ZAGREB« PRISTANIŠČU.
V TRŽAŠKEM
Redko katerj umetnik je bil za časa svojega življenja bolj zapostavljen kakor veliki mojster predklasične glasbe. Johann Sebastian Bach. Skromen kan-tor v cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu je bil umirjenit, vase poglobljena osebnost, ki ie našla zadostitve svojim notranjim razmišljanjem in doživetjem na enj strani v rodbini, na drugi Pa v ustvarjanju. Njegovo življenje vpada v prehodno dobo, ko sta polifoni-a in kontrapunkt še v polnem razvoju, obenem Pa je že nastajal nov čas. ki je pripravil tla velikima klasikoma Mozartu in Beethovnu. Johann Sebastian Bach je napisal ogromno število del tako vokalnih, (kantate, moteti, pasijoni, maše in pesmi) kakor tudi instrumentalnih (klavirske, violinske in orgelske skladbe, orkestralna in komorna dela).
Bolj kot Po vseh omenjenih delih pa slovi Bach kot mojster fuge, glasbene oblike imitacij-skega stila (posamezni glasovi prinesejo motiv prvega glasu više ali niže ali i spremenjenega), katero je razvil do take stopnje, da ga do danes še nihče ni presegel. V tej glasbeni obliki sta napisani dve najpomembnejši Bachovi deli: ((Dobro uglašeni klavirs in sllmet-noxj fuge». Slednje delo ki je v originalu napisano za klavir odnosno čembalo, (klavir v današnjem smislu sc je razvil šele proti koncu 18. stol.) in nato prirejeno Za godalni orkester ter pihalne inštrumente (oboe, angleški rog, flavto in fagot) si je izbral dirigent Her. mann Scherchen Za spored svojega drugega simfoničnega koncerta v sredo zvečer.
Morda še bolj kakor pri
pnvem koncertu se je dirigent Scherchen pri izvedbi te Bachove umetnine izkazal kot di-rigent, kj razpolaga z ogromnim znanjem in prakso in predstavlja tudi močno umetniško osebnost, s katero vpliva na orkester, ki se mu tudi v naj-subtilnejših dinamičnih spremembah verno podredi, In tesna povezava med dirigentom in orkestrom je še prav posebno pri tej Bachovi mojstrovini nujna, saj drugače n j mogoče dostojno reproducirati to virtuozno delo glasbene tematike, ki zahteva najstrožjo preciznost. miselno doslednost in neizprosno logiko. Scherchenu se ie posrečilo, da ni prikazal dela samo tehnično popolno, marveč ie izčrpal tudi tisto veliko globino in iskreno življenjsko izpoved ki jo ie slavni mojster vložil v to delo, Marsikdo, ki smatra Bachove stvaritve kot nekako matematiko, se je ob izvedbi pod vodstvom Scher-chena mogel prepričati, da temu ni tako. in da pri njegopih delih ne prevladuje gol razum marveč da predstavlja Bach s svojimi mojstrovinami eno najvidnejših in najpomembnejših osebnosti vse glasbene zgodovine.
Orkester Tržaške filharmonije, tokrat sestavljen pretežno iz godal, s e je ponovno izkazal kot izvrstno orkestralno telo, zlito v celoto, ki reagira na najmanjši dirigentov impulz. Vso pohvalo zaslužijo predvsem oni člani filharmonije, ki so nastopili kot solisti v dvo-glasnih fugah.
Glede na spored koncerta, ki večini publike predstavlja teže dojemljivo dele, je bil obisk še kar zadovoljiv, čutila Pa se je v drugem delu koncerta malenkostna dekoncentracija in utrujenost 1’sekakor pa gre vodstvu Tržaške filharmonije zahvala Za pripravo takega glasbenega užitka,	— r
m
Pl im oU h i dnei hi ih!
H 1,111/ E IMS K IT l\l /UMI I) Al II ULHUALIŠČ£|
z;i Tržaškn »zuinlig
ob 2*
JUTRI 18. t. m. gostovanje v MAREZIGAH s komedijo Ostrovskel?
„Donosna
V NEDELJO 19. t. m- obli gostovanje v PIRANU
s komedijo Ostrovskega
,Donosna služba"
Družabni večer Slovenske^ gospodarskega združeni«
Jutri 18. t. m. Prltf SGZ v gostilni Suban |
Ivanu svoj družabni vecer, plesom. Člane in prijatelje zarjamo, da se bo točil ski teran in rezala kraškaJJ tiča (presnic). Prodaja nic in rezerviranje miz Fj
rezerviranje tajništvu SGZ, Ul. Fabio 10, I. med uradnimi ura® vključno 17. t. m. — Clanoi®
prijateljem so vabila že ^
slana. V primeru, da • bi vabila ne prejel, naj ga d' v tajništvu SGZ.
SLIKAR
France Pavlovec
RAZSTAVLJA i V GALERIJI ((SCORPlO
Vabimo vse ljubitelje nin, da si ogledajo slil£ar?i, razstavo FRANCETA PA LOVCA v galeriji nSeorP' ne«. 15 izbranih del, Hi L Pavlovec razstavlja, živo^J kazujejo njegovo vi*L, umetniško vrednost. ”, stava je odprta ob deiavii kih od 9 do 13 in od i" 20, ob nedeljah pa »i do 13.
NOČNA SLUŽBA LEKA* V MESECU MARCU
Cammello, Viale XX Set ^1 bre 4, tel. 65-11; CodermatZ^
B. Pietro 2, tel- 80-68;
Trg sv. Jakoba' L S. Sabba, Trg Valmaur* -tel. 95-978; Vielmetti, 8° trg 12, tel. 51-11; Harabaš'^ Barkovljah in Nicoli V p nju imata stalno nočno sl
■!i RADIO H*j
JUG0SL. CONE THS‘‘
(Oddaja na srednjih yS
212.4 m ali 1412 KC>
PETEK 17. 3. 195* . F
6.30: Jutranja glasba; -ftib in rvhiavil
roči!a v*ital. in objava jJSjla: 7.00: Napoved časa - P°«i5; J slov. in objava sporeda; '• tranja glasba.	,a	>!..
11.00: Posebna oddaj®,
n/V » i
venske srednje šole; 12^' \ftK opoldanski koncert; 1‘ znani solisti; 12.45: ital. in objava sporeda peved časa - poročila v 'j^o:
objava sporeda:	13.15:
W‘ ■ av
Kvintet za godala in
izvaja Ansambel 1 jubitelj6'^3' be iz Kopra - nato lahka„ sfc
13.45:
14.00:
Ljudska
Vaški
univerza
kvintet: Pregled * tiska
14.30:
v
gled tiska in poročila,
OBVESTILO KMETOVALCEM
Obveščamo vse kmetovalce, da se jutri 18. t. m. konča razdeljevanje nakazil za lucerno . večno deteljo po znižanih cenah. Tisti, ki so jo že naročili, naj dvignejo nakazila v predpisanem roku pri Kmetijskem nadzorništvu. Ul. Ghega 6, I.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7725-7800, papirnati šterling 1650-1580, dolar 665-667, telegrafski dolar 671-673, švicarski frank 155.60-156. 100 francoskih frankov 175-178, avstrijski šiling 21-22, zlato 880.
14.45
v slov.
17.00: Pester glasbeni 17.30: Aktualna politična i nja (v ital.); 17.45: RitmiC/tal ba: 18.00: Spcrtni pregled > 18.15: Komorna glasba " ,* godalni kvartet, on. 72: 1 At točila v hrvaščini; 19-0®-. v-. na medigra: 19.15: Poroči13 au. 19.30: Napoved časa - l'0„l-aj3-slov.: 19.45: Sindikalna vp> J (v ital.); 20,00: Posebna i. ® livna oddaja za SILF: 2°-‘. nite kaj igramo (v slov-kj;ij Slušna igra (v ital.); 21;J liianska narodna glasba,
, Življenje iug. narodov (Vaja 5: •>2.20: Beethoven - SinrJfffftg. 7: 23.00: Zadnje vesti v lla!t C1*.
MAKO IE Z (ECO niAIlOHIAlE ?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zadnje vesti 'v slov.:	9'
nje sporede): 23.15: Glasih ko noč; 23.30; Zaključek.
KINO
16.15: «Meč v Pu'
jer
sednik o raznih obtožbah in protiobtozbah. ki se križajo okrog njegove osebe ir I ege Nazionale, tpr pripominja, da te obtožbe ene obstajajta* al1 pa, da bodo *končale v arhivu« Kaj to pomeni? To pomeni, taa predsednik Lege že v naprej ve, t. j. prej, ko je sodišče zadevo preiskalo, da bo obtožba končala v arhivu.
Mnenja srno. da bi. bil0 zato dobro, če bi glede omenjene predsednikove trditve n. pr. sodišče podalo kakšno izjavo že zaradi njegovega ugleda samega. Ne moremo namreč verjeti, da bi nekdo ušel sodnemu postopku, čeprav bi šlo za samega predsednika Lege Nazionale, postopku, ki ga je sodišče začelo. Kaj takšnega bt s j lahko mislili samo določeni n c-zaupneži in kalila miru m reda v teh naših zlatih časih Ti-ditve, pa s kakršnimi prihaja na dan gospod advokat Marino de Szombathelg, lahko navede-jo — če se napačno tolmačijo človeka na misel, ali bolje rečeno do pojma, ki ga označujemo z besedami: tajen sporazum, Zato ugotavljamo le. da se. je Legin predsednik čeprav ima juridično fakultetsko izobrazbo — siabo izrazil ter da (la je zaradi takšnega slabet/a izražanja težko opravičiti.
Rossetti
Dana Andrevvs. .	...
Escelslor. 16.30: ((Marg'"'^11 Fenice. 16.30: ((Tragedij3 na Scotta«. John MlUs- »griHu Filodrammadco. 16.00,
Borgijci«, Paulette u
ni
c V
se 1
vanje« Lana Turner, Garibaldi. 14.30: «SoKol -	^
G. Raft.	1/a’Z'	I
Ideale. 15.30: «Moja hčef14 ' I Lopez.	A
Imoero 15 45: ((Nedelja stu«. Nastopa Tržačan«3 Lisjak.	r.
Halla. 16.00: ((Šeherezad3*' Donlevy.	d11*1!
Viale 14.00:	((Prisotnost
Fernandel, Isa Barsizza- ^ Viltorio Veneto 14 30:
plamenih«.
*	.	«C'0
Nasilje« ln
Adua. 15.00: (t džungle«.
Armonla 13.15: dTripb Vvone de Carlo
ca»,
Brent.	nieStrh'
Azzurro. 15.00: (<Bol^aSilje
Belvedere.
caga«. Marconi. I
16.00:
.30:
,,Smrt._,pr$r'f
Srotland Yarda» pčtP[apo* «cml
16.00:
Masslmo  ---------
power.
Novo Cine. 14 00: f ha«. Fernandel Isa puitra” Odeon. 16.00' «Mister -ji«, ^ Radio. 16.30' (tGan**1 ,Ki K Savona. 14.30:	“UPor,i,u^,,
tyja». C. Gable,
giulV
Sv. Vid. 16.00: «1'r--viggl , Vcnezia. »Gasilci 12 niorčf,/1 Vlttoria. 16.00: »Ne ’ U" prečiti, da bi te	_pci5-
Gary Grant. Kay
! primorski dnevnik
psaaip
•Iftv
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
V KOPRU ■ ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
Pomen prostovoljnega dela
v našem gospodarstvu
prostovoljno delo, ki ga sesti UVa^a n.aše 'judsivo v Istr (i].y Orožju, je velikega po-ie '- 2a gospodarski razvoj na-
“zemlja. a°gi ne razumejo, ali pa latii^0 razumeti že iz špeku-kai n° P°Mičnih vzrokov, za trebno prosb3v°4ino delo poni ofto**61110 rzvrž‘Ii predvide-
nem SP<Xlarski nažrt v dolože’ ?elo J*®0 Pri sedanjem stanju i[ ne s‘le, se moramo zateči
^Prostovoljnemu delu. Splošno
fe?”,0’ da Pri nas nimamo KvJ , Vne sile Za izvršitev ^pih tekočih del, in da 0;t>< Primanjkuje tudi za vsa !<l„* deIa, predvidena v eno-
^Sttn >0d
načrtu. Ta dela pa so Irer*^110. Potrebna in jih je izvršiti posebno še, ker s, nobenega vidika, da bi iile glede izobilja delovne
izboljšalo. Razvoj našega
VfČn 'a Pri nas poraja .o hcrva vprašanja, ki nas
s(jjV iai° Pred dejstvo: ali opu-i yažna in nujna dela ter
SO	“ujua	una ‘•vi
sitem ° °dpovedati gospodar-Vrši(.U bapredku. ali pa jih iz-TalfS Rrosi-ov°linim delcm. :dovs5 dela so danes: pogo-fcino graditev zadružnih
*išče I'„ISf5ir^anie Ceste Kri‘
To * irPliial1 * Rižana itd. iela ?? množična prostovoljna •'nož'’ -u6 vrš>jo pod okriljem ‘Onih organizacij.
jelovai 2a<Jruge, predvsem ob-ne n.,	>	So si postavile raz-
fetnirn e’ batere hočejo v eno-<ačj( Planu tudi izvršiti. Na-^ ^nega drevja, trt, ko-nateo« n’ izboljšanje močvir-
sviajl zemljišča, dograditev ti. y a> hleva, skednja ali kle-
sti morajo zadruge izve-kui_ yrn*ško, ker jim primanj-delovna sila
l»ev^r0tniki trdUo, da je to 'ihdstv na?orno za - delovno naj jj 0 našega okrožja. Kako Ii - 0 *o naporno če gredo na-delavci na delo
. skui
jem j
-U&n m P°]OC'
'ti del0 ima tudi vzgojno, g - posebne} na mladi-V Pozna skupnost, tovariša tovariško pomoč. Poleg Sgji? vzgaja mladina še v hj Področjih, ker pridobi-? ^ih tečajih raznovrstno
znanje splošno kulturnega, gospodarskega in politično social nega značaja.
Marsikateri mladinec se vrne s prostovoljnega dela izgrajen značaj, vesten delavec, ki si je ravno pri tem delu tudi izbral svoj poklic in na tak način doprinesel v dvojni meri k uspešnemu razvoju našega gospodarstva.
Najvažnejše, kar pridobi mladina na skupnem prostovoljnem delu, je volja do skupnega dela in polet k novim delovnim akcijam, volja do nadaljnje strokovne in splošne izobrazbe.
Eri starejših ljudeh skupno delo utrjuje medsebojne odnose, vzbuja željo in pokazuje način k skupni medsebojni pomo či. Odpravlja razna nesoglasja in utrjuje tovariški duh. Navaja ljudi k skupnosti in na pode-1 lelju jim v obdelovalnih zadru gah kaže uspehe, ki se s skupnim delom lahko dosežejo.
Naraščanje števila obdeloval, nih zadrug jn naraščanje članstva v teh je posledica vzgoje, ki jo nudj skupno delo in posledica uspehov doseženih skupnim delom.
Bevskanje reakcije in ko-minformistov proti prostovolj nemu delu v našem okrožju se razblinja v stvarnosti in do seženih uspehih. Tudi delo razi nih saboterjev ni uspelo preprečiti gospodarskega razvoja pri nas.
Posebno so n.a t0 sabotersko delo odgovorile pozitivno naše vasi, ki so vrgle vso razpoložljivo delovno silo V mesta in podvojile zaradi tega svoje napore doma, samo da bo uspeh našega Plana zagotovljen.
Kljub vsemu je zemlja bolje obdelana, popravljajo še zadnje hiše, dokončujejo in gradijo nove zadružne domove, po. pravljajo in širijo ceste, širijo elektrifikacijo in upostavljajo turizem s popravljanjem vil in hotelov, ki jih je reakcija zapustila ter se zanje ni brigala, hoteč s tem onemogočiti napredek,
Na vsa ta izzivanja Pa je odgovorilo nače ljudstvo z delom, ker hoče živeti, ker stremi k napredku ip,;si,zpa samo .krčiti,
pot v boljšo bodočnost brez reakcionarne šovinistične pomoči. Reakcija je namreč mislila, da si brez njene strokovne sposobnosti in njenega kapitala «bedno, neuko ljudstvo«, katero vodi ljudska oblast, ne bo znalo pomagati in da bo padlo pred njo na kolena.
Zato Pa danes tak srd in za7 hteva po priključitvi tega o-zemlja k Italiji, ker je naše delovno ljudstvo pokazalo, da si zna tudi samo pomagati in utirati pot k boljši bodočnosti.
Naše ljudstvo je pokazalo, da /ma dovolj umskih sposobnosti,' da je sposobno upravljati samo sebe na gospodarskem, kulturnem in političnem polju ter da mu zato niso potrebni patentirani kulturonosci tržaške reakcije, ki dišijo pQ fašizmu.
Buje-Brašanij a
.Prvi maj'
Kot druge obdelovalne zadruge v okrožju se razvija tud; zadruga «Prvi maj« v Bražaniji pri Bujah. Sedaj šteje že 70 družin in ima 160 ha površine vinogradov, njiv, travnikov, •sadovnjakov, pašnikov in nizkega gozda. Živi inventar je 42 glav goveje živine in 30 prašičev. Zadružnik; imajo dva traktorja, eno motorno mlatilnico in dva sejalna stroja.
Setveni plan so v glavnem že izpolnili. Posejali so 34 ha ozimnega žita, 2 ha povrtnin, koruze pa bodo posejali 30 ha. Zelo veliko skrb posvečajo vinogradom. Sedaj imajo 260.000 trt.
V načrtu imajo gradnjo hleva za 60 prašičev in eno stanovanjsko hišo.
Delovno silo so razdelili na štiri delovne brigade. Za zgled vsem je tov. Kodilja, ki mu je že 61 let pa še vedno dela in pomaga. Vsako jutro prebudi
vse mlade, če so preveč zaspani. Tov. Kodilja se zelo dobro spominja, kako je bilo, ko je bil še kolon Ili Hausbrandta. Danes je ves zadovoljen, ker vidi kako napreduje zadruga. Ima Pa eno vročo željo: da bi prišel njihovo zadrugo obiskat tov. Tito in da bi z njim lahko govoril.
Pri volitvah bodo zadrugar-ji nastopili na listi SILF. Izbrali bodo za kandidata tistega tovariša, ki je največ , napravil za skupnost. Na čast volitev bodo zgradili cesto Bra-žanija—Buje, pomagali pri gradnji zadružnega doma v Bujah in še pri drugih objektih. Do sedaj so napravili v ta namen že 400 ur.
PRESKRBA
Pojasnilo k navodilom glede potrošniških nakaznic
Oddelek za trgovino in preskrbo okrožnega' DO V Kopru objavlja v zvezi z navodili o
Izlet v Planico
Vse izletnike za PLANICO obveščamo, da bo odhod v noči od soboto na nedeljo, t. j. od 18. na 19. marec iz pristanišča v Kopru (pri Taverni).
Potujemo z avtobusi in pomožnimi zaprtimi kamioni do Sežane. Od tam naprej*z vlakom skozi Novo Gorico.
izdaji potrošniških nakaznic in o obračunavanju' prodanega blaga zagotovljene preskrbe sledeča pojasnila:
Po izvršeni razdelitvi potrošniških nakaznic vrnejo predlagale!, to je podjetja, ustanove, uradi, krajevni LO zahtevnice potrošniških nakaznic (spiske) Istrski banki najkasneje do' 3 dne ob vsakem mesecu.
Podjetja, ustanove, uradi in krajevni LO morajo izdati osebi, katero pooblastijo za dvig nakaznic v banki, za to pismeno pooblastilo.
Šahovska simultanka velemoistra Vidmarja bo v pooedeljek 20. t.oi. ob 20 v Oopro
Profesor dr. Milan Vidmar ima za seboj 50 let pestrega in zanimivega šahovskega življenja. Ponesel je slovensko ime daleč V svet in častijo zastopal svoj narod na mnogih turnirjih. Bil je pred približno 20 leti eden izmed šestih kandidatov za borbo okoli naslova svetovnega šahovskega prvaka. V kratkem bo v Ljubljani izšla njegova najnovejša knjiga «Pet-deset let ob šahovnici«.
Profesor Vidmar je tudi znanstvenik svetovnega . slovesa, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti jn direktor Znanstvenega instituta za elektriško gospodarstvo y Ljubljani. Poleg tega je graditelj velikih transformatorjev v FLRJ. Napisal je mnogo znanstvenih knjig iz področja elektrotehnike, ki so prevedene v svetovne jezike:	francoščino,
ruščino, angleščino itd.
V ponedeljek 20. t. m. zvečer ob 8. uri bo velemojster Vidmar odigral v mali dvorani koprskega gledališča simultanko proti 30 igralcem iz Kopra in Trsta. V torek 21. t. m. ob 20. uri bo predaval V isti dvorani o najzanimivejših doživetjih
na mednarodnih turnirjih.
V sredo 22. t. m. bo dr. Vidmar v Portorožu ob 18. uri predaval o šahu in ob 20. uri odigral v veliki dvorani Pala-ce-Hotela simultanko proti 30 šahistom iz Portoroža in Pirana.
V BRZOPOTEZNEM TURNIRJU ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA V KOPRU ZA PRVENSTVO KOPRA V MARCU, ki se je vršil v sredo 15. t. m. zvečer v. dvorani menze št. 1, si je priboril prvo mesto tov, Kermavner Boris, drugo mesto tov. Kalčič Rudolf, tretje, četrto in peto mesto pa s0 si delili tov. Beltram Stanko, Kravanja Pino in Lovrečič Stefan.
Sv. Anion
Za utrditev največie pridobitve NOB ljudske oblasti
Delovno ljudstvo Istre, ki je pomagalo in se borilo ter dalo neštevilne žrtve iz vrst borcev in civilnega prebivalstva, si danes z vsakim dnem ustvarja pogoje za boljše življenje.
Tako bo ljudstvo volilo polnoJ številno za svojo ljudsko o-blast. Vsak kdor ljubi pošteno demokracijo, kdor želi v miru
Ljudska univerza v Portorožu
priredi danes 17. marca 1950 ob 20. uri v dvorani hotela «Helios» v Portorožu predavanje 0 uSPLOSNEM DRŽAVNEM GOSPODARSKEM NAČRTU FLRJ)). — Predava profesor PT tov. Prinčič.
In srečno živeti, kdor hoče svm jim otrokom ustvariti pogoje takega življenja, k; ga sami nismo imeli, bo volil SILF.
Delovni ljudje Istre nismo po_ zabili ricinovega olja, zaporov, internacij in mučenja pod fašistično Italijo. Pray zaradi tega se dobro zavedamo velike važnosti naše ljudske oblasti. Čutimo njeno demokratičnost, zato bomo enotno stopili na volitve, kajti legitimacija naše krvave borbe je — naša ljudska oblast.
' nedeljo podelitev prehodnih zastavic
Steljo ob 15. uri bodo na *! va ’ Pri Sv. Luciji, v No-feifji in Marezigah kulturne
^itve
■w	v.	okviru	tekmova-
ptjr a ietošnj; 1. maj. Na teh ab bodo prejele pre-zastavice vas Tinjan,
v Dekanih, obdelovalna
H^higa v Bertokih, Sioven-j, 'prosvetno društvo «0. Zu-l,r‘tič» Kopru, Center za ita-jjl^sko kulturo Kopru, sinjina podružnica «Edilit», ■ *^Z y Kortah, ZAM v Van-in Zveza partizanov v
ičih.
ti * Škofijah bo pri kulturni!?* sporedu nastopala godba ti, piskih rudarjev, folklor-itu. Pina iz Dekanov z Jjud-‘ Plesi, recitacije Klopči-<K*yašim klevetnikom« ir; t(^lorska)). Nato bo sledila Vjtev prehodnih zastavic. 'Na Luciji bo na kulturnem IS? ‘grala domača godba, bo pevski p or pevo-tečaja in balet, ka-°	tov. Hiti. Tu bo-
‘*1 i prehodne zastavice
Centri italijanske kulture in «Edilit» iz Kopra.
V Novi vasi bo nastopala godba iz Padne in Nove vasi, pevski zbori iz Pomjana, Ko-štabor.e in Šmarij. Temu bo sledila podelitev prehodne zastavice ASI2Z iz Kort. V Marezigah pa bo poleg domače godbe še radijska vesela ura. razne recitacije in podelitev prehodne zstavice ZAM iz Vanganela in ZPP iz Babičev.
Razdeljevanje sadik sadnega drevja
Dobili smo veliko količino sadik sadnega drevja, in lo cepljenk najboljših vrst: breskev. jabolk, hrušk in orehov.
Vsakdo, ki si želi nabaviti sadike (drevesca), naj ne zamudi te ugodne prilike ter naj se takoj javi za prevzem sadik pri Krajevnem ljudskem odboru Cene so ugodne
Standreš
Občni zbor prosvelnena društva
V torek 21. t. m. ob 8.30 zvečer bo v kinodvorani Lutman v Standrežu redni občni zbor Prosvetnega društva «Oton Zupančič«.
Pomoč sMajočioi delavcem v Tržičo
Notranja komisija podgorske predilnice je včeraj med delavci zbrala 100.000 lir, ki so jih darovali za pdmoč stavkajočim delavcem v tržiški oljarni.
Vrh sv. Mihaelu
Spletka ni uspela
Na Goriškem imamo po vseh vaseh organizirane pevske zbore, v katerih se mladina vzgaja v petju v svojem materinskem jeziku. Najdejo se pa razni sovražniki, bivši belogardisti, in tem so se pridružili in-formbirojevci, ki skušajo preprečiti .to delovanje in ki bi radi razbili naša prosvetna društva, češ da so to jugoslovanske organizacije. Mladine Pa ne morejo prestrašiti, ker dna gre svojo pot naprej.
Navedel bi primer iz svoje vasi' — Vrh sv. Mihaela na skrajnem obronku Goriškega Krasa. Eri nas imamo od 1945. dalje vedno take učitelje, ki bi hoteli zastrupiti mladino s tem. da bi jo s podcenjevanjem NOB odvrnili od prave poti. Tako smo imeli učitelja iz Vipavske doline, ki je pobegnil iz Slovenije. Hotel je tudi v naši vasi s svojo razbijaško politiko pritegniti nekatere manj zavedne pevce na svojo stran, da bi razcepil pevski zbor. kar pa mu ni uspelo. Precej časa je trajala borba. Končno so ga ljudje le spoznali.
Ko je zgubil ugled med prebivalstvom je zaprosil oblasti za piemestitev.
Delovanje tega protijjudske-ga učitelja ni uspelo in naš pevski zbor se redno uči in Pridno vadi. ter jo tudi že nastopil na odru.
Živež za reveže
Na pristojnem občinskem uradu V'Krminu lahko dvigne jo vsi reveži, ki prejemajo ob-čjnsko denarno podporo, nakazilo za zavoj živeža. Razdeljevanje omenjenih nakazil se bo zaključilo dne 20. t. m.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Danes - ne pred 100 leti imajo šolski otroci v Brezjah pouk	v	kleti
Znano je, da velik del vasi Slovenske Benečije nima šolskih ooslopij in da se pouk vrši po navadi v prostorih zadružnih vaških mlekarn ali pa v izbah privatnih hiš.
Pred dnevi sem obiskal Brezje, vasico, ležečo ob izviru reke Nadiže, tik ob novo začrtani jugoslovansko - italijanski meji. Zelo me je zanimalo, kje sa vrši v te i vasi šolski pouk. Vedel sem, da niso lansko leto imeli dalj časa pouka, ker ni bilo primernega prostora za učilnico. Vedel sem tudi, da je bil pouk nekdaj v neki zapuščeni sobi. ki je prejšnje čase služila za skladišče sena in poljskega orodja. Tem bolj se ip večalo moje zanimanje, ko so mi otroci, ki sem jih srečaval, med potjo povedali, «da so rešili vprašanje prostora«.
Bil sem močno utrujen od večurne naporne poti in zato sem vstopil v vaško gostilno, da se tu nekoliko odpočijem. Ker gostilničar ni imel vina pripravljenega v lokalu, je odprl na podu mala vratca in po lestvici splezal v klet, da prinese pijačo, kj sem jo naročil. Iz male odprtinice v podu se je kar naenkrat zaslišalo počasno zlogovanje in glas učiteljice Medtem so začeli prihajati novi gostje v gostilno. Hrup je nastajal vedno večji in kmalu se je prikazala iz podzemlja mlada učiteljica, kajti s poukom je bila primorana prekiniti. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v tej vinski kleti tudi učilnica. Ko pa je učiteljica videla, da kar n,p morem verjeti, me je povabila, da mi razkaže kje in kako je urejena njihova šolska soba. S težavo sem sledil učiteljici po lestvici, ki iz gostilniške odprtine v podu vodi v klet. Vinski duh. ki me je na
prvi mah kar omamil, se je razširil po mali čumnati. V pol temi sem s težavo razgledoval okolj sebe; v enem kotu je bil kup zabojev in razna šara, v drugem sodi in vipske steklenice, v tretjem pa sta bili dve gostilniški mizi in nekaj stolov, na katerih' so sedeli šolarčki.
Kar preje nisem mogel verjeti pripovedovanju, sem sedaj lahko doživljal sam m gledal na lastne oči. Sta) sem kot vkovan v tem zatohlem m vlažnem prostoru, potnem, vinskega duha in gledal bleda iica teh otrok, ki so nemo strmeli vame. Iz zgornjega gostilniške^' lokala se je slišalo glasno govorjenje in petje pivcev. Skozi velike špranje v stropu se je od časa do časa usipal prah in druga nesnaga, tako da sem se moral umakniti v drug kot, da si ne oprašim glave.
Učiteljica mi je začela pripo-vedavati, da se pouk vrš; v tistih urah. ko je po navadi manj pivcev, to je od devete ure dalje, ker gredo ljudje na polje. Ob večerih je gostilna polna, in če nj 7-a vse prestora v zgornji gostilniški sobi. tedaj gredo v klet in pijejo in igrajo prav na teh frtizah, ki potem služijo otrokom zg šolske klopi.
Dostikrat se zgodi, da je še vse v neredu, ko pridejo otroci k pouku: mize polite z vinom, onesnažene s cigaretnim pepelom in časih so Se vinski bratci. ki kvartajo in jih je treba šele odsloviti od tu. Učiteljica in otroci morajo v teh primerih seveda tudi pospraviti mize In se lotiti čiščenja, da morejo polagali zvezke knjige na «klopi».
Z gostilno jc tudi majhna trgovina in zato ljudje prihajajo in 'odhajajo v vseh' urah. Pod gostilniške sobe, oz. strop te kleti je tako tenak in slab, da
se sliši vsak korak in se čuje vsaka beseda, kar pouk seveda neprestano moti. Qd časa do časa pride še gostilničar po vino ali blago, ki ga hrani v tej kleti. Ko mi je učiteljica razkazala prostor in povedala vse tež k oče glede pouka, me je prosila naj zadevo dam v presojo javnemu mnenju, kar prav rad storim.
Vprašajmo se sedaj, ali je primeren prostor za učilnico brezzračna in temna vinska klet, brez šolskih klojpi in table v vasi države, ki ji vladajo krščansk; demokrati, kjer pouk nepreklfcno motijo od pivci, kupci ali gostilničar sam? O-trok le s težavo sledi razlagi učiteljice, ker neprestano posluša pogovore pivcev in kupcev, ki so čestokrat v svojem govorjenju ne pazijo na svoje besede. Torej v takih okoliščinah naj se vzgaja občutljiva otroška duša! Poleg tega, da si kvarijo zdravje, ker morajo presedeti več ur dnevno v tem zatohlem prostoru, morajo poslušali še kvante. Res je, da cb delavnikih ni mnogo močno vinjenih, vendar pa je vseeno dovolj prilik, da otrok posluša med poukom nesramne pesmi in najgrše kletve.
Starši pošiljajo svojo deco v šolo, da bi se izobrazila in oplemenitila dušo. Tega pa seveda od današnje šole v Brezjah ne bodo nikdar mogli doseči, če ne bodo zgradili novega šolskega poslopja. Njihova učiteljica dobro ve v kakšni nevarnosti so njen; učenci, in je to tudi javila šolskim oblastem. Šolski skrbnik iz Vidma Tamburlini, znani fašist, ki jc bil za dalj časa po osvoboditvi odpuščen iz službe zaradi prevelike zvestobe fašizmu, in danes po zaslugi krščanske demokracije sedi zopet na svojem
prejišnjem stolčku, se ne zanima prav nič za to slovensko vas. Nekega dne je sicer hotel obiskati Brezje, a ko je prišel do sredi poti, se je vrnil, češ da ne more z avtom po gorskih cestah, kakršne so te, ki vodijo v to vas.
Ko je se učiteljica pritoževala zaradi težkoč pri šolskih oblasteh, jo je šolski skrbnik zavrnil in dejal, da naj ob lepem vremenu uči otroke na prostem. Učiteljica mu je dejala, da bo seveda primorana voditi otroke pomladi na bližnjo senožet, a sedaj, v zimi, ko je mraz, da tega ni mogoče.
Tudi glede učiteljevega stanovanja je V Brezjah težko. Hiše so vse zelo majhne in njihovi prostori ne zadostujejo niti družinskim članom, tako da nešteti spe po senikih ali živinskih hlevih. Jasno je, da v teh okoliščinah ni mogoče dobiti kotička za učitelja in zato so nešteti spali na seniku ali pa si postiljali v kuhinji, na klopi, potem ko je cdšla spat vsa družina.
Vem, da bo težko verjeti či-tateljem, da so Brezje tako za-puščena vas in da se morajo toliko truditi ti mali otroci, da se nauče prvih črk. Medtem ko se italijanska vlada tako strašno trud.i, da. bi raznarodila Beneške Slovence, jim ne da niti možnosti, da bi se izobrazili v italijanščini.
SLDIID OB M VIDMAHJIUI
Včeraj popoldne se je od go- I niu tega davka niso posvetile riške zemlje in slovenskega dovolji pažnje prijavljanju let-Ijudstva, za katerega dobrobit | nih dohodkov nekaterih posa-je nesebično žrtvovala svoje. meznikbv, prizadevanje, za vedno poslovila tov. Rodolja Vidmarjeva, podpredsednica Zveze slovenskih žena v Italiji.
Pokojnico so na zadnji poti pospremili sorodniki, prijatelji in znanci.. Med niimi je bila tudi delegacija ZSZ in D F S.
Gomilo, kjer pokojnica počiva, je zastrlo veliko število vencev, med katerimi je bil tudi venec ZSZ in žen iz Slovenske Benečije. Ob odprtem orobu je pevski zbor zapel poslovilne ialostinke.
Naj ji bo lahka s krvjo prepojena domača zemlial  1
Točnejše poročilo o poteku seje bomo iz tehničnih razlogov; objavili v jutrišnji številki.
Obmejni pr^iodi odprti za živino
Vse obmejne bloke, ki so bili zaradi kužne bolezni zaprti prehodu živine, so te dni ponovno odprli. Prehod živine ni dovoljen samo na blokih pri Devetakih in Palkišču.
Seja občinskega sveta
Zasedanje goriškega občinskega sveta se je včeraj zvečer nadaljevalo. Ker ie bilo n» dnevnem redu razpravljanje e vprašanjih administrativnega značaja, ni prišlo med svetniki do takih političnih nasprotij in izpadov, kakršni so se dogajal* v sredo. Najvažnejše vprašanje a katerem je svet razpravljal je bilo vprašanje družinskega davka, ki tvori v goriški rreri zelo občutljivo vprašanie. zlasti še. ker oblasti pri odmeria
IZ KBMHIA
Pazite na naprave pri odtočnih jarkih
Volivna komisija za krmin-tje,da nekateri ljudje premalo sko občino, ki se je sestala I pazijo na naprave pri odtočnih
prejšnji teden, da izpolni imenik volivnih upravičencev, je ugotovila, da je bilo v občini ob koncu februarja 5998 volivnih upravičencev, in sicer 2750 moških ter 3248 žensk Poleg tega smo izvedeli, da se konzorcij za izboljšanje zemljišča pri Prevalu pritožu-
jarkih ter s tem povzročajo precejšnjo škodo. Da bi se to v bodoče ne ponavljalo, opozarjajo, vse gospodarje in interesente, da se strogo držiio predpisov in navodil, sicer bo konzorcij kot pravna oseba proti tem škodljivcem vloži! sodno tožbo.
'tln0, da ie bi*° za m*a
°5V(*y oblast v prvih letih t	itv* ze*° razveselji-
fVtnlv°. j<
'\tVf,.Q življenje med našim
Ijudsko-
I	s'lno	razmahnilo,	in
poletom, kakršnega 'Ja tem področju videli
s\. Prv'’'
ll\ne„!lln°ž‘ce, sproščene fa-‘»tl.,«,'. Zatiranja, so začele , ^tisu !ati Pevske z 4 Q't'ek rUaine- eodbe in dru-‘'»Žir ki so se pozneje
SN '' “ | '
A H. fits«e
pevske zbor e,
E
altabL teSa so odprli razne teča.ic' v katerih
"ki al nepismenih ljudi iA zna''F?ai lis|to najosnnv-liV",e' br«z katerega si aanes več zamišlja-Ca« W ^a človeka. V ve.Vr-li^tfczevalmh
S
adina
tečajih Je spoznavala giav-
,.:svaJesa materine.
m “i i-’
'h
»la?
I bj, **i Su sa fašistične ‘z«naie •
C NzkiZ12 4ole-urad,,v
N skih rt »e lzgnati cel" ‘z š,1'«] ‘n družin
•fik oJV!de"1 sajno nekaj !a. t tn‘h .aZV(,iu slov
^>u5tev na
, *)‘Slr
V L 1
Kr
^ enakih ohrr»oc-
od leta ]n47 pod
lav°t>rSkena3' Leta 1945 ’SP‘ ,e 'i	L?kl'a.h>	razvilo	7
"SS'1' r*>:aju
., 0 iftiel,Pr,OSvetDl
šlela 1u7Pn" 18 od«'k»v V,s“>o j a, 7 flanov. Lela ,tfla<:1v z okni!' • 18 Prosvetnih V?71512	30 od3eki in so
tla
?7 4dfUšte
nov Let
|)	•	J	4
t.. , odseki i
4947 p.,
h], '•'ianl T _
sav dlUilva s“ raz-ves llKa . dcJ°vanja
^	Da,a
, *">») pavijan,
vasi na-
, kg	v	m.;uv,Janie	dru
S ja £?*»« va
ie leta Atilih j m okraju društcv s 60
odseki; štela so 3397 članov. Čeprav so bila društva, ki so komaj za silo delovala tudi z enun samim odsekom, je bila vendar mreža društev v našem okraju razpredena tako. da jc bila dana možnost aktivnega udejstvovanja v. društvu vsakemu našemu človeku v ie tako oddaljenih naseljih našega ograji)
V preteklem letu je bilo na področju ljudske prosvete veliko napravljenega. Razen 11 analfabetskih in 21 izobraževalnih tečajev, ki so se vršili Po vaseh, je bil otvorjen trimesečni pevovodski tečaj, desetdnevni režiserski tečaj u-stanovljena je bila prva folklorna skupina, začelo ie delovati prvo lutkovno gledališče
Prosvetna podzveza je priredila P° okraju knjižno razstavo v 33 krajih in 4 slikar-sko-umetniške razstave v Kopru
Naša prosvetna društva sr< imela po terenu našega okraja 104 kulturne pTiteditve. CePrav niso bile vse na kvalitetni vi šini so vendarle izražale željo in smisel našega ljudstva P o kulturnem izživljanju
Z obnovitvijo koprskega gledališča (v aprilu 1949) jq bilo zadoščeno potrebj našega mesta po dostojni dvorani v kateri se prirejajo večje slavno sti ter nastop) umetniških skupin
Razne umetniške skupine (SNG iz Trsta, Opera iz Ljubljane, Drama in Opera z Reke) so imele v obnovljenem gledališču od otvoritve do konca leta 41 umetniških predstav. SNG iz Trsta je priredilo poleg 9 predstav v Kopru čc 19 predstav po raznih vaseh našega
Razvoj in rast ter bodoče naloge kulturno - prosvetnega de I a
Poročilu tajnika tov. I/olikonje na občnom zboru Podzvezo SHPZ v Kopru
okraja. Organiziranih pa je bilo tudi več medsebojnih gosto, vanj med prosvetnimi društvi.
Organizacijski sestav Podiveie SHPZ
Nas gospodarski sektor in naš upravni aparat dobivala vsak dan bolj kolektiven značaj. Delavci in nameščenci naših podjetij in ustanov so združeni v sindikalnih podružnicah in s tem v prosvetnih aktivih.
Ti prosvetni aktivi v okviru sindikata so se pokazali sposobni organizirati razne diletantske skupine (dramske družine, pevske zbore, godbe itd.), Da bi se pa te skupine čim lepše razvijale in dobivale tako značaj množičnosti, bo nui-no treba pristopiti k organizaciji sindikalnih kullurno-umet-niških društev (SKUD-ov). V Kopru imamo na primer možnost ustanoviti SKUD. ker so se tu že snovale nekatere skupine v okviru sindikalnih podružnic, kakor pevski zbor sindikalne podružnice ZPZ. dram. ska družina iste podružnice, orkester podružnice EDILIT. Delujoče skupine pa bodo lahko podprle tudi druge podružnice ES.
Po drugi strani se razvijajo močni kolektivi naših ljudi v že obstoječih in novo nastajajočih kmečkih obdelovalnih
zadrugah. Tudi v teh kolektivih se mor3 razviti živo liud-sko prosvetno delovanje z novo socialistično vsebino.
Naša srednješolska mladina, ki živi v dijaških domovih, ima tudi danes vse pogoje za razvoj ljudskega kulturno-umetni-škega delovanja v organizaciji MKUD (mladinskem kulturno', umetniškem društvu).
Društveni odseki
Največje število društvenih odsekov se je doslej razvilo v okviru prosvetnih društev na podeželju
Na prvp mesto postavljamo je vedno odsek za tečaje. Zatiralske fašistične oblasti so nam zapustile težko dediščino splošne kulturne zaosjalosti, izražene v že obstoječi nepismenosti, v slabem poznavanju materinskega jezika in v pomanjkanju splošne izobrazbe med našim delovnim ljudstvom. To so prejšnji oblastniki delali zavestno, ker jim je b‘l° 4aže izkoriščati človeka, ki je taval v neznanju in ga tako laže vzgojiti v poslušnega hlapca istrskim veleposestnikom, kakor Pa da bi jih oborožili z znanjem, kar bi dovpdlo do njihove duševne, politične in gospodarske osamosvojitve.
Za odpravo nepismenosti so naši prosvetni delavci ob pod-
pori ljudske oblast; od osvoboditve do danes opravili veliko delo Vsako leto so v zimskih mesecih prirejali večerno analfabetske tečaje skoraj v vseh vaseh našega okraja. Našemu učiteljstvu je z množičnim in posameznim Poukom uspelo napraviti pismenih 225 ljudi v našem okraju. S tem so bile dane družbi nove. stotine in desetine ljudi, ki se čedalje bolj zavestno vključujejo v naše novo družbeno dogajanje.
Večerni izobraževalni tečaji so tudi vsako leto v zimskem času, ko je inanj dela na polju in se jih zaradi tega liudje laže udeležujejo.
V večernih izobraževalnih tečajih naša mladina spoznava in sl osvaja glavne zakone mate-terinskega jezika, poglablja se v osnovni šoli pridobljenem znanju iz računstva. V teh tečajih pa mnogi naš; ljudje, po sebno mlajši, prvič slišijo’ dogodke iz naše narodne in svetovne zgodovine. Saj vemo da so italijanske osnovne šole v času fašizma posredovale naši šolski mladini izključno samo staro rimsko in novejšo italijansko zgodovino, pa -se tQ največkrat v zelo zgrešenih in neznanstvenih pojmih. Prav tako se v izobraževalnih tečajih na poljuden način obravnavajo zemljepis, naravoslovje in tudi gospodarska znanja.
V Loparju obiskuje analfa-betskt tečaj II ljudi. V okolici Izole je y analfabetskih tečajih 15 ljudi, v Gažonu obiskuje analfabetsk; tečaj 16 moških jn II žensk, podobno je v Košta-boni in še ponekod. Ti tečaii uspevajo zadovoljivo, ker so množične organizacije teh krajev dale potrebno pomoč za njihovo organizacijo.
Zakaj uspevajo slabo tečaji v Sv. Petru, Krkavčah, Marezigah, Šmarjah, Bertokih jn še v nekaterih drugih krajih, pa čeprav so posamezni tovariši vložili velik0 truda za njihovo organizacijo?
Mnogi mislijo, da bomo odpravili nepismenost v naših vaseh z eno ali z dvema akcijama ali pa s tein, da bomo na množičnem sestanku ■ pozivali nepismene, naj se vpišejo v tečaje. Ljudsko prosvetno delo mora biti nepretrgano vplivanje na še speče sile našega ljudstva
Knjižnice
Naša napredna knjiga Igra pri dvigu izobrazbene ravni in vzgoje našega delovnega ljud stva zelo pomembno vlogo.
Knjižni trg je v zadnjih letih po osvoboditvi tudi y našem okraju močno porastei v primeru s prvimi leti
Statistika od lani nam pri-
kazuje, da So po naših knjigarnah v okraju razprodali nad 25.000 slovenskih učnih, poljudno znanstvenih, leposlovnih knjig in brošur v skupni vrednosti nekaj manj kakor 2 milijona dinarjev. Na knjižnih fraz. stavah po vaseh koprskega okraja, ki jih je v mesecu februarju lan; priredila Sloven-sko-hrvatska prosvetna podzveza, je bilo razprodanih 2.970 knjig v skupni vrednosti 56.845 dinarjev. Leta 1945 ni bilo v okviru prosvetnih društev nobene knjižnice danes pa obstaja v okviru teh društev 29 knjižnic z okoli 5.000 knjigami.
Naloga vodstev prosvetnih društev je v tem, da približajo napredne knjige našemu ljudstvu, da vzbudijo posebno v naši mladini željo po knjigi, ki vrši visoko poslanstvo posredovanja kulturnih dobrin našemu delovnemu človeku. Da bomo našim ljudem bolj približali napredno knjigo, je treba poživiti bralne večere, ki so Se v okviru večernih tečajev ali pa samostojno prav iep„ obnesli. Storiti moramo vse za čim večjo popularizacijo naše napredne knjige in našega tiska sploh.
V zvezi z odsekom za knjižnice je tndi problem čitalnic. Ce imamo v vasi knjižnico, je nujno, da ustanovimo tudi’čitalnico.
V vsaki vasj je mogoče ustanovit; rdeči kotiček, in čeprav so pri tem zainteresirane vse naše množične organizaci!e, mora biti prosvetno društvo prvo, ki bo dalo pobudo za ustanovitev rdečega Kotička v vasi, gaj ima nalogo voditi \se
ljudsko prosvetn0 del° na "ast Primer, da je mogoče usta noviti y vasi rdeči kotiček, če si to nalogo resno zastavimo, so nam Dekani, kjer so ustanovili rdeči, kotiček, ki. čeprav ne more biti še ogledalo za ostale rdeče kotičke, vendarle dostojno zastopa vaško čitaini. co. P0 sindikalni liniji ustanavljajo rdeče kotičke tudi po naših podjetjih in ustanovah
Predavanja
V preteklem letu smo imeli poleg predavanj o zgodovinskih osebnostih, kj so bila večinoma ob proslavah, ie 121 strokovnih in prosvetnih preda, vanj.
V jeseni lani so ustanovili ljudski univerzi v Kopru in Portorožu, ki prirejata tedensko redna predavanja iz naših aktualnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanj. Ta predavanja vzbujajo v naših ljudeh veliko zanimanje.
Da bi mogla Podzveza SHPZ poglobiti in razširiti delo odseka za predavanja, je treba postaviti pri pedzvezj referen. ta za predavanja, ki naj bi v ta namen vodil posebno komi-sijo in skrbel za ustanavljanje ljudskih univerz v vseh večjih centrih našega okraja, kakor na primer v Šmarjah, Marezigah, Dekanih, Kortah in še po nekaterih drugih krajih. Nadalje bo njegova naloga razpresti in vzgojiti po terenu mrežo predavateljev, ki bodo posredoval; našemu delovnemu ljud. slvu izkustva i, sodobne zng-nest- na vseh področjih življenja.
(Nadaljevanje sledi)
Razdetjevanle sladkorja in kave
Dne 31. t. m. se bo zaključilo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone. Vsi potrošniki iz mesta in Sovodenj, ki imajo nakaznico proste cone, lahko dvignejo na odrezek 21	1,500
kg sladkorja, na odrezek 22 pa 400 g surove ali pa 320 g pra7 žene kave.
ra
Včeraj se je pričelo razdeljevanje druge pošiljke tkanin Unrra. Pooblaščene trgovine za prodajo teh tkanin so: tvrdka Oto Kreiner v Raštelu št. 20, Karel Del Piero v Ul. Carduc-ei in Franc Urlico v Ul. Cri-spi.
Lastniki nakazil izdanih od A Al si lrhko poljudno nabavijo; volneno odejo za rno posteljo (4000 lir), volneno odejo za en0 posteljo po 1700 lir, blago za moške plašče po 2.200 lir m, blago za ženske plašče po 1500 lir m, blago za moško obleko po 250o lir m in po 3000 lir m.
- - »o*———
SKORAJ BI BILA OB PRST
Pri sekanju drv si je 50-let-r.a gospodinja Musina por. Bo-schi Marija presekala kazalec leve roke. Po nesreči se je zatekla v krminsko bolnico, kjer so ji zdravniki obvezali ranjeno roko. Zdraviti se bo morala teden dni.
* * »
Pri brusilnici se je y sredinec desne roke ranil 34-letni delavec v mehanični delavnici v Ul. XX septembra Bruno Fu-ligoj. Tudi njega so sprejeli v občinsko bolnico.
# * *
V občinsko bolnico Brigata Pavia so včeraj sprejeli 74-Iet-no gospodinjo Katarino Medeot iz Gradiške. Zenska je pri delu padla s pregrajenega zidu na svojem dvorišču in si zlomila levo stran reber.
Poslovanje živinskih ambulatorijev
Pokrajinski konzorcij živinskih oplojevalnih postaj v Gorici sporoča vsem živinorejcem, da se brezplačno zdravniško zdravljenje jalove goveje živine vrši v živinskih ambulatori-jih v Ločniku, Pevrai in So-vodnjah v sledečih dneh: LOCN1K:	ambulatorij pri
F.lli Azzano (mlin) vsako sredo od 10 dalje.
SOVODNJE: ambulatorij je pri oplojevalni postaji, živino je treba pripeljati vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 14 ure dalje.
PEVMA:	ambulatorij pri
oplojevalni postaji vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od 14 ure dalje.
KINO
VERDI. 17: «Rozana», S. Gran-ger in J- Ewans.
VITTORIA. 17: Nov program; CENTRALE. 17: uPotepuh mrtvega mesta«, R. Young (barvani film).
MODERNO. Zaprto EDEN. 17:	uTrije	misourški
mušketirji«, M. Delich.
SPOMENICA SHPZ ZA STO VARNOSTNEMU SVETU
0 nameščanju slovenskega učnega osebja odloča poleg šolske oblasti tudi politična policija
Prosvetni proračun anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja pa ob-težujejo premnogi italijanski Učitelji, ki so pobegnili « Trst iz pokrajin, priključenih k Jugoslaviji; četudi bi mogli ti Učitelji koristno služiti v republiki Italiji, ostajajo v Trstu brez dela. Tako prejema nad 35o nadštevilnih in nezaposlenih italijanskih učiteljev redne prejemke. Kapitan Simoni je sicer 'že na prvem sestanku Z zastopniki tržaškega šolstva 3. avgusta 1945 izjavil, da bo vse nadštevilne učitelje in profesorje dal na razpolago šolskim oblastem v Italiji, toda to se ni zgodilo; gotovo je to želja onih italijanskih šovinističnih krogov, ki hočejo Trst kot središče novih iredentističnih dejanj.
Q nameščanju slovenskega ttčnega osebja pa ne odloča šolska oblast sama, temveč politična policija, ki je zasliševala učiteljstvo pod pretvezo uepuracije», medtem ko se uepuracijai> ni izvršila niti na slovenskih niti na italijanskih šolah.
Uredništvo ((Primorskega dnevnika», glasila Osvobodilne fronte, je zastavilo na konferenci v marcu 1949 naslednje vprašanje: ((Štirinajst slovenskih učiteljev in deset profesorjev, vsi domačini in strokovno usposobljeni še vedno čaka namestitve na slovenskih šolah. Nekaterim zanika Namestitev FSS. Zakaj veljajo ukrepi FSS samo za slovenske učitelje in profesorje- An-glodmeriška vojaška uprava je odgovorila: «Vpraševalec sc moti, ako domneva, da veljajo ukrepi FSS samo za slovenske učitelje in profesorje. Oni Veljajo ne glede na narodnost za vse, o katerih se lahko u-pravičeno sumi, da so petoko-lonci ali nezvesti upravi, ki jih jemlje v službo.»
Ni nam znan niti en primer, da bi FSS odstranila iz službe brez rednega disciplinskega postopka kakega italijanskega učitelja ali pnofescrrja, pač Pa so slovenski vzgojitelji prepuščeni svojevoljnim odločitvam organov politične policije, ne itebi jih zasliševali, ne da bi vfbedeli za obtožbe in se smeli zagovarjati. Po izjavi vojaške uprave zadostuje le sum, da učitelja odstranijo iz službe. Očitek petokolono-štva Pa ni žaljiv le za slovensko učiteljstvo, temveč za vse slovensko ljudstvo, ki se bori za svoje pravice, ki so formalno priznane v začasnem in stalnem statutu Svobodnega tržaškega ozemlja.
Odlonjeni in odpuščeni učite Iji in profesorji so morali spre-jeti odločitve vojaške uprave brez pojasnila in utemeljitve.
SKLEP Iz zgornjega opisa razmer, v kakršnih nahajamo slovensko šolstvo v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja, razberemo, da je tudi zadnja ukinitev 19 vzporednic In 3 razredov na slovenskih osnovnih šolah le ena etapa v diskriminaciji slovenskega šolstva, ki naj s podobnimi utesnitvami nastopi pot postopne likvidacije. Izgovor z varčevanjem ne velja, saj je bilo 13 odpuščenih učiteljev ponovno sprejetih v službo, saj plačuje vojaška uprava 350 nadštevilnih italijanskih učiteljev. Dejstvo, da s ponovnim sprejemom 13 učiteljev niso bili obnovljeni razredi, še jasneje označuje likvidatorske namene tega ukrepa. Zato zahtevamo predvsem, da se ukrep v celoti ratz-veljavi in se vzpostavi glede števila paralelk in razredov (prejšnje stanje.
Diskriminacije proti sloven skemu šolstvu ne moremo obravnavati ločeno od vsega si. stema narodnega zatiranja, kateremu smo Slovenci podvrženi pod upravo anglo-ameriške vojaške uprave, ki v soglasju italijanskimi šovinističnimi krogi in z njihovim sodelovanjem krati narodne pravice. Te pravice nam ne pripadajo le po načelih demokracije, temveč nam jih formalno priznava tudi začasni in stalni statut Svobodnega tržaškega ozemlja.
Slovenščina, ki Je Jezik ene tretjine prebivalstva anglo-ameriškega področja in po statutu z italijanščino enakopraf ven Jezik, Je izključena iz vseh uradov in celo iz sodišča, dopuščajo jo samo v popolnoma slovenskih občinah ozemlja. Anglo-ameriška vojaška uprava uvedla enojezične osebne izkaz nice in z izključevanjem Slo-
vencev vzdržuje še vedno samo italijansko uradovanje.
Slovenska kultura, ki jo je fašizem močno prizadejal tudi z uničenjem materialnih pogojev razvoja, s požiganjem in odvzemanjem kulturnih domov, je še danes zapostavljena. Slovensko narodno gledališče, ki je kot edino stalno gledališče na tem ozemlju visoko kvalitetna umetniška ustanova, še danes nima svoje dvorane, ki bi mu omogočala nemoteno umetniško delovanje.
Vse to zapostavljanje gre v račun italijanskim šovinistom in iredentistom, ki vodijo neprestano gonjo proti pravicam slovenskega ljudstva na tem področju.
Ko iznaša Slovensko-brvatska prosvetna zveza visokemu pokrovitelju Svobodnega tržaškega ozemlja zgornja dejstva, ugotavlja, da bo vprašanje slovenskega šolstva pravilno rešeno, ako se izpolnijo naslednje zahteve:
1. Šolstvo na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja naj se uredi tako, da bo slovensko šolstvo uživalo avtonomijo in da ne bo odvisno od italijanskih šovinističnih uradnikov.
2. Avtonomna slovenska šolska oblast naj ima pravico odpirati vse tiste šole, za katere se dokaže potreba; pri tem naj veljajo isti pogoj, pod katerimi se razvija italijansko šolstvo.
3. Slovenskim učiteljem in profesorjem je treba priznati stalnost, proti njim se mora ukiniti postopanje FSS in uvesti enak disciplinski postopek, ki velja za italijansko učiteljstvo.
(KONEC),
Prva avtomatska telefonska centrala v Slovenskem Primorju
Pred kratkim je začela delovati v Novi Gorici avtomatična telefonska centrala. To je prva avtomatična telefonska centra-v Slovenskem Primorju.
Državno smučarsko prvenstvo
Švici. Naslop pruaka p klasični kombinaciji si je osvojil Jacques Perrette, v smuku Odermatt, v slalomu Bumpnp skokih Dascher.
la
Francozi
se odpravljajo na Himalajo
Med vzponi, ki so jih napraviti v zadnjih letih na Himalajo, si znanstveni krogi obetajo največ od francoske odprave. Obsežne in temeljite priprave, predvsem pa imena udeležencev so porok Za uspeh. Odprava bo štela 8 mož in bo šla na pot 30. marca najprej z letalom do indijskega glavnega mesta Nevo Delhi, nato spet z letalom do Lucknoiva, potem z železnico čez Gorakhpur do Nautanve ob indijsko-nepalski meji. Od tod bodo šli kar naj-dalje bo mogoče s tovornimi avtomobili; v Riribazarju, v dolini reke Kali bodo pretovorili na mule in nosače. Izhodišče odprave bo vas Tukuha, ki leži ob vznožju gorskega masiva Dhaulagiri. izhodišče bo s posameznimi taborišči v višinah povezano s kratkovalovnimi sprejemniki in oddajniki. Francoska odprava se bo vrnila Himalaje sredi julija, ko bo zaradi velikih poletnih monsumov delo v višinah Himalaje onemogočeno.
S 'itizhtitvv hiiltntfri F
P
C
ZIMSKA POKRAJINA
um
F. PAVLOVEC
gospodarstvo
r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE^
Ne	dajo	Marshallovih
za	anglo -	holandske
V petrolejskem pododboru ameriškega parlamenta so ob-javili, da ameriška uprava za Marshallov plan ne bo dala več na razpolago novih kreditov iz fonda ER P za povečanje čistilniških naprav angleških odnosno angleško-ho-landskih petrolejskih družb (Royal-Dutch-Shell). S tem se je angleško-ameriški petrolejski spor še bolj zaostril in naložil novo vprašanje, ki naj ga rešijo britansko-ameriška petrolejska pogajanja, ki trajajo v Washingtonu že več mesecev.
Doslej dovoljene podpore in krediti za načrte rafinerij v Angliji ter dva načrta v Franciji in Italiji, pri katerih so udeleženi angleški koncerni, ne bodo prizadeti zaradi tega ukrepa, kakor je izjavil nekdo od petrolejskega oddelka ECA. Tudi na angleškem poslaništvu v Washingtonu se kažejo
precej trdni in poudarjajo, da pričeta dela ne bodo utrpela kakih omejitev.
'nosi
Bo Leopold 1IL, belgijski kralj
zopet	zasedel	prest
Komunisti in socialisti nasprotujejo vrnitvi v domovino kolaboracionističnega kralja, ki se je zabaval z golfom, medtem ko so se belgijski partizani borili proti okupatorju
LEOPOLD III. OB POROKI S SVEDSKO PRINCEZINJO ASTRID
Cim je katoliška vlada Ga-
stcna Eyskensa izsilila v belgijskem senatu zakon o izvedbi ljudskega glasovanja o «kraljevem vprašanju*, se je po vsej Belgiji začela vo-livna kampanja, katero so spremljale demonstracije in aretacije. Bistvo vprašanja, v katerega so se vmešali tudi tuji politični krogi, saj se je posebno ameriško reakcionarno časopisje že dalj časa pečalo s propagiranjem «vrlin» belgijskega kralja Leopolda m., je v tem, da so se vse napredne sile belgijske države uprle želji pobeglega kralja, da se vrne na prestol. Belgijsko ljudstvo je videlo v Leopoldu IH. .človeka, ki je dosledno izvajal hitlerjevsko politiko in ki je maja 1940 pospešil brezpogojno kapitulacijo belgijske vojske pred nemškimi osvajalci. Za nacistič, ne okupacije pa je kralj Leopold izvajal politiko «pri-jateljskega sodelovanja* z nacističnim vodstvom.
Na drugi strani so se reakcionarne sile vneto borile za vrnitev Leopolda III. na prestol- Belgijski reakcionarji so računali na zaostalo prebivalstvo Flandrije, kjer so kmetje in drobna bur-žoazija pod močnim vplivom katoliškega duhovništva in
kjer prevladujejo še vedno
srednjeveški predsodki. Na te zaostale Fiandrijce so računali reakcionarni voditelji in nedeljski referendum je pokazal, da so prav v Flandriji in v krajih, kjer govorijo flamsko, oddali največ glasov za kralja Leopolda III.
«Kraljevo vprašanje* je bilo v zadnjem času v ospredju razprav belgijskega parlamenta in senata- Ker je pri zadnjih parlamentarnih volitvah katoliška stranka dobila večino, je Eyskensova vlada naredila vse mogoče, da bi bilo čimprej ljudsko glasovanje. Predstavniki vseh strank, med njimi tudi socialistični prvaki, so začeli potovati v Švico h kralju Leopoldu ln se z njim pogajali glede vrnitve na
prestol. Ko je del vodstva liberalne stranke privolil v vrnitev kralja Leopolda na prestol, je Eyskensova vlada mislila, da je nastala ugodna priložnost za glasovanje. Socialisti so se izrazili proti vrnitvi kralja na prestol, toda njihova kampanja je bila dokaj mlačna- Komunistična partija Belgije je objavila poseben razglas, v katerem je poudarjala. «da spletke, ki jih snuje reakcija za vrnitev bivšega kralja na prestol, zbujajo ogorčenje pri delavstvu*.
Zakon o referendumu je določeval, da se bo kralj lahko vrnil na prestol, če bo dobil več ko dve tretjini vseh glasov. C e bi zanj oddali manj kot pplovico glasov, bi mu prestol za vedno propadel. Ker glasovanje ni
stem subvencioniranja cen
žir*
pokazalo ne prve ne druge skrajnosti, bo moral o «kra-ljevem vprašanju* razpravljati že parlament.
Podvodna bomba kot signal za nevarnost
Inženirji ameriškega mornariškega ministrstva so skonstruirali novo bombo, ki služi kot signal, da je ladja v nevarnosti, če ladijska oddajna postaja ne deluje. Po eksploziji pod vodo širi bomba valove, ki se raztezajo od kraja eksplozije do 5000 km in natančno določijo lego ogrožene ladjo. V ameriških vodah so že zgradili tri naprave za sprejem takih valov. Po mnenju strokovnjakov bi 30 takih postaj zadoščalo za sprejem teh signalnih zna kov iz vseh krajev sveta.
v zapadnem delu Berlina
Splošni mednarodni dogodki so zadnje čase postavili v ozadje položaj v Berlinu, Toda v letošnjem januarju se je zaposlenost delovnega prebiral, stva zapadnih področij znižala kar za 24 tisoč oseb ali nasproti prejšnjemu mesecu za 10 odst. Ta skok brezposelnosti, ki tvori doslej najvišjo konico v razvoju krize, ki jo občutijo za-padna berlinska področja, podobno kakcrr vsa Zapadna Nemčija, je opozoril na resnost poslabšanja razmer v preteklem letu. Število za delo sposobnega prebivalstva so cenili junija 1948 na 917 tisoč oseb; od tega je bilo 870 tisoč zaposlenih, 47 tisoč pa brezposelnih. Po nekaterih drugih vesteh, ki jih omenjajo tudi švicarski listi, je bilo tedaj celo nad 50 tisoč brezposelnih. Do decembra isteaa leta, ko se število dela zmožnih oseb ni bistveno dvignilo (920 tisoč), pa je bilo brezposelnih že 115 tisoč (ali celo 120 tisoč). V teku 1949 se je statistika brezposelnosti. neprestano slabšala: marca 1949 148 tisoč, junija 178 tisoč, decembra 279 tisoč. Triko smo prišli do letošnjega januar ja, ko znaša število brezposelnih celo 303 osebe, nasproti 690 tisoč zaposlenim. Nemški krogi si sedaj belijo glave, kako bi izboljšali to stanje. Za Zapadno Nemčijo na splošno govore o pritegnitvi novih kapitalov iz inozemstva — pri tem računajo seveda na ameriški kapital — kakor je bilo to že doslej splošna praksa. Za Berlin; ki je nekak osamljen otok, bo seveda vprašanje precej težje,
Razen brezposelnosti pa zadeva berlinsko delavstvo tudi vedno močnejše znižanje realne mezde. Od lanskega junija do jeseni se je sicer znesek brutto — mezd povišal, toda celo po poročilu berlinskega dopisnika «Neue Zuericher Zeitungn je vrednost netto — mezde padla. Oblasti so namreč odpravile razne davčne olajšave glede akorda in drugih, oblik dela, razen tega so uvedli nekdko da■ jatev v prid kritja valute, ki zadeva delavce ln nameščence z bruttomezdo do 600 mark z 1,5 odst. Razen tega so se ob času valutne reforme močno povečali izdatki za prehrano, ki tvorijo še vedno največji del domačega proračuna berlinske ga delavstva in nameščenstva (45 do 50 odst). Dosedanji ši-
lom ni več v veljavi. Cena # katerih racioniranih živil, n-P’ margarine pa je celo višja, " kor v svobodni prodaji. f®! žila sta se tudi plin in e^’ trični tok, najprej avgustu 1" (za 1 marko mesečno nato1" no) precej bolj pa 1.
fem*
letos.
Ugotovili so, kakor J*® aAgenzia economica )lna’' ria», da so bile tudi V F. teklem letu investicije zemskega kapitala v Italiji, lo skromne čeprav
storila vse, da bi la vstop. Pri tem gre za številne manjše in zase kapitaliste, ker datirajo gi velikih trustov v ttflUvjL sko gospodarstvo še iz njih let. Sedaj bi radi 001 in finančni krogi v Mil®"® Rimu izkoristili to )Mf. pripravljenost investiral italijansko gospodarstvo, kažejo inozemci, zato d® ?!»| va podprejo svojo proP do v prid ukinjenja do s*a.i obveznega sistema delnic, vsled katerega J® goče ugotoviti, kdo je. I®" teh papirjev.
NEKAJ SPOMINOV NA «ŽELEZNO CESTO»
BOHINJSKA ŽELEZNICA
LEOPOLD Z DRUGO ZENO LILIJANO BAELS, PRINCE. ZINJO RETHY. NA DESNI JE PRINC BALDVIN, SIN IZ PRVEGA ZAKONA
Ko so se na Dunaju odločili, da zgradijo železnico, ki b, vezala Dunaj s Trstom in ki bi tekla skozi Gorico, sta bila predložena dva načrta, ,n sicer: zg predilsko in mangartsko železnico.
Pred liska in mangartska železnica se med seboj zelo malo razločujeta. A ker je bil iz strateških ozirov sam cesar Franc Jožef proti predilski železnici, so projektanti načrtali novo progo, tako imenovano cyna<ngartsko», ki bi šla od Trbiža le malo nc levo do Belo-poških jezer in od tam skozi predor v Log. .Isto tja bi dospela, skozi Pr*di| tudi predil-ska železnica. Ta nova proga bi stala od Trbiža do Gorice 68 milijonov kron, od Gorice čez Kvas v Trst pa 19 milijonov kron.
Avstrijski., vojaški krogi pa so se zaradi bližine italijanske meje uprli tema dvema načrtoma in predložili nov načrt za bohinjsko železnico, kateri je bil h ta 1901 v državnem zboru sprejet.
Priznali so, da bi prvi dve
železnici bolj odgovarjali gospodarskemu razvoju dežele, ampak zaradi že navedenih vzrokov se je bilo treba odločiti za daljšo progo. Na odločno željo Slovencev, po katerem ozemlju bi se vila nova proga, so nemške oblasti pristale na neke spremembe prvotnega načrta. Stari načrt je na Krasu predvideval dve ločeni postaji, Dutovlje in Koprivo, novi pa nekako v sredi teh dveh — postajo Skopo, V načrt je ptišla tudi nova postaja Repentabor. Prvotni načrt je na Spodnjem Vipavskem imel postajo Ran. ziano (Renče), novi pa na istem mestu Volčja draga.
Kobarldčani in Bovčani pa, ki so celih petdeset let čakali na železnowce»to, so začeli protestirati, ko.i ko »o izvedeli za ta načrt. Cesarju samemu, ki je leta 1901 uradno obiskal Gorico, se je predstavilo posebno odposlanstvo, ki mu je izročilo spomenico o željah ljudstva.
Uspeh je bit ta, da je komisija, ki je končno odobrila bohinjsko progo, izjavila, da ,ie treba v splošnem interesu drža-
ve,, dežele in ljudstva zagotoviti tudi lokalno železnico od Sv. Lucije do Kobarida z morebitnim podaljškom do Bovca. Vojno jninistrstvo je še dalje predlagalo, naj se želdzn.ica podaljša do vojaških trdnjav pri Bovških Klužah. Te trdnjave so v prvi svetovni yojni igrale veliko vlogo. 2elezniško ministrstvo na Dunaju ie priznalo potrebo te železnice, ampua Je odložilo izvršitev te proge po končani dograditvi bohinjske in lokalne železnice Gorica • Ajdovščina.
Leta 1901 so začeli z delom. Od vseh strani so prišli tuji inženirji, tuji podjetniki in tuji delavci; večina branjarij, gostiln in žganjerij je bilo v tujih rokah. Domačinu so delali ovire na vsej trti, najbolj podjetnemu se je lahko pripetilo, de je bil odslovljen oci objestnega tujca. Nemci so že delali načrte, kako se bodo vznezdili v kraje ob progi; «Siidmark» in «Schulverein» sta bili marljivo na delu.
V takratnem časopisu «Gore njec» je neki članek pisal med drugim: «Prej mirne, tihe in romantične doline zamenjajo svoj .sveži vzduh z dimom; kjer so bile Prcj rhajhne kajžice, nastanejo tovarne, veliki hoteli. Prihodnost nam tako kaže, da bode nova železnica velikanskega pomena za razvoj trgovine in industrije, pa tudi kmetijstva, ker se' skrajša pot našemu bohinjskemu kmetu za izvoz nje. govih mlečnih in drugih izdelkov. Po drugi strani pa nam bo le v škodo, ker se bode nemštvo kar na debelo uvažalo 'v naše lep,e kraje. Tuji kapi tal se naseli — in milostno se dovoli tudi našemu ljudstvu, da pojde v tovarno ter tako pomaga reševati tuji kapital. In Nemci že delajo račune z našimi zakladi*.
Zato poziza člankar vse Slo vence na slogo in skupno delo za narodov blagor.
V Trstu je takrat že mrgolelo polno nemških izvoznikov in trgovskih posredovalcev. Gorica pa je z otvoritvijo te železnice mnogo pridobila.
int-
imi
sevw
Nove cene za petrolej v |
Iz Rima poročajo, da je misariat za cene določil , deče nove cene petrolej1 izdelkom: bencin navadni ' lir za liter (prej 110); h®jy" ši od 121—126 lir; petrolej poljedelce od 47,5 do 41.5 za kilogram; perotlej za ., svetljavo od 74 na 100 liter; gazolin poljedelski do 41 lir za kg; gazolin za , tor je od 69 do 76 lir za 11 gorilno olje gosto od 17 p lir kg, tekoče od 18 do n* kg. Poviški izvirajo iz davčnih obremenitev. OOfl in petrolej za poljedelce nista podražila.
Mia bo uvažala les za iM11! v zameno za w.
italijanskem min za industrijo in trgovino "m učujejo trenutno, kakšne 4 do potrebe po uvozu les zvezi z gradbeno sezom je pred vrati. Računajo ^ žiti za okrog 45 milijon0 larjev ali 30 milijard l*r finega lesa, od tega za 3 jone dolarjev lesa s P°~ f) dolarja (Kanada, ZDA)-ERP leto 1949—50 so l°sn'tf, dustrijci dosegli postavko milijonov dolarjev, ki f" $ je medministrski odbor zO . novo znižal na dva in LjU' Toda Združenje lesnih ^ strijcev in trgovcev	1
tiska, da bi določili 1,s.„ jf milijonov
dolarjev, kar ] veda v nasprotju bodisi nostmi uvoza od drUO 2a-
«šibkejše» valute ali eC1 meno za izvoz itaUr. nji<> blaga, bodisi z d0>* .-tl xo''i'>r'iPTr7 vvo'n. les-. *	.
skega področja, kajti n prvem letu ERP-a nlS°, It1 izkoriščani kontingenti 1 -v drugem letu pa so i^ črtali. Ako hočejo ne krogi sedaj to pripisal1 j strijski krizi, ki so 1°-	1
pravi «24 ORE». znane omejitve glede kr' zasledujejo seveda s te ločene lastne, nc Pa 0 ne interese italijanskega darstva. Lesa vseh vrst i-
biti dovolj v vzhodnoevr
in skandinavskih država'SV mor bi v zameno ita . (it'c' industrija povečala sV°' $ in si s tem pomagala > ^ š* njih težav. Obenem P®.ulil"' ta način prihranili ’ bilanci dolarski, znesek■.
MIIIIIIIIIIIIII!IIIIHIIIIIllllillMIIMIIIII!llllll!ll!MI|llH!ll!illl!IIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIII!l!ll!IIIIHIIIIIIIIIIIIHIIII!llll!HIIIII!lll!ll!lll!IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIMIinilllllll!lll!IMinilllllHI^	IIIHIIHIIIIII llllll Hilli
SPISAL;
Pred Sodnikom ni imela težav, ker ji je bilo življenje ležišče v trnju; to trnje se je zabadalo v njo, in najsi ni imela druge želje, nego služiti Bogu in njegovi pravi veri!
V letih, ko sem se učil kovaštva, nisem kaj posebnega doživel. Prve čase sem odpiral oči, ker nisem bil navajen velikega mesta. Mojster Lan-gerholz pa je že skrbel, da ni-
sem pohajkoval in lazil za znamenitostmi lepe Škofje Loke. Učil me Je z besedo, pa tudi s pestjo, in skoraj bi zapisal, da sem prejel od njega dosti več udarcev kot pa dobrih besed. Tudi ml sorodnik VVohlgcmuet ni preveč polnil sklede. Zatorej sem dostikrat v pozni noči jokal pod streho, kjer je bila vročina ali pa tak mraz, da
mi ni hotelo spanje sesti na Oči.
Doživet sem tudi prijetne dneve. Posebno prijetni so bili sejmi na trgu, h katerim se je priklatilo dosti ljudstva, tudi izpridenega, da Je imel ž njim sitnega posla gospod Janez Kos, tedanji čislani in spoštovani mestni sodnik.
Meni so napravljali največje veselje, mestnemu sodniku pa največje skrbi študentje očetov jezuitov iz Ljubljane. Prihajali so ob različnih prilikah v mesto, če je bila šola, pa tudi če je ni bilo, tako da se je govorilo, da so to študentje, ki prav za prav zahajajo malo v šolo in kujejo očetu prefektu zelo mučne dni.
Kadar Je počila vest, da pojo študentje na mestnem trgu, smo zginili vajenci iz kovačnice, da se je mojster togotil in nam pozneje plačeval v najtežjem denarju. Nič ni pomagalo! Vsekdar smo prihiteli na trg
in smo poslušali petje; študentom nismo nič dajali, ker sami ničesar nismo imeli, pač pa so morali skladati zanje meščani ter kmetje in kmetice. Sicer pa ti študentje niso slabo živeli; če ni bilo drugače, zginilo jim je pod palec še celo tuje imetje.
Nekoč na praznik popoldne igrali so nam ginljivo uactio-nem», da smo bili vsi zadovoljni in da smo še celo jokali Pri vsaki priliki pa so jo vedeli tako zasukati, da se je tudi plesalo. Pri tem so jemali dekleta domačim mladeničem, kar je rodilo jezo in prepir.
Vselej so se stepli z mesarskimi pomočniki in najmanjše pokorščine niso izkazovali mest ni gvardijl. Ni čudo, da so navsezadnje razkačili gospoda grajskega glavarja, da jim je prepovedal vstop v mesto. Skoda! Odrasli m neodrasli smo to prepoved bridko obžalovali.
Na grad otročaji nismo sme-
li zahajati. Ogromna ta stavba z mogočnim svojim stolpom je vendar najbolj razburjala mojo radovednost. Pripovedovalo se mi je, koliko mogočnih topov je postavljenih po ozidju in kako gosposko stanuje ondi gospod grajski glavar. Tudi so se pripovedovale neverjetne reči o sobanah, v katerih je prebival sam gospod škof, kadar Je prijezdil v Loko ter ga je pri Vodnih vratih sprejelo mestno starešinstvo.
Zalibog da v dobi, ko sem se .učil pri Langerholzu, ni bilo takega obiska. Ali vzlic temu sem pogostoma zahajal na visoki, obokani most, o katerem govore in pišejo, da nima vrstnika v celi Nemčiji. Pri kopanju so skakali loški fantiči s tega mostu v vodo, ali ni se vedelo povedati, da bi se bil kdo pri tem kdaj ponesrečil. Prigovarjali so tudi meni, pa me niso mogli pregovoriti, ker je bilo vendar previsoko.
Na grad pa sem le prišel! Ječar Mihol Schwaiffstrigkh je bil naročil pri našem mojstru novo kladivo. To sem mu prinesel nekega jutra.
Utripalo mi je srce. ko sem za mestnim zidom lezel navzgor ter prilezel pred temni grajski vhod, ki mi Je kot črno žrelo zijal nasproti. Z grozo sem se splazil na prostorno dvorišče, kjer je ječar Mthdl, sedeč na stolicku, vlekel svojo dreto. Imel ie službo; kar pa mu Je le-ta dajala prostega časa, je čevljarn ter si tako s šilom pridobival del vsakdanjega kruha Pri neusmiljenem svojem poklicu je bil vedno dobre volje in radi so ga gledali v loških družbah, četudi je bil blizu rablju, katerega dotikati se je sramota, s katerim pajdaših se pa nesreča.
Prevzel je kladivo ter me vprašal, čigav sem in od kod sem. Povedal sem mu, da sem z Visokega. Veselo je vzkliknil:
uTcrej Polikarpov! Cernu, šment, nikdar v Loko več ne pride, da bi kaj plačal, ker že dolgo ni dal za pijačo?!«
Vstal je in odložil predpasnik.
«Fante,» je govoril, upravi dan si naletel. Gospod glavar je v Ljubljani. Ce je tu, stari hudič tako ne pusti, da bi krpal na dvorišču! V Ljubljani je v deželnem zboru, kjer zaradi mene lahko uganja sitnosti, katere koli hoče.«
Opazil je, da sem pasel oči po visokem stolpu in po poslopjih, katera so kakor pišče-ta tičala okrog stolpa. Dobro-voljno je pripomnil:
«Ti bi rad malo okrog sebe pogledal? Prav, prav! Prideš v leta, ko bo greh spredaj in zadaj silil v te; zatorej ti ne bo škodovalo, če ti danes pokažem, kako dobra zdravila imamo na loškem gradu proti vsakovrstni pregrehi.
Nadaljevanje sledi
Promel v Rollerdamu v
V lanskem letu je * f v rotterdamsko pristan	*
morju 8,265.157 ton	"
1948 — 7,2 milijonov ‘ t0„
rečni poti pa 819.793
48 7931)00 ton) in po
*v
158.897 ton (v 48 120°°°^ Leta 1938 so uvozili P°^ P 7 milijonov ton blago, ni poti 845.000 ton in P° nici 98.000 ton.
Izvoz iz rotterdamski; f.
pa je bil v ______________ „
morju 2.695.047 ton, poti 1.013.647	M
130.582 ton (v 1948	1«
1949 nasledi/;
ton, Po
ton (v 194S JoOO ,
1.7 milijonov ton, 5-8 ' 93.000 ton; v 1938 P° milijone ton, 1,13 ton, 53 000 ton).
•V tem pa ni vkl^ui‘^i v ni promet, ki je dosco^ ill0rl^
9.7 8 ti
milijonov ton P°
vg*Tl!
.5 milijonov ton P° ,eiet% J tn 386.000 ton P° nasf Tranzitni promet se j*
nc p »v • .
izbolj&a '
■sU
tl 1948 močno pa je znašal še ve g 40 odst. onega is ^8° je kriva predvsem spodarska kriza. iv ^ ut® „ namreč pred vojno udeležena na Pw™ damskega pristaniščo-
18°
fOt1
,t H ... nart _ Telefon štev 93 808 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38
OGLASI8od°830.12Cln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca, irgovsk, so flnantno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI, od 8.30-12 ln oa	širine	1	stolpe? za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg, urednik STANISLAV RENKO.	M&l	zavod.	-	PoSruž.:	Gorica,	Ul.	S. PeUico MI., Tei. 11-32 - Koper, ui. Battlstl 301.-1. Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLKJ: Izvod 4.90, meseči'0 poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.EO.&
,0« & V* 4