T^/and s-'/uAUce.'* NO. 96 Ameriška Domovina AM6MCAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER fg? CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 4, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Turki dalje iščejo olje ob svoji iraški obali Olje, Iti bi naj bilo na kontinentalni plošči turške Tra-cije in grškega otoka Ta-zos, je povzročilo novo napetost med Grki in Turki. ANKARA, Tur. - Turčija in Grčija sta obe članici NATO, pa ju to ni zadržalo pred hudim sporom zaradi Cipra. Nekajkra-ti je nastopila resna nevarnost oboroženega spopada med njima, pa se je položaj končno u-miril in izgledalo je, da se bosta obe državi le sporazumeli o odnosih, ki jih hočeta imeti za svoje narodnjake na Cipru. Varnostni svet ZN je podaljšal rok za umik čet ZN s Cipra do prihodnjega decembra v upanju, da bo tedaj položaj že toliko urejen, da ne bo nevarnosti za nove nemire in spopade na Cipru. Predsednik republike Makarios se je v zadnjih letih marsikaj naučil in postal previdnejši in mirnejši, njegov glavni nasprotnik gen. Grivas, ki se je gnal za združitev Cipra z Grčijo, pa je umrl. Ko je vse kazalo nekam dobro, je olje, ki so ga odkrili pod ; Egejskim morjem, postalo povod > in vzrok za novo napetost. Tur-' čija trdi, da so ležišča olja na kontinentalni plošči, ki je po-1 daljšek njene Tracije, Grčija pa izjavlja, da je del tega področja podaljšek kontinentalne plošče otoka Tazosa, ki leži nedaleč ! od turske obale. Ko je zadnji teden poslala kurčija mornariško raziskovalno ladjo Candarli preiskovat področje, kjer računajo na ležišča olja pod morjem, je Grčija objavila pripravljenost svojih oboroženih sil in govorila o njihovi uporabi, če bi Turčija kršila njeno pravice. Nekatere vesti so govorile, da turško raziskovalno ludje spremlja skupina vojnih ladij in da je zato možen nepo-, sreden spopad. Med tem so zavezniki posredovali v Ankari in v Atenah ter °be strani pomirili. Turška lad-la Candarli nadaljuje s svojim delom, Grki pa so kljub temu zmanjšali pripravljenost svojih oboroženih sil. Kriza je vsaj odložena, če že ni odstranjena. NOVI GROBOVI Valentine J. Novak V soboto je umrl na svojem domu na 1357 E. 52 St. 55 let stari Valentine J. Novak, bolan od preteklega decembra, rojen v Clevelandu kot sin pok. Antona in pok. Julie, roj. Wolf, mož Emme, roj. Knecht, oče Donalda, Beverly Stark, Barbare in Richarda, 6-krat stari oče, brat Anthonyja, Johna, Josepha, Mrs. Frank Kraynak, pok. Julie in pok. Edwarda. Pogreb je danes ob 9.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Andreja ob 10.30, nato na Kalvarijo. Vnema za kondominije rodila na kupe pritožb Vnema za nakupe kondominijev in življenje v njih je prinesla dosti zadovoljstva, pa še več pritožb. WASHINGTON, D.C. - Skozi leta je bil ideal ameriške družine lasten dom, če le mogoče hiša za eno družino, kjer more ta nemoteno živeti sama za sebe. Pred nekaj leti, ko so cene hiš močno porastle in ko je vedno vdč zakoncev z enim, dvema ali celo brez otrok, je začelo nenadno rasti zanimanje za stanovanja v večjih stanovanjskih zgradbah. Od tega so prešli k nakupu takih stanovanj ali kondominijev. Kitajska zavrnila sovjetsko stališče Peking je označil sovjetsko nadzora C. W. COLSON BO GOVORIL Spopadi med muslimani v Pakistanu LAHORE, Pak. —' Na deset tisoče sunitskih muslimanov, ki Charles W> Colson, eden od se smatrajo za edino pravoverne, se je v zadnjih dneh pretek- za "izsiljevanje”. HONG KONG. — Sovjetska zveza je nedavno objavila, da bodo kitajske ladje smele pluti po delu strug Amur j a in Usuri-ja le z njenim dovoljenjem, ker pripadajo ti deli strug v celoti Sovjetski zvezi. Doslej ni Sovjetska zveza delala v tem pogledu nobenih težav, poslej pa bodo morale kitajske ladje preje prositi za prehod vse dotlej, dokler se odnosi med obema državama ne uredijo. Amur in Usuri se združita v bližini sovjetskega mesta Haba-roVsk. Sovjetska zveza smatra ta del njune struge za svoje “notranje vode”, Kitajska pa za mejno strugo. Kitajsko zunanje ministrstvo je odgovorilo na sovjetsko objavo z obdolžitvijo Sovjetske zveze, da od leta 1966 stalno ovira kitajske ladje, - ki imajo po dogovoru med carsko Rusijo ih cesarsko Kitajsko od leta 1860 “neodtujljivo pravico” uporabljati strugi obeh rek brez vsakega predhodnega dovoljenja. ! objavo o praviti m.u/.oiu j lega tedna udeleževalo demon nad plovbo kitajskill ladij s^racij) protestov in spopadov : po rekah Amur in Usuri musijmansk0 sekto “kvadianov’ v vseh štirih pokrajinah Pakistana. Najhujši so bili spopadi v Purijabu, kjer je bilo nad 80 oseb ranjenih ih požganih 22 domov in poslovnih prostorov. Doslej naj bi bilo skupno 11 mrtvih v teh spopadih, toda podrobnih vesti ni, ker jih je vlada prepovedala, da bi omejila razburjenje. najintimnejših sodelavcev predsednika Nixona, je v sporazumu s posebnim javnim tožilcem L. Jaworskim priznal, da je skušal vplivati na sodno razpravo proti D. Ellsbergu leta 1971, ko je bil ta obtožen nedovoljene posesti Rentagonskih papirjev, pa dosegel s tem umik vseh ostalih obtožb pod pogojem, da bi pričal o ostalih zadevah Watergate. Bonn bo nadaljeval z zbliževanjem s SZ Spor o plovbi po glavnih rečnih strugah je vedno pereč v letnem času, ko zaradi padca vode kitajske ladje ne morejo u- Novi kancter H. Schmidt je bil povabljen namesto Brandta v Moskvo. BONN, ZRN. — Zvezna republika Nemčija bo nadaljevala s politiko zbliževanja s Sovjet-! sko zvezo in njenimi sateliti) kljub nejevolji, očitkom in ob-| tožbam, izvirajočim iz odkritja j rdečega vohuna v neposredni j Brandtovi bližini v preteklem) aprilu. To odkritje je postavilo! na tehtnico celotno “vzhodno ruskega j politiko” W. Brandta. Njegov naslednik Helmut Selitev in kupovanje kondo- porabljati stranskega rokava mini jev je po sodbi in podatkih | strug, ki poteka južnejše in ki zvezne vlade postalo že kar po- j ga Rusi smatrajo za mejo s Ki-vodenj.. Če pojde tako dalje, ra- tajsko. Kitajska smatra ta rokav čunajo zvezni stanovanjski stro- j za svoje ‘notranje vode’ in glav-kovnjaki, da bo v 20 letih žive-j no strugo za mejo. Obe državi se lo polovico vseh ljudi v naši de- sklicujeta pri svojih stališčih na želi v kondominijih. . j dogovor iz leta 1860, toda Kitaj- Porast kondiminijev je sprožil: ci vztrajajo pri črki besedila, tudi vrsto pritožb, ki postajajo j med tem ko Sovjeti kažejo na vedno pogostejše in vedno glas- zemljevid, ki naj bi bil dogovo- pa tudi o vprašanju prispevka ; International Telephone & Telegraph Co. ter o zadevah z Mlekarskimi zadrugami, povišanjem cene mleka in njihovim prispevkom v sklad za ponovno izvolitev Nixona. Charles WT. Colson bi bil lahko v okviru sodnih razprav obsojen na do 20 let zapora in do $10,000 globe, na temelju svojega včerajšnjega priznanja in sporazuma z javnim tožiteijem pa more dobiti največ 5 let zapora in $5,000 globe. Njegovo j pričanje utegne biti med tem j usodno za predsednika Nixona jin za njegove sodelavce. Sodijo, da bo imelo močan vpliv tudi na j razpravljanje in postopanje pravosodnega odbora Predstavniškega doma o impeachmentu Nixona. Vprašanje je le, kako j daleč bo šel Colson v svojih iz-| povedih in pričanju. Pred par tedni je prišlo v javnost, da se je Colson “spreobrnil” in’ postal resničen, dejaven kristjan, ki hoče popraviti, kar WASHINGTON, D.C. — Vče- je v preteklosti zagrešil. Neka- Charles Colson Iz Clevelanda in okolice i Predavanje o. Poderžaja— V nedeljo, 9. jun. tl., popoldne ob treh, bo imel v šolski dvorani pri Sv. Vidu skioptično predavanje o Indiji o. Poderžaj, DJ, ki se je na poti na prvi obisk domovine po 45 letih za nekaj dni ustavil v Clevelandu. Vstop prost! Mestni odbornik M. Zone umrl— Mestni odbornik Michael Zone iz 3. varde je bil star 54 let, pa je imel težave z srcem. Včeraj zgodaj zjutraj ga je zadela srčna kap in je kmalu nato umrl v St. John bolnišnici. Bil je načelnik finančnega odbora v mestnem svetu in s tem eden najvplivnejših članov mestnega sveta. Pozdravi— Iz San Francisca v Kaliforniji so poslali pozdrave uredništvu AD in njenim čitateljem Mrs. Ann Grzyowski, njena sestra in Miss Mary Gornik. nejše. Večina teh nakupov in lastništva je urejena z državnimi zakoni in predpisi, ki pa so zelo pomanjkljivi. To je priznal sam zvezni tajnik za stanovanja in razvoj mest James T. Lynn, ko je v nekem razgovoru nedav- ru priložen, pa ni bil nikdar objavljen. Opazovalci odnosov med Moskvo in Pekingom sodijo, da ni v tem sporu o meji prišlo do nobenih novih stališč, zaostril se je samo zaradi spora med Kitajsko no dejal: Nakup kondominija j in Sovjetsko zvezo o sovjetskem helikopterju in njegovi posadki, Vatikan obnovil redne odnose s Castrovo Kubo VATIKAN, r— Papež Pavel je imenoval škofa Cesareja Zacchija, ki je zastopal Sv. se- I dež pri vladi Kube od leta 1961 j R°t odpravnik poslov, za apo- j stolskega nuncija in nadškofa. I Mod tem ko Kubo zastopa pri i ^atikanu poslanik Luis Amado-j •°Mnco, dekan tujih diplomat-! skih zastopnikov po svoji senio-riteti. Imenovanje Zacchija je brez Vc>rna posledica zadnjega obi-ska nadškofa Agostina Casaroli-Ia v Havani, kjer se je dalj časa izgovarjal s kubanskimi vod-Mki. Casaroli je kot znano neke Wste vatikanski državni tajnik odnose s komunističnimi dr-ivami. ramenski prerok nudi splošno kupcu veliko možnost za hudo razočaranje. Če pojde razvoj v tej smeri dalje in države ne bodo poskrbele za primerno varstvo kupcev in lastnikov kondominijev, Schmidt je sklenil zbliževanje z Vzhodom nadaljevati, toda veliko previdnejše in počasnejše. Brandtu se je mudilo in je upal raj je nepričakovano Charles W. ■ teri dvomijo v iskrenost to spre-s svojo vzhodnm politiko doseči Colson, intimni sodelavec pred-! obrnitve, drugi jo sprejemajo za združitev obeh Nemčij, četudi sednika Nixona, ki je sam o sebi resnično. C. Colsonovi nastopi so vodniki Vzhodne, rdeče Nem- trdil, da je “glavni brcač v zad-jv prihodnjih tednih in mesecih čije izjavljali, da iz te moke ne njico v Beli hiši” in da bi “šel: pred sodiščem in morda pred bo kruha. preko svoje stare matere, če bi kongresnih odborom utegnejo v V letošnjem poletju bi moral to potrebno” za ponovno iz-j tem pogledu dati več priložnosti Willy Brandt na obisk v Sovjet- volitev predsednika Nixona, pri-) za stvarno presojo. sko zvezo na razgovore z Brež- znal, da je poskušal vplivati na ; ------o- sodno razpravo proti dr. Dani-; elu Ellsbergu, ki je bil obtožen, i da si je protizakonito prilastil; WASHINGTON, D.C. — Vrhov-“pentagonske papirje” in te dah no zvezno sodišče je odločilo, v javnost leta 1971. Za to svoje da morajo dobiti ženske za bilo sprejel, kot trdijo vladni vi- priznanje je v dogovoru z jav-j enako delo tudi enako plačo ri. Na obisk bo odšel jeseni, ko nim tožilcem L. Ja\yorskim do- z moškimi sodelavci, bodo ostala pereča in kočljiva segel umik vseh obtožb v zvezi WASHINGTON, D.C. — Donald njevini, s katerim sta se skozi leta kar spoprijateljila. Po njegovem odstopu je Moskva povabila na to pot novega kanclerja Helmuta Schmidta, ki je pova- Zadnje vesti Razgovori Portugalske z Gvinejo prekinjeni LONDON, Vel. Brit. — Zastopniki črnih upornikov v Por-■ tugalski Gvineji in lizbonska vlada so objavili, da so razgovo-| ri, ki so se začeli pretekli teden, ; bili prekinjeni za en teden, da bosta obe strani položaj lahko premislili in proučili predloge, i Portugalska je pod določenimi pogoji voljna priznati svoji Gvineji neodvisnost, če bi se za , to odločila večina prebivalstva na posebnem ljudskem glasovanju. Slično poriudbo je vlada v i Lizboni stavila tudi upornikom : v Mozambiku in Angoli, ne da bi na njo dobila kak odgovor. bo to nalogo morala prevzeti, koli 1,540 milj daleč preko o-1 zvezna vlada, oziroma Kongres.: srednjega dela Tihega oceana. [ vprašanja kolikor toliko pod 2 Watergate pod pogojem, da bo nadzorom. , pričal za obtožbo v teh zadevah Celo odnosi med Bonnom in Pr°ti drugim obtožencem. Pankowom fee izgleda kljub vsej Od sličnega koraka Johna ki ju Kitajci nočejo vrniti kljub nejevolji počasi vračajo k nor- Deana lani je to verjetno naj- malnosti in napovedujejo, da bo- nevarnejši dogodek za predsed-sta obe vladi izmenjali svoje za- nika Nixona in njegovo obram-stopnike druga pri drugi še pred bo v postopanju z vlomom v koncem tega meseca. Prvotno je Watergate junija 1972. Charles bil za to določen čas med 24. in W. Colson naj bi bil seznanjen 30. majem. z vsemi podrobnostmi teh zadev, plovnim zahtevam lom” Sovjetije. in “svari- Havajsko otočje se razteza o- GISCARD IN SCHMIDT SE OBVEZALA KREPITI SKUPNI TRG Večinoma sončno in toplo, višja temperatura okoli 78 (26 C). PARIZ, Fr. — Nova vodnika Francije in Zvezne republike Nemčije sta se pretekli petek sešla na svoj prvi razgovor, odkar sta na čelu svojih držav. Preje sta se ponovno sestala in razgovarjala kot finančna ministra Francije in Nemčije in se zato dobro med seboj poznata in razumeta. Nekateri govorijo celo o neke vrste prijateljstvu med njima. To naj bi o-lajševalo vzpostavo trdnejših odnosov in tesnejšega sodelovanja med obema vodilnima državama svobodne Evrope. Oba nova vodnika sta gospodarska strokovnjaka, človeka stvarne presoje in odločnih ukrepov, pa vendar umirjena in previdna politika in državnika. Valery Giscard in Helmut Schmidt sta se pretekli petek sešla, da se pogovorita o svojih načrtih in zamislih za sodelovanje med Francijo in Nemčijo, pa tudi za okrepitev Evropske gospodarske skupnosti, ki je zašla lansko jesen v težave in ji grozi nevarnost razpada, če se njene članice ne bodo naglo in odločno lotile njenega reševanja. Energetska kriza je povzročila razkol v sami Skupnosti najprej v odnosu do arabskih držav, ki so proglasile zaporo dobav olja Nizozemski in Danski v Evropi ter ZDA, nato pa v odnosu do ZDA, ki so se trudile ustvariti skupno stališče pri reševanju energetske krize, pa pri tem naletele na očiten odpor Francije, odločene hoditi svojo lastno pot. Ko je konservativna vlada E. Heatha na Angleškem pad-la, je nova delavska vlada napovedala, da hoče spremembo britanskih obveznosti v Skupnosti in pripomnila odkrito, da bo Skupnost zapustila, če ji ne bo ustreženo. Med tem se je znašla Italija v taki stiski, da je uvedla kljub določilom Skupnosti o prosti trgovini med članicami večje omejitve uvoza, da bi zmanjšala velikanski pri-manjkljaj v svoji zunanji trgovini. Isto je storila Danska. Francija je ubrala svojo pot na področju valut in pustila frank “plavati” za pol leta, četudi bi moral ta ostati vezan v okviru dogovora na določene tečaje valut ostalih držav članic Skupnosti in skupno z njimi plavati na med n a r o dnem denarnem trgu. Kršitve dogovorov so se dogajale torej na raznih poljih in svet se je začel spraševati, kaj je od Evropske gospodarske skupnosti sploh še ostalo. Dvom v njeno bodočnost je postal močnejši. Pred takim položajem sta se znašla Giscard in Schmidt . ter začela iskati za njo rešitev. Sporazumela sta se načelno, da je treba Skupnost o-krepiti, jo postaviti zopet na trdne gospodarske noge, pa delati istočasno na politično združitev njenih članic. Oba sta se izjavila za sodelovanje z ZDA, čeprav Francoz nekaj manj jasno in z določenimi o-mejitvami. Oba sta zavzela, slična stališča v mednarodni politiki in poudarila splošen napor vseh gospodarsko razvitih držav za omejitev inflacije, ki ogroža miren gospodarski napredek vsega sveta. Zvezna republika Nemčija bo svoja finančna in denarna sredstva združila s temi drugih članic Skupnosti za uspešnejši boj proti inflaciji, je dejal Schmidt. Pripomnil je, da. je Nemčija pripravljena pomagati v skupnem naporu za izravnavo zunanjih plačilnih bilanc držav Skupnosti, pa dodal, da za enkrat ni bila za to prošena. E. Santarelli, ki je pred par dnevi dejal, da bi moral Nixon odstopiti, “ker ni več Bele hiše”, je sporočil pravosodnemu tajništvu, kjer je načelnik oddelka za nadzor nad iz-vajenjem zakonov, svoj odstop. Ta bo, kot trdijo, objavljen v par dnevih. JERUZALEM, Izr. — Včeraj je izraelski parlament potrdil novo vlado Yitzhaka Rabina, načelnika izraelskih oboroženih sil v junijski vojni 1987 in ~ nato poslanika Izraela v Washingtonu, z 61:51 glasovom. V novi vladi ni Golde Meir ne Moshe Dayana in ne Abe Ebana. Novi predsednik vlade je prvi rojen v Palestini, torej domačin ne priseljenec, kot so bili vsi dosedanji od Ben Guriona do Golde Meir. ŽENEVA, Šv. — Izraelski in sirijski vojaški predstavniki so se včeraj sporazumeli o izvedbi dogovora o ločitvi čet na Golanskem višavju, podpisanega pretekli petek. Med tem so prišle na Golansko višavje že prve enote čet ZN, ki bodo bodo premirje nadzirale. Sestavljajo jih Avstrijci in Peruanci. KAIRO, Egipt. — Palestinski na-,rodni svet je na svojem zasedanju tu sklenil, da se ne bo udeležil mirovnih pogajanj v j Ženevi, dokler bi tam razpra- j vljali o palestinskih Arabcih' kot o “beguncih” in dokler ne dobe pravice nadaljevati svojega boja z Izraelom in z jor-danijskim kraljem Huseinom. ‘ Prvi radio-telegraf preko Pacifika SAN FRANCISCO, Kalif. -Prvi radio-telegraf je bil stavljen v redno službo med San Franciscom in Honolulujem leta 1912. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo po vsem sodeč odpotoval na obisk na Srednji vzhod v ponedeljek, 10. junija, in ostal tam do 19. junija. Obiskal naj bi najprej Kairo in Aleksandrijo v Egiptu ter se razgovarjal s predsednikom Sadatohi. Kot v Egiptu bi ostal dva dni tudi v Izraelu, za krajši čas pa naj bi se ustavil v Jordaniji, Savdski Arabiji, morda tudi v Siriji in Iranu. KAIRO, Egipt. — Na sestanku arabskih držav, izvoznic olja, je bila na pritisk Savdske Arabije podaljšana prepoved dobav olja Nizozemski in Danski. Alžirija je protestirala proti sklepu in izjavila, da se ga ne bo držala. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetsko časopisje je začelo razlagati, da podpirajo Ni>ymov obisk v Sovjetski zvezi in njegove razgovore s sovjetskimi vodniki tako republikanci kot demokrati v Kongresu. To naj bi pomenilo, da tudi morebiten odhod Nixona z vodstva ZDA ne bo vplival bistveno na politiko ZDA do ZSSR. VIENTIANE, Laos. — Včeraj so zapustili Laos zadnji ameriški vojaki, ki so vodili vojaške operacije oboroženih skupin proti rdečim skozi zadnjih 10 let. Ko so ti vojaki zapustili Laos na temelju dogovora, so rdeči ostali kljub temu še dalje tam. l^KMEEir.^X DOMOVINA, JUNE 4, 1974 Ameriška Domovina »sKaassu ..sna« ■ 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published dally except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO iU-'-j 83 No. 96 Tuesday, June 4, 1974 Na poti k miru na Srednjem vzhodu i. Ameriški državni tajnik Henry Kigsinger je po hudih težavah z izrednim naporom in skpraj zagrizeno vztrajnostjo pripravil Sirijce in Izraelce do umika njihovih oboroženih sil na Golanskem višavju na nove položaje, med katerimi je obsežnejši en kilometer in pol do 6 kilometrov širok pas ozemlja, na katerem čuvajo čete Združenih narodov mir. ko skrbe, da ostanejo sovražne oborožene sile vsake na svoji strani tega pasu. Pravijo, da je bil Kissinger trikrat na tem, da bi opustil nadaljni napor in se vrnil v Washington. Vselej se je premislil v bojazni, da bi njegov neuspeh utegnil sprožiti nov, večji oboroženi spopad med Sirijo in Izraelom, ki bi se brez dvoma raztegnil tudi na Egipt in s tem uničil pomiritev, med Egiptom in Izraelom, ki jo je Kissinger dosegel v preteklem januarju. Kissinger je vztrajal in končno premagal vse ovire. Sporazum med Izraelom in Sirijo je bil pretekli petek podpisan v Ženevi v Švici. V Jeruzalemu se zavedajo, da je to šele začetek, v Damasku in v Moskvi so to javno poudarili, vedo pa to tudi v Washingtonu, kjer se za mir na Srednjem vzhodu že skozi leta najbolj vztrajno prizadevajo. Ustavitev sovražnosti na obeh glavnih mejah Izraela je šele odprla vrata k pogajanjem, ki se bodo sedaj vrnila v Ženevo v Švici, kjer so se v lanskem decembru začela. Obe strani, Izrael in njegove arabske sosede, sta daleč narazen. Izrael ima še vedno pod svojo zasedbo skoraj ves Sinajski polotok, odmaknil se je le nekaj milj od Sueškega prekopa, ves zahodni breg reke Jordan, ki je pripadal do junija 1967 Jordaniji, in seveda Golansko višavje. Tam se je Izrael obvezal v teku 20 dni po podpisu sporazuma u-makniti s področja, ki ga je zasedel v vojni lani v oktobru, ter z nekaj ozemlja, ki ga je osvojil še junija 1967, predvsem iz mesta Kuneitra. Na črti premirja z Egiptom in Sirijo nosijo odgovornost za njegovo vzdrževanje čete Združenih narodov, črto premirja proti Jordaniji tvori reka Jordan, kjer je v glavnem mir od jeseni 1970, ko je kralj Husein ukrotil palestinske arabske gverilce. Ti vznemirjajo Izrael največ iz Libanona, doslej so ga tudi iz Sirije, kar pa naj bi s podpisom sporazuma prestalo, če je tega Sirija res podpisala f dobro voljo in željo po miru. Arabci izjavljajo, da ne bodo mirovali, dokler ne ”o-svobode” zadnje pedi zemlje, ki so jo Izraelci zasedli v vojni junija 1967 in v vojni v lanskem oktobru. Izraelci so pristali na vrnitev osvojitev tekom lanske vojne in celo tudi na nekaj ozemlja, osvojenega junija 1967. O vrnitvi ostalega ozemlja se bodo vršila pogajanja, ki bodo brez dvoma zelo trda, verjetno polna prekinitev in groženj, ter o katerih uspešnem koncu se ne upa nihče prerokovati. Resolucija Združenih narodov, ki služi za temelj pogajanj, zahteva umik Izraela z zasedenega arabskega ozemlja, pa govori pri tem o varnih mejah tega. Pod varnimi mejami razume Izrael brez dvoma nekaj drugega kot Arabci. Izrael se je postavil na stališče, da so s čisto vojaškega stališča sedanje črte premirja zanj ’Varne meje”. Z Golanskega višavja lahko nadzira Sirijo, Jordanijci ne morejo brez večjih žrtev preko Jordana, med Izraelom in Egiptom po se razteza Sinajski polotok, ki nudi dovolj priložnosti za obrambno ali za napadalno vojno. Če bi Izrael gledal na izključno vojaški položaj, bi'o-stal na sedanjih črtah premirja, ki se jih da sorazmerno lahko braniti. To je le trenutno, v Izraelu pa se zavedajo, da čas ne dela za nje. Na dolgo roko je malo upanja, da bi se moglo 2.5 milijona Izraelcev uspešno upirati kakim 90 milijonom Arabcem, ki so sicer v tehničnem in gospodarskem razvoju zaostali, pa bodo to nadomestili, ko razpolagajo z obilnimi denarnimi sredstvi, ki jih dobivajo za svoje olje. Grkom se je starem veku/posrečilo zavrniti ogromno perzijsko premoč, končno so združeni z Macedonci pod Aleksandrom Velikim osvojili vso mogočno Perzijsko državo tja do Inda in Aralskega jezera, pa do Egipta in obeh Sirt. Uspelo jim je celo vsiliti osvojenim predelom svoj kulturni pečat/ Ko mislimo na ta primer, ne smemo pozabiti, da je bila tedaj Grčija prenaseljena, da je razpolagala z veliko odvišno človeško silo, ki se je rada razlila preko osvojenih dežel in si tam ustvarila nove domovine. Izrael ima 2.5 milijona prebivalcev in bi rad njihovo število vsaj podvojil, ker bi se potem čutil nekaj varnejšega napram arabski številčni premoči v neposrednem sosedstvu. Upanje na tak uspeh je majhno, ker se Arabci množijo veliko hitrejše od Izraelcev, dotok Judov iz drugih dežel, ki je bil v prvih dveh desetletjih sorazmerno velik, pa je z izjemo Sovjetske zveze skoraj usahnil. V Sovjetiji je še kot trdijo, nekaj sto tisoč Judov, ki se želijo preseliti v Izrael, pa jim oblasti tega ne dovolijo. Rusom verjetno ni toliko do judovskih sodržavljanov, iz‘dežele jih ne pustijo v prvi vrsti zaradi arabskih protestov. Izrael se je odločil za pogajanja z arabskimi sosedi v prepričanju, da je na dolgo roko to zanj edina izbira, pa tudi edina rešitev. Z Arabci se mora pomiriti, ustvariti z njimi mirno sožitje, ali pa bo prej ali slej uničen, preplavljen z arabskim morjem, kot je bil v preteklih 13 stoletjih. (Konec sledi) | BESEDA IZ NARODA | IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. - .V juniju, mesecu vrtnic smo. Kako lepe so v svoji škrlatno rdeči barvi. Lepe so tudi rumene in bele. In kako prijeten je njih vonj. V mesecu juniju leta 1945 so pognale po vsej slovenski zemlji nove vrtnice, ki si jih je izbral božji Vrtnar. Naši slovenski mučenci, poklani od komunistov, izdani pa od takozvanih zaveznikov. Njihova kri je pordečila slovensko zemljo. Rdeča zver, pijana krvi, se je opajala ob mučenju onih, ki niso storili nič drugega, kakor da so branili slovensko zemljo pred onečašče-njem. Slovenska zemlja je pila kri njihovih pradedov, prepojena je pa tudi s krvjo njihovih potomcev, slovenskih domobrancev. Nihče ne sme obiskati njihove grobove, da bi tam prižgal svečko in izmolil vsaj en oče-naš za njihov dušni mir in pokoj. Niso bili svetniki, temveč ljudje kot mi, iz mesa in krvi. Toda z mučeniško smrtjo so dokazali, da so vredni našega spoštovanja. Ni važno da jim postavljamo spomenike. Najlepši spomenik je v naših hvaležnih srcih. Molimo zanje, v molitev pa vključimo tudi vse druge žrtve brezbožnega komunizma. Koliko jih dejansko je, ve samo Bog. Bodimo v tej molitvi širokogrudni. Molimo tudi za tiste, ki so to strašno slovensko tragedijo povzročili. Bog ve, zakaj je vse to dopustil. Morda je bilo to potrebno. Mi tega ne vemo, v božjih računih pa je to zapisano. Za naše lastno očiščenje, spoznanje in odrešenje, za našo lepšo bodočnost... ♦ Te dni smo ponosni na naše graduante iz višjih šol. Kar lepo število jih je in dobro so se izkazali. Naj jih vsej nekaj omenim. Vem, da bom koga izpustil. Gdč. Miriam Leskovar, odličnjakinja na Nazaret Academy. Ves čas je bila zelo aktivna na raznih področjih mladinskega udejstvovanja. Dobila je šolsko nagrado Johna Germa od KSKJ, prav tako tudi državno štipendijo od Illinoiske državne zbornice. Odločila se je za študij prava na Illinoiski univerzi. Je hčerka naših uglednih javnih delavcev dr. Ludvika in Corinne Leskovar. Mimi, naše čestitke! James Gregorich, sin uglednega slov. rojaka prav pod zvonom Sv. Štefana, je dokončal St. Ignatius High School in dobil štipendijo od John Carroll univerze v Clevelandu. Tom Korošec je dokončal College in se bo posvetil zdravništvu; njegov brat Mihael je tudi maturant. Oba bo kdo dobil kak stotak! Prav bo prišel v teh škripavih časih. Čisti dobiček bo šel v dobro cerkvi. Tudi ona krvavo potrebuje podpore, saj cene ne gredo navzdol, ampak navzgor. Podprimo! * Pomožni škof čikaške nadškofije Abramowitz, Poljak po rodu, je prevzel pokroviteljstvo, da se ohrani fara Sv. Adalberta. Zbirali bodo prispevke. Poljakov je v Chicagu mnogo, zato bodo gotovo uspeli. U Nekdo me je vprašal, kaj bo z gostovanjem slovenskega pevskega zbora “Gallus” iz slovenske Koroške, ki je predvideno za Delavski dan v septembru. Nisem vedel odgovora. * V AD je bila slika veličastne cerkve Sv. Trojice v Slov. goricah, s samostanom, s prošnjo za podporo. Je nekako središče Slovenskih goric. Koliko lepih spominov hranim na romanja k Sv. Trojici in na razne prire-, ditve. Tudi na veličastno manifestacijo pred nastopom druge svetovne vojne, na kateri je govoril dr. Anton Korošec. Tudi jaz sem bil med govorniki. Prav je, da vsi “toti Štajerci”, kjer koli že so, priskočijo na pomoč, pa tudi slovenski prekmurski rojaki, ki so tako radi romali k “Svetemu Trojstvu”. Cerkev je potrebna popravila, farani sami pa ne zmorejo vsega. * Čikaška policija izda letno 3 milijone parkirnih listkov. O-krog 700,000 listkov ostane neplačanih. Lansko leto je policija izdala 30,000 zapornih povelj, da izterja kazni. Letos hoče policija izterjati za okrog 3 milijone naplačanih kazni. Bo šlo vse po sreči? Marsikdo se bo izmazal s tem, da bo koga “podmazal”. * V “Newsletter”, ki je glasilo Slovenian Research Centra, pod uredništvom g. dr. Edija Gobca, profesorja na Kent državni univerzi, je tole napisano: “Sloven-tei v Ameriki so ponosni na dejstvo, da je prvi profesionalni kipar v Chicagu, Leonard Volk bil tisti, ki je dal pobudo za ■ prvo razstavo- lepe umetnosti v Chicagu 1. 1859 in edino on je imel pravico posneti' posmrtno masko predsednika Lincolna. Slovenci so ponosni, da so dali Ameriki kar pet škofov, med katerimi je na častnem mestu svetniški kandidat Friderik Baraga. Potomci Slovencev so dali ZDA 5 generalov, vključno generala s 4 zvezdami Ferdinanda Che- Odbojkaški turnir CLEVELAND, O. — V dneh 25. in 26. maja se je na Slovenski pristavi vršil IV. Slovenski “Memorial Day” severnoameriški odboj kaški turnir. Udeležili so se ga ženska skupina iz Chicaga, moška iz New Yorka, dve moški in ena ženska iz Toronta in dve moški in ena •ženska iz Clevelanda. V soboto sta pred začetkom turnirja igrali prijateljsko igro ženski skupini iz Toronta in Clevelanda. Nekaj čez 1. uro popoldne so začeli turnir moški. Vsako moštvo je moralo igrati po dve igri z vsakim moštvom. Vreme je bilo bolj hladno, kar pa igralcem ni ohladilo navdu-|šenja. Priče Smo bili dokaj lepim igram, posebno moštvo iz New Yorka nas je presenetilo s svojo lepo igro. Odkar smo jih zadnjikrat videli, so veliko napredovali v znanju in tehniki. Rezultati prvega dne so bili: { f Moštvo 1 Toronto ‘A’ Dob. Izg. Točke 6 2 1.486 New York Cleveland ‘B’ Toronto ‘B’ Cleveland ‘A’ 2 3 6 7 1.173 1.066 0.747 0.728 na to in bodimo poda smo Slovenci! sta sinova slov. zdravnika dr. sareka in najmanj 5 admiralov. Blaža Korošca. Maturantinji na Pomislimo Višji šoli sta tudi gdč. Debby nosni, Ann Žefran in gdč. Carolyn Podlogar. Gdč. Zefran bo šla na St. Norbert College v Green Bay, Wis. Vsem na^e iskrene če- stitke z 'željo z nadaljni' vsestranski uspeh pri šolanju. Da bi kdaj koristili slovenstvu v Ameriki v tem ali onem oziru. * 'Naše ameriške Brezje v Le-montu so obiskali slovenski rojaki iz Toronta v nedeljo, 19. maja. Kar za dva busa jih je bilo. Upam, da so odnesli lepe vtise. * Tombolo bomo dobili in. to po zaslugi kluba upokojencev pri fari. Tako poroča farno glasilo. | Imajo že Tombola “Na svetu ni človeka, ki ne bi iskal Boga. Eden ga išče za zvezdami, drugi v naravnih močeh, tretji naredi iz njega demona, slepega nevedneža, dremajočo svetovno dušo. Eden moli Boga, drugi ga preklinja. Eden se u-kloni pred njim, drugi se mu u-pira ... Toda zatajiti ga ne more nikdo.” (Dr. Tihamer Toth.) Iz otroških ust. Jurček je lil prvič v kinu. Glavni junak je u-mrl in predstave je bilo konec. Jurček: “Mama, kaj ne bomo šli tudi za pogrebom?” Yorka in Kanade. Brez njih bi bilo nemogoče prirediti turnir. Iskreno čestitamo ženski skupini iz Toronta in moškemu moštvu iz New Yorka k zmagi. Ker sem prebil večino časa na igrišču, ne vem, kdo je delal v kuhinji in točilnici in se v tem članku ne morem zahvaliti vsem, ki so prispevali svoje moči, da je zabavni večer tako lepo uspel. Hvala “Veselim svatom” in predsedniku J. J. Vidmarju, po njem pa Bog plačaj vsem za pomoč! Miro Zadnji dnevi g» Janka Mernika Naj bo za enkrat konec. Pa potrebno dovoljenje. drugič,kaj. Lep pozdrav vsem bo vsak ponedeljek, skupaj! Pričeli bodo s 1. julijem. Hej, če “Toti štajerc” Po igrah je imel SŠK večerjo s plesom, za katerega so igrali “Veseli svatje”. Zrezki so bili zelo okusni in muzika poskočna, tako da so se ljudje vsi zadovoljni vračali proti domu šele pozno v noč. K dobremu razpoloženju so veliko pripomogli tudi naši gostje iz Chicaga, New Yorka in Kanade. Glavne tekme turnirja so se vršile v nedeljo. Moška moštva so začela z izpadalnim turnirjem, ženska pa z “round robin” — to j e vsako moštvo igra z vsakim po dve igri. Ženske skupine so se uvrstile takole: 1. Cleveland 2. Toronto 3. Chicago Vrstni red izpadalnega turnirja je določilo mesto, na katerem je bilo moštvo po sobotnih igrah. Tako sta prvo igro igrala Toronto “B” in Cleveland “A”. Zmagal je Toronto “B” (15:4, 15:10) in Cleveland je izpadel iz turnirja.' Za njimi sta igrala Toronto “A” in Cleveland “B”. Zmagovalec je bil Toronto “A” in Cleveland “B” je izpadel iz turnirja. Sledila je igra med Toronto “B” ni New Yorkom. Zmagoviti so bili Newyorčani (15:8, 15:13), Toronto “B” je izpadel. Za finale sta ostali moštvi Toronto “A” in New York. Pred moško finalno igro sta ženski skupini Cleveland in Toronto odigrali svoj finale. Cleveland je dobro začel in se dobro držal v prvi igri, v drugi pa je popustil. Toronto je dobil dve igri (15:13, 15:3) in postal ženski prvak turnirja, za kar so bile članice nagrajene z lepi/ni pokali. Sledila je “igra dneva”, ki je določila prvaka turnirja. Kdor je. Ijibitelj odbojke, mi bo moral priznati, da tako napete igre še nismo videli. Napadalna in o-brambna igra New Yorka je bila odlična. Toronto je bil tudi dober, toda ni dosegal New Yorka, ki je postal novi prvak turnirja s svojo zmago nad Torontom “A” (15:18, 15:3). Po igrah sta g. Jure Švajger in Matjaž Novak razdelila pokale, nato pa smo se pridružili pristavskemu pikniku. Organizatorji in igralci turnirja So bili nadvse zadovoljni nad uspehom turnirja in sobotnega zabavnega večera. Direktor turnirja je bil Jože Košir, njegova desna roka Jure Švajger; obema dolguje CLEVELAND, O. - O smrti g. Janka Mernika sem prejel iz Argentine pismo gdč. Julijane Lužovec, ki ga tu objavljam: “Zadnje čase se jim je stanje nekoliko zboljšalo, tako da so mislili na operacijo in celo na obisk domovine. Pred enim tednom se je pa na mah poslabšalo, da so morali na kliniko, kjer so vse storili, da bi jim trpljenje olajšali, pa ni bilo uspeha. V soboto so zgubili zavest in hrane niso več sprejemali, tako je ves trud za okrevanje postal zaman. Zadnje dni je bilo pri njih več sobratov. Ko sem v nedeljo jih obiskala s svojo sestro Marijo, so mi roko parkrat stisnili, znamenje, da so me spoznali. Tudi zdravnik je rekel, da so sem in tja pri zavesti, četudi tega ne morejo na zunaj pokazati. Koliko so morali trpeti, ne vemo, ker so bili ves dan zelo mirnega obraza. Pa saj je bilo vse njihovo življenje ena sama žrtev. Ko so bili zdravi, so se žrtvovali za mladino, kar pa so bili priklenjeni pa posteljo ali na voziček, smo jih videli vedno veselega, čeprav z veliko željo po zdravju, vendar vdanega v sveto voljo božjo, saj so nas vedno sprejeli z veselim obrazom. Ne morete si predstavljati, ■koliko ljudi je prišlo k pogrebni sv. maši. Veliko Slovencev, pa tudi domačinov, ki so bili kdaj deležni dobrotljive roke g. Janka. Kar je bilo najlepše, je bilo izredno število duhovnikov, med njimi veliko takih, ki so jim g. Janko pomogli do duhovske-ga poklica. Hoteli so dati zadnji zbogom svojemu dobrotniku. Zahvalimo se Bogu, da jih je rešil tolikega trpljenja, pa ga prosimo, naj jim da večno plačilo za vse dobrote, ki so jih delili v življenju. Tukajšnji salezijanski g. provincial se je lepo poslovil od g. Janka z besedami: “Nismo ga izgubili, marveč smo v njem dobili priprošnjika v nebesih.” Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. da v prenesenem pomenu nekaj, kar nam v življenju resnico o-svetli. Sodoben človek je podoben tovornemu vlaku, ki se mu strašno mudi. Na postajah se ne u-tegne ustaviti, zapelj ati na stranski tir, naložiti blago, ki naj ga pripelje na končno postajo. Zato so ga namreč poslali na pot, to je njegova naloga. Ta čudni vlak nima časa, da bi se ustavil, mudi se mu. Noče izgubljati časa s postanki na postajah z nakladanjem. Pri tem pozablja, da ni dirkalni avto, za katerega je važno, da čim hitreje vozi, izgublja čim manj časa, vozi samo zaradi vožnje, ne da bi komu kaj pripeljaL Tako mnogi vozijo skozi življenje prazne vagone, ne da bi se ustavili in vprašali, čemu ta vožnja? Res je, da se s praznimi vagoni da hitreje voziti, vzponi niso tako naporni in navzdol ni treba tako trdo zavirati. Vendar vlakovodja takega vlaka se ne more izgoniti vprašanju: Cernu vozim? O žal tudi mnogi kristjani vozijo prazne vagone, ki je njihovo krščanstvo res samo napis na vagonu, ne pa koristen tovor. Napis, če je bil ali če ga ni, nič ; ne koristi, če pa je znotraj vse i prazno. 1 S tega vidika naj bo naše romanje postaja, krenitev na stranski tir, da s tem romanjem damo smer — smislu življenja! Našo praznoto naj napolni zavest, da končno “Le eno je potrebno”. Zdi se mi, da božja Previdnost je ameriškim Slovencem dala' ta prostor, ne samo da nam rodno grudo nekako ponazori, da se v prosti naravi pogled razširi na razdalje. Tako tudi v duhovnem primeru se nam zdi, da se duša naužije božje bližine, kjer čutimo, da nas je pogled Nje, ki v naročju Jezuščka drži, osvojil, da na zadnji postaji našega zemskega izstopa iz časa v večnost ne bo “tovorni vagon” prazen. Naj vključuje tudi to odločitev, da se pridružiš letošnjemu odzivu, nekaj tistega dobrega dejanja v romanju, ki bo dalo življenju pravo smer, v večnosti pa plačilo. Prosimo, da se naj bližnjemu, ki sprejema prijave, kmalu priglasite. M. T. Vabilo na romanje v Lemont EUCLID, O. — Kot slednje leto tako tudi letos pripravljamo romanje 6. in 7. julija v Le-moht na Ameriške Brezje. Če bi jubileji dali vabilo, je to ‘zlato1 — 50-letno, odkar so se 24. maja 1924 slovenski frančiškani na tem kraju naselili. Tako bo na “Labor Day” 50 let, odkar so položili prvotnemu svetišču in samostanu vogelni kamen. Še vse mi je v svežem spominu, v kakšnem razpoloženju smo takrat bili slovenski katoličani v Ameriki, ko se je to delo pričelo. Zdi se nam, da je 50 let dolga doba, ko jo pa preživimo, vidimo, kako majhen odlomek časa je to. Kako dolgo se nam zdi, da je v preteklosti zdaj zapisana letnica Kristusovega rojstva 1974! Pa če bi nazaj po 50 SŠK zahvalo za uspeh turnirja, i let šteli — kar štejmo eno od Nadalje se SŠK zahvaljuje Marti Melaher, Ivanu Zupanu m Mirotu Bohu, ki so beležili rezultate. SŠK se zahvaljuje tudi vsem, ki so pomagali pri igri kot “linesmen”, in svojim članicam, ki so igralcem pripravile okrepčila. Posebno zahvalo p.a SŠK petdesetih let, odkar so se pričele Ameriške Brezje — bi po 39 takih premerkih živeli v času Jezusovega bivanja na zemlji. Tako bi smatral, da smo kar v.-“bližini”, ko se je izvršilo naše odrešenje. Iz kakšnega vzroka naj v Le- dolguje gostom iz Chicaga, Newjmont romamo! Naj ta primera, iz naših vrst Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Spodaj podpisana Vam pošiljam ček za pretečeno mi naročnino Upam, da mi niste lista ustavili in da mi ne boste zamerili, ker nisem obnovila naročnine do navedenega roka. ' Moje zamude je kriv poštarski štrajk in pa neredna dostava. Upam, da bom v bodoče plačala naročnino pred pretečenim rokom. Ameriška Domovina je lep0 berilo in razvedrilo. Posebno rnoj mož jo rad bere. Vsak večer, ko pride z dela domov, najprej vpraša, če je danes prišla Domovina. Najbolj ga zanimajo povesti (podlistki). To najprej prebere, nato pa vse ostalo. Moti pa nas neredna dostava-Časopis ne prihaja po zaporednih datumih in številkah, pač pa zelo zmešano. Dostikrat vseh številk ne dobimo. Pa to ne zamerimo Vam, ker vemo, da časopis redno tiskate in oddajate-Nerednost je v dostavi. Upam, da boste ček v redu prejeli, kar je več, je pa v podporo listu. Želim Vam veliko uspeha id dobre volje pri nadaljnem izdajanju tega lepega slovenskeg3 lista. Z vsem spoštovanjem Vaša bralka Francka Ješe Obsežno ožilje V človeškem telesu je tolikc žil, da bi povezane druga z drugo v eno smer segale 12,000 miU’ daleč. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE i, 1974 L* OVINA Baragov spomenik na Slovenskem letovišču Nobenemu Slovencu še niso doslej postavili toliko spomenikov kot svetniškemu kandidatu skoifu Baragi. V državi Michi-§a ob Gornjem jezeru se po Ba-Ja§u poimenujejo ulice, parki,, s°}e, kraji in vasi. V.L’Ansu ima Sedaj tudi veličasten spomenik Plfrekonaravrd velikosti. Prav 0 dobimo po slovenskih dvo-raoah zlasti v zdomstvu Barago- doprsne kipe. Vse to priča, Vkp velike vtise je pustil na A-J^ikance, med katerimi je to-! 0 kot misijonar in škof ^ oval, in na Slovence v domo- 1 m v zdomstvu, saj je ostal Seskozi zaveden Slovenec in je ® v Ameriki za Slovence v do- v°^ pisal nabožne knjige. sekakor zasluži, da mu postav-Janjo spomenike. avni njegov spomenik med v Kanadi bo vsekakor Pa dvorana - Baragov dom na horiVen,Skem Ktovišču severoza-tla _ 0 0ld Toronta. Kipar Gorše ga^ ^ Pos^a^ skico kipa, ki do. ^ pripravljen za Baragov Ninh narediti. Da bo kip Barage 2 . impozanten in v skladu bg Vorano> smo se odločili, da k0 v° naJprej dvorano v celoti g0vCali; m nato poklicali na raz-^ . 0r še naše umetnike in arhi- vo ne 'dela zraven njega kake hišice, kajti to daje videz, da misli trailer uporabiti za stalno bivanje;; tega dovoljenja pa glede trailer jev na letovišču nimamo'. To smo dali tudi v pravila, ki jih bo vsak letoviščar, 'ki misli prej eli spričevala. V vseh razredih so najbolj prizadevni prejeli nagrade, ki jim jih je omogočil k a r a v a n s k i odbor paviljona Ljubljana za leto 1973. Za prihodnje šolsko leto je vodstvo kluba Holiday Garden že te dni darovalo $50 v iste namene-, poživiti namreč med našimi naj-mlajšimi zanimanje in navduše- J-J-iACA ! O-i-AZJ-A aawVXAAAaACAAa j v_. XXX XXCX V CXLXOt- čez poletje taboriti na letovišču, nje 2a ^ kar jim nudi sloven. dobil v roke. Kdor se po teh pravilih ne. bo ravnal, mu bomo primorani letoviško . vstopnico naslednje leto odkloniti. 1 Kajti občina nas bo vedno bolj nadzirala, in bo zlasti glede higienskih predpisov vedno bolj zahtevna. Od 19. maja dalje je Slovensko letovišče spet' odprto in ob nedeljah sv. maša s pridigo ob 11.30 dopoldne. Telovo procesijo bomo imeli v nedeljo, 16. junija. Bog naj nam nakloni lepo vreme! Katoliški dan bomo imeli letos v nedeljo, 7. julija. Posvečen bo obnovi slovenskih, družin kot del našega programa za sveto ska šola. Torontska mestna občina zopet s pravcatim navdušenjem organizira Caravan of Metropolitan Toronto. Med našimi žup-Ijani se je osnovali poseben odbor, ki mu načeluje g. Tine Franceschi. Odbor bo s pomočjo plemenitih sodelavcev pripravil v župnijskih prostorih Slovenski paviljon Ljubljana,. V soboto, 20. aprila, so udeleženci družabnega večera, ki so veliko dvorano napolnili do zadnjega kotička, izmed petih finalistk izvolili gdč. Martino Kavčič za tei , " umetniKe m arm- Bara’ da nam svetujejo, kje bi sni S°V kip Postavili in v kak-verj^^kosti- Kajti kipar Gorše Priti 'klal. Prit' 110 osei'Dno ne bo mogel v Kanado, da bi kip tu iz-Vjjj. , . Baragov dom z Barago-in 1?om 'bo pričal o ljubezni Vgjj P0stovanj u kanadskih Slo-Cev do tega velikega Sloven- Ca’ki- uuoluv . .. škotk!nadski zemlji, kot •J6 prvi od Slovencev hodil je kot iajwPreVzel v oskrbo tudi. Indi-' lz torontske in hamilton- Ske šk ofije. Prih -krovi za Baragov dom še zla,s?^°- Zadnji mesec so nas Pikir- darovi vdov. Ured- kis i ^ekl darovih prišel na zus6 dar riboge vdove, ki ga Je-dalaP0VeliČUje v evangeliju. Ni itneij6,1*0’ a dala 3e vse> kar je Va1 d la s srcem, vuvežk« 4a5.pfat!5lov' Tako je vdova ga. $100 Peterlin Poslala ček za kga S Pl *P°mP)0: spomin terpi^, neP°2abnega soproga, - mu je bil in . tako daro-so bili veliki da.ro- kko drag.’ mo-ka- ta košček zemlje To je bil g. Ivan Pe- terlin ^keoa’ Prvi predsednik letovi-višče ^'bora za Slovensko leto-ja L0r rUga vdova ie S3- Mari-lledavnnar’ mož ToiPe Bi® pred iti jj 11TL Urnrl po dolgi bolezni ^ otrok. Vendar je Sov darovala za Bara- Pa žep111 tretja vdova, ki Gdi dar°S^a^ rieimeno v an a, je $50 g ■'Uia Baragov dom ragu v zahvalč za usliša- glede ozdravljenja. Miss Ljubljana. Za karavano je leto. Kajti slovenski škofje v do-1 med. nami v®kko navdušenja in movini za sveto leto še posebej skrbnt> t* naglašajo duhovno obnovo slo- . venskih družin. Zato v tem svetem letu tudi v “Božji besedi” priobčujemo govore koprskega škofa dr. Jenka o duhovni obnovi slovenskih družin. Tudi v Kanadi slovenska skupnost temelji na slovenskih družinah. Če bodo te zdrave in močne, potem po tudi slovenska skupnost v Kanadi ostala živa in delavna, narodno in versko zavedna. Vse Slovence, ki jim je obnova slovenskih družin v Kanadi pri srcu, vabimo,, da se letošnjega katoliškega dne zagotovo udeleže. , ! l i . B. B. Krščeni so bili: David Ignacij, Kuk, sin Janeza in Martine Mavretič; Francis John Dolenc, sin Andreja in Drage Adamič. Zakrament sv. zakona sta prejela: Trdno Isaac Casagrande in Marija Josephine Levstek. Naši umrli: V 44. letu starosti je po hudi bolezni odšel k Bogu g. Tone Dolinar. Ljubil je župnijo,, ji daroval mnogo dragocenih ur življenja in bil vrsto let član cerkvenega odbora. Po maši zadušnici v naši cerkvi je njegovo telo dobilo zadnji počitek na božji njivi Holy Cross. Naj njegova duša uživa Boga! Ženi in družini naše iskreno sožalje! . B. B. Poizvedovanje o sestri Ga. Verica Onners, 82 Brighton St., Croydon Park 2133. N.S. W., Australia, išče svojo sestro Kristino Vitek, poročeno Zver, doma iz Gornje Bistrice-v Prekmurju. 'Njen mož Štefan Zver je doma iz Prekmurja. RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU iz župnije ^ teh'101^ Piti Baraga vesel da-^ Poko V^0V prav tako njiho-kg t ,Jm raožje v večnosti! Po-'kr°Va,i Vdov sta zadnji čas še Tor 3 ^ 'van Bitrop iz Nove- ^^ont^Sf?40 in g' Jože Ba;ic iz Pa-j (j i ■ Vsem darovalcem ri obilno povrne! ^ župnik g. Ivan Nha t ;z Montreala, da je ob- Va ceru Plphanie’ kier je njiho-j Vena pristava, prepove- 6rje. XjP/13tavi Postavljati trai-P^ajo, ^ 0,e’ ki jih na pristavi že isec1 qJ? obdavčili P° $10 akon i bkllcujejo se na nov )'0- Tua;"1 l® lani prišel v velja-težaVe p,Jv1 Sm° ieseni že imeli Pam š ’frniki Qbčin® Albion So or,ie(?aj 0bliubili> da nam Pajp .Hd posebno pismo in ha wem..fazložilk kaJ SlaU V ? Kdor bo1 ^ en° postal° J33- Volivni boj je v ospredju splošnega javnega zanimanja, ko se vodniki in kandidat j e vseh strank dajejo med seboj, ko razlagajo volivne programe svojih strank in kritizirajo te svojih 'nasprotnikov. Predsednik vlade Pierre E. Trudeau se je prevažal pretekli teden z vlakom po pokrajinah na vzhodu dežele in se trudil za čim večjo podporo kandidatom svoje stranke. Povsod je poudarjal, kaj je liberalna vlada vse storila za volivce in se seveda sklicaval na mednarodne težave, ki da so krive divjajoče inflacije v Kanadi. V zadnjih dneh je bil na zahodu dežele in tam iskal podporo za svojo stranko. Tudi predsednik konservativne stranke Robert Stanfield je bil skoraj ves čas na poti in razglašal, kaj vse misli storiti,' Če bo pri volitvah zmagal. Ko se zavzema za zamrznitev cen in plač ter nato za uvedbo nadzora, •nad njimi, je namerno nejasen in se izogiblje podrobnostim, da ne bi brez potrebe prezgodaj zašel v težave. Vneto hodi iz kraja v kraj, iz pokrajine v pokrajino tudi vodnik nove demokratske stranke David Lewis, ki se zavzema in razlaga socialistični p r o g r a m svoje stranke. Pri tem skuša napravljati vtis odgovornega politika, ki mu je na misli splošna .......^ _ skrb, ki mu. ni do trdih, neprož- di romanje torontskih Sloven- rdb socialističnih naukov, pač pa cev k Mariji Pomagaj v Lemont, za seveda tudi ne v uradnih do Kristusa in naše nebeške Ma-; Prostofih. Zveza je sploh proti tere. Verniki so meditirali ob' vsakemu kajenju zdravstvenega šmarničnem branju Marija v • os°bja v bolnišnicah z izjemo v j življenju Cerkve, napisal rnsgr.. Prostorih, ki so za to posebej ; po $1 izvozne carine na vsak 40 Vilko Fajdiga. j določeni. Prav tako se zavzema j funtov težek zaboj banan. To je Prva nedelja v maju se je ; 23 PreP0Ved prodaje tobaka in I privedlo do delne ustavitve iz-spremenila v resničen praznik, i vseb tobačnih izdelkov v bol-' praznik božjih posegov v duše nišnicah in na vsem ozemlju, ki mladih. Dopoldne je bila sloves- Pripada. Ti sklepi so bili nost prvega sv. obhajila in po-1 sprejed na letnem' zborovanju poldne ob 4. birnia, združena s | Zveze Pretekli teden. • sv. mašo; birm oval je torontski Konservativni vodnik R. Stanfield je predložil, naj bi dobili pomožni-škof Francis Allen. Evharističnega Kralja je prvič pr e- let .v7~^XiA’ ^5*J 'S ^Keu postavljati. xx | zvrauja je prvič pre- -----naj ui uoom teSa pisma niso po-j jelo 34 duš. Zakrament sv. bir-|lastniki dom°v, ki plačujejo nad < ^čm: U0 na Slovenskem le- K priPravrtaVil trailer’ mora bi-J° kdai ' da §a umakne, če bo i°bcina zahtevala. Kdor P Stavi1 nanovo, naj goto- me je po dveletni pripravi pre-i8'7 obresti na-odplačila za te, jelo 50 kandidatov in kandida- j Pravico do odpisa obresti preko tinj. 8%' od svojega obdavčljivega Sredi maja — 11. maja — so I do'nodka- c:e bo konservativna na slovenski župnijski šoli za-rtranka pri volitvah 8. julija kij učili šolsko leto. Otroci so j Zm£^a^a’ bo uvedla povišanje Kostarika, Honduras in Panama so uvedle s 1. majem letos voza banan od strani ameriške Standard Fruit Company, kar je spravilo Kostariko in Honduras v finančne težave. Panama jima je priskočjla na pomoč s tem, da je vsaki dala milijon dolarjev v nujni “bananski sklad”. Na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je Dobri voj e v idic. ko je razpravljal o mednarodni politiki Titove Jugoslavije, poudarjal njeno neuvrščenost, ki da je enaka na vse stra- V Brampton-Peel Memorial bolnišnici v Ontariu je umrl 17. aprila letos Berkley Rogers, ki je bil sprejet v bolnišnico zaradi bronchi tisa, pa je med tem dobil hud srčni napad. V bolnišnici je v veljavi načelo, da ne sme k bolniku noben drug zdravnik kot tisti, ki ga je v bolnišnico poslal. Tako so Ro-gersa imele y oskrbi eno uro in 40 minut samo medicinske sestre in čakale na zdravnika. Preden je ta prišel, je Rogers u-mrl. Ta smrt je povzročila ostro kritiko in splošno obsodbo postopka bolnišnice. Naj bo tam v veljavi kakršnokoli pravilo, je bolniku v nevarnosti treba poslati zdravnika, ki je pri roki, in ne čakati na tistega, ki ga je v bolnišnico poslal. “Kadar je v nevarnosti človeško življenje, je treba iti preko rednih pravil in predpisov, ’ je poudaril javni tožilec Leo McGuigan v sodni razpravi v zvezi s to smrtjo. * V Argentini je pretekli teden štrajkalo preko 200,000 učiteljev v podporo svoji zahtevi po povišanju najmanjše mesečne plače na $200. To bi pomenilo 33% povišanje sedanjih plač. .Prosvetni minister je izjavil, da se v st raj k ne bo mešal, pa dodal, da se tud iz njim ne bo dal prestrašiti in prisiliti k sprejemu zahtev. V Halifaxu je močan snežni vihar nametal 28. maja dva palca snega. To je doslej najkasnej-ši sneg, kar ga tam pomnijo v tej letni dobi. * V Južnem Vietnamu so se vršili v preteklem tednu ostri boji med vladnimi in rdečimi silami na Osrednjem višavju, od koder bi radi rdeči vzpostavili zveze z obalnim področjem pod njihovo oblastjo, da bi lahko nemoteno dobivali po njej orožje in druge potrebščine. Boji so se nadaljevali na področju Ben Cat, kjer pritiskajo rdeči na zunanji o-brambnni pas Saigona. Do večjih spopadov je prišlo tudi na področju delte Mekonga. Vlada v Bonnu je zanikala, da bi dobila od zaveznikov svarilo, da je Gunter Guillaume, Brandtov osebni pomočnik, Vde-či vohun. Po poročilu monakov-skega časopisa “Quick” naj bi prišla taka svarila iz Velike Britanije, Francije, Belgije in Švedske, pa jim v Bonnu niso verjeli. Pariz naj bi bil po zadnjem takem svarilu leta 1972 odpovedal vsako tajno medsebojno obveščanje z Bonnom, ko ta svarila ni upošteval. * Javno zdravstveno skrbstvo v Ottawi opozarja gospodinje, naj vso perutnino dobro operejo, predno jo dajo kuhat ali peč, ker bi bila na njej lahko bakterija salmonelle. Mizo ali desko, na kateri so surovo ' perutnino rezale ali pripravljale za kuho, naj vselej temeljito pomijejo. t* Tri preživele Dionne peterčke so obhajale pretekli teden svoj 40. rojstni dan vsaka za sebe na svojem domu v Montrealu, 'Que. • Priseljenci imajo v Kanadi večji dohodek in več premoženja od domačinov, pravi neka u-radna statistična študija. Gre za priseljence v letih 1946-1960. Njihov povprečni letni dohodek je za 10.5% večji od onega rojfe-nih Kanadčanov, njihovo premoženje pa je večje celo za 21.8%. Od priseljencev ima 70.8% svoje lastne domove, od domačinov pa le 63%. Povprečen priseljenec ima za $18,952 premoženj a, povprečen domačin pa le za $15,562. Študija vidi glavni vzrok za razliko v tem, da živi večina priseljencev v mestih, kjer so zaslužki večji in hiše dražje. CLEVELAND, O. MALI OGLASI TAVERN FOR SALE Only $14,000. Call PERME REALTY 731-3322 (97) Barvanje in papiranje Zunaj in znotraj po zmerni ceni ' Kličite 361-7946 -(102) ODDA SE tri neopremljene sobe in kopalnica, spodaj, spredaj odraslim osebam na E. 71 St. po želji garaža. Kličite 361-0989 po peti uri zvečer. (99) House for sale Single - 3 bedroom frame with alum, siding. For sale by owner. E. 75th-St. Clair area. Call 431-9590 bet. 9 a.m. and 4 p.m. ___________________ -07) Hiša naprodaj 9-sobna hiša na E. 66 st. Kličite 361-2692 —(31,3,5,7jun) NAPRODAJ hiša z tremi spalnicami, v did, O. blizu sv. Kristine. Kličite 486-2483 Eu- 08) EUCLID Six room bungalow with basement, recreation room, scenic area, close to church, school and transportation. Extras included. $33,900. Call 481-2997 or 951-3351 _____________ 06) Help Wanted — Female OFFICE HELP Summer full time office help in travel agency. Flexible hours. Good typing a must. Call 692-2225 (96) ŽENSKE LADIES . Ladies needed to clean offices in neighborhood of E. 200 St., and Lakeland Freeway. 2 ladies 5 nights £er week, 1 lady three nights per week. Hours: 5 p.m. to midnight. Please call Mr. Olson 486-7800. CLEVELAND, O!" MALI OGLASI EUCLID - ZIDAN $35,900, deset let star bungalow, dve spalnici na prvem nadstropju, prostor za razširanje za dve sobi zgoraj, polna klet, dvojna garaža. EUCLID — ZIDANA HIŠA za dve družini, kvalitetno delana, po dve spalnici v vsakem stanovanju, jedilna soba, ognjišče, rekreacijska soba, dvojna garaža, se nahaja blizu trgovin in transportacije. GROVEWOOD OKOLICA z dvemi ali tremi spalnicami bungalow, klet in ena garaža, $15,900. BEVERLY HILLS v Euclid, na pol ranč hiša z štirimi spalnicami, jedilna .soba, velika kuhinja in ena in pol kopalnica, rekreacijska soba. Dvojna priključena garaža. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 odprto od 9. do 9. ure. (99) House for sale Euclid Cape Cod. 3 bedrooms, fireplace, 2 car garage, finished rec. room, built-in bar. Asking low 30’s. — 942-4636 -(96) AURORA DRAŽBA SADIK Ob sredah in nedeljah od 9. dop. do 2. pop. je v Aurori ob Rt. 43.(Ohio) dražba sadik cvetlic in vseh vrst zelenjave sočivja. Potrebujemo ženske za čiščenje uradov v bližini E. 200 St., in Lakeland Freeway. 2 ženski za pet dni in ena ženska za tri .dni v tednu. Ure od 5:00 zv. do polnoči. Kličite Air. Olson 486-7800 (31, 3,4jun) STANOVANJE V NAJEM Čisto, mirno zanesljivo žensko vzamemo da bi gospodinjila osamljeni stari osebi. Ni preveč dela. Kličite 431-9783. -(98) WAITRESSES Part time. Good pay. Ideal working hours. Take all or part time hours. Alonday thru Wednesday from 1 p.m. to 6 p.m. Saturday and Sunday 1 to 6 p.m. Interested persons call only 8:30 to 11 or 1 to 3 p.m. 531-6289. (4,11 iun) COOK Short order. NO DINNERS. Ideal working hours. Good pay. Call only between hours 8:30 to 11 or 1 pm' to 3 pm — 5131-6289. (TJ1 jun) Male Help Wauled Light Mfg, Assemblers Pleasant working conditions ■ MARKET ELECTRONICS 4614 Prospect Avb. 361-7484 (98) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters • available. (x) HELP WANTED Man needed to assist in hardware store, 18 to 60 years old. Alust have driver’s license. Full in limp employment. Call HE 1-5479 -(maj 7,14,2128, 4jun) (98i »iiiiinMiiiMiiiiiiiMMiniiiiininiiMiiiiiinimmiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii »iiiiiiimmimiiiiiiiiiiiimmiiiiuiiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilT “Kaj pa? Ves dan sem brskal “Pokaži, pokaži!” je silil Klan-po bajti, vsak kot sem pretaknil, der zlobno, vse deske odkril, vse skrinje in omare preiskal, vse cunje premetal, pod streho za slamo sezal — pa nič, nikjer nič! Dejal sem, da dedec to pri sebi nosi, in ni-bem se zmotil. Eno sem mu dal čez klobuk, pa je bilo! Jutri, mislim, da bo dober — vedel itak ne bo, kdo ga je tako trdo potipal. Tebe bo imel posebno v čislih, Miklavž, he, he, name pa niti misliti ne more. Pa — daj mi malo pijače; ves dan sem se postil; kaj misliš, da ima kak požirek ali kako drobtino v koči, ta duša beraška?” Tcpolščak je strmel predše. “Ali si ga, ubil?” je vprašal zamolklo. “Menda ne! Jaz mislim, da ima trdo bučo.” “Tega ti nisem velel — uibi-jati!” “I, kaj' se boš izgovarjal! Ce naju zalotijo, naju bodo skupno, brate moj!' Sedaj pa daj vina in potem bova brala, kaj je tam notri! Kaj stojiš tu kakor kamen?” Miklavžu je temna in zlobna misel rojila po glavi. Eno hudodelstvo je za njim — kaj ko bi se ga iznebil z drugim? Pogled, s katerim je nanagloma premeril široko postavo Klahdrovo, je bil jako čuden, da je mešetar osupnil. A takoj je dejal, porogljivo: “Kaj me meriš prijatelj? Večji sem in krepkejši od tebe in če to ni dovolj — je pa to!” Rekši je izvlekel iz stranskega žepa velik nož in ga zasukal pred Topolščakom, da se je gladko jeklo zalesketalo v od- “Kaj ti mari?” “Toliko ne ko tebi, he, he! Toda, brate, sedaj pa daj, da bom imel malo drobiža za prihodnji teden — ker pogosto ne bom hodil k tebi — to se pravi, po vsak krajcar — rad me tudi ne boš videl in zato, da bo dalj mir — daj, daj!” 1 Miklavž je molče izvlekel iz žepa nekoliko talarjev in jih vrgel na sod pred mešptarja. “No, bo že, bo že!” je kimal ta zadovoljno. “Sedaj pa pojdiva lepo ven, ti, naprej, kakor se spodobi, he, he — in jaz za teboj!” Storila sta tako in Topolščak je izpustil mešetarja brez slovesa skozi vrata. Le tiho ali srdito kletev je vrgel za njim. — Miklavž ni mogel zaspati; premetaval se je po postelji sem ter tja in nestrpno čakal jutra. Ko se je pa danilo in ko so že prvi žarki jutranjega sonca posegli v dolino, ni hotel vstati; čakal je nečesa drugega, o čemer je vedel, da ne bo dolgo izostalo, novost o ubitem ali ranjenem Tomažu. Ali je ubit ali samo ranjen? Poslednje si je nehote želel, a vendar — ko bi Tomaž vedel za to, kar stoji v tem testamentu? Pa — saj ne zna brati in drugega tudi ni povprašal; če je ranjen, okreva in pri Miklavžu bo imel zopet dela in jela dovolj. S tem si je samopridnež tolažil vest, ali zaman; miru ni našel niti spanja. Naposled pa mu tudi ni trebalo dolgo čakati. Kmalu potem, ko so bila zahre-ščala hlevna vrata in je zacvilil škripec ob vodnjaku, oznanju svitu svetilke. Oni je srdito stis-j j0č( da je hlapec že pri svojih nil ustni in molče namočil vina v 'opravkih, se je čul tudi nena-majoliko, katero je Klander skoro na dušek izpraznil. “Boš še?” vpraša krčmar. “He, he, da bi bil pijan — kaj ne? Ej, Topolščak, Klandra ne boš prevaral! Ko bi se zdaj napil, bi bilo pač zadnjikrat; in potem bi me ti zakopal tja v zadnji kot pod tisto veliko kad— tam, kamor je tvoj stari zakopaval Francoze. Saj menda še leže tamkaj. He, he, Klander ni za takšno družbo! Pa sedaj poglej, ali sem prinesel pravo — škoda bi bilo —” V tem. je Topolščak, ki je jezno gledal prekanjenega potepuha, a ni črhnil besedice, razga-nil krvavi zavitek in vzel iz njega pismo. Bral jej le naslov: “testament”, in ga potem vtaknil v žep. Zavitek pa je držal nad svetilko, da je zgorel. vaden hrum po cesti navzgor, kakor bi teklo nekoliko ljudi z vriščem proti hiši. Topolščak je bil brzo s postelje in opravljen. Na dvorišču so ga že klicali. “Miklavž, Omahnetov Tomaž se je ubil”, je kričal eden izmed cestnih delavcev, ki so bili prihiteli naproti krčmarju, stopiv-•emu iz hiše. “Ubil se je?” je vzkliknil leta osupel — ali takoj bi se bil '4 kilt/ • -’h i \ \ Uk ZDRAV IN DELAVEN — Sen. H. H. Humphrey je imel rakaste tvorbe na mehurju, pa so mu jih odstranili z operacijo in zdravniki trdijo, da je sedaj vse v redu. Senator je spet dobre volje in vneto delaven. SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER Andrey Gromiko, ki ga vidimo na sliki v govoru pred ZN, hoče v imenu ZSSR enako besedo pri pomirjevanju Srednjega vzhoda z ZDA. Zadnjič se je o tem s Kissingerjem razgo-varjal na otoku Cipru, ko sta bila oba na Srednjem vzhodu. najrajši v jezik ugriznil. “I — drugi ga vendar niso! S praga je pal vznak, ko je odpiral vrata, menda je bil pijan ali kaj?” Topolščak, hlapec, dekla, celo teta Urša in došli dninarji, vse je hitelo navzdol proti Omahne-tovi koči. Tam je bilo zbranih že več ljudi, ki so vsi bolj radovedno-nego pomiluje gledali na tleh ležečega starca. Tam, kjer je slonela glava, je bila ob robatem stranskem kamnu mala luža na pol strjene krvi in vsi so bili složni v tem, da se je Tomaž udaril ob ta kamen. Sopel je še, a zavedal se ni. “Padel je — zdrsnilo mu je na pragu”, je pritrjeval Topolščak javnemu mnenju. “Po gospoda pojdi kdo in v hišo ga spravimo. Vode bo treba, vode!” Vse je ubogalo njegove ukaze in kmalu je ležal Omahne na svoji postelji, Urša pa mu je izpirala rano na glavi. Miklavž je stal pred kočo. “Čudno, tu je tudi nekoliko krvi!” se oglasi eden od delavcev, ki so še vedno ugibali o nesreči. Kazal je, na trato poleg tnala. “Ta je menda škropnila sem!” deje Miklavž malomarno. Drugim gledalcem se je vzrok Tomaževe rane zdel tako jasen, da se niti brigali niso za to opomnjo, in Miklavž je mimogrede dregnil s čevljem v krvavo travo; rosa in prah s steze sta zagrnila rdečo liso. Kmalu potem je dospel domači gospod župnik. Topolščak ga pa ni čakal, nego se je vrnil prej domov. Okoli poldne je prišla tudi- Urša in je pripovedovala, da se Tomaž zaveda, a da govoriti ne more; jezik mu je bil omamljen. Pravila je dalje, da je hotel gospod župnik dogodek takoj naznaniti sodišču,- a ker so vsi veleli, da je tu le nesreča, je to opustil. Po vranjskega padarja pa so vendar poslali. VIII. Pri Bernotovih je bilo zadnje dni pred napovedano poroko mnogo posla. Tudi Metka je morala od zore do mraka pomagati pri izdelovanju in pripravljanju raznih stvari, katerih je bilo treba za balo. Oče in mati sta ukazovala, drugi so pa ubogali in nihče se ni pobrigal za bledo lice in objokane oči mlade neveste, nego vse je bilo nekako veselo; edini Gotard je šepal okoli jezen in nedostopen ter nejevoljono opravljal, kar je moral. Mati ga je povpraševala, ali je bolan, ali on niti odgovoril ni. Stari Bernot pa se za take muhe ni brigal. Tisti list, ki ga je bil Tornaž izročil Gotardu, je nosil ta vedno s seboj; toda brati ni znal in drugim kazati ga tudi ni hotel. Ugibal je venomer, kaj bi. O PRAVI IN NEPRAVI — Na sliki je na levi Humphrey Bogart, znani filmski igralec preteklih desetletij, na desni pa njegov dvojnik. Pravega ni prav nič težko ločiti od dvojnika, ker je razlika kljub podobnosti dovolj jasna. j Randy Renninger, star 6 let, in njegov bratec William, star 9 let, sta sinova varilca, pa učenca svojega starega očeta Williama Bickela, ki je pred kakimi 30 leti ustanovil svojo delavnico za n *< varjenje v Duke Center. t 'J: Pa., (slika na desni). Randy (zgoraj na levi) se je lotil posla v delavnici starega očeta, ko je bil star komaj tri leta. Na desni ga vidimo z bratcem Billy jem pri kurjenju peči, spodaj pa z njim pri delu. Randy je vnet za varjenje in pravi, da bo kar ostal pri tem poslu, med tem ko kaže Billy, zanimanje za knjige in se bo verjetno odločil za nje. je si- Tomaževi nezgodi so kmalu zvedeli pa še Gotard ni slutil za njo kaj drugega, kot da je Omahne 1 odrekel; Klandrov udarec mu v pijanosti pal vznak s praga in 1 bil prehudo pretresel možgane' se pobil. Ta pa je ležal še vedno | (Dalje prihodnjič) I v svoji koči — zavedal se ! cer, toda jezik mu je popolno®3 I 111 TJ-1 __ ____ .1_____ 1V111 JČ isaaiMPjKiaasiaBBaBaEMaB GROMOVA POGREBNA ZAVORA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TR&0VMA S POHIŠTVOM 531-1235 15301 Waterloo Road ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn°’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0-\ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland, Ohio 441®^ 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Moj novi naslov: ............. f/ MOJE IME: ..................................- PROSIMO, PIŠITE RAŽLOČNO >***st*^i>* *{*»***» tt4-***t 3 ******** l AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBHltf* j S £ j j j > < > j! j! s j ► £ S> J > G « ► Z NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI j Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustafl0 ^ j (endowments) certifikate za mladino in odrasle od ♦ do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. žil' Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavar°v J nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge a* ^ • nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležb® ♦ kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko uddle*1 , božic,jP ; plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke. športnih turnej in SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! j I • II Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledcc ^ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-3^ Chicago St., Joliet, 111. 60431). MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457 12909 Oakview Blvd., Garfield Heights JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 18800 Abby Avenue, Euclid .