GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXI ŠTEVILKA SEPTEMBER 1979
Polletni obračun gospodarjenja
Ze skoraj dva meseca je od tega, kar smo na zborih delavcev obravnavali finančni rezultat dela tozdov v prvem polletju letošnjega leta.
Tokrat podajamo zaokroženo informacijo o delu podjetja kot celote. Prvi in najsplošnejši vtis je ugoden: vsi finančni kazalci so pozitivni in precej boljši, kot so bili v enakem obdobju lani. Čeprav naš namen tokrat ni iskati vzrokov za to, vseeno lahko rečemo, da je največji prav gospodarska konjunktura, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih po celi Jugoslaviji. To smo dosegli z radodarno ekonomsko (monetarno in kreditno) politiko, radodarno do tolike mere, da je vodila do prave pregretosti gospodarskih tokov, katerih zunanja oblika so nakupi in prodaja blaga. Ponudba blaga in povpraševanje po blagu sta močno presegla rast proizvodnje blaga, kar je vodilo k vse večji inflaciji, največji v povojnem obdobju.
Takle »-narodnogospodarski« uvod ni poseganje v tematiko, ki ji nismo kos. Potreben je le kot zunanja mera, s katero lahko resneje ocenimo, kaj smo v preteklem pol leta res dosegli, kaj pa le na videz, če naj verjamemo uradni statistiki, bi okroglo 20 % povečanja kateregakoli finančnega kazalca lahko pripisali inflaciji.
Oboroženi s tem spoznanjem lahko preletimo nekaj kazalcev uspešnosti gospodarjenja :
Vsi tozdi so bili pozitivni, in sicer:
din ostanka čistega dohodka	
TOZD vijakarna	3,328.408,1®
TOZD verigama	6,5813.680,94
TOZD sidrne verige	3,8:16,985,84
TOZD 'kovačnica	1.,312.076,16
TOZD orodjarna	506.7110,35
TOZD vzdrževanje	1,549,92I3J0
TOZD TIO	1,374.702,82
Skupaj	1.8,472.517,39
Od teh dobrih 18 novih milijonov smo kot regres za toplo malico porabili 2,145.668 din, ostalo je šlo v sklade (rezervni, poslovni, itd.).
Preseneča dober rezultat vijakarne, kar je delno posledica »čiščenja zalog«, delno pa ugodnega asortimana prodaje.
Slednja ugotovitev velja tudi za sidrne verige.
Nekoliko nizek je poslovni uspeh orodjarne, ki pa gospodari v okviru že prenizkih planskih prodajnih cen.
Skupni poslovni uspeh je bil dosežen takole:
Celotni prihodek je bil 22 odst. večji kot lani. Za takšen prihodek smo porabili 21 % več materiala in energije, 15 % več storitev in obračunali 18 %
več obvezne amortizacije. S še nekaterimi drugimi stroški smo skupaj porabili 15% več sredstev kot lani, kar je izredno zadovoljivo.
Prav zaradi tega smo prigospodarili 35 % več dohodka kot lani, kar je kljub upoštevani inflaciji zelo lep uspeh.
To potrjuje tudi 40 % večji čisti dohodek. Tako velik čisti dohodek je opravičil tudi precejšnjo rast mase za OD, ki je od lani porasla za 31 %. Izračunano na povprečni OD — to pomeni 18,94 odstotno povečanje nasproti lanskemu povprečju, kar kaže, da gremo v korak s splošnim zvišanjem v republiki.
Smo v fazi intenzivnega investiranja. H kraju gredo velika dela pri hali TIO in orodjarna, začetih pa je še več manjših investicij. Vse zahtevajo ogromna denarna sredstva, ki jih dobimo iz obvezne amortizacije in kreditov. Ker oboje ne zadostuje, se odločamo za pospešeno amortizacijo, ki je dovoljena v primeru, ko tozd to dodatno breme zmore, ne da bi zašel v nemirne vode minusov. Čeprav smo pospešeno oz. nadminimalno amortizacijo planirali v vseh tozdih, smo jo tokrat uspeli obračunati pri vijakarni, verigami, vzdrževanju, TIU in okrepčevalnici oz. 6,4 milijona manj, kot je bila načrtovana. Vseeno upamo, da bo do konca leta še kakšen TOZD sposoben obračunati nadminimalno amortizacijo, čeprav je letošnja 9 % večja od lanske v istem obdobju.
Opisane kazalce uspešnosti gospodarjenja v prvem polletju lahko testiramo še z dokaj objektivnimi merami panoške-ga sporazuma Slovenskih železarn.
Osnovna mera je neto dohodkovna mera kot razmerje med tem, kar bi glede na vložena sredstva, poslovni sklad in vloženo delo morali ustvariti (norma), in tem, kar smo dejansko ustvarili. Normalno gospodarjenje predstavlja dohodkovna mera 1 (dejansko gospodarjenje je enako normi). Medtem ko smo lani gospodarili pod normo (0, 82), je letos šlo bolje, saj je dohodkovna mera 1,062, kar nas tudi v okviru SŽ postavlja precej visoko.
Ustvarjena sredstva skupne porabe so enkrat večja od lanskih, prav tako minimalna akumulacija.
Povedano kaže, da smo gospodarili bolje kot lani. Ugotovitev velja kljub streznujo-čemu uvodu v ta članek in kljub dejstvu, da ne vemo,
koliki del »koraka naprej« gre pripisati nam in koliko tržni situaciji.
Ugotovitev ni smela tudi zaradi sezonskega značaja pridobivanja dohodka v naši delovni organizaciji, saj praksa zadnjih let kaže, da se realizacija zadnji kvartal zaradi odprodaje zalog (predvsem snežnih verig) precej poveča.
Čeprav smo letos zaloge znižali že v prvem polletju (za okroglo milijardo), vseeno lahko računamo na podoben trend realizacije tudi letošnjo jesen.
K tolikim rezultatom smo več ali manj prispevali vsi zaposleni v podjetju, delavci za stroji neposredno, delavci DSSS pa posredno. Skupne službe so za svoje delo pora-
Kaj bo s svobodno
Cel splet odnosov med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami je prav gotovo povezan z ureditvijo svobodne menjave dela, ki se nam kaže kot gordijski vozel, s katerega razpletanjem se ubadamo že dve leti. Vendar ostaja slej ko prej enako zamotan in nam kot tak povzroča nič koliko nevšečnosti in glavobola, za katere mnogi niti ne vedo več, od kod izvira. Zato prenekateri tavajo v razreševanju navzkrižij, nakopičenih med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, vozel pa ostaja vse bolj pozabljen in zaman čaka na Aleksandra, ki ga bo presekal.
V dveh letih, ko nam niti približno ni uspelo spraviti ustrezno vsebino v programe svobodne menjave dela, pa mnogi problemi v naših medsebojnih odnosih naravnost kriče po rešitvi tega problema. Ker smo ravno v pripravi planov za naslednje leto, velja opozoriti, da je verjetno skrajni čas, da se nekdo resno loti priprave programov svobodne menjave, ki bodo temeljili na sedaj že tudi natančnejših opredelitvah, ki jih prinaša Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela.
Čeprav je že malo pozno, mislim, da nas naslednje plansko obdobje v letu 1980 na tem področju ne bi smelo dočakati nepripravljene.
Trdno sem prepričan, da bi ustrezno urejeni odnosi s pro-
bile 36 milijonov din, kar pa je še zmerom manj, kot smo planirali, in 20 % več kot lani. Nekaj te »zmernosti« gre tudi na račun manjšega števila zaposlenih (manj kot smo planirali).
Kljub navedenim ugotovitvam polletni obračun kaže dokaj ugodno sliko. Upamo, da se bo dobro delo nadalje-
grami svobodne menjave v naslednjem letu mnogo prispevali k boljšemu, predvsem pa tudi načrtnejšemu delu delavcev delovne skupnosti, k boljšemu medsebojnemu razumevanju in s tem k boljšim poslovnim rezultatom. Taki odnosi bi prispevali k čistim računom, kar bi po starem rimskem pregovoru lahko izrazili tudi z besedami: »clara pakta boni amici« (čisti računi dobri prijatelji). Ravno tega pa smo v sedanjem trenutku najbolj potrebni.
Zato mislim in to je tudi v skladu z zakonskimi določili, da bi v naših programih morali dokaj jasno opredeliti, kaj drug od drugega pričakujemo na relaciji TOZD in delovna skupnost. To pa vendarle ne more biti to, kar v tem letu imenujemo program svobodne menjave dela, ki z ene strani ponuja temeljnim organizacijam plan stroškov in z druge strani samo pričakovanje, da stroški ne smejo biti večji od planiranih. Upravičeno se ob tem vprašamo, kaj je tisto najvažnejše, kje je definirano to, zaradi česar ta povezava sploh obstaja, to kar nas združuje, to je DELO. Brez velike zmote bom ugotovil, da to, to je najvažnejše, ni bilo opredeljeno. Ali bolj enostavno po-
valo, čeprav se moramo zavedati, da bo konjunktura slej ko prej mimo in da se bomo kmalu morali opirati le na »delovni« dohodek in ne več na »tržni« dohodek. Takrat bomo lahko pokazali realno kakovost našega dela.
Upajmo, da bo na zadovoljivi ravni...
Stane Cotelj
vedano, nismo se dogovorili, kaj bomo storili za planirano višino stroškov, kdaj bo delo opravljeno in v kakšni kvaliteti. Ker teh opredelitev ni bilo, si je opravljeno delo verjetno vsak razlagal po svoje. To pa je nujno vodilo in vodi do različnih pričakovanj, ki se ne uresničujejo in s tem do slabih odnosov.
Dvoma, kaj storiti, torej ni več. Pripraviti je treba osnove, po katerih bodo v prihodnjem letu sestavljeni programi svobodne menjave dela in izdelati celotne programe. Te osnove in programi pa morajo zagotoviti ravno to, česar smo v sedanjem obdobju pogreša-
li.	Njihov cilj pa mora biti čim jasneje definiramo delo, realno dogovorjena cena, za vnaprej določeno količino in kvaliteto, ob planirani porabi sredstev za delo. Če se ob tem še postavlja vprašanje, od kod naj pride pobuda in kdo je za realizacijo tako postavljenega cilja odgovoren, mislim, da ni treba biti v zadregi. Ker gre za obojestranske interese in koristi med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, je odgovornost obojestranska. Pobuda pa naj bo ta moj izziv.
Vladimir Silič
ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 12. OKTOBRA 1979.
menjavo dela
Poslovni
rezultati
v juliju in avgustu
Čeprav sita julij in avgust meseca letnih dopustov, so bili rezultati proizvodnje zadovoljivo doseženi. Prodaja je v juliju zaostajala za planiranim obsegom, v avgustu pa je bila naj večja v letošnjem letu.
TOZD vijiakama je v juliju in avgustu 100 % dosegla količinski plan proizvodnje, vrednostnega je celo presegla. S tem je kumulativni podatek o izpolnitvi količinskega plana 94 %, vrednostnega pa 99 %. Zaradi izločitve nekaterih strojev smo od 1. avgusta znižali plan proizvodnje. Prodaja je v obeh mesecih po teži nad planom, vrednostno pa je v juliju 85 % in v avgustu 23 % nad planom. Tako je seštevek prodaje v obdobju januar—avgust 3 % nad planom. Čeprav imamo naročil za TOZD vijakarno dovolj, niso vedno usklajena s kapacitetami in prihaja do zastojev. Za nekatera naročila za izvoz smo prisiljeni iskati ka-paoitete pri drugih jugoslovanskih proizvajalcih vijačnega Maga.
TOZD verigama je tudi v juliju in avgustu presegla količinski in vrednostni plan proizvodnje, kot vse mesece doslej. Tako tudi podatek o proizvodnji osmih mesecev kaže na preseganje količinskega plana 1,2 % in vrednostnega 5,8 %. V avgustu je bila dosežena naj večja prodaja letos, kar je posledica odpreme snežnih verig. Problemi, s katerimi smo se srečevali v proizvodnji, se v glavnem ponavljajo iz meseca v mesec, to je predvsem pomanjkanje ustreznega materiala in pa premajhne kapacitete površinske obdelave izdelkov.
TOZD sidrne verige je količinski plan proizvodnje za eksterni trg v juliju sicer presegla, vrednostno pa zaostaja zaradi asortimenta izdelkov, ki se bistveno razlikuje od planiranega. V avgustu je bilo stanje enako, le da je bila proizvedena količina 97 % v primerjavi s ,planom. Na internem trgu je bilo stanje nekoliko boljše zaradi večje količine verig, namenjenih TOZD kovačnici za kompletiranje dvoverižnih transporterjev, po katerih je dovolj povpraševanja. Se posebno zaostaja proizvodnja pri skupinah verig: elektrovarjene metrske, konci, visokoodpome cementirane in sidrne verige manjših dimenzij. Manjša proizvodnja od planirane ima za posledico tudi slabšo prodajo, ki je v juliju in avgustu sicer presegla količinski plan, vrednostnega pa ne dosega. V obdobju januar— avgust je vrednostni plan eksterne realizacije dosežen 98 %. Vzrok nedoseganju plana je med drugim tudi slaba oskrba s kvalitetnim materialom in pa zastoji pri dobavi strojev zaradi restriktivnih ukrepov. V zadnjem času smo imeli tudi
težave z oskrbo valjane žice iz železarne Jesenice.
TOZD kovačnica je skupni plan količinske proizvodnje v juliju in avgustu presegla predvsem na račun proizvodnje, namenjene eksternemu trgu. Na internem trgu je proizvodnja nekoliko zaostala. Odprema je bàia v juliju 4,7 % in v avgustu 26,9 % nad planirano, temu je sledila tudi vrednost prodaje. Tako je TOZD kovačnica v osmih mesecih letošnjega leta presegla svoj prodajni načrt za 1,4 %. Problemi, ki so stalno prisotni, so pomanjkanje ustreznega orodja in pa neusklajenost med povpraševanjem na trgu po kovaških izdelkih in razpoložljivimi kapacitetami. Pogosto smo na trgu nekonkurenčni zaradi visokih stroškov proizvodnje.
TOZD orodjarna je izpolnila v juliju plan proizvodnje in prodaje 79 %, v avgustu pa le 68 %. Stalno je prisotno pomanjkanje delovne sile. TOZD vzdrževanje je v juliju dosegla nižjo proizvodnjo od planirane, v avgustu je presegla plan 9,4%. Ker je bil to čas letnih dopustov, je bilo manjše število opravljenih ur.
TOZD TIO je v obeh mesecih presegla proizvodni in prodajni plan. Tako je v obdobju januar—avgust presegla proizvodni plan za 8,4 % in prodajhega za 3,9 %. Problematično je bilo v zadnjem času pomanjkanje nekaterih vrst materiala (delno tudi iz uvoza), ki predstavljajo sestavni del proizvodov in talko ni možna finalizacdja proizvodov.
Na osnovi navedenih podatkov lahko ugotavljamo, da v glavnem vse temeljne organizacije uspešno uresničujejo akcijo, ki smo si jo zastavili v maju glede povečanega obsega proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Podatek za delovno organizacijo kaže na 2,5 % preseganje količinskega plana proizvodnje, plan realizacije pa je presežen za 1 %, vendar bo v prihodnjih dveh mesecih rezultat boljši, ko bomo odpre-mili snežne verige.
Z izvozom v letošnjem letu močno zaostajamo. Dosegli smo sicer 29 % večji vrednostni izvoz kot v istem obdobju lani, in to predvsem na konvertibilnem področju. Istočasno lahko ugotavljamo, da so potrebe po uvoženih strojih velike, vendar nam v letošnjem letu ni uspelo dosti realizirati. Upamo, da se bo do konca leta, zlasti kar se tiče izvoza, stanje, popravilo in da bomo izpolnili postavljeni plan 90 %.
Število zaposlenih je sicer 1 % večje od števila zaposlenih v lanskem letu, vendar je 5 % manjše od plana in ima tendenco zmanjševanja. Od 1352 zaposlenih na začetku leta je število padlo na 1324 ob koncu avgusta.
M. Kozamernik
Dobra ventilacija izboljšuje delovne pogoje
Nova galvanika v Podnartu
Razvoj predelovalne industrije in bele tehnike zahteva vedno več kvalitetnih in površinsko zaščitenih izdelkov. Predelovalci na Gorenjskem se zato vedno bolj pogosto srečujejo z novimi tehnologijami. Te nove proizvodne operacije pa zahtevajo seveda vedno več investicij.
Zaradi varstva okolja in splošne ekologije ne more vsaka delovna arganizadja ločeno gradili galvanskih obratov. Vsaka nova površinska zaščita, to je: dlnlkanje, niklanje, kad-miranje ali kramam je pa poleg rednih stroškov gradnje potegne za seboj še celotno napravo za čiščenje odpadnih voda, ki podraži celotno osnovno investirajo za 30 %-
Prav zaradi teh visokih stroškov in zaščite okolja smo pripravih skupen projekt obrata za površinsko zaščito.
Lokacijo je izbrala delovna skupina VERIGE in PLAMENA na osnovi primerjav, ki so bile narejene mied PLAMENO-VO lokadjo v Podnartu in lokadjo v VERIGI.
Zaradi pomanjkanja prostora v LESCAH, blžine proizvajalca kemikalij KTP PODNART ter cele vrste energetskih prednosti, smo izbrali lo-karajio v Podnartu. Objekt bo stal poleg LIP v smeri Otoč, in sicer med železniško progo in Savo.
Idejni projekti so izdelani, prav tako imamo tud že lokacijsko dokumentadjo z dovoljenjem.
Galvanski' obrat bo imel proizvodnje Mnije za:
—	dnkanje v bobnih,
—	ranikanje na obešalih,
—	nikljam je in kromanje v hodnih.
—	trdo knomiranje za razne reporaturne, strojne dele, športne rekvizite, za utopna orodja ter izdelke pneumatike,
—	fosfaiffirainje žice in
—	bakrenje žice.
Fosfatiranje bo pripravljeno za vlečeno in valjano žico. Pri valjani žira bo v postopek vključeno mehansko čiščenje
in delno luženje pri posebnih legiralnih žicah.
Celoten objekt je dimenzioniran, talko da pokriva potrebe Gorenjske od Kranja navzgor, ima pa še nekaj rezerve.
Deveto tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost — 70« je bilo v SR Makedoniji v mestu Ship. SR Makedonija obsega 25.494 km2 površine in ima preko 1,750.000 prebivalcev. Tri četrtine prebivalcev je Makedoncev, ostali so drugih narodnosti, največ je Albancev.
Makedonija je dežela visokih planin in ravnih kotlin z velikimi jezeri, s starimi mestnimi naselji in novimi modernimi1 kompleksi, to je lepa pokrajina, polna prirodnih kontrastov ter mest med Orientom in zahodom.
Po osvoboditvi se izredno hitro razvija. V vzhodnem delu SR Makedonije v dolini reke Bre-galnice se nahaja mesto Štip, največje v tem delu republike, važno križišče, industrijski in kulturni center.
Ima 35.000 prebivalcev, razvito tekstilno, živilsko, tobačno, lesno in drugo industrijo. Od osvoboditve do danes je bilo zgrajenih nad 8.1500 stanovanj. V družbenem sektorju je zaposlenih preko 17.000 občanov.
Ima veliko kulturnih ustanov: gledališče, muzej, knjižnico, umetniško galerijo, delavsko univerzo, zgodovinski arhiv, lokalno radijsko postajo, galerijo ikon in kulturni dom.
Letošnje srečanje je bilo še posebej pomembno, ker letos praznujemo 60-letnico ustanovitve ZKJ in SKOJ.
Na srečanju v Makedoniji smo bili v 2'30-članski delegaciji iz Slovenije, 4 člani iz naše občine, in to: Janko Stušek — predsednik občinske konference ZRVS, Stanko Habjan — predsednik KO ZRVS Kropa, Franc Premru — tajnik KO ZRVS Koprivnik in Jordan Blaževič — tajnik KO ZRVS Bled in predsednik komisije za i n formati vno-propagand -no dejavnost pri predsedstvu OK ZRVS.
Srečanje bratstvo in enotnost, ki je trajalo od 2. do 4. julija 1979 je potekalo po vsej Makedoniji. Skupina 39 rezervnih vojaških starešin z Gorenjske, z Za-
Fosebej moram poudariti, da so čistilne naprave opremljene z jonskimi izmenjevalci, ki očistijo vodo tako, da se lahko vrača nazaj v proces. Potrebno je dodajati le 5—8 % sveže vode. To pa pomeni, da je količina vode, ki odteče nato očiščena v reko Savo, zelo majhna. Celoten sistem čiščenja je avtomatiziran in zagotavlja varano in kvalitetno čiščenje.
Seveda pa investicija s tem ni zaključena. Prvi del, galva-niika se bo gradila z združenimi sredstvi vseh koristnikov, ostala dela pa bo financiral PLAMEN sam.
Drugi del je preselitev žico-vleka, priprave žice iz KROPE s celotno deponijo valjane žice. Seveda pridejo v ta del tudi nove peči za žarjen j e žice.
Tretji del gradnje predstavlja preselitev težke proizvodnje vijakov v PODNART. Tudi to selitev opravi v celoti PLAMEN.
Začetek gradnje galvanike je bil predviden za leto 1980, vendar ta termin zaradi težav pri pripravi finančnih sredstev še ni gotov.
Skupno vlaganje, ki ga imamo pri galvaniki, je nov, sodoben način investiranja, ki je interesanten za vse koristnike. Prav zato je tudi potrebno, da ga podpiramo in s tem pomagamo, da pride čimprej do realizacije.
Franc Legat
savja in is severne Primorske je obiskala občini Vinica in Berovo. To je pokrajina Maleševija na vzhodu Makedonije blizu bolgarske meje. Zemlja je zelo rodovitna, je pa inalo padavin. To uspešno premagujejo z namakalnimi napravami, Imajo več velikih umetnih jezer, iz katerih črpajo vodo, je pa tudi precej manjših izvirov vode, ki jih tudi skrbno izkoriščajo. Skoraj vsa dolina je spremenjena v polje in skrbno obdelana.
Obiskali smo več delovnih organizacij in kulturnih ustanov.
Povsod so nas zelo prisrčno sprejeli predstavniki političnega in gospodarskega življenja v občini
Seznanili so nas z dosežki gospodarskega in urbanističnega razvoja. Občina Berovo se zelo hitro razvija, čeprav spada še med nerazvite občine.
Ves čas bivanja v občini so nas 'spremljali predstavniki ZRVS in drugih družbenopolitičnih organizacij. Posvetili so nam veliko pozornosti.
Povsod smo se pogovarjali o vprašanjih, ki so vezana na tamkajšnje življenje. Ponosni so nad doseženimi uspehi. Ob dnevu borca — 4. julija smo se udeležili osrednje proslave v Štipu. Tu je bilo srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Glavni govornik je bil Lazar Moj sov, član predsedstva ZKJ.
Srečanje pomeni predvsem krepitev prijateljskih vezi med narodi Jugoslavije, izmenjava izkušenj med posameznimi delegacijami, primerjava rezultatov gospodarskega in družbenopolitičnega življenja.
Enotnost je osnova našega koncepta splošne ljudske obrambe.
Srečanja so gotovo koristna in jih je potrebno tudi v prihodnje organizirati.
Bilo je zelo dobro organizirano, tako da organizatorji zaslužijo vse priznanje. Nam pa bo ostalo v lepem in trajnem spominu.
Jordan Blaževič
Srečanje ZRVS Jugoslavije
Kje smo
z uresničevanjem sanacijskega programa v TOZD Vijakarna
Otroški vrtec slovesno odprt
Letos smo v naši občini občinski praznik proslavili po-
Po zaključnem računu 1978, ko smo imeli še 220.965,03 din izgube, smo bili trdno prepričani, da nam bo v letu 1979 uspelo 'odpraviti negativni rezultat.
Kratkoročni ukrepi sanacijskega programa so rodili uspeh. Odločili srno se, da bomo na vsakem koraku pazili na stroške, da se bodo ti gibali v mejah plana pri normalnem obsegu proizvodnje, oziroma, da jih moramo znižati predvsem pri porabi režijskega materiala, v katerem poraba orodja še posebno izstopa. Vsa ta prizadevanja so rodila željen uspeh, saj smo I. kvartal zaključili pozitivno.
Pri tem pa moram poudariti, da celoten kolektiv le ni dal od sebe tistega, kar sem pričakoval.
Pogosta opozorila na zborih delavcev, sejah DS, da je treba posvečati posebno skrb smotrnemu ižkioriščanju strojnih kapacitet, porabi orodja, delovnega časa, da je kvaliteta izdelkov tista, ki nam v bodočnosti odpira pot na tržišče, niso rodila zaželenih uspehov.
V tem prooesu stabilizacije bi marali vidnejšo vlogo odigrati predvsem preddelavci urejevalci, toad njihov vpliv je bil izredno šibak, v določenih primerih pa ga sploh ni bilo čutiti. Glavno je, da so osebni dohodki na primerni višini, za ostalo pa bodo drugi poskrbeli.
Delovna disciplina, ki naj bi v sanaciji prinesla določene rezultate, se ni popravila, slabi zgledi vlečejo, vidimo samo sosedove napake, svojih pa nikakor nočen» priznali. Število neupravičenih izostanov se je povečalo, in to predvsem pri
Take pojave moramo nujno zajeziti, če hočemo poslovno leto zaključiti pozitivno.
Izredno pa naraščajo stroški vzdrževanja strojnega parka. Tako smo bili primorani v tem letu nekaj najbolj iztrošenih Strojev odpisati in izločiti. V sedanjem trenutku bo najteže uresničiti tisti del programa, ki predvideva obnovo oziroma zamenjavo zastarelih strojev in naprav. Izgleda, da so vrata za uvoz strojne opreme popolnoma zaprta, zato ne moremo ne v tem, ne v pri-hodmjem letu pričakovati izboljšanja. Določen del strojev in naprav bo potrebno zaradi izftrošenosti in nenormalnih stroškov vzdrževanja še izločiti, seveda se bo s tem zmanjšal tudi obseg proizvodnje.
Brìi takem stanju uvoza opreme moramo vsi poskrbeti, da bomo stroje čuvali na vsakem koraku, kajti od njih je odvisno, kakšen bo dohodek in kako visoki' bodo naši osebni dohodki.
Skrajni čas bi že bil. da se končno zavemo, da je premoženje, s katerim upravljamo naše in da je naša dolžnost, da z zaupanim premoženjem ravnamo v duhu dobrega in skrbnega gospodarja.
Pomemben del sanacije je prav gotovo zadostna zasedenost kapacitet, ki je prinesla največ k pozitivnemu rezultatu, saj vsem naročnikom niti ne moremo ugoditi.
Za čimholjši1 rezultat ob koncu leta pa moramo napeti vse sile tako v TOZD, kot v Strokovnih službah, ki pripravljajo proizvodnjo.
Tiorej vse sile za uresničitev sanacijskega programa !
Ciril Ažman
sebno slovesno, V nizu kulturnih prireditev, ki so se odvijale v tednu praznovanja, je bila na Brezjah otvoritev novega kulturnega doma, krajani Lesc pa smo dobili enega naj-pomebnejših in obenem najpotrebnejših objektov, to je novo vzgojnovarstveno ustanovo.
Slovesni otvoritvi so prisostvovali vsi vidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini tn v kraju, na čelu s predsednikom skupščine občine Radovljica tov. Pemuš Leopoldom in sekretarko- občinske konference ZK tov. Vidic Vlasto. Prisotni so bili tudi predstavniki vseh leskih delovnih organizacij in ostali krajani.
V	pozdravnem govoru, ki ga je imela tov. Tončka Pretnar, predsednica Skupnosti otroškega varstva Radovljica, je pozdravila vse prisotne in izrazila- zadovoljstvo ter srečo-ob otvoritvi tega za Leščane tako pomembnega objekta. Slavnostni otvoritveni govor je imela predsednica DS Vzgojno-varstveniih ustanov tov. Troha Marica. Poudarila je velik pomen, ki ga ima urejeno otro^ ško varstvo- za zaposleno- mater in celotno družbeno skupnost. Organizirana in strokovno dobra vzgoja predšolskega otroka zelo pozitivno in odločujoče vpliva na nadaljnji uspešnejši razvoj otroka. Otroci, ki so vključeni v vzgojnovarstveno ustanovo, se ob Vstopu -v šolo veliko lažje in brez večjih problem-ov vključijo v zahteven program obveznega šolanja.
V	nadaljevanju svojega govora se je tudi zahvalila vsem delegatom, ki so s svojim uspešnim delom v samoupravnih telesnih in interesnih skupnostih kakorkoli pripomogli k temu, da so- Lesce dobile nov prepotreben vrtec. Zasluga gre seveda tudi vsem delovnim ljudem, ki z združevanjem svojih sredstev omogočajo izgradnjo takih objektov. Ker ta otvoritev letos sovpada z mednarodnim letom 'otroka, je novi vrtec čudovito vezilo leškim otrokom ob tem ipraznovanju.
V imenu krajanov je spregovoril tov. Rotar Stane, predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti Lesce. Na kratko- je orisal razvoj Lesc, ki so se iz vasi s približno 900 prebivalci po drugi svetovni vojni razvile v industrijsko močno- krajevno skupnost s ca. 3500 prebivalci. Istočasno se je v imenu krajanov zahvalil za to- novo tako- težk-o pričakovano vzgojnovarstveno ustanovo. Ob koncu govora je podprl predlog, da se novi vrtec imenuje KEKEC.
Po kratkem, a izredno prisrčnem nastopu malčkov, je tovarišica Jemc Štefka, delavka iz MURKE, prerezala vrvico in izročila ključe kolektivu novega vrtca.
Tov. Hozjan J-ož-e je v imenu sindikalne organizacije Veriga izročil novemu vrtcu reliefno- slik-o v bakru.
Sledil je ogled prostorov novega vrtca. Vsi navzoči so bili povabljeni na majhno zakusko, ki so jo omogočile VERIGA, MURKA in ŽITO Lesce.
Vrtec,' ki je do sedaj veljal približno- 15 milj. din, je z novim šolskim letom sprej-el prve varovance. Do sedaj je sprejetih že 132 otr-o-k, nekaj otrok je iz Radovljice. Organiziranih je 6 oddelkov, med njimi- tudi poseben oddelek dveletnih otrok. V prijetnih zračnih in prostornih igralnicah ter ob skrbni vzgoji varuhinj in vzgojiteljic bo otrokom v času, ko s-o matere n-a svojih delovnih mestih, zagotovljeno prijetn-o bivanje in strokovno varstvo.
Igrišča okoli vrtca še niso urejena, ker za to še ni na razpolago potrebnih finančnih s-redstev. Del sredstev za ureditev (ca. 50 %) naj bi zagotovila Skupnost otroškega varstva. Vir financiranja za ostali del še ni zagotovljen.
Nemara bi bilo prav, da bi k akciji zbiranja sredstev pritegnili tudi delovne organizacije v kraju — prispevki, ki se zbirajo vsako leto za otroke ob obdarovanju dedka Mraza naj bi bili letos v obliki igralnih elementov za opremo zunanjega igrišča novega vrtca. S skupno pomočjo in nekaj prostovoljnega dela bo tudi okolica vrtca dobila pravi videz in objekt funkcionalno dopolnila.
Obenem bi bilo treba akcijo izgradnje otroških igrišč razširiti tudi na druga področja Lesc oz. stanovanjske soseske, saj se je do sedaj o tem veliko premalo razmišljalo.
Ugotovitev, da na celotnem območju Lesc tako rekoč ni otroškega igrišča, je več kot žalostna.
Naj bo to nam odraslim v premislek !
Cirila Peternel
Nič nas ne sme presenetiti
Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« se bliža svojemu vrhuncu — 29. septembru 1979. Tako so septembra stekle razprave na razširjenih sejah IO OOS v TOZD, DSSS o pomenu in namenu akcije. Na teh sejah so imenovali 5-članski vojni izvršilni odbor pri OOS, TOZD in DSS ter enega delegata v odbor pri KOOS. Vsi odbori so sestavljeni iz delavcev, ki imajo vojni razpored v DO, in iz tistih, ki niso vojni obvezniki. Ti odbori imajo nalogo delati v vojnih pogojih po obrambnih načrtih DO in tesnem sodelovanju z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Do sedaj so IO OOS svoje delo usmerile v masovno seznanjanje in podružabljanje in osveščanje delavcev za obrambo domovine, za izgradnjo samoupravnega socialističnega sistema in za vzpostavitev take organizacijske oblike, ki bo zagotavljala učinkovito delo ljudske obrambe in družbene samozaščite. Uresničiti moramo naloge in sklepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so bile sprejete na 9. kongresu ZSS in 8. kongresu ZSJ.
Konkretne naloge OOS v TOZD in DSSS pa so naslednje: vsak delavec mora biti seznanjen z njegovimi obveznostmi in naloga^-mi v obrambnih pripravah v primeru vojne, ob naravnih in drugih nesrečah. Sodelovati je treba med tozdi in DSSS v obrambni pripravi in DS, usklajevati obrambne priprave in dela v družbeni samozaščiti med tozdi in krajevno skupnostjo.
Krajevna skupnost je temeljna enota našega obrambnega sistema. Zato mora biti tako sodelovanje in usklajevanje stalno, konkretno in ažurno. Tesno je treba sodelovati z OSSZ Radovljica. Ena od pomembnih in stalnih nalog IO OOS je vključevanje članov v sindikat, v društva in formirati in ustanavljati je treba nova društva, sekcije in klube, kot so taborniki, strelska in društva za teh. kulturo, * gasilske enote, Rdeči križ itd. Sekretariat KOOS SŽ Veriga je v vseh teh možnostih razpravljal ter sprejel sklep, s katerim je v okviru te akcije imenoval 17-članski pripravljalni odbor za ustanovitev planinske sekcije pri KOOS.
Odbor naj bi pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki mora biti do 29. 9. 1979. Mislim, da tukaj ne bo kakšnih posebnih težav, saj imamo zadnji dve leti preko 100 članov sindikata, ki so se udeležili raznih pohodov v planine. Prav tako smo imenovali 9-čianski pripravljalni odbor za ustanovitev Rdečega križa oziroma aktiva krvodajalcev pri KOOS. Od občinskega odbora imamo podatke, da je naših delavcev, ki so prostovoljno darovali kri 1-krat do 30-krat okoli 500, kar je lepa številka. Ker je v zaključku akcije 29. september v Lescah organizirana tudi krvodajalska akcija, se bomo te akcije prav gotovo polnoštevilno udeležili.
V tej zaključni akciji, ki bo organizirana na ravni KS — Lesce, bodo vaje ob potresu 7. stopnje. Sodelovale bodo vse strukture LO in CZ v KS Lesce ter enote TPV Veriga, enote TPV Žito, ekipe Gorenjke in Murke.
Jože Hozjan
delavcih iz sosednih republik.
ALI VESTE?
—	da je v radovljiški občini — občinskem stanovanjskem skladu okoli 150 milijonov novih dinarjev neizkoriščenih, obenem pa je z dneva v dan več prosilcev za stanovanja. Pravijo, da denarja ne morejo zapraviti, ker še nimajo urejenih zazidalnih načrtov. Običajno se srečujemo s problemi pomanjkanja finančnih sredstev, no tukaj pa je nasprotno, problem je, kako denar zapraviti.
—	da število ljudi, ki zbolijo zaradi medicine, ni prav nič manjše od števila žrtev avtomobilskih nesreč, nesreč pri delu ali celo vojnih operacij. Strokovnjak Llich Ivan, ki je objavil te trditve na srečo pretirava, čeprav je žal res, da prihaja v bolnišnice vedno več bolnikov, katerih diagnoza se glasi: zastrupitev z zdravili (iatrogena bolezen). Nič čudnega torej, če mnogi med zastrupljevalce okolja uvrščajo tudi sintetična zdravila. A tudi ti pretiravajo, saj vemo, da so mnoga življenja rešili sulfamidi, ki so jih pozneje nadomestili antibiotiki.
Ob otvoritvi novega vrtca
Kultura počasi, toda vztrajno prodira v DO SOZD SŽ
FS iz Kosovske Mitroviče na blejskih ulicah
Zanimalo nas je
V	SOZD SŽ ne združuje ljudi saimo delo, medsebojne dobave in prodaje ter politično delo, temveč kulturna dejavnost, katere nosilci in negovalca so žal še vedno v večini le delavci iz neposredne proizvodnje. Piremalo se v to dejavnost vključujejo -ostali delavci; individualni poslovodni organi in drugi odgovorni, razen nekaterih izjem, na kar kaže primer 6. srečanja pihalnih orkestrov SOZD SŽ Ravne. Lahko trdnim, da sio med delavci ne le takšni, ki- nimajo razumevanja za kulturno dejavnost, pač pa cel-o zavirajo njen razvoj. Pri- tem se ne zavedajo, da je kultura človekovo bogastvo, ki ga osvešča in razveseljuje ter ga razvija v dobrega goS-podarjia in zavestnega delegata v samoupravnem sistemu. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je kulturna dejavnost dokaj dobro razvita in organizirana v posameznih DO. T-o se kaže na raznih tradicionalnih srečanjih pihalnih orkestrov, letos 6. po vrsti, srečanju pevskih zborov in dramskih skupin. Tudi srečanje borcev NOB in srečanje mladih je tesno povezano s kultum-o dejavnostjo.
V	tem članku želim spregovoriti o najimlaijši kulturni dejavnosti v SOZD SŽ, o srečanjih folklornih skupin. KPD SŽ Veriga Lesce je letos skupaj s kulturno komisijo in KOOS organizirala 4. srečanje folklornih skupin KPD SŽ Veriga in 2. tradicionalno pri KOOS SŽ.
KPD SŽ Veriga Lesce je bilo ustanovljeno- leta 1972, na pobudo takratnega predsednika KOO ZSMS Veriga tov. Jožeta Hozjana lob praznovanju 50. obletnice Tovarne verig Lesce. V prvem letu delovanja je v društvu sodelovala dramska sekcija, ki se je v eni sezoni 12-kr-at predstavila radovljiškemu občinstvu z igro Ploha. Zaradi- pnostorkih in kadrovskih težav je kasneje prenehala delovati. Folklorna skupina letos praznuje 7. obletnico uspešnega delovanja. Na začetku je imela v sestavi le 21 aktivnih članov. Prvič je javno nastopila 12. maja 1972. leta. Prve nastope je imela s sposojenimi narodnimi nošami. Skupino je strokovno vodila tov. Marta Perc.
Danes v KPD SŽ Veriga Lesce deluje starejša folklorna skupina in ima 32 aktivnih članov. Ima 10 parov narodnih noš Gorenjske in eno diatonično harmoniko ter d-ru-ge potrebne rekvizite. Kulturno društvo ima v svoji sestavi pionirsko mLaddnšk-o skupino iz OS F. S. Finžgarja iz Lesc in šteje 7 parov gorenjskih narodnih noš. Mi skrbimo le za kadrovsko strukturo starejše skupine. Obe skupini sta imeli od začetka delovanja do 1. 7. 1979 preko 430 dvournih vaj, od tega 310 starejša skupina in 430 j-avnih nastopov, od tega starejša skupina 392. Starejša FS je v tem času nastopila na dveh folklornih festivalih v Avstriji pri zamejskih Slovencih v Železni Kapli in enkrat
na madžarskem festivalu, v SR Srbiji pa kar trikrat, in sicer v Brusu, v Beogradu ob dnevu mladosti 1977 in letos v Kosovski Miltrovi-d na 7. srečanju delavcev kulturnih ustvarjalcev Jugoslavije, na katerem so prvič zastopali- SR Sl-ovenijo. Ta nastop je financirala komisija za izobraževanje in kulturo pri RSSlS. Na tem srečanju je FS prejela doslej največje priznanje — srebrni pokal za izvim-os-t narodnih n-oš in priznanje za najboljšo solistično izvedbo harm-onikiaša. Trikrat se je skupina udeležila mednarodnega festivala v Beltincih in dv-akrat folklornega festivala mladinskih skupin v Velenju. H KPD SŽ Veriga se je letos priključil še 40-članski pevski zb-or, ki je prej nekaj let deloval kot mladinski pevski zbor pri TP Murka in DPD Lesce. Letos praznuje obletnico- svojega delovanja, imel je že 40 nastopov.
KHD je 1973. leta organiziralo mednarodno- revijo FS, kjer so sodelovale naslednje FS —■ FS Lenti z Madžarske, FS iz Sala Fare v Avstriji s pevskim zborom, FS Beltinci iz Prekmurja, domača FS in a-nsaimibel M-urfca. Vsi s-o sodelovali v povorki s kočijami po blejskih ulicah.
Zvečer so se skupine predstavile v Festivalni dvorani z izvirnimi nošami in plesi, značilnimi za kraje, ki jih skupine predstavljajo'. L. 1975 je bil drugi mednarodni festival. Sodelovali so vsi zgoraj omenjeni, razen Sela Fare, namesto nje je nastopila »Zarja« iz Železne Kaple v Avstriji. V letu 1977 je bilo to preimenovano v »Srečanje folklornih skupin«. Tudi na tretjem srečanju s-o sodelovale zgoraj o-menjene skupine, z izjemo Železne Kaple, zamenjala jo je FS iz Globasnice. Prvič je v povorki sodeloval pihalni orkester DPD Svoboda Lesce. Na t-o srečanje smo povabila predstavnika KPD Prežihov Varane in predstavnika kulturne komisije pri KOOS Železarne Ravne z željo, da si srečanje ogledajo in da se tradicionalno srečanje prenese že naslednje leto v organizacijo KOS. Ta želja se nam je uresničila. Prvič je bilo tradicionalno srečanje FS pri KOS SOZD SŽ Ravne, ki ga je organizirala kulturna komisija. T-oikrat s-o s-odel-ovale 4 FS; iz Sela Fare na Koroškem, Gl-obasnic-e tudi s Koroške, FS Prežihov V-oranc in domača FS.
Že v sami pripravi na prvo srečanje FS smo se dogovorili:
L naj srečanje po-stane tradicionalno pri KO SOZD SŽ,
2.	da vse obstoječe FS v DO v SOZD SŽ obvezno sodelujejo,
3.	da se srečanje organizira po vrsti v DO SOZD SŽ, kjer delujejo FS,
4.	da vs-afc organizator srečanja poleg obstoječih FS v SOZD SŽ povabi na srečanje tudi FS izven SOZD, s katerimi lahk-o tesno in trajno sodeluje v okviru danih finanč-
nih in organizacijskih možnosti.
Prav talko smo si postavili dolgoročni oilj, da bi se ponovno ustanovila FS na Jesenicah, to nam je tudi uspelo, saj b-o že drugo leto organizator tretjega tradicionalnega srečanja F-S. Sklenil smo tudi medsebojno sodelovati pri nabavah noš in ustanavljati nove FS v DO SOZD SŽ.
Na letošnjem četrtem tradicionalnem srečanju, ki ga je organizirala KPD SŽ Veriga in
2.	v okviru KOS SOZD SŽ, ki je bilo v soboto 18. 8. 1979, s-o sodelovale naslednje FS:
FS KUD z Madžarske, FS SPD iz Železne Kaple, FS KUD Beltinci, FS KUD BORO in Ramez iz Kosovske Mitro-vioe, FS KUD Kpstolac iz Srbije, FS RKUD Duro Đak-ović iz Slavonskega Broda, FS Bratstvo in FS M-ežiških plesov, obe iz KUD Prežihov Vo-ranc z Ravan na Koroškem, folklorni ansambel narodnih pesmi i-n plesov T-one Čufar z Jesenic in domača FS KPD SŽ Veriga Lesce.
Srečanje se je začel-o ob 14.30 s povorko vseh nastopajočih po btejisfcih ulicah. Na čelu povorke je igrala godba na pihala iz Les-c. V sprevodu je bila pred vsak-o FS kočija in par narodne n-oše z napisom skupine, ki predstavlja društvo.
Vsaka skupina na povorki je odplesala en ples po vnaprej določenem programu. Po končani povorki so se vse FS predstavile z 8—10-minutnim nastopom z izvirnimi plesi in n-ošami, značilnimi- za kraj, ki ga j-e posamezna skupina predstavila. Ker so FS Lenti z Madžarske, K-ostolac, Boro in Ramez prispele že 17. 8. 1979 so nastopile 17. 8. 1979 ob 17. uri v dvorani Tone Čufar na Jesenicah. Organizator je bila Komisija za kulturo pri KOOS Železarna Jesenice in KPD Veriga. Isti dan so- nastopili še v Festivalni dvorani na Bledu ob 20. uri za delavce iz drugih republik, zaposlene v D-0 v radovljiški občini. Organizator je bil OSS Radovljica in KPD SŽ Veriga Lesce.
KPD je v času od 15. do
18.	8. 1979 pripravila razstavo narodnih n-oš vseh nastopajočih skupin. Članica KUD Ko-sitolac je razstavila volnena r-očna dela — tapiserij-o.
T-o letošnje drugo tradicionalno srečanje FS v SOZD SŽ je bilo posvečeno letošnjim jubilejem: 60-letnice SKOJ in KPJ, 5 7-1 etnie e DO Veriga in 7. obletnice društva.
Srečanje ima večstranski namen: da se 'kultura približa delavcem, da se predstavijo vse FS, M delujejo v DO SŽ in jih sestavljajo delavci iz neposredne proizvodnje in kmetje. Namen je tudi utrjevati bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi, medsebojno sodelovanje pri nabavi različnih narodnih n-oš, da ne omenjam tudi gospodarskega in političnega pomena.
Jože Hozjan
Že nekaj časa je med nami novi v-odja TOZD sidrne verig-e Miro Ulčar. Na videz naim je že vsem poznan, danes ga z njegovimi odgovori spoznajmo še bliže.
S prevzemom dolžnosti vodje T-OiZD sidrne verige se vsak dan srečujete s številnimi problemi. Kaj vas trenutno najbolj zaposluje?
Poleg tekočega dela imam trenutno tako kot ostali vodje TOZD največ dela s pripravami na sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, vedno več dela pa je tudi s pripravo srednjeročnega plana 1981 do 1985.
Kako ocenjujete sodelovanje m-ed TOZD sidrne verige in ostalimi TOZ-D ter predvsem skupnimi službami?
Mislim, da je sodelovanje z ostalimi TOZD in DSSS v glavnem zgledno. V nekaterih primerih pa se občasno pojavljajo problemi, po mojem nepotrebni, ki bi jih lahko z malo več dobre volje in razumevanja brez težav reševali.
Večkrat govorimo o notranjih rezervah. Kaj menite, kj-e so v vaši TOZD in v celi DO največje rezerve?
Notranje rezerve nedvomno obstajajo tako v TOZD kot v celotni DO. Za vse velja, da bi lahko več in bolje naredili z večjo delovno in tehnološko disciplino ter z večjim izkoristkom delovnega časa. Za sam TOZD pa bi omenil še to, da so notranje rezerve tudi v možnosti boljše organizacije dela, to pa je pogojeno z mehanizacijo dela in zmanjšanjem prostorske stiske.
Kako ocenjujete gospodarjenje TOZD v I. polletju letošnjega leta in kakšne So po vašem perspektive za izpolnitev planskih obveznosti do konca leta?
Polletni obračun kaže, da je bilo gospodarjenje v prvi polovici leta kljub nekaterim motnjam dokaj uspešno. To je seveda rezultat dobrega dela vseh delavcev TOZD sidrne verige, imeli pa smo tudi dokaj ugodna naročila.
Drugo polletje predvidoma ne bo tako uspešno, saj je struktura naročil slabša. To pa seveda ne pomeni, da ob normalnih pogojih ne bomo dosegli planskih obveznosti in
ugodnega rezultata ob zaključnem računu.
Izdelki TOZD sidrne verige so po navadi vezani na večje objekte velikih vrednosti. Zato vsako zamujanje dobavnih rokov naši kupci težko sprejmejo. Kje so po vašem mnenju največji vzroki in kako odpraviti te zaostanke?
Vzroki za zamujanje dobavnih rokov so po mojem v glavnem naslednji:
—	občasno pomanjkanje materiala,
—	občasno pomanjkanje sidrne opreme in
—	zastoji zaradi okvar strojev.
Pomanjkanje materiala predstavlja velik problem in oviro za proizvodnjo. Za primer naj navedem, da je prišlo do izpada devetih dnin na SCHLATTER skupini, ker ni bilo materiala za verigo 087. Takega izpada proizvodnje vsekakor ni lahko nadoknaditi. Tudi občasno pomanjkanje sidrne opreme povzroča zamujanje rokov, čeprav je sama veriga pravočasno izdelana. Poseben problem pa predstavlja zastarelost strojnega parka, zaradi česar je več okvar in popravil, kar ovira proizvodnjo. Mislim, da bi z odpravo teh vzrokov preprečili tudi zamujanje dobavnih rokov.
(Pred n ami je referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o Skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD. Kaj pričakujete v vašem TOZD od tega sporazuma?
Ta samoupravni sporazum naj bi omogočil pravilno razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD. Pričakujemo, da bo vsako delo pravilno nagrajeno oziroma nedelo nenagrajeno. S tako stimulacijo naj bi dosegali še boljše rezultate dela.
V Verigi še niste dolgo časa. K nam ste prišli iz Železarne Jesenice. So v organiziranosti in poslovanju med Železarno Jesenice in Verigo velike razlike?
Težko je primerjati ti dve DO, saj sta si različni tako po velikosti kot po vrsti proizvodnje. Sicer obstajajo določene razlike, vendar mislim, da se oba kolektiva ubadata s precej podobnimi težavami.
Uredniški odbor
J ubi S ant ki minulega dela
7. srečanje borcev NOB — delavcev slovenskih železarn
Nadaljuje se pomembna tradicija — vsakoletno srečanje borcev NOB — delavcev slovenskih železarn.
Letošnje srečanje 7. po vrsti je bilo v soboto, 25. avgusta. Organizator in gostitelj po vrstnem redu tokratnega srečanja je bil aktiv ZB v železarni Store-
Tudi letos je bilo za srečanje prijavljenih v tovarni za dva avtobusa udeležencev. Poleg vabljenih borcev delavcev z enim svojcem, so bili vabljeni iz okoliških krajevnih organizacij ZB tudi nekateri najbolj zaslužni upokojeni borci. Odhod izpred tovarne Veriga je bil določen ob 6.30 zjutraj. Že zbiranje pred tovarno s pripenjanjem nageljnov na prsi ter dekoracija avtobusov je dajalo vzdušje slavnosti in tovarištva. Med udeleženci so bili tudi nekateri borci spome-ničarji, ki so s svojo prisotnostjo in številnimi odlikovanji, ki so jih dobili za hrabrost, dali poudarka slovesnosti, tovarištvu in pomembnosti srečanja. Čeprav je že zjutraj kazalo, da se bo vreme skisalo, pa ni motilo prijetno in tovariško razpoloženje. Med našimi udeleženci sta bila tudi dva borca upokojenca — harmonikarja, ki sta med NOB poleg puške v roki tudi s harmoniko in pesmijo dvigala moralo in borbeni duh borcem v najtežjih dneh. Zato sta tudi tokrat med potjo poskrbela za stalno prijetno in tovariško razpoloženje. Ob harmoniki smo prepevali partizanske pesmi. Prireditveni prostor je bil pri planinskemu domu nad vasico Svetina, to je nekaj km vožnje po vijugasti cesti naprej od Štor.
Prireditveni prostor je izredno lepa razgledna točka na okolico, saj leži na višini 800 m nad morjem. Žal, tokrat razgled ni bil mogoč zaradi slabega vremena.
Na sami prireditvi se je tudi tokrat zbralo več kot 1.400 borcev NOB ter gostov. Zelo spodbudno je, da se vključuje v taka srečanja vsako leto več mladine.
Vse udeležence je ob prihodu na prireditev slovesno pozdravljala godba na pihala štorskih železarjev. Ča nadaljnje razvedrilo pa je igral celjski instrumentalni kvintet s pevcema. Prirediteljem vreme ni bilo naklonjeno, saj je prav v času, ko se je slavnostni del srečanja pričel, začelo tudi močno deževati. Uvodni pozdravni govor je imel predsednik aktiva ZB NOB železarne Štore. Nato je član omenjenega aktiva v slavnostnem govoru poudaril pomen upora
proti okupatorju na tem področju, kjer so ustanovili že 20. julija 1941 celjsko četo, ki se je formirala blizu Svetine in ki je imela močan vpliv na odpor proti okupatorju na Kozjanskem. Zatem je posebno poudaril pomen herojskega pohoda 14. divizije na Štajersko. Na tem prireditvenem prostoru in v okolici je 14. divizija na svojem zgodovinskem in junaškem pohodu vodila v noči med 13. in 14. februarjem 1944 boj proti mnogo močnejšemu sovražniku in to v nadčloveških naporih v snegu in mrazu ter lakoti. Čeprav se je borila z mnogo močnejšim sovražnikom, je enotno in moralno izbojevala zmago, saj se je borila za srečo in svobodo svojega naroda. Zato bo ostal ta kraj, kot tudi mnogi drugi slavni kraji, kjer so obeležja iz NOB, za sedanje in bodoče rodove pomnik in svarilo vsem, da se ne sme nikoli več ponoviti teror nad narodom, ki želi svobodno in v miru živeti v skupnosti jugoslovanskih narodov.
Ko obujamo spomine na NOB na takih srečanjih in ob prisotnosti velikega števila mladih, uresničujemo najbolj pristen in neposreden prenos teh pridobitev na mlade, da bodo postali pravi nasledniki in borci za vedno boljše življenje v samoupravni socialistični družbi.
Morda je največja pomembnost teh srečanj, da mladi od še živečih borcev prevzemajo izročilo NOB, da bi mladi vzljubili in naprej gojili veličino NOB in to prenašali zopet naprej na bodoča pokole-nja. Rezultat boja je, da danes vsi svobodno živimo v Jugoslaviji. Le s takim živim prenosom spominov na mlade, bodo ti vedno bolj ljubili svojo domovino in tako postali vredni nasledniki borcev NOB.
Po končani prireditvi se je razvilo tovariško srečanje med borci in drugimi udeleženci. Bilo je mnogo stiskov rok in objemov, ko so po večletnem srečanju obujali spomine na slavne in junaške dni NOB. Ob tem je marsikateremu udeležencu polzela po licu solza sreče, da še živi in uživa sadove boja.
Med obujanjem spominov in petju partizanskih pesmi, je bilo zaradi slabega vremena domenjeno, da se srečanje zaključi pred predvidenim rokom.
Tako smo si ob slovesu zaželeli srečno pot ob misli, da se drugo leto ponovno vsi srečamo na 8. srečanju borcev NOB — delavcev slovenskih železarn.
Jernej Vovk
V eni izmed zadnjih številk našega glasila je bil objavljen članek o izplačanih jubilejnih nagradah za minulo delo delavcem, ki so v delovni organizaciji neprekinjeno zaposleni deset, dvajset in trideset let.
Jedro sestavka je temeljilo na posebnem priznanju delavcem, ki že trideset let vlagajo svoje napore v razširjeno reprodukcijo, katera se odraža v sedanji stopnji razvoja podjetja.
Ker ti zvesti pripadniki kolektiva zaradi svoje skromnosti, katera izvira iz mladih let, skoraj neopazno delajo med nami, se je uredniški odbor našega glasila odločil, da predstavi vse »veterane«, kateri naj bodo vzorniki in svetovalci pri izvrševanju začrtanih delovnih nalog mlajšim generacijam.
RAJER MARIJA — TOZD
Kovačnica
Rojena 22. 5. 1933 v Hleb-cah. Ker je bil oče žrtev zločinske roke okupatorja, je družinsko življenje uravnavala mati. Pri fizično manj zahtevnih delih sta ji pomagala Marija in brat, katera sta bila prikrajšana za marsikatero urico razposajenega in brezskrbnega otroškega življenja. Po končanem obveznem šolanju je imela veliko željo, da bi si pridobila poklic šivilje. Pomanjkanje denarja pa ji je to preprečilo, zato se je odločila samo za priučitev navedenega poklica, ki pa ni bila vezana na finančna sredstva.
Iz dneva v dan pa je opazovala življenje matere, katero je bilo polno pehanja, dela, zoprnosti in boja za golo življenje, zato se je odločila, da se zaposli v tovarni.
16. 5. 1949. se je zaposlila v naši delovni organizaciji. Razporejena je bila v Vijakarno na stružne avtomate. Bila je ena prvih delavk Vijakarne, ker je bila ravno v tem času izvedena preselitev celotnega postrojenja Vijakarne iz Maribora v Lesce.
Še vedno ji niso zbledeli spomini na začetne težave, ki so jih premagovali delavci pri na novo osvojeni proizvodnji vijakov. Sama stavba vijakarne je bila nekaj časa brez oken in vrat, tako, da so imele delavke od mraza zaledenele prste. Mehaniziranega transporta niso poznali vse so opravljali ročno. Delovni pogoji pa so se iz leta v leto izboljševali in Marija je z zadovoljstvom opravljala delovno nalogo, ki ji je bila zaupana.
Po 17 letih trdega neprekinjenega dela so se stroji iztrošili in so bili izločeni iz proizvodnje, zato je bila premeščena v takrat imenovani obrat OTV. Delala je na krožni žagi v treh izmenah. Težko se je sprijaznila z dejstvom, da mora kljub prošnjam zapustiti obrat, v katerem je preživela začetne težave, obenem pa toliko zadovoljnih in prijetnih ur, ki bodo samo še spomin... tako kakor se samo spominjamo lepih sanj ali pravljice iz otroških let.
22.	9. 1965. pa je bila zaradi pomanjkanja dela v obratu OTV premeščena v Kovačnico na delovno mesto rezanja jekla na krožni žagi, kjer je še danes. Iz njenih oči je bilo možno razbrati, da se v TOZD Kovačnica dobro počuti, ker je tudi potrdila z izjavo, da je zadovoljna tako z medsebojnimi odnosi v TOZD kot z osebnim dohodkom.
Na koncu je še pripomnila, da je sistem samoupravljanja prinesel boljše čase za delavce kot so bili v dobi administrativnega upravljanja, ker imajo vodilni in predpostavljeni delavci znatno več posluha za reševanje problemov posameznih delavcev.
Njena edina želja je, da bi vzdržala še zadnjih pet let, za katere trdi, da jih bo pri sedanjem zdravstvenem stanju dosegla počasneje kot minulih trideset.
BOŽIC Tončka — DSSS
Rojena 28. 5. 1927 v Srednjem vrhu nad Kranjsko goro v številni kmečki družini.
Po končani osnovni šoli je bila nekaj let doma, ker starša nista zmogla vseh domačih opravil sama. Želja po izobrazbi pa je bila močnejša od očetovega nasprotovanja, zato se je vpisala v dvoletno kmetijsko gospodinjsko šolo. V tem
času so se tudi vsi njeni bratje odločili za poklice (imela jih je pet) in odšli od hiše, kljub temu, da je oče želel, da bi si vzgojil naslednika v duhu gorenjskega gruntarstva. To pa je bil tudi vzrok, da je morala po končani šoli zopet ostati doma. Ker je nastopil čas obnove porušene domovine, je dobila poziv za brigado. Na akciji je ostala skoraj tri mesece. Po prihodu iz brigade se je vpisala v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Oče je zopet nasprotoval z motivacijo, da sta z materjo preveč obremenjena z delom, sinovi pa samo pridejo in gredo. Ubogala je in razveljavila razpis v šolo.
Ko pa mati ni mogla prevzgojiti tihega in nekam zamišljenega očeta, ji je skušala pomagati v ugodnejše socialno območje.
V	Tončko se je prikradla skrivna misel: Doslej sem delala za druge, odslej pa moram
zase!
1.	7. 1949. je sklenila delovno razmerje s Tovarno verig Lesce. Razporejena je bila na delovno mesto obračuno-valke OD v Vijakarno. Ker se je Vijakarna preselila iz Maribora, je delovne naloge ob-računovalke OD opravljala neka Mariborčanka, ki je kasneje nastopila porodniški dopust, iz katerega se ni več vrnila.
Prostih sobot ni bilo. V nedeljah pa je hodila z ostalimi zaposlenimi delavci na udarniško delo. Delali so na takratni ekonomiji, katera je bila v sklopu tovarne, kar je za današnje čase in današnje generacije nerazumljivo, ali pa v tovarni sami. Na delo je hodila z dotrajanim kolesom (Črnivec —Lesce). Za danes to res ni dolga relacija, ker obstajajo možnosti prevoza z vsemi prometnimi sredstvi.
V	tem času je obiskovala dvoletno šolo ob delu za statističnega manipulanta. To delovno mesto je zasedala do leta 1956, ko je bila po nalogu računovodja premeščena v oddelek osebnih dohodkov. 12 let se je v tem oddelku spoprijemala z delovnimi nalogami v zvezi z izračunom OD delavcev. Dela je bilo iz leta v leto vedno več in tako je bila leta 1977 po službeni potrebi premeščena na obračun OD za TOZD Vzdrževanje, kjer je še sedaj. Upa, da bo na tem delovnem mestu in ob takem zdravstvenem stanju dočakala poslovilni trenutek — zasluženi pokoj.
B, S.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame PAVLE GROS se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za podarjeno cvetje in venec, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti
sin Franci z družino
ZAHVALI
Skupini obrezilni in vsem ostalim sodelavcem vijakarne hvala za darilo, posebno pa tovarišu Dobnikarju se najlepše zahvaljujem za darilo in čestitke ob mojem življenjskem jubileju.
Marija Novogradec
Osnovni organizaciji sindikata TOZD kovačnica se najlepše zahvaljujem za darilo in dobre želje ob moji upokojitvi.
Vsem delavcem Verige želim še mnogo delovnih uspehov ter osebne sreče.
Franc Ferjan
Kadrovske vesti
Prišli :
TOZD vzdrževanje: Novak Stjepan, Legat Slavko, Vidic Darko, Vogrinec Dušan, Finžgar Jože TOZD vijakama: Tuitdč Anite TOZD kovačnica: Kos Stanko, Kolarevič Rifeit TOZD TIO: Mihelič Sitaniislav, Florjančič Božo, Ouk Marjan, Pogačnik Milan, Zalokar Bojan TOZD sidrne verige: Paurevič Jozo, Haiti Igor, Bolih Jože, 'Muijaniovič Suad
TOZD orodjarna: Oman Marjan
TOZD verigama: Lapanja Rajko, Miskič Derviš
Prišli iz JLA:
Tehnični sektor: File j Jože TOZD kovačnica: Mulej Drago TOZD verigama: Kosi Slavko
Odšli :
Tehnični sektor: Štular Cvelto
TOZD verigama: Zemljič Martin, Rajgelj Marija, Anderle Marija
TOZD kovačnica: Bokalič Marjan, Fišar Anton, Hajirič Bajro, Todorovič Miltar, Božič Luka, Kolarevič Rifet TOZD orodjarna: Cufer Marija
TOZD sidrne verige: Crnalič Aitar, Lovič Sadik, Sitojev Dane, Mahmutovdč 'Mirsad, Pauriovič Jožo, Vidovič Stefan, Todorovič Sita», Platiša Andrej
TOZD TIO: Srdič Dušan, Stojičič Volja, Lepoša Ludvik, Geršič Vida, Mladenovič Milan
TOZD vzdrževanje: Prešeren Anton, Vida Zdenko, Mulej Franc TOZD vijakama: Zeljak Ivanka, Hrovat Kristina, Kapus Antonija, Rupar Franc
Poročili so se:
Derlink Stanka iz splonšega sektorja Rosič Nazif iz TOZD kovačnica Žagar Bogdan iz TOZD kovačnica Mulej Franc iz TOZD orodjarna Zahinovič Sul jo iz TOZD vzdrževanje
Rodili so se:
Kunstelj Anki iz komerdalnega sektorja sin Maitija Meglič Albinu iz TOZD sidrne verige, sin Sandi Martič Biožani iz TOZD verigama, s'in Branislav Zrnič Ružiči iz TOZD verigama, hči Tanja Jakopič Marjéti iz TOZD verigama, hči Mojca Trobec Jožetu iz TOZD orodjarna, sin Andrej Oman Filipu iz TOZD orodjarna, sin Igor Ulčar Miru iz TOZD sidrne verige, sin Anže Koäer Nadi iz komercialnega sektorja, hči Nina
Zamudniki v mesecu avgustu 1979
1.	Koblar Lidija, kovačnica, 1 uro, 20 min.
2. Beravs Jaka, vzdrževanje, 30 min; 1 uro; 1 uro
3. Vida Zdenko, vzdrževanje, 3 ure 30 min; 1 uro 45 min.
4.	Uroševič Cedo, verigama, 30 mih; 40 min.
5.	Grčar Janez, vijakama, 25 min.
6.	Dolinar Anton, vzdrževanje, 2 uri
7.	Jakovljevič Tadija, sidrne verige, 30 min.
8.	Hiti Igor, sidrne verige 30 min.
9.	KMdkl Venceslav, kamere, sektor, 10 mlin.
10.	Ličar Alojz, vijakama, 1 uro
Iz kadrovskega oddelka
Invalidsko upokojeni
V 52. letu starosti je bila invalidsko upokojena Kapus Antonija. Vso njeno dolgo 26-letno delovno dobo v naši delovni organizaciji je delala na delovnem mestu kot pakovalka žičnikv in vijakov. Svoje znanje, posebno pri pakovanju žičnikov, je prenašala na mlajše sodelavke, za kar ji izrekamo vso zahvalo. Bolezen ji je načela zdravje in je zaradi tega bila predčasno upokojena. Vsi mi, ki smo jo poznali, kakor tudi njeni ožji sodelavci, ji želimo dobro počutje in zboljšanje zdravja v zasluženem pokoju.
Kolektiv TOZD vijakama
HROVAT KRISTINA je bila invalidsko upokojena v 48. letu starosti. 30 let je bila članica našega kolektiva in skozi vso delovno dobo delavka na stružnih in rezkalnih avtomatih. Bila je ena od prvih delavk, ki si je v takratnih še neurejenih razmerah, ko se je obrat še formiral, pridobivala znanje upravljati z avtomati. Kakor že več njenim vrstnicam je tudi njej bolezen načela zdravje v taki meri, da je morala predčasno v pokoj. Zahvaljujemo se ji za njen mnogoletni delovni prispevek in želimo ji zboljšanje zdravja in mirno uživanje zasluženega pokoja.
Kolektiv TOZD vijakama
Polletno poročilo o nesrečah pri delu
Podatki pogostnosti nesreč pri delu kakor tudi preostali podatki o vzrokih nesreč pri delu, katere uporabljamo pri sestavljanju poročil o varstvu pri delu, prikazujejo stanje in stopnjo varnosti v organizaciji združenega dela. Pogostnost nelsreč pri delu pomeni enoto človekovega izpostavljanja nevarnostim v določenem obdobju.
Odsotnost z dela je že od nekdaj pomemben, včasih celo odločilen faktor za produktivno in finančno uspešnost v TOZD. Zato je nujno, da nastale podatke na tem področju stalno proučujemo, da bi s tem kar v največji meri lahko pravočasno ukrepali, kadar nam število nesreč uide čez normalne okvire.
Pri prijavljanju nesreč pri delu se moramo zavedati, da ima TOZD obveznost, da poroča o nesrečah pri delu, ker je nosilec samostojnega osebnega dela, in to mu je naloženo z zakonom o evidencah s področja dela in z zakonom o varstvu pri delu. Večkrat ugotavljamo, da se pri izpolnjevanju te obveznosti ne ravnamo v polni meri pri upoštevanju zakonske definicije o nesreči pri delu. Pri prijavljanju nesreč bo potrebno bolj dosledno izhajati iz dejstva, ali se je nesreča pri delu res dogodila ali pa se želi prikazati takšno nesrečo samo zaradi uveljavljanja pravice do posebnega zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Po podatkih iz evidence je bilo v prvi polovici tega leta prijavljeno okrog 16% od skupnega števila nesreč pri delu, ki so bile sporne glede dokazovanja.
V prvi polovici tega leta smo zabeležili več nesreč pri delu kot
v istem Obdobju lani. Torej število nesreč se je povečalo za 23,5 %, kar je zaskrbljujoče.
V	navedenem prikazu števila nesreč pri delu so tudi tiste nesreče pri delu, ki zahtevajo krajši bolniški istalež, oziroma odsotnost z dela do 'treh dni. Poleg teh pa je bilo še prijavljeno naši službi tudi 2,7 nesreč pri delu, ki niso zahtevale bolniškega sta-leža, oziroma zdravniškega posega. To so tako imenovane neznatne nesreče pri delu.
V	poročilu smo želeli opozoriti zlasti na to, da nekateri delavci
pri svojem delu kljub opozorilom ne upoštevajo varnostnih predpisov. Ugotovili smo, da se proti kršiteljem varnostnih predpisov pravočasno in v zadostni meri ne ukrepa.
Raziskave nesreč pri delu morajo biiti v prihodnje bolj usmerjene na dejansko odkrivanje vzrokov nesreče in ne smejo ostati samo sredstvo za ugotavljanje nepremoženjske škode, ampak naj se ugotovitve rabijo predvsem tudi za preventivno delovanje na področju varstva pri delu.
Iz SVD
Gibanje števila nesreč:
Število nesreč	Izgubljeni dnevi
1078 1979	1078 19719
Nesreče pri delu	34	48	45'2	856
Nesreče na poti	5	3	48	58
Skupaj	39	Sl	500	914
Številčno stanje nesreč pri delu po sektorjih:				
	1078	Izgub, del. dni	1979	Izgub, del. dni
Službe	3	44	3	40
TOZD orodjarna	—	—	—	—
TOZD vijakama	9	91	4	172
TOZD verigama	7	157	13	257
TOZD kovačnica	n	126	10	126
TOZD sidrne verige	4	50	9	68
TOZD vzdrževanje	1	8	8	209
TOZD TIO	4	24	4	42
Skupaj	39	500	51	914
Ob svetovnem prvenstvu v veslanju
Svetovno veslaško prvenstvo, ki je bilo v prvih dneh septembra na Bledu, je dogodek z vedimi razsežnostmi. Pomembno jeza politično in gospodarsko življenje v občini, še bolj pa v samem kraju prvenstva, hkrati pa je to republiška in državna prireditev, saj so pri njenem organiziranju in izvajanju sodelovali ljudje iz mnogih krajev Slovenije in vseh veslaških središč Jugoslavije. S teh vidikov je bilo o prvenstvu že veliko povedanega in napisanega, verjetno več kot o samem veslanju, ki mu je bilo prvenstvo namenjeno, zato bi v tem sestavku povedal nekaj misli le o tej panogi in s tem v zvezi o športu nasploh.
Pogosta trditev, da je neko svetovno prvenstvo namenjeno določeni športni panogi ali pa samemu športu, je pravzaprav postavljeno podzavestno in brez razmišljanja. Morda je šport ne-
koč prevladoval, danes pa je že težko reči, da kjerkoli v svetu to še drži. Sicer pa se spreminjajo razmere že tudi v isamem športu, ki se neprestano širi, zato gre dejansko za prepletanje in medsebojno vplivanje med športom in drugimi oblikami človekovega udejstvovanja. Mislim, da tudi za veslaško prvenstvo velja nekaj podobnega in takim dejstvom se pravzaprav sploh ni mogoče izogniti. Ne glede na povedano, pa je to prvenstvo veliko pomenilo tudi v športnem smislu, saj je pokazalo marsikatero kvaliteto, ki sicer ostane širšemu občinstvu skrita. Značilno za dobre tekmovalce je vsestranska fizična in psihična pripravljenost, v čemer bi veslanje lahko primerjali s smučarskim tekom. Prav tako se odvija v naravnem okolju, kar mu daje tudi dobro perspektivo, da se razvije kot rekreacijski šport. Če pa bi k veslanju šteli vse vr-
ste čolnarjenja, je to v resnici že razvita rekreacija.
Druga značilnost so pošteni boji za dobre uvrstitve, saj nobena dejavnost med tekmovanjem ni usmerjena direktno na onemogočanje nasprotnika, 'kar je značilno za vrsto športov. Tekmovalci so odvisni le od lastne pripravljenosti in tak odnos do rezultata ne vzbuja medsebojnega sovraštva med klubi ali celo reprezentancami.
Slabosti, ki se pri tem športu pojavljajo, pa so prav take, kot pri drugih in svetovno prvenstvo je to očitno pokazalo. Pri tem mislim na izredno dobre rezultate, čeprav to zveni, nekoliko čudno. Vzhodnonemške ekipe so namreč pokazale tako izdelano veslanje in tako dobre čase, da se to zdi skoraj nemogoče. Vse ito teži na znanstveni in profesionalni pristop k veslanju, česar pa mnogi ne zmorejo, med njimi tudi mi, vprašljiv pa ostane tudi sam smisel športa. Očitno gre tudi za druge vrste afirmacij, saj se v atletiki, plavanju, smučanju in še nekaterih športih pri Vzhodnih Nemcih pojavlja isto. K sreči pa večina narodov veslanje še vedno jemlje kot dejavnost za človekovo zdravje, kar tudi v resnici je.
Na koncu naj omenim še nekaj o naših tekmovalcih. Spadamo nekje v sredino svetovne kvalitete, le posamezni čolni (dvojec, skif) pa se že več let držijo v vrhu. Svetovno prvenstvo je tako stanje tudi dobro pokazalo. V zadnjih letih pa se povečuje množičnost, tudi v Sloveniji, kar daje dobre izglede za prihodnja leta. Z nakupom nekaj novih čolnov, pri čemur so pomagale tudi nekatere delovne organizacije pa za razvoj veslanja dobro kaže tudi na Bledu.
Miloš Janša
Peš pod najvišjo goro — Mt. Everest
10.	marec
Kathmandu—Lamsang
Z glavnino naše odprave v v sončnem dopoldnevu zapuščam Kathmandujsko kotlino. Z džipom se peljemo po cesti, po kateri se lahko pripelješ vse tja do daljnega Pekinga, vendar le takrat, kadar je cesta skozi himalajsko predgorje prevozna. To pa je le bolj poredko, kajti zemeljski plazovi v monsunskem obdobju cesto skoraj povsem uničijo in jo potem v sušnem obdobju s težavo spet usposobijo pa promet. Srečno se pripeljemo do 60 kilometrov oddaljenega Lamsan-ga. Naš džip in dva zvrhano polna tovornjaka s tristo tovori naše opreme kmalu obkroži množica radovednežev. Med njimi opazimo tudi nosače s koši in z no-saškimi palicami.
Tabor si uredimo ob reki Sud-Kosi nedaleč od vasi.
11.	marec
Lamsang—Thulo Pakha
(1829 m)
Zjutraj vstanemo še pred sončnim vzhodom, da lahko šerpe čimprej poderejo in spakirajo šotore in jih dajo med ostale tovore, ki jih bomo danes razdelili nosačem.
Že iz prejšnjih odprav vem, da razdeljevanje tovorov traja celo dopoldne, včasih pa se zavleče tudi v popoldanske ure. Glavno besedo pri tem delu ima vodja šerp Ang-Pu. Nosači prihajajo iz gruče, eden po eden in si sami izbirajo tovore, Ang-Pu si zapisuje njihova imena in številke tovorov, ki jih vzamejo nosači. Pri •tem se nosači tudi zabavajo. Najbolj smešno se jim zdi, kadar se kakšen izmed njih, ko odnaša tovor proč od kupa, po nerodnosti spotakne in s tovorom vred zgrmi
piranju soda z nožem tako močno zarezal prst na roki, da je potrebno narediti na prstu nekaj šivov. »V šestnajstih dneh, ki so še do baznega tabora, bo prst spet povsem zdrav,« pravi »Murna« Bojču.
13.	marec
Phedi—Krantichap (1280 m)
Pot se polagoma spušča ob reki, mimo riževih polj. Po nekaj urah hoda se ustavimo v prijetnem borovem gozdičku. Tu bo kosilo. S Frančkom sva prva od »sahibov«. Odideva k reki, kjer odkrijeva precej velikih bolva-nov. Ob plezanju nanje nama čas do kosila hitro mine.
Popoldanski marš mine v znamenju precejšnje vročine, kar pa je glede na to, da smo se spustili na vsega tisoč metrov nad morjem, povsem normalno. Tabor si uredimo v vasi Kiranti-chap, na višini 1.280 m.
14.	marec
Kirantichap—Yarsa (1.829 m)
Zjutraj vstaneva s Frančkom zadnja. Vsi ostali so že zbrani pri zajtrku. Tudi midva se jim pridruživa.
Takoj opazim, da danes ni običajnega veselega razpoloženja, kot v prejšnjih dneh. Kmalu izvem, kaj je temu vzrok. Nejenu, ki je eden izmed nosilcev denarja, so na pristopnem maršu odnesli dva tisoč dolarjev. Tega denarja skoraj zagotovo ne bomo več videli. Tone Škarja nas ob tem opozarja, naj pazimo na svoj denar tudi ponoči in ne samo podnevi. Pod vtisom neprijetnega dogodka odhajamo na naporno etapo. Najprej se strmo spustimo do reke Bhote Kso (915 m), ki izvira pod Gaurishankerjem v daljnem Tibetu. Ob reki opazimo pre-
Vedno pogostejši čorteni so znanilci, da prihajamo v deželo Šerp.
po tleh. Vendar tudi pri tistih, ki se znajdejo na tleh, ni opaziti slabe volje, saj se tudi sami smejijo svoji nerodnosti.
Skupine nosačev počasi že zapuščajo vas po poti, ki se strmo vzpenja med terasami riževih polj. Tudi mi si oprtamo svoje nahrbtnike in krenemo na pot. Do Everesta nas loči še skoraj 300 km.
Proti večeru pridemo do vasi Thulo-Pakha, kjer si na travnati jasi, na vrhu enega izmed številnih gorskih grebenov himalajskega predgorja, uredimo svoj prvi prehodni tabor.
12.	marec
Thulo-Pakha—Phedi (1524 m)
Pot gre dolgo časa po grebenu, s katerega se nam nudi lep pogled na Genesh Himal (7408 m), Himalchuli (7552 m) in skupino Annapurne. Pokrajina okoli nas je čudovita. Enkraten je pogled na živordeče cvetove himalajskega rododendrona in na bele vrhove v ozadju. Dvignemo se do višine 2.500 m, nakar se pot prične polagoma spuščati do vasice Nigale (2256 m). Od tu se pot strmo spusti do kraja Phedi. Tu bomo prebili našo drugo noč. Doktor Evgen Vavken, ki ga mi kličemo kar »Murna«, vsak večer ob šestih odpre svojo popotno ordinacijo za nosače in domačine. Tokrat mora prvič iskati pomoč pri njem tudi eden izmed nas. Bojan Polak si je namreč pri od-
cej domačinov, ki lovijo ribe. Tudi nekateri izmed nas poskusimo ribiško srečo, saj ima Stane Klemenc s seboj celo pravo ribiško palico. Vendar se nazadnje izkaže, da bi prijemale na umetne vabe, kajti iz vode ne potegnemo prav nobene.
Od reke sledi strm vzpon do vasi Namdu (1595 m), nakar se pot počasi vzpenja med terasastimi polji. V bližini vasi srečam nekaj let staro deklico. Ponudi mi velik grapefruit, ki ga drži v rokah. Iz žepa vzamem eno rupijo in ji jo dam, sočni sadež pa ji vrnem. V zahvalo mi pokloni prijazen otroški nasmeh. Odidem naprej v svojo smer, spremljam s pogledom male Nepalke, dokler se jim ne skrijem za prvim ovinkom.
Popoldne pridemo v vas Yarsa. Sredi vasi je vse polno ljudi. V vasi je danes semenj. Camp si uredimo v vasi, nekoliko naprej od še neobdelanih polj.
15. marec
Yarsa—Those (1.677 m)
Danes je pred nami nekoliko daljša etapa, zato nosači že zgodaj vzamejo pot pod noge. Pot se polagoma vzpenja skozi prekrasen gozd rododendrona, ki je ravno v cvetju. Pridemo na sedlo Chisapani (2.508 m), s katerega se nam odpre lep pogled na dva se-demtisočaka: Melungtse (7.183 m) in Guarishanker. Od tu se spustimo v dolino Sikri Khale, ob
kateri nas nekaj časa vodi pot, nakar sledi še en strm vzpon na gorski greben, s katerega se spet spustimo v dolino Khimti Kole. Tabor si postavimo v vasi Those, na prašnem dvorišču vaške šole.
Nedaleč od tabora, v središču vasi odkrijemo igrišče za odbojko. Videli smo jih nekaj že prejšnje dni na dvoriščih vaških šol. Nekateri izmed nas, ki smo navdušeni za igre z žogo, smo kmalu zbrani na igrišču. Sprva igramo med seboj, vendar se nam čez nekaj časa pridruži skupina mlajših fantov iz domače vasi. Že po prvih udarcih opazimo, da jim odbojka ni tuja stvar. Dogovorimo se za pravo »mednarodno« tekmo, na eni strani domačini, na drugi pa mi »sahibi«. Okoli igrišča se je medtem nabralo že precej gledalcev, ki vsako uspešno potezo svojih igralcev burno in glasno pozdravljajo. Počutimo se kot na kakšni pravi prvenstveni tekmi. Na koncu se izkaže, da so domačini boljši, saj nas prepričljivo premagajo ob velikem navdušenju domačih »navijačev«. Obenem pa je naš poraz povod za hudomušna zbadanja, ki letijo na nas s strani tistih, ki niso sodelovali v igri.
16. marec
Those—Chyangma (2.195 m)
Po nekaj kilometrih lagodne hoje ob reki, se pot kar naenkrat strmo zagrize v hrib. Vzpon je
dolg in naporen. Pot se prevesi navzdol šele na višini 2.713 m. Pod nami se razprostira čudovita pokrajina, pričetek resnične dežele šerp. Spustimo se mimo raztresene vasice Chyangma, kjer se okrepčamo s čajem, na travnato planoto pod vasjo.
Na račun spet pridemo igralci z žogo. Teren je naravnost idealen in ne moremo si kaj, da ne zaigramo malega nogometa. Sestavimo dve ekipi. Ekipa, v kateri igram, na koncu prepričljivo premaga nasprotnika, v kateri igra celo bivši »profesionalec«, slikar Franc Novinc iz Škofje Loke.
17.	marec
Chyangma—Sete (2.576 m)
Najprej je na vrsti strm spust v dolino Likhlu Kole (1.500 m). Nato gre pot precej časa po dolini navzgor do vasice Kenja (2.591 m). Tukaj lahko prvič vidim, kako deluje preprost mlin na vodo, kjer meljejo žitarice.
Takoj za vasjo se pot spet strmo vzpne. Ko premagamo skoraj tisoč višinskih metrov, zagledamo idilično vasico Sete. Tabor si uredimo na strmem travniku, tik pod vasjo.
18.	marec
Sete—Jumbesi (2.676 m)
Pred nami je časovno najdaljša etapa na pristopnem maršu. Pred nami je dolg vzpon na se-
Pohod železarjev na Okrešelj in Triglav
Ko sem v zadnjem članku Pohod železarjev na Peco zaključil z mislijo »Na svidenje na Okrešlju«, se je ta misel tudi uresničila. POhod je ibiil 18. avgusta in je res leipo uspel. Iz dneva v dan je za to zvrst rekreacije vedno več zanimanja. Ljudje ugotavljajo, da je v hribih in naravi res lepo, da se človek malo razgiba po vsakdanjih monotonih opravilih in naužije svežega zraka. Tudi pregovor pravi »zdrav duh v zdravem telesu« in tega se moramo zavedati, saj je gibanje v naravi zdravo za naš organizem.
Enako kot za prvi pohod na Peco, je bil izredno velik odziv tudi za drugi — na Okrešelj. Avtobus je bil polno zaiseden. Po nekaj manj kot enourni vožnji smo se ustevili v Kamniški Bistrici, koder je bilo izhodišče pohoda. Sprejel nas je vodja pohoda tov. Gobec, član PD »Žele-zar« Štore, ki je bil organizator pohoda. Prejeli smo spominske značke, nalepke ter bloke za okrepčilo na kraju pohoda. Odpravili smo se v hrib proti Kamniškemu sedlu. Seveda so nam dodelili vodiča, da je skrbel, da smo vsi dosegli cilj. To pot nas je vodila ženska, izkušena planinka. 2e po prvih petsto metrih vzpona se je videlo, kdo je nabit s kondicijo in kdo ni. Pot nas je vodila Sprva po gozdu, ,ko pa se gozd konča, se 'Odkrije lep pogled na Kalšiki greben in Brano. Po triurni hoji navkreber smo prispeli na Kamniško sedlo. Tu je organizator za vse Udeležence pohoda poskrbel za topel čaj. Vseh pohodnikov je bilo 450. Ko smo se odpočili in okrepčali, smo odšli naprej, to pot navzdol proti Okrešlju. Pot navzdol je bila precej strma, vendar smo jo vsi z lahkoto premagovali, saj je navzdol lažje hoditi kot navzgor. Z Okrešlja smo se spustili do slapa Rinke, ki s svojo lepoto privablja ljudi od blizu in daleč. Še skok na Orlovo gnezdo pri slapu in pogled na slap, potem pa na avtobuse, ki so nas čakali malo nižje od slapa. Odpeljali smo se proti Domu v Logarski dolini na prostor, ki je že prirejen za piknike. Kot je že v navadi, se tak pohod zaključi, da vsem udeležencem postrežejo s pasuljem, pivom ali oranžado. Seveda tudi ni manjkalo glasbe za ples in razvedrilo, saj je bilo plesišče premajhno in se je plesalo kar po travi, tudi veselega -petja ni manjkalo. Ob mraku ismo se vsi skupaj prisrčno poslovili in drug drugemu zaželeli srečno in se odpeljali iz Logarske doline proti domu z odločitvijo v srcu, »čez
tri tedne na svidenje na Triglavu«.
Tri tedne je hitro minilo in
8.	september je bil tu. Med ljubitelji gora je završalo: »Gremo na Triglav!« Prijave so bile zbrane v rekordnem času, v štirih dneh od 'dneva, ko je bil izobešen plakat, ki nas je obveščal o 10. jubilejnem pohodu na Triglav. Prvotno smo mislili, da nas bo 45-, pa se je izkazalo, da je zanimanje veliko večje in naročiti smo morali večji avtobus. Pa še je bilo premalo prostora, vendar so se štirje udeležili pohoda na Škrlatico. Nekaj jih je odšlo na pot že v petek, 7. septembra. Ko smo se zbirali v soboto zjutraj pred tovarno, smo vsi gledali proti nebu in se pogovarjali : »Pa nam bo ja vreme naklonjeno.« Bilo nam je in to Oba dneva.
Odpeljali smo se proti Jesenicam in naprej do Mojstrane. Tam so nas čakali trije vodiči, ki so nam bili dodeljeni, da nas varno vodijo na vrh Triglava in nazaj v dolino. Med njimi je bil 73-ldtni Brojan, maček triglavskega pogorja in Julijcev. Dejal je, da se bo z nami povzpel že petstotretjič na našega očaka, Triglav. To pa je že lepa številka. Nato smo dobili v avtobusu značke in majice z napisom »10. pohod železarjev na Triglav«. Lep spomin za udeležence pohoda. Pripravil jih je organizator za vse udeležence. Kot bi trenil, smo bili v Vratih ipri Aljaževem domu. Nekateri so hitro kuipili razglednice in značke Aljaževega doma, potem smo ise razvrstili v kolono po eden in se odpravili proti Triglavu. Dan je bil izredno lep in sončen, da je bil pogled na okoliške gore res enkraten. Po počitku na Pragu smo šli naprej. Nekateri so se napotili takoj proti Kredarici, drugi pa naprej k Staničevi koči in potem na
dio Lamjura (3.530 m). Spet hodimo skozi gost rododendronov gozd. Bolj ko se bližamo vrhu prelaza, redkejša in manjša so drevesa rododendrona, ki pri nas doma raste le v obliki pritlikavega grmičja. Na vrhu prelaza piha močan veter, zato se s Frančkom, s katerim prva prideva nanj, takoj spustiva na drugo stran v zavetje mogočnih jelk. Iz gozda pride pot na rjava travnata pobočja. Že pozno popoldne se nama končno le prikaže vas Jumbesi. Leži v prijazni dolini, obdana s pašniki in gozdovi. V ozadju se prepletajo koprenasti oblaki, za katerimi se od časa do časa prikaže mogočen vrh, vkovan v večni led in sneg. Zdi se mi, da sem prišel v pravljično deželo.
19.	marec
Jumbesi—Takshindu
(2.835 m)
Pot gre še vedno preko travnatih pobočij proti vzhodu. Po dobri uri hoje pridemo na greben Salnng, s katerega se nam odpre čudovit pogled na verigo mogočnih vrhov. Zadnji proti severu je Everest. Pot se počasi spusti v dolino Solu, iz katere se nato spet povzpne na sedlo Takshindu (2.988 m). Spustimo se še do samostana. Ob njem si na travniku lahko uredimo odličen camp.
(Se nadaljuje) Zvone Andrejčič
Kredarico. Ko 'se nam je odprl pogled na vrh Triglava, je bila na njem že množica obiskovalcev.
Po počitku so najbolj vneti odšli že v soboto na vrh. Ko so prispeli na vrh, ista Kralj in Brojan po stari gorski navadi 'krstila -tiste, ki so bili prvič na Triglavu. Neka udeleženka je svojim sodelavkam kot dokaz, da je 'bila res na vrhu, prinesla kamenčke z vrha z napisom »Triglav 79«. Če je bilo do tu vse v redu, pa se je zataknilo ipri prenočiščih. Koča je bila nabito polna, postelj pa trikrat premalo in spali smo, kakor se je kdo znašel: na klopi, pod klopjo, na mizi, pod mizo, skratka povsod, kjer se je dalo spati. Zaradi tega je padla temna senca na organizatorja Železarno Jesenice. No, pa bo sčasoma tudi to pozabljeno. V nedeljo zjutraj so zopet odšli na vrh še ostali, prav teko pa tudi isto žensk. Ob osmi uri je bila na vrhu proslava ob 10, jubilejnem pohodu in z vrha se je slišala pesem, ki so jo zapeli pevci iiz Žirovnice. Nato so se vsi pohodniki .spustili v dolino Krme, bilo jih je 539 železarjev. Pri Kovinarski koči v Krmi je bil pester spored. Sodelovala je godba na pihala Železarne Jesenice, pevci iz Žirovnice in humorista Edo in Janko. Povedala sta nekaj pikrih na* račun pohoda. Za iples je .poskrbel trio Terca. Podelili so tudi priznanja in plakete raznim sodelavcem ter delovnim organizacijam ob 10. jubilejnem pohodu na Triglav. Eno teh plaket je prejela tudi naša tovarna za sodelovanja na pohodih v okviru Slovenskih železarn.
Na kraju vseh pohodov smo ugotovili, da je v naši delovni organizaciji že veliko število ljubiteljev planin in gora, zato se je pokazala potreba o ustanovitvi planinske sekcije. Delovala bi v okviru PD Radovljica. Torej za letos smo s pohodi zaključili. Drugo leto pa zopet na svidenje v gorah. SREČNO!
Emil Selan
Nagradna križanka
P.J		WAJV/ÌJA SORA HA SVETU	GORA V JULIJ- cm	TUJE Z. IME	S06LA- SUIK.	uunUosT	VESOUSKO VOZILO	VODJA 05W» 6/6AWM VJUZW 10DEZIJI	i ČEKA ABECEDE	£	DELAVEC V VODOVODIH	osvEžm PIJAČA	KLEČ	\\ \\
m TOZD										NLEKTOL				OCET
										JEŽEM V ETIOPIJI				
mime					IEÙIA ŽIVAL				DAU V TEDUU					
					K.ZUMCZA LADIJ									
G02SKI PHELAZ									0BR.I					
ŠUCAKSKO zimsko SKEDlŠČE						SWUJIHE ZA LJUBU.						SORA (JAD KVAEHEZ-SKIH ZALIVOM	S06LASUIK	
						LUBJE							K.ZUAK ZA TAUTAL	
om. ZAIMEK				SL0H0V H0S	iVÒÀoWc TTLtMKO OZEMLJE				OSUIVEC					AVTOMOB. 0ZUAZA wwun
					HUOZIUA				~ÜÄl POLOTOK					
\\ \\	S06LASUIK		0K0U* ČIUA					// //		,ZA' LAT.	AltliZA blAVA			
	POLHE K										ISKALU A KARTA			
KOUEC. POLOTOKA			HEtmOMA m				HOČVIKUA KASTLIUA	FILHSKA ISKALKA KATAMA					SAH06LAS.	
HAS TOŽI			TQVAJUJA VCMICU										GZŠLO ,&0GIUJA'	
	// /V	UUblfl « KA UJE						DEL KEKE						UEZUA-- UEC
		VSE V S-EbU												
	Švedski ùKOBll				JA USA mo			~6éJZÀ CÄ.KA			// //	S LAVUt ŠTEVUIK		
								TOUA				LIHSKA SO		
	AV5TEIJ. HOKEJ. KLUB				DAU. FILH. IGKA1KA UIELSEU					mm				
Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili kar 125 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada — 170 din Bogdan Ambrožič, druga nagrada — 110 din Ana Lužar in Franci Pušavec, tretja — 80 din Igor Legat in Franc Marolt.
Rešitve za današnjo križanko sprejemamo do 4. oktobra 1979.
AVTO RALLY — VERIGA TRETJA
Ljubitelji avto-moto športa, bolje rečeno ljubitelji rally vožnje so prišli na svoj račun v soboto, 8. septembra. Na občinskem sindikalnem prvenstvu so namreč preizkusili svoje moči na rallyju od Radovljice do Crikvenice.
Na tekmovanju je nastopilo 78 avtomobilov. Dolžina proge je bila 250 km in je potekala od Radovljice preko Podnarta, Cerkelj, Domžal, Kočevja do Crikvenice. Razdeljena je bila na 4 etape, tekmovalci pa so morali opraviti še dve spretnostni vožnji, rešiti 5 lažjih vprašanj iz cestnoprometnih predpisov ter na cilju etape v Kočevju nastopiti še v streljanju z zračno puško, v Crikvenici pa v metanju puščic v tarčo.
Med 73 nastopajočimi je bilo tudi 17 avtomobilov iz Verige. Letos je tekmovalna sreča našim predstavnikom obrnila hrbet. Precej so imeli povedati tudi čez organizacijo, ki ni bila na višini prejšnjih let. Vso pohvalo pa zaslužita naši ženski dvojici Dora Tonejc, Mira Marolt in Marija Jalen, Anica Juršinič. Zasedli sta '5. oziroma 9. mesto. Med moškimi pa je bila s 14. mestom od naših še najboljša dvojica Benedičič — Bester.
Kot ekipa so največ pokazali predstavniki GG z Bleda, ki so zasluženo osvojili 1, mesto. Lanskoletni zmagovalci Elanovci so bili drugi, medtem ko je naša ekipa s precejšnjim zaostankom zasedla
S.	mesto.
Rezultati :
Ženske:
li Podlipec — Lavrič (Elan) — 206 kazenskih točk,
2.	Brejc — Rokvič (Elan) — 313,
3.	Pančar — Miklavčič (GG Bled) — 369,
5. Tonejc — Marolt (Veriga) — 4i66,
9.	Jalen — Juršinič (Veriga) •— 748, itd.
Moški :
1.	Zupanc — Šmid (Obrtniki Radovljica) — 147,
2.	Rožič — Kobal (GG Bled) — 160,
3.	Ambrožič — Kocjančič (Elan) — 162,
14. Benedičič — Bešter (Veriga) •— 265,
23.	Klöckl — Ambrožič (Veriga) — 361,
24.	Kelih — Okič (Veriga) — STO,
26. Knaflič — Samec (Veriga) — 300, itd.
Ekipno :
1.	GG Bled — 162 točk,
2.	Elan Begunje — 150 točk,
3.	Veriga Lesce — 74 točk,
4.	Vezenine Bled — 06 točk,
5.	Iskra Otoče — 62 točk, itd.
Franci Vovk
Plavalci prvič v ogrevanem bazenu
Spored kina
OD 4.10. DO 31.10. 1979
KRALJESTVO MRAVELJ ameriški barvni film
4.	10. ob 20. uri, 7. 10. ob 18. uri
DRAM ZADNJI MANDINGO ameriški barvni film
5.	10. in 7. 10. ob 20. uri NAVIJAČICE ameriški barvni film
6.	10. ob 18. uri, 8. 10. in 10.
10.	ob 20. uri PEST JEZE
hongkonški barvni karate film 6. 10. in 9. 10. ob 20. uri TO NORO AMERIŠKO DEKLE
francoski barvni film
11.	10. in 14. 10. ob 20. uri TIGER
jugoslovanski barvni film
12.	10. in 15. 10. ob 20. uri DIVJI ZAPAD
ameriški western film
13.	10. ob 18. uri, 16. 10. ob 20. uri
EROTSKE AVANTURE
KAZANOVE
italijanski barvni film
13. in 17. 10. ob 20. uri, 14. 10.
ob 18. uri
Radovljica
DVA SUPER POLICAJA ameriški barvni film
18.	10. in 21. 10. ob 20. uri
POL NEŽNO POL GROBO ameriški barvni film
19.	10. in 22. 10. ob 20. uri
SAM PROTI KLANU italijanski barvni film
20.	10. ob 18. uri, 23. 10. ob
20.	uri
HERBI ZNOVA TEKMUJE ameriški barvni film
20.	10. in 24. 10. ob 20. uri,
21.	10. ob 18. uri
OROŽJE SMRTI italijanski barvni krim. film
25.	10. in 28. 10. ob 20. uri
GRDI, UMAZANI IN HUDOBNI
italijanski barvni film
26.	10. in 30. 10. ob 20. uri
ZBOGOM IN KONEC italijanski barvni krim. film
27.	10. ob 18. uri, 29. 10. ob 20. uri
LJUDJE IZGUBLJENI V ČASU
angleški barvni fantast, film
27.	10. in 31. 10. ob 20. uri,
28.	10. ob 18. uri
Plavalci, rekreatorji nimajo veliko priložnosti, da bi preizkusili im med seboj primerjali moči. Lepa priložnost za to pa je občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, saj je namenjeno vsem članom sindikata, ki jih zanima ta vrsta rekreacije.
Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo je bilo v petek, 117. 8. 19TO, na kopališču v Radovljici. Tako kot že vrsto let nazaj, tudi letos na ta dan ni šlo brez dežja. To pa plavalce niti ni preveč motilo. Voda je bila namreč topla, saj je imela kar 25 °C. Teden pred tekmovanjem je pričela obratovati nova kotlovnica na letnem kopališču, ki je za Radovljico vsekakor lepa pridobitev. Plavalna sezona se bo podaljšala vsaj za dva meseca, tako da bo mogoče tudi plavanje, včasih v radovljiški občini med najbolj razvitimi športi, zopet zaživelo.
Pa poglejmo, kako je potekalo tekmovanje. Nastopilo je 4)3 žensk in 138 moških, torej skupno kar 181 Slanov sindikata iz 44 OOZS. Organizator tekmovanja — Plavalni klub Radovljica se je zelo potrudil, saj je to srečanje plavalcev potekalo tekoče in brez večjih zastojev. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerile med seboj v patih oziroma treh starostnih kategorijah, in to v prsnem, kravl in hrbtnem Slogu.
Ekipa Verige, za katero je letos nastopilo 29 tekmovalcev in tekmovalk, je zasedla le tretje mesto. Številnim ekipam Elana, Vezenin in Iskre iz Otoč nismo bili kos. Manjkali so nam posamezniki Cilenšek, Kokalj, Mandeljc, Čeh, ki so prejšnja leta redno zasedali prva mesta. Razveseljiva in vse pohvale vredna je udeležba naše ženske ekipe, v kategoriji nad 35 let, kjer je nastopilo kar sedem naših predstavnic. Toda kaj, ko smo nato v kategoriji od 25 do 35 let imeli le eno, v kategoriji do 25 let pa nobene predstavnice.
Kakorkoli že, Elan je tudi tokrat slavil. V moški konkurenci in ekipno skupaj je zasedel prvo mesto, le med ženskami so bile letos predstavnice Iskre iz Otoč najmočnejše, predvsem pa najštevilnejše.
Ekipni rezultati :
Ženske:
1.' Iskra Otoče — 96 točk, 2. Vezenine Bled — 84, 3. Veriga Lesce — 78, 4. Elan Begunje — 71, 5. Iskra Lipnica — 48 točk itd.
Moški :
1. Elan Begunje — 2111, 2i Iskra Otoče — 178, 3. Veriga Lesce — 18)4, 4. Iskra Lipnica — 74,
5. LIP Bled — 66, 6. GG Bled — 62, 7. Plamen Kropa — 54 točk itd.
Ekipno skupaj:
1. Elan Begunje — 282 točk, 46 udeležencev, 2. Iskra Otoče — 274 točk, 21 udeležencev, 3. Veriga Lesce — 212 točk, 29 udeležencev, 4. Vezenine Bled — 134 točk, 22 udeležencev, 5. Iskra Lipnica — 117 točk, 19 udeležencev, 6. LIP Bled — 88 točk, 11 udeležencev, 7. GG Bled — 71 točk, 10 udeležencev, 8. Plamen Kropa — 54 točk, 8 udeležencev, 9. HTP Bled — 49 točk, 6 udeležencev, 10. Almira Radovljica — 44 točk, 2 udeleženca, itd.
Franci Vovk
ZAHVALE
Zahvaljujem se sodelavkam in soedlavcem v skladišču orodja vijakarna in vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD za pozornost in darila ob mojem osebnem prazniku.
Alojz Rozman
Vsem sodelavcem TOZD vijakarne, posebno mojim sodelavcem na RA, se najlepše zahvaljujem za dragocena darila in dobre želje ob moji upokojitvi.
Vsem želim še mnogo delovnih uspehov.
Kristina Hrovat
Vsem zaposlenim v TOZD verigama se najlepše zahvaljujem za darilo in lepe želje ob moji upokojitvi.
Vsem želim še mnogo delovnih uspehov.
Irma Žohar
Delavcem STK in TOZD sidrne verige se lepo zahvaljujem za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki so mi ga dali ob moji upokojitvi.
Stane Cotelj
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Nogometaši Verige, ki so pomladi 'tako uspešno nastopali v občinski ligi za mali nogomet, so v jesenskem delu prvenstva že nastopili na treh tekmah. Tudi te tri so odločili v svojo koriist, vendar ne tako prepričljivo kot pomladi. Poznajo se še dopusti in odsotnost Zupana, ki zaradi poletnega treninga smuških skokov ne more nastopati. Sicer pa pomembnejše od rezultatov so zmage. Upamo, da bodo zmagali tudi na preostalih osmih srečanjih, kolikor jih morajo odigrati še v jesenskem delu prvenstva.
Rezultati :
Veriga : Igralnica Bled 8 : 2
Veriga : Mladina Lesce 3 : 2
Veriga : Veterani Bled 5:1
Franci Vovk
ALI VESTE?
— da je naša pokrajina Kosovo med tistimi področji v svetu, ki imajo najvišji naravni prirastek prebivalstva, medtem ko se je Vojvodina in Hrvatska že močno približala evropskemu povprečju. Naravni prirastek prebivalstva (1975) je bil: Bosna in Hercegovina 13,1, Črna gora 12,6, Hrvatska 4,4, Makedonija 15,3, Slovenija 7,3, Srbija 9,5, Kosovo 28,1 (Jugoslavija 9,4).
ZAHVALA!
Vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD verigama, posebno pa skupini priprava metr. verig, se najlepše zahvaljujem za darila, ki sem jih prejela ob moji upokojitvi.
Vsem želim še mnogo delovnega uspeha.
Marija Anderle
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Uireja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja.
Glasilo je po 7. točki) 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in jstoritev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72!) in mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.
8 — VERIGA