■'t im ¡in ir«^ !o -f-¡r- On Borec Benjamin Lah drugi v Evropi Št. 26/Leto 67/Celje, 30. marec 2012/Cena 1,30 EUR »Naš novorojenček« zagret kajakaš l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPEI IK FEK iuCe\J«I Varčevati je treba, pa naj stane, kolikor hoče! Pogovarjali smo se z nekaterimi gospodarstveniki na Celjskem, ki predlagane varčevalne ukrepe vlade podpirajo. Tudi oni pa poudarjajo, da zgolj varčevanje ne bo dovolj, treba bo poskrbeti še za prihodke v državni blagajni. Pri ministru v Vršni vasi CELJE - Posel za domačega gradbinca VELENJE - Bo občina kupovala Ročnikovo zemljišče? ŠENTJUR - Letos brez povorke konjskih vpreg_^^ Grozi ji odvzem roditeljskih pravic Torek, 3. april, od 15. do 18. ure Turizmu pomaga lastna glava osnovnošolci vabijo na turistične tržnice s PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPASTANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja je od —____AOO Za ogled pokličite 051365 287 www.mikstanovanja.si Foto: GrupA VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! UVODNIK TATJANA CVIRN Vsi enaki, vsi revni? Včasih se skušam spomniti, kako smo sploh živeli nekoč, ko nismo imeli ne interneta ne mobitelov. Ko nismo mogli vprašati strička Googla, kadarkoli nam je zmanjkalo podatkov, pač pa smo morali po mukotrpni in zamudni poti iskanja odgovorov v knjigah, priročnikih, pri drugih ljudeh in s pomočjo telefonov. Z današnjega zornega kota čista katastrofa. In kako smo zmogli brez mobitelov? Če me spomin ne vara, nam ni bilo tako hudo. Sama vem, da sem se zelo dolgo upirala temu, da bi imela napravo, s katero bi bila dosegljiva vedno in povsod. Pa je bilo treba popustiti po službeni dolžnosti in danes se mi zdi, kot da mi manjka pol glave in še kak del telesa, če slučajno pozabim doma to nesrečo sodobnega časa. Ves čas tuhtaš, kdo vse te je vmes nujno potreboval, a te ni dobil, kaj se je zgodilo, pa si zamudil Ko prideš domov, običajno ugotoviš, da na telefonu ni ne zgrešenih klicev ne obupanih sporočil. Ampak odvisnost je huda stvar, bi rekli strokovnjaki. Ne le, da zapravljamo kupe denarja zaradi telefonov, ob tem nas še vse pogosteje opozarjajo, da so verjetno tudi zdravju zelo škodljivi. Pa saj so tudi na cigaretnih škatlah vse mogoči grozilni napisi, kadilcev pa kljub temu ne zmanjka. Tako kot za alkohol vsi dobro vemo, da nam v večjih količinah ne koristi. Ampak ljudje smo čudna bitja. Silimo v nesrečo, dokler ponavadi ni prepozno. Sicer pa, katera stvar v življenju je danes sploh še brez posledic za naše zdravje? Sodobna hrana in pijača sta menda smrt za nas in bodoče generacije, zrak, ki ga dihamo, je onesnažen, voda, ki jo (še lahko) pijemo, tudi. Stresno življenje nam prav tako krajša leta bivanja v tej solzni dolini. Skušamo se vsaj občasno rekreirati, poskrbeti za svoje telo in s tem tudi duha in pri sebi ustvariti občutek, da smo naredili nekaj koristnega. Toda v Celju in bližnji okolici se tudi rekreirati na prostem ni najbolj modro. Če prebiramo podatke o škodljivem prahu, ki je povsod v zraku in o tem, da sodi kotlina med ekološko uničena območja, nujna za sanacijo, nas itak mine želja po sprehodih, teku ali kolesarjenju. Stroka in civilne iniciative opozarjajo, politika pa bi morala narediti korak naprej in poskrbeti za to, da bi do sanacije sploh prišlo: z denarjem iz občine, države in s pomočjo EU. Pri denarju pa se kot vselej ustavi. Najnovejši varčevalni paket vlade, ki razburja te dni, predvideva tudi krčenje sredstev za sanacijo Zgornje Mežiške doline. Samo nujni ukrepi naj bi ostali. Kateri pa so nujni ukrepi, če ne tisti, ki naj bi ljudem zagotovili bolj zdravo okolje? Optimisti za Celje računajo na evropska sredstva pri reševanju katastrof, kot je Stara cinkarna, ampak pogoj za pridobitev evropskega denarja je običajno tudi zajeten domači delež. Ob temah, ki so te dni v ospredju razprav, je verjetno vsakemu jasno, da bo to težko izpeljati. Medtem se mnogi že nekaj časa ne ubadajo ne z rekreacijo ne s preventivnimi ukrepi za boljše zdravje. Revščina in bolezni gredo ponavadi z roko v roki. Mnogim gre za preživetje. Ukrepi, ki so te dni na papirju, bodo korenito posegli v življenje še marsikatere družine, ki morda zdaj še ne sodi med ogrožene in revne. Ko bo potegnila črto pod vsemi minusi, od otroških dodatkov do plačila vrtca, od nižje porodniške do manjše plače v kakšnem javnem zavodu, bo zazevala kar poštena luknja v njenem proračunu. Da je nekaj treba ukreniti, ker časa ni veliko, razmere pa vse slabše, je jasno vsem. Le pri metodah varčevanja in »žrtvah«, ki naj bi bile prve na udaru, se običajno razumevanje neha. Ampak žrtve smo vsi, če ne danes, pa jutri. Eden od gospodarstvenikov je izrazil upanje, da bo vlada imela »jajca«, da zadeve spelje. Večino bolj zanima, ali bo imela »jajca« in se lotila problemov, ki niso zgolj površinski, na primer lobijev, ki vladajo v ozadju in h katerim se stekajo ogromne količine državnega denarja prek raznih javnih razpisov. To pa zahteva že precej več energije, kot zgolj klestenje plač javnih uslužbencev in socialnih pomoči. PEIEK SOBOTA NEDELJA PONEDEUEK 20 5 I 11 Bo država imela dovolj »jajc«? Predlagana izhodišča ukrepov za uravnoteženje javnih financ podpirajo tudi gospodarstveniki na Celjskem, hkrati pa opozarjajo tudi na potrebne ukrepe v gospodarstvu Vsak dan poslušamo prepire o napovedanih vladnih ukrepih oziroma izhodiščih ukrepov za uravnoteženje javnih financ, s katerimi država krepko zateguje pasove. »Nekaterim,« pravijo kritiki načrtovanega varčevanja, spet drugi pa poudarjajo, da je zadnji čas. Vemo, da gre v varčevalnem svežnju v prvi vrsti za omejitev pravic javnih uslužbencev (znižanje plač, omejitve pri potnih stroških ki tistih, ki niso v javnih službah, pač ne »bolijo« tako zelo. Toda rezi na področju mnogih pravic, ki jih ukrepi tudi predvidevajo, pa so že bolj del vsakdanjika tudi na Celjskem. Med najbolj odmevnimi so rezi na področju trga dela, kjer so predlagali štiri vrste ukrepov. Tako napovedujejo skrajšanje dobe prejemanja denarnega nadomestila za brezposelne na največ 18 mesecev. Nato sledi znižanje višine nadomestila za brezposelne z 80 na 70 odstotkov v prvih dveh mesecih, nato pa do izteka pravice nadomestila na 60 odstotkov. Otroški dodatek naj se po predlogu zniža za deset odstotkov v petem in šestem razredu dohodkovne lestvice, v sedmem in osmem razredu pa naj se ukine. Poleg tega predlagajo povečanje koncesijske dajatve s 14 na 25 odstotkov in znižanje deleža sredstev, ki ga prejemajo študentske organizacije in posredovalci dela, ter ukinitev subvencioniranja študentske prehrane v juliju in avgustu. Nič manj socialno? Glede predlaganih varčevalnih ukrepov na področju družinske politike v vladi trdijo, da ne bodo prizadeli socialno najšibkejših. Tako V Novem tedniku bomo vzeli ukrepe pod drobnogled s pomočjo konkretnih življenjskih zgodb s Celjskega. Prve potencialne učinke v družinskih proračunih bomo tako predstavili že v torkovi številki Novega tednika. bo na primer darilo ob rojstvu otroka vezano na premoženjski cenzus, ki je 64 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana. Cenzus bi upoštevali tudi pri pravici do dodatka za veliko družino. Otroški dodatek naj bi v petem in šestem razredu dohodkovne lestvice znižali za desetino, v sedmem in osmem razredu pa bi ga ukinili. Porodniški dopust bi bil prve tri mesece še vedno plačan tako kot doslej. Nadomestilo za nego otroka v nadaljnjih šestih mesecih pa bi se po predlogu znižalo s sedanjih 100 odstotkov na 90 odstotkov in v zadnjih treh mesecih z zdajšnjih 100 na 80 odstotkov. Na pokojninskem področju predlagajo, da dodatek za rekreacijo upokojencem dobijo tisti, katerih pokojnina znaša do 414 evrov, in sicer v enakem znesku kot do zdaj. Tisti, katerih pokojnina znaša od 414 do 622 evrov, naj se dodatek zniža na 111 evrov, tisti, katerih pokojnina je nadpovprečna, pa dodatka ne bi dobili. V vladi zavračajo očitke sindikatov, da so glede na predlagane varčevalne ukrepe najbolj prizadeti socialno najšibkejši, in zatrjujejo, da večina ukrepov cilja na tiste z boljšim dohodkovnim položajem. Seveda še poudarjajo, da so to izhodišča, ki da se bodo še spreminjala. Ob svetovnem dnevu zdravja ne gre brez opozarjanja kako pomembna je prva pomoč. Poučevati je treba začeti že najmlajše. Takole radovedno so opazovali ob lanskem svetovnem dnevu zdravja v Celju. v »Sparanje«: brez nic ni nic Za mnenje o predlaganih ukrepih smo povprašali tudi gospodarstvenike s Celjskega. Enotna ocena se glasi: »Zadnji čas, vendar bo treba z ukrepi spodbuditi tudi gospodarstvo.« na udaru, opažamo ali pa se tolažimo s tem, da si večina ljudi vsaj nekaj še vedno privošči.« Izidor Krivec, Celjske mesnine: »Predlagane ukrepe ocenjujem kot delno dobre, vendar ne zadostne. Sami po sebi namreč ne bodo dovolj. Še bolj bo treba prevetriti javno upravo, zmanjšati število zaposlenih ter počistiti po predalih, kjer se zagotovo še kdo skriva in prejema plačo. Po drugi strani bi bili nujni ukrepi za oživitev gospodarstva, ki polni proračun. Poleg državnih investicij potrebujemo začetne spodbude oziroma neke olajšave, da bo tudi gospodarstvo imelo interes za investicije. Zdaj se ne ve, kako dolgo bodo še ti slabi pogoji, ni davčnih olajšav pri investicijah. Poleg tega bo država morala poskrbeti, da bosta obe državni banki začeli opravljati svojo funkcijo, torej kreditirati go- spodarstvo. Več bo treba storiti na področju pobiranja davkov, saj je vedno več črnega trga. Pri vinu kar polovico, pri mesu pa beležimo že skoraj tretjino črnega trga. Torej je treba začeti pobirati davke tudi tam, kjer jih doslej niso. Se pa zavedam, da bo težko s sindikati javnega sektorja, ki se svojim privilegijem ne bodo zlahka odrekli. Vendar v gospodarstvu smo se morali prilagoditi, da smo preživeli. V državni upravi pa raste masa za plače in število zaposlenih, kar ni normalno. Torej je vprašanje, če bo imela država dovolj >jajc<, da bo izvedla načrtovane ukrepe. V nasprotnem primeru bo prišlo do precej hujšega scenarija.« Zdravko Počivalšek, Terme Olimia: »Absolutno je treba začeti spreminjati položaj in varčevanje na vseh segmentih je na prvem mestu. Tudi zato predloge vlade podpiram. Po moje ne gre za zategovanje pasu, temveč za racionalizacijo. Da bo na primer manj ljudi naredilo več. Vsi vemo, da je treba nekaj narediti in konec! Vendar tudi ti ukrepi ne bodo zadoščali za ponoven gospodarski zagon. Ta se bo zgodil, če se bodo končno začele javne investicije, kot so gradnja 3. razvojne osi, posodabljanje železniške infrastrukture, vlaganja v ekološko obnovo energetsko bolj učinkovitih javnih objektov _ Menim, da mora država začeti investirati in s tem omogočiti tudi gospodarsko rast. Kar se turizma tiče - ta bi lahko bil zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov med prvimi Bi cenejši krompir rešil Slovenijo? V Gospodarski zbornici Slovenije so že pred časom podprli vlado pri vseh ukrepih za oživitev gospodarstva, vzdržne javne finance in povečanje števila kakovostnih delovnih mest ter da podpiramo vse ukrepe za zmanjšanje stroškov dela, znižanje davčnih obremenitev in uvedbo davčnih spodbud za razvoj in investicije. Vseeno pa so se burno odzvali na zahtevo nekaterih javnih naročnikov za 15-od-sotno zniževanje cen. GZS namreč prejema ogorčena sporočila svojih članov, da jih ministrstva in javne ustanove pozivajo k takojšnjemu 15-odstotnemu znižanju cen za izvajanje storitev in dobavo produktov po že sklenjenih pogodbah javnega naročanja. V GZS pravijo, da ne gre za sistemski ukrep države, ampak le za interventne in neusklajene ukrepe posameznih ministrstev in javnih ustanov. Vsa ministrstva in vlado so zato pozvali, naj država rezerve išče tam, kjer res so. Zahteva javnih naročnikov je po ocenah GZS kratkovidna varčevalna bližnjica in nedo-mišljen ukrep. Kot opozarja- Gre za podobno pot, kot smo jo ubrali v podjetjih: ko nam je šlo slabo, smo tudi varčevali in nižali plače. Ko se je položaj izboljšal, smo kar najhitreje in najprej odpravili vse varčevalne ukrepe pri zaposlenih. Kar se tiče javne uprave, bo zagotovo treba narediti rez in zmanjšati število zaposlenih, kar roko na srce komaj čakamo.« Mirko Strašek, KLS Ljubno: »Podpiram napovedane ukrepe oziroma bi rekel, da še ne bodo zadoščali. Nujno je treba začeti varčevati, seveda pa dodati še ukrepe, ki bodo omogočili gospodarsko rast, kasneje pa seveda odpravo varčevanj, ki bi prizadele socialna področja. V Obrtni zbornici Slovenije so že izrazili upanje, da bo vlada uspela umiriti sindikate, saj je Slovenija res v slabem položaju in so ti ukrepi nujni. jo, 15 odstotkov nižja cena za podcenjeno mleko, krompir ali gradbena dela Slovenije ne bo rešila. Aleš Mikeln, SwatyCo-met: »Osebno sem prepričan, da je treba nekaj narediti in to na hitro. Tudi zato upam, da bo vlada vse napovedane ukrepe uspela speljati, saj ni veliko časa za prepričevanje, temveč je čas za akcijo. Verjetno se bodo ti ukrepi odrazili tudi v gospodarstvu, sicer pa vemo, da je bilo tudi doslej gospodarstvo vedno prizadeto. Vendar zdaj ne gre za to, treba je narediti nekaj rezov predvsem na državni ravni, ker vemo, da brez nič ni nič. Skratka, nujni so tudi ukrepi za rast, predvsem za rast gospodarstva.« URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT Pridružite se svetovnemu dnevu zdravja Celjani in Šentjurčani s številnimi aktivnostmi Prihodnjo soboto, 7. aprila, bomo obeležili svetovni dan zdravja. Kot že nekaj let mu bodo tudi tokrat posebno pozornost namenili v knežjem mestu, kjer bo posebej pestro prihodnji petek, ko bo zaživel center Celja, in 14. aprila, ko se bodo na Šmartinskem jezeru zbrali ljubitelji teka. Že od včeraj pa na pomen skrbi za zdravje opozarjajo tudi v občini Šentjur. Letošnji svetovni dan zdravja sledi evropskemu letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, saj je njegovo geslo Zdravo staranje. A kljub temu v središču pozornosti ne bo le starejša populacija, temveč prav vse generacije. »Tako kot bomo živeli v mladih, otroških letih, takšno bo naše življenje potem tudi v zrelih letih in v obdobju starosti,« poudarja koordinatori-ca projekta Celje, zdravo mesto Jana Govc Eržen. O zdravju na vsakem koraku Petek, 6. april, bo poleg posveta ponudil še marsikaj in prav vsak bo zagotovo našel nekaj zase. Središče Celja - mestna tržnica, Stanetova ulica, Glavni trg in Savinjsko nabrežje - bo zaživelo ob predstavitvah zdravega načina življenja ter društev in organizacij, ki opozarjajo na pomen skrbi za zdravje in občanom ponujajo priložnosti za gibanje. Manjkali ne bodo prikaz prve pomoči, svetovanje o pravilni drži, merjenje holesterola in krvnega tlaka, učenje nordijske hoje, test hoje na dva kilometra, balinanje, ekološka tržnica _ Projektu se z glas-beno-kulturnim programom Hoja je že ena od takšnih dejavnosti.« Hoja in tek, združena z dobrodelnostjo, bosta v središču pozornosti 14. aprila, ko se v Celju obeta še zadnji dogodek v počastitev svetovnega dneva zdravja. Pod naslovom Migaj z mano pripravljajo četrti tek ali hojo okoli Šmartinskega jeze- že tradicionalno pridružujejo tudi vrtci ter osnovne in srednje šole, a tudi upokojenci. Pester petek bodo v Celju zaokrožili z medgeneracijskim pohodom izpred cerkve sv. Danijela do visečega mostu. Jana Govc Eržen je prepričana, da je to primerna priložnost, da ta dan prav vsak Celjan naredi nekaj za svoje zdravje. »Pohod je tista jagoda na smetani, obogatitev prireditve, saj želimo, glede na to, da narašča število tistih, ki so premalo telesno aktivni, opozoriti, kako pomembno je izbrati takšno telesno dejavnost, ki je posamezniku blizu, ki ne zahteva kakšne posebno drage opreme in ki je vedno na dosegu roke. Svetovnemu dnevu zdravja so se v Celju pridružile tudi Celjske lekarne. Njihovi predavatelji bodo postregli s štirimi predavanji. V sredo, 5. aprila, bodo o zdravi prehrani poučili krajane Ljubečne, predavanje bo v dvorani doma Krajevne skupnosti Ljubečna. V dvorani Društva upokojencev Ostrožno bodo prav tako v sredo spregovorili o nevarnostih povišanega krvnega tlaka, v prostorih Društva upokojencev Hudinja pa o bolečinah v sklepih. V Domu ob Savinji bodo predavanje o zdravi prehrani gostili 11. aprila. Vsa predavanja bodo ob 17. uri. O tem, kako poskrbeti za kakovostno staranje, bodo spregovorili na okrogli mizi v celjskem Narodnem domu v petek, 6. aprila, med 9. in 11. uro. Sodelovali bodo številni strokovnjaki, med njimi tudi predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za ge-rontologijo in medgeneracijsko sožitje prof. dr. Jože Ramovš. ra. Cilji so visoki, pričakujejo okoli tisoč udeležencev, ki se bodo podali na 2-, 4- ali 8-kilo-metrsko pot. Izkupiček akcije bodo namenili fundaciji Utrip humanosti. SentjurCani tudi v boj proti odvisnostim Tudi Šentjur je član mreže zdravih mest. Že petič so se pridružili tednu zdravih mest, ki ga združujejo s tednom Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami. Pester program preventivnih, rekreacijskih in drugih prireditev se je začel včeraj in bo trajal vse do prihodnjega četrtka. »Vključiti smo želeli čim več preventivnih programov in osvestiti občane, da so za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami,« je povedala Judita Methans Šarlah z občine Šentjur. »Glavno vodilo je bila večja skrb za zdravje, izboljšanje zdravstvenega stanja, varovanje mestnega okolja in upoštevanje predlogov, ki jih imajo občani za to področje.« Sicer pa so v ta program vključeni že od leta 2005 in poskušajo podobne aktivnosti vzdrževati skozi vse leto. Šentjurčani se bodo v teh dneh lahko udeležili številnih predavanj s področja preventive, rekreacijskih pohodov in druženj v naravi. Vrhunec dogajanja bo slavnostna podelitev priznanj in pohval najbolj prizadevnim prostovoljcem med mladimi to soboto, 31. marca. Isti večer se bodo priključili tudi svetovni akciji Ura za Zemljo in posameznike povabili, da med 20.30 in 21.30 ugasnejo luči. V četrtek, 5. aprila, se bo teden zdravega mesta končal s projektom NEODVISEN. SI. Dopoldne bo dogajanje v OŠ Hruševec namenjeno otrokom, zvečer pa v kulturnem domu z različnimi gosti predvsem staršem. ANJA DEUČMAN, SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA (arhiv NT) Na šentjurskem Mestnem trgu bodo danes, v petek, mimoidoče vse dopoldne obveščali o preventivnem programu za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki Svit, predstavili bodo uporabo defibrilatorja, ki lahko marsikdaj reši življenje, prav tako bodo delili jabolka in promocijski material, s čimer želijo opozoriti na preventivo. GOSPODARSTVO Posel za domačega gradbinca Pogajajo se z bankami in pridobivajo nove posle »Prav je, da posel dobi lokalni gradbinec, saj dobro pozna razmere,« je ob podpisu pogodbe za izvedbo prve faze obnove starega mestnega jedra povedal celjski župan Bojan Šrot in ob tem poudaril, da je družba Ceste mostovi Celje seveda izpolnjevala vse razpisne pogoje in bila zato izbrana za obnovo starega mestnega jedra. Mestna občina ima tako v rokah vsa zagotovila, vključno z ustreznimi bančnimi garancijami, da bo delo opravljeno. »Kot investitor smo zavarovani, seveda pa bomo že zaradi izkušenj pri gradnji Vrtca Dolgo polje skrbeli, da bo družba Navor kot nadzorni organ tudi dobro opravljala svoje delo,« je še dejal in pojasnjeval, da mora v postopku javnega naročanja izvajalec podati vsa dokazila o svoji sposobnosti, več pa je vnaprej nemogoče dobiti. »Gre res za obsežen projekt, zato od izvajalca pričakujemo, da bo dobro organiziral gradbišča in da bodo dela šla čim hitreje. Kot domačemu podjetju mu bo to najbrž lažje.« Seveda brez strpnosti meščanov ter najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov in lokalov ne bo šlo. »Vedeti je treba, da se bodo ta dela opravljala za naslednjih 30 do 50 let, zato je jasno, da čez noč ne gre. Bo pa to čas, ko bodo lahko v lokalnih razmislili o svoji ponudbi in popestritvi le-te in tudi o tem, da skupaj naredimo korak naprej k mestnemu marketingu,« še meni Šrot, ki si želi, da bi mestno središče po prenovi res oživelo in bilo privlačno za obiskovalce. Bo abraham prelomen? Obnova starega mestnega jedra v Celju je za družbo CM Celje eden prvih večjih projektov letos. Spomnimo, da je celjski gradbinec zaradi finančnih težav lani izgubil posel v Vitanju, kjer so zaradi nedokončane gradnje vesoljskega centra tudi Obnova starega mestnega jedra v Celju se bo začela že aprila, za ponedeljek ob 17. uri pa je v Narodnem domu napovedana predstavitev terminskega načrta del ter znova tudi samega projekta obnove. Prva faza obnove se bo tako začela že aprila, zaključila pa predvidoma maja 2013. Začetek obnove bo na Krekovem trgu, kjer naj bi bila vsa dela opravljena do avgusta, že v juliju se bo gradbišče odprlo tudi v delu Prešernove ter Stanetovi in Lile-kovi ulici, kjer bo obnova končana novembra. Kot zadnji v prvi fazi obnove prideta med februarjem in majem prihodnje leto na vrsto del Savinove in Linhartova ulica. Obnovo bo z 2,5 milijona evrov sofinancirala EU. unovčili bančno garancijo. Težave, zlasti z dobavo materiala, naj bi bile tudi pri prenovi mestnega središča v Slovenskih Konjicah. V CMC so veseli izkazanega zaupanja za izvedbo tega zelo specifičnega projekta. »Upam, da bo obnova napredovala v sožitju z meščani. Tak projekt je zelo občutljiv, vsi posegi so v ozkem mestnem jedru,« je dejal predsednik upravnega odbora družbe CM Celje Zdravko Zver in ob tem obljubil, da se bodo kot domače podjetje maksimalno potrudili, da bo projekt izpeljan tako, kot mora biti. »Ta pogodba pomeni dobro sporočilo pred jubilejem, a da bomo res lahko praznovali abrahama, se moramo še zelo potruditi. To pričakuje okrog 900 zaposlenih in tudi veliko podizvajal-cev in dobaviteljev, ki so odvisni od nas.« Kot še poudarja Zver, pa lahko veliko prispevajo tudi investitorji. »Z zaupanjem občin, da smo dobri izvajalci, bo ta pot lažja.« Gradbinec se bori Sicer pa je družba CM Celje po Zverovi oceni pred zaključkom pogajanj z bankami, čeprav 100-odstotne-ga zagotovila, da je celjski gradbinec rešen finančnih težav in lahko spet bolj sproščeno zadiha, nikakor ni mogel niti želel dati. »Premostitveni kredit nam je odobren, garancije nam banke dajejo, prav tako pridobivamo tudi dela,« je optimistično poudaril direktor. Predsednik upravnega odbora CM Celje Zdravko Zver in celjski župan Bojan Šrot med podpisom pogodbe za obnovo starega mestnega jedra. V največji celjski naložbi v tem in prihodnjem letu, ocenjeni na 4,4 milijona evrov, je delež CM Celja vreden 4 milijone evrov. Direktor CM Celje Zdravko Zver na naše vprašanje ali po pogovorih z bankami in sklepanju novih poslov ni več strahu za prihodnost podjetja: »Sicerpa sami vidite, kako se razpletajo zadeve v Sloveniji, če omenim samo Radeče papir in Pri-morje. Mi se pogovarjamo z istimi bankami in te rešujejo najprej same sebe, pa čeprav tudi na račun gospodarstva,« je poudaril in dodal, da seveda 100-odstotnega zagotovila, da je družba iz najhujšega, ne more dati. »Ker nisem vedeževalec. In ker tega odgovora nihče ne more dati.« za naše podjetje. Pomeni, da smo še živi, da smo podjetje, ki lahko uspeva na javnih razpisih, saj pridobivamo bančne garancije,« je poudaril Zver in dodal, da jih seveda čaka še precej truda, da se prilagodijo težkim razmeram in da odigrajo svoje poslanstvo, ki ga imajo v regiji. »Letos smo CM Celje je bil lani izbran za izvajalca del pri oskrbi s pitno vodo v Šaleški dolini. Ta projekt, ki ga prav tako kot obnovo celjskega starega mestnega jedra sofinancira Evropska unija, je v celoti ocenjen na 41,4 milijona evrov. V CM Celje kot eden od izvajalcev računajo tudi na dela pri gradnji protipoplavnih ukrepov na Savinji. IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA V bančnih rokah Zaradi suše v ospredju Z današnjim petkom naj bi bila (končni datum je uprava sicer že večkrat preložila) z vložitvijo predloga za uvedbo stečaja končana agonija v družbi Radeče papir, odpira pa se nova tema, povezana z bankami: težki časi za Pivovarno Laško. Laškim pivovarjem se namreč danes izteče rok za kar 160 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Po informacijah z zadnje seje nadzornega sveta upravi pivovarne z bankami upnicami še ni uspelo doseči dogovora o dolgoročnem reprogramu posojil. Medtem ko naj bi večina bank reprogram posojil načeloma podpirala, Nova Ljubljanska banka nanj še vedno ni pristala. Po napovedi naj bi se pogajanja nadaljevala tudi v teh dneh, ko pričakujejo odgovor NLB, ki naj bi bil smernica za preostalih 20 bančnih upnic. »Odprtih je še nekaj vprašanj, predvsem vprašanje pogodbenega koncerna in varovanja interesov banke. vodovod - kanalizacija _JAVNO PODJETJE, d.0.0._ Lava 2a. 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-CBlj8.si www.vo-ka-calje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnili voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicolja. Ocena uprave pivovarne je, da so pogovori konstruktivni, še precej pogovorov glede reprograma posojil pa bo v prihodnjih dneh,« je pred dnevi napovedal predsednik nadzornega sveta Vladimir Malenkovic. Tako je usoda Pivovarne Laško dobesedno v rokah NLB, torej iste banke, ki je zapečatila usodo družbe Radeče papir. Spomnimo, da so v NLB družbi Radeče papir za izplačilo 780 tisoč evrov kredita postavili pogoje, ki jih je vodstvo papirnice ocenilo kot nesprejemljive in tudi zavezujoče. Kot je slišati, so se v upravi še v minulih dneh pogajali z bankami upnicami, predvsem v smislu preverjanja volje bank do mogočega nadaljevanja proizvodnje po stečaju. Prav tako naj bi se pogajali glede hčerinskega podjetja Muflon, ki zaposluje okoli 120 delavcev in posluje pozitivno, zato v minulih dneh še ni bilo jasno, ali bo tudi ta družba delila usodo matičnega podjetja. US premog Kot kažejo podatki lanskega poslovanju Holdinga Slovenske elektrarne, je bila realizacija hidro proizvodnje glede na plan le 92-odstotna. Vzrok za to je seveda slaba hidrologija, torej nizek vodostaj rek, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Proizvodnja hidroelektrarn je bila v prvih dveh mesecih letos približno na 67 odstotkih načrtovane, ta trend pa se nadaljuje tudi v mesecu marcu. Vseeno je HSE, največji slovenski proizvajalec in trgovec z električno energijo, dosegel višji čisti dobiček od načrtovanega. Lani je družba realizirala 1,351 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega več kot polovico na tujih trgih. Čisti dobiček je presegel 46 milijonov evrov. »Vedno bolj jasno postaja, kako pomembna je v takšnih razmerah proizvodnja v termoelektrarnah, ki se napajajo iz stabilnega energenta,« je poudaril Matjaž Janežič, generalni direktor HSE. Tudi zato projekt iz- gradnje nadomestnega bloka šest v Termoelektrarni Šoštanj ostaja v ospredju naložb, ki Sloveniji zagotavljajo varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Vseeno pa je minuli teden v Tešu v povezavi z gradnjo šestega bloka odmevala nova afera. Svet delavcev Teša je namreč iz nadzornega sveta odpoklical oba predstavnika zaposlenih, Franca Rosca in Branka Sevčnikarja. Znano je, da je bil slednji med glavnimi organizatorji stavke v Tešu potem, ko so predlani odsta- vili tedanjega direktorja Uroša Rotnika. Povod za odpoklic iz nadzornega sveta naj bi bilo pismo, ki sta ga Sevčnikar in Rosec poslala direktorici agencije za upravljanje kapitalskih naložb Dagmar Komar. V pismu sta opozorila, da je gradnja bloka 6 slabo vodena, neekonomična in da njegova končna cena še zdaleč ni znana. Po prejemu pisma naj bi v Tešu precej zavrelo, nato pa je svet delavcev pod vodstvom Janka Lihtenekerja, Sevčni-karja in Rosca odpoklical iz nadzornega sveta. US NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO Polzela vse tanjša Tovarna nogavic Polzela je, kot je pred časom napovedala predsednica uprave Karmen Dvorjak, začela izvajati korenito prenovo poslovnih procesov. Napovedana sanacija poslovanja prinaša med drugim tudi neugodne ukrepe, med katerimi je v ospredju zmanjšanje števila zaposlenih. Pred kratkim je 16 delavcev prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi, predvideva pa se, da bo skupno odpuščenih približno 100 ljudi. Uprava bo najkasneje v prvi polovici aprila pripravila program presežnih delavcev. Pri izdelavi meril in kriterijev bodo sodelovali tudi socialni partnerji. Najverjetnejši kriteriji, ki se bodo upoštevali, so večopra-vilnost, delovna uspešnost in socialni status. O socialnem podjetništvu V Razvojni agenciji Savinjske regije so za predstavnike občin, območnih razvojnih agencij, gospodarske zbornice, obrtno podjetniške zbornice in nevladnih organizacij pripravili delavnico o socialnem podjetništvu. Osrednji cilj delavnice je bila predstavitev socialnega podjetništva kot ključnega vzvoda za potrebne družbenoekonomske inovacije. Dobro obiskano delavnico je vodila mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s Za plačila s tanjšo denarnico Na ministrstvu za finance so prisluhnili zahtevam in protestom obrtnikov, tako da bo po novem gotovinsko poslovanje med poslovnimi subjekti zopet dovoljeno do zneska 420 evrov in ne več samo do 50 evrov, kot je to veljalo od decembra lani. V Obrtni zbornici Slovenije so sicer predlagali, da se po vzoru Avstrije in Nemčije omejitev gotovinskega poslovanja med gospodarskimi subjekti popolnoma ukine ali pa uvede omejitev tisoč evrov, kot to velja v sosednji Italiji. »Omejitev gotovinskega plačevanja med gospodarskimi subjekti do 50 evrov je bila nespametna rešitev prejšnjega ministra za finance in je dodatno otežila fleksibilno poslovanje. Zadovoljni smo, da je sedanji minister prestavil prag za gotovinsko poslovanje med gospodarskimi subjekti na star znesek. Želimo pa, da bo minister v naslednjih mesecih sledil predlogu OZS ter omejitev popolnoma ukinil ali postavil limit najmanj na tisoč evrov,« so zapisali v obrtni zbornici, na ministrstvu pa so še napovedali, da se bodo omejevanja sive ekonomije lotili širše s sistemskimi ukrepi. US Upanje na ruskem trgu V žalskem Juteksu so objavili poročilo o lanskem poslovanju družbe in Skupine Juteks, ki jo poleg žalske sestavlja še ruska družba. V matičnem Juteksu, ki sicer izdeluje talne obloge, so lani ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov, ob tem pa v čistem poslovnem izidu zabeležili skoraj 3-milijonski minus. V Žalcu je 152 in v celotni skupini 290 zaposlenih. V Skupini Juteks so ustvarili 53 milijonov evrov prihodkov, kar je bistveno več kot predlani, vseeno pa so v čistem po- Učinkovito upravljanje s terjatvami je ključ za doseganje poslovnih ciljev. Več informacij prejmete na: www.triglav.si 01 58 06 772 01 58 06 774 Zagotovite si varno poslovanje v prihodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav. triglav www.triglav.si Od predvidenih 100 ljudi, ki bodo ostali brez zaposlitve, je večji del režijskih delavcev. Po zagotovilih uprave bodo v celoti spoštovali veljavno pravno zakonodajo. Sicer pa je prodaja polzelski tovarni nogavic glede na lansko leto za tretjino manjša, kar pripisujejo zamudam pri dobavi kolekcije pomlad-poletje in tudi upadu prodaje pri velikih trgovcih. Proizvodni obseg je v tem obdobju skoraj za polovico manjši. Vse to so razlogi, da je število zaposlenih nujno treba prilagoditi obsegu prodaje, sicer pa pospešeno in postopno osvajati nove trge z novimi specialnimi izdelki in kvalitetnim dopolnilnim programom. US tega področja in visokošolska predavateljica mag. Zdenka Kovač. V prvem delu je izpostavila pregled dogajanja v razvoju socialne ekonomije v svetu, Evropski uniji in pri nas, drugi del delavnice pa je bil namenjen pripravi akcijskega načrta za razvoj socialnega podjetništva v Savinjski regiji. Namen delavnice je bilo namreč prav spodbujanje razvoja socialnega podjetništva v regiji. IS slovnem izidu izkazali malo več kot milijon 700 tisoč evrov minusa. Kljub temu v Juteksu trdijo, da položaj ni kritičen, saj imajo dovolj bilančnega dobička iz preteklih let, da bodo lahko pokrili izgubo. Za letos načrtujejo večjo prodajo, in to predvsem na ruskem tržišču. Ponovno bodo razširili proizvodno-prodajni program, kar bo rezultat naložb v opremo najprej v Juteksu Rusija in nato v Juteksu Žalec. US SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2012 Thermana Laško 5.4.2012 izkoristite dodatne ugodnosti na kopanje, wellness, zdravstvene in gostinske storitve! y THERIVIAINA Laško Informacije in rezervacije: Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško Telefon: 03 423 2100, 080 81 19 info@thermana.si, www.thermana.si NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO Polzela vse tanjša Tovarna nogavic Polzela je, kot je pred časom napovedala predsednica uprave Karmen Dvorjak, začela izvajati korenito prenovo poslovnih procesov. Napovedana sanacija poslovanja prinaša med drugim tudi neugodne ukrepe, med katerimi je v ospredju zmanjšanje števila zaposlenih. Pred kratkim je 16 delavcev prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi, predvideva pa se, da bo skupno odpuščenih približno 100 ljudi. Uprava bo najkasneje v prvi polovici aprila pripravila program presežnih delavcev. Pri izdelavi meril in kriterijev bodo sodelovali tudi socialni partnerji. Najverjetnejši kriteriji, ki se bodo upoštevali, so večopra-vilnost, delovna uspešnost in socialni status. O socialnem podjetništvu V Razvojni agenciji Savinjske regije so za predstavnike občin, območnih razvojnih agencij, gospodarske zbornice, obrtno podjetniške zbornice in nevladnih organizacij pripravili delavnico o socialnem podjetništvu. Osrednji cilj delavnice je bila predstavitev socialnega podjetništva kot ključnega vzvoda za potrebne družbenoekonomske inovacije. Dobro obiskano delavnico je vodila mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s Za plačila s tanjšo denarnico Na ministrstvu za finance so prisluhnili zahtevam in protestom obrtnikov, tako da bo po novem gotovinsko poslovanje med poslovnimi subjekti zopet dovoljeno do zneska 420 evrov in ne več samo do 50 evrov, kot je to veljalo od decembra lani. V Obrtni zbornici Slovenije so sicer predlagali, da se po vzoru Avstrije in Nemčije omejitev gotovinskega poslovanja med gospodarskimi subjekti popolnoma ukine ali pa uvede omejitev tisoč evrov, kot to velja v sosednji Italiji. »Omejitev gotovinskega plačevanja med gospodarskimi subjekti do 50 evrov je bila nespametna rešitev prejšnjega ministra za finance in je dodatno otežila fleksibilno poslovanje. Zadovoljni smo, da je sedanji minister prestavil prag za gotovinsko poslovanje med gospodarskimi subjekti na star znesek. Želimo pa, da bo minister v naslednjih mesecih sledil predlogu OZS ter omejitev popolnoma ukinil ali postavil limit najmanj na tisoč evrov,« so zapisali v obrtni zbornici, na ministrstvu pa so še napovedali, da se bodo omejevanja sive ekonomije lotili širše s sistemskimi ukrepi. US Upanje na ruskem trgu V žalskem Juteksu so objavili poročilo o lanskem poslovanju družbe in Skupine Juteks, ki jo poleg žalske sestavlja še ruska družba. V matičnem Juteksu, ki sicer izdeluje talne obloge, so lani ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov, ob tem pa v čistem poslovnem izidu zabeležili skoraj 3-milijonski minus. V Žalcu je 152 in v celotni skupini 290 zaposlenih. V Skupini Juteks so ustvarili 53 milijonov evrov prihodkov, kar je bistveno več kot predlani, vseeno pa so v čistem po- Učinkovito upravljanje s terjatvami je ključ za doseganje poslovnih ciljev. Več informacij prejmete na: www.trlglav.si 01 58 06 772 01 58 06 774 Zagotovite si varno poslovanje v prihodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav. triglav www.triglav.si Od predvidenih 100 ljudi, ki bodo ostali brez zaposlitve, je večji del režijskih delavcev. Po zagotovilih uprave bodo v celoti spoštovali veljavno pravno zakonodajo. Sicer pa je prodaja polzelski tovarni nogavic glede na lansko leto za tretjino manjša, kar pripisujejo zamudam pri dobavi kolekcije pomlad-poletje in tudi upadu prodaje pri velikih trgovcih. Proizvodni obseg je v tem obdobju skoraj za polovico manjši. Vse to so razlogi, da je število zaposlenih nujno treba prilagoditi obsegu prodaje, sicer pa pospešeno in postopno osvajati nove trge z novimi specialnimi izdelki in kvalitetnim dopolnilnim programom. US tega področja in visokošolska predavateljica mag. Zdenka Kovač. V prvem delu je izpostavila pregled dogajanja v razvoju socialne ekonomije v svetu, Evropski uniji in pri nas, drugi del delavnice pa je bil namenjen pripravi akcijskega načrta za razvoj socialnega podjetništva v Savinjski regiji. Namen delavnice je bilo namreč prav spodbujanje razvoja socialnega podjetništva v regiji. IS slovnem izidu izkazali malo več kot milijon 700 tisoč evrov minusa. Kljub temu v Juteksu trdijo, da položaj ni kritičen, saj imajo dovolj bilančnega dobička iz preteklih let, da bodo lahko pokrili izgubo. Za letos načrtujejo večjo prodajo, in to predvsem na ruskem tržišču. Ponovno bodo razširili proizvodno-prodajni program, kar bo rezultat naložb v opremo najprej v Juteksu Rusija in nato v Juteksu Žalec. US SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2012 Thermana Laško 5.4.2012 izkoristite dodatne ugodnosti na kopanje, wellness, zdravstvene in gostinske storitve! y THERIVIAINA Laško Informacije in rezervacije: Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško Telefon: 03 423 2100, 080 81 19 info@thermana.si, www.thermana.si IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Bo občina kupovala Ročnikovo zemljišče? VELENJE - Ta teden so začeli podirati opuščen objekt bivše tržnice (»Košaki«). Občina je že septembra lani uredila nadomestno tržnico v atriju Centra Nova. Takrat so napovedovali, da bo na tej lokaciji tržnica obratovala približno eno leto, v tem času pa bodo intenzivno iskali novo lokacijo za stalno tržnico. Nove lokacije občina še nima, razmišljajo pa, da bi tržnica ostala na mestu, kjer je že bila. Težava je le v tem, da občina ni lastnica tega zemljišča. Lastnik zemljišča je Pilon center, ki je v lasti podjetnika Tomaža Ročnika. Ta je zemljišče kupil že pred leti od podjetja Košaki. Medtem ko nekateri tudi na spletnih forumih pojasnjujejo, da MOV sploh nima več dovolj zemljišč v središču mesta, da bi tržnico lahko kam umestila, vodja za urejanje prostora pri MOV Maks Arlič to zavrača: »Občina ima ogromno svojih zemljišč v središču mesta. Mogoče bi morali za tržnico potem žrtvovati kakšno od zelenic. Nekaj zemljišč torej imamo, vprašanje pa je, če so vsa za tržnico primerna. Mislim, da bi ob soglasju prebivalcev našli lokacijo za tržnico.« Prav soglasje prebivalcev je pokopalo enega od prejšnjih predlogov za lokacijo stalne tržnice. Poleg tega so ob zadnjih razpravah o prenovi mestnega središča, na katerih so sodelovali priznani mladi velenjski arhitekti, ugotavljali, da tržnica sodi zagotovo ob Cankarjevo ulico, ki je glavni generator dogodkov oziroma dogajanja v Velenju. Arhitekti so se najbolj navduševali prav nad lokacijo Košaki, pri čemer so poudarili, da bi tržnica morala biti na isti višini kot ulica, da torej ne bi bilo več treba hoditi po stopnicah. Arlič ob tem poudarja, da pri tem predlogu ne vztrajajo, ampak o tem razmišljajo: »Vsi arhitekti, ki so sodelovali na treh javnih razgrnitvah in delavnicah, so bili enotni, da bi bila ta lokacija Pogrešajo stalno tržnico Velenjčani že kar nekaj časa ne morejo več kupovati na stalni tržnici. V občini poudarjajo, da je tudi nadomestna tržnica dobro sprejeta, saj je vedno več kupcev in tudi prodajalcev. Kljub temu nas je zanimalo, ali Velenjčani stalno tržnico pogrešajo oziroma kje kupujejo sadje in zelenjavo. ŠK, foto: TimE Alenka Lukanovič »Jaz stalno tržnico zelo pogrešam in pogreša jo tudi moja tašča. Prav zadnjič je govorila, kako je bilo fino včasih, ko smo jo imeli. Ampak tako so se odločili in zdaj imamo to, kar imamo. Na nadomestno tržnico ne hodim, ker mi ni všeč. Zdaj vse kupujem kar v trgovinah.« Mario Zijan »Tržnice ne pogrešam, ker nikoli nisem kupoval tam. Tudi na nadomestni tržnici redkokdaj kupujem. Večino nakupov opravim v trgovskih centrih.« prava, vendar je treba doseči soglasje pri lastniku zemljišča ali na nek drug način priti do zemljišča in tržnico na tem prostoru zgraditi.« Ali to pomeni, da se z Ročnikom že dogovarjajo o morebitnem odkupu, pa je Arlič zavrnil. Dejal je, da pogovorov še ni, kot jim tudi še ni jasno, kaj bo lastnik na tem mestu postavil. V Pilon centru so pojasnili, da bodo na tem mestu najprej zgradili parkirišča, kasneje, zaenkrat še ni znano kdaj, pa naj bi na tem mestu zrasel poslovno-stanovanjski objekt. Dokončno bodo tržnico Koša-ki porušili čez dober teden. ŠPELA KURALT Foto: TimE Anton Drev »Seveda pogrešam tržnico, kjer sem večinoma kupoval domačo solato in čebulo. Zdaj kupujem tudi na nadomestni tržnici, sicer pa v trgovinah. Dobro bi bilo, da bi bila stalna tržnica na mestu, kjer je že bila, saj smo tega prostora že navajeni.« Vesna Škoberne »Pogrešam tržnico. Tam sem prej kupovala vse sadje in zelenjavo. Sicer zdaj nadomestno tržnico tudi obiščem in kaj kupim. Bilo bi pametno, da bi stalno tržnico postavili tja, kjer je že bila. Meni to zelo ustreza, ker sem blizu doma.« Konjičani reševali tekstil SLOVENSKE KONJICE - Slovenija na področju recikliranja rabljenega tekstila za razvitejšimi evropskimi državami precej zaostaja. V Slovenskih Konjicah so se potrudili, da bi bilo v prihodnje drugače ter so med akcijo zbrali več kot eno tono rabljenega tekstila, ki bi drugače po vsej verjetnosti končal na smetišču. Akcijo so pripravili v okviru projekta Tovarna dela Tekstil, katerega nosilec je Mladinski center Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic, namen projekta pa je vzpostavljanje sistema zbiranja, predelave in prodaje rabljenega tekstila. Rabljeni tekstil so zbirali v domači Osnovni šoli Pod goro ter v gimnaziji, kjer so se dobro odzvali, gre pa za prvo takšno akcijo v kakšni od slovenskih šolskih ustanov. Kot omenjajo v društvu Ekologi brez meja, zavržemo Slovenci vsako leto kar sedemdeset ton tekstila, kar je toliko, kolikor tehta 350 tisoč majic. Predstavnica društva je tako med akcijo opozorila, da je za izdelavo ene same majice potrebnih 2.700 litrov vode, dva grama pesticidov in težkih kovin ter osem kilovatov energije, pa tudi na to, da na poljih bombaža ter v tekstilnih tovarnah prisilno dela na milijone otrok. Konjiško akcijo so pripravili v sodelovanju med Mladinskim centrom Dravinjske doline, društvom Ekologi brez meja, konjiškim okoljsko-raziskovalnim zavodom, komunalnim podjetjem ter obema šolama. BJ Odločitve ustavnega sodišča še ni BRASLOVČE - V Braslovčah nestrpno pričakujejo razsodbo ustavnega sodišča glede zakonitosti prostorskega reda občine. Sodišče naj bi odločitev podalo najkasneje do konca marca, a braslovškega prostorskega reda na četrtkovi seji še niso obravnavali. Braslovčani lahko v najboljšem primeru odločitev pričakujejo na naslednji seji, ki bo v začetku aprila. Kot je znano, se je pro- mnenj ministrstev za oko- storski red občine Braslovče znašel pod drobnogledom ustavnega sodišča, ker naj bi občina Braslovče mimo lje in kmetijstvo v zazidljiva spremenila več kot 120 hektarjev kmetijskih zemljišč. Upravna enota Žalec za spor- ne parcele ne sme izdajati gradbenih dovoljenj, dokler ustavno sodišče ne odločil, ali je prostorski red res nezakonit oziroma v neskladju z ustavo. Na negativno mnenje ustavnega sodišča v občini niso pripravljeni, saj so mnenja, da država v določenem obdobju ni ukrepala pravočasno. »Če bi se pristojni ministrstvi odzvali v zakonsko določenem roku, tudi teh anomalij ne bi bilo,« je jasen župan občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki upa, da država s svojo odločitvijo ne bo naredila še večje škode in da se ne bo zgodilo, da bi zahtevala odpravo tistega, kar je bilo po sedaj veljavnem prostorskem redu že zgrajeno. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV Domoljubna čustva niso samoumevna CELJE - Ustanovili so območno združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v njem bodo delovali člani z območja občin Celje, Štore, Žalec in Šentjur. Območno združenje ožjega celjskega območja je prvo v Zahodno Štajerski pokrajini, pri tkanju mreže terenske organiziranosti pa naj bi za to območje zaživela še največ tri. Območno združenje bo vodil Franc Poj-bič, veteran vojne za Slovenijo, ki od osamosvojitve živi v Dramljah v šentjurski občini. Osrednji cilj združenja in njegovih članov je negovanje domoljubnih čustev, zato bo tudi ena prvih akcij, ki naj bi jo izpeljali do konca aprila, poziv, naj ljudje za podaljšan konec tedna oziroma največ za en teden v prav vseh hišah oziroma stanovanjskih blokih izobesijo slovenske zastave. Ustanovitev v Celju je pozdravil tudi predsednik združenja VSO Slavko Kmetič. Ustanovitve so se udeležili tudi štirje državnozborski poslanci in v času slovenskega osamosvajanja poveljnik štaba Teritorialne obrambe za Zahodno Štajersko Viki Krajnc. V območnem združenju VSO podpirajo tudi vsa stališča Glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Ta je pretekli teden opozoril, da je bila prva slovenska vojska že Manevrska struktura narodne zaščite, zato je letos Slovenska vojska »stara« 22 let in ne 21. Ob tem so na ministrstvo za obrambo naslovili tudi pobudo, da se za dan Slovenske vojske določi 17. maj - kot dan ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. Predsedstvo združenja pa so pooblastili, da vladi predlagajo poimenovanje ulic, trgov, vojaških objektov in nekaterih inšti-tucij po dogodkih in osebnostih iz obdobja osamosvojitve in vojne za Slovenijo. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Desetak DESETAK JE NOVA NAKUPOVALNA VALUTA PO VSEJ SLOVENIJI. Odkrijte raznolike prednosti Desetaka: magični darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah, gostinskih in storitvenih lokalih v 4 najboljših nakupovalnih središčih v Sloveniji. Naj bodo to modna oblačila in dodatki, tehnika in kulinarične dobrote - Desetak bo izpolnil vse vaše želje. Doživite čarobnost Desetaka - nove darilne bone v vrednosti 10 € naidete v informacii.ski pi.sarni Citycentra Celje. Podrobnejše informacije so na volio na: www.desetak.si Cliu/i center cliu/i center cHvCoQlk Center Vič ltl|;Ii]l:1;i;^ Ustanovni člani prvega območnega združenja VSO za Zahodno Štajersko - z leve: Jože Korže, Marjan Gajšek, Franc Pojbič, Vančo Tegov in Vojko Oprešnik (manjka Robert Oprešnik) - so bili izvoljeni tudi v predsedstvo območnega združenja. Letos brez povorke konjskih vpreg ŠENTJUR - Največja turistična prireditev v občini bo letos med 19. in 29. aprilom. Za mnoge presenetljivo so s programa Šentjurjevega letos črtali konjsko povorko. Osrednji dogodek bo tokrat poroka, ki jo organizira lokalni časopis Šentjurčan. Na Šentjurčanovi poroki se bosta poročila Maša Crček in Matej Čater. V program Šentjurjevega pa so vključili podoknico nevesti in celoten poročni obred v soboto 21. aprila. Sicer bodo tudi letos izbirali najboljša vina in salame, ekološki izdelki bodo predstavljeni na razstavi Naravno je zdravo, manjkal ne bo niti ŠentRock za mlade. Šentiuriev seiem se ie že udomačil v Zgornjem trgu, znamenito »kislo župo« pa bodo letos kuhali gasilci. Prav tako ohranjajo tudi družabno tekmovanje mestnih četrti Šentjurčani Šentjurčanom. Ukinitev povorke konjskih vpreg, ki je bila za mnoge osrednji dogodek prireditve, je povzročila tudi nekaj nejevolje. A kot pravi župan Marko Diaci je povorka odpadla tako zaradi varčevanja kot tudi logističnih težav. Celotni stroški prireditve so namreč okoli deset tisoč evrov, začeli pa so sanirati tudi most čez Pešnico, od koder so običajno krenili konjeniki in vprege. StO Tri plazove so sanirali šmarje pri jelšah - Na območju KS Šentvid pri Grobelnem bo danes, v petek 30. marca, slovesnost po zaključeni sanaciji dveh plazov. Za sanacijo zahtevnejša plazova v Platinovcu in Završah sta namreč ovirala promet ter ogrožala dve stanovanjski stavbi, prejšnji teden pa je občina pripravila tudi slovesnost po zaključeni sanaciji plazu na Vinskem Vrhu pr Šmarju. Sanacija vseh treh plazov je stala blizu tristo tisoč evrov, ki jih je občina pridobila od države. »Letos smo za saniranje prijavili še nekaj plazov, v višini štiristo tisoč evrov ki so nastali po deževju septembra leta 2010,« omenja župan, Jože Čakš. Nekaj manjših plazov sanira občina z lastnimi sredstvi. R1 iflfww.novitednik.com www.radiocelje.com IZ NAŠIH KRAJEV Orodja za gospodarjenje s prostorom Teharje je primerno za stanovanjsko pozidavo in rekreacijo, ne pa za vrtičkarstvo in kmetijsko pridelavo CELJE - Ob zaključku mednarodnega projekta Urban SMS, ki ga je sofinancirala Evropska unija, so pripravili nacionalno konferenco Upravljanje s tlemi v urbanih območjih. V triletnem projektu Strategije upravljanja s tlemi v mestnih območjih so sodelovale Slovenija, Italija, Češka, Poljska, Avstrija in Slovaška ter nekatera mesta iz teh držav - iz Slovenije sta bila vključena Mestna občina Celje in Kmetijski inštitut Slovenije. Čeprav je doseženi cilj nje razvoja in varovanje tal v projekta - vzpostavitev ustreznih orodij za načrtova- 'tel urbanih območjih - najbolj uporaben za urbanistične načrtovalce, bodo zbrani podatki dobrodošli tudi za vse občane. Kot je povedala svetovalka celjskega župana Bojana Šrota za evropske zadeve Saša Heath-Drugovič, bo v projektu razvite strategije in orodja mogoče uporabiti v postopkih prostorskega načrtovanja, še posebej pri celovitejšem presojanju vplivov na okolje in načrtovanih spremembah namenske rabe zemljišč. »Tako lahko usmerjamo razvoj naselij in mest na območja, kjer bo čim manj izgube kakovostnih kmetijskih tal,« je poudarila in dodala, da so vsi zbrani podatki seveda na voljo tudi občanom. Ti se lahko najavijo in jih pogledajo v občinskem oddelku za okolje in prostor. Tako so se odločili zaradi dokaj zapletenega postopka uporabe računalniških programov in nenazadnje tudi zato, da pri branju teh podatkov ne bi prišlo do napačnih tolmačenj. Kot je poudaril župan Bojan Šrot, ni naključje, da je bila mestna občina slovenski mestni partner v projekta Urban SMS. »Zaradi onesnaženih tal kot dediščine industrijskega razvoja smo že pred 20 leti aktivno pristopili k zbiranju in uporabi podatkov o kakovosti tal, za kar smo porabili precej lastnega denarja,« je dejal in dodal, da bo zdaj z novo razvitimi orodji mogoče oceniti kakovost in posledično primernost tal za potrebe Teharje je primerno za stanovanjsko pozidavo in rekreacijo, zaradi obremenjenosti zemljine pa odsvetujejo vrtičkarstvo in kmetijsko pridelavo. prostorskega načrtovanja. Nenazadnje pa je projekt poleg uporabnih končnih rezultatov prinesel tudi nekaj izkušenj na področju obravnave degradiranih območij v mestih, ki bodo Celju pomagale pri iskanju najpri- mernejše rešitve za območje stare Cinkarne. V okviru projekta so v Celju opravili tudi vrednotenje tal na določenih območjih. »Za območje Teharja so rezultati pokazali, da je povsem primerno za stanovanjsko pozidavo ter rekreacijo, ustreza za urejanje obrtnih in gospodarskih con, odsvetujemo pa vrtičkarstvo in kmetijsko pridelavo,« je povedal Peter Medved iz občinskega okoljskega oddelka. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Previdno z ognjem! Uprava za zaščito in reševanje je ponovno razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Tako je spet prepovedano kurjenje ali sežiganje v naravi. Prepoved velja tudi za odmetavanje gorečih predmetov v naravo, ki lahko povzročijo požar. Nadzor nad kršitelji bodo izvajali policisti in inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2012/13 potekal od 10. do 20. aprila 2012 Starši lahko vpišete otroke v vrtce: • VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ponedeljek od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti: SONCE, Kajuhova ulica 5 telefon: 428 64 57 E-pošta: vrtec.anice-cerneieve@,guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-anice-cemeieve.si • VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ponedeljek od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti: GABERJE, Mariborska cesta 43/a telefon: 425 70 36 E-pošta: vrtec.toncke.ceceve@,siol.net Spletne strani: www.rcc-irc.si/vrtec • VRTEC ZARJA CELJE iARJ,, vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ponedeljek od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti: ŽIV ŽAV, Zagajškova ulica 8 telefon: 426 64 00 E-pošta: vrtec.ce-zarja^guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-zaria.si Občina končno lastnica ■ ■ ■ v v parkirišč VELENJE - Po več kot letu dni pogajanj je občini vendarle uspelo skleniti dogovor s podjetjem Toming Consulting Tomaža Ročnika o prenosu lastništva parkirišč pod Mercator centrom. Od tega tedna je občina tudi uradna lastnica 178 parkirnih mest, javni zavod Rdeča dvorana pa je od Toming Consultinga kupil preostalih 147 parkirnih mest v spodnji etaži centra. Ko so gradili Mercator center, so se dogovorili, da bo občina lastnica 178 parkirnih mest, kolikor jih je bilo na tem mestu že pred gradnjo centra. Da bi bila celotna spodnja etaža v lasti občine oziroma javnega zavoda, so se odločili še za nakup dodatnih 147 parkirnih mest. Rdeča dvorana je podpisala pogodbo, po kateri bodo zanje odšteli 1,4 milijona evrov. Ker je v spodnji etaži centra večkrat zamakalo, mora Toming Consulting vse dokončno popraviti do 1. maja, sicer bo popravila na stroške podjetja naročila občina. ŠK . ORDINACIJA CELJE 041 578-049 AKCIJIA Kdo se bo uvrstil v finale? V petek, 6. aprila bodo objavljeni izidi drugega kroga glasovanja v akciji Naj maturantka, naj maturant. Kdo se bo pridružil Gregorju in Poloni, ki sta si prostor v finalnem glasovanju že izborila - to je zdaj vprašanje. Glasovanje drugega kroga traja do vključno 31. marca 2012. Po doslej prejetih glasovnicah prepričljivo vodita Iztok Grobelnik in Azra Alagic. Na drugem mestu sta Maya Flis in Žan Mlinarič. In kako naprej? V finalnem krogu glasovanja, ki se bo začelo prvi teden maja letos, torej po končanem aprilskem krogu glasovanja za marčevske maturante, se bo števec za vse premaknil na ničlo. Pa ne čisto tako. Finalnim tekmovalcem bomo v redakciji za vsakih sto dobljenih glasov priznali vrednost enega dobljenega glasu, kar pomeni, da se Gregor Stolec že uvršča v finale z osmimi glasovi, Polona Aškerc pa z dvema. Ni torej vseeno koliko glasov bosta uspela zbrati favorita marčevskega kroga glasovanja za naj maturantko in naj maturanta. Lahko si prislužita tudi našo popotnico. gglasovanja se zac v Novem tedniku bomo v torek, 3. aprila objavili novo generacijo maturantov in maturantk. Za sodelovanje v naši akciji sta se odločili Gimnazija Celje Center in SrN^vaZdravntvere^ o^iioziiiiJmo, da bodo kupom v apmu drugačne barve od sedan^ih. Veljdi bodo tako kot doslej le kuponi tekočega meseca. Torej za maturante in matu[rabot,:e; ki sja imeli naaturantske plese v marcu boste lahko glasovali samo s ^upo^.ta bom;; ve s april objavljali v Novem tedniku, in sicer skupaj s civilnimi^ fotografijami in portreti udeležencev akcije Naj maturantka, naj maturant v maturantskih oblekah. NAI MimiRANIKA IN NAJ NUmiRJUfr Glasovanje v drugem krogu se bliža koncu ^ Glasujte za svojega naj maturanta, naj maturantko! Pravila glasovanja insodi^lo-vainja m čilvcniji: P^aotilai in so(ielovanjai vc avlccij^: nai er^^m origi- nalnenc kupio^nu (ne iioi)iji!) laihkco glasuje?1:e za enega naj matteranta ali enoo naj enaturbntko. Za: udeležence?fel:ruar-skih maturantsll.ill plesol^,lll ssodelujsejo v akciji NTdiRC Naj maturantka, naij m£(turar:t, boo gjlasovainje piotek.alo ve:s mesec mtiarec. V torkovih in petkovih^ ;:tlí?villcah N ovega tednika tio ctijavljen spiiek vvsgiti »civiln^ih« footografij. I'osto]i3no bomo v^s mnesec objavljali ti^di »inc^turontske«j fc:togr£ifije kancdidatoc, kei se poCegsujejo ^^ vstopi vc ffnale. V oetek, 6. apicilai, tcoreo objavcili navj maturanta in naj matur£lr:tlto, k.i bostai vi l(cčen^m g;;l£ií3o^,anju pii-^j::l£i naijvee^ gglaisov. Obai se bost^ uvrstila v ^kteprji kicrog glasovanja. IKupone pošiljjijte na Novi tednik in Radio Celje, PrešerCovPaa 19, 3000 Celje. Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko:^ ime in priimek:.............................................. Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................... naslov.......................................................................... kontaktni telefon/e-pošta................... -K-- V akciji Naj maturantka, naj maturant so se nam v marčevskem glasovanju pridružile naslednje šole: Šolski center Šentjur - ŠCŠ Srednja ekonomska šola Celje - SEŠ 1. gimnazija v Celju - 1. Gim. ANA HRASTNIK ZI 4. T ŠCŠ I 4, BRIGITA VELENŠEK PETER POTOČNIK KLEMENTINA PAINKRET ANTON GROBELNIK KRISTINA DEŽELAK TOMAS ZUPANC A .TŠCŠ L IZTOK GROBELNIK VELENŠEK n POIOUNI^ a PAINKRET |- GROBELNIK A DEŽELAK j GROBELNIK Q 3. SP ŠCŠ 3 3. M ŠCŠ 4 2. PTI ŠCŠ 5 2. PTI ŠCŠ O 4. A SEŠ I 4. A SEŠ 8 MAYA FLIS LUKA MASTNAK ANJA BOŽNAR MANUEL TOBIAS TAMARA MATIC WEDR^ ^n VRTAČNI^ M KOVAČIČ FLIS A MASINA^ ^n BOŽNAR ^^ WEDR^ ^n VRIAČNI^ KOVAČIČ ^m 4. B SEŠ 9 4. B SEŠ IU 4. E SEŠ 11 4. E SEŠ 12 4. F SEŠ 13 4. F SEŠ 14 URBAN REBEVŠEK PETRA GRAČNAR GREGOR ČRETNIK LUCIJA KRAJNC BLAŽ BRINA lEBEVŠE^ ^E GRAČNAR ČRETNIK ^ KRAJNC TISEL ^A FRIM AA 4. G SEŠ Iu 4. G SEŠ ID 4. A I. Gim. II 4. A I. Gim. IO 4. D I. Gim. I" 4. D I. Gim. LU TINA ŽIGA AZRA ŽIGA ŠMIGO^ A.| LORGER nn ALAGIČ aa OSET 4. E I. Gim. 21 4. E I. Gim. 22 4. F I. Gim. 23 4. F I. Gim. TJAŠA ŽAN MGORJAN^ A|- MLINARIČ aa 4. H I. Gim. 20 4. H I. Gim. 20 Stanje porazno, sanacija še v y wl I I »Talij smo v tleh in rastlinah izmerili že pred leti,« pravi dr. Cvetka Ribarič Lasnik, ki je vodila I projekt analize onesnaženosti Celjske kotline in s sodelavci pripravila predloge ukrepov Raziskav o tem, kako onesnažena je Celjska kotlina, je bilo že v preteklosti kar nekaj. Treba je narediti korak naprej, sistematično združiti rezultate, dodati morebitne manjkajoče in pripraviti predlog sanacijskih ukrepov. Ta projekt je zdaj končan, imenuje se Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji - modelni pristop za degradirana okolja. V dveh letih je pod okriljem Inštituta za okolje in prostor iz Celja ekipa strokovnjakov iz različnih inštitutov, zavodov in fakultet naredila celovito oceno stanja v Celjski kotlini, od zraka, vode, tal, hrane, prahu in zdravja ljudi. Ocena je seveda porazna, saj sodi Celjska kotlina po onesnaženosti tal, podtalnice in zraka med najbolj degradirana območja v Sloveniji, območje Stare cinkarne pa med evropske rekorderje. »Projekt, ki je nastal, bo lahko vzorčni primer za ostala degradirana območja v Sloveniji, ki jih je po evidenci več kot 20 in so potrebna celovitega pristopa,« pravi direktorica inštituta doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik. Čeprav se nikjer v Sloveniji ne ubadajo s tolikšnim številom nevarnih snovi v okolju kot prav na Celjskem. Te dni projekt presojajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. »Glede na podporo lokalne skupnosti in države računamo, da bi lahko še letos začeli izvajati ukrepe. Pripravili smo namreč tudi osnutek odloka, ki se ga lahko preoblikuje v zakon,« pravi Ribarič Lasni-kova. Kje so se pokazali najbolj pereči problemi? Območje Stare cinkarne je rak rana, poleg tega pa še s težkimi kovinami onesnažena kmetijska zemljišča ter zapraševanje. Za območje 17 ha Stare cinkarne bi bilo treba preprečiti zapraševanje in onesnaževanje podtalnice. Zato so predvidene vertikalne pregrade, s katerimi bi podtalnica obšla to območje, zgornja površina pa bi se najprej odkrila, da se ugotovi, kaj je pod zemljo, ker je verjetno tudi tam treba marsikaj odstraniti. Nato je treba zgornjo plast utrditi z betonskimi vezivi. S tega območja se je nelegalno odvažalo zemljino v Bukovžlak in tudi ta odlagališča je treba sanirati. Kaj ste predvideli pri kmetijskih zemljiščih, kjer so raziskave o onesnaženosti že dolgo znane? Naredili smo šest con in glede na onesnaženost s kadmijem so za vsako predvideni ukrepi. S temi bi zmanjšali zapraševanje. Rastline, ki se priporočajo za gojenje, so energetske in industrijske, predvideni so alternativna obdelava tal, posebne tehnike sajenja, kjer ni treba orati in branati, dodatki za zmanjšanje dostopnosti težkih kovin v rastline, zatravitev. Posebej v vrtcih je treba urediti igrišča, paziti pri izkopih, prepla-stiti tla, kjer je to smiselno _ Računamo na subvencije za nakup vodnih sesalnikov ljudem na najbolj onesnaženih Doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, doma v Velenju, je mednarodno uveljavljena raziskovalka s področja ekofiziologije rastlin in varstva okolja, višja znanstvena sodelavka in docentka na biotehniški fakulteti. Poleg Občine Šentjur je soustanoviteljica Inštituta za okolje in prostor v Celju, ki ga tudi vodi. Civilne iniciative Celja jo predlagajo kot možno kandidatko za neodvisnega strokovnega arbitra, ki bi pomagal razkriti resnico o cinkarni. To je civilnim iniciativam predlagalo vodstvo cinkarne. območjih, na ukrepe, kot so mokro pometanje cest, pranje fasad, čim več zelenih površin _ Z vsem tem bi tudi zmanjšali vsebnost prašnih delcev PM10 v zraku. Gre za velik finančni zalogaj, predviden za naslednjih deset let. Se vam zdi v teh časih projekt izvedljiv, če vemo, da je prav v teh dneh med varčevalnimi ukrepi vlade tudi predlog omejevanja državnih sredstev pri sanaciji Mežiške doline, kjer gre za podobno zgodbo, kot je Celjska kotlina? Vire financiranja smo porazdelili med lokalno skupnostjo, državo in EU. Vsi ukrepi naj bi v grobem stali 23 milijonov evrov v desetih letih. Pri velikih zalogajih, kot so Stara cinkarna in črne deponije, denar pričakujemo iz evropskega kohezijskega sklada, ki načrtuje sanacijo starih bremen. Mežiška dolina je bila moj projekt, kjer sem vodila pripravo strokovnih podlag in ukrepov. Uspešni smo bili pri sanaciji in črpanju predvsem državnih sredstev. Tudi tam gre za stara bremen, čeprav je povzročitelj znan. Mislim, da bo celjska zgodba šla po isti poti. Obstaja lokalna in državna naklonjenost projektu, predvsem pa verjamem vanjo zaradi nove finančne perspektive, kjer bo možno črpati denar za stara bremena. V Evropi obstaja fond za sanacijo teh, ki so ga v preteklosti s pridom izkoriščali Čehi in Poljaki in sanirali cele doline, mi pa tega nismo znali oziroma problemov sploh nismo prikazali. Kako gledate na aktualne problemi onesnaževanja, kot je na primer cinkarna, na katero ves čas kažejo civilne iniciative? Presenetil me je nedavni cinkarnin podatek, da v sadri niso našli talija (na osnovi analiz kanadskega laboratorija so cinkarni to dokazovale civilne iniciative, op. p.). V eni od doktorskih disertacij smo ga namreč merili na različnih lokacijah v tleh in na območju Stare cinkarne smo ga izmerili 11,4 mg/kg, v Škofji vasi pa 3,6 mg/kg. Merili smo še privzem talija v oljno ogršči-co, kjer smo ga izmerili do 5 mg /kg, kar je zelo slabo. Talij sodi med toksične elemente, potencialno rakotvorne in mu-tagene in je enako strupen kot kadmij. Talij dodajajo strupu za ubijanje podgan, kar pove vse. To je posledica starih bremen, medtem ko bi morali njegove sedanje količine izmeriti. Menim tudi, da bi cinkarna morala na svojem odlagališču sadre rešiti problem prašenja zaradi suhega odlaganja. Lotevati se sanacije in odpirati nove vire onesnaževanja je nesmiselno. Ker obstaja dvom v njihova poročila in meritve, bi bilo najbolje te zadeve razčistiti in preveriti izpolnjevanje zakonskih določil. Ob tem se zastavlja vprašanje zaupanja. Kateremu zavodu oziroma komu od strokovnjakov sploh verjeti? Zanimivo, da ste tudi vi analize opravili v kanadskem laboratoriju, ki ga navajajo v zvezi s talijem tudi Civilne iniciative Celja ^ Pri naših meritvah sta bila glavna argumenta cena analize in število analiziranih elementov. Acme Labs iz Kanade so bili 10-krat cenejši kot naši laboratoriji. Če pri nas analiza enega vzorca na primer stane 150 evrov za nekaj elementov, je njihova cena 9 evrov in to za bistveno več elementov. Analize smo dobili v treh tednih. Kanadčani imajo akreditiran laboratorij in standard ISO 17025 kot vsi naši laboratoriji. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Skoraj sto ton odpadkov Organizatorji in tudi po občinah so s sobotno akcijo Očistimo Slovenijo zadovoljni, o tem, koliko odpadkov se je v enem samem dopoldnevu zbralo iz narave, pa so najbolj zgovorne številke. V 12 občinah na Celjskem, kjer za zbiranje in odvoz odpadkov skrbi podjetje Simbio, so v soboto zbrali skoraj sto ton odpadkov. Največ, kar 31 ton, so prostovoljci zbrali v Celju, sledijo občina Šentjur s 23 tonami ter občini Dobrna in Prebold s po dobrimi devetimi tonami zbranih odpadkov. Prevladovali so kosovni odpadki, saj se jih je nabralo kar 45 ton, slabih 27 ton je bilo mešanih komunalnih odpadkov, skoraj 13 ton pa se je nabralo mešane embalaže. Več tisoč prostovoljcev je tako vsaj začasno očistilo okolico, kot ocenjujejo v družbi Simbio, pa je končno količino zbranih odpadkov precej zmanjšalo uspešno ločevanje že ob samem pobiranju smeti v naravi. IS Razsvetlimo se z ugasnjenimi lučmi Vsako leto zadnjo soboto v marcu med 20.30 in 21.30 po lokalnem času veliko državljanov, podjetij, občin v različnih državah po svetu sodeluje v globalni akciji Ugasnimo luči. Akcija, ko za eno uro ugasnemo luči, naj bi opozorila prebivalce planeta Zemlja na posledice podnebnih sprememb, globalnega segrevanja in številnih izpustov emisij škodljivi plinov. Svetlobno onesnaženje je prav tako problem, ki se mu premalo posvečamo. Lani je v tej akciji sodelovalo 135 držav sveta, več kot 5000 mest in občin oziroma skupaj dobrih 1,8 milijona prebivalcev na našem planetu. Alpe Adria Green, ki je ena večjih organizacij za zaščito okolja in narave v Sloveniji, tudi letos poziva ljudi, naj se to soboto v predvidenem času pridružijo akciji in svoja bivališča »zavijejo« v temo, občine pa »zatemnijo« ulično razsvetljavo. Pustijo naj prižgane samo tiste svetilke, ki zagotavljajo varnost državljanov. Akcijo Ugasnimo luči bodo letos prvič spremljali tudi iz vesolja, da se bo lahko videl tudi dejanski učinek manjšega svetlobnega onesnaževanja. Z mednarodne vesoljske postaje bo akcijo spremljal astronavt Andre Ku-ipers, ki jo bo ovekovičil s fotografijo in v živo komentiral preko Evropske vesoljske agencije (ESA). Akcija, ki so jo prvič izvedli leta 2007 v avstralskem mestu Sydney, tako počasi prerašča v pravo svetovno gibanje. BPT, foto: arhiv NT (GrupA) Tema tudi na Celjskem Osnovna šola Frankolovo in Poslovno-komercialna šola Celje tudi letos vodita projekt Ura za Zemljo v Sloveniji. V tem projektu Slovenija sodeluje že tretje leto, letos se mu je pridružilo 25 slovenskih občin, lani pa jih je sodelovalo devet. Letošnji slogan »Bom, če boš ti« vabi posameznike in organizacije, da tudi ti pozovejo druge, naj začnejo bolje skrbeti za naš planet. Med občinami s Celjskega, ki sodelujejo v projektu, so: Velenje, Šoštanj, Vojnik, Celje, Slovenske Konjice, Šmartno ob Paki, Šentjur, Žalec in Radeče. V občinah bodo na ta dan izklopili luči na določenih kulturno zgodovinskih objektih in oglasnih panojih, za eno uro bo ugasnila tudi večina svetilk mestne razsvetljave. Med pomembnejšimi objekti na Celjskem bodo v temi ostali gradovi v Celju, Slovenskih Konjicah, Velenju in Šoštanju, Šentjurčani bodo ugasnili razsvetljavo na cerkvah. IS Ali lahko pogosta in dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov vplivata na nastanek raka na možganih, raziskave še niso z gotovostjo dokazale niti ovrgle. Povezava med mobilnimi telefoni in možganskim rakom je možna, o obstajajo številni dejavniki, za katere zagotovo vemo, da povzročajo raka. Prav tem bi bilo treba po besedah strokovnjakov posvetiti bistveno več pozornosti. Mobilni telefoni, ki omogočajo takojšen klic na pomoč, vsakodnevno rešujejo življenja in preprečujejo težke poškodbe. Ta številka je, kot je prepričana on-kologinja Maja Primic Žakelj, zagotovo precej večja od števila ljudi, ki so zaradi uporabe telefona dobili možganski tumor. Ne gre pozabiti, da so mobilni telefoni v osnovi namenjeni kratkotrajni izmenjavi pomembnejših informacij. Dolgotrajne klepete je bolj smiselno opraviti na druge načine, kar je navsezadnje marsikdaj tudi cenejše. Še najbolj pristen pa je pogovor na štiri oči. Ločnice, koliko minut ali ur telefoniranja dnevno je še »zdravega«, kdaj pa lahko uporaba mobilnega telefona postane »nevarna«, ni. Raziskave sicer kažejo, da dolgotrajna raba mobilnika povečuje tveganje za nastanek raka, a velikost tveganja še ni znanstveno opredeljena. Ali mobilni telefoni povzročajo raka? Pogosta uporaba mobilnega telefona bi lahko povečala tveganje za nastanek raka, dokazano pa to ni Vsake toliko se pojavijo ugibanja, ali ima uporaba mobilnih telefonov negativne vplive na naše zdravje. Prah je pred kratkim ponovno dvignila slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan, ki je z nekaj kolegi Evropsko komisijo pozvala k sodobnejšim znanstvenim raziskavam, odgovorom in ukrepanju. Mednarodna agencija za raziskave raka je lani radiofrekvenčna elektromagnetna polja namreč uvrstila med morebitno rakotvorna za ljudi, kar pomeni, da bi bilo mogoče večje tveganje za nastanek raka možganov povezati z uporabo brezžičnih telefonov. Dejstvo je, da se uporaba mobilnih telefonov povečuje, marsikdo z mobilnikom na ušesu preživi tudi po več ur dnevno, brezžični telefoni pa so praktično nepogrešljivi že celo med otroci v nižjih razredih osnovne šole. Pa so mobilni telefoni resnično »nevarnejši« od ostalih naprav in aparatov, s katerimi smo obkroženi na praktično vsakem koraku? Radijski oddajniki majhnih moči Kot razlaga elektrotehnik doc. dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja in koordinator projekta Forum EMS, so mobilni telefoni radijski oddajniki zelo majhnih moči, ki oddajajo in sprejemajo elektromagnetna sevanja v področju mikro-valov. SAR je kratica, ki jo stroka uporablja za stopnjo specifične absorbcije in določa količino energije, ki jo telo absorbira med uporabo mobilnega telefona. Maksimalna SAR vrednost, ki temelji na standardih in priporočilih Mednarodne komisije za varstvo pred neioniziranimi sevanji, je 2 W/kg. Gajšek pravi, da povprečne oddajne moči GSM aparatov ne presegajo 0,25 W/kg. Po Gajškovih besedah povezava med izpostavljenostjo sevanju mobilnih telefonov in nastankom raka predvsem zaradi nedoslednosti pri ugotavljanju izpostavljenosti ne zadošča merilom za nedvoumno potrditev vzročne povezave. Zato je treba povezavo med uporabo mobilnih telefonov in nastankom tumorja v možganih razumeti kot šibko, a vendar pozitivno. Ob tem pa elektrotehnik poudarja, da so številne naprave, s katerimi smo obkroženi in ki jih prav tako uporabljamo praktično vsak dan, še »nevarnejše« od mobilnih telefonov, saj je njihovo elektromagnetno sevanje večje. Najvišje na lestvici sta sušilnik za lase in brivnik. čemer se številka iz leto v leto veča. A, kot razlaga onkolo-ginja, se število bolnikov z možganskimi tumorji enakomerno veča že več desetletij in ne le zadnjih deset let, ko se je uporaba mobilnih telefonov izjemno razmahnila. Pri tem poudarja, da novejši aparati bistveno manj sevajo kot tisti, ki so jih izdelovali pred desetletjem in več in so tako bolj varni. Namen projekta Forum EMS, v katerem sodelujejo številni strokovnjaki in ga koordinira doc. dr. Peter Gajšek, je skrb za objektivno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o problematiki elektromagnetnih sevanj. Forum posega na vse nivoje obveščanja in komuniciranja z namenom promocije znanstvenih izsledkov ključnih mednarodnih organizacij s področja varstva pred sevanji. Poudarek je na raziskovanju in posredovanju tekočih znanstvenih spoznanj in rezultatov domačih in tujih raziskav najširši javnosti v njej razumljivi obliki. Razvade nevarnejše Tudi onkologinja in vodja Epidemiologije in registra raka Republike Slovenije dr. Maja Primic Žakelj pravi, da je povezava med elektromagnetnim sevanjem in nastankom raka možna. Veliko bolj pa vas lahko skrbi nezdrav življenjski slog. Primic Žakljeva namreč izpostavlja razvade, ki v večji meri vplivajo na nastanek raka kot uporaba mobilnih telefonov. Izpostavlja predvsem kajenje, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhno telesno aktivnost, nezdravo prehrano in pretirano sončenje. V Sloveniji letno možganski tumor sicer diagnosticira-jo pri skoraj 150 osebah, pri Pri nakupu mobilnega telefona bodite pozorni predvsem na stopnjo sevanja, ki je označena s kratico SAR. Ta naj bo nižja od priporočanega pragu 0,6 W/kg. Na spletni strani Inštituta za neionizirna sevanja lahko sicer na enostaven način preverite, kakšna je SAR vrednost vašega telefona in kako »varen« oz. »nevaren« je. Dejanska oddajna moč mobilnega telefona je navadno precej nižja od največje izhodne moči aparata. Vse mobilne telefone v laboratorijih namreč preskušajo pri največji oddajni moči. Tudi sicer aparati največjo moč potrebujejo le za vzpostavitev zveze z bazno postajo. Bližje, ko smo bazni postaji, in boljši, ko je signal, manj moči porabi telefon za vzpostavitev zveze in manj smo izpostavljeni sevanju. Upoštevajo pravila Kako skrbijo za varnost svojih kupcev, smo preverili pri največjem slovenskem mobilnem operaterju. V Mobitelu zagotavljajo, da pri prodaji mobilnih aparatov spoštujejo slovensko zakonodajo in zakonodajo Evropske unije. V njihovi ponudbi so tako telefoni vodilnih svetovnih proizvajalcev, ki izpolnjujejo vse predpise in standarde s področja elektromagnetnih valovanj in varne uporabe. SAR vrednosti posameznega aparata so vidne iz ponudbe telefonov. V Mobitelu dodajajo, da je tudi njihovo omrežje kakovostno in zasnovano tako, da mobilnim telefonom omogoča oddajanje z nižjimi oddajnimi močmi. Ob tem poudarjajo, da morajo tudi pri umeščanju baznih postaj v omrežje pridobiti številna dovoljenja in med drugim opraviti meritve elektromagnetnih sevanj. V Mobitelu tudi redno spremljajo raziskave s področja elektromagnetnih sevanj in, kot je evropski poslanki dr. Romani Jordan sporočil komisar Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli, se ni za bati, da raziskav v prihodnje ne bi bilo več. Kot je zapisal v pismu, bo komisija še naprej financirala raziskave na tem področju, dodatni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem mobilnih naprav, ki so na trgu, pa po mnenju komisije zaenkrat niso potrebni. Komisija je znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja sicer že zaprosila, da do konca leta pripravi novo posodobitev ocene morebitnih učinkov elektromagnetnih polj na zdravje. Preventiva kljub vsemu ni odveč Kljub temu, da so jakosti sevanja mobilnih telefonov nizke in da povezava med uporabo telefonov in nastankom raka ni dokazana, je smiselno upoštevati nekaj napotkov. Strokovnjaki priporočajo, da med vzpostavljanjem povezave, pa tudi med klicanjem, telefon držite čim dlje od ušesa in glave, če je možno, se poslužujte prostoročnega telefoniranja, pogovore po mobilnem telefonu pa čim bolj časovno omejite. Prav tako star aparat zamenjajte za novejšega, ki oddaja manj elektromagnetnih valov. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Raziskav je veliko, z gotovostjo pa razvoja tumorja zaradi uporabe mobilnega telefona ni dokazala še nobena. Ena od študij naj bi sicer pokazala 40-odstotno večje tveganje za maligno obliko raka možganov pri uporabnikih, ki najpogosteje uporabljajo mobilne telefone, pri čemer so v raziskavi sodelovali ljudje, ki so deset let telefonirali približno pol ure dnevno. 99019911 11020012 S kajakom po Kauzerjevih stopinjah Devetletni »novorojenček« Jan Ločnikar iz Celja Jan Ločnikar se je rodil kot prvi novorojenček v letu 2003. Na akcijo medijske hiše Novega tednika in Radia Celje ga je prijavila babica Silva Toplak. Kljub temu, da ima »novorojenček« šele devet let, je že tri leta aktiven član Kajak-kanu kluba Celje. Jan Ločnikar je bil za svoje starše ob rojstvu pravo presenečenje, saj se je rodil prezgodaj, ob čemer so pričakovali celo deklico. Še posebej dobro se sprejema v celjski porodnišnici spominja njegova babica Silva Toplak: »Novoletni sprejem mi je pomenil verjetno več kot vsem novopečenim mamicam. Kot stari starš na stvari gledaš veliko bolj čustveno.« Novoletno akcijo Novega tednika in Radia Celje babica Silva spremljala že od začetkov, a po Janovem rojstvu še z večjim veseljem. Danes Jan popoldneve s svojo mlajšo sestro Zojo preživlja pri babici, saj sta mamica Irena in očka Bojan Ločnikar v službi do poznega popoldneva. Seveda to ob super babici sploh ni problem. Tudi v času našega obiska sta bila glavna Jan in Če ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij ponovoletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Če so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »naših« novorojenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164 Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni! Na babičinem vrtu ima pravo malo graščino. Naredil in pobarval jo je z dedkovo pomočjo. Babica Silva in Jan ob našem obisku, ki se ga je za nekaj trenutkov uspelo udeležiti tudi očku Bojanu. babica ter dokazala, da sta skupaj najboljši par. »Paziti vnuke je najlepša stvar, ki se ti lahko zgodi,« pove Silva, pri kateri za razliko od drugih babic ne diši le po potici, ampak tudi po sveže opranem Janovem kajakaškem neoprenu in perilu. Zagret kajakaš Da je Jan zagret kajakaš, ni kriva le bližina Savinje, ampak tudi tradicija vodnih športov v družini Toplak. Že kot ciciban je opazoval in občudoval ka-jakaše, ki so vadili na celjski Špici. In ker Janova babica živi le streljaj stran, ni prav nič čudno, da je postal eden tistih, ki se šestkrat na teden spopa- dajo z brzicami na Savinji. V nedeljo je imel tekmovanje na mirni vodi v Tacnu, s katerim je zakorakal v letošnjo sezono. »Šprint mi ne gre najbolje. Bolje se znajdem na divjih vodah,« razloži devetletnik, ki je v Tacnu zasedel 13. mesto. S ponosom ima doma spravljeno bronasto medaljo, ki jo je osvojil lani na Krki. Želi si jih čim več, vsaj toliko, kot jih ima njegov vzornik, slovenski kajakaš Peter Kauzer. Mali Harry Potter z lastno graščino Jan ni le kralj Savinje, ampak je tudi pravi graščak v svoji barvni graščini, ki dominira na babičinem vrtu skupaj s psič-ko Gejšo. Z dvema dvižnima mostovoma v obliki lestev, s to- pom in čisto pravo zastavo na vrhu mu jo je pomagal zgraditi dedek. Knjige Harryja Potterja in obiski babičinega podstrešja, po katerem nadvse rad brska, so vir njegove domišljije, ki pri šolskih spisih ne pozna meja. Tretješolec je namreč velik ljubitelj slovenščine, saj v razredu najlepše in najpravilneje piše spise. »Športna vzgoja zame ni predmet, ampak zabava,« Jan zavrne naše pomisleke, zakaj je nima najraje. »Je živahen in ravno prav navihan, kar pomnim, je zdrav in mu nič ne manjka,« pogovor zaključi babica Silva, ki razloži, da so babice predvsem zato, da vnukom popuščajo, jih razvajajo in »crtljajo«. ŠPELA OŽIR Foto: TimE DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Tašča »kriva« za brezplačen nakup Predstavljajte si, da delate v računovodskem servisu. Da ravno zaključujete bilance in da ste do vratu zakopani v delo. Potem pa takrat, ko bi bilo najmanj treba, zazvoni telefon. In namesto, da bi tisti na drugi strani brž povedal, kar ima, še nekaj napleta o Radiu Celje in o neki akciji. Nato pa vas le preblisne ^ Točno! Tašča je poslala kupon za sodelovanje v akciji brezplačnega nakupovanja Do polnega vozička brez mošnjička! Takšna je zgodba Irene Križnik iz Velenja, ki je bila, odkrito povedano, ob našem klicu povsem prestrašena in posledično prav nič zgovorna. Nakupovalnega listka ni bilo nikjer v bližini, za povrh pa je bil še kako zastrašujoč ta pritisk časa! Četudi Irena sama opravlja nakupe in še kako dobro ve, kaj potrebuje, se v odločilnih treh minutah kar ni mogla spomniti, kaj vse še manjka v njenem hladilniku. Rekord resda ni padel, a četudi je bilo tokratno nakupovanje ma- lenkost manj uspešno, smo vseeno zabeležili trimestno številko. Irena je prihranila 102,39 evra. Dobro, da moje stave v prejšnji številki Novega tednika nihče ni vzel resno. Je namreč ne bi dobila, saj v voziček ni romala nobena velikonočna šunka. A upam, da bomo prihodnjo sredo, ko bomo tik pred velikonočnimi prazniki, spet nekomu brezplačno napolnili shrambo. NINA PADER Foto: SHERPA Do polnega Mozička brez mošnjička Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Ireno Križnik iz Velenja smo z našim klicem dodobra prestrašili. A po začetnem šoku se je le zarisal nasmeh na njen obraz. Prihranila je namreč 102,39 evra. Njena tašča, ki za brezplačno napolnjen hladilnik nosi največjo krivdo, si je s svojim dejanjem prislužila najmanj eno kosilo, je še dejala Irena. KUPON Ime in priimek: Naslov:_ radjocelje Telefon: Ste naročnik Novega tei Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Nov l^klub. ^ polnega ^ Inba : in Radio Celji ZGODBE IZ KAMRE amra www.kamra.si Parada ob praznovanju 30-letnice Občinske gasilske zveze Celje je bila 26. oktobra 1985 po današnji Prešernovi ulici. Gasilstvo na Celjskem po drugi svetovni vojni 22. maja 1955 so se sešli delegati gasilskih društev za ustanovni občni zbor Občinske gasilske zveze Celje. Občnemu zboru je prisostvovalo 38 delegatov, poleg tega pa še zastopniki Mestnega odbora SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) za Celje - mesto, zastopnik Rdečega križa, poveljnik okrajne gasilske zveze Feliks Smola in drugi. Predsednik iniciativnega odbora Jože Kunej je v svojem poročilu podčrtal naloge gasilstva. Na občnem zboru so izvolili 17-članski upravni odbor, v katerem je imelo 13 funkcionarjev določene funkcije, nadzorni odbor ter delegate za okrajno gasilsko zvezo. Celje z okolico je takrat štelo 35.631 prebivalcev v občinah Celje - mesto, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini in Štore. Na tem območju je delovalo 22 gasilskih društev. Med prostovoljnimi so bila Babno, Celje - mesto, Gaberje, Ljubečna, Lokrovec, Lopata, Ostrožno, Prožinska vas, Šmartno, Teharje, Trnovlje in Zagrad-Pečovnik. Industrijska gasilska društva pa so bila v Celeia Sadu, cinkarni, Metki, LIK Savinji, Štorah, tovarni emajlirane posode, tovarni volnenih odej v Škofji vasi, tovarni organskih barvil in na železnici. Po občnem zboru je bila velika gasilska vaja od Kapucinskega mostu do Miklav-škega hriba. Sodelovalo je 22 desetin. Po vaji je bila po celjskih ulicah povorka vseh sodelujočih desetin in vozil. Z ukinitvijo Občine Vojnik spomladi leta 1959 je prenehala delovati tudi Občinska gasilska zveza Vojnik, ki se je priključila k celjski gasilski zvezi. K Občinski gasilski zvezi Celje se je pridružilo sedem društev, in sicer Dobrna, Frankolovo, Lemberg, Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Socka, Strmec, Papirnica Višnja vas in Vojnik. V letu 1961 so gasilska društva razdelili v pet sektorjev, sektorski poveljniki pa so sestavljali štab odreda. Za dvig strokovnosti je zveza pripravila v Štorah tečaj za gasilske strojnike, ki ga je uspešno opravilo 15 gasilcev. Isto leto je bil zgrajen tudi gasilski dom za poklicno enoto in ustanovljen zavod za požarno varstvo, v sklopu katerega je delovala tudi poklicna gasilska enota. Osnovne naloge občinske gasilske zveze so bile in ostajajo tudi po preimenovanju v gasilsko zvezo spodbujanje sodelovanja vseh vrst gasilske službe in usklajevanje dela gasilskih enot, skrb za sistematično strokovno izobrazbo pripadnikov gasilskih enot, kar zagotavlja z organizacijo tečajev, seminarjev, posvetov ter drugih oblik strokovne dejavnosti. Prostovoljnim gasilskim društvom zveza tudi nudi strokovno pomoč pri organiziranju in uresničevanju ukrepov za varnost pred požarom. Leta 1999 so se od Gasilske zveze Celje odcepila društva iz občin Vojnik in Dobrna. Tako Gasilska zveza Celje povezuje prostovoljna gasilska društva z območja Mestne občine Celje in občine Štore. GZ Celje tako sestavljajo prostovoljna gasilska društva Babno, Celje - Gaberje, Ljubečna, Lopata, Lokrovec-Dobrova, Ostrožno, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Teharje, Trnovlje, Za-grad-Pečovnik, Prožinska vas, Svetina in Štore. Gasilska zveza Celje skrbi tudi za dobre mednarodne odnose in ima podpisano listino o sodelovanju z gasilskimi društvi iz Singna in Grevenbroicha ter z Vatroga-sno zajednico Varaždin. Prihodnjič sledi zgodba o celjski čitalnici. ANDREJA VIDEC, Osrednja knjižnica Celje Leta 1998 sta GZ Celje in VZ Varaždin obnovili Listino o prijateljstvu. Listina o prijateljstvu s prostovoljnim gasilskim društvom iz Grevenbroicha. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vir: 140 let gasilstva v Celju, Gasilska zveza Celje in Osrednja knjižnica Celje, Celje 2011, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Z glasbo v pomlad Mladinski zbor Antona Schwaba predstavil pregled dveletnega dela Zbor Antona Schwaba pod vodstvom dirigentke Alenke Goršič Ernst je v ponedeljek nastopil na tradicionalnem pomladnem koncertu v Narodnem domu Celje. Predstavil se je s pestro paleto pesmi, med katerimi je bilo nekaj tekmovalnih in tudi nekaj novih, s katerimi nameravajo nastopati. Zbor Antona Schwaba pod vodstvom dirigentke Alenke Goršič Ernst že tretjo sezono ustvarja pod okriljem Hiše kulture Celje. Na letošnjem pomladnem koncertu so se mladi pevci predstavili z obsežnim program, ki je obsegal dela od renesanse do moderne. Dirigentka je za tradicionalni pomladni koncert izbrala pester repertoar, ki je obsegal dela Gallusa, Passereauja, Brucknerja, Kodalyja, Mi-škinisa, Čopija in priredbe slovenskih ljudskih. Slednje v repertoarju celjskega zbora nikoli ne manjkajo, saj s tem predstavljajo slovensko identiteto. Za sklep so pevci odpeli še izbor zborovskih točk iz muzikala Nesrečniki C. M. Schonberga. Koncert je šest pevcev obogatilo s solističnimi nastopi. »Izpolnili smo vsa svoja pričakovanja, saj smo odpeli brezhibno. Vesela sem, da mladi pevci vedno znova zažarijo na odru,« je bila z nastopam zadovoljna dirigentka Goršič Ernstova. V prvi sezoni delovanja je bilo pevcev 90, lani se je število dvignilo celo na 1O0 članov. Število je v zadnjem letu krepko upadlo, kar dirigentka Goršič Ernstova razlaga kot pomanjkanje prostega časa med mladimi. »V zmanjšanju števila pevcev na 45 ne vidim nič slabega, še prej prednost. Z manjšim številom je lažje organizirati poti na tekmovanje, enako tudi bivanja in vaje,« razloži dirigentka, ki se zaveda, da je za kakovosten zbor potrebno veliko odpovedovanja, vaje in tudi finančnih sredstev. Na žalost se tako kot cela Slovenija tudi zbor Antona Schwaba srečuje s pomanjkanjem sredstev, kar ga omejuje pri delu. Želijo si, da jih mesto Celje ne bi podpiralo le moralno, ampak tudi finančno. Od ustanovitve v letu 2009 se lahko pohvalijo že s številnimi uspehi. Pred dvema letoma so zasedli 1. mesto na mednarodnem pevskem festivalu v belgijskem Ne-erpeltu in lani 2. nagrado s posebno pohvalo na 48. mednarodnem zborovskem tekmovanju v švicarskem Montreuxu. Do konca letošnje sezone zbor čakajo še koncerti po vsej Sloveniji in začetek priprav na izvedbo Kantate za mir celjskega skladatelja Matevža Gorši-ča. Zbor jo je predstavil že lani v božičnem času, a tokrat bo to še bolj razširjena in izpiljena verzija. Jeseni se zbor namerava udeležiti mednarodnega tekmovanja v Varšavi. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Zbor, ki nosi ime po celjskem zdravniku, skladatelju in narodnem buditelju dr. Antonu Schwabu, je edini sestav v knežjem mestu oziroma regiji, ki združuje dijake in študente med 15. in 25. letom iz Celja in okolice. Tovrstnemu načinu dela so prilagojene tudi vaje, ki jih imajo ob koncih tedna po vnaprej predvidenem letnem načrtu, saj želijo s tem ponuditi možnost tudi celjskim študentom, ki so se do zdaj udejstvovali zgolj v sestavih v mestih, kjer študirajo. Pomladni koncert zbora Antona Schwaba z dirigentko Alenko Goršič Ernst Koncert prijateljstva Mešani komorni pevski zbor Celje je letošnji gostitelj tradicionalnega koncerta prijateljstva, ki bo danes (petek) ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Koncert prijateljstva je vsako leto namenjen bogatenju stikov z zamejsko kulturno in zborovsko sceno. Tradicionalno se ga udeležujejo pevci treh zborov. Mešani pevski zbor Haliaetum prihaja iz Izole in združuje pevce italijanske manjšine. Umetniški vodja zbora je Giuliano Goruppi. Drugi sodelujoči zbor je Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliber-ka, ki deluje že od leta 1928 ter združuje pevce slovenske manjšine z avstrijske Koroške. Umetniški vodja tega zbora je Peter Slanič. Tretji je celjski Mešani komorni pevski zbor, ki ga od leta 1998 vodi dr. Dragica Žvar. Tako pevci kot njihova publika, kjerkoli je koncert, črpajo iz zakladnice zborovske literature različnih kulturnih področij. Zbori si izmenično delijo vlogo gostitelja ter poskušajo v lokalno sredino pritegniti tudi zbore iz drugih okolij. Letošnji koncert prijateljstva bo že 22 po vrsti. BS »Domač teren zanemarljiva prednost« Benjamin Lah je v Hanauu postal evropski podprvak. (Foto: osebni arhiv) Drugi v Evropi ni razočaran V nemškem Hanauu je bilo v soboto odprto evropsko prvenstvo v ju-jitsu. Odprtega prvenstva se lahko v posameznih kategorijah udeležijo po trije tekmovalci iz vsake države, konkurenca je še razširjena in zato se je še težje prebiti do odra za zmagovalce. Prijavljenih je bilo več kot 250 tekmovalcev iz celotne Evrope. Celjan Benjamin Lah je nastopil v kategoriji do 94 kilogramov. V prvem krogu je predčasno s full ipponom premagal francoskega reprezentanta, v drugem pa, prav tako predčasno, še nizozemskega. Polfinalni obračun je bil bolj izenačen, toda Lah je uspel po točkah ugnati Nemca Christopherja Mullerja, ki je kasneje osvojil tretje mesto. Tudi finalni boj je Beno začel dobro. Sredi borbe pa sta sledila padec zbranosti in napaka, ki jo je Rus Ilija Čarkin izkoristil ter slavil z majhno prednostjo. »Z dosežkom sem zadovoljen, kajti cilj letošnje sezone je predvsem uspeh na svetovnem prvenstvu, ki bo konec novembra na Dunaju. Vse misli so usmerjene tja, sicer pa je do tedaj še veliko časa. Zavedam se, da se učimo na napakah. Največ, kar se da, skušam potegniti iz vsake Jutri in v nedeljo bo celjsko kegljišče, zgrajeno leta 1981, gostilo po štiri najboljše ekipe v ligi prvakov oziroma prvakinj. Zaključni turnir bo osmo veliko kegljaško tekmovanje v mestu ob Savinji. Vstopnine ne bo. Celjski Lanteks brani naslov, osvojil ga je še v letih 2004 in 2008. Prejšnji teden so Celjanke drugič zapored postale državne prvakinje brez poraza, izvrstno formo pa dokazale v Kopru z ekipnim rekordom slovenskih lig (3.733 kegljev), ki je le za dva keglja slabši od Konstruktorjevega moškega rekorda! Eva Sajko je podrla 642 kegljev, Anja Kozmus in Brigita Strelec po 640, Rada Savič 621, Barbara Fidel 620 in Nada Savič 570. »Na zaključno dejanje lige pr- vakinj so se pripravljale brez posebnosti. Upam, da bo navkljub najmočnejši konkurenci pokal ostal pri nas. Dale bomo vse od sebe z upanjem, da bo to zadostovalo,« je povedala Savičeva. Bodo sploh imele prednost, ker so gostiteljice? »Zamenjane so talne obloge, tudi keglji so novi, zato večje prednosti ne bomo imele, le manjšo, ker krajši čas vendarle treniramo tukaj. Morda pa bo prav to odločilno.« Polfinale Lanteks - Schneegattern bo jutri ob 10. uri, finale v nedeljo ob 13. uri. »Poškodb ni, težave pri vadbi so nam povzročali prehladi. Osnovni cilj je preboj v finale. Tam pričakujemo našega večnega tekmeca Bamberg, ki pa je lani doživel hladno prho na svojem kegljišču in poraz pro- ti Srbkinjam. Vsekakor bo razburljivo,« je začel trener Lado Gobec. »Naša sedanja generacija je tekmovala in zmagovala na vseh velikih tekmovanjih, prvič pa bo nastopila doma. To smo ji morali omogočiti. Obstajajo kegljišča, kjer dosežeš več, kot si zaslužiš. Na našem tega ne bo, na njem je treba garati od prvega do zadnjega lučaja.« Anja Kozmus je sramežljiva glede izjav, zato je dejala: »Pustile bomo srce na kegljišču.« Največja težava bo zmogljivost dvorane, v njej je le 300 sedežev, prišli pa bodo navijači s Hrvaške, iz Nemčije, Avstrije in Slovaške, odkoder je branilec naslova pri moških, Železiane Podbrezova. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Lado Gobec Nada Savič Da je Lah vsestranski borec, je nazadnje dokazal na ekipnem državnem prvenstvu v judu, kjer je z JK Sankaku Zdežele osvojil prvo mesto. (Foto: SHERPA) izgubljene borbe. Zato me poraz v finalu ni preveč razočaral, saj vem, da trenutna forma še ni na ravni, ki jo pričakujem. Še veliko potu bo treba preliti pred SP. Kmalu bo državno prvenstvo, kjer se moram ponovno dokazati,« pravi Lah in se zahvaljuje trenerju Draganu Milutinoviču, Marku Gabru in fizioterapev-tu Mateju Čeboklju. Benjamin Lah je lani osvojil zlato medaljo na EP v Mariboru, na SP v Sankt Peterburgu pa bronasto, petkrat je bil državni prvak. Slovenske barve je na pravkar minulem EP zastopal tudi Lahov klubski kolega pri Policijskem klubu borilnih veščin Celje Aleš Verbovšek. Ob zmagi in z dvema porazoma je osvojil 13. mesto. DEAN ŠUSTER Za drugi evropski finale Vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je lahko zadovoljno z razpletom žreba na sedežu Evropske zveze na Dunaju. Celjsko moštvo se bo v polfinalu pokala pokalnih zmagovalcev pomerilo z nemškim Gum-mersbachom. Prva tekma bo 22. aprila v Zlatorogu, povratna pa šest dni kasneje najbrž v Kölnu. Gummersbach je trenutno komaj na 14. mestu v nemški ligi in se bori za obstanek. Vodstvo kluba je odpustilo trenerja Seada Hasanefendiča, ki ga je nasledil njegov dotedanji pomočnik Emir Kurtagič. V vratarskem triu je tudi Celjan Aljoša Rezar. Celje in Gummersbach sta se v ligi prvakov pomerila štirikrat, vselej so zmagali domačini. Zaključni turnir slovenskega pokala za rokometašice bo 14. in 15. aprila v Brežicah. Žreb je določil, da se bo velenjski Veplas za vstop v finale pomeril z Zagorjem, trenutno drugo najboljšo slovensko ekipo. Drugi polfinalni par je Krim - Krka. DŠ V Velenju do zgodovinske priložnosti Slovenska reprezentanca v futsalu je v Rdeči dvorani v dodatnih kvalifikacijah za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v prvi tekmi gostila Češko in jo pred 1.200 gledalci premagala z 2:0. Zadetka sta padla sredi obeh polčasov (Fetič, Uršič). V prvi postavi je spet zaigral član Dobovca Rok Mordej. Celjan Andrej Dobovičnik je na svoji 95. uradni tekmi kot selektor naše selekcije izbojeval zelo pomembno zmago: »Pričakovanja so se glede težavnosti dvoboja popolnoma izpolnila, toda v žepu imamo zmago z dvema goloma razlike. Morda tudi zato, ker smo se na Čehe izjemno dobro pripravili. Strokovno vodstvo in reprezentantje smo pregledali ogromno posnetkov tekem Češke. Naši fantje so bili do podrobnosti seznanjeni z značilnostmi gostov, z njihovimi odlikami in določenimi posebnostmi. Zaustavili smo njihova najmočnejša orožja. Vse skupaj moramo ponoviti na povratni tekmi.« Do-bovičnik, znan kot Doc, po odličnem vzdušju v velenjski dvorani dodaja: »Čehi ostajajo favoriti, toda mi smo si podaljšali upanje, kar je najbolj pomembno. Fantje se morajo zavedati predvsem dejstva, da se takšne priložnosti ponudijo zelo redko. Morda generacije, podobne tej, ne bo več.« Povratni obračun bo 11. aprila v Pragi, svetovno prvenstvo pa novembra na Tajskem. DEAN ŠUSTER, foto: DRAGO PERKO Andrej Dobovičnik NOVI TEDNIK SPORT 15 Domač direktor gostoljuben, igralci ne V 2. krogu lige za prvaka so »pivovarski« derbi Uni-ona Olimpije in Zlatoroga dobili ljubljanski košarkarji, ki so slavili s 73:61. Krka je v Šentjurju slavila z 88:74. Jutri sledi lokalni derbi Laščanov in Šentjur-čanov. Zlatorog je bil v Stožicah do 33. minute boljši nasprotnik, a v zadnjih sedmih minutah je povsem popustil. Slab finiš Laščani so dvakrat na tekmi vodili za šest točk, imeli priložnost še za dodatno povišanje, a so jih gostitelji venomer ulovili. Zlato-rog je prvo četrtino dobil s 17:16, ob polčasu pa vodil s 36:35. Pred zadnjo četrtino je zaostajal zgolj za točko, v zadnjih desetih minutah pa je Olimpiji dopustil delni rezultat 20:9. Varovanci Ivana Sunare so bili na drugem gostovanju v ligi za prvaka dobro razpoloženi pri metih, predvsem z razdalje, znova pa so manjkali zadeti koši izpod obroča. Jaka Brodnik je zadel tri trojke, Nejc Strnad, ki se je vrnil v odlično formo, pa dve. Privrženci Zlatoroga so v sredini zadnje četrtine na parketu pogrešali predvsem Strnada, ki je bil pred tem sila razpoložen. V »črnih« minutah zasedbe Zlatoroga je obsedel na klopi. Morda je bil vendarle še preveč časa v igri povratnik po poškodbi Vladimir Panic, za katerega je jasno, da je še daleč od prave forme. Izkušeni domači košarkarji so tako znali izkoristiti trenutke nezbranosti oziroma nepazljivosti Laščanov, ki so na prelahek način izgubili nekaj žog. Po vodstvu ustavili ritem Jaka Brodnik je dosegel 13 točk, po 10 sta jih dodala Nejc Strnad in Alen Omic. Trener Ivan Sunara je po drugem porazu dejal: »Večji del tekme smo bili dominantni. Imeli smo že lepo prednost, na žalost pa je nismo še povišali. V končnici smo pogledali na semafor in ustavili ritem tako v obrambi kot v napadu. Olimpija je to kaznovala in prišla do nerealno visoke zmage. Fante moram kljub porazu pohvaliti za večji del tekme. Takšna igra nam bo pomagala v naslednjih tekmah.« Jutri bosta v Treh lilijah Zlatorog in Šentjur lovila prvo zmago. »Smo favoriti in od tega ne bežimo. Proti Šentjurju želimo zmagati. Spoštujemo vsako tekmo, a mi igramo doma, zato pričakujem dobro predstavo in prepričan sem, da nam bo uspelo,« je dodal Sunara, Nejc Strnad pa pripomnil: »34 minut smo se dobro držali, ko smo bili enakovreden tekmec, potem pa je sledila utrujenost, posledično padec zbranosti. Olimpija je tako prišla do zaslužene zmage, čeprav smo ji mi pred tem vseskozi narekovali tempo. Se pa vidi, da se naša samozavest dviguje. Na vsaki tekmi se trudimo, da bi prišli iz tega črnega niza. Upanje umre zadnje. Treba je verjeti vase. Če bomo dobro trenirali, potem bodo prišle tudi zmage. Zdaj moramo premagati Šentjur.« Če niso usmiljenja do nasprotnika v »pivovarskem« derbiju v zadnji četrtini poznali domači igralci, pa je bilo drugače pri direktorju KK Union Olimpija Janezu Rajglju. Po srečanju si je namreč vzel nekaj časa za predsednika laškega kluba Mira Firma in mu razkazal še nekatere kotičke velikih Stožic, med drugim pa dejal, da ga je kljub zmagi sram, saj Olimpija znova ni prikazala kaj dosti od košarkarske igre. Prvi polčas ni bil dovolj Šentjurski košarkarji so proti Krki vodili s 45:42, potem pa v drugem polčasu povsem popustili. Gostom so dopustili, da so se v naslednjih desetih minutah odlepili na 16 točk razlike in tekma je bila praktično Najučinkovitejši košarkar Zlatoroga v Stožicah je bil Jaka Brodnik. končana. Zadnjo četrtino je sicer Šentjur dobil za dve točki, a kaj več kot poraza za 14 točk varovancem trenerja Damjana Novakoviča ni uspelo iztržiti. Najučin- NA KRATKO Le en skok _ Nica: Edina slovenska predstavnica na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju, Celjanka Daša Grm se ni uvrstila v kratki program. V kvalifikacijah je zasedla 21. mesto, kar ni bilo dovolj za preboj v glavni del, napredovalo je 12 kvalifikantk. Skupaj s trenerjem Janom Čejvanom sta si izbrala program z zahtevnimi skoki. »Vsakega sem poskusila izpeljati, a so se napake kopičile. Namesto trojnega sem naredila dvojni flip. Po mestih sem sicer precej zaostala, po točkah pa ne. Če bi uspešno izvedla še en skok, bi šla naprej,« pravi 20-letna študentka Fakultete za šport, ki se je na lanskem SP neposredno uvrstila v glavni del na podlagi predhodnih slovenskih dosežkov in zasedla 28. mesto. Ker se ni prebila v finale in na vsaj 18. mesto, jo je letos čakalo kvalifikacijsko sito. Zaključna žoga Šempetrank Koper: Odbojkarice Alianse so v prvi tekmi boja za tretje mesto v državnem prvenstvu prijetno presenetile in premagale Luko Koper s 3:1. Z odlično igro so nize dobile na 17, 16 in 20, tretjega so izgubile šele na razliko 28:26. Najbolj razpoložena je bila Živa PANORAMA KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog: Union Olimpija - Zlatorog 73:61; Dašič 18, Murič, Thompson 14; Brodnik 13, Strnad, Omič 10, Vujasinovič 9, M. Lapornik 7, Škifič, Panič 6, Šentjur - Krka 74:88; Nelson 22, Ferme 18, Rembert 13, Marič 10, Pelc 8, Primorac 2, Sebič 1; Pavič 18, Dragič 16. Vrstni red: Krka, Union Olimpija 4, Helios, Šentjur, Zlatorog 2, Elektra 1. 1. SL, za obstanek, 4. krog: Rogaška - Hopsi 72:79; Tomič 18, Milašinovič 17, Smajlovič 11, Šoškič, Petrovič, Jotič 8, Miljkovič 2; Podvršnik 17, Sviridov 15, Vašl 12, Hohler, Kobale 10, Sebič 9, Jasonn 6. Vrstni red: Hopsi, Maribor 35, Rogaška 32, Geoplin Slovan 31, Mercator 25, Parklji 23. 1. SL (ž), za prvaka, 4. krog: Athlete - Ježica 73:49; Orozovič 16, Abramovič 14, Gajič 11, Macura 9, Klavžar, Petrovič 6, Jagodič 5, Bošnjak 4, Brišnik 2. Vrstni red: Athlete, Triglav 43, Ilirija, AJM, Grosuplje 35, Ježica 30. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 30. 3. MALI NOGOMET 1. SL, 21. krog, Sežana: Casino Safir - Nazarje, Litija - Dobovec (20). Sobota, 31. 3. NOGOMET 1. SL, 27. krog: Celje -Mura (16), Lendava: Nafta - Rudar (18). 2. SL, 19. krog: Dob - Šmartno 1928, Kidričevo: Aluminij - Dravinja (16). 3. SL - vzhod, 16. krog, Štore: Kovinar - Zavrč, Zreče - Čarda (15). Štajerska liga, 16. krog: Šentjur - Poljčane (15), Šoštanj - Kovinar Tezno (16). ROKOMET 1. SL, končnica, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor, Koper: Cimos - Gorenje (19). 1. SL (ž), za razvrstitev od 5. do 8. mesta: Velenje - Ajdovščina, Celje Celjske mesnine - Piran (19). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 3. krog, Novo mesto: Krka - Elektra (19), Laško: Zlatorog - Šentjur (19.30). 1. SL, za obstanek, 5. krog, Polzela: Hopsi - Maribor, Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan - Rogaška (19). 1. SL (ž) , za prvaka, 5. krog. Kranj: Triglav - Athlete Celje (18). Nedelja, 1. 4. NOGOMET 2. SL, 19. krog: Šenčur - Šampion (16). MALI NOGOMET 2. SL, 21. krog: Velenje - Vuko (17.30). ODBOJKA 1. DL, končnica, za 3. mesto, 2. tekma, Šempeter: Ali-ansa - Luka Koper (18). kovitejši pri domačih je bil z 22 točkami Travis Nelson, 18 jih je dosegel Tadej Ferme. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Recek z 22 točkami. Druga tekma bo jutri v Šempetru. Savinjčanke so se za tretje mesto s Primorkami merile že lani in klonile po dveh tekmah. Zdaj so trdno odločene, da se oddolžijo in dosežejo največji klubski uspeh. Oster vid ostaja Ljubljana: Na državnem prvenstvu veteranov so bili najboljši celjski strelci. Člani SD Celje so v ekipni konkurenci v kategoriji nad 60 let osvojili prvo mesto z rezultatom 528 krogov. V posamičnem tekmovanju je bil najnatančnejši Jože Jeram (187 krogov), Vili Dečman je bil 11., Vlado Bogdanovič pa 19. Tek do gradu Celje: Atletsko društvo Kladivar pripravlja prvi Tek celjskih knezov, ki bo v soboto, 7. aprila, povezal dve pomembni zgodovinski lokaciji. Štart (11.00) bo pri Knežjem dvorcu v središču Celja, cilj pa na Starem gradu. Proga je dolga približno štiri kilometre z višinsko razliko okoli 160 metrov. Sodelujoči bodo razdeljeni v pet moških in štiri ženske kategorije. Organizatorji bodo predprijave sprejemali do 2. aprila, cena je 13 evrov. (DŠ) ŽRK Celje Celjske mesnine Alja Vrček Krožna napadalka iz Bra-slovč ima na dresu številko 70. Pri 18 letih je visoka 169 centimetrov in težka 63 kilogramov. V celjski klub je prestopila kot mlajša deklica, prej je tri leta vadila pri Rokometnem klubu Žalec, kjer je bil njen prvi trener Danilo Kovačič. Vseskozi jo spremlja in spodbuja družina, izpostavlja pa dedka Janija, ki jo že osmo sezono redno vozi na treninge v približno 25 kilometrov oddaljeno Celje. V celjskem klubu je trenirala pod vodstvom Aleša Anžiča, Nenada Stojakoviča, Vojka Prislana in Mihe Bojoviča, sedaj pa nad njo bdi Uroš Privšek. Kot krožna napadalka se zgleduje po francoskem roko-metašu Bertrandu Gillu. Vzornik pa ostaja njen stric, žal že pokojni Iztok Puc. Pri celjskem klubu je začela s tretjim mestom v državnem prvenstvu s starejšimi deklicami, nato je bila kot kadetinja dvakrat druga v državi, lani pa prvakinja z mladinsko ekipo. Dijakinja 4. letnika Srednje ekonomske šole - ekonomska gimnazija v prostem času rada igra kitaro, se druži s prijatelji, rola in kolesari. Njen življenjski moto je: poraz premagujem z željo, da bom nekoč zmagovalka. Celjske rokometašice bodo ligo za uvrstitev od 5. do 8. mesta začele jutri (19.00) v dvorani Šolskega centra Celje proti Piranu. ^^dezete celjske mesnine 16 PETKOV INTERVJU NOVI TEDNIK Plače bodo šle dol, ne gor »V policiji potrebujemo vljudnost in človeški bonton, ne pa vsa ta pravila,« meni minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak in obljublja, da bo na očeh javnosti vse njegovo ravnanje do državnega tožilstva Varčevanje, zategovanje pasu in racionalizacija, prenos tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva ter reorganizacija slovenske policije je nekaj tem, ki smo jih napovedali v torkovi številki. A ker smo ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka namesto v kabinetu v Ljubljani obiskali v domači Vršni vasi, seveda ni šlo tudi brez lokalnih in regionalnih tem. Nekateri v Obsotelju se pritožujejo zaradi šengenske meje, češ da je preveč stroga, drugi so takšnemu načinu varovanja naklonjeni. Katerim, zadovoljnim ali nezadovoljnim, dajete kot minister bolj prav? Na Kozjanskem je bilo okrog leta 1990 kakšnih 50 policistov, danes jih je 250 in več. To veliko razliko ljudje čutijo in žal mi je za vse tiste neprijetnosti, ki jih v zvezi s tem tudi imajo. Ko pa pridem v Bruselj, mi tuji kolegi zelo jasno povedo, da je ta meja tudi njihova. In imajo prav. Mi ne varujemo meje le zaradi Slovenije, ampak zaradi cele Evrope. Zato je tako, kot je. Nasprotujejo podjetniki in gostilničarji, ki imajo mogoče kaj manj prometa. Zaradi domnevnega nezadovoljstva ljudi sem kot profesor na to temo razpisal diplomsko nalogo. Študent, doma iz teh koncev, je za vzorec vzel vse vasi od Bistrice ob Sotli do Rogatca, dvo-kilometrski obmejni pas, in s temeljnimi vprašanji, kako ljudje čutijo to mejo, kakšne težave imajo in kako ocenjujejo policijsko delo na lestvici od 1 do 5, dobil za delo policije oceno med 3 in 3,5. To pomeni, da na splošno gledano ljudje nimajo tolikšnih težav, kot se to kdaj zdi. Po skoraj 30 letih, kar ste bili komandir Policijske postaje Celje, je po mestu še vedno slišati, da je bil to čas, ko so bile izterjane oziroma plačane res vse kazni, da niste znali pogledati »skozi prste«. Prošenj za usluge menda ni bilo malo. Zdaj so tudi, čeprav najbrž za večje usluge? Mislim, da je obratno, kot pravite. Včasih se je glede izterjav kar dalo pogovoriti ali s policistom ali s komandirjem. Policija je imela pred letom 1990 izdelan sistem, ko je kdo lahko tudi po uradni poti dobil nazaj vozniško dovoljenje, če je sodeloval pri preiskavi kakšnega ropa ali dal pomembno informacijo. To je bilo čisto legalno; danes ni tako in v to sem prepričan. Po letu 1992 je policija te zadeve izjemno zaostrila in spregledov, da bo nekdo dobil vozniško dovoljenje nazaj, da ne bo kaznovan, da bo nek šef nekaj uredil za nekoga _ tega, mislim, ni več. Sam zadnje desetletje nisem dobil niti enega klica na to temo. A najbrž vas zdaj ^ Ne. Namesto v kabinetu v Ljubljani je bil intervju posnet v vrtni uti Gorenakovih v Vršni vasi. (Z leve: Simona Šolinič, minister dr. Vinko Gorenak, Ivana Stamejčič) Se res ni nihče obrnil na vas za kakšno uslugo? Ne! Kar se tiče prometnih prekrškov, lahko mirne duše rečem, da ne. Usluge so zdaj verjetno večje? Ne, ne _ Kar se tiče prometa, nisem imel v tem času nobenega telefonskega klica za posredovanje. In tudi če bi hotel posredovati, danes sistem to preprečuje. Policist zadeve vnese v informacijski sistem in s tem je zadeva popolnoma končana. Tisti, ki bi skušal posredovati, bi storil kaznivo dejanje. Realne napovedi ali »jurišnik« Znani ste po ostrem in hitrem jeziku. Za opozicijskega poslanca je bila to prednost, za ministra najbrž ne več. A vseeno, koliko je bila realna napoved zmanjševanja zaposlenih v policiji, ker bi sicer zmanjkalo denarja za plače, koliko pa gre bolj za to, da kot »jurišnik« utirate pot na drugih področjih? Češ, če se bo odpuščalo celo policiste, potem ne bo problem, če se bo tudi učitelje ^ Sam sem šel morda v javnost malo prehitro s tem, da bo treba varčevati, premeščati, tudi kaj odpuščati, krajšati ali nižati kilometrine in potne stroške. A to je dejstvo in mislim, da bo še malo huje, kot sem napovedal. Napaka je morda bila, da sem najprej začel govoriti o tem, ker se je potem zdelo, da bo to počela le policija. Tudi zato so bili sindikati pri nas Nič več »prišlek« Sicer zelo zaposlen minister še vedno prihaja na izrazito lokalne dogodke v domači občini in tudi sosednjih. Na vprašanje, ali je kot priseljenec na te kraje res tako navezan ali tako nabira točke za novo volilno kampanjo, odgovarja, da na prihodnjih volitvah, sploh če bodo redne, ne bo več kandidiral, zato gre bolj za dolg. »Ko so mi ti ljudje zaupali 35 odstotkov glasov, naslednji pa jih je dobil dobrih 20, je to moja dolžnost. Človek se počuti kot neke vrste dolžnik, umik iz lokalnega okolja bi bil po mojem neplačevanje dolga volivcem.« Je torej sploh še priseljenec v teh krajih ali so ga domačini sprejeli za svojega? »Iz Zreč sem šel leta 1975, potem smo bili nekaj let v Celju, a smo že od začetka 80. let hodili v te kraje. Že 13 let sem v Vršni vasi tudi stalno prijavljen in zdi se mi, da sem kar tukaj doma.« Kot občinskega svetnika ga je v Šmarju prejšnji teden nadomestil Gorazd Močnik, kako pa bo z vodenjem občinskega odbora SDS, se še ne ve. »V tem hipu sem še predsednik in pogovarjamo se, ali naj to ostanem ali ne. V primeru, da ostanem, bo glavnina dela seveda odpadla na enega ali več podpredsednikov. Če pa bo prišlo do zamenjave, se bo ta zgodilo maja.« Na lokalni ravni se je SDS v času Gorenakovega predsedovanja močno okrepila. Po zadnjih volitvah je najmočnejša stranka v občinskem svetu in kljub temu, da s prej vodilno SLS dobro sodelujeta, sta bila z županom Jožetom Čakšem vsak na svojem bregu vsaj kar se tiče muzeja baroka. In Gorenak je še danes prepričan, da bi bila kakšna cesta več boljša za Šmarje, kot je ta muzej. »Zame je prva stvar infrastruktura - to so ceste, pločniki, razsvetljava in ostalo, kar služi vsem ljudem. Muzej baroka je namenjen ožjemu krogu ljudi. Tu je razlika med nama; on je bolj naklonjen kulturnim objektom, sam pa vidim več v cestni infrastrukturi, pločnikih, asfaltu malo na nogah. A to bo počela cela država. Zdaj so bili na ekonomsko-socialnem svetu predstavljeni ti ukrepi, ki so zaenkrat še predlog in pred usklajevanjem s sindikati. Toda sredi aprila gredo predlogi varčevanja v parlament v obliki zakonov. Naslednje dni bodo sindikati še lahko kaj rekli - tu znižati, tu se ne strinjamo, tole bi drugače, to ni pravično - ostati pa bo moral generalni okvir, koliko milijonov evrov bo znašal prihranek. Moje napovedi so bile morda le malo prehitre _ ^ utiranje poti, torej? Mogoče lahko temu tako rečete. Ostali ministri so bili bolj tiho, to je res. Ampak v to smer gredo zadeve, nič ni bilo napačno povedano. Kljub temu se zdi, da se ob vsaki zamenjavi vlade začne najprej govoriti o varčevanju v policiji. Zakaj? Saj ne gre le za policijo, res pa je, da so policisti bolj na udaru. Že Kresalova je kar precej zmanjševala število zaposlenih, česar sam v prvi fazi ne mislim storiti. Gre za »ploščenje« organizacijske piramide v policiji. Zdaj je na lokalni ravni premalo ljudi, na regionalni jih je nekaj, na državni pa je že kar malo tesno. Vse te ljudi, ki zasedajo umetno ustvarjena delovna mesta, ki so bila dobro plačana - v zadnjem desetletju se je to zelo razširilo - moramo spraviti tja, kamor spadajo! Če imajo fakultetno izobrazbo, naj gredo v kriminalistično policijo. V Ljubljani so takšni zaostanki, da je neverjetno! Policija zaseže računalnik in ima dve leti »čakalno dobo«, da ga pregleda. Tudi na regionalni ravni bodo nekateri morali iz policijskih uprav v kriminalistično policijo ali na policijske postaje, zlasti v prekrškovne organe, kjer so tudi veliki zaostanki. Nekdanja ministrica Kresalova je za Novi tednik dejala, da je »tretjina zaposlenih v policiji zasedenih in da morajo na teren«. Ali lahko zatrdite, da varčevanje ne bo udarilo po policistih, ki so že na terenu? 110-odstotno! Kar se tiče teh policistov, ne bo nihče oškodovan niti za en evro - a če bodo plače nižje v celi javni upravi, potem bodo tudi v policiji. Kar se tiče elementarne ravni, zanjo ostane enako, tudi število policistov. Razlika bo le ta, da jih bomo zelo razbremenili administrativnih opravil. Saj se spomnite tiste paštete in papirjev, ki jih policisti morajo napisati, če jo kdo ukrade? Če malo pretiravam, imajo policisti za preiskavo umora in za tatvino paštete enaka administrativna opravila. Kje v želeni policijski piramidi je »odlagališče kadrov«, nekdanjih vodilnih delavcev policije? Bodo šli na teren? To je moj cilj. V vrhu imamo veliko delovnih mest, ki so umetno ustvarjena. Imamo direktorja neke službe, ki ima svoje pomočnike, pa svetovalce pa enako plačo kot nekoč. Prepričan sem, da obstajajo v sistemu ljudje, ki že šest let niso napisali nobenega dokumenta! Tako ne gre več! Šli bodo raziskovat gospodarski kriminal! Tisti, ki tega ne bo hotel, bo lahko šel na cesto. To lahko jasno zatrdim! Zakaj ti ljudje ne bi šli za mentorje mlajšim policistom, kot naj bi vam predlagali sindikati? Ker se bojim, da je med njimi vrsta takšnih, ki vedo pravzaprav manj kot policisti. Zato jih v vlogi mentorjev ne vidim. Ti ljudje bodo preprosto šli delat in se priučili kriminalistične dejavnosti. In kot rečeno - za tiste, ki ne bodo delali, po zakonskih normativnih ostaja zavod za zaposlovanje. Če bodo raziskovali gospodarski kriminal, bodo na terenu. Pred časom ste dejali, da bi več policistov na terenu pomenilo policijsko državo. Če bomo tako počistili vse zaostanke, ki jih ima samo PU Ljubljana, za tem pa tudi druge policijske uprave na nekaterih področjih dela, potem zaradi tega ne bomo mogli govoriti o policijski državi. Ko govorimo o policijski državi, je treba vedeti, da ima Slovenija večje število policistov na število prebivalcev v primerjavi z drugimi državami. A to je povsem normalno glede na šengensko mejo. Denarja komaj za elektriko in vodo Na Celjskem so obnove potrebni številni policijski objekti, ki so v res slabem stanju, a denarja ni. Nekaj službenih vozil je tako uničenih, da sploh ne bi smela biti na cestah. Policija krši predpise, po katerih kaznuje druge. Bo kdaj denar za obnovo, popravila? In kdaj? Tu sem v težkem položaju in začnem kar malo jecljati _ Pred petimi leti je policija imela za materialne stroške in vse naložbe okrog 55 do 60 milijonov evrov, mi bomo imeli 40 milijonov. Zato zaenkrat ni mogoče pričakovati izboljšav, denarja ni, lahko bomo le krpali. Toliko, da bodo vozila tehnično brezhibna. Komaj bomo poravnavali stroške za elektriko in vodo, ne pa da bi kupovali karkoli novega. Žal. Je še aktualna tista pobuda sindikata policistov za stare računalnike iz državnega zbora? Da, v tem času sem podpisal že tri pogodbe o prenosu. Kar nekaj trenj je med sindikatoma v policiji ^ Policija ima dva sindikata in zadnje čase imam občutek, da med seboj tekmujeta v obveščanju delavcev in javnosti o tem, kakšne zahteve sta postavila. Ko se pogovarjam s predstavnikoma sindikatov, pa vidim, da stvari niso tako »radikalne«. So pa sindikalni predlogi zelo pogosto izjemno koristna zadeva in zato jih bom skušal upoštevati tudi v zakonu o organizaciji in delu policije. Za primer: lani sem nasprotoval, da bi bili komandirji in direktorji v policiji imenovani samo za pet let. Sindikati so me prepričali, naj to pustim v zakonu, čeprav bom morda v parlamentu izpadel smešen, ker sem lani govoril eno, zdaj drugo. Pri sindikalistih je pogosto v zraku grožnja s stavkami. Vaša predhodnica je doživela protest oziroma policiste na ulici. Jih pričakujete tudi vi? Brez tega verjetno ne bo šlo. Če bodo sindikati vztrajali pri višanju plač samo za policiste, je moj odgovor ne, kljub temu da se zavedam, da dobijo policisti z najnižjimi plačami le 60 evrov več, kot je minimalna plača. Vem, da je to hudo in grozno. Toda če nimamo denarja, ne moremo povišati plač. Kakšna je plača zaposlenega v Nacionalnem preiskovalnem uradu in plača kriminalista v policijski upravi Celje? Številk ne poznam. A če ima nekdo v NPU 6.800 evrov bruto plače ali 400 evrov več kot predsednik republike, potem je v tem sistemu nekaj hudo narobe. NOVI TEDNIK PETKOV INTERVJU 17 »Kar se izbrisanih tiče, z moje strani ni pričakovati nobenih sprememb. Zakon je bil sprejet in potrjen na ustavnem sodišču. Škodo lahko uveljavljajo in to tudi počnejo, saj je kar nekaj tožb. Kdor nima denarja za upravne takse, lahko zaprosi za oprostitev plačila. To kot problem izpostavljajo nevladne organizacije. A naj opozorim na nekaj drugega - po zakonu ima vsak možnost, da si status uredi. Od več kot 25 tisoč pa je vloženih prošenj samo nekaj nad 200. Tu je nekaj narobe, kajne? Ni interesa, da bi jih vlagali, drugače si tega ne znam razlagat. Ministrica Kresalova je izdala brošure v več jezikih, pa prošenj ni. Zdaj pričakujejo, da bo zakon spremenjen v tej smeri, da jih bodo uradniki iskali in prosili, naj vložijo prošnje. Tega ne bom storil.« »Če bom naredil napako tipa gospe Kresalove in Dimičeve, me ne boste več intervjuvali kot ministra. Če bi prišlo do situacije, ko bom zaradi svojega ravnanja - podpisa nekega dokumenta, na primer - oškodoval državno premoženje ali kaj podobnega, bom sam šel. Prav tako bi šel tudi, če bi podrejeni naredili kakšne res velike napake, ki bi terjale mojo objektivno odgovornost.« »Kar se tiče notranjega ministrstva, je eno redkih, ki zadnjih 20 let praktično nobenega zakona ni dalo pisati ven. Tako je bilo tudi v času Kresalove in bo veljalo še naprej. Vse zakone bodo pripravljali zaposleni v notranjem ministrstvu. Vem pa, da je minister Zalar v prejšnjem mandatu približno za 300 odstotkov povišal postavko pisanja zakonov, ker jih je dajal zunanjim izvajalcem. Upoštevali bomo tudi predloge sindikatov. Sam sem prepričan, da s sindikati teče boljši dialog, kot je to videti v javnosti.« In kaj potem reči kriminalistu, ki v Celju dela za 800 evrov mesečno? Če plače znižam na raven, kakršna je v Celju, boste lahko v parlamentu slišali, da bom kriv za manjšo raziskanost kriminala. Zato nimam namena nižati plače, a ljudem v NPU je treba dati najzahtevnejše primere! Ne pa tako, kot se dogaja zdaj, da primer Vegrad rešujejo Celjani, v NPU pa kaj drugega in manj pomembnega! Prevzeti morajo najhujšo kriminaliteto in konec je s tistimi dodatki, ki so si jih pisali kar na pamet. Če si nekdo napiše, da je 8 ur v službi in potem še 16 ur v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma, je tukaj spet nekaj narobe. Tako se pride do 6.800 evrov. Od takih zneskov iz omenjenih razlogov so se že poslovili. Meja na Trojanah Največ zanimanja za delo policista je na Štajerskem in v Prekmurju. Pravite, da so Trojane na nek način meja. A potem so takoj problem prevozi, dragi potni stroški, ko v končni fazi policista država plača manj, kot znašajo njegovi potni stroški. Je videti kakšno rešitev? Do trajne rešitve po mojem ne bomo prišli. Za zadnjih 20 ali 25 let poznam kadrovska gibanja in Primorska ter Ljubljana praktično nimata »svojih« policistov. Kako rešiti problem? Pri zaposlovanju bodo imeli absolutno prednost domačini, a znano je, da se ta pogoj tudi izkorišča. Kandidati za službo se na primer preselijo k teti, stricu na Primorsko in postanejo za dva meseca Primorci, potem ko dobijo službo, pa gredo nazaj na Štajersko in so vozači. S premeščanji skušamo porezati vsaj skrajnosti, ko ima nekdo plačo 800 evrov, potnih stroškov pa čez tisočaka. A šlo bo počasi in postopno. Je pa med policisti velika razlika. Nekdo, ki so ga ob ukinitvi meje s Holmeca poslali v Metliko, je zame drugačen policist kot tisti, ki se je kot Mariborčan zavestno prijavil za službo in šel v Koper. Zlasti pa bomo ves zapleten postopek obračunavanja potnih stroškov čim bolj poenostavili. Šli bomo tudi v smeri plačevanja kilometrine in močnega znižanja priznane kilometrine od deleža vrednosti bencina, ki danes znaša 15 odstotkov, vlada pa predlaga, naj bi v prihodnje bil le 4 odstotke. Bolje iz levega v desni žep Selitev ministrstva in vseh njegovih služb, vključno z NPU, precej vznemirja tudi javnost. Ključno vprašanje je, ali je to na kratek rok res potrebno in razumno početje? Ne bo to preseljevanje predrago? Zagotovo boste v tem letu lahko s številkami dokazali, da so bili stroški zaradi selitev povečani. Že zato, ker bomo nekje prostore najeli, stari pa bodo v fazi odpovedi in dva meseca bomo plačevati stroške za oboje. Zato bodo stroški letos, v fazi selitev, večji. Ampak ministrstvo deluje na šestih lokacijah v Ljubljani v najetih prostorih in še v svojih prostorih na Štefanovi in Beethovnovi. Vse najete plačujemo že desetletja in za vse te lokacije gre več kot 2,5 milijona evrov na letni ravni. Ko bomo vse službe preselili na Litostrojsko - v t.i. Matejevo palačo, za katero zdaj pravijo, da bo Gorenakova, kar je malo smešno - ki je izvorno bila grajena za naše ministrstvo in ko bomo enkrat vsi tam ter bodo odpovedane vse najemne pogodbe, bomo zagotovo izjemno veliko prihranili. V tem letu pa nikakor. Kakšni bodo potem spomladi 2013 prihranki? Imate te številke? Te številke so okvirne in se še zbirajo, zlasti zaradi stroškov selitev nekaterih vitalnih delov, ki lahko izjemno podražijo stvari. Zato tudi še niso sprejete vse odločitve in ostaja eno temeljnih vprašanj, ali seliti tudi računalniški informacijski center. Odgovoril pa bom takole: ne bomo plačevali privatnikom. Zakaj? Ker je stavba na Litostrojski v lasti državi. Ne vem, če razumete _ Bolje je, da gre iz levega v desni žep ^ Ja, ja _ ^ da torej denar kroži ^ Seveda, ampak ne v privatne žepe. Potem je vse v redu za mene, če ne bo šel v privatne žepe. Če damo denar iz državnega proračuna državni firmi, ostanejo vse stavbe v lasti države in nenazadnje tudi ves denar. veliko jeze. Policija mesečno plačuje do 6 tisoč evrov za najem prostorov v Tehnopo-lisu za tisti del zaposlenih, ki se zdaj vozijo v Celje, več deset tisoč evrov pa še za potne stroške. Kakšen učinek ima Libra oziroma ga je že mogoče finančno ovrednotiti? Na Koroškem so ostali čisto vsi policisti policijskih postaj. Projektu Libra sem nasprotoval še kot opozicijski poslanec. Situacija je pač takšna, da je bila ta selitev narejena zelo na hitro in na način, za katerega nisem prepričan, da je najboljši. Kot minister v tako združitev ne bi šel. Dolgoročno vidim rešitev v tem, da je policijskih uprav toliko, kot je regij. Mislim da bo prva analiza tega projekta narejena do 1. julija in takrat bomo videli, kaj je plus in kaj minus. Kaj je potem največja napaka v današnji organizaciji policije? Globoko sem prepričan, da je naša policija preveč hierarhična, vse je vezano na centralo. Če banaliziramo: na mejnem prehodu ali zeleni meji izsledijo ilegalca, ki govori nek tuj jezik. V končni fazi ugotovimo, da ta jezik pozna nekdo, ki je zaposlen v Kopru, potem pa v Ljubljani odločijo, kako bo šel prevajalec tja, kjer so prijeli ilegalca. Vse skupaj je preveč centralizirano. Verjamem, da se v tem mandatu to še ne bo bistveno spremenilo, a policijo vidim v prihodnosti dosti bolj decentralizirano. Idealni model poznam iz Švice v letu 1992. Velik poudarek imajo na policijskih postajah in t.i. »one man police station«, kar sem prevedel v »policijsko postajo z enim policistom«. Tam je bila bistveno večja razpršenost policistov po terenu in tudi večja odgovornost ter vezanost na regijsko politično strukturo, ki je pri nas sicer nimamo, ker ni regij. Večja je bila tudi povezanost med občinami in komandirji. Strokovno se temu reče »community policing« ali policijsko delo v skupnosti, močna je povezava med prebivalci in policisti, ki imajo en skupen cilj: zagotavljati njihovo varnost. Mi pa smo preveč zbirokratizirani in podvrženi vodenju z enega mesta. Me kar moti, ko pridem do policista, potem pa ta stopi mirno, me pozdravi z dvignjeno roko ali pa, ko pridem na policijsko postajo in paradirajo tam ali stojijo mirno! Tega ne potrebujemo, potrebujemo pa policista, ki bo rekel dober dan in se bo rokoval z menoj. Preprosto vljudnost in človeški bonton, ne pa vsa ta pravila _ Kako si torej predstavljate policijsko reorganizacijo? Kot pošteno piramido? Že na vseh prejšnjih delovnih mestih sem si prizadeval za to piramido, ampak doslej nikomur ni uspelo tega izpeljati. Sam sem trdno odločen, da jo izpeljem. Tik pred osamosvojitvijo sta se v Maximarketu, v tisti znameniti slaščičarni, srečala Milan Domadenik in Pavle Čelik - vedela sta, kaj bosta počela v bodoče, prvi je postal namestnik notranjega ministra Igorja Bavčarja in drugi načelnik uniformirane policije - in pogovarjala sta se, kako bosta naredila to piramido. Delovala sta v vojnih razmerah, ampak to jima ni uspelo. Vse od takrat naprej pa je ta piramida postajala samo še širša na vrhu. Zato bo vsaj 150 ljudi z vrha razporejenih v operativno delo. Na očeh javnosti Direktorat za tožilstvo v okviru vašega ministrstva bo zaživel 1. aprila. Zakaj mislite, da je takšna ureditev boljša od prejšnje? Toži- lec je bil tudi doslej v vseh postopkih, vključno s sodno preiskavo, ves čas vpleten. Tudi zdaj bo. Kaj bo potem drugače? Na to vprašanje bi dejansko lažje odgovoril Gregor Virant, kajti to je bila njegova ideja. Sam sem to, da se tožilstvo podredi notranjim zadevam, prvič slišal v koalicijskih pogajanjih. Za Listo Virant je bil to eden temeljnih pogojev za nadaljevanje pogajanj o koaliciji. Na to sem pristal, ker je vseeno, kje je tožilstvo. Že prvi generalni državni tožilec Anton Drobnič je dejal, da je povsem vseeno, kam prislonite tožilstvo; pomembno je, kdo tam dela in kako dela. Tožilstvo je popolnoma neodvisna državna služba za pregon kriminala, ki jo vodi državni tožilec. Ministrstvo, katerokoli - pravosodno ali notranje - ima določene pristojnosti do njega in je čisto vseeno, kateri minister jih izvaja. Seveda pa je zdaj halo, ker je to slučajno Go-renak, če bi bil kdo drug minister, bi bilo pa vse v redu. Problem je, da zdaj med tožilci kar precej vre. Sami lahko preverite, da ne zaradi mene in te premestitve, ampak zaradi zakona o državnem tožilstvu, ki ga je spisal nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in je trikrat daljši od prejšnjega. Tožilci pravijo, da tega zakona in državnega tožilskega reda ni mogoče izvajati tako, kot je napisano. Eden prvih korakov bo torej sprememba tega zakona? Ja, ampak bom zelo pazljiv. Da ne bi kdo rekel, da zakon spreminjam zato, da bi kakorkoli politično spreminjal. Tudi vse na relaciji do državnega tožilstva - z izjemo varovanja osebnih podatkov - bo na voljo javnosti. To je zelo pomembno že iz temeljnega razloga, ker je povsem jasna politična situacija. Na tožilstvu se je postavil nek obrambni zid pred menoj, generalni državni tožilec se je postavil »na zadnje noge«, kot bi lahko temu rekli, in pričakujem težave. Zato bom posloval tako, da bo na voljo javnosti vsak dokument. Moj prvi predlog, ki sem ga že dvakrat ponovil, pa je bil, naj generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer pripravi predlog sprememb tega zakona, kakršne si želijo in potrebujejo tožilci. Do danes ni odgovoril, na obisku pa sem bil 12. februarja. Torej, takoj na začetku? Takoj. Večkrat pravite, da sodstvo ni doraslo času. A tožilci, ki bodo zdaj pod vašim ministrstvom, so tudi del sodnih postopkov. Kaj točno pomeni ta združitev za ljudi v sodni dvorani? Bodo postopki tam »stali«, se bo čas do vložitve obtožnice kaj skrajšal? Bodo zdaj dokazi bolj trdni, kajti postopki padajo, ker odvetniki uspejo dokazati, da so dokazi nezakoniti? To so vprašanja za generalnega tožilca Fišer-ja, sam mu ponujam rešitve v okviru spremembe zakona - da bodo postopki boljši, hitrejši, da bodo obtožnice kvalitetnejše. Tega ne morem izpeljati jaz, ampak on, ki mi naj pove, kakšne spremembe zakona potrebuje. So ta vajina trenja dobra popotnica za iskanje rešitve? Saj trenj še ni, ker mi sploh ne odgovarja _ Se bomo pa pogovarjali javno, da se bo videlo, da ni kakšnih političnih pritiskov. IVANA STAMEJČIČ SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Manj hierarhije, zadošča človeški bonton Lanski projekt Libra, združevanje PU Celje in PU Slovenj Gradec, je med policiste vnesel Ne navdušen ne razočaran Strokovnost generalnega direktorja policije Janka Gorška dobro poznate, a ste nasprotovali njegovemu imenovanju. Vas je kot generalni direktor razočaral? Nikakor nisem bil nasprotnik Gorška, celo čestital sem mu ob imenovanju. Sem pa nasprotoval načinu, kako je do tega prišlo. Po prejšnjem zakonu je bil na čelu policije lahko le policist in to je ministrica Kresalova spreminjala, zdaj pa bomo ta člen zakona spet popravili. Da za vodenje policije zadošča poleg splošnih pogojev, da si delal na varnostnem področju - torej si lahko bil tudi šef vratarjev - ni sprejemljivo. Direktor policije je lahko le policist, kot je generalni državni tožilec lahko le nekdo, ki je bil vrhovni državni tožilec. Vsakdo, ki pride v policijo, se mora policijsko izobrazit, generalnemu direktorju pa se zdaj z imenovanjem prizna, da je policist. Tudi direktor porodnišnice z dnem imenovanja ne postane ginekolog _ A kar se Gorška tiče, izpolnjuje pogoje za imenovanje tako po starem kot novem zakonu. Kako ocenjujete njegovo delo? Po mesecu in pol že moram kaj reči na to temo _ Izhaja iz policije, je kriminalist, poznam njegovo delo in tu mu ni kaj očitati. Ampak v tem času bi težko rekel, da me je ali razočaral ali navdušil. V tem trenutku ocenjujem, da najina relacija funkcionira povsem delovno in normalno. Na Centru za socialno delo zavračajo vse očitke, da niso odreagirali. Center za socialno delo spet na tapeti Ker je bila ženska leta 2010 že ovadena zaradi zanemarjanja, nas je zanimalo, ali je Center za socialno delo Celje kakorkoli preverjal, kaj se je z njo in otrokom(-a) dogajalo od takrat. Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalič namreč zavrača kakršne koli očitke, da niso odreagirali. »Vedno padajo takšni očitki in zavedamo se, da karkoli storimo v kakšni zadevi, vedno bo nekdo nezadovoljen. To situacijo smo ves čas spremljali, materi ponudili vso pomoč in svetovanje, socialnovarstvene storitve. Vse, kar je bilo možno. Mati se je v našo pomoč tudi vključila, ves čas je bila odzivna 30-letnica naj bi pred leti bivala tudi v materinskem domu. Tam naj bi ji nudili vso pomoč, ki je na voljo uporabnicam. . . Ta vključuje tudi svetovanje pri urejanju osebnih zadev in Direktorica Centra za sodelovanje v različnih delavnicah. socialno delo Celje Olga _ Bezensek Lalič in je sodelovala. Vedeli smo, da je takrat še imela službo, in storili smo vse, saj je tudi otrok kazal interes, da bi bil pri materi. Morate vedeti, da je odvzem otroka, četudi začasen, skrajni ukrep in velik poseg v družino, zato moramo že pred tem delati na tem, da otrok ostane pri materi, saj je ta, ko je sodelovala z nami, kazala trud in interes. Tega, kar se je zgodilo zdaj, nismo pričakovali niti nismo mogli nikakor predvidevati!« Grozi ji celo odvzem roditeljskih pravic In ne le ovadba zaradi zanemarjanja otroka Del zgodbe z zapuščenim 10-letnikom je povezane tudi z vprašanjem varuštva, torej ko se eden od staršev odloči, da bo ob svoji odsotnosti otroka zaupal v skrb varuški. Preverili smo in ugotovili, da za to ne potrebuje nikakršnega uradnega dokumenta, dopisa. V kolikor pa se s tem ne strinja drugi starš, če morda živita ločeno, se v dogovor o varstvu vključi center za socialno delo in pomaga poiskati ustrezno rešitev. Varuška oziroma oseba, ki prevzame odgovornost za otroka v času odsotnosti starša(-ev), je tudi kazensko odgovorna, če se otroku kaj zgodi v času, ko bi ga morala varovati. Celjsko javnost je dvignila na noge zgodba o 30-letni ženski, ki naj bi v stanovanju sredi mesta samega doma pustila 10-letnega sina, medtem ko naj bi šla za več dni v tujino. Te dni je že prišla nazaj, trdila naj bi, da je pred odhodom poskrbela tudi za varuško. Po naših podatkih so isto žensko zaradi zanemarjanja otroka celjski policisti ovadili že leta 2010! Kako hitro tečejo postopki v takšnih primerih, kaže podatek, da je takratni primer še vedno v sodni preiskavi, torej se sojenje še ni začelo. Tokrat ji bodo policisti »prilepili« še eno takšno ovadbo. Torej ji grozi zapor. Še več. Srečo bo imela, če se center za socialno delo ne bo odločil celo za predlog za odvzem roditeljskih pravic! To pomeni - pa kakorkoli se sliši - da ne bo več mati. Desetletnika so samega dila namestitev v mladinski doma našli socialni delavci dom ali rejniško družino. Po in policisti, ki so jih poklicali informacijah, ki jih imamo, enkrat ni, je slišati iz Centra za socialno delo Celje, kjer so že izdali odločbo o začasnem odvzemu otroka. Sina ji lahko odvzamejo tudi trajno, skrajni ukrep pa je vložitev predloga na sodišče za odvzem roditeljskih pravic in ni skrivnost, da naj bi nekateri strokovni delavci razmišljali tudi o tej možnosti, saj naj bi šlo za »hudo zanemarjanje«. Vendar je treba počakati na dokončno sliko celotne situacije, torej na vse pogovore z materjo, ki bi se naj začeli včeraj. Iz reje v rejo Za resnim razmislekom o tako drastičnem ukrepu kot je odvzem roditeljskih pravic zagotovo stoji neizpodbitno dejstvo, da so isto žensko zaradi zanemarjanja otroka ovadili že jeseni leta 2010! Še prej pa poglejmo, kaj se je dogajalo pred tem. Fantič naj bi bil v svojih rosno otroških letih že izkusil življenje v rejniški družini! Njegova mati je zatem ustvarila novo družino in dobila drugega sina. »Strokovnjaki« centra za socialno delo - ne celjskega, ker takrat postopek sosedje, zatem ko naj bi deček iskal olje, da bi si lahko naredil nekaj za pod zob. Namestili so ga v celjski krizni center, kjer fantič tokrat menda ni prvič! Tam je lahko največ tri tedne, nato bo sle- naj bi šel v rejniško družino, ki naj bi jo že izbrali. V kolikor bi moral v mladinski dom, bi lahko imel možnost v rejniški družini preživljati sobote in nedelje. Možnosti, da bi otroka vrnili materi, za- Prijava zaradi glasne glasbe, ne pa zaradi nasilja? Bolj natančen vpogled v vse nasilje, zlorabe in zanemarjanje, v kateri so žrtve otroci, pokaže, da celjski primer še zdaleč ni edini ali pa tako zelo redek kljub svoji ekstremnosti. Ljudje si zatiskajo oči pred tem, da je zlorab in nasilja nad najmlajšimi v Sloveniji veliko, pravijo pri Društvu SOS-telefon. Njihovo brezplačno številko, namenjeno pomoči ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja (080 11 55), pogosto zavrtijo tudi otroci. Kdaj tudi pod pretvezo, da jih nekaj le zanima ali le iz dolgčasa, vendar so strokovne sodelavke dovolj usposobljene, da lahko prepoznajo, kdaj je v ozadju otroške navihanosti tudi pereč družinski problem in stiska najmlajšega. »Pokličejo kdaj, češ, kako se kje naroči pica po telefonu in podobno,« razloži Darinka Rozman iz SOS-telefona. Toda tak klic da lahko jasno vedeti, da je otrok doma sam, zatorej je treba iz pogovora izvedeti, kje so starši, zakaj jih ni in ali je otrok v težavah. »Otrok bo seveda sprva zatajil, da je kaj narobe, ampak ne zato, ker ne želi pomoči, ampak zato, ker ga je strah,« navaja Rozmanova. Zato je še kako pomembna vsaka oseba, ki se ji morda otrok zaupa s svojimi težavami doma. »Ker če otrok nekomu pove, da je doma deležen fizičnega nasilja, potem je v tej osebi morda videl rešitev ali nekoga, ki mu lahko pomaga, čeprav trdi, da ga je morda strah in da ne potrebuje pomoči,« pojasnjuje sogovornica. Trdi, da v takih primerih morajo ustrezne ustanove takoj in izjemno stopiti skupaj. »Koliko zgodb odraslih je, ki pravijo, da ko so bili v otroštvu ali mladosti žrtve nasilja in zlorab, a ker niso imeli občutka, da bi jih ustrezni organi zaščitili, enostavno ne verjamejo več v sistem, ki bi jim v danem trenutku moral pomagati,« pojasnjuje Rozmanova. Ogorčena je nad slovensko lastnostjo, ki priplava ob vsaki takšni zgodbi na plan: ko se kaj zgodi, potem vsi vedo vse: »Ljudje slišijo pri sosedih glasno glasbo in prijavijo policiji. Ko pa pri sosedih slišijo jok ali krike zaradi nasilja, pa so tiho?« Še posebej, če ljudje sumijo ali vidijo evidentno, da je žrtev otrok, potem je odgovornost vseh, da se pri sebi vprašajo, zakaj tega nismo prijavili, še dodaja. In neverjetno, koliko izjav je po izbruhu celjske zgodbe v javnosti, da so večkrat opazili 10-letnika, kako je sam taval po mestu in da se je v vseh svoji boleči zgodbi otroštva, vpetega v domnevno zanemarjanje, naučil samostojnosti. Zakaj sta bili do zdaj potem samo dve prijavi, če naj bi že ogromno ljudi vedelo, da naj bi šlo za zanemarjanje? Na dan prihajajo številne govorice, vse pa so - saj mati ni imela možnosti javnosti predstaviti svojo plat zgodbe - še neuradne. Mi smo se pogovarjali z osebo, ki je bila v stiku z otrokom na enem od potovanj v sklopu šole v naravi in je na zanemarjanje posumila in opozorila že pred prvo ovadbo. Otrok naj bi ji že takrat govoril tudi o fizičnem nasilju. Kaj pravzaprav odvzem roditeljskih pravic pomeni? Da svojega sina nikoli več ne bo videla niti ni nujno, da bo vedela, kam ga bodo namestili, na njegovo vzgojo, izobraževanje sploh ne bo imela nikakršnega vpliva, bo pa morala zanj plačevati preživnino! dodelitve v rejniško družino ni vodilo Celje, nam pa nihče ne zna pojasniti, za kateri CSD točno je šlo - pa so presodili, da je mati sposobna ponovno skrbeti za prvega sina in so ji ga vrnili. Potem je njeno novo partnerstvo »šlo k vragu«, od partnerja se je izselila sprva z obema sinovoma. Čeprav ima skrbništvo nad drugim otrokom - za tega je v vmesnem času začel skrbeti njegov oče - je oče te dni že vložil tudi prošnjo za skrbništvo. In verjetno ni treba dvomiti v to, da ga ne bo dobil. Starejši sin pa je ves čas nato živel z mamo. Bo pridržana? Jeseni 2010 pa sta celjski CSD in policija dobila uradno prijavo o domnevnem zanemarjanju otroka (ne v povezavi z dogodkom v šoli v naravi). Preiskava je sume potrdila in ženska je bila ovadena. Primer naj bi bil zdaj v sodni preiskavi, ko bo ta končana, bodo tožilci presodili, ali je dovolj dokazov za obtožnico. Če bo, jo bodo vložili na sodišče in čakalo se bo na sojenje. Možen epilog? Če bi bila za kaznivo dejanje iz leta 2010 spoznana za krivo in bi ji izrekli pogojno zaporno kazen, nato pa bi se začel sodni postopek še za kaznivo dejanje, ki naj bi ji ga do konca dokazali te dni, in bi ji ponovno izrekli pogojno kazen, bo šla ženska - v zapor. Vendar druge ovadbe zaenkrat še ni, ker preiskava še poteka. Morda se bo izkazalo tudi, da je bila vsa zgodba prenapihnjena, a slišati je, da se ovadbi ne bo mogla izogniti. Neuradno naj bi se ženska sicer dogovorila z dvema znankama, da bi varovali njenega sina v času njene odsotnosti, nejasen pa ostaja »način varovanja sina«, predvsem, v katerih dneh je bil sin sam doma in ali je bil sam doma tudi v nočnem času. Ali ima policija podlago, da bi mater celo pridržala? V tem trenutku ne, so nam pojasnili na celjski policiji. Namreč, eden od razlogov za pridržanje je tudi ponovitvena nevarnost, ki pa ni mogoča več, saj so ji otroka ta teden odvzeli. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Poklicali smo tudi v III. osnovno šolo, ki jo obiskuje fantič. Ravnatelja Ivana Janeza Domitroviča ta teden ni bilo, zato z njim nismo mogli govoriti. Vse, kar smo želeli preveriti, je le, ali drži, da naj bi tudi šolski delavci opazili, da naj bi otrok živel v družini, ki potrebuje pomoč, in kolikokrat so to prijavili centru za socialno delo. A kot se tolikokrat zgodi v takšnih primerih, se je šola zavila v molk. Začaran krog Kaj privede starša do točke, kjer zanemari svojega otroka, smo vprašali tudi doktorico družinske in zakonske terapije Veroniko Seles. »Gre za afekt zavrženosti, zanemarjenosti, >ne dovolj dobrosti<, kar pomeni, da ta afekt oseba išče pri drugih ali ga sama odigrava. Iz otroštva ga vnese v jedro svojih partnerskih odnosov ali v odnose z drugimi ljudmi. Vzorec iz otroštva se torej ponovi v življenju te osebe ali pa pripravi drugega k temu. Tako ohranjajo ta afekt živega in varnega, čeprav je popolnoma nevaren! Oseba postane ujetnik preteklosti.« In ker nasilje s seboj prinaša prekletstvo začaranega kroga, je dobro, da se vsi, vpeti v vedenje o tem nasilju, zavedajo, da je bila dečku škoda že storjena in pogoji za travme so že ustvarjeni. Obsta- ja možnost, da bo ta vzorec nasilja »povlekel« tudi v svoje odraslo življenje. »Otrok zaradi strahu pred zavrženostjo lahko dobi popolno nezaupanje, strah pred navezavo, pred čustveno globokim odnosom in predanostjo. Krog se sklene. Zaradi strahu, ki ga je enkrat doživel tako zelo močno, se lahko zgodi, v kolikor ne bo s pomočjo razrešil svoje težave, da bo iskal nekoga, ki ga bo zavrgel ali bo sam zavrgel drugega. To je drama teh odnosov,« zaključuje Selesova. Koroška deklica na varnem Celjski kriminalisti so v sredo zvečer vendarle našli »koroško deklico« Klaro Kaker. Preiskovalci več mesecev niso vedeli, kje se malčica nahaja, zatem ko je njen oče Boštjan Kaker obtožil svojega tasta spolne zlorabe otroka. Medtem ko so se zapleti in razpleti medijsko vrstili vsem na očeh, so njenega očeta sredi tega meseca na slovenjgraškem sodišču obsodili na zaporno kazen zaradi odvzema in zanemarjanja hčerke. Ko je izza zapahov Kaker spremenil svojo zgodbo in spregovoril o domnevnem izsiljevanju Matica Munca in Natalije Markač iz svetovalnice Akcija, ne pa o njuni pomoči pri iskanju deklice, so policisti aretirali tudi njiju, nato še Munčevo ženo Jernejo. V sredo popoldne so kriminalisti deklico vendarle našli. Pripeljali naj bi jo iz Ljubljane, izkazalo pa naj bi se tudi to, da je deklico pri sebi tudi dejansko imela Kakarjeva mati, kot se je sprva neuradno govorilo. SŠol INFO113 Vzrok nesreče še vedno ni znan Rudarski inšpektor še vedno preiskuje okoliščine nesreče, ki se je v Premogovniku Velenje zgodila 6. marca. Kot smo poročali, sta se takrat poškodovala dva rudarja. Nesreča se je zgodila, ko se je nad nakladalnim strojem odtrgala jeklena vrv in padla na delavca. Prvega je poškodovala po glavi in vratu, drugega v prsnem in ledvenem delu telesa. Prav tako še ni končana preiskava okoliščin požara, ki je izbruhnil že 5. januarja v Muzeju premogovništva Slovenije. V podzemnem delu muzeja sta namreč zagorela premog in les, poškodovan takrat ni bil nihče. Na podlagi določil Zakona o rudarstvu takšne nesreče neposredno ne preiskuje policija, ampak rudarski inšpektor. Ta sicer z rezultati seznani policijo, ki bi - v primeru tuje krivde za nesrečo ali požar - spisala tudi kazensko ovadbo. Prijazni tatovi Policisti iščejo tri neznance, ki so v ponedeljek okradli lastnika ene od stanovanjskih hiš v Zagradu na območju Radeč. Do hiše so se pripeljali s temnej šim vozilom karavan izvedbe. Medtem ko sta dva zamotila lastnika s pogovorom, je tretji skrivoma prišel v hišo, preiskal prostore in ukradel kuverto z gotovino. Zbila delavko Darsa Na cestninski postaji Vransko se je v smeri proti Celju v torek zvečer zgodila nenavadna nesreča. 29-letna voznica avtomobila je med vožnjo skozi cestninsko postajo trčila v 24-letno delavko Darsa. Ta je vinjetni pas vozišča prečkala nenadoma in tako presenetila voznico, ki naj bi vozila po pravilih. Delavka Darsa se je v nesreči zelo hudo poškodovala. Zaradi kršitve cestnih predpisov jo čaka tudi kazen. Ali in kako bodo ukrepali proti voznici avtomobila, zaenkrat še ni znano, saj preiskava nesreče še vedno traja. Policijska izkušnja kot nasvet Na avtopoligonu ZŠAM na Ljubečni pripravlja Postaja prometne policije Celje jutri, v soboto, prireditev Policijska izkušnja kot nasvet. Gre za nasvete policistov motoristov ostalim voznikom motorjev, ki je na našem območju že tradicionalna. Prireditev se je začela ob 9. in bo trajala do 16. ure. Letos bo za razliko od preteklih let prireditev samo jutri, in to le v dveh terminih, ob 10. in 13. uri »Na letošnjih preventivnih aktivnostih bo sodeloval tudi predstavnik Nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Celje, ki bo pripravil praktični prikaz nudenja prve pomoči in snemanja čelade poškodovanim. Prav tako bodo kot vsako leto prisotni predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki bodo udeležence seznanjali z informacijami o pridobivanju vozniškega dovoljenja oziroma ponovnega pridobivanja vozniškega dovoljenja. Ravno ta teden, v torek, se je na Bregu pri Polzeli že ponesrečil motorist. Prednost mu je v krožišču izsilila voznica osebnega vozila. Voznik motorja se je pri tem huje poškodoval. Odpeljal mercedesa V torek zjutraj je neznani storilec vlomil v pisarno v stanovanjski hiši na Ljubečni. Ukradel je ključe osebnega avtomobila znamke Mercedes E 350 CdI in ga tudi odpeljal. Vozilo je letnik 2009 in je kovinske temno rjave barve. Škode je za več deset tisoč evrov. Pomagali labodu V sredo popoldne so prostovoljni gasilci morali posredovati ob Velenjskem jezeru. Občani so namreč opazili laboda, ki je bil poškodovan, saj je imel v kljunu zapičen trnek. Živalci so pomagali tako, da so morali v vodo celo s čolnom, da so lahko laboda sploh ujeli in mu trnek odstranili iz jezika in kljunčka ter ga izpustili nazaj v naravo. Spet po gnojilo V preteklih dneh je neznanec ukradel okoli 250 litrov goriva iz tovornega vozila, parkiranega na avtocestnem počivališču v Tepanju. Podobno kaznivo dejanje se je zgodilo tudi v Podlogu pod Bohorjem, kjer so ukradli gorivo iz delovnega stroja. So si pa tatovi oprtali še okoli 30 kilogramov aluminija in z njim pobegnili iz skladišča na Bežigrajski ulici v Celju. Po umetno gnojilo so se odpravili v Male Braslovče, kjer so si ga verjetno na vozilo naložili na dvorišču ene izmed stanovanjskih hiš. Odnesli so ga 1.500 kilogramov. Kraj, kjer je lani zaradi strelov preminila 47-letna Matilda Biderman. Slišal je glas »daj, daj« in ustrelil Partnerka je umrla zaradi strela v glavo - »Črna kurba spet sranje dela.« Glas »daj, daj« je v mislih slišal 51-letni Ernest Podgoršek, ko je lanskega septembra v Dobju pri Lesičnem ubil svojo intimno prijateljico, 47-letno Matildo Biderman. Je pa Podgoršek, kot je dejal v sredo v svojem zagovoru, zatem ko se je umiril, ugotovil, kaj je naredil. Njegov uvid v dejanje pa je bil prepozen, saj je ženska po strelu v glavo iz neposredne bližine umrla takoj. Bidermanova naj bi se s Podgorškom srečevala občasno, v začetku septembra pa naj bi se sprla zaradi njegove ljubosumnosti, saj je mislil, da mu je nekdo »speljal ljubezen«. Takšni sumi so ga vodili tudi v to, da je lani večkrat pogledal pregloboko v kozarec, kar je bil razlog za večkratne prepire. Po sporu s Tiliko, kot jo je klical, je usodnega večera odšel k znancu, kjer je stanoval, vzel doma prirejeno puško in odšel nazaj k 47-letnici. Ko je slišal, da naj bi nekomu po telefonu dejala, da »ta črna kurba spet sranje dela«, mu je namreč prekipelo. Ženska se je zaradi strahu zaklenila v hišo, saj je videla, da v rokah drži pu- ško, in po telefonu poskušala poklicati policijo. Podgoršek naj bi takrat ustrelil prvič. Policisti so že lani razlagali, da je prvi strel odjeknil ravno v trenutku, ko je vzpostavila telefonsko zvezo s celjskim operativno-komunikacijskim centrom. Takrat jo je zadel v predel levega ramena, a je Bidermanova nekako uspela zbežati na dvorišče, od koder naj bi se odpravila k sosedom po pomoč. Podgoršek jo je takrat dohitel, jo grobo prijel, obrnil proti sebi in jo ustrelil z neposredne bližine v glavo. To so navedbe policije, ki pa jih je obtoženi v zagovoru zavrnil, češ da je ni obrnil proti sebi, ampak je bila »oddaljena kakšnega pol metra ali meter, ko sem pritisnil na sprožilec.« V zagovoru je uboj obžaloval, saj dodaja, da po naravi sploh ni nasilna oseba in menda mu slike o kaznivem dejanju prihajajo vsak dan v misli, ponoči pa v sanje, če sploh lahko spi. Tragedija je globoko zarezala v družino pokojne. Sin, ki ga je mama poklicala tik pred smrtjo, je prišel domov prepozno. V sredo sploh ni mogel pričati pred sodnim senatom, saj je bolečina zaradi dogodka še prevelika, zato je sodnica le prebrala njegovo izjavo, ki jo je podal pred preiskovalnim sodnikom. Ko je prišel do hiše, naj bi Podgoršek že streljal, nato naj bi sin poklical tudi policijo. »Videl sem mamo, kako je ležala na tleh, okoli nje pa je bilo polno krvi SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Podgoršku sodijo tudi zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Po uboju svoje partnerke je namreč grozil še njenemu sinu, vendar ga »ni mogel ustreliti«. Ker so bili v bližini tudi sosedje, je tako ogrožal tudi njih. Že v začetku sojenja pa je jasno, da mu sodijo kot bistveno zmanjšano prištevnemu. Zaradi psihičnega stanja in alkohola. Ernest Podgoršek Št. 26 - 30. marec 2012 - ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Zjutraj kot kralji, zvečer kot berači Tatjana Škornik Tovornik je predstavila osnovna načela zdrave prehrane Tehtanje naše zunanje skupine Vsi, ki ste prišli podpisat zavezo, da boste zdravo hujšali z nami, vabljeni na drugo kontrolno tehtanje. Če se vaša teža ne spreminja, vi pa pa pridno migate, boste morda veseli ugotovili, da se je odstotek vašega maščevja zmanjšal, teža mišic pa povečala. Lahko je spodbudno in motivacijsko. Pričakujemo vas v torek 3. aprila med 17. in 18. uro v dvorani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. mmaitim Strokovnjaki z novimi raziskavami ugotavljajo, da je človekov presnovni proces bistveno bolj zapleten, kot si zmoremo predstavljati. Kljub vsemu v nasprotju z vsemi enostranskimi drastičnimi dietami načela zdravega prehranjevanja ostajajo ista. Uravnoteženo, pestro, varno, varovalno in zmerno - si nalagajmo na krožnik. Slovenci, z izjemo Primorcev, ne slovimo ravno po zdravi prehrani. Katere so tiste osnovne napake, ki jih delamo? Absolutno pojemo premalo sadja in zelenjave, premalo sestavljenih ogljikovih hidratov in s tem tudi balastnih snovi. Po drugi strani imamo v prehrani preveč maščob in sladkorjev in tako zaužijemo pre-kalorično hrano. Hrano tudi preveč solimo. Po drugi strani le polovica Slovencev zajtr-kuje, le četrtina jih dopoldne malica in večina ljudi zaužije kosilo pozno popoldne. O pomenu zajtrka poslušamo že iz šolskih klopi, a se nas kar nekako ne prime. Pa je resnično pomemben. Zjutraj se naše telo prebudi in treba mu je zagotoviti osnovno energijo, da gre v pogon, da ima zalogo za vse dnevne zahteve, tudi za razmišljanje. Izpuščanje obrokov ima še druge slabe stranske učinke. To je druga velika napaka ljudi, ki poskušajo shujšati. Pa tudi mnogi drugi si čez dan zaradi delovnih in drugih obveznosti enostavno ne vzamejo dovolj časa za svojo prehrano. Prav bi bilo, če bi imeli čez dan tri glavne in vmes še Tatjana Škornik Tovornik je načela zdrave prehrane nazorno predstavila s poličkami v piramidi. Sicer pa se je začetni hujšarski zagon nekoliko unesel. Ta teden smo izgubili dobrih 14 kilogramov. V povprečju to pomeni 0,8 kilograma na osebo, kar je po načelih zdravega hujšanja izvrstno. dva premostitvena obroka. Kot dojenčki smo imeli to čisto dobro urejeno na tri ure. Za odraslo telo ni nič drugače. Če telesu redno in zmerno dovajamo energijo, tudi ne bo čutilo potrebe za pretirano skladiščenje zalog. Takoj ko obrok izpustimo ali dlje časa stradamo, pa je to alarm, zaradi katerega pri naslednjem obroku organizem skoraj vse spravi v zaloge po načelu sa-moohranitvene funkcije. Ob tem še vedno velja tisto zlato pravilo, da zjutraj jemo kot kralji, opoldne kot gospodje in zvečer kot berači. Osnove zdrave prehrane ostajajo v okvirih piramide. V RAZMISLEK Prekletstvo sodobnega človeka je sladkor O tem, kaj je zdrava in primerna hrana za človeka, se niti strokovnjaki ne morejo prav zediniti. Samo poskusite na primer ortodo-ksnega vegetarijanca pripeljati na skupni imenovalec z zapriseženim mesnim gurmanom. A res je, da so ljudje pred globalizacijo živeli v izjemno različnih pogojih - od severnega tečaja do ekvatorja so jedli od samega mesa do samega sadja in niso poznali ne debelosti ne sodobnih kroničnih bolezni. Kaj je danes drugače? Očitno ni problem nič, kar daje narava, in hkrati je težava skoraj vse, v kar se je vtaknil človek. Vir prehransko pogojenih težav so namreč procesirana, predelana hrana in velike količine sladkorja ter soli v njej. Američani, kjer je dietna industrija presegla vse razumne meje in jih okrog sto milijonov neprestano hujša, te dni predstavljajo nov dokumentarni film z naslovom Hungry for change, Lačni spremembe. s stročnicami in vsaj enkrat na teden si privoščimo ribe. Zadnja skupina so seveda sladkorji, maščobe in olja. Tudi če nismo pretežki, jih ni potrebno še dodatno dovajati v prehrano, saj jih dobimo že dovolj z živili. Če pa hujšamo, se jim moramo resnično čim bolj izogibati. V čem je največji problem enostranskih diet? Diete v resnici učinkujejo v času, ko se jih držimo. A če izključimo cele skupine živil, si jih ponavadi potem toliko bolj želimo, ko je dieta mimo. Tako dobimo nazaj vse izgubljene kilograme in še kakšnega zraven. To je znameniti jo-jo efekt, ki si ga seveda ne želimo. Zato v naši šoli zdravega hujšanja nič ne črtamo in nič ne prepovedujemo. Spremembe, ki se jih nameravamo tako pri gibanju kot prehranjevanju držati celo življenje, ne smejo biti preveč radikalne. Pozabite na dieto in na odrekanje - spodbujata namreč željo po prepovedanem. Minejo lahko tedni, ko čisto dobro shajate brez čokolade ali česa podobno pregrešnega. Potem pa si lepega dne rečete, da tega odslej ne boste več jedli. In potem se vam zdi, da vam pred očmi pleše samo še čokolada. Zapomnite si, da ne hujšamo. Samo svoj življenjski stil spreminjamo. A vseeno nekatere »diete«, na primer Montignacova, presegajo te okvire. To je res drugače. Vsekakor je bolje izbirati živila z nižjim glikemičnim indeksom, ki ravni inzulina v krvi ne dviguje pretirano. Tako se izognemo prevelikim nihanjem sladkorja v krvi in posledično verižnim napadom volčje lakote. Kaj pa kombiniranje hrane in prepričanje, da v dobri družbi sto kalorij ni enako kot sto kalorij v slabi. Mnenja strokovnjakov so različna. Osebno moram reči, da sem bolj pristaš pestre mešane hrane. Na svojem krožni- ku se trudim zagotoviti živila iz vseh skupin, tudi maščobe so za normalno delovanje telesa nujno potrebne. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA To je še vedno najbolj slikovit prikaz strukture zdravega izbiranja živil. Največ naj bo v naši prehrani ogljikohidratnih in škrobnih živil s poudarkom na polnozrnatih žitih in neolu-ščenem rižu. Pri krompirju je seveda vse odvisno od načina priprave in dodanih maščob, ki se jim skušamo izogibati. Zelo pomembni skupini sta sadje in zelenjava kot vir vitaminov, mineralov in balastnih snovi. Pri beljakovinskih živilih bodimo pa že pozorni na to, da izbiramo tisto meso, mesne izdelke in tisto mleko ter mlečne izdelke, ki vsebujejo manj maščob. Meso vsaj enkrat na teden nadomestimo »Sladkor je primerljiv s kokainom in letno ubije več ljudi kot vse droge skupaj. Aspartam, ki ga najdemo v neverjetnem številu izdelkov tudi za otroke, je izjemno strupen. Velike prehrambene korporacije, podobno kot nekoč tobačna industrija, s svojimi izdelki in kemičnimi dodatki v njih svoje kupce zavestno spreminjajo v odvisnike,« so samo nekatere od problematik, ki jih izpostavljajo. Danes in jutri (30. in 31. marec) si lahko na spletni povezavi www. hungryforchange.tv dokumentarec še ogledate brezplačno. StO Saj ne vem, kaj sem mislila, ko sem se prijavila na tole akcijo ^ No, pravzaprav vem. Ker doslej še nobena dieta, nobena tableta, noben čudežni čaj in nobena avtosugestija niso zares delovali, sem zadnje upanje pač položila v roke strogi zdravnici in, v primeru da mi ne bo uspelo, še javni sramoti medijskega sveta s pri-voščljivim pogledom sosedove Tilčke vred. Po dveh tednih o pretresljivih uspehih razumljivo še ne morem govoriti - tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu - lahko pa suvereno rečem kakšno o svojem največjem problemu. Čas me baše! In to iz dneva v dan bolj. Takole nekako gre; sem mati, žena, uslužbenka, prostovoljka, gospodinja, čistilka, kuharica, občasna vrtnarka, priložnostna rama za jokanje, tu pa tam, upam, relativno prijetna družba za kofetkanje in še bi lahko naštevala. Dan pa ima še vedno samo svojih 24 ur. Morda je res kriva kakšna vesoljska zarota, da so vsak dan krajše, a to sploh ne spremeni situacije. Vsak dan znova namreč trčim na isti problem. Kako naj pošteno in v zadovoljstvo vseh razdelim svoj časovni kolač? Še preden namreč dobro zarežem vanj, ga požeruhi z vseh koncev in krajev milo rečeno razgrabijo. Jaz pa samo še nemočno zrem v drobtinice pred seboj in razmišljam, ali bi bilo v tiste preostale pol urice bolje pomiti že popolnoma nepregledna okna, z otrokom še malo risati po stenah, iti na sprehod ali preprosto dvigniti noge in vsaj nekaj trenutkov početi Nič. In zdaj naj v ta svoj dnevni kaos vključim še obvezne delavnice, nedeljske teke, skupinske vadbe in po možnosti vsaj trikrat na teden še švicanje v fitnesu? Ja, kaj za boga sem res mislila?! Ne bom več jamrala, ker sem prepričana, da vam ne razlagam nič novega in da še predobro veste, kako se počutim. Sicer pa sem prišla celo do nekaterih pozitivnih zaključkov. Z malo spodbude bolj izkušenih in bolj modrih gospa sem se spopadla s sindromom cankarjanske matere in se odločila, da bo velikonočna potica letos v prijetni družbi moje družine kljub vsemu izvrstno teknila, dasiravno sonce nanjo ne bo sijalo skozi brezmadežno pomita okna. Za vse take, ki jih obveznosti kar naprej preganjajo in so se skozi leta do potankosti izpilili v veščini prelaganja svojih obveznosti na jutri, pa so celo izumili poseben jedilnik. Reče se mu »pojej živo žabo«. Najbolje za zajtrk. Če si to v resnici predstavljate, se morate strinjati, da se vam kaj hujšega za kosilo in večerjo pač ne more zgoditi. Če torej zjutraj opravim najbolj tečno nalogo, bo vse v nadaljevanju lažje steklo. In ker se roko na srce težko spravim h gibanju, sem prišla na pametno idejo, da bom pač vstala eno uro prej in svoj akcijski program premlela, še preden bi sicer sploh vstala. Torej bom uro utrgala tam, kjer bo teoretično najmanj manjkala - pri spanju. Teorija je izvrstna. Deluje in jo priporočam. Problem je le ta butast poletni čas. Odkar smo prestavili kazalce, bi morala zaradi svojih hujšarskih zaobljub vstajati praktično sredi noči. In ker se mi bo zaradi tega začelo vsak hip že podnevi sanjati, ne bo nič čudnega, če se mi bodo žabe začele prikazovati še pri kosilu. Je pa res, da se človek vsega hudega navadi. Pa lep pozdrav do naslednjič. DEBELUŠKA V vesolju izgubljenih nogavic Verjamem, da je tole, kar bom danes napisala, zelo znano večini gospodinj in gospodinjcev. Odkar sem prvič samostojno uporabila pralni stroj, se srečujem z istim pojavom. Lahko mu rečemo kar vzporedno vesolje. Ali Bermudski trikotnik, ki požira nogavice. Zelo pazim, da jih vedno dam v pranje v paru, vedno obe enaki obesim skupaj, a vse zaman. Ne sicer vedno, a zelo pogosto - ena izgine. Ni je ne v pralnem stroju ne nosil, zato sem jih velikokrat v košari z umazanim perilom ne na tleh, nikjer v hiši. Dema-terializira se. Priznam, da sem se nekaj časa s tem zelo obremenjevala in se spraševala, kaj delam narobe. Sem raztresena, površna gospodinja? Potem sem nekega dne enostavno obupala in v obupu se mi je porodila genialna rešitev. Ker se to ponavadi dogaja z nogavicami mojega zakonitega Hanzija, sem začela kupovati več enakih nogavic. Iz šestih parov je tako recimo po nekaj pranjih prišlo do treh in ko se je število prepolovilo, sem kupila nove. Tako mi je nekaj let kar dobro uspevalo. Pred kratkim pa je Hanzi za darilo dobil par nogavic, ki so mu bile posebno všeč. Čeprav ponavadi ni pretirano izbirčen, kar se tiče oblačil, se je nanje nekako navezal. Zakaj, ne vem. Morda so posebej mehke, udobne, nogam prijazne. Pogosto jih je oprala. Uspešno. Hočem reči, da so se dolgo uspele izogibati Bermudskemu trikotniku izgubljenih nogavic. Do zadnjič. Prisežem, da sem jih v paru dala v pralni stroj. A ko je bilo perilo oprano, sem našla samo eno, osamljeno nogavico. Vse sem pretaknila, kot ponavadi, kadar se to zgodi, a zaman. Bilo mi je hudo. Zato, ker sem vedela, da ni alternative. Ker je nepreklicno ostala samo ena. Razmišljala sem, kako bom dragemu pojasnila, kaj se je zgodilo, a mi na pamet ni padlo nič pametnega. Bolj iz obupa kot v resničnem upanju, da bom našla kaj podobnega, sem jo mahnila v nakupovalni center. Blodila sem med policami, ko sem, saj ne more biti res, na polici zagledala ravno take nogavice! Kar zavriskala bi od sreče. Najraje bi jih kupila pol ducata, kot ponavadi, ampak potem bi se izdala! Zato sem vzela samo en par, ga odnesla domov ter urno oprala, vesela, da bo moj Hanzi spet lahko užival. Očitno jih je komaj čakal, ker so se že naslednji dan spet znašle v košari za umazano perilo. Tudi jaz rada stvari, ki so mi pri srcu, oblečem pogosto, zato mi ni bilo prav nič čudno. Mi je bilo pa čudno kak dan kasneje, ko sem suhe nogavice pospravila v predal. V njem je bilo - pet enakih nogavic! Tistih najljubših. Uganka, vredna samega Sherlocka Holmesa! Kaj se je pravzaprav zgodilo? Mi je Bermudski no-gavičji trikotnik povrnil še en par, v zameno za vse, kar mi je v teh letih pokradel? Zaman sem si belila glavo. V tistem je v sobo vstopil Hanzi. In me zagledal. S cor-pusom delicti v roki. Pet enakih nogavic, ko bi morala biti samo ena. Pardon, dve. Zajemala sem sapo, da bi napletla kako verjetno zgodbo, a me je prehitel. »No, krasno, zdaj jim imam pet!« In mi je pojasnil, da je pred dnevi videl na vrvi viseti samo eno nogavico ter je takoj dojel, da je ena izginila. Pa je šel na skrivaj kupiti par, Služkinje v Mestnem kinu Metropol Ob minulem materinskem dnevu smo v ponedeljek, 26. marca, v Mestnem kinu Metropol pripravili posebno filmsko projekcijo, namenjeno bralcem Novega tednika in poslušalcem Radia Celje. Polna dvorana obiskovalcev je z velikim pričakovanjem čakala na ogled filma Služ- kinje, ki je po svetu požel mnogo zanimanja, navdušenja ter prejel številne filmske nagrade. Tudi v Mestnem kinu Metropol je film, ki je nastal po knjigi Kathryn Stockett, upravičil svoj sloves. Velike spremembe se začnejo z majhnimi stvarmi, je moto filma. Naj bo to vodilo tudi v naših življenjih. NP, foto: GrupA da se jaz ne bi preveč sekirala. Pozabil pa je, da bi moral eno skriti. Povedala sem mu svoj del dogodivščine. Ko sva sestavila zgodbo, sva se od srca nasmejala drug drugemu. No, se je srečno končalo. Zdaj ima Hanzi celo dva para in eno nogavico viška, če Bermudski trikotnik spet udari. Jaz pa imam neprecenljivo spoznanje, da me ima moj dragi očitno še vedno rad. In da si zapomni veliko od tega, kar mu pripovedujem, čeprav na videz zgleda, kot da gre pol reči mimo njega. Ker sem mu to zgodbo o vzporednem vesolju, kamor odhajajo nogavice, že nekoč pripovedovala. Pa to, kako me to jezi, tudi. Torej sva na koncu oba pridobila. Precej. Razen spoznanja, kam za božjo voljo v resnici izginjajo nogavice brez para. Če kdo ve, naj mi javi. Bom res vesela. Zagotovo se v pripetljajih, ki nam jih v petkovih humoreskah razkriva Mateja Reba, prepozna še marsikdo med vami. Akcijska ponudba velja v vseh trgovinah In franšiiah Tui od 28.3.2012 do 10.4. 2012,02. do odprodaje akcijskih Št. 26-30. marec 2012 Sidrišče na otoku za obisk podzemne jame Potujoča trgovina Kar 450 vrst mehkužcev živi v zalivu Eno od naravnih čudes: zaliv Halong v Vietnamu Če je nek kraj uvrščen v Unescov seznam svetovne naravne dediščine in je bil v letu 2011 izbran tudi med novih sedem naravnih čudes sveta, se obiska tega kraja prav gotovo ne sme zamuditi. V Hanoiu, prestolnici Vietnama, prav vse turistične agencije ponujajo obisk znamenitega zaliva Halong. Kljub temu, da je agencij veliko, pa je izbira pri vseh zelo podobna, še ladje so pretežno iste. Izlet vključuje avtobusni prevoz do zaliva, vkrcanje na barko in dvo-, tri- ali večdnevno križarjenje med otoki. Cene se gibljejo od 150 dolarjev navzgor, odvisno od kakovosti barke in trajanja križarjenja. Tavajoči od ene agencije do druge se nikakor nismo mogli odločiti, kateri izlet izbrati. Na koncu smo se odločili za salo-monsko rešitev in se do zalim va Halong odpravili na lastno pest z lokalnim prevozom. Prevoz, ki je bil kombinacija avtobusa, ladje in kombija, nas je v petih urah pripeljal na otok Cat Ba. To je največji otok zaliva. Na razpolago je dovolj prenočišč različnih kategorij, zato razen v zelo visoki turistični sezoni ni težav pri iskanju prenočišča. Osem evrov za dvoposteljno sobo s kopalnico in pogledom na morje je bila res več kot ugodna ponudba. Na vsakem koraku domačini ponujajo v najem kar svoje skuterje po 3 evre na dan. Tudi mi smo ga najeli. Naslednji korak je bilo iskanje kakšnega plovila, ki bi nas odpeljalo na križarjenje po zalivu. Izbrali smo si manj luksuzno barka-čo in zanjo odšteli 40 evrov na osebo za dvodnevno križarjenje s polnim penzionom. Nenavadni otočki sredi smaragdnega morja V turističnih prospektih se rada pojavlja številka 1969 otokov, a zdi se, da je to le želja po dodatni nesmrtnosti imena Ho Chi Minh. Ta številka naj bi bila namreč letnica smrti vietnamskega voditelja, v resnici pa je otokov precej več, tja do tri tisoč. Kakor koli že, čeprav pričakuješ, da boš videl nekaj izjemnega, si vseeno presenečen nad veličino in le- poto prizorov, ki se ti vrstijo pred očmi. Vsak novi pejsaž, ki se pojavi, se zdi lepši od prejšnjega. Še dobro, da smo v dobi digitalne fotografije, saj bi običajni filmi pošli že prvo uro potovanja po zalivu. V osnovi gre za smaragdno morje, ki je zelo na gosto posejano s koničastimi kraškimi otoki in plavajočimi vasmi. Otoki, ki rastejo navpično iz morja, so vsemogočih oblik in po vrhu poraščeni s tropsko vegetacijo. V notranjosti marsikaterega otoka se skrivajo kraške jame, od katerih jih je kar nekaj mogoče tudi obiskati. Ker so otoki zaradi svoje konfiguracije praktično nedostopni, se je na njih razvilo in tudi obstalo veliko endemitnih rastlin in živali. Kitajska, velika severna soseda, je večkrat stegovala roke po ozemlju Vietnama. Zdelo se je, da mogočnemu kitajskemu ladjevju ni mogoče nuditi pravega odpora. A tedaj se je pojavil zmaj, ki se je spustil v morje in ustvaril labirint iz nešteto otokov. Najti pravo pot med otoki, kjer se skrivajo tudi številne podvodne čeri, je bilo praktično nemogoče. Vietnamci so zato zaliv poimenovali kot Zaliv spuščajočega zmaja. A ne samo v legendi, tudi v resnici so si Kitajci v zgodovini zaradi zapletenih in utesnjenih prehodov med otoki kar nekajkrat polomili zobe. Strokovno gledano gre za kraški svet, kjer so morje, erozijski procesi in kraški pojavi botrovali nastanku tega nadvse atraktivnega območja. Plavajoče vasi V prehodih med otoki so plavajoče vasi, kjer se ljudje ukvarjajo z gojenjem rib in predvsem morskih sadežev. Vsaka farma ima okoli glavnega splava, kjer se nahaja tudi manjša hiška, navezanih več manjših splavov, ki so nekakšna polja in na katerih gojijo morske sadeže in ribe. Da gre za prave vasi, priča tudi dejstvo, da so na splave postavili tudi šole, ambulante, banke, vrtičke in celo svinjake. Čeprav na prvi pogled izgleda vse idilično, pa je življenje farmarjev precej enolično. Zato ni čudno, da zvečer pred spanjem radi srknejo riževo vino ali pokadijo kakšno opojno substanco. Potujoče trgovine oskrbujejo posamezne farme. Običajno je to velik čoln na vesla, ki ga usmerja ženska z značilnim trikotnim slamnikom, naložen z vsemi mogočimi stvarmi. Kakšne so cene v taki trgovini, ne vem zagotovo, saj težko sodim po svojem nakupu pločevinke piva. Kot turist sem pivo gotovo preplačal. JURE DORDE PEJANOVIČ NOVI TEDNIK PREŽIVELI SMO DAN ... 23 Zgodbe, ki vlečejo na pozojevo pot Pozojeva grajska pot veliko nauči in hkrati neizmerno zabava - Primerno za družinske izlete »Velenje ni staro le šestdeset let, ampak sega njegova zgodovina stoletja nazaj,« pravi Špela Poles iz družbe Be-rivka, ki je za Mestno občino Velenje v okviru evropskega programa Custodes obiskovalcem predstavila Pozojevo grajsko pot okoli Velenja. Pot je precej dolga, če bi jo hoteli prehoditi naenkrat, bi nam vzelo okoli štiri ure. Lahko pa jo razdelimo na več delov, si v miru ogledamo znamenitosti in zanimivosti, preberemo zgodbo ali legendo ter uživamo v mestu ob Paki. Pozojeva pot je namenjena predvsem otrokom in tako je tudi urejena. Ampak najprej je treba pojasniti, kdo je sploh pozoj. Gre za mitološko bitje, natančneje za zmaja. Če se bo spet pojavil kak nejeverni Tomaž, ki bo razlagal, kako imajo v Velenju jezero zaradi rudarjenja šele nekaj desetletij, naj mu takoj pojasnimo, da naj bi jezero v Šaleški dolini imeli že prej. Ampak o tem malo kasneje. Vrnimo se k zmaju. Da naj bi ta obstajal, so bili ljudje prepričani, ko so se prvič srečali s premogom, za katerega so menili, da je zmajska kri. Verjeli so, da se pozoj izvali iz rdečega jajca, ki ga znese se- demletni petelin. Tako jajce se samo pogrezne v podzemno jezero sredi gore. Tam pozoj zraste, v silni nevihti prekljuva gorsko steno in pride na plan. Kakšnih pozojevih sledi na poti ne boste našli, se boste pa zagotovo naužili grajskih dogodivščin. Šaleška dolina namreč že tako ali tako velja za dolino gradov, samo pozojeva pot pa povezuje štiri gradove oziroma ruševine in Stare Škale, kjer pa naj bi po pripovedkah prav tako nekoč stal grad. Po-zojeva pot se tako začne ob Vili Bianci, kjer bodo pohodniki dobili knjižico, v kateri so zapisane pripovedke, zgodbe in legende, pa tudi opisane vse Grad Šalek naj bi imel kar dva skrivna rova. Enega do Velenjskega gradu, drugega do gradu Ekenštajn. Zato naj bi se na nekaterih mestih na gozdni poti do Eken-štajna slišalo, da votlo doni. V tem rovu naj bi bil tudi skrit zaklad. Pot vodi tudi do gradu Turn iz 13. stoletja, bil pa je med drugim tudi v lasti celjskih grofov. Po drugi svetovni vojni so v njem uredili stanovanja. Ena od legend pravi, da naj bi bila v prostoru levo od glavnega vhoda v temnem kotu stoje živa zazidana nuna, ker je imela otroka. Včasih naj bi se še videle njene kosti in gube blaga od obleke, v kleti pa je menda še danes otroški nagrobnik. znamenitosti in ne le gradovi, ki jih obiščete ob poti. Otroci prejmejo tudi zgibanko, na kateri je zemljevid poti in kjer je prostor za žige. Mimogrede, za barvanje žigov je dobro imeti s sabo kakšen navaden svinčnik ali voščenko. Od Vile Biance vodi pot najprej na Velenjski grad, nato skozi mesto ali pa tudi mimo vile Herberstein do gradu Šalek in ostankov gradu Ekenštajn. Sledi daljša pot do gradu Turn, od tam pa nas čaka le še en žig, ki ga dobimo na območju starih Škal med Velenjskim in Škalskim jezerom. ŠPELA KURALT (Pripovedke so iz knjižice Pozojeva grajska pot okoli Velenja, ki jih je zbrala in zapisala Špela Poles.) Foto: GrupA Na petih lokacijah so postavljene velike table, na katerih je zemljevid, na njem pa je označeno, kje se nahajate. Na tabli lahko preberete nekaj o sami znamenitosti in tudi kakšno zgodbo. Poleg tega je na tabli žig, ob njega pritisnete zgibanko in ga pobarvate, nam je razložila Špela Poles (na sliki). Velenjski grad, kjer naj bi strašil Kunigundin duh. Kunigunda z Velenjskega gradu Prva postaja, na kateri se lahko ustavimo, je Velenjski grad, ki je eden najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Njegova zgodovina sega v 13. stoletje. Precej mlajša pa je zgodba o Ku-nigundi, grajskem duhu. Kunigunda naj bi bila gro-fična ali spletična. Imela je dolge črne lase, zato naj bi bil približno meter dolg šop prepletenih črnih las, ki so ga našli v nekdanjem stražarskem stolpu v kamnitem zidu, prav Kunigundin. Ukvarjala se je z magijo in zdravilstvom. Ker naj bi znala čarati, so jo imeli za čarovnico. Vrgli so jo v vodnjak na grajskem dvorišču. Ko so vodnjak pred leti čistili, so v njem našli »stekleno kroglo«, veliko kot nogometna žoga. Tudi ta naj bi pripadala Ku-nigundi. Pravijo, da po gra- du straši Kunigundin duh. Pokopana pa naj bi bila na starem šmarškem pokopališču. Zgodb o gradu je še več. Tako naj bi se na več mestih v gradu iz stene lahko izvlekli posamezni kamni, za katerimi so skriti grajski zakladi. Iz Velenjskega gradu do gradu Šalek pa naj bi vodil podzemni rov, čeprav ga do danes še niso našli. Jezero je že bilo! Na poti se boste ustavili tudi med Velenjskim in Šaleškim jezerom v starih Škalah. Obe jezeri sta nastali zaradi rudarjenja, čeprav so bile na tem mestu prej njive in več kot osemsto let središče Šaleške doline s cerkvijo na Škalskem griču. Cerkvi so rekli sveti Jurij na jezeru. Sveti Jurij pa je vitez, ki je premagal zmaja. Naključje? Morda. Zgodbo o jezeru, ki naj bi bilo tu že davno pred dana- Del pozojeve poti je tudi na urejeni sprehajalni poti ob jezerih. Tam boste lahko prebrali tudi o dveh vrstah mastodontov, ki sta živeli v Šaleški dolini. šnjima jezeroma, so zapisali že v Bleiweisovih Novicah. Tako naj bi obstajalo jezero med Velenjem in Šoštanjem, ki se je držalo dveh planin. Jezero je tako dolgo grizlo v pečine, da je nazadnje predrlo planini in se razlilo. Poleg jezera naj bi pred časom stal tudi grad. Škalski graščak je šel nekega dne na lov, po lovu pa so imeli veliko pojedino. Nakar je h graščaku pristopila revna žena z lačnim otrokom in prosila za miloščino. Graščak jo je napodil, naj pobira drobtine pod mizo. Žena je odgovorila: »Brezsrčneže kaznuje Bog. Še danes te doleti kazen.« Ko se je graščak vrnil domov, je ugotovil, da mu je edino hči obsedel hudi duh. K sreči je bil v gradu menih iz Gornjega Grada, ki je tako molil, da je popolnoma ozdravela. Graščak pa je dal zgraditi prvo škalsko cerkev, torej cerkev sv. Jurija. Grad Šalek je ograjen in ni prosto dostopen. Lahko pa dobite ključ v Gostišču Lipa in si grad ogledate tudi znotraj. Pogorel ob plesu Grad Šalek, od katerega so danes ostale le ruševine, je nastal že v sredini 12. stoletja. Zanimiv je zaradi trikotnega stolpa, ki ima najbolj izpostavljeni steni debeli kar 2,5 metra. Ljudska razlaga pravi, da naj bi stolp imel tri stranice, zato da so se od njega odbijale kamnite krogle, s katerimi so Turki obstreljevali grad. Sicer pa naj bi grad pogorel, ko je med zabavo vanj udarila strela. Zgodb je še več. Pri tamkajšnjem svinjaku so v luknji pod gradom našli človeške kosti brez lobanj. Po pripovedki naj bi v luknjo metali nepokorne podložnike. Ena od zgodb pravi tudi, da je v grajskih ruševinah zaklad, ključ pa naj bi bil v Šafarjevi hiši (podrti) pri vhodnih vratih. Menda so ta zaklad še ne tako dolgo nazaj iskali skoraj vsi velenjski otroci. Ena pripovedka z gradu Šalek pa je o zlobni in kruti graščakinji, ki je podložnike zelo priganjala k delu. Nekoč je imela na mučilnici upornega kmeta, ki ji ni hotel dati desetine. Kmet jo je preklel in takoj se je odprla skala in pogoltnila graščakinjo z mučilnico vred. Zdaj naj bi se graščakinja vsakih sto let na silvestrovo v ognjeni kočiji z žarečimi konji pripeljala z ruševin gradu Šalek do razvalin gradu Ekenštajn in čez sto let nazaj. Če bi si kdo upal in ustavil žareče konje, bi bila rešena. Tako pa še vedno zavija in joče v krošnjah smrek okoli gradu. 24 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 31. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDELJA, 1. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Žlaus, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 2. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Jože Žlaus, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 3. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 4. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 5. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 6. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE Zvesta v poplavah, požarih in vseh drugih viharjih Še danes ne ve natančno povedati, s čim jo je očaral, ampak bilo je usodno. Že kot najstnica si je namreč tako želela postati radijska voditeljica, da ji tudi nekajkratna zavrnitev na avdiciji ni vzela poguma. Po šolanju pri Ajdi Kalan pa ni nihče več dvomil, da je prava za to vlogo. »Kaj vem, enostavno že od nekdaj rada govorim. Mislim, da so mi pozabili vgraditi gumb za ugašanje,« se smeji vedno nasmejana Sandra Čater. Le malokdo ve, da je našemu radiu zvesta že vse od leta 1987 in se trenutno lahko pohvali z najdaljšim radijskim stažem pri nas. »Česa vsega ni bilo v teh letih. Preživeli smo požar, poplave, zamenjalo se je cel kup urednikov, vseh anekdot, ki so se zgodile vmes, bi bilo pa za celo knjigo.« Čeprav je vse kazalo, da jo bo potegnilo v novinarstvo in slovenistiko, kjer je začela študijska leta, življenje stvari včasih nepričakovano obrne. Danes je Sandra zaposlena na zavarovalnici, lani pa je diplomirala iz ekonomije. Da za nekatere stvari ni nikoli prepozno, si je dokazala tudi z vpisom na magistrski študij. Mika jo namreč cel kup stvari. Med drugim tudi turizem in lahko jo na primer srečate celo v vlogi turistične vodnice kje v mestu, ko domačim in tujim Sandra Čater turistom razkazuje Celje. Seveda prve ljubezni človek ne pozabi nikoli in zato Sandra s posebno nežnostjo govori o jeziku, besedah in knjigah. Njeni dve dekleti Laura in Helena pa gresta po njenih stopinjah. Starejša s študijem slovenščine, mlajša z vodenjem različnih prireditev, kjer uživa vsaj tako kot njena mami. Če pa vas zanima, kje si Sandra resnično polni dušo, morate pokukati v njeno kuhinjo. Tam namreč vedno diši po domačem kruhu in podobnih dobrotah. Ko pa pridejo na vrsto rojstni dnevi, so njene mojstrovine v središču pozornosti. »To sem pač jaz,« se smeje. In mimogrede ponudi nekaj sladkega po uredništvu. StO Foto: GrupA Skačem sem, skačem tja Velikonočni zajček Radia Celje bo na veliki četrtek, 5. aprila, med 10. in 12. uro skakljal po Glavnem trgu v Celju, se vam skrival, vam ponagajal, užival in vas nagradil, če boste našli darilo, skrito nekje v okolici bližnjih trgovin in butikov. Presenečenj ne bo manjkalo, vam obljublja naš velikonočni zajček, za katerega velja (namig), da ga je najlažje ujeti, če mu natrosite sol na rep ^ »Zdaj sem tu, zdaj sem akcijo na Radiu Celje in na-tam, uloviti se ne dam .„« poveduje, da bo nagrajeval razposajeno oznanja našo tako obiskovalce na Glav- Utrinek z zadnje akcije velikonočnega zajca - Št. 26 - 30. marec 2012 nem trgu kot tiste bolj oddaljene, doma, pri radijskih sprejemnikih, ki se bodo namesto iskanja daril morali izkazati z odgovorom na nagradno vprašanje. Zato se pridružite naši ekipi v živo, na prizorišču (računamo na lepo vreme, v nasprotnem primeru se bo akcija selila v studio), ali pa bodite pozorni na radijska javljanja. Niti bo imela v rokah Mateja Podjed, štrene pa bosta na Glavnem trgu pletla, zavijala in odvijala tehnika Mitja Tatarevic in Branko Ogrizek. Kdo bo našel veliko košarico dobrot in kup ostalih skritih daril, bomo torej videli in slišali v četrtek. In naj še spomnimo, da bo akcija Velikonočni zajček na Radiu Celje letos stara 14 let in da je v tem času doživela različne oblike: od zbiranja najlepše pisanice, do najlepšega velikonočnega aranžmaja, zbirali smo stare velikonočne razglednice in - se še spomnite poslikave velikanskega jajca? Tudi letos bomo poskrbeli, da se bodo velikonočni prazniki začeli v razigranem vzdušju! MP, foto: GrupA (arhiv NT) 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. GIVE ME ALL YOUR LUVIN - MADONNA FEAT. NICKI MINAJ & M.I.A 2. PART OF ME - KATY PERRY 3. WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE 4. TONIGHT IS THE NIGHT -OUTASIGHT 5. AMNESIA - IAN CAREY & ROSETTE FT. TIMBALAND & BRASCO 6. FRIENDS - AURA DIONE FT. ROCK MAFIA 7. HAPPY PILLS - NORAH JONES (3) 8. LOVE ME - STOOSHE FT. TRAVIE MCCOY (1) 9. IT ALL BELONGS TO ME -MONICA & BRANDY (3) 10. WILD ONES - FLO RIDA FEAT SIA (2) (5) (4) (2) (6) (5) (1) (3) (4) (2) (4) (1) DOMACA LESTVICA 1. VERJAMEM - EVA BOTO 2. MALO SREČE - EVA IN NIKA PRUSNIK 3. NAJIN DAN - FLIRRT 4. TI IN JAZ - SARA KOBOLD 5. POSLUŠAJ - AVTOMOBILI 6. KO OBRNEŠ NOVO STRAN - GAL GJURIN (5) 7. USTAVIMO ČAS - GOGS (3) 8. TI SI POPOLNA - ERIK FEAT. NIPKE (5) 9. ŽELIM SI - ŽEVŽA FT. NASTY (2) 10. OKNA NA STEŽAJ - VLADO KRESLIN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO WHAT BECAME OF YOU - DODGY RUMOUR HAS IT - ADELE PREDLOGA ZA DOMACO LESTVICO ROMANJE - TABU IN ANDREJ ŠIFRER HOLLYWOOD - SIDDHARTA & LARA-B Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. TVOJE IME - VITEZI CELJSKI (7) 2. SPOMIN NA NJO - STIL (3) 3. NAŠ PODKRAJ -PODKRAJSKI FANTJE (1) 4. DOBRO VSE SE VRAČA - ČAR (4) 5. BABICA, HVALA TI -MODRIJANI & ALEKS FRAS (2) PREDLOG ZA LESTVICO MUZIKANTI - ŠPILAMO - VIKEND SLOVENSKIH 5 PLUS 1. LUPČKA MI JE DALA MALA -ANS. ROKA ŽLINDRE (6) 2. DAN LJUBEZNI - NATALIJA VERBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (5) 3. DOBER DAN, LEP POZDRAV - ROSA (1) 4. STARI GRAD - IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA (2) 5. OBALA ŽELJA - TRIO ŠUBIC (3) PREDLOG ZA LESTVICO MOJ STARI AVTO - ANS. PETRA FINKA Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. pikamo .„N vsako soboto ob T2.IS wWw.radtocelje.cam 95.1 dS.9 1ÙÛ.3 dÛ.Ë MHz NOVI TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 25 Mercedes SL: z novo podobo in vsebino Prvič se je mercedes SL pojavil leta 1952, tedaj v dirkalni izvedbi, sedaj je nared šesta generacija. Novi SL je že naprodaj, še vedno spada v povsem zgornji cenovni razred in še vedno je to avtomobil, ki vešče kombinira velike zmogljivosti oziroma športnost z uporabnostjo, eleganco in podobnim. v dveh motornih izvedbah, in sicer kot 350 in 500. Prvo varianto poganja bencinski šestvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra in 225 kW/306 KM pri 6500 vrtljajih, drugo pa osemvaljnik, ki pri gibni prostornini 4,7 litra ponuja 320 kW/435 KM. Obe motorni izvedenki imata samodejni 7-gtronic menjalnik, pri obeh V dolžino je roadsterja za 461 centimetrov, ohranil je kovinsko oziroma delno stekleno zložljivo streho, ki jo uravnava elektrika in se zloži v prostor za obema sedežema v kratkih 20 sekundah. V zasnovi ni velikih sprememb: motor je nameščen spredaj, moč se prenaša na zadnji kolesni par. Novi SL je na voljo Mercedes SL je najvišja hitrost omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/h je pri prvi varianti 5,9, pri drugi pa 4,6 sekunde. Seveda je SL poln različnih elektronskih sistemov, veliko je tudi dodatkov, ki jih je treba doplačati. Cene? Varianta SL 350 je na voljo za najmanj 103, SL 500 pa za najmanj 137 tisoč evrov. JK VW alltrack Alltrack bo nova izvedenka passata Volkswagen (VW) se zgleduje po Audiju (ki je tudi sestavni del skupine VW) in pripravlja terensko oziroma robustnejšo izvedbo passata. Alltrack, kot se bo ta izvedenka imenovala, bo na voljo le v karavanski izvedbi. Navzven bo opazna prednja in zadnja zaščita podvozja, drugačni bodo odbijači, blatniki bodo širši, avto bo nekaj bolj dvignjen od tal ipd. Na voljo bo s štirimi motorji (dva bencinska in dva dizelska) z močjo od najmanj 103 do največ 155 kW. Ponujali ga bodo v dvo- kot štirikolesni izvedbi, vse pa kaže, da se bo alltrack na slovenskih cestah pojavil aprila ali maja prihodnje leto. JK Znova audi RS4 avant Nemčija: tako kot lani Pred leti je bil audi RS4 eden najbolj vročih cestno-športnih karavanov (ki jim pri Audiju pravijo avant). Sedaj tovarna predstavlja novo varianto (ker so pred tem prenovili običajnega A4), ki bo skoraj gotovo navduševala ljubitelje tovrstnih vozil. Zunanja podoba bolj ali manj očitno nakazuje dirkaško poreklo, srce pa je seveda motor. To je bencinski V 8 motor z gibno prostornino 4163 kubičnih centimetrov 331 kW/450 KM, kar pomeni, da je specifična moč 108,1 KM na liter gibne prostornine. Navora je za 430 Nm, in sicer je na voljo v območju med 4000 do 6000 vrtljajev v minuti. Po tovarniških podatkih zmore RS4 do 100 km/h pospešiti v 4,7 sekunde, medtem ko je končna hitrost omejena na 250 km/h, z možnostjo povečanja na 280 km/h. Seveda ima avto tudi stalni štirikolesni pogon quattro s sredinskim diferencialom; standardno razmerje moči med prednjo/zadnjo premo je 40/70, seveda pa ga je mogoče tudi spreminjati. Kot pravijo, bo prodaja tega avtomobila stekla jeseni, v Nemčiji pa bo na voljo za 76.600 evrov. JK Pri avtomobilih je že tako, da je nemški avtomobilski trg, ki velja za najpomembnejšega v Evropi, vedno v središču pozornosti. Februarska prodaja dokazuje, da je v tej državi vse tako, kot je bilo februarja lani, kajti prodaja je bila tako rekoč enaka - prodanih je bilo dobrih 224 tisoč avtomobilov. Najbolje se je v letošnjem drugem mesecu odrezal Volkswagen (nekaj več kot 50 tisoč vozil), sledi Mercedes Benz (skoraj 20 tisoč), tretji je Audi s prodajo skoraj 18 tisoč vozil. Najbolje prodajani avtomobil je bil februarja vw golf, sledi vw polo, na tretjem mestu pa je bil vw passat, kar je vsaj zanimiv vrstni red. Februarja je bilo v Nemčiji prodanih 48 odstotkov vozil z dizelskim motorjem, dobrih 37 odstotkov vseh pa je bilo uvoženih. JK Audi RS4 avant Dominantna kia K9 Južnokorejska Kia je res v velikem tržnem in produkcijskem zagonu. Zdaj so nared prve uradne fotografije velike in prestižne limuzine K9. To bo prvi avto te tovarne s pogonom na zadnji kolesni par. Oznaka k9 se povezuje tudi z grško besedo kratos (mogočen, diminanten in v tem duhu je narejen tudi avtomobil. O motorjih oziroma motorizaciji niso sporočili še nič, za zdaj je znano le to, da bo najprej na voljo doma in morda kasneje še na drugih trgih. JK 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Po trivratnem še petvratni VW up! Nemški Volkswagen je pred nedavnim začel ponujati up!, mestni avtomobil, ki v dolžino meri res mestno primernih 354 centimetrov. Najprej se je pojavila tri-vratna izvedenka, pri kateri je bilo jasno, da utegne v tr- govine privabiti predvsem tiste kupce, ki jim dostopnost do zadnjih sedežev ni bistvenega pomena. Sedaj tovarna pošilja na trg petvratno izvedenko. Dimenzije so ostale do milimetra enaka, kar velja za dolžino, medosno razdaljo, velikost prtljažnika in podobno. Razlika je torej v številu vrat in njihovi dolžini. Računajo, da bo to drugi ali tretji avtomobil pri mladih družinah. Letos naj bi na slovenskem trgu prodali kakšnih 400 vozil, od tega vsaj 65 odstotkov s petimi vrati. Pri motorjih prav tako ni sprememb, saj je tudi petvratni up! naprodaj z dvema trivaljnikoma, ki zmoreta 44 oziroma 55 kW, pa ročnim oziroma samodejnim menjalnikom. Načeloma je petvratna različica od trivra-tne dražja za približno 320 evrov, kar pomeni, da je v Fl Ročna AVTOPRALNICA ScPOIIRNICENTERI ZUNANJEČIŠČENJEVOZILA Z14DNEVN0 ZAŠČITO LAKA VOZILA TEMEUITO NOTRANJEdŠČENJE VOZILA DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE ZA TERMIN POKLIČITE IN SE DOGOVORITE na tel: 031344388 najcenejši izvedbi na voljo za 8.601 evro. JK Maybach se vrača v zgodovino? Tovarna Maybach je nastala leta 1909, ustanovil jo je William Maybach. Izdelovala je prestižne avtomobile in med drugo svetovno vojno tudi orožje, potem pa počasi ugasnila. Proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja jo je ponovno oživil Daimler AG, ki je lastnik Mercedes Benza. Ponujali so dve izvedenki luksuznega maybacha (57 in 62), vozilo, ki se je primerjalo predvsem z rolls royci, bentleyji in podobnimi. Sedaj pa vse kaže, da bo Maybach izdeloval vozila le še do leta 2013 oziroma do rojstva povsem novega mercedesa S, največjega vozila omenjene to- varne. Prodaja maybachov je v zadnjem času zelo padla, v najcenejši izvedb je na voljo za dobrih 250 tisoč evrov, to pa je za današnje čase očitno preveč. JK Prodaja maybacha je zadnje čase zelo padla. Jeep compass BUzjfijicoydù dobtre^O/iwtoyKobUiiu EuroNcap: civic dobro, jeep slabo EuroNcap je opravil preskusno trčenje še z dvema avtomobiloma. Rezultati so zanimivi. Preskusili so, koliko in kako sta varna jeep compass, srednje-veliki športni terenec oziroma SUV ter nova izvedenka petvra-tne honde civic. Slednja je dobila najvišjo možno oceno, torej pet zvezdic, medtem ko jo je jeep odnesel slabo, pravzaprav presenetljivo slabo, saj je dobil le dve zvezdici. Kot so zapisali pri EuroNcap, se je civic dobro izkazal pri vseh postavkah (varnosti pešcev, varnosti otrok ipd.), medtem ko je jeep pri varnosti pešcev dobil vsega 23 odstotkov možnih glasov. JK Prihaja BMW 6 gran coupe Nemški BMW že nekaj let ponuja BMW 5 gran coupe, velik avtomobil kombilimuzinske zasnove. Na slovenskem trgu ni prav pogost, na drugih (beri: bogatejših) vsekakor veliko bolj. Sedaj tovarna, ki je lani poslovala izjemno dobro, predstavlja še novo različico z oznako BMW 6 gran coupe. Glede na številčno oznako je mogoče reči, da bo ta nekaj večji kot s številko 5. Pogon bosta zagotavljala dva šestvaljnika, bencinski in dizelski. Prvi z oznako 640i bo imel 235 kW/320 KM, v dizelski izvedbi 640d pa bo na voljo 230 kW/313 KM. Na vrhu ponudbe bo izvedenka 650i s 330 kW/450 KM; serijsko bo avto opremljen s samodejnim 8-stopenjskim menjalnikom, medtem ko bo pri najmočnejši varianti na voljo tudi štirikolesni pogon X drive. JK MALI OGLASI / INFORMACIJE IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 Žnidei-s d.o.ii., Ul. VHa Kraiaherja 5. Maribnr celle: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja I n nrnnmA VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM PRODAM TRI gradbene parcele v Šentjurju, na izjemni lokaciji, komunalno opremljene, voda, elektrika, kanalizacija, asfalt, v naselju Hruševec, prodam. Telefon 051 306-959. Š 8 Tm laribor | nm PEUGEOT 306 break 1,6 i, letnik 1998, vsa oprema, brez klime, opravljen tehnični pregled, prodam za 720 EUR. Ogled v Šentjurju. Telefon 041 645-898. š 8 RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497. š 19 AVTO, cel, poškodovan, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina in prepis takoj. Telefon 031 783-047. 1076 STROJI TRAKTOR Štore 402, letnik 1981, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 256625. 1006 TRAKTOR Fiat 4 ^ 4, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 848362. 1064 LIČKALNIK koruze Sip prodam. Telefon (03) 5414-931, zvečer. 1094 KOSILNICO, traktorsko, dvojni rez, širina 155, zelo lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241355. 1108 KOSILNICO Alpina, v zelo dobrem stanju in pajek Sip 220, prodam. Telefon 041 289-252. 1149 TRAVNIŠKO brano prodam. Telefon 041 331-804. 1175 PAJEK Sip 230 spider, dvovretenski, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 271340. 1182 ŠKROPILNICO, motorno, 80 l (samokolni-ca), dobro ohranjena, prodam. Telefon 051 354-407. 1190 POSEST Do36iie8tc«iiaoinoH0D,polHijniie | PE CEUE, UL XIV. dhiiiije 14« S Oa/4257000 ^ PE MARIBOR, ParliianskaU, g in/2341000 ^ PEMURSKASOBOTA. g Staneta Roanana 16. Og/521-3000 | BONAFINPLUSll.0.0. I Sloiisnslia27,1000ljubljaiia I TRAVNIK, velikost 4.622 m', na Polani pri Jurkloštru, prodam. Telefon 5481-382, 040 891-578. 788 SVETINA, Javornik. Bivalni vikend v naravi, zk urejeno, bremen prosto, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 827 V ŠKOFJI vasi, na lepi legi prodam hišo, 160 m', z dvema trisobnima stanovanjema. V račun vzamem enosobno pritlično stanovanje od Slovenskih Konjic do Celja ali počakam na del kupnine. Cena 130.000 EUR. Telefon 070 777281. 924 ŠMARJE pri Jelšah, Celjska cesta 40. Hišo, letnik 1942, z zemljiščem, pekarno in garažami, prodamo. Telefon 051 416498. 1122 POSLOVNI prostor, 31 m', lokacija Laško-Debro, prodam ali oddam. Telefon 031 204-551. 1156 PODKLETENO enostanovanjsko hišo v Sel-cah pri Celju, prodam za 70.000 EUR. Telefon 041 672-164. 1153 NA mirni lokaciji, 17 km iz Celja prodamo starejšo hišo. Telefon 031 609-533. 1150 POLANA pri Jurkloštru. Prodamo staro kmečko hišo, skupno zemljišča 2.000 m'. Cena po dogovoru. Telefon 051 339-058, po 16. uri. 1177 V ČISTEM in mirnem okolju prodam zaradi bolezni bivalni vikend, občina Šentjur. Telefon 031 786-173. 1191 ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z zemljiščem, skupna površina 22.595 m', od tega 17.962 m' gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti 2 km iz Rimskih Toplic, v bližini Rimskih term, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom, vredno ogleda. Telefon 031 519-146. 1192 NA lepi, sončni legi prodamo takoj vseljiv bivalni vikend s 17 ari zemljišča, 4 km od izvoza avtoceste Dramlje. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803. 1197 VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m', travnik 331 m', vpisano v zemljiško knjigo, prodam 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. KO POTREBUJETE GOTOVINO TAKOJ... m U^ODMIN - posojila za zaposlene in upokojence - nI stroškov odobritve - izplačilo gotovine takoj - tudi za osebe z nižjimi dohodki INFO-KREDIT d.o.o. Mariborska cesta S6, 3000 Celje (poslovna ElVlO - 2. nadstropje) Tel: 0S9/2Z-66-00, Gsm: 051/88-60-00 CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m', vinograd v izmeri 1.565 m', pašnik v izmeri 2.670 m', porušen objekt 24 m', prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m', z gospodarskima poslopjema 50 m' in 23 m' uporabne površine, 873 m' dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m' pašnika, 26.464 m' gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM PRODAM Na podlagi 23.členQ statuta sklicujem AMDŠlanderCelje ZBORCLANOVAMDSLANDERCEUE vtorek,10.aprila2012,ob17.uri v prostorih AMD Slander Celje, Ljubljanskacesta 37. Gradivo je na razpolago v tajništvu društva. VLJUDNO VABLJENI! Predsednik AMD Slander Celje Jože Zimšek OTOK Pag - avtokamp Straško. Oddam mobilno hišico na lepi lokaciji. Termini od maja do oktobra. Telefon 041 662194. 1077 NA RELACIJI Celje-Šentjur oddam prostor, 200 m', s parkiriščem. Možna kakršna koli delavnica ali skladišče. Telefon 041 218-352. 1111 š 15 POSLOVNI prostor, 50 m', za mirne dejavnosti, s parkirnim prostorom in vhodom z ulice, oddamo v najem. Telefon 040 213-518. 1116 V CENTRU Žalca oddam v najem gostinski lokal, opremljen, 45 m', najemnina po dogovoru. Telefon 041 399-484. p OPREMLJEN gostinski lokal v Novi vasi v Celju, 90 m' in vrt, 30 m', oddam v najem. Najemnina po dogovoru. Telefon 041 708-196. p STANOVANJE CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m', zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu po telefonu 041 708-198. ODDAM ENOSOBNO stanovanje, renovirano leta 2005, opremljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 314-910. 974 STANOVANJE, Otok, 54 m', blizu bolnišnica, šola, vrtec, trgovina prodam. Telefon 040 776-104. 1018 STANOVANJE v novem objektu na Franko-lovem, dvosobno, vsa infrastruktura, vpis v zk, center trga, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. š 8 V CELJU ob Savinji prodam opremljeno stanovanje z balkonom, velikost 56 m'. Cena po dogovoru. Telefon 070 491-883. 1146 DVOSOBNO stanovanje, 62 m', v centru Šentjurja, na mirni lokaciji, prodam. Telefon 031 204-551. 1157 V CELOVŠKI ulici v Novi vasi prodam trisob- no renovirano stanovanje. Telefon 041 837-493. 1159 V PRVEM nadstropju, pogled na naravo, prodam stanovanje, 69,70 m', z garažnim mestom v garažni hiši. Stanovanje je skoraj novo in obsega predsobo, kabinet, veliko dnevno sobo s kuhinjo in spalnico, velik balkon in nadstandardno kopalnico. Stanovanje je varovano, Novi trg 16, Nova vas-dru-gi vhod. Cena 95.000 EUR. Telefon 041 399-484. p SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763800. p V CELJU (Hudinja) oddam prenovljeno trisobno stanovanje, velikost 75 m'. Dejan Mauer, telefon 041 620-904; dejan.mauer@gmail.com. 1114 STANOVANJE, dvoinpolsobno, z balkonom, na Zelenici v Celju (ni blok), nizki stroški, lastno parkirišče, oddam. Telefon 041 743-728. 1188 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč,i.p;,£elie GARAŽA ODDAM GARAŽO, 15 m', Kersnikova 4, zraven bolnišnice, oddam. Cena 60 EUR/mesec. Telefon 051 612-343. 967 ŽIVALI PRODAM PIŠČANCE, bele, za dopitanje ter mlade nesnice, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800. p Baška, Emila Geistlicha 50 Celje, Kosovelova 14 T: 03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: info@celela.sl RAZPIS za vzgojitelje otrok, letujodh v koloniji v Baski Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagošl