^ ‘j
»sak četrtek • Posamezna Ste vil. a stan« Din ' 'Ttt 'kloletns naričfiina Diti 35’ '*eko»ni račun: .Straža v viharjuLjubljana, St 16.'7 C
*j?? ' r Vr.ir '
Ljubljana, 17. novi mbra 1938
Izdaja: 'Konzorcij .Straže ▼ viharju’' (X Teaci) >• Ureiuje: R Oujei Uredniitvo in utirava: Ljrb jana, Miklošičeva 5 • Pisk JU^datoVatrske tts-*ai"te tK.Čečl
Številka 8
Njegove metafizične osnove
Prva točka, ki jo j© osvetliti, je. da socialni °auk Cerkve neposredno zahteva njena mo-r®la, ta pa je neločljiva od dogmatičnega na-ki jo potrjuje. Katoliška sociologija ni ne-^visna zgradba, slučajna zbirka empiričnih in eklektičnih odgovorov, temveč projekcija teorije na socialni red.
Oglejmo si dvoje sočasnih družbenih zasnov. Na eni strani imamo družbo, zasnovano ^®lik mravljišču; v njej je dejavnost ljudi osredotočena na eno samo kolektivno gospodarsko stran, v njej je težnja, da naj razen poklicne specializacije vsaka druga razlika med vUdmi izgine in končna ideja najvišjega dosega ji je v svobodni in enaki uporabi bogastev sveta: to je komunizem. Na drugi stra-ki imamo družbo svobodnih in mislečih oseb, v®aka oseba mora izpolniti svoje poslanstvo, v,8aka iskati pomoč v pravičnem in trdnem so-^alnem redu: to je krščanska družba. Ne po-^kbimo nikdar, da je med obema velika raz-lka, razlika že v načelih. Res da sicer ni nilino, da bi moralo biti popolnoma napačno kar trdi Marksov učenec. Toda proti vsa-naivnemu in nevarnemu optimizmu, proti aapuhu človeka, ki hoče biti bog, proti grobi lc*eii materialnega blagostanja, ki bi pomirila v človeškem srcu vsak nemir po večnosti in vs° željo po blaženosti, je kristjan nujno na straži. Tudi on hoče rešiti za vse ljudi vPrašanje vsakdanjega kruha, rabiti svoj ra-*Utn in voljo, da bi storil svet čim lepši in živ-Nnje čim lažje: toda harmonična družba, ki ^ je pred očmi, ni zaprta sama vase, ona je
*	oveška dopolnitev božjega stvarstva, ona reši oveka materialnih sužnosti, ne samo, da ga l*trga vsem demonom njegovega mesa, ampak ^ tudi olajša vstop v življenje duše. Med komunizmom in krščanstvom ostane vedno, tudi v tistih točkah, kjer se njuni nameni najbolj Približajo, ta ibistvena razlika, da hoče prvi r®šiti človeško družbo proti Bogu in drugi za s‘u£bo Bogu. Po odločni izjavi okrožnice »D i-i rre d e m p t o r i s « bo ostalo,, da po-nuia komunizem človeku »idejo h a p a č -e g a p d r e š e n j a«.
Moralni nagibi
Kristus je prinesel svetu resnično odreše-
, !«• 9®rkvi pst'jtl izročil v hrambo žikott ptra-*c® ® Ijkbežni. Iž tega pa ■neposredno ižhaja JJialni.pauk Čerkve: okrožnice, ki ga defnii-
^ai° razprave, ki ga razvijajo, potekajo iz evangelijskih idtej. ‘ g	i	t	e	božje	kraljestvo	in	nje-
hrV ° PT avico ..Božji pravici naspro-)e, da .sp množice pahnjene v revščino do-uživa majhno število ljudi pretirano izo-
bilje — zlasti če je revščina prvih odkupnina za izobilje drugih. Pij XI. vidi, kako narašča »neizmerna množica siromašnih proletarcev, katerih stiska vpije do neba«; ko vidi, kako se konča delovanje kapitalizma z ločitvijo ljudi v dva razreda, «eden, po številu majhen, je užival domala vse ugodnosti, ki so jih novodobni izumi prinesli v takem obilju, drugi, obsegajoč silno množico delavcev, se je tlačen od uboštva in bede zastonj trudil, da bi se rešil te stiske«, namestnik Kristusov odklanja, »da bi se tako krivična razlika V razdelitvi časnih dobrin res skladala z voljo modrega Stvarnika,« in zaključi, »da bogastvo, ki v naši dobi industrializma tako obilno narašča, ni prav porazdeljeno in dodeljeno raznim slojem ljudi«.
Toda pod pretvezo, zgraditi popolno enakost in odvzeti kapitalu njegove privilegije, bi bilo krivično, oropati ga vseh pravic in zatrjevati, da ustvarja delo edino veljavni naslov za lastnino ter da ima delavec pravico do vseh plodov svojega dela. .
•Krivično je, če majhno število ljudi, ki redno celo niti niso lastniki, ampak navadni upravitelji brezimnega družbenega kapitala, popolnoma gospoduje z denarjem, obvladuje kredit, drži v rokah življenje družbe .in izvršuje pod okriljem svobode resnično gospodarsko diktaturo. Prav tako pa bi bilo krivično, pod pretvezo odprave kapitalističnih zlorab odvzeti posamezniku naravno pravico do lastnine, ali prenesti na državo taka opravila, ki jih lahko posamezniki ali skupine sami izvršujejo.
Pravica
V	imenu pravice socialni nauk Cerkve obsoja po vrsti liberalizem in kolektivizem, kapitalistično^ kupičenje in državni socializem. Prav tako zahteva za delavca za življenje zadostno plačo, za gospodarja pa njegovi odgovornosti primemo avtoriteto. Ta ideja pravice je široka, človečanska, popolnoma plemenita, ona ne izhaja zgolj iz suhe juridične misd% n osti. ’	SV	?
Ta pravica je nekaj več kot potrdilo zakona o enakosti med stvarjo in njeno ceno, med delom in plačilom. Ta pravica sloni v temelju na spoštovanju človeške osebe. Oseba ihia v družbi popolno pravico do vseh pogojev vrednega in častnega življenja i,n do svobode svojega duhovnega življenja. Cerkev zah,t.eva za delavca zadostno plačo, ker vidi v tem neobhodni pogoj za razvoj njegovega osebnega življenja. Lastnino opravičuje zaradi naravnega razvoja osebnosti. Kapitalizem graja, ker vidi v njem način izrabljanja oseb. Komunistični red odklanja, ker je komunizem
organizirano nasilje nad osebnimi iniciativami. Ta pravica se ne razlikuje mnogo od ljubezni. 0 razmerju med pravico in ljubeznijo, pravi sv. oče, da »nikakor ne gre, da bi delavec moral sprejemati kot miloščino, kar mu pri-stoji po pravici, tudi se ni mogoče z malo miloščino iznebiti dolžnosti pravičnosti. Ljubezen in pravičnost nalagata dolžnosti, neredko glede iste reči, a pod različnim vidikom, in delavci so glede teh dolžnosti, ki jih imajo drugi do njih, zaradi svoje časti po pravici zelo občutljivi.« Divini redemptoris.
Ljubezen
Ljubezen do Boga. Zakon ljubezni do Boga je obsodba kapitalizma, ki mu je denar bog, in obsodba komunizma, ki obožuje snov.
Ljubezen do človeka. Zakon te ljubezni je obsodba tistega reda, ki mu je samo dobiček gibalo gospodarske delavnosti, ki vedno bolj zabrisuje pomen usluge in končno smatra človeka za navadni stroj; ta zakon pa je tudi obsodba revolucionarne filozofije, ki računa na nasilje in sovraštvo, ki bosta uvedli pravični red.
Ljubezen do ubogih. Vpostaviti ta zakon se pravi skloniti se s ponižnim usmiljenjem nad množice trpečih, katerih revščina vpije do neba; to se pravi, zahtevati za delavca pogoje vrednega in zdravega življenja, družinsko blagostanje, fizično in moralno higieno tovarne. To se pravi, očistiti dušo reveža njegovih nesrečnih strasti po maščevanju in uporu, ki tako potvarjajo božjo podobo v njem, katere ogledalo je.
Modrost
V	razredneiti boju marksist ne more videti drugega kot silo in ne pripoznava drugega nravnega načela kot dvigniti množico delavcev do čim močnejšega dinamizma... Za marksista ne more biti revolucija nič drugega kot nadomestitev enega družbenega gospodarskega sestava z drugim; kristjanu ta prav tako potrebna nadomestitev ne zadošča, ker ve, da se konec koncev odigra človeška drama v srcu človeka in da prav nič ne pomeni sprememba gospodarskih pogojev in političnih naprav, če se človek sam ne spremeni. Prav zaradi zahteve po moralni reformi ima pri kritiki kapitalizma socialni nauk Cerkve zelo velik pomen.
‘ Cerkev dobro pozna človeka, saj ga že skoraj dvatisoč let uči, spoveduje, trpi od njega in za njega. Nikdar ni obupala, fiikdar ne bo obupala nad njim. Toda v svoji izkušenosti ne more verjeti, da bodo duše očiščene zaradi preproste spremembe gospodarskega okolja ali socialnega reda, brez prizadevanja za njihovo svobodo in brez božje pomoči. Tudi ima preveč izkušenj, da bi se mogla zanesti na še tako logične načrte, ki pa ne upoštevajo celotne stvarnosti, kakršna je. V kratkem, njen socialni nauk je moder. Kot čuvarica evangelija, ki nalaga zakon pravičnosti, Cerkev v zgodovini ohranja in razširja poživljajoči kvas, ki poganja družbo v stalno obvnavljanje. Kot
Današnja Številka vsebuje:
Nepomirljivi neznanec Dvajset let „Komsomola“ Glas iz SlovaSke Strah pred svobodo Kominterna v Evropi
ustanova, ki je močno zakoreninjena v stvarnost, čudovito vodena v teku imperijev in trenju idej, ima dobro vzgojen čut za pomembnost potrpljenja, za koristnost discipline in vrednost izkušnje; ona zna spoznati pravi čas, ne odklanja pametnega oportunizma in raje krči počasno cesto zanesljivega uspeha, kakor da bi vrgla človeštvo prezgodaj v kaotične vzpone in slabo pripravljeno bodočnost. Cerkev ne obsoja želje po novem socialnem redu, ampak ga celo sama pripravlja. Pri tem pa dobro ve, da niso prave revolucije tiste, kjer strasti sejejo nered, temveč kjer razum ustvarja novi red. In v tem pogledu se modrost Cerkve pridružuje njeni ljubezni.
Pierre-Henri Simon.
Karitas
V	nedeljo 6. nov. so Vincencijeve konference v Nancyju slavile 100 letnico obstoja. Prekrasen jubilej, čigar pomembnosti in važnosti se zaveda malokdo. Na zborovanju so se zbrali vsi člani nancyških Vincencijevih konferenc, predvsem iz Lorraine. Proslava je bila namenjena temu, da se spomni in pregleda stoletno delo ustanove, vzrasle iz dejanske ljubezni do trpečega bližnjega, in da poživi med člani delavnost in smisel za karitativno delo.
Delo na karitativnem polju je najlepši način reševanja težkih socialnih problemov. Ko je Friderik Ozanam, akademik na Sorboni, ustanavljal Vincencijeve konference, je storil to iz ljubezni do Kristusa in iz ljubezni do bližnjega. Bede brata ni mogel trpeti, ne da bi pomagal.
V	svoj krog je potegnil mlade akademike, ki so imeli dovolj smisla za to delo in dovolj pripravljenosti za žrtve. Kajti karitativno delo zahteva žrtev. Od takrat so se Vincencijeve konference razširile po vsem svetu in se močno, razmnožile. In >syet še ne čuti, da je vsaka Vincencijeva konferenca poosebljen očitek tiktim, ki se šopirijo v razkošju in pustijo brata v trpljenju, morda, ga prepuste celo smrti, ne da bi pomagala. Miloščino sprejemati je težje, kot miloščino dajati. Pomislite ponižanje tistih, ki morajo v obliki miloščine sprejemati to, do česar imajo sveto, od Boga dano pravico.
Glas iz Slovaške
Demokracija pa fframasoni in liberalci
V našem listu smo vedno zasledovali življenje mladega bratskega naroda. Pretekli me-seai so tudi Slovakom prinesli toliko sprememb, da moramo spregovoriti vsaj nekaj besed o njib.
Kaj menijo sami o preteklih dneh in kakšni so njihovi pogledi naprej? Glasilo mlade avtonomistične generacije »Nastop«, ki smo ga tu že navajali in ga izdaja eden najpomembnejših ljudi mlade Slovaške, minister dr. Durčan-sky, nam v zadnjih številkah jasno osvetli nova pota; v kratkih besedah bomo tudi mi na tem mestu ponovili glavne misli.
»Nastop« z dne 15. oktobra obravnava mo-nakoysko pogodbo. Ugotavlja, da je Monakovo za Čehe težki poraz, kot Bela gora. Tega poraza ne bodo mogli pozabiti, ne Čehi, ne Slovaki. Beneš je svojo vlogo odigral. Padel je Beneš, z njim pa tudi Masaryk in cela njegova šola, ki češkemu narodu ni prinesla nič pozitivnega. Dvajset let je češki narod ta šola slepila, ga napihovala z voljo po vladi, pri tem pa pustila temnim elementom prosto pot in jim dala v roke celo orožje, da so pomagali uničiti domovino. Kajti — nadaljuje »Nastup« — ne zadostuje delati prevrate, ampak treba je znati po prevratu voditi narode in države.
Naslednja številka omenjenega lista z dne 15. t. m. očituje težko bolečino, ki jo slovaški narod prenaša v tem mesecu po belvederski odločbi. Možato je to prenašanje bolečine: Ne bomo jokali. Trgali so nas iin uničevali tisoč let. A danes? (Neporaženi stojimo tu in bomo stali, čeprav nas še in še bijejo in tlačijo. Na 2. november nikoli ne bomo pozabili. Bratje, od katerih nas je nova meja ločila, ne bodo sami. Njihova bolečina je tudi naša, njih trpljenje je trpljenje vsega slovaškega naroda pod Tatrami. — Nato poziva članek k delii in neha iz močnim klicem k Bogu, k: jih je postavil tja pod Tatre, kjer hočejo živeti in delati.
V naslednjem članku razčlenjuje »Nastup« politiko dr. Edvarda Beneša: »Vrzimo se na politiko dr. E. Beneša, ki nam je prinesla popolni zunanjepolitičnii polom. Vsa ta politika se je naslanjala na sklepe framazonskih lož. Uspehe je žela tam, kjer se je srečala z ljudmi, katerih poti so peljale do istih »kritih delavnic, Za zgled navaja
irazmerje med Benešem in Titules-com. Seveda je ta zveza po odhodu Titulesca postala bolj gospodarska. Drugi tak politik je bil Eden, po čigar odhodu, je prijateljstvo Anglije do židovstva in SSSR malo manjše. Kot je Beneš zgubil Anglijo z Edenom, tako je tudi iz Francije potegnil malo hladnejši veter z Blumovim padcem. Kaj je bilo treba, da si je dr. Beneš nakopal sovraštvo Italije. Kot predsednik v Ženevi in to s pomočjo prijateljev iz lož, j.e med prvimi pristopil k sankcijam proti Italiji. Odbil je ponujeno roko že močne Nemčije, kar bi privedlo obenem do poravnave s Poljsko. — Nadalje članek pregleduje obisti Beneševim diplomatom, Za londonskega poslanika Jana Masaryka vprašuje kako je prišel na tako mesto. Ali je bilo dovolj, da je bil sin predsednika, ali morda še več, da je bil levičarsko usmerjen?
Isti »Nastup« prinaša imenik ene bratislavskih lož, ki jih je bilo osem. Ta loža imenovana »Zur Verschwiegenheit« je imela 7 častnih članov, 3 častne velike mojstre in 80 rednih članov. Tu so razni ravnatelji, bogati trgovci in tovarnarji, sploh isamo ljudje, ki zavzemajo vidnejša mesta.
Nato piše v »Nastupu« s 15. nov. generalni tajnik USKŠ, (centrala kat. dijašva na Slovaškem) o novih poteh slovaškega dijaštva. Ne bo težko (dobiti pravo pot. iNova Slovaška se je odločila za nacionalno in krščansko smer, zato 'tudi doraščajoča inteligenca ne bo veliko iskala.
»Hočemo totalitarizem!« Tako je naslovljen
članek v zadnjem »Nastupu«. Članek je odmev silnega prevrata vsega notranjepolitičnega življenja. Zato .Je vreden, da ga vsaj v glavnem prinesemo v našem listu. — »Dober opazovalec notranjepolitičnih dogodkov od 1. 1918. je mogel napovedati, da bo prišla reakcija v tej ali oni obliki. Ta reakcija danes triumf ira, Sistem političnih strank, ki se je pri nas prakticiral od prevrata osemnajstega leta se poražen umika bolj zdravemu sistemu — totalitarizmu. Seveda so k temu precej pripomogli tuji vplivi, ki so kajpada le pospešili razvoj, ker k 'temu bi sčasoma sami nujno prišli.
Nova slovaška vlada se ni bala povedati, da je 20 letni režim dokazal, da je bil pogre-šen in da bomo prelomili z njim. Mi bomo organizirali državo po principih zdravih državnih režimov. Sile vsega naroda morajo biti združene samo v njegovi službi. Ne trpimo in odklanjamo vsako cepitev narodnih sil in vsakega, ki bi hotel to poizkusiti. Držali se bomo demokratičnih osnov, katerih se dosedanji režim ni držal, čeprav ni pozabil poudarjati demokracije povsod, tudi v ustavi. To ni bila nobena demokracija. To je deformacija demokratičnih osnov v židovskobolj-ševiškem in prostozidarskem duhu.
V	resnici ni šlo za nobeno demokracijo.
Kajti kaj je demokracija? Dosedaj je bil uporabljan pojem: vlada ljudstva. Nesmisel. Demokracija je vlada za ljudstvo in v njegovo blaginjo. Tega pri nas mi bilo. Pri nas niso vladali v blaginjo ljudstva, to bi najboljše mogle dokazati švicarske, francoske, angleške banke, premoženje, resnični dohodki oblastnikov itd.
Končali smo z liber alno-marksi* stičnimi režimi. Ti so pokazali na vsej črti toliko slabosti, da je smešno. Koliko porazov smo pretrpeli. In potem, da so- »demokracije« obvarovale mir! Vzemimo n. pr. bivšo ČSR. Ali bi se bili Čehi — volja Slovakov ni bila zastopana — vdali, ko bi bili dosti močni za boj? Bi to napravila Francija, ko bi bila notranje dovolj močna? Altruizem in požrtvovalnost v politiki so igrače za otroke. Če nekomu, ki hoče zažgati »od modnika, vzamemo vžigalice, ali more tisti reči, da je preprečil eksplozijo? Trdimo, da ni bila poražena prava demokracija. Ne, poraženi so bili liberalno-marksistični sistemi, ki so bili vodeni po pro-stozidarskh ložah. — Z debelim tiskom končuje članek. — Zahtevamo, da je v interesu celega naroda čimprej uveden totalitarizem, ki je pokazal svojo zmožnost življenja. Hočemo združene sile naroda, vodene v duhu na-rodno-krščanskih idealov.«
Tako Slovaki o dneh, ki so bili, in o dneh, ki pridejo.
Nepomirljivi neznanec
Anonimni krščanski socialist v »Delavski Pravioi« se nikakor ne more pomiriti z mojimi ugotovitvami v 5. številki »Straže« (Enostranska pravovernost), da fašizem v razliki od nemškega nacionalnega socializma, pri tem, ko oba močno poudarjata v sebi naravno in zdravo načelo o bistvenem pomenu narodne tradicije za narodovo zavest, — fašizem iz italijanskega narodnega izročila ni zavrgel oni del, ki ga je (izpolnila katoliška življenjska tvornost Italije od Konstantina do Danteja, od Michelangela do Mamzonija, t. j. največji in najsilnejši del italijanske tradicije, ki sem ga jiaz kratko nazval »bogata duhovna 'dediščina katoliškega Rima«. Neznani goreč-nik, ki se bržkone sramuje svojega imena, se je namreč v »Delavski Pravici« na dolgo znova razpisal o tem vsem drugim jasnem’ vprašanju.
Ni mi na tem, da bi s tem »skrivnostnim« človekom, katerega polemična tehnika se vrti okoli osi, ,ki sloni na nevljudnih osebnih za-frkacijah in na, zgleda, namfemem mešanju najbolj različnih pojmov, še nadalje razpravljal. S pomilovanjem grem mimo »vljudnih« ziafrkacij, s katerimi me je Obsipal ta neznani član sicer najbolj rahločutne, užaljive in občutljive, jokavo-svetoboilne slovenske inteligenčne skupine in prehajam k nekaterim stvarnim pripombam v pojasnilo čitateljem obeh listov:
1. Ako je slovesna pogodba med Italijo in Sveto stolico bila dejansko »že prekršena«, zato ni na svoji idejni in pravni veljavi ter dokumentarni pomembnosti prav nič izgubila. Nobena pogodbena stran je do danes ni preklicala. Še vedno tudi italijanska država dan sklenitve te pogodbe praznuje kot državni praznik prvega reda. Ali n. pr. druge pravne in moralne norme zaradi njih številne dejanske kršitve prenehajo veljati? O, kdaj že bi izgubile svojo pravno in moralno eksistenco n. pr. božje in cerkvene zapovedi, ako bi veljavo norm merili po merilu tega nepoznanega pravnega in moralnega svetovalca »Delavske Pravice«.
2.	Kateri vir je za fašistično doktrino mero-dajnejši:	Izjave in spisi Mussolinija,
ustanovitelja in vodje fašizma, ali nekega Špirita, ki ga je na kongresu fašističnih političnih, pravnih in gospodarskih teoretikov
v Ferrari, leta 1932. zastopnik vlade, minister Bottai, uradno zavrnil, da je njegova mo-mistična teza o povzetju človeka v državo in nesmiselni enačbi človek-država bolj-še viška 'in v popolnem nasprotju s fašizmom, ki da je vedno poudarjal dualistično družbeno pojmovanje? Jaz sem svojo trditev' naslonil na oficielne zakonske in vladne vire ter na pivi doiktrinalni vir fašizma, na Mussolinijeve izjave. Če so tudi te izjave bile »dejansko zanikane«, se na njihovi i deolo-š k i veljavnosti nič ne spremeni, saj še niso bile ideološko preklicane. Saj je vendar jasno, da tudi za fašizem velja splošno izkustveno pravilo osebnega in, družabnega življenja, da .je življenje večni boj med idejo in dejstvi.	.
3.	Misteriozni strokovnjak v »Delavski Pravici« pa se v polemiki z menoj niti laži ne more izogniti. Priprosta laž je in zavestno računanje z nevednostjo svojih čitateljev trditev, da sem jaz del fašistične dotkrine nazval za katoliški 1
Jaz sem rekel, da se je fašizem naslonil na celotno italijansko tradicijo. Tradicija je duhovna zgodovina in je taka, kot je v svoji dobi nastala. Ti jo lahko sprejmeš ali odkloniš, sprejmeš celo ali en del. Če je vsa ali pa del te tradicije katoliški, ti, ki to tradicijo upoštevaš, zaradi tega še nisi katoliški po dogmatičnem smislu. Za dogmatično katoliško kvalifikacijo je potreben sprejem katolicizma kot religije in svetovno-ma-zorskega sistema brez ozira na kraj, razmere in čas. In jaz nikjer nisem postavil trditve, da je fašizem katoliški v tem dogmatičnem smislu. Tega vprašanja sploh nisem načel. (Tudi zagotavljam »Delavsko Pravico«, da to vprašanje ni tako enostavno kot si ga ona zamišlja.) Saj sem v svojem predavanju govoril o nacionalizmu in je poleg tega jasno po sebi, da se je fašizem iz nacionalističnih nagibov naslonil na narodno- tradicijo. To je tudi naravno, ker gre pri tem le za ideološko recepcijo zgodovinskega dejstva iz narodnega življenja, ne pa za svetovno-nazorno opredeljevanje. Gotovo pa je to, da je fašizem bolj poudaril tudi katoliški del italijanske tradicije kot n. pr. prejšnja vladajoča češka intelektualna plast, ki ji je bil mnogo bolj pri srcu Jan Hus, 'ki je češki na-
rod razcepil in zaigral češko državno samo* stojnost, kot pa sv. Vaclav, ki je to češko nacionalno enotnost in samostojnost ustvaril.
4. Kakšen argumentom centra ugotovitvi ° tradicionalnem oslonu fašizma naj predstavlja znani stavek, ki izraža totalitarni značaj f®' šistične državne zamisli? Kakšna logična zve* za naj bi bila tu? Bog sam vedi. Ako bi se n11 ljubilo v zafrkljivi ton po sledovih v vprašanja fašizma tako odlično podkovanega poleffl1' stav »Delavski Pravici«, bi to deplasira®0 soočenje prešel s poklonom o »logičnem moZ' ganskem neravnotežju«. V redu. Se je p®^ totalitarna fašistična država ozirom8 njen stvaritelj in nositelj totalitarni f®' šizem naslonil tudi na »bogato duhovno ded1' ščimo katoliškega Rima«. Saj je doktrinam0 tudi fašistična totalitarna idržava lahk° jemala nekaj naukov iz katolicizma, Ali ne'
5. Pregrobo nespoštovanje čitateljev »D0' lav&ke Pravice« pa je, ako jih neznani ideolož hoče imeti za norca z nesmiselno trditvi)0' da je z okrožnico »Non abbiamo«, z d®e 29, junija 1931 bil obsojen »italijanski rasi* z e m«, — katerega prvi znaki nosijo datum 26, julija 1938, Izgleda, kakor da kulturni zg°j dovinar »Delavske Pravice« res ne ve, katef1 in kaki dogodki so omenjeno okrožnico spr°' žili... Tako neprijetno blamažo, ki je zaradi strokovnjakove brezimnosti padla na vse ured' ništvo, bi ta kulturni zgodovinar »Delavsk1 Pravici« že lahko prihranil.
6. Da je poudarjanje tradicije monopol®8 -iznajdba totalitarnih doktrin, je ravno tako n®' točno kot ostale iz »antifašistične« grečnosb porojene domislice nepoznanega polemista.
Kolikokrat je n. pr. papež, ko je razpravlja
o	komunizmu in njegovi zaroti proti kršča®' ski kulturi in civilizaciji, poudarjal veličino t0 kulture in civilizacije, ki je potekla iz kršča®' ske tradicije. — Kaj pa bi ostalo od teg®< kar izrazoslovno označujemo kot »zapadno*1 »evropsko« kulturo in civilizacijo, kot »***' rod«, »narodnost« itd., ako bi skušali iz vs0' bine, ki jo ti pojmi samo označujejo, odmisBjJ; vše ono, kar izražoslovno označujemo k°l »krščansko tradicijo«, »narodno izročilo« podobno. Ali ne bi ostal samo še bleščeč p°' krov nad — praznino...
Sicer pa gre zopet za vsiljivo podtikanj0, Ali sem jaz govoril o tradiciji »»za kršča®' s t v o« kot dogmatičen nauk Jezusa Kristusa« ali pa sem o tradiciji govoril v zvezi s pr®' vilnim pojmovanjem narodnosti in nad°' nalizma.
Ciril Zebot.
NOV NRAVNI KODEKS,
Eden najožjih sodelavcev Baldurja v. Sel®' racha, mladinski voditelj Helmut Steli' recht, je izdal novo knjigo, ki ji je dal slov: Glauben unid Handeln. Tisk jo označuj0 kot »okrajšamo etiko nacionalnega sociailiz®1®* in kot »nravni kodeks za nemško mladi®0*! Med drugim stoje besede: »Nemški človek je postavil v nacizmu nov zakonik. Klic kf^1 je nosilec večno veljavnih temeljnih sil ne®1' škega bistva in čuvar ter ohranjevalec abs° lutnih božjih vrednot; ljudstvo in rasa sta ®e spet zavedla samega sebe. Odtod so nast® nova tolmačenja moralnih predpisov, ki v človeku, da se bo umel človek spet podre®1 redu od Boga postavljene skupnosti.
Nosite znak
Slovenske . dijaške zve*e
Dobite ga pri V°',eLl
I*
u
jeniku o ir. v p>sl Miklošičeva ces a
Pridobivajte na^ noviij naročnikov•
17. povembra 1938
31
•STRA2A V VIHARJU«
Božja delavnica
Po božjem razodetju in spoznanju člove-“ega razuma, ki mu je iskanje resnice naj-^išja zapoved, je vse vesoljstvo delo b o ž -rok iin je njegov namen v tem, da od-*®va božja modrost in da poveličuje Stvarnika.
°ž je prvi vzrok, edina ohranjevalna sila in Poslednji namen vsega, kar .je. Vse stvarstvo jtom razodeva tolikšno smotrnost in z a -*On i t os t, da .se mora razmišljajoči člove-ki duh 'vprašati, kateri veleum si je vse
0	tako čudovito zamislil in vse tako genialno Uredil in katera velesila vzdržuje stvarstvo in vodi skrivnostno dogajanje v njem da Se zliva v tako grandiozno harmonijo, ki jo odkrivamo tako v življenju najmanjše žive lce kakor v mehanizmu gibanja svetov.
Ko so v preteklem stoletju prirodoslovne vede dosegle nenavadno velik razmah in se J® znanstvenikom posrečilo pojasniti marsikak Q°tedaj zagoneten prirodni pojav, se je člo-^ki duh prevzel in v zavestnem zanikanju , Jarnika vrgel v svet bogokletno misel, da 'e nastalo vesoljstvo samo po sebi, da se racija in vzdržuje zgolj po mehaničnih zakonih ^roka in posledice brez kake nadnaravee sile.
ato tudi iza postanek življenja na zemlji, za Njegovo ohranjevanje in razvijanje ni treba skati kake stvariteljske sile izven narave ®atne, ker se da vse pojasniti s fizikalnimi ^ kemičnimi zakoni. Ta dozdevna znanost je °rej hotela vreči s prestola Boga in je v
5.V'Oji širokoustni vsevednosti proglašala za Cejenega nazadnjaka vsakogar, ki je priznajo poseganje nadnaravne sile v potek živ-lenjskega dogajanja na zemlji in njegovo uravnavanje po nadnaravnem principu. Po mnenju
liberalne lažiznanosti je priznavanje božjega 'tja le znamenje neprosvitljenega duha, kul-rrie zaostalosti in umske manjvrednosti.
Krilatica, da znanost nasprotuje veri in jo zanika, je še danes moderna. Pogosto se bere v »znanstvenih« knjigah in dokazuje v »znanstvenih« govorih. Je najboljši znak tiste kričave in napihnjene znanosti, ki je ostala na površju in ji je ostalo bistvo .stvari tuje.
Obratno pa prava znanost, ki deluje tiho in skrito in ostaja skromna, prodira do zadnjih skrivnosti, odkriva čudeže smotrne ureditve in zakonitega dogajanja v prirodi. — Nam, ki izpovedujemo vero v Boga in Njegovo razodetje, so odkritja prave .znanosti le prijetno zadoščenje in vesela vzpodbuda v naši nadnaravni veri. Ko se znanstvenik s svojim bistrim razumom končno na pragu svojega spoznanja ustavi pred najglobljo skrivnostjo in mu duša vzdrhti v slutnji najvišje Modrosti, izpoveduje s tem isto vero 'v iBoga kakor preprost kmetič, ki s pobožnim srcem vzdihne k Stvarniku, ko se mu oko razgleduje po božjem stvarstvu.	,
Trditev, da je med vero in znanostjo nasprotje, je največji nesmisel. Vsa narava je delo božjih rok in odseva ibožjo modrost in Stvarnikovo dobroto. Kako bi mogla biti znanost, ki išče resnico in se poglablja v bistvo .božjega stvarstva, v nasprotju z razodeto resnico in zanikati Njega, ki je Resnica? Tudi za znanost stoji Bog na koncu vseh misli, .kakor je dejal veliki ifizik M. Planck.
V	daljši seriji člankov pod gornjim naslovom hočemo priobčevati članke iz prirodoslovna, ki nam bodo dokazovali smotrnost in zakonitost v naravi. Ti članki 'bodo namenjeni vsakomur, predvsem pa študirajoči mladini, ki v šolskih knjigah nikjer ne .najde besede o tem in tudi iz profesorjevih ust le redkokdaj čuje izpoved vere v Boga. — .Pogledati hočemo v skrivnostno delavnico božjo, ki se ji pravi narava, kjer se v neštetih pojavih smotrnosti in zakonitosti čuti snovanje božje roke.
Iveri
Dvajset let Komsomola
Jubilej v znamenju čiščenja.
Dne 29. oktobra t. 1. je slavil komsomol, ladinska komun, zveza v Sovjetiji, 20 letnico ?v°jega obstoja. Kljub izredno veliki notranji J11 zunanji politični napetosti, v kateri se na-,aia ta velika a nesrečna slovanska država ^ to po zaslugi razkrajajočega komunizma, so Pomočjo najibolj diktatorske oblasti, kar jo ”Zna svet, pripravili proslavo tega jubileja.
•	b tej priliki se .je v moskovskih časopisih
to v uvodnikih moglo čitati, kako velik ne-lr se je polastil sovjetske mladine in v kako fclikem obsegu se vrši tudi v vrstah komu-šf .e sovjetske mladine permanentno či-^enje. .p,0 samohvali nekaterih »uspehov«, ka-v re je komunistična mladina dosegla na polju ^ ®°je, šolstva in narodne obrambe, lahko v teh uvodnikov č.itamo: »Ti uspehi bi t*1 še večji, če ne bi bil centralni komite j^somola v zadnjem času zagrešil celo vrsto j^2kih napak glede vzgoje mladine, čiščenja j. Postavljanja novih moči na vodilna mesta. v°Vražni elementi so se vključili v k ,ste komsomola...« .».Pravda« pravi od-ri^0t da so te od vodstva komsomola zagre-^.tle napake nemogoče in nevzdržne. »Izve-
iz-
s,. pravijo še bolj odkritosrčno »trocki . no-buharinistični elementi so poizkusili av,ati komsomol proti iboljševiški partiji in p^St>rn°l na zunaj in na znotraj izpodko-^ 1 ■ • •« Zato, tako končujejo soglasno mo-; °Vski listi, bo glavna naloga vodstva kom-i*v • V bodočnosti obstojala predvsem v
najradikalnejšega čiščenja.
^ dvajsetletnici ustanovitve »Leninove ko-
etične mladinske zveze« napovedujejo vsi glasovi nov.o etapo v njenem ra-^ ,|U’ ki bo v znamenju poostrenega čiščenja ^ z rebljenja vseh, ki niso popolnoma vdani ^0&^u*n*- Komsomol je imel v prvih letih ^^Ustanovitvi pri mnogih važnih stvareh ne-i*v jf/1,0 moč. To se je pokazalo posebno pri
1	kolektivizacije kmetskih zemljišč, pri
kateri je »lahka kavalerija« komsomola sodelovala, kadar je bilo ‘treba izvesti Stalinove ukaze in čeprav so morali iti pri tem preko nedolžnih trupel ruskih mužikov. Velik del onega visokega, v milijone segajočega števila mužikov, ki so v času kolektivizacije morali v Onostranstvo, gre na kon.to komsomola.
Posledice mladinske vzgoje v Sovjetiji so naravnost strašne. Ta mladina je moralno popolnoma pokvarjena. V šolah to mladino sistematično vzgajajo k manjvrednim ljudem. Če so pozneje morali celo proti mladoletnim vpeljati smrtno obsodbo, ker se sistem ni znal drugače braniti pred posledicami svoje lastne vzgoje, je to zadostno merilo, da moremo presoditi duševno in moralno podlago te mladine. To so posledice komunistične mladinske politike, za katero nosi težko in zgodovinsko krivdo boljševizem.
Pocfplra/jfe poUrei lealolištee mlačiinel
NEVERNIM
Nekoliko prej, preden so se zbrali nad Evropo težki oblaki, je komunistična ekspozitura v Parizu razposlala vsem uglednejšim članom stranke obsežne vprašalne pole s 76 vprašanji. Tako so morali n. pr. točno navesti vse svoje nasprotnike, njihovo mišljenje, njihov so.cia:ni položaj itd., točno poročati, kaj in kako mislijo njihovi sorodniki, žene, otroci, prijatelji. Posebej pa je bilo vsem naročeno, naj takoj poročajo, katere osebe je treba v primeru državljanske vojne spraviti s poti, in katere je treba zapreti kot talce.
Tako se je kominterna pripravljala na letošnji oktober.
Novi rektor zagrebške univerze je postal
drAndrej Zivkovič, profesor bogoslovja, odlični znanstvenik — pisec. Dosedanji rektor dr. E. Lovrič je bil po 38 letnem delu na univerzi upokojen.
IZTREBITE DUH0VŠČIN01
».Das schvvarze Korps«, glasilo SS je pred nedavnim prinesel oster članek proti nemškim škofom, Vatikanu in Cerkvi. Članek zaključujejo besede: »Dolžnost vsakega je, da v interesu varnosti vsega naroda iztrebi škofe in duhovnike.
UKINITEV KATOL. ŠOL NA BAVARSKEM
Predno je prevzela nacionalno-socialistična stranka vlado, je bilo na Bavarskem 7449 osnovnih šol. Od tega je bilo 5223 katoliških, 1943 protestantskih, 57 židovskih in 216 mešanih. Kljub konkordatu in kljub svečanim obljubam »Fiirerja« samega, je bila 1. 1936 diktirana brezobzirna borba proti katoliškim šolam, GE-STAPO pa je skrbno pazila na vse, ki so se drznili zagovarjati katoliško šolo ali ki so si celo upali vpisati v njo svoje otroke. L. 1935 se je v katoliške šole vpisalo 36.464 otrok, 1. 1937 samo še 2143. Sedaj so s tem delom na Bavarskem končali. Pet in pol milijona katoličanov nima niti ene katoliške šole.
IZ POSLANICE PRAŠKEGA KARDINALA
.. kelih božje jeze se je res hitro in obilno zlil na zemljo in na narod, ki se je kakor slepec vrgel v nečisto naročje masonske demokracije. Kaj vse se je* dogajalo pri nas po prevratu I Kolikokrat je bil Bog žaljen iin zasramovan; pomislimo na prvo žalitev: na porušen j e stebra D. Manije v Pragi...! Vi dobro veste, kaj se je vse dogajalo s katoliško Cerkvijo. Ime pravega, živega Boga si niso upali
—	niso smeli vodilni možje v svojih izjavah niti omeniti.
Narod češki, narod sv. Vaclava, vrni se k Bogu, svojemu Odrešeniku!
Vera sv. Vaclava je že večkrat združila češki narod, dočim mu je heretično husitstvo pripravilo poraz pri Lipanu, protestantizem katastrofo na Beli Gori, liberalno-marksistič-na demokracija pa sedanji porazi« KAKO MORAŠ GOVORITI
V	listu »Textilzeitung« se nahaja daljši članek, ki našteva razne nasvete, katerih naj se poslužuje prodajalec v svoji trgovini. Če n. pr. kupec zahteva 3 ducate brisač, pa bi prodajalec odgovoril, da mu je z ozirom na pičlo zalogo nemogoče ustreči njegovi želji, potem naj kar z gotovostjo pričakuje, da bo čez nekaj ur nastal pravi naval na brisače. Zato se prodajalcu svetuje, naj ne omeni ničesar o »pičli zalogi«, marveč naj se skuša izgovoriti, »da ima trenutno žal le tri brisače v zalogi, da bo pa v prihodnjih tednih dobil spet novo blago.« Osebje v trgovini je treba v tem smislu poučiti.
KAMEN DO KAMNA — PALAČA
Neue Augsb. Zeitung (št. 224) prinaša tole zanimivo notico:
»O priliki 47. rojstnega dne našega okrožnega vodja g. Wahla, mu je izrekel čestitke samnadžupan našega mesta in mu je ob tej priložnosti izročil listino, v kateri sporoča mesto Augsburg, da poklanja v znak hvaležnosti in počaščenja svojemu vodju zemljišče v Mauer-jevem vrtu kot darilo za rojstni dan.
BREZB02NIKI
Voditelj ruskih brezbožnikov upa, da bodo do 1. 1967., torej ob petdeseti obletnici komunistične revolucije, vsi državljani brezbožniki. Cerkve bodo samo še spomeniki nesrečne preteklosti. Mogoče se pa g. Jaroslavski v svojih računih moti. Očividci govore, da Število vernikov, ki hočejo imeti službo božjo, raste. Kolikor je še preostalo cerkev, so vse polne, posebno mladine. Tako poročajo angleški listi.
KOMUNISTI O KOMUNIZMU Komunizem in delavci
V Kremlju je bila podpisana uredba, ki so jo podpisali Kalinjin, Molotov in Eninkidze: »Če delavec izostane en dan, more biti odpuščen z dela in odvzeti se mu more legitimacija, brez katere ne more dobiti ne kruha, ne stanovanja. Ta kazen se raztegne na vso njegovo družino.«
Komunizem in mladina
Po sovjetskem pravu sodijo mladino z dvanajstimi leti po kazenskem zakoniku, ki predvideva zanje tudi smrtno kazen.
Komunizem in mir
Da .so komunisti za mir, to je danes krilatica, ki .ji tudi vrabci več ne verjamejo. Zato bi bilo odveč citirati izjave rdečih prvakov, ki so ob več prilikah svoje »miroljubno« razpoloženje izrazili tudi v besedah.
Bogati komunist
Lar g o Caballero, bivši predsednik španske vlade, je kupil v Meksiki vilo, vredno 700.000 pezet. Pa kljub temu še ljudje verjamejo ... O znanem barcelonskem petrolejskem liferantu in francoskem komunistu Leonu Blumu smo že nekajkrat pisali. P9. se bodo našli, ne samo delavci, ampak tudi akademiki na naši univerzi, ki se bodo navduševali za te in slične multimilijonske komuniste.
Kje so prvi vladarji Rusije?
Predsednik Ljenin — mrtev.
Rykov — komisar notranjih zadev — zaprt.
Trocki — komisar za narodno obrambo
— pregnan.
Miljutin — komisar za poljedelstvo — odstavljen.
Slapnikov — komisar za socialno skrbstvo — zaprt.
Ovsjenko — komisar za vojsko — usoda »neznana«.
Kriljenko — isto.
Nogi n — komisar za trgovino — je napravil samomor.
Lunačarski — komisar za šolstvo — »umrl«.
Skvorcov — komisar za finance — »umrl«.
Opakov Lomov — komisar za pravo-sodstvo — odstavljen, usoda neznana. '.
Fjodorovič — komisar za prehrano —
isto.
Avilov-Gljebov — komisar za pošto
— isto.
Stalin — komisar za narodnosti — pravijo, da je še diktator.
Koliko ruskih generalov in drugih prvakov je danes v Sibiriji, koliko v ječah, koliko jih je zadela »neznana usoda«, o tem ne vodi nihče statistike.	(Katolik,	46.)
Tovarišči!
V Rusiji je torej najbrž še precej praznih komisarskih in generalskih mest. Pravijo, da nekatera ne bodo še tako kmalu zasedena, ker so pripravljena za tovarišče z ljubljanske, zagrebške in belgrajske univerze, ki se že dalje časa vneto vadijo za voditeljska mesta.
Srečno pot! Pa Stalina nam pozdravite!
* :■ «•.	i	'	T.'
•STRAŽA V VIHARJU«
i	vO
T
Se Kal ,P krjian-sk6m socializmu
■V t,
... »ve!* j' h'. ,Jj uff	i ,ti m: {j "*J»-
»» Neznanemu piscu« uvodnika 46. številke »Delavske pravice« z d<ve IQ* «>v<	!• pri*
poročamo, .naj izvede iz svojih spoznanj še zadnjoposledico,..^>. «;'i«
Ko priznava: »Ker pa ta izraz (krščanski socializem) svoj prvotno jezikovni pomen vedno bolj izgublja ip se v^dno bolj zožuje na pojem izključno materialističnega socializma, zato je vedho bol) /dvoumen im nejasen,« naj
'J)a“J»k niu i»^odl<>čitev lažja, mn priporočamo, aa si pretere o^stavfak <v kiijtgi dr. Gosarja .iŽa nov, družabni red« 'č> »krščanskem socializmu«! kjer piše: »Iz t&h praktičnih razlogov nam skoraj he preostaja skoraj nič drugega, kot da izraz krščanski socializem nadomestimo ,z drugim primernim imenom« (str. 157 I. del)! Sam ga je nadomestil z izra-zjom »krščanski socialni aktivizem«. Razen tega mu bo morda pri odločitvi koristilo tudi, če prebere iz dr. A. Ušenič-rtikove knjige »katoliška načela« sestavek Zoper »krščanski socializem«! Tam je zapisano ai. pr.:
»Toda dejstvo je, da so se besede .socializem’ polastili komunisti in ji dali .bolj določeno vsebino.« »Ker se je beseda ,socializem bolj in bolj v tem pomenu rabila, je 1. 1893 angleški korivertit, Veliki socialni delavec kardinal Manning izjavil, da znači govorjenje o .krščanskem socializmu’ zmedenost v mišljenju ali vsaj v govorjenju.« »L. 1901 je izrekel Leon XXII. v okrožnici .Graves de communi’, da so se izrazi ,krščanski socializem’ in .krščanski socialisti po pravici opustili.« »... a z nasprotniki, kakor je dejal sv. Hieronim, niti imen nikar ne imejmo skupnih!« (str. 272) In dalje: »Zato je Pij XI., ko je vse do dobra premislil, avtoritativno izrekel, da je .krščanski socializem’ protislovje. »Nihče ne more biti dober katoličan in pravi socialist.« Če pa pravi socialist biti ne moreš, čemu bi se tako imenoval (zadnje podčrtali mi).
»Govorjenje o krščanskenf socializmu je dandanes zastarelo in rfe več smiselno«
(sff.-274Jv-----------------    -	........
Ali ne bi bilo mnogo bolj katoliško opustiti te'dvoumne izraier, ki bi potrebovali'pri vsakokratni uporabi ponovne opredelitve, in srtbriti to,' kar je že Leon'XIII. ■{Pohvalil, namreč, da so se 'ti izraszf po pravici -■opustili, kakor pa čakati, da Cerkev še nelogično 'in v zmoti zasajajočo rabo besed posebej prepove?
KAJ Bt BILO 2 ITALIJO...?
>'« '»n iTj	\
Na Castel Garidollo je sv. oče pred kfftt-kiiri-s^rejtel 'gojeiiče rusinškega'dilh; seineni-šča in 4e jž v Svojerii .ttttg<$v<>ru li&hjft dotaknil sodobnih razmer.
Ko je omenil v uvodu, da se mora mali rusinski narod zahvaliti krščanstvu za svoj vpiiv ih pomen, je opozoril ria načelno razmerje med vero in narodnostjo, nato pa je takoj stavil vptkškhje, ki je žk njegove današnje skrbi ižredno inaČilnO: »Kaj 'bi bilo pač z Itailijo', ki jo je Bog talko odlikoval, da jo je izbral za zemeljski sedež njegovega namestnika? iNi mogoče' niti vsega prenlUliti, kaj bi bila Italija brez vere, celo iza časa njenega največjega sijaja v teku starega rimskega cesarstva ni ibilo drugega kot vsepovsod suženjstvo, zmota in popačenost.«
»Ljubezen do domovine,« je nadaljeval sv. oče, »je nekaj pravičnega in svetega in dolžnost, ki se ne da odpraviti. Toda kristjan mora biti poln Svetega ponosa, da pripada veliki družini kristjanov in materi sveti cerkvi, ki nas z Jezusom Kristusom druži v skrivnostno telo.«
NA INDEKSU
’sn .i ;
Kakor znano, se nahaja sloveči pastor Nie-moller v koncentracijskem taborišču. Pred kratkim je izšla v Švici knjiga »Martin Nie-moller und sein Bekenntnis«, ki pa jo je gospod Himmler prepovedal za vso državno ozemlje..
KOMINTERNA V EVROPI
..	.	.	f	>1	■»%*'..	*	>	......
.. Komunistična internacionala je imela doslej v Evropi dva centra: v. Pragi iri v Parizu. Praška podružnica kominterne za srednja Evropo je zaradi nove zunanje in notranje politične orientacije ČeSkb-Slovaške prenehala de-16‘V|il{{. 'Njene naloge je prevzela ekspozitura koifiirtteme V Pitah. Utadii za balkanske dr-živk',' ki inia	da	podpira dfelovanje
komunističnih organizacij v balkanskih drža-vkh, 'hfičeljujejo toVariSči: JovaftoVič, Kolev in Pbp-esfcti." -" Kohiilnistična stranka je v Evropi prepovedana V 18 državah. V Angliji, Belgiji, fian-ški, Švfediki; NorVfeSki 'in iHdlandiji je ljtiditvo
V	Šoclilno-politiČhehl jpogledu toliko zrelo, da kolin uh išti: kljub temu, d& je dovoljena svo-bodhk propkganda komunizma, niso dosegli lilkakih Uspehov.
Dogodki zadnjih mesecev dajejo slutiti, da ni več ddleč čas, ko bo kominterna morala dati slovo Evropi, ker se je tudi Francija že btepa.
★
SIMPTOMI DEKADENCE
»Veliki upor proti redu nravnosti in umetnosti je najbolj zanesljivo znamenje utrujene ter umirajoče civilizacije. V pomladi naše za-padne civilizacije so verovali ljudje, da jih je ustvaril Bog, sicer ne angelom enake, — vendar je bila ta njihova vera poroštvo človeških Ipavic. Če je človek podoba božja, potem ima pravice, ki mu jih ne m o r e o s p o r a v at i noben diktator sveta.
Sovraštvo do religije je uteha bolnih ljudi; je opij za tiste, ki so prodali pravico prvoro-jenstva in se z njim omamljajo, ker so bili preslabi, ker niso imeli poguma izpolniti njim stavljene naloge, ker- niso hoteli ničesar vedeti o civilizaciji, ki priznava nadnaravni red.« — Te besede je zapisal Arnold Luna v •»Universe«.
STRAH PRED SVOBODO ...
»Vsaka diktatura, to se pravi fetišistično oboževanje posameznega človake, je pojav, ki
- *•*■/, * * .	, ",y	wtV	Ji ),
traja le mimogrede, Vidite;lahko dikifttofl* na svojem prestolu, kako so obdani od bajonetoVi vbjakov. in policije. Strašne množice oboro*** nih ljjidi jih čuvajo, imajo topove, aeropla#®' trdnjave itd., Sarfni sebe povišujejo .is 'sl#*®' pred vs6m svetoin, k se jirti V resnici močno trese srce od strahu. Boje se bfcšed, ki se i?" vore v inozemstvu, ustrašijo se najmanj šefi8 šuma svobodnega mišljenja. In prav s tem *8' idejo najsilhejši ihogočniki V ipravo panik0. Do pičice tako kot komunisti tudi nacisti trpe nobenega drugega mnenja kot svoj®ža' Kakor komunisti, tako tudi oni žive . t>d so' vtaštva. Kakjor komunisti, potre,bujejo tudioVl od časa do časa ncive krilatici, nove žrtve • •
—	Iz radijskega govora, ki ga je imel Chuf' chill.
Iz nemških časopisov izvemo, da je izšl® v Nemčiji odredba, ki se peča z dušnim pasttf' stvom v bolnišnicah. Od zdaj naprej imajo hovniki obiskati bolnika le na njegovo izrecfl0 željo. To željo je treba ob določenih dneh sp^ ročiti upravi bolnišnice, ki nato obvesti du' hovniika. Duhovniki ne smejo v bolnišnico n’ več izven časa, ki je določen za splošen po5® bolnikov, pa naj si bo kaka nujna operacij* ali agonija. Le zdravniki so upravičeni dop^' stiti kako izjemo. Sv. olje se sme podeliti še težko bolnim . ..
KOMUNISTI IN REVEŽI
V	letih 1932, 1933 in 1934 je umrlo od 1® kote v Rusiji več kot 3 milijone ljudi. časno so rdeči diktatorji izjavili, da je PrV* kmetova dolžnost, da pripravlja žito za 'zV in proglasili tiste, ki tega niso storilii 1 saboterje.	.	>
(0 tem je poročala Pravda sever8’
Književnost
Dr. Juraj Šcetinec: Korporatioi-zam i demokracija, Portugal; Švaj-carsku - Holandija -Belgija -F rancu-ska. (str. 112, broširana slane 20 din; dobi se o knjigarnah in pri piscu v Zagrebu, Malinova ul. 34.)
Izredno plodoviti hroatski katoliški socialni znanstvenik in profesor na ekonomsko komercialni šoli v Zagrebu dr. Šcetinec zelo vestno zasleduje ose važnejše oblike in načine, ki hočejo dosedanjo vsaj načelno neomejeno svobodo v družbi in o gospodarstvu omejiti in z vezanim gospodarstvom odpru-vitf današnjo gospodarsko zmedo in stisko. Svoja dognanja in spoznanja je objavil doslej že v več knjižicah (Socialna organizacija fašizma, Korporativno uredjenje države s obzirom na novi austrijski ustav, Nacijonulni socijalizam), ki je v njih predvsem kritično opisal oblike korporativizma, kakor so ga in ga izvajajo avtoritarne in totalitarne države. V tej knjigi pa je opisal portugalsko obliko korporativizma, kjer še sicer vlada avtoritarni režim, ki pa se hočq razviti v bodočnosti v demokratični smeri (pri nas primerjaj k temu razpravo dr. Cirila 'Zeboia v Času) kot nekako prehodno stopnjo med demokratskim in avtoritativnim tipom korporativizma, kot prave demokratske oblike pa omenja prve oblike in nastavke takih oblik korporati-
vizma v Švici, na Holandskem, o Belgiji in iia Francoskem.
Kritičnemu opisovanju teh oblik, ki je v njem pač najzanimivejši opis Salazarjeve zamisli nove ureditve Portugalske, sledi oznaka pokretov, ki vidijo rešitev iz današnjega slabega položaja v korporativni smeri. To so krščanska socialna smer. ki ima najbolj jasno in določno izoblikovane sociološke pojme o družbi, nadalje sociulistično sindikalna smer ter razne politične skupine. Knjigo zaključuje razpravljanje o temeljnih vprašanjih korporativizma, ki se nam postavljajo v gospodarstvu, pri medsebojnih družbenih odnosih in v politiki. Dr. Šcetinec prihaja do zaključka, da je zavajanje ljudi, če kdo trdi, da je korporativizem bi-stvenu oznaka državnega totalitarizmu. Korporativna ideja je prav tako možna na demokratski podlagi, lies, pa je. da odpravlja slepilno formalno demokracijo, ki je demokracija samo v besedi in na papirju. Zato pa uveljavlja dejansko demokracijo na socialni podlagi, ki posameznika ne upošteva kot številke, ampak ga upošteva kot naravni 'člen družbe po in zaradi njegove funkcije, ki jo opravlja v družbi.
Mnogo je še nerešenih vprašanj v korporativizmu, zlasti še, kar zadeva uporabo splošnih načel za določeno narodno in državno skupnost in pa glede načina, kako naj se določene dobrine tako urejene družbe
dosegajo. Tu je odprto veliko delovno polje
( za teoretike in praktike o sociologiji in v narodnem gospodarstvu, da najdejo pravo pot do udejstvitve ideje, ki jo je rodilu potreba življenja.
Dr. Ščetinčeva knjiga bo dobrodošla vsem, ki ne gredo z zaprtimi očmi skozi življenje.
SLOVENCI IN LITVANCI
Na letošnjem blejskem kongresu Pax Romane so se spet sestali izobraženci skoro vseh narodov, da si v luči krščanskih resnic ogledajo nekatere probleme, ki so važni in težki za vse narode. Za nas Slovence, ki smo organizirali letošnji kongres, je to velik dn vsestranski uspeh. S tem smo se takorekoč predstavili vsem tem mnogim zastopnikom in njiih organizacijam. Niso občudovali le višine organizacije kongresa, ne le lepote naše zemlje, temveč mnogi so se navdušili nad našo kulturo, nad visoko kulturo malega naroda. Odhajali so od nas s sklepom, da doma oznanijo, kaj vse so pri nas našli in videli.
Med zastopniki je bilo še posebno številno zastopstvo Litvancev, ki so nastopali s svojo narodno nošo, s svojimi narodnimi pesmimi in tudi plesi. 2e takoj od začetka se je med nami in Litvanci razvilo prisrčno prijateljstvo: prijateljstvo dveh sicer majhnih, a visokokul-tumih narodov. Iznenadilo nas je, ko nas je profesor K. Pakštas kot zastopnik Litvancev slovenski nagovoril, češ, Bog vas je zato ustvaril tako majhne, da bi bili tem lepši v vencu narodov. Nekoliko je razumljivo to. Saj
Litvanci so le malo večji narod kot Slove11 Litvanci prav tako kot mi občutijo tesno.50 seščino velikih narodov, Nemcev, Poljak0^ in Rusov. Oni prav tako občutijo bol narod11 razcepljenosti kot mi, saj je tretjina Litvan<-e in v ustavi določeno glavno mesto Litvaf>'|f' Vilno, ostala pod Poljsko, kjer Litvance 5 skajo in zatirajo. V tem položaju so vsi sl zavedni in ljubosumni na svojo svobodo, •jim jo sosedje ogrožajo.	u
Med njimi je bila na kongresu tudi 111 litvanska pisateljica, Nele Mazalaite. Tako je navdušila za našo domovino, da se je s*1 nila naučiti slovenski in prevajati iz nas
leposlovja. Za Litvance je to nekoliko - _ ^ ker skoro vsak izobraženec obvlada rusk> poljski.	je
Opremljena s slovarji in s knjigami s®
vrnila domov, kjer mnogo misli na našo
\c?°
, njei iiui'u>g>u lino** ut* ii»^_	4>q,
zemljo in na Slovence. V listu Študenti nos, glasilu katoliške inteligenčne mladifle 0 dne 15. oktobra objavila spominsko črtic°g, Sloveniji in pa prevod Cankarjeve Tiije ^_ja, nosti (Svetimas tnokolas) iz Mojega živi) ^ To je prvi prevod iz slovenščin® litavščino, ki mu bodo sledili še drug1- ^ Ko se mladi pisateljici — ki uživa v ^ mo vini velik ugled, saj je letos priobčila s .j, delo vkupno z najodličnejšimi litavskim1 ževniki v almanahu Zemaičiai — prisrč110 .e, hvaljujemo za njeno plemenito prizadev ^ da bi predstavila Slovence svojemu nar -ji želimo mnogo uspeha in sreče pri n1® , delu. Tudi Slovenci se bomo potrudilii _
seznanimo z litvansko kulturo.
Gostilna »Zadružna klet“y Kongresni trg 2
ima dobro, zdravo in ceneno in pijafa. Postne dneve postno i