78. številka. W Izhaja v ga k dan "M tali ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Pjiimezne itevllks se prodajajo po 3 novč. (6 atotink) • uao?ih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Telji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemzneotu itd. Oglase ls naročbe sprejema uprava lista - Edinost-, t« oa Molin piccolo stv. 7. — Uraune ure od 2 pop. do 8 zvečer. O ne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON «tT. 870. Trst, v petek dne 18. marca 1904 Tečaj XX!X Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se jj:iava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvaot pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liaU UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca *tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. —21-*8*11** konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci** lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 1» Poštno-hraailnlčni račun št. 841.652. Vojna v vztocni Aziji. (Brzojavne vesti.) Koreja in Rusija SEL L 17. (Rsuterjev biro.) Korejski pokrajnski predstojn k v Kjenjengu ob reki Tumen je prejel poročilo rus sega generala v \ iadivostoku, vseb ne da smatra Rusija Korejo kakor vojujoco silo, ker se je pridružila Japonski. — Zaradi tega se odpošlje b d či teden iz Seula 2000 mož korejske vojske proti severu. Gibanje ruskih čet ob reki Jalu. NIUČVANG 17. Znatno rusko vojno krdelo se je polastilo mesta Asangal. Doma-Sinci por, rajo, da je glavna ruska sila ob reki Jalu prekoračila to reko. Izjava japonskega poslanika. GENOVA 17. »Corriere mercantile« je priobčil pogovor s Kori no aa, bivšim japonskim poslanikom v Petrogradu Ta je izjavil, da so ruske oblastnije in rusko prebivalstvo imeli do njega vedno največi ezir. Vojno da je Žale1, sam japonski narod. Kurino je odločno zanikal, da bi bil imel japonski mornarični ataše kake zveze z Martinijem, ker [se nahaja v Parizu še le 1-1 dn1. Glede vojne je Kurino zjavil, da bo ista po letu zaradi vročine za obe stranki mnogo težavnija. Vojna kontrebanda. ADEN 17. Parnik »Jezerič« vožeč vojno kentrebando iz Xtw Jorka v Joko-bamo je dospel semkaj. Vtekel je vsem ruskim vojnim ladjam v sredozemDem morju. Ruske vojne ladje. TOKIO 17. (Reuterjev biro) Mornarični urad je prejel poročilo, da s s je zapazilo 7 ruskik ladij, ki so šle mimo Port Lazareva severno od Gensana. LONDON 17. Reuterjev biio poroča iz C fu-a, da je ruski lovec torpedov »Skori« zadel včeraj ob vbodu v portartursko luko na neko mino ter se razierel. Samo 4 možje se eo rešili. Nadzorovanje ruskih čet. PETROGRAD 17. General Linjevič, ki se nahaja v Liavjangu, je nadzoroval položaje čet \ n je pregledal nove utrdbe v Inkau u in v drugih krajih južne Mandžurije. Vreme je spremenljivo. Saežni viharji divjajo še vedno. LONDON 17. Iz Niunčvanga sa brzo-javlja Llovisu : Pristan bo med 25. in 30. t. m. prost ledu. Neresnična je ve3t, da so Japonci Niunčvang zavzeli, ali pa da bi Rusi položili m;ne. CIF L' 17. Ameriška križarka »Cinci-nati«, ki je dospela semkaj iz Cemulpa, pravi, da je tam vse mirno. Admiral Alek-gpjev potrjuje resnico one vesti, poslane po različnih vojnih poročevalcih v Evropo, po katerih so Jap >nei 10. t. m. streljali na Port Art .r. PODLISTEK. 41 Teodora. Povest. Hrvatski spisal Erpenij Kumieie, prevel J. S. Drugi del. — Vi bi mu povedali tudi to ? Ne, moj oče ne sme izvedeti tega zaradi moje sestre, je Teodora ostro presekala besedo. — On bo zahteval, da mu povem vse. — Pa da vam stavi nož na vrat, vi mil vendar ne smete povedati vse resnice. Ali se vam nič ne zdf, kakov udarec bi bil to za mojo sestro? Moj oče bi ee maščeval nad vašim sramotnim ljubimcem .. . — Teodora, ti me sovražiš. Teodora, odpusti mi! — je zaječala mačeha. — Nesrečna žena koliko sramote ste navalili na to hišo ! Naj vam Bog Jodpusti — je vzdihnila Teodora ter naglo izišla »obe. Malvina je stisnila obraz v blazino na Avstrijska zbornica. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 17. V začetku seje je odgovoril ministejđki predsednik Korber najprvo na interpelacijo posl. Rvbe glede napada na češko društveno hišo v XV. okraju. Minister je rekel, da ni bilo nikake agitacije niti pred zborovanjem, ki se je vršilo pred izgredi, niti po zborovanju, iz česar bi 89 moglo sklepati na kako nameravano demonstracijo. Ker je bila množica, ki se je po zborovanju podala proti črti Maria Hilf, mirna, se je odstranil tudi policijski nadzornik z možtvom. Med tem je prišlo med Čehi, vračajoči mi se iz češke društvene hiše in med nemškimi demonstranti do spopadov. Na to so izgredniki razbili okna na češki hiši in potrgali češke napise. A preden so došli redarji, so se izgredniki že odstranili. Škode na hiši je 70 kron. U vela se je stroga preiskava in krivca se bo kaznilo. Tudi proti redarskemu inšpektorju se je uvela preiskava. T Krenile bo se primirne nareibe, da se taki izgredi ne bodo več po navijali. Na to je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo poal. Stranskvja glede izgredov na Kubelikovem koacertu v Lincu. Minister je izjavil, da vlada obsoja ta dogodek in obžaluje, da je bil glasoviti umetnik povodom dobrodelnega koncerta ciljem sovražnih demonstracij ter priznava, da so bile , varstvene naredbe nezadostne ; povdarja pa, da vlada povsod skrbi za vsrstvo osebne slobode vseh državljanov. Oni, ki nosijo politiko na cesto, ne bodo vzpeli. Na to je odgovoril ministerski predsednik še na nekatera proti koncu včerajšnje seje stavljeni vprašanja. Predlog Cehov, da se odpre debata o , ministrovem odgovoru je bil v dveh poimen-j skih glasovanjih odklojen, nakar je sledilo doslovno čitanju došlih vlog. Doslovno čitanje interpelacij je trajalo do 4. ure, nakar ste bili dve poimenski glasovanji. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede spremembe obrtnega reda. Po enournem češkem govoru posl. l>axe je b la razprava prekinjena. Nadaljevanje jutri. Med došlimi vlogami se nahaja interpelacija. po*l. Slame in drugo v v kateri se zahteva, naj se dovoli v Avstriji beleženje ruskih državnih rent. Interpelantje povdarjajo, da ne bo to beleženje kurzom avstrijske rente na škodo, ako se prej določi znesek, ki pride na prodaj v Avstrijo in naglašajo, da znmore Austrije s tem samozavestnim korakom samo pridobiti. Ogrska zbornica. (Brzojavna poročila.) BUDIMPEŠTA 17. Posl LeDgyel je v svojom govoru ostro napadal Kušutovo stranko, kateri ja očital nedelavnost in nestanovitnost ter pomanjkanje prepričanja. Njegova izvaja - diva o. Ramena so se jej tresla od joka. Pred seboj je videla grozno temo; občutila je, kako ja legala nanjo samoča in sramota, zajela sti jo Btrah in žalost, grenka bol in kes sta jej zalila srce. Kam naj gre iz Banje ? Ako bi joj bila vsaj sestra živa, zatekla bi se k njej, pala bi pred njo na kolena, bi že našla kakov zaslnžsk v širokem svetu, kako skor-jico kruha___ Berta je umrla pred šestimi leti na Dunaju. Njej mož Francoz Duvalandner je pisal Malvini podrobno, kako mu je žena iz-dahnila duša v njegovem naročju. Duvalan-dier je pisal Malvini, kako je bil odišel z Reke na Dunaj, ko je videl, da je Bertin viši dekliški zavod na robu propada radi dolgov, kako je na Dunaju našel službo vratarja v palači ^bogatega fubrikanta Samuela Schvvarza. To služoo je dobi) pod pogojem, da se oženi v teku enega meseca. Du-valandier je takoj naenanil gospioi Berti, da mu treba tovariSiea in Berta se ja odločila takoj in je na svoj način javila Malvini »vo- nja so bila sprejeta od Szederkenyjeve frakcije in narodne stranke z veliko pohvalo, od malega števila navzočih članov Košutove stranke, pa z živahnimi ugovori. Za Langye-lom je govoril baron Kaas, nakar je bila seja zaključena. Brzojavne vesti. Žid dr. Frank t Zagrebu proti Rusiji. ZAGREB 17. Srbski in napredni hrvatski vseučiliščni dijaki so hoteli, da bi bilo danes v pravoslavni cerkvi »molebstve-nije« (služba božja) za zmago ruskega orožja, a v zadnjem času je višja cerkvena oblast to prepovedala. Na srbske in hrvatske napredne dijake so napadli socijalni demokraije in pristaši »čiste« stranke prava (pristaši zloglasnega Žida Franka ! Op. ur.) in prišlo je do pravega boja med tema dvema skupinama, ki je trajal četrt ure, a potem so se razšli. Redarstvo ni posredovalo. — (Kako dolgo bo Žid Frank šs sramotil Hrvate pred Slovanst^om ? Op. ur.) Volitev kapitularnega vikarja, OLOMUC 17. Volitev kapiteljskega vikarja se vrši dne 19. t. m. Češki protestni shod. DUNAJ 17. Včeraj zvečer se je vrši protestni shod dunajskih Cehov, katerega se se je vdeležilo nad 1000 oseb, med temi mnogo čeških poslancev, dva ruska urednika in slovanski dijaki. Več govornikov je obsojalo protičeške demostraeije na Dunaju in v L:nca ter izjavilo, da je ruBko-japonska vojna epizoda velikega nemško-slovanskega boja. Po shodu je zadela truma vračajočih se Cehov na trgu sv. Štefana na poslanca oLeioa, katerega je s »Fuj«-klici pozdravila. Posl. Stein je ukazal enega Ceha aretirati, nakar Bta se spopala posl. Stein in poslanec Klofač. Čehi so na to odšli, ne da bi se bil mir pozneje kalil. Odpoved nadškofa Kolina. OLOMUC 17. Glasom dopisa, ki ga je prejel tukajšnji stolni dekan Klug od papeževega državnega tajnika, je papež sprejel odpoved knezonadškofa Kohna, katero je isti podal dobrovoljno dne 14. t. m. Dopis nalaga metropolitanskomu kapitelju, naj izvoli po obstoječih cerkvenih predpisih kapitular-nega vikarja. Vojna ladija Frundsberg. DUNAJ 17. Glasom brzojavnega poročila je dospela vojna ladija »Frundsberg* v Smirno, kjer ostane 4 dni. Pogreb vrhovnega vojnega Inšpektorja Windiscbgrfitza. DUNAJ 17. Danes popoludne se je vršil z izrednimi vojaškimi častmi pogreb vrhovnega vojnega inšpektorja Windischgratza. Cesar in nadvojvodi so šli v sprevodu kos pota peš. Nadalje so se sprevoda vdeležili: nemški vojaški ataeč kakor zastopnik nemškega cesarja, italijanski vojaški ataše kakor zastop- nik italijanske armsde, potem visoki dvorni in državni dostojanstveniki, generali, ctic rski zbor, diplomatiČni zbor in visoko plemstvo. Nemški državni zbor. BERLIN 17. Državni zbor je dovršil danes razpravo o vojnem proračunu ter je rešil velilne presoje. Na to je državni zbor po daljši debati sprejel naknadni proračun za 1903. in dopolnilni proračun za 1904. za južno zapadno Afriko. Nadaljuje se debata o mornaričnem proračunu. Pranclja in Anglija. PARIZ 17. V dobro poučenih krogih se zagotovlja, da so pogajanja med francosko in angleško vlado dovršena. Prišlo je do sporazuma med obema državama glede kolonijalnih in drugih vprašanj. Kralj Al fon s nemški admiral. VIGO 17. Cesar Viljem je imenoval kralj Alfonza admiralom nemške mornarice. VIGO 17. Pred odhodom je imel cesar Viljem s spanškimi kraljem razgovor, ki je trajal 1 in pol ure. Cesar Viljem je bil na odhodu živahno pozdravljen, Angleška spodnja zbornica. LONDON 17. Spodnja zbornica je sprejela sklepni predlog o ženski volilni pravici z 182 proti 68 glasovom. LONDON 17. V spodnji zbornici je izjavil državni podtajnik Percy na vprašanje, da je angležki poslanik v Carigradu nujno naprosil turško vlado, naj sprejme od de Giorgisa predloženo zahtevo glede reorganizacije orožništva tsr je pripomnil, da je to najmanje, kar zamore Anglija zahtevati. Vojvoda Kambriški umri. LONDON 17. Vojvoda Kantbrižki je ujprl. (Meršal priqs Jurij vojvoda Kambrižki, grofTeperarski je bilrojan Hanoveru 26. marca 1819 in moiganatično poročen z Luizo Tare-brother, ki je umrla leta 1890. Pokojni vojvoda je bil bratranec zadnjega hanoveranskega kralja Jurja.) Nuncij Lorenzelli odpoklican. PARIZ 17. Kakor poroča »Journal« bo tukajšnji nuncij Lorenzelli odpoklican, ker je baje dal rimski kuriji napačna pojasnila o dveh francoskih škofovskih kandidatih. Parižki semenj. PARIZ 17. Trgovinski minister je otvo-lil danes predpoludne 11. parižki semenj. Ta semenj je nameščen v nekdanjem trgovinskem poslopju. „Slovenija" in ini nasprotniki. (Dopis.) II. Vsi dosedanji napadi na »Slovenijo« niso prav nič škodovali društvu. Nasprotno: čim veči je bil pritisk liberalne javnosti, tem agil-nejše in živahnejše je bilo življenje v društvu. S ponosom more trditi vsaki »Sloveni- jo srečo, pak je došla na Dunaj, kjer je bila poroka. Neke noči, ko je bil Bertin mož nekaj bolan, je ona čakala na fabrikantove hčere, ki so bile na plesu ; o tem se je prehladila, legla in je umrla po dveh tednih. Vse to je "Duvalandier pisal Malvini takoj po smrti svoje tovarišice. Mej tem, ko se je Malvina dueila v svojih solzah, je pisala Teodora v svoji sobi pismo očetu. Tolažila ga je kakor je najbolje znala, prosila ga, naj se pomiri in odpusti Malvini strašni greh, pak naj je ne goni iz hiše. Malvina da joče neč in dan in se greva grenko. Dovršivši pismo je nekaj povečerjala in odisla na vrt. Že je hilo okolo desete ure. Dospevša na vrh vrta, kjer so bila ona železna vrata, je sela na klop, se zagledala v tiho morje, po katerem se je lesketala mesečina, in se zamislila. Nebo je bilo vedro ; samona daljnjem južnem obzorju so ležali mali sivi oblaki, a zrak je bil moten in težak kakor da se hoče vremo spremeniti na južno. Na morju in na bregu povsodi je bilo tiho t oddaljene obali je bilo razločati skozi tenko srebrno meglico. Skozi veje kostanja so silili žarki meseca, padali na Teodoro in se na lahko premikali po njenih črnih in valovitih laeeh, po kraBnih prsih, po temno sivi obleki, ki se je lepo prilegala životu. Ko je bila dovršila štirinajsto leto, začel je bil sprehajati se pred njeno hišo Karlo Francetič, Bin starega brodola9tnika. Kadarkoli je Teodora opazila Karla, ki se je tedaj učil na navtični šoli, takoj je zginjala od okna. Karlo je bil tri leta stareji od nje. Na njena okna se je oziral, kadar ni bilo očeta doma. Lepa deklica ni mogla iz hiše, ne da bi se bila srečala z mladeničem, ki jo je ljubil s prvo ljubeznijo. Povsodi sti jo spremljali njegovi črni očesi, a to jo je jezilo; vendar je — vedno mislila na njegove poglede. (Pride še.) jao«, da ni slovanskega društva na Dunaju, ki bi imelo toliko veljave in ki bi t3ko re?no in vsestransko delovalo, kakor deluje Slovenija«. Z mnogoštevilnim predavanji v raz nih klubih siuša izobraževati svoje člene in jih seznanjati a soc jalnimi in političnimi vedam5. Istina »Slovenja« ima stare tradieije. Z mirno vestjo se sme naglafat'", da je »Slo-nija« ohran.la častitljive tradicije, ki jo spajajo z dunajsko slovansko kolonijo. Vendar ni samo znala ohraniti teh tradicij, kar je na vsaki način skoraj težavneje, nego si pribo riti novih, ampak posrečilo se jej je v poslednjem ča?u, da ti je se bo\j utrdila svojo sijajno stališče. Gola, zelena zavist je, ki dela da se liberalni dijaki zaganjajo v »Slovenijo«. Dočm je »Sava« na Duaaju brez vsakega upliva in sile, kar njeni členi sami priznavajo, razvija se »Slovenija« vedno sijajneje. Značilno dejstvo iz najnovejšega časa je, da »Sava« ni bila pozvana na skupno prireditev s .kružkom ljubiteljev ruskega jezika' na slavnost s avjanofilskega pesnika H srnjakova. »Kružok« je priredil to slavnost v zvezi s slovanskimi ?kademičnimi društvi, med katerim je seveda »Slovenija«, prava in edina zastopnica slovenskega dijaštva na Dunaju. In ta »Slovenija« je, kakor piše neki »Savan* v »Soči« društvo »brez krvi in odločnosti, j politčna mumija«. Take smele trd tve pač živa duša ne verjame. Mogočne živijenske sile, ki karakterizuje »Slovenijo« in njeno gibanje, ne more zanikati niti najzagrizenejši nasprotnik. Ta življenska sila, ta bodrest in žilavost, ki se kaže ob vsaki priliki je pač precej neprijetna marsikomu. Ker »Slovenija« ne priznava strankar skega stal šča, to je, ker se ne čuti poklicano, da bi se vmešavala v politično borbo, ni jej potrebe o razmišljat', »kateri stranki bi naklonila svoje simpatije.« Stoječa izven po litičoe borbe daja svojim členom ono politično in socijalno izobrazbi, ki jim bo v praktičnem življenju neobhodno potrebna. — Samoumevno je, da za klerikalnega dijaka ni mesta v »Sloveniji«. Samo naivnim, lahkovernim ljudem je možno natvezati, da se je »Slovenija« prelevila v klerikalno društvo. Take goro3taBne bajke kolportirajo liberalni dijaki samo radi tega, da bi oškodovali »Slovenijo«. Hudo se je zamerila »Slovenija« liberalnim dijakom, ker ni vabiia »Save« na slavnostni koncert, ob priliki proslave 35 letnice. Mnr gcštsv:lni so bili razlogi vsled katerih se ni vabilo društvo »Savo«. Razmerje med »Slovenijo« in »Savo« je bilo od nekdaj silno napeto, in čisto izključeno je, da se premosti ono nasprotje, ki nas deli. »Savan:« in liberalno glasilo se je pre-mnogokrat zaganjalo v »Slovenijo« na jako brezobziren način. Vsi ti srditi napadi naj bodo kar Črez noč pozabljeni ? ! »Slovenija« nima nikakih oficjelnih vezi s »Savo«. Nikdar je še ni vabila na svoje občne zbore, nikdar ji še ni poslala sestave odbora. Prav čudno bi bilo vabiti na slavnott društvo, ki ni v n kaki zvezi z »Slovenijo«. Liberalni dijaki b« si pač lahko mislili : Ponižni st9 pač »Slovenijani«, ker odgovarjate na najrazlič nejše napade --- z vabilom na slavnoat. Ves liberalni krik in vik nas ne odvrne od poti, po kateri hodimo. Naziranje, ki nas preštija, ne vržemo črez Krov, zato, ker ono ne ugaja nekaterim liberalnim dijakom. — Kranjeki 1 beralizem nam ne more biti nikdar vzor. Visoko čislamo vspehe novodobne vede na vseh polj h in priznavamo, da ni kompro-m sa med srednjeveškim in novodobnim sve tovnim naziranjem. Kaii tega se pa nikakor ne čutimo pris Ijene, da bi se klanjali pred kranjskim liberalizmom. Liberalci v tem starem pomenu besede ne moremo biti. — V vspredje s lijo drugi gospodarski in politični vzori, ki niso nič manje v nasprotju z rimskim z stemom. Pošteno delo in trud, to naj bo orožje, s katerim ee bomo bojevali proti nasprotnikom, ki napadajo našo strujo. Ne samo liberalni ljubljanski dnevnik, ampak tudi goriška »Soča«, je napovedala boj »Sloveniji«. Dac.es ni prilike pisati komentarja. Le eno dejstvo naj pribijemo. P r i-morski dijaki, ki študirajo na Dunaju, so skoraj brez izjeme v »slovenijanskem« tabora. Primorski »Slovenijam. Rusko-japonska trojna. Tist, 17. marca 1904. | Rusi nifo izpraznili Port Arturja, trdnjav* tudi ni postala žrtev plamena in tudi ni kapitulirala. Utrdbe ao vzlic opetovsnemu obstreljevanju še nepoškodovane, topovi stoje na svojem starem mestu, in pogum in odporna sila braniteljev se vidi nezlomljena. Strmimo, da so mogle navstati take govorice, kakor so se širile te dni, ali še bolj strmimo, da so Be take senzacijske vesti jemale za gotov denar. Temi kratkimi besedami je celo »Neue Freie Presse« primerno ocenila japonofilski krik zadnjih dnij. Iz važnega razloga pov-darjamo, da je ravno »Neue Frei Presse«, ki se tako roga fabrikantom senzacijonelnih vesti o — nemožnih japonskih zmsgah. To je jedno glavnih glasil mednarodnega židovstva, a oni, katerim služi, imajo vsikdar »fin nos« za to, kar utegne prinesti bodočnost, a barometri njihovih simpat j so na — borzah. Da ne bomo govorili mnogo, opozarjamo na težave, ki jih imajo Japonci že sedaj z najemanjem denarja v inozemstvu. Vrlo simpto-matično za sodbo, ki je začela dozorevati v svetu glede izida vojne, je tudi dejstvo, da so izlasti Amerikanci začeli posebno glasno povdarjati svojo nevtralnost in dobre odno-šaje svoje vlade do Rusije. Sedanji upravitelj ruskega finančnega ministerstva, tajni svetovalec Kokovcev je izjavil te dni v pogovoru a petrograjskim dopisnikom, da ima finančno ministeistvo sedaj 2 milijardi frankov v zlatu v svojih blagajnah. Vojna pa ni — je menil — druzega j nego vprašanje žrtev v krvi in v — denarju. Zato ne dvomi o izidu vojne, ker moč Rusije je neizčrpna. Rusija je v veliko ugodnejem položaju, nego je bila Anglija z južno-afri-čanko vojno. Ta poslednja je morala samo za konje poslati v inozemstvo 380 milijonov. Rusija pa pokriva vse svoje potrebščine v notranjem. Kar troši 'za prevažanje vojske, prihaja na dobro državnim železnicam. Zato tudi denarji, izdani za vojno, ne bodo izgubljeni, ampak ae bodo po največem delu vračali v državne blagajne. Tudi iz teh izjav izhaja, kako ruski državniki dostojanstveno mirnostjo pričakujejo končnega izida vojne. Zahvala ruskega poslanika »Slovanski zvezi«. Načelnik »Zveze«, posl. dr. Ivčevid, je prejel od ruskega poslanika na Dunaju nastopno pismo : »Vaše blagorodje! Čast mi je bilo prejeti Vaše pismo, katerim mi ime slovanskega kluba naznanjate izraze simpatije za Rusijo in želje za zmago ruskega orožja v vojni z Japonsko. Priobčevaje to cesarski vladi, smatram za svojo dolžnost zaprositi Vas, da izrazite »Slovanski zvezi« v ime moje domovine najg'obljo hvaležnost za ta izkaz. — Carski poslanik grof Kapniet. Poslanik Nelidor o ruski vojni sili. »Esho de Pariš« priobčuje pogovor z ruskim poslanikom Nelidovom, ki je baje rekel, da bo imela vojna za Rusijo izvrsten izid. Radi precejšnjega števila vojakov j in uradnikov, ki se izselujejo v vztočno Azijo, se ista še cžje zveže z domovino. Vojna utegne zelo dolgo trajati. Sedaj se nahaja v vztočni Aziji 200.000 do 250.000 mož, toda po njegovem mnenju Rusija ne prične prej z velikimi vojnimi operacijami, dokler ne bo tam koncentriranih še drugih 200.000 vojakov. Pred 3 ali 4 meseci ne pride do odločitve. finske pritožbe proti vojevanju Japoncev. »Berliner Tageblatt« je zvedel o pritožbah, ki prihajajo od ruske strani proti vojevanju Japoncev. Ti poslednji da rabijo namreč liditove f>ombe, ki so napolnjene b strupenimi plini, kar je bilo na mirovnem kongresu v Haagu strogo prepovedano. — Kakor je sličati v tamkajšnjih diplomatičnih krogih, hočejo nevtralne evropejske vlasti izvajati radi tega svojedobno primerne kon-sek vence. Sestra carjeva na bojišču. Velika kneginja Olga, najmlajša sestra carjeva, odpotuje na bojišča v Vztočno Azijo, da prevzame vrhno vodstvo rudečega križa. Ruska in japonska finančna sredstva. »Novoje Vremja« povdarja na vodilnem mestu, da je finančno ministerstvo vsled proračunskih prihranitev in zalog zlata gospodar položaja ter mu to omogečuje, da zamore odklanjati razne posojilne ponudbe. Tako je baje, glasom poročila nekega pe-trograjskega finančnega lista, ponudil ruBki vladi neki mednarodni konsorcij milijardo frankov v vojne svrhe pod pogojem, da se to posojilo po dovršeni vojni povrne v obliki konsolidiranega posojils. Ruska vlada je izjavila, da bi vzela posojilo, kadar izerpi domače vire. Glasom vesti, ki jih prinaša »Berliner Tageblatt«, poskuša Japonska najeti v inozemstvu veče posojilo, toda do sedaj brez-vspešno. Finančnim krogom se ponujano poreševo ne vidi zadostno. ČeŠki narod in Škof Stross-majer. Hrvatsko dijaško društvo v Pragi je prejelo od hrvatskega škofa Strossmaverja to-le pismo : » V Djakovu, na dan prve obletnice smrti svojega prijatelja Riegra. Velecenjena gospoda ! Mladi moji prijatelji! Javili ste mi, da ste se odločili proslaviti moj 90. rojstni dan med brati Cehi v Zlati Pragi. Zahvaljujem se Vam iz globočine srca in iz prepolnega srca na Vaši ljubavi, veleč: Ne meni, ampak GoBpodu naj je večna hvala in slava ! Vse, kar sem storil, storil sem Njemu in na korist in slavo našega dobrega naroda. Obžaljujem samo, da radi neugodnih okolnosti nisem mogel storiti več. Od mladosti sem skušal, da naš narod kolikor možno vzbudim in duševno povzdignem, da ga s tem in da bo se kršČansko-socijalna in klerikalna akademična društva proglasila solidarnimi z Vsenemci v borbi proti vsaki akademični svobodi nenemških dijakov na vseučilišču dunajskem in da jih o tem nič ne moti v njihovi »krščanski pravičnosti« dejstvo, da morajo za ono vseučilišče globoko posezati v žep vsi nsirodi Avstrije ! Sedaj k Etvari ! Vojska proti češki ob-strukciji se je že razbila iz razloga, ki smo ga že večkrat povdarjali : ker sestavni deli niso jedini med seboj glede tega, kar naj bi hoteli ! Pomožne čete — Poljaki in konservativno plemstvo — hočejo, da se sploh zatre možnost vsake obstrukcije ; glavne čete — nemške skupine — pa ravno tega nočejo, da bi se zaprla pot do — nemške obstruk-cije. In tako se je vojaka razbila, še predno je začela operirati. Poljski klub in klub konservativnega plemstva sta namreč doposlala izvrševalnemu odboru nemških s:rank vsaki svoje pisemce, z istoglasno izjavo, da treba spremeniti opra-vilnik zbornice v zmislu, da bo obttrukcija sploh nemožna. Ironija usode, da Bti se rečena dva kluba, ki naj bi vstop la v boj proti Cehom, postavila na — stališče Čehov ! Ako še pridodajemo, da so se poleg Jugoslovanov tudi Malorusi pridružili obstrukciji in da jo bodo — kakor se glase poročila — podpirali tudi Italijani (ne da bi se drugače formalno vezali), potem je razvidno, da je taktika rešim in privedem v krog kulturnih narodov. Zato pripada, bratje moji, Vaša pro3lava Cehov dosegla imeniten vspeh proti dru dobremu našemu narodu, in samo Vaša do- Koerberju. brohotnost spaja moje ime s to proslavo. j »Neue Freie Presse« je vsled tega silno Vaša proslava ima dvojno vrednost, ker nejevoljna in očita Poljakom, da uvajajo jo vršite v srcu bratskega češkega naroda in apravno akcijo s tem, da odklanjajo predloge sicer pod pokroviteljstvom tako zaslužnega Nemcev, a stavljajo v ospredje idejo-ljub- moža, kakor je načelnik Zlate Prage, g. dr. ijenko Cehov: spremembo zborničnega opra- Vlad. Srb. Bratje Cehi so vedno simpatično vilnika torej predlog, o katerem so Nemci spremljali naše domače hrvatske razmere, in že a priori izjavili, da ga ne morejo zato me silno veseli, ko čujem, da se je naša vsprejeti. hivatska mladina odločila obiska vati visoke Udušenje češke obstrukcije ! Parola je šole v Zlati Pragi. Tam bodo imeli priliko, bila lahko izdana I Drugo vprašanje pa je : da se od čeških bratov nauČe marljivosti, kje so sredstva, kje 10 poti, kje so sile, ki vztrajnosti, podjetnosti, varčnosti, značajnosti bi se mogle združiti za izvršenje tega po- in požrtvovalnosti za dobrostanje svojega na- djetja! Niti izjava von Koerberjeve, danima roda. Cehi so vse, kar imajo, ustvarili sami, niČ proti tej akciji Nemcev, ni koristila. Do z lastnim svojim delovanjem. Danes zavze- akcije vendar ne pride ! Vrata grobišča vseh majo oni prvo mesto med Slovani na gospo- avstrijskih vlad — to grobišče je češko darskem in umetniškem polju. A ta njihova vprašanje — se odpirajo na stežai. Dolgo ne Zlata Praha je pravi muzej dovršenosti in more več trajati, da preneso skozi ta vrata umetnosti. Moji mladi prijatelji ! Posvečujte k več nego zasluženemu pokoju — novega mlada svoja leta učenju in vsem vrlinam, da mrtveca ! boste mogli danes ali jutri, kakor to delajo _____ češki poslanci, naj se zgodi, kar hoče — JapOllCi ill Bili kil 11. vedno služiti na pro3peh in korist svojega si- , , , . . T ... .. j . Čudno ie, toda resnično, da se zdaj Ja- romasnega naroda, ki potrebuje ravno sedaj J . ' j , xT - . ponci iako interesiralo za dogodke na 15al- pravih prijateljev in delavcev. Verujte r J .. . . . .. * . i- 1 . . , j . . . kanu. Ali da se bolj izrazimo, oni bi želeli, meni, starcu, d a smo tudi jaz in , .... ... „ . - - t> v , • • da pride tamkaj do nemirov. Rusija bi v tem pokojninasslavni Rackiin r J , , . , ^ . „ . slučaju ne mogla ostati ravnodušna nasproti nepozaoni moj pobratim Rie- J , . . . , . r .i-,- dogodkom na Balkanu, ako Li hotela tudi eer in vsi druei uporabi ali vso 6 . , . ™ il_ . , . * » . nadal je obdržati svojo avktoriteto na iSalkanu. la d ost za izobrazbo J J svojo m zopet izobrazbo. Toda potrebno je, Tako bi prišla med dva ognja. Petrograjski II u LI O I/ 1 b U U 1 a li U \J. i UUU 1IUU1EUUU JV-, . j , _ , t »Rus* ie donesel tem povodom dopis svoda je ta izobrazba združena vedno s sveto , . , . t , t . , . , , .... jega beligrajsiega dopisnika, v katerem je vero, ker zdrave izobraženosti ne more b:ti J& . . .. . . . . . ji. * j . . priobčil pogovor z japonskim novinarjem Ala- in ie ni v narodu, k]er ne vladati resnica in r 10 . , , , r> » j L . j. čumatom, ki s* je podal preko Belegagrada pravica, a to se nahaja edino v sv. evange- ' J r ..... , . ; . ... _' v Carigrad in kateri se je izjavil, »da je se- lju, t. j. v okrilju Bcžiem. , . . , , - - t - i- r. _ . \t "• , • j - , dai balkansko vprašanje za .Japonce zivljen- Zato čestitam Vasi nakani, da osnujete 1 J' .. J ' „ , . . , ... tj sko vprašanje. Rusija se nikakor ne more fond, iz katerega bi siromasai dijaki iz Hr- ' J J . . , .. D1 , , „ odreči vmešavanju v stvari južnih blovanov, vatske dobivali podpore in se tako odločili J, . .. , ni .. n • r» 4. i - A \ ako pride na Balkanu do vojne, bi se moža nauke v Zlati Pragi. Potrebno je, da hr- y .. ... 2 , , , . • • • j j i • ra'a Rusija tudi proti svoji volji umesavati. vatska mladina pohaja tje in da se med brati J r ... . , . V tem bi bila za Japonce velika nada za uci vsega dobrega. , . . , , , .. V to svrho Vam pošiljam 1000 K zna- va*>eb- JaPonC1 da ZD8J° 9ICCr d°brJ> d'J1" . ^ ... u- D! ne bo možno dolgo časa bojevati se z Rusi menom, da bodo v temelj tej svrhi. Blago- ° . «T , ■ , \j . in da morajo konecno podleči. slovljam Vasa prizadevanja in Vas pozdrav- J , . . ... J r j * No, kolikor se daje predvidjati po se- danjem razpoloženju, se te želje Japoncev ne izpolnijo, ker niti Srbija niti Bolgaiija ne bosti delali v tem oziru Rusiji nepriiik in obe delujeti na to, da ne pride na Balkanu za sedaj do večjih nemirov. Morda pride tudi te spomladi do kake ljam vseh v ljubezni! Vaš Josip Juraj Strossmayer.« Z bojišča v — Avstriji. Predno podamo današnje sporočilo z bojišča v političnem življenju naše države, lokalne erupcije, ker tam doli so vulkaniČna popraviti nam je zmoto, v katero nas je za- tla. Ali — kakor rečeno — kakor je seda- velo tukajšnje vladno glasilo »Triester Tag- nje razpoloženje, ne pride do takih dogodkov, blatt«. Ta list je prinesel brzojavno daljše ki bi mogli iritirati veliko evropsko politiko poročilo o grdi demonstraciji proti virtuozu ter motiti Rusijo v nje sedanjem poslu na Kubeliku, temu apostolu vBeobče človeške Dalnjem Vztoku. kulture. Poročilo je imelo naslov »Anticze- chieche Bevvegung in \VieD«, je bilo datirano z Dunaja in sestavljeno tako, kakor da se je dogodek vršil na Dunaju. To je zavelo tudi Dnevne novice. Priloga. Z ozirom na to, da poteče nas v mnenje, da je bila demonstracija na koncem tekočega meseca naročnina vsem onim Dunaja, dočim je bila v resnici v Lincu. cenjenim našim naročnikom, ki jo plačujejo Po takem odpadajo naše pripombe o »mirje-: vsake 3 mesece, pridevamo današnji šievilki nju« dra. Luegerja po vandalBkem razsajanju poštne nakaznice, koje naj se blagovole do-v koncertni dvorani. Druge naše opazke na tičniki poslužiti s pošiljatvijo nove na-adreBo dunajskega župana pa ostajajo slej ko ročnine. prej, ker ostaja fckt : da je dr. Lueger v! Vse one naročnike pa, ki sprejemajo in mestnem svetu dunajskem ulival olja v ogenj čitajo: naš lisi, dasiravno ga niso še plačali, uljudno prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino, ako žele, da se jim list redno pošilja. Uprava lista »Edinost«. Seja odbora političnega društva »Edi nost«. Podpisani odbor vabi vee odbornike, da se udeleže prav gotovo odborove seje, ki =e oo vršila danes zvečer ob 7. uri v prostorih »Delal, podpornega društva«, ulica Molino piccolo št. Odbor. Imenovanja in odlikovanja v sodni stroki. Višjega deželnega sodišča svetovalec na deželnem sodišču v Trstu Kari D e j a k je imenovan predsednikom sodišča «a trgovino in pomorstvo. Dalje so imenovani : svetovalec višega deželnega sodišča Emil vitez Nadam-1 e n z k i podpredsednikom sodišča za trgovino in pomorstvo in deželnega sodišča svetovalec v Trstu Sebastijan G h i r a svetovalcem višega deželnega sodišča na deželnem »od iču v Trstu, a deželnega sodišča svetovalec v Trstu dr. Fran P i c c o 1 i in dežel, sodišča svetovalec Josip M i 1 o v č i c v Gorici svetovalcema na višem deželnem sodišču v Trstu. Svetovalcu na tem dež. sodišču Henriku C r u s i z u je podeljen naslov in značaj svetovalca višega deželnega sodišča. I mrl je v goriški bolnišnici usmiljenih bratov gospod Ivan Koren, učitelj v Mavhinjah. Na pogreb je došlo v Gorico več gg. tovarišev pokojnika in c. kr. okrajni šolski nadzornik iz Sežane g. M. Kante. Pokojniku, ki je bil vsikdar navdušen za napredek svojega naroda, bodi blag spom3. ^ Lombardi 3l/8, srebro 26V8, špa laka renta 8l3/g, italijanska renta 1001/«, tržni diakont 2.15/JS, menjice na Dunaju 24.76, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Slabotnejša. Tržna poročila 17. marca. Budimpešta. PAenica za april K 8.16 do 8.17, za oktober od 8.08 do 8.09. Rž za april K 6.53 do 6.54, za oktober 6 62 do 6.64. Oves za april K 5.46 do 5.48, za oktober k 5.62 do 5.63. Koruza za maj K 5.29 do 5.30, za julij 5.39—5.40. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, mlačno. — Prodaja 10.000 met. stoto v, za 5 stot. nižje; ostala žita in rž za 5 st. nižje Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. me9ec po 50 kg 39.50 frk, za maj 40.—. Mirno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33—, za maj 33—, za september 34.V*, za dec. 35— Mirno; kava Rio navadna loco 29—32, navadna reelna 33—36, navadna dobra 37—39. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16.65, za maj 16.95, za avgust. 17.30, za oktober 17.60, za december 17.60, za februvar 17.ei0 ; Vreme : lepo. London. Sladkor iz repe surov 83/ls Sh, Java 8.19 Va Sh. Stanov. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.—, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, 5 in 10 st. znižanja. Pariz. RŽ za tekoči mesec 15—, rž za april 15.—, za maj-junij 15.—, za maj-avgust 15.— (mirno). — Pšenica za tekoči me9ec 21.45, za april 21.60, za maj-junij 21.20, za maj-avgust 21.55 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.65 za april 28.95, za mesec maj - junij 29.35, za maj-avg. 29.45 (Mirno). — Repično olje za tekoči mcsec -»6.50, za april 46.50, za maj-avg. 47.75, za sept.-december 49.25 (Mlačno.) Špirit za tekoči mesec 38.25, za april 38.75, za maj-avg. 39.50, za sept.-december 35.— (Mirno). — Sladkor surov 88° uso nov 21—21lJ4 (Mirno), bel za tekoči me3ec 2-1—62, za april 24—87 (Mirno), za maj-avg. 25—50, za okt.-jan. 26—75, rafiniran 56l/s—57— Vreme . lepo. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenili oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu, nadalje bele od satena in platna, kostumi saten ali platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici ; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Češke, Kormina in Červinjana. PODRUŽNICA; „ALI.A CITTA Dl LONDRA" ul. Poste H UOve št. S. (vogal ul. Torre bianca) TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Borzna poročila dne 17. marea. Tržaška borza. Napoleoni K 19.09—19.12, angležke lire K 24.00 do 24.05, Londan kratek termia K 240.00—240.65, Francija K 95.40—95.70, Italija K 95.00—95.35, italijanski bankovci K 95.05 95.35. Nemčija K. 117.40—117.70, nemški bankovci K 117.40 —117.70, avstrijska ednotna renta K 99.60—99.90, ograka kronska renta K 97.80—98.25, italijanska renta K 99.75—100.25, kreditne akcije K 639.00—642.00, državne železnice K 636.00—S40.00, Lombardi K 80.00—82.00, Lloydove akcije K 698 00—708.00. — Srečke: Tisa 333—337 —.—, Kredit K 461.— do 471.—, Bodenkredit 1880 K 295 — 305.—, Bo- I denkredit 1889 Iv 288.-292 —, Turške K 124.50 do i 26 50. Srbske 2% —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 99.75 99.70 n v srebru 99.60 99.60 Avstrijska renta v zlatu 119.15 119.15 n n t kronah 4*/, 99.50 99.45 = Pariške higijenične posebnoati. = -I- V. Reich'5 Nachf., Dunaj I. Adlergasse štv. i. Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2 K naprej za ducat. Vsii predmeti za negovaaje bolnikov. H Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Una trovan oenik brezplaftno ln franko 10 kron na dan si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy. Buda-pest. IV. Ungargasse 6. Debelost odstranj uj e hitro (tajauaČ. neškodljivo) Thie.e je v čaj za odpravo debelosti. Zavitek Mk 1.25, 4 zavitk fr.co (s povzetjem) od tvrdke Ludw Thiele Manncheim. (Pošitjatev se vrši potom avstr. lekaren) Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijetiteta: Pri prase za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. Pavel Gastvirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije — Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejš b cenah. TRST — ul. Paduina 19. TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. -ccccooc^c— Usodne cene. - TRST — ul. Paduina 19. TRST Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani r — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno t« r sprejema naročbe vsakovrstno obu-\ nlo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Već kvintalov krompirja za prašiče prodaja po 1 gld. kvintai Karol J» runa ulica Belvedere štev. lo (dvorišče). Proda se ali odda v najem pstilna v Puljn. I-ta iztoči na leto 3 litrov piva in 350 litrov vina. — Nadalje se proda v Trstu pivama na plačevanje po dogovoru. Ye<" se poizve pri Babini-ju v kavarni -Stella Polare« v Trstu. ■ V Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zob oboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domaČe zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČBE : LEKARNA H „SALVATORJU" ' Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. m H>OOOtX>QOOO Svoji k svojim i OOOOOOOOOŽI1I Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERCOLE" najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno In nepretrg-ano pritiskalno močjo; zajamčeno niijboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HI DR A V LI r>'A STISKALMICA. Najboljše automatieni patento-rane trtne brir-galniee ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba goniti. Plugi, Stroji, za grozdje, sadje in oljke. Mlin za raiiti grozdje. Plugo za vinograde. Stroji sa sušenje sadja-in drugih vegetalnih, živjenskili in mi- ^ utomatična neralnili pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, brizgalnica. čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za pojledelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega Stiskalnica za grozdje, izboruega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. p h. matfarth & Co. tovarna za poljedelske in venske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71 • Odlikovani v vseh državah sveta z nad 500 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. z m -likini hlevom, ležeča ob glavni cesti. pripravna za vsako trgovino, odda v najem pod jako ugodnimi pogoji. Več pove oprava našega lista. ^nton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II. — TRST. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih p ogrinjal, zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske- Blago za delavske 000000*00 hlače in izdelki za delavce. 0000000000 prodajalnica izgotovljenlh oblek M Citta di Trieste" ^ tvrdko EDVARD KALASCH X X K K X K Ik K X X K §XKXKXXKHXKXX*X« Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" h kn jn^u cu, kjtr sh i'.v» šujejO obie* po nitri ju ti j ugodnejših c^nah. V l»rud^a!n*ei m,« tudi zalego parila z-« d^lavrki st-in jo izvenrerin > ni «» 1 j š i h 10 navadnih snovi j. VELIKI IZBOR izgotovljenii hlač za delavce kak^r tudi blaga za hlače, tti t»e napravi iO po tn-ri. Avtorizovana krojaenica. FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi iti menjalnimi |»<>dl kakor: a) Vfprejema uplaeila na tekoči račun .ter s© obrestuje: Vrednostne papirje: po 23/4°/0 takoj 3 °!0 uh K mesecev ~ 3l/j,°;o na 1 leto Napoleone : po 2V4°/„ »a mesecev n 2V,°;„ na 1 leto b) Za giro-couto daje 23/4°/»