GEOGRAFSKI OBZORNIK INDUSTRIJA KOT DEJAVNIK RAZVOJA ŠENTVIŠKE PLANOTE Darja Kofol UDK 62/67(497.12-15) INDUSTRIJA KOT DEJAVNIK RAZVOJA ŠENT- VIŠKE PLANOTE Darja Kofol, Pečine 32, 65283 Slap ob Idrij- ci, Slovenija Članek predstavlja življenje na Šentviški planoti potem, ko se je tu naselila industri- ja. Manjši dislocirani obrat Metalflexa je bil impulz za splošen razvoj območja, ki je še do nedavnega veljalo za manj razvito. Šentviška planota je vzpet svet med spodnjima tokovoma rek Idrijce in Bače ter Bukovško grapo na vzhodu in predstavlja nekakšen prehod med dinar- skim svetom in predalpskim hribovjem. Je tipična kraška planota, razjedena z razl ičnimi k rašk imi oblikami ter praktič- no brez površinsko tekočih voda. Površje planote je valovito in prekrito s precej- šnjo preperelino, ka r daje ugodne pogoje za kmetijstvo. Kljub temu je poljedelstvo le drugotnega pomena, saj je živinoreja tu že od nekdaj glavna kmetijska pano- ga. Planota v naravnem obsegu šteje 12 naselij, k i razen enega pripadajo tolmin- ski občini, navadno pa z imenom Šentviš- ka planota označujemo le 9 naselij na samem površju planote, ne pa tudi tistih na njenih robovih. Največje vasi so Šen- tviška Gora, Pečine, Ponikve in Prapetno Brdo, ostala naselja so manjša in neka- tera bolj podobna zaselkom kot pravim vasem. Šentviška planota je predvsem kmetijska pokrajina. Kljub tradicionalni usmerjenosti v živinorejo in navezanosti tukajšnjih prebivalcev na zemljo je doživ- ljala hude pretrese in je dolgo veljala za manj razvito in demografsko ogroženo območje. Nova smer v razvoju Šentviške planote pa je bila začrtana v 70-ih le- tih, ko se je z namestitvijo industrije v to pokrajino začelo vračati tudi življenje. Leta 1973 je podjetje Metalflex iz Tolmina, na Pečinah odprlo svoj prv i dis- locirani obrat za sestavljanje signalnih in meri ln ih naprav (večinoma za gospodinj- ske aparate). Obrat je kmalu postal odlo- UDC 62/67(497.12-15) INDUSTRY AS DEVELOPMENT FACTOR OF ŠENTVIŠKA PLANOTA Darja Kofol, Pečine 32, 65283 Slap ob Idrij- ci, Slovenia The article represents the life on Šentviška planota (region about 100 km west from Ljubljana) after the beginning of industry development. Small dislocated branch of Metalflex was an impulse for the general development of the region, which was conci- dered as underdeveloped not so far ago. čujoč dejavnik pri razvoju na planoti. V začetku je v njem dobilo zaposlitev le 12 delavcev, v nekaj letih pa se je močno povečalo tako število zaposlenih (leta 1990 zaposlenih 135 delavcev) kot tudi proizvodni program. Oddelek montaže, k i je opravljal le sestavljanje proizvodnih art ik lov podjetja, je s svojim nezahtev- nim programom pritegnil zlasti nekvalifi- cirano žensko delovno silo, k i še danes predstavlja večino med zaposlenimi. Števi- lo zaposlenih je naraslo zlasti po izgrad- nji novih tovarniških prostorov leta 1978, ko se je zaposlovalo tudi vse več moških ter mladih takoj po končani osnovni šoli, kar pa je prispevalo k izredno slabi kva- lifikacijski s t ruk tu r i zaposlenih (kar 80 % j i h ima končano le osnovno šolo). Zaradi možnosti zaposlitve v neposredni bližini kraja bivanja se je postopoma zmanjševalo število delavcev, k i so se dnevno vozili na delo v bližnja zaposlitvena središča v dolini, ter tistih, k i so se za stalno odseljevali. Prav to je bil na planoti velik problem že od začet- ka 20. stoletja dalje, še posebno izrazito po drugi svetovni vojni. V tem času se je večina mladih družin odselila, doma na kmetijah pa so ostali le še starejši ljudje, k i so posestva vse težje obdelovali, tako da je začela propadati tudi kultur- na pokrajina. K temu je precej pripomog- la še oddaljenost in odrezanost krajev na Šentviški planoti od večjih središč ter zelo slabo razvita inf rast ruktura. Demo- grafsko in gospodarsko propadanje je bilo najmočnejše v najbolj oddaljenih vaseh in zaselkih na planoti (Bukovski Vrh, Gor- 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK ski Vrh), v manjši meri, čeprav nič manj pereč, pa je bi l ta problem tudi v večjih naseljih in na ugodnejših kmeti jskih povr- šinah. Stalno upadanje števila prebival- cev in izseljevanje v dolino sta se v 70-tih letih praktično zaustavila. Možnost zaposlitve v obratu na Pečinah je zadrža- la zlasti mlade ljudi, k i so tako začeli verjeti v prihodnost življenja na planoti. Prišlo je celo do vračanja odseljencev nazaj na planoto: tu so si začeli urejati domove ter ponovno oživljati in moderni- z i rat i zapuščene kmetije. Danes je moder- niz i rana že večina količkaj ak t i vn ih kmetij, deloma po zaslugi občine in nje- n ih prizadevanj za pospeševanje kmetij- stva, deloma pa tudi kot posledica zviše- vanja standarda družin, kater ih člani so se zaposlili v tovarni na Pečinah. Poleg tega je zaposlovanje kmeč- ke delovne sile v industri j i vplivalo tudi na način obdelave posestev. Po 8-urn i odsotnosti zaradi dela v tovarni ostane namreč kmetom le malo časa za delo doma, zato je opazna intenzifikacija obde- lave in opuščanje senožeti ter t istih povr- šin, k i j i h zaradi lege n i mogoče v celoti strojno obdelati. Ta pojav je pogostejši pr i kmeti jah, kjer je več druž insk ih članov zaposlenih (oba starša, otroci), kot pa pri t istih, kjer je vsaj en član ves dan do- ma, zraven pa živijo še star i starši, k i so za delo na kmeti j i še sposobni. Uspešnost kmečkega, a l i bolje rečeno polkmečkega gospodarstva, je v vel ik i meri odvisna prav od sestave gos- podinjstva. Na Šentviški planoti se nam- reč ohranja tradicionalen način življenja v druž in i , kjer v skupnem gospodinjstvu živijo mlada druž ina in stari, še ak t i vn i al i upokojeni starši. Tako se vsakdanja opravila doma in na kmeti j i ter oskrba živine porazdelijo na več članov družine, zato ne prihaja do pretirane obremenitve posameznika. Kl jub poldnevni odsotnosti enega al i več članov zaradi zaposlitve je ob pomoči kmeti jskih strojev in v moder- no opremljenem hlevu mogoče uspešno oskrbovati tudi večje kmetije. Z možnostjo zaposlitve doma in ostajanjem mladih na kmeti jah se je bi- stveno izboljšalo tudi razmerje med per- spekt ivnimi in neperspektivnimi kmeti- jami. Večji odstotek kmeti j brez nasled- stva je še vedno prisoten v odročnejših vaseh na vzhodnem robu planote in je najverjetneje posledica večje oddaljenosti in manj ugodnih obdelovalnih površin ter zato slabših pogojev dela, medtem ko se je starostna in družinska s t ruk tu ra pre- bivalstva v naseljih na osrednjem delu planote bistveno izboljšala. Vzporedno z demografskimi spre- membami in razvojem kmetijstva se je v zadnjem desetletju močno spremenila podoba naselij. Zlasti po potresu 1976 je bilo zgrajenih precej novih hiš, večina kmečkih hiš škofjeloško-cerkljanskega tipa pa adaptiranih, navadno žal na škodo tradicionalne arh i tekturne podobe. Število novogradenj je naraščalo tudi še v 80-tih letih, saj mladi, k i ostajajo doma, navadno investirajo v gradnjo nove hiše, čeprav bi stara z določeno adaptaci- jo dajala ugodne bivanjske pogoje za dve družin i . To j im omogoča dohodek od zaposlitve v vaški tovarni, medtem ko so njihovi stroški bivanja relativno majhni, saj navadno živijo v hiši skupaj s starši in si že z nekajletnim delom pr ihrani jo dovolj za gradnjo hiše. V povezavi s tovarno se je na Šentviški planoti posodobila tudi infra- st ruk tu ra . Prav potreba industrije po razl ičnih i n f ras t ruk tu rn ih elementih je zahtevala čimprejšnjo izgradnjo tako vodo- vodnega in telefonskega omrežja, kot tudi ureditev in asfaltiranje cestnih povezav ter uvedbo avtobusne linije, k i služi pred- vsem za prevoz delavcev v tovarno na Pečine in otrok v šolo na Šentviško Goro ter Most na Soči. Vsakodnevno prihajanje v tovar- no na Pečinah je marsikaterega delavca vzpodbudilo, da se je začel tudi oskrbo- vati v trgovini poleg tovarne, k i je dokaj dobro založena in privablja vedno nove stranke s cele planote. Pravzaprav bi za Pečine že lahko rekli, da so postale ne- kakšno gravitacijsko središče na Šentviš- k i planoti, zagotovo pa bi postale central- ni k ra j takrat , ko bi se sem preselila še št i r i razredna osnovna šola s Šentviške Gore. Po skoraj 20 letih delovanja Me- talflexovega obrata na Pečinah lahko z gotovostjo trdimo, da je bila pridobitev industrije za Šentviško planoto življenjske- ga pomena. Neposrednih učinkov indu- 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Šentviška planota je dvignjen in uravnan kraški svet med spodnjima delo- ma dolin Idrijce in Dače in predstavlja nekakšen prehod med dinarskim svetom na jugu in Julijskimi Alpami na severu. Po dolini Idrijce seže sem mediteranski vpliv, kar je izredno ugodno za kmetij- stvo, ki je tu že od nekdaj prevladujoča dejavnost. Na sliki v ozadju Krn. (Foto: K. Kofol.) Slika 2: Potres leta 1976 je močno priza- del naselja na planoti. S popotresno obnovo se je spremenila podoba vseh vasi, saj je bila večina poslopij obnovlje- na, kar nekaj starih kmečkih hiš pa so zamenjale montažne stavbe. Podobno kot drugod v Posočju je v tem času nastala velika škoda v kulturnovarstvenem pogle- du. (Foto: K. Kofol.) strijc na planoti praktično ni, posredno pa se njena prisotnost čuti na vseh pod- ročjih gospodarskega in družbenega življe- nja, saj se obrat uspešno vključuje v reše- vanje razl ičnih problemov, k i se javljajo Slika 3: Šentviška gora je verjetno naj- starejše naselje na planoti, ki ji je dalo tudi ime. Arheološke najdbe pričajo o naselitvi v mlajši železni dobi, v sred- njem veku je bila tukajšna dekanija pomemben upravni center, danes pa kljub zgodovinski tradiciji vodilnega kra- ja izgublja svoj pomen. (Foto: K. Kofol.) Slika 4: Vas Pečine sčasoma pridobiva vlogo centralnega kraja na Šentviški planoti. K temu je veliko prispevala tovarna, še več pa sama lega vasi v osrednjem delu planote ter ugodne cest- ne povezave z ostalimi naselji. (Foto: K. Kofol.) na Šentviški planoti. Pr i prebivalcih pla- note je tako zrasla zavest, da je tovarna "njihova" in neodtujljiva in brez dvoma bi ob izgubi tovarne ponovno oživele stare tendence izseljevanja, demografskega na- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Sltka 5: Novi tovarniški prostori so bili zgrajeni leta 1978 na travniku, ki je ločeval spodnji in zgornji del Pečin. Nekoliko moteče deluje izgled in velikost tovarne, proizvodnja sama pa je dokaj čista, kar je bil tudi predpogoj za loka- cijo sredi kmetijske pokrajine. (Foto: K. Kofol.) zadovanja in propadanja ku l tu rne pokra- jine. Zato postaja še kako pomembno vprašanje bodočega razvoja Šentviške planote. Edina pr imerna rešitev bo vseka- kor tista, k i bo še naprej spodbujala sodelovanje tovarne z njenim "zaledjem", na drugi strani pa ohranjala stare tra- dicionalne oblike življenja. Upoštevati je namreč treba, da je Šentviška planota zaključena geografska enota z dokaj spe- cifičnimi obl ikami življenja, k i bi j i h pr i načrtovanju razvoja n ikakor ne smeli zanemarit i . Tako bi npr. širitev tovarne na račun povečanega števila delovne sile pripeljala do priseljevanja industr i jskih delavcev na Šentviško planoto, ti pa bi se s svojim drugačnim načinom življenja le s težavo vključevali v življenjske tokove delavcev - kmetov, k i predstavljajo prevla- dujoč družbeni sloj na planoti. Povečano število prebivalcev bi zahtevalo tudi grad- njo večjega števila stanovanj oziroma delavskega naselja, ka r bi pokvari lo videz pokrajine, k i je danes k l jub modernizaciji še vedno izrazito podeželski. Podobno bi povečana intenzifikacija kmetijstva z uva- janjem razn ih modernih tehnik ter mono- ku l t u r pripeljala do novih problemov, k i zaenkrat Šentviške planote še ne ogroža- jo (tu misl im predvsem na ekološke pro- bleme), bistveno pa bi se s tem spreme- Slika 6: Za planoto je značilna arhitek- tura škojjeloško- cerkljanskega tipa, vendar se je ohranila le v manjši meri. Staro podobo imajo le še zapuščene in pa neperspektivne kmetije, medtem ko je večina hiš in gospodarskih poslopij obnovljenih in moderniziranih po stan- dardnem vzorcu na škodo arhitekturne dediščine. (Foto: K. Kofol.) ni la tudi sedanja pestrost v pokraj ini. Razvoj Šentviške planote naj bi potekal predvsem v smeri uvajanja novih terciar- n ih in k va r t a r n i h dejavnosti ter nadaljne- ga razvoja in modernizacije infrastruktu- re oziroma pogojev bivanja. Tovarniški obrat sam pa naj bi se v prihodnje raz- vi ja l predvsem v smislu kvalitete, ne pa kvantitete, saj bi vsakršno širjenje proiz- vodnje pripeljalo do novih procesov v demografskem razvoju, kaj t i na planoti je danes izkoriščena praktično vsa potencial- na delovna sila. Ob načrtovanju razvoja je treba predvsem upoštevati tradicional- ne okvire, k i zagotavljajo tako mero rav- novesja, kakršna je na planoti prisotna danes. 1. Krajevni leksikon Slovenije, 1968, 1. knjiga. Lju bijana. 2. Marušič, B. 1980: Šentviška planota. Ljubljana. 3. Melik, A. 1960: Slovensko primorje. Ljubijana. 4. Meze, D. 1988: Kmetije na Šentviški planoti in v Trebuši. Geografski zbornik 28. Ljubljana. 5. Miklavčič-Drezigar, I. 1987: Šentviška planota - življenje na njej danes. Primor- ska srečanja 76,77. Nova Gorica. 27