im jsl, mv. ii' 10 DT SLOVENSKI \y • Izdaja lu tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi JaiŽhuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — 2iro račun pri Koma-> nalni banki Ljubljana št. 60-KB-5-Z-367 — Mlečna naročnina 230 din MATEVŽ. HACE SKUPŠČINA JE VLADNI PREDLOG SPREJELA S 461 PROTI 114 GLASOVOM Izredno stanje v Franclji Danes in jutri bo v Ljubljani IV. kongres slovenskih gasilcev. Na kongresu bodo poročali o družbeni vlogi gasilcev pri nas in o strokovnem usposabljanju gasilskega članstva. Gasilstvo v Sloveniji je po vojni organizacijsko zelo napredovalo. Deloma je to slovenska posebnost, še bolj pa je to posledica zelo razvitega čuta našega ljudstva za organizirano varovanje ljudskega premoženja pred različnimi elementarnimi nezgodami. Hitri gospodarski in družbeni razvoj v naši deželi zahtevata. da se tudi gasilske organizacije prilagodijo organizacijsko in gospodarsko različnim družbenim oblikam. Eno izmed najvažnejših vprašanj našega gasilstva je, kako zagotoviti to, da bo imelo vsako gasilsko društvo toliko strokovno usposobljenih članov, da bodo kos raznim požarom in drugim elementarnim nezgodam na svojem■ območju. Nepoučen človek misli, da so gasilci samo zategadelj v organizaciji, da samo čakajo na signal ali plat zvona, ki naznanja požar in da nemudoma hitijo z gasilsko opremo na po-žarišče. Prvotna vloga gasilskih društev pred desetletji je bila■ res taka; v sedanji dobi velikega gospodarskega ter družbenega napredka pa si morajo gasilci z občinskim ljudskim odborom vred prizadevati za dobro preventivno službo. To pomeni, da morajo opravljati redne oglede gospodarskih poslopij, tovarn, delavnic. javnih stavb, stanovanjskih prostorov itd. Za preventivno službo bi se morali zanimati vsi državljani, ne le gasilci. Le z dobro preventivno <■' žbo se lahko odpravijo po--ijkljivosti in napake, ki povzročajo požare in druge ne-s-eče, ki terjajo človeške in materialne žrtve. Zategadelj pa opravljajo člani gasilskih društev različne oglede raznih objektov, predavajo, vključujejo v svoje vrste pionirje. Pionirjev je pri nas vključenih 5100, žena in deklet pa je v gasilskih društvih čez SOOO. Med njimi je 150 žena strokovno iz-vežbanih gasilskih častnikov in podčastnikov. Med ženami-ga-silkami jih je več sto pokazalo zadnja leta požrtvovalnost in hrabrost na požariščih. Pred nekaj leti so slovenski gasilci organizirali gasilsko podčastniško šolo v Medvodah, ki je dala več ko 1000 izvežba-nih gasilskih častnikov. Za naprej delajo na tem, da bi imeli tudi v Sloveniji gasilski tehnikam, kjer bi se vzgajali visokokvalificirani gasilski 'kadri. Ena izmed posebnosti in značilnosti slovenskega gasilstva je tudi to, da. je družbeno in društveno življenje precej razvito. Razen gasilskih godb imamo še precej desetin dramskih skupin, pevskih zborov, folklornih skupin itd. Za\-zgo.io mladega gasilskega naraščaja so gasilci večinoma z lastnimi prispevki organizirali in opremili gasilsko kolonijo v Pacugu na Koprskem. Med šibke točke našega gasilstva pa šteje gasilski tisk in propaganda. Naša javnost izve kaj iz liska o delu gasilskih organizacij samo ob požarih, povodnjih, plazovih v gorah in drugih elementarnih nezgodah ter še ob raznih prireditvah in festivalih. Vse premalo se pa piše o notranjem življenju gasilskih društev, ki živijo na območju občinskih ljudskih odborov, o raznih predavanjih, seminarjih, sanitetni službi, tekmovanjih ženskih ali mladinskih skupin, o prostovoljnem delu pri zidanju in večjih popravilih gasilskih domov, ki se ni prekinilo vsa povojna leta. Premalo pišemo o sodelovanju gasilcev pri raznih nastopih z drugimi družbenimi in strokovnimi organizacijami in sodelovanju z Rdečim križem pri malih asanacijah, pri gradnji vodnih zbiralnikov in podobnem. Težave, ki tarejo gasilske organizacije, so predvsem občinska proračunska - sredstva in okrajni gasilski skladi. Po zakonu mora občina skrbeti na svojem območju za požarno varnost. Vendar nekatere občine obravnavajo gasilsko organizacijo pri razdeljevanju sredstev tako kot vsako drugo družbeno organizacijo. Razumeti pa je treba, da mora občina skrbeti za redno nabavo sevi, porabila in nakup mototk avtomobilov in druge opreme. Razumljivo pa je, da opravlja to vsaka občina v okviru finančne zmogljivosti svojega proračuna. JDkrajni gasilski skladi bodo za leto 1958 manjši, ker je po zveznem družbenem planu odpadla dvoodstotna dohodnina, ki se je pobirala v vsej državi in se stekala v okrajne gasilske sklade. Razen tega daje še Drž. zavarovalni zavod 4°lo za okrajne gasilske sklade, ki so v pomoč občinskim proračunom za gasilsko opremo. Ob sprejetju družbenega načrta v slovenski skupščini sta se skupščina in Izvršni svet strinjala in' priporočilo so poslali• v Beograd., da se za naprej spet uvede dvoodstotna dohodnina za gasilski sklad ali pa da se za ta odstotek povišajo sredstva DOZ. Predlog Gasilske zveze Slovenije je bil vsestransko sprejet in jugoslovanska gasilska zveza je o teh zadevah . obveščena. (Nadaljevanje na 2. strani) OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ, 16. maja (Po telefonu). Francoska narodna skupščina je danes popoldne 'sprejela zakon, s katerim bo v državi proglašeno izredno stanje za tri mesece. O tem zakonu bo sedaj moral razpravljati še senat in če ga bo sprejel, bo takoj postal veljaven. Predsednik skupščine Le Trocquer je za danes dopoldne ob enajstih sklical zasedanje cijske ure, odvzemu orožja, ustanavljanje koncentracijskih taborišč itd. Stanje, ki je skoraj enako z obsednim. 2e na dopoldanskem zasedanju skupščine je francoska desnica doživela prvi poraz. Desnica se je namreč razdvojila, skrajni desničar Isorni je skupščine, ki je razpravljala o omenjenem, zakonu-. oTuUa kot^skusg^Stavl5- Pošlanci so-glasovali šele po šesturm ostn debati, .............. • . .. . ki so jo desničarji namenoma. zavlačevali. Med debato je stalo okrog Bourbonske palače 500 dobro oboroženih policajev, medtem ko je bilo okrog 50.000 policajev in vojakov razmeščenih v drugih delih mesta. Načrt zakona o izrednih pooblastilih so izglasovali z 461 proti 114 glasovom. Proti so glasovali pu-žadisti, degolovci in konservativci. Ljudski republikanec Bi- dault je prav. tako . glasoval proti. Po izglasovanju zakona o izrednem stanju bo vlada dobila pravico, da vzpostavi strogo cenzuro, izda ukaze o začasni zapori javnih lokalov, gledališč, javnih dvoran, prepoved dostopa na določena mesta, da izda odlok o prepovedi gibanja, proglasitvi poli- S SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA nja diktature brez zagotovil, da bodo zaščiteni francoski interesi v Alžiriji. Drugi desničarski govornik degolist Tri-boule pa je izzval hude proteste koalicije fronte zaradi skupščina najprej odgovori generalu De Gaullu. Po desničarskih skupinah so govorili predstavniki socialistov in komunistov, ki so sklenili podpreti vlado in zaščititi republiko pred • nevarnostjo diktature. Komunisti so ponoči celo ponudili Pflimlinu. da gi plastični bombi so odkrili v ministrstvu za gospodarske zadeve in v depandansi notranjega ministrstva. Včeraj je policija prepovedala štiri desničarske organizacije in zaprla večje število desničarskih voditeljev,- pa tudi vojaških osebnosti. Poudarjajo, da od zaprtih oficirjev ni bil nihče na važnejšem položaju. Republikanska garda in armada sta zasedli vse ceste, ki peljejo v vas Colombay — des-Englises, kjer prebiva general De Gaulle, ki je včeraj pod-rapublikanske 'pri alžirski puč. Skupine po-zahteve, naj lieijskih inšpektorjev so zasedle generalovo vilo, pred katero je tudi več kot 200 francoskih in tujih novinarjev. Okrog in okrog generalovega posestva so barikade, ki jih straži republikanska garda. Generalu De Gaulleu ne dovoljujejo, da bi sprejemal obiske. V .uradnem sporočilu je - stopijo v vlado brez kakršnih rečeno, da je generalovo sta- i* t*’-____: n nntronip »vrt o rT 7ačrifa nnlifi in« Organizacija In delo zveznega izvršnega sveta Izenačenje položaja državnih sekretariatov in sekretariatov zveznega izvršnega sveta — Imenovanle novih odborov in komisij zveznega Imenovanje novih odborov izvršnega sveta BEOGRAD, 16. maja. (Tanjug). Na današnji seji zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom Edvarda Kardelja so sprejeli uredbo o organizaciji in delu zveznega izvršnega sveta ter imenovali nove predsednike in člane odborov in komisij sveta. Sprejet je bil tudi poslovnik za delo na sejah zveznega izvršnega sveta, kakbr tudi nekaj drugih sklepov. Uredba o organizaciji in delu zveznega izvršnega sveta prinaša pomembne izprememfcfe glede splošnega položaja in odgovornosti zveznega izvršnega sveta, položaja pravic in dolžnosti državnih sekretarjev ter sekretarjev v zveznem izvršnem svetu, sestave in funkcij odborov sveta in postopka za pripravljanje predpisov in drugih sklepov. Glede na načelo, da je osnovna funkcija zveznega izvršnega sveta njegova politična izvršna funkcija, uredba izpopolnjuje in točneje izraža bistvo te funkcije kakor tudi pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izvirajo iz nje. V soglasju s tem določa uredba načelo kolektivne odgovornost' zveznega izvršnega sveta pred skupščino za svoje, delo, kakor tudi za politiko, ki jo po njegovih. smernicah izvajajo zvezni organi uprave. V soglasju z načeli ustavnega zakona so jasneje določene pravice in dolžnosti zveznega izvršnega sveta do zveznih organov uprave, zlasti glede pravic sveta, da določa" načela za izdajanje predpi- Obisk pri Srdji Frici Beograd, 16. maja. (Tanjug). Skupina študentov ameriške vojaške šole (War Coli ege, ZDA) je včeraj obiskala državnega podsekretarja za zunanje zadeve Srdjo Pričo. *.... Mnogo Ljubljančanov m Gorenjcev z nestrpnostjo pričakuje začetek obratovanja žičnice na Krvavec. ^ ečkrat je že bilo napovedano kdaj bo stekla žičnica, toda neučakanci so bili razočarani. Poglavitni vzrok, da tudi letos dela niso bila pravočasno opravljena, je bilo slabo vreme. Sele sedaj, ko je stanovitno, je mogoče zabetonirati še zadnje nosilne stebre in dokončati zgornjo postajo. Med glavnimi deli, ki graditelje še čakajo, je napeljava žic, namestitev sedežev in oprema zgornje postaje. — Kakor je znano, bo žičnica dolga več kot 2500 m (ena najdaljših v Evropi), imela bo 20 zaprtih dvosedežnih gondol in 40 odprtih dvosedežnih gondol. Turist pa se bo lahko v 17. minutah prepeljal Iz doline do pod vrh Krvavca. — Po mnenju podjetja SAP-Turlst biroja, ki je investitor te žičnice, bodo dela kpn- čana v juliju. sov, za katere so pooblaščeni zvezni organi uprave, kakor tudi, da določa načela in smernice za njihovo delo v odnosu do inozemstva. Funkcije odborov sveta se bistveno ne izpreminjajo in ostajajo odbori na dal j d v glavneaja notranja telesa sveta, ki obravnavajo vse načrte predpisov in drugih aktov ter druge zadeve iz pristojnosti,zveznega izvršnega sveta pred predložitvijo na seji sveta. Važna izprememba je v tem, da odbori ne določajo več načrtov, zakonov in predlogov predpisov, ki jih izdaja zvezni izvršni svet, temveč podajajo svetu samo svoje mnenje o načrtih zakonov in predlogih predpisov ter drugih aktov, ki jih svet izdaja oziroma predlagajo državni sekretariati1'in sekretariati zveznega izvršnega sveta. Druga pomembna izprememba daje odboru za gospodarstvo glede na potrebo koordinacije na področju tekoče gospodarske politike pravico, da obravnava zadeve, ki spadajo v področje več zveznih organov uprave in ustanov s področja .gospodarstva, da vsklajuje^njihovo delo in lahko zato izdaja o teh zadevah sklepe, ki so za .te organe obvezni Odbor za gospodarstvo ima pri opravljanju te funkcije dejansko položaj komiteja, ki ob , sodelovanju voditeljev vseh zainteresiranih organov uprave (Nadaljevanje na. 2. strani) Soli pogojev. Za popoldansko zasedanje skupščine so se. prijavili v glavnem desničarski poslanci. Poročajo, da je predsednik republike Coty sprejel- maršala Juina, generalnega sekretarja nacionalnega centra neodvisnih Ducheta in Mendes-Francea. O čem se je z njimi pogovarjal, ni znano. Po sinočnji neuspeli demonstraciji fašističnih elementov je na pariških ulicah razmeroma mirno, vendar pa je ozračje polno elektrike. Policijske enote so okrepljene. Dosedanjih 20.000 policajem in orožnikom se je pridružilo še 15.000 orožnikov in 800 blindi-ranih mobilnih enot. Varnostni ukrepi v vsem mestu so poostreni. Ponoči je eksplodirala močna .bomba v kleti podeželske vile predsednika vlade, ki hodi tja na počitnice. Dve dru- n o v anje »pod zaščito nolicije O alžirskih dogodkih je Pflimlin danes v skupščini dejal naslednje: »Vstaja je bila skrbno pripravljena. Njgni cilji so politični, organizirali pa so jo civilisti, od katerih so nekateri prišli iz metropole. Soustelle -vsekakor nima čistih rok, in ker je pod policijskim nadzorstvom, je poslal v Alžir svojega najbližjega sodelavca Picarda. Eno izmed glavnih vlog y Alžiru ima tudi bivši član vlade’ Chabana-Delmasa, Delbecque. Oba sta degolistič-no usmerjena in se zato ni treba čuditi, če je bil danes ustanovljen osrednji odbor komitejev za narodno rešitev v Alžiru. Le-ta je izbral za svojega predsednika generala Salana in je ponovno zahteval predajo oblasti De Gaullu! General Massu je namreč ustanovil uporniški odbor za vse ozemlje Alžira, ki ga vodi generalski triumfirat Massu-Salan-Rethore. Po sporočilu generala Massuja so se odboru pridružili predstavniki vseh štabov vseh mest. v ^Alžiriji-Uradni predstavnik generalsk* klike ie označil zadnje tri dneve kot korak »k preporodu in vzpostavitvi veličine Francije« in je pozval vse Francoze na upor proti vladi v Parizu. Iz Alžirije je pribežal v Pariz dosedanji -refekt zahodnih pokrajin pri Oranu ki je dal_prve točnejše podatke o položaju v Alžiriji. Obstoja pa nevarnost, da se bodo odbori narodne rešitve razširili tudi v Francijo. Danes so sporočili, da ie bil ustanovljen prvi odbor za narodno rešitev v Bretagni. Kot protiutež temu pa so • mnogih francoskih mestih bili ustanovljeni p.od vodstvom levičarskih strank odbori, ki bdijo nad javno varnostjo in nameravajo onemogočiti vse poskuse, podobne alžirskemu. Tudi vse sindikalne centrale so pozvale svoje članstvo, naj ba stalno pripravljeno. Neverjetni izbruh ekstremističnih teženj v Alžiru in včerajšnja absolutistična izja a De Gaulla bmta Franciji morda koristili. To bi v svojem optimizmu želeli verjeti. Precej jasno se namreč na političnem odru kaže zbliževanje levice, ki je pripravljena no-tisniti vsaj začasno v ozadje medsebojna nasprotja in iskati pot, ki bi jo pripeljala k skupni obrambi .osnovnih načel demokratičnega republikanskega režima. Še nikoli doslej ni bil položaj tako naklonjen preporodu levice. Ali ni celo katolik Francois Mauriac včeraj zapisal v »L’Expressu«: >V čigavem imenu Da bi smr". še v bodoče izključevati komuniste iz nacionalne skunno- sti?« Vida Hreščak Obisk lz'Britanije M Beograd je prispela šestčlanska britanska parlamentarna delegacija BEOGRAD, 16. maja. (Tanjug). V Beograd je danes dopoldne prispela z letalom britanska parlamentarna delegacija, ki bo kot gost zvezne ljudske skupščine ostala v Jugoslaviji 10 dni. V delegaciji so trije laburistični in trije konservativni poslanci britanskega parlamenta. V delegaciji so: sir Hugh Lucas-Tooth, konservativni poslanec in vodja delegacije, Stanley Stephen Aver, laburist iz Bristola, Ness Edwards, lahuristični poslanec in Carlphillyja, Farey Jones, konservativni poslanec iz Wad-forda, Roger Gresham Cooke, konservativni poslanec iz Tiecken-hama in Henry Usborne, laburistični poslanec iz Yardleya. Britanska parlamentarna delegacija vrača s tem 'obisk delegaciji zvezne ljudske skupščine, ki je lani pomladi bila v Veliki Britaniji pod vodstvom pokojnega predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijade. Na zemunskem letališču so delegacijo sprejeli' podpredsednik zvezne ljudske skupščine'dr. Pavle Gregorič, predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupšdčne dr. Aleš Bebler, ljudska poslanca Janez Sta-novnjk in Života Djermanovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdja Priča in šef protokola Dalibor Soldatič. Na sprejemu so bili tudi predstavniki veleposlaništva Velike Bri- 0BCN1 ZBOR GO RK SLOVENIJE Pot do aktivista na terena V imenu predsedstva SZDL Slovenije prisostvuje občnemu zboru Franc Lubej Ljubljana, 16. maja. Danes se je začel redni letni občni zbor GO RKS. Razen številnih delegatov mu prisostvujejo tudi zastopnik SZDL Slovenije Franc Lubej, predstavnica CO RK Jugoslavije Krista Djordjevič, predstavnice T.K Hrvatske ter številni zastopniki oblasti in družbenih organizacij. /Težišče dela občnega zbora je' naloge občinskih organizacij RK. V obširnem poročilu, ki sb ga delegati prejeli že prej, so zajete najvažnejše ih bistvene naloge, ki jih je uspešno opravila organizacija RK v preteklem letu. Med zelo pomembne uspehe lahko prištevamo uspehe na področju zdrastveno-prosvetne dejavnosti. V obdobju dveh let je RK priredil okrog 400 raznih zdravstveno-prosvetnih tečajev na vasi, ki jih je obiskovalo več kot 9000 deklet, nadalje 100 tečajev za delavke s približno 3000 obiskovalkami ter več tečajev za hišno nego bolnika. Da bi te tečaje vodil dober strokovni kader, je RK usposobil 57 medicinskih sester in 17 učiteljic. V sodelovanju z drugimi organi- zacijami in zavodi pripravlja tudi daljši tečaj, v katerem se bodo usposobile negovalke a strežnice za servisno službo za nego bolnika v družini, Predvsem v industrijskih središčih Pomembni uspehi so bili tudi doseženi na drugih področjih, kot n. pr. v borbi proti tuber-kolozi, borbi 'Oti alkoholizmu, pri pomoči šolskim mlečnim kuhinjam itd. V svojem pozdravnem govoru je zastopnita CO RKJ še posebej poudarila, da je krvodajalska služba v Sloveniji najboljša v vsej državi, kar nedvomno potrjuje, da so organizacije RK tudi na tem področju imele zelo vekke uspehe. Na občnem zboru je govoril o nalogah občinskih odborov RK dr. Mari j an Ahčin. Njegova izvajanja so bila uvod v razpravo. Med drugim je dr. Ahčin opozoril, da je treba najti prave oblike dela za pomoč ne samo občinskim odborom, temveč tudi terenskim aktivom, ki se jim mora usposobiti za konkretno delo. Nadalje je treba razmisliti o tem, kak« vključiti v delo tudi tiste aktiviste, ki so obiskovali tečaje RK in za katerimi je. izgubljena sled. Nakazal je tudi nekaj pomanjkljivosti pri dosedanjem delu GO, pri čemer je naglasil administrativno nakazovanje nalog, kar ni dalo terenskim organizacijam vzpodbud za konkretno opravljanje njihovega dela. Glasni odbor RK in njegovi okrajni odbori bi morali predvsem proučevati družbeno problematiko s področja zdravstva in socialnega varstva, občinske odbore pa usposobiti za delo s pomočjo instruktaže, primernimi seminarji itd. Občni zbor je popoldan nadaljeval delo treh skupinah. Prva skupina je razpravljala o konkretnih nalogah in metodah dela občinskih in osnovnih organizacij RK, druga skupina o prostovoljni službi prve pomoči in pomoči bolniku, tretja pa je obravnavala usposabljanje in vzgojo kadrov Rdečega križa. O poteku dela vseh treh skupin bo občni zbor razpravljal jutri na skupnem zasedanju. E. K. tanije v Beogradu. Prvi • dan v Jugoslaviji je delegacija posvetila obisku Beograda, zvečer pa bo podpredsednik zvezne ljudske skupšične dr. Pavle Gregorič priredil večerjo. Po programu bo delegacija britanskega parlamenta obiskala jutri dopoldne zvezno -ljudsko skupščino, zatem pa predsednika ljudskega odbora Djurico Jojkiča Jutri čez dan bodo gostje položili venec na grob neznanega junaka na Avali ter obiskali angleško vojaško pokopališče. Za jutri ob 14. uri je napovedano slavnostno kosilo, ki ga bo v čast delegacije . priredil predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, popoldne pa bodo gostje obiskali grob Moše Pijade in vojaški muzej. Jutri zvečer' bo predsednik ljudskega odbora Beograda Dju-ica Jojkič priredil večerjo v čast delegacije. Po večer j: pa bodo gostje odpotovali v Zagreb. Med desetdnevnim obiskom v •Jugoslaviji bo delegacija ob-ska-la Zagreb. Reko, Opatijo. Postojno, Kragujevac. Kraljevo. Svetozarevo in Novi Sad. Brzojavke predsednika republike Beograd, lo. maja. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tiito je poslal norveškemu kralju Olafu V. naslednjo brzojavko: »V zvezi z nacionalnim praznikom Norveške mi j 6 v posebno zadovoljstvo, da pošljem Vašemu veličanstvu svciie iskrene čestitke itn naj lepše želje za Vašo osebno srečo in blaginjo norveškega naroda«. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal ministru za zunanje zadeve Norveške, Halrvatrdu Langu brzojavko v zvezi z nacionalnim praznikom Norveške. VREME Stanje 16 maja: Frontalni sistem je dosegel Alpe in bo ponoči prešel naše kraje. -V višinah dovaja hladnejši zrak in povzroča oblačno vreme s padavinami. Napoved za soboto: Ponoči in dopoldne oblačno vreme s. padavinami. doloma "v obliki ploh. Popoldne krajevne razjasnitve. Nočne temperature med 5 in 1Q. na Primorskem okrog 15, najvi§j® dnevne nekoliko nad 20 stopinj C, S str. J S&GVHHB FOBOesnBSC J »ti#*-«, maja um Ljubljana, 16. maja. Današnje posvetovanje republiškega sveta za turizem s predstavniki okrajnih svetov je pokazalo, na kakš-nji stopnji so priprave za letošnjo turistično sezono. Posvetovanje je vodil dr. Danilo Dou-gan. Iz poročil predsednikov okrajnih svetov je razvidno, da so celotne priprave letos veliko živahnejše m tudi uspešnejše kakor druga leta. Posebno velja to še za naši najpomembnejši tu-, ristični področji, to je za Koper in Gorenjsko. To je še posebno važno, ker je tudi povpraševanje domačih in tujih gostov letos tolikšno, da obstoječe kapacitete v sezoni marsikje ne bodo zadoščale. Letos je bilo v pripravah zar sez.-.o izvedenih cela vrsta rekonstrukcij turističnih objektov. V promet bo izročenih tudi nekaj novih, v veliki meri s pa so občine pregledale gostinske obrate in je bilo prav tako veliko število obnovljenih. Na Koprskem je bilo n. pr. za adaptacijo .gostinskih obratov letos vloženih 55 milijonov deloma lastnih sredstev podjetij, deloma pa sredstev ljudskih odborov. Okrajni ljudski odbor pa je dal na razpolago 13 milijonov deviznih dinarjev za razno uvozno gostinsko opremo. Na Gorenjskem so samo na Bledu investirali 34 milijonov dinarjev, v Bohinju 12 milijonov, medtem ko je dal okrajni ljudski odbor zasebnikom posojilo 15 milijonov dinarjev, s čemer bodo 'pridobili 250 turističnih postelj. Splošno povečanje zanimanja za turizem kaže tudi dejstvo, da v turističnih krajih pripravljajo celo yrsto investicijskih elaboratov za nove turistične objekte, ki naj bi bili realizirani v hodnjem in n-slednjih letih. Ljudski odbori, ki so se skupaj s turističnimi organizacijami v predsezoni močno zagrizli v delo in dosegli lepe uspehe, na-'meravajo tudi v sezoni voditi nadzor' nad izvajanjem turističnih nalog. Tako bo mogoče največje hibe, ki bi se pojavile, sproti odpraviti. Med težavami in problemi, s katerimi se bo treba boriti kljub velikim naporom prizadetih, da bi jih odpravili ali vsaj zmanjšali, je pomanjkanje zadostnega kvalificiranega kadra. Za pol kvalificirane gostinske delavce so v sezoni marsikje prirejali posebne tečaje. Na Bledu pa nameravajo odpreti vajensko šolo gostinske stroke, ki naj bi vzgajala kvalificiran kader. Nekaj kadrov bi verjetno lahko pridobili tudi s skrbno revizijo delovnih mest v gostinstvu. Preskrba trga s cesnjfami Letošnji pridelek češenj cenijo nad 3300 ton Nova Gorica, 16. maja. Danes je bil v prostorih Trgovinske zbornice v Novi Gorici važen posvet :;o organizaciji trga s kmetijskimi pridelki oziroma s češnjami. Posvetovanja so se udeležili predstavniki trgovskih podjetij iz Slovenije in Hrvat-ske. ki bodo oskrbovala domači Mit?'! Marinko v Zavoda za invalidno mladino Kamnik, 16. maja. Danes popoldne je predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko obiskal v spremstvu predsednice sveta za socialno varstvo LRS, ljanje invalidne mladine. Ogledal si je internat, šolo in učne delavnice ter se dalj časa zadržal v prisrčnem razgovoru s pionirji in mladinci zavoda. Tovariš predsednik se je z vodilnim osebjem zavoda in predsednikom občine Kamnik Jankom Alfredom pogovoril o problemih in bodočim razvojem zavoda. Ob slovesu je tovariš Marinko izrazil zadovoljstvo nad delom zavoda. Kongres ekonomistov Jugoslavije Beograd, 16. maja (Tanjug). V Zagrebu bo od 29. do 31. maja kongres .ekonomistov Jugoslavije. Bnižbana vloga (ffasfšlcssv (Nadaljevanje s -prve strani) Ko ngres bo obravnaval tudi to, da bi za naprej uvedli enotno požarnovarnostno službo. Poklicni gasilci naj 'bi se v prihodnje organizirali tam, kjer so pač potrebni, v prostovoljnem gasilskem društvu^tg.-ko kot je to že v Srbiji^in Makedoniji. Ravno tako bo kongres obravnaval prihodnjo čimvečjo samostojnost gasilskih društev kakor tudi občinskih gasilskih zvez. Za naprej bi bilo potrebno, da bi večkrat obravnavali požarno varnost v občini gasilci, civilna zaščita, dimnikarji, poklicni gasilci, Rdeči križ itd. Glede na gospodarski razvoj bi bilo potrebno, da bi prišlo v gasilske vrste več izobražencev. Premalo imamo inženirjev, tehnikov in zdravnikov. Še največ je v gasilskih društvih učiteljev, delavcev in kmetov. Po zbranih podatkih smo ugotovili, da izmed 70 tisoč gasilcev dela 14 tisoč članov kot odborniki v delavskem in družbenem samoupravljanju v kmetijskih zadrugah, prosveti, občinskih in okrajnih ljudskih odborih. Zategadelj moremo reči, da gasilsko članstvo opravlja splošno družbeno vlogo v javnem življenju. Leta 1955 so vse gasilske organizacije kolektivno pristopile v SZDL. Zadnja leta tudi občinski odbori SZDL večkrat obravnavajo delo in življenje gasilskih društev. Žal tega ne moremo še i;eči za vse občine. IV. gasilski kongres bo nakazal tudt smernice za nadaljnji ' razvoj in delo v gasilskih organizacijah. Saj je že kongres ZKJ poudaril važno vlogo družbenih organizacij v našem javnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Glede na naš družbeni in gospodarski razvoj ne bo več dirigiranja iz višjih gasilskih forumov. Višji gasilski forumi bodo nudili občinskim gasilskim zvezam pri organizaciji operativnega dela, opreme, prirejanju seminarjev in predavanj itd. samo pomoč v obliki inštruktaže. ' Slovenski gasilci so tudi povezani z gasilci po južnih krajih naše države. Z vsakoletnimi obiski krepijo sodelovanje in se medsebojno spoznavajo. Želimo, da bi si IV. gasilski kongres pri obravnavanju svojih dejavnosti utrl trdno pot za vsestransko delo na gasilskem področju in v družbenem, iitoljenju v novem obdobju. Matevž Hace trg fn izvažala prvo sadje iz Goriške ter zastopniki Sekretariata za blagovni promet LRS in republiške trgovske zbornice. Ugotovili so, da fcaž-a letošnji pridelek češenj od 3.300 do' 3.400 ton, od katerih naj bi bilo 3.200 ton tržnih viškov. Poudarili so predvsem potrebo po skrbni izbiri češenj za izvoz in izraiziii mišljenje, da so dane možnosti izvoza do 1.150 ton češenj. Cimveč češenj pa naj bi dobila domači trg in predelovalna živilska industrija. Češnje iz Gorice naj bi predvsem izvažalo podjetje »Stovenija-sadje« in podjetje »Primorski ekspedit« v Novi Gorici ter podjetje »Agro—proizvod i voče« i .z Zagreba. Domači trg pa bosta prevzeli podjetji »Flores« in »Sadje in zelenjava« Nova Go-, rica, Ljubljana in Kranj, kakor tudi zagrebška podjetja, ki bo- do .prevzemala češnje od splošnih kmetijskih zadrug. Sprejet je bil siklep, da bo zagrebška poslovna zveza organizirala v Brdih in na Vipavskem posebne seminarje, na katerih bo seznanila zadružne uslužbence o organizaciji odkupa, prevzema blaga, sortiranju in pakiranju češe^ij. V kmetijskih zadrugah Nova Gorica in St. Peter so namreč že prijeli z odkupom prvih češenj. Odkupna cena je bila od 100 do 110 dinarjev za kilogram. Najcenejša češnje so imeli v St. Pe-' tru — po 100 din. Prihodnji teden bo razmeroma .še večji odkup "in bodo'tudi čepe češnjam, ki se bodo formirale na trgu, gotovo dostopne vsem potrošnikom. Največji odkup češenj pa pričakujejo konec tega meseca. J. P. Promet je organiziran bolje kot prejšnja leta, vendar marsikje še primanjkuje zlasti primernih • avtobusov, taksijev in tudi ceste niso povsod najbolje urejene. Oskrba s prehrambenimi artikli je v večjih turističnih krajih dobra, v manjših pa primanjkuje delikatestnih trgovin. Tudi prodaja raznih spomi-kov in folklornega blaga za tuje turiste je zelo slabo organizirana. Izredno, težko vprašanje predstavlja nezadostna proizvodnja piva in brezalkoholnih , pijač. Potrebno bi bilo povečati polnilnico v ljubljanski pivovarni . in prav tako tudi polnilnice v naših mineralnih vrelcih. Za rešitev te naloge bi morali pristojni organi podvzeti večje napore. V novomeškem okraju bodo z novo polnilnico kokte povečali proizvodnje te pijače. Nujno bo treba uves_ti prodajo mineralne vode tudi iž vrelcev južnih republik, pri prodaji piva pa bo treba turističnim in industrijskim krajem dati določeno prioriteto. Glede organizacije razvedrila za turiste kaže, da je bil napravljen določen napredek. Na Koprskem bo za to skrbela posebna, organizacija »Primorske prireditve«, v Ljubljani bo že tradi-' cionalni festival, na Bledu bodo za razne prireditve izdali 11 milijonov dinarjev. Še vedfao šepa informacijska in propagandna služba, ker ni organizirane centralne informacijske' službe, primanjkuje pa tudi prospektov. V sezoni si bo na tem področju treba pomagati s terensko informacijsko službo. Že dosedaj so turistična društva napravila precej za okrasitev krajev, v času, ki je še sezone, pa bi bilo k temu lelu še v večji meri treba pritegniti tudi ostalo prebivalstvo. Odpri-jetiie zunanjosti naših turističnih in tudi ostalih krajev, skozi katere vodijo prometne zveze, je namreč v veliki meri odvisno dobro počutje turistov. ' - V zadnjih Iptih so se pri nas jnočno razširili nasadi jagodščastega sadja, katerega proizvodnja je zelo rentabilna. Na sliki vidimo obdelovanje nasada čraegra ribeza v Vojskem pri Vodicah. Uporabljanje potniških avtomobilov v gospodarskih organizacijah Do objave dopolnilnih predpisov ss sme potniške avtomobile v državnih, gospodarskih in drugih organizacijah uporabljati samo v skladu z nedavno uveljavljeno uredbo Beograd, 16. maja (Tanjug) Pred tednom dni je postala veljavna uredba o uporabljanju družbenih sredstev za potniške avtomobile. Glede na to se je urednik Tanjuga obrnil na sekretariat za splošno upravo pri zveznem izvršnem svetu, kjer je bil obveščen o dosedanjih pripravah za izvajanje te uredbe in kjer je tudi dobil nekatera pojasnila v zvezi z njeno uporabo. Od 9. maja t. 1., odkar je uredba v veljaki, se morajo vsi potniški 'avtomobili, ki so v državnih, izvršieoa svita (Nadaljevanje s prve strani) koordinira deio teh organijv samo v določenih zadevah, ne da bi se vmešaval v samostojnost teh organov, ustanov in organizacij. Uredba prinaša glede na dosedanje stanje samo neznatne iz-premembe glede stalnih odborov in komisij. Ker je problematika odbora za ljudsko zdravstvo tesno povezana z drugimi vprašanji scaialne politike, se namesto posebnih odborov za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ustanovi odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo. Ustanovi se tudi nov odbor za proračun in ušlužbenske zadeve, v čigar področje spadajo .pripravljanje zveznega proračuna in vprašanja v zvezi z njegovo izvršitvijo, nadalje vprašanja o napredku dela državne uprave, kakor tudi sistematizaciji delovnih mest in strokovno izobraževanje uslužbencev v državni UDTavi. V področje odbora za. organizacijske in upravne zadeve spadajo poleg organizacije državne uprave in javnih služb tudi izvajanje sistema družbenega upravljanja, obravnavanje načrtov volilnih predpisov In drugih predpisov, ki ne spadajo v področje drugih odborov, kakor tudi upravne zadeve, ki niso v področju drugih odborov. Glede na to ima zvezni izvršni svet naslednje odbore: koordinacijski odbor, odbor za notranjo politiko, odbor za gospodarstvo, odbor za perspektivni družben; plan, odbor za prosveto in kulturo, odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo, odbor za organizacijske In upravne zadeve ter odbor za proračun in uslužbenske zadeve. Zvezni izvršni svet lahko ustanovi tudj druge odbore, kakor tudi ukine in združi obstoječe. Izmed sedanjih komisij se ukinja komisija .za produktivnost dela, ker spadajo problem; produktivnosti dela in plač v gospodarstvu v področje sekretariata za delo, pa zaradi tega ni potrebe za nadaljnji obstoj te komisije. Glede zastopstva zveznega izvršnega sveta pred skupščino določa izprememba, da sodeluje pri delu skupščine, njenih zborov in odborov kot zastopnik zveznega izvršnega sveta po pravilu državn; sekretar oziroma sekretar v izvršnem ^svet.i, ki je predložil načrt zakona, ako izvršni svet ne določi drugače. Prav tako odgovarjajo državni sekretarji ;n sekretarji v izvršnem svetu na'vprašanja ljudskih poslancev v skupščini s področij ustreznega državnega sekretariata oziroma sekretariata izvršnega sveta, ako svet ne določ; drugače. ODBORI IN KOMISIJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Zvezni izvršni svet je zatem sprejel poslovnik o delu na svojih sejah in imenoval predsednike in člane svojih stalnih odborov in komisij. V odbore in komisije zveznega izvršnega sveta so bili menovani: V KOORDINACIJSKI ODBOR: za predsednika Edvard Kardelj, podpredsednik sveta; za člane Aleksander Sankovič, podpredsednik sveta; Rodoljub Colakovič, podpredsednik sveta; Mijalko Todorovič, podpredsednik sveta; Veljko Zekovič, sekretar sveta; Ivan Gošnjak, član sveta — državni sekretar za narodno obrambo; Koča Popovič, član sveta — državni sekretar za zunanje zadeve; Avdo Hiimo, član sveta: Moma Markovič, član sveta; Milentije Popovič, član sveta; dr. Marijan Brecelj, član sveta — državni, sekretar za blagovni promet; Nikola Minčev, član sveta — državni sekretar za finančne zadeve; Lidija Sentjurc, član sveta; Vladimir Popovič, član sveta in Krste Crvenkovski, član sveta. V ODBOR ZA NOTRANJO POLITIKO: za predsednika Aleksander Rankovič, podpredsednik sveta; za člane Avdo Hame, član sveta; Dobrlvcje Radosavljevič, član sveta; Slobodan Penezič, član sveta; Ivan Krajačič, član sveta; Sve-tislav Stefanovič, član sveta — zvezni državni sekretar za notranje zadeve; Uglješa Danilovič podpredsednik izvršnega ;sveta BiH; Strahi! Gigov, podpredsednik izvršnega sveta Makedonije; Mitja Ribičič, državni sekretar za notranje zadeve Slovenije in Niko Dja-konovič, državni sekretar za notranje zadeve Črne gore. V ODBOR ZA PERSPEKTIVNI DRUŽBENI PLAN: za predsednika Avdo Kumo. za člane Miloš Mi-nič, predsednik izvršnega sveta Srbije; Jakov Blaževič, predsednik izvršnega sveta Hrvatske; Boris Kraigher, predsednik izvršnega sveta Slovenije; Osman Kara-begovič, predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine; Ljupčo Ar sov. predsednik izvršnega'sveta Makedonije; Filip Bajkovič. predsednik izvršnega sveta Črne gore; Milentije Popovič, član sveta; Ser-gej Kraigher, član sveta — sekretar za industrijo; Slavko Komar, član sveta — sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo; Peko Dapče-vič, član sveta — sekretar za promet in zveze; Hasan Brkič, član sveta; Vojtn Guzina, guverner Narodne banke FLRJ; Mika Spiljak, podpredsednik centralnega sveta Zveze šindikatov Jugoslavije; Vo-jo Nikolič, državni podsekretar za narodno obrambo; Ivan Bukovič, predsednik Zveze kmetijske-goz-darskih zbornic FLRJ in Nikola Djuverovič, ljudski poslanec ljudske skupščine Srbije. V ODBOR ZA GOSPODARSTVO: za predsednika Mijalko Todorovič, podpredsednik sveta; za člane: Sergej Ktaigher, član sveta — sekretar za industrijo; Slavko Komar, član sveta — sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo; Peko Dapčevič, član sveta — sekretar za promet in zveze; Moma Markovič, član sveta — sekretar za deloj Nikola Minčev, član sveta — državni sekretar za finance; dr. Marijan Brecelj, član sveta — državni sekretar za blagovni promet; Ljubo Babič, član sveta — predsednik komiteja za zunanjo trgovino; Vo-jin Guzina, guverner Narodne banke FLRJ; Kiro Gligorov, sekretar za splošne gospodarske zadeve; ter predsedniki odborov za gospodarstvo pri republiških izvršnih svetih. V ODBOR ZA PROSVETO IN KULTURO: za predsednika Krsto Crvenkovski, član sveta; za člane Sergej Kraigher, član sveta — sekretar za industrijo; Krsto Po-pi-voda, član sveta; Bogdan Osolnik, sekretar za informacije; Ivo Frol, sekretar komisije za kulturne zveze z inozemstvom; Lepa Perovič, državni svetnik v sekretariatu za prosveto -in kulturo; Mika Tripa-lo, zvezni ljudski poslanec;* Miša Pavičevič, sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije; in za prosvetne zadeve člani republiških izvršnih svetov, ki so jim poverjeno prosvetne zadeve, za kulturne zadeve pa člani republiških izvršnih svetov, ki so jim poverjene kultum^ zadeve. V ODBOR ZA SOCIALNO POLITIKO IN LJUDSKO ZDRAVSTVO: za predsednika Lidija Sentjurc, član sveta; za člane Moma Markovič, član sveta — sekretar za delo; Velimir Stojnič, član sveta; Herbert Kraus. sekretar za ljudske zdravstvo; Borislav Petrovič, direktor Zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo; Zdenko Has, direktor Zveznega zavoda za socialno zavarovanje; Dragotin Kosovec, predsednik Stalne konference mest; Olga Vrabič, sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije; ter za zadeve ljudskega zdravstva člani republiških izvršnih svetov, ki so jim poverjene zadeve ljudskega zdravstva, za zadeve socialne politike pa člani republiških izvršnih svetov, ki so jim poverjene zadeve socialne politike. V ODBOR ZA ORGANIZACIJSKE IN UPRAVNE ZADEVE: za predsednika Vladimir Popovič, član sveta; za člane Slobodan Penezič, član sveta dr. Marijan Brecelj, član sveta; Stevan Doronjški, član sveta Djurica Jojkič predsednik beograjskega ljudskega odbora; Džemal Bijedič, zvezni ljudski poslanec; Leon Gerškovič, sekretar za zakonodajo in organizacijo; Vojo Biljanovič, sekretar za splošno upravo;Petar Ivičevič, državni podsekretar, šef kabineta podpredsednika; Vuksan Ljumovič, državni podsekretar — pomočnik sekretarja sveta, ter člani republiških izvršnih svetov, ki so jim poverjene organizacijsko-upravne zadeve. V ODBOR ZA PRORAČUN IN USLUŽBENSKE ZADEVE: za predsednika Djuro Salaj, član sveta; za člane Veljko Zekovič, sekretar sveta; Nikola Minčev, član sveta — državni sekretar za finance; Svet&slav Stefanovič, član sveta — državni sekretar za notranje zadeve; Jože Vilfan, generalni sekretar predsednika republike Otmar Kreačič, državni podsekretar za narodno obrambo, Srdja Priča, državni podsekretar za zunanje zadeve, Leon Gerškovič, sekretar za zakonodajo ita organizacijo Vojo Biljanovič, sekretar za splošno upravo; in Vuksan Ljumovič, državni podsekretar — pomočnik sekretarja sveta. V ADMINISTRATIVNO KOMISIJO: za predsednika Velimir Stojnič, član sveta; za člane Krsto Popivoda. član sveta; in Svetislav Stefanovič, član sveta. V KOMISIJO ZA POMILOSTCT-VE: za predsednika Ivan Krajačič, član sveta; za člana Vladimir Popovič, član sveta; in Ljubo Babič. član sveta. Na današnji seji je zvezni izvršni svet odobril program zveznega sklada za pospeševanje kulturne delavnosti za leto 1958. Razen tega je zvezni izvršni svet sprejel odločbo o nazivih in plačah uslužbencev in delavcev, zaposlenih prL^direkci.i ah in generalni direkciji Jugoslovanskih že-lpznic, ter odločbo o plačah uslužbencev in delavcev generalne direkcije jugoslovanskih pošt. telefona in brzojava ter posebnih enot. Načrt uredbe o prevozu potnikov BEOGRAD, 16. maja (Tanjug). V Zvezni prometa® zbornici so izdelali načrt uredbe o organizacij] in pogojih prevoza potnikov in blaga z motornimi vozili v cestnem prosu etu, ki je bil izročen v javno razpravljanje. Kakor poudarjajo v zbornici, se je že dalje časa čutilo pomanjkanje osnovnih predpisov v cestnem prometu, zlasti predpisov, ki bi v zveznem razmerju urejali organizacijske zadeve glede prevoza potnikov in blaga. Načrt določa, da lahko prevoz potnikov In blaga z motornimi vozili opravljajo samo gospodarske organizacije (prevozna podjetja), ki jim je to glavna dejavnost. Obrati oziroma poslovne enote gospodarskih organizacij, ki so sedaj opravljale ta prevoz kot vzporedno dejavnost, lahko prevažajo potnike, in blago samo, ako se izločijo kot samostojna prevozna podjetja. Izjemno lahko opravljajo prevoz potnikov kot gospodarsko delavnost turistične organizacije, ako prevažalo z lastnimi vozili, in sicer začasno (krožna potovanja, izletniške vožnje in podobno). Prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili za lastne potrebe se ne smatra za gospodarsko deiavnost in ga sme opravljati vsaka pravna in fizična oseba. Po načrtu uredbe se prevozno podjetje ali diraiga gogpodarSka organizacija kaznuje z denarno kaznijo do milijon dinarjev, od- govorna oseba pa do 100.000 din zaradi prekršitve posameznih določb teh predpisov. Predlaga se tudi denarna kazen do milijon dinarjev, kadar fizična oseba opravlja prevoz potnikov jn blagai za plačilo brez odobritve pristojnih organov uprave, nadalje, ako opravlja avtotaksj prevoz potnikov, čeprav .ne izpolnjuje tehničnih predpisanih pogojev. Stanovanja za prosvetne in zdravstvene delavce Reka, 16. maja. Reški mestni svet je sprejel pobudo SZDL. naj se izmed vsakih 15 zgrajenih stanovanj, ki jih zgradb investitorji družbene In stanovanjske izgradnje, da po eno stanovanje na razpolago komisiji mestnega sveta za razdeljevanje stanovanj. Ta stanovanja bodo na razpolago prosvetnemu in zdravstvenemu osebju. Romnnska potniška ladja na Reki Reka, 16. maja. Na krožnem potovanju po Egejskem, Jonskem dn Jadranskem morju je prispelo z veliko romunsko potniško ladjo »Transilvanija« na Reko okoli 400 turistov iz Češkoslovaške, ki so se izkrcali in se bodo vračali domov z vlakom. Danes se je vkrcala druga skupina 200 turistov -iz Češkoslovaške, ki so bili več dni na opatijski obali in se sedaj vračajo z ladjo mimo Splita do romunske luke Konstance. vilski poslanik v Zagrebu Zagreb, 16. maja (Tanjug). — Izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Čile, Enrique Bemstin, je v spremstvu svetnika Wilsona obiskal dopoldne podpredsednika Sabora Hrvait-ske Karla Mrazoviča, ki ju je. pridržal na obedu. Davi je poslanik Bernsfšn obiskal dr. Miloša. Zanka, člana izvršnega sveta Hrvaitske In Večeslava Holjevca, predsednika zagrebškega ljudskega odbora. gospodarskih in drugih organizacijah, uporabljati samo v skladu z uredbo ne glede na to, da še niso uveljavljeni nekateri dopolnilni' predpisi. Sekretariat za splošno upravo pri zveznem izvršnem svetu pripravlja sedaj podrobnejše predpise, ki bodo končani do konca meseca, tako da se bo uredba v celoti izvajala od 1. junija letos. POGOJI ZA UPORABLJANJE DO OBJAVE DOPOLNILNIH PREDPISOV Do objave dopolnilnih predpisov se smejo potniški avtomobili v vseh organizacijah' uporabljati samo v skladu z omenjeno uredbo. To pomeni, da imajo lahko vozove za osebno uporabo samo tisti posamezniki, ki so jih določili zvezni izvršni svet oziroma pristojni republiški izvršni sveti. To je bilo že izvedeno v organih zvezne uprave in spo-rpčeno vsaki osebi, ki se lahko po uredbi poslužuje potniškega avtomobila. Vsi funkcionarji v zvezni upravi, ki lahko stalno uporabljajo avtomobile na podlagi čl. 2, točke 3 te uredbe, so obveščeni, da lahko do 1. junija uporabljajo vozila v okviru prej določene kilometraže. Za druge osebe po členu 2, točka 2 te uredbe, ki se lahko poslužujejo vozil iz servisov, je določeno, da lahko uporabljajo sedanja vozila svojih ustanov, ne smejo pa jih uporabljati za osebne zadeve, niti jih ne smejo sami voziti. Tudi zanje velja do 1, junija prej določena kilometraža. Druga vozila zveznih ustanov se smejo uporabljati samo z nalogom za vožnjo v kraju samem ali z nalogom za službeno potovanje izven kraja, v katerem je ustanova. Za izvajanje te uredbe je bila pri sekretariatu za splošno upravo zveznega izvršnega sveta sestavljena zvezna komisija, ki ima predvsem nalogo ugotoviti stanje vozil vseh zveznih organov ter predlagati njihovo razporeditev in uporabljanje. Smatra se, da so se na enak način ravnali republiški oziroma okrajni organi uprave. Predvideva se, da bodo vse zvezne ustanove in organizacije imele en servis za potniška vozila, razen nekaterih ustanov, navedenih v uredbi sami. IZVAJANJE UREDBE V GOSPODARSKIH v ORGANIZACIJAH Isto načelo za izvajanje te uredbe se mora uveljaviti tudi pri vseh drugih organizacijah, namreč v gospodarskih kakor tudi družbenih organizacijah, ki prejemajo dotacije. Navodila, ki jih pripravlja sekretariat za splošno upravo, bodo določila za gospodarske organizacije obvezno sprejemanje pravilnikov o uporabljanju vozil. Ta vozila ostanejo še v teh organizacijah, ker so sestavni del njihovih osnovnih sredstev, toda gospodarske organizacije morajo v pravilniku določiti, kdo sme, kako in na kakšen način uporabljati vozila za službene posle v smislu uredbe same. Vsekakor se mora v vsakem primeru določiti v pravilniku, da se vozila uporabljajo samo z nalogom za službene vožnje oziroma za službena potovanja, nalog pa izdaja pooblaščena oseba v gospodarski organizaciji. Ako se pokaže presežek vozil v gospodarskih organizacijah, se lahko prodaja, dobljena sredstva pa obdrži organizacija sama. Kakor določa uredba sama v členu 2, točka 3, ne more imeti vozila za stalno' uporabljanje v gospodarski organizaciji noben član kolektiva. Najvišji voditelji gospodarske organizacije, katerih delovno mesto neobhodno zahteva uporabljanje avtomobila za opravljanje tekočih poslov gospodarskih organizacij (člen 2, točka 2), pa lahko dobe od gospodarske organizacije pavšal ža uporabljanje avtomobila iz podjetja . samega ali servisa potniških avtomobilov, ako obstoji v tem kraju. VEG SKRBI ZA POTNIŠKA VOZILA! Pri izvajanju te uredbe je potrebno poleg drugega zlasti skrbeti, da se vozila čim bolje ohranijo, kakor tudi racionalneje uporabljajo, ko bodo prešla v servise. Sekretariat za splošno upravo izdeluje tudi podrobnejše predpise o servisnih ustanovah in uporabljanju potniških avtomobilov v posebnih servisnih organizacijskih enotah, ki bodo izdani v soglasju z zveznim državnim sekretariatom za finance ter sekretariatom za promet in zveze pri zveznem izvršnem svetu. Do ustanovitve servisov vse - organizacije uporabljajo svoja vozila v skladu z uredbo. Ako se pri ustanovitvi servisov pokaže presežek voznikov, je dolžnost vseh pristojnih organizacij, da jim omogočijo zaposlitev na drugem mestu. Po predpisih, ki se sedaj pripravljajo na •' podlagi te uredbe, bo že do konca meseca prejel vsak koristnik na podlagi člena 2, točke 2 in 3 uredbe odlok o načinu uporabljanja vozil oziroma vozil iz servisov. Uslužbenec, ki bo prejel tak odlok, po 1. juniju tega leta, ne bo imel pravice uporabljati vozila, razen na podlagi naloga za službene vožnje ali potovanja. II. mednarodni lesni sejem v Ljubljani } Ljubljana, 13. maja. Danes do- lesa. Med sejmom bodo tudi tri-poldne je bila na Gospodarskem je komercialni dnevi za sklepa-razstavišču tiskovna konferenca, - nje pogodb, prav tako pa bo v na kateri so bili zastopniki tiska in radia seznanjeni s pome-, nom II. mednarodnega lesnega sejma, ki bo v Ljubljani na GB od 22. maja do 1. junija. Na letošnjem mednarodnem lesnem sejmu bo sodelovalo 159 razstavljavcev, med temi 121 iz države in 38 iz Nemčije, Avstrije, te-Nizozemske. Poleg podjetij lesne predeloval. industrije bo na sejmu sodelovala tudi industrija za izdelovanje strojev z, moderno opremo za predelovanje tem času na Bledu kongres inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, zatem pa letna skupščina Združenja jugoslovanske lesne industrije. Na konferenci so novinarji poslušali tudi 3 krajše referate, in sicer dr. Pipana »Odnos med gozdarstvom in industrijo«, ini. Vovka »O lesni industriji Jugoslavije« ter prof. dr. Oreškovifig »O izvozu lesa«. St. IM — 1«. MAJA 1968 7 8L0VBHB POBOeŠVUlO 7 sb. • Srečno doma 'Pravijo, da se je Nixon oddahnil šele v W ashingtonu. Namesto gnilih pomaranč in kamenja so vanj letela samo novinarska vprašanja. Toda podpredsednik ZDA se je držal do njih hladno in vzvišeno, prav tako kot do kamenja in gnilih pomaranč. Nemara ni samo protokol, da ga je v Wa-shingtonu sprejel na letališču sam Eisenhotver, ki se sicer takšnih stvari ne udeležuje: njegova prisotnost naj bi pomenila, da je Nixon po njegovem mnenju kljub svoji razburljivi turneji po Latinski Ameriki še vedno «-The iavou-rite s on«, ali najdrašji sin ... Vsekakor pa so demonstracije, poleg tega, da so bile osebno neprijetne, d-ovolj pomembne, da bodo lahko služile kot glavna točka dnevnega reda na vrsti sestankov ameriške vlade. Trditev, da so demonstracije izzvali komunisti, niso resne. Res je morda, da so sodelovali, toda demonstrantov je bilo preveč, .da bi bili imeli glavno besedo. Tudi niso bile demonstracije usmerjene proti Nixonu osebno. Nixon ima kot podpredsednik ZDA še najmanj besede pri oblikovanju ameriške politike v Južni Ameriki: demonstranti so se lotili Nivcona, ker je bil pač rredstavnik ZDA... Človek bi si mislil: saj so ZDA tega že navajene. V Libanonu so nezadovoljni s Cha-mounom. Prvo kar so storili, e bilo, da so požgali, ameriški informacijski urad. V Alžiriji • o nezadovoljni s cincanjem pariških vlad. Najprej so požgali ameriško čitalnico. V Južni Ameriki imajo gospodarske težave. Izkoristili so prvo priložnost, da so napadli predstavnike ZDA. Pa niso riavajene. Prav zadnji dogodki so povzročili v Wa--hingtonu precejšnje skrbi. Komentatorji tiska in predstavniki političnih strank na široko iščejo razloge za dogodke in zdravila, ki naj bi to preprečila v bodočnosti. Osnovni in pekoči zaključek je, da ZDA. kljub vsem svojim prizadevanjem niso priljubljene, in da bo težko to popraviti. Seveda se ne more razložiti antiameriških čustev v raznih državah z eno razlago. Vzrokov je preveč, zakaj so ZDA ■ ’'mbljene tu ali fam. V Lar "-'ki Ameriki je morda ameriški dumping kave glavni razlog (pa verjetni), v Libanonu podpora Chamounu, v Alžiru nasvet, da se je treba sporazumeti z uporniki. In vendar je morda tudi razlog, ki je enoten in velja morda bolj kot kateri koli drugi. Kjer 'e le da in kjer imajo ZDA glavno gospodarsko besedo, am.eriški diplomati ne izbirajo sredstev, da bi dosegli svoje politične cilje. Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav je marsikje, pa tudi v Latinski Ameriki še največji razlog za nepriljubljenost ZDA, Še ko je Nixon popotoval po Južni Ameriki, se je Ei-senho-wer sestal z vojaškimi predstavniki južnoameriških držav z? Washingtonu. Na dnevnem redu so bili «■skupni vojaško politični cilji«. Na drugi strani pa je kongres izglasoval letošnjo pomoč tujini in Latinski Ameriki, kot poudarjajo v Wa-shingtonu, je spet namenjenih 100 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. Govorijo tudi. da bi ZDA utegnile pristopiti k organizaciji za kavo in začele spet kupovati baker in soliter — čeprav so isti krogi mnenja, da glede na recesijo to ni verjetno. Skratka, v Wa-shingtonu so se menda odločili, da bo najbolje, če gredo preko incidentov in nadaljujejo z dosedanjo politiko. S politiko, ki daje 100 milijonov gospodarske pomoči in obenem zviša carine, da je uvoz iz Latinske Amerike skoraj nemogoč (in daje v isti sapi kar 800 milijonov dolarjev Čangkajšk.u in Sing Man Riju). s politiko, ki je povzročila demonstracije proti Nixonu in še marsikje . . . S tolažbo, da je nepriljubljenost pač obvezna spremljevalka vseh močnih in bogatih . .. Kakor koli že, pravijo, da je Nixonu žal. da je šel na pot, Če drugega ne zato, ker si je s tem občutno pokvaril upanje na to. da bi lahko uspešno kandidiral za prihodnjega predsednika ZDA. -af 1 BB80MUHJ Ideološke razlike ne smejo ovirati državnih odnosov Predstavnik državnega sekretariata je odgovarjal na vrsto vprašanj s področja mednarodne politike BEOGRAD, 16. maja. »Kako komentirate tisti del govora indijskega premiera Nehruja v vseindijskem kongresnem komiteju, v katerem je govoril o nasprotjih med Jugoslavijo in nekaterimi vzhodnoevropskimi državami in Kitajsko, kakor tndi o stališču KP Indije do VII. kongresa ZKJ?« To je bilo prvo vprašanje na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinar je v državnem tajništvu za zunanje zadeve, na kateri so se novinarji zanimali predvsem :za odnose med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve tov.-Jakša Petrič je na to vprašanje cajjovoril nasieun^e: izjava premiera Nehruja je bila sprejeta v Jugoslaviji s simpatijami in ocenjena kot objektivna«. Sklep svetovne meteorološke organizacije Ženeva, 16. maja (Reuter). — Izvršni odbor svetovne meteorološke organizacije j-e odločil, da bo nudil pomoč pri organiziranju mreže postaj, da bi po vsem svetu merili radioaktivnost in padavine. Te postaje bi delale v okviru OZN. Izvršni odbor je praiv tako sprejel odločitev, da bo začel z organiziranjem mednarodnega programa za proučevanje plime in osdke z namenom, da s tem pomagajo razvijati službo, ki bo opozarjala na nevarnosti plovbe. Poljski časopis »Tribuna Ludu« je te dni’ objavil članek o kongresu ZKJ in njenem programu. Vprašan, kako komentira ta članek, je tov. Petrič odgovoril: »Ne bi želel komentirati vsebine tega članka v celoti. Stališče, ki je zavzeto v članku, da ideološka nasprotja ne smejo dovesti v nevarnost nadaljnji razvoj meddržavnih odnosov in sodelovanja pa ustreza tudi našemu stališču.« Na vprašanj', kako komentira izjavo kitajskega ministra za zunanje zadeve cen Jia, da gre pri kitajskih napadih na Jugoslavijo za ideološka nasprotja in da ima Jugoslavija pravico, da oatane pri svojih stališčih, je tov. Petrič odgovoril: »Dobro bi bilo, če bi se kitajski voditelji držali tega . tališča. Mi smo vedno smatrali, da različna stališča do ideoloških vprašanj ne bi smela biti ovira za razvoj meddržavnih odnosov.« Ko je odgovarjal na vprašanje o odložitvi obiska predsed-v nika prezidija Vrhovnega Sovjeta Sovjetske zveze Vorošilo-va je tov. Petrič poudaril, da do odložitve obiska ni prišlo na pobudo Jugoslavije. Tov. Petrič je dodal, da ni predviden nov termin za ta obisk. Ko pa ga je nek novinar s tem v zvezi vprašal, če bo to negativno vplivalo na jugoslovansko-sovjetske odnose, je tov. Petrič dejal, da ne želi odgovarjati na špekulativna vprašanja. Tov. Petrič je v zvezi z nekim drugim vprašanjem o jugoslo- Posvetovtmje o Cipru London, 16. maja (Tanjug). — Predsednik britanske vlade Macmillan se je danes ponovno razgovarjal z resornimi ministri, z veleposlaniki v Atenah in Ankari in guvernerjem Hu-ghom Footom o ciprskem vprašanju. To j-2 že drugo posvetovanje o Cipru v zadnjem tednu, na katerem je sodeloval Macmillan in kakor tukaj pričakujejo, bodo objavili uradho vladno sporočilo o položaju in namenih konservativne vlade, kar zadeva reševanje tega vprašanja. Ni še jasno, kateri od ministrov bo imel poročilo, Selwyn Lloyd ali Lennox-Boyd. Pričakujejo, da bodo predlog predložili Spodnjemu domu v ponedeljek. Laburistična opozicij a se bo šele po vladnem sporočilu odločila, ali bo zahtevala razpravo. Po oceni poluradnih krogov britanska vlada ne bo v ponedeljek predložila nobenih določenih smernic nove politike, poročilo se bo v glavnem nanašalo na dosedanji napredek v razgovorih, ki so jih imeli z vladami v Atenah in Ankari. Nova vlada v Nspalu New Delhi, 16. maja (Tanjug) Nepalski kralj Mahendra je včeraj imenoval vlado šestih članov, brez novega premiera. S tem je formalno končana kriza vlade, ki je trajala šest mesecev, odkar je morala odstopiti vlada dr. Singa. t>r. Singovo vlado je kralj izmenjal zaradi nesoglasja v zvezi z načinom izvedbe novih volitev za prvo skupščino, ki bi morale biti letos v jeseni. Osnova nesoglasja je bila v /tem, ker je kralj zahteval sa-'mo izvolitev zakonodajne skupščine z namenom, da bi sam določil prvo nepalsko ustavo. Ker ni nobena stranka hotela privoliti, da bi sestavila vlado nod takimi pogoji, je kralj po dolgih razgovorih sam imenoval vlado s šestimi ministri. ' vansko-sovjetskih >dnosih poudaril, da Jugoslavija -smatra obe jugoslovansko-sovjetski deklaraciji (beograjsko iz leta 1955 in moskovsko iz leta 1956) kot še vedno veljavni. Kar pa zadeva članek, objavljen pretekli teden v »Pravdi« o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je tov. Petrič dejal, da ga zaenkrat ne želi komentirati. Tov. Petrič je tudi potrdil, da ni prišlo do napovedanega obiska sovjetskih vojnih invalidov Jugoslaviji in dejal, da je to obžalovanja vredno. Nato je odgovoril na vprašanje o raznih mednarodnih dogodkih. Ko je govoril o izgledih za konferenco na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom je dejal: »Sedanji položaj vzporedno «■ prizadevanji za konferenco na naj višji ravni kaže določene elemente zaostrovanja, ki bi lahko — če jih ne bi pravočasno odstranili — pokvarili že dosežene pozitivne rezultate. Zaradi tega smatramo, da je treba začeti z novimi in odločnimi prizadevanji, da čim prej pride do konference na najvišji ravni.« Tov. Petrič je ostro obsodil vmešavanje . nekaterih držav v notranje zadeve Indonezije in njihovo pomoč upornikom proti zakoniti indonezijski vladi. »Dejstvo, da poskušajo notranje težave Indonezije izkoristiti za vmešpvanje drugih držav v J tranje zadeve Indonezije povzroča zaskrbljenost in zasluži ostro obsodbo. To pomeni kršitev suverenosti in ogroža neodvisnost Indonezije, obenem pa nevarnost za ogrožanje miru. Zato so zahteve indonezijske vlade, da se preneha s to nedovoljeno prakso, popolnoma upravičene in imajo vse podporo in simpatije jugoslovanskih narodov in vlade. Tov. Petrič je dalje ■” J li, i ne more komentirati rezultatov grških parlamentarnih volitev, ker je to gršk notranja zadeva. Kar pa zadeva grško-jugoslovanske odnose je tov. Petrič dejal, da jc Jugoslavija prepričana, da se bodo le-ti-tudi v naprej razvijali v duhu prijateljstva in dobrih sosedskih odno- sov v korist obeh držav, v korist miru na Balkanu in kot vzgled uspešnega sodelovanja dveh držav z različno družbeno ureditvijo, kot je bilo to tudi doslej. V zvezi s sojenjem zločinca Artukoviča je tov. Petrič izjavil, da Jugoslavija upa, da bo po večletnem odlašanju sprejeta pozitivna odločitev o izročitvi tega velikega zločinca Jugoslaviji. Tisti, ki so ga doslej ščitili — je dejal tov. Petrič — in preprečevali upravičeno rešitev vprašanja njegove ekstradicije, se morajo zavedati, da prevzemajo veliko odgovornost pred svetovnim javnim mnenjem. Na koncu današnje tiskovne konference je tov. Petrič sporočil, da se jugoslovansko-avstrijski razgovori v Beogradu nadaljujejo v delovnih skupinah, ki proučujejo vprašanja malega obmejnega prometa in jugoslovanskih zahtev s področja socialnega zavarovanja. Upamo — je dejal tov. Petrič — da bodo z obojestransko dobro voljo razgovori dali dobre rezultate. M. P. Tanki libanonske armade na ulicah Tripolija Pariški dogodki Iz Londona (Od nate ca stalnega dopisnika) LONDON, 16. maja (po telefonu). 2e nekaj dni se vsi poskusi tujih novinarjev v Londonu, da bi dobili kaj določnejšega o uradnem britanskem stališču do dogodkov v Franciji in Alžiru, razbijajo ob lakonskem stavku predstavnika Foreign Office, češ, da je to »popolnoma notranja zadeva Francije«. Ves britanski tisk Je ne glede na mesto, ki ga zavzema v britanskem političnem življenju v nasprotju z uradnim stališčem in se strinja, da to ni več samo zadeva Francije, ampak vsega zahodnega sveta. Selo ko razlagajo, kaj lahko pomenijo za Zahod nevarni viharni vetrovi, ki ao zajeli »siromašno Francijo«, prihaja ka in trgovska podjetja. Naj jih naštejemo nekaj: Tovarna laboratorijskega stekla voljnostjo onemogočili naši skupnosti, 'da odpravi vzroke za takšno povečanje cen. V tem je negativni družbeni in gospodarski pomen njihove kršitve odločbe o evidenci in kontroli cen. Po uveljavitvi omenjene odločbe je zvezni iz- blage kazni, ki jih sodišča izrekajo. Res je, da so sodišča zatrpana z delom, vsekakor pa tudi drži, da ‘ kazni, ki jih eventualno izrečejo gospodarskim organizacijam zaradi kršitve odločbe o evidenci in kontroli cen šele po nekaj mesecih, prav gotovo nimajo pra- 4 A A J - — -J — -- ----- # V V • V vršni svet sprejel celo vrsto vega učinka. Tudi ljudski od- i _i : i j________________________Kor'? rv»rxv»nH Irunsr ukrepov za stabilizacijo trga in cen; nedvomno bi bilo manj težav in več uspeha v prizadevanjih tp. dosego tega cilja, če bi vse gospodarske organi- »Boris KidrH!« Iz Ljubljane je po- ___ večala ceno raznih laboratorijskih zacije Spoštovale to odločbo. steklenic za 5 do 246 din; ljubljansko trg. podjetje »Steklo« je povečalo ceno »balonom« za 10 din, raznim, steklenim akvarijem pa za 161 do 1239 dinarjev; ljubljanska »Metalka« je povečalo ceno koles za 710 din, žebljem pa za 9 do 46 din pri kilogramu; podjetje »Ljubljanski vrh« iz Ljubljane Je povečalo ceno jelkovih desk debelih 8 mm za 2700 din Pristojni krogi s tem v zvezi poudarjajo prizadevanje jav- da državni organi proučijo vzroke nameravneg.a povečanja cen im evenetualno ukrepajo, da do tega povečanja cen ne bi prišlo, čfe gospodarsko ni oprava čenio. Klijub tako jasnim načelom odločbe o evidenci in kontroli cen pa so razna industrijska in trgovinska podjetja kršila njene predpise. Zvezna tržna inšpek-■ cdja je prijavila gospodarskim 30, dni, veletrgovina pa 15 dni),- pri kubičnem metru, debeline nad 10 mm pa za 1000 din pri kubičnem metru; ljubljanska »Preskrba« je povečala ceno mešane marmelade za 10 din pri kilogramu, višnjevega kompota pa za 5 dinarjev pri kilogramu; zadružna poslovna zveza iz Kočevja je povečala ceno jamskega lesa za 500 din pri kub. metru, celuloznega lesa pa za 435 din pri kubičnem metru; »Alpina« je v svoji prodajalnicl v Zenici povečala ceno moških čevljev za 200—300 dinarjev, ženskih čevljev 100—200, ženskih sandal za 100 dinarjev in otroških čevljev in sandal tudi za 100 dinarjev; »Telekomunikacije« iz Ljubljane so zmanjšale »rabat« z 12 odstotkov na 10. »Tobi« Iz Ilirske Bistrice pa z 10 na 8 odstotkov itd. Pri vseh 185 podjetjih, proti katerim je vložena prijava pri gospodarskih sodiščih zaradi kršitve odločbe o evidenci in kontroli cen, se 'vprašujemo: ali niso poznala predpisov te Iz Kopra poročajo, da je ponudba ocji0čbe. ali pa so jo kratko in grana, glavnate solate in radica ■ , „ , 0 pra? dobra. Grah in glavnato so- malo omalovaževala? lato odkupuje zaenkrat samo kz Bolj verjetno gre za zadnje Koper Ostale zadruge z odkupjun — za omalovaževanje odločbe te zelenjave še niso začele, tako, pv!Jonri u.nr|trn1j _ _ Tn da so kmetje delno v skrbeh za- evifl . n i in Kontroli cen. in radi prodaje. Razmeroma največ odkupuje trenutno — prodajalna »Mestnih trgovin« (iz- Postojne), v Kopru, ki dnevno pošilja večje količine na postojnski trg. Zaradi večdnevne suše je mlad Čebule razmeroma malo, stare pa skoraj ni dobita. Slednje velja tudi zja peteršilj, zeleno in korenček. Cena" graha, ki je prišel na trg pred 6 dnevi, je v tem času padla od začetnih 150 na 90—100 din (odkupne: od 120 na 65—70). Češenj je še prav malo. Letos kažejo odlično; pričakujejo zelo dobro letino. Pri grahu, Čebuli in zelju zavisi od moče: če je bo, bo letina dobra in cene bodo nizke. Zdi se, da je kmetijske zadruge, splošno vzeto, skok iz zime v poletje presenetil (solata, grah). Bolj b; se morale zanimati za odkup teh pridelkov, saj so kmetje za prodajo delno že v zadregi. Pri živini kažejo tendence nadaljnjega naraščanja. Ponudba je majhna in cene so ustrezno visoke. Na Goriškem je bila ponudba zelenjave dobra in cene solati, špinači in radiču so se znatno znd: Žale. Ugodno, toplo vreme vpliva dobro na zorenje češenj, tako, da so se prve češnje že pojavile na trgu, sicer še v prav majhnih količinah. Maloprodajna cena je bila še precej visoka, din 120 za kg. Predvidevamo, da bodo v teku prihodnjega tedna proizvajalci nudili že večje količine češenj In cene se bodo znižale. Masovni odkup pa se bo začel prve dni meseca junija. Zaradi organizacije odkupa češenj, da se zagotovi redna in dobra preskrba važnejših potrošniških središč, je bil včerai pri trgovski zbornici posvetovalni sestanek podjetij, ki se bavijo z odkupom sadja. bori bi morali pOseči, kadar pride do nepravilnega in neupravičenega povečevanja cen, kar velja tudi za delavske svete, ki bi morali v takih primerih poklicati na odgovornost ljudi, ki kršijo predpise o evidenci in kontroli cen. Kontrola nad izvajanjem odločbe o evidenci in kontroli cen je pokazala še nek negativni pojav. Trgovska podjetja, ki so do uveljavitve odločbe specificirala svoje blago po vrstah, v zadnjem času razno blago v svojem materialnem Pri stroju za izdelovanje najfinejših mrežastih nogavic (najlon), (Foto: Selhaus) V tovarni nogavic v Polzeli Stvarno kazalo lovcov od leta 1910 do vključno 1956-57 Republiška lovska zveza je skie- _ nila, da ob petdesetletnici sloven- knjigovodstvu ne označujejo ske lovske organizacije in ob šti- , , - , . t bno temveč rldesetletnlci izhajanja njenega tako, KOT je poireono, temveč glasila »Lovec« izda kazalo spisov n, pr. preprosto vpišejo »-plat- za vse do konca poslovnega leta no-«, čeprav je platna mnogo 1956-57 izišie Lovce, to delo je yrst, ali pa »čevlji«, čeprav je biti tudi teh mnogo itd. S tem taka lli H - D-elovni kolektiv tovarne nogavic v Poldeli je tisti kolektiv v celjskem okraju, ki je na račun boljše organizacije dela, sistematičnega uvajanja dela po siovensKi lovca .murtnuu viu “““* — ------------------------------ . , ,, j hvaležna sestavljalcu za trud in podjetja zavestno onemogočajo IJorrn^1’ dnosti itd. kontrolo in evidenco cen. Proti temu bodo inšpekcijski organi temu bodo inšpekcijski organi vsekakor ustrezno ukrepali. i M. Pogačnik vestnost, s katerima je sestavil Kazalo, izdajateljici' pa za njeno pobudo. Obžalujem le, tLa Republiška lovska zveza ni izdala tega Sivičevega dela v tisku, ampak v ciklestilizirani razmnožltvi. Za štedenje drugod. Potrebno bi bilo, da bi mislila na tiskovni sklad, ki naj bi bil Zvezi na razpolago za Izredne potrebe. Tiskano kazalo bi bilo lovski organizaciji v čast, na razmnožitev pa že zaradi oblike ne more biti ponosna. Celotno kazalo je prepotrebno vsakemu, ki se zanima za razvoj našega lovstva. Iz njega se lahko pouči, o čem so naši predniki že pisali tn kako so mislili o tem ali onem vprašanju, lahko se bo tudi poučil, kaj nam v naši lovski literaturi še manjka, — skratka, obče kazalo je ogledalo dela naših prednikov in kažipot za nas. Saj nam kaže, kje moramo zastaviti svoje pero, da bo naša lovska kultura čim popolnejša. Dr. Janko Lokar dosegel takšne uspehe, na katere je lahko upravičeno ponosen. Vsem tem uspehom pa je v letošnjem letu d-odal še enega — z nabavo in montiranjem $ Postelie Pension din Ceno Okral . pri KZ Cena na drobno Cena na debelo KROMPIR: Celje 12 15 14 Trbovlje 12 ' 14 13 Koper 17—18 16 Nova Gorica 11 15 FIŽOL: Celje (meš.) 45 60 52 (enobarv.) 75 110 90 Trbovlje (sortni) 98 80 SOLATA: Celje (glavnata) 12Q 100 Trbovlje (gl.) 180 160 Koper (gl.) 40—50 $0—70 50—60 Nova Gorica 45 60 RADIČ: Koper 30 50 40 Nova- Gorica 45 60 ŠPINAČA: Nova Gorica 30 44 CVETAČA: Nova Gorica 50 54 GRAH: Celje 150 120 Koper 65—70 90—100 80—85 ZELJE (novo): Trbovlje — 80 72 • SPAR GL JI: Koper 141) 160 150 ČEBULA: Celje (maked.) 110 90 Koper (ml.) 30—10 60 50 Nova Gorica 45 • 60 ČEŠNJE: Koper 170 200 Nova Gorica 120 GOVEDO (srednje kvalitete): Celje 148 240—300 Trbovlje 130—164 280—300 Koper 145 295 Nova Gorica 125 220—320 TELETA: Celje 200 320 Trbovlje 195—235 320—340 Koper 220 350 Nova Gorica 215 2S0—310 PRAŠIČI: Celje 210 380 Trbovlje 222—230 380—400 Koper 220 450 Nova Gorica 205 ^60 JAJCA: Celje 13 15 14 Trbovlje 12.50 15 13 Koper 13 15—16 14 Nova Gorica 12 17 PUL.A - hotel Rivijera 310 1100—1480 . (950—1300) RAB — hotel Bellevue 29 1.100—1300 (900—1100) RAB — hotel Imperial 120 1500—1800 (800—1200) RAB— hotel Istra 84 1200—1400 (850—'1100) RAB — penz. Kontinental 89 1100—1300 (900—1100) RAB — BAHAT — penz. Barbut 37 800— 900 (600— 750) RABAC — hotel Jadran 105 900 (600— 650) RADOVLJICA — hotel Grajski dv.or 40 600— 750 (500— 650) ROGAŠKA SLATINA — hotel Bohor 49 750— 800 (600— 650) ROVINJ — penz. CrvenL Otok 280 . 1000—1300 (700—1000) SARAJEVO — VOGOSCE — hotel Biokovo 180 1450—1500 (900—1450) SAVUDRIA — penz. Istra , 22 950 660 SAVUDRA — penz. Palme 29 950 600 EŠLCE — hotel Selce 30 1050—1200 (800—1000) SELCE — hotel Selce 70 950—1200 (750— 850) SKOPJE — hotel Bristol' 59 758—1064 SKPOJE — hotel Jadran SLATINA RADENCI — .62 1500—1600 hotel Velika Terapija 118 800— 900 (750— 850) hotel Prekomurski Dom 77 750— 850 (700— 800) hotel Ljubljanski Dom 21 950—1100 (850— 950) hotel Park 55 800— 900 (750—1050) SREBRENO — penz. Dubravka 36 1050—1150 (900—1050) SREBRENO — penz. Jadranka * 22 1100—1150 N (950—1050) SREBRENO — penz. Srebreno 34 800—1150 750 STON — penz. Otok Života 40 800 600 SUPETAR — penz. Jadranka * 65 700 540 SVETI ŠTEFAN — hotel Miločer 85 2200 1600 ŠIBENIK — hotel Krka 70 900—1500 (720—1200) ŠMARJEŠKE TOPLICE — hotel Zdravilišni dom 90 750— 820 (680— 740) TARA — hotel Tara 120 700— 900 TITOV VELES — hotel Atina 35 660— 900 TROGIR — penzion Radovan 30 850 720 TUCEPI — hotel Jadran 250 1200—1500 (900—1100) TUZLA — hotel Beograd 120 1200—1600 ULCINJ — hotel Republika 38 925—1025 (820— 880) VARAŽDINSKE TOPLICE — penzion Liječilište 400 830— 980 VELA LUKA — penz. Istra 30 630— 680 500 VRANJE — penzion Vranje 60 600— 700 VRBOSKA (HVAR) — penzion Madeira 64 650 600 ZADAR — hotel Beograd 150 900—1500 (720—1200) ZELENIKA — penzion Plaža 83 750— 800 (650— 690) ZL AH ARIN — penzion Krka 50 650 V. tovarni nogavic Polzela, (jfoto: Selhaus) NAJVIŠJE ODKUPNE CENE Beograd, VI. maja. (Tanjug) Na sestanku zastopnikov Zveze trgovinskih zbornic, Zvezne industrijske tn Zveze zunanjetrgovinske zbornice, Zveze kmetijsko-gozdar-skih zbornic in Glavne (zadružne zveze Jugoslavije so se dogovorili do gospodarske organizacije od-do gospodarske organipacije odkupovale debele in mesnate prašiče od kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in kmetijskih proizvajalnih organizacij. Po tem dogovoru bodo gospodarske organizacije kupovale bele mesnate prašiče največ po 220 din za kilogram ■ žive teže I. in 210 dinarjev II. razreda. Crne mesnate prašiče bodo kupovali po ceni. ki bo po kilogramu za 10 dan manjša. Za domače mastne pitane prašiče’ je bila dogovorjena najvišja odkupna cena 195 din za kilogram I., 185 din za kilogram žive teže II. in 170 din za kilogram 81 -novih strojev iz Italije in Zah. Nemčije je ustvaril najboljše po-goje ne-Te za povečanje proizvodnjo od 3.1 milijo-na parov nogavic v lanskem na 3,652.000parov nogavic v letošnjem letu, torej za T7°/o, temveč v enaki meri še pogoje za izdelovanje novih vrst moških in ženskih nogavic, ki jih domači trg močno pogreša in zato tudi išče. Na 13 novih krožno pletilnih strojih bodo v prvi vrsti izdelovali moške večbarvne in vzorčaste nogavice in prav tako moške dokolenke v škotskih vzorcih. Mimo tega so nedavno namestili še 15 novih strojev za mrežasto pletenje ženskih nylon nogavic brez črte. In končno v Polzeli imajo tudi prva stroja pri nas sploh za izdelovanje ženskih nylon mrežastih nogavic s črto, ki pa bodo imele tn prednost, da zanke na njih ne bodo popustile, ali kot pravijo, da se zanke ne bodo speljale. Proizvodnja vseh teh nogavic pomeni za domači trg veselo novico, saj bomo tako prišli do izdelkov, ki jih naše tovarne nogavic doslej niso imele na svojih proizvodnih seznamih. In končno v tej tovarni, katere zaščitni znak je lastovka, so nedavno namestili še nov stroj za fiksiranje sintetičnih nogavic. Istočasno s povečanjem fizičnega /obsega proizvodnje, pa bo narasla še vrednost celokupnih izdelkov. Računajo, da se bo vrednost proizvodnje v letošnjem letu povečala za 38n/o in to na račun novih in najmodernejših strojev, pa tudi zaradi povečane proizvodnje nogavic iz sintetičnih vlaken ter česane vol-ne. Za nabavo novih strojev je kolektiv žrtvoval 61 milijonov dinarjev, od tega 70°/o lastnih sredstev. Mimo teh investicij, ki bodo že v kratkem pokazale vse svoje prednosti, pa se bo kolektiv že v letošnjem letu začel pripravljati na ureditev nove'kotlarne, oziroma na zamenjavo 30 let starega in dotrajanega kotla z novim. Medtem, ko bodo letos pripravil vse načrte, pa bo do zamenjave kotlov prišlo v spomladanskih mesecih prihodnje- ke ter prav tako tisti, ki v rednem proizvodnem profesu ne dosegajo povprečnih uspehov. Mimo strokovnega dela v tem Centru poučujejo še predmete splošno gospodarskega in političnega značaja. Priprave novo-sprejetih delavk v Centru za izobrazbo bodo prav gotovo trajale po nekaj mesecev, seveda pa bo doba teh priprav v Centru odvisna od spretnosti in pri-učenosti novih delavk. Zanimivo je, da so v tej tovarni uveljavili že psihotehnično preizkušnjo vseh tistih, ki se želijo zaposliti. Tudi ta ukrep je pokazal odlične rezultate. Skrb za človeka se kaže še v organiziranju tovarniške menze, kjer prejemajo delavci in delavke tople obroke hrane med proizvodnim procesom, oziroma kosila, ki jih zaposlene žene v naj-večjkmeri nosijo na domove, V sklopu tovarne so odprli še novo pralnico, na katero žene čakajo z največjo nestrpnostjo. In končno — tudi počitniški dom v Piranu kaže, da so v tem kolektivu razumeli, kaj pomeni skrb za človeka. - V teku pa je še gradnja pet-stanovanjskega bloka, ki bo vseljiv v letošnjem letu. M. B. Težave s prenosom prišlo nosi Ob sprejemanju družbenega plana in proračuna za leto 1958 na seji obeh zborov OLO Novo mesto, je predsednik OLO Franc Pirkovič med drugim izrazil dvom, če bodo nekatere : manjše občine sposobne organizirati in zagotoviti tako upravno službo, kot jo komunam nalaga naš družbeni razvoj. Komisija pri OLO za prenos pristojnosti na občinske ljudske odbore je na seji te dni obravnavala probleme, ki nastajajo v zvezi s tem. Pri tem je ugotovila, da stvari ne te- III.e razreda.11*Vse “d^Je^Sče ga leta. Ta pridobitev bo terjala fcejo/ kot je potrebno. Občine bodo odkupovali po 165 din za okoli 50 milijonski strošek. Z s svojo slabo kadrovsko zased- njo pa bodo odpravili še ozko bo niso sposobne v redu izvr- kllogram žive teže. Te dogovorjene cene veljajo za vse gospodarske organizacije, ki se pojavljajo kot kupci pitanih prašičev pri individualnih kmetovalcih neposredno ali na trgu. Na ta način naj bi se onemo- r gočila nelojalna konkurenca med sp pozabili na vzgojo stro^-ovne- gosipodarskicni organizacijami, ki „a ka(jra na življenjske potre- je prej .pogosto povzročala motnje ^ M.poslenjh in podobno Zato so v februarju odprli Center za grlo v proizvodnji. V skrbi po izboljšanju in povečanju osnovnih sredstev, pa v . tovarni nogavic v Polzeli ni- na trgu. ševati nalog, ki prihajajo na nje. To velja še bolj za majhne občine, ki tudi zaradi majhnih dohodkov in drugih težav ne morejo nastaviti zadostno število strokovnih uslužbencev. Komisija je prav tako ugotovila. da tudi OLO dosedaj ni Našli so pravo pot izobrazbo delavcev, katerega nudil dovolj pomoči občinam morajo obiskovati vsi na novo’ pri usposabljanju uslužbericev sprejeti delavci, oziroma delav- in pri prenosu pristojnosti na ’ nje. Nekateri občinski ljudski »Zavodi RR« so pred nekaj le-ti začeli obratovati brez potrebnih strokovnih in tehničnih kadrov, zadostnih surovin in materiala pa tudi brez poznavanja trga. Izdelovali so mnogo predmetov, od kirurških nožev in rentgenskih aparatov, do radio-aparatov, sesalcev prahu in pisalnih strojev Vse to je imelo za posledico nezadostno kakovost, nevsklajene cene in. nekonkurenčnost na trgu. Zarad tega' je seveda nastal težaven gospodarski položaj. Šele sredi avgusta leta.1956 so sanirali finančno stanje, prvi presežek plačnega klada v podjetju pa ie izzval senzacijo. Sedaj pomeni to že preteklost za »Zavode RR«. Našli so pravo pot, podjetje se je usmerilo na manjše število izdelkov in na proizvodnjo predmetov, ki bodo potrebni domači radio-irtdustri-ji Ena izmed prvih nalog je bila opustitev izdelave pisalnih stro-jev. sesalcev prahu in drugih naprav in orodja, ki nikdar niso pomenili osnovne delavnosti podjetja Urejeno je v glavnem tudi vprašanje tehničnega kadra, kajti tovarna ima sedaj dijskih cevi, 100.000 garnitur radijskih delov in 3.000 televizorjev. Tako bi bruto dohodek dosegel leta lSgO 5.8 milijarde dinarjev namdsto 2.65 milijarde letos in 1.8 milijarde v lanskem letu. Obenem se bo število de- okoli 50 inženirjev in okoli 130 tehnikov. % izpopolnitev tovarne Tovarna je sedaj urejena vsaj glede na njeno proizvodnjo. Treba jo je samo še dogra^ti fn lavcev, inženirjev, tehnikov in primerno rekonstruirati. Izpol- drugega zaposlenega osebja po-njevanje teh dveh nalog'se bo večalo za približno 1500 na sko-razvijalo v dveh stopnjah. Za- raj 3000 ljudi. vodi »RR« bodo usposobljeni za Vzporedno z rekonstrukcijo proizvodnjo klasičnih, normalnih podjetja in specializacijo proiz-in miniaturnih radijskih cevi, vodnje so »Zavodi RR« stopili v tranzistorjev m kristalnih diod 0žje stike ne samo s sorodnimi pričakovati nove izdelke. Tako bodo »Zavodi RR« poleg dosedanjih tipov radijskih sprejemnikov izdelovali letos srednji su-per-radio spreje'mnik z ultra kratkimi- valovi in tastatiu.ro. luksuzni UKV sprejemnik s tremi zvočniki, tastaturo. feritno anteno in UKV dipolom. V načrtu je proizvodnja tranzistorskih aparatov in televizorjev. V seznamu izdelkov so tudi šeto 1700 dolarjev za medveda Lovišča v zahodni Bosni &o polna divjačine. Poleg velikega števila srn, veprov, kun in dvu-ge divjačine, privlačijo lovce največ medvedi in jastrebi-Pred nekaj dnevi je nek nemški lovec ustrelil krasnega medveda; za njegov odstrel je plačal 1.700 dolarjev »Bosna-film« iz Sarajeva, je snemal ves odbori so kar zadovoljni, da določen del njihovih nalog še naprej opravljajo organi okr. ljudskega, odbora, kar pa je v nasprotju z zakonitimi predpisi. Načelniki in referenti pri OLO so se dosedaj premalo trudili, da bi pomagali občinskim uslužbencem pri reševanju njihovih nalog. Predvideno je bilo, da bi nekatere, zlasti inšpekcijske službe organizirali za več manjših občin skupaj. Ta zamisel dosedaj ■ v glavnem ni katodnih in televizorskih cevi. Na ta način bo tovarna mogla ne samo oskrbovati radioindu-strijo s potrebnim! cevmi, temveč bo lahko Izdelovala tudi popolne rentgenske, radijske in televizijske 'aparate. V načrtu je nakup licence od podjetja »Philips« za izdelavo miniaturnih in novalnih cevi. Za izvedbo tega programa bo potrebna investicija nad 900 milijonov din. Tako opremljeni zavodi »RR« bodo mogli leta 1960 izdelati 230 rentgenskih' aparatov, 100.000 radijskih sprejemnikov, 300.000 klasičnih radijskih cevi 1.2 milijona novalnih in miniaturnih ra- podjetji v državi, temveč tudi s fakultetami in inštituti, kar je veliko pripomoglo k rešitvi mnogih proizvodnih problemov. Končni rezultat vseg^ tega je osredotočenje proizvodnje na štiri glavne predmete: rentgenske in radijske: cevi, popplna proizvodnja radijskih, rentgenskih in televizijskih aparatov, elektronskih cevi in elektronskih naprav. Kaj lahko pričakujemo letos? Pot so našli, proizvodni proces je konsolidiran In letos moremo potek lova. Film ima še poseb- no vrednost zato, ker bo v tu- uresničena,\erše''obči^ ventilni terapijski in industrij- iini propagiral nas ^ turizem in v uegjnj primerov izgovarjajo, ski rentgenski aparati, rentgen- 'ov> za katerega se tujci se po- njmaj0 sredstev za plačeva-ske cevi z obratno anodo, ven- sebej zanimajo. nje uslužbencev bazenske služ- be, kot imenujejo tako uprav-RaZStOVa V NOVI Gorici no službo za več občin. Vseka- Goriški muzej je priredil v - kor pa bi bila taka skupna veži upravne zgradbe OLO Go- služba za posamezne naloge rjca slikarsko razstavo ' cd sli- zaenkrat najboljša in tudi naj- karja Franca Godca in slikar j a-amaterja: K-rla,- Plestenjaka. Razstava bo odprta do 25. maja. Franc Godec razstavlja 38 "volih del, predvsem primorske motive m motive iz NOB ______________________ . Karel Plestenjak, ki je član voj. Praksa je to ''potrdila, Se Zagrebški hladilnik * zmogljivostjo amaterskega slikarskega kluba dosedaj, še bolj jo bo v bodo- ^ra^°zaOVg.Jo\.n^r^rmv™do,To Krna* ^ Novi Gorici če. Zato bi bilo prav, če bi te- stopinj Celzija ter je oskrboval zagreb- pa razstavlja 21 svojih del. Raz- mtorialno' razdelitev o Kraju ski trg vso zimo z zmrznjenim sadjem stavo si je doslej ogledalc že ponovno skrbno proučili in jo Hladflnik 3 Je ?e dni^pTe^P h^po^kut. precej ljubiteljev slikarske umet- prildgodili novim nalogam ko« nega v redno obratovanje« IlOsti« mun. 1*1 tilna cev, terapijska in industrijska rentgenska cev. Ta program bo omogočil »Zavodom RR« večjp proizvodnjo radijskih in rentgenskih apara-ralov v državi, pa tudi njihovo prodajo na trgih Bližnjega in Srednjega vzhoda. , I. St. NAJVEČ« HLADILNIK V DRŽAVI cenejša rešitev. Čisto jasno je, da majhne občine, ki so mimo tega še gospodarsko šibke, ne bodo zmožne izvrševati vseh nalog, ki jih pred nje postavlja naš raz- /SLOVENSKI POBOCEVILEC / str. 3 Za napredek živinoreje na Krškem polju Tudi v prašičereji letos pričakujejo večji narodni dohodek. Postopoma bodo uvajali belo pasmo in tako omogočili tudi vzrejo bekonov za izvoz. 2e lani so nabavili 10 plemenjakov belomesnate pasme, letos pa jih bodo dobili še 20. V občini Videm-Krško si resno prizadevajo, da bi v letošnjem letu povečali živinorejsko proizvodnjo. To upajo doseči z zmanjšanjem okužb živine in s povečanjem proizvodnje kakovostnega sena. Letos bodo uredili čredinske pašnike na 57 hektarih tako imenovanih va- Tudi v Straži bodo gojili hmelj i. Zadružniiki v Straži pri Novem mesitu se zelo zanimajo za saditev hmelja. Predvidevajo, da bodo do jeseni zajeli za pogodbeno pridelovanje hmelja že 10 ha površin, ki jih bodo spomladi zasadili s hmeljem. Ve" činoma bodo hmeljišča na desni strani Krke pri Vavti vasi. Zadruga v Straži sklepa pogodbe tudi za pridelovanje hibridne koruze. Sedaj je v pogodbeno sodelovanje' za pridelavo koruze zajetih 5 ha njivskih površin. V pogodbenem pitanju je nad 200. prašičev. Glavne težave pri organizaciji pogodbenega pitanja živine so nestanovitne cene. (r) TVORNICA PARNIH KOTLOVA ZAGREB ' sprejme v službo v novoustanov-Ij enem predstavništvu v Ljubljani Sviloprejko gojijo v Sloveni- re nadomestiti nobeno umeitno ji samo še na Primorskem. Pa -»vlakno. Nekateri- ugovarjajo, da še tu ne posvečajo tej pridobit- sviliogojstvo ni donosno. Takšni ni panogi več tiste pozornosti izgovori pa • nimajo i nikake kot nekoč. V Srbiji, Makedoni- stvarne podlage. Nasprotno, ji, Vojvodini in drugod po Ju- Uspehi jugovzhodnih pokrajin goslaviji so se svilogojstvu res- Jugoslavije pričajo, da prinaša neje posvetili, tako da dosegajo sodobno organizirano svilogoj-boljše uspehe kot pri nas, če- sivo lepe dohodke. Res, ob se-ra-vno imamo na Primorskem danjem neorganiziranem in ne-temu ustreznejše pogoje in če- načrtnem svilogojstvu ni raogo-prav bi na našem Krasu ravno če pričakovati posebnih rezul-svilogojstvo lahko znatno pri- tatov. Brez smotrnega investi-spevalo k povečanju- izredno ranja v to panogo bo primorsko nizkega narodnega dohodka, svilo-gojstvo samo životarilo. Svilogojslvo se na Primorskem Tradicija svilogojstva na Pri-nekako zapostavlja in čestokrat morskem in na Krasu 'ter na obravnava s premalo resnosti, južnih področjih Alp je lahko Ceš, kaj bi z naravno svilo, ko podlaga za načrtno in široko-pa je umetne dovolj. Dejstvo potezno svilogojstvo. To' tem pa je, da naravne svile ne mo- bolj, ker so ti kraji s sredozem- fiDMINISTR£TQRK0 z znanjem daktilografije. Prošnje oddajte osebno na naslov: Predstavni- štvo TPK, Trubarjeva 5-1, soba 5. 2846-R klanje telet, zlasti telet pasemske živine, ker ima zmanjševanje števila goveje živine slabe posledice tudi na poljedelstvo. Na isti seji so obravnavali tudi potrebo po -uvedbi enotne cene skočnin v okraju ter razširitve umetnega osemenjevanja krav. Lani je plodnost krav dosegla le 63 odstotkov, kar kaže. da je še precejšnje število -krav okuženih. Prav zaradi tega in zato, -da se onemogoči oplemenjeva-nje po raznih nepriznanih bikih brez rodovnika, je treba uvesti enotne cene skočnin, razširiti umetno osemenjevanje in s tem odločneje za-tirati jalovost. Lani je bilo v okraju umetno osemenjenih'3.674 krav, letos pa naj bi po družbenem načrtu to število doseglo 10.000. To bo mogoče doseči z ustanovitvijo nadaljnjih novih postaj za umetno osemenjevanje krav na področju vseh enajstih občin. (r). V lanski majski številki »Živinorejca« smo v članku »Zakaj gozdne opazovalnice* napovedal: tudi kako bosta smreka in hoja medili Zadnje čase se je obrnilo na Kmetijski inštitut Slovenije več čebelarjev s vprašanjem »Kakšna gozdna paša se nam obeta letos«. Pri tem se vpraševalci večinoma sklicujejo na napoved za lansko leto, ko je bila dana prognoza za izdatno dolgotrajno medenje s pričetkom v prvi polovic-; junija 1957. Nekateri vpraševalci navajajo, da je že v septembru ln oktobru 1957 je bilo pod hojo pokopano. Zato bi bilo po njihovem mnenju pričakovati. da bo letošnjo leto zopet prav dobra hojeva paša. Pozno medenje je namreč dober predznak za prihodnje leto. Drugi se sklicujejo na sestavek, ki je bil objavljen v mesečniku »Proteus«, kjer je bilo navedeno, da se pričakuje višek sončne dejavnosti v letošnjem letu. Tu-di iz tega razloga naj bi po mnenju nekaterih letos hoja zopet izdatno medila. Tistim, ki še niso prejel; odgovora. dajemo napoved za letošnje leto. Pod gozdno pašo mislimo ponavadi na medenje, ki se pojavi na smreki, hoji. macesnu in boru. PTi nas sta pomembni prvi dve drevesni vrsti, ki sta pa v raznih krajih dokaj različno razširjeni. V postojnskem gozdnem področju zavzema na pr. smreka 6,5'/«, hoja pa 65.5% gozdnega drevja, na Koroškem -področju pa hoje skoro ni. V gornjegrajskem in pohorskem gozdnem področju sta obe vrsti močno zastopani1, v ljubljanskem pa zopet prevladuje smreka. Ta okolnost je nadvse važna, ker sta obe drevesni vrsti naseljeni z različnimi ušjeamt. Zato je tudi laže povedati kakšno bo medenje v po-samezhih predelih kot pa na splošno Ta okoliščina postane še važnejša, ker na pojav tn jakost medenja -vpliva vreme — zlasti padavine - v prejšnjem letu. Pri tem mislimo posebno na vremenske -azmere v j ulj ju in avgustu predhodnega leta. ki odločajo o junijskih pašah naslednjega leta. Ce upoštevamo naštete in druee činitelje, ki bodo posredno vplivali na izločanje mane na hoji in smrek-: v letošnjem letu. potem bi mogli reči. da letos v juliju in avgustu čebele na smreki in hoji ne bodo imele kaj iskati. Sporadični lokalni ooiav medenja na iglavcih v tej dobi na celotno pašno bilanco ne bo imel omembe vrednega voliva. Takšne izjemne pojave medenja v mesecih julij —avgust je možno pričakovati v področjih, ki er so preteklo leto čebele obirale hojo in smreko le v juniju. Drugačna pa je si-lka v juniju. -Predvidevati Je. da bo letošnji junij za čebelarie. ki računalo na gozdno pašo edini med=ni mesee K-aievno bo traiala naša rpretež- *-»o »d n vr-n ■roir-‘'\ *>—rnnfp’ teden dni prej. To vsekakor hi majhen uspeh, kmalu pa mu bodo sledili še novi, to pa bo vsekakor velikega pomena za naše kmetijstvo. V najožji zvezi s selekcijo je semenarstvo. V Beltincih pridelujejo velike količine elitnega in originalnega semena vseh vrst žit, detelj in vrtnin. Vendar pa je posestvo Beltinci izredno pomembno tudi kot pridelovalec pšenice in žit sploh. Dosegajo tako visoke hektarske donose, da so vzor vsem posestvom in kmetovalcem. Lani so za rekordne pridelke dobili zvezno nagrado. Tudi letos so se prijavili za tekmovanje in sicer, da bodo na 2 ha pridelali 200 metrskih stovo pšenice. V začetku aprila, ko še niso bili ozeleneli travniki, je bila ta pšenica že dobra dva pednja visoka in lepo temno zelena. Pogled na 70 ha obsegajoči kompleks v lepih košatih vrstah rastoče ozimine, je bil zaires veličasten. Kako veličastno pa bo tu, ko bo vse to v klasju, ko bodo 'brneli kombajni. Posestvo Beltinci je namreč značilno tudi po tem, da vsa kmetijska dela opravijo z modernimi stroj1. Hlevi so zares'moderno urejeni. Z nekakšnimi jarmi, ki jih potisnejo ob Vrat, preprečijo, da bi se živina ozirala nazaj, se pulila za priboljški in raztepala krmo, ampak je tako prisiljena jesti vse od kraja. Krmijo s senom m suho krmo sploh, dodajajo pa še kisal in močna krmila. Podnevi spuščajo živino na prosto. Po urniku je vse to, kot tudi molža in druga opravila, točno določeno. — Simentalska pasma je mesnomlečni tip goveda, ki je razširjen in prikladen za ravninske predele. To so velike, rumeno in belolisaste močne živali, v kolkih zelo široke in mesnate; so torej enako dobre za proizvodnjo ugleka, kot za pitanje. Na tablicah, kjer je za vsako naznačena letna mlečnost, smo videli številke večinoma preko 4000, nekatere, rekorderke pa dajejo tudi nad 5000 litrov mleka letno. Za to vrsto govedi je to izredno visoka mlečnost. Pripomniti pa je treba, da kljub temu živinoreja prinaša izgubo, saj morajo vsak liter mleka prodati 2 din v Izgubo (lastna cena 29, prodajna 27 din). Beltinci so tudi eno najpomembnejših središč za vzrejo bekonskih svinj. Tudi na tem področju so bili Beltinci med petimi najboljšimi posestvi v Jugoslaviji. Dobra prešišersjka Frančiška Štefanec. kmetica m gospodinja iz Vače vasi v Prekmurju, je znana kot dobra gospodinja ne le v domači vasi ampak tudi v okoliških. Leto za ietom zredi odlično spitane prašiče, ki stehtajo skoraj vedno nad 200 kg. Letos je skrmila prašiča, ki je stehtal skoraj 300 kg. 3-0. posdstvo Beltinci. Tu ima sedež strokovno vodstvo 'podjetja, tu Pa »O tudi veliki hlevi prvovrstne živine simentalske pasme. ni Lani je že velika večina kmetijskih posestev zaključila letni obračun z dobičkom. To je bil velik uspeh ter velika in 'nelahka zmaga. Nekatera posestva pa so tudi lani zaključila obračun z zgubo. Dasirav-no je vsaka zguba nekaj slabega, pa je zguba od zgube lahko popolnoma drugačna. Obračunska zguba ne pomeni vselej tudi slabega poslovanja. Da bi pa ugotovili, kje gre za opravičljivo in kje za neopravičljivo zgubo, pa moramo na drobno razčleniti vzroke in posledice. V ljubljanskem okraju je lani obračun zaključilo z zgubo S od skupno 24 kmetijskih po-estev ali točno ena tretjina. Skupna zguba znaša 7,434.000 /n, pri posameznih posestvih pa je zguba sledeča: Ravnik ?S8 tisoč, Prevoje — 300 tisoč, Šmartno pri Litiji — 1,150.000, 7.v,dobrava — 546 tisoč, Brest pri Igu — 1,400.000, Logatec — -krog 2,400.000, Markovec — 70.000 in Verd — 773.000 din. 'sekakor so to precejšnji zne-?ki. pa je zategadelj razprava ■zvokih umestna in potrebna. Prvi in poglavitni vzrok zgube so razmeroma zelo nizki :ktarski donosi in s tem zve-:na premajhna poraba umet-•ih gnojil in drugih agroteh-.čnih ukrepov. Ponekod so ti nosi celo izpod splošnega vprečja. Tako so na primer ■a posestvu Markovec pride-:li na hektar — ovsa 9.4 met. - - r>ta in krompirja 164 met. - ota (boljšega ječmena 28.6 iet. stota); Brest pri Igu — ■■ienice 20.5, ječmena 19.5 in -sa komaj 12.2 met. stota na sktar: Šmartno pri Litiji — ženice 20.3, ječmena 15.1, ov-16 met. stotov (boljši krom-•y'r 236 met. stotov); Logatec — pšenice 9.S, ječmena 18.3, ■ ■■sa 12 in krompirja 132 met. ■ota na hektar in podobno. Od ■ ralih deficiinih je boljše hekerske donose dosegla samo ■'.aaobrova (ječmena 29.5, ovsa 74, krompirja 240 met. stotov r.a hektar). Umetnih gnojil so porabili: Markovec 37 kg, Brest 200 kg. Šmartno 175 kg in Ravnik 178 kg na hektar v primerjavi s Črmelom ,in Pšato, ki sta porabila nad 900 kg umetnih gnojil na hektar. Posestvo v -iteu je porabilo razmero: r velike količine gnojil — 452 ::o, na hektar; ali so bila ic gnojila nesmotrno rabljena -oi 'raj (baje se je zaradi nepravočasne žetve polovica žita -ora), vsekakor je iz tega raz-: no slabo gospodarjenje. Po-■stvo v Logatcu je z največjo rigubo tudi sicer tipičen pri-■ :zr slabega gospodarjenja. Po- nstvom manjkajo sposobni in rizadevni strokovni kadri, tabo v Logatcu sploh niso na--avili letnega obračuna in je ■ tem pogledu popolna zmeda. Podobno je v Markovcu in na "evniku, kjer nimajo analitič- - epa knjigovodstva. Slabi pri- . tiki so na teh treh posestvih, ■grej v glavnem subjektivnega značaja, Drugi važni vzrok zgube je • neizvršeni ali pa slabo izvršni arondaciji zemljišč, kar ,vzroča veliko število mrtvih potov, to pa podražuje pridemo. To je karakteristično predvsem za posestvi Brest in "erd. Arondaciji je treba torej posvetiti vso resnost. Nadaljnji vzrok zgube so slabi, ztrošeni in nesmotrno nabav-'jeni stroji. Nekateri upravniki so namreč kupovali stroje za mali denar, zdaj so ti stroji stalno v popravilih in posestva ■amo bremenijo. Nizki zaslužki delavcev so na videz sicer obračunsko izgubo zmanjšali, -povzročili pa so nestalnost delovne sile in njeno premajhno zanimanje zs. povečanje produktivnosti. Izrazita primera -e vrste sta: Brest — povprečna plača 7000 din in Verd 7900 din. Vse to pa so vzroki, ki jih je mogoče delno odpraviti. Posestvi Šmartno in Zadobrova sta vzorno urejeni in dosegata razmeroma zelo visoke pridelke, bremenijo pa ju velike investicije. V Zadobrovi so uredili tople grede, v Šmartnem pa opravljajo nujno potrebne melioracije. V teh dveh primerih je zguba povsem opravičljiva, ker visoki hektarski donosi kažejo, da se bodo ta vlaganja že v nekaj letih bogato obrestovala. Razprave o zgubah na nekaterih kmetijskih posestvih imajo često nepravilen namen. Ponekod so naravnost škodoželjne. R.azpravljati moramo predvsem'z namenom, da pomagamo odpravljati slabosti. To se v največji meri tiče občinskih ljudskih odborov. Nekateri od njih namreč kmetijskim posestvom ne posvečajo nobene pozornosti, ne dajejo nobene pomoči, kot da to niso njihova podjetja, ali pa dajejo boljšo zemljo SLP celo v najem zasebnikom, tisto zanič pa kmetijskim posestvom. Jasno je. da te občine na ta način škodijo posestvu, same sebi in skupnosti. Zatorej bo prav. če bodo v prihodnje do teh reči zavzele drugačen odnos. 'S 'd I «tr. / surami nomesmsc j m - *■ *pp »mu , ■ :______:_________ <-fc--------Mi—— -Miam-lit I zbora proizvajalcev na družbeno pobudo Ljubljana, 16. maja. Današnja seja zbora proizvajalcev ljubljanskega okraja, ki je obravnavala probierr sodelovanja gospodarskih organizacij in vlogo zborov proizvajalcev pri potrjevanju zaklj.čnih računov, nedvomno zasluži, da jo komentiramo in opozorimo na nekatere značilnosti, politično pomembne za duha, ki mora prevladovati v načinu dela zborov proizvajalcev. Politično zelo pomembno in značilno je najprej dejstvo, da je zasedal zbor proizvajalcev na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta. Take pobude družbenih organizacij bodo poleg pristojnosti, ki jih dajejo zborom proizvajalcev zakoniti predpisi, lahko zagotovile, da bodo razpravljali zbori proizvajalcev o najbolj življenjskih potrebah in vprašanjih našega gospodarstva. To pa hkrati preprečuje, da bi se delo zborov proizvajalcev birokratiziralo. Vpliv zborov r -izvajalcev na razvoj gospodarstva in odnosov v njem bo postal tako mnljo bolj političen kot do sedaj, ko je bil pretežno administrativen in precej pasiven. S tem bo zagotovljena tudi mnogo večja aktivnost zborov proizvajalcev v primerjav, z njihovo dosedanjo aktivnostjo. Današnji primer kaže, da bo zbor proizvajalcev lahko uspešno opravljal svojo vlogo in naloge, če bo sodeloval z družbenimi organizacijami na eni strani ter z organi samoupravljanja v gospodarstvu na drugi strani in v skladu s tem zavzemal svoja stališča, sprejemal sklepe in dajal priporočila gospodarskim organizacijam, kakor tudi predloge drugim organom oblasti in organizacijam. Tak način dela najbolj ustreza stopnji razvoja naših družbenih odnosov v pogojih samoupravljanja. Kot drugo značilnost današnje seje Okrajnega zbora proizvajalcev lahko smatramo to, da je bilo sprejetih več sklepov oziroma priporoč;l. V zvezi z razpravo, ki se je razvila po poročilu člana zbora proizvajalcev in sekretarja Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Fortune »O kooperaciji v gospodarstvu,« je zbor proizvajalcev sprejel resolucijo, ki govori o potrebi čim širše kooperacije med gospodarskimi organizacijami. Resolucija poudarja med drugim, da se mo- rajo prednosti takega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami pokazati predvsem v povečanju proizvodnje ob boljšem izkoriščanju istih zmogljivosti, izboljšanjem kakovosti 'n v pocenitvi proizvodnje. Ker sedanja stopnja kooperacije med podjetji še ni dosegla zadovoljivih rezultatov, je potrebno mobilizirati občinske zbore proizvajalcev in organe samoupravljanja ter se posluževati vseh oblik združevanja, da se doseže v tej smeri čim večji učinek. Hkrati ugotavlja resolucija, da je vse manj težav, ki bi ovirale uspešnejši razvoj gospodarskega sodelovanja. Zlasti se kaže to v novih gospodarskih predpisih, ki dajejo zakonsko osnovo za gospodarsko združe,-vanje podjetij, za vsklajevanje proizvodnje in proizvodnih pro- ' gramov, skupno nabavo surovin in prodajo blaga, za skupno opravljanje raziskovalnih, konstrukcijskih, projektivnih in podobnih del. Resolucija poudarja tudi, da je prav v elektroindustriji kooperacija nujno potrebna. V zvezi s tem je Okrajni zbor predlagal Republiškemu zboru proizvajalcev, da razpravlja in priporoči prizadetim delovnim kolektivom, naj ponovno sklepajo o oblikah in v ebini meds--bojnega sodelovanja, ki naj zagotovi nadaljnji uspešni razvoj elektroindust-'je. Člani zbora proizvajalcev so kritično ocenili subjektivne pomanjkljivosti pri izvajanju kooperacije ter obsodili avtarktič-ne in monopolistične težnje, ki pomenijo napad na standard. Zbor proizvajalcev je sprejel tudi priporočilo, da pristojni sveti ljudskega odbora še nadalje proučujejo problem kooperacije in združevanja. V zvezi z vlogo zborov proizvajalcev pri potrjevanju zaključnih računov, je bilo sprejeto priporočilo občinskim zborom proizvajalcev, naj le-ti pre- gledajo trimesečne obračune gospodarskih organizacij in vplivajo, da bodo sredstva podjetij čimbolj racionalno trošena v duhu splošnih družbenih meril in potreb.. Hkrati je bil Sprejet tudi sklep, naj občinski zbori proizvajalcev priporočijo delavskim . svetom, da v smislu predpisov o razpolaganju z dohodkom sprejmejo plane za stroške reklame in reprezentance ter investicije. Precej pripomb so imeli člani' zbora proizvajalcev na izvajanje tarifne politike po podjetjih, nesorazmerja v tarifnih postavkah, kršitve tarifnih pravilnikov in podobno. Konkretnih sklepov zbor proizvajalcev ni sprejel, ker se ureja + vprašanje v jugoslovanskem merilu. Glede na spreminjanje oziroma zviševanje cen nekaterim živilskim proizvodom'(meso, vinski kis) je zbor proizvajalcev sprejel sklep, naj pripravi tržna inšpekcija poročilo o teh vprašanjih za prihodnjo sejo zbora. Z-ek KAJ JE VENDAR Z GRADNJO PLANINSKEGA DOMA NA VOGLU Operimo škodljivi madež..* s Lega predvojne planinske pos.tojanke »Skalaški dom« na Vogla nad Bohinjskem jezerom, je tako edinstvena, da ji zlepa ni primere v vseh Alpah.Podobno velja za širni prelepi smučarski svet med Komno inčrno prstjo. Ves ta biser slovenske zemlje pa ostaja povsem neizkoriščen, medtem ko je zlasti med spomladansko smuko v koči pri Sedmerih jezerih, v koči pod Bogatinom in v domu na Komni, vsako leto večji problem, kam s številnimi smučarji. Vse to je zato, ker planinska postojanka na Voglu še danes — trinajst let po 'osvoboditvi — ni obnovljena! Za manjšo planirana ker so bili njeni zi_ovi še uporabni, a v nevarnosti da do-propadejo. Mislili smo bo z V. glom pozneje smučali na Voglu, po kosilu pa »skočili« s helikopterjem (pol ure leta) na kopanje v modri Jadran. Take kombinacije so tako zlahka možne predvsem v naših gorah, saj z Jadranom tvorijo eno samo, turistično enoito. C as je, da slovensko planinstvo 'opere ta škodljivi madež s sebe, da čimprej zgradimo naš Vogel z že pričeto žičnico. Upajmo, da bo današnji letni skupščini Planinske zveze Slo- Le v nujnih primerih Z naraščajočim prometom in številom prebivalcev so vse ce-šče prometne nesreče, pa tudi število drugih bolnikov je vsak dan večje. Ce poihislimo, da opravi ljubljanska Reševalna postaja dnevno povprečno 150 prevozov, si lahko predstavljamo, kak velik pomen ima. Pri taki obremeintvi 10 voz se pa često zgodi, da v nujnih primerih ni na razpolago reševalnega avtomobila, ki bi pohitel na pomoč. Preveliko obremenitev voz in reševalnega osebja povzročajo med drugim tudi ljudje, ki kličejo reševalce na pomoč brez utemeljenega razloga. Cesto se namreč zgodi, da kličejo ljudje reševalce ob povsem navadni trenutni omedlevici, ob rahlih praskah in krvavitvah. Skratka taki, ki bi lahko prišli do bolnišnice ali Nezgodne postaje sami. Kadar imajo reševalci nujne primere, le-ti samo obremenjujejo Reševalno postajo. Nujni primeri morajo počakati, to pa povzroča upravičeno godrnjanje. Reševalna postaja ima nekakšno prednostno lestvico za hujše poškodbe, zastrupitve,, porode in podobno. In taki naj se predvsem poslužujejo hitrih prevozov. Največje težave so z. bolniki z notranjimi obolenji. Namesto, da bi poklicali zdravnika, ki bi po potrebi odredil prevoz v bolnišnico z napotnico, kličejo neposredno Reševalno postajo^Po pregledu pa zdravnik v bolnišnici ugotovi, da prevoz ni bil potreben in ne izda nobenega potrdila. Pri terjatvi se taki bolniki potem sklicujejo na zdravstveno knjižico in socialno zavarovanje, ki pa prizna stroške prevoza le na podlagi zdravniške napotnice. Zaradi vsega tega imajo reševalci navodilo, da prepeljejo bolnika z notranjim obolenjem le na podlagi zdravniške napotnice ali pa proti takojšnjemu plačilu. Ce pa se pozneje ugotovi, da je bil prevoz v resnici potreben, dobi stranka pri pristojnem ZSZ, na podlagi potrdila o plačilu stroškov za vožnjo in zdravniškega po^idila, stroške povrnjene. Zatorej, ne '-bremenjujmo reševalcev z nepotrebnimi Težnjami. Kličimo jih le v nujnih primerih. Izvajanje šolske reforme Mrzlica — priljubljena izletniška točka v Zasavju že privablja ljubitelje planin. Svet zra šolstvo OLO Ljubljana je na včerajšnji seji razpravljal in sklepal o konkretnih pripravah za izvedbo šols-ke reforme. Da bi reorganizacija splošnoizobraževalnega šolstva čim bolje potekala, je svet imenoval komisije, ki bodo pripravile organizacijsko ukinitev -dosedanjihTpopolnih gimnazij in ustanovitev desetih gimnazij s štiriletno učno obveznostj o v okviru šolstva na II. stopnji. V Ljubljani bodo naslednje take šole: I. gimnazija v Vegovi ulici, II. gimnazija v Strossmayer-jevi, III. gimnazija za Bežigradom v Peričevi, IV. gimnazija 'v Puharjevi, V. gimnazija v Šentvidu, VI. gamnaizija v Mostah in VII. gimnazija na Viču. Poleg teh bodo še gimnazije v Kočevju, Kamniku in Stični. Komisije sestavljajo člani okrajnega inšpektorata, zastopniki profesorskih zborov, direktorji gimnazij, člani šolskih odborov in predstavniki občinskih ljudskih odborov. Te komisije bodo takoj začele pripravljati razdelitev obstoječega šolskega prostora med gimnazijami in osemletkami, nadalje razporeditev učencev in dijakov, o'čemer bodo starši obveščeni ter razdelitev opreme in učil, izdelale pa bodo tudi predloge za porazdelitev učnega osebja na novih gimnazi- jah, kd se bo prijavljalo na osnovi razpisov dn bo do polovice julija obveščeno o namestitvi. Komisije bodo prevzele in uredile tudi vso dokumentacijo gimnazij in pripravile njihovo administracijo, da bodo usposobljene za začetek pouka v septembru. Okrajni svet za šolstvo je izdelal tudi predlog novega re- organiziranega omrežja osnovnih šol i(osemletk) Za vse občine v ljubljanskem okraju, OLO pa je pred kratkim na svoji seji sprejel omenjeni predlog kot priporočilo občinskim ljudskim odborom za konkretno organi' zacijsko izvedbo reforme obveznega šolstva. V 28 občinah ljubljanskega okraja je bilo v dosedanjem omrežju obveznih šol 1145 oddelkov s 34.421 učenci. Pogled na nekdanji Skalaški dom na Voglu, 900m navpično nad Bc.;...jokim jezerom—za gorami nad Trento v ozadju — danes še zmeraj pogorišče— — (Foto: prof. J. Ravnik) Črtih, pa bi bila vsaj poleiti neogibno pasivna, razen, če bi tamkaj usmerjali tujce, predvsem Tržačane in Goričane, ki jim je Bohinj od nekdaj zelo priljubljen. Izplačalo bi se tudi v primeru, če bi jo v določenem obsegu uporabljali kot višinsko okrevališče za socialne zavarovance. Ker naši delovni ljudje plačujejo precejšnje vsote za socialno zavarovanje, bi imeli vso pravico zahtevati, da se ustrezno finančno soudeležijo pri odpiranju tako važnega dela pljuč našega naroda, kakršen je planinski svet okrog Vogla. Te zamisli si dovoljujem iz občutita dolžnosti planinca, pa tudi zaradi osebne krivde pri stvari. Med svojim predsednikovanjem Planinski zvezi Slovenije v njenih težkih časih po vojni, smo namreč pred Voglom terjali najprej obnovo Komne. pač vse laže. 2al pa so se stvari zasukale drugače. Tako danes Komna krepko stoji, Vogel pa je obt-ičal po dosedanjih načrtih precej brez perspektiv. Treba je misliti na bodoče, a ne daljne čase, ko se bomo dopoldne venije v Ravnah, na lepem Slovenskem Koroškem, uspelo najti zadovoljivo rešitev, ki bo marljivemu PD Železničar omogočila dograditi naš čudoviti Vogel nad Bohinjskim jezerom. i Dr. France Avčin FINALE EVROPSKEGA KOSAR KAftSKEGA PRVENSTVA Tokmf: psres proti Bolgssrifi SREČA NE DELA RAZLIK Težave pri nabavi zadostnih količin mleka za Ljubljano Ljubljanske mlekarne so nam poslale naslednje pojasnilo: V zadnjih dneh se je razširila v Ljubljani govorica, da je pomanjkanja mleka kriva proizvodnja mlečnega sladoleda. Ta trditev je brez osnove in pričujoči sestavek naj v kratkem spregovori o resničnih vzrokih pomanjkanja. V prvi vrsti je pomanjkanje posledica letne dobe. 2e površni pregled sprejemnic in kartotek za nekaj let nazaj nam pove, da sta bila april in maj v proizvodnji mleka vedno najslabša meseca, kar je posledica preprostega naravnega pojava: stara krma je pošla, nove še ni. Uporaba močnih krmil je minimalna, pa tudi delo na polju živino v tem času močno izčrpa. Drugi vzrok pomanjkanja je da neke mere tudi nesorazmerje cen mleka in mesa, zakaj mnogi kmetje živino raje pr<> dajo ali pa krmijo z mlekom prašiče, katerih prodaja jim prinese veliko večji zaslužek. Pomemben vzrok pomanjkanja pa je tudi to, da so-odkupne površine, odkoder prihaja mleko v mlekarno, ostale i-ste. Potrošnja mleka se je močno povečala, proizvodnja pa padla. Da bi vsaj v tem času nadomestile manjkajoče količine, so Ljubljanske, mlekarne, kolikor Je bilo mogoče,- razvile svojo dejavnost. Tako jim je na primer jfcpelo povečati odkup mleka v Kranju, kjer so odkupile lani le malo mleka. Dalje je podjetje razširilo nakupno področje tudi na bolj oddaljene kraje: Bohinj, Kobarid, Ljutomer, Dekani, Vrhnika, Celje itd. Ti ukrepi so vsaj do neke mere pomagali ublažiti trenutno stisko, tako da je znašal povprečni primanjkljaj v najbolj kritičnih dneh približno 4000 litrov mleka: Dnevno pride iz zbiralnic nekaj nad 30.000 litnov mleka, Zato bi potrebam Ljubljane lahko zadostili, če bi popolnoma .ustavili proizvodnjo jogurta. Ta pa je bila v teh dneh že tako do skrajnosti omejena. V petek in soboto, 9. in 10. maja. Je bilo na primer naročenih po 22.000 kozarcev j egu rta.. Proizvodnja pa je zaradi omejitve vna račun mleka znašala v petek 14.000, v soboto pa samo 6800 kozarcev. Jogurt je osvežujoča pijača, ki je v vročih dneh tembolj potrebna, poleg tega pa ima tudi zdravilno vrednost. Zaradi tega in še posebno zato, ker zlasti šole ne smejo ostati brez njega, bi ne bilo prav proizvodnjo jogurta, pa čeprav samo za nekaj dni, ustaviti. Isto velja tudi za mlečni sladoled, za katerega porabijo Ljubljanske mlekarne dnevno okrog 1000 litrov mleka. Mlečni sladoled je izdelan iz smetane, ki jo Ljubljanske mlekarne odkupujejo in predstavlja zato, ker ni samo hladilna slaščica ampak tudi viso- ko kalorično hranilo, prav tako eno izmed oblik poitrošnje mleka. Na koncu še nekaj besed v zvezi s kislim mlekom. Od celotne količine, kolikor , pride dnevno mleka iz zbiralnic, je v topli letni dobi vedno 1000 do 3000 litrov kislega, kar seveda spet zmanjša količino, ki jo dobe potrošniki. Vzrok temu je predlvsem nenaden dvig temperature, pa tudi neodgovornost proizvajalcev, ki brez premisleka mešajo mleko jutranjih, opoldanskih in večernih molž, namesto da bi ga ločeno hranili v hladnem prostorni. Fden izmed vzrokov pa je tudi ta, da mnogo potrošnikov kupuje mleko šele v popoldanskem ali celo zgodnjem večernem času. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev Ljubljanske mlekarne niso mogle vseh poslovalnic -opremiti s hladilnimi napravami in tako mleko, ki po ves dan šibji v poslovalnicah, se rado skisa. pg Bokalce Te dni je obiskalo Dom onemoglih na Boktalcah kulturno društvo »Ivan Rob« iz Ljubljane in sicer s svojim mešanim zborom, pod vodstvom profesorja Korenčana. Zbor je priredil oskrbovancem lep koncert partizanskih in narodnih pesmi, zato se mu za gostovanje najlepše zahvaljujejo z upanjem, da jih ho So obiskal. 072440, to je bila poslednja številka na žrebanju II. denarne loterije GO RKS v Ljubljani, 20. prejšnji mesec. Ta, na oko malce čudna številka, ki začenja z ničlo in konča z ničlo, vendarle ni bila ničeva, saj je prinesla naj večjo nagrado, polmi- ’ lijonsko premijo Antonu Butele-nu, zakupniku gostilne »Pri mlinu« v Breznem poleg Podvelke. Se natančnejši podatek: blizu zelenega Maribora. Butelena, očeta treh otrok, ki so - še posebno zahtevni, saj rastejo že v 18. leto, smo iz radovednosti in ker je tak običaj, povprašali, če se je nadejal tako na široko odprte roke Fortune. Korajžno je zmajal z glavo: »Kje neki! Sam sem prodajal srečke. 33 pa jih nisem in nisem spravil v promet. Jih bom kupil pa za otroke, za ženo in zase, pa četudi ničesar ne dobim, saj je namen loterije človekoljuben: čimprej zgraditi mladinsko klimatsko okrevališče na Debelem rtiču. Zdaj. pa je vzela pot pod noge Sreča — k meni je namreč pri- Smrtna prometne nesreča Ljubljana, 10. maja. Na križišču Kotnikove in Komenskega ulice se je dane« okoli 10.30 pripetila smrtna prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila. S-128 je parkiral s tovornjakom v Kotnikovi ulici poleg šole na Ledini. Potem ko je- naložil destilirano vodo za akumulatorje, je počasi odpeljal proti Komenskega ulici in začel zavijati na desno. Videl je, da gre po desnem pločniku starejša ženska, ki je zelo negotovo hodila. Na ovinku jo je prehitel in nadaljeval z vožnjo. Tedaj pa ga je nekdo ustavjl in opozoril, da je z zadnjimi. kolesi povozil neko žensko. 86-letna upokojenka Ma- šel predsednik našega občinskega odbora RK in mi vsilil še eno srečko, ki je tudi njemu ostajala. Ta 34. je bila polna, vse moje prejšnje piškave« — je veselo pripovedoval srečni dobitnik. * Ko smo še vrtali vanj, če je morda rojen pod srečno zvezdo, je na kratko razložil, da je doslej dobil vsega dva dobitka: dobro ženo in tokrat pol milijona. Denar bo vložil v sodobnejšo opremo gostišča, Tončku, ’ ' hodi v gimnazijo, pa bo kupil harmoniko — ker si jo tako želi! Občinski odbor RK pa bo deležen 10.000 din. LODZ, 16. maja. Svojo tretjo tekmo v finalnem delu VI. evropskega prvenstva v košarki za ženske je Jugoslavija izgubila proti AMERICAN VODI KOŠARKARSKO PIONIRSKO ŠOLO Akademski košarkarski klut. Olvmpia je razpisal pioararsk--košarkarsko šolo, v katero bodi sprejemali fante, rejene 1944 ir mlajše. Šola bo začela z delorr 25. maja in bo trajala dva meseca. Po končanem pouku bi izbirno tekmovanje za razporeditev igralcev v posamezne ekipe. Šolo bo vodil ameriški igra lec in trener Tho-mton Lalliei ki mu bodo pomagali tudi ostal trenerji 01ym>pije. Vsi pionirji, ki žeile obisko vati šolo, naj se zglasijo j utr v nedeljo, o>b 11. uri na igrišču. 01ympije pod Cekin ovim gradom, v slabem vremenu pa v prostorih Oiympije, Gradišče 3 DVE TEKMI ZA TRENING NA BLEDU Bled, 16. maja. Na blejskem nogometnem igrišču so naši držav-nj reprezentant, odigrali danes .prtu dve .-tekmi za trening. B moštvo, ojačeno z nekaj domačin-, je premagalo enajsterico Planike (Kranj) s 7:0. A reprezentanca pa ,ie zmagala nad Jesenicami 14:0. Tekmo je gledalo okrog 1500 ljudi. B. B Ali bo naš dolgoletni in izkušeni vratar Beara utegnil tudi jutri tako brezbrižno opazovati dogodke na zeleni travnati rija Gregorčičeva iz Ulice Moše * areni v Šiški? Tak ceneni počitek so mu omogočili samo an- Pijade je »hotela verjetno na tem mestu prečkati Komenskega. ulico Ker je bila zamišljena ali se je spotaknila ob rob, je prišla pod zadnja dvojna kolesa in obležala nezavestna. Med prevozom v bolnišnico je poškodbam podlegla. gleškl napadalci v Beogradu, madžarske nogometaše pa poznamo preveč dobro in »veliki Vladimir« bo moral jutri pokazati vse svoje sposobnosti, če bo hotel obvarovati svoja vrata pred pretkanimi napadalci iz Budimpešte. Prav zato srečanje z Va-, sasom ne bo lahka naloga za naše državne reprezentante, za katere bo jutrišnji dogodek vse prej kakor navadna tekma za trening... Občinstvo opozarjamo, naj si nabavi vstopnice že v predprodaji, in sicer pri JPutniku in Poletu (pasaža Nebotičnik). Bolgariji 37:63 (20:23) Za Jugoslavijo so bile uspešne Cipruš m Radovanovič 14. Kaluševič 5, Prelevi č 2, Radulovič i, Dermastia i. Jugoslovanska ekipa ;e morala na to tekmo brez dveh dobrih igralk Dn.pl ančič in Pesi če va, ki sta bili poškodovan: in tukaj ne posta mo-gli več na grišče. Da bi bila smola še večja ;e bila pred koncem prvega p-olčasa poškodovana tudi Zokovičeva. ki tudi ne bo mogla več igrat j na turnirju. Kmalu po njenem odhodu in izstopu Kaluševičeve zaradj 5 osebnih napak, je jugoslovanska ekipa praktično izgubila vse možnosti, ia bi se uspešno borila kar s remi visokimi napadalkami Bolgarije. Sicer pa so bil- gostje iz Bolgarije brez tega nesporne favoritinje v tej tekmi. Bolj zaskrb-'iiva kakor ta poraz je okoliščina, da bodo morale Jugoslovanke svojo zadnjo tekmo, igrati s Francijo. -ki bo rešila vprašanje četrtega mesta, brez treh zelo dobrih zastopnic. V finalu sta bila ta dan dosežena še naslednja dva izida: SZ : Francija 81:32 (40:15). CSK : poljska 61:59 (30:24). V tolažilnem delu turnirja je Madžarska premagala Avstrijo >3:50. Pit O Iv ETE F : OLTMPIA v šiški Drevi ob 20. uri bo na stadionu v Šiški prvenstvena tekma zvezni košarkarske ligo med zrenj aninskim Froleterjem in ljubljansko 01ympijo. Vstopnina je enotna in znaša 100 d.i.n Predtekma bo že ob 18.30. Na ‘ekmo bodo od 19. ure dalje izpred Ajdovščine vozili posebn; avtobusi EC2. ŽIVAHNA KOLESARSKA DEJAVNOST V HRASTNIKU Kolesarsko društvo v Hrastniku --e je leto« prizadevno lotilo dela Društvo je za trenins tekmovalcev nabavilo dve kolesi Priredili so tud- dva dobro obiskana izleta ter s petimi ,kolesarii sodelovali na medklubskih dirkah v Trbovljah. ; V okviru prireditev na čast Dneva mladosti bodo v nedelio 25 maja izvedli medklubske cestne dirke na progi Hrastnik — Sevnica — Hrastnik v doTžini 50 km. Za najboljše tekmovalce so nabral: za 15.000 din nagrad. Na Odredovem stadionu ob Titovi cesti bo jutri ob 10. uri prvenstvena tekma za B moštva med Odredom B in Svobodo z Viča. Vstopnice so po 50 din. Športna zveza Jugoslavije je sporazumno z zvezno komisijo ’ ta telesno kulturo pristala, da odigra nogometna enajstorica Spartaka jutri v Budimpešti tekmo za trening proti madžarski državni' reprezentanci. Odbor ljubljanskega društva prijateljev splitskega »Hajduka« sklicuje jutri, v nedeljo 18. aprila ob 10. uri sestanek vseh- članov, prijateljev in simpatizerjev, ki bo ta vrtu gostilne »Dalmacija«, Trubarjeva 23. v primemu slabega vremena pa v lokalu. Sestanek je za vse člane stroga vezen, s seboj pa naj prim člansko, legitimacijo. A ssrafto !!MISn3HE! a l Maša ekipa in Levačič - deseta PRAGA. 16. maja. Z etapo Brno— Praga (225 km) je bila končana le-tošnija velika kolesarska dirka Varšava — Berlin — Praga. Od skupno 120 kolesarjev iz 20 držav, kolikor jih je startalo v poljskem glavnem mestu, jih je privozilo na- stadion Soartaka v Pragi 95. V zadnji etapi, ki je minila brez večjih presenečenj, je zmagal v sprintu Rus Kapitanov pred Italijanom Zoppasom in Vzhodnim Nemcem Hagenom. Jugoslovani -o imeli precej smole in sta posebno Volčič in Petrovič imela več defektov. Kljub temu pa so trije najboljši Jugoslovani zaostali samo tri minute za zmagovalcem in se planirali takole: 54. Milenkovič. 5T. Petrovič, 69. Levačič, 76. Bajc, 79. valčič in 80. Zidan. V ekipnem plasmaju je v tej etapi zmagala Romunija. V generalnem ; plasmaju je zmagovalec dirke I^izo?emec Damen s časom 59:27.05. Nadaljnji vrstni red: 2. Bebenin (SZ) 2:25 zaostanka, 3. Hermans (Belg) 7:11, 4. Kocev (Bolg) 7:39. 5. Adler (Vzh. Nem.) 7:52, 6. Vosterjakov (SZ) 9:02, 7. Kaj>itanov (SZ) 10:37, 8. Schur (Vzhod. Nem.) 15:30, 9. Brittain (Ang) 19:28,. 10. “Levačič (Jug) 19:46, ll*** Zanoni (Rom), 12. Blower (Ang) itd. Ostali Jugoslovani: 28. Petrovič, 57. Milenkovič, 61. Valčič, 73. Bajc, 82. Zidan. V ekipnem' plasmaju je končni vrstni red tak: 1. SZ, 2. Vzhodna Nemčija. 3. Nizozemska, 4. Romunija, 5. Poljska, 6. Belgija, 7. Anglija, 8. Francija, 9. Bolganja, 10. Jugoslavija, 11. Danska, 12. CSR, 13. Italija, 14. Zah. Nemčija, 15. Madžarska, 16. Avstrija, 17. Finska. 18. Švedska in 19. Luksemburg. KOLEDAR Sobota. 17. maja: Mojca Na današnja dan leta 15-15 so kmečki puntarji porušili grad ilehovo v Gorjancih. Iz doienj-čkih. ognjišč se je upor hitro raz-V.riZ po vsej sloveski zernlji v;oCNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Služba za nujne obiske na ŠOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. -tre zjutraj ob nedeljah ~ IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom SlSKA: dr ponidrvar Rafko. Celovška 25, tel. 20-748. Zdravstveni doen BEŽIGRAD: dr Naglas Marija, Lavričeva 5 a, tel si-286. V odsotnosti zdravnica kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIC: dr. Jež Janez Prešernova 35-IV. tel 32-740. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Tobačne tovarne, Tobačna 1. od 8.—14. ure. tel. 22-705. Zdravstveni dom CENTER: dr. Podobnik Jože, Miklošičeva št. 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista 'telefonska številka. -avstveni dom RUDNIK: •jr Lobe Franc, Njegoševa 25, -e! 3-1-541. V odsotnosti zdravnika kličite tel lM 20-500 v soboto dežurna služba že od 18 ure da-Ije. zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste. Krekova 5. tel. 31-359 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300 ZAPRTJE'je zelo zoprna bole--m ki vam povzroča bolečine, očasno pa odpira vrata celi vr-nevarnib bolezni Na j učinkovine prirodno sredstvo proti te-"je redno uživanje rogaškega ON AT« vrelca. Zahtevajte ga :rgovinah pri »Ekonomu«, »Mer-.lorju« in »Prehrani« v Ljublja- DANES PLES v Gostišču Ilirija. Ljubljana. Kolodvorska 221 Republiški odbor Zveze strojni-v strojevodij in kurjačev Slo- ceni j e, sklicuje v nedeljo. 18 ma ob 8.30 svojo V. LETNO SKUPŠČINO pritlični dvorani »Nebotičnika« z:ubijana. Kidričeva ul. 5 Uprava cest OLO Ljubljana ob- :-iča, da bodo zaradi nadaljnjih na Pokopališki ulici zaprti za o 'zn; promet naslednj-j odseki Pokopališka ulica od železniških 'atvomic do Zaloške ceste in Čiri arieva ulica od Slapnicarjeve ul do železniške proge. Preusmeritev orc*neta 00 Slapničarjev! ulici in cest' C'd železnici Zapora velja od 15 maja do zaključka del. - ~ opozorilo vsem bivšim Učiteljskega pevskega zbora in drugim pevcem! učiteljski - :- zbor »Emil Adamič« od kri-. - maja dop-o-dne ob 10. uri v . o-kem spominsko ploščo na - ~tni hiši in spomenik na trgu 'ikemu dirigentu 'Srečku Ku -:.riu v zvezi s popoldansko pro-svo občinskega praznika Brdo v " brovem. Odhod ob 6 uri in •ratek cb 24, uri- z avtobusom ' T7TNIKA« Ljubljana, kjer se : 'mu docn-a. prijavite. Zapadi nujnih del na prenosnih opravah bodo v nedeljo 18. ma-ob ugodnem vremenu brez ektrične energije odjemalci, ki napajajo iz naslednjih trafo r-ostaj: od 6.—13. ure; Zalog. Lahovče, •■»menda. Mo-ste, Vodice. Skaruč-Bukovica, Zapoge. Hrastje. Un ledni k, Mengeš-jug. Mengeš-se-rT. Mengeš - opekarna. Lek -. 'engeš, Mengeš - vas. od 6.—'13. ure: Bobrunje. Dobru-r:e - opekarna. Sostro in S a din j a vas. Elektro-Ljubljana okolica Majavost zob odstraniš z najno-‘- ^jšiim sredstvom PARAGIN T. ■-'udija ga lekarne in drogerije. Kolikor plačaš — toliko dobiš! ?. hočeš prvovrstno mastno kre-ro, potem zahtevaj ULTRA GIN -~ port' kremo. ZA OBČUTLJIVO KOŽO NAJBOLJŠA KREMA! 90 odstotkov madežev na obleki le mastnih. »FLEK« čisti vse ma-ieže masti, olja, znoja itd. »Flex« moraš imeti doma in na poti. FHEDUVlillJfl Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vabi na javno • znanstveno predavanje, ki bo v soboto, 17. maja 1958, ob 11. url v dvorani SAZU, Novi trg_ 3-1. Predaval bo prof. dr K. Horalek, dekan Karlove univerze v Pragi. Tema: Primerjalna metoda v jezikoslovju jn literarni vedi. "P OBVESTILA INTENZIVNI JEZIKOVNI TEČAJI PO, MAGNETOFONSKI METODI V LJUBLJANI 15. septembra pričnemo s pou-, Scom v štirimesečnem intenzivnem dopoldanskem tečaju angleškega jezika po magnetofonski metodi. Pouk b-o vsak dan od 8. do 14. ure. 'Pouk je organiziran po. metodi Georgeto\vn-9kib jezikovnili tečajev slušatelji so razdeljeni v grupe od 6 do 8 ljudi. Delo je izmenoma v razredih in pri magnetofonu. Po končanem dopoldanskem tečaju obvladajo tečajniki osnove angleškega pogovornega jezika ter berejo strokovne iu druse tekste. Za absolvente dosedanjih začetnih večernih tečajev ter ostale Interesente, ki obvladajo osnove angleškega jezika, bomo ustanovili popoldanske oz. večerne konver-zacijske tečaje flx do 2x tedensko!. Poleg tega bo Uprava predvidoma v jeseni letos ustanovila tudi ponoldansk,- tečaj francoskega jezika Pouk bo trikrat tedensko predvidoma od 14 ure do 17.30. V načrtu so tudi tečaii nemške ga jezika (spomladi 19591. Prijave s službenimi in osebnimi podatki pošljite na naslov: INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA pri SKP LL3UB-t.JANA BOHORIČEVA ULICA 28 tel. 31-413. T>a bi Uprava tečaja lahko pred vjdela svoje delo za 1 leto vnaprej. prosi ustanove, podjetja m ostale interesente da sporočijo g naslovu: 1. Število prijav za dopoldanski angleški tečaj (jesenski in spomladanski), 2 število ririjav za poooldanslkp oz večerne konverzacijske angleške tečaje (jesenske in spomladanske). 3 število prijav za popoldanski francoski tečaj (jesenski in spomladanski). 4 število interesentov za nemški tečaj. Prispevek za dopoldanski angleški tečaj znaša ?(l.(W0 din. za popoldanske oz. večerne konver-zacijske tečaje 10.000 din Višino nr-spevka za francoske tečaje bomo določili v leseni Pri sne vek plačalo podjetla ln individualni Drijavljencl. proračunske ustanove en nrispevka oproščene. Uprava tntenzivnth tečajev ANGLEŠKEGA .TEZTK4 pri SKP Sobota, 17 maja Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ul 18. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.35 Popevke Iz filmov poje Ivo Robič, igra kvartet Saša Tipe]; 8.35—14.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35—15.00 Želeli st-e — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Rgdia Ljubljana; 17.00— 17.10 Domača poročila: 17.10—17.30 Zabavna glasba, 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—13.00 Igrajo Pohorski fantje, pojeta Sonja in Milan; 18.00—23.00 Preno-s .sporeda Radia Ljubljana GLEDALIŠČA DRAMA Sobota, 17. maja. ob 20. Žmavc »V < pristanu so orehove lupine«. ‘ Abonma D. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Nedelji, 18 maja, ob 20: Axelrod »Sedem let skomin«. Gostovanje ljubljanske Drame v Domu Svobode Zadvor. OPERA Sobota. 17. maja, ob 20: Janaček »JENUFA«. Abonma red K. ve čel ja. 18. maja, ob 20: Puccini 'TOSCA«. Izven in za podeželje. (Vstopnice tudi v p-rodaji). Zabavno gledališče »OHO-AHA« ponovi svoj prvi program »Aktualne teme ni« v dvorani »Delavskega odra« na Miklošičevi cesti v nedeljo. 18. maja ob 1-9. tn 21 uri. Dotrpela je naša dobra mama MURIJU T0MSIC žena šolskega upravitelja v pokoju Pogreb nepozabne bo v Ptuju, dne 17. maja 1958. ob 8. uri na mestnem pokopališču. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: mož Alojz, otroci Stanko, Nada ln Jelka z družinami, sestra Julka in ostalo sorodstvo. „ Ormož. Ptuj, Svetina. Ljubljana. (Sorica. 15. maja 1358 Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je za vedno odšel od nas naš ljubi in dobri mož, oče, stari oče, brat. stric in tast JOSIP BULUB Šentjakobsko gledališči V LJUBLJANI Mestni.dom. Sobota, 17. maja, ob 20: D. Do-bričanin »Človek z Maisa«, komedija. Red A Vstopnice ao tudi v prodaji. Nedelja, IS. maja, ob 16: D. Do-bričanin »Človek z Marsa«, komedija. Red nedelja — popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. ob 20: D. Dobričanln »Človek z Marsa«, komedija. Večerna predstava, Izven. -V soboto ob 20. uri in pa v nedeljo 18. maja ob i6. url in ob 20. uri bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču uspelo Dobri-čaninovo komedijo »Človek z Marsa«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje po telefonu 32-860. MESTNO GLEDALIŠČE Vt LJUBLJANI Gledališka pasaža . v Sobo-ta.. 17. maja. ob 20: Kulundžič »Usode«. Abonma Sobota — kolektivi vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 18. maja, ob 20: Manzairi »Naši ljubi otroci«. Izven. Mladini ni primemo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU Sobota, 17. maja, ob 20: Glasbena revija (Nastopajo pevski zbori DPD »Svobod« in PD občine Kranj). Izven. Nedelja, 18. maja, ob 18: Zabavni koncert (Izvaja nov program ansambel Mojmira Sepeta iz Ljubljane). ob 20: večer slovenskih narodnih pesmi in napevov . (Izvajajo pevski in instr. ansambli 8 sodelovanjem »Radia Ljubljana«). Izven in za podeželje NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota. 17. maja, ob 20. Verdi »Aida« Izven. Gostovanje Franca Leskovška, basista sarajevske Opere. — ob 20. uri: Krleža »V agoniji«. Gostovanje v Ptuju. Nedelja, 18 maja ob 15 Krleža »V agoniji«. Red U. Ob 15.30: Smetana »Prodana nevesta« Gostovanje na Ravnah na Koroškem OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Sobota, 17. maja, ob 28: Axelrod »sedem let skomin«. Abonma in izven. Gostovanje v Slovenski Bistrici Nedelja, 18. maja, ob 20: E. Harris »MOLČEČA USTA«. -Abonma in Izven Gostovanje v Slovenski Bistrici MESTNO GLEDALIŠČE -NA JESENICAH ■Sobota. 17 maja, ob 20: A. C. Puget »Srečni dnevi«. Zveze z vlak= ugodne MARIBOR Sobota, 17 maja. ob 20: Puccini »Tosca« Izven in za premier-b ski abonma. Gostuje prvak ijub-11 anske Opere ATTTLIO Planinšek. — ob 20.: Maugham »Zakonska matematika«. Gostovanje v Lenartu v slov goricah. »DOM SVOBODE« . Zgornja Šiška LJUBLJANA, vodnikova cesta Gostovanje obrtniškega gledališča. Sobota 17. maja. ob 20 Jerzy Lutowski »DEŽURNA LSuZBA«. .Drama v 3 dejanjih Režiser: Hinko KOŠAK. Osnutek scene Izdelal arh. Sveta Jovanovič, kulise pa kulisama Mestnega gledališča iz Ljubljane Drama »DEŽURNA SLUŽBA« je ena najuspešnejših predstav v letošnji sezoni in nameravamo z njo gostovati po večjih krajih Slovenije Drama je vseskozi napeta, prizori so polni' nepričakovanih trenutkov, ki vzbujajo slehernemu čustva in zahtevo, predvsem po človeški etiki in morali. Zdravnik - kaznjenec premaga v sebi nazore, zmaga pravičnost, ki je zdravniku lastna, zmaga zdravniška etika in morala. Kljub temu.'da so mu oblast in sokolegi odvzeli pravico, da bi oneriral paciente Intrige in politično sovraštvo do zdravnika se je izialovilo in končno operacija je uspela Naj ne ho nikogar, ki bi dramo zamudil! ' Predprodaja vstopnic v soboto od 17.—20 ure pri blagajni doma Svobode v Zgornji Šiški Cene običajne! »zadružni dom« — No-tranje gorice Gostovanje obrtniškega gledališča iz Ljubljane Nedelja. 18 maja, ob 20: Roger »TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE«. Komedija v 3 dejanjih. Roger »TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE« je že 22 repriza letošnje sezone. Ze sam naslov pove dovolj. vendar premalo. Ta komedija je vzeta iz družinskega življenja, kjer se trije fantje in eno dekle borijo z vso ljubeznijo za očeta, ki hoče pobegniti z neko žensko v inozemstvo Otroci napravijo načrt, da preprečijo odhod očeta in akcija jim uspe. Kdor se želj razvedriti ln nasmejati, na1 ne zamudi predstave! Vi m'dno vabljeni! Vstopnice so v predprodaji 2 ure pred začetkom predstave. Cene običajne! ZAHVALE ZAHVALA Vsem, fcj ste spremili našega dragega ALOJZIJA GULTA na njegovi zadnji poti, mu ob bolezni lajšali trpljenje ter ob slovesu darovali toliko cvetja, na.1-iskrenejša hvala. Posebno zahvalo dolgujem ambulantnemu zdravniku Litostroj a dr. Klaru za njegovo požrtvovalnost v času bolezni mojega moža, kot tudi ambulantni sestri za skrbno nego. nadalje sindikalni podTužpi ci. delovnemu kolektivu ln godbi Litostroja za častno spremstvo in govorniku, ki se je poslovil od pokojnika Se enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova, sestra, snaha in 'zet ter vnuk. Ljubljana. 17 maja 1958 KONCERTI Slovenska filharmonija priredi v torek 20. maja v okviru Študentske samopomoči simfonični'koncert pod vodstvom Antona Nanuta. Solist ,1e Zdravko Cobenzll. Na sporedu Srebotnjak »Glasba za godala«. Brahmsov -Koncert za violino ln orkester ln Sostakovi-čeva V. simfonija Vstopnice dobite pri blagajni Filharmonije K Glasbena šola Ljubljana Moste bo priredila danes, 17. maja ob 19 30 Javno produkcij o. Na njdj bodo pokazali učenci uspehe glas-' benega šolanja iz oddelkov za klavir, godala, trobila, pihala in komornega muziciranja. Nastopil bo tudi orkester in pevski zbor. K Holandski komornj orkester, ki ga vodi violinist in dirigent Szy-mon Goldtoerg. bo koncertiral v ponedeljek, 19. maja, za beli abonma Vstopnice v Fdlharmomlij, za abonente ostalih abonmajev popust Na sporedu so dela Bacha. Badingsa in Havdna. od tega trije violinski koncerti. k RAZPISI Na zadnj; poti ga bomo spremili v soboto, 17. maja 1958, ob 11. uri na pokopališče v Vavtj vasi Žalujoči: žena Franja, sin Jože, hči Fanči lil Zlata i družinami ter ostalo sorodstvo Pohištveno mizarstvo Ljubljana, Zavrti 7 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE 1015-A RAZPIS Razpisna komisija pri Polikliniki v Ljubljani razpisuje delovna mesta: 1 3 fizioterapevtke, 2 3 medicinske laborante, 3. 5 medicinskih sester, 4. 4 imštrumentarke, zdravstvenega sodelavca, 5. 4 bolničarke 7 4 mavčarje, 8' vodovodnega inštalaterja. POGOJI: za delovna mesta od I do 4 in od 6 do 7 predpisana strokovna izobrazba*, -pod št. 5: srednja strokovna izobrazba (delo se opravlja v avdiološkem centru); pod št. 8: strokovni izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca določene stroke. Plača po zakonu o javmiih uslužbencih. Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega dela je treba Vložitj na Polikliniko v Ljubljani, Njegoševa 4. trakt B. n nadstropje, soba 235. do 31 5. 1958. RA2ZPTSNA KOMISIJA PRI POLIKLINIKI V LJUBLJANI R RAZPIS Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana sprejme v Ljudsko milico več uslužbencev za usmerjanje prometa. Pogoji: nižja srednješolska ali njej sorodna izobrazba odslužen vojaški rok, starost do 30 let. da je zdrav in visok najmanj 170 centimetrov, da ni sodno kaznovan in ne v sodni preiskavi V poštev pridejo predvsem samci poročeni pa le tisti, ki imajo stanovanje v Ljubljani ali okolici- Pravilno kolkovane prošnje je treba osebno ali po pošti vložiti pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana. Beethovnova ul. 3. Iz pisarne Tajništva .za notranje zadeve OLO Ljubljana R RAZPIS vpis v i letnik Šolskega Leta 1958-59 V industrijsko šolo kemične stroke v Rušah se bo lahko vpisalo v šolskem letu 1958-59 60 učencev Sprejemni izpiti bodo v nedeljo, dne 8. Junija 1958 ob 7. uri zjutraj in sicer iz slovenskega lezika, matematike in kemije. Pogoji: uspešno dovršena nižja gimnazija ali osemletka, 'telesno in duševno zdravje, zlasti dober vid. Rojstno leto 1942 ali 1943. Prošnji za vpis, kol kovani s 50 dinarjev (30 dinarjev državni in 20 dinarjev okrajni) je treba priložiti: 1 Šolsko spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali osemletki . 2. rojstni Ust 3. kratek življenjepis z opisom družinskih razmer , Sola ima svoj dom- in imajo dijaki možnost . popolne . oskrbe Prošnje je treba vložit, najkasneje do 7 junija 1953. kasnejše Vlo ee ne bomo upoštevali. Zelo oddaljeni lahko ob priliki opravljanja sprejemnega izpita prenočilo in se hranijo v domu. Ravnateljstvo TŠK — Ruše RAZPIS Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice razpisuje delovna mesta za: obrato vodjo Llo Slov. Konjice, inženir lesne stroke s 5-letno prakso ali tehnik lesne stroke z 10-letno prakso: obratovnega knjigovodjo z ustrezno strokovno in šolsko izobrazbo ter večletno prakso v lesni industriji: daktil ograf inj o. Interesenti z ustrezno izobrazbo naj pošljejo svoje ponudbe upravi podjetja. R *, RAZPIS Na podlagi 21 člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in niihovih or-sančv (Uradni list FLRJ štev 52-58) razpisuje Komisija za razpis direktorjev občinskega ljudskega odbora Lešje mesto DIREKTORJA TOVARNE STROJIL MAJŠPERK Kandidat za to delovno mesto mora imeti naslednjo izobrazbo, oziroma strokovno kvalifikacijo: višjo strokovno izobrazbo (fakulteto) in 10 let prakse v kemični ali ekonom9ko-kcmercial.n1 stroki, od tega najmanj 5 let v stroki tega ali sorodnega podjetja. ali s srednjo strokovno izobrazbo ((srednja tehniška šola ali srednja ekonomska šola) m 15 let prakse v kemični ali ekonomsko-komerei.alni stroki, od tega najmanj 8 -let v tem alj sorodnem , podietju Plače po tarifnem pravilniku oziroma 00 sporazumu. Kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovni izo-farazbi ter -r^raTcs? Tiai "kandidat odda pr? oPčinsskem liudske»m od-boTnj Dešle oošta Majšperk. Cas vročitve prošeni 1e do 22 maja 1953. ^ RRBIG SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5 0 5. 6.00 , 7.00 , 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 —6.40 Reklame: 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8 05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 »Mladina poje« (Fred-st avl j ata se otroški in mladinski zbOT RTV p. v. Janeza Kuharja): 9.00 Radijska šola za nižjo stophjo (ponovitev): Dve deklic) in en medved* 9.30 V dvo- in tričetrtinskem taktu: 10.10 Slavni dirigent na odru; U 00 Pionirski tednik U 15 Domači napevi izpod Pohorja: 12.00 30 minut opernih melo-dij; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: O prodaji živine: 12.40 Poskočna harmonika; 13.15 Melodij te za oddih in dobro voljo; 14 20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu* 17.30 Vedri zvoki: 18.00 Okno v svet: Avstrija; 18J5 »Zapojmo lepo zdravico. . .« 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Spoznajmo svet ln domovino« (Javna mladinska oddaja); 22.15 Oddaja za naše izseljence* 23 00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Bep-grada). H. program (na valu 202,1 tn m 93,9 mflz) 14.00 Vrtiljak zabavnih melodij; 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 —16.00 Kratek orkestralni spored za konec tedna; K. Pahor: Scherzo pastorale, E. Bloch* Concerto grosso za godala MALI OGLUŠI SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLFNSKI — Cankarjeva cesta štev. 8. FOTO H O LANSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod kjerkoli želite. — Telefon Štev. 214689. 33499-2 PODJETJE IEV — INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE, Ljubljana Linhartova 35, sprejme 2 kvalificirana varilca, 3 kvalificirane strugarje, kvalificiranega galvanizerj a, kvalificiranega ličarja, več. strojnih tehnikov za konstrukcijo, več strojnih inženirjev za konstrukcijo, več elektrotehnikov za šibki tok za razvoj, proizvodnjo inr kontrolo, več eaektroinžemirjev šibkega toka za razvoj, normirca in solidnega, bistrega absolventa srednje šole za priučite v dela v specialni laboratorijski stroki Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja 14 dnj po objavi oglasa. Nastop službe mogoč tako) ali po dogovoru. R 1378-1 MLAJŠO ADMINISTRATIVNO MOC s prakso v blagajniških poslih potrebujemo. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Moralno neoporečna« v ogl. odd. 10678-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Plača dobra. — Naslov v ogl. odd. . 10115-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij podjetja avto OBNOVE, Ljubljana. Bežigrad 11, razpisuje delovna mesta za takojšen nastop ali po dogovoru: več visokvallliciranih ali kvalificiranih kovinostrugarjev, avtomehanikov. avtokleparjev in delavcev za priučitev v avto stroki, kvalificiranega elektro-varilca in avtoličarja. 2 delavca za pranje in mazanje motornih vozil ter pomožna dela v sprejemnem oddelku. Delovna mesta za kovinostrugarje so .v glavnem obratu Bežigrad št u m v obratu Šentvid. R 1369-1 TRGOVSKE POMOČNIKE in pomočnice sprejmemo. — Nastop službe- takoj Naslov- v oglasnem oddeLku. R 1391-1 SINDIKALNI POČITNIŠKI DOM v Fiesi pri Piranu sprejme od 5. VI. do 30. *IX. 1958: visokokvalificirano kuharico in administrativno moč, — upokojenca. — Nastop službe l. VI. Plača po dogovoru. Stanovanje je preskrbljeno Ponudbe pošljite sekretariatu Litostroja v Ljubljani. R 1387-1 KNJIGOVODKINJA želi spremeniti dopoldansko službo za popoldansko. V poštev pride kot blagajničarka, točajka, prodajal-- ka sadja ali za lažja dela pri stroju v tovarni. Nastop po dogovoru Ponudbe pod »Vestna« v oglasni oddelek 16t96-l MLADO DEKLE potrebuje štiričlanska družina. Levec Anica. Ljubljana Podmilščakova ulica štev. 33. 10277-1 MLAJŠEGA skladiščnega delavca sprejmemo Poslovalnica »Javor« Ljubljana. Gosposvetska cesta štev. 13 10246-1 V KOCI pod Bogatinom na Komni razpisujemo mesto oskrbnika ali oskrbnice z nastopom 30 Junija. -Celoletno oskrbovanje. — Prošnje je treba vložit: do -konca mala na podpisano podružnico Plača po dogovoru V prošnji navedite kvalifikacijo oziroma dosedanje službovanje Podružnica SPD Bohinl Srednla vas R 1381-1 ŠIVILJO za honorarno delo potrebujem. Prijol Dara Ljubljana Hradeckesa 76 10292-2 ■ ZENSKO KOLO. močno, štrapac-no. je naprodaj Ogled dopoldne do 11. ure Roglič Trubarleva štev. 8 10193-4 PŠENIČNO SLAMO CCa 200 kg — prodam Naslov v oglasnem oddelku. ' 10147-4 HlSNO OGRAJO proda Hišni svet Prešernova 16 10140-4 FOTO APARAT, nov pisalni strol radio Minerva in otroško poste-liico prodam Stari trg štev 5 soba 7. 10283-4 MOŠKO KOLO. dirkalno, prodam al! zamenjam za žensko Dvorakova 12-TTT 10223-4 Športno kolo, rabljeno, potrebujem L1ubl1ana.Starj trg št. 5 Lavrič. 10284-5 ZAZIDLJIVO PARCELO z odločbo za enostanovanjsko hišo (gramoz. vodovod, elektrika) uvodno prodam Podutiška cesta št. 59. Ljubli ana'. 10188-7 V DUBROVNIKU prodam enodružinsko vilo s štirimi sobami, kuhinjo in pritiklinami (možnost nadgraditve za počitniški dom tovarniškega kolektiva). — Lastno kopališče. — Škandali — Dubrovnik. Kovačka. 10175-7 INOZEMSKI KORESPONDENT — išče stanovanje- v predelu Ljub-ljana-Kamnik-Radovljica. — Ponudbe pošljite direkciji hotela Zlatorog. Stara Fužina. 10370-9 HlSA na Količevem številka 82 — je naprodaj. R 1289-7 MANJŠE POSESTVO z lepim vinogradom pri Uršuli-Dramlje — prodam. Hiša je takoj vseljiva. Naslov v podružnici Slo.v. poročevalca Celje. 10290-7 PRAZNO SOBO. opremljeno, ali kabinet potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A-15« v oglasni oddelek. 1958-9 SOBO, neopremljeno, potrebujem. Dam visoko nagrado. — Ponudbe pod »Cimpreje« v oglasni oddelek. V CENTRU OPATUE prodam del stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku. 16230-9 AVTOMOBILSKA GUMA. kompletna znamke »Alianse«. 900x20. last Gradbenega podjetja 1. maj. Koper, je bil a-izgubljen a v torek S. maja med 17. in 19. uro na cesti od Kopra do Vrhnike. Poštenega najditelja prosimo, da nam sporoči, kje se guma nahaja za kar bo dobil primemo nagrado. R 1309-10 V GOSTILNI »Veseli prijatelj«, Ci-giarjeva ulica 2. Moste, igra vsak četrtek Lovski kvintet LM. v soboto m nedeljo pa Jankovičev trio. Za jedila in pijačo Je preskrbljeno. R 3330"11 MLAJŠO KUHARICO, polkvallfi-cirano, ali pomočnico za gostilno v Dalmacili sprejmemo. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Kapi-tanovič Gajo. Kaštel Stari. 16184-1 TRGOVSKE POMOČNIKE(-CE) za Non-stop trgovino in za trgovino z deljenim delovnim časom ter S prodajalce za sadje in zelenjavo za novi paviljon v Šiški sprejme trgovsko podjetje z živili »Grmada«. Ljubljana. Čelov-šlca 'f43. 10361-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno, sprejmem. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. 10316-1 K BOLNICI potrebujem takoj starejšo strežnico od 7. do 14. ure. Ostalo po dogovoru. 2ibertova štev. 28-H, levo.. 10359-2 MOŠKO KOLO. italijansko, prodam. Letnar Ljubljana Vodovodna 52. 16376-4 MOTOR Roller. Aer Macchi 125 c cm. prodam. Ogled v nedeljo od 10. do 11. Letnar. Vodovodna 52, Ljubljana. 10375-4' DVE VRTNI KLOPI prodam. Naslov v ogl. odd. 10372-4 RAZTEGLJIVO MIZO za Sest oseb in šest stolov prodam. Naslov, v oglasnem oddelku. 10371-4 DESKE in plohe, suhe, hrastove, prodam ali zamenjam za mizo s stoli ali trodelno omaro Škof-ljanc. Vodovodna 30. 10348"-4 POSNEMALNIK znamke' »Dahlia« ■štev. 48. nov. ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. 10341-4 GUMI VOZ, 16-coiskl, nosilnost tri tone. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10343-4 PISALNI STROJ (portabl), samo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo.; cene in znamke pod »Stroj-portabl« v oglasni oddelek. 1036S-5 VESPO ali Lambretto, rabljeno, kupim. Naslov v ogl. odd. 10321-5 PARCELA v Vižmarjih. 900 kv. m. zazidljiva, je ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 10304-7 HRANO in posteljo dam fantu, ki bi popoldne pomagal na kmetiji. Za vasjo 6, Zg. Šiška. 10369-9 ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, preprosto, v centru, zamenjam za enako. Naslov v ogl. odd. 10366-9 DEKLE, dobro, .pošteno, išče sobo ali kabinet. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Takoj« , v ogl. oddelek. 10336-9 ZENSKO za osem ur sprejmem. Nudim Ji tudi sobico. Naslov v ogl. oddelku. 10305-9 KDOR MI PRESKRBI stalno delo s 3-tonski-m avtom, dobi nagra-do. Ponudbe pod »Nagrada« v*' oglasni oddelek. 10482-1 DVE NATAKARICI sprejme gostinsko podjetje Figovec v Ljub-ljani za sezono. Delo samo popoldne ali po dogovoru. Nastop je mogoč takoj. Javiti se v upravi podjetja. 10460-1 GOSTISCE »ILIRIJA«. Ljubljana, Kolodvorska št. 22, takoj zaposli kuharico, natakarico in kuhinj-siko blagajničarko. 16392-1 PERICO, ki bi bila tudi sobarica, sprejme Dom v Podutik-u, Šentvid nad Ljubljano. 10388-1 VARUHINJO k trem otrokom potrebujem ob nedeljah. Zarnikova 16, Lindič. 104o3-2 VARUHINJO sprejmem- k otroku Ostalo po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku. 10462-2 arhiv za salonski orkester prodam. Ogled od 14.—15. vsak dan. Rožna ulica 9-H. BELO OBLEKCO. dolgo, za deklico 12 let. prodam po ugodni ceni. Nasiov v ogl. odd. 10480-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, malo rabljen, prodam. Peruzzi- jeva 166. 10468-4 MOŠKO in žensko športno kolo, »Avto-moto«, novi. enaki, prodam Naslov v ogl. odd. 10409-4 GOSTISCE ILIRIJA — Ljubljana, Kolodvorska 22, proda naslednja osnovna sredstva: sesalec za prah, razne sode, aparat za kuhanje kave, pisalni stroj z dolgim valjem, pisalno mizo in mize za samopostrežbo 10391-4 NOČNEGA ČUVAJA sprejmemo takoj. Naslov v ogl odd. 10445-5 POLTOVORNI AVTO, dober, nosilnost 750 do 1500 kg, takoj kupim. — Ponudbe z opisom voza pošljite Trgovskemu podjetju »Sadje« Kranj. 10438-5 zmanjkala ml Je. srebrna cigaretna doza s pozlačenimi črtam: Kdor ml j-o prinese, dobi visoko nagrado. Naslov v ogl. od. 10401-19 RAZOČARANO DEKLE, resno. Z dežele. 35. letno, želi spoznati in poročiti poštenega tovariša od 35—15 let, obrtnika ali uslužbenca. Ima 400.000 din gotovine. Ločenci so izključeni. — Ponudbe pod »Dolenjka« v oglasni oddelek SP. „ 10440-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO — potrebujem takoj. Dalmatinova štev 3-II. desno. 10503-1 ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja in pisarniških poslov sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku alj dogovoru. Prevoz z avtobusom Ljubljana-Ig plača podjetje Ponudbe pošljite Kovinskemu podjetju Ig. K 1396-1 POMOČNIKA,- kovaško - podkov-'skega. potrebujem takoj Samsko stanovanje in hrana . zagotovljena. — Kapus Jože. kovaški mojster, Bled. Zagorica štev 37-Gorenjsko. _ B I3?3"1 4 TRGOVSKE POMOCNIKE(-CE), dobro verzlrane v manufakturni in špecerijski stroki, sprejmemo takoj. Začetna plača je zadovoljiva. ostalo po prizadevnosti in položaju. Ponudbe pošljite novoustanovljenemu trgovskemu pod jetiu »Sloga«. Sevnica. R1394-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Ljubljanske mlekarne« razpisuje delovna mesta za: 1 obratnega knjigovodjo. 2 kvalificiran. ključavničarja. 3. kvalificiranega električarja. 4. šoferje C-kategorije. 5. nekvalif cira-no moško delovno silo. Pogoj: ad 1; višja srednja strokovna izobrazba s prakso: R 1393-1 GARDEROBNE OMARICE. rab- ljene kupimo. Ponudbe pošljite Kovinski industriji Ig. R 1399-5 STRUŽNICO 1560 mm — lahko iz prenosa osnovnih sredstev — kupimo. Ponudbe pošljite Kovinski industriji Ig. R 1398-5 Čuvajnico, lahko je rabljena — kupimo. Ponudbe pošljite Ko-. vinski industriji Ig. R 1397-5 DVOSOBNO STANOVANJE v Kopru zamenjam za enako v Ljubljani ali v Kranju. Naslov v podružnici SP Kranj. R 1400-9 TVRDKA REFLEX S. Podgornik. Import-Export. iz Trsta, obvešča kliente, da je odprla pisarno v Via Genpa štev. 16 (nasproti hotela »Italia«) obenem s skladiščem rabljenih Vesp in Lam-brett. Trdka je organizirana za izvrševanje darilnih pošiljk in ima v prosti luki Trsta lastno skladišče z zalogo živil, in posebno skladišče z 'rabljenimi nemškimi avtomobili: Opel-Re- kord. Opel-Caravari, Volkswa-gen, Ford-Taunus, promptni za za izjvoz v Jugoslavijo. Poleg tega odpošiljamo nemške električne štedilnike KOppersbusch, švedske hladilnike »Elektrolux«. radie »Grundig«. »Blauounkt« in druge aparate za gospodinjstvo. R 13S0-11 SPORED ZA SOBOTO »KINO UNION«: italijanski film »VRNITEV V ŽIVLJENJE«. Tednik: Skozi ves svet št. 5. Prestave ob 16, 18. in 20. Ob 10. matineja istega filma. Ob 22.%, premiera amer barv <,vistavision. filma »V SENCI VEŠAL« •KINO KOMUNA«: francoska, fiun »TO SE IMENUJE ZORA«. — Režija: Luis Bunuel. Igrata Lu-cia Bose in, Geonges Marshal. Tednik F. N. 20. Predstave ob 15, 17. 19. in 21. •KINO SLOGA«: angl barv. flto »SMRT NA CESTI«. Igrata An-thony Steel in Odile Versoi«. Predstave ob 15, 17 19. in ZL •KINO VIC«: češki barvni film •POKORNO JAVLJAM« (U. del »Dobrega vojaka Svejka«) Pred-^ stave 15. 17, 19. in 2L KINO SISKA«: angl. barv. film »LEPO JE BITI MLAD«. Tednik F. N. 20 predstave ob 15, 17. 19.^ •LETNI KINO BEŽIGRAD«: ju- goslovanski omnibus film »V SOBOTO ZVEČER«. Režija Vladimir Pogačič. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih razen v kinu Bežigrad od 9.—lil.‘ in od 14. dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotni-niko-va 8: ital film »BANDIT MUSO LINO«. Predstavi sta vsaik dan ob 10. in 15. .' TRIGLAV: francoski barvni film »bel AMI«. Tednik. V glavni vlogi: Jean Danet ln Ane ver-non. predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. •LITOSTROJ«; amer. barv. film »V SRCU MLADIH«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. SUntvid »svoboda«: amer. barv film »VOJNA SVETOV«, ob 18. Ob 26. predstava odpade zaradi koncerta. ; GUNCLJE: amer barv. film »VOJNA . SVETOV«, ob 19.30. VEVČE: amer. barv ctnemasc. film »PIKNIK«, ob 20. ZADOBROVA; amer fiOm »URE OBRAČUNA«, Ob 20. CRNUCE: amer. barv fMm »GOLA DŽUNGLA«, ob 20. DOMŽALE: amer. barv. cinemasc. film »VZHODNO OD RAJA«, Ob 13. in 20. KAMNIK »DOM« ital barv film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. DUPLICA; franc film »LISBON-SKE NOCI«. ob 20. BLED: amer barv film »NOCOJ BOMO PELI«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: amer. barv. cinemasc. film »RIHARD LEVJESRČNI«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. film »MOZ IZ KOLORADA«, ob 18 ih 20.15. KRANJ »PARTIZAN«: amer film »BELI JORGOVAN«. ob 20. Prodaja vstoonic od 19 ure. KRANJ »TRIGLAV«; arern. film »PROTI -VSEM PRIČAM«, ob 20. KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. vistavision film »UJEMITE TATU«, Ob 20. NAKLO: premiera sov) barv. filma: »SKRIVNOST DVEH OCEANOV«. ob 20. RADOVLJICA: amer. barv, cine-mascope film »MISTER ROBERTS«. ob 20. ■JESENICE »RADIO«: amer. film DOBRA ZEMLJA«, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«:* amer. barv. film »ZGODBA O GLENU MILERJU«. ob IR. In 20. ŽIROVNICA: češki barv film •NEKOČ JE ŽIVEL KRANJ«, ob 16. in 19 30. DOV.TE: ju roSl film »LAŽNI CAR«, ob 20. PTUJ: amer. barv film »GORA«. MURSKA SOBOTA, ob 20. amer. barvni film »Trije v reviji«. 15 kvalificiranih konstrukcijskih pleskarjev in 5 priučenih pleskarjev sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku in dodatek zaradi težkega dela. Stanovanje za samce preskrbi podjetje. — Ponudbe pošljite na nasiov: Lesni servis Jesenice p. Javornik. 2724-R Upravni odbor podjetja »OPEKA« Bilje, pošta 'Renče razpisuje natečaj za delovno mesto VODJE KNJIGOVODSTVA Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Interesenti z ustrezno šolsko izobrazbo in strokovno izobrazbo ter z opisom delovne dobe na položaju vodje knjigovodstva, naj pošljejo svoje ponudbe in zahteve po plači na naš naslov do 31. maja 1958. 2780-R RfiZNASALNfiCA(-KO) za raznašanje »Slovenskega poročevalca« za Zgornje Trbovlje, sprejme takoj podružnica »Slov. poročevalca« Trbovlje. i * Trgovsko podjetje »PETROL« — Ljubljano sprejme v službo SALDAKONTISTA — začetnika SALDAKONTISTA z znanjem strojepisja VEC PRODAJALCEV — TRGOVSKIH POMOČNIKOV in HONORARNO USLUŽBENKO z znanjem strojepisja za 6 mesecev Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev PETROL, Ljubljana. Cankarjeva 5-IL naslovite, na 2793-R 'madžarsKega turna Vasvirag (Železni cvet) X i i/iOt. lil 8 str* .-zv St S$4 — W. MAJA »M ■atr. PISMO B GHinU Indijci, Madžari, Grki in še kdo : X—vii la filma ia larvi i-z.sihnma ia vin,23 Cannes, 8. maja. Vsak dan se na festivalskem sporedu poleg igranih zvrstijo tudi kr atk orne trami filmi. O teh filmih navadno ne pise nihče. Ce tem kratkim, dokumentarnim, turističnim, znanstvenim in folklornim filmom ne posvečamo večje pozornosti, je v precejšnji meri temu vzrok dejstvo, da doslej še nismo videli česa izrednega. Ne bi se mogli zadrževati otb filmih, kakršni so kanadski »Splavarji«, japonski o svetišču Horvuji, ruski o Salianskih planinah, portugalski »Sintra« ali izraelski »Tak je Izrael«. Edina resnična uspeha doslej sta bila »Joconda« in pa sinočnji nemški film »Auf den ■ Spuren des Lebens« (Izvori življenja). Nemški film je vzoren primer popularnega znanstvenega filma. Odkriva nam osnovni proces življenja, način, kako celice pretvarjajo in izkoriščajo sončno energijo ter jo spreminjajo v kisik in' sladkor. Zaradi prekrasnih barv pogosto ustvarja film predstave lepe, surrealistične žive slike. Indijski film »Parash patar« (Čudežni kamen) je ustvaril Satvajit Ttay, režiral ga je in zanj, napisal tudi scenarij. Lanskoletni primer pa se letos najbrž ne bo ponovil. Tretji del trilogije ne bo dosegel tistega priznanja, kakor sta ga prva dva dela. »Pathear Panchali« im »Aparajito«. »Čudežni kamen« je legenda o siromašnem bančnem uradni- Cannes, 9. maja. Madžari in Grki so se nam včeraj predstavili z dvema dramama. Prvi’ so posegli v čas velike krize leta 1930 in naslikali okolje brezposelnih delavcev in siromakov v filmu »Vasvirag« (Železni cvet), drugi pa so v filmu »To telefeto psemma* (Konec kredita) naslikali boga- adirekata resnični ljubezni. Zgodbi pa se razpletata vsaka v svojo smer. Mladi delavki Verni (Mari Torocsik) primanjkuje moči, da bi zaradi Istvana (Istvan Avar) zapustila bogatega ljubimca. Mogoče bo to storila jutri — kdo ve? Grkinja Chloe (Ellie Lambefti) pa se upre laži, noče z bogato poroko rešiti družinskega ugleda in se posveti bolnemu otroku dolgoletne služkinje, katere smrt sta — čeprav nehote — povzročili z mait-erjio. Ob grškem filmu se mnogi spominjajo klasičnih grških tragedij. Iz osnovne zamisli bi bilo morda mogoče zgraditi globoko zgodbo, kateri bi verjeli. VijaHot Toda režiser m scenarist Caco-vanis je namesto iskanja v klasični dramatiki padial v melodramo vse do srečnega konca. Po uspehih in umetniškem dozorevanju od festivala do festivala je tokrat svoj talent, z njim vred pa tudi nadarjenost igralke Lambettijeve (mnogi ji prerokujejo blestečo prihodnost in jo celo primerjajo z Greto Garbo, kar pa je gotovo pre- ura .j eno in pretirano) sejal v veter. Škoda je bilo tolikih naporov in prizadevanj za tako povprečen rezultat. Iz povpreč- ja filma je lepo izstopala vloga služkinje, ki jo je igrala Eleni Zafiriou. Tudi v madžarskem »Železnem cvetu« je sentimentalnosti dovolj. Tisti,** ki prerad.1 iščejo vzore, govore o slabi kopiji italijanskega neorealiema. Drugim sploh ne gre za film,- temveč razpletajo ob njem politična namigovanja in seciranja vse do raizpravljamja, ali je na primer na Madžarskem stalinizem še živ in tako naprej. •> Mene je madžarski film prevzel. Lika Istvana in Vere sta izoblikovana izredno lepo, mnogi prizori so i-skreno doživeti ter polni poezije. Vpliv italijanskega neorealizma naj bo kakršenkoli; način, kako je režiser gradil zgodbo, izbiral okolje, vodil kamero je pošten in dokazuje zrelega umetnika. In Madžari so s tem filmom že tretjič zaporedoma na festivalu znali nekaj povedati. In še nekaj. Kako prijetno je videti igralke, ki zaslužijo to ime in z njim vso pozornost, pa ostajajo preproste ter brez obžalovanja odstopajo vodilna mesta ceneni popularnosti, kakršna ' obdaja na primer Jayne .Mansfield in Mitzi Gaynor. Vida Hreščak g raddenetv— /1 MONTAŽNE CEVI]£_____ INDUSTRIJA 1RAKTORA lljflŠlNA op JZIŠE-.Mim MUSTER* 232. Čeprav je bila reka komaj sto korakov široka, jo je Baree le s težavo preplaval. Dokler ni truden zlezel na kopno, še slutil ni, kako hude in globoke so njegove rane. Zadnje noge ni mogel premikati, leva rama je bila raztrgana do kosti, kri mu je tekla iz gobca in iz številnih ran na glavi. Za njim je ostajala v snegu krvava sled. Trg, ki ga toliko let ni videl, ga je spravil v začudenje s svojim prometom, z množico ljudi in avtomobilov. V primerjavi s predvojnimi leti je bil razloček presenetljiv. Ljudje so bili videti revni in vsakdanji, hiše zanemarjene, vojna je pustila na njih številne sledove, avtomobili so bili samo vojaški, pošteno izrabljeni, zaprašeni, na pločnikih so se valjale smeti, toda ob vsej tej umazaniji in revščini je krog in krog kipelo bohotno, hrupno življenje. Na hišah so vihrale belo-rdeče zastave. Stara koračnica »Pod zvezdnim praporom« se je razlegala iz radijskih zvočnikov. Na »Monopolu« je prav tako visela velika zastava. Mali, debelušasti vratar se je izza naočnikov ozrl na Kosseckega. ko je vstopil. Predvojni gost! — ga je takoj ocenil. »Inženir Szczuka,« je vprašal Kossecki. »v kateri sobi stanuje? Menda na številki osemnajst?« Na vratarjevem obrazu je bilo videti očitno razočaranje. »Je stanoval,« je zamrmral. 4 »Kako to? Ali je odpotoval?« Oni je pomenljivo zamahnil z roko. »Kaj?« »Likvidirali so ga«.« Stvar je imel za končano in začel je razvrščati pisma, ki so ležala na pultu. Kossecki je dalj časa gledal kuverte različne barve in oblike. »Kdaj?« je vprašal. Vratar si je popravil naočnike, ki so mu lezli na nos. »Danes.« Kossecki je nekaj časa stal zamišljen, nato se je obrnil in počasi odšel proti izhodu. Nenadoma je \\moškem, ki je vstajal s fotelja v ozadju veže, prepoznal Podgorskega. Hitro je pristopil k njemu. »Kaj se je zgodilo? Je to res?« »Res,« je rekel PodgdrskL »Ampak kdo? Kdaj?« »Kdo? Zmeraj isti.« In bistro gledajoč na Kosseckega je rekel: »Čakal sem nc vas.« »Name?« »Da. Rad bi se pogovoril z vami.« »Prosim lepo. Kje, tukaj?« »Ne. Morda bi stopila na komite, saj ni daleč, takoj na oni strani Trga.« Trg sta prešla molče. V veži sta šla mimo miličnikov z brzostrelkami. V prvem nadstropju je Podgorski peljal Kosseckega skozi celo vrsto velikih in visokih sob. Bile so polne ljudi, civilistov in vojakov.' Tipkanje pisalnih strojev se je mešalo s šumom glasov. Šele zadnja soba, prav tako prostorna, je bila prazna. Pohištva v njej skorajda ni bilo. Samo pisalna miza in nekaj stolov. Okna so bila obrnjena proti Trgu. »Kaj je bilo tu pred vojno?« se ni mogel spomniti Kossecki. Podgorski je zapiral odprlo okno. »Tu? Mestni muzej. Ko so bili Nemci tukaj, pa žandar-merija.« »Saj res,« je prikimal Kossecki. »Zbirke so kajpada uničene?« »Uničene.« 1 Kossecki je primaknil stol k pisalni mizi, se usedel in -vprašujoče pogledal Podgorskega. Ta je stal pri oknu. Bil je videti utrujen in potrt. »Tak kaj mi boste povedali?« »Mislim, da se domišljate, o čem bi rad govoril z vami?« »Pač,« je mirno odgovoril Kossecki. »Ne samo, da se domišljam, ampak vem.« »Torej?« »Kaj vam je napripovedal inženir Szczuka?« »O vas vse.« »To pomeni?« Podgorski se je sunkoma zganil. »Ne veste, kaj tc pomeni? Ali naj vam še razlagam? In vi i še upate gledati ljudem v oči. . . Vi? Kakšna nesramnost!« Nekaj časa sta molčala. Podgorski je stopil bliže. »Sicer pa je to vaša stvar,« je rekel mirno. »Kar zadeva mene, vam morem sporočiti samo tole: opirajoč se na izpoved tovariša .Szczuke, bom vašo zadevo še danes izročil Upravi državne varnosti.« Kossecki je molčal. »Je to vse?« je vprašal nazadnje. »Vse.« Obrnil se je in itopil k oknu. »Potemtakem mi nimate ničesar več povedati?« je vprašal Kossecki. Podgorski je molčal.»Kossecki se je vzdignil. »No, dobro. Ce je tako, vam menda smem tudi jaz povedati nekaj besed?« »Prosim,« je zamrmral Podgorski. »Kaj morate res gledati skozi okno? Nisem navajen, da bi govoril komu v hrbet.« Podgorski se je obrnil. »A tolči po hrbtu, tega ste se navadili?« »Da,« je mimo odgovoril. »Ne morete si misliti, na kaj se človek lahko navadi. Zdi se, da vi nečesa ne morete ali pa nočete razumeti. Vojna, posebno pa taka, kakršno smo doživeli nazadnje, spravi iz ljudi marsikaj. Ene naredi za junake, druge za zlofiiaee. Ali je tako ali ne?« % ® ilEOBIŽ © g* KMETJE IZ VASI COVICi t? pri Otočcu imenujejo neko ® skalo nad vasjo »Oitari« (oltarji:. ji) Arheologi so ugotovili, _ d a gre za nekdanji poganski žrt-V veni k boginje JMitire. V skalo © je vklesana podoba božanstva, 0 ki kolje bika s pomočjo dveh vojakov z bakiami. Okrog do-tf bro ohranjenih reliefov so vklesane zvez.de. sonce in me-Ci sec. Ob vznožju skale je plo-£■' šča, na katero so polagali žrt-*>. ve. ® ANGLEŽI POŠILJAJO po po-© št j vsakovrstne živali: pse zaj-&, ce, mačke, ptice, pijavke in A, konje. Nekdo je oddal po po-^ štl celo — slona. Pošta je po-@ šiljko sprejela in slona posla-0 la, s,eveda v posebnem vago-— nu, kot poštni paket. Pač pa v' je strogo prepovedano pošilja-@ ti pisma v — rdeči kuverti. Prav tako je prepovedano po-,, Siljati diamante v Afganistan, ^ cvetlice ha Kanarske otoke in © v Albanijo, čebele pa v Pa-@ puanajo. rj V NEKATERIH KRAJIH JSTP.E so izkopavali dolmen-© ske grobeve iz bronaste dobe. © V neki obsežni grobnici, viso-ki -dva metra, široki pa tri-najst, so našli okostnjak v.-se-€£ aečem položaju. Grobovi so iz 0 leta 3500 pred našim štetjem. (|t. NA OTOKU JAVI je ognje-0. niško jezero, ki bruha tu pa ^ tam mehurje s premerom nad e p cl&rugi meter. Mehurji so na-/>, polnjeni s plinom in se dvigajo jo visoko v zrak, kjer se raz-& počijo z glasnim pokom. & IDA CHESTER je zahtevala @ ločitev zakona, češ da njen g? mož vedno sanja o svoji prvi ' ženi. sodnik je tožbo zavrnil ker sanj ni mogoče nadzoro-0 vati, @ NA POSESTVU LONGtVOOl; *?, na otoku Sv. Helena, kjer je V bil interniran Napoleon. Se 0 redno živi orjaška želva Jo © nathan, ki jo je cesar zelo rad opazoval. Stara je 250 let. © BELORUSKI LOVCI lovijo @ volkove na poseben način. V *~v vabo vtaknejo tableto luenina-•f la. Ko volk pogoltne meso. za-© spi in ga lovci zlahka ujame-@ jo. Trdno spanje traja 24 ur © ku, ki najde čudežni kamen, s kat-Šbim zmore spreminjati kovine v zlato. Prepričala naj bi gledalce, da bogastvo ne prinaša sreče. Čeprav je Tulsi Chakravertv dobro -odigral vlogo glavnega junaka in čeprav so nekateri prizori odlični, se film vendarl-e ni dvignil iznad ravni sicer dobrega, a zgolj komercialnega filma. Zveze med raznimi deli Afrike nikoli niso bile lahke: črnemu kontinentu manjka železnic in primernih cest, posebno v deželah med Severno Afriko in Južnoafriško Unijo. Anglija je dolgo časa obljubljala,. da bo zgradila železnico med Čapom in Kairom. Ta načrt je nastal že na koncu prejšnjega stoletja. Zadnja desetletja pa se je prometna tehnika zelo razvila. Dandanes je železnica manj pomembna kot moderna avtostrada. Zato torej ne bodo gradili železnice, pač pa moderno cesto, ki bo vezala Cap v Južnoafriški Uniji z Nairobijem, glavnim mestom Kenije. Do Kaira je ni bodo mogli potegniti, -ker ji! ovira, n repe i obsežno egipfov — -aies nisem hote! tako hudo!— taško družino, ki jo je zadnja vojna finančno uničila, pa siku-ša vseeno ohraniti zunanji videz blagostanja ter je pripravljena ohraniti to formo tudi takrat, če bi morala prekoračiti meje moralnega. Središče 'obeh filmskih zgodb sta mladi dekleti, obe sta se pripravljen.; iz strahu pred revščino prodati, obe se zaradi te- sko gorovje. Cesta bo dolga 5000 km. Gradili jo bodo šest let in računajo, da bo stala nad 28 milijard francoskih frankov. V zadnjem času objavljajo časopisi poročila o atomski bateriji. Četudi je problem konstrukcije atomske baterije v načelu rešen, je vendar še daleč do tega, da bi jo v resnici izdelovali. Električna energija v atomski bateriji se ustvarja neposredno iz radioaktivnih snovi. Baterija z radioaktivnim stroncijem bi delovala približno 25 let. Taji a radioaktivnost enega curieja (enota za merjenje in- Valilnice v starem Egiptu Stari Egipčani so že pred 3000 leti poznali umetne valilnice. Jajca so polagali v prekate iz ilovice, ki so jih greli