Letiiik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVTÏÏ. — Izdan in razposlan 27. dne junija 1916.
Vsebina: (Št. 192—197.) 192. Ukaz, s katerim se pridržuje usnje dolo5nih vrst za vojaško potrebo. — 193. Ukaz o prodajanju izdelovalnih odpadkov iz podelovanja usnja. — 194. Ukaz o prometu z govejimi kožami, konjskimi kožami in telečjimi kožicami. — 195. Ukaz o generalnem varstvu. — 196. Ukaz, s katerim se uravnava poraba žita in mlinskih izdelkov. — 197. Ukaz, s katerim se uravnava izvozni promet na Rumunsko.	A
192.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministroma za javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 23. junija 1916. L,
s katerim se pridržuje usnje določnih vrst za vojaško potrebo.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 1U. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se izpreminjujé, pojasnjujé in dopolnjujé ministrstveni ukaz z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 28) zaukazuje tako :
§ 1.
Pridržek za vojaško potrebo odpade gledé ovčjega usnja, strojenega z rojevino in čreslom.
8 2.
Razveljava pridržka za vojaško potrebo, ki hastopi s tem, da se udari uradni pečat na zaloge
usnja po § 5, št. 2 ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 28), ne nasprotuje odredbi trgovinskega ministrstva o oddaji teh zalog usnja v zmislu § 8 navedenega ukaza.
Oblast trgovinskega ministrstva odrediti oddajo se razteza na izdelovalne odpadke iz podelovanja usnja za vojaško potrebo pridržanih vrst.
8 3.
Dolžnost posestnika zaloge, da se pokori odredbi o oddaji, ki jo je ukrenilo trgovinsko ministrstvo, se s tem ne odlaga, da se posestnik zaloge in prevzemnik ne moreta zediniti o ceni blaga, ki ga je oddati. V tem primeru mora prevzemnik začasno plačati ceno, ki jo določi trgovinsko ministrstvo. Na zahtevanje ene izmed obeh strank je sodno določiti odškodnino v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence, po okrajnem sodišču, pristojnem po kraju zaloge. Odločba se more izpodbijati z rekurzom v osmih dneh. Zoper odločbo drage stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček. V koliko mora ena stranka povrniti stroške postopanja ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
(8lov»nl»<Jb.)
115
§ 4.
V ponudbi je navesti:
V ostalem ostanejo določila ministrstvenega ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. St. 28) neizpremenjena.
§ 5.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r..	Trnka s. r.
Spitzmüller s. r.
1.	Natančno oznamenilo vrste usnja (kakor podplat strojeno usnje, oglav, svetlo usnje, transparentno usnje);
2.	vrsto odpadka, in sicer:
a)	za čevlje neporaben (»usnje za gorivo“),
b)	porabni odpadek od stancanja (rezanja),
c)	kvalitetni odpadek, to je odpadek, ki je eventualno po svoji površinski razsežnosti, ne pa po debelosti ali kakovosti usnja pripraven za porabljanje za vojaške namene;
193.
Ukaz trgovinskega ministra v po* razumu z ministroma za javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 23. junija 1916.1.
o prodajanju izdelovalnih odpadkov iz podelo-vanja usnja.
3.	težo ponujenih odpadkov in zanje zahtevano ceno od postaje, kjer se naklada, in sicer obe navedbi ločeno po vrstah usnja in vrstah odpadka.
Ponudbi je dati v podstavo sortiranje odpadkov, ki je bilo doslej običajno v dotičnem obratu.
Tiskovine za ponudbo se dobivajo pri družbi za nabavljanje usnja.
§ 3.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ t.
Izdelovalni odpadki, ki se podajajo ob po-delovanju usnja, ki je po predpisih ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 28) (izpreme-njenega z ukazom z dne 23. junija 1916. 1. [drž. zak. št. 192]) pridržano za vojaške namene, se smejo oddajati drugim odjemnikom nego družbi z o. z. za nabavljanje usnja na Dunaju le po nastopnih določilih.
Kolikor bi bilo izpolnjevanje prevzetih dobavnih obveznosti v protislovju s temi določili, je prepovedano.
§ 2.
Vsakdo, ki namerava otujiti izdelovalne odpadke v § 1 oznamonjene vrste, jih mora najprej ponuditi v nakup družbi z o. z. za nabavljanje usnja na Dunaju.
Ponudit* je vložiti prvikrat do 10. dne julija 1916. 1. in pozneje 1. in 15. dne vsakega! mesca.
Ponudbe je vpošiljati po pošti priporočeno družbi za nabavljanje usnja.
Družba mora ponudniku povrniti poštnino.
Ponudnik je vezan na svojo ponudbo 14 dni, ki jih je računiti od dne, katerega se da ponudba na pošto. A ko mu v tem roku ne dojde izjava družbe o sprejemu, more svobodno razpolagati s ponujenim blagom.
Ako družba sprejme ponudbo, mora nemudoma tudi odrediti, kar je potrebno zaradi izročitve blaga. Prodajnik mora spraviti blago čim prej v stanje, v katerem se more pošiljati, in ga potem ustrezno odredbam družbe na njene stroške brez odloga odposlati na mesto, ki ga oznameni družba. Za kraj izpolnitve veljaj kraj namembe blaga, ako je v Avstriji. Drugače veljajo za to obča določila člena 324 trg. zak.
Prodajnik mora hkratu, ko odpošlje blago, vposlati družbi:
1.	Seznamek o vrsti usnja in vrsti odpadkov,
2.	račuu,
3.	duplikat voznega lista, v katerem je uradna navedba teže.
Družba mora plačati GO odstotkov kupnine, ki gre prodajniku po teh izkazih, takoj po dohodu izkazov, ostanek pa poravnati v osmih dneh po prevzetju blaga, ako se blago ne graja.
Blago se mora prevzeti v osmih dneh po obvestilu adresata, da je došlo na namembno postajo. Adresat mora pošiljaču takoj pismeno naznaniti, da je blago dospelo na namembno postajo.
Izjeme od predpisov tega ukaza more dovoljevati le trgovinsko ministrstvo.
§ 6.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 K, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko d.oločilo.
Družba se more opirati na nedostatke blaga le tedaj, ako je naznanila prodajniku nedostatke v 14 dneh po obvestilu adresata, da je blago dospelo na namembno postajo.
Ko se je blago pravočasno grajalo, mora družba plačati ostanek kupnine šele na podstavi pravomočne odločbe o vrednosti blaga.
§ 4.
Odškodnino za izdelovalne odpadke, ponujene družbi za nabavljanje usnja po predpisih §§ 2 in 3, naj določi, ako ni dogovora z lepa, na predlog družbe ah ponudnika sodišče v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence.
Izvedence je jemati praviloma izmed stahio zapriseženih izvedencev.
Za odločbo je pristojno okrajno sodišče, v čigar okolišu so ponujeni izdelovalni odpadki. Odločba se more v osmih dneh izpodbijati z re-kurzora. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček. V koliko mora ena stranka povrniti stroške postopanja ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
Dolžnost dobavljanja se ne odlaga s sodnim postopanjem. Kadar se prevzame blago, je plačati, ako se prevzame blago pred sklepom tega postopanja, začasno ceno, ki jo je družba ponudila posestniku zaloge, izpolnjujé predpise, ki so v § 3 tega ukaza.
§ 5-
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje •rgovinsko ministrstvo, privzemli obrtne nadzornike ali druge organe. V la namen se morejo ogledali obratni prostori in druge naprave in uradno vpogledati poslovne knjige.
§ 7.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Trnka s. r.
Spitzmüller s. r.
194.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z ministrom za notranje stvari, ministrom za javna dela in ministrom za deželno bran z dne 23. junija 1916.1.
o prometu z govejimi kožami, konjskimi kožami in telečjimi kožicami.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
Določila § 3 ukaza z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 198), v katerih so bile pripuščene mnogoterim izjeme od dolžnosti ponuditi zaloge govejih in konjskih kož središču za kože ih usnje d. dr., se razveljavljajo. Na mesto teh določil stopijo nastopni predpisi:
1.	Goveje in konjske kože sme dobavljati izdelovalcem usnja le še središče za kože in usnje d. dr. na Dunaju. Pravtako smejo izdelovalci usnja dobivati te kože le s posredovanjem imenovane družbe.
2.	Tudi za strojenje za plačilo se goveje in konjske kože, ki se niso poprej ponudile imenovani družbi v nakup, ne smejo več oddajati izdelovalcem usnja in izdelovalci jilt ne smej)
464
več prevzemati. Posestnik mora marveč kože oddajati, ravnaje se po nastopnih predpisih.
3.	Mesarji, klalci in drugi posestniki kož, ki svojih zalog govejih in konjskih kož niso dobavljali izdelovalcu usnja ali skupljevalcu izdelovalca usnja, morajo zaloge v zmislu veljajočih predpisov ali oddajati tistemu, kateremu so dobavljali take kože v času med 1. in 31. dnem marca 1915. L, in sicer vsak teden, ali pa morajo zaloge kož imenovane vrste po predpisu ukaza z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 198) vsak teden vsako soboto ponuditi središču za usnje d. dr. v nakup.
4.	Mesarji, klalci in drugi posestniki kož, ki so svoje zaloge govejih ali konjskih kož dobavljali doslej izdelovalcu usnja ali skupljevalcu izdelovalca usnja, ne smejo v bodoče več dobavljati kož temu izdelovalcu usnja ali skupljevalcu, temveč morajo oddajati kože, in sicer vsak teden družbi za vnovčevanje kož ali drugemu kupčevalcu, ki je upravičen za obrtniško skupljevanje in prodajanje kož, ali jih morajo ponuditi v nakup središču za kože in usnje d. dr. po predpisu ukaza z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 198).
5.	Izjeme more dovoljevati le trgovinsko ministrstvo, ako so dani posebnega ozira vredni razlogi.
§ 2.
Trgovinsko ministrstvo more zaukazati prisilno odvzetje zalog govejih ali konjskih kož, ki sc niso oddale ali dobile po predpisih § 1. Pri tem je zmislu primemo uporabljati določila §§ 4 in 5 ukaza z dne 19. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 243).
§ 3-
Trgovinsko ministrstvo more tudi izven primerov, navedenih v § 2 tega ukaza in v § 4 ukaza z dne 19. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 243), odrediti oddajo zalog govejih ali konjskih kož podjetnikom, ki jih oznameni, po ceni, ustrezajoči ustanovljenim najvišjim cenam.
Dolžnost oddaje se ne odlaga s tem, da se posestnik zaloge in prevzemnik ne moreta zediniti-o ceni za blago, ki ga je oddati. V tem primeru mora prevzemnik začasno plačati ceno, ki jo določi trgovinsko ministrstvo. Na zahtevanje ene izmed obeh strank je sodno odločili odškodnino
v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence, po okrajnem sodišču, pristojnem po kraju zaloge. Odločba, s katero se ne sme določiti cena, presegajoča ustanovljene najvišje cene, se more izpodbijati z rekurzom v osmih dneh. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček. V koliko mora ena stranka povrniti stroške postopanja ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
§ 4.
V ostalem se predpisi ukaza z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 198) v besedilu, deloma izpremenjenem z ukazoma z dne 19, avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 243) in z dne 28. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 291), ne izpreminjajo z določili tega ukaza.
'	§ 5.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 K, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 6.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Holieulolie s. r.	Georgi s. r.
Trnka s. r.	Spitznuiller s. r.
195.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari z dne 24. junija 1916.1.
o generalnem varstvu.
Na podstavi člena I, § 54, cesarskega ukaza z dne 12. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 276) (I. delna novela k občnemu državljanskemu zakoniku) se ukazuje tako:
8 1.
(i)	Ako sklene občina ali druga korporacija ustanovitev generalnega varstva, je določiti krog
varovancev ali oskrbovancev, čez katere mora generalni varuh prevzeti varstvi. Sklep je naznaniti varstvenemu sodišču kraja. Druga varstva naj se izročajo generalnemu varuhu le z njegovo pritrditvijo.
(2)	Generalni varuh more vsako izročeno mu varstvo odložiti iz važnih razlogov, opravljali pa ga mora dotlej, da se postavi drug zakonit zastopnik, ki ga naj predlaga. Generalnemu varuhu je treba dati priliko za izjavo, ako naj se namesto njega postavi drug zakonit zastopnik.
§ 2.
(1)	Na podstavi primernega predloga (§ 1, odstavek 1) občine ali druge korporacije, ki ustanovi generalno varstvo, more predsednik deželnega (okrožnega) sodišča v porazumu s političnim oblastvom (§ 40, odstavek 4, I. delne novele) zaukazati, da se generalnemu varuhu izroči enkrat za vselej varstvo čez vse ali čez določene skupine nezakonskih otrok v njegovem okolišu, ki nimajo zakoni tega-zastopnika, in na katere naj se razteza vodstvo generalnega varstva po sklepu korporacije, ki ga ustanovi. Oblast varstvenega sodišča, da postavi drugega varuha, ostane neizpremenjena.
(2)	Tako izročitev je objaviti v okolišu generalnega varuha, kakor je v kraju običajno, in posebej naznaniti babicam in porodnišnicam okoliša, opozarjaje na § 5, odstavek 1, tega ukaza.
(3)	Generalni varuh mora v teh primerih prevzeti varstvo, čim zvé za primer. Pripad vsakega takega varstva mora brez odloga naznaniti varstvenemu sodišču.
(1) Kolikor ni ukrenjen zaukaz v zmislu odstavka 1 ali se ne uporablja, izroči sodišče generalnemu varuhu varstvo od primera do primera.
§ 3.
(1) Ne kraté določila § 1, odstavek 1, se morejo generalnemu varuhu izročiti tudi sovarstvo ali skrbstvo, nadalje po § 54 delne novele posamezne pravice in dolžnosti varuha, zlasti nadzorovanje, dosega preživnin ali podpor 1er poizvedba razmerij sorodstva ali domovinstva gledč takih varovancev ali oskrbovancev, ki imajo drugega zakonitega zastopnika.
465
(2) Generalni varuh more kakor pooblaščenec matere uveljavljati njene zahteve na podstavi § 167 o. d. z. in s pritrditvijo matere zahteve po § 168 o. d. z., ter poizvedovati, kolikor je potrebno, da se zaukaže varstvo in da se izbere pripraven varuh. Posledek poizvedovanja mora čim prej naznaniti varstvenemu sodišču in izjaviti, ali hoče sam prevzeti varstvo ali predlaga drugega varuha.
§ 4.
(1)	Generalni varuh mora posameznim varuhom na zahtevanje dajati svete v stvareh varstva in jim, kolikor mogoče, pomagati. Za svoje delovanje ne sme sprejemati od strank plačila.
(2)	Generalni varuh se more za oskrbovanje svojih nalog posluževati pomoči drugih oseb, odgovoren pa je po § 264 o. d. z. za škodo, ki jo povzročijo. Nasproti sodišču je sam odgovoren za vodstvo varstva.
§ 5-
(1)	Babica mora v 24 urah naznaniti pristojnemu generalnemu varuhu rojstvo nezakonskega otroka.
(2)	Kdor ima v oskrbi varovance ali oskrbovance, ki so postavljeni pod generalno varstvo, je dolžen na zahtevanje dajati pojasnila generalnemu varuhu in njegovim odposlancem, dovoljevati pristop v stanovanje in delavnico in k varovancu in na njihovo zahtevanje pripeljati varovanca na sodišče ali k zdravniku.
§ «•
(1)	V namestilni listini ni oznameniti osebe generalnega varuha za nosilca varstva, temveč njegovo službo; varstvo izročiti je „mestnemu uradu za mladinsko varstvo“, „varstvenemu svetu“ ali „generalnemu varuhu društva za mladinsko
varstvo...................“. Izročitev varstva ali
posebne naloge, ki je s tem v zvezi, ter odpust je s sklepom pismeno naznaniti generalnemu varuhu.
(2)	Generalni varuh obljubi obljubo na sodišču po nastopu svoje službe enkrat za vselej.
§ 7-
Določila §§ 3, odstavek 2, in 6 se uporabljajo tudi tedaj, ako opravlja varstveni svet po § 34 I. delne novele naloge generalnega varuha.
(islov*nlich.)
116
-Kiti
§ 8.
Kadar se ustanovi generalno varstvo, je treba poskrbeti, da se pod nadzorstvo generalnega varuha postavljeni otroci od časa do časa, najmanj enkrat ^na leto, zdravniško preiščejo, ako mogoče, po zdravniku, ki je v javni zdravstveni službi, in da se redno strokovno” popreskusi, kako so spravljeni in kako se gojijo.
§ 9-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hochenhurger s. r.
196.
Ukaz ministra za notranje stvari z dne 25. junija 1916. 1.,
s katerim se uravnava poraba žita in mlinskih izdelkov.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 11. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 176), s katerim se uravnava promet z žitom, moko in sočivjem, se, deloma izpreminjujé ministrstveni ukaz z dne 15. januarja 1916. 1. (drž. zak. št. 15), dokler se ne ukrene drugače, ukazuje tako:
§ 1.
Osebe, ki imajo’ nepoerednje opraviti s spravljanjem pridelkov, smejo do 1. dne oktobra 1916. 1. na dan porabljati 500 <j žita ali iz njih narejeno množino mlinskih izdelkov.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve; dan, od katerega naprej se sme porabljati zvišana po-rabna množina, določi politično deželno oblastvo z razglasom v deželnem zakoniku in ukazniku.
Hohenlohe s. r.
197.
Ukaz trgovinskega ministra v po* razumu z ministrom za železnice in s finančnim ministrom z dne 26. junija 1916. L,
s katerim se uravnava izvozni promet na Ru-munsko.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se za čas, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukazuje tako:
§ 1.
Na Rumunsko se sme izvažati blago po železnici ali na ladji le s posredovanjem „Avstrijske pisarne za promet blaga“ na Dunaju (L, Stubenring 8), ustanovljenega za pospeševanje izvoznega prometa na Rumunsko. Železniška in parnoplovstvena podjetja ne smejo sprejemati v prevoz pošiljatev, ki se oddajajo brez posredovanja te pisarne za izvoz na Rumunsko.
Trgovinski minister more v porazumu z ministrom za železnice in s finančnim ministrom dopuščati izjeme od teh določil.
8 2.
„Avstrijska pisarna za promet blaga“ je juri-stična oseba. Na zunaj jo zastopajo in pravno-obvezno podpisujejo tisti udje pisarne, katerim to vsakočasno poveri trgovinski ministev.
„Avstrijska pisarna za promet blaga“ ima pravico za svoje delovanje pobirati pristojbine, ki jih ustanovi trgovinski minister v porazumu s finančnim ministrom in ki jih je porabljati za zalaganje naslajajočih stroškov.
Natančnejša določila o notranji uredbi in službenem obratu izda trgovinski minister.
8 3.
Ta ukaz dobi moč 1. dno julija 1916. 1.
Forster s. r.	leth s. r.
Spil/,millier s. r.
Iz- c. kr. dvorne in državne tiskarne.