Posarne	*-■*&	■ ìÀI<*.XA*-4m>ì*.
Naročnina
40 din., Čem teta zu am., mesečno / am. feiien Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust ilpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
asa Straža
Sleodaisett političen list za sloaensko Ijadstoo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža“ izhaja v ppndeljek, sredo ln petek. Uredništvo in upravntstvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z mediatemi se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	i Rdkopisi se ne viacqjo.
Nezaprte reklamaejj# so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
39. številka
MARIBOR, dne 25. maja 1925.
Letnik I.
Ih'. Jos. Hohnjec, narodni poslanec.
t
Projekt o5novnega zakona
o verah ln medverskih od-
nošajih.
Predloženi projekt je sestavljen na osnovi paritet-snega principa, ki temelji na popolni svobodi vere in prepričanja.
Katoliška cerkev ne priznava dogmatične tolerance ali paritete vseh konfesij. Uči pa krščansko toleranco ali strpljivost napram drugovercem. Ravno tako se ob vseh prilikah ne zametuje politična toleranca, ki obstoji v tem, da države priznavajo vsem ali pa vsaj mnogim verskim udruženjem enake pravice. V državi SHS so razmere take, da katoliška cerkev ne more ravno odobravati, a tudi ne more biti v vsem, protivna politični toleranci. V resnici je ludi naša država s svojo ustavo vstopila v vrsto paritetnih držav. Katoliška cer-Iiev pa tega ne more pii pozna ti, da bi se enako postopalo z vsemi konfesijami ali da bi se katoliška cerkev smatrala enakim in istim z drugimi verskimi udru-■ženji, ampak prava in pravična pariteta zahteva vsaj to, da se z vsakim verskim udruženjem postopa na način, ki odgovarja njegovemu cerkvenemu pravu. Po tem točno odrejenem pravil katoliška cerkev ne more in' ne sme menjati bistva svojega ustrojstva v korist katerekoli paritete. Katoliška cerkev mora ohraniti svojo neodvisnost.
Radi sedanjega položaja v državi SHS morajo katoliki delati na tem, da se doseže vsaj popolna prava in pravična pariteta in staviti se morajo kot minimalne vsaj sledeče zahteve:
1.	Da se katoliški cerkvi zajamči neodvisnost v urejevanju verskih in upravnih poslov. S tem je zvezana tudi pravica, pridobivati si imovino ter z njo samostojno upravljati.
2.	Da se katoliška cerkev ščiti v izvrševanju verskih predpisov, v katero svrho bi moralo hiti z zakonom zabranjeno zasmehovanje njenih verskih naukov in obredov ter motenje božje službe.
3- Da se ji da potrebna podpora ali subvencija za •verske potrebe v pogledu vzdrževanja duhovščine, kakor tudi v pogledu bogoslovja,, uradov, šol in zavodov.
4,	Da se državni zakoni, ki se nanašajo na verske stvari prilagodijo načelom katoliške cerkve. Raditega je poleg načelnih zakonskih odredb, ki veljajo za vsa verska udruženja, še potrebno, da se sprejme za vsako versko udruženje sploh, za katoliško cerkev pa še posehej speciali) 1 zakon, odnosno, da se jim prizna avtonomija.
5.	Katoličanom naj se izrecno priznajo enake društvene in politične pravice kot vsem drugim državljanom.
S tega vidika pa predloženi zakonski projekt ni do-iljer, ker razpravlja ali odrejuje o verah, in sicer o vseh Jiopohioma enako ter jih stavlja popolnoma pod držav-itö aVtoritelo. Vsaki cerkvi ali verskemu udruženju naj
dano na prosto, odrediti svoje odnošaje do države. Za katoliško cerkev naj se in se tudi mora zahtevati ■sporazum z Apostolsko stolico potom konkordata.
Samo stvari, ki bi lahko imele za posledico spore «ned priznanimi verskimi udruženji, naj se urede z zakonom o medverskih odnosa jih.
O projektu samem se pravi:
Naslov naj bi bil: Zakon o medverskih odnošajih.
čl. 2 odrejuje, da se izpovedovanje vere zamore gibati v mejah obstoječih zakonov, splošnega reda in javne morale. Napram temu je treba ugotoviti, da je izpovedovanje vere -čin, ki spada v delokrog cerkve in ga radi tega noben politični zakon ne more omejevati. 'Končno je pa to določilo tudi nejasno, ker se ne pove, na kake zakone in predpise splošnega reda se tu misli. Droti. čl. 7—32 (o verskih organizacijah, o avtonomiji verskih zajednic, o državnem nadzorovancu in podpiranji), o verskih službah in verskih organih) se lahko in se tudi mora faktično samo protestirati, ker se te odredbe dajo za katoliško cerkev uvesti samo potoni konkordata.
Odredba čl. 7:
»Novo organiziranje z ustavo prevzetih in z zakonom priznanih ver, kakor tudi vsaka sprememba v teh organizacijah, je pocl nadzorstvom ter odvisna od odobritve ministra ver.« To določilo krši pravice cerkve, td je v mejah države popolnoma svobodna v svojih organizacijah ter ne more stati pod nadzorstvom ministra ver. Vsaka teritorijalna sprememba obstoječih organizacij v kolikor bi vplivala na politično ureditev, naj bi se sporazumno izvedla med duhovno in politično .oblastjo.
Katoliška cerkev ima svojega vrhovnega poglavarja izven mej te države, po svojem značaju pa je in tudi anora biti popolnoma svobodna v občevanju ž njim. Čl. 9 pa omejuje to svobodo, ker bi bilo to svobodno občevanje dopuščeno v slučajih, če verski poglavarji niso
tuji državljani in če v državah, kjer ima jo svoj sedež, uživajo pravico eksteritorijalnosti. Ta drugi pogoj v resnici obstoja, ali kako se pa more zahtevati, da naj hi bil vrhovni poglavar tudi državljan države SHS? Ni na svetu kontrole, ki bi mogla,stati nad občevanjem katoliške cerkve z njenim vrhovnim poglavarjem. Tu se hoče uvesti zopet takozvani »placetum regis«, ki so ga že zavrgle vse moderne in svobodne države. Nevarnega značaja je tudi člen 10, ki zajamčuje notranjo svobodo priznanih verskih enot v vprašanju vere, morale in discipline, a pri tem dostavlja: »Ali ta oblast se ne sme vporabljati za navajanje k neposlušnosti do državnih zakonov ali na odpor proti državni oblasti ali za motenje pri izvrševanju državljanskih pravic.« Ta alineja (prepoved) se lahko tolmači v najširšem smislu, ki zavrača in uničuje prvo alinejo (notranjo svobodo verskih zajednic).
Krut napad na suverenost katoliške cerkve pa predstavlja čl. 13, ki odreja: »Vsa javnosti namenjena pis-
ma, navodila in odredbe splošnega interesa, ki jih v svot jem izključnem delokrogu izdaja uprava verskih zajed-« nie, ustavno prevzetih in z zakonom priznanih konfesijj svoji duhovščini in svojim vernikom, se morajo isto-, časno radi vednosti dostavljati tudi ministrstvu ver.
Minister ver lahko zahrani izvrševanje naredb konfesionalnih oblasti, če so nasprotne obstoječim zako-» nom, javnemu redu in splošnim interesom.«
Naredbe itd., ki jih izdaja cerkev a- svojem izkljtie-nem delokrogu, se ne morejo postaviti pod nobeno kontrolo in tako tudi ni državne oblasti, ki bi zamogla te naredbe ukiniti ali izvrševanje prepovedati. Državna' oblast ne more imeli nobene pravice omejevanja, ker bij to pomenilo vmešavanje državne oblasti v področje duhovne oblasti. Kakor je državna oblast v svojih mej ahi popolnoma suverena, tako je tildi duhovna oblast v svojih mejah popolnoma neodvisna od vsake druge oblasti. Ta člen zakonskega predloga naravnost izziva spore med cerkvijo in državo.	(Dalje sledi.)
Otvoritev skupščine.
Danes se po enotedenskem odmoru otvarja narodna skupščina. Kot dnevni reci se je napovedalo poročilo ankete glede 24 hrvatskih mandatov in volitev državnih svet nikov. Potem pridejo na vrsto
interpelacije.
Že Jugoslovanski klub sam je stavil celo vrsto važnih in nujnih interpelacij, na katere bodo odgovarjali ministri. Najprej pride na vrsto odgovor prosvetnega ministra na Sušnifeoivo vprašanje o premestitvi nekaterih profesorjev in vprašanje Pušenjaka ter tovarišev o sestavljanju zaključ nih računov od leta 1922-23, 1923-24 in 1924-25. Na to vprašanje bo odgovoril finančni minister.
Verifikacija anketiranih hrvatskih mandatov.
se napoveduje za dne 28. t. m., odnosno clo konca tega tedna. Govori se o napredovanju RR sporazuma. Radikali so pozvali v Beograd svoje zaupnike iz Hrvatske ln Slovenije, da spoznajo njih mnenje glede odnbSajev do Radičeve stranke na eni in do samostojnih demokratov na drugi strani. Prečanski radikali so iznesli ob tej priliki
ostre pritožbe proti samostojnim demokratom, odobravali nameravano kombinacijo z radičevci ter svarili, naj se posameznih samostojnih demokratov ne sprejme v radikalno stranko.
Pred sestankom skupščine je bil pozvan Pašič na dvor
na daljšo avdijenco. Politični krogi mislijo, da je bil Pasic poklican na dvor, da se končnoveljavno pojasni vprašanj© sporazuma med radikali in radičevci. Zanimivo je, das merodajni činitelji s samostojnimi demokrati nič več ne računajo. Gotovo je, da samostojni; demokrati ne igraje nobene vloge v razpletu sedanjega političnega položaja in da bo Pašič, oziroma radikalna stranica sklenila sporazum z radičevci- ne glede na Svetozarja Pribičeviča in dr, Gregorja Žerjava. Glede na to so samostojni demokrati' začeli' živahno akcijo, da se več ali manj ohranijo in rehabilitirajo. Predvsem je opažati akcijo slovenskih samostojnih demokratov, to je dr. Žerjava in dr. Pivka, ki sta že formalno vložila prošnjo na radikalni klub za sprejem v klub.
im i m im— «mni" » vmaassmaamiimm
Samosfojno-demokrafska mrzlica.
Na zadnjič citirani članek poslanca Rafia Radiča o Pribičeviču se je silno togotno razpisala Pribičevičeva »Reč« v Beogradu. Radiču in Hrvatom sploh se odgovarja s ploho psovk, od katerih so nazivi »običajni lažni k«, »poltron«, »varalica« itd. še najmilejši.
Napada se tudi radikale,
zlasti one, ki so bili na anketi v Zagrebu in so potem nekaj radičevcev povabili s seboj v Srbijo. Demokrati trdijo, da je Pašič te člane svojega kluba hudo oštel. Pašič običajno molči, radikali pa s prezimim nasmehom zavračajo samostojno-demokratska očitanja.
Gonja samostojnih demokratov
proti sporazumu in radičevcem, kot najmočnejši hrvatski stranki, najboljše dokazuje, da je dozorela misel, da se morajo samostojni demokratje in z njimi tudi Svetozar Pribičevič umakniti. V komentarjih o kampanji, katero je Pribičevič odkrito pričel proti radičev-
cem, SC opaža, da hoče Pribičevič vso stvar pritegniti na svojo osebo. Pavle Radič namreč govori v svojem članku, češ, da se je Pribičevič izrazil napram radičevcem» in Pavlu Radiču, da bo v 24 urah dovolil Hrvatom vse, kar bodo hoteli, ako le pristanejo na sodelovanje s samostojnimi demokrati.
Samostojni demokrati in novi tiskovni zakon.
Radikali pravijo, da je ves način in postopanje Pribičeviča škandalozno, ker je znano, da je bil on tisti, ki se je najbolj zavzemal za novi tiskovni zakon. Sedaj! pa tretira politične osebnosti in svoje nasprotnike v. svojih javnih organih na tak način, da bi moral priti' sam v konflikt z bistvenimi odredbami zakona o zaščiti osebne svobode in časti. Pribičevič, trdijo politični krogi, se je priskutil vsem in prekasno je, če se skuša Pribičevič sedaj otresti one odioznosti, katero si je nakopal, ko je bil na vladi.
po svetu.
Mussolinijeve zunanjepolitične izjave. Mussolini je podal senatu daljše izjave o zuhanji politiki Italije. Glede Jugoslavije je izjavil: »Naši odnošaji z Jugoslavijo so prisrčni in bi hotel reči izvrstni. Nasproti' našim sosedom na vzhodu nadaljujemo politiko, ki smo jo uvedli s prijateljsko pogodbo, izpopolnjeno potem s trgovinsko pogodbo, politiko, ki je na potu uresničenja.
V Firenci se na italijansko-jugoslovanski konferenci dovršuje in zaključuje 28 postranskih pogodb, ki naj pospešijo odnošaje med Italijo in kraljestvom SHS. JA prisrčnost odnošajev je že imela srečne posledice z ozirom na Reko.« Nato daje podatke o gospodarskem razvoju na Reki, ki gre vidno navzgor. Od vseh mest — je nadaljeval Mussolini — ki smo jih osvobodili, ostaja zaenkrat v žalostnih razmerah samo še Pulj. Sošica dolina je v polnem razcvetu od Gorice do 1'ržiča, a Trst je v letih 1923 in 1924 doživel rešitev vseh svojih probte- . ■mov. Zelo važno je, da dobimo za vojaško in politično j bitko tudi gospodarsko bitko, da se ne bo moglo reči, da je osvobojenje prineslo pomanjkanje in bedo. — Glede Nemčije povdarja, da izvolitev Hindenburga za državnega predsednika ni vznemirila Italije, ki zastopa slej ko prej stališče, da se sprejmi Nemčija v Zvezo narodov i in da imej v svelu Zveze svoje stalno zastopstvo. Za ga- i
rancijski pakt treba najmanj pet pogodbenikov, ker je treba zavarovati tudi meje na Brennerju. Priključitev Avstrije Nemčiji jc nedopustna in Italija nikdar ne bo dopustila, da bi se na la način kršile mirovne pogodbe. — Dolgov ima Italija približno 100 milijard, od tega približno 50 milijard nasproti Ameriki. Svojih obveznosti Italija ne taji, a če so se dovolile premaganim državam tolike ugodnosti za odplačevanje obveznosti, bo zahtevala Italija zase še večjih.
Maršal French umrl. Vrhovni jpoveljnik veliko-brilanskih armad v svetovni vojni, maršal French, je umrl. Maršal French je bil rojen lela 185z. v Kentski! grofiji. Udeležil se je sudanske ekspedicije v letih 1884 do 1885, postal je v burski vojni poveljnik kavalerijske divizije, bil potem generalni inšpektor vojske in postal leta 1913 maršal. Do leta 1916 je bil vrhovni poveljnik angleške vojske, ko je zapustil Francijo, je bil imenovan za viscounta Yperskega. French je slovel kot eden najboljših angleških generalov.
Širite „Našo Stražo“!
«BBB *!■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■
Stran 2.
-v-	.......• -	-	.. ...............
Iz Slovenije.
O ŽELEZNIŠKEM POPUSTU ZA UPOKOJENCE.
Upokojenim državnim nastavi jencem se je odobri-' la:za 50% znižana železniška vožnja. Te ugodnosti se pa lahko poslužuje samo oni, ki ima tozadevno legitimacijo od pristojnega železniškega ravnateljstva. Take legitimacije, veljavne za pet let, so se sicer izdale že lansko leto, toda njih uporaba se je za tekoče leto iz nepoznanih vzrokov ukinila. Izdale bi se naj nove legitimacije. Kmalu ho preteklo 5 mesecev tega leta, toda upokojenci s svojimi rodbinami še teh novih legitimacij niso sprejeli. Od raznih stran se sliši, da firma, kateri se je naročilo izdelovanje teh legitimacij, še ni mogla dokončati dela. To sicer ni najlepše spričevalo k napredku naše papirne industrije, oziroma omenjenega instituta, pa ker je že tako, bi se moralo računati s tež-kočami in delati na to, da bi ta ugodnost ne bila iluzo-rična. Najboljše bi bilo, da bi do izgotovitve novih legitimacij ostale stare v veljavi. Iver pa ni tako, je primoran vsak upokojenec za vsako potovanje zaprositi provizorično legitimacijo, ki je veljavna samo za dotično vožnjo. Prošnja mora biti kolekovana in na rešitev je treba čakati. Ker je pa potovanje večkrat zelo nujno in se ne da odložiti, je ugodnost znižanih cen večkrat brez vrednosti.
Gre sicer samo za neko naklonjenost napram pen-zijonistoin in kakor skušnje učijo, posebna skrb do.nekdanjih uslužbencev di'žave ni v navadi, prav čudno izgleda in učinkuje pa to, da se s toliko malomarnostjo gleda na izostajanje izdanih naredb in predpisov na škodo državne avtoritete. Navadni zemljan bi namreč mislil, da je volja zakonodajalca — odreditev ugodnosti popusta — pri celi stvari glavna, ne pa posest karte, katere izdaja je odvisna od liferacije neke zamudne firme.
»Naša Straža« in napadi na Križevsko opekarno. Zadnji »Tabor« in »Jutro« sta se vendarle vzdramila in prinesla vest, da gospoda, ilei je prizadeta pri Križevski opekarni, baje toži »Našo Stražo.« Dobro! Kar smo beležili in še bomo, za to bomo tudi odgovarjali pred sodnijo. Čudno, da smo prejeli mesto obvestila o vloženi, tožbi od dveh prizadetih gospodov in sicer od dr. Andrejčiča in Lovreta Petovarja popravke. Na popravek dr. Andrejčiča odgovarjamo danes, na Petovarjevega bomo v sredo. — ; »Tabor« nam očita, češ, da smo napadli v naših razkritjih o delovanju Žerjavove gospode: Križevsko opekarno, Slain Slovensko banko, torej podjetja kot taka. Ne, podjetja smo pustili čisto v miru, pač pa smo ožigosali pred jav- 1 nostjo glavne funkcijonarje teh podjetij, dei zaslužijo za svoje delovanje pri omenjenih firmah vsemogoče naslove, samò funkcijonar nel	j
Nevarno .je obolel g. kanonik in dekan v Šmarju pri Jelšah g. Bohanec. Oboleli gospod se priporoča tovarišem v memento.
anww»a3P«vgw«>va)or^M>y»»w,i—im— man mmmtmmn-mtrmmtctmmtmttBxxrseuemim
iz delovanja dr. Žerjavovih
prvakov.
Popravek dr. Andrejčiča.
Ravnatelj Slovenske banke dr. Andrejčič nam je po svojem zastopniku poslal ta-le popravek:
Kakor zastopnik in po naročilu g. dr. Andrejčiča, ravnatelja »Slovenske banke« v Ljubljani, Vam z ozirom na članek »Kako državotvorci goljufajo državo« in z istim podnaslovom objavljen v 38. številki periodične tiskovine »Naša Straža« letnik I. z dne Maribor, 11. maja 1925, na prvi strani v drugi koloni zgoraj, uljudno pozivam, da blagovolite v smislu par. 19. tisk. zakona z dne 17. decembra 1862, št. 6. lista državnih zakonov za 1863, torej na istem mestu in z istimi črkami, brez premembe, v prihodnji ali poprihodnji številki po prejemu tega dopisa objaviti naslednji popravek: »Ni res, da sem steber vseh Praprotnikov ih spekulacij, res pa je, da, mi ni o nikakršnih spekulacijah g. Praprotnika nič znano.
Ni res, da sem bil in da sem še danes mnenja, da ako se napravi kaka kupna pogodba, se napravita ved no dve, ena za prodajalca in kupca, druga za oblasti in davčno oblast. Res pa je, da takšnega mnenja nisem nikdar bil niti nisem danes tega mnenja, in res je, da nisem nikdar sodeloval pri takšni pogodbi niti vedel za pogodbo, ki bi bila za prodajalca in kupca drugačna kakor za oblasti in davčno oblast.
Ni res, da bi mi bil g. Praprotnik kedaj zabičal takšno smer pogodeb, marveč res je, da se to nikdar ni zgodilo.«
Z ozirom na isti članek s podnaslovom »Še par primerov, kako treba ljubiti bližnjega itd.« in na pasus »g. Milko Jesih« na prvi strani v tretji koloni zgoraj v isti številki periodične tiskovine »Naša Straža« pa izvolite temeljem iste zakonske določbe in v istem času, kakor prvi popravek, ter na istem mestu in z istimi črkami, kakor je objavljen inkriminirani pasus, objaviti naslednji popravek: »Ni res, da se imenuje Jesihova tvrdka »Vinarija« in da imata glavni dobiček gg. Kristan in dr. Andrejčič, marveč je res, da se popreje Jesihova tvrdka imenuje »Vinea« in res je, da nimam ni-kakega dobička pri tej tvrdki, in dalje je res, da nisem niti v upravnem svetu niti v načelstvu niti ravnatelj te tvrdke.«
Z ozirom na članek »Iz delovanja dr. Žerjavovih prvakov«, objavljen v 36. številki periodične tiskovine
, , ■	■ *1
»NAŠA STRAŽA«._________ " _________________ \	25. maja 1925.
gura obstoj premogovnika. Pustite gg. za nekaj časa boj proti klerikalcem in se malo brigajte za gospodarska vprašanja. Sedaj se je oglasila i mestna občina Celje, tudi drugi činitelji so na delu, storite vse, da dobi premogovnik obljubljeno električno centralo. Ako to priliko zamudimo, je usoda rudnika zapečatena. Prosimo vse občine v okraju, da se po zgledu celjske občine pri ministrstvu za šume in rude zavzamejo za to, da se čim-prej ustvari električna centrala pri premogovniku v Velenju. Cel okraj ima hasek od premogovnika, zato treba, da cel okraj nastopi!
Kdio je kriv odlašanja izvedbe agrarne reforme?
Iz Rečice ob Savinji poročajo: Naš nadučitelj Zemljič po »Jutru« napada naše ljudi in šari z agrarno reformo. Mož nima pojma o agrarni reformi in ponavlja čenče Nackovega Petra. Svetujemo mu, da vpraša samega dr. Pivka, kako stoji s to zadevo. Zvedel bo, da se je že pred hvmi leti predložil narodni skupščini zakon o likviđa- i ciji velikih posestev, izvolil tozadeven odbor, v katerem j so vedno imeli večino demokrati in radikalci, kateri pa ; ne marajo, da bi se ta zakon sprejel, ker bi morali glav- | ni stebri teh vladnih strank — sami kapitalisti in veleposestniki — svoja veleposestva dati na razpolago ljudstvu, ki nima zemlje. Poslanci SLS niso nikdar nasprotovali temu zakonu, a ker jih je le 20 ne morejo ti prisiliti radikalcev in demokratov, ki sicer pred volitvami vse obetajo, da rešijo vprašanje agrarne reforme. Primite gospod Zemljič dr. Pivka za ušesa, o nje sokriv odlašanja izvedbe agrarne reforme.
Smo prisiljeni izvajati posledice. Iz Solčave poročajo: Radi nastopanja predsednika planinskega društva in demokratov na glavarstvu napram našim odličnim možem in napram naši občini, naj ne računa planinsko društvo na to, da bi letos domačini šli na roko turistom in planinskemu društvu. Naše ljudstvo bridko občuti, da slovenski demokratski »voditelji« kakor Kocbek in drugi in slovenski demokratski »komisarji« kakor Podkubovšek in drugi slabše nastopajo proti našim ljudem, ko nekdaj nemško uradništvo. Poskrbeli ; smo za to, da se bo o naših zadevah še govorilo v parlamentu. Turiste pa, kateri bodo to ali ono ugodnost is- j kali pri domačinih, a ne bodo ničesar dosegli, opozorimo, da naj nastopijo pri vodstvu planinskega društva v Ljubljani in pri velikem županu v Mariboru ter zahtevajo, da se Solčavanom prizadete krivice popravijo.
Mi smo prisiljeni, izvajati konsekvence, ker, četudi smo priprosti hribovci, ne pustimo, da bi liberalna gospoda brez ozira na obstoječe zakone nam povzročala gmotno škodo in nas spravljala ob dobro ime.	g
Glas iz Marenberga. Propadli kandidat Dornik iz Ribnice, velekapitalist gospod Pahernik in še drugi agitatorji Žerjavove stranile sicer naprej agitirajo za to laži-demokratsko brezversko stranko, a ne povedo ljudstvu, zakaj ne dobi naš okraj od Davidovičeve via- j de odločene podpore Za škodo po toči. Demokrati v Zagrebu so tako sijajno gospodarili pri gospodarskem društvu, da so zapravili nad 100 milijonov od vlade po-ob enem minister za rude, vse korake store, da se zasi- sojenih, za nabavo živil za pasivne kraje in da so danes
oris	r NovodoSIt linai no angles!	f"'1 (OSI	ukno
E Fr. 1	nodno perilo, samoveznice, klobuki itd. Masteh, Glavni trg 16.		
			
Gospod dr. Jehart, ki se nahaja sedaj na znanstvenem potovanju po svetili deželah se je z dopisnico iz • Vallee du Hammana jako laskavo izrazil o izdelkih j »Karo« čevljev tvrdke Dragotin Roglič, ker mn isti do-I bro služijo pri največjih strapacah. Brez reS dobrih j čevljev je potovanje po teh krajih nemogoče. Tvrdka j Roglič je lahko ponosna na svoje izdelke. Tudi mi jo f vsakomur toplo priporočamo.
Agromerkurstvo na Štajerskem. Naši žerjavovci so j vzor gospodarji. Za opekarno v Križevcih je prišla na j vrsto tovarna »Petovia« v Ptuju, kmalu pride za njo »Vinaria« v Ptuju, nič boljše se ne godi diugim podjetjem, kjer se »udejstvujejo« znani Žerjavovi prijatelji. Polom za polomom, pri katerih pa delajo gg. lepe dobičke. Vsa ta »nacionalizirana« podjetja bodo spet prav po ceni prišla v roke Nemcem in nemškutarjem, njih gospodarski vpliv se bo povečal na škodo — slovenskega ljudstva.
Važno za višjo gospodo in kmeta. (Poročilo iz Slo-venjgradca). V krogih davčnih uradnikov se govori o tein, da se je od nagrad, določenih za davčne uradnike, ki marljivo predpisujejo in pobirajo davke, izplačalo delegatu v Ljubljäni 120.000 K, nekaterim drugim viš-I jim uradnikom visoki zneski, a davčni uradniki na de-! želi niso dobili ničesar ali le malenkostno svoto. Priča-S kujemo, da bosta gospod Čepin in inspektor davkarij g. j Pirkmajer, brat velikega župana, v listih objavila, koliko se je določilo za Slovenijo in kedo je bil deležen lepih tisočakov, da ne bo jeze in nevoščljivosti med davčnimi uradniki in da bo ljudstvo vedelo, kako se delijo nagrade. Vsak molk bo le v škodo stvari same, naj se odkrito pove, kako se deli državni denar, saj ne sme biti nobena tajnost, kako se gospodari z državnim denarejm. Čudimo se, da imajo okoliške občine še vedno i kot tajnika zagrizenega liberalca demokrata, dočim naši 1 pristaši (upokojenci itd.) ne morejo dobiti postranskega zaslužka. Upamo, da se čimprej sestanejo župani občin, ki so v rokah SLS in sklenejo, da bodo nastavili za tajnika somišljenika, ki bo uvaževal želje in potrebe ljudstva, ne pa še udal vsaki, še tako nesmiselni naredbi raznih — policajdemokratov.
Klic iz Velenja ob Ì2. uri! Našim demokratom, kakor dr. Žižek, Kurnik itd., ki žive od rudnika, njuno priporočamo, da se zganejo in pri svojem voditelju, ki je
»Naša Straža« letnik L, z dne Maribor, 18. maja 1925, na tretji strani, v tretji koloni, pa izvolite točno v smislu par. 19 tisk. zakona v tam določenem času, ter na istem mestu in z istimi črkami, objaviti sledeči popravek: »Ni res, da šem, bil pripravljen nastopiti kot priča za neveljavnost Kristanovega podpisa na menici, katero je gospod Kristan podpisal, skupno z gospodom Stupico, marveč je res, da nisem bil nikdar pripravljen kaj tacega pričati, in res je, da me ni nikdar nikdo nagovarjal k takšnemu pričevanju, niti nisem takšnega pričevanja nikomur ponudil.«
Naše z dokazi podprte ugotovitve.
Opomba. Celotni popravek dr, Andrejčiča obravnava petero naših očitanj in ga v svrho odgovarjanja tudi delimo na točke: a) b) c) d) e), ki se začenjajo po vrsti s 11., 15., 23., 33. iii 47. vrsto popravkovega teksta.
Mi smo ta popolnoma neresnični popravek prinesli, ker ga po zakonu moramo, a odgovarjamo nanj ad točka a) to-le: Dr. Andrejčič smešno trdi, da kot zaupnik in nastavljenec Praprotnika ni steber Praprotni-kovih špekulacij in mu o njih ni prav ničesar znano. Pri upropasti že v naših razkritjih večkrat omenjene ljubljanske vinotržne firme Milko Jesih je bil g. dr. Andrejčič prvi, ki je izvabil od Jesiha razne podpise, s katerimi je prepustil Jesih razpolaganje s svojim kontom samo Slov. banki. »Jutro« je celo objavilo: Kdor bi kaj plačal naravnost Jesihu in ne Slov. banki, tega plačila banka ne bo pripoznala. Marii izvabljenje zgoraj omenjenih podpisov ni bila spekulacija, kojo si je privoščil naš popravkar dr. Andrejčič!	,
Ad točka b): dr. Andrejčič iz strahu, ker je njego- ! vim šefom davčna oblast na tilniku, popravlja, češ, da on ni in ni bil mnenja, da treba pri vsaki pogodbi napraviti dve, da se preslepi državna oblast. Ko odgovar- , jamo na ta Andrejčičev popravek, imamo v rokah 2 po- j godbi, koji je dr. Andrejčič sam sestavil, bil z njimi pri j notarju Kuharju v Ljubljani in od katerih je ena za davčno oblast na malenkostni znesek, druga za Slov. banko in Lumir ja na faktično svoto. Ravnotako je napravil on dr. Andrejčič glede Križevskega podjetja še tretjo pogodbo in duplo, in sicer med Vinkom Šketom in Ant. Kristanom ozir. Slov. banko. Saj ravno radi tega, ker je dr. Andrejčič naravnost mojster v dvojnih pogodbah, ga še danes držijo pri banki.
Ad točka c): V vrstah te točke g. Andrejčič zanika, da mu g. Praprotnik ni nikdar zabičaval smèri pogodb. To je že na prvi pogled smešno neresnična trditev;
ker je bil vendar Praprotnik Andrejčičev vrhovni šef in kot tak on, Praprotnik ne bi imel vpliva na smernice | pogodb! S pričami podprto verno, da je Praprotnik Andrejčiču naročil, da morata podjetji Milka Jesiha v Ljubljani in Ant. Lumirja v Križevcih postati last Pra-protnikove banke in to za vsako ceno. Gospod Andrejčič je vendar sodeloval pri cenitvi Lumirjeve firme. Ko se je vgnezdila banka v Križevsko opekarno, se je moral plačati desetek. Po dogovoru bi morala plačati ce~ j lotili desetek banka, a je Andrejčič pozneje za polovico ; desetka obremenil Lumirja. Lumir je poslal julija 1923 g. Andrejčiču priporočeno pismo, v katerem ga naziva goljufom in ga poziva, naj ga toži radi psovke. Andrejčič ni tožil; pač pa Lumir, ki je pravdo kljub AndrejČevt proti prisegi dobil.
Ad točka d): Andrejčič ugotavlja, da se Jesihova tvrdka ne imenuje »Vinarija«, ampak »Vinea«. Da je . prišla v list »Vinarija« mesto »Vinea«, je tiskovna pomota. Gospod Andrejčič se v tej točki izgovarja in taji, da ni potegnil pri tej tvrdki »Vinea« nobenega dobička. Gospodu Andrejčiču priporočamo, naj vzame v roke J »Slovenski Narod« od 1923, kjer Jesih s svojim podpisom ravno Vam, g. Andrejčič očita, da ste Vi za Praprotnika ter Arka vodili to podjetje. To vodstvo gotovo ni bilo Vam v zgubo, ampak v dobiček.
Ad točka e): Popravek v tej točki bo za bodočnost za dr. Andrejčiča najbolj kočljiv in ga še lahko spravi v roke državnemu pravdniku. Andrejčič zanika, da M bil pripravljen nastopiti kot priča za neveljavnost Kristanovega podpisa itd. G. Andrejčič, po pričah Lumir in Vinko Šket podprta je istina, da ste ponujali Šketu 10 tisoč dinarjev, ako nastopi v zadevi Stupica kot priča v prilog banke. Tudi ste nagovarjali Šketa leta 1925, ko je bil pri Vas, naj priča proti Lumirju in ste mu ponujali 40 tisoč dinarjev v imenu banke. Ali se Še spominjate dr. Andrejčič prisege pri Impexu. ko je šlo z» zavarovanje sena!
Toliko v odgovor g. popravkarju dr. Andrejčiču in iz naših ugotovitev lahko javnost presodi, koliko so vredni Andrejčičevi popravki. Koncem popravkom nam gospod Andrejčič sporoča, da našega lista ne bo tožil,., ako poleg popravkov še prinesemo v uredniškem delu, da smo bili glede njegovega delovanja pri Slov. bank* mistificirani od našega izvestitelja. Kako izgleda ta mi-stifikacija, dokazujejo naši ponovni dokazi ter s pričami podprte ugotovitve. Ako pa g. Andrejčič želi, da mu to, , kar mu v listu očitamo, dokažemo še pred sodnijo, do-bro, a v tem slučaju bo prišlo njegovo perilo tudi v že-*y. hto zagrebških in beograjskih listov,	.-,..,',.*4:!
prišli pod kuraleio, oz. dobili državne komisarje. Vlada iii dobila denarja nazaj in ne more pomagati hudo prizadetim okrajem. Tudi v Zagrebu gospodarijo demo-•.krati na enak način ko v Ljubljani ali Križevcih. Za : naše reveže ni denarja, pač pa za nepotrebne nasade in igrišča pri velikem županstvu v Mariboru in za nov avtomobil voditelju laži demokratov Pribičeviču, ki je stal nič manj ko 1*200.000 kron. Nad 50 avtomobilov imajo ministri» a kljub temu se še kupujejo novi. Bolj ko ceste ob meji, so potrebni novi avtomobili, kaj ne gospod Pahernik? Naši demokrati pripovedujejo, da bo imenovan naš notar za notarja v Celje in hvalijo dr. žerjava in Pahernika, ki sta s svojim vplivom to imenovanje dosegla. Gospod notar ni naš somišljenik, a mu želimo, da si zboljša svoj položaj ter dobi neko priznanje za svoj trud in vnemo za laži-demokratsko stranko. — Uspehov sicer ni dosegel nobenih, pač pa povzročil, da je Radičeva stranka v našem okraju znatno napredovala.
V Gornjem gradu je umrla v pondeljek, dne 18. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne na srčni Vodeniki, ki jo je mučila nad 14 mesecev, blaga mati Joštova v starosti 64, let. Pogreb je bil v sredo, dne 20. maja t. L Da je bila res v pravem ipomenu besede dobra, priljubljena in vzorna mati, je pričal njen mnogoštevilen spored na njeni zadnji poli. Blaga, dobra mati, počivaj v miru!
Obešen je bil v Celju v soboto zjutraj 24 letni delavec Franc Podlesk. Dne 18. oktobra 1921 je umoril in oropal posestnico Ano Klakočer v Vojskem pri Brežicah. Podlesk se je pred smrtjo spokorno spravil z Bogom.
Razsodišče za presojo idejnih načrtov stanovanjske in trgovinske hiše, ki jo namerava zgraditi Pokojninski zavod ob Kralja Petra trgu v Mariboru, je dovršilo> svoje delo. Od 21 načrtov, ni prve nagrade prisodilo nobenemu načrtu. Drugo in tretjo nagrado je strnilo v eno ter jo porazdelilo po enakih delih na načrta z gesloma »Dravograd« in »G. I. Č.« Projektant načrta »Dravograda je arch, ing. Vladoje Aksamanovič v Osjeku, načrt »G. I. Č.« pa sta izdelala Ivan Gemusst in Vladislav Čenčur, dijaka tehnične srednje šole v Ljubljani. Nadalje je razsodišče 'skle-« il o priporočiti nakup načrtov z gesli »Razvoj«, »Lux« in »Sasuto.« Projektanti teh treh načrtov naj izvolijo prijaviti Pokojninskemu zavodu, da pristanejo na predlog razsodišča. Ostali projektanti naj do 6. junija t. 1. sporočijo naslov, na kojega naj se jim načrti vrnejo.
Dnevne novice.
Projekt osnovnega zakona o verah in medverskih od-nošajih. Drugi del in konec tega članka izide v prihodnji številki, članek, 'ki ga je spisal, poslanec g. dr. Hohnjec v srbohrvaščini, je preveden po originalu, ki je že izšel v raznih beograjskih in zagrebških listih.
Hinavščina dopisnikov »Jutra«. »Jutro« hinavsko ; zavija oči in se jezi radi 2 odstot. davka na zaslužek delavcev, ne pove pa, da bi ta davek izostal, ako bi bil Pribičevičev demokratski klub odločno izjavil Pašiču, da ne mora za ta davek glasovati, ker Pašič s 142 poslanci sam nima večine. Demokrati niso nič storili, temveč kora jžno glasovali za ta novi davek, po odobritvi davka pa protestirajo in se — norčujejo iz bednega t delavstva. Tudi za druge nove davke bodo gg. Žerjav in Pivko glasovali, na shodih pa o tem pridno molčali in le mrcvarili klerikalce in klerikalizem. Agitatorji laži-® -demokratske stranke so lahko ponosni na delo svojih j : poslancev.
Primer sramote in divjaštva. Ko so pretečeni teden v Zagrebu justificirali narednika Rumpla, je bilo -na-vzročih okrog 7000 ljudi. Vsi sloji so bili zastopani, od »boljših« do »najnižjih«, od starega in bogatega debeluha do hlapca in čevljarskega vajenca, od stare dame *' do mladega »bubikopfa«, bili so tu ljudje, ki že dolga ’ leta niso tako zgodaj vstali, sedaj je pa vse zbrala silna i radovednost in mnoge tudi prava zverinska naslada nad smrtno muko nesrečnega človeka.. Kulturni človek je moral ob pogledu na ljudi, ki se tako nečloveško obnašajo ob morilčevi smrti, s strahom pomisliti, da se bo iz te množice rekrutiralo silno veliko zločincev in pravih zverin v človeški podobi. K razmahu sramote in divjaštva je pa mnogo prispevala tudi oblast, ki je izvršila eksekucijo. Nekaj srednjeveškega je že sama vojaška justica, posebno nekulturna je pa izvršitev smrtne obsodbe. Najprej izkopljejo jamo, v jamo zasadijo kol, nanj pa privežejo obsojenca, dolgo mn berejo celo vrsto paragrafov, po katerih je bil obsojen, potem pa stopi nà pet korakov pred njega pet vojakov, ki ga ustre lijo najrej v prsa, potem pa pristopijo še dva koraka 5 naprej ter mu puške sprožijo ponovno v glavo, če se je po prvi salvi še zganil. V jami, v kateri je bil usmrčen, ostane tudi pokopan menda kar s kolom vred. Pred ftumplovo justifikacijo se je pa na dolgo in široko prerekalo glede načina justifikacije. Vojaška oblast ni hotela popustiti od svojih predpisov ter je prišla navskriž s civilno in cerkveno oblastjo, ki zahtevata, da morajo ititi mrliči pokopani na pokopališču in ne v gozdu ali na kakem dvorišču. Potem je hotela vojaška oblast ju-stificirati obsojenca kar na pokopališču, kar pa seveda aopet ne gre, ker se na pokopališču samo pokopava in. ne ubija. Končno so šele našli način, ki naj bi zadostii Vsem predpisom. Zgodaj zjutraj so Rumpla na strelišču ustrelili in so ga pustili v jami provizorično pokopanega do večera, zvečer so ga prenesli v drugo in stalno jamo na pokopališče. Ker se je o vsem tem par dni toliko razpravljalo, je razumljivo, da je bilo to med publiko največja agitacija za justifikacijo po vseh predpisih. Med vezanjem obsojenca na kol in med dolgotrajnim črtanjem raznih obsodb se je publika s kričanjem, sme-
hom itd., obnašala kakor v cirkusu. In še danes beležijo vsi listi po Zagrebu dan morilčeve smrti kot dan kulturne sramote.
Poštni promet z zrakoplovi. Zagrebško poštno ravnateljstev razglaša, da je otvorjen poštni promet z zrakoplovi med našo državo in Francijo, češko, Avstrijo, Ogrsko, Poljsko, Rumunijö in Turčijo. Beograjska pošta je s tem nabiralna postaja za Pariz, Dunaj, Prago, Budimpešto, Varšavo, Bukareštvo in Carigrad. Zrakoplovi bodo vršili službo v sledečih smereh: Beograd— Pariz 31 ur, Beograd—Strassburg 28 ur, Beograd— Praga 24 ur, Beograd—Dunaj 5 ur, Beograd—Budimpešta 3 ure, Beograd—Varšava 28 ur, Beograd—Bukarešta 4 ure in Beograd—Carigrad 8 ur. Vožnja bo seveda krajša ali pa tudi daljša po atmosferičnih prilikah. — Sprejemajo se navadna pisma, priporočena in ekspresna, vzorci blaga, poslovni papirji in tiskovine. Zaprte pošiljajve z navedbo vrednosti in paketi se za enkrat še ne sprejemajo. Pošiljatev pa ni treba naslavljati samo na prej označene postaje zračnega prometa, ampak se lahko naslovljajo tudi drugam, ker se na najbližji postaji iztovorijo in ipotem z navadno pošto odpošiljajo na naslov.. Taksa je za 50 odstotkov višja od navadne poštne takse.
Kompcijonist v ministrstvu. Nedavno je beograjska policija aretirala pravnega referenta ministrstva za javne zgradbe. Pravni referent Todorovič je izsiljeval denar od raznih strank, ki so imele v ministrstvu posla. Nazadnje se je pa ujel, ko je poskusil opehariti neko tehnično beograjsko firmo na sledeči način: Finna se je potegovala za neko licitacijo, referent Todorovič je pa poklical šefa v svojo pisarno ter mu razodel, da z licitacijo ne bo nič, če ne dobi 100 tisoč dinarjev provizije in če se firma ne obveže, da mu bo v bodoče od vseh svojih kupčij in zaslužkov od države dajala gotove procente. Firma je na videz na vse pristala, a pri tem celo stvar tudi javila policiji. V prijavi so bile navedene tudi številke vseh bankovec, ki so se izročili referentu Todoroviču kot zahtevana provizija. Korupcijonist ni slutil, kaj se pripravlja proti njemu in je bil silno presenečen, ko je prišla policija z zapornim poveljem na podlagi ovadbe in označenih bankovcev, ki so se še vsi našli pri njem.
Obtožbe proti »Balkanu«. Pri beograjskem sodišču se nahaja 162 tožb proti zloglasnemu beograjskemu listu »Balkan« ozir. proti njegovemu odgovornemu ured niku. Sodišče je izreklo na podlagi teh tožb že nekaj razsodb in lastnik »Balkana« Svetolik Savič ter njegov odgovorni urednik sta obsojena skupno na 47 mesecev ječe in 200 tisoč dinarjev kazni.
Nevami razbojniki pod ključem. V Slavoniji je par mescev ropala nevarna roparska družba, kateri je načeloval neki Mehmed Meštrovič. Najagilnejši člani družbe so bili nekateri kmetje in posestniki iz vasi Bosut, med temi Lazar Bogdanovič, flei poseduje 40 oralov zemlje in veliko, dobro idočo gostilno. V okolici Bosnia so izvršili veliko predrznih razboj štev. Trgovcu Cerko-viču so ob priliki takega obiska odnesli 100 tisoč dinarjev, kmeta Grgiča, ki jim ni mogel izročiti denarja, ker ga ni imel, so pa smrtno nevarno pretepli. Orožniki so jim končno prišli na sled, ter jih vse polovili.
Zakleti most. V bližini Gospiča spaja oba bregova rečice Like železniški most, katerega uporabljajo prebivalci okoliških vasi tudi za osebni promet, ker ni nikjer v bližini drugega mostu. Ker se zadnje čase na lički železnici vrši redni promet, je nastalo vsled tega na mostu že mnogo nesreč. Vsak mesec je koga povozil vlak, ali ga pa vrgel preko ograje v 20 metrov globoko strugo, kjer ga je zopet čakala sigurna smrt. Mosta so se začeli radi tega okoličani ogibati, verujoč, da meče neka tajinst-vena moč potnike pod vlak. Železniška uprava pa je dala odstraniti mostnice, da prepreči nadaljne nesreče. Ta most je te dni postal usoden za nekega zločinca, ki je hotel preko njega pobegniti pred zasledovalci. Simo Paskoš je na sejmu v Gospiču zabodel svojega soseda Draškoviča ter ga težko ranil. Zaprli so ga radi tega čez noč v obč. zapor, iz katerega pa je ponoči ušel ter hotel pobegniti preko omenjenega mosta. V temi pa ni videl, da manjkajo na sredini mostnice in padel je skozi odprtino v globino, kjer so ga naslednji dan našli z razbitimi udi mrtvega.
Samomor s škarjami. V Beogradu si je skušala končati življenje neka 54 letna udova. Iver ni našla nobenega primernega orožja, da si zada smrtni udarec, je zgrabila navadne škarje ter si jih zasadila v prsi. — Ranila se je smrtno-nevarno ter ne bo okrevala. V smrt je Šla vsled prevelike bede. Pred leti je bil njen mož najbogatejši trgovec v Beogradu, pozneje pa je izgubil vse premoženje ter zapustil svojo ženo v največ ji bedi.
Izvanredna starost. V slavonski vasi Privlaka je le dni umrla starka Pavla Borovac v starosti 104 let. Nikoli v svojem življenju ni bila bolna, zaspala je vsak večer naglo kakor otrok in bila je v celi vasi pri vseh priljubljena.
Zima v južni Srbiji. Potniki, ki so se 22. t. m. pripel ja li iz Ohrida v Beograd, poročajo, da je zavladalo po celo južni Srbiji zimsko hladno vreme. Celih pet dni je pred 22. mäjnikom deževalo, ta dan je zapadel sneg po vseh hribih Črne gore (gorovje pri Skoplju) Šar Planine in Jakupiče.
Dve zanimivi razparavi. V Beogradu je pričela : obravnava proti srbskemu Čarugi, Dragoljubu Bojeviču, ki je obložen bogzna koliko roparskih utorov, vlomov, posilstev itd. Bojevič je že tičal enkrat pod ključem, a se je posrečilo njemu in nekaterim njegovim tovarišem, v spomladi leta 1923 pobegniti iz zaporov. Šele lansko leto je zopet padel v roke pravice. Proti temu tolovaju nastopa 96 prič. V Skoplju razpravlja sodni dvor proti I Makedoncu čiri Gilogoreviču, ki je pred' meseci v bli-* žini Stipa iz zasede ustrelil vojvodo Stojana Miševiča.
Dokazalo se mu je,: da je izvršil uboj po naročilu makedonskega komiteta. Kot glavna priča nastopa v tej I razpravi vdova Miševičeva. Ko je vprašal to udovico predsednik sodišča, če zahteva kako odškodnino za ubitega moža, je to odklonila ter je izjavila, da bo že sama skrbela za svojo petletno hčerko, pač pa zahteva najstrožjo kazen za zločinca. Gligorevič je pri razpravi izjavil, da obžaljuje svoje dejanje in prosi za naj-milejšo kazen.
Okrog Osjeka love ribe po gozdih. Letos je Drava pri Osjeku izvanredno narastla, ter preplavila velike predele gozdov ob obali. Ker je Drava nenadoma padla, so nastale po preplavljenih gozdovih velike mlake, v katerih kar mrgoli raznih rib. Največ se nahaja v takiir mlakah karpov, med katerimi so pravi velikani, težki 20—30 kg. Prebivalci poplavljenih krajev pridno lovijo po mlakah ostale ribe ter jih vozijo v mesto na trg.
Morsko kopališče. Marsikdo želi v počitnicah na morje, a se ne more prav odločiti, kam bi se podal. Priporočamo Baško na otoku Krk, kjer krasna peščena obal za kopanje in solnčenje, kjer se dobi pitna voda in so krasni sprehodi. Več hotelov in oskrbovališč nudi gostom dobro brano in lepe, snažne sobe po zmernih cenah. Meseca avgusta bo več naših pristašev iz Slovenije v Baški, je torej za prijetno družbo preskrbljeno. Kdor želi podrobnejša pojasnila, naj se obme na Hotel Velebit — Baška — otok Krk.
Borea. Budapest 862. Italija 246.5—247, London 207.5, Newyork 61.20, Paris 314, Praga 181.5, Dunaj 864, Zürich 1183. Dinar notira v Zürichu 8.45.
Odlikovanje. Glavni odbor društva Rdečega križa V! Beogradu je odlikoval go. ravnateljico II. dekl. mešč. šole v Mariboru, Antonijo Štupco, kot agilno delavko za Podmladek Rdečega križa in za druge humanitarne ustanove s srebrno kolajno.
Zlet mariborske orlovske srenje v Jarenino. Jare-nina, ki je dosedaj veljala vedno kol prva trdnjava našega pokreta, zlasti orlovskega, je včeraj pokazala, da ostane to še zanaprej kljub vsem naskokom sokolstva, ki se skuša tu ugnezditi. Mariborska orlovska srenja je s svojim zletom prav srečno pokazala ljudstvu, kakšen je razloček med njenimi in sokolskimi prideditvami. Jareninski zlet je pridobil Orlu med ljudstvom novih simpatij, ki mu bodo zagotovile še večji razmah. S svojim nastopom nam je predložila srenja račun svojega delovanja, katero vemo ceniti še le sedaj, ko smo videli, kam privede smotreno delo po orlovskih telovadnicah, — Zlet Srenje se je pričel že predpoldne s sv. mašo, med katero je imel slavnostni govor šentiljski gospod župnik svetnik Evald Vračko. Po sv. opravilu so se Orli poklonili na pokopališču smrtnim ostankom nepozabnega ustanovitelja jareninskega Orla, brata Šketa; na grobu je govoril načelnik mariborskega orlovskega okrožja, brat Petrun. — Popoldne so se začele od vseh strani zgrinjati ljudske množice, da prisostvujejo javni telovadbi. Iz Maribora jé prišla večja skupina udeležencev. Tudi mariborski župan g. dr. Leskovar se je pripeljal s svojo gospo soprogo. Javna telovadba se je vršila na prostoru poleg cerkve. Nastopili so najprej člani z dobro izvedenimi prostimi vajami, nato članice in moški naraščaj; vaje članic in naraščaja so bile izvajane v izredno točnostjo. Sledila je vrsta Mariborčanov na bradlji, kjer so pokazali nekateri telovadci krasno izvedene težke vaje. Ženski naraščaj je nato ljubko izvedel proste vaje z zastavicami. Izredno zanimive so bile naslednje točke — nastop članov v redovnih vajah, skok v višino ter skok v višino s palico in končno vlečenje vrvi. Višek telovadnega nastopa je tvoril nastop na drogu, kjer so zopet pokazali mariborski telovadci svojo umetnost. Med telovadbo je pozdravil Orle in goste jareninski g. župan Špari; odgovoril mu je predsednik mariborskega okrožja g. dr. Veble, ki je povabil navzoče na okrožno« prireditev v Ruše. Po nastopu se je razvila prosta zabava na vrtu g. Cvilaka.
Težka nesreča v Bresternici. Včeraj je zahtevala neprevidna vožnja z motorjem zopet svoje žrtve. Srn mariborskega trgovca g. Pošingerja se je peljal z motornim kolesom »Indian« iz Fale proti Mariboru. V Brestemici se je zaletel s strojem v 771etnega viničarja Karla Franca^, ter ga zadel tako težko, da je obležali na mestu mrtev. Motor se je prevrnil, in voznik Pošinger je za dob il težke poškodbe na glavi: počila mu je lobanja, dočim je njegov spremljevalec Kurt Majer, ki je sedel na drugem sedlu za šoferjem, zadobil lažje poškodbe na obeh rokah. Težko ranjenega Pošingerja je odpeljal neki privatni avto v bolnico, lahkoranjenega Majerja pa je obvezal mariborski rešilni oddelek. Stanje ranjenega Pošingerja je izredno opas no. Take nesreče so resen opomin našim motorciklistom, da vozijo z največjo previdnostjo ter opustijo nevarno drvenje po naših cestah, ki so polne prometa ter nepripravne za dirkanje.
Nesrečat na ljubljanskem osebnem vlaku. Sinoči je imel ljubljanski osebni vlak, ki pride v Maribor okrog 10. ure, precejšnjo zamudo radi nesreče, ki še je pripetila ha lokomotivi pri vožnji, med Poljčanami in Slov. Bistrico. Nenadoma je počila kurilna cev in vroča para je nevarno opekla strojevodjo Antona Kisliha. Ko je bila poškodba j popravljena, je vlak nadaljeval svojo vožnjo. Kislih je za-i dobil izredno nevarne opekline.
Ne uničujte naravnega rastlinstva! Če greš po stranskih potrh neposredne okolice mariborske, opaziš često j številno šolsko mladino, deklice in dečke, kako se trudijo in ruvajo s koreninicami in gomolji vred rastline v silnih množinah. Vprašaš jih : zakaj, pa ti odgovorijo, da morajo za vse učence v razredu prinesti po več komadov ce-»
btran <*.
le rastline, od dreves pa cele veje. Zdi- se nam, da gre gorečnost nekaterih učiteljev in Učiteljic predaleč. Go-, tovo bi zadostovalo za ponazo rov arije manj eksemplarjev. Treba je namreč pomisliti, koliko rastlin se v okolici me-• sta z a te svrbe vsako leto populi. Seveda še hujše je z nedeljskimi izletniki. Tu vidiš, da se ti vsujejo izletniki na lepo cvetočo paravo, kakor krave na deteljišče, ter unir čujejo in uničujejo, da čez nekaj časa ovenelo v celih šopih mečejo zopet vstran., Tako- ne uničujejo le lepote narave, temveč delajo tudi posestnikom škodo. Tudi tu- ; kaj bo morala šola primerno poučevati in vzgajati.
Ali ne vidite? Pri- Ribnikih se ob javni cesti in izpre-hajališčih kopljejo in klatijo razni polodrasli razposajenci. Seveda so popolnoma nagi in se namenoma v -nagoti vedejo in -izpostavljajo talko, -da jiih pasanti morajo opaziti. Gotovo niti kopanje v teh krajih, še manj pa obnašanje teh -ljudi ni na mestu, tq tem -manj, ker vodijo tamkaj mimo starši svoje otroke, deloma pa mora šolska -deca sama tam mimo. -Posebno nespodobno se- namreč pobalini, ve-dejo, če gredo mimo mlade dep-liće. Zato se močno čudimo, da vsega tega poklicani javni organi ne -opazijo in s primerno strogostjo ne odpravijo. Upajmo-, -da bo ta javna opozoritev poklicanim zadostovala.
Ni jim prav. »Tabor« in »jutro« se hudujeta, ker je mestna uprava pri letošnji otvoritvi dravskega kopališča strogo ločila ure za kopanje moških in žensk. Ta ločitev je prav na mestu in je že bil res skrajni čas, da se je že vendar enkrat izvedla, »Straža« se je že lansko leto bavila z nemoralnostjo v dravskem kopališču in opozarjala gospode pri občini na nemoralnost, ki se je doigrala ravno med mladino v dravskem mestnem kopališču. Vsi Mariborčani, kojim je morala v javnem kopališču še količkaj na skrbi, pozdravljajo novo — ne pravzaprav staro naredbo glede ločitve kopalnih ur za dame in gospode prav iskreno. Ravnokar omenjeno naredbo mariborskega magistrata lahko kritizirata in jo obsojata samo lista za propagando nemoralnosti in to sta večkrat: »Jutro« in »Tabor«.
Kupujte srečke »Doma ubogih.« Razprodaja srečk »Doma -ubogih« je v najboljšem teku. Stavbišče za hišo je na Retnavski cesti in v kratkem se razpiše 'ko-nikurz za nabavo vseh ostalih 500 dobitkov. Hiša se prične zidati takoj -po srečkanju.
Preveč nadlegovanja! Letos se posebno močno opa- » ža, da prihajajo moški, ženske in celo deca iz Likg, iz j Zagorja, iz Srbije, pa beračijo za prinose, češ, da jih je | zadela nesreča, ogenj, povodenj, kuga itd. S seboj 'majo ali potrdila občin, ali srezov ali celo kakšnega inšpektorja iz beograjskega ministrstva. Nič nimamo proti temu, da se resnično potrebnim res pomaga, toda mi imamo v domačih okrajih nesrečnežev, revežev'in elementarnih nezgod več kot preveč. Treba bo takšne dovolitve omejiti na okraje in oblastva, kjer se je nesreča zgodila, kajti sicer ne bo nadlegovanja iz omenjenih krajev ne konca ne kraja. Tudi ima državna oblast v Liki, Bosni in Srbiji več kot dovolj državnih gozdov in namesto dovoljenja za prosjačenje po celi državi naj bi dala recimo pogorelcem in- drugim prizadetim les za nove zgradbe. Naši ljudje v nesreči težko gredo prosit, drugim postaja to naravnost obrt. To opazujemo tudi pri invalidih. Malokdaj boste videli prositi slovenskega invalida, ki dobi od države najmanj, pač pa veliko drugih’.
Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi k rednemu občnemu -zboru društva, ki se vrši v sredo, dne 27. maja 1925, ob pol 20. uri v Götz-ovi mali d-vo-. rani.
Zveza vpokojenrh vojaških g až isto v ima v soboto, dne 30. t. m., ob 10. uri dopoldne, svoj redni občni zbor pri Götzu.
Mestno dravsko kopališče (Ob bregu) je zopet odprto.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
! 1
Giacomo je bil »prvi politični zastopnik«, -kakor se je tedaj imenovala najvišja občinska oblast. Če bi. o tej zadevi zvedel častivredni c. kr. komisar v Porlczzi. kaj bi si neki mislil? In pa gospa markiza? »To Vem, je zlobna ženska, cenjeni gospod inženjer; maščevalna ženska.« In poleg tega ima še toliko drugih sitnosti. »In potem še ta preklicani bik!« Ta bik je bil predmet neke tožbe mecl občino Albogasio in najemnikom visokih alpskih pašnikov in je že dve leti smrtno mučil gospoda Giacoma, tako da je-gospod Giacomo \selej, kadar je ■govoril o svojih nadlogah, z-aeel z »zlobno služkinjo« in končal z bikom. »In potem še la preklicani biki«. Pri teh besedah je dvignil svoj drobni obraz in oči, polne bolestnega gnusa, ter za mahnil z roko proti gorovju, ki se je dvigalo nad njegovo hišo, proli bivališču vražjega bika. Končno je inženjer, ki se mu je v lepem, neustrašenem, poštenem obrazu kar videlo, kako obsoja to cincanje in z rastočo nevoljo posluša tega malodušneža, ki se je zvijal pred njim, parkrat nevoljno vzkliknil, »o, revež jaz!« nato pa kakor človek, ki je izgubil vso j potrpežljivost, v loku sklenil roki, s komolci navzven,
~3lid6~Tiskanie sv. Cirila v Mariboru.

»NASA Si RAZA«.
25. «tuja 1925.
kakor da bi leno kljuse držal za vajeti, ter vzkliknil: »Kaj še, kaj še! To ni mogoče! Tako govori kakšna šema, ljubi gospod Giacomo. Nikdar si ne bi bil mislil, da človek, kakor sle vi . . • •«
Inženjer res ni vedel, kaj bi rekel in kako bi označil gospoda Giacoma; zato je samo napihnil lica in zategnjeno zamrmral, da se je slišalo kot neke vrste grgranje. Zdelo se je, kakor da bi imel na jeziku precej oster priimek, ki ga pa ne more spraviti iz sebe. V tem pa je začel gospod Giacomo, ves zardel, vznemirjen ■ugovarjati: »Nehajte, nehajte, oprostite, že grem, že grem, nikar se ne razburjajte; saj sem samo izrazil svoje pomisleke; ljubi gospod inženjer, vi poznale svet, tudi jaz sem ga včasih -poznal, sedaj ga pa ne poznam več.«
Umaknil se je nekoliko pa se zopet vrnil. V rokah je držal vegast cilinder s širokimi kraji, ki je bil videl slavnosti: vhod cesarja Ferdinanda v Verono, v takozvanom »vladarskem letu« 1838.
»Zdi se mi umestno«, je rekel, »da vzamem s seboj lo-le v znak spoštovanja in posebne prijaznosti.«
Ko je inženjer videl tisto spako, je zopet vzkliknil: »Čemu neki? Čemu neki?« Toda možiček, ki je silno čislal take zunanje ceremonije, je vztrajal: »Moja dolžnost, to je moja dolžnost.«. Poklical je Marijano, naj prižge luč. Ko je zagledala na njegovi glavi veličastni znak njegove naklonjenosti, se je silno začudila. »Molči!« je siknil nesrečni gospod Giacomo, »molči!« In komaj je bil zunaj vrat, je dal duška svoji jezi. »Prav nič ne dvomim, da me bo ta vražja ženska še v grob spravila.«
»Zakaj pa je ne daste proč?« je vprašal inženjer.
Gospod Giacomo je bil stopil na prvo stopnico sleze, ki se je vzpenjala, ob njegovi hiši. Ob tein vprašanju pa, ki se je zapičilo kot puščica v njegovo vest, je nenadoma obstal.
. »Eh!« je zastokal..
»Oh!« je rekel inženjer.
»Kaj hočete?« je povzel po kratkem molku gospod Giacomo. »Je že tako.«
Ko je gospod Giacomo izprégpvorìl tehtni besedici, je napihnil lica, močno vzdihnil in se odločil, da nadaljuje pot.
Lezla sta nekaj minut po težavni poti, ki jo je nekoliko z oblaki zakrita luna le slabo razsvetljevala. — Slišali- so se samo njiju počasni poraki, udarci njiju palic ob kamenje in enakomerno Sopihanje gospoda Giacoma: pi! pi! Oh vznožju strine in dolge poti na planino Fianco se je možiček ustavil, se odkril in si z belim robcem obrisal pol s čela. Pogledal je tja proti velikemu orehu in pròti stajam na planini, do katerih seje bilo treba splaziti, ter je pri tem izredno globoko-zadihal,
»O, moj ljubi Bpg!‘«; je rekel.
Inženjer mu je dajal pogum. »Le naprej, gospodi Giacomo! Lit izr na- l jubo!«
Gospod. Giacomo se je brez ugovora napotil dalje in ko sta bila onstran staj, odkoder j« bila potem pot bolj krščanska, se je zdelo, kakor da je pozabil' na strmine in pomisleke,, na zlobno služkin jo in c., kr, k®-misarja, na maščeval«© markizo in preklicanega bika,, ter je začel govoriti z: velikim navdušenjem o gospodični: Rigw. ’	-	1 U«
»Prav nič ne dvomim, kadar imam to cast, da govorim z va-š.o nečakinjo, gospodično Lui», verjemite mi, se mi zdi, da so se vrnili časi Baratele, Filippuzze-In treh sester Sparesi' iz S. Piera Incartali in še mnogo -drugih, izumih časov, tako zelo mi ugaja, ne vena zakaj. Veste, saj . časih grem h gospej markizi, da bi videl, če se da kaj narediti za to deklico. Pa nič, nič, nič . . . Po mojem mnenju to ni -nikako obnašanje; ali so li Ljudje tako alt pa tako zaničljivi. Poglejte pa na primer
gospodično Luizo, kako je ona z vsemi, z mladimi j^J starimi, z bòga-timi in ubogimi, s služkinjo in župni, kom. Res ne vem, zakaj; markiza .
(Dal je sledi.)
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo. venska piemogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova
utica št. l 1
107
Moške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun, Maribor, Grajski trg |
Dnevno
kuhano meso, kuhana šunka, prima kranjske klobase, kakor vse druge vrste klobas se dobi pri
RUDOLF WELLE
Maribor, Gosposka ulica 23.
■«■■HHnnHffiBS£iaii»B3miaBnnBansna
Priporoča se
Marna su. Cirila f Marijam.
Za poljske križe
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah; 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 17(H) D.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D,
Stenski kx>i£t
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stojeoi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je želo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ist kapi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
»v* »vi ^!«*'!>**
ZAHVALA.
Za mnogobrojno izražene sožalje ob pre-bridki smrti., ki nas je zadela s prerano izgubo našega predobrega, nepozabnega očeta
I\zi:a.ti3a, Fras
se najprisrčuejše zahvaljujemo vsem prijatep ljern, sorodnikom in znancem. Posebno se še zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom, posebno še č, p. Gabrijelu za veliko požrtvovalnost in skrb ■ob času bolezni rajnega. Zahvaljujemo se tudi,, Krščanski ženski zvezi za tako veliko udpležb% nadal je godbi Katoliške omladine ter. pevskemu, društvu »Krilato kolo« za pretresl jive žalostim-;' ke, zahvaljujemo se sploh vsem, kateri so spremili pokojnega k zadnjemu počitku.
Maribor, dne 20. maja 1925.
žalujoči ostali.

Najceneje la najuspešnejše
oglašujeta
samo potom
Oglasnega zavodi
F. Voršič-a
naslednik,
nutter, Stontkw trg 16.
, Pojasnila brezplačno!
JKjKI	KI	i■V' fj ^ V rA ì V i ^ i n i rmy ! r ^ j rJi i r-% j !Ca\C4 ! k'a I k'ai 1 Ca ! Ca[.Ca ! Ca i Ca j Ca ' Ca 1 Ca ;	l-V PA L A I Sl A !	r i FN i m i r ^ j i ri i m i m Ca I Ca Ca ! Ca 1 Ca ! Ca Ca 1 Ca \ Ca ; Ca
m
Bi
m
m
se
m
najboljše in najvannejše
pri
® Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru,
Stolna ulica št. 6	um,
ki obrestuje hranilne fio®® P®
i% in 10%
oziroma po dogovoru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
izdaja konzorcij »Naše Strai®**