ZZO. MIKU.
a UDBUam. v ectrtcli 21 septembra 19Z3,
uto L01.
trv'ijev*'-*'^
Izha|a vsak dan »opoldne, isrseznil nadalje ln prašnima.
fnserati: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petlt vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Insaratal davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se nriloti znamka za odgovor.
Upravniatro „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" Knafleva o lic g št 5, pritlično. — Telefon »t. 304.
Dre dni* tro „31or. Herod«1' ftnszlova ulioa it. I, L nadstropje
Telefon žter. 34. Dopise sprefaeia le podeisaae ln zadostao Irankovane. Rokopisov so no vrača.
v Jugoslavill vsq dni po Din t-— v Inozemstvu navadna dni Din 1, nedeljo Din 1-25
PoStnina nlaSana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	V JagSStSi i		T itsazemstrt
	v Ljubljani	po pošti	
12 mesece/...... 6      m •■••■« 1                 0 «••«•• Pri rrorebHnem povRanju i	Dm  14* — . 72'-.     36 — • 12"-— . te ima daljši	Din 144 — . 72*— 9 36-— „     12 — Tiro*nin3 dop	Din 264-— ,    132- — . 65-— . 22*-ačati.
Novi naročniki naj poSi ejo v prvič naročnino vedno pO nakaznici.
Na samo pismena naročila brez pos^stve denarja se ne moremo ozirati.
_L*_t j.J_"..'jl    j, » *w. 11*^7-mirnim 'a f^rrr- .i..1^ j "'<Pga*«r^»:* -'»>V»■ » T u"!i -------
Kaj bo z Bolgarijo?
Frve vesti o krvavih dogodkih v Bolgariji je sprejela inozemska javnost hladno in brez posebnega zanimanja, ker se je splošno mislilo, da peščica nezadovoljnih ekscentričnih elementov ne bo mogla delati bogve kakšnih preglavic vladi, ki je ne glede na kratko dobo obstoja že precej utrdila svoje pozicije. Po obsežnih reformah Cankovega kabineta, ki so šle za tem, da se država čim prej gospodarsko in politično konsolidira in po formelni koncentraciji meščanskih strank pač ni nihče pričakoval, da bo tako kmalu znova ogrožen notranji mir in divjala meščanska vojna. Najmanj pa je mislila o tej možnosti vlada sama, ki je biia menda preveč zaverovana v svoj nedavni uspeh, kajti sicer bi bila pravočasno ukrenila vse potrebno, da prepreči vsako iznenađenje. Kakor njegov predhodnik, pokojni Stam-boiijski, tako je tudi Cankov preveč gradil na avtoriteti svojih ministrov in svojega političnega programa in premalo upošteval nevarnost od strani opozicije, ki se je bila pod pritiskom razmer samo potuhnila, ni pa bila odstranjena. Samo dejstvo poskušenega prevrata ni Presenetljivo, saj so takšne stvari danes povsod na dnevnem redu, nepričakovana ln presenetljiva pa je kooperacija komunistov z zemljoradnik! ,ki lahko postane
usodepolna za meščansko vlado kot tako in za državo vobče. Na trajno družbo med tema dvema strankama ni mogoče misliti, kajti njuni interesi se križajo, toda narava komunistov je taka, da se v kritičnem trenotku zvežejo tudi s svojimi idemimi nasprotniki, samo da dosežejo končni cilj. Bližini sovjetske Rusije in izoliranosti od ostalega demokratičnega sveta je pripisati, da je komunizem pognal v Bolgariji globoke korenine, ki jih je še bolj poglobila prejšnja diktatura seljakov tako, da pri obzirnosti in popustljivosti sedanje vlade ni Čudno, če jI je končno zrastcl čez glava Dokler so bili komunisti sami, je bilo težko misliti o polastitvi državnega krmila, ko pa je 9. junij pognal v njihov tabor rudi razgnane ln ozlovoljene zemljoradnike, so čutili v sebi dovolj moči, da sežejo po orožju in poskusijo uveljaviti svoj politični evangelij, tako, kakor se je to zgodilo pred leti v Rusiji. Začeli so nevarno hazardno igro, ki jih lahko popolnoma pogubi ali pa Jim izroči Bolgarijo v neomejeno oblast.
Iz dosedanjih poročil je razvidno samo toliko, da revolucionarno gibanje nI več običajen lokalni spopad med ekstremisti dveh nasprotnih političnih struj, nego resen, dalekosežen in nevaren pokret v notranjem   življenju države, ki
lahko v temelju spremeni njen dosedanji socijalni in pravni red. Zanimivo je, da je vlada takoj po prvih spopadih z revolucionarji izgubila glavo in ne ve, kaj naj počne. Govori se celo o predstojeći 'demisiji kabineta, o čimdalje večjem vplivu makedonstvujuščih, ki bi gotovo z veseljem izkoristili ugodno priliko, da pridejo na krmilo In tako z eno potezo uveljavik) svoje načrte. Vseka-! kor nam prineso že prihodnji dnevi vest o končnem izidu tega dvoboja, ki bo za nas tem večje važnosti, ker se v naši neposredni bi ni odigravajo dogodki, ki bodo v veliki meri vplivali tudi na našo zunanjo politiko.
Verjetnost da bi vlada klubovala pritisku od dveh strani, je od dne do dne manjša. Poročila iz njenih virov sicer trdijo, da gre le za posamne izgrede, da je absolutna premoč v njenih rokah in da bo v kratkem upor zatrt. Toda verjeti tem vestem bi bilo skraino neprevidno, kajti vsa druga poročila govore o napredovanju in uspehih revolucionarjev, ki so zasedli že več mest, proglasili sovjetsko republiko in se pripravljajo za odločilen naoad na Sofijo. Vladne čete v mnogih slučajih prehajajo na njihovo stran, prebivalstva se je polastila panika in vse ka?e. da so Cankovu in njegovi vladi štete ure. Vprašanje je le, kdo bo njen naslednik v slučaju, če bo res morala pustiti državne posle iz svojih rok. Mogoče je dvoje. Ali pridno s pomočjo močne organizacije m diplomatičnih intrig tujih držav na površje makedonstvuuišči ali pa komunisti z zemljoradnik!. Ako bo sreča mila prvim, bomo dobili v Bolgariji nevarnega soseda, ki bo rovaril in intrigiral proti naši državi prav tako ali pa še bolj, kakor italijanski fašizem. Vlada makedonstvujuščih bi pomenila konec bolgarske mirolhibnosti in Makedonija bi postala ognjišče, kjer bi morala Jugoslavija stalno držati znaten del svoje obororcne sile. Sicer pa tudi ni Izključeno, da bi ti elementi, ko bi imeli oblast v svojih rokah, ne postali agresivni, zlasti ker bi našli odziv in sočutje na naši zapadni granici.
Z druge strani pa preti nevarnost, da se v prihodnjih dneh pojavi na Balkanu prva sovjetska republika. O tem že davno sanjajo moskovski politiki, ki so posvečali balkanskim državam že od početka največjo pozornost češ, da je to edina pot ki vodi do podminira-nja trdnjave zapadnega kapitalizma. NIČ manj nevarna kakor vlada makedonstvujuščih bi bila za nas tudi sovjetska Bolgarija, ker bi bila to zanesljiva in teritorijalno važna ekspozitu-
ra moskovske internacijonale, ki bi nemoteno razpredla svoje mreže tudi v naši javnosti. In dasi nam niti prva niti druga možnost ne obeta nič dobrega, se vendar zbirajo na obzorju naše zunanie politike črni oblaki in z vso
resnostjo se moramo vprašati že danes, kakšno stališče zavzamemo,- Če nas te dni postavijo dogodki pred gotovo dejstvo državnega prevrata v sosedni Bolgariji.
—nik:
0 slovanski neslogi.
Čudno, da tista takozvana slovanska nesloga še nikdar ni bila predmet kakega posebnega študija. Vsaj meni ni znano, da bi se bil kdo s tem vprašanjem kdaj temeljiteje bavil. In vendar je stvar važna dovolj, da si jo ogledamo od vseh strani. Ta nesloga nam je škodila že toliko, da bi morali noč in dan razmišljevati o tem, kje tiče njeni vzroki in kako bi se je mogli iznebiti. Zla se treba lotiti pri korenini! Koristno bi morda bilo, ako bi se ozrli nekoliko po zgodovini In se prepričali, kako in ob kakih zunanjih povodih se je pojavljala. Morda bi se Iz tega kaj naučil, morda bi se nam posrečilo dognati, iz kakih kali poganja ta naša tako usodna nečednost.
Da je nesložnost in prepirijivost pri nas Slovanih res v večji meri doma kot pri drugih narodih, to vidimo lahko vsak dan. Zadostuje en pogled po naši ožji domovini! O nekaterih slovanskih narodih trdijo, da imajo posebno trde burice. No, mislim, da smo v tem pogledu vsi Slovani precej enaki! Bratovske popustljivosti ni med nami! In če smo si kdaj kaj vtepli v glavo, nas je težko prepričati, težko izpreobrniti. Nemec pravi: »Der Gescheite gibt nach!« Te prislovice ml ne poznamo. Pri nas velja često trmoglavost za značajnost. Mi ne vemo, da je stmljivost, toleranca znak prave omike! O vsem tem bi se morale široke mase šele poučiti. Nesloga, prepirljivost je nečednost, ki bi se je moraM tem bolj sramovati, ker smo bili zaradi nje že neštetokrat tujcu v posmeh! Ce cerkev in šola pobijata druge nečednosti, naj pobijata še to! Ne samo takrat ko pride v čitanki pove-stica o Svatoplrtku In njegovih sinovih na vrsto, tudi sicer naj bi učitelj večkrat opozarjal deco na slabe posledice needinosti in nestrpnosti. Saj nudi življenje za to toliko prilik! Treba učiniti, vzgajati! Tako bi nastal sčasoma nov rod! Tudi vzgoja je en pripomoček, ki vede do cilja!...
Za enkrat pa seveda ne kaže drugega, kot da računamo z obstoječimi razmerami. Čez noč se naša narava ne da preustvariti.
Ej, lepo bi bilo, če bi hotelo priti kar hipoma pravo spoznanje v nas! Lepo bi bilo, ako bi mi vsi uvideli ,kje je naša veljava, kje naša moč, kje naša rešitev!
Pred mnogimi leti sem bil skupaj z nekim kanonikom iz Budimpešte. Bilo je to v nekem zdravilišču blizu Gradca. Mož je bil sicer zaveden Madžar, a še dokaj objektiven. Bil je poslanec in pretendent za neko škofovsko sto'ico. Politikovala sva večkrat in pretresavala razna vprašanja. Pri neki priliki je pripomnil: To se morate vi Slovani čutiti, ko vas je toliko in ko posedujete toliko sveta! In melanholično je dostavil: »Nas je le malo in naša usoda je zapečatena! Neznaten otočec smo sredi slovanskega morja in prej ali slej utonemo v tem morju!« —
Da, tujci čutijo, česar mi ne čntimo! Tujci vedo, kje je tisto imponujoče, ki bi bili mi lahko ponosni nanje, mi pa tega ne vemo, ali pa nočemo vedeti! Premnogim izmed nas ni za veličastno morje," premnogim izmed nas so bo1j povše-či luže in lužice, ki se da v njih tako imenitno — no, molčimo rajši!...
Pa tudi če se posreči kdaj, da zatre-mo v sebi tisto specifično slovansko nasmenje k neslogi, se bodo nesoglasja nedvomno še vedno pojavljala med nami. »Ouod capita, tot sensus — kolikor glav, toliko misH!« To je bilo tako in bo vedno tako pri nas in drugje! Sicer pa ni vsak nesporazum že nesloga! Vsakemu človeku je prirojeno, da skuša uveljaviti svojo voljo in česar nam je pred vsem treba, je to, da znamo krotiti svoj prebumi temperament. Gledati bi morali, da se preborimo do one preudarnosti, one razsodnosti, ki nam je potrebna, da vemo podrejati manj važno važnejšemu, manj koristno koristnejšemu, podrejati zlasti to, kar se tiče posamn!-ka, onemu, ki se tiče splošnostl... Vedno in vedno pa moramo obračati svojo pozornost na to, da se izognemo po možnosti vsemu, kar bi moglo iznova razplameniti strasti med nami ter nas dovesti do take razdvojenosti, da bi Škodovala naši slovanski stvari.
Na kak način bi se dala, ako že ne odstraniti, pa vsaj zmanjšati med nami nevarnost medsebojnih sporov?
Kako lepo bi bilo, ako bi se bili m! Slovani povspeli v pravem spoznanju že tako daleč, da bi govorili drug drugemu: »Brate, čemu bi se midva prepirala za to ali ono posest ko pa je vse, kar je mojega, tudi tvoje in obratno!« Toda do tega ne pride še dolgo, dolgo. Za enkrat se še ni nadejati, da bi nas v doglednom času obvladalo tako idealno naziranje, dasi tiči baš v tem spoznanju ona velijina, ki s strahom navdaja vse naše nasprotnike! Tista prirojena nam centrifugalnost in po naših sovražnikih vcepljena nam medsebojna mržnja korenini pregloboko v nas, da bi nam moglo kar naglo priti razsvetljenje Treba bo premagati Se mnoge predsodke, odstraniti še mnoge ovire, predno se strnejo široke mase. Tem nuincjša naloga pa je vseh tistih izvoljenih, ki vodijo vladno krmilo v posamnih slovanskih državah, da store vse, da se Čimprejo približamo velikemu cilju. Ako pri državnikih te ali one slovanske države mo-mentano ni pravega umevanja in razpoloženja za to, se državniki ostalih slovanskih držav tega ne smejo ustrašiti. Razmere se izpreminj.ijo in njih dolžnost je, da delajo na tako izpremembo in jo po svojih močeh pripravljajo in pospešujejo. AH naj vlada mar med Rusijo in Poljsko, Poljsko in ČehoslovaSko ln končno tudi našo drŽavo in Bolgarsko^ ki se prej ali slej mora izpametovati frj uvideti, da more ob strani kolebave in, zaletava Italije Še manj uspevati kot }q uspevala ob strani mogočne, smotrenrj Nemčije in da je njen pogin neizogiben* ako se ne prizna še pravočasno zopet k; Slovanstvu —• ali naj obstoji, pravirri^ med temi slovanskimi državami, odnos-, no narodi, večno ona napetost ki jo opažamo dandanes in ki ne dovoljuje no* enemu, ne drugemu Izmed nas potrebnega razmaha v boju proti zunanjemu sovražniku? Ako bi ostalo tako, potenj bi se naši nasprotniki upravičeno lahko veselili. Ali ga ni sredstva, ki bi se dale z njim vse take kontroverze na lep način spraviti s sveta? AH bi ne kazalo v take svrhe ustvariti morda posebno razsodišče, ki naj bi sestajalo iz zastopnikov vseh slovanskih držav in razsojalo v vseh naših medsebojnih sporih? Velikega pomena bi bilo tako razsodišče žq zaradi tega, ker bi izključevalo vmešavanje tujih narodov v naše domače zadeve.
Nekaka »Zveza slovanskih naredov«
bi se morala ustanoviti, ki naj bi bila edina kompetentna odločati v vseh zadevah, ki se tičejo zgolj interesov slovanskih narodov! Zakaj bi kaj takega ne bilo mogoče? Ali bi ne bil to vele-važen korak k naši konsolidaciji prvi pomembni korak k svoboditvi  od ono
Claude Farrere
- prevel Miran Jarc:
Giviliziranci.
Roman. 40
Še bolj je napel svoje sile. Njegova preprosta, pa ostra igra je Mćvila utrujala, dočlm ni bil on nič truden. Sreča se je premenila.
L61ysette je zdaj ploskala njegovim uspehom. To ga je navdalo s ponosom in igral je še drzneje. Tam pa je bila Marta Abelova ravnodušna in hladna; kaj se je zmenila za srečo v igri Sploh se jI je zdelo že predolgo in komaj, da je še pomagala svojemu tovarišu; mimo nje so letele žoge, ona pa še stegnila ni roke. To brezbrižnost je Mevil občutil kot neznosno težo, ki ga je tlačila kot zaničevanje.
Nič več ni bil tako gibčen, vitek ln lep. Vs! so čntUi, da je poražen. Njegova roka je le s težavo odbijala udarce in na sencih se mu je nabiral znoj. Prišel je konec. Padali so udarec za udarcem, vse je izgubil; zadnja žoga ga je zadela v telo, a še te ni mogel odbiti. Odbijača mu je padla iz rok; ko jo je hotel pobrati, se je spotaknil.
Fierce-a so pozdravili vzkliki oduševljenja. On pa nI čul ničesar: k njemu je prihitela Lćlvsette in vzklikala od zmagoslavja. Videl je, kako so ji ljubke oči blestele v otroški radosti, v svoji roki pa jt začutil njeno vročo tačico, k! mu Jo je vzhičeno podala. Cisto blizu se mu je zaupno ln srčno zahvalila:
»VI ste mi pripomnil     **peha... 'VI ste rta
plemeni J!«
Mćvil pa je šel čez trato. Gospodična Abelova se je zelo vljudno opravičila, ker je igrala tako nerodno: da bi ne bilo nje, b! gotovo zmagal. On se ni brigal za to, pač pa je motril Flerce-a ln Lćly-setto, ki sta se vodila za roko. Nekaj mrzlega se mu je zarezalo v srce. Pierce je bil pijan, pijan te ljubezni, ki je zdaj bila v njegove prsi; kakor, da so skriti vrelci napolnili ribnik in se raztekajo že čez robove. V prijateljskem pogledu Lelvsette ie čital obljubo vračujoče ljubezni in njegovo zavzetje se je kar pobrezumilo. Pri odhodu jo je ie častil kot Marijo, ker mu je vroče stisnila roko. Le s težavo se je zadržal, da ni pokleknil pred njo in jI poljubil rob krila.
Na rdečem zapadu pa ie plamenelo solnce. Zemlja je bila videti krvaveča; cestni žlebi in hišna okna pa so odbijali ostre odseve, ki so nalikovali bliskom. Cesta je bila prava pot zmagoslavja, obrobljena z zlatom in s škrlatom potlakana.
Fierce-u, ki je bil omotičen od ljubezni, pa se je zazdelo, da se tudi pred njim razprostira Življenje, slično tej žark oviti cesti.
XVI.
... Danes zjutraj sem se vozfl v čolnu po Bosporu. Cez noč sem bil v svojem haremu v Sku-tari in zdaj sem se vračal na svoj dom v Stambul, kjer pišem to knjigo. MoJi karkdzljl so veslali brez šuma in njihova mlsičaste roke so Hm napenjale bele rokave. Čoln Je drsel po vodi, ne da bi jo zvaloval. Solnce je stalo le dokaj visoko. Zakrivala pa ga je prota oblakov in Jutranji soj je bil moten in bled. Med bledikastim nebom m sivim morjem je bM Stambul kakor kako severno mesto.
Toda videl sem veličastno Sv. Sofijo in žolte in rdeče obzidje, ki jo obdaja; videl sem okame-nelo pesem bizantinskih zidov, ki so jih ljudje na-zobčili pri vrhu, morje pa ob vznožju; videl sem nešteto turških hiš, njih staro deskovje je vijoličasto kot grmovje v jeseni; in videl sem mošeje, kot jih ne najdeš na celem svetu sijajnejših, vsaka od njih je spraznila zaklad enega cesarja: Ahmedija s sto kupolami, ki nallkujejo marmornatim mehurjem; — Mehmedlja. ki jo je storfl Sultan-Zavoje-valtc močno; Sulejmanija, ki jo je Sultan-Sijajni okitil z razkošjem; Bajazidlja, ki so si jo izbrali allahovi golobčki; — Šazadija, ki izpera Rokselo-nin greh in še mnogo drugih. Sive kupole so se go-mllile kakor peščene kopice, ki jih je v puščavi nagrmadil samum. Minareti so se ostrili pod nebo kot sulice, ki so zavzele Stambul In ga podarile preroku. Mesta je bilo konec pod črnimi cipresami v starem seraju, ki so otožno pregrinjalo tako lepih praznih kioskov sni tank.
Toda videl sem veličastno Sv. Sofijo fn Žolto duše; ležal je brezbarven in mrk, sličen kakemu severnemu mestu.
Nenadoma pa Je solnce prodrlo oblake. Na ramenih m na tilniku sem začutil njegovo toplo božanje m videl sem, kako Je morje zablestelo: bilo Je, kot da se Je po vodi zgrnila tančica Jarkov, ki se je hitreje kot čoln pomikala proti Stambulu. Pred njo so beiale vse senco in mesto Je na mah podlef lo solnčnemn naskoku. Kakor, da se je zgodi! čude«. Palače, moieje, hile, vsak kamen obzidja, vsak listič na vrtu — vso to je zadrhtalo in
oživelo pod zlato svetlobo. Brončeni polmeseci na konicah minaretov so blesketali pod sinje nebo kot zvezde; v morju bolj modrem od neba se je vse belo, zeleno in vijoličasto mesto zrcalilo kot v ogledalu iz safirja. Nad Zlatim rogom, kjer je mrgolelo ladjic, pa so zaslanjali obzorje sveti ejubski griči s svojim plemenitim in drznim profilom.
Da, to Je bil čudež: čudež vstajenja, tako nenadnega vstajenja, da sem strmeč obstal. Zadoščal pa je en sam solnčni žarek ...
Slično je tudi Selvsette Svlva s svojo ljubeznijo osolnčila Fierce-u srce in preobrazila vse njegovo življenje. Fierce pravzaprav še niti živel ni, saj ni nikoli ne užival, ne trpel. Sicer pa stremi vsa civilizacija k tej neobčutljivosti in civilizirani Fierce Je dovolj zamoril svoje pranagone, da bi iztrgal iz svojega življenja prav vse, kar sliči čustvovanju; on ni poznal več no bolesti, ne radosti; ostale so mu samo zabave in jeze, ki pa so se med sabo malo razlikovale.
Obče Človeška vznemirjanja mu nho več palila mozga; samo en drhtaj, a najsilnejši. drhtaj ljubezni ga je še zamogel razgibati in pretresti.
Najbrie Je bfl ta val le slaboten: Fierce je bH preveč človek raztrma fe\ Je bfl brez dvoma manj zaljubljen, kot bi bfl v tej priliki katerikoli mornar od njegove radje. Toda ker ni še nikoli doživel celo tako slabotne razgibanosti, se mu je zazdela ta, ker je ni mogel meriti, silovita, Zviharila mu je morečo enoličnost njegove usode: to ga Je presenetilo in zavzela
e
Stran 2.
•SLOV CM S K I     NAROD«    d n e 27. septembra 19*/».
slev 220.
Odvisnosti, ki se nahajamo v nji bolj ali jnanj danes še vsi slovanski narodi?
To bi bila seveda samo tako neka misel! Razmotri vati jo, priklicati jo v življenje, uresničiti jo, to je stvar drugih, merodajnih faktorjev!
Bili so časi, ko se je misel slovanske .vzajemnosti vse lepše In krepkeje pojavljala, ko je bilo zanjo več navdušenja kot ga je dandanes. Zlasti na gospodarskem polju je kazalo, da se uveljavi. Bili so Časi, ko se je tudi med nami Slovani razlegal klic: »Svoji k svojim!« Kar mi more nuditi Ceh, kot Jugoslovan ne bom kupoval pri Nemcu ali Italijanu in obratno! Slovan naj podpira gmotno najprej Slovana! To načelo je b^o jako zdravo in bi bilo bistveno pripomoglo k zbliža-nju slovanskih narodov ne samo na gospodarskem polju, ampak sčasoma tudi l?a političnem polju, ako bi ne bilo zopet več besed kot dejanj! Dočim so naši nasprotniki geslo »Svoji k svojim« po tihem, brez vsakega hrupa, a konsekventno izvajali, smo mi z njim svojim nasprotnikom samo grozili, kupovali pa smo prej kot slej večinoma — pri njih! Navzlic temu pa treba priznati, da se je bila svojčas tozadevna akcija že prav Tesno začela.
BiTo je, če se ne motim, v prvem 'desetletju tega stoletja, da se je bil od neke strani, menda iz Prage, na razne bolj ali manj znane osebe tudi pri nas razpo-islal poziv, da vsakdo pove svoje misli, ;kako bi se mogla na gospodarskem polju najbolje udejstvovati slovanska vzajemnost. Kako se je točno glasilo dotično vprašanje, seveda več ne vem. Cela '"Stvar mi je le še malo v spominu. Le toliko se še dobro spominjam, da sem se Še tisti dan, ko mi je biTa došla pošilja-.tev, na večer vsedel ter napisal daljšo stvar. Brez kakega zistema seveda. Nametal sem, kakor se reče, nekoliko misli ha papir. In toliko tudi še vem, da je neka Češka revija — katera, sem tudi že rdavno nozabil — od vseh odgovorov, ki so ji bili doposlani iz naših krajev, priobčila v prevodu doslovno samo mojo razpravo, poudarjajoč, da sem napisal cel program. No, kaj posebnega to ni moglo biti, ker sem pisal v skrajni naglici in sem imel že tistikrat sam občutek, da nisem podal nič popolnega — v to mi je primanjkovalo tudi časa, kakor tudi pozneje nikdar nisem imel prave prilike, 'đa bi se bil bavil s takimi stvarmi, dasi so me zanimale — a izrekel sem bil nekatere misli, ki bi bile rodile — o tem sem prepričan — lepe sadove in bi bile nedvomno mnogo pripomogle k utrditvi slovanske solidarnosti, ako bi ne bila vsa 'stvar, kot še marsikaj drugega pri nas, zopet zaspala. Saj je to baš karakteristično za nas Slovane, da se za kako idejo hitro razgrejemo, da jo z veliko emfazo raztrobimo — a da bi jo izvedli, .za to nam nedostaja volje in bržčas tudi moči...
No, gorenjega gesla se lahko zopet oprimemo! Toda dvoje je, kar moramo imeti ob tem geslu vedno pred očmi, ako ga nočemo diskreditirati! Nikdo s! ne srne domišljati, da mu mora oni, ki ma je po rodu brat, že zaradi teSa dati kaj ceneje kot kdo drugi! To bi bila neumestna zahteva, zahteva, ki je trgovina ne prenese! Na drugi strani bi pa bilo tudi docela zgrešeno, ako bi živel kdo v veri, da srna tistega, ki je prišel iz rodo-IjTibja k njemu kupovat, poljubno oskub-stL Poštenost in solidnost velja na eni kot na drugi strani!
Naši nasprotniki brijejo kaj radi norce iz nas, briskirajo nas in delajo nam neprilike, kjerkoli morejo, povrh pa se hočejo še okoristiti z nami in zahtevajo, da krijemo pri njih svoje potrebščine.
Kaj ko bi zopet posegli po onem geslu?
Kaj ko rji iznova zopet zaklical kdo s krepkim glasom v slovanski svet: *Svoji k svojim!«
j Seveda bi se morat tak klic opirati na' dobro preudarjeno in velikopotezno zasnovano organizacijo!
Naši trgovci bi morali vedeti", Če je zdaj pravi čas za to. Ako ni — treba vpoštevati pač valutne razmere! — potem naj se počaka, toda samo ne pozabiti na to!
Kajti eno je gotovo: tudi to bi lahko mnogo pripomoglo k uresničenju vseslo-vanske ideje!
SVETA,
— Beograd 26. sept. (Izvir.) Na snoč-ni seji minis+rskega sveta je vlada sklepala o nekaterih važnejših resortnih vprašanjih. Na predlog notranjega ministra se bodo uredili energični ukrepi za varnost v Jnžni Srbih*. Minister za pravosodje je obvestil vlade da je odposlana posebna komisija v Kosovsko Mitrovlco da preišče vzroke spora med muslimani in tamošnjl-mi Srbi. Na seji ministrskega sveta se je stilizira! rudi odgovor vlade na interpelacijo Ljube Davidoviča. Ker se zunanji minister dr. Ninčič Še ni vrnil v Beograd bo na Interpelacijo odgovarjal njegov namestnik dr. Ninko Peric.
Telefonska fn brzojaona poročila
Bolgarska revolucija.
Neresnične vesti o imenovanju Todora Aleksandrova za notranjega ministra* m  Cankov ubit?  Vstaja v južni Bolgariji
udušena.
v Vršeč Komunistični voilja rez. major Agen-ski. V njegovem spremstvu so bili Božidar Mitrov, Vasa Kolarov In Oeorgije Dimitrov. Makedonstvujušči so jih na begu napadli, vendar pa Jim Je uspelo uiti v avtomobilu.
— Beograd, 26. sept (Izv.) Po raznih vesteh Je bil ministrski predsednik Cankov ubit (?) ne daleč od Sofije, Beogradsko bolgarsko poslaništvo nI imelo tri dni nobene zveze s svojo vlado. Med tem pa poroča sedaj bolgarska brzojavna agencija, da Je v Sofiji prirejena razstava slik in cvetlic, katere so se udeležili kralj In vlada Naša vlada ie včeraj kategorično demantirala vesti, da bodo tekom današnjega dne naše Čete zasedle del bolgarskega ozemlja.
— Sofija, 26. sept (Izv.) VIa£, ki je včeraj odpeljal iz Sofije v MIhaHov, so napadli zemljoradnik! in vrgli v vagone več bomb. Deset oseb ie bilo ubitih, 20 pa ranjenih.
— Beograd, 26. sept (IzvJ Ker so bile do včeraj opoldne železniške ln brzojavne zveze z Sofijo zadnjih 24 ur popolnoma prekinjene, se je velika važnost polagala v naši obmejni postaji v Caribrodu na izjave po-samnih potnikov in beguncev iz Bolgarske. Radi tega so bile tudi vse vesti iz Bolgarske v zadniih dneh močno pretirane In negotove. Včeraj opoldne je bila vzpostavljena brzojavna zveza z Sofijo ln Je naš sofijski poslanik Rakić poslal vladi poročilo, v katerem pravi, da so vse vesti o imenovanju Todora Aleksandrova za notranjega ministra popolnoma brez podlage. Isto velja tudi za vesti, ki govore o umoru ministrskega pred sednika Cankova in o begu kralja Borisa. Nemiri trajajo v Bolgarski še vedno, zlasti na severu, vendar se zdi, da bo vladi uspelo premagati vstaše. Do sedaj vlada v Sofiji mir.
— Beograd, 26. sept. (Izv.) Po nervoznem pričakovanju zanesljivih vesti Iz Sofije* ki je nastalo radi prekinjenja brzojavnih zvez, se je včeraj ob 12.30 popoldne posrečilo dobiti prve točne vesti o položaju v Bolgarski, iz katerih Je razvidno, da Je sedal bolgarski vladi uspelo po hudih In večdnevnih bojih dobiti premoč nad vstaš! v Južni Bolgarski, kjer je že, kakor se poroča, v glavnem vzpostavljen red. Vstaja komunistov in zemljoradnikov v severni Bolgarski se pravzaprav šele pričenja. Vlada, ki ie razbila vstaško gibanje v južni Bolgarski, Je pričela pošiljati čete proti severu, kjer so komunisti In zemljoradniki dosegli do sedaj znatne uspehe.
— Beograd, 26. sept. (IzvJ Včeraj Je potoval skoz! Beograd Peter Brankov, tajnik pok. Stambolijskega. V Beogradu se Je mudil samo dve uri. Trdi se, da Je Brankov odpotoval v Prago, kjer se sestane z Ohovom, ki bi moral takoj odpotovati v Bolgarsko ter prevzeti vodstvo zemljoradniškega granja, Brankov Je izjavil, da Je njegovo potovanje v zvezi s preskrbo finančne pomoči za vstaško gibanje v Bolzariji. Včeraj Je došel
— Sofija, 26. sept (Izv.) Po odredbi vojne ministra je Sofija obkoljena od več tisoč volakov. Na vseh potih v Sofijo vrše orožnlške čete preiskavo nad osebami in prtljago. Na mnogih železniških postajah Je došlo do velikih spopadov. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da nemiri popuščajo, druga poročila pa govore o novih spopadih v severni Bolgarski in zlasti v bližini naše melo.
— Negotln, 26. sept (Tzv.) Včeraj popoldne Je padla z bolgarske strani granata pri Gogliju, ne daleč od Negotina. V okolici se čuje Izza meje tudi streljanje s puškami.
— Beograd/26. sept. (Izv.) Včeraj ob 12.30 Je prejela naša vlada od bolgarske povabilo na flnančno-pravno konferenco, ki se bo vršila 1. oktobra v Sofiji. Ta konferenca bi bila nadaljevanje niške konference ter bi se na nlej razpravljalo o zavarovanju meje med našo državo in Bolgarsko. Naša vlada Je imenovala za predsednika Jugoslovenske delegacije vseučiliščnega profesorja Mileto Novakovlča.
Reško vnraSanje pred rešitvijo.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV-CJRDLA IN METODA«! v
Italijanske
^~ Beograd, 26. septembra. (Izv.) j Včeraj dopoldne je italijanski odprav- | T:ik poslov Sumonte posetil pomočnika zunaniega ministra Panto Gavriloviča in polnomočnega ministra Nešiča radi informacij o dogodkih v Bolgarski kakor tudi radi reškega vprašanja in pogajanj z italijansko vlado. Glede vseh teh vprašanj vlada v zunamem ministrstvu hladnokrvnost. Zunanje ministf-stvo se je odločilo izdati komunike, v katerem namerava pozvati naš tisk, naj istotako ohrani glede zunanjih dogodkov hladnokrvnost. Radi interpelaciie o reškem vprašanju v narodni skupščini je došlo tekom včerajšnjega dne v' Beograd več inozemskih novinarjev, med njimi tudi glavni urednik lista »Corricre della Sera«.
— Sušak, 26. septembra. (Izv.) Guverner Reke, italijanski guverner Giar-dino, je v posebnem proglasu objavil prebivalstvu, da bo s 1. oktobrom sklical reško konstituanto.
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) Včerajšn;a »Politika« poroča iz Rima, da je italijanski ministrski svet sklepal pod predsedstvom Mussolinija o odgovoru g. Paššću. V parlamentarnih krogih so po tej seji krožile vesti, da je vlada pooblastila Mussolinija, naj odgovori Pašiću in precizira svoje stališče
grožnje.
glede rešitve reškega vprašanja. Pod vplivom fašistovskih ekstremistov, ki ga že nekoliko dni oblegajo, da bi čimprej izvršil aneksijo Reke, je Mussolini izjavil nekaterim svofim prijateljem, da zahteva v svojem odgovoru od Pašiiča, naj odgovori v določenem roku pozitivno ali negativno. V prvem slučaju bi bil Mussolini pripravljen s pogajanji pismenim potom določiti sporazum. Ako pa bi Pašič odbil te njegove predloge, bo Mussolini izvršil formalno aneksijo Reke. Italijanski politični krogi se ne boje komplikacij, ki bi nastopile radi formalne aneksije Reke, ker je dobila vlada, kakor izgleda, zagotovila iz Londona in Pariza, da ne bosta niti Anglija niti Francija posredovala drugače, kakor z običajnimi diplomatičnimi protesti. Na take proteste pa se Italija dosti ne ozira.
MUSSOLINIJEVI PREDLOGI PO PARIŠKIH VIRIH. — Pariz, 25. sept (Izv.) Listi pravijo, aa so ostali Mussolinijevi predlogi po Pašlčevem pismu tajni, gotovo pa Je. da se gibljejo izven črte rapallske pogodbe in da streme po ureditvi reškega vprašanja neodvisno od določb te pogodbe. Italija predlaga ukinjenje neodvisne reške države. Listi dostavljajo, da stoji Pašič trdno na stališču, da naj se rešijo vsa vprašanja tekom direktnega sporazuma.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ
— Beograd, 26. sept. (Izvir.) Akcija za ustvaritev opozicijonalnega bloka Je Izgubila precej na svojem pomenu ter se Je ponovno utrdila zveza med radikale! In dže-mijetom. Včeraj je bilo v parlamentu precej živahno. V radikalnem klubu so se živahno razpravljala notranja In zunanja vprašanja V posebnem oddelku kluba je imel prometni minister dr. Jankovič posvetovanje z radikalnimi člani zakonodajnega odbora o po-samnih členih zakona o prometnem osobju. Na tem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se prometnemu osobju, ki vrši službo na terena, znatno povišajo plače In doklade. Klerikalni klnb se ?e na svoll seii bavil s tekočimi političnimi vprašanji. Klerikalci pričakujejo za današnjo sejo v parlamentu burnih prizorov. V Imenu klerikalcev bo govoril dr. H o h n j e c. Klerikalci so ugotovili, da je akcija za enoten opozicijski blok v parlamentu mnogo Izgubila na pomenu, vendar pa pričakujejo, da bo lahko zopet prišlo do ponovnih nesoglasij med radlkal-cl In džemljetom. Na snočnl seji demokratskega kluba se je razpravljalo o Interpelaciji Ljube Davidoviča o reškem vprašanju. Sklenjeno je, da poda prvo Izjavo demokratskega kluba dr. G r I z o g o n o, na odgovor zunanjega ministra pa da odgovarja Ljuba D a v I d o v I č. Za tem bi govorila Se dr. Srdjan BudlsavljevfC m Ilija Sumen-kovlč.
— Beograd, 26. sept. (Tzvlr.) Džemljet Je celo popoldne razpravljal o političnem položaju in o svojem deflnlnvnem stališču napram radikalcem. Ves eas razprave Je btl klub v zvezi z ministrskim predsednikom Pašlčem In ga obveščal o svojih sklepih. Z o-ztrom na to, položaj le nI popolnoma jasen m stališče džemlleta snoči le nI bilo definitivno določeno. Kakor se trdi, Je sklenil džemljet samo začasen sporazum. Zahteval pa bo od vlade, da sprejme nekatere nove pogoj« Id se Sele sestavljajo,,
RAZPRAVA O ŽELEZNIČAR-SKEM ZAKONU.
— Beograd, 26. sept. (Izvir.) Včeraj se Je ob 5. pop. pričela v zakonodajnem odboru podrobna debata o železnlčarskem zakonu. Pred prehodom na dnevni red sta podala dr. Kojlč ln dr. Peleš, ki sta postala ministra, ostavko na svoji mesti v tem odboru. Prečrtala se je vloga upravnega sodišča v Zagrebu. Zatem se je pričela razprava o prometnem zakonu ter so bila sprejeta poglavja I. do IX.
Pri razpravi poglavja I. Je predlagal posl. Gostinčar naj se črta V. točka člena L, ki govori o tem, da se morajo prometni uradniki odpustiti Iz službe, ako Izpovedujejo protidržavna načela. Za Oostinčarjem je govoril posl. Pera M a r k o v 1 č, ki je kritikoval I. poglavje ter izjavil, da je polno anomalij. Glede člena V. je izjavil, da je popolnoma nepotreben, ker ga more minister za promet Izrabljati v svoje strankarske namene. Posl. Zebot se je strinjal 5 pred-govornikom In naglašal, da bi bil člen V. povod raznim denuncijacijam In zlorabam. Radikalcem Je Itak Že uspelo pridobiti komuniste v Sloveniji v svojo stranko, vsled česar nI v Sloveniji več protidržavnih železničarjem. Izvajanjem predgvornikov se Je pridružil tudi zemljoradnik Joca Jovano-vič.
Minister za promet dr. Jankovič Je Izjavil, da sprejme predlog posl. Gostinca rja, po katerem se v členu VI. ustavi določba, da ne more'o biti sprejete v železniško službo osebe, ki ne poznajo državnega lezlka. Vse ostale predloge opozicije pa Je minister odklonil.
Proti poglavju I. Je glasovala vsa opozicija, bilo pa je z večino glasov sprejeto. Pri razpravi o poglavju n. je zemljoradnik V0J1 Lazić nastopil proti določbi, po kateri more minister za promet sam regulirati plače pomožnega osobja. Posl. Lukinič Je govoril proti členu 12., Id govori o razvršča-
nju posamnlh skupin železničarskega osobja. Poglavje II. je bilo z večino glasov sprejeto. Po razpravi o III. poglavju je bilo po predlogu ministra Jankoviča o Izpremembi IV. poglavja glede povišanja plač za 20<& eksekuttvnemu osobju sprejeto tudi četrto poglavje. Pri poglavju petem j« minister Jankovič predlagal, da naj se eksekutivne-mu osobju prizna pokojnina po 25 službenih letih, ostalim uradnikom pa po 35 letih. Tudi to poglavje je bilo sprejeto.
Dolga razprava je opozicijo utrudila, radi česar je zahtevala, naj se preneha razpravljati o zakonskem načrtu In naj se seja zaključi. Kljub temu se je seja nadaljevala ln se je sprejelo še sedmo in osmo poglavje. Ko je opozicija videla, da hočejo radlkalci ves zakonski načrt Izglasovati v zakonodajnem odboru, je prijavila veliko število govornikov k razpravi o poglavju X., da je predsednik odbora, ko je spoznal, da bi se seja ne mogla končati niti o polnoči, prekinil sejo ob pol 21. ter napovedal prihodnjo sejo za 28. rm. ob 16.
NARODNA SKUPŠČINA.
— Beograd, 25. sept. (Izvir.) Včerajšnja seja narodne skupščine se je otvorila po 9. dopoldne. Po nekaterih kratkih vprašanjih je minister za vere dr. J a n j i č odgovarjal na vprašanja predsednika jugoslovenske muslimanske organizacije dr. Mehmed Spa-ha radi poklonitve muslimanske deputacije kalifu v Carigradu.
Zatem je zbornica prešla na dnevni red, na razpravo o proračunskih dvanajstinah za mesec oktober, november In december. Finančni minister dr. Stojadinovlč je v kratkem ekspozeju utemeljeval, da je vlada morala ponovno predložiti dvartajstlne. ker nI mogla izvršiti rednega proračuna. V svojem govoru je povdarjal, da se v predlaganih dvanajstinah nahaja svota 200 milijonov dinarjev za uradnike in 50 milijonov dinarjev za oficirske plače, da bi se mogla oživotvoriti uradniški zakon in zakon o ustrojstvu vojske. Finančni minister dr. Stojadinovlč je končno Izjavil, da bo o finančni politiki podal obširnejše poročilo povodom prehoda v razpravo proračuna samega, ki se pričakuje v početku prihodnjega meseca.
Po govoru finančnega ministra sta zemljoradnik Voja Lazič in klerikalec Pušenja k kritikovala dvanajstlne na splošno ter Izjavila, da bosta glasovala proti, ker nimata zaupanja v vlado.
Seja se je zaključila opoldne ter ie bita prihodnja napovedana za danes ob 9. dopoldne z dnevnim redom: interpelacija g. Ljube Dvkioviča ter tovarišev o reškem vprašanju.
Opustitev nemškega pasivnega odpora v Porurju,
— Berlin, 26. sept. (Izv.) V ponedeljek so se vršila važna pogajanja ministrskih predsednikov posamnih nemških dežel in centralno vlado glede ukinitve pasivnega odpora v Porurju. Vsi navzoči državniki so soglašali s tem, da položaj Nemčije nujno zahteva, da se ugodi temeljni zahtevi zaveznikov in tako ustvari podlago za končno rešitev reparacijskega prcblemn. Sklenjeno je bilo, da mora biti v torek pasivni odpor v Porurju definitivno ukinjen. Vlada bo izdala o tem obširno proklamacijo na prebivalstvo zasedenega ozemlja. Stresemannov kabiet. ki se je moral odločiti za ta korak pod pritiskom notranjih razmer, z vso gotovostjo pričakuje, da bo našel sedaj razumevanje in oporo pri Franciji in njenih zaveznikih. Nacionalistične organizacije pa skušajo izkoristiti kapitulacijo vlade v svoje svrhe, V Berlinu krožijo vesti, da je Ludendorff že zbral okrog 20 tisoč oborožeenih mož, ki jih hoče voditi proti centralni vladi. Železničarji so izjavili, da ne bodo prevažali nobenih
i nacionalističnih čet V tem slučaju groze s splošno stavko. Sitauciia je zelo napeta, kar potrjuje tudi izjava notranjega ministra Ges-slerja, ki je deja: Moje roke še niso omadeževane s krvjo, toda bodite prepričani, da bo v slučaju potrebe izdano točno povelje, da se bo točno postopalo in upam tudi, da bo uspeh točen.
— Berlin, 25. sept. (Izvir.) Na snočnl seji ministrskega sveta se je sprejel definitivni formalni sklep o opustitvi pasivnega odpora v Nemčiji. Ker so obstojala še nekatera nesoglasja radi proglasa na prebivalstvo, v katerem se bo objavil ta sklep, se bo proglas proklamira! šele danes. Vladni krogi pričakujejo, da bo prebivalstvo pozdravilo ta korak z zadovoljstvom In se bo vrnilo prostovoljno na delo. Nemški nacionalistični tisk je že pričel zavzemati stališče proti državnemu kancelarju dr. Streseman-nu, o katerem izjavlja, da je uničil tudi zadnje Iluzije. Stresemannov kabinet se je odločil za opustitev pasivnega odpora ne samo radi finančnega, temveč tudi radi političnega položaja. Položaj v Nemčiji se poo-struie ln Je zapleten, kakor ie bil L 1919. pred komunističnem pučem. Nemška vlada je poslala brzojavno okrožnico vsem ostalim vladam, v kateri se odreja, da se v slučaju nemirov podrejajo vse državne vojne sile samo ministru za narodno brambo. To je v zvezi tudi s postopanjem bavarskih državnih uradnikov, ki naredb osrednje nemške vlade sploh ne upoštevajo.
— Berlin, 25. sept. (Izvir.) Seja ministrskega sveta je trajala do ene po noči. Skupno s proglasom vlade, ki bo danes objavljen, bodo zastopniki Iz zasedenega ozemlja ter zastopniki političnih strank objavili proglas, v katerem odobravajo sklep vlade, ki poziva prebivalstvo, naj se vrne na delo,
— Berlin, 25. sept. (Izvir.) Notranji položaj Nemčije se poostruje. Nemški nacionalisti In nemška ljudska stranka pretilo z odkrito revolucflo. Tudi desn. radikalni elementi v Bavarski govore, da se bo nem. Uro vprašanje rešilo v Berlinu z bavarskim orožlom. Vlada je podvzela vse potrebne korake proti morebitnim poizkusom prevrata z desne ali leve strani. Za vsak slučaj se Izvrši ojačenje vojske in policije. Zanimivo je, da se bavarske četo nahajajo na vojaških vajah v Severni Nemčiji, med tem ko so saike čete na vajah y Bavar*kL -
KEMAL PASA PREDSEDNIK TURŠKE REPUBLIKE?
— Pariz, 25. sept (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da Kemalova stranka razpravlja zakon, ki določi končno statut za turško vlada Načelnik države bo imel naslov: prezi-dent Prvi prezident bo Mustafa Kemal paša,
POTRESNA KATASTROFA V TEHERANU.
— London, 26. sept (K) Reuterjev urad poroča iz Teherana: V provinci Korassan Je v četrtek potres popolnoma uničil več vasi, 123 oseb je ubitih, 100 pa ranjenih. Potresa/ sunki se še ponavljajo.
Gospodarstvo.
—g Državna borza dela. Delo Iščejo: Pri državni borzi dela v LJubljani: vrtnar;!, kovači, kleparji, železostrugarii, zlatarji, stavbeni in strojni ključavniča-ji. mehaniki, elektromonterji, mizarji, kolarji, Žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, knjigovezi, pek!, prekajevalcl, plačilni natakar, kuhar, zidarji, tesarji,, vodovodni instalater, tiskarski strojnik, strojniki, kurjači, trgov, sotrudnikl, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja, špirituoznih izdelkov, preddelavec za Izdelavo drož, gradbeni risar, risar narodne ornamentike, poslovodja lesne stroke, knjigovodje, korespondenti, kontorist-praktikant, trgovski potnik, skladiščnik, nadzorniki delavcev, solicitator, pisarniške moči, sluge, hišniki, vratarji, čuvaji, kontorlstlnje, trg. sotrudnice, restavracijska blagajničarka, natakarice, šivilje, dninarice, perice, vajenci, vajenke itd. — Pri drž. borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, gosprdn e. viničarji, ma. jarjl, šaiarji, ekonom, oskrbniki, drvarji, rudarji, vrtnarji, kamnoseki, kovači, za oroc!;e in podkovnl, železostrugarji. stavbeni In strojni ključavničarji, ključavničar za tehtnice, monterji, mizarji kolarji, sodarjl, nsnjar, sedlarji, krojači šivilje, perice, čevljarji urarji, knjigovez, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, knjigovodje, trg. uradniki, trg. pomočniki kontoristinje, strojniki, kurjači, sluge, pisarn, moči, hfšnik, kočijaži tovar, pomož. delavci In delavke, vzgojiteljice, vajenci, vajenke Itd. — Pri drž. borzi dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, viničarji, hlapci, rudar, rudar, nadpaznfk, lončar, kovači, ključavničarji, mizarji, krojači, čevljarji, klobučar, knjigovez, mlinar, pek, slaščičar, mesar, laborant, zidar, tesar, strojniki, kurjači, šofer, tov. delavci, vratar, sluga, trg. sorrudnik, sklnc"*!-nfk, dninarji, voznik, pisar, moči, bolničar, frizerka, natakarice, sobarice, služkinje, bla-gajničarke, pisar, moči vajenci, vajenke Itd.
V delo so sprejmejo: Pri drž. borzi dela v LJubljani: kovač, livarji, pohištveni mizarji, stavbeni mizarji, Žagarji, krojači, čevljarji, čevljar, delovodja, klobučar, ščetar, mlinar, pek, prekajevalcl, sodavičar, natakar, potnik za kravate, vajenci. — Pri drž. borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, pastirji, viničarji, majarjl, drvarji, drvarske družine, drvarski preddelavec, rudarji, vrtnar, lon-ČaT, steklar, obratovodja. kovači za nože, sekire, cepine, lopate, motike, kotlar, gatc-rist, podkovski kovač, kovač za orodje, železostrugarji, kovobrusačl, sodarjl, Čevljarji, tapetnik za odeje, mlinar, mesar, slikar, strehokrovci, trg. pomočnik, sluga, mizarji, šivilje za perilo, vzgojiteljice, varuške, knjigovodja, pisar, moč, Ženska za presvet jajc, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke. Itd. — Pri državni borzi dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, rudarji, lončar, kovač, kolarji, sodarji, pletarjl, sedlarji, jermenarji, čevljarji, peki, zidarji, tesarji, hišni hlapec, kmečke dekle, kuharice, sobarica, služkinje, vajenci raznih obrti Itd.
—g O Invaziji tujo trgovino v Jugoslavijo piŠo »Jugoslcvenskl Llovd« Izvajajoč, da je v tem pogledu Zagreb tipičen In treba samo stopiti malo po ulicah In si prečl-tatl nadplse novih trgovin. Pa nI tako samo v Zagrebu, marveč tudi že po drugih mestih. Sedaj se trudijo tuje firme, da otvorio svoje trgovine tudi v Beogradu, kamor so doslej dohajale v manjši meri. Sedaj je v Beogradu več novih obširnih poslopij in v te nove prostore silijo tuji trgovci. Naj poskusi kaka naša tvrdka, da bi se Inštalirala v Berlinu aH na Dunaju. Težko da bi uspela! Pozivamo poklicane faktorje, da se pobrigajo za zakon, pa katerem bi ministrstvo trgovine s trgovskimi zbornicami presodilo, je-li potrebno, da se dovoli kak! inozemski tvrdki prihod v našo deželo. Nismo ravno prottvnlkl tujega kapitala, toda med nami bi bilo mesta samo takim tujim industrijskim podjetjem za katera mi nimamo dovolj kapitala in izkušnje v poslovanju.
—g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca oktobra ta-le predavanja: V nedeljo, dne 7. oktobra: O Velike Lesc ob Krki, o Jesenski pripravi zemlje, Jereb, 2.) Rateče, o ovčarstvu In mlekarstvu, Pevc, 3.) Talčji vrh, o vinarstvu. Konda, 4.) Svečlna, o jesenski pripravi zemlje, Strekelj, 5.) ŠpI-tallč, okr. Konjice, o kletarstvu, Štambcr-ger, 6.) Benica, Prekmurje, o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 14, oktobra: 1.) Dole pri Litiji, predp., o Izboljšanju kmetijstva, Jereb, 2.) Pclšnik nad Litijo, pop., o izboljšanju kmetijstva, Jereb, 3.) Ambrus, o kmetijstvu, Kafol. 4.) Cerklje, okr. Krško, o kletarstvu, Ambrož, 5.) Skocljane, predp. o vzrej! molzne krave, Pevc, 6.) Šmarjeta, pop., o vzrejl molzne krave, Pevc, 7.) Dra-šičl, o vinarstvu, Konda, 8.) Staritrg, okr. Logatec, o gnojenju, Zdolšck, 9.) Koprivna na Koroškem, o žlvonreji, VVernig, 10) Fram, o izboljšanju kmetijstva, Strekelj, 11.) Zibika, o kletarstvu, Štamberger, 12.) Sa-katovcl, Prekmurje, o odbiri semena. Pav lica.
—g Za 100 dinarjev se Je dobilo dne 25. tm. 143 milijonov nemških mark, 80.000 avstrijskih kron, 2000 madžarskih kron, 37.20 Kč, 24.50 Italijanskih lir, 22 belgijskih frankov, 18.70 franc. frankov, 6.20 $vlc Jrankov. 4.10 šilingov in 1.20 dolarjev
Štev. 220.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 27. septembra 1923.
Stran 3.
—g Novosadska blagovna   borza 25. fept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica oačka 79-80 kg 2%, 25 vag. 360—367 In pol; *ačka 79-80 kg, 2%, Subotica, 4 vag. 375; tačka 80 kg, 2% na poru. 1 vag. 362 in pol; panatska 79-80 kg, 2%, Zenta, duplikat kasa, 2 vag. 367 in pol; banatska, 79-80 kg, 2%, Zenta 100% kasa, 3 vag. 350; sremska 80 kg, 2%, ponudba 360. Ječmen bački 67-68 kg ponudba 280; bački 67 kg, Bcška, 1 vag. 275; sremsk? 67 kg, 1 vag. 275; oves bački ponudba 250. Koruza bačka ponudba 260; bačka nova za april-maj, povpr. 230; bačka nova za januar- marc 100% kasa, ponudba 220; bačka nova, 100% kasa,   3 vag. 210; bačka nova 100% kasa, za februar-maj, ponudba 225. Fižol bački beli, 2 vag. 545. Moka bačka pšenična baza »0«, ponudba 570, »6« 2 vagona 385—395. Otrobi bački, iutne vreče 1 vag. 150. Tendenca mirnejša.
—g Zagrebška blagovna borza 25. sept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica podravska, 78/79 kg, franko postaja, povpr. 350, ponudba 357.50; bosanska, franko Banjaluka, 75778 kg, ponudba 350 bačka, 79/80 kg. povpr. 357.50; bosanska 76/78 kg, 3—5% pariteta Oknčani, ponudba 345. Oves slavonski, rešc-tani, franko Virovitica, ponudba 240; bosanski, rešetanl, franko Prijedor ponudba 230. Koruza, franko bačka postaja povpr. 265, ponudba 275; franko Zagreb, lVs vag. po 296V«. Moka slavonska »0«, pariteta Zagreb, ponudba 605! bačka *0« solo. franko postaja, povpr. 570, ponudba 587.50; bačka sortirana »0* ponudba 570, »2« 510, »6« 400. —
—g Beogradska blagovna borza 25. sept Na produktni borzi notirajo: Pšenica, 79 kg, 2% franko vagon Palanka, ponudba 365, povpr. 360, zaključek 360; pšenica 78 kg, 3— 4% franko vagon Beograd, ponudba 365, povpr. 355. zaključek 360. Koruza franko vagon Peograd, ponudba 282.50. Oves franko vagon Beograd, ponudba 250. Otrobi franko vagon Beograd, bruto za neto, ponudba 150. — Tendenca je neizpremenjena. Zaključeno je 16 vagonov pšenice, franko vagon Palanka* po 360.
—g Prevažanje jesenskega blaga. Po obvestilu direkcije državnih železnic v £agrebu se bo V najkrajšem času pričelo 5 prevažanjem sezonskih pošiljatev, ki se Ima Izvršiti po sledečem redu: 1.) nujne vojaške in železniške režijske pcšilj3tve /režijski premog In prazni vagoni), 2.) Po-Siljatve živega blaga (živine) ha svežega sadja), 3.) suhe češplje ln pekmez, 4.) sladkorna repa, 5.) drugo kvarljlvo blago, 6.) prehranjevalni predmeti (žito, koruza Itd.) 7.) premog, 8j gradbeni materijal, vojaške in režijske pošiljatve, 9.) drva Itd. Trgovska zbornica opozarja vse Industrijske in trgovske kroge na ta razpored prevoza transportov. Izvoz- svežega sadja, suhih češpelj in pekmeza, se Ima po obvestilu železniške direkcije zaključiti s 1. decembrom ti.
—-g Tržaška Industrija dobi veliko posojilo. Listi poročajo, da nakaže Italijanska vlada petim večjim indu5tr:!skim podjetjem v Trstu posojilo v zneski 138 milijonov proti 4.50 letnim obrestLn na dobo 35 let
_g Frandoska   podonavska dražba.
Pod francosko zastavo se nahaja na thina-vu 82 čolnov s prostorno silo 80.000 ton. Da se to brodovje spravi v službo francoski trgovini v Srednji m Vzhodni Evropi, ja ustanovila francoska vlada s sodelovanjem dveh brodovnih družb »Soclete" de« Navigatk)n-D2nubienne. Tako Je orno g o-9snn plovba iz Marseflla do Regensburga.
toristika in spor!.
Lafekoaiietlčna   tekmovanja za prvenstvo Slovenija,
V soboto 22. trn. so ee pričele lahlriv
atletična tekmovanja za* prvenstvo Slovenije, ki so se nadaljevala v nedeljo In katerih zaključitev se vrši v sredo 26. tm. V splošnem je tekmovanje, ki so se ga udeležili klubi Primorje, Ilirija, Jadran In Lask izpadlo precej negativno. Razen treh novih slovenskih In enega ^jugoslovanskega rekorda so ostali rezultati tekmovanja zelo slabi in zaostajajo za lanskimi. Tekmovanje se vrši na igrišču Ilirije. Tehnično vodstvo se ?e pokazalo zlasti V soboto zelo po-manikljivo. v nedeljo pa se je stvar vršila v redn. Prvak Slovenije v lahkoatietfki ostane tudi letos Primorje, kf Ima dosedaj 74 točk, sledi Jadran z 28, Ilirija z 20 In Lask s 4 točkami. V nastopnem podajamo BaivaŽnejše rezultate z meetinga:
SJobofca 22. septembra. Metanje krogi je: 1. RadosavljevKS (Pr.) 10.33 2. Rovan (Pr.) 10.15, 3. Zupančič Lado UD 957.
Skok  v višino brez zaleta:
1. Lojk (Jadr.) 1.42, Pri tem pa se je Lojk dotaknil prečke. Postavil pa je nov jugosl. rekord z 1.39. 2. Skalar (J) 1.35, 3. Tičar (Jadran.)
Tek 1500 m: Kregelj (J.) v 49:39 (nov slov. rek.) 2. Perše (II.) 3. Umek (Lask) Nadalje so se vršili tudi teki na 100, 200 In 400 metrov, štafeta 4X100 m m skok v višino z zaletom. Vendar so bili to samo pred teki hi točke, ki pridejo v finale.
Skupni rezultat v soboto je bil: Jadr. 14 točk, Prim. 8, Ilirija 5 in Lask 1 točka.
Tekmovanje v nedello. Finale 100 m: I, Perpar 11.4, 2. Valtrič, 3. Slamič. (vsi Prim.) ,
Finale 200 m: 1. Perpar 23.2 (nov slov. rek.) 2. Valtrič, 3 Slamič, (vsi Prim.)
Skok v daljavo brez zaleta: 1. Perpar 2.76 (Pr.), 2. Hvala (J.) 2.58, 3. Valtrič (Pr.) 2.57.
Skok v višino z zaletom: 1. Lojk (J) in Borštnar (II) ki sta dosegla ob 1.58 (nov. slov. rek.) Lojk je dobil prvo mesto po žrebu. 3. Beneš 1.48.
Metanje kopja: 1. VIdmajer (II.) 34.56, 2. Zucchiatti (Pl.) 34.54, 3. Jančigaj (Pr.) 34.48.
Štafeta 4'X 100 m. Finale: 1. Primorje 49 sek. 2. Lask, 3. Ilirija. Zadnji dve štafeti sta bili diskvalificirani, ker se nista držali proge.
(Prim.) 27.56, 2. Borštnar (H.) 27.12, 3. Ba-šin R. 26.72
Tek na 800 m: 1. Kregelj (J.) 2.114/,. 2.) Umek (Lask) Praunseis (Jadran) je bil diskvalificiran.
Skok   v   daljavo z zaletom:
1. Perpar (Pr.) 5.87, 2. VIdmajer 5.67, 3. Borštnar 5.48.
Pešhoja na 3000 m: 1. Skrajnar v 16.12.8 (nov slov. rek.) 2. Bašin, 3. Bettini (vsi Primorje).
Finale 400 m: 1. Valtrič (Pri 57.6,
2. Perpar (Pr.) 3. Pečnlk (J.)
Ostale točke se vrše jutri v sredo.
—s Ljubljanski skautl. Razstava skaut-skih del, kl se je zatvorila prošli teden je zelo pripomogla k razširitvi Ideje skautiz-ma med Ljubljančani. Že med razstavo, še bolj pa po njej, so se jeli dečki in deklice kar trumoma vpisovati v skautskl steg, ki bo lahko v kratkem tekmoval s bratskimi srbskimi in hrvatskimi. Vendar pa je želeti, da se I drugi, ki si razstave niso ogledali, vpišejo v organizacijo; saj ni lepšega, kakor zdravoromantično življenje v prelepi prosti naravi. — C. C. Z.
— HASK : Ilirija 30. t m. — V nedeljo 30. t m. gostuje v Ljubljani Hrvatski akademski športni klub Iz Zagreba, utemeljitelj jugoslovenskega sporta, prvi m najstarejši klub naše drŽave. Nastopi v prijateljski nogom, tekmi proti SK Iliriji. Poset Haška, kl uživa širom države največje simpatije, pomeni za nas športni dogodek Izrednega pomena
— Koča na Velem polju. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se je Vodnikova koča na Velem polju zatvorila 25. IX. 1923.
Politične vesti.
= Jugoslovensko napredno stranko
baje snujejo bivši hrvatski ban dr. Tom-Ijenović in njegovi somišljeniki. Pred kratkim so imeli sestanek na Sušaku in na tem sestanku so baje sklenili pričeti z delom za ustanovitev te nove stranke. Zagrebški »Obzore posveča tej snujoči se novi stranki Članek in izvaja med drugim: »Pri Srbih in Slovencih je Integralno in progresivno jugoslovenstvo pokopano in razun par književnikov ne bo dobilo niti enega pristaša vse dotlej, dokler se jugoslovenstvo propagira kot nacijonalno načelo, ker Srb ln Slovenec se ne odpovedujeta svoji narodnosti na ljubo jugoslovenstvu. Zato je čas, da prenehajo tudi Hrvati s to romantično sentimentalnostjo, da se priuče v jugoslovenstvu gledati samo političen državni program. Dokazujoč, da so v naši politiki prevladali ekstremi in da bo došlo do sporazuma med strankami takrat, ako te stranke uvidijo škodljivost teh eksrremov, pravi pisec, da so stranke srednje linije Davidovičeva skupina, Protičevel deloma zemljoradnik!, muslimanska organizacija. Koroščeva kler. stranka in hrvat, zajednica. Po njegovem mnenju bi bilo bolje delovati na to, da se pomnožijo vrste teh zmernih dosedanjih strank, kakor pa, da se snuje nova stranka. Ako se ojačijo vrste teh strank bodo lahko vplivale na ekstremne struje. Bolje bi bilo, da podpro Srbijanci Protića ln Davidovića, kakor da se osnuje nova stranka, ki bo zopet sama na sebi brez vsake moči Kar se tiče Hrvatov bi bilo najbolje, da se vsa hrvatska inteligenca zbere v eno stranko, to je hrvatsko zajednico, kl bi naj stopila v zvezo z zmernimi srbskimi politiki ter vplivala na radikale in demokrate, da se Čim najpreje pride do mesebojnega sporazuma. — Ta »Obzorov« recept se nam zdi prav tako malo učinkovit, kakor je ustanovitev nove Jugoslovenske napredne stranke,
= O velese*mlh priobčuje zanimiv članek beogradsko »Vreme«. Iz tega članka posnemamo tele važnejše odstavke: »Govor je o ljubljanskem vele-sejmu. Zagreb smatra, da je velesejem v Ljubljani odveč in nepotrebna stvar, da nima raison d'Stre za svoj obstanek .. NI nam znano, da bi tako mišljenje zastopal Zagreb takrat ko je bU prvič v Ljubljani otvorjen velesejem. Niti drugič lansko leto. Kako potem to, da šele tretje leto Zagreb uvideva nepotrebnost in odvečnost ljubljanskega velesejma? To leto smo imeli več sejmov In več Izložb. Morda niso vsi uspeli in temu se ni čuditi, ker niti ve-lesejml v Inozemstvu letos niso zabeležili velikih uspehov. Ali poleg finančnih uspehov obstoja tudi neki drugi ne manj važen uspeh in morda je neuspeh na tej drugI strani zadel Zagreb. Za ta neuspeh zagrebškega velesejma, da pustimo na strani financijalne rezultate, je morda v prvi vrsti kriva precej nesistematski ure fena služba zagrebškega zbora. Dogodilo se je namreč, ln 6 tem se je vodila tudi velika polemika, da niti najbolj interesirana ministrstva niso bila vabljena k otvoritvi zagrebačkega zbora. K temu so prišli še politični momenti, zato se je na tej strani Save malokdo zanimal za zagrebški zbor. Ljubljanski velesejem pa je zopet iz raznih političnih vzrokov značil letos nekaj več in to je najbrže dalo Zagrebu povod, da je započel kampanjo... Ako bi se po tem sodilo, kaj sta ta dva velesejma iz leta v leto imela pokazati, bi se objektivno mogli odločiti za ljubljanski ve'e-sejem. V Zagrebu je n. pr. letos bilo manj razstavljalcev in polovica od njih jo bila iz Zagreba. V Ljubljani je bilo več MmMM^MJ^^^ vJS&Ul iz-
loženih predmetov in manje tujih tvrdk... Vsaka pokrajina naj pokaže, kar premore, kar potrebuje in kar more izdelovati. Srbija tega ni pokazala niti na zagrebškem niti na ljubljanskem velesejmu. Njej more biti najmanj ležeče na tem, da se vse koncentrira v Zagrebu, še manj pa ji more biti ležeče na tem, da so opusti ljubljanski sejem, ki se je pretvoril v stalnega.« — Stališče, ki ga zavzema »Vreme«, se nam zdi popolnoma pravilno. Velesejmi se naj prirejajo v Ljubljani in v Zagrebu, a tudi v Beogradu bi bilo umestno, da se pripravi takšna gospodarska izložba, ki bi našim gospodarskim krogom pokazala, kaj premore predvsem Srbija. Slovenski gospodarski krogi bodo gotovo z veseljem pozdravili misel, da se poleg ljubljanskega in zagrebškega priredi tudi velesejem v Beogradu.
= Nova blamaža Italije. Naša ponosna soseda je doživela novo blamažo. Spor med Italijo in Grško se je sedaj izkazal kot navadna komedija. Mednarodna komisija, ki je preiskovala umor italijanskih oficirjev pri Janini je namreč ugotovila, da je treba iskati krivce med Albanci ki so se iz krvne osvete maščevali nad generalom Telli-nijem, ker je le-ta za časa svojega gu-vernerstva v Valoni preganjal neke albanske družine. Albansko osveto in ital »pomoto« so torej Grki morali dragoceno poplačati. Ital. malscolzone ima trdo kožo napram blamažom.
b Korošec o opozlcijonalnem bloka. Sotrudniku beogradskega »Vreme« je dal dr. Korošec glede ustanovitve opozi-cijonalnega bloka tole Izjavo: »O ustanovitvi nekakega opozicijonalnega bloka se ne more niti govoriti Za sedaj so se začela samo pogajanja o sodelovanju opozicijonalnih strank. Ako se bo našel temelj, na katerem bi se moglo delovati tega se še ne more predvidevati O kakšnem opozlcijonalnem bloku se sploh n i govorilo ln vesti o tem so preuranjene. V kombinaciji je samo skupna kooperacija od slučaja do slučaja«. —
= Bolgarski gostje v Pragi. Te dni so poselili Prago člani sofijske »bolgarsko* češkoslovaške vzajemnosti« pod vodstvom prof. Zlatarskega. Med njimi je več ugled* nih zastopnikov bolgarske inteligence. Na Wilsonovem kolodvoru so jim prasld in* telekrualci priredili prisrčen sprejem. V ponedeljek zvečer je priredila osrednja zveza čsl. dijaStva na čast gostom svečan banket, na katerem je govoril bolgarski po* slanik Mihalčev o kulturnem delu čsl. pro* fesorjev v Bolgariji In izjavil, da je Praga danes središče vseh Slovanov, brez razlike.
Značaj Frana Ferdinanda.
Bivši avstro-ogrski zunanji minister Otokar Czernin opisuje ranjkega prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda takole: Nadvojvodo sem resnično natanko poznal Dolgo vrsto let sem imel priliko, da sem se razgo-varjal Š njim o najbolestnejših točkah naše politike. Opazoval sem ga povsodL Le prepogostoma sem bil priča onim elementarnim izbruhom besnosti in sovraštva, s katerimi jo spremljal politične dogodke, ki so križali njegovo pot Odprlo se je celo žrelo divjih, neronskih strasti ki so kipele na dan. Nadvojvoda nI bil neumen, pa tudi ne nikak velik duh, nI bil mož dalekosežnih koncepcij, njegov razum se da označiti najbolje z Izrazom zvijačnosti Imel je dar naglega pojmovanja, kar me je frapiralo zlasti še, ker je bil precej gluh. Cesar nI slišal si je takoj skombiniral v popolnoma pravem koneksu. Zelo je bil len v tem smislu, da se nI posrečilo nobenemu njegovih maloštevilnih zaupnikov, da bi ga bili pripravili do tega, da si sestavi podroben načrt za svoje cesarsko delovanje in se tako pripravi na težak poklic. Njegove politične erupcile so se gibale vedno le na širokem pozo-rišču splošnih udarcev z besedami, v podrobnejše razprave se ni spuščal in je take poskuse na kratko odklonil. V tem pa ni bilo težišča, marveč v dveh njegovih zelo obžalovanja vrednih lastnostih: prvo je bilo evropsko povprečno mero daleč nadkriljujoča neodkrito-srčnost in druga v zvezi s prvo vsako pomanjkanje zaupanja v okolico. Zanj so bili vsi ljudje od ministrskega predsednika do zadnjega hlapca samo bitja, katera je plačal in katerih dolžnost je bila ta, da so se dali izžeti kakor citrona ln potem vreči na smetišče. On ni bil toliko Inteligenten, da bi bil izračunal, da ga tako ravnanje spravlja ob vsakega dobrega služabnika. On je bil ves prežet »božje milosti za monarhijo« ln nad seboj je imel samo dva, to je Boga m cesarja, S cesarjem Francem Jožefom, je bfl pogostoma v sporu ln je bilo v Časih izključeno vsako občevanje ieđ
Tak je bil torej Franc Ferdinand! Naši klerikalci pa so ga nam slikali dosledno kot vzornega moža, ki pozna in izvaja samo ljubezen, ki je pravičen in milega srca, ki hodi vsak dan k maši in sv. obhajilu, ki hoče osrečiti vse narode, posebno pa Jugoslovene, do katerih ima tako naklonjenost, da se sploh ne da izmeriti ln izreči s človeško besedo. Tako so klerikalci lagali o človeku, ki je bU skrajno hudoben in katerega so pretresale neronske strasti. Ako bi bU zmagal, bi bila nas zadušila in z nem-štvom preplavila »božja milost avstro-p^r s^e^monajhy e «,
Dnevne vest
V Ljubljani, dne 26
REŠKO VPRAŠANJE — REŠENO?
Po informacijah iz Beograda se zdi, da se nahaja reško vprašanje neposredno pred končno rešitvijo.
Po teh informacijah sta se naša in italijanska vlada sporazumeli na tej-le podlagi:
1 Jugoslovanska vlada privoi^uje v to, da ostane Reka pod italijansko okupacijo. Na Reki se ima uvesti sličen režim, kakor je bil v Bosni m Kercogovini i 1S7S„ ko Je Avstro-Ogrska okupirala to pokrajino. Ta režim bi naj organiziral general Giardino, kateremu bi bil na pomoč višji orožniški častnik kot šef reške policije.
2. Kalija privoljujo v to, da preide pristanišče Baroš z Delto takoj v suvereno last in posest kraljevine STiS.
3. Italija daje svoj pristanek, da so meja pri Idriji in Postojni popravi na korist Jugoslavije, s Čemer bi kraljevina SHS na novo dobila teritorij, kjer jO 15 do 20.000 prebivalcev.
4. Italija izreka svojo popolno ne-Intcresiranost v odnošajlh kraljevino SHS napram Bolgariji in Albaniji.
Te informacije se v bistvu krijejo z onimi, ki jih je priobčil »Zagreber Tagblatt«.
Ta list javlja:
»Na podlagi doseženega sporazuma priznava Jugoslavija aneksijo Reke po Italiji, za kar dobi kraljevina SMS teritorijalne koncesije v Istri, Sloveniji in pri Zadru. Idrija in Postojna pr-pađeta Jugoslaviji in meja na Triglavu se pomakne bolj proti jugozapadu.
Dotični načrti se baje že nahajajo v rokah polkovnika Kalafatovrća, fugo-slovenskega Člana razmejitvene komisije.
Italijanska vlada je prevzela nase obveznost, da v javni seji parlamenta izjavi, da je zanjo črnogorsko vprašanje rešeno.
Nadalje ima Alussolinijeva vlada kategorično proglasiti svojo neinteresi-ranost v naših odnošajih napram Madžarski, Bolgariji ln Albanci. Zanellina stranka, ki se nahaja na jugoslov. ozemlju, mora likvidirati in Zanella sam se izseli v Ameriko. Jugoslovenska vlada bo izgradila pristanišče v MartinšČici in v Bakru in jih zvezala z železnico...«
Ako sodimo po teh informacijah, moramo domnevati, da stojimo v istini neposredno na pragu končne rešitve reškega vprašanja.
Ker govore vse te vesti v bolj ali manj odločni obliki o rektiilkaciji meje pri Postojni In Idriji končno vendarle ni izključeno, da bi se na temelju reškega sporazuma ne združil lep del naše kršne Notranjske s svojo materjo zemljo.
Kakor se bomo v tem slnčaju veselili da zašije tisočerim naših zasužnjenih bratov in sester po večletnem robovanju žarko solnce svobode, tako se bomo topili v tugi ln Žalosti nad ne~ nadomestno izgubo Reke.
Uteho najdemo pri tem v nadi da se tudi nam zjasne le vremena in da tudi Rfitt enkrat zašije -—veliki dani
• • •
— Zupan v Ptuju odstopil. Občinski zastop v Ptuju je imel včeraj sejo, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o zakupu mestnega gledališča. Dramatično društvo v Ptuju je namreč vložilo na občinski svet prošnjo, naj se mu da pod ugodnimi pogoji gledališko poslopje v najem, ker mora sicer prenehati s svojim delovanjem, kar bi bilo v kulturnem ozlru velik udarec za ptujsko mesto. Ves občinski zastop brez razlike strankarske pripadnosti je bil za to, da se tej prošnji ugodi v vsem obsegu, samo župan Losinschegg, baje naščuvan od Ornlgovih pristašev, se je temu upiral, trudeč se na vse načine, da bi občinski svet pridobil za to, da bi se ta najemninska pogodba ne sklenila z Dramatičnim društvom. Toda ves njegov trud je bil brezuspešen. Pri glasovanju so se vsi občinski odborniki soglasno izrekli za odobritev pogodbe. Župan je smatral to glasovanje za nezaupnico. Ko so v kasneje zaupni seji posamni občinski odborniki ostro kritizirali županovo postopanje povodom rojstva prestolonaslednika ter mu očitali nelojalnost in breztaktnost, jo Losinschegg izjavil, da hoče iz nastopa obč. zastopa proti njemu izvajati kon-sekvence, ter ^e podal svojo demisijo, ki jo je občinski odbor vzel molčć na znanje. Županske posle je prevzel podžupan Blažek, ki je znan kot dober narodnjak. Volitev novega župana se odredi v najkrajšem času. Vse slovenska javnost pričakuje, da pride med strankami v občinskem odboru do takšnega sporazuma, da bo stal na čelu ptujske občinske uprave mož, ki bo v narodnem ozlru brez vsakega mad ti \\
— Zurnalisti in vlada. Zastopniki osrednjega odbora Jugoslovenskega novinarskega udruženja so včeraj pose-rili ministrskega predsednika Pašiča in ker ga niso dobili v kabinetu, so izročili zanj resolucijo Jugoslovenskega novinarskega udruženja o tiskovnem za- « komi in brezplačnih železniških kartah [
septembra 1923.
s prošnjo, naj se zavzame za to zadevo, da se ugodno reši za novinarje. Po-setili so tudi ministra za promet dr, Jankoviča, ki je izjavil, da je sedanji pravilnik o železniških kartah podpisa] v prepriča " :. ca se strinja ž njim novinarsko udruženje, ker je bivši tajnik udruženja podpisal pravilnik brez vsakega pridržka. Minister za promet dr. Jankovič je izjavil da je priprav* Pen izdal? brezplačne h te vsem novinarjem na bne s fotografijo, «ko soglašajo vsa uredništva s ic::, da se to karte izdn.-o preko novinar i udruženja. Zastopnik: novinarskega udru-. £enja so posetOJ k njno tudi ministra za izenačenje zakonov Triikoviča in mu izročili rese i :~iio o tiskovnem zakonu. Minister Tr»."kovič je izjavil, da v lLcrih objavljeni načrt tiskovnega zakona ne odgovarja vladnemu na 1 rtu in so zato tudi protesti novinarjev prezgodnji. Minister je izjavil, da stoji glede vprašanja zavarovanja novinarjev popolnoma na njihovi strani, da se čimbolj dvigne ugled novinarskega poklica in dostojanstvo tiska. Ob priliki bo sklical anketo novinarskih strokovnjakov radi tega vprašanja.
— »Slovenija — zemlja absurdnosti« »Kakšne absurdnosti se dodajajo v-Sloveniji, kaže tale slučaj: Za časa vojne se je na Gorenjskem neki siromašni kmet, oče osmere dece, v domači krčmi napil in pri tej priliki izrekel nekaj besed, katere so kvalificirali kot žaljenje Avstrije in pohvalo Srbije. Stvar se je, ovadila orožnikom, ki so jo javili da'je. Moza so v Ljubljani postavili pred vojno sodišče in po kratkem procesu je bil takoj ustreljen in pokopan, kakor drugo, enake žrtve, na takozvanom Suhem ba-. jerju blizu Ljubljane. A\sirija je propadla, razmere so se spremenile, prišlo je osvobojenje in ujedinjenje s Srbijo. Mati vdova je hotela eno izmed malih hčerk spraviti v nek zavod, toda pokazalo se je, da to ni mogoče, ker je defe — očeta zločinca. Da bi mati oprala ta madež z otroka, je našla nekega advokata, ki je pri sodišču vložil prošnjo za: revizijo onega procesa, z motivacijo, da šo se našli novi svedokl, ki lahko potrde, da obsojenec v istini ni govoril onih in-kriminlranih besed. Ker so se sedaj razmere bistveno spremenile, se nekateri svedoki, ki so prvotno pričali proti njemu, niso javili, drugi pa so izpovedali ugodno za pokojnika, je sodišče razsodU lo, da ta mož ni zagrešil onega, radi česar je bil ustreljen, to je, da ni razžalll Avstrijo in ni hvalil Srbije, Tako je bU po smrti očiščen zločin veleizdaje Avstrije in rodbina je znova postala no-omađeževana. Toda sedaj pride najlepše! Sedaj sd sa spomnila vsa narodna društva in vsi nacijonalni krogi, da Je treba proslaviti tega narodnega mučenika, ki je s svojini Življenjem plačaj svoje srbofllstvo. Izkopali so njegove smrtne ostanke na Suhem bajerju, prirp* dili veliko nacijonalno svečanost, vsi listi so o tem obširno pisali in v svečanem sprevodu so prepeljal! njegov pepel v rodni njegov okraj in ga tam pokopali Torej najprej so ga morali očistiti krivde, da je veleizdajnik Avstrije in priia-telj Srbije in sicer celo z lažnim sodniškim postopanjem in šele potem, ko so po avstrijskih paragrafih ugotovili, da. ni narodni mučenik, so ga mogli slaviti kot narodnega mučenika. — Tc pripombe čitamo v beograd.skem »Balkanu« in zdi se nam, da ima list v nekem oziru prav, ko govori v ternj slučaju o absurd--nos ti.
— O rođnkcff! oroŽrdštva. Z ozi-rom na članek »Najnovejša redukcija v V. brigadi«, ki smo ga priobčili iz orož-niških krogov, smo dobili s poučene strani te-le informacije: V istini se je. pred par dnevi odposlalo 100 orožnikov tukajšnje brigade na začasno službovanje v Bosno, in sicer na ukaz komandanta Žandarmerije. Na make odločitve komandanta nima brigađno poveli-, stvo nikake ingerence. Res pa je, da je ljubljansko poveljstvo ponovno zaprosi-silo komandanta, da ne odkomanduje ljudi iz območja 5. brigade, toda državne potrebe so mnogokrat jačje kakor želje poedincev. Posebno je treba imeti, pred očmi, da vsak orožnik, čim vstopj v orožništvo, podpiše reverz, da bo, služil tam, kjer ga bo razporedila komanda. Uvažcvati je, da je bilo v aktu-točno označeno, da so oni orožniki samo odkomandirani, a n e premeščeni^ in to do zime. Za to je vsak orožnik vedel in so zaradi tega rudi to pot iz-* ostale vse intervencije, katere so prt premestitvah sicer na dnevnem redu. V.: članku se govori o redukciji orožni-, štva, vendar pa o kaki redukciji orož-niškega moštva sploh nI govora, saj se vsak dan ponovno orožniki rekrutirajo, da, še več, prav zadnje dni so se izdali postajam plakati, ki vabijo na vstop v orožništvo. V istini je bilo nekaj orog* nišk^h častnikov Slovenije upokojenih, med temi skoro vsi bivši naredniki, ki so bili svoječasno od Narodne vlade-proizvodeni v podporočniški čin. Te upokojitve pa ni zakrivilo ljubljansko poveljstvo, saj se je le-to z vso vnemo zavzemala  z*       filfifrllfa frfr *d
stran. 4.
»SLOVENSKI   NA POP« dne 26. septembra 1^3.
Stev. 220.
brezuspešno. — Kakšni višji interesi so
vodili komandanta žandarmerije, ki pozna tukajšnje razmere in je nasproti našim častnikom in moštvu skrajno kon-cžiijanten. ne vemo. Kar se tiče staleža orožniških postaj, je treba ugotoviti: Vse orožniške postale v Sloveniji — so napram predvojnemu stanju skoro podvojene, dasi je isto delo opravljalo pred vojno za polovico manj orožnikov.
V istini ;e bilo v zadnjem Času zaradi bivanja Njega Veličanstva na Bledu, štrajka na vseh krajih, podoficirske šo-Ij. odhoda v Bosno, v Beograd — med orožniki več premestitev in dodelitev, to pa so stvari, ki so v takih slučajih neizogibne. Da so pri tem trpele tudi postajne menaže, je samo ob sebi razumljivo. Pri tem pa je upoštevati, da je bil sprva velik odpor proti napravi takih menaž in da jih je poveljstvo ustanovilo, ne meneč se za ta odpor, sedaj pa se istemu poveljstvu očita, da hoče tibiti lastno dete. — Kar se staleža oficirjev in narednikov pri štabu tiče, je treba konstatirati: Po formaciji bi mora Ibiti štab brigade še enkrat večji kakor je v istini. Vsi oficirji so silno zaposleni, in to delo je samo v korist mo-5 ivu. Vse borbe proti nerazumevanju naših razmer vodijo ti oficirji s tako vztrajnostjo, da spravljajo včasih sami svoj položaj v nevarnost. Zato so napadi v tem oziru nanje nad vse neumestni, ako ne naravnost škodljivi. Moštvo* ki j? pri štabu, je skrajno vestno in pridno in dela, včasih celo v noč. da se mu ne da v tem oziru prav ničesar očitati. Da so za pisanje na strofe itd. sposobni samo dobri koncertni in prožni ljudje, je samo po sebi razuinljlVO. Zato so nanadi na te podofic. najrr.arn upravičeni. Sicer pa se razpiše, čim se pokaže potreba po kakem vodoficirju za štab, konkurz na vse postaje, s Čemer je dano jamstvo, da pridejo na ta mesta samo sposobne in kvalificirane moči. Zaradi zastav se je ff^bljanska komanda že opetovano obr-rio do nadrejene oblasti, zato nje ne zadene nobena krivda, ako to vprašanje še ni rešeno tako, kakor bi to zahteval ugled in interes države. Kar se tiče »zarade« pri posodi za postajne menaže, je treba ugotoviti to-le: Ko so se večinoma proti volji moštva forsirale te menaže. je bil eden glavnih ugovorov proti njih ustanovitvi, da ni na razpolago potrebne kuhinjske posode. To se je sporočilo komandantu žandarmerije, ki je na podlagi tega referata dosegel v ministrstvu, da se je posoda naročila na račun vojne odštete iz Nemčije. Sedaj je posoda prišla, pa se zlobno govori o — »zaradi«. Glede poveljnika V. brigade ne bo odveč, ako se konstatuje to-le: V svojem triletnem službovanju v Sloveniji je vsikdar in povsod čuval ugled orožnikov ter se neumorno trudil za izboljšanje njihovega gmotnega položa'a. Storil je v vsakem oziru več kakor svojo dolžnost, zato so napadi nanj krivični.
— Medicinska fakulteta v Ljubljani. Današnii »Slovenec« poroča, da ima financ* ri minister nnmen, storiti vse, da se opusfi medicinska fakulteta v Ljubljani. Odgovor« nost za to vest prepuščamo »Slovencu«.
— ČP?ki Industrijalci v neši državi. Češkoslovaško - jugosl. narodno - gospodarsko ^draženje je obvestilo naše trgovinsko ministrstvo, da odpotujejo 10. okt. če?ki Indu-stnialci v našo kraljevino z namenom, seznaniti se z na*imi trgovinskimi In Industrijskimi razmerami. Deputacija bo obiskala vsa va5ncj5a Industrijska središča kakor LJub-liano, Tržič, Jesenice, Zacrcb. Zenico, Sara-fevO, Bcko Kotorsko. Split, Dubrovnik itd.
V Beogradu se bo vršila konferenca naših in čsl. industrijalcev, na kateri se bo razpravljalo o tesn'h stikih in sodelovanju obeh držav na ^osnnćsrskem polju.
— Zakon o zavarovanju delavcev. Izvrševanje splošnega obveznega delavskega zavarovanja po zakonu z dne 14. maja t. 1. je naletelo na ovire v Srbiji in Črni gori. — Vzrok neuspešnega delovanja leži v tem, da zainteresirani krosi ne poznajo posamrdh določb zakona o zavarovanju in da se delodajalci obotavljalo glede izplačila določenega prispevka. Da se temu odpomore, je ministrstvo za socijalno politiko izdalo vsem oblastim odlck, s katerim se vsem upravnim organom zapoveduje, naj podpiralo urad za zavarovanje delavcev tako, da bi bilo mogoče od tega zakona tudi pričakovati to, kar je njegov namen.
— Iz Beograda se je vrnil g. dr. Niko Zupan i č, minister na razpok, in zopet Sprejema stranke.
— Zakon o sodnikih. Minister pravde dr. Peric je predložil narodni skupščini zakonski načrt o izpopolnitvi zakona o sodnikih iz 1. 1911. Narodna skupščina bo v eni izmed prihodnjih sej izvolila poseben odboT za proučevanje tega zakon.a
— Odkritle spomenika kralju P^tm Osvoboditelju. Kralju Petru Osvoboditelju odkrijejo 30. t. m. na svečan način spomenik v Dardi v Banatu.
— Prenos smrtnih ostankov skladatelja Mokranjca. V četrtek 27. t. m. prepeljalo smrtne ostanke velikega srbskega skladatelja Stcvana Mokranjca lz Skoplja v Beograd. Krsto s Mokranjčevim pepelom razstavijo v sredo v cerkvi Sv. Dimitrija. V četrtek zjuiraj ob 8. prepeljejo krsto na kolodvor. Pred cerkvijo bo govoril predsednik pevskega društva »Mnkranjec« Miljutin Da-SaČ, pred narodnim gledališče pa upravnik skopcl-skcga gledališča Radivoje Karadžič.
— Srednja tehnična šola v Beogradu.
V srednji tehnični šoli, ki Jo iamerava otvorili ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu se začne pouk tekom letošnjega leta, Zgradba nove šole bo dovršena koncem
septembra. V loli bodo trije oddelki: elektrotehnični, strojni In stavbni, ki bodo sprejemali kot slušatelje samo one, ki imajo 4 razrede gimnazije ali realke. Poleg teh bo otvorjen tudi višji večerni tečaj za izredne slušatelje. Predavali bodo strokovnjaki za posamne oddelke.
_ Sprelem   pripravnikov v glasbeno
šolo v Vršča. Novembra ti se sprejme v I glasbeno šolo v Vršču do 150 pripravnikov (elevov). Mladeniči, kojl žele vstopiti v to šolo. naj najdalje do 25. oktobra osebno oddajo kapelniku muzike Dravske divizije sledeče dokumente: 1.) Lastnoroč. napisano prošnjo, da žele vstopitf v to šolo. 2.) Domovinski list. 3.) Krstni list. 4.) Šolsko spričevalo, da je IzvrSU štiri razrede osnovne šole. 5.) Nravstveno sprloevalo.
6. ) Roditeljsko ali varuhovo odobrenje, potrjeno od občinskega predstojnika, da sme vstopiti v to šolo. 7.) Obveznico roditeljev aH varuha, da jamčijo za vso škodo, ktero bi pripravnik učlnn za časa Šolanja državi. Vojna glasbena šola Je urejena po novi uredbi. — Vsak prfpravnrk se mora učiti v tej Soli najmanj dveh Instrumentov, po treh letih se prestavi v vojno muzlko. Oni, ki dovrSe šolo vrlo dobro ali odlično, morejo potem stopit! v konservatorlj. Pojasnila daje pisarna muzike Dravske divizije v LJubljani, Poljanska cesta 40, Kasarna kralja Petra I.
— Celjske vesti. Glazbena Matica si je na svojem zadniem občnem zboru Izvolila zopet -predsednikom g. ravnatelja Mirko Grudna. Zavod se po poročilih društvenih funkcionarjev nahaja v precejšnjih finančnih težkočah. Primanjkljaj znaša samo za lansko leto 11.185 Din. Proračun za leto 1923 24 pa znala tndf okrog 40.000 Dm primanjkljaja. V spomladi se bo priredila večja tombola v korist zavoda. Pa tod! premožnejši Celjani naj b! ga s prispevki podpirali. — Nogomet. V nedeljo poopldne ste se na Igrallšču pri »Skalni kleti« vršile dve nogometni tekmi. Prva med »S. K. Red Star« Celje in »S. K. Zoro« Trbovlje, katera je končata v razmerju 4:2, druga med »Atletiki« In športnim klubom južne železnice iz Zagreba. Rezultat Je bfl 11:1. — Radi tatvine sladkorja so bili pred celjskim okroz". sodiščem obsolem* Karol Hofker In Stanko RoŠker na 4 In 3 tedne zaoora, Ahačfč Antonija na 4 tedne. AhačiČ Valentin na 3 tedne, Nussbaoher Raiko na 14 dni. Marija Hofker pa na deset dni poostrenega zapora. Sladkor okrog 50 kg so meseca januarja ukradli Iz zaprtega skladišča JuŽ. žel. v Hrastniku. — Z lovsko puško o b-strelll brata. BHzu Vranskega se je t« dni nedoletnl sinček posestnika Remca Igral
7. nabasano lovsko puško. Čez prag Je prišel v tem trenutku njegov mlaiši brat. Puška se Je sprožil m «ra zadela v Hce ter ira težko poškodovala. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
—Mariborske vesti. — Narodna manifestacija na naši severni m e-J i. V naši obmejni trdnjavi, že pod Avstrijo najbolj zavednem Št. nju se je včeraj vršila velika narodna manifestacija, kakor Je niso pričakovali ne domačini Še manj pa naši udeležniki. Določen le b'l samo izlet Glasbene Matice in še to brez vsake reklame. Krasno vreme in sloves narodnega S t. 7!!a pa Je pomnožil ne le člane Glasbene Matice, nego tudi siceršnja udeležnfke daleč preko navadnega izleta. St. nj sam se fe pripravil na slavnosten sprejem. Na cesti slavolok, na bližnjih gričih tonici, ki so zagr-rrteli. ko se Je približal mariborski popoldan* j skl Izletniški vlak. Učiteljstvo s šclsko mladino Je sprejelo mariborske goste, katere Je pozdravil g. Thaler, dočim je narodna deklica ob iskrenem nagovoru predsednici ženskega zbora Glasbene Matice gdč. Rozmanovi Izročila krasen šopek. Slavje Je bilo določeno na prostornem vrtu gostilne SviligoJ prej Zelzer. Tu Je donel ln zvenel močan mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Topiča. In tu so se Iz ust govornikov čule besede, ki bi se morale razlegati po vseh Slovenskih goricah. Zlasti pa bi Slov. gorice posebno ob skrajni meji morale imeti vse narodno tako zavedne in navdušene duhovnike, kakor ga ima Št. m v osebi širom znanega župnika Vračka. Ako bi vsak duhovnik na obmejnih postojankah' o Jugoslaviji, o osvobojenlu In o suženstvu Jugoslovenov lavno In Iskreno tako prepričevalno govoril, kakor Je ne samo ob tej priliki ozlr. še posebno ob tej priliki g. župnik Vračko. bi ne bilo mogoče, da bi bilo ljudstvo v ostalih delih Slov. Goric še danes narodno ne samo Indiferentno, nego po nekod naravnost sovražno napram naši narodni državi. In ravno primer o znani domači živali z dolgimi ušesi, ki Jo Je g. Vračko postavi! za vzgled In svarilo nezavednosti In nehvaležnostl za osvobojen Je bi več pripomogel pri pripro-stem ljudstvu po drugih delih Slov. *orfc. kakor vsi politični shodi. Kako se godi Slovencem na avstrijskem Koroškem, na to Je naše svobodne obmejne Slovence v lepih besedah spominlah g. Arnuš. O. SlculJ Iz Ljubljane pa Je opozarjal na velik' pomen družbe sv. Cirila In Metoda za naše obmejne krale. Da se Je to Izletno slavje povečalo v pravo narodno manifestacijo, zato le skrbet zavedni obmejni narod sam. ki Je ne kakor Je sicer navada prisluškoval za plotom, nego se v mnogobrojnem številu sam udeleži! slavja, sam užival krasno slovensko pesem In si sam tfsal v srce nauke navdušenih govornikov. Slavje nI bilo moteno .kakor so nekateri pričakovali. Le ko so gostje že odhajali, se Je priklati! nek ollan renegat, ki se Je kliub tolikemu Številu Slovencev uoa! nahru-Jlti: »Was maerten 'diese Windischen Mer?« Upamo, da le dobil primeren odgovor na licu mesta, belimo, da bi tentn Izletu sledilo še mnogo "dragih tudi v ostaTe nas> obmejne postojanke. Žive! narodnozavedni Sf. IJJ. — Prva Jesenska nevihta. Za nedelio prlCalrovana n«vlhta. ki Jo Je odrod!! Živahen severovzhod In poskrbel Izletnl1r>m najle*. So ned-tfo se Je razlila v i5on<*<T>Jie!c r>«r>ol-dm* nad Mariborom in celo h^žnlo ofčoTioi h "da nevihta r, nalivom, strf lam* In po južnih delih naibrže tudi s točo. Zanimivo J* bilo onazovati fiud DOf rneč Jurom !n severom, Id se Je okrog 24. ure oiffigral ravno
nad Mariborom. Ozračje se Je zelo ohladilo, dočim je termometer v nedeljo kazal 259C, skoraj kakor sredi poletne vročine.
iT" smrtna kosa. Včeraj je na Pšati pri Ljubljani umrl vpokojeni višii računski svetnik Ivan Kovač. Pokojnik je bil vesten in izredno sposoben uradnik. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz Slomškove ulice 3 na evangeljsko pokopališče. Blag mu spomin!
— Dve težki nesreči. Marija Jevc, po-sesfn!ca iz Crne vasi, je 24. trn. padla z voza iri Je dobila na glavi težke poškodbe. Marija Vrankar, služkinja pfl pos. Dečma-nu v Mostah Je padla po stopnlicah m Je pri pidcu zadobila težke notranje poškodbe.
— Velika poneverba, Blagajnik podružnice »Hrvatske bankec v 2epčah Fran Kovač, j« poneverb* 100.000 K in pobegnil. Verjetno Je, da je pobegnil v Italijo, ker Je Italijanski državljan.
Sokolsfvo.
— Sokolska župa LJubljana L poživlja svoja ljubljanska In okoliška društva, da se v čim največjem številu udeleže proslave 60 letnice bratskega Sokolskega društva v Ljubljani, zlasti tudi Izprevoda, ki se vrši v Ljubljani v nedeljo dne 30. sept. 1923 ob pol 12. uri dopoldne. — Zdravol
— Sokol n. poziva vse članstvo, da se proslave 601etn?ce Ljubljanskega Sokola, ki se vrši dne 29. m 30. septembra ti. obvezno udeleži. Dne 29. septembra (sobota) je ob pol 20 url slavnostna telovadna akademija In po akademiji pozdravni večer v veliki dvoran! Kazine, kojih obeh slavnost! se udeleže Člani v slavnostnem kroju, članice pa v civilni obleki z znaki. V nedeljo dne 30. rm. je zbirališče ob pol 9. dopoldne na realki, odkoder odkorakamo skupno k slavnostnemu cbčaemu zboru, ki se vrši v telovadnici Narodnega doma. Po slavnostnem obč. zboru Je sprevod po mestu, člani in Članice Sokoh IT. so obvezan! se udeležit! se slavnostnega obč. zbora In sprevoda po mestu v kroju. Ob 15. ponovitev telovadne akademije v opernem gledališču, kamor se člani m članice vabijo, da se v največjem številu udeleže. Enako se vrši ob pel 20. tiri slavnostna predstava v opernem gledališču na Čast gostom. Udeležba k vsem prireditvam posebno k slavnostnemu obč. zboru m sprevodu po mestu Je obvezna In točna. —Tajnlfc._
Ol^esi? vestnik.
— Koncert krakovskega akademskega zbora. Pod vodstvom prof. Swier-zvnskega je krakovski akad. zbor priredil snoči koncert v »Unlontt«. Poslušalcev n! bilo mnogo, kar je obžalovati. Zdi se. da je bilo premalo reklame. Na drugI stran! pa se ne da tajiti, da se je naše občinstvo naveličalo zborovskih koncertov, ki jih je pri nas čezmerno mnogo — v primeri z orkestralnimi. O izvajanju ni dosti povedati: Glasovi so bili prav dobri in pevci so peli navdušeno, z ognjem. Izvajane so bile skladbe poljskih skladateljev ln pa narodne pesmi so dihale mehko, sanjavo otož-liost pa tudi mnogo ognjevitosti ln viteškega zanosa je bilo v njih. Točke so bile vseskozi skrbno naštudirane, intonacija čista, za kar gre zahvala dirigentu. Enočetrtinsko napolnjena dvorana je z živahnim odobravanjem skušala zadostiti za tričetrtinsko praznoto. Bojim se pa, da to ni nadomestilo izgube in je stvar koncertne agenture, da se pravočasno pobriga za zanimanje občinstva; če pa to ne gre, naj bi pa i modrim ravnanjem preprečila Izgubo.
— Znan! kvartet »Zika« gostuje 29. sept v Zagrebu. Škoda, da Je kvartet po odhodu slovenskega člana znatno utrpel na svoji umetniški vrednosti.
Kultura.
— t Ivo Ciptko. 24. septembra Je umrl v Novem Kaštelu v bližini Splita odlični dalmatinski pripovednik Ivo Čipiko. Dočakal je 54 leto. Kot sin zagorskega Krasa je posvetil svoje pripovedne talente opisu prirodnih lepot dalmatinskega Zagorja in socijalnim razmeram tamošnjega seljaštva. Radi tega kraškega ln dalmatinskega seljaškega značaja so njegove knjige kmalu zaslovele po naši književnosti in Jih obogatile z dragocenimi In programatičniml prispevki pokrajinskega pravca Napisal je poleg manjših stvari zbirke novel »Primorske duše«, »Sa Jadranskih obala«, »Kraj mora«, »Sa ostrva«, »Za kruhom«, »Pauci« ln dramo »Na granici«, ki pa ni uspela. V osebnem občevanju se Je odlikoval z veselo naravo, svežim humorjem in zabavnim duhom. Radi duhovite koserije so ga radi videli tudi na dvoru. Najprvo je služboval kot šumar po raznih dalmatinskih otokih. Med vojno se Je bojeval na solunski fronti, zadnje mesece pa ga Je bolezen pregnala Iz Beograda, kjer Je služIl v prosvetnem ministrstvu, v njegov rojstni kraj. Čitamo divne pesnitve tega dalmatinskega Zagorca in ohranimo mu svetel spomin!
— Tomo Jedrlinlč: Draga srpska aH hrvatska čitanka za slovenska Sole. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Cena na trdo vez. 22 Din. Knjiga je prikladna sa višje razrede osnovnih Šol, za meščanske Šole m za nižjo srednjo Šolo. Odobrena je cd Šolske oblasti. Srbska al! hrvatska čitanka za slovenske šole, ki jo je priredil Tomo Jedrlinlč, je drugi del »Srpske ali hrvatske čitanke za slovenske šole«, k! jih Izdaja Učiteljska tiskarna v treh delih. Knjiga je prav spretno sestavljena in so v njej zastopani tako ćirilski kakor latinski sestavki. Ob koncu je prtdejan srbsko-sl o venski »Rečnik«. Beril ca so prav dobro Izbrana ter so zastopani z njimi v čitanki številni pisatelji, tako: Zmaj Jovan Jovanovlč, Petar Preradović, Davorin Trstenjak, Avgust Šenoa itd., itd. Ker '> ' r.jlga poleg za osnovne šole, prikbd-na tudi za meščsnske in nižje srednje Šole, smo prepričani, da se jo bo uvedlo rudi tam, ko sc spozna njeno vsestranost.
Dništvsna vesti.
— Odbor Kola Jagoslcvenskili sester je mislil, da nc more bc:je proslaviti rojstva našega prestolonaslednika, nego, da sc ob tej priliki rpoirmi svojih malčkov, stro-mašne dece. V soboto 22. tm. je odbor Kola obdaril na liceju 39 Ijudskošolskih otrok in sicer z obleko, pecivom in malinovcem. Navzoče je nagovorila predsednica K. j. s. gospa Frarja TavČaric-va, ki Se je z Iskrenimi besedami zahvalila detrotnIkom, kl so omogočili zopetno podporo našim malčkom. Otrokom je na ljubezniv način obrazložila, zakaj dobe bas sedaj lične darove ter želela, da bi ostal navzoči cl?ci dobro vtisnjen spomin na ta dan in v njihovih otroških srcih topla ljubezen In udanost do kraljevega našega prestolonaslednika. Na cdru sta bili s zelenjem okusno okrašeni sliki kralja ::i kraljice. Po nagovoru g. predsednice je dc-klamovala mala, srčkana D.iša s prirojeno ljubkostjo In pravim razumevanjem pesmi: »Kraljici Mariji«, Milenka pa z vso svojo nežnostjo: »Pozdrav kraljici Mariji*. Učenka Minka se je v presrčnih besed.ih zahvalila vsem dobrotnikom in odboru Kola za sprejete darove. Navzoči veliki dobrotnici jugoslovenske dece ge. Mabcl GruiČevi se je podaril lep šopek kot mal, mal znak hvaležnosti, ker skrbi za našo deco v Ameri-kanskem domu v Selcih tako materinsko. Skromna a presrčna siavnost je nov dokaz, kako vporablja Kolo Jugosl. sester vsako priliko, da izvršujejo svojo eminentno humanitarno nalogo.
— Cehoslovacl! ZduAme vsechny pfi-slu5niky Ceskoslovcnskeho naroda zdržu-jici se v Sloveniji, aby se pfihlasili za čle-ny bud* k československe* obci v Ljubljani Narodni dom, aneb Ccskcmu klubu v Mariboru. Prokažte svoji družnost kranjskou a podporu československe' včei za hranice-mi, ptisp6vky Jsou nepatrne.
— Češka obec v Ljubljani sučastnl se 60 letć oslavy Sokola Lublan, dale dne 6. fijna večer poeada v Nar. dome SI. Vac-lavskć posviceni s bohatvm programom a dne 7 fijna od 10. hod. dopoledne se ote-vira slavnostne čechoslovenska školka v Mladice. SuČastnete se vŠichni!
— Cercle Iranca!s. S poukom v francoščini se prične dne 1. okt. in neha koncem aprila. Pouk »e bo vršil v pritličju I. drž. gim. (pri Nar. domu) in sicer za začetnike v L kurzu po 3 ure na teden, ob ponedeljkih in sredah od 18.—19 in pol, (poučuje prof. g. dr .Novak), v II. kurzu za obiskovalce lanskega I. kurza po dve uri na teden, ob torkih in petkih od 18.—19. (prof. g. dr. No-vsak v četrtkih od 18.-^19., v III, kurzu bo uvede Il.b kurz, v katerem bo istotako nadaljeval pouk po Pichonovi knjigi g. dr. Novak v četrtek od 18.—19^ v III. kurzu bo predavala Me. Jeras o francoski literaturi ob ponedeljkih od 18.—19.. ob sredah in petkih od 18.—19. bo pa vodil družabne pogovore g. baron Knorring. Obiskovalci I. kurza bodo tudi smeli obiskovati II. kurz, oni II. kurza bodo pa lahko obiskovali tudi III. kurz ter se udeleževali literarnih ur in pa družabnih pogovorov. Kdor se hoče udeleževati pouka, naj se ustmeno ali pismeno priglasi pri šolskem slugi I. drž. gim. gosp. Schottu. Učnlna, ki znaša mesečno 5 din. se bo plačevala potom poštnih čekovnih položnic, ki lih Je dobiti pri imenovanem šolskem slugi. Ker bo pouk prvovrsten tudi letos, pričakuje društvo obilne udeležbe. Če se pričakuje društvo obilne udeležbe. Če se priglasi zadostno število frekventantov, se otvori za L kurz paralelka In obenem izdatno razširi ostali učni načrt. Kakor lani, tako tudi letos vodi blagajniške posle društva g. F. Abulner, knjigovodja Mestne hranilnice, knjižnico pa oskrbuje Še nadalje in izposoju-Je knjige v Mladiki vsak ponedeljek od 17. —18. prof. ga. M. VVIrglerjeva.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 26. septembra. Sprejeto ob 13,
Padanje tečajev se je tudi Še danes nadaljevalo, vendar pa ne v tem razmerju, kakor je porasel zopet dinar v Curihu. Zadnja notacija je javljena s 6.60, kar bi odgovarjalo pariteti 15.15. Ker pa za zadnji dvig dinarja v Curihu ni pravega zaupanja, se je na današnji borzi blago zadrževalo, vsled česar tudi niso tečaji tako oslabeli kot bi bilo pričakovati in so vsi nad pariteto.
Na efektnem tržišču je bilo še dosti prometa. Nekoliko so oslabele Trboveljska in pa malenkostno Eksploatacija.
Ob zaključku so notirale:
Devize: Curih 15.625—15.75, Pariz 5.475—5.50, London 398—400, Berlin 0.000080 —0.00002, Dunaj 0.1215—0.12325, Praga 2.63 —2.64, Trst, 4.03-^1.05, Newyork 86—87, Budimpešta 0.47—0.50.
Efekti: 7odstotno invest. drž. posojilo od L 1921 70—71, Ljublj. kred. banka 220— 225. Prva hrv. šted., Zagreb, 1145—1155, Slav. banka, Zagreb 110, Hrv.»slav. zem. hip. banka, Zagreb 145^—149, Hrv esk. banka, Zagreb 179—17930, Jugosl. banka, Zagreb 158—160, Trbov. prem. dr. 1020, Slavonija 285—295, Eksploatacija 248—252 Guttmann 2050—2150.
Valute: dolar 85-^86. lira 4.01—4.03. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 26. sept. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.55, Berlin 0.00005, Amsterdam 220.25. Newyork 5.59. London 25.53. Pariz 35.05, Milan 25.67, Praga 16.825, Budimpešta 0.0297, Bukarešta 2.60, Sofija 5.40, Dunaj 0.0079, avstr. žig. kr. 0.C0705.
— Trst, 26. sept. Predborza: Beograd 24.80—25, Berlin 0.015—0.02, Dunaj 0.0305— 0.0310, Praga 65—65.75, Pariz 13.5—135.50,
London 99.8-100, Newyork 22.75—22.85,
Curih 388—392.
Dunaj, 25. sept. Devize: Broorad 823—827. Praga 2127—2137. Pariz 4522— 4538. Milan 3299—3311. Newyork 70.935— 71.135. Valute: dinar 812—818* češVa krona 2109—2125, franc. frnnk 4475—4505, lira 3275—3295, dolar 70.560—70.960,
NAJNOVEJŠA POPOKA.
PASIVNI ODPOR V FGKURJU KO^Tf"
PORENJSKA REPUBLIKA?
— ;'rrr\.*?. 25. septembra« (Izv.) »Zcit« poroCa iZ Londona, ci:i jc ncinš. - irjav.i o opustitvi y.p.',W::c3a odpora vzbudila veliko zadovoljstvo in sa ta Izjava sms ra kot preobrat v reparacifsk) politiki V anrjlc« gkih krogib p vladu jo mncr.j?. da bodo angleške čete brezpogojno prekoračile pri morebitnih Izgredih v Nemčiji meje zase« denr^a ozomlja.
— B'.'t!:n. sept. (Itv.) Iz Kolna po« rova j o, da nameravajo porenjski teparat?«/!
proglasiti v Dujszld^rii: 20. t. m. f^renjsko republiko.
— H-rlin. 25. sept (Izv.) V seji mini* strskega sveta je b:U> sklenjeno, da przovc državna vlada v proglasu, ki ga izda danes na rem^-'o prebivehtvo. naj se zopet upo» stavi normalno delo v Porurju, pri čemer se izživlja, da bo vlada vse s'oriln pri po* Rajanjih s Francijo, da sc čim bolj o!ni:a položaj prebiva1 "-tri. Scio je imel t-di prur.ki min:strski svet. 'Notranji r^nister je izjavP. da jen^či za vrdr'cvanjc reda in miru. Nemški nadjer.".1:!' so izjavili državnemu k^r. :!arj'j, da niso za opustitev p*.sivne?Đ r r-"~*r.->, fcrrr.'cč .ra poostritev. Na seji ministrskih r>rcd.se(lri':ov je ba* varski predsednik Knelling izjavil tvoje po* mislcke proti politiki d-žavnera kancelarja.
KCT^\ Y -^ATTSLAVL
— Rrzf'r'.nvr. 26. SCpt. (Izv.) 23. t. m. je obolela na koleri v barp.kah za rnvec bc (Tincc neka 2?letra ženska, ki jc dr'S!a \z Budimpc'te. Umrla je v ne Vaj ur v D slej se Še niso poiavili nndaljni slučaji kolere«
SIN BALDWINA ČLAN DELAVSKE STPANKE.
— Berlin, 26. ?ept. (Izv.) »VonrlrtS« poroča, da je sin an^leškcra ministrskega predsednika Baldvz-ina. Ollver, oficiiclno priznal svoie pripadnitvo k ?oci: ilizmu in vstonil v dclavrJ:o strnnko. Pri prihod^ fih volitvah namerava nastopiti kot kandidat te stran1-".
DRUŠTVO r a ^.ODOV.
— Ž.ene\'a. 26. s~r>t. (Izv.) Na v r cm iS* nji plenarni seji Društva narodov se jc raz* pravijalo o interpretacijs'ii resoluciji k ele<« nu 10. glede obojestranske pripomoči v slu* čaju vojaških napadov. Glasovanje je Ime* lo nastopen izid: 20 držav se ie izreklo za resolucijo, 13 dr/av se je vzdržalo elasova* nja, 1 zastopnik pa jc glasoval proti. S tem je bila resolucija odklonjena, ker se zahteva za sprejem soglasnost.
MASARTK PREDLAGAN ZA NOBLOVO NAGRADO.
— Praga. 26. sent. (Izv.) Kakor poroča tukajšnje mirovno društvo, bo predsednik dr. Masarvk predlagan za Noblovo tntrov* no nagrado.
— Našel se Je dežnik Dobi se nazaj v Beethovnovi ulici 5t. 15, pri hiSnici.
— Telesno zaprtje. Profesor Kraift-rTbing, veliki raziskovalec na torišču živčne zdravilnosti Je grenčico »Franz-Josef« porabljal z ugodnim uspehom. ZaŽeljeni učinek na-nastopl že po malo urah.
— Kino Matica! Danes zadnjikrat! — »Doživljaji glasovite plesalke« z priljubljeno Lyo Maro v glavni vlogi. Od četrtka do nedelje se predvaja senzacijonelen pustolovski film >Rdeči netopir« z Greto Rheimvald. Občinstvo se opozarja, da si ocleda slike ko-losalnega filma »Podzemna Amerika«, ki so razstavljene v matičnem vestlbulu. FIlm bo radi svoje velepoteznosti največja atrakcija Jesenske sezije. V najkrajšem času »Tarzanov sin???€
KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »RANA.« —Da bomo relenl In zdravi. Sezmo po hrani pravi. Kupujte zato »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo*
— Električna masaža lica In manlcn-ra za gospodo In dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerije, moderna hlglienična brrvnica Aleksander GJud, LiMbl'ifa. KorrrecnT tre 6
24., 25 in 26. septembra
!Hnc5 demona
v glavni vlogi Olaff FOnss r    KIHO    „ TIVOLI"
m -"Tac*-arei
Harry Piel
pride v
TIVOLI
mm
i       ^&*S23 e!3  -....... ...... _____ .
ISa kakOVOSt morate paziti,
a ne na ceno
kadar kupujete gumi potpctnike. Zahtevajte od Vašega črcvljarja izrecno samo prave Palma kaučuk po;pctnike in kaučufe potolaie in odklonite vsako ponarejenostj
v
6
štev.
r*1 r. XI -v
,^y> Kl   N A T? O Pc rJne ?o septempra 1923.
Stran 5
v svoji lastni hiši, z lastnim lokalom in garancijo v mestu prevzame manufakturno blago v komisijo. Ponudbe pod „MANUFAKTURA11 na Aloma Companv, Ljubljana.
G 0
o
oioccdhcdicdicdioicdioicdocdicdioio
DELMSHH ZHVHRDUHLNH DR1IZBH potrt- n buje za sgdIo potirafnlco o LJubljani mladega
0
ES
0 0
a
o
0
o
■
o
■
o o
■
o
za manipulacij. Ponudbe a prepisi spri- 2 Ceoal na Postni predal 4, LJubljana.
BC=:5GlI050B030B06iOBCBOaOEOIO
korespondenta (injo)
z ZHianfem siouenskega, nemškega In srbo-hruatskega Jezika, strojepisja In stenoara-
fl]e ter
URUDniKH (CD)
o o
■
o o
■
o
■
o o
■
o
■
o o
■
o o
■
o o
■
o
Velika izbira na/aove/ših modelov in filc klobukov* Salm hlobaht vedao v zalogi o modnem salonu
<&da Šk0f~Wanek iasledaice
£jabljaaa> S*od fžranco šfetr. 2. SPredelaoaaje ta preoblikovanje damskih ta moških
' klobakoo.
■■■>
fžocaa postrežba)
Priznano solidne ceaet
■oaoioBOioioioioioioi
B
■ ■
K
B cs B
l
m m
B
t
B
b
e
K
r c u r
6 i
i
(
□
■
Zahvala..
Za vse dokaze sočutja povodom smrti našega nadvse ljubljenega očeta, oziroma soproga, tasta in starega očeta, gospoda*
Rozmane s Komp.
UUBUAHA, Mirje 4.
seztioršefa šnedlcljske tvrdke R.RasnIagc?
za darovane lepe vence in cvetje, kakor za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
LJUBLJANA, 25. septembra 1923.
Žalujoče rodbine: Kantar, Panliczek-
Koraig, Duša,
samo prvorazrednih trgovskih in industrijskih tvrdk poljubne stroke, prevzame za Beograd in Srbijo najstarejša beogradska dobro vpeljana trgovska agentura.
Najboljša priporočila na razpolago.
Ponudbe se prosi na M. J. Farchv, trgovska agentura, Beograd, Kralja Milana 9. i0140
Objava.
Vljudno Javljamo, da smo prevzel! po tvrdkl P. Hochnegger i drugovi, ki se je razŠb, .Tvornico pohištva in stavbeno mizarstvo" Maribor, Koroška cesta 45 v lastno režijo ter jo boderao vodili pod frmo: .Mariborska lesna industrija.*
Prevzemamo vsa v to stroko spadajoča deta, zagotavljaj    v vsakem oziru najcenejše in najvestnejše postrežne,  kar nam bode lahko mogoče, ker razpolagamo s prvovrtnimi močmi.
Prriporočamo se
Mopiliopska lesna industrijo
Parna žaga, tvornica lesnih Izdelkov, stavbeno pohištvo.
Tel. Int. 160.      Brzojav: Agil.
BaŠciS v Sloves!?! ličo prvovrsin&gfa • • a
Brez posebnega obvestila.
izveštavaju, da su otvorili svoju kancelariju u Palat! Jugoslovenske banke, Kolarćeva ulica br. 1, Beograd, i da su počeli primati narudžbine za slijedeće kao i za mnoge druge predmete čiji se spisak može videti na zahtev:
Parne kazane, mes:ngane ! druge metalne proiz« vode kao mesingane ploče, šipke od žutog mesinga i. t. d., mostove, sitne predmete od livenog gvoždja i druge predmete od livenog gvozdja, ugalj i kok.-, instalacije za rudnike, sve vrste dizalica, instalacije za električno osvetljenje i električne centrale, razne mašine, gvozdene kovane predmete, instalacije za vuču (prenošenje), hidrauličke mašine, inštalacije za razvijanje hidroelektrane snage, lokomotive i željeznički materijal i njihove rezervne delove, mašinske alate, motorna prevozna sredstva i njihove delove, pneumatične alate i druge potrebe, instalacije za proizvodnju hartije i za preradu materijala za hartiiu, pumpe sprave za konstrukciju pu-teva, brodogradilišta, čelik i gvoždje, Čelične konstrukcije za gradjevine, instalacije za izradu Čelika, alate, žice metalne konopce, bormašine, okrugle gvoždjene šipke polude, čelik visoke tensije i čelične vagone.
Detaljna se obaveštenja mogo se dobiti na zahtev na gornju adresu.
Takodje se izveštavaju zainteresovani da imamo u stovarištu veliku količinu mašinerije za prodaju, i da je ovo odlična prilika da se nabave razne instalacije u odličnom stanju a po vrlo niskoj cenL
E 1192/2J
Vsem našim prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naša nadvse ljubljena mati, babica oziroma prababica, gospa
za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in eIek*ro-tehnik ln znati popolnoma samostojno montirati generator e, parne ^evne koie iti parne stroje ter pretiknlne naprave in transformator e; specijalno mora biti vešč vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo na popol. samostojno prvovrstno moč, ki ima
večletno prakso pri prvovrstnih elektrotehničnih podjetjih za izde-1 4    rw,, „^ *__s _„i rirraJ
[ovanje generatorjev,   transformatorjev in instalacijskega materija!,  4) Dn8 - 2. Oktobra 1923 dOp. 00 9. Url pri Okraj-
in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in drlovodja pri na pravah za nizko in visoko napetost Ponudbe z dok?zili in zahte
Prodado se po javni dražbi sledeči predmeti in sicer:
1. ) dao 19.« 18- fn 1?. oktobra 1923, dopoldne ob
9« uri v C&ljc, ZrJnsko-Fraskoparska 6t. 9i
1 osebni automobil, 1 klavir, 4 konji, 5 vozov, raz^ novrstno pohištvo, pisarniška oprava, več vagonov pločevine (železne, bakrene in aluminijeve), 10 too lesne volne itd.
2. ) Dne 18. in 19. oktobra 1923 dop. ob 9. uri v
Sterah, samotna tovarna:
Približno 40 vagonov š; notne opeke, 1 lokomobila, 250 telefonskih aparatov, 3500 baterij in različna pisarniška oprava.
3. ) Dne 20« oktobra 1923 dop. ob 9« url v Pečov-
nlku pri Celju i
70 mtc. nepresejanega premoga in 2 vagona prašnega premoga.
1
vdova po odvetnika
dne 24. septembra 1923 ob 2. uri pop. po dolgoletni, težki bolezni v 86. letu starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče preminula.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v sredo, dne 26. septembra 1923 ob pol 4. uri popoldne na pokopališče na Zgornji PolskavK
Sv. maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi na Zg. Polskavi 27. t. m. ob 8. uri dop,
ZG. POLSKAVA, 25. septembra 1923.
Kari\a DomInkn8f AHce Babnlk, Matilda Eđor, kot hčere. Dr. Friderik Babnlk, Matilda Baiek roj. Babnlk, Marija, Dr. Blhard In Matilda Eder, kot vnuki. Matilda Bctrek, kot p ra vnuk inja. Jelva Babnlk roj. Vrbančić, Medicin, svetnik Br. Blhard Eder, polkovnik inž. Egon Baaek«
vami ter z navedbo družinskih razmer ie poslati na upravo te£a lista.
Prostovoljna Inuna Hra
Vsled družinskih razmer se na javni dražbi proda zemljišče vi. št. 395 kat. obč. Selo in na tem stoječa novo zgrajena moderna z vsemi za rezanje in obdelovanje lesa potrebnimi stroji in orodjem opremljena
parna žaga v Bodešlčab pri Bleda.
Parna žaga obstoji iz: 1 štadjonarne lokomobile 26/35 HP, 1 polnojarmenika širina okvirja 550 m/m., I krožne 13 m dolge žage, 1 štaneovne mašine,
dalje iz jermen, rezrvne žage za polnojarmenik in orodja, kompletne transmisije, kompletne električne naprave za razsvetljavo.
Stavba parne žage je zgrajena deloma iz betona, deloma iz opeke z zidanimi stanovanjskimi prostori. Poleg žage je vrt in njiva.
Dražba se vrši
dne 10. oktobra 1923
ob 11. uri dopoldne na licu mesta.
Okolica je bogata na lesu, v obližju so veliki državni gozdovi.
Najnižja ponudba mora znašati 750.000 Din. Kot kavcijo je takoj položiti 10 % najnižje ponudbe, ostanek je plačati v 14 dneh, oziroma po dogovoru,
Od stroškov nosi ždražitelj procentno (prenosno pristojbino) in stroške pogodbe.
Bodeiiče pri Bledu, 20. septembra 1923.
Franc Fajfar
Ustnik parne žage.
nam sodišču v Celju, soba št 4:
bi komadov kuksov rudarske družbe „BohemiaV K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri. Medlem se lahko te predmete ogleda.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek I!IM
dne 15. septembra 1924.
			
	m.		
			
	i-		J^^^^^SBLHH!.^..a^Bl
Brez posetaeg« obvestila
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je dne 26. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, preminul naš preljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod
y.
MK
brl.ee, pesestnik In me&Saa l{abllanski-
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 29. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 28, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. sept 1923.
85arlf3 Der--?anc? žena Krral, Albert, Stan?? Srnes*, sinovi Julči Miklavo roj. Utrgano, hči Žane Mi -lave, zet Dranko, vnuk, Vlajka in Sos'.a, vnukinji Vel ostali sorodniki
m
m
stran 6.
^SLOVENSKI NAROD"   dne 26. septembri 1923.
Stcv. ^20
Kos!ekcij afca trgovina
■■■■■■^■■■■■■■■■■Bm
J, Haček
prodaja zaradi preselitve
obleke u oasoode in
Aleksandrova cesta 3.
■»■■■■masnunain
po Izdatno z n i t a n i h cenah
Tužnim srcem Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na§ iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod
n Kovač
visfi računski svetnik v poko'u
danes ob 12. uri na Psa« pri Ljubljani izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokoinIka se bo vršil v četrtek, dne 27. septembra ob 4. popoldne Is hlfio **losti, Slomškova ulica *tow. 3, na evan-geljsko pokopališče.
Ljubljana, dne 25. septembri 1923.
EMILIJA KOVAČ, soproga. JANKO KOVAČ, sin. MILKA KOVAČ, hči.
VSI OSTALI SORODNIKI.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube naše edine, srčnoljubijene hčerke
Naznanilo.
Naznanjam slav. občinstvu, da kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Orem tudi na dom. Drame Martin,
Ljubljana, Sv. Jakobe nabrežje 29
~Color",
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922
Najnovejša iznadbal
Brez k varjenja blaga kemično analan!« in vsakovrstno barva-nje oblek.
Anton Doc, 9011 V ubijana, Šelenbnrgova ul. 6, I. nadstr. Glince-Vič 46
STEZNIKE"
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Piccoli.
MIRE
se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Nadalje izražamo globoko hvaležnost vsem za darovano cvetje, gg. pevcem za ganljive žalostinke, kakor tudi za mnogobrojno in čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti.
Višnja gora, dne 25. septembra 1923.
Žalujoča rodbina Škrabarjeva.
Korilo Rogelj
manufakturna - trgovina -se nahaja sedaj Llngarjeva ulica št. 4
draga ulica čez frančiškanski most. Velika Izbira sukna, cajgov, parhanta, višnjevo in belo blaea. ODreme za neveste, perilo za dame in gospode. Blago dobro.   Cene nizke.
10223
* _       S v Izložbah oblačilne _        IfS   »I industrije
S Koflt L5ubiJana' Gosp°ska uHca 7
nainoveiSe raglana
njih aedosefno lep kroj m nizke cene pri izvrstnem blagu. 10266
JUGOSLOVENSKO-ŠVICARSKA TOVARNA KLOBAS IN KONZERV, v Hrvatski, s priznano prvorazrednimi strokovnimi silami, išče za svoje prima produkte, serijo-znega
cventnalno čvrstega kupca. Izdelovanje vseh vrst salam
in konzerv z dobro prodajo v prvorazredni izvršbi. Prevzemanje specijalnih naročb. Ponudbe na WEGMANN IN DRUG, Koprivnica.
Najboljši premog, drva in oglje
kupite najceneje pri Družbi ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petia trg 8 Telefon 220. 2243
Bealiteiea pisarni MM t Ho.
d. z o. z. Celja, Kralja Petra cesta 12 ima na prodaj: Hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline itd. 9181
Halo! Kam pa?
K „ Jribuni" v tjnbljano
Earlov^ka cesta it. 4
Tam je po ceni in velika izbira otroških vozičkov, dvokoles raznih modelov, najnovejših pomožnih motorčkov znamke Ewsns, Orio-nette, Motorette, D. K. W., Ornega ter vsakovrstne pneumatike. Sprejemajo se tudi vsa popravila ter poniklanje in emajliranje. 3187
je potrebna za jako ugledno rodbino v Osijeku. Naftop takoj. Obširne ponudbe naj se pošljejo na p*%lieU%£ d. d., Osijek, Lončarska 7, pod št. „460".
iz
sli ? liPii ifiili
klcfeuSc-r.ne rn % vseh ntedslh barvali.
Mas! HMa m\
modna salcn
w
mm
m
Gremij trgovcev
razpisuje mesto
tajnika.
Zahteva se temeljita trgovska m narodno - gospodarska izobrazba, praksa v civilnopravnih, obrtniških, socijalnih in društvenih zadevah. Pismene ponudbe z referencami in spričevali je nasloviti naikasneje do 5. oktobra t. L na postni predat št. 29. 10185
HALO!   ~~~ 10067
Radi bolezni se da v najem
kožarska poslovna obrt
v najprometnejši ulid v trgu Samobor, katera obstoji fe 35 let Hiša ima 5 sob, klet, hlev in vse ostalo orodje za obrt Bodočnost zajamčena. Vseliti se je mogoče takoj. Dalnja obvestila daje
Josi* 8!?endroTlif
posestnik in kožar (strojar), Samobor kraj Zagreba (Hrvatsko)
Na c! ©lom
oontiaentn
poznato je već od mnogo godina zvrsno svagd e rašireno sredstvo
za deeinficflranje
koje se upotrebljava za pranje raka i aparata, zatim za svaku vrst des-infidranjs, kao i zi otitranjenje
svakog neugodnog vonj«. Dobiva se u apoteci i drogeriji u originalnoj opremi providjen sa
uputom o uporabi. Generalno zastupstvo i depo t za cijelu Jugoslaviju:
Jngapharmaalla d. d.
ZAGREB, Prilaz 12.
prlporoia
Harodaa knjigarna.
Cene oglasom do 20 beaed Din 5*—j vsaka rs a daljna beseda 50 para, a davStlno vred
US
prodam
Proda se hiža
z dvema sobama, tretja bi se dala prenarediti v klet Cena Din 40.000*—. Naslov v upr. SI. Naroda. 102-6
Pes-bernardinec,
dober čuvaj, se radi od* potovanja proda. — Na* slov pove uprava »Slo* venskega Naroda«- 10.203
Prevozna
motorna žaga
3 HP, za rezanje d*-v, se proda. — Dopisi na pošt* ni predal 103, Ljublja* na, 10.264
Proda se
dvonadstropna hiša v sredini mesta, pripravna za vsako trgovino in obrt — Naslov pove uprava »SL Nar.** 10.244
Otroški vozički
po znižani tovarniški ceni v veliki izbiri vsakovrst* nih modelov. — Tribuna, Ljubljena, Karlovaka cesta It 4. 9879
Parcela
v ljubljanski okolici za stavbe in industrijska podjetja pripravna, zelo ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.200
Tovorni avto
2 in pol tonski, znamke »Fiat«, v zelo dobrem stanju, se proda za 41 tisoč 250 dinarjev. — Vpraša se pri V. Fortič, Slomškova 17. 10279
Knjige se
prodajo
Aleks. Duma-, orig. 21 knjig Angleška zgodovina, orig. 13 knjig in razne druge knjige. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 10273
Enonadstropna hiša
v Mariboru se proda ali pa zamenja s hišo v Ljubljani. — Naslov v upravi   »Slov. Naroda*.
10291
Jedilnica,
temna, popolnoma nova, obstoječa iz 12 kosov, se vsled pomanjkanja pro* štora ceno proda. Proda se tudi že rabljena spal« niča. — Ivančič, Žabjak št 3, I. nadstr. 10.127
Enonadstroo-na hiša
na deželi se proda. Trgovski lokal s celim inventarjem in stanovanje kupcu takoj na razpolago. Natančneje se poizve Sv. Jakoba trg 5. 10270
Naprodaj:
čistokrvni gobč*rj**pnrli* kovci (Zwergschnauzer), 1 samec in 1 samica po
8 ntcs-ccv, 3 samci po 6 tedr ov stari — Poizve sr z r-i'^2n:»vti v trgo* rini Kham, Ljubljana. Miklošičeva cesta št. S. _Igjg
Leoo posestvo
v ljubljanakem pred* mestju se ugodno proda. Obstoji iz hiSe, gosp. poslopja, vrta in lepega stavbišča, ob glavni ce* sti. — Vprašanja pod »Lepa lega/10.265« na upravo »S!ov. Naroda«.
Oglejte si
volčje pse, gar. čista pa* srna, izredno lepi. — Vila I inner, Begunje p*i Les*
cah. 10.200
Kratek klavir,
še dobro ohranjen, se proda za 9000 dinarjev. — Naelov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.1S9
Kurm
►p
Bukova drva
ponudite z navedbo cen Družbi Tlirija, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. 10.256
Kupim
dobro ohranjen štedil* nik, kuhinjsko omaro in mizo. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 10222
Kupim
vsako množino kosta* njevih drogov, 11 m, 13 cm. — Ponudbe z na* vedbo cen pod »Kostanj 10230« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupim
še prav dobro ohranjeno jedilnico, hrastov ali ore« hov les, motno barvano. Naslov se izve v upravi »Slov  Naroda«. 10.263
Pletarje
izurjene, sprejme proti dobri pa!-i, od komada, Pletarna v Strnišču, Slo* veni j a r. s. z o. z. Sta* novanje preskrbljeno. — Delo stalno. 10.297
NaslorJnč (foteff)
visok, dobro ohranjen, ter staro nlatneno perilo, tudi odrezki, se kupi. — Ponudbe pod »Našlo* njač/10.247« na upravo »Slov. Naroda«.
PSsarr*ske stene
iz hrastovega lesa, nove, v najmodernejšem stilu, z 1 plačilnim oknom in 1 vrati, skupne dolžine 12 metrov, se po ugodni ceni prodajo. Vprašanja le nasloviti na A. Jelene, Tržič. 10.300
Obiekt za tovarno
nrinraven, s*mo v Ljub* liani ali najbližji okoli* ci, se kurrf, z večjimi že obstoječimi delavnicami v obsegu ca. 1000 m*. — Ponudbe je poslati nod šffro: »'Tovarna 1000 10.245« na upravo »SI. Narr>da«.
Stanovanla
Mesečno sobo
išče jako soliden bančni uradnik. Električna raz* svctljava. Poseben vhod. Nastop 1. oktobra. Na* slov:   Patik, Radovljica.
10.211
~ EC3A
lopo opremljena z 2 poste-I ema e!ek'ri*no lučjo in soba za slulkin o, ter souporabo ene, svtle kuhinje se odda finem i zakonskemu paru. Ponudbe na n pravo NsToda|pod lOvO— 12i0Din.
10272
Sobo išče
šiviljasmedistka v sredini mesta event. tudi s hrano. Cena postranska stvar. — Ponudbe pod »G. 12'10.226« na upra* vo »Slov. Naroda«.
60.000 do 80.000 K
letno plačam za stanova* nje v stari ali novi hiši, obstoječe iz 4—6 sob, ku* hinje in pritiklln. — Na* slov pove uprava »Sloven« skega Naroda«, 10.022
Hrano in
stanovanje
eni ali dvema dijakinja* ma odda boljša rodbina z glasovirjem in drugimi ugodnostmi. — Naslov pove uprava »Sloven. Naroda«. 10301
Odda se
snažna, zračna, mebiova* na soba 2—3 gospodom ali gospodičnam aH pa tudi zakonskemu paru s hrano. — Naslov na upr »SI. Nar.«. 10.289
Stanovanje
v Ljubljani oddam ta* koj v pred tremi leti zgrajeni hiši. obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pri* tiklin. Mesečna najem* nina 6000 K, plačljivo za 2 leti naprej. Le hitre ponudbe. — Več pove uprava »SI. Nar.«. 10.229
Stanovanje
v Ljubljani v novozgra* jeni hiši, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalnice, <-Kidam za oktober t. 1. Sijajna lega. Mesečna najemnina 3000 K. Plač* ljivo za 3 mesece na« nrej, ooleg posojila 200.000 K z varstvom na ugodnem mestu. — Več pove uprava »Slov. Na* roda«. 10223
Kontoristinja
vešča vseh pisir nizkih det z večletno pri k so, išče službe; gre tudi kot blagajničarka. Nastop ta* koj. — Naslov pove uprava »SI.  Nar«. IOj^S
Deklica
ki je absolvirala 3. real» no gimnazijo, išče »nestJ ':ot učenka v trgovino ^ Ljubljani. — Ponudbe na M. Oblak, GC icc 93 li> 259
Absolvent
eksportne akademije, polvglot z dveletno prakso, išče aluihe pri več* jem obratu. — Ponudbe pod »Samostojen 10.23^« na upravo »5Iov. Nar.«.
Knjigovodja
bilančnik, dober orga< ni^ator v pisarniških po* slih, vsestransko verzi« ran, išče primernega me^ sta. — Ponudbe pod »Marljiv/10.225« na upr. »Slov. Naroda«.
Izjava.
Incident, ki sem ga imel svoječasno z g F Z. na \rtu r. stavracije Zvezda sj najini znanci napačno tolmačil:; o ki nameri ža-liive z moje strani ne mo e biti govora. C. K. 10278
Ža
Perfektno
stenogr?fmjo
in strojepisko Išče za takoj ali pozneje odvet* niška pisarna dr. Jos. Hacin in dr. Jos. Saio* vic v Ljubljani, Kolo* dvorska 8. 10.218
Dobrega šoferja
iščem nujno za tovorni auto »Biissing«. Najbolj* še je, če je is okolice Čakovca, Ptuja, Maribo* Ponudbe pod »Bi*
ra.
tumen«, poštno ležeče, Ormož. 10.085
Slnžbe
Mesečna soba
lepa. velika se odda Mestni trg 13. Poizve se v trgovini istotam. 10275
Dve sobi
opremFeni, s posebnim vhodom se oddata takoj gospodoma. Naslov pove unrava.
10298
Stanovanje
išče gospodična brez hrane. Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Brez hrane/10.261«.
Bela damska
slinks-jopa
t bibretnim ovratnikom in manšeti. skoro popol* noma nova, se proda za 10.0?» K. — Na ogled v irložbi Rot, krmar v Gradišču. 10.241
Prodam sode
iz suheha klanega hra* •tovega leta od 2-50 D do 3 D za 1 Hter iz skla-dišča. Dobavljani vsako množino. — Jovo Milo* ševlč, Zagreb, Franko, panika br. 8. 10J87
Proda se biša
v Radečah pri Zidanem moitu št. 20. v sredini trga; pripravni *t vsako obrt. — Pojasnila daje lastnica Marija Kovač, Loke — Zagorje o. S.
10J96
Sobo išče
v sredini mesta, z clek* trićno rarveljavo, soli* den gospod. — Ponudbe pod »Električna 10.252« na upravo »Slov. Nar.«.
Pisarniftka
deSa
na dom sprejme gospodična Ponudbe pod Pisarniška dala 10271 na opravo Slov. Naroda. 1G2/1
Trije
godbeniki
klavir In dvoje gos M se iščejo za stalno. Naslov v upr. Slov. Naroda. 10285
Gospodinja
se sprejme takoj k sa* nr.' stojnemu gospodu z dvema deklicama. Pred* nost Imajo one, katere so že bile kot gospodi* nje zaposlene. — Naslov na upravo »Slov. Naro* da«. 10.251
Gospod!r»J3
išče službe za fino kuha* rico, gre najraje h kake* mu samskemu gospodu ali vdovcu, gre tudi na župnišče. — Ponudbe pod »Varčna gospodinja 10.248« na upravo »SI. Naroda«.
BOancist
s prakso, prvovrsten knjigovodja v vseh pa* nogah knjigovodstva. — Korespondent v krajev* nih jezikih, dober orga* nizator. želi mesta pri trgovini ali obrti za čim* prejšen nastop, — Cen j. nonudbe pod »Bilancist 1 \343« na upravo »SI. Naroda«.
Mizarskega
vajenca
sprejmem takoj. — Ig. Repše, Poljanska c. 19, Ljubljana. 10.207
Mlad Istran
išče službe, vešč sloven* *1j"ega, hrvatskega, itali* jin?kega jezika (tudi ci* rilice), knjigovodstva, strojepisja, dober kor^s* pondent Voljan sem Iti v vse kraje naše države. — Cenjene ponudbe je poslati na Viko Siro* t'.ć. St Vid nad Ljub* liano. 10.249
samica, s tremi listi in cirkularko, en kilometer od postaje, v bogati lesni okolici Gorenjske, £a* rantirano stalno močna voda, se odda v najem za devet let. — Ponudbe pod 2aga samica 102^0 na upravo »Slov. Nar.«.
Tudi beli volneni (iilc) klobuki
se spreimejo v beljenje, kakor vsi dragi v barva« nje in preoblikovanje lc* toŠnje mode. Tudi svile* ni, usnjari in drugi se sprejmejo v delo. Vljud* no se prinoroča J. Stem* herger. Dunajska cesta št. 9, II. dvoriSČe. 10.114
Posodim
ali vlo?im v d<~»bro pod» jetje 100 do 150 tisoč di* nirjev proti sodrlova« nju. Posodim tudi 50 ti* soč dinarjev na prvo mesto proti primernim obrestim. — Naslov po* ve uprava »Sloven^kr-'--1 Naroda«. 10.17S
Klavirje
in planine kupujem. Po* nudbe z označbo cene, marke, dolgosti in notra* nje konstrukcije klavirja (to je, dali ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo), naj se oošljejo na S. F. Čop, Zagreb. Mrazovi Seva til, št. 12, III. nadstr. 10.276
Mizarska dela
In parketirnne pode Izde* lujem solidno in po naj* nižiih cenah. Se priporo* čam slavnemu občinstvu Franjo £ganjar, Sto?;re pri    Ljubljani (baraba)
9041
Išče se mesto
prodajalke
rs 18 let staro siroto. Dekle je pridno in po* steno. Ponudbe: Ljud* mila Mal, Kongresni trg št. 19. 10.254
Šivilja
ki modernizira in izde* luje najmodernejše ob« leke, išče dela na dom. aH gre tudi k stranki sa* mi. — Ponudbe prosim p. Najmodernejše'10.246 na upravo »Slov. Nar.*.
©©©©©©©©
Razno
Mesečno sobo
z električno razsvetljavo išče gospod za takoj. — Ponudbe na Bujas F^a* njo,  t~nlverza.^ 10.255
Lepo opremljena snažna soba
se odda za 1 ali 2 no* spoda za takoj. — Na« slov pove uprava »Slov.
Naroda«._■
Mesečno sobo
meblovano liče boljši go-• od za tfko», najrafe s posebnim vhodom. Ponudbe pod Tako) 10274 na tmr. Slov Naroda. 1C274
Sobo
opremljeno s posebnim vhodom, iščem za takoj.
Plačam dobro. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno 10J12«.
Kuharico
pridno in snažno, poleg hišne, išč>m. — Jos. Se« lovin * Čuden, Ljublia* na. Mestni trg 13. 10.221
Službo potnika
išče 3oIctni p-nzijonirani žalezničar. — Ponudbe »Cargo«, poštno ležeče Jesenice. 10.255
Kontorislinjo
v govoru in pisavi zmožno slovenščine In ntmlčin« ter nemške sten cjp* fl; e ter pf*> dal alko sprejma s prosto
Creskrbo Marko Rosenberg jntoraer._ 10 95
Pisarniška moč,
prvovrvstna, z znanjem več jesikov, knjigovodstva, »tenofrafije, stroje* pisja. dobtr korespondent in organiastor v raznih ■trokan, izvelban, išče primernega mesta (kot vodja, korespondent, in« kasa tor, sklad isčaik ali rep res. potnik). — Po* nudbe pod »Agtlen ra versiranW09« na upravo »Slov. Naroda««
Trgovina
na prometnem kraju se Išče proti primerni kavciji v najem. Ponudbe pod Sigurnost 286-10299 na upravo.
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe In popravljajo pri Fran Repicu, Ljubljana, Trnovo. 9993
Francosko
in angleško
se poučuje po najboljši mrtodi. — Spodnja Siš* ka, Nova ulica 228, I. nadstropje._10.210
Cenjenim damam
najvljudneje naznanjam, da irvršujem točno in polovico eeneje vsa mo* d isto vika dela. Se pri* poroča Skubie Franja, Stepen j a vas 36. 10.282
Vsakovrstne
čevlje, tffinit?*.
športne Čepice, bombaš tu volno aa pletenja vseh barv Bu«li vedno maj* eenejet Razpotlt letnica »Konkurencija«, Ljubila* aa, Zgornja Stfka. 8139
specijalne zaloge tapetniških izdelkov.
tirna vseh vrst« morska   trava ln vsi v stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo
po naročilu in popravila«
Priporoča so
Rud. Sever
tapetnlk In dekorater
preje BRATA SEVER
LJubljana,
doaposvetska  cesta S.
MALI OGLAS
lahko izračtmite tami tn pošljite iznos v goto\inl ali v tnamkah v pismu, z
bestdilom vred
Vizitke
priporoča
Ksi Cuiii ihkania
«
1561
QY