Tečaj
XIV.
List 10.
gospodarske, obertnijske in narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
V
À
jubljani v saboto 23. februarlja 1856.
Dvanajst
poglavitnih gospodarskih vodil
t*
kih mlinov moj mlin.
?
in ste ravno s tem marlj
obraćali vodo na
Tudi ob
klaje
Přiděluj mnogo mesa,
1.
to je

přiděluj mnogo in dobre
velikih vodah se mlini stavijo; ravno tako ne smé mocna burja v tej zadevi koristnih naprav overati
da boš dobro redil mnogo živine; živina je stebei
in ne zatreti
poguma, temvec
kmetijstva
stavi mlina na sapo v takih višavah
cloveka bolje izbistriti, da ne
. V
1
sapa preserdito
2
Ne bodi skop ne z gnojem ne s
semenom, kadar sejes
detelj
ali ti
za klajo , da ti bo pridelk povernil drago k0j0 te£e
razsaja in kamor je tudi pot prav trudljiv. Gledati šine, in pa pre vidne razumnosti je tudi treba pri mlinih. Majhen potoček, ki z višave čez veliko in lahno
okol-dn ih
seme in delo
Bolj
preveč gnojeno in pa pregosto sejano
?
ga dosti hitro verti ; naj bi pa velika voda gro
kakor premalo in pa preredko
Obdeluj zemlj
pridno
i
ob pravem
4.

prav natanko
mela na tako kolo, bi ga hipoma ugonobila. Velika dereča voda se pod majhno podolgasto kolo valí in ga kaj urno verti; oberni pa pohleven potoček pod takošno kolo, bo toliko pri njem opravil kot žaba pri lešnjiku. Kdor tedaj mlin
Obdeluj le toliko njiv, kolikor jih zamoreš pri dobri
moči
ohraniti
marlj
obdelovati
5.
na sapo natanko po obrisu izdela, okolišine pa puša v nemar in zadev ne preduhta, bo pokazal, da mu v tej reci
bistre glave manjka in bo naj boljo stvar pripravil po kr
Za vsako setev izberi si naj lepšo seme, in daj , da
dozori popolnoma.
vici ob dobro ime.
Vaš svèt, gosp
Ložan, naj bi tukaj soseske marlj
6.
potrebile požeravnike in strugo , ker si bodo s tem do
Pri vsakem sadu spravi kolikor mores dobro podelan in spcrstenen gnoj blizo k semenu.
/	ii 7.' : ; ...	... ;
sadi vse v takem času , v kterem se navadno seje in sadí v tvojem kraji, pa raje enmalo prej kakor prepozno.
Le v sili ali če imaš prav rodovitno zemljo, sej in sadi en sad več let zaporedoma na ravno tisto njivo.
Ako
razdelila že več torbic
Sej in
9.
kaj dobicka naklonili, je skoz in skoz hvale vreden dovolíte, Vam še povem, da je tukajšna kmetijska podružnica
enacih občnokoristnih svetov v tej zadevi kakor tudi ozir sadja in živinoreje; ker pa reva zamore le svetovati in prositi, ne pa mogočno velevati in ne-
marnežev spodobno kaznovati, je njeni glas bil dosihmal le glas vpijočega v pušavi.	* t i,
Velik del staroteržke fare je bil v jeseni leta 1851 pod vodo. Takrat bi bilo
več
ljudi gotovo lakote pomerlo
i
V
ce
Ne imej več živine, kakor
toliko, kolikor je prav dobro
med
rediti in marljivo gleštati zamoreš.
bi jim ne bili usmiljeni dobrotniki pristopili na pomoč, kterimi je Njih veličanstvo, presvetli cesar Franc Jožef 8000
10.
gold.
zares velik dar! podělil. Ce bi bil kdo v tisti
y
Kadar gnoj iz hleva kidaš in na gnojnisce spravljas ne devaj kupa na kup, ampak kup zraven kupa. Glej, da ne bo presuh, pa tudi ne premoker; polivaj ga z gnojnico, da bo zmiraj srednjo mero vlažen. Potresi večkrat gipsa po njem , in ko je kùp že 4 do 6 čevljev visok, pokrij ga s perstjó.
dobi tolikanj hude nadloge nagovarjal soseske , naj bi raz-trebile vodi odteke, kakor hitro bo mogoče, bi bili takrat za to delo vsi unetibili; potlej pa, ko je voda odtekla, nihče na to resnobno ni mislil, dasiravno leto za letom soseske kaj
glasno opominja strasne
prigodbe, ki
jih je bila nemilo za
jela in jih utegne se strašnejše zadeti.
11.
Soseske se v potrebnih delih ne zedinijo ; župani so pa
Ves plevel, vse smetí, pepel, šuto, cestno in drugo večidel kot kralji na kvartah brez volje in veljave. 0 tem blato, tičje perje, tičjek , človečjek in vsake sorte sodergo se iahko prepričamo, če se le na poti ozremo , po kterih
živalsko ali rastlinsko spravljaj na kùp, pomesaj dobro s soseska vozari gnoj

žito
J
seno in derva,
kakošne so?
perstjo, polivaj z gnojnico, premeči vsaki mesec in potem ali se po njih ne vdirajo kola do pest in še čez? ali je pokrij z listjem, slamo ali z gnojem, da se kùp preveč ne kje za pešca neukretniša hoja kakor dokajkrat po soseskinih
osuši.
Tako si boš napravil gnoja za deteljša in senožeti, kolovozih?
da ni boljšega.
12.
Poznam sosesko
imenujem je pa ne, ker je nočem
Nobene pesti zemlje ne pušaj. neobdelane.
pred celim svetom osramotiti — ktera ima dober studenec s
Studenčni tok se je pa bil
koritom, kjer se živina napaja
Odgovor na opombo
ozir mlinov na sapo in na přístavek.
Hvala lepa Vam , gosp. Ložan , za to , kar ste v 12
nekoliko
pohabil, da
je voda pod korito tekla. Ako bi ta
studenec imel le enega
gospodarja, bi
on gotovo ne bil pu
listu „Novic" pisali, kjer ste ocitno pokazali koristnost ta
Po ravno na svetio danih in s podobami ozaljsanih nemških bu kvicah „Die Gebote des Landmannes als Fundament jeder Land wirthschaft. Von Peter Kowarž, Direktor der ersten nieder ósterr. Ackerbauscliule".
stil vode cez dva dní teci pod korito ; — ker pa studenciio dobroto vživa soseska, ki ima vsako leto nekaj lepih prostih prihodkov, mora studenec že dve leti čakati, da bi se ga usmilila in ga popravila. Kaj smešno je gledati, kadar se tù živina napaja.
Tù
prinese , kdor prizene živino na vodo,
vodo zajema spod korita, ter jo
m
vselej seboj korec, va-nj naliva, zraven pa kaj skerbno pazi, da bi kaka ka
02
pljica v koritu ue ostala za sosedovo na pol žejno domu zapodi!
živino, torej raje svojo
Sem še spadajo važne besede visokoučenega dr. Kuhna
i
„Mnogokrat
Lahko bi tudi
se drugo vas povedal
i
se je ze stavilo 1 pa ji nočem do- ličnih indogermanskih jezikih
prasanje
ali ni v raz
nobenega sledu
brega imena odvzeti, zato tudi zamolčim njeno ime. Skozi saj nektere ljudstva tega rodu delj časa
to ne ravno majhno vas teče močán potok, in cez potok je
le memo druzih
kup
da so
s t a-
Navadno se je odgovarjalo na to
bila berv, ki je pa
strohnela in ni vec za rabo. Slehern vprašanje, da niso, in reklo se je, da semtertje se naha
dan veliko ptujih in domaćih skoz potok brede. Mislim, jajo stai
da slehern sosesčan je nekoliko
nevoljen, kadar
i
vodo gazi,
sledi in da jezik ne more biti nikakor me
rilo za to razsodbo. Znabiti da je to
resnično
pa se zopet potolaži, videč, da tudi njegovi sosedje brez jezi kosi razločka večkrat snažijo v potoku svojo obutev!	o

ker se tiče
al kar se tice ki jih nahajamo
Marsiktere reci bi soseska z majhnim trudom lahko v teh jezikih, se bo to vprašanje kakorkoli vendar dalo re-
- «	»	•	Va	m m	«V	m mm	i t i	V .	Y	V • . «	«	.	-	_
bsega razumk
klada teh jezikov
' alizapopadko
popravila v svoj naj veći prid, pa rajse veliko veliko škodo siti, in po vsem tem sem jez teh misel terpi!
da
k
k
so bil
Al bi ne bilo potrebno zdravilo, da bi c. k. okraj ne	z i
osposke zavolj takih nemarnost sosesko kaznovale pa tudi	k< županu ne pregledale , če je nemařen in soseske ne opo-
minja popraviti, kar ni čez njeno moč in ji je v gotov	z glasniškim
w
J
d i s k i m i d
casa v zavezi k
cr Î5
z d
Te besede so čista
g i m i indogermansk
u
itd
N
samo različno
glasj
dobiček?
Ne
dim in Vam nekaj
zamerite, gospod
Ložan, da se še nekoliko pomu
o-
lasj
i raz mer am i to poterjuje, temoc tudi so v po men ih za tište besede, ktere niso nikje;
ízposojene, ampak so iz obcinskega vira. Memogredé
priobcim, cesar
morde ne veste. Vi pra- dosti drugih ornenjam le sledeče
P

vite, da bi tudi Ober h v jezeru mogli raztrebiti. 0 tem jugoslovanski bang sem tudi jaz vaših misel in želim, da bi tudi Grahovšci in riga, — panijdža

P
cr
h
f

Podsterberšci, ki na velike ovinke tečete , se tok naravnost
slov
k
i
Haft
jugoslov. pand Arrest

po Benfei-u la hm
pessulus, slov. vena rak a tartarus parjanka, Thron, lectus
speljal. Potoki po jezeru pa tudi za mejnike veljajo in to cubile, slov. prunka. Pa ne samo po jeziku so Sloje ravno težavna reč. Naj kdo termastemu posestniku do- vani v nar veči sorodnosti z Indi, temoc tudi po veri
y
poveduje, da bo
namest enega centa sena jih pridobil sest, zato učeni Eckermann
prav pise
u
Slovani so se veliko
ki mu bodo prirasti i po strugi okrog o vinka, se bo on pozneje kakor Germani ločili od
m n e g
v •
skorej rajše odpovedal dobičku kakor pa svoji termi.
lje nj
Indov
T
okolščina nam razjasnuje djanje , zakaj da se
Pa kaj pomaga potokom toke zravnovati in jih lepo v slovanském basnoslovji toliko čistih indiških življ
na
snažiti, dokler se ne odpravi poglavitna overa, ktera ze 8
haj
Naj nikdo ne misli, da hočem dokazati, da vso in
let zlo zlo poškoduje posestnike jezerskih travnikov. Znana disko basnoslovje, kakor so ga izobraževali epikarji in li
je bravcom „Novic" tista huda bolezen, ktera se je pred 8
ki je naj rajše ljudern možgane na
rikarji terdim
i
5
se nahaja v slovanském da vediške božanstv
i
Bog
leti po Europi klatila, padala ter mnogo škodljivih nastopkov zapustila ; ta pošast slovanském basnoslovj
ne daj ! vendar večidel nahajamo spet v
jezeru nekterim nekoliko v mozgane
Vediske božanstva pa niso druga kakor
t
moči
blj
3
več
Al
le božanstvi S
in to so tudi božanstva starih Slovanov
o tem v svojih buk vah; tukaj nam
gre
razlagati
in Ad sal lut
se je bila tudi pri
vgnjezdila. Naredili so bili namrec dolenji Jezerci jez pred velikim požeravnikom, ki se Vod o no s imenuje, kamor so želeli žago postaviti, misleći, z drugimi vred v škodljivo zavezo stopiti, da bi pomagali Ja ver nik ogoliti. Kar se
žage tiče, jim je bilo spodletelo. Jéz je pa še dandanašnji, stovžu Ijubljanskega muzeja,
dasiravno je c. k. planinska sodnija dosodila, da naj se božanstvoma posvećen, se je našel leta 1845 četert ure do osnove podere, in jame, ki so zamašene bile, do čistega iztrebijo. Ze dve leti se zastonj dočakuje, da bi se sodbi
Spominek z gori imenovanim napisom se nahaja na mo
in drug
kamen, tema
?
gori od
Koritnikovega hrama kraj Save nasproti selu, imenovanemu K1 e m p a s 4).
(Konec sledi. )
Koliko časa bodo še posestniki iz štirih fará, ki
zadostilo.
imajo v jezeru travnike, škodo terpeli zavolj jeza
ki
ga je
Jan

napčna misel v
neugodnem
kraji porodila?!
Križnogorski.
Starozgodovinski pomenki
ADSALLVTAE AVG. SACR.
početnik vojskovanja novo-europejskega.
□ Nemci natiskujejo ime tega strahovitega moža, zato
za to, ,,Zizkau, pa
tudi ,.Ziska". Zato iz
G
CAECINA FAVST1NVS.
Spisal Davorin Terstenjak.
ker ni majo cerk
govarjajo tišti, ki so zvedili to ime iz nemških bukev, Cick a, Cis ka, ali pa se kako drugače, kakor smo izgo— varjali nekdaj tudi Cri nj i namesto po naše: Zri nj i ( Zri nj -ski), Prcem is l namesto: Přemysl (po starem pravopisu
Resnično pise učeni prof. Zeus „Kelti in Germani, A is ti.
i
Vendi in Ind i so si
ceskem: Przemysl Nedolžna zmota „Ciska" namesto Žižka ' je tudi v lepi „povestnicr4 našega slavnega Ver-

po spricbah jezika in basnoslovj a naj blizja z la h ta. Oni so p et e r i pravi b r a t j e, kteri v tem redu eden zraven drugega stoje in med ktere se ne dajo ne Gerki ne La ti il ci vriniti in še celó M e d i ali S kyt hi ne, čeravno ti med njimi prebivajo. Indi, kot zadnje koleno te verste , so bili n a j p e r v i nasledniki Slovanov, akoravno so deleč v izhodu stanovali. Al kako je to, da ravno zadnje koleno je ločeno od unih in biva v taki dalj a v i? Ravno iz te ločitve se pa smé zastran tamne starodavnosti teh narodov soditi, da so kadaj na prednjih stenninah visoke Azije skupaj bivali, potem se ločili in jo vsak na svojo stran po-tegnili: ti na naj južnišo stran Azije, uni na zadnji okraj kopne zemlje v severnem zahodu; druge kolena te žlahte nazadnje morebiti Perzi in Skythi, so menda iz dolin visoke
tove a na strani 478. Naj si to častiti bravci popravijo.
Zagovarjajo nas okoliščine.
Do malega menda vsi smo že brali ali slisali kaj
praviti od grozovitega vojvoda Husovskega : Janeza Zižkata. Slišali smo, kako modro se je bránil s svojimi vozmii Wa genburg), kako je še slep vodil vojsko svojo nad nasprot-
i^H	IH IHHI
i
Azije pridši skoz-nje v zahod se vlekle4
t
i
Glej Kašpar Zeus: „Die Deutschen und die Nachbarstámme"
str. 49,
Pis.
nike in jih zmogel vselej. Še več drugega micnega, tudi kaj neresničnega. Bosa je, na priliko, da so ga nje govi ljudje mertvega oderli, kožo posušili in na-njo bili kakor na turški boben, — kako so se bali sovražniki ( katoličani)
Kuhn „Zur áltesten Geschichte der indogermanischen Vôlker^ v Web ero vem časopisu „Indische Studien". III. Heft str 324. Erkermanu ,,Lelirbuch der Religionsgeschichtewí stran 205. Glej dr. Weber „Akademische Vorlesungen uber indisehe Li-teraturgeschichte*' stran 4.
Glej „Mittheilungen des histor. Vereins fůr Steiermark" 2. Heft
našemu r, prav za pravi
PU.
2 3
4
str. 53.
Po naše bi bilo, zato ker je ćeski ř Premisel (premisliti).
03

tega glasa in begali od strahu
Teg
pa morebiti ne vé na desno pa se dvigujejo vès čas nizki
še vsak, da je bil Zižka pervi, ki se je počél
gricki, ki
so pa
tù
vojskovati, potem ko je bil znajden smodnik
?
to je
i
etno da je
vsi obrasceni. Kmalo se nam posveti tudi na nar visjem homcu teh grićev razvalina Pustega grada, obdana od
bil
v
početnik táktike novo-europejske". Zato sem se name- mogocnih starih hrastov, ter moleeče pridigva že blizo 300
nil to tukaj popisati

let memogredejocemu popotniku minljivost vsega pozemelj
Husovci so se počeli zavoljo nove vere puntati leta
skega.
Mogel je to biti nekdaj kaj močen in terden grad
y
Po besedah več tedanjih zgodopiscov jih je vladal ker se že razvalina toliko let ustavlja vsekončavnemu zobu
1418
izperva Mi kl a vi znal. da ne bode
iz Pis tne ga ali H
Pa je spo- casa. Kdaj je ravno zidan bil, ne vem povedati.
mogla pi
> V
WHHH I ■ ■■■■■■■■ili ^BHHBHHH Nar peščica Husovcov mogoč- stareje posestnike najdem imenovane: rodovino hounberško,
nega sovražnika s silo. Počne se posvetávati z Z i z k
tom
?
ktere zadnji ud
Jan Hounberški, je živel okoli leta 1354.
i
pa ne mara,
da tudi z
drugi mi mozmi
Vidili so, da se jim Po njegovi smerti se je omožila dednja in vdova njegova z bo, ako hočejo sovražnika pobiti, nekako drugače bojevati Jurjem Kacianar-jem, ki je potem tii posestnik bil. Pozneje kot je bila ondaj navada; vidili so, da bo treba, posebne
je bil ta grad
nekoliko casa grofom Lambergovim v lasti ;
t n o s t
za to
Ali kake
T
je
vganil
najbolje v 16. stoletji pa, ko je pogorel in v razvalino razpadel
j
je
Zižka, mož bistre glave, ki je bil za mladih nog uren bil ze lastína grofov Turnov, in je še dan današnji.
vojščak, zdaj (leta 1419) pa že postaren, skoro v 60. letu
Vaší, spodnja
starosti svoje , na eno oko slep. Sovražnik je imel dobre Kamnogorice v picli pol
in zgornja Lipnica, kamor se dospè od
od ceste v dolinici na
uri, ostanete
izurjene vojščake z dobrim orožjem. Bilo jih je kakor listj
levo.
V zgornji Lipnici so stanovali njega dní z mečem
in trave. Zižka je imel le peščico
meščanov
i
okodelcov in sulico oborozeni podložniki ali vojaki pustograških go
in kmetov, ki
i
niso
HVi
imeli drugega orodjaseboj, kot cep
pa
spodov, kteri
so se do druge polovice 18. veka stražo imeli
nekoliko voz. Zižka jim reče cepí berž z zelezom oko- na Pustemgradu, dasiravno je bil že razvalina. Ustno izro-vati, vozove z deskami obiti, po tem pa z verigami voz za čilo nam naznanuje in kaže na zgornji Lipnici tudi še hišo

vozom (kakor umetno kretati
na železnici) naglo spenjati in razpenjati
ter
kjer je njega dní ena pustograških gospá z lastno roko
Teg
jih je vadil nenehoma. In glejte ! umorila otroka
svojega nezvestega moza.
tako so nastale tište premaklj
terdnj
(Wagenburgen)
i
Vstric Pustega grada se zgubí cesta v mali borštek.
kterih so se plašili celó vitezi v železnih oklepih, pred kte- unkraj kterega se hipoma dolina odprè, in posveti se eden
vojske. Ne mislite, daje bila nar lepših razgledov Gorenskega. Pred nami leži vas Lan-
covo, izmed ktere kaj Ijubko šibki cerkveni stolpič v zrak
gori se vidijo gore krog Bleda, naprej tje do-
rimi so begale najslavnej tega kriva 1 e moč, naj bolj je pomagalo Husovcem
z a ganjali
serčnost ali nadušenost Husovská
t
vojskovanj
So
molí; zadej
vrazniki njihovi so se
po stari šegi nad nje le ker
lina
proti J e s e n i c a m, na desno tam pa sivi Stol
i
pred
deloma
i
to je
vsi ki
. V
f
brez reda; Zižka je bil pa kterim se razgrinja široko radoljško polje, ktero bomo
naučil ljudi svoje ročno in naglo kretati se na vse strani kasneje nekoliko bolj natanko ogledali.
po povelji njegovem, vselej za časa in redoma nasprotnika. Tudi je hodil
zagrabiti
kakor poslej N a p o 1
I
s svojo vojsko naglo od kraja do kraja, kamor je misiil
j
^vrazniki so se pa pomikali po stari navadi pocasi jih je Zižka pretekal in vedno otepal.
Zato
Kmalo se pa cesta spusti navzdol proti globoki strugi Save; na unkrajnem visokem obrežji pa se nam posveti v nekako enaki legi, kakor Kranj, mestice Radoljca. Urno prisopihamo do Save in unkraj po dolgem klancu navkreber, in znaj demo se v
Orožj
hudih Husovcov e bilo
različno, namreč
meči
Radoljci, ter se zopet združimo s cesto, ktera od vélike
ř-m •
?
ceste sem pelje.
ali kij
treli kopja i (palcáty), pušk

lice, cepí, debele pal

ručnice"j, „pištol
a
staly
u
V/
/»\ #yt
za brambo
V V .
u

ti („pavézy", to je, take tai

Radoljca je še dosti čedno mestice. Veliko ravno
#
pa zidano je precej redno, tako da bi mu člověk skoraj ne prisojal starosti, ktero ima. Stala je (se vé, da v zdaj ni
ni
i
tudi ze havb
ki so jih zasajali v zemljo in se skrivali za-nje). Imeli so zuuajni obliki ne) ze ob času Rimljanov, ker Lacii (Libr.
„houfnice") in še več drugega orožja, 12. Reipubl. Rom. sec. 5. cap. 5) in za njim Valvazor pi-
šeta, da se nahaja tii mnogo starin , ki spričujejo visoko starost tega mestica. Tudi gosp. H. Košta govori od dveh rimskih kamnov, kterih viditi
pr
b
?
t
kakorsnega zdaj več ni, n.
Po orožj u in po opra vilu svojem so bili vojščaki
itd
trel
?
p n i k i (cepníci), k o p j a r j i (kopinniei), s u 1 i č a r j i (sud
pa nisem imel prilike
toraj
licnici)
i
pavéznik
i
ki (voznici)
m
UVI	WMU1UVÎ . AVVW1U » 1UIU | JM lll^l/Ui 11111/1 jJilllIYl/ . IU1 WJ
átaji tudi bolj natanko od nju govoriti ne morem. — Pa tudi lega
(vozotajové), p i č o v n i k i („picovníci", furažirji ?)
i
P
mestica nam svedoči
?
da je bilo zidano še ob časih , ko so
rji (pračata), g
V •
(honci), „po s i le i" (pomočniki?) bili stermi klanci in pećine edina bramba pred navali so
itd. Med 1000 Husovci je bilo po navadi po 900 pešcev, vraznikov, zakaj kakor v Kranj se tudi v Radoljco le od zgornje
po 100 pa konjikov. Tudi so šteli
na
v
1000 mož po 50

straní
ki so bili poglaviten del tabora Zižkatoveg
po ravnem priti zamore, stranske straní in doljna pa Vsaka so zavarovane od stermih klancov, ki dajejo mestu podobo
versta vojseakov je imela v taboru svoj posebni prostor, terdnjave. Naj vecje in imenitnise poslopje v Radoljci je svoje posebne opravke. Tako tudi na potu, zlasti pa v boju. graj šina. Perve nje posestnike najdemo imenovane grofe Vse je bilo v najlepšem redu. Vojska Žižkatova
podobna tel
pa
S
cloveka sem ter
Tudi okope je
je bila Radoljske (Grafen v. RattmannsdorfF), kterih je mnogo dom, ki so se pregibovali po volji tudi na Stajarskem prebivalo. V 10. stoletji je bilaRadoljca
za premaklj ivimi terdnjavami. od nemško-rimskega cesarja Henrika III. s predpravicami
ejal Zižka, in imel več mašin za obsedo. mesta obdarovana (poprej je bila le terg, toraj tudi menda
Iz
je pa napravljal umetne terdnj
ki so mu bile
■ |Hv ■ ppwjpiH mim ^^bhi ?
še dandanašnje ime zunaj Radoljce ležeče vasi „Predterg").
prekoristne sosebno zato, ker jih je lahko premikoval od Poznejši posestniki grajšine so bili grofje ortenburški
?
kraja do kraja, kakorkoli je trebalo. (Dalje sledí.)
Ogled po kranjskem Gorenskem.
Pot od Ljubljane do Belepečí |WeissenfeIs).
celjski okoli
leta
1424
?
ditrihsteinski
okoli
leta
linici
(Dalje.)
Zapustivši Kamnogorico nas pelje pot po prijazni do-naprej. Na levo se razprostirajo lepi zeleni travniki,
F. Palackega, ki je tudi ponemčena.
Po ccski
III.
zgodovini
zv. 1. 2. in po drugih pozneje naštetřh spisih. **) Armbrust.
***) Išči v časop. česk. mus. 1836 I. zv. str. 4b'.
Pis.
1549 in slednjič zdaj že v tretje stoletje grofje Turn. Farna cerkev sv. Petra je zidana v gotiški šegi, stojí poleg grajšine, s ktero je tudi skoz pokriti mostovž sklénjena, in je po šegi in navadi vsih gorenskih, sploh slovenskih, cer-kvá lepo opravljena. Posebno še pa jo odlikuje mogočno
zvonilo.
Ni pa popotniku tii memo iti, da bi ne ogledal graj-šinskega verta, ki stojí na zgornjem koncu mesta; zakaj ifi le lep sam po sebi, ampak pri poletni hišici konec verta se iz galerij, ki ste napravljene na desno in levo, odprè ocem
Íi4
popotnika tak razgled, ki se popisati ne more! Pred nami	tovljanje dotične pogodbe več tednov potřebovalo. Za go
se razprostirajo tako lepe polja in travniki, kteri slcdnji so	tovo se namreč sliši, da se bo parižki zbor danes (v sa-
nasajeni s košato obrašenimi jeseni, da bi, ako bi ne vidili	boto) začel. Se zmiraj kaže večidel vse na mirno spravo;
skoraj nebrojnega števila cerkvá pred seboj , prestavljene	francozki časnik „Jour, des Deb." sicer terd i. da 3. in 5
se mislili v rajsk del sveta. (Dalje sledí.)
■ ■
Nove bukve.
i
Geographischc Bilder aus Oesterreich. Schilderun- ker Nikolaje v ne stojí ob černem morji, ampak ob
člen znanih predlogov bi utegnila kake overe delati, ker turška vlada bo terjala, da morajo Rusi zlo zlo važno terdnjavo N i k o 1 a j e v podreti, v kar se pa ti ne bojo radi udali,
Bugur
gen aus der
Nátur, Industrie, Geschichte und dem Volks- 20 milj od iztoka te reke v černo morje, tedaj se po be leben. Herausgegeben unter der Mitwirkung vonJ.Wenzig sedali 3. člena ne more prištevati černomorskim terdnjavam.
_______ _	^ .	-	_	__	.	1 V •	•	•	• v	ti	« 1 •	i.	v.
durch (Oberlehrer) Fried. Korner in Halle.
Anglezi
pravi omenjeni časnik dalje
bojo v 5. clenu
To leto so začeli v Leipcigu v nemškem jeziku iz-	terjali, da Rusi ne smejo na alandskih otokih nobene vo
hajati zvezki pod naslovom „Zemljopisne podobe iz Austri-	jaške terdnjave imeti in tudi podertega B o mar sundá ne
janskega „Geographische Bilder aus Oesterreich".	več izzidati; nasproti pa tudi Rusi ne bojo zajetega K ar s a
lzdatelj tega mičnega delà namenuje zemljo- in národopisné	Turkom radi nazaj dali. Al kdo vé: ali boto vse tako, kakor
posebnosti našega cesarstva pa tudi njegove imenitniše do-	ta sicer dobro podučeni časnik pripoveduje, kteri pri vsem tem
v ■
tr to
miru nadjati, kterega bo berz ko
odbe ne le z živimi popisi temuč tudi z lepimi podobami	sam pravi, da se imanio
bravcem pred očí postavljati. Perva knjižica, ki jo v rokah	ne sklenilo tistih 12 mož, ki se bojo danes usedli okoli
, nam celo torbico podučnega in kratkočasnega po-	veliko pomenljive mize. — To pa je tudi iz vsega, kar se sliši,
napolnjena je z 59 prav lično dodelanimi podobami,	skor gotovo, da francozka vlada se je z rusovsko že
imamo
nuja
?
popolnoma sprijaznila, in
kakor gré ta nova prijaznostpo stopi
Nje predmet je nad voj vodstvo zgornje in doljnje austrijansko,
salcburško in pa štajarsko. Komaj smo se krasnih po-	njah čedalje bolj gori, gré prijaznost z angležko bolj doli; to
slopij veličastnega Dunaja in njegovih lepotij nagledali, že	čutijo že angležki časniki in zatega voljo je te dni časnik
smo med drevarji ali holcarji, ki si v gorah med Austri-	„Times^tak hrup zagnal,da vsi napoï vládni fran c o z ki časniki
jan ski m in Štajarskim s kervavim potom kruh služijo ; od	so bili podřezáni, korancati zatega voljo angležki časnik in
tod se sprehajamo po bojiščih dunajskih planjav, kjer sose terditi, da ono natolcevanje je pražen izmislek. Pa saj se bo
Ker je sultan turški že o pustut
Austrijani nekdaj junaško borili. Potem nas pelje pisatelj
kmalo resnica zvedila.
k
solnograskim
toplicam in slapovom, v Marijne Celje
k
obiskavši plesišče
angležkega
ili francozkega poslanca, pre
i\	ci n Iv tin lujjiit/uni ni	v um ^ v mai ij il u vywjt/j i\	, f - ~ ~ w	O	**	—----7 x---
gornjo-štajarskim rudarjam, in te mične popise sklene z ve- lomil staro mahomedansko zapoved, da noben Turk ne smé
stopiti v hišo kristijana, tedaj tudi ni neverjetno, kar se še
sklenjenem miru bode šel v Turin, Pariz
iz tega
licastno zeleznico cez goro Semering. Kakor se kratkega načerta kaže, se predmeti kaj lepo verstijo. tovo bo to delo k povzdigi zemljopisnih vednost dokaj pri
Go
dalje Sliši, da po Divicujuiicui umu uuuc oci v iuiiu,raii&,
London in na Dunaj se osebno zahvalit vladam, ki so mu
pomoglo. Cena tega zvezka je 1
20 kr,, dobiva se tudi pomagale iz zaderge.
Národna obleka se pri
o*
e>
ospôdi
v knjigoprodajavnicah v Ljubljani. — D rugi zvezek bo ob- rusovski čedalje bolj razširjuje, posebno se sarafani pri segal Krajnsko, Koroško , Teržaško, Tiroljsko, Lombarško kupljajo gospém.	_
in Benecansko in bode olispan s podobami cerkniskega jezera, Ljubljane, kalvariške gore v postojnski jami, pivske
Národna pesem
jame
?
in drugih znamenitost
j
sosednih dežel. Radovedni smo
Tretji zvezek bo
kako bo vse to popisano in izrisano. zapopadel Cesko, Marsko, Slezko, Galicijo in Bukovino četerti pa Ogersko, Erdeljsko, Horvaško, Slavonijo
Ko je v jutro jutro osvenilo, Na Ungare Turki udarijo;
(Konec.)
Vse plemičev in gospodicicev, Vse vitezov poprej neženjenih
?
1
vo
Ko se začne kervca prelivati, Počne Jur se nazaj umikati.
jasko Granico, Serbijo, Banat in Dalmacijo. Cena vsacemu
teh zvezkov bo po obširnosti od 1
20 kr. do 1
48 kr.
Novičar iz raznih krajev.
Ko vidijo age in spahije, Da se Jure nazaj pomikuje, Ki nikdar se nazaj ni pomikal, Pobegnijo nazaj brez obzira.
Kadar Jure v belo pride Krojo,
Kroskernu dá pismo kapitanu; Pismo bere krojski kapitane. Knjigo bere, solzice preliva.
Slisi se, da je austrijanska vlada sklenila prizanesti in povratbo domu dovoliti vsim tištim posestnikom v laških kronovinah, ki so zavolj kakošnega prekucijnega vdeležtva v letih 1848 in 1849 iz dežele kam drugam pobegnili,
so njih posestva sekvestrirane bile ali ne.
, naj ( \ k. mini-
Tedaj Ugri sablje povadijo, Svoje bojne kopja položij0, Dobrim konjem ujzde popustijo, Vso carevo vojsko izsekajo.
Ali druso storiti nemore,
Ključe mu dá od grada belega, Poznava ga, da je poglavica Od vse ravne zemlje Arbanije.
sterstvo dnarstva je kupčijskim zbornicam vediti dalo, da
je nadglednemu osoblju in posebno žandarmom velélo
1
da,
opazovaje pohisne kramarje (hausirarje), se nimajo spušati v presojevanje : v ktero kupčijsko versto spada blago,
Ko to vidi Kastriotic Jure, Dobavi se čate velikega Pa izvadi nad-nj britko sabljo, Ter mu take besede govori:
Ko pa Jure ključe dobi v roke, Družinico svojo ogovori: „Družinica, mila bratja moja Nabrusite svitle sablje svoje
t
a
r>
ki ga pohišovavec prodaja , ker za takošno presojevanje je treba, da presojevavec blago natanko pozná, kar se pa od
55
1
nadglednega
osoblja in žandarmov terjati ne more.
V
obsirnem naznanku c. k. ministerstva nauka se bere, da se bojo učitelji ljudskih šol prihodnje tudi kmetijstva 111 vert-
Vale piše listek knjige bele, Napiši jo od strani careve, Krojskemu jo pošlji kapitanu, Naj mi dade Krojo u Epiru".
Kadar bode nocojo polnoci, Kar najdete, da je obrezano In se neče s kerstom pokerstiti Izsečite malo in veliko".
f
V)
narstva toliko izučiti mogli,
da bojo v stanu otroke poduče vati saj v poglavitniših pervínah kmetijstva in vertnar
stva. ■
poti in druge prazne prostore s sadnim drevjem
Bere se, da se bojo takim soseskam, ktere bojo
Ako li je napisati nečeš, Odseč čem ti ruso glavo tvojo, Dati čem jo vojevodu Janku. To čem storit— vera ti je moja
f u
zasa- Cata piše listek knjige bele5
dile, premije delile.
Přetekli teden je bil na dunajském živinskem sejmu pitan vol iz baron Sina-tove grajšine za
380
gold, prodan ;
vse se je čudilo nad tem velikánom. Važna pravda : ali bo mir ali vojska? bo že pri-hodnji teden sklenjena, čeravno bo potem popolno dogo-
Knjigo piše , ujede ga zmija Kajti Jure pisma se dobavi, Ter odbije čati ruso glavo.
y
Pa odide k ravni Arbanii,
njim pa ide tri sto Arbanesov,
Željno oni noči pričakujo, Urno sablje vsak svojo brusijo Kadar pa je 0 polnoči bilo, Izsečejo malo in veliko.
Ko pa se je v jutro razdanilo, Gruši Jure visoke munare Ter mi zida cerkve in oltare, Uzme krono svojega očeta.
Vso osvoji ravno Arbanijo, Kar le najde, da je obrezano, Vse izseče malo in veliko, Pa pohodi svojo mater milo.
Zapisal J. Kobe.
y
Današnjemu listu je priložena posebna dokládá z naznanilom novih bukev.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik