^ Ptuj, torek, 1. avgusta 2006
letnik LIX • št. 59 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Smešna cena.
Izredno ugodno financiranje.
Volkswagen Golf z m
Golf ^
Dominko d.o.o., Zadniini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
4.poli
MAKATC/r
šE
40
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Sport
Nogomet • Prvi krog prve lige Telekom:
Maribor - Drava 1:0 Stran 7
Boks •
Dejan Zavec podpisal pogodbo v ZDA
Stran 7

edndrodno obaryani,baloni. Ptuj se je ze zasidral - v !p|on.sk1m klUbomiptUJ So, stične točke našle tudi Terme - in ||JUb1ieijrietenja pod^obfake^lTJe' enkratno Tninepon%V|J|Vo!doZ1vetJe. Najlepše-pa Je let^'ti inad domačim mestom, letos so ga za svoJega vzele tudi vse posadke, saJ so-fireZ , izJeme v- vsakem poletu pVefetele PtuJ.
Foto: Črtomir Goznik
{I
37. slov^ski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006


Tednikov pogovor	Kultura, izobraZevanJe	Kronika
Dušan Keber •	Sl. Bistrica • Starši	PtuJ • Vandali so
Morali bi se vprašati,	otrok napovedujejo	se tokrat spravili na
ali smo svobodni	nepokorščino!	umetnost!
Stran 3	Stran 6	Stran 16
MInoritskI samostan, 25. avgusta 2006 ob 20.00
Ptuj • V SNS Ptuj so nezadovoljni
«
»Zadevo bomo predali Upravnemu sodiscu!
Ena volilna enota, čeprav jo je »uzakonila« manjšina v mestnem svetu, zanjo je bilo trinajst mestnih svetnikov iz vrst LDS, SD, SMS in SNS, še naprej razburja duhove.
Nezadovoljni so so tudi v Mestnem odboru SNS Ptuj, ki ga vodi Miroslav Letonja, torej v stranki, ki je izglasovala eno volilno enoto za mestni svet. Za javnost je povedal, da si je SD idejo o eni volilni enoti krat-komalo prisvojila. Tako kot so bili prvi s to idejo pred osmimi leti, podal jo je njihov takratni svetnik Anton Ciglar, so bili prvi tudi v letu 2006. Pobudo so vložili prvič junija, prav tako tudi julija, njihov predlog za eno volilno enoto nosi datum 10. julija, SD-jev pa po izjavi Letonje 11. julij. Župana dr. Štefana Celana so na to dejstvo opozorili, njihova zahteva je bila, da se predloga združita. To se ni zgodilo, zato bodo celo zadevo predali Upravnemu sodišču, ker postopek ni bil pravilen. V Slovenski nacionalni straki so ob predlogu odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet MO Ptuj zapisali, da bi z odločitvijo za eno volilno enoto prihajalo do kvalitetnejših odločitev oziroma sprejemanja kakovostnejših sklepov na mestnem svetu, ki bi bili pravičnejši za vse prebivalce Ptuja, saj svetniki ne bi bili deležni političnih pritiskov iz posameznih četrti.
V SNS Ptuj tudi niso zado-
Uvodnik
voljni s pisanjem medijev o tem, da na lokalnih volitvah 2006 podpirajo zdajšnjega župana dr. Štefana Celana, ki svoje kandidature še ni objavil. Miroslav Letonja pravi, da bodo podprli vsakega županskega kandidata, ki bo v svoj predvolilni program uvrstil tri izhodiščne točke programa Mestnega odbora SNS Ptuj: postavitev spominskega obeležja v čast samostojne Slovenije, enkratna denarna pomoč v višini 50 tisoč tolarjev vsem mamicam v MO Ptuj ob rojstvu otroka in izgradnja javnega kopališča, saj mladi na Ptuju nimajo dva tisoč tolarjev za kopanje v Termah Ptuj, ter večnamenske dvorane. Postavitev spominskega obeležja je kratkoročna naloga, druga in tretja sta vezani na daljši rok. Razmišljajo celo o tem, da v prvem krogu županskih volitev ne bi podprli nobenega kandidata, morda bodo imeli celo svojega županskega kandidata, pravi Letonja. Predsedstvo MO Ptuj SNS Ptuj je ogorčeno nad dosedanjo oholostjo in nadutostjo ptujskega LDS in SD. Zato si težko predstavljajo, da bi bili s tema strankama še naprej v koaliciji.
MG
Praznik brez pravih zmag
Praznovanje 11. praznika MO Ptuj, 5. avgusta, te dni dosega vrhunec. Praznični pridih so mu dale predvsem mednarodne kulturne in športne prireditve. V nebo nad Ptujem so leteli baloni štirih držav, evropsko in svetovno pisana je bila likovna druščina, ki je pisala zgodovino 4. mednarodne likovne kolonije Art Stays, ki zapušča Ptuj z grenkim priokusom. Mesto, ki ji je doslej kazalo prijazen obraz, ji je primazalo klofuto, koje »dopustilo«, da so neki mladci, ki delajo temu mestu neprecenljivo škodo, objestno dotaknili umetniške stvaritve enega od udeležencev. In to prav v dneh, ko je mesto dvignilo dokumente za prijavo za evropsko tekmo za kulturno prestolnico Stare celine leta 2012. V prazničnih dneh bo tudi sestavilo ekipo za prijavo projekta. Ptuj svoj projekt zastavlja regijsko, saj se zaveda, da brez konkretnih povezav z okoljem ne more uspeti. Na Ptuj te dni prihajajo vse delegacije partnerskih oziroma pobratenih mest, v prazničnem vzdušju bo dan še drugi podpis tudi na partnerstvo med občinama Ptuj in Ohrid. Uradni žegen dobiva tudi igrišče z umetno travo, ki je lani močno razburjalo takšno in drugačno javnost na Ptuju. Ko so se šolarji podili za žogo na neurejenem igrišču, glasu ni povzdigoval nobeden, ko naj bi dobili »drugačno«, je mesto v nekaterih očeh storilo vandalsko dejanje, nekomu je nekaj ukradlo, drugega (nogometaše) pa nagradilo. Dobrodošla terapija streznitve za vse bo polna zasedenost igrišča z vsemi profili igralcev, od šolarjev, rekreativcev do profesionalcev. Največji praznik za mesto pa bi bil končno že začetek gradnje prvega hotela v Termah Ptuj in oznanitev, da bo v njem delo dobilo toliko in toliko mladih, ki z diplomami v žepu, tudi »turističnimi«, zaman trkajo na vrata tistih, ki se na Ptuju s turizmom profesionalno ukvarjajo. Navsezadnje v prazničnih dneh praznujejo tudi Terme Ptuj; letos že 31. leto delovanja. Praznik brez pravih zmag pa za Ptuj že dolgo ni več praznik.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj: »Ptujski SD si je idejo o eni voiiini enoti prisvojil.'
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo (n)ima prav
To poletje imajo slovenski politiki kar nekaj težav z medsebojnim sporazumevanjem in predvsem razumevanjem posameznih aktualnih dogajanj. Je kriva zgolj visoka temperatura?
Premier Janez Janša in predsednik države sta se ob obisku nekdanjega jugoslovanskega prestolonaslednika Aleksander Karađorđeviča zapletla v neprijetna razjasnjevanja zadev, ki bi morale biti pravzaprav obema povsem jasne, saj sodijo tako rekoč v razvid »nalog in dolžnosti«, veljavnih za vse predsednike vlad in vse predsednike države. Gre namreč za vprašanje, kaj sem in kaj ne sme kdo storiti, ko je predsednik republike ali predsednik vlade. Poenostavljeno gre za pravila, ki v civiliziranem svetu veljajo tako rekoč za opravljanje vsake funkcije, še tako umazanega dela. V konkretnem primeru se je prepir vnel ob vprašanju, ali je bilo prav, da je predsednik države dr. Drnovšek brez poprejšnjega posvetovanja z vlado in brez njenega soglasja povabil na obisk v Slovenijo v marsičem protislovno osebnost iz novejše zgodovine nekdanje Jugoslavije,
ki je celo v imovinskem sporu z državo Slovenijo.
Predsednik države je Karađorđeviča in njegovo ženo gostil v rezidenci Brdo, ki jo nekdanja srbska kraljevska družina še vedno proglaša za svojo, čeprav je slovensko ustavno sodišče že pred časom odločilo drugače - v prid Republike Slovenije.
V normalno delujočih državah je seveda več kot običajno, da se vsaka pomembna mednarodna dejavnost, še posebej, če zadeva dolgoročnejše in občutljivejše nacionalne interese, medsebojno usklajuje tako med predsednikom države in vlade kot med vsemi relevantnimi političnimi opcijami, ne glede na to, ali so trenutno na oblasti ali v opoziciji. Vsekakor je le na ta način mogoče načrtovati in pričakovati maksimalne rezultate od posameznih mednarodnih akcij in aktivnosti, pri čemer pa seveda tudi ni treba vnaprej izključiti možnosti, da kdo izmed akterjev nastopa in deluje tudi »samostojno«, če hočete - s svojimi individualnimi pobudami, s tega vodnika ima premier Janša prav, ko predsedniku Drnovšku očita nepripravljenost na usklajevanje z vlado, lahko pa bi razpravljali o tem, ali so povsem na mestu tudi vsi njegovi očitki o tako imenovanih »solističnih« akcijah
predsednika Drnovška v zvezi z nekaterimi drugimi dogodki, že zlasti z mirovnim procesom na Kosovu in s humanitarno akcijo v Darfurju. Ni nujno samo slabo, če predsednik države pa kdaj - še zlasti od preveliki anemič-nosti in enostranski usmerjenosti vladne zunanje politike - potegne tudi kakšno samostojno in samosvojo potezo, še zlasti, ker ima vlada vso možnost, da se od nje, če presodi za potrebno, tudi distancira. V zavračanju Janševih očitkov predsednik dr. Janez Drnovšek zagotovo ni uporabil pravih argumentov. Namesto, da bi utemeljil svoje posamezne poteze, oziroma jasno povedal, ali so v slovenski državi sploh ustvarjeni normalni pogoji za »usklajevanja« na področju zunanje politike, kakšna zahtevnejša, je užaljeno izjavil, da si Janša, dokler bo on predsednik države, pač ne bo podredil te funkcije.
»Vlada si poskuša podrejati nekatere institucije, gospodarstvo, medije, ne bo pa si podredila institucije predsednika, dokler sem jaz predsednik,« je dejal dr. Janez Drnovšek.
»Podrejanje«, o katerem govori dr. Drnovšek, je seveda velik problem in o njem bi bilo treba spregovoriti na vse drugačen način, kot pa v zvezi s spornim Karađorđevićevim obiskom v Sloveniji. Zakaj se dr. Drnovšek glede tega ni oglasil že prej, zakaj v zvezi s tem ne zahteva posameznih razjasnjevanj, saj gre za dolgoročno pomembno vprašanje funkcioniranja in de-
mokracije v državi. Drugače pa je znano, da sta bila v preteklosti ravno dr. Drnovšek in Janša, kot visoka vladna funkcionarja (Drnovšek je bil premier, Janša pa obrambni minister), v zelo pogostih in neprijetnih »kompe-tenčnih« sporih s tedanjim predsednikom države Milanom Kučanom, ki sta mu bodisi očitala »preseganje pravic« ali pa sta ga preprosto skušala ignorirati ...
Ob poplavi različnih besed in »argumentov« o spornosti Drnovškovega druženja s Karađorđe-vićem se ni nihče spomnil, da bi opozoril, da je bilo v celotni zgodbi še najbolj nepojmljivo predvsem to, da Drnovšek niti z eno besedo ni omenil gostu iz Srbije, kakšno je slovensko stališče v zvezi s statusom in lastništvom gradu Brdo in v zvezi z njegovo zahtevo po vrnitvi tega objekta njemu. S takšnim jasnim stališčem seveda ne bi v ničemer omadeževal gostoljubja, ki mu ga je sicer izkazoval ob obisku v Sloveniji. Namesto tega je predsednik Drnovšek v televizijsko kamero zatrjeval, da o tem problemu s »prestolonaslednikom« sploh nista govorila ... očitno si v Sloveniji izmišljamo nekakšna nova pravila diplomatskega komuniciranja. Družimo se z vsemi, o medsebojnih problemih pa molčimo. Tako sta se te dni srečala slovenski in hrvaški notranji minister in ob koncu pogovorov »svečano« izjavila, da se nekega obmejnega problema, ki kar na veliko zaposluje ljudi na eni in na drugi strani meje, preprosto nista dotaknila.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Pogovor s snovalcem manifesta LDS dr. Dušanom Kebrom
Živimo v obdobju, ko bi se morali ponovno vprašati, ali smo svobodni
Dušan Keber je zdravnik, specialist interne medicine, doktor znanosti, redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani in višji zdravstveni svetnik, predvsem pa intelektualec, ki z besedami in dejanji posega daleč izven meja svoje ožje stroke. V času slovenskega osamosvajanja je bil član ožjega vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Deloval je na številnih vodstvenih mestih v zdravstvu: od predstojnika Kliničnega oddelka za žilne bolezni in Katedre za interno medicino do strokovnega direktorja Kliničnega centra in ministra za zdravje. Z dr. Dušanom Kebrom smo se pogovarjali tudi o aktualnih političnih zadevah.
Najprej smo ga vprašali, kaj meni o Cerkvi, ki je po ustavi ločena od države.
Ali menite, da jo ta oblast preveč podpira in ji daje preveč pravic?
»Naša stranka spoštuje versko svobodo, tako da lahko vsak posameznik izraža svojo versko pripadnost. Hkrati pa zagovarjamo ločitev Cerkve od države in nasprotujemo temu, da bi cerkev postala politični partner ali celo glavni arbiter v življenju države. Dejstvo je, da je bila Cerkev v preteklosti zanesljivo oškodovana, prepričan sem, da so te krivice popravljene. Z novo oblastjo prihajamo v čas, ko cerkev dobiva preveč pravic in moči. Na ta način bo lahko posegla v zasebno življenje posameznika, če hočete v izobraževanje, v spolno življenje, v vrednote in tako naprej. Če samo pogledamo na kakšen način želi oblast poseči v zmanjšanje števila abortusov, se bojim, da bomo spet prišli v čase, ko se bodo obupane mlade ženske zatekale k nelegalnim osebam in trpele zdravstveno škodo, ker jim bodo na vse možne načine poskušali preprečiti regulacijo rojstev na način, ki smo ga dosegli do sedaj.«
Pravite tudi, da Cerkev in oblast podpihujeta nestrpnost glede nezacelje-nih ran druge svetovne vojne?
»Ravno to netenje nestrpnosti na tem področju je bil eden od adutov predsednika vlade za prihod na oblast. Če danes predsednik vlade sporoča, da je treba gledati naprej, je to pravo geslo. Drugo vprašanje je, ali misli resno. Ta hip ima že tudi svojega zaveznika - Cerkev, ki to vprašanje odpira naprej. Sprašujem se, kakšno korist ima od tega
Cerkev, ali resnično misli, da lahko na ta način in samo v Sloveniji, za razliko od ostale Evrope, določi druge zmagovalce druge svetovne vojne. Določi tudi druge izdajalce, tiste, ki so kolaborirali ne samo z Rusijo, ampak z vsem svobodoljubnim svetom, ki se je boril proti fašizmu in nacizmu. Upam, da se cerkev zaveda, da je to nemogoče, saj so v EU številni mehanizmi, ki preprečujejo pisanje zgodovine na tak način.«
Kako komentirate spor med predsednikom vlade in Cerkvijo?
»Gre za nepreverjene informacije in jih zaradi tega ne bom komentiral. Menim, da sta Janša in Cerkev ta hip obsojena drug na drugega in nobena stran nima druge opcije. Tako tudi morebitna trenja, če so resnična, so samo nek sestavni del mogoče igre za javnost, sicer pa gre za dva čvrsta zaveznika.«
Vaša stranka poziva predsednika vlade, naj reši spor - problem hrvaških varčevalcev NLB. Zakaj do rešitve ni prišlo prej?
»Osebno in tudi kot član LDS menim, da bi bilo koristno, da se ta problem uredi, zlasti zaradi tega, ker je manjši od ostalih problemov. Osebno menim, da je pri tem problemu večji delež krivde na naši strani. V tem primeru gre za posamične hrvaške državljane, katerih denar je zamrznjen, ki so mogoče v finančnih stiskah in so nekoč v preteklosti verjeli slovenski banki. Tukaj mislim, da bi Slovenija lahko naredila prvi korak, seveda tako, da bi morala tudi Hrvaška dodati svoj korak. Podpiram, da bi do te rešitve prišlo čim prej in da to ne bi bilo vezano na ostale
hrvaške probleme.«
Kako pa ocenjujete nabavo operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic? Zakaj ta nakup ni bil izpeljan že takrat, ko ste bili še vi minister?
»Prepričan sem, da bo prihodnost pokazala, da je tisto, kar mi danes očitajo kot krivdo, kot zasluga v mojem času. Upam si trditi, da sem jaz osebno odpiral probleme v zdravstvu, kot so korupcija in, če hočete, tudi velike finančne malverzacije v zdravstvu. Afera operacijskih miz v Kliničnem centru je pokazala, da je šlo takrat v nič skoraj pol milijarde denarja, ki je tako ali drugače končal v zasebnih ali političnih žepih. Državljani morajo vedeti, da se vsako leto pri približno 600 milijardah javnega investicijskega denarja zaradi oderuških cen, korupcije, povezav dobaviteljev in kupcev, pranja denarja in še bi lahko našteval izgubi od 10 do 30 odstotkov denarja.
Operacijska miza je kljub temu samo miza, na kateri pacient leži med operacijo, ni znano, da bi kdo zaradi slabe ali drugačne mize umrl. V našem primeru se je zgodilo to, da so se slovenski zdravniki odločili, da hočejo najdražje operacijske mize od dobavitelja, ki ima v Sloveniji dolga leta monopol, zato je lahko tako dvigoval cene, saj smo videli, da takšne mize v Avstriji stanejo polovico naše cene. Ponovno smo priča manipulaciji s pacienti, ki morajo z bolniških postelj odgovarjati, kakšno je njihovo mnenje o operacijskih mizah. Zato lahko mirno rečem, da še gre za eno zlorabo, še en pritisk dobaviteljev, da bi od države iz-poslovali najdražje mize. Ne izključujem pa možnosti, da
Iz manifesta
LDS-ov manifest »Za ljudi pred profitom« je osnoval dr. Dušan Keber. Poudaril je, da se nahajamo v situaciji, ko »konservativni politični pol ponovno gradi avtoritarno državo, ki jo poznamo iz preteklosti,« in je dodal: »Temeljne vrednote, zaobjete v manifestu, so svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost. Prizadevanja liberalnih demokratov bodo usmerjena v demokratično, solidarno, gospodarsko učinkovito in na znanju temelječo družbo ter pravno državo. Poleg socialne pravičnosti se LDS dobro zaveda, kako nujno je imeti uspešno tržno gospodarstvo. Zato si bo prizadevala za vzpostavitev ravnotežja med obema poloma, ob čemer bo še vedno v ospredju človek. Vsakdo si zasluži za svoje delo plačilo, ki mu zagotavlja varnost in samospoštovanje. Posebno solidarnost potrebujejo bolni, revni, brezposelni in drugače ranljivi državljani. Potrebno je spoznati, da so današnje generacije odgovorne, da ohranjajo in obnavljajo naravno okolje, kulturne zaklade, javno lastnino in socialni kapital za bodoče generacije. Nujna je zagotovitev večplastne varnosti s strani države (vzdrževanje miru, pravna varnost, nedotakljivost človekovih pravic, lastnine in življenja, zagotavljanje dela in dohodkov ipd.) - brez neutemeljenih posegov države. Zagotoviti moramo neodvisnost vseh vej oblasti, svobodo govora in neodvisnost medijev, saj ti so temeljni predpogoji, da se sliši glas in odraža volja vseh državljank in državljanov.«
Dr. Dušan Keber
se na tak način skuša tudi za nazaj opravičiti afero operacijske mize v Kliničnem centru in da bi se tako za večno pospravilo pod mizo, kar je še vedno na sodišču in čaka na obravnavo.«
Kako pa kot bivši minister za zdravje gledate na privatizacijo zdravstvenih domov?
»Zdravstvo je področje, ki mora ostati vsaj prevladujoče javno. V zdravstvu iz številnih razlogov ni dopustno, da podleže trgovini ali komerci-alizaciji ali iskanju dobička za zasebni žep. Trpljenje ljudi ne sme biti podlaga za ustvarjanje dobička. Poleg tega se je pokazalo, da je zasebno zdravstvo v vseh državah, kjer ga imajo, dražje in manj učinkovito. V vseh državah se je pokazalo, da takoj, ko uvedeš zasebno zdravstvo, se zdravstvo podraži, cene poskočijo, kakovost pade in državljani so razslojeni na dve skupini, in sicer: na manjšo skupino bogatih, ki si lahko privoščijo vse, in na večino tistih, ki si lahko privoščijo samo nek manjši obseg zdravstvenih pravic, ki jih zagotavlja država. Zasebnega zdravstva ni mogoče uvesti večinsko, seveda pa nimam nič proti, če postane del javnega zdravstva zaseben.
Ko so Švedi pred 30 leti
uvajali svoje zdravstvene domove, so se učili v Jugoslaviji, enako velja za Fince in Norvežane. Mi pa danes želimo rušiti tisto, kar drugje uvajajo in vedo, da je boljše. Imamo zelo veliko dokazov, da bi bilo slabo rušiti zdravstvene domove.«
Zakaj nasprotujete nakupu oklepnikov?
»Če govoriva o tem, kateri oklepniki so primernejši vsekakor podpiram odločitev, ki bi bila dokazano koristna za slovensko gospodarstvo. Zame je temeljno vprašanje kljub vsemu drugačno. Ali je res potrebno 63 milijard tolarjev dati za teh 126 oklepnikov. To je vrednost izgradnje štirih pediatričnih klinik, pa deset let ne moremo zgraditi niti ene. Ali to je vrednost štirih onkoloških inštitutov ali če povem drugače, vse zdravstvo skupaj z investicijami s strani ministrstva za zdravje in vseh bolnišnic skupaj na leto investira 10 do največ 15 milijard tolarjev. To pomeni, da je nakup oklepnikov enak štiriletnim investicijam vsega slovenskega zdravstva. Ampak tu še niso vse investicije. Treba je dodati še tri milijarde za puške in dodati je treba še nakup dveh transportnih letal, s katerima se bodo ti oklepniki vozili po vsem svetu. Prepričan sem,
da je to znatno preveč in Slovenija bi lahko to dolžnost do NATA oblikovala drugače, na primer z nakupom sanitetnih helikopterjev, ki bi jih lahko v mirnem času uporabljali za transporte bolnikov, gorsko reševalno službo itd. Slovenija se sedaj odloča, da bo kot majhna država prisotna v prvi bojni liniji. Torej pričakujemo lahko, da bomo v eno smer na nekatera vojna žarišča, za katera nismo mi krivi in veliko vojnih žarišč je posledica slabe politike najbogatejših držav, vozili te oklepnike, ki bodo hitro uničeni ne glede na to, katere vrste bodo. Nazaj pa bomo vozili trupla in ne več oklepnikov. Slovenci bi se morali vprašati, zakaj tako velik denar, ob bistveno drugačnih potrebah na drugih področjih, namenjamo v nekaj, kar je v najboljšem primeru dobro, če ni uporabljeno. Če pa je uporabljeno, povzroča smrt in v tem primeru bo smrt povzročalo dvakrat. Povzročalo bo smrt na bojnem polju in povzročalo bo stiske ljudi, ki bodo enako dolgo čakali v vrstah za zdravstvene potrebe, ker bomo še naprej desetletja dolgo reševali potrebe, ki bi jih s tem denarjem lahko rešili bistveno prej.«
Zmago Šalamun
Sv. Ana • Praznovanje 8. občinskega praznika
Samostojnost nas je opogumila
V drugi polovici julija so se pri Sv. Ani pričele prireditve ob 8. občinskem prazniku. Najprej so se na pohod odpravili člani društva konjenikov Srebrni jezdec. Okrog štirideset konjenikov je jezdilo po mejah občine Sv. Ana. Jezdecem so sledili upokojenci, ki so se s kolesi odpravili na kolesarjenje po kolesarskih poteh občine Sv. Ana.
Na športnem igrišču v Lokavcu je potekal turnir v odbojki na mivki med zaselki občine Sv. Ana, vrhunec praznovanja pa je predstavljala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku z naslovom Tu sem doma. Na slovesnosti je zbranim spregovoril župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj, ki je spregovoril o dosežkih občine v zadnjih osmih letih in dodal: "Samostojnost je tudi nas pri Sv. Ani opogumila, da smo pričeli upoštevati glas ljudstva in voljo vseh nas občanov. Lastne ideje so nam pomagale pri oblikovanju naše skupne prihodnosti. Preteklih osem let pa je prineslo tudi številne spremembe." Pred županovim govorom so si zbrani ogledali projekcijo fotografij o investicijah pri Sv. Ani v za-
Zbrane na osrednji prireditvi je pozdravil župan občine Bogomir Ruhitelj.
Foto: ZS
Sv. Ana
Zegnanjska nedelja pri Sv. Ani
dnjih osmih letih. Na slovesnosti so pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Sv. Ana, mažoretke Sv. Ana, folklorna skupina Sv. Ana in lovski oktet Sv. Ana.
Na slovesnosti so podelili tudi denarne nagrade in priznanja za športne dosežke. Denarne nagrade so prejeli Simona Kapl za dosežke v atletiki na državni ravni in nogometna ekipa učenk OŠ Sv. Ana (Sandra Štumberger, Tadeja Grinaver, Tamara Sla-ček, Simona Kapl, Karmen Župec, Barbara Kozar in Katarina Breznik) za dosežke v nogometu na področni ravni. Priznanje za dosežke v karateju na mednarodni ravni je prejel Matjaž Rožec. Na slovesnosti so podelili tudi nagrade nadarjenim dijakom in študentom. Šest dijakinj in študentk (Janja Perko, Simona Slaček, Petra Golob, Klav-dija Slaček, Urška Kocbek in Jasmina Rehar) je skupaj prejelo 550.000 tolarjev.
Po osrednji slovesnosti so se prireditve nadaljevale z ribiškim tekmovanjem, mašo in koncertom pevskih zborov, na katerem so nastopili Župnijski pevski zbor Cerkno, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Leskovec, Cerkveni zbor "The Styrian Singers" iz Avstrije in Mešani cerkveno-prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana. Minuli teden se je zvrstilo še precej družabnih in kulturnih prireditev, ki so se začele zaključevati v soboto s tradicionalno postavitvijo klopotca pri stari preši in šaljivimi športnimi igrami med ekipami zaselkov občine Sv. Ana ter z nedeljsko mašo in farnim žegnanjem.
Zmago Šalamun
Maribor • Hote! Slavija z novim lastnikom
Goriški HIT kupil mariborsko Slavijo
Hotel Slavija je od zadnjega julijskega četrtka v rokah največje slovenske turistične družbe Hit. Pogodbo o nakupu sta v Mariboru podpisala mag. Niko Trošt, predsednik uprave družbe Hit, in Mateja Miljuš, likvidacijska upraviteljica Hotela Slavija, d. d., v likvidaciji.
Odločitev o prodaji hotela je nastopila po tem, ko je leta 2001 Hotel Slavija prenehal opravljati svojo dejavnost in so v letu 2003 delničarji na skupščini sprejeli odločitev o začetku postopka likvidacije. Za prodajo hotela v prvih treh letih pa kljub mnogim javnim razpisom ni bilo ustreznih ponudnikov. V letu 2006 se je položaj spremenil.
Potem ko na dveh poprejšnjih razpisih za nakup ni bilo ustreznih ponudnikov oz. so nudili nižjo ceno od tržno ocenjene vrednosti objekta,
se je na zadnji razpis, objavljen v mesecu decembru 2005, prijavilo večje število ponudnikov, ki so bili pripravljen odkupiti objekt za ocenjeno vrednost. Prav zanimanje večjega števila ponudnikov je pogojevalo odločitev nadzornega sveta oz. likvidacijske upraviteljice, da skladno z razpisom ne izbere nobenega ponudnika ter glede na rastočo tržno zanimivost objekta poskuša poiskati ponudnika za višjo ceno in s tem zagotoviti višjo likvidacijsko maso sredstev za zaključek likvidacije družbe.
Mateja Miljuš, likvidacijska upraviteljica Hotela Sla-vija je ob podpisu pogodbe povedala: "Pri prodaji smo ravnali predvsem odgovorno in gospodarno, saj je bil naš primarni cilj za nepremičnino iztržiti najugodnejšo ceno. Ob tem smo dali velik poudarek tudi primernosti izbire ponudnika, torej nekoga, ki se strateško ukvarja z razvojem turizma. Prepričani smo, da je Hit tisti, ki bo Hotelu Slavija povrnil življenje in ga razvil v privlačen turistični cilj."
Skupina Hit sodi med naj-
večje evropske ponudnike igralniško-zabaviščnih storitev. V skladu s strategijo bo v prihodnje intenzivneje razvijala tudi druge turistične dejavnosti od hotelirstva, wellnessa, sprostitvenih, kongresnih in drugih storitev, ki omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, kar je ob podpisu poudaril Niko Trošt, predsednik uprave družbe Hit ter še dodal: "Hotel Slavija je s svojo tradicijo in lokacijo za Hit strateška pridobitev."
SM
(vir: spem)
Od tod in tam
Ptuj • Ašenbrenerju certifikat za izdelke umetnostne obrti
Foto: Črtomir Goznik
V 24. letu redne obrtne dejavnosti knjigovezništva in tiskarne, pred tem je bil vrsto let popoldanski obrtnik, je znani ptujski obrtnik Oto Ašenbrener, njegova obratovalnica ima sedež v Prešernovi ulici 18 na Ptuju, prejel za tri svoje izdelke (unikatni usnjeni album za slike z barvnim tiskom, ovitek za knjigo z barvnim tiskom in ovitek za knjigo - slepi tisk) certifikat komisije za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti, da gre za izdelke umetnostne obrti. Za unikatne izdelke, ki so navzven razpoznavni tudi na osnovi obešanke, na kateri je napis Rokodelstvo v Sloveniji s številko izdanega mnenja. Izdelkom s tem napisom bo v bodoče več pozornosti namenjala tudi država, saj gre po besedah mag. Andreja Vizjaka, ministra za gospodarstvo Republike Slovenije za dejavnost, kije edina sposobna ustvarjati oziroma ohranjati del narodove kulturne dediščine. Ašenbrener-jeve unikatne izdelke so letos lahko obiskovalci občudovali na dveh razstavah, prva je bila v Slovenj Gradcu, druga pa 16. bienalna razstava domače in umetnostne obrti v Ljubljani. Kot je za Štajerski tednik povedal Oto Ašenbrener, je izdelava unikatnih izdelkov zahtevna, največ dela pa je z ročnim pletenjem in barvanjem, kije tudi ročno.
MG
Ptuj • Zanimivost na ptujski Ranci
Dobro leto je minilo, odkar so na Ptujskem jezeru, v neposredni bližini Brodarskega društva Ranca Ptuj, na starem betonskem bloku uredili umetni otok za gnezdenje či-ger. Kot izgleda, so se ptice udomačile tudi v bližini svojega gnezdišča. Tale na posnetku gnezdi kar v barki, kar pa lastnikov - društva Ranca - prav nič ne moti, saj se zavedajo soodgovornosti za ohranjanje narave in so bili tovrstnega nevsakdanjega obiska na svoji barki celo prav veseli.
MZ
Ptuj • Na grajski ploščadi "podaljšali" delovnik




r\	.J «tJ^

Foto: Črtomir Goznik
Grajska ploščad je že več sezon kamen spotike med Ptuj-čani in obiskovalci Ptuja. Marsikdo bi si rad tudi ponoči ogledal Ptuj, grajska ploščad je zato najboljši prostor, vendar tega ni mogel, ker so jo zapirali skupaj z grajskimi zbirkami. Protesti so zalegli, v Pokrajinskem muzeju Ptuj so se odločili, da si bomo vsaj do konca septembra, tako je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, lahko ogledovali Ptuj z grajske ploščadi dnevno do 22. ure. Ker je ptujski grad državni, mestna oblast na Ptuju ga nima za svojega, čeprav gre za turistično zanimivost številka ena na Ptuju in enega najbolj obiskanih gradov oziroma znamenitosti v Sloveniji, bodo stroške za dodatno varovanje morali plačali v Pokrajinskem muzeju sami. Zaposlenih v okviru projekta javnih del TD Ptuj za te namene ne morejo uporabiti, ker so zaposleni samo za urejanje okolja, je obrazložitev, pravi Arih. Upajo pa, da bodo uspeli nagovoriti grajske gostince, da bodo imeli vsaj na osrednje praznične dneve ob prazniku MO Ptuj, 3., 4. in 5. avgusta, v grajski kavarni odprto do 22. ure. Vzpon na grajsko ploščad zahteva tudi dodatno okrepčilo.
Foto: mz
Ptuj • Tiskovna konferenca Območnega odbora DeSUS-a
■ v
Zaradi vzvisenosti funkcionarjev LDS in SD prekinili koalicijsko pogodbo
Na tiskovni konferenci Območnega odbora DeSUS-a Ptuj, ki je bila 26. julija, so njegovi predstavniki Stanko Lepej, predsednik volilnega štaba DeSUS-a za lokalne volitve 2006, Albin Pišek, predsednik Območnega odbora DeSUS-a Ptuj, in Ignac Vrhovšek, vodja svetniške skupine DeSUS-a v mestnem svetu MO Ptuj, javnosti predstavili delo Območnega odbora DeSUS-a, priprave na lokalne volitve 2006 in tudi "našega" kandidata za župana MO Ptuj, kot so zapisali v vabilu na tiskovno konferenco.
Na tiskovni konferenci so prebrali tudi izjavo za javnost, podpisala sta jo Albin Pišek v imenu Območnega odbora De-SUS-a in Ignac Vrhovšek v vlogi predsednika svetniške skupine DESUS-a v mestnem svetu, ki so jo poslali tudi vsem dosedanjim koalicijskim partnerkam, o prekinitvi koalicijske pogodbe, ki so jo podpisali pred štirimi leti s še petimi strankam. Z njimi so tudi oblikovali koalicijo Za drugačni Ptuj, ki je s skupno podporo pomagala pri izvolitvi zdajšnjega župana dr. Štefana Čelana. S 102 glasovoma so premagali takratnega drugega županskega kandidata Miroslava Lucija. Ignac Vrhovšek je poudaril, da iz koalicije Za drugačni Ptuj izstopajo zaradi nespoštovanje koalicijske pogodbe s strani LDS in SD ter zaradi arogantnega odnosa teh dveh sopodpisnic pogodbe do ostalih članic. Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Ptuj in svetniška skupina DeSUS-a v mestnem svetu MO Ptuj ugotavljata, da v LDS in SDS ne spoštujejo partnerstva, funkcionarji lDs in SD delujejo vzvišeno in skrajno nekorektno, kar je za Območni odbor DeSUS-a ponižujoče. Sodu je izbilo dno glasovanje o eni vo-
lilni enoti na 43. seji mestnega sveta, ki je bila 24. julija, ki se je zgodilo brez sleherne konzultacije znotraj koalicije. Štiri volilne enote za mestni svet so se doslej izkazale za Ptuj dobro,
v DeSUS-u ne vidijo razlogov, zakaj se je moral na vrat na nos volilni sistem za mestni svet le nekaj mesecev pred volitvami spremeniti, pa še tega je izglasovala manjšina, trinajst svetni-
kov iz vrst LDS, SD, SNS in SMS. V DeSUS-u se zavedajo, da gre za simbolično dejanje, vendar je bil način, s katerim so se lotili spreminjanja volilnih enot za mestni svet, po njihovem
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci DeSUS-a so sodelovali (od leve): Stanko Lepej, predsednik volilnega štaba DeSUS-a za letošnje lokalne volitve, Albin Pišek, predsednik Območnega odbora DeSUS-a Ptuj, in Ignac Vrhovšek, vodja,svetniške,.skupine DeSUS-a v mestnem svetu MO Ptuj. Če bodo z zdajšnjim županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom uspeli podpisati dogovor o sodelovanju, ki je v osnutku že pripravljen, bo imel tudi njihovo podporo na jesenskih lokalnih volitvah. Moral pa se bo tudi obvezati, da bo upokojencem zagotovil podžupansko mesto v novem mandatu.
prepričanju nekorekten, zato je prekinitev koalicijske pogodbe logična posledica.
Za začetek formalna podpora dosedanjemu županu
Po navedbi vodje svetniške skupine DeSUS-a v mestnem svetu Ignaca Vrhovška se je velika koalicija v preteklih štirih letih sestala le enkrat, in še to samo zato, ker je LDS potrebovala podporo ostalih strank ob nekem kadrovskem vprašanju. Kljub izstopu iz koalicije pa DeSUS kot svojega kandidata za župana predstavlja dr. Štefana Čelana, ki je bil njihov kandidat tudi pred štirimi leti. Zdajšnji župan sicer svoje kandidature še ni javno objavil, zbira še podporo pri strankah, ki so ga podpirale tudi pred štirimi leti, do sedaj naj bi ga po neuradnih podatkih podpirali tudi v SMS, SNS in Listi KS mesta Ptuj, pri Zelenih bojda še niso rekli končne besede, zagotovo pa bo dr. Štefan Čelan kandidat LDS-a s podporo nekaterih drugih strank. Kandidaturo naj bi objavil v dneh enajstega praznika MO Ptuj, po izjavi DeSUS-a naj
bi se to zgodilo na slavnostni seji mestnega sveta. Kot je na tiskovni konferenci dejal vodja volilnega štaba DeSUS-a za letošnje lokalne volitve Stanko Lepej, bi bilo nesmiselno vsake štiri leta menjavati občinsko ekipo, dosedanji ekipi, ki dela, je potrebno dati priložnost, da svoje projekte tudi udejanji, v nasprotnem primeru se bo znova izgubil dragoceni čas, saj se bo porabilo leto ali dve za uvajanje nove ekipe, projekti pa bodo medtem čakali. V tem trenutku ima zdajšnji župan dr. Štefan Čelan v DeSUS-u zgolj načelno podporo, dokončna podpora je odvisna od njegove pripravljenosti oziroma podpisa dogovora o sodelovanju, ki je okvirno že sestavljen in v katerega so tudi zapisali, da mora v novem mandatu biti podžupan iz vrst DeSUS-a. V DeSUS-u so si tudi zadali nalogo, da bodo 3600 upokojencev, kolikor jih je uradno v MO Ptuj, skušali spodbuditi, da bodo glasovali za njihovega kandidata. Če dogovora ne bodo uspeli podpisati, dr. Štefan Čelan ne bo več "naš" kandidat za župana na letošnjih lokalnih volitvah, še poudarjajo v Območnem odboru DeSUS-a Ptuj.
MG
Ptuj • Lojze Arko, nestrankarski kandidat za župana MO Ptuj s podporo SLS
Za razvoj turizma in za uspešen Ptuj
Dan po tem, ko je ptujski DeSUS izrazil podporo kandidaturi zdajšnjega župana dr. Štefana Čelana na jesenskih lokalnih volitvah za župana MO Ptuj, je v prostorih slavnostne dvorane na ptujskem gradu svojo kandidaturo za župana MO Ptuj s podporo SLS, ne zavrača pa tudi podpore drugih političnih strank, najavil tudi nestrankarski kandidat Lojze Arko, dr. dental. med., spec. čeljustne kirurgije.
Lojze Arko je tako četrti kandidat za župana MO Ptuj, ki je svojo kandidaturo tudi že uradno najavil, s tem je tudi končal dosedanja številna ugibanja in namigovanja o svoji kandidaturi, ki tudi sovpada z njegovim odhodom v pokoj. Z avgustom se bo upokojil, 7. avgusta bo tudi uradno predal vodenje ptujske bolnišnice svojemu nasledniku. Program SLS in njegov zelo sovpadata, naše usmeritve in želje so podobne, o Lojzetu Arku samo najboljše, zato ima tudi podporo SLS na Ptuju, je 27. julija povedal predsednik Območnega odbora SLS Ptuj Robert Čeh. Želimo, da je Ptuj na prvem mestu, tako pri nas kot v Sloveniji. Njegovi prvi predstavitvi, ni se predstavil še z volilnim programom, so prisluhnili tudi nekateri vidni Ptujčani, direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Bojan Pahor, Matjaž Gerl, direktor KKS Ptuj, Branko Brumen, župan občine Videm Friderik Bračič in še nekateri drugi.
Lojze Arko, ki zase pravi, da je z dušo in srcem Ptujčan, čeprav v sebi nosi korenine Notranjske in Dolenjske, stavi na razvoj turizma, turistične ponudbe v tem slovenskem, tudi svetovnem biseru, zavzema se za uspešen Ptuj, zato je tudi za mesto prve predstavitve in s tem tudi uradne najave kandidature za župana MO Ptuj izbral slavnostno dvorano na ptujskem gradu. Zavzel se je za dobro sodelovanje z ostalimi štirinajstimi občinami na Ptujskem, prav tako tudi s sosednjimi občinami, še posebej pa z občinama Maribor in Ormož. "S spodbujanjem dobrih odnosov s sosednjimi občinami si bomo prizadevali spodbujati njihov razvoj, saj lahko prav v sodelovanju z njimi ustvarjamo nove ideje in strategijo razvoja SV Slovenije v smislu pokrajine."
Kot profesionalni župan si bo prizadeval za sodelovanje vseh, ki so pripravljeni delati za razvoj mesta in njegovega
okolja. Kot Ptujčan si želi, da bi MO Ptuj v prihodnjem obdobju izkoristil vse naravne in zgodovinske danosti, ki nam v slovenskem in evropskem merilu dajejo prednost pred
ostalimi kraji ter da z lastnim znanjem dvignemo raven gospodarskega potenciala in potenciala vsakega posameznika.
"Z natančno določeno strategijo povezovanja izobraže-
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, dr. dent. medicine, spec. čeljustne kirurgije (desno), je od 27. julija tudi uradno nestrankarski kandidat za župana MO Ptuj, s podporo Območnega odbora SLS Ptuj. Na fotografiji skupaj s predsednikom ptujskega SLS Robertom Čehom, ki ga bo tudi nasledil pri vodenju ptujske bolnišnice. Uradna predaja dolžnosti bo 7. avgusta. Lojze Arko se želi v celoti posvetiti vodenju občine, saj se z avgustom tudi "vpisuje" med upokojence.
valnih institucij, gospodarstva in države želim prispevati k razvoju in produktivnosti ter s tem k povečevanju delovnih mest. Nudenje pomoči gospodarstvenikom s financiranjem inovativnosti in izkoriščanja kmetijstva za razvoj gospodarstva s pomočjo sredstev EU so temelji razvoja naše regije. Prizadevati si bomo morali za pokrajino. Moj načrt je, da več kot dobro sodelujemo z vsemi občinami na Ptujskem in vsemi sosednjimi, od Maribora do Ormoža. Le enotni nastop vseh na tem območju je zagotovilo, da bomo na tem delu Slovenije dobili pokrajino. Kvaliteta življenja slehernega občana MO Ptuj izraža ugled mesta v domačem okolju, pa tudi zunaj naših meja. Zato se bom zavzemal, da bi ljudje v MO Ptuj živeli človeka dostojno življenje. Mladini je potrebno omogočiti kakovostno izobraževanje, na splošno možnost vpisa v srednje šole, z možnostjo finančne podpore
s strani gospodarstva in države, ki bi lahko naši občini dala upanje za boljši dolgoročni razvoj. Starejši ljudje pa predvsem potrebujejo varnost in spoštovanje. Pri tem je moja naloga, da na ravni občine uredimo delovanje tako, da se bodo zakoni izvajali kot edini mehanizem demokracije, kot temelj pravne države."
Predvolilni slogan Za uspešen Ptuj si je Lojze Arko kot nestrankarski kandidat, poudarja, da ni član nobene stranke, izbral zaradi bogate preteklosti mesta, ki jo jemlje kot izhodišče, in razvoja mesta, ki je poslanstvo vseh. Uspešno ga bo lahko uresničeval le s pomočjo vseh Ptujčanov, tudi mladih, o katerih pa se zdaj prevečkrat govori v zgodbah, ki jim niso v čast, so pa predvsem v prvi vrsti odraz družinske vzgoje. Za kandidaturo se je odločil tudi zato, ker mu ni vseeno, v kakšni smeri se razvija MO Ptuj.
Sl. Bistrica • V jeseni morda sedmi razred tudi na Zg. Ložnici
Starši otrok napovedujejo
Na knjižni polici
državljansko nepokorščino!
Ko so v začetku lanskega šolskega leta odprli prizidek k podružnični šoli Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice na Zgornji Ložnici in si s tem zagotovili kar najboljše pogoje za prvi dve triadi devetletke, so vsi krajani in starši na tihem upali, da bodo lahko sčasoma tudi na Zgornji Ložnici njihovi otroci obiskovali popolno devetletko. Upali so tudi zaradi tega, ker so bili ena redkih krajevnih skupnosti v občini Slovenska Bistrica, kjer so izglasovali krajevni samoprispevek. In dejstvo, da so lahko pogoji za prvi dve triadi tudi odskočna deska za popolno devetletko, kljub temu da jim pred začetkom gradnje tega niso mogli zagotoviti niti z ministrstva niti iz občine Slovenska Bistrica.
V letošnjem šolskem letu so dali starši otrok, ki obiskujejo šolo na Zgornji Ložnici, pobudo, da bi na Zgornji Ložnici uvedli sedmi razred. Pri dogovarjanju pa se zatika. Starši so razočarani nad dogovori z ravnateljem osnovne šole Pohorskega odreda Ivom Ajdnikom, saj dogovarjanja, ki potekajo vse od začetka leta, niso obrodila nobenih sadov. Odločili so se sklicati zbor staršev, na katerem so ravnatelju Ivu Ajdniku in njegovi ekipi predstavili svoje želje in prizadevanja. Dosegli so dogovor za naslednje aktivnosti, ki pa se ga nista držali obe strani. Dvakrat pa so poslali svojo željo tudi na ministrstvo za šolstvo. Nato so sklicali še en zbor staršev, še enkrat povabili ravnatelja, županjo in novinarje.
Predsednik krajevne skupnosti Jakob Tomažič je povedal: »Za dve triadi imamo na Zgornji Ložnici idealne pogoje, oprema je solidna, kljub temu da učitelji ugotavljajo, da nekatera oprema še manjka. Za popolno de-vetletko smo predvideli že v času adaptacije, da bomo v prihodnosti dogradili prostore nad vrtcem. Pripravljeni smo investirati lasten denar. Vodstvo osnovne šole nam nenehno zagotavlja, da ne nasprotuje naši želji, kot kaže, pa ni tako.«
Krajani in starši otrok primerjajo svoje razmere na šoli z razmerami na Črešnjevcu, Laporju in Tinju. Zbrali so tudi 720 podpisov krajanov, ki se strinjajo, da sedmi razred devetletke uvedejo na
Zgornji Ložnici. Prednosti vidijo v razbremenitvi matične šole v Slovenski Bistrici, saj zaradi prostorske stiske poteka pouk na treh lokacijah, dve sta pa otroke prvih dveh triad tik ob cesti. Verjamejo pa tudi, da bi na Zgornji Ložnici njihovi otroci dosegli boljši uspeh zaradi manjše skupine učencev, lažje bi se vključevali v obšolske dejavnosti, ki po selitvi otrok v Slovensko Bistrico popolnoma zamrejo, prednost je tudi varnost otrok in tudi to, da otroci ne potrebujejo prevoza v šolo in nazaj.
Sonja Šega, predsednica sveta staršev podružnične šole, zastopa enotno pobudo staršev. »Vidimo, da s strani vodstva osnovne šole ni volje, da bi rešili ta problem po mirni poti. Kot kaže, pa se sučemo v začaranem krogu; ravnatelj se izgovarja na ministrstvo, ministrstvo na občino in občina na šolo. Zato mislimo, da nas z našo pobudo ne jemljejo resno nikjer. Zbrali smo 720 podpisov krajanov, čeprav je čas dopustov. Podpirajo nas tudi učitelji, pa tudi mi smo z njimi zadovoljni. Zadnja triada prinaša veliko novosti, vendar se nam izgovor, da so profesorji podpisali pogodbe le za Slovensko Bistrico, ne zdi sprejemljiv. Že zdaj hodijo iz Slovenske Bistrice poučevat v petem in šestem razredu, zato ne vidimo problema prevoza in oblikovanja urnika.«
Županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen
je o problemu in pobudi staršev povedala: »V času, ko
Ministrstvo za šolstvo ne podpira zahteve staršev!
»V tem primeru gre za 17 učencev 7. razreda, ki so sedaj vključeni v redne oddelke matične šole v Slovenski Bistrici. Če bi te učence preselili na podružnično šolo, bi to pomenilo v celoti en oddelek v skupni šoli več. Groba ocena je, da bi samo za plače učiteljev porabili 7 milijonov tolarjev letno več, kot če bi ti učenci ostali v matični šoli v že obstoječih oddelkih.
Poleg tega bi bilo tem učiteljem potrebno plačati tudi prevoz od šole do podružnice, kar pomeni k tej vsoti še dodatnih 10 %. To pomeni dodatno težavo za oblikovanje urnika. S tem bi se poslabšal tudi urnik preostalim učencem na matični šoli.
Prvega septembra 2006 se prične gradnja nove šole v Slovenski Bistrici, ki bo omogočila, da se sedanja več kot tisočglava množica učencev razdeli na dvoje, kar bo sicer podražilo sistem plačil (plača novega ravnatelja, pomočnika, svetovalnega delavca, knjižničarja...).
Nedopustno je, da se k temu doda tudi več kot 7 milijonov tolarjev velik strošek letno.
Proračunski memorandum vlade je, da se zaposlenost v javnem sektorju zmanjša za 1 %. Na MŠŠse vedemo skrajno racionalno, da zagotovimo ta pogoj. To bi pomenilo odstopanje od tega cilja, hkrati pa bi se (od-števši vožnjo učencev) poslabšal standard učencev, ki ga bosta v bodočnosti dve zgradbi v Slovenski Bistrici zagotovo nudili.
Zadeva, ki ne govori v prid želji staršev, je tudi ta, da bi morala občina na podružnici Ložnica investirati v novo opremo kabinetov - naravoslovje, gospodinjstvo ...; teh kabinetov sedaj tam ni, in to bi bila dodatna obremenitev občine, okoli 5 milijonov tolarjev. Sicer pa se vse ostale šole v občini srečujejo s problemom premajhnega vpisa in kombiniranih oddelkov,« so svoje mnenje o zahtevi staršev posredovali z ministrstva za šolstvo.
je strokovna ekipa občinske uprave krožila po krajevnih skupnostih, je bila dana pobuda za popolno devetletko na Zgornji Ložnici. Problem bomo reševali skupaj s pripravami na devetletke na Zgornji Polskavi in Prager-skim, zame pa je še vedno obvezujoč sklep občinskega
sveta, ki je sklenil, da se na Zgornji Ložnici zagotavljata dve triadi. Dejavnost staršev je njihova legitimna pravica, vendar je odgovor ministrstva jasen. Menim pa, da problema starši ne bodo rešili z uvedbo sedmega razreda, temveč le s popolno deve-tletko. Ker ni prostorskih pogojev, je nesmiselno le-tega reševati s pregradnjo učilnic, kot so to začasno uredili na osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici in so te začasne rešitve ostale kar trajne.«
Starši so odločeni, da želijo sedmi razred devetletke na Zgornji Ložnici, 1. septembra pa bodo svoje otroke pripeljali k pouku na Zgornjo Ložnico. Tudi zaradi tega, ker so jim povedali, da bodo njihove otroke v matični šoli v Slovenski Bistrici razdelili v dva razreda in ne bodo ostali skupaj. Predsednik krajevne skupnosti Jakob Tomažič zatrjuje, da je otrok na Zgornji Ložnici dovolj, saj bo prihodnje leto pričelo obiskovati prvi razred 25 otrok, naslednje šolsko leto pa bo v prvem razredu en manj.
Nataša Pogorevc
Uredili Rodolphe Kasser, Marvin Meyer in Gregor Wurst Evangelij po Judi
Ljubljana, Darila Rokus, 2006
Krščanska umetnost slika Judo, kako je s poljubom (Judeževim) izdal Jezusa. Bi brez tega dejanja sploh prišlo do križanja in vstajenja? Večina krščanske tradicije ga slika kot izdajalca, v Evangeliju po Judi pa je njegova vloga povsem drugačna, radikalna. Je tisti, ki Jezusa resnično razume, hkrati pa je del božjega načrta. Opis Jude se razlikuje od tistega, ki smo ga doslej poznali. Ni zloben Jezusov privrženec, ki ga navdihuje hudič, temveč njegov zaupnik, ki ga je razumel in je storil, kar je Jezus hotel. Prav o Judi je bilo napisanih nekaj znanstvenih del, nenazadnje je izšel v tem času Izgubljeni evangelij Herber-ta Krosneya, ki je posebej raziskal pot kodeksa Tchacos, v katerem so štiri različna besedila, med njimi Evangelij po Judi, v delih sodobne književnosti pa bi spomnil samo na Tri razlage Jude Jorgeja Luisa Borgesa, Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova, Evangelij po Jezusu Kristusu Joseja Saramaga.
Jezus se v evangeliju po Judi veliko smeji, predvsem slabostim učencev in nesmislom človeškega življenja. Smrt ni tragedija, je osvoboditev in vrnitev Jezusa v nebeško kraljestvo. Poleg štirih novozaveznih evangelijev obstajajo še mnogi drugi, ki samo pričajo, kako je bilo zgodnje krščanstvo raznoliko. Večino evangelijev naj bi uničili, ker so bili »heretični«, ali pa so se izgubili. Že odkritje Mrtvomorskih zvitkov leta 1947je zamajalo svetovno javnost in še vedno buri domišljijo, nenazadnjegno-stični spisi, ki jih je 1945. odkrila skupina nepismenih kmetov, ko je kopala gnojilo, in igrajo pomembno vlogo tudi v delih Dana Browna, čeprav pogosto napačno.
Evangelij po Judi je gnostični evangelij, nastal v sredini 2. stoletja. Za gnostike se človek ne odreši z vero v Kristusa ali z dobrimi deli, ampak tako, da spozna resnico, resnico o svetu, o Bogu in predvsem o tem, kdo smo mi sami. Ta svet je kozmična nesreča! Evangelij omenja Seta, tretjega sina Adama in Eve, ki pripada razsvetljenemu človeštvu. Jezus je v evangeliju predvsem učitelj, učenik in ne odrešenik. Danes zveni evangelij nenavadno, ker pač ni zmagala aleksandrijska struja in smo pod vplivom evroameriškega izročila. Kodeks je bilo potrebno rekonstruirati, v njem so še vrzeli zaradi izgube črnila ali papirusa. Na svoji 1600-letni poti je bil žrtev lakomnosti in častihlepja in blizu popolnega uničenja, še posebej med letoma 1983 in 2000, ko je preživel zgolj po čudežu. Z izrecnim pooblastilom ustanove Maecenas ga je Rodolphe Kasser objavil leta 2004 na 8. Kongresu zveze za koptske raziskave v Parizu. Leta 180 ga je omenjal Sveti Irenej v razpravi Proti herezijam, potem pa je popolnoma izginil. Jezus je Judi predaval izdelano teologijo in kozmologijo, kjer je bilo v začetku neskončno tran-scendetalno božanstvo, tako neskončno, da je še beseda Bog nezadovoljiva. Juda je pozitiven lik in stori tisto, kar želi Jezus. Je njegov ljubljeni učenec. Jezus je pozval svoje učence, naj se postavijo predenj, a njihovi duhovi si niso drznili, razen Jude Iškarijota (mož iz Keriota), ki je vedel, kdo je in od kod prihaja. Rekel je: »Vem, kdo si in od kod prihajaš. Iz nesmrtnega kraljestva Barbelo si. In nisem vreden, da bi izgovoril ime tistega, ki te pošilja.« Jezusu je bilo telo njegovo oblačilo. Samo Judi je odkril skrivnost, ker je razumel pravo resnico, ne apostolom, ki so se ukvarjali s svojim Bogom, in ne množicam. Jezus je ponudil učencem alegorično videnje templja. Duhovniki kličejo njegovo ime in so »zasadili drevesa brez sadu, v mojem imenu, na sramoten način.« Juda je imel videnje in o tem sprašuje Jezusa, sprašuje ga o svoji usodi. Jezus ga poučuje o kozmologiji. Obstaja veličastno in brezmejno kraljestvo, v katerem je velik neviden (Duh), »ki ga nobeno angelsko oko ni videlo, ki ga nobena misel srca ni razumela in ki ni bil nikoli imenovan s kakršnim koli imenom«. To božansko bitje je ustvarilo veliko potomcev, eonov, ki so tako kot on duhovna bitja. Nižja duhovna bitja so ustvarila naš svet in nekateri ljudje imajo v sebi prvino božanstva. Njihove duše so neumrljive in se morajo vrniti. V krščanskih gnostičnih verstvih je tisti, ki pride od zgoraj, da bi razodel resnico, Kristus. Nekateri gnostiki so učili, da je bil Jezus eon, drugi pa, da se je nanj ob krstu spustil sveti Duh in ga zapustil pred križanjem. Jezus spregovori Judi o stvarjenju, kozmosu, kaosu in podzemlju, vladarjih in angelih. Juda sprašuje o Adamovi usodi in usodi človeštva. Jezus mu pravi, naj dvigne svoj pogled: »Zvezda, ki kaže pot, je tvoja zvezda.« Trinajst se izkaže kot Judova srečna številka. Ta svet je kraj zla, ki mu je treba ubežati.
Vladimir Kajzovar
Foto: NP
Balonarska noč
Baloni nad Ptujem
Stran 8
Kolesarstvo
Boj za reprezentanco se šele začenja
Stran 8
Ptuj
Pomembna nova zunanja vadbena površina Stran 8
Plavanje
Slovenci računajo na eno medaljo
Stran 9
Nogomet
Pogovor z mag. Stankom Glažarjem
Stran 9
Ptuj
Sedež balinanja po novem na Vičavi
Stran 9
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije -1. krog
MARIBOR - DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Jelič (72)
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Lunder, Berko, Kelenc (od 60. Tisnikar), Gorinšek (od 72. Bošnjak), Emeršič, Čeh (od 65. Prejac), Kronaveter, Trenevski, Zilič. Trener: Dražen Besek.
Mariborski Ljudski vrt za nogometaše pujske Drave še vedno ostaja neosvojena trdnjava. Gostovanje na začetku novega prvenstva se je ponovno končalo s porazom. Po uspehu »vijolic« proti španskemu Vilareallu v pokalu Intertoto so v Mariboru pričakovali gladko zmago nad ekipo iz Ptuja.
Nekaj uvodnih minut je že izgledalo tako, da bo Drava kaj hitro presušila, saj so terensko pobudo in priložnosti imeli domači nogometaši. Zadnja obrambna vrsta Drave, predvsem na desni strani, ni delovala najbolje, še posebej Sebastijan Berko, ki je slabo posredoval. Tudi mladi mariborski napadalec Zajc ni najbolje streljal. V deveti minuti je bilo ponovno vroče v kazenskem prostoru Drave. Po kotu z leve strani, ki ga je izvajal Lungu, je žoga prišla do napadalca Maribora Zajca, ki je bil na
desni strani povsem sam, saj je obramba Drave pozabila nanj, na srečo Ptujčanov pa je žogo slabo zadel z glavo in mreža Drave je ostala nedotaknjena. Nogometaši Drave so sicer nekaj poizkušali, vendar do pravih priložnosti niso prišli. Prvi resnejši strel so Ptujčani proti vratom sprožili šele v 37. minuti, vendar je strel Trenevskega zletel preko vrat. Do konca prvega polčasa so bili nekoliko dominantnejši gostje, vendar sta bila strela Trenevskega v 43. in Kronavetra v 44. minuti premalo močna in natančna, da bi lahko presenetila mariborskega vratarja Raniloviča. Prvi del srečanja si bomo zapomnili tudi po nekaterih grobih prekrških
^ ^ -----;
Mariborčanov, kleke, Preglja in
predvsem undra.
Po-
V nadaljevanju pa so bolje pričeli gostje iz Ptuja, ki bi lahko v 50. minuti tudi povedli. Trenevski je podal na levo stran do Ziliča, ki se je lepo otresel dveh mariborskih obrambnih igralcev, žal pa je njegov strel z leve strani zletel tik mimo desnega vratnika. Tri minute kasneje so imeli ponovno priložnost gostje. Kapetan Maribora Vuksa-

Viktor Trenevski, najboljši igralec sezone 2005/2006 po mnenju
řaenilía Vořor
NOGOMET - 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Maribor - Drava 1:0 (0:0), CMC Publikum - HIT Gorica 0:0, Primorje - Nafta 1:0 (0:0), Domžale - Bela krajina 1:0 (0:0). Srečanje Koper - Factor ie bilo odigrano včerai pozno popoldne.
1.	DOMŽALE
2.	MARIBOR
3.	PRIMORJE
4.	CMC PUBLIKUM
5.	HIT GORICA
6.	DRAVA
7.	BELA KRAJINA
8.	NAFTA
9.	FACTOR
m i/Anrn
1:0 1:0 1:0 0:0 0:0 0:1 0:1 n.i

Maribor ie bil tokrat premočan za Dravo.
novič je podrl Ziliča, ki je imel odprto pot do domačih vrat. Tokrat slab in neprepričljiv sodnik Kos je pokazal domačemu igralcu »samo« rumeni karton. Prosti udarec je dobro izvedel Kronaveter, ki je ciljal desni zgornji kot domačih vrat, vendar se je izkazal vratar vijoličastih Ranilovič. Po tem strelu je postajalo vedno bolj napeto, predvsem pa nervozno. Domačini na čelu s trenerjem Pušni-kom so skakali ob robu igrišča in protestirali skorajda na vsako sodnikovo odločitev. To je seveda podžgalo tribuno, ki se je temu pridružila in povečala pritisk na sodnike. Drava se je uspešno branila vse do 72. minute, ko so nogometaši Maribora povedli. Žogo je na levi strani dobil mariborski napadalec Jelič, ki ga nihče od obrambe Drave ni opazil in po njegovem strelu je žoga končala za hrbtom vratarja Dabanoviča. Tudi
vse menjave pri gostih niso pomagale, da bi lahko naredili kaj več ali vsaj izenačili. Vsi napori Drave, da bi se to zgodilo, so se končali na robu kazenskega prostora domačinov, le-ti pa so iskali svoje priložnosti v hitrih nasprotnih napadih. V zadnji minuti sodnikovega podaljška pa so dravaši ostali brez kapetana Šterbala, ki je storil prekršek, dobil drugi rumeni karton in moral z igrišča.
Po vsem, kar smo videli v Mariboru, bi lahko dejali, da bi Drava vsekakor lahko iztržila več, kot pa samo minimalni poraz. Žal se to ni dogodilo in svojo prvo priložnost bo potrebno poiskati kar doma v sobotnem srečanju s Koprom. Upamo pa, da je trener Drave Dražen Be-sek videl, kje so bile glavne napake, ki jih bo treba popraviti.
Danilo Klainšek
Boks
Dejan Zavec podpisal pogodbo v ZDA
Minuli teden se je v ZDA mudil slovenski profesionalni šampion in medcelinski prvak v velterski kategoriji po verziji WBO in IBF Dejan Zavec, ki je podpisal pogodbo z znanim promotorjem Don Kin-gom. O tem bomo pisali po tiskovni konferenci, na kateri bo Dejan Za-vec povedal kaj več.
Danilo Klainšek
Kolesarstvo • Svetovno prvenstvo v Avstriji
Boj za reprezentanco se šele začenja
Športni direktor ptujske ekipe in selektor slovenske kolesarke reprezentance Martin Hvastija je prejšnji teden odpeljal kandidate za nastop na svetovnem prvenstvu na ogled proge. Od perutninarjev so v Salzburg (Avstrija) odšli Jure Golčer, Mitja Mahorič, Borut Božič, Matej Stare in Gregor Gazvoda. Četverica je za vrhunec sezone, ki se bo odvijal od 19. do 24. septembra v igri za cestno dirko, Gazvoda je kandidat za nastop v posamičnem kronometru.
»Sam sem si progo ogledal že tretjič. V stilu profesionalnih dirk je proga zelo dolga, čeprav ne preveč zahtevna, prej lahka. Krog cestne dirke je dolg 22 km, zahteven je le v srednjem delu, ko si sledita dva vzpona, uvodni del kroga je ravninski, v zadnjem delu pa je blagi spust,« je progo opisal selektor. Člani Elite bodo morali prevoziti 12 krogov v skupni dolžini 265 km, mlajši člani pa 8 v dolžini 176,8 km. Hvastija se bo o po-
Foto: Marjan Kelner
Na vrata reprezentance močno trka tudi Borut Božič.
tnikih za prvenstvo odločil šele v začetku septembra, zdaj prihaja najpomembnejše obdobje: »Odločal se bom zgolj na podlagi trenutne forme kolesarjev in motiviranosti. Ključni bodo nastopi v avgustu. Zato je o samih imenih še preuranjeno govoriti. V igri so vsi kolesarji, ki so bili z menoj v Avstriji, zraven Ptujčanov še Hauptman (Radenska Powerbar) ter kole-
sarji iz Pro tour ekip. Po tehnični plati profil najbolj ustreza vzdržljivim šprinterjem, kot so Uroš Murn, Borut Božič in tudi Andrej Hauptman, ki se šele vrača po operaciji. Nekaj več lahko povem o ekipi za vožnjo na čas, kjer imamo na voljo dve mesti. Prvo ime je zagotovo Janez Brajkovič, drugo mesto pa bo verjetno zasedel Gregor Gazvoda. Brez državnega prvenstva, ki bi dalo odgovor o potnikih, je Gazvoda z nekaj solidnimi vožnjami med letom trenutno edini, ki lahko zasede mesto ob Brajkoviču,« je izbor reprezentantov komentiral Hvastija. V moštvo za cestno dirko mlajših članov, ki bo poskušala izbrisati črno piko iz nedavnega evropskega prvenstva, od ptujskih kolesarjev kandidira Aldo Ino Ilešič.
»Glede na rezultate skozi celotno sezono si lahko obetamo veliko. Do sedaj smo dosegli veliko več kot v preteklosti. Mugerli je dosegel prvo zmago v Pro touru, Valjavec je naredil
Ptuj • Odprtje igrišča z umetno travo
odličen rezultat na dirki po Franciji, čeprav se sam tega še ne zaveda, Brajkovičeve Pro tour točke so nekaj fenome-nalnega. Čeprav se nerad hvalim, smo s Perutnino naredili ogromno, morda več, kot bi smeli, ker bo te rezultate izjemno težko ponoviti. Kaj se bo zgodilo na samem prvenstvu, pa je težko napovedovati skozi prizmo teh rezultatov. Mislim, da visoko ciljamo v kronome-tru, kjer je lažje napovedovati uvrstitev. Tudi na cestnih dirkah lahko osvojimo medaljo. Tako s klubom kot z reprezentanco vedno zmagamo na zmago, o mestih, ki bi nas zadovoljila, pa težko kaj rečem. Precej bo odvisno od samega razpleta dirk,« je še povedal Hvastija. Reprezentančno dogajanje se za reprezentanco do 23 let nadaljuje na etapni dirki po Švici od 23. do 27. avgusta, za člane Elite pa bo prvi in edini letošnji nastop na svetovnem prvenstvu.
UG
Pomembna nova zunanja vadbena površina
Igrišče z umetno travo, uredili so ga ob OŠ Mladika, vključuje pa se v kompleks Športnega parka Drava, meri nekaj manj kot osem tisoč kvadratnih metrov. Svečano ga bodo predali namenu 3. avgusta ob 18. uri, ko bo mesto pridobilo tudi več deset novih parkirišč v okviru modre cone.
Odprtje igrišča z umetno travo in novih parkirišč je ena od prireditev v sklopu enajstega praznika MO Ptuj, ki so se pričele z odprtjem 4. mednarodne likovne kolonije Art Stays, 20. julija. Potem ko je priprave na gradnjo spremljala vrsta težav, del javnosti je gradnji nasprotoval in jo skušal preprečiti, pa je sama gradnja potekala dokaj mirno. Res pa je, da je potekala dolgo, skoraj deset mesecev. Začela se je že septembra lani, ker pa je pozimi zastala, je prvo ptujsko igrišče z umetno travo v bistvu
nastalo v šestih mesecih. Pripravljalna zemeljska dela je izvedlo Komunalno podjetje Ptuj. V celoti je izgradnja prvega ptujskega igrišča z umetno travo veljala 120 milijonov in 120 tisoč tolarjev. Mestna občina Ptuj je v letih 2005 in 2006 zagotovila 44 milijonov in 120 tisoč toalrjev, Nogometna zveza Slovenije je prispevala 56 milijonov, prispevek Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji znaša 20 milijonov tolarjev, Ministrstvo za šolstvo in šport pa je primaknilo milijon in 80 tisoč tolarjev.
Igrišče bodo ob nogometaših in drugih športnikih uporabljali tudi osnovnošolci, prav tako rekreativci. Investicija predstavlja enega od pomembnih korakov k zagotavljanju normativov Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji in Strategije razvoja športa v MO Ptuj.
MG
Tako je bilo ob OŠ Mladika še pred nedavnim ...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
... tako pa je danes. Slika se bo še izboljšala, ko se bodo ob OŠ Mladika uredila še nadomestna športna igrišča. Odprli jih bodo predvidoma v začetku novega šolskega leta.
Balonarska noč
Baloni nad Ptujem
Od četrtka do nedelje je na Ptuju potekal že tradicionalni mednarodni balonar-ski praznik v organizaciji Balonarskega kluba Ptuj in v sodelovanju Term Ptuj.

AL d.o.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Udeležilo se ga je 27 balonov oziroma posadk iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Nemčije. V desetih letih prirejanja mednarodnega balonarskega praznika je Ptuj postal vse bolj prepoznavno območje za balonar-je in ljubitelje letenja. Tudi letos je polete balonov nad Ptujem, vsi poleti so vključevali prelet Ptuja, spremljalo okrog 20 tisoč ljubiteljev balonov. Kljub temu da jim je vreme malo nagajalo, so v Balonarskem klubu Ptuju, ki ga vodi Branko Ambrožič zadovoljni z letošnjimi dosežki. Prvo mesto v tekmovanju za pokal Ptuja je pripadlo Vojku Zupanu iz Litije, pokal Drave je osvojil Jože Jug iz Maribora, nagrado Term pa je odnesel Hans
Pravda iz Avstrije.
Branko Ambrožič pravi, da je cilj Balonarskega kluba Ptuj balone še bolj povezati z mestom, zato že razmišljajo o tem,
da bi udejanili letošnjo idejo o napihovanju balonov v mestu. Trudili se bodo, da bi jo uresničili v letu 2007.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na 10. jubilejnem mednarodnem balonarskem prazniku je sodelovalo 27 balonov iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Nemčije. Na fotografiji priprave na polet.
Novice
Od Ptuja do Kopra
Člani KD Eurobike Špica Ptuj so se v soboto podali na 265 kilometrov dolgo pot od Ptuja do Kopra. To je bilo že njihovo tretje tradicionalno druženje in njihovo število se je od pet povzpelo na deset, kar je vsekakor velik napredek. Velika vročina okoli 37 stopinj Celzija je bila velika ovira za kolesarje, ki so vzdržali tudi to, se okopali v morju in se zadovoljni vrnili na Ptuj s spoznanjem, da še ostajajo razdalje, ki jih lahko skupaj premagajo.
Veržej - Aluminij 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Toplak (35), 0:2 Veselič (55), 0:3 Veselič (70)
ALUMINIJ: S. Sagadin, Kokot, Fruk, R. Sagadin, Čeh, Gajšek, M. Marinič, Toplak, Breg, Đakovič, Trstenjak. Igrali so še: Rozman, Golob, Krajcer, Mlinarič, Topolovec, Dugo-lin, Dončec, R. Marinič, Medved, Firer, Veselič. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši kidričevskega drugoligaša so v Veržeju odigrali pripravljalno srečanje proti solidnemu in ambicioznemu domačinu. V prvem polčasu so domačini nudili dostojen odpor, vendar so gostje povedli z zadetkom mladega napadalca Toplaka.
V nadaljevanju srečanja pa so bili nogometaši iz Kidričevega boljši in so svojo premoč kronali z dvema zadetkoma Veseliča ter si priigrali pričakovano zmago.
Slovenja vas odstopila od tekmovanja
Nogometni klub Slovenja vas je v letošnji sezoni izpadel iz 1. lige v 2. ligo MNZ Ptuj. Po obvestilu, ki so ga poslali na vodstvo tekmovanja, pa so sporočili, da s svojo člansko ekipo ne bodo tekmovali v 2. ligi MNZ Ptuj. Ponovno je bil izveden žreb in tako so pari 1. kroga v 2. ligi MNZ Ptuj naslednji: Pragersko - Lovrenc, Leskovec - Podlehnik, Zgornja Polskava - Središče, Hajdoše - Grajena, Tržec - Spodnja Pol-skava.
Mladi Slovenci vedno bolj cenjeni
Mladi slovenski nogometaši so vedno bolj zanimivi tudi za klube izven Slovenije. Veliko jih gre mimo naših »vrlih« strokovnjakov, zato pa kvalitete in nagnjenost Slovencev do nogometa opazijo v tujini. Martin Železnik, mladi nogometaš NK Zavrč, kije posojen na Ptuj k Dravi, je bil pred dnevi v Splitu v nogometnem kampu Agencije za mlade nogometaše, ki ima svoje ekspoziture po Evropi, obeta pa se tudi njihova podružnica na Ptuju. Trideset mladih fantov je bilo v tem kampu, med njimi pa tudi Martin Železnik, ki je imel priložnost, da je bil zraven nekdanjega odličnega nogometaša, sedaj priznanega trenerja Ivana Gudlja, ki je v kampu delal kot predavatelj. S trenerjem Ivanom Zajcem, ki naj bi bil vodja te agencije na Ptuju, sta se zadovoljna vrnila iz Splita.
Zvone Hasemali je prevozil dobrodelni maraton
Zvone Hasemali, znani kolesarski maratonec s Hajdine, se je odločil, da bo s prijatelji v soboto, 29. 7., prevozil Slovenijo po diagonali s startom v Hodošu in ciljem v Ankaranu. To se je tudi dogodilo, saj je Zvone ob 6.00 krenil iz Hodoša s svojimi spremljevalci. Že okrog osme ure dopoldne je bil na Ptuju pred Mestno hišo, kjer so mu pripravili kratek sprejem in potem ga je pot vodila pred občinsko zgradbo občine Hajdina, nato pa do Ankarana, kjer so bili Zvone in njegovi spremljevalci deležni sprejema številnih prijateljev z našega področja.
Tu ni bil važen čas, tekmovanje z nekom, saj ima Zvone za sabo velike podvige in številna tekmovanja. Z idejo, da se pomaga nekomu pa je prevozil veliko večji maraton, kot si je verjetno sam zamislil. Zato mu gredo čestitke, kakor tudi ekipi, ki je stala ob strani in bila dejavna pri organizaciji.
Vožnja je potekala v dobrodelne namene. Zbirali so namreč sredstva za izboljšanje zdravstvenega stanja 15-letne Mojce Sagadin iz Njiverc, ki boleha za mitohondrijskim celičnim obolenjem, katerega posledica je odmiranje mišic in živčnega sistema. Da imajo Sagadinovi veliko prijateljev, se je pokazalo že do sedaj, vendar organizatorji želijo zbrati čim več sredstev. Ob tej akciji znanega kolesarskega maratonca, ki je dobila veliki medijski odmev, je bil cilj dosežen, saj se je marsikdo oglasil in ponudil pomoč. Vsem tistim, ki so pomagali na takšen ali drugačen način, pa gredo vse zahvale in so pokazatelj, da ljudje radi priskočijo na pomoč.
Za vse tiste, ki bi še bili pripravljeni sodelovati, pa je transakcijski račun Društva za cerebralno paralizo Sonček Ptuj, ki je odprt pri Novi Kreditni banki Maribor, 04202-0000833070, s pripisom za Mojco Sagadin.
Danilo Klajnšek
Ormožani razočarali
Rokometaši Jeruzalema iz Ormoža so se na Pagu udeležili najmočnejšega turnirja v rokometu na mivki (sodelovalo je 24 moštev iz Hrvaške, Madžarske, Slovenije). Pred turnirjem so »apetiti« Ormožanov segali do uvrstitve v polfinale, toda moštvo Trogirja je Ormožane presenetljivo zaustavilo že v osmini finala. »Vinarji« so v skupini H z lahkoto premagali Kaštel (2:0) in Bjelovar (2:0). Pred tekmo osmine finale s Tro-girjem so veljali za absolutne favorite, toda podcenjevanje nasprotnika v osmini finala jih je stalo poraza s Trogirjem (2:1). Spet so bili za Ormožane usodni kazenski streli. Zmaga je pripadla ekipi Toma-soft iz Zagreba. Za Ormožane so nastopali: Maks Dogša, Saša Prapotnik, Mladen Grabovac, Marko Bezjak, David Koražija, Silvo Kirič, Darjan Ivanuša.
Uroš Krstič
Nogomet • Pogovor z mag. Stankom Glažarjem
»
Nogomet je kot umetnost
S podpredsednikom Nogometne zveze Slovenije mag. Stankom Glažarjem o tem in onem v nogometu malo drugače
»Nogomet je zame kot religija. Žogo častim in z njo ravnam kot z bogom,« je dejal že legendarni Pele. Zakaj je prav z nogometom obsedenih toliko predstavnikov moškega spola?
»Po mojem sta si šport in umetnost zelo podobna. Oba gnezdita v igri kot prostovoljnem, urejenem, neutilitarnem delovanju zaradi užitka. S pomočjo igre se preselimo iz vsakdanjosti v neko drugo realnost, ki je za nas zanimivejša. Umetniško delo nas preseli v drugo realnost s pomočjo estetskega narativa, zgodbe, okleščene vsega balasta vsakdanjosti, v kateri imajo ljudje, spet za razliko od vsakdanjosti, odločujočo vlogo. Ko v kinodvorani ugasnejo luči in se začne filmska predstava, se preselimo v magični svet umetnosti. Nekaj podobnega velja tudi za športno igro. V primeru nogometa je realnost okleščena na 90 minut dogajanja, ki ga jasno strukturirajo pravila, v ospredju pa je 22 igralcev, ki morajo v relativno kratkem času rešiti problem igre. Lahko bi rekli, da je športna igra oblika ustvarjalnosti, body arta, če hočete. Ali da je umetnost oblika duševnega športa. Fascinirata nas, ker sta lahko dramatična, zanimiva, dinamična, sproščujoča, navdušujoča, ker sta veliko bolj zanimiva od rutine vsakdanjega življenja. Pa še nekaj je v umetniški in športni igri, zaradi česar nas privlačita. Če je naš spomin na vsakdanje dogajanje luknjičav in bežen, če je naš spomin na rutino vsakdanjika zgolj fragmentaren in nepopoln, nam umetnost in šport omogočata podaljšano zavest - v času trajanja predstave ali tekme ves čas zavestno doživljamo okleščeno in strukturirano dogajanje.«
Drži Rugljeva trditev, da tekanje 22 igralcev za žogo gledajo samo nezreli moški?
»Mogoče je to res, ampak potem je nekaj zelo narobe z zrelimi ljudmi. Predvsem jim mora biti brez igre zelo dolgočasno. Po mojem se normalni ljudje začnejo igrati kot otroci in se - če jih starši in učitelji prej ne zatrejo z avtoritarno vzgojo - igrajo vse življenje. Je pa res, da nekateri zase trdijo, da so njihove oblike igranja edine prave ali - še bolj pogosto - da so njihove oblike igre tako zelo resne, da pravzaprav sploh niso več igre. Postali so tako zreli, da so čisto pozabili, da sta tudi umetnost
in znanost v igri, da se igramo, ko beremo literaturo, ko smo v gledališču, ko gledamo televizijo, ko znanstveno raziskujemo itd. vseh teh stvari ne počnemo zato, ker smo zreli, ampak zato, ker se nismo pozabili igrati, zaradi užitka, ki nam ga daje igra, zaradi zabave, zaradi podaljšane zavesti.«
Kaj vas privlači pri nogometu?
»Privlači me lepota igre, nogomet kot oblika telesne umetnosti (domiselno preig-
profesionalizacijo, globalizaci-jo in nacionalizacijo pa se nogomet sicer razvija, a izgublja svojo igrivo bistvo. Mislim, da je prav evropska kulturna hegemonija vnesla v svetovni nogomet preveč discipline, preveč igranja na rezultat, preveč resnobe. Igralci postajajo vse bolj podobni uslužbencem v podjetju, delavcem v tovarni, glasbenikom v filharmonič-nem orkestru. Dovolj je, če si pogledate nekaj tekem italijanskega nogometa in vidite,
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar
ravanje, nepredvidljivo kombiniranje, neubranljivo streljanje, strategija igranja itd.). Veliko stvari me v sodobnem nogometu sicer moti, a ostajam privržen igri. Zdi se mi, da se je nogomet pretirano profesionaliziral (da se včasih vse reducira na biznis), da se je globaliziral in postal spek-takel (da je vse podrejeno zahtevam medijev), da se je politiziral in nacionaliziral (da se pogosto jemlje preveč resno, da se maže s političnimi interesi), da se pogosto povezuje s kriminalom in huliganstvom (na to kažejo različne afere s prirejanjem rezultatov tekem, nasiljem na stadionih, rasističnimi izpadi navijačev itd.). V sodobnem nogometu zato prihaja do določenega paradoksa: v naravi same igre je, da ni smrtno resna, da je izvzeta in vsakdanje rutine življenja, da je zanimivejša in pravičnejša od vsakdanjika. S
da je v središču njihovega razumevanja nogometa onemogočanje igre nasprotnika, strah pred igro. Dovolj je, da si ogledate igre nemške reprezentance in lahko vidite, da so v ospredju moč, disciplina in resnobnost. Sami športni novinarji v svojih poročilih radi zapišejo, da je onemogočanje nasprotnika vrlina dobrih nogometnih moštev. In ta evropska predstava o nogometni igri se je, kot rečeno, razširila po vsem svetu. Paradoks je v tem, da je podrejanje vsega rezultatu sicer optimalno z vidika kluba kot gospodarskega podjetja, da pa gledalci hodijo na tekme predvsem zaradi same igre. Fascinacija ljubiteljev nogometa z Ronaldinhom - in brazilskim nogometom nasploh - je prav v tem, da je pri njem igra še vedno v ospredju. Ves čas daje vtis, kot da ga nogomet zabava. Nasprotnika skuša premagati
«
s svojo virtuoznostjo, ne pa z brco v piščal.«
Kako bi komentirali skorajda pravljični fenomen zvezdnika sodobnega nogometa?
»Vsaka družba ima svoje zvezdnike. V srednjem veku so bili to svetniki, v socializmu udarniki, danes pa so medijske zvezde (filmski igralci, rock glasbeniki, športniki itd.). osebno se mi zdijo sodobni zvezdniki zanimivejši. O dobrih delih svetnikov si moral na besedo na besedo verjeti duhovniku s prižnice, dela udarnikov so opevali povsem neverodostojni partijski novinarji, o igri Beckhama pa se lahko empirično prepriča vsak gledalec sam z ogledom tekme. Zvezdniki so povsem dober zgled za mlade ljudi. Na nekem področju javnega delovanja so s talentom in delom dosegli visoke standarde odličnosti.«
Da sodi nogomet med svetinje, dokazuje tudi dejstvo, da se kljub škandalom zanimanje zanj le še povečuje. Tudi navijačev vedno večje vsote denarja, ki se z igro povezujejo in ji nekako jemljejo verodostojnost, kot je videti, ne motijo. Kako to?
»Ko se plaz sproži, ga je težko ustaviti. Poglejte samo Katoliško cerkev, multinacio-nalko, ki je skoraj tako velika kot nogomet. V dva tisoč letih jim ni prav nič prišlo do živega - ne sumljivi bančni posli Vatikana, ne pedofilske afere duhovnikov, ne posredovanje kardinala v prid italijanskemu gradbenemu podjetju, še celo v svetovni knjižni uspešnici izraženi sum o Jezusovih seksualnih podvigih se z lahkoto odbija od njih. Potrpežljivost je sicer božja mast, ni pa neskončna. Če vzamemo za primer italijanski nogomet - mislim, da se dekadenten pristop k igri že pozna na obisku gledalcev in da bo imela dodaten negativen vpliv tudi afera v zvezi z Juventusom.«
Še zadnje vprašanje, toda nič manj pomembno. Na vrsti so kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo.
»Hitra, eksplozivna, dinamična igra bo Oblakov recept za prihajajoče kvalifikacije, že na avgustovski prijateljski tekmi proti Izraelu bo uigraval ekipo. Slovenski igralski bazen je ozek. Žal. Iz slovenske lige pride v poštev malo igralcev, tisti, ki prestopijo v tujino, pa povečini ne igrajo. Takšnih primerov je veliko. Vsekakor bomo vsi dali vse od sebe
tvo Kornik
Ptuj • 9. praznično balinanje
Sedež balinanja po novem na Vičavi
Foto: Crtomi_r Goznik
Letos se je pomerilo enajst ekip, manjkala je samo ekipa PČ Grajena.
Na balinišču ob Domu krajanov dr. Jožeta Potrča na Ptuju je bilo 28. julija že deveto tradicionalno balinanje v sklopu praznika MO Ptuj, 5. avgusta, ki se ga je letos udeležilo enajst ekip.
Ekipam mestnih in primestnih četrti sta se pridružili tudi ekipi športnih društev Center in Panorama ter ekipa občinske uprave MO Ptuj, ki jo je vodil direktor mag. Stanko Glažar. Manjkala je samo ekipa PČ Grajena. Ljubiteljem balinanja so trenutno na Ptuju na voljo tri balinišča, ob Potrčevi, na Vičavi in ob ribniku v Rogoznici. Sodeč po petkovih rezultatih se sedež balinanja seli na Vičavo, kjer domači ba-linisti pridno uporabljajo svoje igrišče. To so dokazali tudi
z rezultatom na devetem balinanju ob prazniku MO Ptuj, saj je ŠD Panorama zmagalo, takoj za njimi pa je bila ekipa MČ Panorama. Septembra bo ŠD Panorama organiziralo veliki turnir v balinanju, poražene ekipe imajo tako dva meseca čas, da popravijo formo. Tretja je bila ekipa občinske uprave MO Ptuj.
Po končani igri je napočil čas za odličen prekmurski bograč, ki ga bo starem originalnem receptu pripravljata Janez Čuš in Jože Maučec, ki je tudi predsednik ŠD Center, ki je bilo ustanovljeno leta 1997. Petkovega balinanja sta se udeležila tudi kandidata za župana MO Ptuj Lojze Arko in Peter Pribožič.
MG
Plavanje • EP v Budimpešti
Slovenci računajo na eno medaljo
V Budimpešti se je pričelo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju. Slovenska reprezentanca šteje devetnajst plavalcev in plavalk. Po tiskovni konferenci, ki so jo imeli pred odhodom k našim sosedom, so dejali, da se pričakuje vsaj medalja. Blaž Medvešek, Emil Tahirovič, Matjaž Markič in Sara Isakovič po svojih najboljših prijavljenih izidih spadajo v prvo osmerico plavalcev in plavalk in ravno od njih se veliko pričakuje.
Med potniki na Madžarsko je tudi Matjaž Pernat iz Plete-rij na Dravskem polju, ki bo danes nastopil v disciplini 200 metrov mešano, jutri pa še v svoji paradni disciplini 200 metrov prsno. Matjaž, ki je v soboto odpotoval v Budimpešto, je dejal: »Pripravljali smo se dobro. Poizkušal bom narediti vse, da odplavam po najboljših močeh. Želim pa si, da bi se približal mojemu osebnemu rekordu.«
Danilo Klajnšek
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
10 .Štajm^b'TEDNIK
Iz gasilskih logov
torek • 1. avgusta 2006
Gajevci - Placerovci • Gasilsko praznovanje
■ v- ■
10. dan GZ Gorisnica in osemdeset let PGD
V sredini julija so goriSniSki gasilci praznovali Se en pomemben jubilej, in sicer deseti dan Gasilske zveze GoriSnica ter 80-letnico PGD Gajevci - Placerovci.
Nedeljsko popoldne je bilo tako v omenjenih naseljih nadvse živahno. Na osrednji slovesnosti so poslanstvo in uspehe gasilcev pohvalili številni gostje, med slavnostnimi govorniki pa je bil tudi župan Jožef Kokot. Ob tej priložnosti pa so bila najzaslužnejšim članom različnih gasilskih dru-
štev podeljena tudi priznanja. Tako so posebno plaketo za dolgoletno sodelovanje z domačim PGD prejeli: Občina Gorišnica, vaški odbor Ga-jevci - Placerovci, namakalna zadruga Gajevci - Placerovci, GZ Gorišnica ter prostovoljna gasilska društva Mala Vas, Zamušani, Formin, Zagojiči,
Moškanjci, Muretinci, Cirku-lane, Bukovci in Spuhlja. Zahvalo za požrtvovalno delo v domačem društvu so prejeli še številni domači gasilci, dobitniki najvišjih priznanj za izredne zasluge, ki jih podeljuje GZ Gorišnica, pa so bili: Stanko Bezjak (PGD Gajevci -Placerovci), ki je bil nagrajen
Prejemniki plaket za doigoietno sodelovanje
V 57-letni zgodovini PGD Sela je novo kombinirano vozilo MAN GVC 16/24 nasploh ena večjih pridobitev. A novo vozilo je kaj kmalu sprožilo potrebo bo večji garaži, torej je bilo treba v doglednem času zgraditi še novo garažo z orod-jiščem in vse to je zahtevalo
precejšen finančni vložek, je med vrsticami omenil Igor Galič, podpredsednik PGD Sela in predsednik KS Sela, ki je zbranim povedal tudi, da so za nakup novega avtomobila odšteli nekaj več kot 29 milijonov SIT. Gasilsko društvo in KS Sela pa sta v največji meri
Prejemniki najvišjih priznanj GZ za izredne zasluge
Sela • Gasilci krstili novo vozilo in orodjišče
Praznovali tudi 10-letnico GZ Videm
Sela so bila konec minulega tedna prav gotovo osrednja vas v občini Videm, saj se je tam praznovalo kar dva dni. Praznovanje krajevnega praznika in Anino žegnanjsko nedeljo so združili še s praznikom PGD Sela, ki je v uporabo predalo novo gasilsko vozilo, obeležili so 10-letnico GZ Videm in ob tej priložnosti so se srečali še starejši gasilci. Posebej veselo je bilo potem, ko so novo gasilsko vozilo krstili in simbolično polili s šampanjcem, blagoslovil pa ga je pater Kristijan Ballint iz fare sv. Vida. Slavnostni govornik je bil župan Friderik Bračič.
z bronasto plaketo, srebrno plaketo so prejeli: Alojz Ve-senjak (PGD Gajevci - Place-rovci), Jože Bratuša (PGD Za-mušani), Janko Bratuša (PGD Zamušani) in Stanislav Vojsk (PGD Zagojiči).
Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije pa so bila izročena v več kategorijah; odlikovanja tretje stopnje so prejeli Milena Donaj, Janez Pihlar, Marinka Horvatič, Marinka Sorčič, Milan Marin in Smi-ljan Horvat, plamenico tretje stopnje je prejel Milan Kosta-
njevec, gasilska odlikovanja druge stopnje Slavko Rižner in Franc Meznarič, plamenico druge stopnje Branko Zamuda in PGD Formin, odlikovanje prve stopnje Jože Pukšič, PGD Gajevci - Placerovci, Vlado Kelenc in Stanislav Rižner, plamenico prve stopnje pa Jože Pignar in Zdravko Sok.
V okviru slovesnosti so gasilci PGD Gajevci - Placerovci nameravali zacementirati tudi temeljni kamen za izgradnjo novega gasilskega doma, vendar je bil slednji, kot so pojas-
nili, položen le simbolično, saj za objekt še niso pridobili gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujejo v jesenskih mesecih. Da bodo nov dom sezidali, pa po besedah vodilnih v društvu niti malo ne dvomijo, saj imajo zbranih že lep kos lastnih finančnih sredstev, ki jih že več let deponirajo prav za ta namen, računajo pa tudi na prostovoljno delo in pomoč občinskega proračuna.
Gradnjo naj bi tako začeli že naslednjo pomlad.
SM
Ormož • Dan gasilcev na Hardeku
Sto deset let društva
Gasilska zveza Ormož in Prostovoljno gasilsko društvo Hardek sta minulo nedeljo pred gasilskim domom na Hardeku pripravila prireditev ob 35. dnevu gasilcev občine Ormož in 110-letnici domačega društva.
Botri novega avtomobila selskih gasilcev, ko sta se jim pridružila še predsednik in poveljnik PGD Sela Stanko Potočnik in Anton Mohorko.
financirala izgradnjo nove garaže in orodjišča ter obnovo stare garaže, veliko pa so pomagali tudi donatorji in z materialom nekateri domačini.
»Vložena sredstva smo praktično podvojili s prostovoljnim delom gasilcev in krajanov, vrednost te naložbe pa ocenjujemo na okrog 10 milijonov tolarjev. S ponosom pa lahko pokažemo nove pridobitve, ki bodo imele za društvo in krajane Sel, Dolene in nasploh občino Videm neprecenljivo vrednost,« je zaključil Igor Galič.
Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc pa je na Selih, potem ko je posebej čestital domačim gasilcem za novo pridobitev, vsem ostalim pa za skupni gasilski praznik, poudaril pomen gasilskih veteranov ter dodal: "10-letnica GZ je mali jubilej glede na leta in veliki, če dodamo, da je to nadaljevanje 50-letnice organiziranega gasilstva na drugi stopnji, in če k temu dodamo še rezultate, lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno neprecenljivo delo.«
TM
Paradnega mimohoda gasilcev in gasilske tehnike se je udeležilo vseh enaindvajset prostovoljnih ter eno industrijsko gasilsko društvo. Gasilska zveza Ormož združuje 2311 aktivnih članov, med temi je 400 strokovno usposobljenih aktivnih gasilcev. Podpredsednik Zveze Toni
Jelovica je v svojem nagovoru izpostavil, da vložena sredstva ne zadostujejo za sledenje vsem zahtevam, zato gasilci pričakujejo večjo finančno pomoč lokalne skupnosti in države. Župan Vili Trofenik je izpostavil velik pomen, ki so ga gasilci vseskozi imeli na razvojni, kulturni, izobra-
Utrinek z gasilske slovesnosti
ževalni razvoj družbe, novi časi pa prinašajo nove nevarnosti, ki od gasilcev zahtevajo obvladovanje novih veščin in tehnologij. Po njegovih besedah v gasilstvu ni prostora za spore, saj le predan, strokovno usposobljen in primerno opremljen gasilec lahko opravlja zadane naloge. Kot je dejal, v občini Ormož trenutno teče največja investicija v zgodovini - nabava štirih novih gasilskih vozil hkrati za gasilska društva Hardek, Ormož, Bresnica in Velika Nedelja - v skupni vrednosti 130 milijonov tolarjev - od tega bo občina pokrila 60 odstotkov stroškov. Na slovesnosti na Hardeku so podelili tudi društvena in republiška priznanja ter priznanja Gasilske zveze. Posebno odliko-vavnje za hrabrost je prejel Vlado Novak iz Miklavža pri Ormožu, odlikovanja za posebne zasluge pa so prejeli Marta Babič, Ivan Pavlinič, Franc Polič, Jože Šterman in Berta Vaupotič iz PGD Har-dek ter Franc Rajh iz PGD Ivanjkovci.
NŠ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: TM
Foto: NS
AvtoD^M
Prihaja posodobljen renault scenic
Pri Renaultu pravijo, da je scenic še vedno megane, oziroma da predstavlja enega od številnih članov družine megane. Glede na velikost, platformo in vgrajene sestavne dele spada v spodnji srednji razred, v katerem zapolnjuje ponudbo nekoliko manjših enoprostorcev. Če je razredno razvrščanje naravnano bolj »reklamno«, je zanimiv predvsem sedemsedežni grand scenic. In tukaj se lahko vprašamo: Ali je lahko avtomobil s sedmimi sedeži še uvrščen v spodnji srednji razred?
Renault scenic je bil ob svoji uradni predstavitvi in začetku prodaje deležen takšnega povpraševanja, da so proizvodne zmogljivosti morali stalno povečevati, kajti čakalne vrste so bile dolge. Predstavlja zgodbo o uspehu, v katero tudi Renaulto-vi inženirji niso bili povsem prepričani, a je doživela srečen konec. Pravzaprav nadaljevanje, kajti na trg prihaja prenovljeni scenic. Velja za pionirja v razredu manjših enoprostorcev in takrat praktično ni imel tekmecev. Danes jih najdemo pri večini avtomobilskih znamk.
V sveži »preobleki« je prenovljeni scenic še vedno tipični renault (približan večjemu espacu), s polnim zagonom med vedno ostrejšo konkurenco. V modelno leto 2007 vstopa s posodobljeno zunanjostjo, kjer najprej opazimo nova odbijača, prednja kse-nonska žarometa in zadnje luči s tehnologijo led diod. Za drugačen videz zunanjosti poskrbijo novi kolesni pokrovi in platišča
ter spremenjene barve. Kot zanimivost naj omenim, da se je petsedežnemu scenicu in podaljšanemu sedemsedežnemu grand sce-nicu pridružila še tretja izvedba - grand scenic s petimi sedeži in velikim prtljažnikom, ki v osnovi meri 500 litrov, povečati pa ga je moč na ogromnih 1928 litrov. Renault je podaljšal tudi seznam doplačilne opreme, med katero velja omeniti »sleep safe« varnostne vzglavnike za otroke med šestim in desetim letom starosti. Prenova je prinesla tudi spremembe pogonskega dela vozila. Nov je 2-litrski dizelski agregat dCi s 150 KM, ki ga poznamo že iz lagune. 1,6-litrski bencinski motor je pridobil šeststopenjski ročni menjalnik. 1,9-litrski dizel je poslej na voljo tudi s »proactive« samodejnim menjalnikom, ki omogoča tako samodejni kot tudi ročni način prestavljanja, kar je praktično predvsem pri vožnji po mestu. Samodejni menjalnik z vgrajenim računalnikom se prilagaja voznikovemu načinu vožnje. Zraven boljše zvočne izolacije pri Renaultu obljubljajo tudi dobro vodljivost po zaslugi dodelanega krmilnega mehanizma.
Mestni avtomobil ali pravi enoprostornež?
Moje cvetje
Note je peti model iz Nissanovega in Re-naultovega nabora avtomobilov, ki je nastal na njuni skupni platformi. Sposojanja oziroma deljenja posameznih delov avtomobilov na račun zniževanja stroškov razvoja in proizvodnje je danes več kot kadar koli prej. Dokaz o smotrnosti takšnega sodelovanja je tudi Nissanov model z nenavadnim imenom note.
Največjega zanimanja sta deležni dve oblikovalski posebnosti: prednja maska, ki spominja na večjega in resnejšega nissana murano, in zadnji par luči, ki so zasidrane globoko v streho in so tako še eden od delčkov sestavljanke, ki dela Nissanovega najnovejšega družinskega člana tako prepoznavnega. Za sorazmerno majhno zu-
nanjostjo se skriva prostorna in uporabna notranjost ter prilagodljiv prtljažni prostor. Vzdolžno pomično zadnjo klop je možno pomikati naprej in nazaj za spodobnih 15 centimetrov. S tem se njegov 288-litrski osnovni prtljažnik poveča na kar 437 litrov. Uporabnost in prilagodljivost prtljažnika je še povečana s posebno dvodelno polico, ki ločuje osnovni prtljažnik na dva dela. Prtljažnik ima torej dvojno dno, spodnji del je oblečen v gumo in primeren tudi za umazane drobnarije. Je torej nissan note le povišan mestni avto ali manjši enoprostornež?
Dejstva so naslednja: narejen je na podaljšani micrini (pa tudi modusovi) platformi, dolg je dobre 4 metre, v notranjosti pa ponuja več prilagodljivosti kot večina avtomobilov nižjega srednjega razreda. Primeren je za ljudi z raznolikimi potrebami, ki si želijo »prijazen« avtomobil z nasmehom na prednjem delu vozila. Notranjost pa je že druga zgodba. Armaturna plošča je narejena iz na otip čvrste in prav nič imenitne plastike in je preproste oblike. Položaj za volanom ni ravno idealen, kajti volanskega obroča ni možno nastavljati po globini. Notranjost ponuja zraven domiselnega sovoznikovega predala še številna odlagalna mesta. Na račun kombinacije velike medosne razdalje in povišane strehe so dobili prostorno in zračno potniško kabino, v kateri ne zmanjka prostora. Note je v Sloveniji na voljo z dvema bencinskima in enim dizelskim motorjem: 1,4-litrski agregat razvija 88 KM, 1,6-litrski pa 109 KM in je za doplačilo lahko povezan s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski motor z delovno prostornino 1,5 litra premore 86 KM. Število varnostnih blazin se stopnjuje z nivoji opreme. V osnovi ponuja note dve čelni varnostni zračni blazini, stopnja višje dodaja stranski blazini, najvišja oprema pa vključuje tudi varnostni zavesi. Zavorni dodatek ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile in ojačevalnikom spada v osnovno opremo, kar velja tudi za isofix pritrdišča. Nissan note je manjši enopro-storec, ki zraven svoje uporabnosti ponuja tudi drzen dizajn. Všeč je večini navdušencev nad manjšimi enoprostorci. Del zaslug za omenjeno ima tudi pestra izbira barv zunanjosti. Sicer pa atraktivni izgled ni edina odlika novega nissana.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Klopi (1.)
Klopi spadajo med največje pripadnike reda pršic. Ixodes ricinus, ki ga pri nas imenujemo navadni klop, je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta v Evropi. Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m.
Klopi so zelo prilagojeni na določene geografske in druge ekološke razmere. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev.
Pri naših zemljepisnih in podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5 do 7 °C, klopi mirujejo.
Zajedavec s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna
najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev, na katero se prisesa. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Človek je le naključni gostitelj. Pri prehodu na človeka išče tiste predele kože, ki so nežnejši, da je prodor lažji. Človek klopovega ugriza navadno sploh ne zazna. Preden klop začne sesati, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi.
Kri sesajo samo samice. Samci se prehranjujejo s tkivno tekočino. Klopi imajo na hrbtni površini telesa hitinskoploščico ali ščit. Pri samcih omenjena ploščica pokriva celotno hrbtno površino telesa. Pri samicah je ščit omejen na manjšo površino, preostali del telesa pa je mehak. Ko se samica nasesa krvi, se mehki del telesa v obliki meha lahko razširi na dvestokratno
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Metka Petek - Uhan, spec. spl. med
velikost, nato se spusti z gostitelja. Samec lahko ostane na njem tudi več mesecev.
Kako preprečimo ugriz
Priporočljivoje, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščitimo.
Najbolje storimo, če se oblečemo v oblačila iz gladkih materialov, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli, hkrati pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite (dolge
hlače, škornji, kapa). Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. Za zaščito odkritih delov telesa so v lekarnah in drogerijah na voljo pripravki, ki odganjajo mrčes (repelenti). Ko se vrnemo domov, je nujno, da si natančno pregledamo telo (kožne gube, uhlje, dim-lje, pazduhi), se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo ali raje operimo. Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe.
Kako odstranimo klopa
Na klopa, ki je prisesan na kožo, najprej nanese-mo nekaj kreme. Ko klopov oprijem po nekaj minutah popusti, ga s pinceto odstranimo. Klopa ne odstranjuj-mo na silo! Tako bomo namreč odtrgali samo njegov zadnji del, glava, ki povzroči gnojenje, pa bo ostala v koži.
Dr. Metka Petek -
Uhan, spec. spl. med.
JZ ZD Ptuj
Poletje se preveša v drugo polovico
Noči so že občutno krajše, končno pa je vsaj nekoliko popustila tudi neznosna vročina. Upamo tudi, da bo v naslednjih dneh padlo tudi kaj dežja. Pa saj je prav, da po nekaj letih žetve ni kar naprej prekinjal dež.
Seveda pa so vročina in suh zrak prinesli kar nekaj težav tudi balkonskim in okrasnim rastlinam.
Balkonske rastline
Vroče in suho vreme je povzročilo napade pepelaste plesni na nekaterih balkonskih rastlinah, predvsem pa napade resarjev in pršic na pelargonijah. Na pokončnih pelargonijah opazimo sušenje listnih robov, ki se nato v trikotniku nadaljuje v notranjost lista. Na spodnjih straneh listov pa opazimo značilne podolgovate krastice in pikice, ki jih povzročajo žuželke s svojim sesanjem. Suh rob lista je sprva rumene, nato pa rjave barve. Na bršljankah pa se pojavljajo najprej na spodnjih, kasneje pa tudi na zgornjih straneh listov podolgovate krastice, ki jih spremljajo številne drobne, komaj vidne pikice. Včasih smo vse skupaj imenovali plutavost, danes pa vemo, da so velikokrat na delu prav ti škodljivci. Ker se bliža čas, ko se bomo lotili razmnoževanja rastlin za naslednje leto, bi se bilo potrebno teh škodljivcev znebiti. Škropimo zjutraj, ko je še hladneje in še niso tako hitri. Uporabimo lahko naravne pripravke - čaj iz vratiča, ki ravno sedaj zelo lepo cveti, ali pa ekološke pripravke, kot so: bio plantella flora kenyatox verde, biool, neemazal - T/S. Škropljenje ponovimo vsaj še enkrat po petih dnevih.
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča in dišavnice
Zdaj je najprimernejši čas za nabiranje listnatih zelišč in dišavnic. Te namreč vsebujejo največ eteričnih olj in tudi drugih učinkovin, zaradi katerih jih nabiramo ravno v suhem in vročem vremenu. Ščitijo jih namreč prav pred vročino in sušo.
Liste in rastlinske dele je najbolje nabirati nekaj pred dvanajsto uro, ne smejo biti mokri. Ker se v naslednjih dnevih končno napoveduje dež, naj povem, da se z dežjem učinkovine sperejo. Počakati moramo vsaj na dva dni brez dežja, da se spet lotimo dela. Kolikor se da, zelišča nabiramo z roko. Tudi tista, pri katerih uporabljamo samo liste, kot so na primer melisa ali meta, nabiramo cela, z vejicami. Tako jih tudi posušimo in liste nežno oberemo šele, ko je zel suha.
Cvetovi imajo največ učinkovin na sredini dneva, vendar ne smejo biti oveli zaradi vročine. Nabiramo samo popolnoma odprte cvetove, vendar ne tiste, ki so že zastarani, če želimo največ učinkovin v njih.
Lep primer je na primer ameriški slamnik, ki ravno zdaj najlepše cveti na naših vrtovih. Čeprav je zelo učinkovit pripravek, ki ga dobimo po posebnih postopkih, je ameriški slamnik uporaben tudi kot čaj ali tinktura. Nabiramo in sušimo liste in cvetove. Pripravki iz ameriškega slamnika so koristni proti prehladnim obolenjem, tudi tistim bolj trdovratnim. Zunanje pa lahko uporabljamo pripravke za razkuževanje ran, različnih ekcemov, celo luskavice in drugih trdovratnih izpuščajev. Tinkturo pripravimo iz 20 g posušenih nadzemnih delov na 100 ml 70 % alkohola. Podobno si lahko pripravimo tinkturo tudi iz ognjiča, kije sedaj na vrtovih najlepši. Zmes hranimo v dobro zaprti posodi vsaj tri tedne. Vmes večkrat pretresemo. Po treh tednih precedimo in shranimo v temne stekleničke na hladno in temno. Za boljši okus lahko tinkturo pripravimo tudi z močnim rumom. Tinkturo pijemo po kapljicah trikrat dnevno - pri ameriškem slamniku 30-60 kapljic dnevno. Najboljša je na kocki sladkorja.
Miša Pušenjak
Ormož • 4. mladinski raziskovalni tabor
Pridni kot čebelice
Že četrto leto zapored je potekal mladinski raziskovalni tabor, ki ga organizirata RKS OZ Ormož in Muzej Ormož. Raziskovanje je potekalo teden dni med 9. in 12. uro na dveh nivojih in na dve temi. Mlajši so pod vodstvom Maje Botolin Vaupotič raziskovali zanimivi svet čebel, starejši pa so se s pomočjo Zdenke Kresnik posvetili raziskovanju vloge ormoških žensk pred 2. svetovno vojno in po njej.
Maja Botolin Vaupotič je povedala, da se takšnega dela z mladimi lotevajo tudi iz preventive, saj je že malim treba pokazati, kako lahko koristno preživijo prosti čas, ne pa jih pri osemnajstih letih začeti pitati s tem, česar vse ne smejo in kaj je za njih škodljivo. Treba je vzpodbuditi njihovo naravno radovednost in željo po znanju. Mlajša skupina je štela 12 raziskovalcev, ki so se veliko naučili o čebelah. Te otrokom namreč pogosto dajemo za zgled kot zelo urejeno življenjsko skupnost, v pregovorih in rekih pa jih prav tako izpostavljamo kot pridne in varčne. O tem, da čebele in njihovo življenje človeka že dolgo fascinirajo in zaposlujejo, so se otroci prepričali že prvi dan v knjižnici Frana Ksavra Meška v Ormožu, kjer jim je Nina Šulek predstavila čebele v rekih, pesmih, zgodbicah in ugankah, skozi slikanice pa so otroci spoznali tudi čebeljo družino in domovanje. Ker so bili udeleženci v starosti do 10 let, so si po teoriji naslednji dan privoščili malo sprostitve v ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali so dišavne vrečke, nato pa so z Metko Bombek izdelovali koške s sadjem iz slanega testa. Sredo so preživeli na obisku pri čebelarju Jožetu Polajnku na Hardeku, ki jim je pokazal prerez čebeljega panja in vse člane čebelje družine. Čebele so bile »pod steklom« in otroci so bili navdušeni, saj tako varno in blizu še niso imeli
priložnosti opazovati čebel. Da so spoznali tudi številne izdelke iz čebelje delavnice, so se taborniki odpravili še k Frančku Trafeli v Podlehnik, v petek pa še k domačemu čebelarju Deanu Bezjaku. Na koncu jih je obiskala še etnologinja Nevenka Korpič, ki jim je pojasnila funkcijo panjskih končnic in na koncu so si otroci izdelali tudi vsak svojo končnico.
Nikamor brez klobuka in rokavic
Gimnazijki Anemarie in Tina sta zgodovinskim delavnicam zvesti že tretje leto, Katja pa jih obiskuje že od začetka in dejstvo, da je medtem postala študentka, je postranskega pomena. Pravijo,
da je Zdenka Kresnik tista, ki jih zna pritegniti, in da dokler se niso udeležile tabora, niso bile posebne ljubiteljice zgodovine. Tukaj pa se stvari iz preteklosti našega mesta izve na zanimiv način, neposredno, od še živečih prič in iz pisnih virov. Med njihovimi vrstniki ni zanimanja za tovrstne delavnice, menda zato, ker jih ne poznajo in ker v počitnicah raje vse dni lenarijo, kot da bi se družili. Letos jih je zanimala vloga in položaj ormoških žensk pred
2. svetovno vojno in po njej. Pr tem so se osredotočile na položaj matere, gospodinje in soproge na eni ter zaposlene ženske na drugi strani. Najprej so se v knjižnici oborožile s splošnim znanjem o vlogi ženske v družbi v tem
20. letu in imele povečini po dva otroka. Gospa zdravnikova, gospa sodnikova, gospa notarjeva in podobne so se zbirale na plesnih venčkih, kjer so mlada dekleta skupaj z materami pila čaj in se učila plesa. Zelo priljubljene so bile maškarade in predstave. V biltenu, ki bo nastal po taboru, bodo izpostavili tudi nekaj zanimivih žensk tega
časa in njihove življenjske zgodbe.
Organizatorji se zahvaljujejo podjetju Ortrade, ki je za udeležence vsak dan skuhalo odlično hrano, priboljšek pa je primaknila še Atina, zahvala pa gre tudi Frančku Gašperiču za prevoz in mizarstvu Ozmec za prispevan material.
vki
Tina, Katja, Anemari in mentorica Zdenka Kresnik so že utečen tim. Od začetnega strahospoštova-nja je ostalo le še spoštovanje in med delom tudi obilo zabave.
času. Nato so oblikovale obsežen vprašalnik in z njim intervjuvale več starejših Ormožank, ki se tega obdobja in njegovih ljudi še dobro spomnijo. Obiskale so tudi pokopališče, kjer so našle nagrobnike ljudi, o katerih so se pogovarjale. Ženske so bile v Ormožu aktivne v telovadnih in literarnih društvih, pred vojno pri Sokolih in Orlih, po vojni pa v TD Partizan. Ženske so pri nas dobile volilno pravico šele po vojni, kar danes zveni neverjetno, takrat so se tudi začele včlanjevati v gasilska društva. Ugotovile so, da je tudi v Ormožu obstajalo meščanstvo, da so gospe nosile klobučke in rokavice in se oblačile po zadnji modi. Doma so imele hišno pomočnico, poročale so se po
Na obisku pri čebelarju Polajnku so se otroci od zelo blizu srečali s čebelami.
Pa brez zamere
Tanajboljša prijatla
Prezident in Stipe na Brionih
Pretekli vikend se je naš ljubljeni prezident med največjim prometnim kaosom na naših cestah odpravil na obisk k svojemu najboljšemu sosedu, Stipetu Mesiću. Seveda navkljub cestnoprometni apokalipsi do Brionov ni pridelal kake velike zamude, saj je on vendar prezident ter si lahko spredaj in zadaj nastavi po par policajev s sirenami in vsem potrebnim light-showom, tako da pretirane bojazni, da bi obstal v kolonah segretega plehovja, že na začetku njegove poti ni bilo. Pa klimo ima menda montirano v svojem avtu. Skratka, na obisku je bil prezident verjetno spočit in čil, ničkaj utrujen od vožnje (najbrž tudi vozil ni sam, vsaj ponavadi ne - ima naš prezident sploh vozniško?), tako da sta modra moža in tanajboljša prijatla v svojih modrovanjih zagotovo pogruntala kako pametno in tehtno misel. Ta sosvet pri Stipetu je sicer nosil uradni naziv "Neformalno srečanje predsednikov jugovzhodne Evrope", a saj vendar vsi dobro vemo, da sta Stipe in naš prezident najtaboljša prijatla in da sta zagotovo največ modrovala, se po skritih kotičkih sejne dvorane hahljala ter s komolci pod rebra dregala prav onadva.
Tokrat sta baje najbolj modrovala glede spravnega srečanja treh predsednikov, ki bi zraven njiju vključevalo še italijanskega predsednika. Na tem svetem dogodku, ki naj bi se zgodil v prihodnosti, bi enkrat za vselej rešili vse spore in težave med tremi državami, predvsem menda tiste zgodovinske. Zelo lepo. Čeprav seveda reči in morda celo pričakovati, da bo eno tako srečanje z enim zamahom rešilo vse, kar se je smrdljivega navleklo med temi tremi državami, je seveda precej naivno. Še rešitev teh problemov na popolnoma simbolni ravni se zdi, da je na enem takem sosvetu neizvedljiva, če ne celo nemogoča. Še posebej, če imamo v mislih, da sta se recimo oba tanajboljša prijatla, dve tretjini svete trojice, ki naj bi se sestala, pred tem že ničkolikokrat dobila pri Stipetu. A iz tistega, kar sta tam izmodrovala, se ponavadi ni izcimilo nič ali pa bore malo. Zato se postavi vprašanje, kako naj mi, navadni državljani in nevedneži, pojmujemo te njune sestanke. Kako jih naj razumemo?
Če vprašate mene, je stvar na dlani: gre za fantovske vikende. Za "Večer ali dva s fanti". Ko vidim, kako se naš prezident poka v avto ter se odpravlja na Brione k Stipetu, da malo pomodrujeta, se v trenutku spomnim na mojo družbo. Tudi nas se vsako leto pet ali šest kolegov zbaše v plehovje (da, imamo klimo) ter se odpravimo na hrvaški otok, kjer ima eden izmed kolegov vikend, nato pa tam čez vikend rečemo kako pametno, se malce kopamo, se trepljamo po ramah ter seveda zraven dobro jemo in pijemo. Sicer se ženskemu delu družbe to ne zdi ne vem kako dobra ideja in v tem ne vidijo kakega velikega smisla, ampak mi takoj, ko izrazijo pomisleke, vzvišeno prhnemo, da pa one sploh nimajo pojma, kako pomembne stvari se tam pogovarjamo in tako dalje, pri tem pa se med seboj zarotniško suvamo pod rebra ter muzamo. Seveda nam ne verjamejo niti besede, a kljub temu nam nekako dobrodušno dopuščajo te naše "dedje vikende". Kaj vem, morda smo jim v svojih norčijah celo malce simpatični. Tako se lahko mi, "dedi", vsako leto znova odpravimo na naš modrovanja polni morski vikend.
No, tako nekako vidim tudi te vikende, kijih imata Stipe in našprezident. Verjeli naj bi, da se tam izredno modruje, a nekako temu ne verjamemo najbolj. A vseeno na ta srečanja gledamo dobrodušno, saj morata fanta imeti tudi nekaj takega druženja. Pa čeprav na njih ne delata nič drugega kot natepavata čevape ter lokata pivo.
Gregor Alič
Foto. Vki
Maribor • Režiserka Vanda Brvar o filmu
Elsa in Jan Oeltjen -svetovljana in haloška bohema
»Krajinski park Šturmovci je izjemno, neverjetno lep in moja takojšnja odločitev je bila, da igrane prizore iz sicer igrano-dokumentarnega filma z naslovom Elsa in Jan Oeltjen - svetovljana in haloška bohema, posnamemo prav v Šturmovcih. Posnetki so dokaz, da boljše kulise nismo mogli izbrati,« navdušeno pripoveduje samostojna režiserka in scenaristka Vanda Brvar iz Maribora.
V filmu gre za filmsko pripoved o kontraverznem umetniškem paru, rojeni Ptujčanki Elsi Kasimir in Nemcu Janu Oeltje-nu. Njuna življenjska zgodba je resnično nadvse zanimiva in Brvarjeva jo na kratko povzema tako: »Elsa in Jan sta se spoznala na otoku Ischia blizu Neaplja, kamor je Elsa prišla na počitnice kot mlada in zelo perspektiv-
na kiparka iz znane umetniške družine Kasimir. Jana je popolnoma prevzela, razvila se je strastna ljubezen, ki sta jo okronala s poroko leto kasneje. Pred tem se je moral Jan ločiti od prve žene, s katero je imel hči. Z Elso sta nato precej let živela izmenično v Jederbergu in na Dunaju, kjer sta prijateljevala s plejado znanih umetnikov,
Vanda Brvar: "Z velikim interesom in ljubeznijo ustvarjam in pripravljam ta projekt, ta igrano-dokumentarni film o obeh umetnikih, ki sta, predvsem Jan, zelo vplivala na slovenske slikarje ptujskega okolja, kot so Lugarič, Mežan in Šibila."
ki so se zbirali okrog Oskarja Kokoschke ter Alme in Gustava Mahlerja. V Haloze, kjer je bilo posestvo Kasimirjev, pa sta prihajala na počitnice.«
Šturmovci za okolje njune zakonske idile
Prva leta nujne skupne velike zakonske sreče v letih 1911 do 1914 je po predvidevanjih Vande Brvar nastal Janov grafični ciklus slik, ki ga je naslovil Sonntag: »Gre za podobe Else in mladega para, ki se igra in ljubi v visokih poletnih travah med drevjem. Prav ta ciklus grafik smo izbrali za igrano upodobitev para, za kulise pa smo izbrali čudovito okolje Šturmovcev. Jana Oeltjena je odigral Bojan Maroševič iz mariborskega gledališča, ki mu je tudi izjemno podoben, Elso pa Mojca Simo-nič. Posneti prizori so resnično čudoviti in so pravzaprav tudi edini odigrani del 50-minutne-ga dokumentarnega filma.«
Filmska ekipa je sicer posnela tudi panoramo Vareje, kjer še danes stoji Kasimirjeva domačija, vendar predelana in spremenjena: »Zato smo za
Samostojna režiserka in scenaristka Vanda Brvar s publikacijo o Oeltjenovih stvaritvah: "Njegov ciklus grafik Sonntag, ki prikazuje njuna prva leta zakonskega življenja, smo v filmu upodobili z igranimi prizori v čudovitem okolju krajinskega parka Šturmovec!"
film uporabil le pejsaž haloške-ga gričevja s to čudovito točko med vinorodnimi griči.«
Jan in Elsa sta se v Varejo, kjer je imel Jan tudi svoj atelje, do leta 1930 vračala le občasno, na počitnice, velikokrat skupaj s prijatelji, po tem letu pa sta se v Halozah naselila za stalno. Vzrok za takšno odločitev je možno bolj ugibati kot dokazovati, najverjetneje pa je šlo za to, vsaj tako meni Brvarjeva, da je zakoncema zmanjkalo denarja za udobno življenje na Dunaju in drugih evropskih prestolnicah, kjer sta se gibala. S slikarstvom se takrat ni dalo zaslužiti, edini vir prihodka zanju pa je bilo to posestvo Kasi-mirjev v Halozah.«
Vanda Brvar je življenje zakoncev Oeltjen spoznala in še spoznava do zanimivih podrobnosti, pri čemer so ji veliko pomagali ohranjeni pisni viri, nekaj je povedala tudi njuna hči Ruth. »Mislim, da sta bila nadvse zanimiv in medsebojno dopolnjujoč se par. Elza je bila zelo ženstvena, mila, prijazna, o njej krožijo govorice, da je na svojem domu v Vareji hranila celo kače. Jan je bil pa njeno živo nasprotje: avtoritativen,
zelo močna osebnost in realen, ampak hkrati tudi zelo temperamenten. Elsa je inspirirala njegova dela, saj jo je videti na ogromno portretih in tudi ostalih njegovih slikah.«
Zakonca sta imela le enega otroka, edinko Ruth, ki se jima je rodila leta 1912. Prav srečanje z Ruth pred dobrimi 20 leti pa je Vando Brvar popeljalo v svet Oeltjenovega ustvarjanja: »Na željo Ruth sem takrat v mariborski galeriji Ars pripravila razstavo Oeltjenovih del in bolj kot sem iskala in spoznavala njegov umetniški opus, bolj mi je postajal všeč, me prevzemal. Zato zdaj tudi s toliko večjim interesom in ljubeznijo ustvarjam in pripravljam ta projekt, ta igrano-dokumentarni film o obeh umetnikih, ki sta, predvsem Jan, zelo vplival na slovenske slikarje ptujskega okolja, kot so Lugarič, Mežan in Šibila. Tudi Elsa je bila zelo nadarjena kiparka, vendar imam občutek, da jo je Jan s svojo umetniško močjo dušil in da ji je vzel kar nekaj kreativnosti. Sicer pa je izhajala iz znanje umetniške družine Kasimirjev; brat Luigi je bil znan grafik, oče Alois pa dober slikar. Vendar pa je od
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SAKSON, EKARTE, STRNAD, TUSA, RAK, DARJA, LON, PELE, IZGUBA ZRAKA, MAUKE, LENA, OSEM, RAL, VENA, ETI, OE, ILONKA, VEST, NEDŽADA, KEN, AK, UNEC, SLA.
Pogled na nekdanje posestvo Kasimirjev v Halozah
Elsinih del ostalo le malo ohranjenega; sama sem videla le nekaj olj in akvarelov, na ptujskem pokopališču pa je še ohranjen zelo lep nagrobni spomenik, ki ga je izdelala za svojega očeta.«
Prav tako je na ptujskem pokopališču ohranjen nagrobni spomenik, ki ga je Jan izklesal svoji Elsi ob njeni smrti leta 1944 (Jan Oeltjen je umrl leta 1968 in je prav tako pokopan na istem pokopališču); kip predstavlja njiju dva na čolnu kot barki življenja.
Veliko več pa je ohranjenega Janovega umetniškega opusa, čeprav večinoma v zasebnih zbirkah po Nemčiji, nekaj pa tudi v Sloveniji: »V sredini julija bomo s snemalno ekipo v Jederbergu, kjer bomo posneli muzej z zbirko Janovih del, njegovo rojstno hišo, okolje, kjer se je gibal in morda dobili izjave še kakšnih pričevalcev,« še pravi Vanda Brvar, ki se za pomoč pri zbiranju podatkov zahvaljuje tudi ptujskemu muzeju in mariborski umetnostni galeriji, kjer bo letos, predvidoma oktobra ali novembra odprta velika razstava Oeltjenovih del iz zgodnjega obdobja njegovega ustvarjanja. Prav ob odprtju te razstave bo premierno prikazan tudi film o življenju zakoncev Oeltjen, ki se bo vsebinsko dotaknil tudi družine Kasimir-jev. »Film, ki nastaja, bo imel le nekaj igranih prizorov, drugače bi bil kot dokumentarec preveč mrtev oz. pust. In ti prizori so že posneti v Šturmovcih, sicer pa bo film prikazan tudi na nacionalni TV«, na koncu še dodaja Brvarjeva, ki se ji je ta krajinski park po svoji lepoti tako močno vtisnil v dušo, da razmišlja o še enem, novem projektu, povezanim prav s Šturmovci.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Marko Zidarič osvojil 2. mesto na evropskem tekmovanju v bodybuildingu
Bodybuilding kot način življenja
Fitnes postaja za večino ljudi, predvsem mladih, način življenja. Popolna postava, h kateri stremimo, je v današnjem času večinoma največkrat povezana ravno s telovadbo. In ker je lepota velikokrat tudi »izmerljiva«, v fitnesu in bodybuildingu obstaja kopica tekmovanj, kjer ocenjujejo, kako dobro oblikovano je posameznikovo telo. Enega takih, Evropskega tekmovanja IBFA (international bodybuiding and fitness association), se je 4. junija v italijanskem mestu Rossao udeležil Marko Zidarič iz Ormoža in dosegel odlično 2. mesto.
Konkurenca je bila precej huda, tekmovanja pa so se udeležili tudi nekateri 70-letniki, ki imajo telesa izklesana do zadnje podrobnosti. Marko se z bodybuildingom ukvarja že dobrih 9 let in pravi, da je zanj to način življenja. »Mislim, da so takšni treningi, kot jih imam jaz, precej zdravi. Pred samimi tekmami je morda to res velika fizična in psihična obremenitev za telo, načeloma pa je fitnes zdrav,« meni Marko. Zraven 2. mesta, ki ga je dosegel na Evropskem tekmovanju IBF, je 2. julija dosegel tudi 2. mesto na tekmovanju za mistra universe fitnesa. Tudi to tekmovanje je potekalo v Italiji, kjer je bodybuilding veliko bolj razvit kot pri nas. Finančna plat tega športa v Sloveniji ni ravno bleščeča. Nagrade za zmagovalce so večinoma pokali, denar, ki ga je potrebno vložiti v pri-
prave na eno tekmovanje, pa preseže tudi pol milijona tolarjev. Marko pravi, da je za
priprave na zadnje tekmovanje, ki jih je imel približno dva meseca, porabil nekaj
več kot 500 000 tolarjev. »Ko sem na pripravah, moram na dan pojesti kilogram mesa,
Marko je drugi z leve.
dragi so tudi proteini, minerali, vitamini ^ Če bi gledal finančno, se definitivno ne splača, gre le za osebno zadovoljstvo,« še dodaja. Med pripravami na tekme preživijo bodybuilderji v telovadnicah tudi po 8 ur na dan, drugače pa Zidarič pravi, da trenira približno dve uri dnevno. Da gre za šport, ki se mu je, če želiš tekmovati, treba popolnoma predati, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je treba odpovedati marsikateri hrani, pijači, alkoholu in seveda tudi kajenju. Med tekmami je tudi spanec eden zelo pomembnih dejavnikov, ki vpliva na fizično pripravljenost posameznika. Kar dva meseca priprav Marko hodi spati najpozneje ob 22. uri. Kar se tiče prepovedanih substanc, pravi, da so prisotne v vsakem športu, a da se na žalost največkrat povezujejo ravno z bodybuildingom.
»Sam jih ne bi uporabljal, poznam pa nekaj ljudi, ki jih jemljejo. Mislim, da je težje priti do idealne postave brez nedovoljenih substanc, je pa nedvomno veliko bolj zdravo,« še dodaja. Ženske, ki se ukvarjajo z bodybuildingom, mu niso všeč. Tiste, ki redno obiskujejo fitnes, pa imajo po njegovem mnenju lepe postave. Pravi, da bo še naprej izpopolnjeval svoje telo, pri tem mu pomaga znani ptujski bodybuilder Boštjan Renko. »Boštjan si zasluži veliko zahvalo za vse nasvete in treninge. Pomembno je, da imaš podporo prijateljev in ljudi, ki se spoznajo na ta šport. Pomaga mi tudi podpora moje punce Zlatke in vseh, ki mi stojijo ob strani,« je še dejal Marko.
Dženana Bećirović
Maribor • DEM ob polletju spet z odličnim rezultatom Ptuj • Poletni dijaški tabor
Lani s 5,1 milijarde Broževci v Termah Ptuj
čistega dobička!
Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) je poslovno leto 2005 zaključila z rekordnim čistim dobičkom v višini kar 5,1 milijarde tolarjev. Poleg tega je nadvse uspešno poslovala tudi v prvih šestih mesecih letošnjega leta, saj je bil načrt proizvodnje izpolnjen 103-odstotno.
■
V ptujskih Termah se je prejšnji teden zaključil že petnajsti dijaški tabor Poletni BROŽ (Blazno resno o življenju). Tabor pod naslovom Sonce za vse, ki je letos že devetič potekal v naših Termah, je obiskalo nekaj več kot dvajset dijakov iz vse Slovenije.
Dravske elektrarne so sicer največja hidroenergetska družba v Sloveniji, ki pod svojim okriljem združuje osem hidroelektrarn ter dve mali hidroelektrarni, od katerih je ena na reki Muri v Ceršaku, svoje poslovanje pa po besedah direktorja Danila Šefa izboljšuje že od leta 2002.
"Čisti poslovni izid v prvem polletju je za 4 odstotke večji od načrtovanega. Odlični poslovni rezultati so zagotovo tudi posledica zaključka prenove gor-njedravskih elektrarn, ki imajo povečano moč za skoraj eno
novo elektrarno, nove organiziranosti ter obvladovanja stroškov, čemur smo v zadnjih letih v družbi DEM namenjali veliko pozornosti«, je povedal direktor DEM Danilo Šef.
V skladu s strateškimi načrti družbe DEM in lastnika HSE se je po zaključku prenove šestih gornjedravskih elektrarn obnova obstoječih zmogljivosti preselila na spodnjo Dravo, kjer so se že pričela dela v sklopu projekta prenove HE Zlato-ličje, sledila pa bo prenova HE Formin, vse s ciljem čimbolj racionalno izkoristiti že zgrajene
in umeščene energetske objekte. Razvojni načrti opredeljujejo tudi delovanje družbe DEM na drugih slovenskih porečjih; družba DEM je 30-odstotni soinvestitor v projektu izgradnje elektrarn na spodnji Savi, imenovanem Skupni podvig, od lanskega leta pa pod okrilje družbe DEM sodi tudi mala HE Ceršak na reki Muri. Prav tako se je v začetku letošnjega leta pričel postopek državnega lokacijskega načrta za črpalno elektrarno na Dravi na območju Kozjaka.
SM (vir: spem)
Mladi so tako imeli na voljo dvotedenske brezplačne vstopnice za kopanje, vsak dan pa so potekale tudi dopoldanske in popoldanske pogovorne delavnice, na katerih so se pod vodstvom Olge Popov in ostalih animatorjev ter tujih gostov pogovarjali o različnih temah, ki so zanimive za najstnike.
»Namen našega tabora je mladim srednješolcem zapolniti in osmisliti počitniški čas. Življenje ni brez veze, kot radi govorijo mladi. Treba je najti smisel in biti dejaven. Poleg tega pa jim skušamo približati različne vrednote, predvsem
spoštovanje drugih in drugačnih. Prav tako pa se pogovarjamo o različnih težavah, ki jih imajo, o ljubezni, alkoholu, komunikaciji z drugimi,« pravi Olga Popov.
Na Taboru pa sodelujejo tudi zanimivi gostje, ki svoje življenjske izkušnje preko dialoga delijo z mladimi.
»Poleg celodnevnega kopanja in medsebojnega druženja se broževci tako naučijo mar-sikakšno življenjsko modrost, predvsem pa zapolnijo čas, ki bi ga drugače preždeli za računalniki in pred televizorji,« še dodaja Popova.
Da se imajo mladi na Brožu lepo, pa dokazujejo tudi njihove sklepne misli ob zaključku tabora, kjer je bilo slišati veliko pohval samemu programu in seveda, kar je najpomembnejše, da bodo še prišli naslednje leto. Ob zaključku tabora pa broževci vsako leto obiščejo kakšen zavod, letos so tako obiskali vrtec v Dornavi.
Na koncu pa velja omeniti, da bo tudi letos potekal še jesenski Brož, na katerega so prav tako vabljeni vsi dijaki, ki bi radi svoj prosti čas preživeli malo drugače.
Polona Šemnički
Ena izmed osmih hidroelektrarn na Dravi je tudi HE Formin v občini Gorišnica.
Mladi broževci v pogovoru
Foto: DZ
Prireditvenih
Torek, 1. avgust
10.00
17.00
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, počitniške urice, potrebni so copati, udeležba je brezplačna
do 18.30 Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, ABC juda in aikida, za osnovnošolce
Ptuj, CID, od danes naprej odprt od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure
Ptuj, Župnijski urad Ptuj organizira Oratorij 2006 za otroke od 3. leta do konca osnovne šole, informacije na telefon 031 681 193 Ptuj, počitniški tečaj jahanja, Konjeniški klub Ptuj, telefon 746 16 71
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, na ogled je razstava National Geographic Slovenije - 100 izbranih fotografij
Sreda, 2. avgust
9.00 do 12.00 Ormož, Mladinci center, ustvarjalne delavnice 10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, za starejše osnovnošolce
Četrtek, 3. avgust
10.00
10.00
10.00
18.00
19.00 19.00
19.15
20.30
21.00
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, počitniške urice, potrebni so copati, udeležba je brezplačna
Spodnji Velovlek 30/a, podelitev priznanj nagrajenim kmetijam za leto 2006 in razglasitve Kmetije leta mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj do 19.00 Ptuj, na gradu, v grajski pedagoški sobi, muzejska delavnica, Zmaj v grajskem vrtičku za otroke in starše, delavnica je brezplačna poteka pa v okviru Muzejskih dni na ptujskem gradu Ptuj, Čučkova ulica, otvoritev igrišča z umetno travo in novih parkirišč ob igrišču, prireditev je v počastitev občinskega praznika mestne občine Ptuj
Ptuj, v telovadnici OŠ Breg, badminton, šport za vse generacije Ptuj, na gradu v Romanskem palaciju, otvoritev razstave intarzij o Ptuju in pobratenih mestih intarzista Vojka Veličkovića, razstava je v okviru praznovanja praznika mestne občine Ptuj Ptuj, na grajskem dvorišču, DVD projekcija zadnjih pomembnejših projektov Pokrajinskega muzeja Ptuj - prve grajske košnje, otvoritve razstave istrskih ljudskih glasbil ob občinskem prazniku občine Ptuj
Ptuj, na gradu, predstavitev najnovejše pridobitve Zbirke glasbil Pokrajinskega muzeja Ptuj, klavirskega avtomata - Phonole znamke Hupfeld
Ptuj, na gradu, koncert dueta pevke Dade Kladnik in kitarista Marka Zaletelja
KOLOSEJ Maribor
Torek, 1. avgust, ob 16.50 in 21.25 Pijani od oblasti. Ob 15.20, 16.20,
18.30, 19.30 in 21.40 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.00, 19.20 in 21.50 Agent na begu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 20.50 Ljubezen je v zraku. Ob 19.10 Matador. Ob 15.10, 18.20 in 21.30 Superman se vrača. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Ulični tango. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Poseidon. Ob 16.15 in 18.40 Divjina. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Da Vincijeva šifra.
Sreda, 2. avgust, ob 16.50 in 21.25 Pijani od oblasti. Ob 15.20, 16.20,
18.30, 19.30 in 21.40 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.00, 19.20 in 21.50 Agent na begu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 20.50 Ljubezen je v zraku. Ob 19.10 Matador. Ob 15.10, 18.20 in 21.30 Superman se vrača. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Ulični tango. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Poseidon. Ob 16.15 in 18.40 Divjina. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Da Vincijeva šifra.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAKOÔL.,CAZA TEDMIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
O
NUDIM skupinske in individualne inštrukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovič, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
Obrestna mera že od EURIBOR + 1,85 %
•	Polovični strošld odobritve do 31.8.
•	100 % izplačilo sredstev na TRR
•	Družinsko odplačevanje
•	Tudi za nekomitentel
Obiščite nas v poslovalnicah Ptuj, Lackova ulica 5, Novi trg 1, Zagrebška 4a in Ormož, Ptujska cesta 2.
www. nkbm.si -> izračuni
llï STANOVANJSKI KREDIT
(((«0801750)
PRODAM brejo telico po izbiri. Tel. 051 380 496.
PRODAM več pujskov, težkih od 20 do 30 kg. Tel. 051 359 076.
PRODAMO tri svinje, težke 150 kg, domače reje. Tel. 753 51 01.
NJIVE vzamemo v najem. Tel. 041 561 893.
PRODAM nov plug za traktor Tomo Vinkovič, plužno desko in traktorski OLT-ov plug 10-colski in 12-colski IMT cirkularko za traktor in kultivator Muta. Tel 031 646 291.
MOTORNA VOZILA
PRODAM opla vectro 1,7 diesel, letnik 91. Tel. 031 498 364.
Oko zaprem,
v spominu vedno zn^-va Tebe uzrem. Nikjer Te ni in to boli. Spomin na Tebe ve~no bo živel, nikoli Ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih ve~no boš živel.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 30. julij 2001, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi
Franc Koser
IZ APAČ 110
Iskrena hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ali poklonite cvet.
Tvoji najdražji
KMETIJSTVO
PRODAMO krušno peč v zelo dobrem stanju. Tel. 766 78 01.
PRODAM mešana drva, hrast, bukev, ter brezova za kamin. Tel. 041 723 957.
RAZNO
PRODAM nemški ovčarki. Tel. 782 24 21.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 al! elektronski naslov
justjna.lahe>radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu zapustil naš dragi mož, oče, in dedek
Albin Kralj
IZ ZAVRČA 3
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 3. avgusta 2006, ob 15. uri izpred vežice na pokopališču v Zavrču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: žena Marija, sinova Emil in Boris, hčerki Andreja in Brigita z družinami
OBIŠČITE NAS PRENOVLJEN SPLETNI PORTAL
www.radio-tednik.si

PRED|^OGi
OSKOČNIH
1	Ans. DORI - Naša dumuvina
2	Ans. OBJEM - Preljubo dekle
3	VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav
4	TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
5	Ans. ZARJA - Zakonski špetir
6	Ans. JERNEJA KOLARJA - Kožehači
7	Ans. PODKRAJSKI FANTJE - Goltiva dušca Zmagovalec meseca iuliia: Ans. NAVIHANKE - Banjo, flavta, Še eno možnost v juliju imajo: Ans. DORI - Naia dumuvina
Sopek poskočnih
1	BIČ BOYS - Povej ml že
2	DOMEN KUMER - Banana
3	MONIKA PUČEU - Fešta
4	MANCA ŠPIK - Marinero
5	TURBO ANGELS - Jaz sem za
6	TINA G - Fiesta G
7	SERGEJA - Danes je nov dan Zmagovalec meseca maja: TANJA ŽAGAR - iVIini
Še eno možnost v aprilu ima: BIČ BOYS - Povel ml Ze
Orfejčicove
SMS glasbene ieije:
041/818-666
pop 7 top
Ime In priimek: , lël. Stevllica: _
Gbuovnlce po^Jlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o.. p.p. 13. 2288 Hajdina
Nagrajenec: Nejc Kukovec Zabovc118 2281 MarkovcI
ii^A 5.8.2006 od 13.00 nre dalje rpri čolnarni BD RANCA PTUJ
Prijave za telcmovanje z jnkii^mi sprejemamo v RANCA BARU do 12.00 ure v soboto 5. 8. 2006. Po podelitvi nagrad bo družabno srečanje z živo glasbo.
rodem ^
qp
TREMINGI SO MOŽNI OD 22. 7. DAIIE V POPOLDANSKEM ČASU Cl5
N^ajtne boda ni|l»ljis 3 eldpe v msiki hi ietultl kanlcurencl ter lujbDl) izvirna Gkl|u tf:
Ptuj • Odprtje razstav v okviru četrtega Art Staysa
Umetniki so se za letos poslovili, ne pa tudi njihova dela
V petek, 28. julija, so se po enotedenskem delu zaprla vrata letošnje 4. mednarodne likovne kolonije Art Stays. Z osrednjega mesta, galerije Magistrat, so odprli vsa razstavišča, v katerih bodo do konca avgusta na ogled stvaritve letošnijih udeležencev kolonije: Silvie de Bastiani, Marike Vicari, Zorka Lednarova, Tanje Špenko, Paula San Martina, Mareka Schovaneka, Nicolasa Magnanta, Dušana Fišerja, Jerneja Forbicija in Manfreda Moorkampa.
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat razstavlja Silvia De Bastiani, Mestna hiša na Ptuju vsako leto finančno in tudi sicer podpre enega od mladih umetnikov.
Njihova dela so na ogled še v Miheličevi galeriji, galeriji Fo.Vi, Revivisu ter na Mestnem trgu in Slovenskem trgu, v Prešernovi ulici ... Ptujčani so se z letošnjimi udeleženci likovne kolonije Art Stays dnevno srečevali, skupaj pa so bili v petek, 28. julija, tudi na zaključnem srečanju v galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše, kjer so z odprtjem razstave mlade italijanske umetnice Silvie De Bastiani simbolično odprli tudi druga razstavišča. Mestna hiša na Ptuju vsako leto finančno in tudi sicer podpre enega od mladih umetnikov. Letos so se odločili za Silvio De Basti-ani, ki se v svojih delih osre-dotoča na mesta in kraje, kjer se zadržujejo različni ljudje v
gneči vsakodnevnih navad. V petek sta v galeriji Magistrat, v odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana je bil gostitelj umetnikov podžupan mag. Miran Kerin, o pomenu različnih umetniških pristopov (umetnine, performansi in instalacije), skozi katere so Ptuj in Ptujčane nagovorili letošnji udeleženci kolonije, zanimivo je, kako nas vidijo drugi, govorila tudi Stanka Gačnik, ki strokovno spremlja vsakoletno kolonijo, in glavni kurator Jernej Forbici.
Iz galerije Magistrat je v petek šlo vabilo za oglede vseh razstav vsem tistim, ki jih še niso videli, in tudi zahvala vsem sponzorjem, ki organizatorjem niso obrnili hrbta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu so se Ptujčani 27. julija lahko družili z udeleženci letošnje mednarodne likovne kolonije Art Stays, ritme Južne Amerike jim je približal Paulo San Martin iz Čila, ki ni samo odličen umetnik, je tudi odličen DJ. Za frizerski hepening, podvrgli so se mu štirje udeleženci, pa je poskrbel znani ptujski frizer Sašo Fenos.
Ptuj • Vandali so se tokrat spravili na umetnost
Kdo bo prevzel odgovornost, končno mesto?
Vandali so v noči s petka na soboto uničili umetniško stvaritev - instalacijo s ptujskimi dežniki pred ptujsko Mestno hišo - umetnika iz Francije Nicolasa Magnanta, ki preseneča ob vsakem trenutku, ki lahko iz nič naredi vse, udeleženca letošnje 4. mednarodne likovne kolonije Art Stays na Ptuju.
V vetrovni noči, ki se je pripravljala na dež, naj bi udeleženci tega za Ptuj nadvse sramotnega in nepojmljivega dejanja potrebovali marele, kot je bilo neuradno slišati v zgodnjih sobotnih urah, ko so prvi Ptujčani, razen tistih, ki so dogodek opazovali in mladce opozarjali, da naj tega ne počno, nemo in osupljivo opazovali posledice vandalskega razdejanja, razmetane polomljene bambusove palice in dežnike. Kdo bo že enkrat naredil red v tem mestu, so se najpogosteje spraševali.
Mlada mednarodna likovna kolonija, ki nosi Ptuj po svetu, je dobila »udarec«, ki ga ni pričakovala, saj so njeni avtorji ob vsaki priložnosti radi poudarili, kako lepo so Ptujčani sprejeli umetnike iz Evrope in sveta.
Ko smo vodjo projekta 4. Art Stayja Vladimirja Forbi-cija seznanili z vandalskim dejanjem na Mestnem trgu, je dejal, da je to katastrofa: »Vedel sem, da se bo to zgodilo, to so napovedovali, prijavili bomo,« je ponavljal. Dodal je še: »To se dogaja, ker mesto nima svojega re-
darstva. Huliganov je vedno več. To je napad na avtorsko delo, to je umetnost, nekdo mora za to odgovarjati, če kdaj, v tem primeru nosi največjo odgovornost prav mesto. Instalacije ni bilo mogoče uničiti v kratkem času. Stvaritev bo potrebno na novo postaviti. Z umetnikom, ki prihaja iz Francije, bo dogodek šel v svet, to lahko mestu zelo škodi. V tem trenutku se niti ne zavedamo dovolj, kakšne so lahko posledice.«
Brez dvoma gre za veliko škodo že v tem trenutku, ko
Napoved vremena za Slovenijo
če je ob Porcjimkuli (2.) vročina, huda bo prihodnja z
Danes se bo postopno pooblačilo. Krajevne padavine se bodo razširile nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 21 do 27, na Primorskem in na vzhodu do 31 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine. Na Primorskem bopihala šibka burja.
Foto: Črtomir Goznik
Instalacije s ptujskimi dežniki francoskega umetnika Nicolasa Magnanta pred Mestno hišo so v noči s petka na soboto uničili ptujski vandali, ki so »bojda potrebovali marele, ker je pričelo deževati«. Nobenemu od Ptujčanov, ki so dogodek opazovali, se ni zdelo vredno, da bi o tem za Ptuj sramotnem dogodku obvestil policijo. Ta je dogodek popisala šele okrog enajste ure v soboto dopoldan, tudi vodja projekta letošnjega Art Staysa Vladimir Forbici je bil o uničenju umetniške stvaritve letošnje mednarodne likovne kolonije Art Stays obveščen šele po 10. uri v soboto.
je mesto prevzelo razpisno dokumentacijo v okviru javnega razpisa za Evropsko kulturno prestolnico leta 2012.
Ptujski mestni svet je odločitev o pričetku postopka za kandidaturo izglasoval
septembra lani, predlog so podprli tudi župani Spodnjega Podravja. Delovno skupino za prijavo bodo imenovali 4. avgusta. Vlogo bo potrebno oddati do konca februarja leta 2007.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Bojana Čeh, Dornava 79/b, Dornava
-	Roka; Lidija Kodrič Kmet, Pacinje 40, Ptuj - Marcela; Ksenja Žitnik, Starošince 41/ a, Cirkovce - Lucijo; Mojca Frangež, Dežno 19, Podleh-nik - Špelo; Simona Fideršek, Spodnje Negonje 15/b, Rogaška Slatina - Vida; Smiljana Kaučič, Mihalovci 34, Ivanjkovci - Evelino; Jasna Han-žekovič, Dolga Lesa 5, Ormož
-	Niko; Klavdija Golobič Petek, Delavska ul. 17, Rače
-	Anjo; Mojca Marčič, Starošince 39, Cirkovce - Anejo;Ta-nja Vaupotič, Mihalovci 78, Ivanjkovci - Anjo; Anita Majcen, Župančičeva 6/7, Lendava - Nežo; Mateja Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d, Videm pri Ptuju - Žana; Alenka Zelenko, Krčevina pri Vurbergu 23, Ptuj - Luka; Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30/a, Trnovska vas - Ano; Simona Otorepec, Frankovci 7/b, Ormož - Tio; Marija Markovič, Drstelja 34, Destrnik - Saro; Mateja Korošec, Dežno pri Podlehniku 5, Podlehnik - Svita; Nives Cimerman Fišer, Gregorčičev drevored 3, Ptuj - Jonasa; An-drejka Gojkošek, Pobrežje 38, Videm - Domna; Romana Bezjak, Cvetkovci 111, Podgorci - Mateja; Lidija Žnida-rič, Podgradje 11/c, Ljutomer
-	Nina.
Poroke - Ptuj: Davorin Pin-tarič, Pristava 37, in Mojca Kovše, Štuki 40, Ptuj; Franc Vrbnjak, Bukovci 165, in Nina Vnuk, Rimska ploščad 12, Ptuj; Tomi Lendero, Apače 297/a, in Vanja Sitar, Baris-lovci 11.
Poroka - Ormož: Jernej Trop in Iva Kociper, Runeč 68. Umrli so: Anton Horvat, Že-tale 53, rojen 1931 - umrl 11. julija 2006; Jožef Himelrajh Rucmanci 19/a, rojen 1939 -umrl 12. julija 2006; Stanislav Mlakar, Pobrežje 104, rojen 1927 - umrl 11. julija 2006; Branko Anželj, Dravska ul. 7, Ptuj, rojen 1957 - umrl 11. julija 2006; Marija Kolednik, rojena Bezjak, Medribnik 14, rojena 1921 - umrla 11. julija 2006; Štefan Zupanič, Hajdo-še 27, rojen 1930 - umrl 10. julija 2006; Julijana Vidovič, rojena Milošič, Slatina 60/a, rojena 1943 - umrla 15. julija 2006; Ana Habjanič, Mure-tinci 45, rojena 1932 - umrla
18.	julija 2006; Matilda Lor-ber, Podlože 38, rojena 1948
-	umrla 19. julija 2006; Marjan Kovač, Slovenskogoriška c. 2, Ptuj, rojen 1939 - umrl
19.	julija 2006; Stanko Farič, Kicar 7/a, rojen 1923 - umrl 21. julija 2006; Janez Zebec, Belšakova ul. 47, Ptuj, rojen 1922 - umrl 23. julija 2006; Jakob Mlakar, Pobrežje 54, rojen 1919 - umrl 24. julija 2006; Marija Plohl, rojena Kekec, Bratislavci 54, rojena 1938 - umrla 22. julija 2006; Ana Hohnec, rojena Kindlin-ger, Ul. Borisa Kraigherja 11, Kidričevo, rojena 1913 - umrla 23. julija 2006; Ignac Bezjak, Ormoška c. 1, Ptuj, rojen 1920 - umrl 23. julija 2006; Vera Javoršek, rojena Golob, Kraigherjeva ulica 22, Ptuj, rojena 1950 - umrla 24. julija 2006; Vincenc Klemenčič, Apače 272, rojen 1932 - umrl 24. julija 2006; Franc Jelen, Kočice 74, rojen 1937 - umrl 26. julija 2006; Andrej Novak, Ul. Lackove čete 15, Ptuj, rojen 1955 - umrl 25. 2006.