Št. 11 (1909) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 13. marca 1986 Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Novoles: zaradi snega izredni ukrepi
Skupaj z gozdarji do več potrebne hlodovine
NOVO MESTO —Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmerje Novoles ostal domala brez surovin. Zlasti je pomanjkanje hlodovine prizadelo tozda Žaga in Tovarno ivernih plošč, z motnjami pa so delali tudi v tozdih, kjer izdelujejo pohištvo. Novomeški gozdarji, ki so se že doslej trudili, da bi čimbolj pomagali Novolesu. obljubljajo, da bodo naredili vse, da bi se dobave lesa izboljšale.
••Gozdarje lahko samo pohvalimo. kljub slabim vremenskim razmeram so v resnici naredili vse. da bi nam dobavili čimveč hlodovine,« pravi Vili Pavlič, član KPO Novolesa in direktor tozda blagovni promet. »Zgodnja zima je že novembra in decembra onemogočila gozdarje, ki so nam tedaj lahko dobavljali le dve tretjini dogovorjenih količin lesa. Stanje se je malo izboljšalo januarja, februarja pa so se spet začele obi ne in ponavljajoče se pada vi ne in dobava lesa je bila v celoti onemogočena. Ker ni bilo dovolj domačega lesa, predvsem ne bukove hlodovine, smo uporabljali več eksotov in topola. Ker to posredovanje z drugim lesom ni bilo zadostno, smo proizvodnjo za petino zmanjšali, poleg tega so naši delavci izdatno izrabili dopuste. Kljub vsem tem ukrepom pa ni bilo mogoče ohraniti normalnega ritma proizvodnje. Ker je nemogoče, da bi proizvodnjo pohištva meni nič tebi nič zaustavili — tak ukrep bi zlasti težko sprejeli delavci — smo se odločili za novo akcijo. Na izredni seji ’ poslovodnih organov Novolesa in GG Novo mesto (v petek, 7. marca), smo se dogovorili za izredne ukrepe. Gozdarji so nam obljubili, potem ko smo jih temeljito seznanili z našimi težavami, da bodo sprejeli izredne ukrepe in nam poskušali dobaviti minimalne količine bukove hlodovine. Naš trden namen je namreč. da proizvodnje ne ustavimo. Naj dodam še to, da bomo vse izgubljene ure nadomestili, tako da se v končnih bilancah sedanje pomanjkanje surovin ne bo poznalo,« je dejal Vili Pavlič.	J.	S.
i m m m	f b		m m	
	iVSK	' 4 ||B	fojm	11
I
aznik Laboda
20 let tozda Libna v Krškem združili z dnevom žena in praznikom Laboda
NA RATEZU SNEMAJO »ČAS BREZ PRAVLJIC«
RATEŽ — Na poljih med Ratežem in Brusnicami je ekipa Vibe filma iz Ljubljane v ponedeljek posnela prve kadre za nov slovenski celovečerni film, ki bo imel naslov Čas brez pravljic. Scenarij sta napisala Željko Kozinc in Boštjan Hladnik po knjigi znanega slovenskega karikaturista in pisatelja Boruta Pečarja. Film bodb izdelali v režiji Boštjana Hladnika, medtem ko bo za snemalno kamero stal Jure Pervanje. Večino kadrov za ta film bodo posneli v okolici Novega mesta.
KRŠKO — Delavci Laboda imajo praznik kolektiva prav 8. marca. Prejšnjo soboto so delegacije vseh tozdov Laboda v Krškem z delavkami temeljne organizacije Libna proslavili še 20-ietnico tega tozda.
Skupaj z delavkami senovske Lisce so delavke Laboda številne goste prijetno presenetile z izjemno bogato razstavo ročnih del, h kateri so tokrat prvič pritegnile še srednjo tekstilno
• Sekretar občinskega komiteja ZK Krško je peterici delavcev Labodovega tozda Libna izročil državna odlikovanja: Franc Sintič je prejel medaljo dela, Olga Orešnik medaljo zaslug za narod, Lidija Hočevar, Dragica Vahčič in Ivan Žoherpa red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
KUPILI APARAT ZA KLINIKO
KOČEVJE — »V kočevskem Liku smo ob letošnjem dnevu žena prenehali s tradicijo, da so dobile članice kolektiva določeno vsoto denarja kot darilo. Tako privarčevani denar, skupno
230.000 din, smo namenili za nakup ultramonitorja (aparata za poslušanje plodovih srčnih utripohv) za ginekološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,« je povedala Zlata Arko, predsednica organizacije sindikata v Liku. Ginekološka klinika seje sindikatu Lika za aparat, ki stane
230.000 din, že zahvalila in čestitala kolektivu za dan žena. To zahvalo so v Liku prebrali na proslavi dneva žena, ki je bila 7. marca, na njej je pel moški pevski zbor kočevske Svobode, nastopili pa so tudi varovanci kočevskega vrtca.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Sto let grmske kmetijske šole
na 4. strani:
• Brusničani odločno proti deponiji
na 5. strani:
• Belt je rekorder med livarji
šolo iz Sevnice. Razstava bo odprta do sobote, 15. marca.
Po svečani seji delavskega sveta tozda Libna seje praznovanje preselilo v prostorno jedilnico. Zbrane jepozd-ravila predsednica sindikata Metka Radej, nato še glavni direktor Laboda Milan Bratož, slavnostni govornik Edo Komočar, direktor tozda Libna, pa je nanizal dosežke tega 346-članskega kolektiva, o čemer smo poročali pred kratkim.
Pismena priznanja je prejelo 7 dosedanjih predsednikov delavskih svetov tozda Libna: Dragica Vahčič, Amalija Orehini. Tilka lldvanc. Dragica
Stanič, Olga Orešnik, Stane Novak in Nuška Lapuh. Trije jubilanti so dobili jubilejno nagrado za 10 let dela, 25 delavcev pa za 20-letno zvestobo. Pismena priznanja tozda za snovanje in razvoj LabodovegaobratavKrškem so izročili Zdravku Petanu, Silvu Gorencu, Lojzetu Rihterju, Stanetu Nunčiču, Kazimirju Rupniku, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, DES — tozd Elektrodistribucija Krško in LB — Temeljni posavski banki. Pismena priznanja za izjemne zasluge pri izpolnjevanju delovnih nalog in samoupravljanja je delovna organizacija podelila 20 delavcem tozda, najvišje priznanje — plaketo Laboda pa je prejel Edo Komočar.
P. P.
Bogata bera prireditev v čast kongresa
Pred 12. kongresom ZSMS v Krškem
KRŠKO — Pred 12. kongresom ZSMS v Krškem se bo vtem mesecu zvrstila še vrsta zanimivih kulturnih prireditev, prizorišče vseh pa bo Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja.
Že jutri, 14. marca, ob 18. uri (ob tem času naj bi se pričele tudi vse druge kulturne prireditve!) priredi Pihalni orkester Djuro Salaj koncert. V ponedeljek bodo v galeriji doma odprli razstavo fotografij Gorana Rovana in Stojana Šobe, članov Literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega.
Ta klub pa bo v petek. 21. marca. s prireditvijo »Sonce v predalu« gotovo pritegnil pozornost ljubiteljev kulture, saj bo ravno na predvečer rojstnega dne uglednega pokojnega pisatelja in politiku Bena Župančiča skušal obogatiti svojo 5. obletnico z nekaterimi gosti. Člani kluba bodo uprizorili scenski nastop »Črni konji«, ki je ob krstni izvedbi na Zdolah požel obilo dobrih kritik. Plesni studio iz Celja pa se bo prvič predstavil Krčanom s skupino IGEN, ki spada v sam vrh jugoslovanskega mladinskega plesa. Mimogrede: Celjani so odprli Dneve plesa v Cankarjevem domu, v Krško pa bodo prispeli neposredno z gostovanja v Sarajevu.
Oglejmo si marčevski kulturni spored pred kongresom slovenske mladine v Krškem do konca: v četrtek, 27. t. m. bo 1. posavski rock festival, v petek koncert študentov glasbene akademije in srednje šole iz Posavja, v soboto. 29. t.m.. bo glasbeni video večer v produkciji ŠKUC-a in v ponedeljek. 31. marca, še koncert učencev glasbenih šol Brežice in Krško.
P. P.
Deset let filmskih tednov
DAN ŽENA V BETI — V Beti, največji belokranjski delovni organizaciji, ki je hkrati tudi največji ženski delovni kolektiv na sončni strani Gorjancev, so pred praznikom žensk pripravili program otroci iz metliškega otroškega vrtca. (Foto: A. Bartelj)
Izplavali, a težav ni konec
Začasnemu organu upravljanja v črnomaljskem tozdu IMV potekel mandat — Več pozornosti posodabljanju opreme in reševanju kadrovskih težav
na 7. strani:
• Malodušje večuje plač
ne po-
na 9. strani:
• Obojestransko nezadovoljstvo
na 11. strani:
• Ali dolenjski gostilničarji res ne zaslužijo niti za sol?
na 19. strani:
• Reprezentanti brez kopalnice
na 24. strani:
• Porodni krči lenjskega radia
do-
ČRNOMELJ — 1. marca je prenehal veljati sklep črnomaljske občinske skupščine o uvedbi začasnega družbenega varstva v IMV-jevih tozdih Tovarna opreme Črnomelj in Semič, slednji je sedaj obrat. Ugotovitve članov začasnega organa, strnjene v nekaj besed, povedo, da je črnomaljski tozd IMV zdrav kolektiv, ki potrebuje le pomoč pri pridobivanju strokovnega kadra in sredstev za prostore in opremo ter da mora izkoristiti prednosti, ki jih ima kot edini večji pridelovalec lesa v črnomaljski občini.
Sicer pa so člani začasnega organa Jože Panjan, Jože Strmec in Milan Golobič v svojem skoraj desetmesečnem delu ugotovili, da ima črnomaljski tozd s semiškim obratom veliko problemov, da pa so te težave v primerjavi s problematiko delovne organi acije kot celote manj pomembne. Zaradi tega jih v preteklosti niso reševali sproti, ampak na daljše obdobje, površno ali pa sploh ne. Verjetno tudi zato, ker sta — takrat še dva tozda — kljub težavam, torej izrabljenim strojem, slabi energetiki, lokacijski razdrobljenosti in pomanjkanju surovin, svoje obveze v glavnem izpolnjevala. Člani začasnega organa so prišli celo do zaključka, da se delavci v
I
OSKRBOVANKAM ZA NJIHOV PRAZNIK — V Domu starejših občanov v Šmihelu skorajda ne mine dan, da se v veliki dvorani ne bi dogodilo kaj prijetnega in veselega. Minulo sredo je bila prvič v gosteh skupina mladenk Centra srednjih šol Boris Kidrič. Oskrbovankam so ob njihovem prazniku pripravile daljši program. Se posebej pa je presenetila 18-letna dijakinja Marjetka Saje iz Velikega Kala pri Mirni peči, kije ob tej priložnosti prvič razstavila svoje slikarske poizkuse, potem pa je še na kitaro zaigrala in zapela svojo pesem, posvečeno materam. (Foto: J. Pavlin)
tozdih obnašajo odgovorno, da pa večina problemov izvira iz neodgo-
• Med težavami, s katerimi se je srečeval začasni organ, so bile zlasti kadrovske. Zaradi manjših stroškov so morali zmanjševati število režijskih delavcev, medtem ko so mnogi, predvsem kvalificirani in dobri delavci, želeli zapustiti IMV. Nekateri so to tudi storili, kajti v občini ni bilo moč uresničiti želje začasnega organa, da uspešne delovne organizacije vsaj začasno ne bi zaposlovale delavcev IMV. Mnogi so zaupstili tozd zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so se v preteklem letu sicer dvignili za 167 odst., a vsem še vedno niso zagotavljali socialne varnosti, zaradi praznih skladov pa so bili tudi ob druge ugodnosti.
vornega ravnanja odgovornih v upravi delovne organizacije predvsem
CELOVITA INFORMACIJA O SAVSKIH ELEKTRARNAH
KRŠKO — Da bi dosegli boljšo informiranost ljudi v Posavju o načrtovani gradnji spodnjesavske verige hidroelektrarn, sta medobčinski svet SZDL in medobčinska gospodarska zbornica za Posavje sklenila, da bodo predstavniki programskega sveta za Krško polje in slovenskega elektrogospodarstva pripravili celovito informacijo o tem »posegu stoletja« v Posavju. Do 15. marca naj bi bila pripravljena brošurica za vse prizadete krajevne skupnosti. V začetku aprila bodo še sekcijske razprave, predvsem o vprašanjih razvoja kmetijstva, sledile pa bodo še o varstvu okolja, izkoriščanju savskih peskov, geotermalnih voda in drugem.
v preteklih obdobjih. Večina sicer najpomembnejših poslovnih odločitev se je, po njihovih besedah, in se še vedno sprejema na samoupravnih organih naknadno, ko so že bile uresničene.
Razen v del opreme večjih investicijskih vlaganj v Tovarno opreme v Črnomlju ni bilo. Najbolj pereča je ureditev energetike in razširitev sušilnih zmogljivosti. Lani je bil zato ponovno izdelan investicijski program, vendar se je postopek močno zavlekel zaradi negativnega menja bančnega inštituta za celotni sanacijski program prikoličarske industrije. Prav tako bodo šele sledili priprava, obravnava in sprejem samoupravnih aktov v tozdu, kajti šele konec januarja letos so dokončno uredili status semiškega tozda, ki je postal organizacijska enota črnomaljskega tozda.
M.BEZEK
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho vreme z jutranjo meglo po kotlinah.
Že 10. teden slovenskega filma v Novem mestu
NOVO MESTO — Prihodnji teden, od 17. do 23. marca, se bo v Domu kulture začel jubilejni, 10. teden slovenskega filma v Novem mestu. Jubilej zaokrožuje še nekaj obletnic, in sicer 15-letnica abonmajskih predstav za mladino, 10-letnica akcije s filmsko predstavo v novo šolsko leto in 80-letnica slovenskega filma. Jubileji so hkrati časovni mejniki delovanja odbora za filmsko dejavnost pri ZKO Novo mesto, ki ga že vrsto let uspešno vodi prof. Milka Bobnarjeva.
V desetletju so si obiskovalci novomeških tednov slovenskega filma ogledali 55 slovenskih celovečernih filmov, 24 kratkih in 5 animiranih. Filmska krožka na nekdanji gimnaziji in ekonomski šoli sta redno pripravila tudi Bilten, ki je mladim pomagal pri razumevanju slovenske filmske bere. V času filmske prireditve so se novomeškemu občinstvu predstavili tudi številni režiserji, igralci, snemalci in drugi filmski delavci, od Štiglica. Pogačnika, Polha, Marinčka, Jakca, Klopčiča do Sotlarja, Drolčeve in Kačičeve, če omenimo le nekatere. Prireditev so spremljale razstave in seminarji ter predavanja. Kar lepa bera, če seštejemo vse skupaj.
Vendar v odboru za filmsko dejavnost niso zadovoljni. »Ne moremo biti, ker čutimo, kako filmsko umetnost izpodriva komercialni filmski kič in nasilje. Naši ljudje precej svojega prostega časa posvetijo filmu, zato bi se morali tovrstne vzgoje še bolj sistematično lotiti, da bi tako filmska umetnost dobila v nas tisti pozitivni odmev življenjskih vrednot, ki bi nam prinesle več humanosti in več lepega na vsakdanjo življenjsko pot,« pravi Bobnarjeva.
• Teden slovenskega filma v Novem mestu bo trajal od 17. do 23. marca. V programu so naslednji filmi: Butn-skala režiserja F. Slaka, Doktor V. Duletiča (te predstave se bodo udeležili režiser Duletič, D. Valič in S. Cerjak), Naš človek J. Pogačnika, Christophoros A. Mlakarja in od petka do nedelje Robarjev film Ovn in mamuti. Mladinske predstavebodoob 13. in 15. uri, za ostale ljubitelje filma pa ob 18. in 20. uri.
V avli Doma kulture bo postavljena razstava »10-letnica tedna slovenskega filma v Novem mestu«, v torek, 18. marca, pa bo ob 13. uri glasbeni sobi Doma kulture Stanko Šimenc predaval o Karolu Grossmannu in začetkih slovenskega filma.
Omeniti moramo, da praznovanje 80-letnice slovenskega filma v sklopu prireditev novomeškega filmskega tedna ni povsem brez povezave z Novim mestom. Prvi našfilmje namreč posnel Karol Grossmann, ki je celih 10 let živel v dolenjski metropoli.
MiM
OKRASIMO
VOLIŠČA!
Danes bomo volili svoje delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v nedeljo pa še v krajevnih skupnostih. Občinske konference SZDL pozivajo, naj bi za ti priložnosti primerno okrasili volišča in izobesili zastave ter tako tudi na zunaj poudarili pomen volitev, te naše državljanske pravice in dolžnosti.
Na volišča z
Danes so odprla volišča v temeljnih organizacijah združenega dela, v nedeljo se bodo odprla tudi po krajevnih skupnostih. Delavci in občani bodo na njih opravili svojo državljansko dolžnost in uveljavili pravico do izbire najprimernejših ljudi, ki bodo v delegacijah in kot delegati v skupščinah stvorili vez med nami in mesti odločanja, vez. po kateri naj bi živ in pristen interes delovnih ljudi in občanov deloval kot gonilna moč vsega našega življenju.
Letošnje četrte delegatske volitve imajo poseben značaj: označujejo jih širši in demokratičnejši predvolilni postopki in nekoliko spremenjena volilna zakonodaja, hkrati pa jim dajejo obeležje tudi gospodarske in družbene razmere, v katerih so očitna znamenja krize in potreb po sremembah. Zaradi vsega tega lahko pričakujemo, da bo »glas ljudstva« na teh volitvah tehtnejši, odločnejši in bolj premišljen. Saj zares ne gre za prazno obliko, ko volimo, marveč za potrjevanje ljudi, ki bodo v delegatskih skupščinah in različnih f unkcijah svoje znanje, izkušnje, zrelost in politično modrost uporabili za premagovanje sedanjih težav. Razmere namreč lahko spreminjamo samo ljudje!
Pojdimo torej na volišča z zaupanjem v nas same!
Na Vinici »bratstvo Kolpa 1986«
Priprave na avgustovsko turistično prireditev
VINICA — S ponovno oživitvijo viniškega turističnega društva se je porodila tudi dolgoletna želja, da bi pripravili prireditev, s pomočjo katere bi prikazali Kolpo kot simbol bratstva in enotnosti Slovencev in Hrvatov. S tem pa bi tudi poglobili sodelovanje med obkolpskimi občinami tako na gospodarskem kot kulturnem področju. Turist;vna prireditev »Bratstvo Kolpa 1986« naj bi bila predvidoma avgusta, trajala pa bi dva dni.
Prvi dan bi na okrogli mizi o tem, kako zaščititi reko Kolpo z ekološkega in drugih vidikov, sodelovali predstavniki črnomaljske, metliške, kočevske, vrbovske, dugoreške in ozaljske občine. Pripravili bi tudi razstavo domače obrti, predvsem izvirnih spominkov, a tudi kmečkih orodij in pripomočkov, dopolnili pa bi jo z izdelki domače kulinarike. Naslednji dan pa bi skupine iz vseh šestih občin pripravile v viniškem kampu kulturni program.
Turistično društvo, ki mu bodo pri organizaciji pomagali tudi občina, krajevna skupnost in domače kultur-no-umetniško društvo Oton Župančič, je okvirni program prireditve poslalo vsem občinskim skupščinam, izvršnim svetom, zvezam kulturnih organizacij in turističnim zvezam oz. društvom omenjenih občin, sedaj pa pričakujejo dopolnitve in pripombe. Potem bodo dokončno oblikovali program.
Poslabšan položaj izvoznikov
Opozorila s seje občinske organizacije ZK Novo mesto — Za novo predsednico ______izvoljena Darja Colarič, za sekretarja pa Jože Florjančič
NOVO MESTO — Glasna opozorila na nevzdržen položaj izvoznikov, kulture, izobraževanja in kmetijstva na programsko volilni seji občinske organizacije ZK 10. marca so zaokrožile ugotovitve kritičnih razprav, ki so prej potekale v treh sekcijah.
Kritične razprave o štiriletnem delu,	privedle do sprememb. Ne samo da
uspehih, težavah in neuspehih, prisot-	zaostajajo osebni dohodki zaposlenih
ne že na prejšnjih 43 razpravah v treh sekcijah, so se nadaljevale tudi na sklepni konferenci. Kot je poudaril predsednik komiteja Boštjan Kovačič, pa »imajo ljudje dovolj diagnoz, pričakujejo učinkovito zdravljenje«. V zadnjem času je nastala čvrstejša vez med osnovnimi organizacijami in komitejem tudi s pomočjo rednih sestankov s sekretarji osnovnih organizacij, zaostrene razmere pa potiskajo lik komunista v prvi plan.
V razpravi so bili tokrat najglasnejši in prepričljivi delegati iz tovarne Krka, Novolesa in IMV, treh največjih izvoznikov v občini, ki se jim ob spremenjenih deviznih predpisih močno slabša položaj. Resno razmišljajo o zmanjševanju izvoza in večji prodaji na domačem trgu, če ne bo naglih sprememb, s katerimi bi pripomogli k dohodkovno zanimivemu izvozu. »Od velikega in v Sloveniji nadpoprečnega izvoza novomeška občina trenutno nima drugega kot slabo plačano delo in slabši finančni rezultat,« je zagrenjeno dejal Slavko Medle, delegat Novolesa.
Nič bolj rožnat položaj pa ni v kulturnih dejavnostih in to kljub stališčem in točno določenim nalogam, ki naj bi
• Na konferenci so izvolili še nov 30-članski komite in njegove organe. Takoj po seji so se člani novega komiteja sestali in za predsednico izvolili Darjo Colarič iz tovarne Krka. Dolžnost bo opravljala nepoklicno. Za plačanega sekretarja komiteja je bil izvoljen Jože Florjančič, za izvršnega sekretarja pa še nadalje ostaja Bojan Bencik.
v kulturnih ustanovah, slabša se tudi siceršnji gmotni položaj kulture. Vsega skupaj je v kulturnih dejavnostih v občini s skoro 60.000 prebivalci zaposlenih 55 ljudi, od tega 33 strokovnjakov, medtem ko je imela občina Nova Gorica s približno enakim številom prebivalstva že pred leti v kulturi zaposlenih 139 delavcev. »Opozarjamo več let, pa se nič nezgodi,« so bile zaključne besede razpravljalke Staše Vovk.
Delegati so iz razprav spoznali še zapleten položaj v IMV. čeprav se stanje močno izboljšuje, nemogoče razmere v kmetijstvu, ki prav tako nazaduje kljub temu, da je v vseh do-
Sproti nad pomanjkljivosti
O delu občinske organizacije ZKS Metlika v preteklem obdobju — Velik pomen idejnopolitičnega usposabljanja — Novi predsednik OK je Ivan Malešič
METLIKA — Največ pozornosti na nedavni programsko volilni seji občinske konference ZKS Metlika so posvetili delu občinske organizacije Zveze komunistov v tej belokranjski občini v preteklem obdobju. Seveda se pri takem »obračunu« ne vporočilune v referatu predsednika in še zlasti ne v razpravi niso mogli ogniti tudi nekaterim dokaj kritičnim ugotovitvam ode-lu. uspehih pa tudi nedelu in premajhni zavzetosti tako občinske organizacije kot celote, kot njenih teles, posameznih osnovnih organizacij in članov.
Seveda so v na trenutke kar preveč burni razpravi prevladovali kritični toni in poudarki, največ razprav pa seje tako ali drugače dotikalo sedanjega težkega gospodarskega stanja, iz katerega izhaja tudi večina drugih težav, ki hočeš nočeš prizadevajo vse
i juhi.jaltsko
fltSlllo -
Res natančno poznamo vzroke krize?
Brez tega ni izhoda
LJUBLJANA — Sedanja gospodarska in družbena kriza, ki jo preživljamo, ni naključen pojav in je zato ni možno obvladati s politiko, ki bi vsebovala le pragmatične ukrepe. Krize tudi ne bo možno obvladati, če bomo diagnozo stanja in zdravila zanjo iskali le na ravni ekonomske politike in ukrepov, saj gre v resnici za zelo zapletene družbene pojave. Pred nami sta le dve poti: ali bomo postajali materialno in kulturno vse bolj siromašna in od tujine vse bolj odvisna družba ali pa bomo zaustavili in preusmerili ta tok in razvili lastno ustvarjalnost in izvirno samoupravljanje. Zelo pomembno je torej, da se dokopljemo do jasnega spoznanja o vzrokih krize in se dogovorimo, kako jo prebroditi.
Z marksističnega stališča družbena kriza ni nujno nekaj patološkega, nekaj, kar odstopa od normalnih gibanj v družbi in logično izhaja iz protislovnosti, ki so glavno gibalo družbe. Pojma krize torej ne smemo opredeljevati nujno negativno. Obdobje slehernega pomembnega zgodovinskega napredka doslej je bilo povezano s krizo. Z vidika zgodovinske, marksistične, revolucionarne zavesti je pojem krize povezan z možnostjo napredka.
Problem je v tem, da se v našem družbenem življenju uveljavlja izrazita dvojnost ekonomskega in političnega življenja. Poleg celovitega koncepta samoupravljanja in uveljavljenih začetnih oblik . samoupravne prakse obstaja od nje različen
delovne ljudi in občane. Vendar je več razpravljalcev poudarilo, da za vse, kar pri nas ni v redu, pač ni moč kriviti Zveze komunistov in njenega članstva. »Komunisti sami tudi ne moremo vseh stvari spraviti v red, moramo pa vseskozi ustvarjati tako klimo, razpoloženje in razmere, da bomo vsi delovni ljudje lahko tvorno in koristno delali za napredek naše družbe,« je med drugim poudaril sekretar občinskega komiteja Jože Nemanič. Za tako delovanje in uresničevanje svoje vloge, so pogosto poudarjali, pa mora biti član Zveze komunistov primerno idejnopolitičnous-posobljen; prav ta usposobljenost oziroma neusposobljenost je ena od bolečih točk metliške občinske organizacije ZK in prav od tu izhaja vrsta drugih težav in pomanjkljivosti. Seveda pe je treba te pomanjkljivosti in njihove vzroke odpravljati sproti, ne
pa o tem govoriti samo na programskih konferencah, je poudaril eden od razpravljalcev.
Stane Potočar-Lazar, ki je zadnja štiri leta spremljal delo metliške organizacije ZK, je delo v tem obdobju pohvalil saj je po njegovih besedah v marsikateri drugi občini precej več težav kot v metliški in ZK nemore nihče za to odrekati zaslug.
Na seji so izvolili nov 25-članski občinski komite, novi predsednik je postalTvan Malešič, sekretar pa je še naprej Jože Nemanič.
A.	B.
dejanski način proizvodnje in razdelitve politične moči ter dejanskih interesov, prevladujoča moč etatističnega, skupinsko-lastninskega tipa ter oblast aparata in neformalnih centrov družbene moči.
Sedanje razmere v jugoslovanski družbi lahko označimo kot stanje družbene krize. To stanje se izraža v procesih, ki razkrajajo osnove povezanosti in skupnosti jugoslovanske družbe in ki zmanjšujejo sposobnost veljavnih ustanov sistema za kontrolo družbenega dogajanja, ogrožajo doseženo raven življenjskega standarda in demokratizacije družbe ter povečujejo odvisnost jugoslovanske družbe od zunanjih dejavnikov razvoja.
Najbolj vidni so kazalci ekonomske krize. Izražajo se v počasnejši gospodarski rasti in razvoju oziroma v zastoju gospodarske rasti, v prevladujočih in neobvladanih inflacijskih gibanjih, v poglabljanju strukturalnih neskladij in neravnovesij med posameznimi gospodarskimi panogami in gospodarstvu posameznih republik, pokrajin in območij. Tudi problem nezaposlenosti je v večini republik in pokrajin vse bolj akuten. Prav tako upada produktivnost dela in izkoriščanje delovnega časa.
Pri iskanju vzrokov sedanje družbene krize v Jugoslaviji mnogi opozarjajo tudi na naravne vire kot omejevalen dejavnik v našem razvoju. In ne nazadnje: izvor sodobne krize kaže iskati še v kulturnem sistemu, v konfliktu med tradicionalniji vrednotami, miselnostjo ter težnjo po modernizaciji družbe in vrednotami, kot so ustvarjalnost, odgovornost, učinkovitost, demokratičnost.
Izhod iz stanja družbene krize je možen le ob poznavanju vseh vzrokov zanjo, zlasti pa z razvojem resnične demokratizacije vseh področij družbenega življenja v smeri poglabljanja samoupravljanja in odpiranja možnosti za ustvarjalnost na vseh področjih življenja in dela.
VINKO BLATNIK
BORCI DEVETE — KOČEVSKE!
Stalni odbor skupnosti borcev ZDO in IX. SNOUB — Kočevske, se je sedaj, po izidu knjige o Zapadnodolenjskem odredu z znanim naslovom Dolenjski puntarji, lotil pisanja monografije o Deveti brigadi kot eni od izredno pomembnih partizanskih enot. Glede na to želi odbor pritegniti k sodelovanju čimveč bivših borcev te enote in druge, da bi začeli zbirati in pripravljati podatke, dokumente, informacije in razne materiale, ki bi bili lahko vključeni v to novo knjigo Knjižnice NOV in POJ. Samo na ta način bo namreč delo lahko popolnejše, bolj avtentično, s tem pa tudi z večjo zgodovinsko vrednostjo. Prispevke pošljite na naslov: Odbor skupnosti borcev ZDO in IX. SNOUB — Kočevske, Vrtača 11, 61000 Ljubljana.
Odbor — Zgodovinska komisija
kumentih zapisano kot prednostna panoga.
R. BAČER
ŠOLARJI V ITASU
KOČEVJE — Doma vzgojeni kader je najcenejši, so ugotovili v Itasu v Kočevju in letos prvič organizirali krožek za obdelovanje kovin za učence sedmih in osmih razredov Osnovne šole Kočevskega zbora. Krožek je bil v Itasovih učnih delavnicah, trajal pa je 30 ur. Na njem so se učenci seznanili z osnovami oblikovanja kovin. Udeležilo se ga je preko 30 učencev, uspešno pa je končalo 18 in ti, uspešni, so prejeli na zaključni svečanosti 6. marca v dar anorake z znakom Itasa. Vsi učenci osmega razreda, ki so krožek uspešno končali, sp se odločili, da bodo nadaljevali študij na kovinarski usmeritvi.
Spet več izvoza
»Riko« že sklenil izvozne pogodbe za letošnje leto
RIBNICA — »V minulem letu je ribniško Riko povečal izvoz za 36 odst. Izvozili smo kar preko 65 odst. proizvodnje. Hkrati pa smo načrtovani uvoz uresničili le 65-odstotno,« nam je povedal Janez Podboj, vodja izvozrto-uvoznega sektorja v ribniški delovni organizaciji RIKO.
Tudi letos bodo izvoz spet močno povečali, in sicer na Zahod za 130 odst., na Vzhod pa celo za 330 odst. Tako bo izvoz na Zahod znašal letos
• Rikov tozd Ricomag načrtuje za letos 3-krat večji fizični obseg proizvodnje kot lani. Seveda bo to možno zaradi izpeljanih investicij, pa tudi število delavcev bodo povečali od sedanjih 50 na 75 do 80. V proizvodnjo bodo poleg sedanjih petih tipov valjarjev uvedli še tri nove. Novi tipi bodo imeli drugačen pogon, zaradi česar bodo imeli mirnejši tek, njihovo vzdrževanje pa bo lažje. Ricomag je od lanske milijarde 250 milijonov dinarjev proizvodnje izvozil kar za milijardo dinarjev, od tega za 310 milijonov na konvertibilno območje. Za letošnje leto so prvotno načrtovali porast izvoza le za 18 odstotkov, vendar bo izvoz znatno večji, saj so že zdaj podpisali pogodb za precej večji znesek, kot so načrtovali.
okoli 3,5 milijona dolarjev, izvažali pa bodo v Francijo, Belgijo, Alžir, Tunis, ZDA, ZRN, Avstrijo, Irak in Iran. Izvozili bodo največ traktorskih priključkov, stiskalnic za železo in papir, kmetijske mehanizacije, naprav za opraševanje in obiranje dateljev itd.
Izvoz v ZSSR se bo od lanskih 13 milijonov klirinških dolarjev letos povečal na 56 milijonov klirinških dolarjev ali za 4,3-krat. Izvažali bodo predvsem stiskalnice, komunalna vozila in krmiljene vozičke za potrebe robotike. S Sovjetsko zvezo imajo sklenjenih tudi že nekaj pogodb za leto 1987, resne možnosti za izvoz vse do leta 2.000 pa so na področju izdelkov za potrebe robotike.
J. P.
Pomoč za vse več ljudi
Skupščina socialnega skrbstva Novo mesto potrdila lanski zaključni račun in letošnji plan
NOVO MESTO — Občinska skupnost socialnega skrbstva je na osnovi dogovorjene porabe lani smela porabiti 194,2 milijona din. Razporedila pa je okrog 6 milijonov več. S to prekoračitvijo, ki je bila možna zaradi 13 milijonov več dotečenih sredstev, so se sicer »zajedli« v letošnji dovoljeni program, a drugače ni šlo. Ta denar so namenili za enkratne denarne pomoči, po katerih so vse večje potrebe.
Skupaj so lani priznali enkratno denarno pomoč 562 občanom, zanje pa so namenili 5,6 milijona din. Denarno pomoč kot edini vir preživljanja so zagotavljali 122, kot dopolnilni vir pa povprečno 242 občanom. V ta namen so porabili 38,59 milijonov. Plačilo ali doplačilo bivanja v socialnih zavodih je skupnost stalo dobrih 79 milijonov. Opravljala oziroma financirala pa je seveda še vrsto drugih nalog. Tako se je vključevala v izvedbo programa socializacije Romov. O tem delu v letu 1985 so bili celostno seznanjeni delegati na skupščini 10. marca, na kateri so seveda potrdili lanski zaključni račun in sprejeli letošnji začasni plan, ki predvideva, da bo za socialno skrbstvene namene zbrano 353 milijonov din. V zvezi s programom socializacije Romov smo slišali, naj bi bila skrb bolj po načelu »dam-daš«, pa tudi, da se
nihče, ne krajevne skupnosti ne delovne organizacije ne šole ali vrtci ne morejo kar izključiti iz teh prizadevanj, saj so Romi naš skupni problem.
Precej je bilo na skupščini govora o financiranju dejavnosti socialno humanitarnih organizacij, predvsem invalidskih društev. Problem je v tem,'da je denarja zanje premalo, poleg tega pa se tudi ob valorizacijah nanje kar nekako pozabi. Tudi letos denarja zanje ni prav veliko. Da bi temeljiteje pregledali programe in potrebe teh organizacij ter morda našli pot za izdatnejšo družbeno pomoč, so se na skupščini dogovorili za skupen sestanek financerjev s predstavniki društev v okviru sveta za družbeni položaj in aktivost invalidov pri OK SZDL.
Delegati so potrdili tudi zvišanje cen v novomeškem Domu starejših občanov z marcem za 12 odstotkov. Prav tako so potrdili sklep o valorizaciji preživnin s 1. marcem. Vse, ki so bile dogovorjene do konca leta 1984,se zvišajo za 79,4odstotka, lanske pa različno. Prav tako so dvignili roke za zvišanje denarnih pomoči že z marcem zaradi nagic rasti življenjskih stroškov. Vse družbeno denarne pomoči se zvišujejo za 20 odstotkov, rejnine, ki precej zaostajajo za sporazumom, pa za 30 odstotkov.
Z. L,—D.
NASA ANKETA
Pomisleki ob lepi ideji
Zadnje čase je tudi v Jugoslaviji precej slišatio možnosti skrajševanja delovnega časa. Z nedavno spremembo ustreznih členov republiškega zakona o delovnih razmerjih pa je v Sloveniji dana kolektivom možnost skrajševanja delovnega tedna od 42 na 40 ur. kar dejansko pomeni ukinitev delovnih sobot. Sprva bo sprememba uvedena poskusno v nekaj delovnih organizacijah. Zahteva pa je, da se zaradi skrajšanja delovnega tedna ne sme zmanjšati proizvodnja in dohodek, daje treba torej v dveh urah manj narediti vsaj enako kot doslej. Verjetno ga ni, ki ne bi bil za krajši delovni teden vsaj prvi hip. Razmislek pa v nekaterih budi pomisleke. Ideja je privlačna. a delavka v Beti ali kje za trakom, na primer, bi ne mogla nadomestiti dveurnega izpada, smo slišali. Drugače je verjetno tam, kjer delajo efektivno le nekaj ur, čeprav bi takih sploh ne smelo biti.
TONE BRODARIČ, ključavničar v črnomaljskem Kovinarju: »Sem za to, da bi namesto 42 delali na teden le 40 ur, vendar naj bi norme ostale enake sedanjim, da ne bi bili prizadeti pri zaslužku. Resje,da pošteno delam ves čas, kar sem v službi, ker me v to sili že norma, vendar menim, da bi se tisti dve uri na teden dalo »prinesti noter«, da bi torej kljub krajšemu delavniku dosegel normo. Ne vem pa, kaj bi s tistimi, ki že sedaj delajo le polovico delovnega časa.«
SILVO OPARA, konstruktor v Trimu, Trebnje: »Rekel bi, daje pri nas zelo malo ljudi, ki si ne bi želeli krajšega delovnega časa. Veoni industrijskih panog v Jugoslaviji se skrajšanje tudi ne bi dosti poznalo. Izvzemam tekstilno, obutveno in še kakšno industrijo, kjer delavci delajo za tekočim trakom in dosegajo evropsko produktivnost. Vendar mi za kaj takega nismo in še ne bomo zreli. Če bi skrajšali delovni čas, se intenzivnost dela ne bi povečala, ampak bi delali ustrezno manj.«
ERNA BRGLEZ, uslužbenka občinske uprave v Krškem: »Mislim, da ne bi smelo biti ovir, da bi skrajšali delovni čas. V številnih kolektivih so delavci, ki svoje delo dobro opravijo v dosti krajšem času kot drugi. Če se slabo dela, pa ni dovolj niti 42-urni delavnik. Temeljito bi morali proučiti, zakaj na primer so velike razlike v storilnosti delavcev iste panoge. Kar zadeva občinsko upravo menim, da mora biti delovni čas tak, da bodo delavci lahko opravili vse potrebno izven svojega rednega delovnika. To velja tudi za druge urade.«
BREDA MIJOVIČ, direktorica tozda Radna v sevniški Jutranjki: »Pred časom sem v tovarni dala pobudo za ukinitev delovnih sobot, ker te dokaj ovirajo žene. Ostali delavniki v tednu bi bili povprečno daljši za 24 minut. Drugačna razporeditev delovnega časa bi prinesla prihranke v več smereh. Žal v ostalih sevniških kolektivih ni bilo ustreznega odziva. V Jutranjki menimo. da bi naredili več v ostalih dneh. zato bomo na tak obratovalni čas verjetno ij;	>, '	prešli sami.«
LADO ŽAGAR, prometnik pri SAP -tozd Stojna Kočevje: »Pri nas so vozniki plačani le od prevoženih kilometrov. Če se kolesa ne vrte, ni zaslužka. Če bi bili tako nagrajevani tudi v proizvodnji, ne bi ugotavljali, da delajo ponekod le po 3 do 4 ure, plačani pa so za 8 ur. Zamisel, da bi delovni teden skrajšali, je privlačna. Žal pa bo to vplivalo na nižjo pokojnino. Velja za kolektive, kjer že zdaj povsem izkoristijo delovni čas.«
ERANC PRELESNIK iz ribniškega Ri-ka, predsednik sindikata sozd ZPS: Izmed delovnih organizacij v sozdu bo s
1.	aprilom prešla na 40-urni delovni teden Strojna Maribor, kjer so preračunali, da s krajšim delovnim tednom ne bodo nič izgubili. V sozdu je prevladalo mnenje, naj se vsaka članica sama odloči, ali skrajšanje ali ne. Proizvodnja zaradi tega ne sme upasti. Delovničasje treba bolje izkoristiti. Menim, da v Riku imamo pogoje za 40-urni delovni teden.«
SLOBODAN UDOVIČIČ—MIKI, svetovalec zaposlovanja iz Metlike: »V naši občini ni tendenc po skrajševanju delovnega časa. Zakaj naj bi ga v državi skrajševali, če vemo, da v povprečju delamo efektivno le kake 4 ure na dan. Bolje bi bilo, ko bi razpravljali o tem, kako delovni čas čimbolj smotrno in koristno izrabiti. Skrajševanje gotovo ne bi rešilo problema nezaposlenosti, pa tudi ne popravilo vedno slabših poslovnih rezultatov delovnih organizacij «
ALBINA ŠETINC, šivilja v dobovskem tozdu Beti iz Mihalovca: »Skrajšan delovni teden je najbrž vabljiv za vsako našo delavko, a to bi gotovo pomenilo zmanjšanje proizvodnje. Ne verjamem, da bi lahko nadomestile dveurni izpad. Norme so visoke, delo zahtevno. Artikli se spogosto menj jo, gledati moramo tudi na kakovost, ne le na količino. Ob skrajšanem delovnem tednu bi se verjetno morale zadovoljiti z manjšim 4ob"'lkom.«
MATJAŽ KOLIGAR, delavec v IMV Novo mesto: »Pri nas v proizvodnji ne razmišljamo o skrajšanju delavnika, delali bi še v nedeljo, če bi se dalo. Izkoriščenost delovnega časa na traku je popolna. Tam se dela polnih osem ur. Podobnoje v lakirnici. V moji skupini dnevno naredimo 200 zadnjih ročic za katre. kar je za 140 avtomobilov, ki pridejo dnevno s traka, preveč. Mi in še kdo v tovarni bi torej lahko skrajšali delovni teden, a kaj bi rekli naši sodelavci s traka?«
J
on
i
Sto let grmske kmetijske šole
Praznovanje visokega jubileja iole, ki je zdaj pod Trško goro, bo od maja do konca oktobra — Uvod bo izid zbornika, nato se bodo vrstili: simpozij pedagogov, zborovanje kmetijskih strokovnjakov, razstava živine, tekmovanje
NOVO MESTO — Letos mineva sto let, kar so kmetijsko šolo s Slapa pri Vipavi, kjer je delovala skoraj poldrugo desetletje preselili na Dolenjsko, v Novo mesto. Prostore je dobila na Grmu in to ime seje zdelo tako imenitno, da ga je šola ohranila pri vseh svojih nazivih in tudi še potem, ko seje leta 1983 preselila v novo stavbo pod Trško goro. Ime Grm je postalo svojstven pojem v kmetijskem izobraževanju.
Na grmski kmetijski šoli, ki je začela kot deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola, se je v sto letih do danes, ko deluje kot srednja šola usmerjenega izobraževanja, izšolalo nad 3.000 fantov in deklet in do zdaj na njej poučevalo več kot
Odškodnina le s pogodbo
V črnomaljski občini ocenili 400 hektarov vinogradov, ki jih je prizadejala pozeba — Malo pogodb
ČRNOMELJ — Komisije, ki jih je po krajevnih skupnostih imenovala črnomaljska občinska skupščina in ki so ocenjevale škodo v vinogradih po lanski zimski in spomladanski, pozebi so ugotovile, da je od 400 hektarov vinogradov v družbenem, družbeno-organiziranem in neorganiziranem sektorju poškodovanih kar 75 do 90
Kmetje v šoli
Zanimanje za šolanje pre-seglo vsa pričakovanja
NOVO MESTO — Prejšnja leta so kmete silili k izobraževanju, v seminarje in na tečaje, zdaj so za šolanje sami pokazali veliko zanimanja. V novomeški občini delujeta kar dva oddelka šole za kmetovalce.
Ker veliko kmetov nima izobrazbenih pogojev za pridobitev statusa kmeta in za prevzem kmetije, sta novomeška zadruga in kmetijska šola Grm v tej zimski sezoni organizirala šolo za kmetovalce, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Odprli so dva oddelka, enega na grmski šoli, drugega v Šentjerneju, obiskuje pa ju čez 40 kmetov, katerih poprečna starost je 28 let. Program obsega 600 ur pouka, od tega 300 ur v prvem letniku in prav toliko v drugem. V vsakem letniku je v tem programu zajetih tudi 80 ur praktičnega dela. Po končanem šolanju bodo slušatelji opravili izpite, nakar bodo dobili spričevala za poklic »kmetijec«.
Glede na veliko zanimanje po vsem terenu bodo jeseni odprli še en nov oddelek šole za kmetovalce. Menijo, da je to najbolj učinkovit način izobraževanja ljudi, ki bodo ali so že kmečki gospodarji.
R. B.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci ponujali 295 pujskov, starih do 3 mesece, in 9 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 174 prvih in 3 druge živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 600 do 800 din, starejših pa 500 din.
odst. Vendar bodo dobili škodo povrnjeno le organizirani vinogradniki in družbeni sektor, neorganizirani vinogradniki pa ne, čeprav menijo, da so do povrnitve upravičeni.
V črnomaljski kmetijski zadrugi podobno kot drugje poudarjajo, da je pogoj za povrnitev škode pogodba, ki jo morajo imeti vinogradniki podpisano s kmetijsko zadrugo za najmanj 10 let ter da prodajo zadrugi 70 odst. pridelka, ki bo zrasel na pogodbenih površinah. Prvi del podpisovanja pogodb je že končan, in čeprav so imeli možnost za sklenitev pogodb vsi. tudi »vikendarji«, so se za pogodbe odločili predvsem tisti, ki so že doslej sodelovali z zadrugo, le okrog 5 odst.
, je novih podpisnikov. Zanimivo pa je. da je bilo lani podpisanih pogodb za 66 hektarov vinogradov, letos pa le za 43 h»ktarov.
Na podlagi ocenjene škode v vinogradih bi morala družbeni in družbeno organizirani sektor v črnomaljski občini dobiti 21,5 milijona dinarjev, vendar le, ko so izdelani investicijski programi za sanacijo in obnovo. Sanacijski program za dosajevanje in rekonstrukcijo vinogradov povsod tam. kjer je od 75 do 90 odst. škode, je kmetijska zadruga že poslala republiškemu Komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, program za obnovo za vinograde z več kot 90 odst. škode pa bodo morali sestaviti do 1. junija. V zadrugi poudarjajo, da bo moč obnoviti tudi vinograde z mani kot 90 odst. škode, vendar bo za to moral dati »žegen« občinski upravni organ.
B. M.
FINANČNE INJEKCIJE NE BODO POMAGALE
ČRNOMELJ — Predstavnik črnomaljske kmetijske zadruge je na nedavni programsko-volilni seji občinske konference ZKS Črnomelj dejal, da so kmetijstvo v njihovi občini doslej poskušali rešiti s finančnimi injekcijami, vendar ga na ta način ne bo moč potegniti iz težav. Vse, kar v kmetijstvo vložijo, je namreč tržna kategorija, kar pa iz kmetijstva dobijo, je socialna. Zato v kmetijski zadrugi predlagano, da bi v občini ponovno razpravljali o 1-odstotnem združevanju sredstev v občinski interventni sklad, saj bi le s tolikšno prispevno stopnjo lahko omilili odliv kapitala iz kmetijstva. Predstavnik zadruge je tudi poudaril, da je dohodkovno povezovanje med kmetom in kmetijsko zadrugo v zastoju.
Kmetijski
Topinambur - zakaj pa ne? s
Topinambur, tudi laška repa, papeževa repa in ameriški krompir imenovana poljščina, je kaj čudna kulturna rastlina. Kar je nad zemljo, je podobno sončnici, le da ima mnogo manjše cvetove, kar skriva v zemlji, je tako kot krompir, le da bolj rogljat in robat. Vsekakor pa zasluži več pozornosti, kot je je deležna kljub prizadevanjem dr. Spanringa in drugih poljedelskih strokovnjakov.
Pri topinamburju je užitno vse, steblo in gomolji, kar pri krompirju ni. Tudi skorajda povsod uspeva, dobro prenaša sušo in s tem plitva in peščena tla. Uporaben je za krmo živalim in divjadi, pa tudi za hrano človeku. Pomembna je njegova lastnost je, da vsebuje ogljikove hidrate v obliki inulina, ki diatietikom, sladkornim bolnikom, ni škodljiv. Za hrano ga je mogoče pripravljati na vse podobne načine kot sam krompir.
V naših razmerah bi kazalo bolj izkoristiti topinamburjevo skromnost in prilagodljivost, prav tako pa tudi sposobnost, da več let uspeva na istem mestu. Iz topinamburja bi bilo mogoče na najbolj izpostavljenih mestih narediti naravne ovire divjadi, ki vdira na polja. Topinamburjevi nasadi bi s svojo ponudbo hrane zadržali divjad, ki rada stika za okusnimi gomolji.
• Prof. Oton Muck v svoji knjigi priporoča topinambur tudi za prehrano domačih živali. Gomolji so sestavljeni podobno kot pri krompirju, le da imajo nekaj več vode, namesto škroba pa inulin in levulozo. Ker nima solanina, kot ga ima krompir, topinamburja ni treba kuhati. Značilno je tudi, da ima za prežvekovalce večjo hranilno vrednost kot za prašiče, kar pomeni, da so za njegovo prebavo potrebne bakterije. Svari pa pred prevelikimi obroki.
Eno z drugim kaže, da bi bilo vendarle vredno poskusiti. Topinambur se sadi 10 do 12 cm globoko na razdaljo 30 do 40 cm. Med vrstami naj bo razdalja večja, od 60 do 80 cm. Sadi se jeseni ali spomladi, na istem mestu pa raste do pet let. Za krmo se lahko porabi obraščajoča zelena masa ali pa gomolji. Priporočljivo je seveda gnojenje z organskimi pa tudi nimeralnimi gnojili.
Inž. M. L.
200 učiteljev. Nikoli pa ni bila samo izobraževalna ustanova, saj je imela pomembno vlogo tudi pri dvigu narodne zavesti. Učenci so prihajali iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva, iz avstrijske Koroške in Štajerske ter . iz Italije. Nič čudnega, da so se takrat vsi hoteli šolati na Grmu, saj je bila to prava kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom.
Nedvomno je res, da ima malo-katera slovenska šola tako bogato zgodovino in tradicijo kot prav Srednja kmetijska šola Grm, kakor se imenuje danes, in to kaže ob stoletnici njenega delovanja posebej poudariti. Seveda se je v dolgih desetletjih marsikaj spremenilo in izboljšalo, kar velja zlasti še za razmere, v kakršnih šola deluje. Objekti pod Trško goro omogočajo izobraževanje in prakso kar 450 učencev, v domu pa je prostora za
»Daš 30 din, dobiš pa več kot 100«
Gnoj na negnojenih travnikih bi v novomeški občini pospešil živinorejo
NOVO MESTO — Pospeševalna služba novomeške kmetijske zadruge se je z vso zagnanostjo vključila v splošno republiško gnojilno akcijo. Kmetom priporočajo, naj takoj, ko bo sneg skopnel, pognojijo doslej slabo gnojene travniške površine. Ta akcija, usmerjena z večjo pridelavo hrane, ima za Dolenjsko in novomeško občino še poseben pomen. Na tem območju je ogromno košenic. Samo v novomeški občini jih je nekaj tisoč hektarov, za katere nihče ne skrbi ali pa jih kosijo le enkrat na leto.
Če bi te površine pognojili, bi porabili za gnoj, potreben za 1 kilogram mrve, manj kot 7 din. Za prirejo 1 litrfTnleka pa je potrebno 2 kilograma mrve. Vsi stroški za pridelavo 1 kilograma mrve z dodatnim gnojenjem, vloženim delom in obračunano amortizacijo vred znašajo po ocenah strokovnjakov 15 din. Kako se izplača pognojiti, naj bi kmetje sami izračunali.
Vsa podrobna navodila o nabavi gnojil pod ugodnimi pogoji dobijo kmetje pri svojih zadružnih enotah. Novomeška zadruga je v sklopu te akcije dobila pod ugodnimi pogoji denar za nabavo 230 ton gnojil.
R. B.
POKUŠNJA LANSKE LETINE V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE — Danes, 13. marca, bo v Tržišču v Igorjevi zidanici pokušnja lanske vinske letine, ki bo pred tem tudi že ocenjena. Prav tam bo 19. marca še zbor vinogradnikov z zabavnim delom. Predvsem gre za vinogradnike, ki imajo vinograde na Malkovcu in sosednjih gričih. Pridelka je bilo lani tukaj malo, je pa zato vino kvalitetno kot že dolgo ne. Žal pa so vinogradniki zaradi več let slabih letin skoraj povsem opustili misel na obnovo teh vinogradov, ki se jih zaradi strmih terenov ne da obdelovati strojno.
180 mladih, ki so se odločili za kmetijske poklice. Ob šoli je vrsta gospodarskih objektov, tako hlevi za živino, svinjaki, seniki, silosi, skladišča, remiza strojev, delavnice, vinska klet. Šolski kompleks meri kakih 50 hektarov, sestavljajo ga polja, travniki, pašniki, sadovnjaki in vinograd. Na drugih lokacijah ima šola še 80 hektarov kmetijskih površin.
Visoki jubilej namerava šola proslaviti z vrsto delovnih manifestacij. Nanj seje začela pripravljati že pred dvema letoma. Izdelali so program praznovanja in imenovali prireditveni odbor, ki ga vodi predsednik novomeškega izvršnega sveta Jože Suhadolnik. Iz programa je razvidno, da se bo praznovanje začelo
v tem šolskem letu, in sicer z kidajo zbornika šole ob koncu maja. Nato bo v prvih dneh junija na šoli simpozij pedagoških delavcev iz jugoslovanskih agroživilskih šol. Pomembnejši de! praznovanja pa bo jeseni, v novem šolskem letu. V prvem tednu septembra bodo pod Trško goro pripravili razstavo plemenske živine, štirinajst dni kasneje pa bo zvezno delovno proizvodno tekmovanje oračev »Titova brazda 86«.
• Glavno praznovanje 100-letnice bo od 22. do 26. oktobra. V tem času bo na šoli zborovanje kmetijskih strokovnjakov s skupščino kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, hkrati bo kmetijska razstava s pokušnjo hrane. Najslovesnejši dan se obeta 25. oktobra, ko se bodo na osrednji proslavi zbrali nekdanji učenci — absolventi grmske šole.
Prireditveni odbor in sama šola imata že polne roke dela. Še posebej si prizadeva vodstvo šole, ki bi rado, da bi do osrednje proslave zgradili večnamenski objekt za praktični pouk. oz. šolske delavnice, zgradili in opremili čebelnjak ter usposobili še 20 sob v domu za učence. Vsi pa se bodo trudili, da bi bilo vse lepo tudi za oko, zato bodo posebno skrb posvetili ureditvi in vzdrževanju okolja šole.
I. ZORAN
Ni več zoprvanja
Kmetje podpirajo projekt o melioraciji Radulje
ŠKOCJAN, ŠMARJETA — Javna obravnava projekta o melioraciji Radulje je imela 9. marca v obeh krajih čez 80-odstotno udeležbo lastnikov zemljišč. Na javnih obravnavah so kmetje dobili podrobne razlage o nameravanih posegih na 1300 hektarov zamočvirjenih zemljišč in so zamisel o projektu Radulja v celoti podprli. Takoj so predlagali sprejem občinskega odloka in ostalih dokumentov, da bi dela lahko čimprej začeli. V zvezi z urejanjem zemljišč pa so zahtevali še ureditev bivališč za Rome v krajevni skupnosti Škocjan in tudi dokončanje regulacijskih del na več potokih v sev-niški in krški občini, kajti zemljišča so često poplavljena v spodnjem toku, na območju novomeške občine.
Precej vročih razprav pa je bilo v Šmarjeti, kjer se del melioracijskih ukrepov izvaja v nujnem soglasju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta zavod je del zemljišč predlagal za posebno zaščito kot krajinske parke, s tem pa občani niso bili seznanjeni. Želeli so dodatne sestanke s predstavniki zavoda, da bi jim nameravano zaščito bolje pojasnili in utemeljili.
R. B.
r
i
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
b
I
s
I
s
I
b
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
s
I
s
I
s
I
s
I
s
t
Ureja:Tit Doberšek
Ni vse tako črno
V zvezi z informacijami o delitvi sredstev republiškega sklada solidarnosti za pomoč vinogradnikom, prizadetim od lanske pozebe vinogradov, ki smo jih objavili v zadnji številki Dolenjskega lista, je treba povedati, da je nekaj teh sredstev, čeprav pod nesprejemljivimi pogoji, vendarle bilo dodeljeno nekaterim občinam tega območja.
Po pisanju dnevnika Delo 9. januarja letos je odbor podpisnikov družbenega dogovora iz sredstev solidarnosti nakazal akontacije za odpravo posledic zimske in spomladanske pozebe vinogradov v letu 1985 naslednjim občinam našega območja: Brežicam 99,937.000 din, Črnomlju 9,055.000 din, Metliki 13,660.000 din, Sevnici 44,345.000 din, Trebnjemu 7,540.000 din. Občine Novo mesto, Krško, Litija, Grosuplje niso prejele ničesar. V severovzhodni Sloveniji so sredstva v isti namen prejele občine: Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Maribor-Pesnica. Iz istega razloga kot občini Novo mesto in Krško so tu izpadle občine: Murska Sobota, Slovenske Konjice in mariborske občine Pobrežje, Rotovž, Tabor, Tezno, Ruše ter občine Celje, Laško, Velenje, Žalec.
V navedenih območjih, ki so sredstva prejele, so že začeli akcijo za zbiranje podatkov o potrebi obnove vinogradov. Tiste občine, ki so poimensko ocenile škodo zaradi pozebe (na primer v Beli krajini), imajo lažje delo. Tu že podpisujejo pogodbe kljub nesprejemljivim pogojem, saj eni in drugi vedo, da je do izpolnitve pogojev Čez 4 ali celo 10 let še dolna not in
nihče ne ve. kaj se bo v tem času zgodilo. Podpisniki neustreznih pogodb si ne belijo glave s pogoji in vzamejo to. kar je na voljo. Uganjajo pač papirnato vojno z neustreznimi pogodbami.
Občinska pomoč
Poleg sredstev republiške solidarnosti obstaja pri vsaki občini še občinski sklad za intervencijo v kmetijstvu in sklad kmetijskih zemljiških skupnosti, o čemer sem pisal na tem mestu 16. januarja letos. Ta sredstva niti niso tako skromna, kot bi kdo mislil, saj je na primer v občini Novo mesto predviden dohodek za sklad intervencij v kmetijstvu leta 1986 v znesku 235,128.000 din. Kot sem zapisal že takrat, pa irrtajo upravljavci teh sredstev gluha ušesa za pomoč vinogradnikom. Bil sem priča, ko je odgovorna oseba za pospeševanje kmetijstva izjavila, da odločno nasprotuje dodelitvi vsakega dinarja iz tega sklada za vinogradništvo. Ta človek noče videti, da je vinograd sestavni del kmetije. Dokler bomo imeli take upravljavce občinskih skladov, vinogradniki res nimamo nobenega upanja na pomoč pri obnovi vinogradov.
Vsak vinogradnik, ki mora zasajati nov vinograd, je nujno potreben finančne pomoči, saj so stroški obnove narasli do take mere, da jih ni mogoče kriti iz nobenih drugih virov. Odklanjanje vsake pomoči pri obnovi vinogradov bo zato imelo za posledico zaraščanje sončnih vinogradnih gričev s kopinjem in neuporabnim grmovjem. To ni napredek, za katerega so dolžni skrbeti tudi upravljalci občinskih skladov, to je nazadovanje ne samo vinogradništva, temveč celotnega narodnega gospodarstva.
T. DOBERŠEK
S
I
N
I
>
I
S
I
N
I
S
I
S
I
I
s
>
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
v
I
s
I
b
*
s
I
s
J
Dohodek z dobrim vinom
V lanskem letu je metliška Vinska klet poslovala brez izgube — Velik del dohodka za doplačilo za grozdje
METLIKA — Metliška Vinska klet, tozd tamkajšnje Kmetijske zadruge, je poslovanje v lanskem letu zaključila brez izgube. Sklad skupne porabe in rezervni sklad bosta napolnjena, za poslovni sklad pa bo ostalo zelo malo.
V skladu z dohodkovnimi odnosi, ki jih je vinska klet oziroma zadruga vzpostavila z vinogradniki, je šlo kar 41 milijonov dinarjev za poračun za grozdje letnika 1984, to pa je gotovo znesek, ki se bo vinogradnikom krepko poznal. Z vsako podražitvijo vina se povečuje tudi delež vinogradnikov.
Ker je bila lanska letina grozdja zaradi katastrofalne pozebe zelo pičla, je glavna skrb kleti, kako čim manj boleče prebroditi letošnje leto. V kleti se zanašajo, da bo v tem »sušnem« letu njihova trgovska dejavnost reševala proizvodnjo gro-
Zaslužek — na račun zdravja
Posavski gostinci izsiljujejo prodajo oporečnih vin; v ospredju le zaslužek —  Kakovost vina lani slabša — Nizke kazni ne streznijo kršiteljev_
KRŠKO — Kmetijska inšpekcija medobčinskega inšpektorata Krško nadzoruje tudi proizvodnjo, kakovost in promet vina in trsnih cepljenk v Posavju. Lani so inšpektorji največjo pozornost posvetili prav kakovosti vina v gostinskih obratih in družbenih kleteh. Kakovst vina v primerjavi z letom poprej upadla!
Od 30 prejetih analiznih izvidov je bilo 13 vzorcev v količini 5 vagonov neustrezne kakovosti, ker so bila vina ciknjena, oksidirana in jim je bila dodana voda. V 11 primerih so ugotovili, da zasebni gostinci točijo tako pokvarjena vina, da so jih takoj ob nadzoru izločili iz prometa.
Vinska klet krškega M-Agro-kombinata v Leskovcu je dala v promet 38.000 litrov ciknjenega vina, čeprav bi morali po pravnomočni inšpekcijski odločbi oddati to vino v predelavo. Neodgovorno poslovanje se kaže tudi v tem, da je klet kupovala vino, ki mu je bila primešana voda. Inšpekcija je ugo-
tovila. daje bilo v kleti 15.000 litrov takega vina, ki ga je potem moral Agrokombinat oddati v predelavo. Tudi predpisana kletarska evidenca v Leskovcu je pomanjkljiva, nerazumljiva in netočna.
Vse pogosteje pa se v Posavju dogaja, da zasebni gostinci in tudi tisti v družbenem sektorju izsiljujejo prodajo oporečnih vin, čeprav na račun zdravja potrošnikov. Poglavitni cilj jim je zaslužkarstvo. Promet neprimernih vin je tudi posledica nestrokovnega ravnanja pri predelavi grozdja, negi in shranjevanju vina ter nestrokovno usmerjenih pospeševalnih služb pri kmetijskih
0 V gostinskih lokalih v Posavju kmetijska inšpekcija pogosto odkrije, da točijo vina, ki so opremljena z lažnimi analiznimi izvidi. To dokazuje, da gostinci z enim analiznim izvidom prodajajo vina, nabavljena pri več proizvajalcih, ki analize vina niso imeli. Tudi količinski promet vina, ki ga prikazujejo zasebni gostinci, je dvomljiv, saj imajo družbeni gostinski obrati pod enakimi pogoji najmanj še enkrat večjo mesečno prodajo vina kot gostilničaji. Nizke kazni, ki temeljijo na zakonu o vinu iz leta 1974, kršiteljev ne morejo odvrniti od tega, da ne bi nadaljevali starih grehov.
organizacijah, ki dajejo poudarek predvsem na razvoj vinogradništva, razvoj vinaistva pa zapostavljajo.
P. PERC
zdja in vinarsko dejavnost. Obsedanjih cenah grozdja računajo, da bo njihova vinogradniška proizvodnja poslovala pozitivno, in to z akumulacijo. V lanskem letu je ta dejavnost pridelala 10 milijonov dinarjev izgube, če bi bila letina normalna, pa bi bilo prav toliko dohodka, se pravi, da je zaradi slabe letine samo v tej dejavnosti 20 milijonov dinarjev izpada dohodka.
V metliški kleti se zavedajo, da bo zaradi manjše kupne moči ob sedanjih cenah vina povpraševanje manjše, vendar računajo, da bodo glede na znane tržne presežke grozdja belokranjskih vinogradnikov in upoštevajoč kakovost in priljubljenost vin iz metliške kleti, vsa vina lahko prodali na slovenskem tržišču. V kleti tudi upajo, da so se vinogradniki ob zadnjih doplačilih dokončno prepričali, da zadrugi lahko zaupajo in da se bodo še bolj trdno povezali z njo.
A. B.
VEČ ZA KMETIJSTVO
BREŽICE — Od aprila naprej nameravajo v občini povečati intervencijski sklad za kmetijstvo od 0,7 na 1-odstotni prispevek od osebnega dohodka delavcev. O tem bo odločala skupščina na prihodnji seji. Pokazalo se je, da je sklad že lani preprečil pretirano nihanje v pridelavi hrane, obenem pa so ugotovili, da bi nujno potrebovali večji znesek, s katerim bi preprečili upadanje kmetijske proizvodnje.
JAGODNI IZBOR NA »VIGREDI«
METLIKA — Od vin lanskega letnika iz metliške Vinske kleti je sedaj v prodaji le rose. Belokranjec bo na trgu čez kaka dva meseca, metliška črnina pa še kasneje. Kolednik, pozno trgatev laškega rizlinga, ki si je pridobil predikat jagodni izbor,-bodo predstavili na vinski vigredi maja v Metliki, medtem ko bo v prodaji kasneje.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
11
Na vsak dinar čakajo trije
V mirnopeškem predelu domala nerešljivi komunalni problemi
MIRNA PEČ — Letos bo 16. marec, praznik krajevne skupnosti Mirna peč, minil brez večjih proslav, le z dnevom šole. Med posameznimi vasmi in krajani je zaradi nerešenih komunalnih zadev vse bolj napeto vzdušje.
Kljub temu da Mirnopečani plačujejo 2-odstotni krajevni samoprispevek za vaške potrebe (ostali občani le 1%), ne zmorejo s temi sredstvi niti najnujnejših del. Razen tega so ljudje še zaradi akcije za napeljavo telefonov po vaseh izredno obremenjeni, saj plačujejo po 120.000 din prispevka in prispevajo še po 50 delovnih ur. Kljub temu ne morejo priti do telefonske številke. V mirnopeški telefonski centrali je le 40 številk, zgrajenega omrežja pa je že toliko, da bi morala biti centrala še enkrat večja. Kdo jo bo kupil?
Drugi za krajevno skupnost 'nerešljiv problem je vodovod. Gradijo ga več let, a so del Mirne peči/Goriška vas in Vrhovo še vedno brez vodovoda. Prav v teh vaseh pa so usmerjene kmetije, ki potrebujejo vsak dan veliko vode. Ker je bil vodovod obljubljen že pred tremi leti in je bil zapisan v vseh planih, so šli kmetje tudi v večje investicije v kmetijstvo, zdaj pa so ostali brez vode. Dovažajo jo sicer gasilci, vendar je taka voda draga.
Ker je voda v navedenih vaseh osnova za nadaljnje življenje, zahtevajo krajani, naj gre ves mirnopeški samoprispevek za gradnjo njihovega vodovoda. V ostalih vaseh temu nasprotujejo, saj je bil samoprispevek referendumsko izglasovan in namenjen raznim komunalnim delom. Del samoprispevka gre tudi za vodovod, ampak drugod želijo asfalt ali telefone. Gradnja vodovoda je ob današnjih cenah za krajevno skupnost z lastnimi močmi nedosegljiva, mirnopeški vodovod pa je zaradi splošne sisovske suše izpadel iz trdnih občinskih planov in je predviden šele do leta 1990.	R.	b.
USTANOVITEV DRUŠTVA ZA BOJ PROTI »SLADKORNI«
NOVO MESTO — V novomeški občini je registriranih več kot 2 tisoč sladkornih bolnikov. Njihovo število se povečuje iz dneva v dan, zato je padla odločitev za organizirano akcijo za boj proti sladkorni bolezni. V ta namen bo v Novem mestu ustanovljeno društvo za boj proti sladkorni bolezni. Ustanovni občni zbor društva bo v četrtek, 20. marca, ob 15. uri v domu JLA. Hkrati bo imel predavanje dr. Fornazarič. Vabljeni vsi sladkorni bolniki in drugi občani!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
ZA TEDEN DNI PREMAKNJENA SKUPŠČINA
NOVO MESTO — Društvo invalidov Novo mesto obvešča člane, daje premaknilo datum redne letne skupščine z 29. na 22. marec ob 15. uri v domu JLA. Prav tako se za teden dni premakne tudi družabno srečanje članov, ki bo po letni skupščini. Prijave in plačila za srečanje sprejemamo na sedežu društva do vključno 17. marca.
Izvršni odbor društva
Brusničani so odločno proti novi deponiji
BRUSNICE — Sestanek, kigaje 10. marca sklicala krajevna skupnost Brusnice s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev ter predstavniki ogroženih vasi in na drugi strani z občinsko ekipo, kakršno lahko v kraju vidijo le ob večjih otvoritvah, ni privedel do sporazuma za nameravano dodatno gradnjo deponije za posebne odpadke v Leskovcu
Vse kaže, da krajam nikomur več ne verjamejo, zato tudi prepričevanje najodgovornejših ljudi iz občine in strokovnjakov ni zaleglo. Največ zato, ker je bilo tudi ob gradnji sedanje deponije za komunalne odpadke vse lepo obljubljeno in zapisanoglede na način obratovanja in režim, ki naj bi zlasti onemogočal Romom dostop na smetišče, a se to ne izvaja. Prav zato je nastal dvom, da ne bi »človeški faktor« zatajil tudi ob zahtevnejšemu režimu v novi deponiji za posebne odpadke, sicer nujno potrebni tovarni 1MV in še drugim novomeškim kolektivom.
Malce pa je krajane pomirila izjava Jožeta Suhadolnika, predsednika izvršnega sveta, ki je povedal, da v občini nasprotujejo predlagani gradnji deponije regijskega značaja in da bodo poskrbeli le za varno in okolju neškodljivo shranjevanje.
Pomenili so se le, da bodo o nameravani izgradnji deponije za posebne odpadke v Leskovcu seznanili še sodednje krajevne skupnosti in da bo od krajanov izvoljena skupina ljudi sodelovala z občinskimi organi in strokovnjaki v nadaljnji akciji. Vsekakor pa se tudi Brusničani zavedajo, daje izgradnja deponije za posebne odpadke v občini potrebna, gre le za to, da dvomijo, če je teren v Leskovcu najbolj primeren.
R. BAČER
Več denarja za varstvo otrok
Letošnji program novomeške občinske skupnosti otroškega varstva zapreko 90 odstotkov večji od lanskega — Glavni »odjemnik« otroški dodatki in vrtci
NOVO MESTO — Dejavnost otroškega varstva in skupnost otroškega varstva sta v novomeški občini glede na večino slovenskih v svojevrstnem položaju. Bistveno več od slovenskega povprečja je v Novem mestu prejemnikov otroškega dodatka, skupnost otroškega varstva pa mora zaradi slabe socialne strukture otrok v vrtcih za večino kriti poleg vzgojnih še večji ali manjši del oskrbnih stroškov. Poleg tega je v novomeških vrtcih še vedno bistveno manjši delež otrok kot v drugih občinah, kjer je tovrstno zajetje že 70 in več odstotno.
Vse to seveda opredeljuje dejavnost otroškega varstva in finančne načrte občinske skupnosti otroškega varstva. Le-ta je lani razpolagala z nekaj več kot 800 milijoni dinarjev. Od tega je četrtino razporedila za denarne pomoči, malo manj kot 23Tmilijonov za delo 100 oddelkov v vrtcih in 9 varstvenih družin, nekaj nad 232 milijonov pa rm nadomestila za porodniški dopust, k™ smo jih sicer zbirali na ravni republike in jih je tamkajšnja skupnost prena-kazovala občinam. Skupnost je seveda financirala tudi druge dejavnosti, na primer razvojni oddelek, malo šolo. letovanje otrok itd. Ob koncu leta je bilo na žiro računu skupnosti nekaj manj kot 26 milijonov dinarjev presežka. Večino tega, 17,758 milijona din, bodo po sklepu skupščine, ki je bila 5. marca, prenesli med letošnje prihodke, in sicer namensko za izravnavo osebnih dohodkov vzgojiteljic.
CENTER POGOSTIL ŽENE
NOVO MESTO—Tradicionalno proslavljanje dneva žena so v petek zvečer v telovadnici Osnovne šole Katja Rupena pripravili tudi v krajevni skupnosti Center. Aktivisti društva prijateljev mladine so ob pomoči sveta krajevne skupnosti, mladih recitatorjev in Glasbene šole Marjana Kozine pripravili program in pogostitev, ki se ga je udeležilo skoraj sto žena.
Po osnutku finančnega načrta skupnosti bo letošnji novomeški otroškovarstveni program »težak« dobro milijardo in pol dinarjev. Finančni načrt je brez dela nadomestil za porodniški dopust za preko 90 odstotkov večji od lani dogovorjenega, kar je največje povečanje od vseh družbenih dejavnosti. Pomoči pa tu ni, saj se tu odražajo življenjski standard in nizki osebni dohodki, zaradičesarse
SPREJEM ZA 8. MAREC
NOVO MESTO — Za praznik žena je Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine 7. marca priredil sprejem, udeležili pa so se ga tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na sprejem so bile vabljene aktivne udeleženke NOB (po delegatskem principu), ki so ostale v javnem življenju delavne vse doslej, ter predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri SZDL. Po krajšem nagovoru so se zadržali ob pomenku in obujanju spominov na praznovanje tega dne v preteklosti- ter ob trenutno aktualnih zadevah v občini.
R. B.
Danes pripravljajo za jutri
V novomeški občini bo letos na voljo še 266 novih lokacij
NOVO MESTO — Ob ukinitvi stavbnozemljiške skupnosti v preteklem letu je skrb za pridobivanje in urejanje ter oddajo stavbnih zemljišč prevzel sklad, njegov program in finančni načrt za delo v letošnjem letu pa je pred kratkim potrdila občinska skupščina. Vse kaže, da lokacij za gradnje ne bo več primanjkovalo, bržkone pa bo ob zdajšnjih cenah vse manj graditeljev.
Medtem ko je bilo ob koncu	hektarov stavbnih zemljišč po ceni
preteklega leta neoddanih še 156	516 din za 1 m\ ta zemljišča pa bodo
lokacij, bo letos na novo pripravljenih še 266. Med lanskimi neodda-nimi lokacijami jih je največ, 72, na Otočcu in 50 na Regerških košeni-cah, posamezne so ostale še v nekaterih drugih mestnih soseskah, medtem ko v zunanjih krajih prostih lokacij ni bilo, razen v Prečni, Stopičah in na Selih pri Toplicah.
V letošnjem letu bodo na novo pripravljene lokacije, in sicer 134 na območju Novega mesta, možnost graditve pa bo zagotovljena tudi v Stopičah, v okolici Dol. Toplic, Žužemberka, Straže, Šentjerneja, Vavte vasi, Mirne peči, Dolža in Otočca. Največ zunanjih novih lokacij pripravljajo na območju Žužemberka-Stranske vasi, kjer je načrt za 41 individualnih lokacij, na Otočcu jih bo 24, v ostalih krajih pa bodo za zasebnike na voljo le posamezne lokacije.
Program pridobivanja stavbnih zemljišč za leto 1986 je precej široko zastavljen. Predviden je odkup 36
namenjena bodoči gradnji stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji in gradnji zasebnih hiš, gradnji obrtnih delavnic ter drugih objektov za potrebe združenega dela. Nova zemljišča za družbeno lastnino bodo pridobili v soseski lrča vas-Brod za nadaljevanje gradnje blokov v letu 1987; v Mrzli dolini, kjer bo sčasoma zraslo naselje blokov s 566 stanovanji in 57 stanovanjskimi hišami ter novo šolo. V industrijsko-obrtni coni na Cikavi so nova zemljišča potrebna za Iskro, bo pa tudi 16 lokacij za proizvodno obrt. v Češči vasi bodo pridobljena zemljišča namenjena uresničitvi Pionirjevega načrta, na Otočcu bo šlo za bodočo pozidavo in 33 lokacij; v Dol. Toplicah - pa je zemlja v družbeni lasti potrebna za gradnjo stanovanjske soseske Na kamenju.
V Stranski vasi pri Žužemberku gre za pripravo lokacij za gradnjo zasebnih hiš. Nadaljnja izgradnja
stanovanjskih hiš potrebuje zemljo še v Stopičah in na Selih pri Dol. Toplicah. V programu pa je tudi odkup zemljišč v Žabjeku, kjer je potrebno zagotoviti 26 lokacij za gradnjp romskih hiš.
Poleg vsega tega bo šlo blizu 10 milijonov dinarjev za urejanje zemljišč s komunalno opremo. Uprav ni odbor sklada, ki ga vodi Boris Škedelj. bo spremljal uresničevanje tega programa, ovrednotenega na več kot 412 milijonov dinarjev.
R. BAČER
večajo družbene obveznosti za zagotavljanje socialne varnosti občanov oziroma otrok. Tak program naj bi zagotovili s prispevno stopnjo 3,13 odstotka (lansko povprečje je bilo 2,82), nadomestila za porodniški dopust pa bomo zbirali po stopnji 1,45 namesto dosedanjih 1,10 odstotka.
Skupnost bo seveda financirala vse dejavnosti kot doslej. Otroški dodatek zaenkrat prejema 2.411 staršev za 5.453 otrok v povprečni višini 4.300 din. Vzgoje in varstva v vrtcih bo deležno 2.320 otrok ali 75 več kot lani, še vedno pa bodo morali odkloniti okrog 300 otrok. Za otroke, ki niso vključeni v vrtec, bodo organizirali razne vzgojne programe, posebno skrb naj bi namenili razvojno motenim otrokom itd. Letos naj bi tudi poskrbeli za izenačevanje družbenoekonomskega položaja izvajalcev tedejavnosti, za kar imajo zeleno luč. Investicij pa skoraj ne bo. Skupnost bo sofinacirala preureditev prizidka ob osnovni šoli Dvor pa dokumentacijo za Vavto vas in vrtec v Novem mestu.
Z. L, —D.
STOPIŠKI ZBOR PRAZNUJE
• STOPIČE — Jutri ob 19. uri bo v
osnovni šoli proslavil 5-letnico delovanja moški pevski zbor iz Stopič, ki ga vodi Anka Turk. Koncert bo pripravil skupaj s pobratenim mešanim pevskim zborom z Malega Slatnika.
PRI UPOKOJENCIH VSE NOVO
NOVO MESTO ■— Novomeško društvo upokojencev je 8. marca s skromno svečanostjo odprlo prenovljene prostore v Društveni ulici. V osmih mesecih, kolikor so trajala nujna obnovitvena dela. so tudi klubske prostore sodobno uredili. Obrtna zadruga Hrast je za dobrih 19 milijonov dinarjev opravila vsa pogodbena dela. Kot je na svečanosti poudaril Viktor Bartolj. predsednik društva, bo zdaj za 3800 članov društva upokojencev v občini veliko več možnosti za prijetno družabno življenje, česar mnogi pogrešajo. V okviru kluba z bifejem dela tudi več sekcij, razen teh pa že 30 let obstaja mešani pevski zbor. Sredstva za obnovo stavbe, ki je družbena last. sta razen društva upokojencev prispevali še stanovanjska skupnost in enota skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Bo novi zakon ustavil stroje?
Novi devizni zakon ni prinesel Beti nič dobrega, ker je, ne po svoji krivdi, izvozno pasivna — Delajo še na račun lanskega uvoza_____________________
surovin. Če ne bi bilo tako, bi danes
METLIKA — Z delovanjem in učinki novega deviznega zakona v Beti v celoti niso še povsem na jasnem, vsekakor pa seje že v tem kratkem času izkazalo, da za največjo belokranjsko delovno organizacijo ne prinaša nič dobrega. Surovine, ki jih Beti potrebuje za svojo proizvodnjo, so na tako imenovanem pogojnem prostem uvozu.
Za to pa morajo imeti priznane zakon je to »elegantno« spregledal reprodukcijske potrebe, ki so jih izdelovalci ali podizdelovalci zakona izračunali na podlagi uvoza posamezne delovne organizacije v letu 1984, in to za surovine, ki so bile takrat na tako imenovanem režimu prostega uvoza. In kaj vsa ta kolobocija pomeni za Beti? Pomeni to, da so te in tako izračunane pravice za sedanji Betin obseg proizvodnje premajhne, kajti v tem času so se precej povečale njene kapacitete, zlasti teksturi rane preje. Poleg tega je po novem zakonu odpadel prejšnji način združevanja deviz, ko so kupci Betine preje — tu gre za jugoslovanske nogavičarje — plačevali del cene v devizah, ki jih je Beti potrebovala /a uvoz surovin. Novi
in ves uvoz gre na račun Beti, čeprav sama sploh ne potrebuje toliko preje in je bila nova Kodran-ka načrtovana tudi za potrebe drugih in grajena s sovlaganjem njenih stalnih poslovnih partnerjev.
Tako je Beli nenadoma postala izvozno pasivna ravno zaradi proizvodnje preje, s katero oskrbuje tudi druge, in je tako pri poslovni banki za plačilo uvozne surovine postavljena na stranski tir. Zato je letos, odkar velja novi devizni zakon, lahko uvažala le na račun neizkoriščenega dela blagovnih kreditov iz lanskega leta. Na srečo si je že pred sprejetjem novega deviznega zakona ustvarila nekaj več zalog
njena proizvodnja stala. Če se zadeve ne bodo hitro in učinkovito uredile, kaj lahko pride do tega. Seveda v Beti ne držijo rok križem, ampak si na vse kriplje prizadevajo, da bi kljub prej opisanim razlogom postali izvozno aktivni, se pravi, da bi več izvažali, kot uvažali, s čimer bi si tudi po novem zakonu, ki očitno ne gleda ne levo ne desno, pridobili pravice, da bodo lahko še naprej vsaj za silo nemoteno delali.
V prvem letošnjem mesecu je Beti kljub vsemu več izvozila, kot uvozila. pa vendar zaradi določil zakona ne more uvoziti, oziroma za uvoženo robo plačati niti marke. Če bodo birokrati, ki imajo očitno vse vajeti v svojih rokah, izvolili ugotavljati dejansko stanje na področju izvoza in uvoza samo na pol leta. lahko v tem času marsikoga vzame hudič.
A. B A RTE L J
Molk o hrupnem disku
Metliški mladinci bi radi iz stare kino dvorane naredili kaj več kot le zasilen prostor za ples
METLIKA
Kakorkoli že
ljudje gledajo na metliški disko kino. s katerim upravlja metliška mladinska organizacija, vsekakor nihče ne more mimo dejstva, da se v tem prostoru ob sobotah, ko tu priredijo ples ali jena sporedu kakšna druga prireditev, zbere povprečno po 200 mladih fantov in deklet, v glavnem iz Metlike. Brez kakršnegakoli moraliziranja in odcvetel ih moralk to pomeni, da ta prostor in vse, kar se tam dogaja, mlade Metličane privlači, ali pa govori o tem, da se cvet metliške mladine ob sobotah nima kam drugam dati in nekaj drugega početi, kot da se zbere v stari, neurejeni, slabo zakurjeni in še slabše vzdrževani bivši kino dvorani.
Je pa ta prostor edini, ki jim je sploh na voljo, ki je njihov. Čeprav tudi to ni povsem res, kajti stavba stare kino dvorane spada v pristojnost metliške stanovanjske skupnosti, ki pa jo, resnici na ljubo, za simboličen.denar daje v najem osnovni organizaciji ZSMS Metlika. Prav tako je res. da je ta mladinska organizacija in vsi, ki v to dvorano zahajajo na plese in na druge prireditve, zaslužna, da vsa zadeva vsaj za silo še deluje. Vse, kar je bilo v zadnjih letih narejenega za vzdrževanje te dvorane, so naredili mladinci s svojim denarjem in delom. Z denarjem, ki ga dobijo od vstopnine, so si pomagale tako metliške rokometašice pa kolesarji, dijakinje Betine šole,
črnomaljski gimnazijci in morda še kdo. Lansko jesen so metliški mladinci več kot 500 tisočakov dali za najbolj nujna vzdrževalna dela — ob tem, da so vse delo opravili sami. Denar, ki ga zaslužijo s plesi in, bodimo iskreni, s točenjem alkoholnih pijač, so namenili za smučarski avtobus, ki je to zimo zastonj vozil mladince pa tudi druge občane v Kranjsko goro in na Gače. S lem denarjem so izdajali odmevna metliška Razmerja, katerih vsaka številka je stala okoli 150 tisočakov. Žal so Razmerja prenehala izhajati, a ne zato, ker bi zanje zmanjkalo mladinskega denarja.
Sedaj je v mladinski blagajni okoli 300.000 dinarjev kot izkupiček iz disko kina in s tem de- -narjem nameravajo kupili televizor in video rekorder. (Seveda bo treba še kaj dodati.) Mladi bi radi uredili staro kino dvorano in ostale prostore, da bi res služili namenu in potrebam metliških mladincev, saj se sedaj ne foto ne literarno-dramska sekcija ne plesna in ne glasbene skupine nimajo kje sestajati in vaditi. Ko so metliški mladinci o tem okoli novega leta seznanili tudi občinski izvršni svet in ga seveda zaprosili za pomoč pri reševanju svojih problemov, niso dobiti niti odgovora.
Kdor molči, nikomur ne odgovori. Še najmanj mladim.
A. B A RTE1J
Novomeška kronika
VARČNOST — Na robu Glavnega trga imamo kavarnico, katerelastnik je tako varčen, da ima prižgano največ eno žarnico naenkrat, ključ od stranišča lokala pa zaupa le najzvestejšim strankam. Veliko bolj odprte roke so v trgovinici na križišču Kristanovein Trdinove na Grmu. Bedna baraka se je pod novim vodstvom potihem prelevila v bife, v katerem spijejo kakšno pivce za živce tudi učenci bližnje osnovne šole 15. divizije.
ZUB ALI ZOB? — V Zdravstvenem centru Dolenjske dela tudi dr. Ljubica Petrovič, na katere službenem pečatu piše liječnik stomatolog. Pri nas selije-čniku še vedno pravi zdravnik, zubu pa zob, zato upravičeno pričakujemo, da se bo tudi pečat prilagodil krajevnim šegam.
ZAGROBNA ZAKLONIŠČA — Naše pisanje o zakloniščih je imelo svojevrsten odmev. Bralec nam je poslal pismo, v katerem se sprašuje, kdaj bo pogrebni zavod poleg pretiranenaj-emnine za grobove začel pobirati še prispevek za zaklonišča. Seveda za rajnke.
Ena gospa je rekla, da ni res, dana računalnik, ki gaje nabavila Studijska knjižnica, ne zna nihče delati in da zato ni v uporabi. Strojček je še kako v obtoku, saj ga, varno odetega v polivinil, redno prenašajo iz pritličja v prvo nadstropje in nazaj.
V času od 27. februarja do 5. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Mira Podržaj-Tisu iz Krmelja — Tjašo, Dragica Klepec s Krasinca — Jožefa, Alojzija Vene iz Podlipe — Natašo, Biserka Belanič iz Ertiča — Ivana, Tatjana Gorše iz Obrha — Jasmino, Stanka Popovič s Sela pri Jugorju — Andreja, Zvonka Hrovat iz Gorenje Straže — Miha, Terezija Starič iz_ Starega trga — Bernardo, Marija Žunič iz Desnica — Petro, Marinka Kaferle iz Cegelnice — Filipa, Jožica Marentič iz Gribelj — Tadejo, Marta Erjavec iz Trebnjega — Mitja, Dragica Bregar iz Trebnjega — Mašo, Majda Kolenc iz Kostanjevice
— Nino, Nada Ban iz Verduna — Matejo, Milena Jančar iz Leskovca — Roka, Jožica Gorše iz Obrha — Anito, Marija Arh iz Leskovca — Davida, Majda Božič iz Regerče vasi
— Jernejo, Milenka Bradač iz Loške vasi — Nino, Frančiška Marinč iz. Dragatuša — Mojco, Jožefa Smerke iz Lutrškega sela — Aleksandra, Marija Medvešek iz Velike Loke — Simono, Anica Zupanič s Krasinca — Simono, Martina Nosan iz Dolenjega Suhadola
— Urško, Nevenka Barborič iz Regerče vasi — dečka in Hilda Babič iz Kanižarice — deklico.
_ IZ NOVEGA MESTA: Vivijana Žvan iz Ulice Mirana Jarca 35 — Nino. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
8. MAREC JE MIMO, v Metliki pa so ga počastili z vrsto kulturnih prireditev. Malčki v vrtcu so imeli program za mamice in redke očke že 6., otroci iz vrtca so nastopili v restavraciji Beti za tamkajšnja dekleta in žene, Mestna godba pod taktirko Staneta Križa je imela v Kulturnem domu Edvarda Kardelja samostojen koncert, na katerem je blestel poleg godbenikov pripovedovalec Matjaž Rus, učenke srednje šole tekstilne usmeritve pa so imele na ta dan kulturni dan.
14. MARCA BO v Kulturnem domu Edvarda Kardelja spet živahno, kajti Prečenčani bodo razveselili Metličane s komedijo v štirih dejanjih Cvetje hvaležno odklanjamo. Predstava bo namenjana učenkam srednje šole tekstilne usmeritve.
NA PRVI SPOMLADANSKI DAN — 21. marca bo zaživel metliški hotel »Bela krajina«. Toni Gašpcrič pripravlja v njem predstavitev svoje druge knjige humoresk Ljudje z zaščitenimi hrbti. Poleg njemu in nekaj bralcem njegovih humoresk bodo obiskovalci lahko prisluhnili gostilni-ško-šankarskemu ansamblu Popolno-čne kočije ter harmonikarjema Edu Maceletu in suhorskemu Željku.
TELOVADNICA PRI METLIŠKI osnovni šoli je dograjena. V njej bodo imeli pouk telovadbe osnovnošolski otroci-, svoje mesto bo našel metliški TVD Partizan in ne nazadnje učenke srednje šole tekstilne usmeritve. Slednje so se vozile skoraj dve leti v Črnomelj.
BRANKO MATKOVIČ, dvorni fotograf glasila Vczilovje pripravil v čast 8. marca razstavo Ženske in delo. Njegovi posnetki bodo nekaj časa na ogled vsem zaposlenim v Beti Metlika, nato pa se bo razstava selila v Betine TOZD: v Črnomelj, Dobovo, Mirno peč in Žakanje,
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NK.ŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
PLOČNIKI — Črnomaljci sporočajo, da so pločniki na spodnjih mostovih vČrnomlju.okaterihsmona tem mestu pred kratkim že pisali, spet goli. torej brez snega, iz zaupljivih virov na Cestnem podjetju je bilo sicer I slišati, da pločnikov sploh ne bi bilo težko očistiti, saj imajo za to celo j traktor s plugom, le malo dobre volje bi bilo potrebno. Očitno pa so se nato delavci s Cestnega podjetja spomnili šele I takrat, ko so prebrali kritiko v | časopisu.
IZVIDI — Prebivalci v vaseh ob | zastrupljeni Krupi še vedno potrpežljivo in zaman čakajo na zdravniške I izvide, ki bi jim povedali, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Večkrat so jim jih že obljubljali, nazadnje, da jih I bodo zagotovo dobili do konca I preteklega leta. a še vedno ne vedo, pri čem so.Tako so se vaščani že začeli I spraševati, ali jim rezultatov izvidov I nočejo izdati zato. ker takšen molk bolj I koristi njihovemu zdravstvenemu | stanju...
m
Ribniški zobotrebci
RAZSTAVA VBISTROJU — Še ta mesec bo v bistroju Slovin v Ribnici razstavljal svoja dela akademski slikar Jože Marinč iz Kostanjevice, sicer rojen leta 1954 v Dolnji Brigi v občini Kočevje. Marinč je doslej imel že natanko 10 samostojnih razstav, večino pa po Dolenjski; razen tega je sodeloval tudi na mnogih skupinskih. Bistro Slovin se tako ne uveljavlja le kot gostišče, ampak tudi kot razstavišče.
SOSEDJE NAŠ LI MRTVO — Frančiško Levstek, staro 78 let, iz Sodražice, ulica Majde Šilc, so našli sosedje 27. februarja mrtvo v njenem stanovanju, kjer je živela sama. V hišo so šli, ker je iz nje smrdelo po dimu, ona pa se na klice ni oglasila. Našli so jo na postelji mrtvo, na krušni peči pa se je žgala odeja. Zadušila seje torej, ker je vdihovala dim sežgane odeje.
POČASTITVE DNEVA ŽENA
KOČEVJE — Razen v LI K Kočevje, o čemer poročamo na L strani, so dan žena počastili tudi v drugih kočevskih delovnih organizacijah. Na svečanosti v SDK Kočevje je predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak v imenu predsedstva SFRJ podelil Tončki Škufca, ki dela v tem kolektivu že od leta 1949, državno delovno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem.
Na proslavi vTrikonuje7. marcapel moški pevski zbor Kostel, ki mu je ta kolektiv podaril obleke za nastope. Na dan žena, 8. marca, pa je bila proslava tudi v krajevni skupnosti Kostel, kjer so nastopili domači pevci pod vodstvom 1 veta Staniča, folklorna skupina pod vodstvom Cveta Križa in učenci osnovne šole.
Nonet Rog iz Željn s harmonikarjem Cvetom Križem je nastopil 7. marca v domu starejših občanov in invalidne mladine na Ponikvah, 3. marca pa v domu starejših občanov na Vrhniki. Povsod so bili za obisk in nastop zelo hvaležni.
Drobne iz Kočevja
KAVA JE IN NE — Te dni v Kočevju včasih kava je, včasih pa tudi ne. V tej stiski so nekateri posegli po novi vrsti tuje kave, ki pa se je kupcem zamerila, saj po kuhanju ni imela pravega okusa. Sila je to posebna kava, ki se ne sme kuhati, navodila za njeno pripravo so bila izdana le v nemščini. ki pa je danes v Kočevju le redki dovolj dobro obvladajo.
KRZNO JE, KRZNARJEV PA NI — Kočevska je znana po lovu in živalih, ki imajo krzno. Tudi krznena oblačila in razni dodatki v Kočevju niso več redkost, nasprotno celo: vedno več jih je. Zato pa narašča tudi potreba po obrtnikih ali servisih, ki se ukvarjajo s krznenimi izdelki pa tudi usnjem. Za razna popravila krznenih izdelkov morajo Kočevci in Kočevke še vedno potovati v Ljubljano. Ni pa jim potrebno tja več zaradi čiščenja krznenih in usnjenih izdelkov, ker je te dni začela opravljati te storitve kemična čistilnica Selan.
Trebanjske iveri
Preveč zavor
5o kongresu ZKS tudi v šolstvu na boljše, meni učiteljica Nada Pucelj
ČRNOMELJ — Med petimi delegati, ki bodo črnomaljske komuniste zastopali na 10. kongresu ZKS, bo tudi Nada Pucelj, predmetna učiteljica zemljepisa in zgodovine na tukajšnji osnovni šoli. Črnomaljska delegacija naj bi šla na kongres s pripombami v okviru vzgoje in izobraževanja.
»Pričakujemo, da sc bo po tem kongresu v vzgoji kaj premaknilo. Marsikaj bi namreč morali vreči iz programov, spodbujati pa predvsem ustvarjalno mišljenje učencev, kajti le tako bo njihovo zanimanje za učenje večje,« pravi Pucljeva.
Poldrugo desetletje že delam v šolstvu in prav opazno je, kako je zagnanost učencev, da bi se čimveč naučili, upadla. Res paje.dabitudi učitelji lahko dali več od sebe, če bi bilo njihovo delo bolje vrednoteno. Tako pa se tudi njih polašča malodušje, ki se pozna v kakovosti dela. Kriza šolstva je sicer svetovni problem, kar pa nas ne sme uspavati, ampak Vnoramo te težave reševati v okviru republike.«.
Črnomaljski učitelji so imeli konec decembra v okviru ZK tudi problemsko konferenco, na kateri
Nada Pucelj
so spregovorili predvsem o njihovem slabem materialnem položaju, ki se je takrat sicer izboljšal, a sedaj zopet nezadržno drsi navzdol. Po besedah Pucljeve namreč ni mižno-sti, da bi se osebni dohodki šolnikov v prvem četrtletju količkaj povečali. »Nejadikujemopale zaradi nizkih prejemkov, temveč tudi slabe opremljenosti šol. čeprav dobro vemo, da je povsod težko in je že skoraj nemogoče nekomu vzeti in dati drugemu. A rešitev bomo morali najti, prav tako kot bomo morali presekati napetost, ki vlada med našimi učitelji kot tudi med učenci in ki je drugje ne poznajo. Za šolo, kot je naša. ki ima 80 članov kolektiva, 1.100 učencev in pouk kar na šestih mestih, je namreč le ena rešitev; razcepitev v dve osnovni šoli.« je prepričana Pucljeva.
B. M.
Nič sporov med vernimi in družbo
Iz poročila komisije za verska vprašanja
KOČEVJE — »Verske skupnosti spoštujejo občinski odlok o pogrebnih svečanostih, ki se v glavnem opravljajo po obredu rimskokatoliške vere, redkeje pa po obredu Jehovskih prič. To sta edini verski skupnosti v občini, ki imata zakonito pravico javno manifestirati kulturne obrede. Pripadniki drugih verskih skupnosti v občini nimajo kulturnih objektov in tudi ne obredov.«
To je zaključna misel iz poročila komisije za verska vprašanja pri občinski skupščini Kočevje o njenem delu v zadnjih štirih letih. V poročilu je ugotovljeno, da ni prihajalo do zapletov med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo, saj se interesi usklajujejo in združujejo v enotno hotenje, da bi dobri odnosi prispevali k boljšemu življenju in sožitju. Ni prihajalo do verskih nestrpnosti in zlorabe vere v politične namene, ker so se vsa odprta vprašanja razreševala sproti.
Tudi vsakoletni tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini Kočevje so uspešna oblika sproščenih razgovorov, ki s svojim končnim učinkom nudijo pogoje za ustvarjanje sožitja med vernimi in neverujočimi, zlasti pa za odpravo vsakršnih napetosti. Na teh sprejemih so predstavniki verskih skupnosti tudi seznanjeni s pomembnejšimi dogajanji v občini pa tudi z načrti.
ARKO RAZSTAVLJA V LJUBLJANI
KOČEVJE — Razstavo del kočevskega slikarja Janeza Arka so odprli 7. marca v nastanitvenem centru v Ljubljani (Šiška). Odprta bo še do 27. marca. Na otvoritvi je bral svoje pesmi kočevski delavski pesnik Nebojša Ignjatovič. Mladi kočevski slikar Janez Arko, ki je član likovne skupine DKUD Svoboda Kočevje, je doslej samostojno razstavljal svoja dela že 12-krat.
Belt je rekorder med livarji
Vodja Beltove Livarne Peter štor o 'uspehih in težavah v kolektivu
ČRNOMEXJ — V jugoslovanskem in slovenskem livarstvu je v zadnjih lemvrasla fizična proizvodnja za 2 odst. letno, v livarni črno-
sicer nismo preveč upoštevani, ker smo veliki porabniki energije na enoto proizvoda in onesnaževalci okolja, vendar pri nas ne pozabimo tudi na čiščenje zraka in odpadnih voda.
desetih	.
maljskega Belta pa za 8 odst. Lani je bila ta razlika še večja, saj je rast proizvodnje v primerjavi z letom poprej porasla za 13,3 odst., v vseh slovenskih livarnah skupaj za borih 0,7 odst., če ne upoštevamo Belt, pa je celo za dobra 2 odst padla. Zakaj in od kod takšni uspehi črnomaljskih livarjev, je povedal inž. Peter Štor, ki z nekajletnim presledkom že 13 let uspešno vodi tozd Livarno, za kar je pred kratkim prejel zvezno priznanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
— Razlogi za tako povečano proizvodnjo so v boljši izrabi zmogljivosti, saj smo v celoti prešli na 3-izmensko delo, ki je bilo še leta 1984 vpeljano le delno, imamo ustreznejši asortiment ulitkov, res pa je, da je boljše tudi nagrajevanje.
Vendar je za tolikšno proizvodnjo livarna že pretesna, saj je bila prvotno zgrajena le za 2.500 ton ulitkov, sedaj pa jih izdelamo na leto že 19.000 ton. Nekaj dodatnih prostorov smo si cer dobili, vendar so bile adaptacije po fazah, tako da prave uskladitve ni bilo moč urediti.
• Posodabljanje vas najbrž ni povsem obšlo, gotovo pa bo potrebnih še veliko vlaganj, da boste lahko ostali med vodilnimi livarji tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji.
— Napredek je pri nekaterih tehnoloških rešitvah, predvsem pri strojni obdelavi jeder, rekonstruirali smo topilnico s polavtomatskim tehtanjem in saržiranjem vložkov, in to z domačo opremo, kar je prvič v Sloveniji. Dobro so rešene tudi barvarna. topilnica in modelama. Sedaj moderniziramo čistilnico, posodobili pa bomo tudi oblikovalnico, tako da bo mogoča točnejša izdelava ulitkov manjše in srednje teže. Z dodatno elektropečjo bomo letos zaokrožili program za izdelavo ulitkov modularne in nizko legirane sive litine. Ta naložba bo pre-dvidbma veljala 1,4 milijarde dinarjev. Hkrati pripravljamo projekt nove jedrarne, tako da bo prihodnje leto modernizacija livarne za proizvodnjo okrog 25.000 ton ulitkov končana. Livarji v Sloveniji
Inž. Peter Štor
Stabilizacija pri otrocih
Ob vsaki podražitvi v vrtcih manj otrok
OKULIST V TREBNJEM
TREBNJE — Trebanjcem, ki po-I trebujejo očala ali pa jih bodo, sedaj ne bo treba več hoditi v Novo mesto ali v Ljubljano. Hkrati z okulistično am-j bulanto bo vsak torek popoldne v zdravstvenem domu delovat tudj okulist. Okulist v trebanjskem zdravstvenem domu bo deloval vsak torek popoldne od 14. do 18. ure.
KOČEVJE — Za vzgojnovarstveno dejavnost je vedno manj denarja, kar že ogroža tako varovance-otroke kot vzgojnovarstvene delavce. Na to opozarjajo člani kolektiva Vzgojnovarstvene organizacije Kočevje v zadnjem obdobju na raznih sestankih.
Zatrjujejo, da njihovi programi niso pravilno vrednoteni. Tako so jim na
• Svojo razpravo o »stabilizaciji pri otrocih« je delegatka Marica Žagar na zadnji občinski konferenci ZK zaključila tako: »Premalo se zavedamo, da s tem, ko dajemo premalo predšolskemu in šolskemu otroku, tudi kasneje ne moremo zahtevati dobrih kadrov, prav teh pav naši občini še kako primanjkuje.«
račun večjih materialnih stroškov priznali lani 56 odstotkov več sredstev,
dejansko pa so materialni stroški porasli kar za 92 odstotkov. Hkrati imajo manj dohodka zato, ker se ob vsakem zvišanju oskrbnine za otroka zmanjša število otrok v vrtcu. Tako so od septembra do konca minulega leta imeli v vrtcu v povprečju po 63 otrok manj kot v prvem polletju. Starši iščejo namreč razne načine, da bi v sedanjih težkih časih, kostandard upada, varčevali povsod, tudi pri otroškem varstvu.
V vrtcih varčujejo vsepovsod, tudi pri nakupu igrač in drugih učnovzgoj-nih pripomočkov. Varčujejo tudi tako, da člani kolektiva VVO urejajo igrišča. Varčujejo pri mali šoli, kjer imajo le 160-urni program, medtem ko imajo v ostalih VVO v poprečju 420-urnega, v občini Tržič pa celo 600-urnega. V Kočevju načrtujejo šele v letu 1990300-urni program. Podobno je tudi pri cicibanovi šoli, ki traja v Kočevju 100 ur, drugod pa po 200 do 300 ur.
P. PRIMC
• Boste v livarni kos vsem tem ambicioznim načrtom?
— Razmere v gospodarjenju so se lani močno poslabšale. Cene vhodnega materiala so bile višje za 90 do 405 odst., cene naših izdelkov pa le za okrog 70 odst. Glede na to je vprašanje, kako bo moč uresničiti vse naše načrte. Kar pa setiče kvalificiranega kadra, se nam je večletna
DELEGATSKI MOLK
KOČEVJE — Ponovljena seja zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje, ki je bila 4. maja, je bila sklepčna. Zanimivo pa je, da pri vseh dvanajstih točkah dnevnega reda ni sodeloval v razpravi niti en delegat, kljub temu pa so za vse, kar je bilo predlagano, delegati dvignili roke. Tudi o tako pomembnem dokumentu, kot je bil predlog družbenega dogovora o temeljih plana občine za obdobje 1986 do 1990 s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti, SLO in KS, ni noben delegat niti črhnil.
USPELA PROSLAVA — Dobrni-iki pevski zbor. ki ga vodi Stanc Peček, se je preteklo nedeljo prvič predstavil na proslavi dneva žena. Na-itop je uspel, prav tako tudi proslava, ki se je je udeležilo lepo število žensk.
ŠUŠMARJI DELUJEJO — Medlem ko je frizerski salon na Mirni večkrat prazen in Anka Cvelbar svojo pomočnico pogosto nima dela, pa na Mirni uspešno deluje še en salon, ki pa je odprt tako rekoč od jutra do večera. Žal vedo zanj le nekateri, medtem ko se davkarjem in podobnim očitno niti ne sanja, koliko davkov bi še lahko pokasirali.
DENAR ZA INSTRUMENTE V teh dneh so se s človekoljubno gesto izkazale tudi ženske iz občinske uprave. Namesto da bi veselo proslavljale dan žena. so denar za te namene raje podarile za drage medicinske instrumente. Nekaj zaslug za to imajo, verjetno tudi možki. ki so začeli tako debato na zboru delavcev. Kdo ve. kaj imajo za bregom?
Mirenčani še naprej zvesti IMV
Začasni kolektivni poslovodni organ je Tovarno opreme na Mirni izvlekel iz težav — Zahvale zunanjima članoma ZKPO Francu Bartolju in Maksu Kurentu
MIRNA — IMV-tozd Tovarna opreme na Mirni je lani v prvem četrtletju imela 171 milijonov dinarjev izgube. V občini Trebnje so zato imenovali začasni kolektivni poslovodni organ, ki je dobil nalogo, da uredi tekoče poslovanje in najde tudi dolgoročno rešitev. Ko je konec preteklega meseca potekel mandat ZKPO, so v poročilo lahko zapisali, da izgube ni več, odločeno pa je bilo tudi, da mirenski tozd IMV še naprej ostane v dosedanjem sistemu, ob morebitnem formiranju dveh delovnih organizacij — avtomobilske in prikoliške — pa se vključi v delovno organizacijo Adria, to je v prikoliško proizvodnjo.
»Tak sklep seveda ni bjl nepričakovan.« pravi Rudi Žibert. dosedanji predsednik ZKPO (člana sta bila še Franc Bartolj in Maks Kurent). »Že doslej je velik del naše proizvodnje delal za prikoliško proizvodnjo. Na dan izdelamo 90 kompletov za prikolice, kar znese v končni vrednosti prikolice okoli 14 odstotkov. V naši konfekciji izdelamo tudi po 160 kompletov za avtomobile na dan. Vendar je vrednost naše udeležbe v avtomobilski proizvodnji le 6 odstotkov. V celoti bomo letos proizvodnjo povečali za okoli desetino, za prikoliško dejavnost pa še za 2 odstotka več. To bomo dosegli ob enakem številu zaposlenih. Menim, da nam bo to uspelo, kakor nam je lani uspelo. da smo brez večjih vlaganj in domala brez pomoči od zunaj izpeljali sanacijo. Ko smo namreč bili imenovani v ZKPO. smo kot prvi
ukrep izvedli analizo materialnih stroškov in normativov. V roku treh mesecev smo na temelju te analize
Rudi Žibert: Dobro smo pretehtali vse in se odločili, da ostanemo v prikoliški proizvodnji. Tu vidimo perspektivo.
popravili celotno tehnološko dokumentacijo. Normative porabe materiala smo znižali za 3 do 5 odst., norme za izdelavne čase pa smo tudi skrajšali za 7 do 10 odst. Prav tako smo povečali proizvodnjo, ne da bi nadomestili delavce, ki so zapustili tovarno. Skratka, uspelo nam je. da smo splavali iz najhujšega.« je dejal Rudi Žibert. ki je sedaj v.d. direktorja tozda.
V IMV na Mirni so v soglasju z vodstvom delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti iskali še druge rešitve. Vendar v Sloveniji niso našli partnerja, ki bi bil pripravljen pomagati z dobrimi programi in naložbami v tovarno. Zato so se na Mirni odločili, da še naprej ostanejo v IMV. Na Mirni v skladu s tem upajo, da bodo deležni vlaganj v opremo.,
Zibert je pohvalil inž. Bartolja in inž. Kurenta, ki sta se z vsemi silami vključila v reševanje problemov. Hkrati je dejal, da so že sprejeli tudi ukrepe za povečanje kvalitete izdelave. Kvaliteta je namreč poleg dobrih konstruktorskih rešitev eden izmed glavnih adutov Adrie na zunanjih trgih. Na Mirni so kvaliteto že vgradili v sistem nagrajevanja.
J. SIMČIČ
»Za« telefon
šentlovrenčani v nedeljo glasujejo
ŠENTLOVRENC — »Dosedanji samoprispevek je potekel že lani. Vsak naš krajan je lahko videl, kaj vse smo z denarjem naredili y krajevni skupnosti. Zdaj pa imamo nove potrebe in brez novega samoprispevka jih ne bomo mogli zadovoljiti. Ker smo se za uvedbo samoprispevka odločili tako rekoč
Zdene Praznik
vsi krajani, seveda pričakujem, da bodo v nedeljo, 16. marca, tako tudi glasovali,« je dejal Zdene Praznik, predsednik sveta krajevne skupnosti Šentlovrenc. In še naprej;
»Mi smo sprejeli sklep, da bi samoprispevek plačevali po 3-odstotni stopnji še nadaljnjih pet let. Po sedanjih cenah naj bi zbrali okoli 48 milijonov dinarjev. Denar bomo uporabili v prvi vrsti za sofinanciranje telefonske naprave, ki se je bomo lotili skupaj z Veliko Loko in Čatežem. Poleg tega moramo položiti zaporne plasti na asfaltne ceste, na novo pa bomo asfaltirali tudi dva kilometra ceste proti Kukenberku. Asfaltirali bomo priključke na cesto v Gorenjih in Dolenjih Prapročah, rekonstruirali bomo cesto proti Martinj! vasi in Medvedjeku, Mačjem dolu in Primskovem. Poleg tega bomo naredili vodovod v Vidmu, prispevali denar za centralno ogrevanje v osnovni šoli, uredili prostore za potrebe krajevne skupnosti, javno razsvetljavo, pokopališče itd. Tak program smo sprejeli po temeljiti javni razpravi.«
skrb za to že obrestovala, saj imamo kadrovsko eno najboljših zasedb med slovenskimi livarnami. A še vedno nam manjka kvalificiranih vzdrževalcev, tehnikov in inženirjev, domačini pa- se težko odločajo za šolanje in zaposlitev v livarstvu, zato že nekaj let zapored nismo razdelili vseh štipendij, včasih pa je bilo prijav celo za polovico manj, kot je bilo razpisanih štipendij.
M. BEZEK
ZA BOLJŠO OBVEŠČENOST
ČRNOMELJ —Leta 1983 je izšlo nekaj številk Informatorja, glasila delavcev in članov črnomaljske kmetijske zadruge, potem pa je tovrstno obveščanje izumrlo, le občasno je bilten še izšel s strokovnimi nasveti pospeševalne službe. Na pobudo sindikalne organizacije v zadrugi pa je Informator začel pred nedavnim zopet izhajati, vendar v začetku le v 100 izvodih. Če bo povpraševanje po njem večje, bo glasilo, ki ga bodo zaposleni in kmetje prejemali najmanj enkrat na mesec, izhajalo tudi v večji nakladi. Nosilec informiranja v zadrugi je sicer sindikalna organizacija, vendar že tarnajo, da bi potrebovali človeka, ki bi se obveščanju bolj posvetil.
DOKONČATI DOM
RAKITNICA — Na nedavnem občnem zboru gasilskega društva Rakitnica so utogovili, da delovni elan za dokončanje gasilskega doma nekoliko upada. Vendar so sklenili, da bodo s pomočjo vseh občanov spet poprijeli in ga dokončali vsaj toliko, da bodo lahko v njem spravili gasilsko opremo in dokončno uredili prostor, v katerem bo zbiralnica mleka. Dom namreč ne bo služi! le za potrebe gasilstva, ampak vseh dejavnosti v vasi. Tako bodo za več namenov, ne le gasilskih, uporabljali tudi dvorano, katere dokončna ureditev in oprema bo prišla zadnja na vrsto.
Dvomijo o novi devizni zakonodaji
Trebnje: delegati so se seznanili z razmerami
TREBNJE — Na skupni seji zborov združenega dela in krajevnih skupnosti, ki je bila pretekli teden v Trebnjem, so delegati sprejeli vrsto novih odlokov, predlog plana za financiranje ljudske obrambe, poročilo o realizaciji programov in finačnih načrtov samoupravnih skupnosti, več samoupravnih sporazumov, poročilo o zagotavljanju minimalne socialne varnosti občanov z nižjimi dohodki ter poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zbor združenega dela pa se je seznanil z oceno razmer v gospodarstvu občine Trebnje na začetku tega srednjeročnega obdobja.
Pred kratkim sprejeti plani in spremembe zakonov bodo ali pa so že začele vplivati na gospodarstvo v obči-
• V trebanjski občini ocenjujejo, da so lansko poslovno leto dobro zaključili. Večina kolektivov je poslovala brez izgub, imeli so jih le v Trimovem tozdu v Dobovi,- v IGK na Račjem selu, medtem ko je mirenska IMV lansko leto zaključila s pozitivno ničlo. Trebanjski izvršni svet, ki je pripravil poročilo za sejo zbora združenega dela, je precej podatkov zbral tudi na kraju samem. V vrsti delovnih organizacij so imeli razgovore, na katerih so se seznanili s položajem posameznih delovnih organizacij.
ni Trebnje. Kljub zaenkrat zadostnim količinam reprodukcijskih materialov pa se lahko zgodi, da bo prišlo do zastojev, če bodo težave okoli uvoza in uresničevanja novih predpisov še nekaj časa trajale. Tega se zlasti boje v Tesnilih in Trimu. Zastoj bo tudi pri izplačilih v tujino, zlasti pa gospodarstvenike skrbi, ali bo na trgu dovolj deviz. Nasploh pa dvomijo, ali bo nova devizna zakonodaja učinkovita. Nekatere delovne organizacije, zlasti Trimo, Tesnila in Dana, se boje, da bodo izgubile zunanjetrgovinsko registracijo.
V kmetijstvu opozarjajo na neusklajene cene med reprodukcijskimi materiali in kmetijskimi pridelki. Za nameček pa je bila lani še slaba letina krompirja, ki jo je na srečo v finančnem pogledu omilil dober poslovni uspeh trgovine.
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Potrjevanje z delom in obnašanjem
I. Kos tudi po občinski politični šoli v Krškem ostaja dober šofer
KRŠKO — Prejšnji tedep je končalo 120-urno občinsko politično šolo, ki jo je pripravila krška delavska univerza, 12 slušateljev raznih delovnih kolektivov krške občine. S 46-letnim šoferjem Ivanom Kosom, ki že 15 let dela v temeljni organizaciji Priprava lesa tovarne Djuro Salaj, smo se pogovarjali predvsem o tem, kako so sodelavci sprejeli njegovo občasno odsotnost z dela, o dobrih in slabih plateh takega idejnopolitičnega usposabljanja in o liku komunista.
Ivan Kos
»Ker delam v treh izmenah, sem moral včasih v šolo tudi med delovnim časom, in moram reči, da so mi šli vodilni na roko. sodelavci pa mi niso rekli niti ene žal besede. Občinsko politično šolo sem vzel zares, česar ne bi mogel reči za nekaj mlajših slušateljev.
Član ZK sem od leta 1973. Pred leti so me motili sprejemi nekaterih v Zvezo komunistov, ki ne bi spadali v to organizacijo, saj je bolje, da so trije dobri komunisti, kot osem slabih. Moti pa me. če ljudje očitajo, češ da smo komunisti vsega krivi, kot da ne bi bili na položajih tudi nekomunisti. Sicer pa vsakega poštenega, dobrega delavca štejem za komunista, kajti z delom irt obnašanjem se moramo ljudje nenehno potrjevati,« pravi Kos.
P. PERC
POZIV SZDL OB VOLITVAH 86
KRŠKO — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze v Krškem poziva vse samoupravne organe, družbenopolitične organizacije, družbene-organizacije in društva, da strnejo svoje moči in ddeiovanje za kar največjo mobilizacijo ljudi in izpeljavo organizacijskih nalog za uspešno izvedbo volitev 13. marca v organizacijah združenega dela in 16. marca v krajevnih skupnostih. Delovne ljudi in krajane pozivajo naj opravijo pomembno pravico in hkrati dolžnost v samoupravnem odločanju. Zaradi dneva žalovanja za tragično umrlim švedskim državnikom Olofom Palmejem naj bodo zastave spuščene na pol droga samo IS. marca. Na OK SZDL bodo v nedeljo dežurali.
ČRNINA DIMA — SIMBOLIKA IZGUBARJA?
SEVNICA — Sanitarna inšpekcija medobčinskega inšpektorata Krško je lani opravila kontrolne inšpekcijske preglede za varstvo zraka v seVniških delovnih kolektivih Kopitarni, Jugotaninu in Stille-su. Pooblaščeni zavodi so na podlagi poprej izdanih odločb opravili ekološke meritve, ki so postregle z zanimivimi ugotovitvami, medtem ko je v Kopitarni in Jugotaninu vse v dovoljenih mejah, so morali Stillesu inšpektorji ponovno izdati odločbo, kajti črnina dima kljub sanaciji kotlovnice še zmeraj pre$ega dovoljene meje. Kot da bi dim oznanjal žalovanje največjega posavskega izgubarja!
Starostnikom naj bi pomagali kar na domu
Dom upokojencev v Brežicah čisto zaseden
BREŽICE — Letos so se v brežiški občini soočili s posebnimi težavami pri nameščanju občanov v dom upokojencev. Decembra lani so imeli 28 prošenj za namestitev v dom, v brežiškem domu upokojencev pa prostora niso imeli. Zagato so skušali rešiti v sodelovanju z domovi v drugih občinah, a tudi pri sosedih so razmere podobne. Dvema starostnicama so le našli prostor v krškem domu upokojencev.
»Zadnje čase pa na terenu ugotavljamo drugačne potrebe ostarelih občanov. Ostareli ljudje selestežka odločajo za dom, zlasti upokojenci, ki imajo svoja stanovanja. Ti občani potrebujejo pomoč pri kuhanju, pospravljanju stanovanja, skrbi za oblačila in podobnih opravilih, ki jih starostniki sami ne zmorejo več. Ne bi bilo prav, če bi te ljudi silili v dom,« pravi diplomirana psihologinja Mira Dimčič, začasni vodja Centra za socialno delo Brežice v ustanavljanju.
Samo v mestu so ugotovili 15 takih starostnikov, ki nimajo svojcev, da bi jim pomagali. »Prav zato, ker ti ljudje v večini nimajo od kod pričakovati pomoč, se naša služba zavzema za organizirano obliko pomoči na njihovem domu. Če bi zaposlili negovalko pri domu upokojencev v Brežicah, bi rešili že večino težav. Obroke hrane bi pripravili v domu, negovalka pa bi jih prinesla ljudem na dom. V domu bi organizirali tudi pranje perila. V to obliko pomoči bi morali vključiti še zdravstveno službo in njihovo negovalko, meni Dimčičeva. Center je kot prehodno rešitev pripravil pomoč na domu starostnika, ki jo nujno potrebuje. Nezaposlena delavka je prevzela naloge nego-
Mira Dimčič
valke, storitve pa ji plačuje občan sam. Taka pomoč pa je potrebna večjemu številu starostnikov, zato se je je treba lotiti organizirano.
P. P.
il
Manj bo jeze in manj očitkov
Na vrsti vodovod, telefonski kabel, dva mostova, stanovanja, kanalizacija
BREŽICE — LetosJtodo tukaj začeli obnavljati centralni vodovod in se i jezlrtaradi neprestanih popravil in nenadzorovanega
tako znebili stalne j odtoka pitne vode. To omrežje je zelo staro, iz začetka stoletja, cevi pa že takrat niso bile nove in so bile več desetletij razpeljane po Zagrebu.
Med komunalnimi deli je v tekočem letu pomembna še rekonstrukcija kanalizacije v smeri železniške postaje, kjer bodo šele nato lahko zgradili pločnik. Občani zahtevajo enostranski pločnik že vrsto let, saj je cesta proti železniški postaji ena najprometnejših in za pešce najbolj nevarnih. V kratkem bo na vrsti tudi razbremenilna kanalizacija v mestu, začeli pa bodo graditi tudi kanalizacijo v Dobovi.
Črpališče v Glogovbrodu bo dokončano in povezano z obstoječim vodovodnim omrežjem. Zaloge pitne vode bodo še naprej raziskovali na območju Orlice za bizeljsko-pišečki okoliš ter na,oze-mlju Jesenic in Velike Doline, od tam naprej pa vzdolž Gorjancev proti Cerkljam. V tem času bo na vrsti izgradnja kabelske kanalizacije od brežiške avtomatske telefonske centrale do Čateža. To pomeni, da bodo končno le prišli do telefonov krajani na desnem bregu Save in Krke.
Posodabljanje občinskih cest bo po tekalo po programu petega referenduma. Zgradili bodo dva mostova na meji s Hrvaško, enega čez Sotlo v Drašah na cesti Brežice — Klanjec in enega čez Bregano v Bre-ganskem selu na cesti Brežice — Samobor. V obeh primerih bo prispevala polovico denarja brežiška občina, drugo polovico pa občini Klanjec oziroma Samobor. Za letos je napovedana izgradnja več avtobusnih postajališč in dokončanje ceste Pečice — Goli vrh. Zanjo bo prispevala sredstva republiška skupnost za ceste iz vsote, ki je namenjena potrebam splošnega ljudskega odpora.
V stanovanjski izgradnji bo v kratkem dokončanih več začetih objektov. Konec maja bo nared stanovanjsko-poslovni objekt v Do-
bovi s 15 stanovanji, zakloniščem, mesnico in pošto. Tudi prenova dveh stanovanjskih hiš v mestnem središču bo po izpraznitvi frizerskega lokala hitreje napredovala. Z njo si ljudje' obetajo povečano izbiro konfekcije, ki jo bo po vselitvi v spodnje prostore prodajala Jugo-
tekstilova trgovina Ona-on iz Ljubljane.
Poleg Doma upokojencev bo zrasel blok z desetimi stanovanji, v Trnju pa bodo začeli graditi 42-stanovanjsko hišo trg. Nadaljevali bodo tudi s pripravami za prenovo stanovanjske hiše v Černelčevi ulici, ki zdaj propada. Projekte bodo naročili še za stanovanjski blok ob Stiplovškovi ulici.
J. T.
Razprodana čateška pomlad
Iz rastlinjakov Agrarie so te dni odpeljali na tisoče orhidej in ciklam — Snujejo še veliko novosti
ČATEŽ — Zimski obisk v rastlinjakih Agrarie je prestop v pomlad sredi zasnežene pokrajine, saj so vse hale zapolnjene s cvetjem najrazličnejših barv. Bujnega cvetja vajeno oko obiskovalca pa se v dneh pred 8. marcem kar ne more privaditi na izpraznjene grede ciklam in drugih lončnic, nageljnov, tulipanov gerber, irisov, lilij, vrtnic, strelicij in anturiu-ma.
Zposleni so zadovoljni, saj pomeni žetev, ki so jo opravili dohodek za trud več mesecev. Na Čatežu imajo trenutno pod steklom 50 tisoč kvadratnih metrov površin. Rastlinjake ogrevajo s termalno vodo, v najbolj mrzlih zimskih dneh pa morajo uporabiti tudi druge vire energije.
V tem času je največje povpraševanje po cvetočih lončnicah, predvsem po ciklamah, zato jih vsako leto posadijo 15 do 20 odst. več. Lani sojih imeli 70 tisoč, letos 85 tisoč. Sezona zanje se začne novembra in traja do marca.
»Uvoza se izogibamo,« je povedal inž. agr. Branko Bosina, zaposlen kot vodja proizvodnje cvetja. S ciklamami zalagajo vse republike in za zdaj računajo, da bi jih lahko prodali vsaj 120 tisoč. Na vrtnariji sami snujejo mati-čnjake za večino cvetnih vrst.
• Zadnja leta se vedno bolj uveljavljajo kot gojitelji orhidej. Z njimi zapolnjujejo prodajo v zimskih mesecih. Mini orhidej prodajo v sezoni do
ZAKLJUČEK PLESNIH VAJ
V četrtek, 27. februarja, smo imeli učenci 7. in 8. razreda brežiške osnovne šole zaključek plesnih vaj. Povabljeni so bili starši in učitelji. Najprej smo vsi zaplesali osem plesov, iti smo se jih naučili. Sledilo je tekmovanje, ki sega je udeležil, kdor je hotel. V času, ko je žirija odločala o uvrstitvah, smo učenci izvedli kratki program. Po tem smo se ob zvokih dunajskega valčka zavrteli s starši.
JASMINA RADOVIČ
V GLEDALIŠČU
Učenci 6., 7. in 8. razreda smo za kulturni dan obiskali celjsko gledališče. Ogledali smo si komedijo Iva Brešana Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju. Delo opozarja na napake v družbi. Vsebina in igra sta nas močno pritegnili. Igralci uporabljajo živ, vsakdanji jezik, kar nas je zelo zabavalo. Igra nam je dala tudi misliti. Za nekatere učence je bil to sploh prvi obisk gledališča, zato ga zlepa ne bodo pozabili,
NATAŠA AVŠIČ, 8.d OŠ Brežice
Zakon žuga slabim kmetom
Peterici bodo za pet let odvzeli zemljo
KRŠKO — Kmetijska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško pozorno preverja obdelanost zemljišč v Posavju, pti čemer sodelujejo tudi kmetijske zemljiške skupnosti. Brežiška in sevniška KZS sta se strokovno okrepili, zato inšpektorji upravičeno pričakujejo njihovo večjo zavzetost prav pri težnjah, da bi bito čimveč zemljišč dobro obdelanih.
Inšpekcija ima namreč čez glavo dela z lastniki kakovostnih zemljišč, ki niso obdelana zaradi različnih vzrokov, med temi so: starost bi onemoglost kmetov, alkoholizem, odsotnost lastnikov, ki so začasno na delu v tujini, in malomarnost obdelovalcev, ki imajo zemljo v lasti le zato. ker predstavlja določeno vrednost.
Zlasti mečejo slabo luč na zajeten zakon o kmetijskih zemljiščih lastniki, ki so sicer zaposleni in so si pridobili status kmeta, »pozabili« pa so, da je treba zemljo tudi obdelati. Ker je večina takih novih kmetov le poskrbela za vzorno obdelana zemljišča, skuša inšpekcija z izborom petih najbolj kričečih »negativnih primerov«, ki kazijo sicer dokaj ugodno podobo, stvari postaviti na svoje mesto. Upravni organi občin Brežice in Krško so že dobili predlog kmetijske inšpekcije, naj »pozabljivcem« za dobo petih let odvzamejo zemljišča, ki jih bodo obdelovale kmetijske organizacije ali drugi bolj marljivi kmetje.
Pestrejšo turistično ponudbo
Načrti sevniškega turističnega društva — Kako spodbuditi ljudi?
SEVNICA — Je Sevnica v turističnem pogledu to, kar bi lahko bila? Takšna in podobna vprašanja si še v času zime zastavljajo v odboru turističnega društva pod predsedstvom Franca Drobneta in načrtujejo zaniniivc akcije.
Tako se dogovarjajo za sodelovanje Vala 202 ljubljanskega radia. Odbor je domala tudi že poravnal skoraj vse račune kar dragega turfs-t it nega prospekta občine. Zanj je d|>v<Mj zanimanja. V pripravi je nova karta, tokrat mesta Sevpfce.
Tudf v tem letu naj-bi-trpravili
oceno zunanje podobe hiš in okolice. Lani so Sevničani. predvsem Gostinsko podjetje, sodelovali na sejmu Alpe-Jadran. Tudi letos nameravajo sodelovati v zaključeni ponudbi Posavja in Dolenjske.
Tb'pa''nalaga obilo dela. Ugota-vljajft Šh j"e v mestu in ostalih krajih
občine obilo prireditev, ki bi bile zanimive tudi za turiste. Pripravljajo koledar teh prireditev. Zadnja uspela pokušnja vin in domačih jedi v Sevnici pod okriljem društva vinogradnikov in dejstvo, da so v Novem mestu očitno vrgli puško v koruzo, navaja nekatere na misel, da bi prireditev razširili. V občini premorejo Obilo dobrih kulturnih skupin, nastajajo pa še nove.
-s A. Ž.
Osmomarčevske
kulinarične
poslastice
Dobrote žena in gostincev iz Sevnice in Boštanja
STUDENEC — V vseh pogledih so ob 8. marcu pripravile uspelo prireditev marljive žene osnovne organizacije Rdečega križa pod vodstvom prizadevne predsednice Hermine Gramc.
Žene s Studenca so povabile tudi sevniške gostince, ki se niso slabo izkazali. Sodelovali so: hotel Ajdovec, slaščičar Ajdini, gostilna Olga Čolnar. Franci Vrtovšek, Kragl iz Vranja, impoljski Dom počitka ter sevniška pekarna Mej;x.
Navedimo še vse prizadevne žene s Studenca z izvrstnimi do-, mačimi dobrotami: Zofka Prah. Mimica Žnidaršič. Angela. Jožica in Terezija Mlakar. Anica Vizler. Anica Kokove. Nada Popotnik. Tilka Črtalič, Lojzka Česnova r, Martina Lipar. Vanja Hočevar in Branka Debelak.
Od 15. do 17. ure zvečer je bila pri Jancu razstava, pred gostijo so nastopili studenški lovski oktet in šolarji, za dobro voljo in ples pa so do zore igrali lovci. Skratka, prireditev, ki se je turisti ne bi branili. Pa naj kdo še reče. da vasi ne sodelujejo!
20 tisoč. Lani so dokupili 800 velikocvetnih sadik, zato bodo imeli letos blizu 20 tisoč cvetov več kot lani. V minuli sezoni sojih prodali 28 tisoč. Trenutno je Agraria največja pridelovalka orhidej v državi.
Na Čatežu so pred kratkim prvič poskusili s hlajenjem tulipanovih čebulic. Uspeli so in čez štiri tedne so vsi vzcveteli, zato so sklenili gojenje tulipanov vpeljati množično. Ta čas pripravljajo tudi nov nasad anturiuma na 2000 kvadratnih metrih. Vanj uva-
Kmetijski zakon pač dopušča edino to možnost ukrepanja, njegovo izvajanje pa se v Sloveniji še ni uveljavilo. Samo začasen ukrep odvzema ni tako učinkovit, kot bi bila kakšna kazenska sankcija, ki je pa zakon ne pozna. Zalo je v ' praksi to zelo dolgotrajen postopek, tisti, najlrdovratnejši novi kmetje izmed omenjene peterice, ki se jim obeta odvzem zemljišč v Arnovem selu in v Ardru, pa znajo svojo lenobo ali preračunljivost celo politično obarvati. Odvetniki si ob tako ohlapnem kmetijskem zakonu res lahko manejo roke.
P. PERC
Branko Bosina
jajo talno gretje. Sodobnejša tehnologija jim bo prinesla več dohodka. Naložba je res velika, vendar je inž. Bosina prepričan, da se bo hitro obrestovala.
Največ površin imajo za vrtnice, in sicer 1,8 ha. Letno vzgojijo 1,700.000 cvetov. Nageljne imajo posajene na 1,2 ha površine, letno pa jih natrgajo 170.000. Za nageljne in gerbere imajo zdaj kooperante predvsem v Makedoniji.
J. TEPPEY
PLAN ŠE VEDNO SAMO DELOVNI OSNUTEK
BREŽICE — Gospodarski in družbeni razvoj občine v obdobju 1986 do 1990 še ni dokončno opredeljen, zato ga je občinska skupščina ta teden sprejela le kot delovni osnutek. To so v časnovni stiski pričakovali tudi sestavijalci. Odlok jim omogoča, da nekatera poglavja temeljiteje obdelajo.
VODSTVO ZAČELO
SEVNICA — V poročilu s programske volilne seje ZK minuli teden smo poročali o besedah predsednika IS Janka Rebernika, ki je delegatom potožil, da začasni poslovodni organ v Stillesu po ukrepu družbenega varstva ni popoln in da jebil do minulega tedna na delu le en član ZKO. Predsednik tega organa, diplomirani pravnik Drago Milinovič, je povedal, dase taki razpravi čudi. Vnaprej je bilo namreč dogovorjeno s sevniškim izvršnim svetom, kdaj bodo posamezni člani lahko prevzemali nove naloge. Dušan Harlander je po besedah tovariša Mi-linoviča že lep čas v tovarni. Predsednik ZKO Milinovič je prišel predzadnji ponedeljek, kot je bilo dogovorjeno, saj je moral pred tem opraviti še nekatera opravila v prejšnjem kolektivu. Res pa je, da predvidenega direktorja za tozd Stilno pohištvo ne bo vSevnico. IS bo moral delegatom občinske skupščine predlagati novega človeka. Po besedah tovariša Milinoviča bo to sedanji predsednik skupščine občine Idrija Stane Brelih, seja skupščine pa je načrtovana za konec meseca.
REFERENDUM V KS BOŠTANJ
BOŠTANJ — V nedeljo na območju KS Boštanj ne bodo samo volitv e, ampak tudi referendum o podaljšanju samoprispevka za nadaljnjih pet let. Sleherno gospodinjstvo na območju te krajevne skupnosti je prejelo lično borošuro. Daje bila izdelava cenejša, so potiskane liste zložili učenci bo-štanjske osnovne šole, jih speli in tudi raznesli po vseh domovih. Zdaj ne bi smelo biti človeka na vsem velikem območju te krajevne skupnosti, ki bi ne bil poučen, za kaj glasuje.
Novo v Brežicah
KAM PO SMRTI? — Na cerkljanskem pokopališču zmanjkuje prostora a četudi bi ga bilo dovolj, nekateri premišljajo, če bi si izbrali zadnje počivališče v domačem kraju. Moti jih neurejeno smetišče, ki kazi pokopališče in središče njihove turistične vasi. Malo nerodno res, pa ne samo za turiste, ampak tudi za domačine, ki se ne bi še po smrti radi otepali s smetmi.
UČILNA ZIDANA ŠE STOJI — Krajani Čateža so ponosni na svojo staro šolo, čeprav že dolgo ni več namenjena učenju mladega rodu. Za kulturo vneti vaščani pravijo, daje dobro, če je v občini tu in tam kaka razstava, saj so mlajši tako zvedeli, da rojstna hiša slikarja Vladimirja Lamuta v njihovem kraju še stoji. Od očetov so zvedeli, da je to stara šola. Če bo kulturna skupnost sprejela izziv Lada Smrekarja, da bi se umetniku, čigar avtoportrete so si Brežičani te dni ogledali v Posavskem muzeju, spodobilo spominsko obeležje, bodo Čatežani takoj za to.
ČIGAV JE SINDIKAT? — Tako se marsikje sprašujejo delavci, ki pred sodiščem združenega dela niso občutili njegove podpore, čeprav bi si jo zaslužili. Sindikalna organizacija je pogosto ubrala pot najmanjšega odpora in se opredelila za solidarnost z voštvom. Morda je tudi nevede premalo poudarila okoliščine, ki včasih kljub delavčevi krivdi govorijo v njegov prid.
BREŽICE: NAVDUŠENJE NAD RAZSTAVO
BREŽICE — V Domu JLA so v ponedeljek zvečer zaprli izredno bogato razstavo ročnih del. Brežičanke so z njo počastile 8. marec. Prikazale so gobeline, tapeserije, volnene izdelke, prte in prvič do zdaj idrijsko čipko. Na ogled je bilo okoli 200 izdelkov 24 razstavljalk.
ZA 10. KONGRES ZKS ŠTIRJE DELEGATI
BREŽICE — Komuniste tukajšnje občine bodo na 10. kongresu ZK Slovenije zastopali Jože Iljaž, Stanko Cerjak, Jože Tomše in Jana Videnič, kot gost pa se ga bo udeležil sekretar občinskega komiteja ZK Stanko Zlobko. Za delegata na 13. kongresu ZK Jugoslavije pa so brežiški komunisti potrdili Vojka Dvojmoča in Silva Gorenca. Med delegati, ki jih voli 10. kongres ZKS za 13. kongres ZKJ, je predlagana tudi brežičanka Angelca Jaklič iz Jutranjkinega tozda Orlica,
Krške novice
IZGOVOR — Nekateri so si v zadnjih letih pridobili status kmeta, pozabili pa, da to pomeni, da je treba zemljo tudi obdelovati. Ko take »skorojeviče« obišče kmetijska inšpekcija, se skušajo izviti iz precepa s, številnimi pretvezami in izgovori. Medobčinska inšpektorica doživi marsikaj. zadnjič pa ji je tak novi kmet. ki mu grozi odvzem neobdelane zemlje, zabrusil (v Arnovem selu): »Od kot ste pa vi, saj mi je občina dala status kmeta!«
URA — Na občini naj bi v začetku tega meseca začela voditi evidenco o prihodih in odhodih iz občinske uprave Iskrina registrirna ura. V pogojniku pišemo zato, ker se je ura že ob začetku potrla, vsaj za nekaj tistih, ki očitno prezgodaj in (morda) tudi preveč delajo. Sicer pa menijo v »bazi«.da ure sploh nebi potrebovali, ker je to precej drago razkošje (stane okoli 70 starih milijonov!), ampak — prave šefe.
SLABŠE — Odkar ima krško Obrtno združenje poklicnega tajnika, predstavniki sedme sile niso več tako zadovoljni kot poprej, ko je to delo opravljal honorarec. Ta je bil lažje dosegljiv, čeprav je bil v službi v zdravstvenem domu, ni pozabil povabiti novinarjev na »skupščine združenja... Zanimivo je le, da gre v obeh primerih za istega moža.
Sevniški paberki
V GOSTEH ŠTORSKI ŽELEZA-RJI — Jutri ob 19. uri bodo v dvorani sevniškega gasilskega doma nastopili člani pihalnega orkestra Štorski žel-ezarji. Godbeniki slavijo 15-letnico delovanja in so znani po številnih uspešnih nastopih po Šloveniji. Gostovanje pripravlja Žavod za kulturo.
RINILI AVTOBUS — Na uredništvu v gosteh v Boštanju so sogovorniki potožili, da vzdrževanje cest ni več takšno, kot je bilo včasih, ko je bila skrb za to naložena krajevni skupnosti. V mislih so imeli klanec v samo vas. Na prikladnih mestih je bil pesek za posipanje, ob hudi zmrzali pajecestar imel v samokolnici in vedru vedno kaj soli. V letošnji zimi je avtobusu drselo, da se je moral spustiti vzvratno. Vsoboto so potniki v odjugi morali v dolini Grahovice avtobus dobesedno riniti, ker snežna kaša ni bila očiščena.
JEZA ZARADI TELEFONIJE — Če včasih obupavate zaradi novomeške telefonije, vedite, da ni drugje nič bolje. V krajevni skupnosti Loka so bili prisiljeni sklicati Širok sestanek zaradi težav s Trboveljčani. Od kar 45 priključkov na loško centralo jih je bilo od leta 1978 zgrajenih vsega osem, nekateri leta 1982, vsi pa še vedno ne. Tempo pa tak)
Vlado Lamut: VEČERNE VRBE, litografija, 1955 (Po Delu iz leta 1972)
Kje so Večerne vrbe?
To izgubljeno Lamutovo grafiko potrebujejo za objavo v monografiji, ki bo izšla ietos
NOVO MESTO — V okviru založništva Dolenjskega muzeja bo letos izšla monografija Vladimira Lamuta, knjiga, za katero so že pred leti dali pobudo častilci Lamutove umetnosti. V monografiji bo poleg obsežnega besedila, ki ga je že napisal dr. Milček Komelj, tudi okoli 80 barvnih in približno 170 črno-belih reprodukcij Lamutovih stvaritev. Tudi likovni izbor je opravil dr. Komelj.
V izbor za knjižni natis je uvrščena tudi ena od Lamutovih grafik, za katero ne vedo, kje je. Gre za litografijo Večerne vrbe iz leta 1955. To delo je bilo zadnjič reproducirano ob 10-letnici Lamutove smrti, in sicer je reprodukcijo Večernih vrb objavilo Delo hkrati z zgoščenim zapisom o avtorju.
Kje bi lahko bile Večerne vrbe? Nekateri Novomeščani sopoizvedo-valce opozorili, da so svojčas tako grafiko videli v novomeškem hotelu Metropol še pred prenovo, in sicer naj bi bila obešena v takraftii kavarni. To pa je do zdaj edina sled za izgubljenim delom. Ker pa ni nikakršnega zagotovila, da bi po tej poti tudi lahko prišli doomenjene Lamutove litografije, naprošajo sestavljalci monografije vse, ki kaj vedo o Večernih vrbah, da to sporočijo Dolenjskemu muzeju.
Da bi bralci vedeli, za katero Lamutovo ligorafijo gre, ponati-skujemo zadnjo reprodukcijo Večernih vrb iz Dela (1972). Obenem naj pojasnimo, da Dolenjski muzej išče izgubljene Večerne vrbe zato, ker je treba grafiko preslikati in jo pripraviti za knjižno objavo.
I.Z.
Malodušje ne povečuje plač
Je bil »učiteljski« sindikat novomeške občine premalo agresiven v boju za izboljšanje materialnega položaja vzgojno-izobraževalnih ustanov in višje osebne dohodke zaposlenih? — Sedanji osebni dohodek ne zagotavlja učitelju pokojnine, od katere je moč znosno živeti
NOVO MESTO — V novomeški občini je nezadovoljiv materialni položaj vzgoje in izobraževanja povzročil nemalo nevšečnosti, nekajkrat tudi ostre zaplete, ki so zahtevali politično razreševanje. Največ vroče krvi in hudih besed je bilo zaradi neustreznega vrednotenja dela in plačevanja zaposlenih na tem področju. Odkrito nezadovoljstvo so izražali zlasti srednješolski učitelji, katerih plačilne kuverte so postale tako tanke, da so že nevarno ogrožale osebni standard. Olja je prilivalo na ogenj neizpolnjevanje uradnih zagotovil oziroma 'Obljub, da bo družba storila vse, da prejemki učiteljev ne bodo več toliko zaostajali za osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Nerazpoloženje seje kajpak nadaljevalo in se še, saj so rešitve, ki jih je nekaj le moralo pricurljati po vztrajni terjatvi, samo delno zadovoljile nezadovoljne. Veliko konfliktnih situacij seje precedilo skoz-sin-dikalno sito, pri čemer so iskali in tudi našli odgovore na pereča vprašanja. Premaknilo pa se ni veliko, saj seje marsikaj ustavilo že na prvi višji instanci. To je prosvetnim oziroma pedagoškim delavcem vlivalo kvečjemu še več malodušja, slabilo njihovo družbenopolitično razpoloženje in pripravljenost za delo v samoupravnih organih in delegacijah.
• Na omenjeni skupščini so glasno izražali tudi zaskrbljenost, kaj bo z učitelji potem, ko se jim bo iztekla delovna doba. Obeti za tisti čas so kaj klavrni, kar najzgovorneje potrjujejo primeri tistih prosvetnih delavcev, ki so se že upokojili. Učiteljske pokojnine so namreč sramotno majhne, znašajo po
30.000	do 35.000 dinarjev, pa tudi manjše so. To pomeni, da si učitelj po 40-letnem delu ni prislužil niti toliko, da bi, denimo, lahko plačal oskrbo v domu ostarelih, če se zanj odloči. Tudi zato, so pribili udeleženci skupščine, moramo biti pri sv-
Občina kaže na sis, prostora pa ni
Kočevska knjižnica ima za svoje dejavnosti (izposoja knjig, čitalništvo, ure pra-__________vijic,	prireditve	za	mladino in odrasle) premalo prostora___________
KOČEVJE — Tukajšnja knjižnica ima dovolj knjig (okoli 35.000) in strokovnih delavcev (4 do 1. januarja letos), da izpolnjujepredpisanepogoje o matičnih knjižnicah, ima pa hkrati za svojo dejavnost občutno premalo prostora. Knjige zlagajo že kar po tleh, ker nimajo več kam namestiti knjižnih polic.
Po veljavnih predpisih bi morali imeti do konca tega srednjeročnega obdobja za našo knjižnico 777 kvadratnih metrov prostorov, imamo pa jih le 248. Ustanoviteljico občinsko skupščino smo že zaprosili, naj nam dodeli stanovanje nad nami, veliko blizu 100 kvadratnih metrov. Vendar se občinski organi izgovarjajo, da je za to pristojna samoupravna stanovanjska skupnost, ta pa spet na organe občinske skupščine. Če bijim bilo kaj za rešitev naših težav, bi že našli izhod, tako se pa le izgovarjajo drug na drugega,« je povedala Ema Štrumbelj, upravnica knjižnice.
V knjižnici imajo prostore za izposojo knjig (oddelek za odrasle in mladinski oddelek), čitalnico, knjižno skladišče, prostor za opremo knjig in pisarno. V teh prostorih opravljajo te dejavnosti: izposojajo knjige, prirejajo ure pravljic (kar v
GERMOVA DELA V METLIKI
METLIKA—VGanglovem razstavišču v metliškem gradu je na ogled retrospektivna razstava slikarskih del belokranjskega rojaka Josipa Germa, ki stajo pripravila Dolenjski muzej iz Novega mesta in Belokranjski muzej iz Metlike. Na otvoritvi, ki je bila pretekli četrtek, je slikarja in njegova dela predstavil umetnostni zgodovinar iz Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, razstava pa bo obiskovalcem na ogled do 2. aprila.
AVSTRIJSKI AKVAREL
LJUBLJANA — Od predvčerajšnjim je v Moderni galeriji na ogled razstava akvarelov Giselberta Hokeja, enega od vidnejših avstrijskih slikarjev. Razstavljena dela so nastala na umetnikovih potovanjih po Španiji, Italiji in Peruju v letih 1981 — 1985.
POČASTILI 150-LETNICO JOSIPA STRITARJA
VELIKE LAŠČE — Minulo nedeljo so tu sklenili prireditve v počastitev 150-letnice rojstva pesnika. pisatelja, kritika in esejista Josipa Stritarja. V Levstikovem domu so odprli spominski sobi Josipa Stritarja in Frana Levstika, tam pa je bil tudi literarni večer, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih pisateljev. Pred tem je bilo slavje v Stritarjevi rojstni vasi Podsmreka. O Stritarju je pred njegovo rojstno hišo govoril Ciril Zlobec.
• Jože Lindič, sekretar občinske skupščine in izvršnega sveta je povedal, daje izvršni svet vlogo knjižnice obravnaval in zahteval, od samoupravne stanovanjske skupnosti, naj oceni stara stanovanja, saj je po predpisih možno spremeniti v poslovne prostore le stanovanja dveh najnižjih kategorij. Šele ko bo to znano, bodo lahko odločali o prošnji knjižnice.
prostorih čitalnice), pripravljajo druge prireditve za otroke, mladino in odrasle (predstavitev knjig, literarni večeri, glasbeni večeri, predavanja o aktualnih zadevah itd.).
Pesmice za Pedenjžep
Televizijci spet snemali v Beli krajini
ČRNOMELJ — Po uspešnem nastopu otroškega pevskega zbora, ki deluje na semiškem oddelku črnomaljske glasbene šole, na Veselem toboganu januarja v Črnomlju je ljubljanska televizija obe pesmi Silvestra Mihelčiča (Angina in Medved) posnela v priredbi Bojana Adamiča za otroško televizijsko oddajo Pedenjžep. Snemanje je bilo 3. marca v novem prizidku semiške osnovne šole.
Televizijci so ob tej priložnosti posneli tudi druge belokranjske prispevke za Pedenjžep. Otroci enote Loka VVZ Oton Župančič iz Črnomlja so pod vodstvom Nade Cvitkovič zapeli belokranjsko ljudsko pesem Tri tičice. Cvitkovičeva se je izkazala tudi v Adlešičih, kjer je pred televizijsko kamero narisala nekaj pisanic in obrazložila, kako nastanejo belokranjski pirhi.
Silvester Mihelčič in njegov sin pa sta za video predavanje na televiziji posnela Metliško kolo. Sodelovala je Marija Cvitkovič in pokazala izdelovanje domačega platna na statvah.
RADOVIČ V GALERIJI ARS
LJUBLJANA — Novomeški fotograf Bojan Radovič razstavlja od minule srede v ljubljanski galeriji Ars cikel fotografij pod naslovom Telo in izpoved.
ojih zahtevah za višje osebne dohodke bolj vztrajni in agresivni, da bomo prišli tudi do znosne pokojnine in živeli, kot se spodobi, ne pa bili socialni podpiranci.
Na skupščini občinskega odbora sindikatov delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, ki je bila minuli četrtek, so samokritično priznali, da niso bili kos zaostajanju in poslabševanju samoupravnih in delegatskih odnosov v sindikatih, na-
Upravnica Ema Štrumbelj je predstavila kočevsko knjižnico tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi. Po podatkih za leto 1984 (novejši za Slovenijo še niso znani) je kočevska knjižnica glede na knjižni fond in število zaposlenih na 29. mestu (med 60 knjižnicami), po številu izposojenih knjig na dom na 14. mestu (le večjfe regionalne knjižnice so pred kočevsko, ki je matična oz. občinska), po izposojenih knjigah na zaposlenega delavca celo na 3. mestu, po lastnem dohodku pa na 16.mestuvSloveniji.
»Če ustanovitelj knjižnici ne bo zagotovil primernih prostorov za delo, bo morala občinska kulturna skupnost zaprositi neko drugo knjižnico, da bi bila matična tudi za kočevsko občino. To pa bo gotovo tudi dražje, kot je zdaj,« je povedala Štrumbljeva.
J. PRIMC
PREČENČANI DREVI V NOVEM MESTU
PREČNA — Gledališka skupina tukajšnjega kultnrnega društva bo drevi ob 19. uri gostovala v novomeškem Domu JLA s komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«. ki jo je režirala Anamarija Kozlevčar, sicer učiteljica na bršljinski osnovni šoli.
PRVI KONCERT IN IGRA
DOLENJSKE TOPLICE — Drevi ob 20. uri bo v viteški dvorani tukajšnjega zdraviliškega hotela prvi samostojno nastopil ženski pevski zbor topliškega KUD Maks Henigman, učenci topliške osemletke pa bodo izvedli kratko enodejanko »Martin in gozdni možje«, ki jo je režirala učiteljica Majda Žvan. V sredo, 19. marca, ob 20. uri bo v to-pliškem zdravilišču nastopil Novo-lesov pihalni orkester iz Straže.
»RIBNICA 85« NA OGED V KOČEVSKEM SALONU
KOČEVJE — Dela šestnajstih likovnikov, slikarjev in kiparjev, ki so ustvarjali na lanskoletni koloniji v Ribnici, so na ogled v tukajšnjem likovnem salonu. Razstavljajo: Izidor Urbančič, Dušan Tršar, Mojca Smerdu, Franc Purg, Boris Prokofjev, Ferdo Mayer, Jože Marinč, Dušan Lipovec, Viljem Jakopin, Lovro Inkret, Anton Herman, Tone Dešmar, Boni Čeh, Dragica Čadež, Milena Braniselj in Juri Bezlaj. Razstava bo odprta do 23. marca, vsak dan pa si jo je moč ogledati od 16. do 18. ure, le ob nedeljah od 10. do 12.
Priznanja za učitelje
Podeljevala naj bi jih občinska izobraževalna skupnost — Prvič leta 1987
NOVO MESTO — V novomeški občini imajo res samo najboljši in najzaslužnejši prosvetni delavci možnost, da dobijo katero od Trdinovih nagrad, ki jih tu sicer podeljujejo za izjemne dosežke na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in znanstvenem področju. Kakih drugih priznanj pa za prosvetne delavce v občini ni, čeprav so že večkrat ugotavljali, da bi jih morali ustanoviti.
O tem je ponovno razpravljal občinski sindikat delavcev vzgoje. izobraževanja in znanosti ter sklenil predlagati občinski izobraževalni skupnosti, da bi ona ustanovila priznanja. To naj bi bila pisna priznanja za učitelje in vzgojitelje, ki bi jih podeljevali enkrat letno, po možnosti na delovnih oziroma izobraževalnih zborih prosvetnih delavcev.
Predlagajo tudi. naj bi ta priznanja podelili prvič leta 1987. in sicer na jubilejnem, 20. delovnem srečanju šolnikov in pedagogov iz novomeške občine.
stalemu zaradi malodušja in čedalje slabše zainteresiranosti. Obenem so ugotavljali, da bi bilo marsikaj drugače, če bi bili že v osnovnih orga-nizacijh bolj sindikalno agresivni, vztrajnejši pri svojih zahtevah, tako , da se ne bi zadovoljevali s rešitvami po kapljicah, ampak le z rešitvijo, ki bi bila hkratna in celovita. Tega pa, so dodali, ne gre razumeti, kot da zdaj sindikat poziva svoje članstvo na nesprejemljive poti za doseganje cilja (npr. na prekinitev dela), marveč da je treba biti do konca vztrajen in prepričljiv na poti, ki ji pravimo redna, normalna.
I.	ZORAN
NOVA RAZSTAVA
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (Komenskega 8) v Ljubljani razstavlja svoje slike Ivo Prančič. Na ogled bodo do 5. aprila.
in
izobra-
ževanje
Gledališki festival ob meji
V obeh Goricah že II. srečanje gledališč Alpe-Jadran
NOVA GORICA — Od 21. do 28. marca bo v obeh Goricah, v naši in italijanski, potekalo II. srečanje gledališč Alpe-Jadran. Na njem bodo s svojimi predstavami sodelovala gledališča iz Ljubljane, Nove Gorice, Zagreba, Beograda, Trsta, Torina, Beljaka. Dunaja, Bukarešte, Brna ter iz dežel Veneto in Bavarska. Gre torej za mednarodni gledališki festival, ki hoče biti most za povezovanje gledališke tvornosti dežel Alpe-Jadran z ostalo Evropo. Pomemben del srečanja bodo strokovni pogovori, na katerih boejo obravnavali nove smeri v evropskem gledališču ter govorili o problemih kulturnega sodelovanja med deželami na območju Alpe-Jadran. Dodamo naj še, da bodo nekatere predstave II. srečanja ponovili v Ljubljani, Tolminu, Sežani in Izoli.
Za najboljše mlade literate tudi nagrade
Razpis pred 12. kon-gresom ZSMS v Krškem
KRŠKO — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Krškem samo še do 15. marca pričakuje prispevke mladih literatov. Najboljše literarno delo, za katerega so ob sodelovanju občinske kulturneskupnosti, občinske izobraževalne skupnosti jn Literarnega kluba Beno Zupančič Krško pripravili tudi lepe nagrade, bodo predstavili na prireditvi pred 12. kongresom ZSMS v Krškem.
Na razpis se lahko prijavijo učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol (iz vsakega razreda najboljši trije) in drugi mladi do 27. leta starosti. Prijavljeni literati lahko sodelujejo s poezijo, če pošljejo najmanj tri in največ pet pesmi, ali s prozo, pri čemer sta obvezna dva prispevka z največ petimi stranmi rokopisa (oddajo lahko črtico, spis, novelo ali satiro).
Strokovna žirija bo izbrala, oziroma nagradila pet najboljših literatov iz skupine osnovnih šol in pet najboljših ostalih mladih literatov, katerih dela bodo predstavili na literarnem večeru v okviru predkongresnih prireditev. Vsi izbrani najboljši literati prejmejo knjižne nagrade, denarno nagrado pa si bo prislužil razred z najboljšimi mladimi literati.
Upodobljeni karnevali
Jože Marinč razstavlja v ribniškem bistroju Slovin
RIBNICA — V tukajšnjem bistroju Slovin, ki postaja vse odmevnejše likovno razstavišče, se s svojimi deli predstavlja mladi akademski slikar Jože Marinč, v Kostanjevici na Krki udomljeni in delujoči rojak iz Dolnje Brige v kočevski občini. Bistro je premajhen, da bi v njem Marinč lahko razstavil večje število slik, vendar je moč tudi iz teh, ki so na ogled, prepoznati njegovo (trenutno) ustvarjalno usmeritev. Zajema iz tradicij življenja, ki se v »dolenjskih Benetkah« in okolici kaže tudi skoz groteskne povorke oziroma karnevalske svečanosti, odvijajoče se tudi dandanes. Kar pa zadeva sam način Marinčevih likovnih izpovedi in pripovedi, je moč ponoviti ugotovitev Aleksandra Bassina, da Marinč pripada generaciji, ki se je naslonila na izkušnje ekspresionistov, misli in išče pa na sodoben način.
GORIŠEK NAVDUŠIL V CANKARJEVEM DOMU!
LJUBLJANA — Loški rojak pianist Bojan Gorišek, študent glasbene akademije v razredu pri profesorju Aciju Bertonclju, je imel v torek, 4. marca, solističen nastop v Cankarjevem domu. Kritika je njegov nastop pohvalno ocenila.
VLADKA ŠTOVIČEK V NOVOMEŠKI »KRKI«
NOVO MESTO — V počastitev dneva žena so v avli upravne stavbe tovarne zdravil v Ločni minuli četrtek odprli razstavo del akademske kiparke Vladke Štoviček iz Leskovca pri Krškem. Umetnica je bila ta dan tudi gostja na prireditvi, ki sojo za ženski del kolektiva Krke pripravili v prostorih centralne raztehtalnice tovarne zdravil. Dela Štovičkove bodo na ogled do 31. marca.
AVTOR O SVOJEM DELU —Na ponedeljkovi predstavitvi novega publicističnega dela Toneta Kneza je avtor sam spregovoril o tem, kako jenastalo in kaj prinaša ta njegova knjiga. Predstavitve so se udeležili vsi, ki so kakorkoli pomagali, da je to pomembno publicistično delo prišlo na svet. (Foto: B. Babič)
Nova knjiga o davnini
Knjigo Toneta Kneza, ki obravnava halštatske grobove v Novem mestu, so predstavili v ponedeljek
NOVO MESTO — V mali dvorani tukajšnjega Doma kulture so v ponedeljek, 10. marca, dopoldne predstavili knjigo Toneta Kneza »Novo mesto I — halštatski grobovi«, ki je izšla kot prvi zvezek nove zbirke Carniola archaeologica pri Dolenjskem muzeju.
Knjiga obravnava halštatske grobove iz štirih gomil na grobišču v Kandiji, izkopanih v letih 1967 — 1970, in najdbe iz dveh halštatskih gomil, izkpanih leta 1894 na Kapiteljski njivi na Marofu.
Delo je bogato ilustrirano, vsebuje 35 slik med besedilom, 86 tabel in štiri priloge. Slovensko besedilo je avtor sam prevedel v nemščino in tako publikaciji odprl pot do mednarodne strokovne javnosti.
Nenavadna je velikost knjige, kiji je zunanjo in končno notranjo podobo dal oblikovalec Peter Simič. Knjiga je namreč velika za dve običajnega formata. Povemo naj še to, da sojo stiskali v Tiskarni Novo* mesto.
Obiskovalci so si lahko na kraju predstavitve Knezove knjige ogleda-
li še manjšo priložnostno dokumentarno razstavo o arheoloških izkopavanjih v Novem mestu ter dva filmska zapisa. Eden govori o arheoloških najdbah, drugi pa o vlomu v Dolenjsko galerijo pred dobrimi desetimi leti, kraji in ponovni vrnitvi dragocenih arheoloških predmetov, kijih hrani Dolenjski muzej.
I.	Z.
TONE KNEZ PREDAVA DANES V BERLINU
Na povabilo Berlinskega društva za antropologijo, etnologijo in prazgodovino bo danes, 13. marca, predaval Tone Knez o arheoloških najdbah iz Novega mesta in širše Dolenjske v muzeju za prazgodovino v Berlinu. Dragocene in zgodovinsko pomembne arheološke najdbe iz Novega mesta vzbujajo veliko pozornost v mednarodnih strokovnih krogih.
DOLENJSKI LIST
pisma in
odmevi
GOZDAR NI VSEGA KRIV
Prosim da ni tovariš inž. J. V. iprosti, ker v prispevku Gozdarji niso kos krajam nisem navedel, da so v sodenji republiki cene lesa mnogo višje kot pri nas. Za to prav gotovo ni kriv gozdar. Gozdar tudi ni kriv, če je stavba že več mesecev narejena, predno dobi prosilec gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega mu izkažejo les za gradnjo. S tem lesom potem prosto razpolaga. Vztrajam pa pri tem, da če bi bila kontrola strožja, si ne bi upal tega lesa prodati na nezakonit način. Inženir pravi, da seje želja po večji kontroli izpolnila, seveda tistim, ki si to želijo. Ne želijo tisti, ki so si napravili veliko zalogo desk in drugega gradbenega lesa in čakajo primernega kupca. V zadregi pa bi bili, če bi jih nekdo od pristojnih pobaral, kako in kje bodo porabili ta les. Gotovo ga potem ne bi upali nezakonito prodati. Naj povem, da ne gre za tiste, ki imajo pravico do dveh kubičnih metrov, ampak za večje količine
lesa'	R.	MONIK
OPRAVIČILO
Uredniki Pustnega poročevalca, ki ga izdaja brežiško turistično društvo, smo se letos še posebej potrudili, da smo sestavili dober časopis. Seveda je v letošnjem Poročevalcu množica pikrih. ki tu in tam označujejo konkretne osebe. Naš namen sicer ni bil slab, ven--dar smo v želji, da bi s časopisom uspeli. včasih šli predaleč. Zato je prav. da se na spoštljiv način opravičimo vsem. ki se kakorkoli čutite prizadete.
Še posebej naj se opravičimo Vinku Čančerju iz Velikega Obreža 67 pri Dobovi, sicer poslovodji Železnine iz Brežic, poslovalnice Emone Posavja. Pri opisovanju nekega dogodka smo tov. Čančerja označevali kot nepridiprava, prevaranta in zlobneža. Sedaj pa želimo vsem bralcem Dolenjskega lista povedati, da je tov. Čančer v okolju. kjer dela. enako seveda v okolju, kjer živi, znan kot prizadeven, delaven. pošten in angažiran delavec in krajan. Samo kot takega ga tudi v brežiškem širšem okolju poznamo.
Tovarišu Čančerju se še enkrat iskreno opravičujemo in se mu zahvaljujemo. ker je odstopil od tožbe.
Odgovorni urednik: JOŽE ILJAŽ Glavni urednik: IVAN KAPUŠIN
KDO JE KLICAL
V poročilu o požaru 28. februarja na Senovem je pisalo, da je gasilce poklicala Vera Canžek, pri kateri je tudi gorelo. Poklicno gasilsko enoto tovarne Djuro Salaj Krško je iz vratarnice Lisce Senovo klical Vid Blaznik mlajši.	STANKA	BLAZNIK
Stari hotel zgnil, zdaj je v nevarnosti bazen
V čateških Toplicah slabo vzdržujejo bazen
Pred nedavnim je radio Brežice objavil kritično oceno iz poročila medobčinske inšpekcije Krško o stanju bazena v hotelu TERME Čatež. Navedbe v oceni nimajo strokovne niti pravne podlage, zato je Region, ki je projektiral hotel Terme, primoran povedati naslednja dejstva:
Termalni bazen za revmatike (10 x 25 m) je bil projektiran za obratovanje pod izredno tež imi mikroklimatski-mi pogoji za temperaturo vode 35° C in zraka v dvorani 37° C. V enem dnevu izhlapi iz bazena 5376 I termalne vode, zato bi morala ventilacija delovati brezhibno, saj je potrebno dovesti in odvesti 16000 mJ ogretega zraka v eni uri, da viaga ne bi presegla gornje meje 50 odst.
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana pa je ugotovil visoko prekoračeno mejo vlage, 92%; ugotovil je tudi dotrajanost zaščitnih
premazov in močno korozijo na konstrukciji steklene stene. Vlaga je vdrla tudi med trislojne termopanšipe in poškodovala nosilne dele.
Na nepravilno obratovanje in slabo vzdrževanje bazena smo TERME opozorili že leta 1983, a brez uspeha. Čeprav je že prepozno, je skrajni čas, da se opravijo temeljita vzdrževalna dela. Odstraniti je treba dotrajane zaščitne premaze in vs‘o rjavino, opraviti temeljito zaščito in vzpostaviti takšen režim mikroklime, kot je bil projektiran.' V nasprotnem primeru bo prišlo do resne nevarnosti za celotno 'zgradbo bazena in za goste; podobni primeri niso neznani. Nepravilno obratovanje in slabo vzdrževanje utegne' pripeljati zgradbo v tako kritično stanje, kot se je dogodilo nekoč lepemu lesenemu hotelu Toplice, ki je bil leta 1967 generalno obnovljen, danes pa je zaprt, ker je zaradi vlage dobesedno zgnil.
KARL FILIPČIČ, dipl. inž. arh.
Harmonika Zefranove mame
Prejšnji četrtek popoldne sta se iz vseh učilnic na osnovni šoli XV. divizije Grm v Novem mestu razlivali pesem in glasba. Toda v učilnici slovenskega jezika, kjer domuje 8. c razred, smo doživeli nekaj izjemnega. Ena od naših mam je prišla na roditeljski sestanek s proslavo obdnevužena v narodni noši, s harmoniko v naročju.
To je bila Žefranova mama, kmetica izGotnevasi.Tojenaredi-la zaradi Petra, svojega najmlajšega sina, a tudi zato, ker rada igra na harmoniko. Čepravjesamoukinja, odlično igra na glasbilo in harmonika jo spremlja povsod, tudi na izletih, kijih prireja aktiv kmečkih žena iz vasi. Njena klena ljudska beseda seje prepletalas humorjem, pesmijo in glasbo, kakršne današnji mladi svet niti ne pozna niti ne ceni, kot bi zaslužila. Toda ona je znala svoj venček narodnih zaigrati in zapeti tako, da soji pritegnile tudi ostale mame. Še več, ob njenih polkah so zasrbele pete nekatere naše fante in dekleta.
Žefranova mama s harmoniko
Žefranova mama nam je segla v srce tudi s svojo preprosto besedo. Zaskrbelo jo je, ker se za kmetijske poklice odloča premalo mladih. »Nobena tovarna ne bo nikdar mogla narediti ne krompirja ne pšenice za kruh«, je povedala. Zato se je takoj odzvala pozivu učencev, da bi se radi, preden zapuste" Osemletko, seznanili še s kakim poklicem. Pri njih imajo namreč 19 hektarov veliko, sodobno urejeno kmetijo, kjer dela nikoli ne manjka. Njena pobuda je bila zatorej navdušeno sprejeta. Sredi maja bo šel Petrov razred na Žefranovo kmetijo okopavat krompir. To ne bo le praktično spoznavanje poklica kmeta, to bo doživetje in najbrž nikdar nihče ne bo pozabil kruha iz krušne peči, ki nam gaje obljubila Žefranova mama.
MARJANA ŠTERN OŠ Grm
Strokovnjaki so nas že izučili
Dragatušci ob obrovcih in fenijih ne moremo več zaupati le strokovnjakom, ampak moramo biti ob pomembnih odločitvah vsi predvsem življenjski
V zadnjem času krajane Dragatuša strokovnjaki strokovno prepričujejo, naj že vendar verjamemo visoki strokovnosti, obenem pa v narekovanjih pišejo o osveščenosti krajanov in posameznikov. Vse rešitve o odlagališču odpadkov so na papirju idealno zastavljene, v glavnem le pozitivne, negativnih ni zaslediti. V praksi in življenju pa je drugače Nazorje dejal, da je ideal sad na veji, ki nikdar ga ne doseže človeška roka...
V člankih strokovnjakov je čutiti, da so mnenja, da se v ekološke probleme vtikajo »nepoklicani«. Kdo so ti nepoklicani, ki branijo naše, svoje in skupno? Narod ima pravico do dediščine svojih prednikov, taisti narod pa mora zapustiti potomstvo vsaj tako dediščino, kot jo je dobil. In isti narod razmišlja življenjsko, na osnovi zdravega razuma in borbe za njegov in naš čistejši jutri.
Prebivalci krajevne skupnosti Dra-gatuš ne nameravamo razpravljati in
KAJ VEŠ O PRIMOŽU TRUBARJU — V sredo, 5. marca, je bilo v kino dvorani v Žužemberku tekmovanje v znanju o Primožu Trubarju. Pomerilo se je 8 ekip od petega do osmega razreda. Zmagal je 8. b. Prireditve se je udeležil tudi pisatelj Jože Javoršek, avtor knjige o Trubarju. Z njim je tekel zanimiv pogovor o Trubarju, protestantizmu, ogroženosti slovenskega jezika in še o vsem mogočem. Javoršek je vsem tekmovalcem tudi podelil knjižne nagrade. (Foto: Foto krožek Os Žužemberk)
polemizirati o skrajno nepravilnem vodenju postopka v zvezi s pridobitvijo lokacijskega soglasja za deponijo v rudniški kadunji. Želimo pa se osredotočiti na strokovne teze o primernosti prostora za odlagališče odpadkov pri Kvasici. Poudarjamo, da je javnost v zadnjem času tista sila, ki ne more več verjeti strokovnosti ob raznih obrovcih, fenijih in zadnjem času zelo aktualni bitki proti atomskim elektrarnam in zanje. Naj navedemo primer: s študijami je bilo strokovno dokazano, da je ekonomična gradnja farm s 30 tisoč in več bekoni, po enem letu obratovanja pa so »nestrokovnjaki« ugotovili, da v teh študijah niso dovolj raziskali ekoloških obremenitev okolja. Epilog: sedaj spreminjajo predpise, ki so dovoljevali gradnje velikih farm.
Krajevna skupnost Dragatuš še vedno ni dobila študije o predlagani
Kdo izbira filme?
Kratek odgovor se glasi: Strokovna žirija v Pulju
Če bi bil avtor članka Kdo izbira filme (Dolenjski list 6. marca) res dober poznavalec domače kinematografske produkcije, kot seje sam predstavil, bi mu moral biti bolje poznan repertoar Pulja 85 ter izid te edine filmske manifestacije pri nas. Upam si trditi, da si je gledalec lahko ustvaril sliko in oceno stanja naše kinematografije, saj nam je od 7 filmov uspelo uvrstiti v program 6 nagrajenih.
Kolikor je torej strokovna žirija v Pulju 85 izbirala filme nestrokovno, smo žal tudi v Črnomlju (tako kot v vseh večjih krajih v Sloveniji, kjer je lansko jesen krožila »Pula po Puli«) ponudili obiskovalcem zgolj nestrokovne in skromne zlate arene Pulja 85. O tem, da je »Pula« po svojem kvalitetnem nivoju iz leta v leto skromnejša, ni dvoma. Glede na tradicijo pa smo gledalcem le dolžni ponuditi dosežke (nadpovprečne!) našega filma in jim prepustiti, da sami ocenijo vzpone in padce te kulturno-umetniš-ke zvrsti pri nas.
Torej tov. P. Roman, verjemite mi. da vam v Tednu jugoslovanskega filma res nismo mogli ponuditi Sedem očetov na službenem potovanju.
NADA BLAŽIČ
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 14.111.
9.00 TEDNIK
10.00 PESEM GIBA: Francoska avantgarda in Balet XX. stoletja
15.40	— 23.30 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	ZAKAJ, ZAKAJ, otroška oddaja
17.45 MERLIN, 6. del nadaljevanke
18.10	STRES: Stres in posameznik, 2. del izobraževalne serije
18.45 RISANKA
19.00	DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	AVTOMANIJA, 1. del angleške dokumentarne serije
20.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA
20.55 IVO POGORELIČ: PET LET POZNEJE
22.30 DNEVNIK
22.45	POD KRINKO, 9. del ameriške nanizanke
TV ZAGREB
8.10	Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25	Daj mi krila — 9.00 TV v šoli —
10.35	TV v šoli — 12.25 Poročila —
12.30	Divizija Garibaldi — 13.15 Potopis — 13.45 Hollywood— 14.35 Želeli ste, poglejte — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan,— 17.25 Kronika občine Reka — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Številke in črke — 19.05 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne — 20.55 Ivo Pogorelič: Pet let pozneje — 21.30 Dnevnik — 22.45 V petek ob 22 h —
00.15 Poročila
SOBOTA, 15. III.
8*10 — 22.25 TELETEKST
8.25 POROČILA
8.30 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, 1. del
8.45 ZAKAJ, ZAKAJ
9.00 LUTKOMEDIJA, 6. del otroške serije
9.25 BELA VRANA
9.45 PERISKOP
10.30 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Jasnejša slika Jupitra, 10. del ameriškega niza
11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI — vzhodna Štajerska, 2. oddaja
11.30 ODPADEK—SUROVINA, ponovitev izobraževalne serije, 1. del
12.00 AVTOMANIJA, ponovitev 1. dela
12.25 PJ V NOGOMETU —SLOBO-DA: ČELIK; prenos
15.05	POROČILA
15.10	PLEMENITI TOM, angleško-poljski risani film
16.35	VROČE POLETJE, 1. del dokumentarne oddaje iz angleškega niza Boj za obstanek
17.00 PJ V KOŠARKI
18.30 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.50 RISANKA
19.00 DANES
ŠE NEKAJ ZASE!
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	IGRANI FILM  DNEVNIK
 REZERVIRAN ČAS
TV ZAGREB
8.45 Poročila — 8.50 Videostrani —
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 12.25NogometSloboda:Čelik—15.45
Sedem TVdni— 16.15Narodnaglasba
— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar
— 17.00 PJ v košarki — 18.30 Prisečno vaši— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zadeva Thomas Crown (ameriški film) —
21.45	Dnevnik — 22.00 Festival Opatija 86 — 23.20 Poročila
DRUGI PROGRAM
12.15 Test — 12.30 Jugoslavija, dober dan! — 13.00 Osvajalec Maracaiba (špansko-ameriški film) — 15.00 Miti in legende— 15.15 Dijaška letafpreds-tava Mladinskega odra iz Kruševca)—
16.15 Keganovi (ameriški film) —
17.25	Nikola Tesla (5. del nadaljevanke) — 18.30 Vaterpolo POŠK: Partizan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Izsporedadru-gih študijev — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer
NEDELJA, 16. III.
8.25	— 13.05 in 14.30 — 22.20
TELETEKST
8.40	DANES VOLIMO -
8.50 ŽIVŽAV
9.45 MERLIN, ponovitev 6. dela
10.10	VEČNI KLIC, 9. del sovjetske nadaljevanke
11.15	DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Nika Zajca
11.45 DANES VOLIMO
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.45 NIKOLA TESLA, 3. del' nadaljevanke
15.50 DANES VOLIMO
16.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SOKOL SELEC, ameriški film
16.20	ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
17.05	DANES VOLIMO
17.15	DALLAS, ameriški film Gre za klasični vestern zvsemizako-nitostmi te zvrsti. Glavni junak je nekdanji polkovnik konfederacijske vojske, ki pride v Dallas kot maščevalec in razkrinka tolpo bratov Marlow, ki jo vodi Wi 11. V glavni vlogi igra Gary Cooper.
18.45 RISANKA
19.00 DANES POTROŠNIŠKA POROTA
19.30	DNEVNIK
19.45 ŠPORT 19.53 VREME
20.00 SIVI DOM, 10. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.45	DANES VOLIMO
21.55	JAZ ČEBELA, dokumentarni
film
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00Oddaje za JLA in jugoslovanski film Široko je listje —■
12.00 Videotilt(oddaja resne glasbe)—
16.00 PJ v judu — 17.00 P J v boksu —
18.00 Glasbena oddaja — 18.25 TV esej — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1.760— 2:060 — 21.00 Včeraj, danes, jutri —
21.20	Flandirjski lev (3. del nadaljevanke) — 22.15 Dobre vibracije
lokaciji za deponijo. Sicer pa so jo zainteresirani krajani lahko pregleda-
li.	Ugotovili so, da je recenzijo študije naredil Smelt, kije dal iz hidrološkega vidika negativno mnenje o predlagani lokaciji. Sicer pa menimo, da se o lokaciji ne bi smeli pogovarjati vse do tedaj, dokler niso narejene hidrološke raziskave, ki so večletna naloga in jih vodi v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje Krasa pri SAZU Vodnogospodarski inštitut. V okviru te naloge so v preteklem letu potapljači ugotovili, da so na področju Doblič-kega jezera velike podzemne vodne rezerve, ki imajo glavni dotok vode iz Dragatuša in ne iz zahodno ležečih hribov, kot so mislili do sedaj.
Vprašujemo, zakaj ni študija o lokaciji za deponijo narejena variantno? Ali je res najcenejša lokacija tudi najbolj varna za okolje? Dr. Plut v svojem zadnjem prispevku v Dolenjskem listu navaja, da ima desetina Bele krajine neprepustne površine. Zato krajani vztrajamo pri novi, boljši lokaciji, ki bo bolj oddaljena od vodnih virov, s tem pa se bo zmanjšala tudi možnost ogrožanja že tako ogroženih voda. Ta sklep je bil sprejet tudi na skupščini obeh zborov črnomaljske občinske skupščine. In končno: delovni ljudje so in bodo združevali svoje delo v industrializiranih središčih, hrana pa bo prihajala iz kmetijskih krajevnih skupnosti, med katerimi je tudi dragatuška.
PRIZADETI KRAJANI
VEČ TAKIH BUDILCEV IZ OTOPELOSTI
Minulo soboto je bil v Domu Edvarda Kardelja v Metliki vsakoletni. tradicionalni koncert metliške godbe. Tudi letos so metliški godbeniki pod umetniškim vodstvom Stanka Križa predstavili raznolik repertoar od resnih do vedrejših not. Pred polno dvorano je z veznim in humornim tekstom Tonija Gašperiča vodil program Matjaž Rus.
Pa še to. Ob takih redkih dnevih, ko metliški dom kulture vendarle služi svojemu namenu, je moč znova spoznati vso praznino in mrtvilo metliškega kulturnega življenja. In takrat si zaželimo še več takih in drugačnih večerov, budilcev iz otopelosti in znanilcev pomladi. Kulturne.
JANI BEVK
PONEDELJEK, 17. III.
9.00 ZRCALO TEDNA
9.20	PESEM GIBA: Eksperiment
9.45 NAŠI OLIMPIJCI: Vmesničas— "Bojan Križaj
15.45 — 23.05 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	PIKAPOLONICA
17.50	LUTKOMEDIJA, 7. del nanizanke
18.15	VIDEOGODBA — ponovitev
18.45	RISANKA
19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 VIHRE VOJNE, 9. del ameriške nadaljevanke *
21.00 OMIZJE
23.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.30	Naš prijatelj Tito (3. del otroške serije) — 8.45 Mi in živali (1. del otroške serije)—9.00TVvšoli— 10.35 TV v šoli — 12.25 Poročila — 18.00 Beograjski TV spored — 19.00 In-direkt (oddaja o športu)— 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Dinastija — 22.00 Odprta knjiga
TOREK, 18. III.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Računalništvo
9.30 ČLOVEKOVO TELO: Bolečina
9.55	SLI K ARSTVO XX. STOLETJA: Nepredmetni svet
15.45	— 00.15 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 PEDENJŽEP
18.00 JELKA, pravljično portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman
18.10	GOVORICA TELESA: Zakaj
18.20	SLOVENSKA LJUDSKA GLA-
SBILA IN GODCI: Trstenke, 1. oddaja
18.45	RISANKA
19.00	DANES GORENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 VEČER ZAHODNONEMŠKE TV (ZDF):
G. Simeon: ŠE RASTEJO LESKE,TV drama
21.05 GLASBA ZA KITARO
21.50	ALBRECHT DURER
22.10	DNEVNIK
22.25	ROCK POP V BERLINU
DRUGI PROGRAM
8.30	Otroška oddaja — 9.00 TV v šol — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila —
15.55	Dnevnik— 16.15 Otroška oddaja — 16.45 PJ v košarki (prva tekrm končnice) — 18.15 Mostovi-hidak —
18.45	Rumena laguna— 19.30 Dnevnik — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 21.00 SP v umtnostnerr drsanju, pari prosto — 23.001zobraže-valna oddaja
SREDA, 19. III.
9.00	Simon Jenko: JEPRŠKI UČITELJ, TV drama Za Jenkove tri povesti: Spomini,Tilka in Jeprški učitelj, zlasti za zadnjo, literarna meni, da je Jenko v njih pokazal izrazit pripovedni dar in 0a bi ob večji razglednosti po književnosti utegnil postati utemeljitelj slovenskega realizma. Jeprškega učitelja, tragično zgodbo o bedi podeželskega učitelja iz avstroogrskih časov, je dramatiziral France Vurnik.
9.55	PORTRET ANGELCE JENČIČ —JANKOVE
15.40	— 22.35 TELETEKST
15.55 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI,
2.	del
VIDEOSPORT: Mačja veselica
17.45 KO SE KORENIN ZAVEMO: Najhujša preizkušnja, 7. del dokumentarne serije
18.45 RISANKA
19.00	DANES ZASAVSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VPFME
20.05	FILM TEDNA:	BEDNO
ŽIVLJENJE, angleški film Film je nenavaden, celo šokanten, ko predstavlja mlad zakonski par z nemočnim, trpečim, na duhu in telesu prizadetim otrokom. Predstavlja jima breme, ki si ga ne moreta in ne znata olajšati. Avtorji filma na ponudijo rešitve, ker je ni, ampak predstavijo pretresljivo stisko takšnega življenja, ki bi ga le smrt nesrečnega otroka utegnila spremeniti.
21.40	SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
22.20	DNEVNIK
ČETRTEK, 20. III.
9.00	LETEČI MLIN NA VETER, vzhodnonemški film
17.30	ZGODBE O POLUHCU
17.45	POTOVANJESKOZI OSONČJE: Pioneer odkriva Saturn, 11. del ameriškega niza
18.15,MOZAIK KRATKEGA FILMA: Živeti v narodnem parku, francoski film
18.40	RISANKA
19.00 DANES DOLENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.10NEŽNA JENOČ,2. delangleške nadaljevanke
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	»Fazoni i fore« — 9.00TVvšoli —
10.35	TV v šoli — 12.30 Poročila —
17.25	Dnevnik — 17.45 »Fazoni i fore« — 18.15 Znanost— 18.45 Goli zevrop-skih nogometnih igrišč— 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer: W. Shakespeare: Richard II — 22.35 SP v umetnostnem drsanju, moški prosto
PROSLAVA ZA NAŠE MAME
6. marca smo pripravili program za vse žene v našem kraju. V šolski telovadnici seje zbralo veliko mamicin babic, radovednost pa je prignala tudi nekaj očetov. Naše mame so bile vesele. • Naslednji dan smo z našim programom razveselili tudi delavke v Jutranjki. Lepo so nas sprejele in z navdušenjem spremljale program, zato nam ni žal časa, ki smo ga porabili za vaje.
LIDIJA UDOVČ, 6.b OŠ Boštanj
DAN ŽENA NA RATEŽU
Tudi pri nas smo praznovali 8. marec. V nedeljo je OO ZSMS Ratež z mlajšimi člani kulturnega društva Kres pripravila kulturni program. Najbolj so navdušili gledalce najmlajši. Že pri vhodu so slavljenke pričakali z vejico mačice. Tudi pri nastopu seje vsak kar najbolj potrudil, da bi razveselil svojo mamico. Ob koncu smo najstarejši udeleženki poklonili skromno darilo, potem pa je bila za vse prisotne še skromna zakuska.
DARJA ERJAVEC
ZA DAN ZENA
V soboto zjutraj so bile stanovalke v ulici V. Vlahoviča prijetno presenečene. V poštnem nabiralniku so namreč našle čestitko in povabilo na proslavo ob dnevu žena. Janja, Mirjana, Manca, Danijela in Sandra so pripravile kratek, a prisrčen program za vse stanovalke bloka. Nekaj recitacij, skeč in pesmica je bilo dovolj za prenekatere solzne oči.
IRENA ULČAR OŠ Brežice
Pomoč razvitih manj razvitim oziroma nerazvitim v Jugoslaviji (predvsem prek zveznega s*klada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih) je bila pri nas skoraj lahko kot zadolževanje v tujini tako rekoč tabu tema. O tem, koliko denarja namenjajo (morajo namenjati) razviti za spodbujanje hitrejšega razveja manj razvitih, še bolj pa o tem, kaj se s tem denarjem dogaja pri manj razvitih in kakšni so ekonomski učinki pomoči ali vlaganj, ni bilo želeno govoriti. Z zaostritvijo našega celotnega gospodarskega položaja, ki je neusmiljeno odprla mnoge karte, so se stvari tudi na tem področju spremenile, verjetno v precejšnji meri tudi zato, ker so nezadovoljni ne le tisti, ki pomoč dajejo, ampak tudi tisti, ki jo dobivajo. Nezadovoljni in z enakimi že znanimi različnimi prepričanji so se razšli delegati v zvezni skupščini tudi tik pred koncem lanskega leta po končanem sprejetju nekakšnega sistema spodbujanja hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo v petletki do 1990.
Razlike v stopnji razvitosti, ki so tako ekonomski kot politični problem, so sicer zakonitost v razvoju vsake družbe, posledica različnosti naravnih danosti, različne strukture gospodars-
tva, stopnje razvoja znanosti in tehnologije, predvsem pa posledica razlik v delovni storilnosti in učinkovitosti gospodarjenja. V svetu prodira spoznanje, da je gospodarski razvoj oziroma dinamika razvoja pogojena s postopnim zmanjševanjem razlik. Pri naporih za enakomernejši in skladnejši razvoj vseh delov gospodarstva gre oziroma bi moralo iti za skladnost ekonomskih, socialnih in družbenopolitičnih razvojnih ciljev, in sicer za tako skladnost, da razviti v tej pomoči ne vidijo (in da to tudi dejansko ni) kot breme, ampak vlaganje, ki koristi obema »strankama«.
V dvajsetih letih obstoja je zvezni sklad za spodbujanje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in Kosova posredoval le-tem skoraj 1.357 milijard dinarjev. S tem denarjem so zgradili okrog tisoč novih tovarn, z njim pa so gradili tudi bolnišnice, šole, ceste, vodovode, knjižnice, nove rudnike in še kaj. V pravkar minulem srednjeročnem obdobju so manj razviti dobili za svoj razvoj skoraj 400 milijard dinarjev, na njihovih tleh pa je trenutno v gradnji 3.600 objektov. Mnoge gradijo počasi in dolgo, kar seveda vpliva na končno ceno.
Od leta 1971 dalje imajo manj razvite republike in Kosovo prioriteto pri najemanju tujih
posojil, pri zagotavljanju deviz za uvoz opreme in gotovinskih plačil za projekte, oproščeni so plačila carine pri uvozu opreme, za del tujih posojil, ki so jih uporabljali manj razviti, je bila porok federacija ipd. V zadnjih petih letih je šlo v manj razvite republike in na Kosovo štiri petine posojjl mednarodne banke za obnovo in razvoj. Nekatera vrača država. Kosovo ima kot posebej nerazvito še nekaj posebnih olajšav. Tako npr. jim že od leta 1982 dalje odlagajo plačilo anutet za obdobje po letu 1990.
V dolgoročni program gospodarske stabilizacije smo zapisali, da razvoja manj razvitih ne moremo več spodbujati po starem. Program zahteva drugačen odnos do izvonih prizadevanj in tudi do vračila dolgov v tujini, krepitev lastnih naporov, izkoriščanje notranjih rezerv. Rezultati pričajo, da teh napovedi in zahtev programa stabilizacije ne uresničujemo (kot še mnogih drugih ne, da nam ne bi kdo očital krivičnosti). Lani so manj razviti tudi odstotkovno le malo izboljšali svoj izvoz. Enotni jugoslovanski trg je vse manj enoten, vse večja avtarkija je problem notranje ekonomije. Zaradi vsega tudi združevanje denarja za manj razvite ne gre po pričakovanjih. Razvitejše republike so kajpak bolj zainteresirane za združevanje denarja in skupne naložbe v
'WC r ' ;* '-
........
Jtt-
r v'
-
s
m
: Žssr
n v*V *
H£HI  feSž lalfee
* » sm is
> 5^, - --"/'v 2
.
3$
ww%
manj razvitih krajih. Zakaj? Z združevanjem investitor iz razvitejših krajev dobi materialne pravice in odgovornosti, deli tudi riziko, pa zato postaylja svoje pogoje. Po drugi strani prejemanje denarja v obliki posebnih posojil republiškim in lokalnim oblastem daje možnost vlaganja denarja tja, kamor se njim zdi potrebno, pa četudi ekonomsko ni najbolj ali sploh ni upravičeno. Znano je, da razvitejša godpodarstva že dolgo opozarjajo na neučinkovitost naložb v manj razvitih republikah in na Kosovu. Seveda pa moramo vedeti, da tudi delovne organizacije iz razvitejših krajev niso vedno pripravljene usmeriti denarja tja, kjer bi se bolje obrnil.
Eden od razlogov za obojestransko nezadovoljstvo in različnost stališč o oblikah, metodah in mehanizmih pomoči je gotovo neracionalna uporaba podarjenega ali posojenega denarja, zidanje neproizvodnih objektov, drage neučinkovite ali izgubarske investicije, ki so pogoltnile še in še solidarnostno zbranega denarja, počasna gradnja, prekoračitve investicijskih vrednosti itd. Desetletja so pri nas spodbujali ekstenzivni razvoj, vlaganja v infrastrukturo in kapitalno intenzivno proizvodnjo ob množici delovne sile (dve tretjini denarja sklada je šlo v 20 letih za energetiko in surovinsko proizvodnjo, le malo pa za priorietne in tiste, ki bi odpravile brezposelnost, ki bi povečale dohodek in izvoz), gradili industrijo, ki je bila brez možnosti za vključitev v mednarodno delitev dela. Vedno so bile velike zagate tudi s kadri. Niso redki primeri, da so zgradili tovarno, s katero niso znali gospodariti. Jasno je sicer, da so mnoga zatikanja del davka nerazvitosti, da je treba imeti več potrpljenja in upoštevati čas prilagajanja. Vendar je tudi jasno, da se združevanje dela in sredstev zatika, še posebno, ker v celotnem gospodarstvu manjkajo bistveni elementi ekonomike, saj ni združevanja niti med gospodarstvi razvitejših območij.
V letošnjem letu naj bi republike združile v sklad dobrih 242 milijard dinarjev. Po novem je 60 odstotkov denarja namenjeno združevanju, 40 odstotkov pa pomeni obvezno posojilo, ki ga bo sklad dal pomoči potrebnim z odplačilno dobo 12 let in 10-odstotno obrestno mero. Po zakonu bo 25,2 odstotka tega denarja dobilo gospodarstvo BiH, 8,9 odstotka črnogorsko, 17,8 odstotka makedonsko in 48,1 odstotka gospodarstvo Kosova. Slovensko gospodarstvo bo v letošnjem letu prispevalo v sklad 40 milijard dinarjev.
Bitke okrog združevanja sredstev za manj razvite so bile tudi pred sprejemanjem letošnjih in seveda srednjeročnih planov velike in hude. In, kot rečeno, z rešitvami niso zadovoljni ne eni ne drugi. Mnogim zapletom botruje predvsem to, da po vsej osmih letih ugotavljanj o neustreznih kriterijih nerazvitosti še vedno nismo prišli do ustreznejših, morda tudi zato, ker so vse moči marsikje usmerjene le v to, da bi dokazali nerazvitost oziroma manjšo razvitost, ne pa v trud, da bi se bolje razvili. Tudi ob dogovarjanju za petletko do 1990 so kriterije pustili ob strani. ZIS naj bi jih izdelal v letošnjem prvem polletju. Manjšo razvitost so spet določili v glavnem s politično odločitvijo.
Ker ni jasnih meril za ugotavljanje stopnje razvitosti, seveda vsak lahko maha s svojimi argumenti In jih brani z enakimi političnimi stališči. Na Kosovu so prepričani, da bo tudi s stopnjo 1,56 odstotka družbenega proizvoda, ki je obveljala kljub velikim nasprotovanjem, denarja veliko premalo, saj do danes niso zmanjšane razlike v razvitosti. Povsod drugje pa seveda opozarjajo na svoje težave (na Hrvaškem na velikanske izgube, v Vojvodini na slabe rezultate kmetijstva že dve leti zapored, Srbija opozarja na svoje nerazvite občine, ki da zaostajajo bolj kot tiste v manj razvitih, Slovenija pa na stabilizacijo in nujnost naslonitve na lastne sile in združevanje na'skupnih dohodkovnih interesih), zaradi katerih se zdijo vsote, ki naj bi jih združili v sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih, neverjetno visoke.
Videti je celo, kot da je pot iz tega začaranega kroga vse manj vidna, cilj vse dlje. Vsekakor v osnovi dogovarjanja ne bi smeli pozabljati, da je stvarni napredek tudi na manj razvitih območjih veliko bolj odvisen od dinamike in učinkovitosti našega skupnega družbenoekonomskega razvoja kot pa samo od sistema pospeševanja razv oja manj razvitih.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
1. 3. '86	
5	
PRILOGA
V neobvezen premislek
TELEVIZIJA ZA STOTISOČ SLEPCEV
Vedno sem in bom trdil, da so športni novinarji fantje posebne vrste. To prepričanje mi je v nedeljo ponovno utrdil Marko Rožman, ki je med televizijskim prenosom poletov na kulmski velikanki po strahotnih helikoptrskih padcih treh tekmovalcev vedno znova začutil poklicno dolžnost povedati, na katerem dolžinskem metru pobočja so si lomili kosti nesrečni skakalci. Leporečni Rožman je junakom, ki so najbrž presrečni, da so ostali živi, celo gladko in snažno izračunal uvrstitve, čeprav je bilo tudi najbolj debilnemu gledalcu jasno, da se bodo polomljeni leteči mladeniči lep čas držali čim dlje od prav vsakega s snegom pokritega hribčka. Marko Rožman pa ima poleg reporterskega očitno tudi obširno zdravniško znanje, saj je za našega Grego Peljhana, ki je bil četrta žrtev letošnjega Kulma, mirno dejal, »da si je zlomil samo ključnico, glava je ostala cela« in da smo lahko s fantovimi starši vred spokojni.
Pa ne moremo biti, predvsem zaradi Rožmana in njemu podobnih. Šport je morda edina človekova dejavnost, ki ga televizija totalno pokriva. Vidimo vsak gib, vsak vzdih, tekmovalci so snemani od spredaj, zadaj, zgoraj, dogajanje je mogoče upočasnjeno ponovno predvajati, celo ustaviti. Kamere beležijo strah, jezo, nemir in zmagoslavje. Vse je na dlani. Prav zaradi tega bi bilo pričakovati, da bodo enaki dogodki, končno smo vsi ljudje, vzbudili podobna čustva in reakcije.
Pa jih očitno ne. Po tako strahotnih padcih bi bila prva reporterjeva dolžnost poskrbeti za sproten dotok novic o počutju ponesrečenih. Prenos bi bilo treba v precejšnji
meri podrediti tej človeški gesti in notranji potrebi, za sliko in vtis nadaljevanja poletov so več kot dovoli skrbeli kamere in gledalčevi čuti ter pamet. Konec koncev reporter samo opisuje to, ka( že sami vidimo, slavno televizijsko komentiranje je med drugim stavek: »Skakalec je že v zraku.« Kot da bi pred ekrani sedelo sto tisoč slepcev.
In kako malo bi bilo treba storiti, če že sam komentator ni mogel s stolpa (zaradi merjenja dolžine in ocen sloga morebitnih sledečih padcev), bi lahko po zdravstvene novice poslal enega od svojih brezimnih pomočnikov, kot pravijo na televiziji ljudem, ki ambiciozno opravljajo manj slavna dela. V trenutkih, koso bile misli televizijskih gledalcev v ambulantni hišici ob vznožju kulmske velikanke, bi bilo tudi to, da ni novic, novica. Športni komentator pa bi dokazal, da mu ljudje pomenijo več kot prečne črte na skakalnici.
MARJAN BAUER
% Kin
GINGER IN FRED
Nekaj navidez paradoksnega je vdanžšnjem kinematografskem trenutku. Film je dosegel tisto točko zrelosti, ko se lahko napaja zgolj iz svoje lastne zakladnice. Zdi se, da ni več filma, ki bi se s svojo vsebino ali pa formo ne skliceval nanekiževidenfilm, na neko preteklo obdobje filmskezgodovine. Nedolžnih podob ni več. Toda hkrati tudi skorajda ni več kritiškega teksta, ki bi ne govoril o slepi ulici, v kateri se je film znašel, ozastoju, izkateregagalahko reši le navezava na druge medije — pa naj gre za gledališče (Oliveira), slikarstvo (VVenders) ali video (Godard).
Resnica je prav v tem videzu, v paradoksu, dojeti pa jo je mogoče ob zadnjem filmu Federica Fellinija Gin-ger in Fred. Zgodba je zelo preprosta: Ginger (Giulietta Massina) in Fred (Marcello Mastroianni) sta bila v štiridesetih letih par, ki je izvajal plesne točke Freda Astaierja in Ginger Rogers. Razšla sta se, po štiridesetih letih pase spet srečata v shovv-progra-mu nekega privatnega televizijskega kanala. Njen pri-
hod na rimsko železniško postajo, vožnja v hotel, srečanje s Fredom, skupen nastop v studiu, njen odhod—tojevse. Toda znotraj tega »vsega« je še en »ves« — ves Fellinijev filmski svet: tu so nestvarne rimske ulice (kot v Fellinijevem Rimu), tu je razgibana množica (kot v Sladkem življenju), tu so trenutki nostalgije (kot v Amarcordu), tu je spektakel (kot v Klovnih).
Gingerin Fredjefilmofilmu in o televiziji, nikakor pa ne proti televiziji. »Film proti televiziji! To bi bilo tako, kot če bi hotel narediti film proti sili gravitacije,« pravi Fellini. Sporočilo je jasno: resje, televizija je tista, ki z reklamami prekinja filme, res je, televizija je tista, ki poenostavlja in krči, toda televizija je tudi tista, ki nam neprenehoma nudi nove podobe, ki uči pogled. Ignorirati to dejstvo bi pomenilo vnaprej pristati na poraz. Treba je stopiti vanjo in jo
izkoristiti, treba jo je pripraviti do tega, da nam nudi užitek. I n če rabimo televizijski okvir za to, da bi se spomnili nečesa lepega iz zgodovine filma — zakaj pa ne? Fellini to ve in to počne. Če bi ne bilo tistega neumnega programa v studiu, bi se Ginger in Fred morda nikoli več ne srečala. Zdaj, po odhodu njenega vlaka, se res ne bosta nikoli več, toda trenutki, ki sta jih preživela skupaj, so bili pomembni za oba. Bili so lepi in film nam govori o njih.
V tem je tudi že odgovor na začetni paradoks: film je res dozorel, morda celo umrl, toda zdaj se vrača, vrača se z vso svojo zgodovino, z vso svojo močjo, ki je tolikšna, da lahko brez strahu za svoj obstoj vstopa v gledališke dvorane, na slikarska platna in na televizijske zaslone.
Naslednji Fellinijev film bo Amerika, po Franzu Kafki.
STOJAN PELKO
FEDERICO FELLif
iisiiii ,im
euLETTA nvvm /mAKELiDim/Tfiamri
FCOEOGOKU.ni '■ F/ioGUEflflfl fEČEMCOF&Ufl rm:OJf»GC • ''UOAT _ aBEfttoGcciaa
CŽ*rt ::?« ■ti o
2 a
p*« 0.& fH e,
d3 ►
ti13 2 s ® ti
del za letalskim krmilom več kot 10.000 ur, letel je na 155 modelih in tipih letal.
Dovvning Street v Londonu, mala ulica, v kateri je sedež britanskih predsednikov vlade je dobila ime po siru Georgeu Dovvningu. Ta je to zemljišče dobil kot nagrado, ker je rojalistom izdal skrivališče, v katerem je po polomu revolucije ždel njegov nekdanji dobrotnik polkovnik Ohey, eden od revolucionarjev, ki so obsodili na smrt kralja Karla I.
V ZDA pravijo dedku Mrazu Santa Claus. V ameriški zvezni državi Indiani je mestece Santa Claus, v katerem deluje šola, ki »usmerjeno izobražuje« ljudi, ki potem decembra nastopajo, predvsem v veletrgovinah, kot dedki Mrazi.
Ko se je Avstralec Ray Marinko s popotovanja po Evropi vrnil v Melbourne, je dokaj presenečen spoznal, da so mu neznani nepridipravi ukradli enonadstropno vilo — z vsem pohištvom, opremo in garažo vred.
VVellingtonski vojvoda, vojskovodja, ki je skupaj s Prusi v bitki pri VVaterlooju porazil Napoleona, se je na stara leta bolj kot s pripovedovanjem junaških spominov ukvarjal z izumiteljstvom. Tako je med drugim izumil sprehajalno palico, na kateri je bila pritrjena zložljiva trobenta za naglušne.
Leta 1945 je bilo v ZDA 16.500 televizijskih sprejemnikov. Danes jih je okoli 110.000.000 in lahko izbirajo med 960 televizijskimi postajami.
Mark Tvvain je napisal kratko študijo o smrčanju. Neprijetnost je imenoval »bizaren in po eni strani čudovit pojav«. Zakaj? Zaradi tega, ker najhujši smrčači spe popolnoma mirno, kljub dejstvu da nekaj centimetrov od lastnih ušes proizvajajo zvok, ki bi lahko prebudil vso mestno četrt.
V vrtu rezidence guvernerja otoka Sveta Helena (najbolj zakotna britanska kolonija) žive štiri želve (Emma, Frieda, Myrtle in Jonathan), za katere je zanesljivo, da so (vsaka posebej) stare najmanj 255 let. To pomeni, da so na otoku dokaj starčevsko grizle travo že v času, ko je tam neprostovoljno živel Napoleon Bonaparte (1815—1821).
Chuck Yeager, ameriški poskusni pilot, čigar lik je prikazan v filmu Pot v vesolje, je bil, kot vemo, prvi pilot, ki je oktobra 1947 prebil zvočni zid. Kasneje je Yeager kot prvi človek letel dvainpolkrat hitreje od zvoka, bil je tudi prvi ameriški pilot, ki je z zemlje poletel z letalom na raketni pogon. Yeager je med svojo dolgo letalsko kariero preše-
Glasba
ARCADIA
Pred dnevi je tudi v naše trgovine s ploščami prišel album »So Red The Rose« skupine Arcadia. Trio Arcadia sicer ni znana skupina, so pa zato toliko bolj znani njeni člani. Vsi trije, Simon Le Bon, Roger in Nick Rhodes, so namreč člani verjetno vsem znane popularne skupine Duran Duran. Pravijo, daseje ideja o ustanovitvi Arcadie porodila v času snemanja plošče Duranovcev »A View To A Kili«. Po petih letih skupnega dela so začutili potrebo, da naredijo nekaj drugačnega od tistega, kar so delali v skupini. Ta v tem času tudi ni natanko vedela, kaj naj bi v prihodnje počela. Zmanjkalo je novih idej. 2elje trojice v Arcadii so se nekoliko razlikovale od vsega, kar je do takrat počel Duran Duran, poleg tega sta preostala dva člana skupine že imela novo skupino Povver Station, s katero sta posnela tudi ploščo.
Pravijo, da delo v Arcadii poteka povsem drugače kot v Duran Duranu. Tudi pesmi, ki so bolj tople in sproščene, nastajajo povsem drugače. V Duran Duranu so v studiu stalno kričali svoje predloge drug čez drugega. V Arcadii Simon in Nickzaigratanakla-virju začetne ideje za pesem, na kar se naveže Roger z idejami o ritmu. Potem pao vsem mirno razpravljajo in se dogovorijo za končno izvedbo.
Arcadia je vključila tudi nekaj zelo raznolikih znanih glasbenikov, ki je vsak dal svoj pečat skupini, čeprav jim jena koncu na albumu »So Red The Rose« vendarle uspelo doseči izenačen zvok. Že na začetku pa so se odločili, da bo basist vseskozi isti, ker menijo, da je zelo pomembna
enakost in trdnost ritma. Odločili so se za Marka Egana, ki do takrat sploh ni igral rock ali pop glasbe, ampak je bil tipičen jazz in funk basist. Posebno pozorno so izbirali tudi posamezne kitariste. Tako so pri ustvarjanju plošče sodelovali Mošami Tsuchiya, kitarist na Japonskem zelo popularne skupine Prudo (ni le igral kitaro, ampakje pomagal tudi Nicku naklaviaturah), njegovo čisto nasprotje Carlos Alomaro paDaveGilmour, kitarist že legendarnih Pink Floydov. Veseli so, da jim noben še tako znan glasbenik ni odklonil sodelovanja, tako tudi ne odlični saksofonist Andy McKay nekdanje skupine Roxy Musič.
Za predhodnico oziroma najavo albuma »So Red The Rose« so izbrali pesem Elec-tion Day. Zakaj ravno ta in ne
kakšna druga pesem? člani Arcadie pravijo, da zato, ker soželeli, da bo prvasamostoj-na plošča prodorna, da bo to plesna pesem z albuma, ki bo povsem jasno pokazala razliko med Arcadio in Duran Duranom. S to željo so posneli tudi predstavitveni video-spot, ki je povsem drugačen od siceršnjih spotov skupine Duran Duran.
Postavlja se seveda vprašanje, če pomeni Arcadia konec skupine Duran Duran, oziroma kako bo Arcadia vplivala na nadaljnje delo duranovcev. Člani Arcadie pravijo, da je karkoli v zvezi s tem težko napovedati. Jasno pa je, da sta to dve povsem različni skupini, da je Arcadia nastala spontano, iz »notranje potrebe«, in da se bo delo trojice v Arcadii v določeni meri odrazilo na novem albumu skupine Duran Duran.
B FEDERICO FELLim
ir vin■
10O
priloga dolenjskega lista
Davčna politika
ZAKAJ DOLENJSKI GOSTILNIČARJI NE ZASLUŽIJO NITI ZA SOL?
Vsem stalnim gostom pa tudi naključnim obiskovalcem kavarnice Dušana Kmeta na vogalu v samem središču Novega mesta bo vzelo sapo, ko bodo zvedeli, da je bil lanski dnevni iztržek v tem gostinskem zavetišču (1 dl vina 200 din) komajda 10.000 din. Še težje bo tistim, ki zahajajo v bife športne dvorane. Tam je najemnik Dušan Košiček, ki ima neprimerno manj prometa kot Kmet, prijavil še enkrat večji dnevni iztržek (20.000 din) in obračunal 3,5-krat več prometnega davka. Zagotovo pa bi izgubil stavo vsak, ki bi trdil, da je najbolj donosna gostilna v Škocjanu Marinčičeva, katere glas in specialitete v obliki štrukljev poznajocelo Kitajci, Rusi, Francozi, da naših direktorjev in drugih velikih mož niti ne omenjamo. Stava j e izgubljena, saj je ta gostilna pridelala manj ostanka čistega dohodka kot veliko manj znana gostilnica v istem kraju. Zlobneži bi pristavili,dasejelastni-ca te gostilne Vlasta Pungerčar naučila le polovice tega poklica pri svojem nerentabilnem sosedu, kjer je bila vrsto let zaposlena. Gostilničar Franc Pavlin iz Mačkovca je v devetih mesecih prigaral kar 1,7 milijona dinarjev izgube, pokril ni niti osebnih dohodkov zaposleni h delavcev. Podobno stan je je pri sebi ugotovila Jožica Pirkovič, lastnica nove gostilne v šmarjeti, pa tudi v bifeju MireZura v istem kraju
so imeli leizgubo. S prazno mošnjo mahata nadalje lastnika bifeja na Ragovski Slavko Malnar in Jože Murgelj v Bršljinu. Slabo gre lastniku nove gostilne Stupar na Dvoru. Janez Žlajpah, ki je prodal lokal ob železniški progi v Kandiji, se je s tem rešil velikega stroška. V izgubo je zapeljala tudi gostilna Turk v Maharovcu. Kljub posebni skrbi za organiziraneskupinez naročilnicami ni iztržila niti za kruh, kaj šele, da bi kaj ostalo lastniku. Kaže, da je bil lani dolgčas tudi v znani gostilni ob avtocesti, za katero je nova lastnica Janja Pirc dala skoraj vse svoje premoženje, prinaša pa ji le izgubo.
V zasebnem sektorju je še vrsta taknih primerov, ko gostinci kljub garaškemu delavniku ne zaslužijo niti za minimalni osebni dohodek, kaj šele, da bi plačevali obveznosti za najnižjo pokojninsko osnovo! Koliko pravzaprav
lastniku gostinskega lokala ob koncu meseca pade v žep? Ne boste verjeli, mnogi morajo še dodajati (tako vsaj so prikazali v davčni napovedi), da bi dosegli vsaj zagotovljeni povprečni dohodek. Med manjšimi takšnimi obrtniki jelani na mesec največ zaslužila lastnica bifeja Marija Bobič na Partizanski cesti in sicer 36.000 din. Marija Šali, lastnica »Slončka« ob Cesti komandanta Staneta, je ob mesecu spravila v žep
31.000 din, gostilničar JanezTekavčič vSušicah
30.000 din, gostilničar Hinko Kocjančič na kegljišču v Loški vasi 27.000 din, lastnik gostilne Štravs v Podturnu pa se je moral zadovoljiti le z
19.000 dinarji na mesec. Gostilna na žužember-škem trgu prinaša svojemu gospodarju Jožetu Zupančiču mesečni zaslužek 21.000 din, gostilna Martine Jerič na Potoku 15.000 din, gostilna Rozi Drenikove na Cikavi 13.000 din; bife Na le-
tališču obdari najemnika le z 9000 dinarji mesečno, gostilna »Marička« v Bučni vasi, kjer med tednom dopoldne ni moč najti praznegase-deža, pa svojega lastnika Milana Kroflina pušča brez plače. Žal moramo na koncu zapisati še to, da se bo mnogim višina dohodka še znižala, ko bodo na občini obračunali davek.
Seveda pa v tem zapisu ne smemo mi mo tistih, ki so s poslovanjem lahko svetel vzor, saj so nekateri, kljub temu da imajo svoje gostilne v isti občini kot kolegezgubarji, dosegli in prijavili kar velik ostanek dohodka. Takšna »bela vrana« je gostilna Vovko na Ratežu z 1,8 milijona ostan ka, gostilna Štefan na Slatniku ima le 100.000 din manj, gostilničar Novljan v Mirni peči je pridelal 1,15 milijona, okrogel milijon pa je po 8 mesecih poslovanja prijavil gostilničar Prešeren v Kro-novem.
Najbrž bo ob teh podatkih odveč komentar, komu naj v bodoče zaupamo razvoj gostinsko-turistične ponudbe v občini. Na upravi za družbene prihodke vedo povedati, da je kljub »izgubam« veliko zanimanja za odpiranje novih gostinskih objektov, da so lokacijeza kavarnice najbolj iskane po mestu. Gostinci menda vedo, da se da prav tam veliko zaslužiti.
Za konec še izjava namestnika direktorja uprave za družbene prihodke Marjana Pavlina: »Naši inšpektorji so na delu in bodo kmalu imeli poročila o dejanskem stanju. Kazni za kršitelje niso nizke, mnoge prijave bodo zrele tudi za obravnave na drugih mestih. Pripominjam, da bi lahko gostinci — obrtniki pridelali še mnogo večje izgube, kot so jih prikazali v svojih napovedih. V poročilih, ki sojih priložili, ni nekaterih stroškov, do katerih so upravičeni. Tako ni obračunana amortizacija, le redko je videti stroškeza domače pridelkein nabavo natrgu, ni knjiženega doma pridelanega vina in žganja, ni računov za živo glasbo, nikjer ni stroškov za pogodbeno zaposlovanje delavcev in vrste drugih reči. To med drugim kaže, <Ja se ti stroški pokrivajo iz neprijavljenega prometa«
Danes so bili na vrsti gostinci. Je v novomeški občini podobno tudi z avtomehaniki, ličarji, frizerji, inštalaterji in drugimi storitvenimi možmi, ki nas znajo vedno presenetiti z visokimi računi, davkarijo pa z bednimi ali nikakršnimi zaslužki?
JANEZ PAVLIN
Intervju Dolenjskega lista
PETICE ŠE NISO POSEBNA NADARJENOST
Nezadovoljstvo mladih, izraženo z očitki o nepravičnih merilih pri podeljevanju kadrovskih štipendij, je privedlo lani do širših javnih razprav in predlaganih sprememb v samoupravnem sporazumu o štipendiranju na območju Slovenije. Prav zdaj se izteka rok, v katerem naj bi v združenem delu odločali o potrditvi teh sprememb, vendar zadevo več ali manj poznajo le ljudje, ki se bavijo s kadrovsko službo, medtem ko prizadeti dijaki, študentje in njihovi starši ne poznajo podrobnosti. Gre pa za pomembne novosti in spremembe. Prestavljamo jih v pogovoru z dipl. psihologinjo Viko Avsec, vodjo skupine za poklicno usmerjanje pri občinskih skupnostih za zaposlovanje. • Katere so glavne spremembe v sporazumu o štipendiranju in kako se odražajo v gmotnem položaju učenca ali študenta? Lahko to razložite na najbolj značilnem primeru?
»V splošnem bo več možnosti za kadrovske štipendije. Novi pogoj za pridobitev take štipendije je, da dohodek na člana družine ne presega povprečnega zaslužka Slovenca v preteklem letu. Trenutno ugotovljeno poprečje je 54.986 dinarjev, veljalo bo za leto 1987, če bodo spremembe v sporazumu sprejete. Dosedanji pogoj je bil 85-odstotni povprečni zaslužek v SRS. Višina štipendije ne bo več različna samo glede
na učni uspeh posameznika, ampak bo odvisna tudi od tega, če se dijak ali študent šola v kraju bivanja ali drugod.
Nazoren primer je, denimo, učenec z dobrim učnim uspehom (velja za vse prve letnike srednjih šol), ki je doslej prejemal 11.744 din za 480 točk, kjerkoli se je šolal. Po novem bodo velike razlike. Isti učenec bo ob šolanju v domačem kraju dobil 8.497 din za 365 ocenjenih točk, za šolanje izven kraja stalnega bivališča pa bo dobil 20.486 dinarjev za 880 točk. Podobno je pri študentih. Vozači bodo dobili toliko točk, kot da stanujejo doma, pripadal pajim bo dodatek na vožnjo. Kadrovska štipendija za podiplomski študij pa bo najmanj tolikšna, kot znaša osebni dohodek pripravnika z visoko šolo.«
usmerjenega izobraževanja za pedagoške in družboslovne poklice. Pogoji za pridobitev take štipendije bodo vsako leto določeni na osnovi ugotovljenih življenjskih stroškov in sredstev, ki so v ta namen na razpolago. Osnova za določitev višine štipendije pa se poveča za dijake od 25 do 30 odst. poprečnega slovenskega zaslužka. Novo je, da prispevek staršev ne bo več različen glede na to, če je šolanje v domačem kraju ali ne. Prispevek bo enoten: od 0 — 50 odst. poprečnega mesečnega dohodka na člana družine.«
• Omenili ste, da bo mogoče pridobiti kadrovsko štipendijo za posebno nadarjene učence. Mar doslej talentirani te možnosti niso imeli? Kako se ugotavlja posebna nadarjenost?
»Praksa je pokazala, da doslej posebno nadarjeni za-posamezne poklice niso dobili kadrovske štipendije, ker enostavno ni bila razpisana. Iz druženih sredstev pa mnogi zaradi nekoliko ugodnejših gmotnih razmer staršev niso prišli na vrsto. Tako so se šolali za poklice, ki niso povsem ustrezali njihovemu interesu in sposobnostim. Za posebno nadarjene smatramo učence, ki so bili zmagovalci na različnih občinskih in medobčinskih tekmovanjih v matematiki, fiziki, na jezikovnih tekmovanjih in podobno. Po novem bodo lahko dobili štipendijo za smer, ki jim ustreza, ne glede na zaslužek staršev, če njihov osebni dohodek le ni tolikšen, da bi morali plačati davek. Za podeljevanje tovrstnih kadrovskih štipendij bo pripravljen poseben pravilnik z natančnejšimi merili. 2e zdaj pa lahko zatrdim, da v nobenem primeru ne bo do štipendije za posebno nadarjene upravičen tisti, ki se izkaže le z odličnim spričevalom. »Petice« s posebno nadarjenostjo pogosto nimajo zveze. Kandidate za take štipendije bodo lahko predlagali sveti šol.«
• Koliko mladih ljudi na Dolenjskem bodo novosti in spremembe pri štipendiranju neposredno zadele?
»Po zadnjih podatkih naše strokovne službe imamo v štirih občinah dolenjske regije 2131 kadrovskih štipendistov, od teh jih je nad polovica iz novomeške občine. Iz združenih sredstev pa prejema na Dolenjskem 846 dijakov čisto štipendijo, 510 pa jih dobiva razliko med uradno ugotovljenimi življenjskimi stroški in kadrovsko štipendijo. Za vse navedene bodo spremembe pomembne, novosti bodozajeleširši krog mladih, ki doslej sploh niso imeli možnosti za štipendijo.«
RIA BAČER
• Nekaj prednosti je bilo že zdaj pri štipendiranju za dificitarne poklice. Kako je to področje urejeno v spremenjenem sporazumu?
»Štipendija za deficitarne poklice se po novem lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka v SRS, vendar le za tiste poklice, za katere se udeleženci sporazuma v posamezni občini vnaprej dogovorijo.«
• Štipendiranje iz tako imenovanih združenih sredstev je v štirih dolenjskih občinah tudi dokaj široko zastavljeno. Bo poslej še več možnosti?
»Štipendije iz združenih sredstev so namenjene predvsem slabše situiranim družinam in se podeljujejo za poklice, za katere združeno delo ne kaže interesa. V glavnem gre za štipendije v prvih letnikih šol
Sadjarstvo
VEČ KOT POL PRIDELKA DA ZNANJE
Kmetijstvo sevniške občine prizadevajo zadnja leta truga za drugo hude ujme. Najprej so bile to dve leti tapored hude toče, lani pa pozeba. Slednja je naredila :a 700 milijonov dinarjev škode, od tega v družbenem sektorju kar 400 milijonov. Najbolj jo je skupilo sa-ijarstvo. V zimskem mirovanju, ko ni toliko drugih zu-tanjih opravil, umen kmet poskrbi za svoje znanje. zato je (Mercator) tozd Proizvodnja sevniškega Kme-:ijskega kombinata povabil medse znanega slovenskega sadjarja, sodelavca mariborskega Kmetijskega zavoda inž. Franceta Lombergerja.
Predavanja so se udeležili številni delavci kombinata in tudi vse številnejši kmetje kooperantje. Inž. Lombergar naj bi pravzaprav govoril o rezi in to v poškodovanih sadovnjakih na Čanju in Blanci tudi pokazal. Ker je prav tisti dan metlo kot za stavo, v sadovnjaku ni bilo mogoče delati. Ugledni sadjar je bil kakopak pripravljen tudi za tak primer. S sabo je imel na-
zorne grafoskopske liste, tako da ob prislovični predavateljevi kleni besedi ni bilo nikomur dolgčas. Seveda ni govoril le o Škarjah — te kaže nestrokovnjakom prvo leto sploh odvzeti — temveč o skrbi za drevo nasploh.
Inž. Lombergar ima dober vpogled v sadjarstvo po svetu. Švicarji sadijo sadno drevje na sleherni prazen košček zemlje. Vzdolž cest gojijo orehe. Tudi najhujše vzpetine niso brez sadnega drevja, drage terase pa so opustili. Poti imajo speljane tako, da je možna strojna obdelava. Ne zametujejo niti starih sort. Če so takšna drevesa še sposobna roditi (običajno je to izmenično), jih negujejo, sicer pa zapoje žaga in na staro mesto pride novo drevo. Sama od sebe se ponuja primerjava z nami. Celo na planjavah okrog domačij se kitijo razne srebrne smreke in japonske češnje, lepe za oko, vendar brez haska za lastnikov žep in našo sadno predelavno industrijo, ki toži zaradi pomanjkanja surovin. Tudi ostarele jablane okrog voglov bi v najboljših primerih še rodile, če ne bi bile prepuščene na milost in nemilost škodljivcem. Kot zanimivost je Lombergar povedal, da so sovjeti s sadnim drevjem zasadili prostrane planjave. Z velikimi tablami so označili, da so sadike prispele iz Jugoslavije.
Inž. Lombergarje pohvalil sadjarje v sevniški občini, ki kljub ujmam niso vrgli puške v koruzo. Zal na zadnji natečaj v kooperaciji ni bilo širšega odziva za obnovo oziroma širitev nasadov. Marsikoga moti obveza o desetletnem oddajanju tržnih presežkov.
Vsekakor pa bi se veljalo učiti od južnih Tirolcev. Ti imajo dobre izkušnje z osemvrstnimi sistemi sadnih nasadov, Švicarje, kjer se je uveljavilo med drugim tudi
načelo, da količina dela dobiček, pa smo že omenili. Pri nas ima danes prednost majhno drevo. Veliko zanimanje je za orehe, lešnike ljubljansko Žito nudi bojda še vedno zastonj, iskane so robide (vrsta brez trnov), bezek. Iz njega so skuhali v Pohoroskem dvoru izvrstno žganje.
Sadjarji grešijo tudi v preveliki vnemi za večji pridelek. Za primer je inž. Lombergar navedel Krčane, ki so upogibali vrhove dreves na vrhnjo žico. To je še nekako sprejemljivo pri sorti gloster, sicer pa drevesu škoduje. Priporoča umiritev drevesa, kar dosežemo z rezjo na stransko vejo. Inž. Lombergar svetuje saditev novih nasadov v hribe, kajpada z ustezno opreznostjo glede na rastišče in klimo kraja (da ne izberemo mraziščal). Gloster se je izkazal kot odporna sorta. Lombergar pravi, da še ni našel pozebiega drevesa. Nežnejši japonski matsu in tudi jonagold sta v nižinah pozebla. Nekateri pretiravajo z upogibanjem idareda, ki je k temu že sam nagnjen. Kupci imajo radi predvsem bogato obarvan jonagold. Takega pa lahko obiramo le, če predčasno, najmanj 14 dni pred obiranjem, razredčimo vrhove. Na ta način lahko bogato »obarvamo« vsaj še eno tretjino plodov, ki se jih tudi izbirčna tujina ne brani.
Pri ogledih novih sadovnjakov Lombergar opaža, da marsikdo še vedno greši tudi s tem, da mlada drevesca pregloboko zakopava v zemljo. Zasutje koreninskega vratu je škodljivo. Cepljeno mesto mora biti vsaj od 15 do 20 cm nad rušo. Ker bo marsikdo na kakšnem sejmu še našel sadike iz drugih republik, bo storil dobro sebi in našemu sadjarstvu, če bo pri tem pozoren. Nekatere tovrstne sadnike izza Sotle so namreč biološko že tako hudo okužene, da, kot trdi inž. France Lombergar, ne zaslužijo več imena rastlina ali drevo, ampak sodijo že med nekakšne živali — po škodljivih mikroorganizmih, katerim še škropiva niso kos. Pro*’ temu bi morale ukrepati že inšpekcije.
a. Želez\
priloga	dolenjske
Olll
Osebnosti
S svojo pojavo, oblačenjem in obnašanjem Julijan Bor že na prvi pogled daje vtis nenavadnega človeka, ki mu je vse, kar je konvencionalnega, vkalupljenega, povprečno zdravorazumarskega tuje, da se za stvari in način obnašanja, na katerega pristaja velika večina, ne samo ne meni, ampak eno in drugo odpravi bolj ali manj zviška in z gibom roke, v katerem je tudi nekaj vzvišenega prezira.
Vsekakor pa je Julijan Bor zanimiv človek, tudi zato, ker je drugačen. Življenjsko zgodbo tega 46-letnega moža je težko ali skoraj nemogoče povedati, ker je celo glede najbolj osnovnih podatkov o sebi nenavadno molčeč, kot bi se nekako bal, da bi mu lahko človek, ki bi mu zaupal, kje se je rodil in kako je preživel otroška leta in mladost, usodno spremenil njegovo sedanje življenje. Ko sva se pred časom srečala v hotelu Delfin v Zeleni laguni pri Poreču, kjer je bil Bor na zimskih pripravah z zagrebškimi kolesarji, mi po daljšem pogovoru, ki se je zavlekel pozno v večer, in potem, ko mi je napisal posvetilo v svojo knjigo »Osnove vegetrajinske prehrane«, na vprašanje, ali je Julijan Bor njegovo pravo ime, ni hote povedati nič določenega. Da je in da ni. Kot da bi vdrl v njegov intimni svet in tam s tem podatkom lahko naredil razdejanje in mu porušil indentiteto.
Kakorkoli že: Julijan Bor je človek s številnimi poklici, nenavadnimi zanimanji, in vsako stvar, za katero se zavzema, najprej preizkusi na sebi. Pred časom je zagrebška televizija posnela oddajo o tem nenavadnem človeku, otem, kako živi v neobičajni hiši v Markuševcu pri Zagrebu, ki jo je sam načrtoval in zgradil, pravi, da po meri, ki ustreza njemu in njegovemu načinu življenja. Z njim živijo še pes, dve mački in koza, živali, ki jim je rešil življenje. Mački sta se menda pritepli, kozo so hoteli zaklati, psa pa je pobral povoženega, ga sam zdravil in negoval z — vegetarijansko hrano.
NAJHITREJŠI KLESAR NA SVETU
Kaj pravzaprav je Bor po poklicu, tega niti sam ne ve oziroma se noče odločiti samo za eno stvar. Vsekakor je kipar in slikar. Likovno umetnost je študiral deset let, od tega štiri leta v tujini, kje, ni hotel povedati, diplomiral pa je v Zagrebu pri znanemu kiparju Avgus-tinčiču. Doslej je v Zagrebu imel pet ali šest kiparskih in toliko tudi slikarskih samostojnih razstav. »Vendar me to že nekaj časa ne zanima več in se nimam več za umetnika, čeprav še vedno pripravljajo moje razstave. Prepričan pa sem, da sem še vedno najhitrejši klesar na svetu. Že kot študent sem delal v Louvru v Parizu, kjer smo restavrirali baročne elemente. Delal sem z znanimi portugalskimi klesarji, a sem bil hitrejši od vseh,« se je pohvalil. Nasploh se je Bor precej ukvarjal z restavratorstvom in sam pravi, da ima najvišji restavratorski rang. Med drugim je restavriral dvorec Pejačevič v Našicah, z zlatom je delal pri restavriranju gledališke stavbe na Reki, sodeloval pri restavracijskih delih na zagrebški katedrali, pa v Korčuli, kjer je delal z znanim kiparjem Vinkom Fabrisom. »To je bilo leta 1982, od takrat tega ne delam več, ljudje tega dela ne znajo ceniti in spoštovati.«
Dlje časa se je Bor intenzivno ukvarjal z jogo in je bil več let vodja jugoslovanskega joga centra v Zagrebu. »Imam tudi priznanje za velik prispevek za širjenje hatha joge v Jugoslaviji. Zaradi premajhnega zanimanja sem sčasoma opustil ta center, moje delo pa na nek način nadaljuje moja prijateljica Mirjana Miljako-vič, ki vodi žensko rekreativno sekcijo hatha joge v Zagrebu. Napisal sem tudi nekaj knjigo jogi, vendar se sedaj z jogo ne ukvarjam več, pravzaprav, natančneje
povedano: ne delam več redno jogijskih vaj, jaz jogo živim, celotno moje življenje poteka nekako po načelih joge.« Vendar se je Bor za fotografi ranje še z dokojšnjo lahkoto spravil v položaj, imenovan v hatha jogi »lotosov cvet«. Nazorno je tudi pokazal, kako se da vodo piti skozi nos. Skozi nos je vpeljal tudi gumijasto cevko, katere drugi konec je potegnil ven skozi ustain si tako s to cevko čistil nos, kar da po njegovem prepričanju in izkušnjah najbolje odganja in preprečuje nahod.
OD LETA 1963 NITI KOŠČKA MESA
Prvo in najbolj zavzeto prepričanja Julijana Bora pa je vegetarijanstvo. Trdi, da od leta 1963 ni niti pokusil nobene jedi, ki bi kakorkoli »dišala« po mesu. Njegova knjiga »Osnove vegetarijanske prehrane« je izšla leta 1984 v Zagrebu v samozaložbi v 1.200 primerkih in je ni več mogoče dobiti, ker je razprodana. »To knjigo sem začel pripravljati že pred 15 leti in naj poudarim, da nimam od nje niti dinarja zaslužka, sicer je pa nisem za to napisal. Konec lanskega leta sem sodeloval na mednarodnem vegetarijanskem kongresu Raveni v Italiji, kjer je bila moja knjiga glavna knjiga kongresa. Prevedli so jo v Indiji in na Japonskem, v kratkem bo izšla tudi v Italiji, kjer so že prevedli posamezne
odlomke za časopis L'idea vegetariana.« In kako je Bor postal prepričan vegetarijanec? »Kot študent sem, da sem kaj zaslužil, delal kot natakar v restavraciji v ministrstvu za zunanjo trgovino, tam je bilo mesa na pretek, samo meso smo jedli, meso z mesom. Potem sem zbolel, v bolnici mi niso mogli povsem povrniti zdravja. Imel pa sem takrat prijatelja, ki se je resno ukvarjal s kolesarstvom in je bil vegetarijanec. Rekel mi je: .Vegetarijanec sem, pa sem bolj zdrav, močnejši in sploh fizično bolj sposoben kot ti. »Takrat sem se odločil, da bom s tako prehrano poskusil še jaz.« Sprva sem se odpovedal mesu in moje zdravstvene težave so prešle. Nekaj časa sem še jedel ribe, potem pa sem tudi s tem nehal, čeprav sem bil strasten ribič in sem cela poletja preživel ob rekah, tam kar spal, lovil in si pekel ribe. Spoznal sem, da ne morem biti dober človek, če bom še naprej lovil ribe, jih ubijal in jedel ter celo užival pri tem početju.« Nekako v tistem času je Bor postal učenec indijskega jogija in guruja Maha-rishi Svami dev Murtija, ki je prišel v Jugoslavijo s cirkusom Globus. »Pod njegovim vplivom sem nehal hrano tudi soliti, odpovedal sem se tudi jajcem in sladkorju, in tega se držim še danes. Dve leti, kolikor sem živel v Italiji, so v pekarni zame pekli celo neslan kruh, tega si, žal, pri nas ne morem privoščiti, in je tako kruh edina soljena hrana, ki jo uživam. Velika laž je, da
človek od neslane hrane zboli, da se ne more potiti in kaj vem kaj vse še napletajo. Z naravno vegetarijansko hrano dobi človek dovolj soli za normalno delovanje organizma. Vsaka naravna hrana vsebuje sol, nekatera celo preveč, na primer paradižnik. Preveč soli je strup! Nobena žival na svetu ne soli hrane in nobena nima toliko bolezni kot najpametnejša — človek.« Še preden je postal vegetarijanec, je Bor opustil alkohol in cigarete. »Ko sem bil v vojski, sem pred zajtrkom spil pol litra žganja, nekoč pa sem za stavo v 35 minutah pokadil 60 cigaret. Norec!«
Bor pa se ni ustavil samo pri tem, da se je odpovedal mesu, soli, jajcem in sladkorju. »Sedem let sem živel brez mleka, mlečnih proizvodov in meda, dve leti brez olja, nekaj mesecev brez kruha. Občasno pa sem se odločil tudi za terapevtsko gladovanje po 20 dni. Vse večje težave sem pregnal z gladovanjem. Enkrat sem gladoval mesec dni, shujšal za 20 kilogramov, počutil sem se kot novorejenec in takrat sem spet začel piti mleko, in to kozje, ki je najbolj podobno materinemu. Prav tako spet uživam med in tudi malo olja si kanem na solato. Posebej naj poudarim, da ves ta čas, odkar sem opustil meso, nisem bil resno bolan, ves ta čas nisem nikoli vzel nobenega zdravila. In kaj jem? Za vegetarijance je izbira velika, in vse jedi si brez težav pripravimo sami. Rad imam krompir, polento, zelje, riž, pijem čaje, sadne sokove, uživam proso, ovsene kosmiče, ajdo, vse sadje vse po vrsti in takrat, ko sem lačen. Vegetarijanci smo nasploh zdravi ljudje in malo debeluhov je med nami.«
KOLO IZ TITANA IN ZLATA
Da bi dokazal pravilnost svojih trditev, da je vegetarijanska prehrana bolj zdrava in tudi za športnike nadvse primerna, je Julijan pred tremi leti začel kolesariti. Ali zaradi prehrane, ali zaradi zagrizenosti, ali zaradi obojega je hitro napredoval. Čeprav se nikoli prej ni ukvarjal s kolesarstvom kot športom, je bil v teh treh letih dvakrat drugi na veteranskem prvenstvu Jugoslavije, na neuradnem svetovnem gorskem prvenstvu za veterane na Vršič, ki se ga je udeležilo kar 500 kolesarjev, pa je na cilj pripeljal tretji. Kot kolesar in slikar je naredil močen vtis na znamenitega italijanskega konstruktorja dirkalnih koles Luigija Montagnara. Bor mu je podaril sliko, ki je bila Montagnaru najbolj všeč, on pa mu je za to in za 3. mesto na Vršiču podaril kolo. A to ni navadno kolo in tudi ne le boljše ali odlično dirkalno kolo. Bor trdi, daje to najdražje dirkalno kolo v Jugoslaviji, vredno najmanj 500 milijonov starih dinarjev. »Okvir je iz titana in zlata, ser.jo delov za to kolo pa so naredili ob 50-letnici tovarne Campagnola in je sploh najdražja serija na svetu. Malo se vozim z njim, čuvam ga za dirke, ki se jih bom udeležil letos. Sicer pa je zagrebška televizija tudi o tem kolesu posnela posebno oddajo.« Ukvarjanje s kolesarstvom je Julijana pripeljalo v kolesarski klub Maksimih katerega predsednik je sedaj. »Tudi med našimi kolesarji, ki jih je okoli 50, je kakšnih 10,15 vegetarijancev.
PRIJATELJSTVO JE VEČJE OD ZMAGE
»Nekateri so bili že prej, nekateri pa so postali pod mojim vplivom oziroma, koso prebrali mojo knjigo. Da bi dokazal prednosti vegetarijanske prehrane tudi v športu, pripravljam novo knjigo. Trdim, da je meso tudi za športnika najslabša oblika prehrane. Da je lahko vegetarijanec tudi vrhunski športnik, govori veliko primerov, o tem priča tudi naš vrhunski kolesar Vlado Fumič, ki je prav tako vegetarijanec. On pravi: ,Vse več vrhunskih športnikov sprejema brezmesno prehrano, jaz pa je ne priporočam samo športnikom, ampak tudi vsem ostalim. Poleg tega ne pozabimo, da je še nekaj nad zmago, to so načela prijateljstva, človečnosti in dobrote do vsega, in tudi tu je vegetarijanstvo v prednosti.' Jaz pa pravim: Nikjer na svetu bolezni ne zdravijo z mesom, v lekarni ne prodajajo mesa!«
V želji, da bi s svojim zgledom opozoril na prednosti vegetarijanske prehrane, je Bor pripravljen marsikaj narediti. Ko je živel v Italiji, je naredil podvig, o katerem so pisali časopisi. S člani alpinističnega kluba je na višini okoli 4.000 m v večurnem pohodu prečkal ledenik pod Monte Roso, in to — bos. Stvar, ki se je je lotil pred letom dni, je pa bolj prijetna — ukvarjati se je začel z disko plesom. Na lanskem državnem prvenstvu, na katerem je bil drugi najstarejši več kot 25 let mlajši od njega, je Julijan Bor prišel v polfinale in samo točka mu je manjkala za uvrstitev v finale. Za letos napoveduje, da bo državni prvak.
A.	BARTELJ
Vsi trije so bili kandidati za najboljšega lanskega mladega atleta SRS. V anketi, kjer je bila med šestim' mladinci kar polovica Novomeščanov, je močno zmagal Igor Primc.
Posebno priznanje strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije je tudi število atletov, ki so jih uvrstili v projekt skupinskega dela z najboljšimi v republiki. Na seznamu so Cujnik, Primc, Fabjan, Zupančič, Lapanje in Tekstor.
Lani so novomeški atleti osvojili 11 naslovov republiških prvakov, 17 srebrnih prvenstvenih medalj in ® bronastih. Na državnih prvenstvih so osvojili 3 naslove prvakov in po 1 srebrno in bronasto medaljo. Na mladinskih BAI je Primc osvojil bronasto medaljo, na članskih pa je Cujniku za las ušlo tretje mesto.
Glavni moštveni uspehi so bili: prvo mesto mladincev v moštvenem prvenstvu SRS in tretje mesto iste ekipe na državnem prvenstvu. V ekipnem seštevku APS so bili mladinci drugi.
V poročilu o realizaciji lanskega programa dela )e dosedanji predsednik kluba Miloš Šuštar poudaril, da so na pomoč priskočile tudi delovne organizacije Beti, Labod in Vodnogospodarsko podjetje, ki so s prispe^' ki pomagale atlete opremiti in jih pošiljati na treninge v kraje, kjer so atletske steze pokrite s plastiko. Za boljs' zimski trening gre zahvala tudi Srednji šoli tehniških ih zdravstvene usmeritve, ki razen svojim učencem-atletom omogoča v svoji zgradbi treninge tudi skupih' drugih atletov.
V načrtih AK IskraTenel za sezono 1986 so naslednji pomembnejši ukrepi: redna fizioterapevtska pomoc najboljšim posameznikom in poškodovanim atletom, več priprav na stezah iz umetne snovi in več nastop°v na neobveznih tekmovanjih, ki so prejšnja leta odpad' la zaradi šibkega denarnega položaja kluba. Atletski klub Iskra se bo letos prvič predstavil tudi kraje^1 skupnosti Grm-Kandija, kjer ima svoj sedež. 0 krajevnem prazniku septembra bo priredil cestni te po ulicah Grma. Ker naj bi do jeseni prenovili zgrado na stadionu in uredili večje slačilnice in kopaimce^ trenerska organizacija meni, da bo lahko pritegnil3 ^ organiziranemu rekreativnemu teku tudi netekmo valce in starejše pristaše teka za zdravje.
j pgNCA
Največji dogodek občnega zbora novomeških atletov je bila samoupravna potrditev sporazuma o sodelovanju novomeške Iskre Tenel z atleti in o preimenovanju Atletskega kluba Novo mesto v Atletski klub Iskra Tenel. Športni kolektiv, ki praznuje desetletje neprekinjene prisotnosti v državni reprezentanci, se je povezal z delovno organizacijo, katere ime je danes že sinonim za uspešno gospodarjenje. Oba partnerja nove zveze povezuje še nekaj: izredna zagnanost za delo, s katero premagujeta še tako zapletene ali težke razmere.
Atleti so že enajsto leto zapored izdali bilten, tako da imajo zadnje desetletje svojega delovanja zelo natančno opisano. Usoda novomeške kraljice športov je bila tudi lani povezana z delovnimi razmerami. Te se niso bistveno spremenile: stadion ostaja neurejen in vedno manj uporaben, objekt ob njem prav tako. Na srečo so atleti žilav rod in jim to ni vzelo poguma. Osvajali so naslove republiških in državnih pravkov in medalje na mednarodnih tekmah in prvenstvih. V se-niorskem državnem moštvu je nastopil Darko Cujnik, pri mladincih pa Primc, Fabjan in Zupančič.
Cujnik je na vseh pomembnih tekmah premagal državnega rekorderja v metu kopja Krdžaličcj: zmagal je v finalu atletskega pokala Jugoslavije, postal posamični državni prvak, pred Krdžaličem pa je bil tudi na seniorskih BAI, kjer se je uvrstil na 4. mesto. V večini lanskih nastopov je s kopjem presegel 79 m in s tem
Šport
NOVOMEŠKI
ATLETI
SO
ŽILAV ROD
dosegel povpreček sezone, ki mu ga v jugoslovanski atletski zgodovini skorajda ni para.
Državni mladinski prvak in rekorder v metu diska Igor Primc je trikrat presegel rekord, ki je 16 let pripadal Zdravku Pečarju, edinemu slovenskemu atletu doslej, ki je študiral in treniral v ZDA, kjer je nad njim bedel tedanji svetovni rekorder Jay Silvester. Primc je Pečarjev rekord popravil skoraj za 2 m. Na mladinskih BAI je osvojil bronasto medaljo, na EP pa seje uvrstil v finalni del, kjer je bil dvanajsti. Tretji državni prvak
lanske sezone, Matjaž Fabjan, je močno popravil osebni rekord v teku na 3000 m, osvojil drugo mesto v finalu APJ za st. juniorje in sedmo mesto na mladinskih balkanskih igrah. Skoraj za 20 sekund je pred naslednjim najboljšim slovenskim mladincem. Fabjan je kandidat za nastop na 1. svetovnem mladinskem prvenstvu v Atenah.
Državni reprezentant na BAI je bil tudi Matjaž Zupančič, najboljši slovenski mladinec v teku na 110 m z ovirami.
Reportaža
»Aloooo!«
»Jaaaa! Kaj jeeee?«
»Na dnu seeem! Pridi doool!«
»Okeeeej!«
Trzljaji vrvi, ki je napeta poleg mene, so se že zdavnaj umirili. To pomeni, da se je Tomaž že izpel iz vrvi, se razgledal po dvorani ter poiskal primerno zavetišče pred morebitnim padajočim kamenjem, sigo ali blatom, ki bi ga jaz lahko sprožil. Zategnem si plezalni pas, pregledam, ali so vponke pravilno zavite, povečam dotok vode v karbidovko, da se medla lučka na čeladi nenadoma poveča v soliden plamenček, ki oddaja dovolj svetlobe, da se brez strahu začnem prerivati skozi razpoko, ki sem jo predtem eno uro širil, kajti odkrili smo nadaljevanje — ozko špranjo, skozi katero je bilo čutiti močan prepih. Razpoko smo širili, dokler ni bila primerna za spust v neznane globine Kočevskega roga. Ko se na popkovini rutinsko vpenjam na nosilno vrv, začutim v mišicah nekakšno negotovost. Končno sem le na robu 90-metrskega brezna, v katerem ni bil še nihče in ki nam zopet ponuja tisto, za kar nas pravzaprav vleče v podzemlje: odkriti nekaj novega, neznanega ter videti še tisti košček sveta izza prvega vogala. Ponuja nam priložnost, da snamemo drobno tančico, ki zakriva košček obraza matere Zemlje.
Luč je dobra, blata ni preveč, zato je vrv čista, desonder dobro deluje. V sunkih se odrivam od stene ter drvim v globino. Vsak odriv pomeni, da sem 4 metre globlje. Tako hudičevo čudovit je občutek, ko praktično lebdiš v zraku, pripet si le na 10-milimetrsko vrv, ki je v dvorani večjih dimenzij videti kot drobna pajkova nit. In ta pajkova nit nam pomeni življenje. Edina vez s soncem je. Zato jo toliko bolj varujemo, kajti ena sama je.
Na vmesnem pritrdišču sem. Občutek zanesljivosti se mi je že razlil v vsako mišico telesa. Opravim rutinske poteze: vpnem se v pritrdiščno vponko, vpnem ročno zavoro na vrv, na kateri visim, izpnem desonder ter ga vpnem na vrv pod pritrdiščem, ki zopet teče v neznano. Dna še ne vidim. Ja, Tomaž pred mano je tukaj našel zanimivo rešitev za vmesno pritrdišče. Zvezal je nekaj »gurten«, da je znižal pritrdiščno vponko ter s tem omogočil vrvi, da visi v popolni navpičnici. S tem se vrv v nobeni točki ne dotika stene. Tako je v veliki meri zmanjšana verjetnost, da bi se vrv drgnila ob ostre skale ter se poškodovala. S poškodbo bi bila nosilnost vrvi seveda manjša, kar je ob morebitnem padcu v globino lahko odločilno. Pa še nekaj: vrhunske vrvi so tudi drage.
2e vidim lučko na dnu. Ta lučka vnese toplino v srce, čudovit občutek, da nrsi sam, daje tu še nekdo, ki želi Podobno, kateremu se misli gibljejo v isti smeri.
Še čez tole melišče, kjer se je potrebno še enkrat Prepeti, še kakšnih 20 metrov skozi zrak in na dnu sem. Po najini oceni okoli 200 metrov od vhoda v brezno. In kaj sedaj na dnu?
Tomaž meje počakal, da bi nadaljevala skupaj. Dvojnica na dnu je široka 3x4 metre, v enem kotu je luža, kar pomeni, da ob vrnitvi ne bo problem za vodo. Okoli haju so visoke stene, le eno okno se odpira v steni. Poleg okna je na dnu še razpoka. Najprej se odločiva za razpoko. Suha je. Zemlja na dnu, ki jo je voda dolga stoletja spirala na dno, je zelo zbita. Voda si je za svojo večno potovanje v smeri središča Zemlje očitno izbra-la drugo pot.
Prijatelju žari obraz. Navdušenja ne skriva. »Malecki, v vodoravnem delu sva. Naprej gre! Mado-na, če prideva v Toplicah ven?«
Molčim. Preveč napet sem. Plaziva se po plitvem ro-vp. ki ima zelo dobro lastnost, namreč to, da je suh.
Hudiča! Neee! Rov se konča. Blato, ki seje stoletja stekalo v ta požiralnik, ga je postopoma popolnoma ^mašilo. Voda si je poiskala drugo pot v globine, rov Pa se je sčasoma posušil. No, v tem delu brezna nadaljevanja ne bo. Nekaj upanja na uspeh nama daje še °kno. Vrneva se torej v glavno dvoranico ter poskuša-va drugje. Na vsej steni ni primernega mesta za pritr-Pišče vrvi, zato si uredim stojišče ter varujem Tomaža, kj prosto prodira skoz okno po suhi, poševni razpoki, k' je oblita s sigo. Ustavi se pred previsom. Še vedno ne najde primernega pritrdišča, zato pač tvega ter nadaljuje spust.
”Ej, kaže, da sem na dnu razpoke. Nadaljevanja ni ''•deti!«
s KARBIDOM BO ŠLO NA TESNO
Uh, kako sovražim te besede: na dnu sem; nadalje-Van,ia ni videti; prepiha ni; konec je, naprej ne gre ter Podobne. Ker hočem biti na najnižji točki brezna tudi *“arh, se spustim do Tomaža. Res je. Pogleda levo in Pesno nista navdušujoča. Le en kamin proti koncu razpoke nama še daje upanje. 2e se začenjam vzpe-niati, pa kmalu trezno premislim: kline in kladivo sva Pustila više, »gurten« nama je zmanjkalo, vrvi za varo-Vanie tudi nimava. Bolje, da ne izzivam. Za danes nam j® harava dovolj široko odprla mošnjo, v kateri so lene skrivnosti. V vsakem primeru bo potrebno P°hovno v jamo. Treba jo bo izmeriti, narisati ter Pogledati vsak njen kotiček zaradi morebitnega
nadaljevanja.
Vzpneva se nazaj do luže ter se začneva pripravljati a vzpon. Kakšne 4 ure smo že na delu v tej temi pri Pmperaturi okoli 8° C. Luč mi komaj še gori. Verjetno 1 v karbidovki zmanjkuje vode. Na srečo za vodo ni Problem, saj je luža dovolj globoka. Očistim še not-anjost karbidke ter izločim ostanke izgorelega karbi-a. Madona, s karbidom bo šlo pa na tesno! Dvomim, e 9a bo dovolj do vrha.
Tomaž se strinja, da prvi začnem vzpon, čeprav sem kot drugi prišel na dno. Mu bom morda pomagal, da bo laže prišel skozi gornjo ožino. Pregledam, ali so pripomočki za vzpon na svojem mestu, zategnem pas, vpnem nožno ter prsno prižemo ter vklopim »avtomat za vzpenjanje«. Tako pravimo ritmičnemu dvigovanju obeh rok, s katerima po vrvi dvigujemo prižemo, jo obremenimo ter se s pomočjo obeh nog, ki ju imamo v stopni zanki, dvignemo. Dvigajoče telo hkrati dvigne tudi prsno prižemo, ki je pripeta na prsih. Prižeme imajo lastnost, da vpete na vrvi lahko potiskamo le v eno smer, v nasprotno pa ni mogoče, ker aluminijasti zobci zgrabijo vrv, ter ji s tem preprečijo, da bi drsela skozi. Na ta način si vpet s plezalnim pasom in prižemama na vrv, po kateri se postopoma dvigneš. Dvigneš eno prižemo, obremeniš mišice, dvigneš spet drugo prižemo in že si 30 — 40 cm više. In tako naprej, vse do vrha. Vmesno prepenjanje mi ne dela preglavic, zaupam svojim rokam ter dokaj hitro premagam 90 metrsko steno. Še skozi razpoko na vrhu te vertikale se moram stlačiti, pa bo šlo. Ob tem mi je zelo dobrodošla Ivanova pomoč, ki je tačas vseskozi potrpežljivo čakal, če bo komu od naju potrebna pomoč. Ves zasopel ter preznojen zavpijem v razpoko proti dnu:
»Tomaaaaaž. Prostooo!«
»Okeeeej! Vzpenjam seeee!« nedoločeno odmeva od skal, vendar kljub temu vem, da je Tomaž razumel moj klic.
S tem da sem priplezal v majhno dvoranico na globini 125 metrov, sem dal dovoljenje Ivanu, da se lahko vzpne stopnjo nad mano, ter hkrati Tomažu, ki je ostal na dnu, da se lahko vzpne do mene, ker na vrvi lahko visi le en jamar. Takšno tehniko pri vzpenjanju imenujemo štafetna tehnika.
Ivan je bil že pripravljen za vzpon do naslednje stopnje, kjer je še vedno Robert. Ostal je namreč v vhodni vertikali, da bi nudil pomoč ob vračanju skozi zahtevno štirimetrsko razpoko. Sladkal sem se s čokolado, ki mi jo je prihranil Ivan, ter lovil sapo. Ivan jena stropu dvoranice, 10 metrov nad mano, bentil, sopihal ter klical vse vrage sveta. Ne vem sicer, kako se je splazil skozi, vem le to, da mi je na glavo kar naprej prožil zemljo ter prod, ko je z nogama iskal najmanjšo možno oporo, ki bi mu omogočila, da bi se prebil skozi. No, Ivč ne bi bil Ivč, če se ne bi rešil sam in sicerza ceno ene hlačnice kombinezona, ki jo je pustil v ožini.
S 100 METRI VRVI NA HRBTU
Medtem je Tomaž že prisopihal do mene, kar je pomenilo, da z vzponom lahko nadaljujem tudi sam. In resnično ni bilo tako lahko. Uporabiti sem moral vse znanje, da sem se splazil skozi. Pri tem sem moral sneti celo zaščitno čelado in odpeti vse dele opreme, ki jih nisem potreboval. Vso kramo sem navezal na vrv, ki jo je Ivč skozi razpoko potegnil više. Robert je bil medtem že tik pod vrhom, kmalu za njim je poslednjih 117 metrov začel premagovati Ivč, sam pa sem čakal na Tomaža, ki je preklinjal razpoko pod mano. S
čelado ni šlo. Slekel je plezalni pas, da sem ga varoval le s pomožno vrvjo. Šele ko je slekel tudi kombinezon, mu je uspelo, da se je rešil dvajsetminutnega objema dveh sten. Ko svaseobaoddahnilaterkončnozravna-la hrbte v vhodni vertikali, je bil Ivč že na vrhu. Ja, precej časa smo se mudili v tej razpoki. Pa kaj, ko smo jo razširili le toliko, kolikor je bilo potrebno, da je človek splezal skozi. Za nazaj niti nismo razmišljali, le Robert je ostal tostran razpoke, da bi nudil pomoč ob vračanju.
V jami smo že kakšnih šest ur, razen čokolade nismo ničesar zaužili, čutara s čajem pa seje preveč ohladila, da bi bil čaj primeren za pitje, saj sva bila še vedno razgreta. Vode imam dovolj, kaarbid...? Ja, karbid moram še dodati. 2e prejšnjič sem ga shranil v plastični posodi, da bo pri roki, če komu ne bo zadostovalo za vzpon do vrha.
»Vsi hudiči, kje je karbid?« zabentim.
Tudi Tomažev pogled mi pravi, da bi moral biti karbid tu notri. Toda če ni, še vojska ne vzame, pravi pregovor. Le kdo si jej^zel večjo porcijo? Morda pa me je občutek varal, ko sem mislil, da bo škatlica karbida v sili za vse dovolj. Tako ali drugače — ostal bom brez luči. Ne smem izgubljati časa, samo ven, ven moram, in to čim hitreje, mi je vrtalo po možganih. Na hrbet si naložim 100 metrov rezervne vrvi, ki jo je potrebno odnesti ven, vzamem še nekaj klinov, merilni komplet ter kladivo pa še kramp, s katerim smo širili razpoko. Kar prijetno breme. Vpnem se na vrv ter vklopim »avtomat za vzpenjanje«. Deset, petnajst metrov je že pod mano, ko me Tomaž opomni:
»Ti, nekam slabo luč imaš,« pravi.
»Ja, kaže, da črkuje.«
Potipam karbidovko, ki je vroča, ter jo stresem. S tem naj bi povečal dotok vode na karbid, posledica pa naj bi bila burnejša kemijska reakcija ter s tem več proizvedenega acetilena ter tudi večji plamenček na gorilniku, ki je pritrjen na čeladi. Toda to je bila poteza v trenutku, ko človek ne ve, kaj bi pametnega ukrenil. Poteza, storjena v strahu. Še tisti borni plamenček je ugasnil. Nobene vžigalnice mi niso več pomagale. Prekleto, le kdaj bom zamenjal to mehko smučarsko čelado z doma narejenim gorilnikom za novo, sodobno, varno, na kateri bi le obrnil gumb in električna iskra bi opravila svoje. Sveto sklenem, da brez nove čelade s piezzoelektričnim vžigom ne grem več globlje kot 10 metrov. Enkrat se to pomanjkanje kvalitetne opreme vendar mora nehati.
Visim sredi dvorane, ničesar ne vidim, rezervni vžigalnik sem izgubil, ne vem, kaj bi. Strah me je.
IZREDNO STANJE V CENTRU ZA RAVNOTEŽJE
Le kaj me je pripeljalo tega hladnega drugoja-nuarskega dne sem gor, na hrib, v kraljestvo medvedov? Prav gotovo ježe večer. Mislim, da je zunaj zvezdna noč. Kako lepo bi bilo v topli sobi kramljati s
prijatelji ali poslušati glasbo. Lahko bi delali še tisoč drugih stvari, ki nas zanimajo, pa smo si izbrali ravno to nevarno lazenje po skalah, sigi in blatu. Le čemu? slišim marsikdaj. Ljudje, oprostite, saj vam ne znam odgovoriti, vem le eno: vleče nas v notranjost, v osrčje Zemlje. Vleče nas razdevičenje golih skal ali pa prečudovitih sigastih tvorb. Neizmerna je moč, ki nas vabi v prostore, kjer nikdar ne posije sonce, kamor še ni stopila človeška noga. Videti nekaj, česar človeško oko pred tabo še ni videlo, to je zares lepo. Le drobne živalce pa netopirji so tu življenje. Vse ostalo je tako resnično mrtvo. Pa vendar, kadar plezam, imam občutek, da kamen oživlja ter mi pomaga meter za metrom više.
Odločiti se moram: ali bom sestopil do Tomaža ali pa bom tvegal in se v popolni temi vzpel do vrha. V prvem primeru bi prvi izplezal Tomaž ter mi nekako prinesel rezervni karbid. V tem primeru bi se moral ponovno spustiti do mene. Ne, nikakor! Nobenih variant, zavlačevanje ni dobrodošlo. Nadaljeval bom, dokler bo le šlo; Upam le, da se bom pri prepenjanju dobro znašel.
2imarim. Vrv se vrti okoli svoje osi in ker sem v popolni temi, me občutek ravnotežja zelo vara. V centru za ravnotežje v mojih možganih je sedaj prav gotovo izredno stanje.
Prižimarim do vozla, ker je sredi brezna zvezana vrv. »Brez naglice pri prepenjanju!« Ta stavek si nenehno ponavljam. Globoko vdahnem, z rokama se potegnem više, prsna prižema je zagrabila, izpnem ročno prižemo in jo vpnem na vrv nad vozlom, se zopet dvignem z rokama ter storim enako še s prsno prižemo. Glej glej, prav v redu je šlo. Pridobivam samozavest. Zažvižgam si melodijo, nato še eno, medtem pa se vztrajno vzpenjam. Saj gre, in če gre gor, še toliko bolje.
Z ZVEZDAMI BI BILO VSE ŠE LEPŠE
Na točki, ki jo imenujemo Okno, imam probleme, saj se vzpenjam ob steni, ki je ne vidim, občutim pa trdo sigo na svoji čeljusti, ker sem izgubil ravnotežje ter »poljubil« skalno steno. Tudi čez kratko melišče hodim negotovo. Takšna je pač hoja v temi, v breznu pa je še toliko težja. Vpnem se na vrv nad pritrdiščem, ko zaslišim Tomaža na dnu:
»Malecki, kako gre?«
»Še sem med živimi!«
»A boš šel do vrha?«
»Bom poskušal!«
Kaj več med vzpenjanjem ne govorimo, škoda časa pa še besede težko razločim, ker se zvok odbija od sten. Pogovor izzveni kakor kričanje v praznem vodnjaku.
»Malecki, a grem lahko za tabo?«
»Lahko, sem že čez melišče.«
»A boš pazil na kamne?«
»Bom, kolikor bom pač mogel brez luči.«
Te besede vsebujejo veliko veliko prijateljstva. Sožitja ter medsebojne pripadnosti ne znam opisati, pomembneje je, da ga čutim. In ta občutek je motiv, ki nas nosi preko vseh ovir. V mojem primeru vliva moč v mišice, da lahkotno rinem proti vrhu. Pazim naj, da ne bom sprožil kakšnega kamna, ki bi prijatelja niže lahko poškodoval? Seveda bom pazil, na Tomaža še toliko bolj — ženo in hčerko ima doma.
Pri naslednjem prepenjanju sem imel težave. V temi sem v prsno prižemo vpel napačno vrv, in preden sem spoznal napako, sem se že zapletel v vrvi. Počasi sem otipaval tehnične pripomočke na plezalnem pasu ter si v temi skušal zapomniti njihov položaj. Vrv se je nasu-kala okoli svoje osi. Včasih ima človek premalo rok, da bi lahko opravil vse delo, ki ga čaka, ali pa da bi kontroliral svoj položaj. Naj bo rešitev še tako preprosta, tokrat sem jo uporabil prvič. Umazano vrv sem vtaknil med zobe, da sem imel prosto levo roko. Ja, če je potrebno, se človek v nerodni situaciji tudi znajde.
Še nekaj metrov, pa bom prižimaril do debla, ki so ga v brezno prav gotovo vrgle bistre človeške glave. Samo da doni v breznu, ko se debla odbijajo od sten, pa so srečne. Kako srečne in prazne hkrati, se niti ne zavedajo. Jamarjem takšna debla, zagozdena v vertikalnem breznu, pomenijo smrtno nevarnost. In ta črna, mokra gmota nad mano s svojo skrito energijo preži kakor ujeda na plen.
Deblo je ostalo na svojem mestu. Nisem ga sprožil na dno. Tako je prav, previden je treba biti, saj je spodaj še Tomaž.
»Ej, a je spodaj še kdo živ?« slišim vpiti Ivča kakšnih dvajset metrov nad sabo.
»Več luči! zavpijem nazaj in res sta Ivan in Robert na rob brezna postavila čelado s prižgano lučjo. Toplo mi postaja pri srcu, čeprav je zunaj čutiti krepak januarski mraz. Droben plamenček, ki ga vidim nad sabo, mi pospešeno vliva moč v organizem. Čudovit je občutek zmagovalca. Zmagovalca nad kom ali čim? Nad naravo? Nikakor, saj nje ni potrebno premagovati, njo je treba spoštovati in jo občudovati. Danes jedel mojega jaza, ki pravi »pojdi«, zopet premagal drugi del, ki pravi »stoj«.
Izpnem se z vrvi ter zravnam hrbet. Zares je zunaj mraz, najraje bi odšel do našega kombija na čaj, vendar moram počakati še Tomaža. Saj bo kmalu zunaj. Škoda le, da ni zvezdna noč. Lep trenutek mojega življenja bi bil v zvezni noči še za odtenek lepši.
Zapis je nastal, ko so Robert Bučar, Ivan Lukilč, Tomaž Bukovec in Marko Pršina (vsi člani Jamarskega kluba Vinko Paderšič — Batreja, Novo mesto) 2. januarja 1986 prodrli v najgloblje brezno v občini Novo mesto — v preko 200 metrov globoko Brezno pri Cink Križu v Kočevskem Rogu.
Opombe:
Popkovina je do enega metra dolga vrv s premerom 9—10 mm, ki je z vozlom vpeta na plezalni sedež, je vez med plezalnim sedežem in pritrdiščem v steni — npr. klinom. Popkovina se imenuje zato, ker je na plezalni pas vpeta v višini plezalčevega popka.
Desonder ali slovensko »kolutna vrvna zavora« je pripomoček za varno spuščanje po vrvi. Vrv je vpeta med dva koluta, ki vrv stiskata ali sproščata, tako da vrv s poljubno hitrostjo polzi skozi napravo ter omogoča spuščanje.
Gurtna ali ce asti trak je pletena iz zelo močnega materiala, da se ob stiku z ostrimi skalami ne poškoduje, oz. natrga. Gurtno ovijemo npr. okoli skalnega roglja, nanjo vpnemo vponko (karabin), na vponko pa z vozlom vpnemo vrv. Vse to delamo, da se vrv v nobeni točki ne dotika stene. Če je gurtna poškodovana, jo zamenjamo, 100 metrov vrvi pa je težje zamenjati.
MARKO PRŠINA
Dediščina
ŽENSKA, KI BI RADA REŠILA ČRNOMELJ
Lidija Malerič se je kot študentka arhitekture na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo odločila, da ostane zvesta rodnemu Črnomlju, Zato je na lastno pobudo v referatni nalogi obdelala staro mestno jedro, nakazala možne rešitve za ohranitev starih zgradb in ulic ter njihovo vključitev v sodobno življenje in razvoj mesta, seveda predvsem iz arhitektskega zornega kota. Prav to področje je bilo namreč močno zanemarjeno. Zakaj vsa ta leta ni hotel nihče ugrizniti v to kislo jabolko, je postalo Lidiji jasno kmalu potem, ko je pred dobrima dvema letoma začela zbirati gradivo.
»Zbrala sem vse gradivo, kar ga je bilo moč doseči, čeprav se zavedam, da to še zdaleč ni dovolj za celovito nalogo. Če bi hoteli predstaviti celotno topografijo mesta, bi morali sodelovati tudi drugi strokovnjaki, na primer etnologi, zgodovinarji in še kdo, ter posvetiti študiju več let. O Črnomlju je namreč znanega in ohranjenega zelo malo, celo tega ne ve nihče, kod je potekalo srednjeveško obzidje,« potoži Maleričeva. Najstarejša skica Črnomlja je namreč Klobucharicho-va iz okrog leta 1600 pa Valvasorjeva upodobitev v Slavi vojvodine Kranjske ter francijscejski kataster iz leta 1823 s popravkom v letu 1868. Vse to in nekaj razglednic iz obdobja med obema vojnama pa je premalo, da bi Lidija lahko celovito obdelala pomen in videz mestnega jedra nekdaj in ga primerjala z današnjim. Zato je njena naloga predvsem kritika malomarnosti in napak, storjenih na okljuku sotočja Lahinje in Do-bličice. V zadnjih letih jih ni bilo malo, čeprav je staro mestno jedro spomenik II. kategorije naravne in kulturne dediščine. Zaradi tega in tudi zato, ker ima le glavni del starega naselja prav mestni značaj, bi ga bilo potrebno še posebej ohraniti takšnega kot je.
Bela krajina je bila v materialnem pogledu zelo revna, kar se kaže tudi v arhitekturi Črnomlja. Vendar so imeli Črnomaljci prav v tem, da je razvoj počasi prodiral v deželo ob Kolpi, tudi srečo.
»Staro mestno jedro sicer ni moglo uiti napredku sedemdesetih let, vendar je napredek ravno prav zamudil, da ni bilo več časa za še večje napake, kot so bile v starem delu že storjene. Naj omenim le majhno pritlično hišico, ki sojo porušili v Ulici Staneta Rozmana, čeprav njena naslednica ni zadostila merilom, ki jih je narekovalo mestno že zgrajeno okolje. Drugi, še veliko večji poseg pa je bil narejen v Ulici Mirana Jarca, kjer so podrli stare vojaške zapore in zgradili v stilu gradnje Dolenjskega projektivnega biroja sedemdesetih let veliko tržnico, ki nikoli ni prav zaživela,« pove Maleričeva, ne da bi ob tem omenila tudi izložbe in številne druge manjše posege, ki kazijo estetski videz mesta.
Lidija se je v svoji nalogi dotanila številnih hiš, zgrajenih na rečnem meandru, ki ga ustvarjata Dobličica in Lahinja, vendar v tem zapisu ni mogoče omeniti vseh. Prav pa je, da zvemo, kako gleda na ureditev nekaterih pomembnejših stavb arhitekt.
»Če se ustavim na trgu, ki je danes obnovljen, a neurejen, saj tja ne sodi avtobusna postaja, naj najprej omenim grad, ki s svojim zgodovinskim, morfološkim in simbolnim pomenom za Črnomelj nima ustrezne vsebine. Dejavnosti, ki sta v njem, torej gostinstvo in občinska uprava, bi namreč vsaka zase gradu lažje povrnila ugled. Povsem drugače je s stavbo Ljubljanske banke, ki s svojo bogato dekorirano fasado predstavlja estetsko likovno dominanto trga, ki ga
»Takoj sta odšla iz stražnice 32-letni stražnik Medle Franc in 29-letni stražnik Kremžar Goj-mir. Seveda nista mislila, da gresta po Haceta, ampak sta računala, da bosta prijela kakega pajdaša Strmoletovega. Ko sta prišla v hišo na Stari
cesti, je prvi stopil k vratom Medle Franc. Korak za njim in desno od njega pa je stal Kremžar Franc, ki je tudi pripravil svoj službeni samokres za vsak primer. Medle odpre vrata in vidi, kako v sobi že nekdo dviga revolver proti njemu. V tistem trenutku se je obema zasvetilo, koga imata pred seboj, še bolj pa je bil presenečen Hace, ker mu je prvi strel odpovedal, še predno sta mogla stražnika doumeti, kaj je s prvim strelom, sta se z bliskovito naglico pognala naprej...«
Tako opisuje »Slovenec« 15. marca 1940 dogodek, ko sta stražnika Medle in Kremžar v Kranju prijeta Toneta Haceta, razbojnika, ki je bil že nekaj let prej strah in trepet dolenjskih in štajerskih vasi. Skoraj celo stran je posvetil podrobnemu opisovanju dogajanja pred aretacijo, burni aretaciji in njenim posledicam. Končalo se je tako, da je Hace končno le pristal za rešetkami, oba stražnika pa v bolnišnici s prestreljenimi nogami. Hace je imel v žepih namreč več pištol, ki jih je tudi uporabil, ko se je obupno boril za svojo svobodo. 2e prej je imel na vesti več ropov in tatvin, pa tudi prelitje krvi, zato se je zavedal, da ga ne more čakati nič dobrega. Stražnika, ki sta ga kljub ranam le ugnala, pa je zato slavila vsa Slovenija.
Skoraj natanko šestinštirideset let zatem sedim s Francem Medletom in njegovo ženo Alojzijo v kuhinji naRagovem, kjerzdružinoprebi-vata. Debela marčevska preproga južnega snega prekriva okolico in zaradi nje od manj kot streljaj oddaljenega Novega mesta skoraj ni čuti hrupa. S štedilnika prihajajo omamni vonji poznega kosila, ko upokojeni Franc razpreda svoje spomine.
»Pred oseminsedemdesetimi leti sem se rodil v Gaberju. V družini nas je bilo pet otrok. Oče je imel še dokaj lepo kmetijo, ko pa nam je pogorela hiša, se je premočno zadolžil, takoda je moral vse skupaj prodati, in izgubili smo svoj dom. Za nas otroke se je pričel trd boj za kruh. Ker sta se oče in mati udinjala prf kmetih v belokranjskih Čurilih, sem končno tudi jaz pristal v Metliki. Tam sem se pri mojstru Urhu izučil kovaštva. Še prej pasem se že kot petnajstleten fantič poskusil kot gozdni delavec, nakladač, prevoznik in prenašalec drv v Radohi in na Gorjancih. Tudi ko sem se izučil obrti, ni bilo kaj prida dela. Bili so to časi gospodarske krize in veliko fantov je hodilo okoli in iskalo delo. Tudi mene je pot zanesla v Zagreb, kjer sem se poskusil pri raznih delih, največ pa sem delal v kovačnicah. Stalne in trajne zaposlitve ni bilo, plače pasobileslabe. Precej mi je tam pomagal tudi brat, ki je stalno živel v Zagrebu. Nasploh je bilo tam veliko Slovencev, predvsem hlapcev in dekel, pa tudi med lastniki obrtniških delavnic in trgovci jih je bilo precej. ZamepaZagrebni imel pravega kruha, zato sem se odpravil v ,frent‘. Prevažal sem se po Sloveniji in iskal delo, preganjali so me orožniki, ker nisem imel stalnega bivališča, prespal sem po hlevih ali senikih. Od Celja do Maribora sem šel celo peš. Ko v Sloveniji nisem našel sreče, sem se zopet vrnil v Zagreb.«
Ko je Franc videl, da do stalnega kruha natak način ne bo prišel, je sprejel pomoč artilerijskega častnika, pri katerem je prej služil vojake. Ta gaje usmeril k Žan darjem. V Zemunu je opravil potrebno šolo in izpite in tako se je leta 1939 že
kot izurjen stražnik znašel pri kranjski policiji, kjer se je leto pozneje proslavil z opisanim dogodkom. In kaj pravi o tem Franc: »Šesanjalo se mi takrat ni, da bova naletela na Haceta. Prijavili so, da je na tistem stanovanju sumljiva oseba, pa sva šla preverit. Ko pa se je začelo ravsanje, je bilo tako vseeno. Paziti sva morala, da ga preveč ne poškodujeva in da naju ne bi ubil, kajti bil je znan nasilnež. Opravila sva pač svoje delo, če pa bi se poskusila umakniti, bi se za naju gotovo slabše izšlo.«
Dogodek, ki je tedaj močno razburkal slovensko javnost, saj je bil Hace proglašen celo za sovražnika države št. 1, bistveno ni vplival na Francevo življenje. Rana v stegnu se mu je pozdravila in ne čuti posledic, priznanja, ki jih je dobil, so pozabljena, pa tudi razbojnik Hace se je umiril in je že zdavnaj padel v ~ozabo. »Slišal sem celo,« pravi Franc Medle, »daje pozneje napisal spomine.« Na nadaljnje Francetovo življenje to ni imelo vpliva, saj seje kmalu zatem začela vojna tudi pri nas in kot stražnik je moral takrat Medle še posebej paziti, da se je izogibal pastem, ki so jih pripravljali narodni izdajalci, da bi take ljudi, kot je Franc, pridobili na svojo stran. Ker jim to ni uspelo, so ga poslali v taborišče. Ko se je po razpadu fašističnih sil le vrnil v domovino, se je zaposlil pri železnici kot kovač in ključavničar in tam dočakal tudi pokojnino. Na en način pa je bilo tisto srečanje v Kranju le usodno. V vsej slovenski kriminalistični zgodovini bo ostal Franc Medlezapisan kot stražnik, ki je pomagal onesposobiti tedaj strah vzbujajočega razbojnika Haceta.
TONE JAKŠE
prostorsko in likovno dopolnjuje v zaokrožen prostor nekdanja komenda.«
Medtem ko sta Ulica Mirana Jarca in Ulica Staneta Rozmana v očeh arhitekta vsaj delno urejeni, čeprav v slednji, ki edina daje staremu delu mestni značaj, žal, obnavljajo le pročelja, ne pa notranjosti stavb, je sosednja ulica Na utrdbah v zelo bednem stanju. Njena zaprtost je prava potuha odgovornim, ki ne poskrbijo za urejenost neposredne bližine mestnega središča, je zapisala Lidija. Nemarnost pa se začne že prav na začetku ulice, pri Stoničevem gradu, ki propada, kar se lepo vidi na pročelju, ki kaže kamnita »rebra«. Sto-ničev grad v svojih temeljih verjetno skriva ostanke najstarejše zidane stavbe v Črnomlju, saj je že leta 1165 Oton Kraški na tistem mestu zgradil grajsko poslopje. Maleričeva meni, da bi bila stavba zaradi zgodovinskega pomena in lege primerna za preureditev v kulturno-umetniške namene oz. za muzejsko dejavnost, za katero si Črnomaljci zelo prizadevajo najti prostor. Podoben predlog imazaHaringovo hišo, ki zapira vhod v mesto s severne strani. Po njenih domnevah predstavlja ta stavba, ki je uvrščena v I. kategorijo spomenikov naravne in kulturne dediščine, začetek razvoja mesta izven obzidja, ker ima tudi najbolj mestni značaj družinske stavbe. V veži Viniškega dvorca, kakor jo tudi imenujejo, je naslikana freska, za katero predvidevajo, da je delo Ferda Vesela, družinskega prijatelja Haringovih. Stavba je toliko pomembnejša zato, ker je v glavnem ohranjena v prvo-
tni obliki, žal pa je danes zapuščena in prepuščena propadanju.
Maleričeva ni pozabila omeniti tudi poti, ki so jih zgradili na obrežju rek. Tako je Črnomelj tudi brez Plečnika dobil tromostovje, ki pa je zanemarjeno, saj prebivalci niso znali izkoristiti tega, kar jim je ponudila narava. Tako je tromostovje z neurejenimi stavbami in zelenicami v okolici, propadajočo cerkvico sv. Duha, z velikim betonskim mostom, ki so ga postavili brez posluha za arhitekturno podobo mesta, v katero se je globoko zarezal, postalo namesto vezi med starim in novim delom mesta njegova ločnica in sramota Črnomlju.
To je le izsek iz tistega, kar je Lidija Malerič napisala poučnega v svoji referatni nalogi v upanju, da bo lahko pripomogla k ohranjanju starega črnomaljskega mestnega jedra. Z delom, za katerega je pred kratkim dobila tudi 3. nagrado občinske raziskovalne skupnosti pa želi preprečiti, da bi se še kdaj zgodilo to, kar se je njej, ko je nalogo še pripravljala: medtem ko je kot bodoča arhitektka iskala rešitev za Kobetičev grad, so ga porušili. Tam pa je zazijala praznina in Lidija ne verjame, da bo, kljub ohranjenim posnetkom hiše, na istem mestu kdaj zrasla enaka stavba. »Novi materiali in sodobni pogledi arhitektov tega gotovo ne bi dopuščali,« ne skriva razočaranja in nostalgije po nekdanjem Kobetičevem gradu.
M.BEZEK
priloga	dolenjske
USODNO
SREČANJE
V
KRANJU
3^
1
PREBRALI
»STRANSKA« POT
Ta čas naše volilno dogajanje in sploh politične in gospodarske odločitve spremlja prava poplava odprtih pisem in peticij, v katerih se občani neposredno obračajo na oredstavnike oblasti in javnosti, azgrinjajo ta ali oni nerešeni oroblem. Čeprav se takih dejanj pri las drži nekoliko sumljiv sloves, pa e to ena od oblik ravnanja, ki ima ■voj prav zapisan tudi v ustavi. In udi prav nič novega ni ne v slovenski in ne v jugoslovanski zgodovini. . 5ravpredenimtednom,6.marca,je ninilo natanko 50 let od množične »rotestne podpisovalne akcije, ko e kakih 20.000 Slovencev podpisalo odprto protestno pismo zoper >dlok notranjega ministrstva kra-jevine SHS o prepovedi izhajanja 'asopisa Ljudska pravica. A če bi skali še globlje v zgodovino, bi se lajbrž ne ustavili niti v srednjem veku, ko so slovenski kmetje odnašali peticije pred najvišje predstavnike oblasti. Nedvomno je peticionaštvo uveljavljena oblika osebnega angažmaja.
f
O vsem tem in še o marsičem drugem govori knjiga Alenke Puharjeve Peticije, pisma in tihotapski časi, ki je izšla pri Založbi Obzorja v zbirki Znamenja. Avtorica vzame za izhodišče svojega razmišljanja dvojnost v gledanju na Peticije, odprta pisma, proteste in Podobne oblike osebnega izjavljanja o določenih vprašanjih, ki se tičejo širše družbe. Dandanes se namreč peticij drži etiketa »nedopustnih metod pritiska«, »nedemokratičnih poti«, »opozicionalnega ravnanja« ipd., hkrati pa imamo v ustavi lepo zapisano, da jma občan "Pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega Pomena« ob prav tako zapisani *ajamčeni svobodi javnega izražanja.
Ko avtorica skozi obdobje zadnjih 250 let pregleda, kako se je pisanje pritožb, peticij, pobud in podobnega uveljavljalo in pomagalo pri rojevanju moderne države in z njo pravnega reda, se s pozornostjo loti vloge tovrstnih osebnih dejanj pri uveljavljanju narodnostnih in državljanskih pravic Slovencev. Med starejšimi primeri je za nas še posebej zanimiva »novomeška štorija« izpred dobrih 120 let, ko je sodni pristav F. Zorko nastopil proti mestnim možem. Avtorica se loti tudi povojnega časa, ki pa je za razliko od poprejšnjih v tem pogledu neraziskan in zelo skromno dokumentiran, saj čas kolektivnosti ni bil primeren za dajanje osebnih pobud. A vendar se iz kolektivnega spomina dvigne stara demokratična pridobitev in leta 1961 nastane prva peticija Spomenica arhitektov. Dogajanja v šestdesetih letih s študentskim gibanjem vred spodbudijo pisanje izjav za javnost, odprtih pisem, pobud, pritožb, deklaracij in podobnega. Dandanes se z dogodki na Kosovem, ekološkimi problemi, s težavami v usmerjenem izobraževanju, tehnološkem zaostajanju in drugem osebne pobude naravnost prera-jajo in množijo.
Puharjeva vidi v vsem tem izstopanje posameznika iz sive uniformnosti izstop iz marša sive neosveščene množice skozi zgodovino k »svetlim ciljem«, kar pa je dejansko uveljavljanje osebne pobude in odgovornosti in v bistvu znamenje demokratizacije družbe, v kateri misli in pogledov ni potrebno tihotapiti.
M. MARKELJ
SLOG JE PODPIS
Niti dve leti potem, ko je v založbi Dolenjskega lista izšla prva knjiga humoresk Tonija Gašperiča, je največja belokranjska delovna organizacija Beti ob svoji 30-letnici izdala njegovo drugo knjigo z naslovom Ljudje z zaščitenimi hrbti. Tako kot v prvi, gre tudi tu za izbor humoresk, ki jih Toni kot najbolj reden in zanesljiv sodelavec Dolenjskega lista že dolga leta priobčuje na zadnji strani našega časopisa. Tudi tokrat je izbor opravil Janez Pezelj, ilustracije Branko Babič. Izkušnje s prvo knjigo so pripomogle, da so se pri drugi v veliki meri ognili tehničnim pomanjkljivostim, ki so malce kazile podobo prve.
Vsekakor je Tonijeva knjiga lep in osvežujoč dogodek na slovenskem humorističnem Parnasu. Ne samo zato, ker so v naši vedno bolj
zadrti in zadrgnjeni domovini humoristi, ki niso le pripovedovalci bolj ali manj vulgarno-seksualnih in politično namigujočih vicev, hudo na redko posejani, ampak zato, kersi jeToni v dvajsetih in več letih, kolikor se resno in odgovorno ukvarja s humorjem in satiro, izdelal povsem svoj slog. Da bi ga ljudje spoznali, se mu res ne bi bilo več treba podpisovati pod svoje humoreske.
Toni Gašperič nedvomno največ pobud za humoreske črpa iz ožjega delovnega in življenjskega okolja. Vendar to nikakor ne pomeni, da se za vsako osebo iz humoresk »skriva« resnični človek, kar je avtorju, žal, že večkrat prineslo precej neprijetnosti in nevšečnosti, tudi z družbenopolitičnim negativnim predznakom. Dogodki in osebe, ki v avtorju spodbujajo nastanek humoresk, so pač dvignjeni na neko višjo, občeslovensko, če ne kar občečloveško raven, povzdignjeni so v tip, v simbol, in na tem nivoju so deležni avtorjeve (pa tudi bralčeve) jeze, prezira, zaničevanja, pa tudi simpatij, naklonjenosti in sočustvovanja. Če ne bi bilo tako, bi Tonijeve humoreske govorile in odmevale samo v Beli krajini ali, še ožje, samo v Metliki.
Da hoče to raven razumevanja za vsako ceno preseči tudi avtor, govori že naslov pričujoče knjige — Ljudje z zaščitenimi hrbti, ki je hkrati naslov ene od humoresk, in to tiste, ki je doslej vzbudila največ žolčnih razprav in napadov na avtorja. Izzid take knjige je prizadevanje za človeški humor in satiro v humani družbi. Zato je škoda, da Ljudi z zaščitenimi hrbti ni moč dobiti v knjigarnah, kajti založnica, Beti, je vso naklado obdržala zase in knjige deli po svoji presoji.
A. BARTELJ
KRATKOTRAJNA
SREČA
Slovenske raziskave bralnih navad so pokazale, da so na t.i. žanrski lestvici domala pri vrhu knjige, ki življenjepisno obravnavajo zgodovinske osebnosti, pri čemer sploh ni važno, ali gre za zgodovinsko neoporečna, a nekolikanj suhoparna dela, ali pa za domiselno spisane romane. Založniki kajpak nočejo iti mimo okusa bralstva, zato polnijo tovrstne zbirke, po tehtnosti izbora pa je opazno zlasti prizadevanje Državne založbe Slovenije. Ta je v dokajšnjo vrsto življenjepisno obdelanih tvorcev svetovne književnosti postavila še enega moža, Francoisa Villona; roman o njegovi »kratkotrajni sreči« je delo ameriškega pisatelja Johna
iz izložbe
REZIJANSKE »BASIDE«
Eno od letoin|ih nagrad Prešernovega sklada, podeljenih na večer pred slovenskim kulturnim praznikom v ljubljanskem Cankarjevem domu, je dobil zamejski pesnik Renato Ouaglia za birko v rezijanščini (sol-biškem narečju) napisanih pesmi Baside (Besede). Knjiga je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska z denarno podporo Kulturne skupnosti Slovenije. Vseh 27 pesmi, kolikor jih je v zbirki, je v knjižno slovenščino prestavil tržaški pesnik in Ouagliev prijatelj Marko Kravos, tudi avtor spremne besede. S to »dvojezično« izdajo so dosegli, da je postala-Ouaglieva poezija dostopna slehernemu slovenskemu bralcu, kar prav gotovo tudi zasluži. Toda preden povemo kaj več o tej zanimivi knjigi, zapišimo vsaj nekaj stavkov o Reziji in Rezijanih.
Tisti, ki so hodili v šole, in drugi, ki jih je pot zanesla prek severozahodne slovenske meje, morda celo med Rezijane, bržkone vedo, da je Rezija med alpskimi pogorji stisnjena deželica, da živi tam še nekaj tisoč tako imenovanih rezijskih Slovencev, ki jih je zla igra usode odrezala, z njihovimi kmečkimi domovi in neprebogato zemljo vred, od matične domovine Slovenije. Govorijo rezija-nščino, kar je splošna oznaka za sporazumevalno govorico, saj skoraj vsaka vas govori nekoliko drugače. Za nas je kajpak najpomembnejše vedeti, da je rezijanščina komaj nekoliko podobna kateremu od slovenskih zahodnih narečij in da je z vidika knjižne slovenščine skoraj tuj jezik. Knjižne slovenščine pa v Reziji ne poznajo, ker nimajo slovenskih šol, kjer bi se je lahko naučili. Italijanske oblasti Rezijanov namreč ne priznavajo za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, živeče v Italiji, zato jim tudi odrekajo pravico, da bi se šolali v materinem slovenskem jeziku.
Svojska govorica pa ni vse, po čemer se Rezijazi razlikujejo od ostalih Slovencev. Zadnje čase, ko se za Rezijo malo bolj zanimajo naše ustanove, še posebej kulturne, slovi izjemno bogato ljudsko izročilo Rezijanov. Proces natajanja tako imenovanega ljudskega blaga, pesmi, plesov in običajev, se ni ustavil pred »davnimi leti« kot drugod,
v
ampak še vedno teče. Ljudje ob najrazličnejših priložnostih posamič ali celo skupinsko »kujejo« nove pesmi. Ob besedilu si sproti izmišljajo tudi melodijo, saj pesmi pojo. To je potrebno vedeti, saj je na ta način začel pesniti tudi Renato Ouaglia, le da je kot izobraženec postal zahtevnejši pri ustvarjanju.
Rožice, izviri, dušice, sence, vetrovi, gore, volkovi nastopajo v njegovih verzih prav tako kot v ljudskih pesmih. Te prispodobe uporablja Ouaglia zavestno, da bi njegova pesem čim razumljiveje govorila bralcem, ljudem iz njegove doline. Vendar pa imajo te ljudske prispodobe simbolno vrednost, saj jih je moč brati tudi kot sodobne ekspresivne personifikacije. Pesnik želi s svojimi »basidami« ljudsko pesem preseči z miselno-filozofskimi vprašanji, vtkali v pesem nekaj, kar ji potem daje večplastnost. So to zarotitve, izpovedane s posebnim glasom izpovedovalca, ki hoče svet spremeniti, ga izboljšati, da bi bilo tudi ljudem v rezijanski dolini boljše? Ga izboljšati, čeprav samo z »basidami«?
Vsekakor je Ouaglia kot pesnik zanimiv ubesedovalec tudi v očeh sodobnih literarnih ustvarjalcev. Zanimiv ne nazadnje zato, ker je začel pesniti potem, ko se je leta 1969 po univerzitetnih študijih, ki jih je končal v Belgiji, vrnil v svojo »rožyno« dolino. Tam je zdaj vse: vodja podjetja brusilnega orodja, pesnik, ijudskoprosvetni delavec. Kot nekakšen temeljni kamen za novo, na narodnostni pre-buji temelječe življenje. Vrnjen Reziji, najbrž za vselej.
I. ZORAN
Erskina, posloveni! pa ga je Boris Verbič.
m.,	_	...
Jot## >
Erskine je spisal več zgodovinskih romanov, v katerih je prišla do izraza njegova humoristična in satirična žilica; kot nalašč zanj je bilo torej tudi upodabljanje Villo-novega življenja, saj francoski srednjeveški pesnik sam sebi ni prizanašal s pikrim humorjem. Pisatelj v romanu Villona ne kaže
od malih nog, kajti leto pesnikovega rojstva je sporno, popolna skrivnost pa je, kdaj in kje je »prvi moderni pesnik«, kot ga označujejo poznavalci, umrl, ko se je 1465 za njim izgubila vsakršna sled.
Pri Erskinu ga spoznamo kot magistra zdravilstva, ki pa si s tem nazivom in znanjem ni veliko pomagal, bolj ga je privlačevalo kockanje, kvartanje, potikanje z vlačugami po beznicah, dokler ni postal razvpit lopov in celo ubijalec. Dvakrat se je izognil veša-lom, v glavnem po zaslugi uglednih zaščitnikov, ki so cenili njegov izjemen pesniški dar. Končno je, kot rečeno, izginil brez sledu, dotlej pa so njegovo potepuško življenje obvladovale ženske in pesmi. Te so kajpak v ospredju Erskinove pripovedi, ki ni oprta na veliko stvarnih dejstev; preverljivi drobci, kolikor jih je na voljo, so povezani s pisateljsko domišljijo. Erskine je vseeno tolikanj prepričljiv, da kaže verjeti njegovi literarni podobi Villona, čigar življenjska neugnanost in pesniška veličina sta razpoznavni vsem, ki sežejo po (tudi poslovenjenem) Velikem testamentu.
D. RUSTJA
NAJSTNICA
Državna založba Slovenije in Mladinska knjiga sta skupaj izdali knjigo Najstnica Petre Schuer-mann. Knjiga je namenjena v prvi vrsti odraščajočim dekletom, se pravi najstnicam, kot jasno pove sam naslov dela, ne bo pa prav nič odveč, če bodo po knjigi pobrskali tudi starši in vzgojitelji.
Petra Schuermann je knjigo napisala kot neposreden nagovor in pogovor z najstnico o vseh tistih stvareh, ki naj bi mladoletnico v najbolj kritičnih in občutljivih letih telesnega in duševnega zorenja zanimale, oziroma morale zanimati. V pripoved vpleta svoje osebne izkušnje, kar bralki daje občutek, kot bi zares kramljala s potrpežljivo sogovornico.
^KOMENTAR
Tudi v naši deželi, ki je sicer po sili razmer bolj odrezana od razvitega sveta, kot je dobro in zdravo, računalništvo že nekaj časa ni več eksotičen bavbav. Še posebno ne v Sloveniji, kamor je silicijev val najprej Pljusknil z vso močjo in tako rekoč čez noč odplavil v naše domove male računalnike, Uh odložil v šole in premaknil tudi založbe, da so začele v svoje programe uvrščati Publikacije in knjige, za katere pred desetletjem niti vedeli nismo, še manj pa slutili, da bodo postale naš vsakdanjik. Prva Zrnedenost in blaženost sta minili, zdaj je Pas, ko je mogoče na sam pojav gledati bolj razno in ga tudi postaviti na ustrezno 'Pasto v našem življenju. Razumljivo je, da je ®/ streznitvi primerno nekoliko manjše sPlošno zanimanje za računalnike in raču-nalništvo, a hkrati več resnega in realnega padanja na novo tehnologijo. Po svoje se to aže tudi v zložniških programih. Tokrat si °9lejmo nekaj knjig, ki so v zadnjem času
,e pri Cankarjevi založbi in po svoje zani-rr,lvo kažejo, kako je z računalništvom pri nas.
Najprej in na prvem mestu moramo ome-ni,i sicer drobno, a pomembno knjigo, an9leško-slovenski in slovensko-angleški 'ačunalniški slovarček. Delo je najprej nastajalo med računalniškimi strokovnjaki ln zanesenjaki na Inštitutu Jožef Stefan, ki 0 opravili zbiranje, izbor in prvo urejanje angleških in slovenskih računalniških izra-Z°V' nato pa so se v delo vključili še drugi °delayci z ljubljanske univerze in SAZU.
Tako smo dobili ustrezno slovensko raču-
NA SILICIJEVEM VALU
RjtiiiCKA	\
fj
nalniško terminologijo, še predno bi angleščina, ki je pač svetoviii jezik računalništva. pregloboko vdrla v slovenščino. Upati je samo, da se bodo izrazov oprijeli prevajalci strokovne in poljudne računalniške literature, domači strokovni pisci in novinarji. Opozoriti pa velja, da gre bolj za geslovnik kol pravi slovar, saj izrazi niso slovnično in pomensko obdelani, marveč navedeni le kot ustrezni termini za tujo oziroma domačo besedo.
Druga izvirna domača novost je knjiga Matjaža Gamsa Osnove dobrega programi-
ranja, v kateri se avtor loteva nič kaj lahkega odgovora na sicer preprosto vprašanje, kaj je dobro programiranje. Programiranje je v bistvu edini ustvarjalni del računalništva, to je tisto, kar visoko zmogljivim strojem ustvarjalnega človeka lahko da in jih tako kar najbolje izkoristi. Avtor se v knjigi zavzema za uveljavitev ustreznega računalniškega jezika, pri čemer razširjeni jezik malih hišnih računalnikov basic zavrača, prednost pa daje pascalu in drugim visokim programskih jezikom. Osrednji del knjige zavzema obravnava načrtovanja programov in pravil dobrega programiranja od priprav do kodiranja, na koncu pa avtor dodaja še seznam literature za bolj zahtevnega in ukažejnega bralca.
Cankarjeva založba je poskrbela tudi za nekoliko drugačen pogled na računalništvo, kot smo ga bili doslej v obdobju navdušenja nekritično vajeni. Poskrbela je za prevod knjige Silicijev malik, ki jo je napisal britanski strokovnjak Michael Shallis. Že sam podnaslov dela Blišč in beda računalništva nakazuje avtorjev kritičen pristop k obravnavanju računalništva, ki je po avtorjevem mnenju še kako potreben v siceršnjem pomanjkanju kritike nove tehnologije,
ki dandanes izjemno globoko prodira v tkivo družbe. Seveda Shallis ve, o čem govori, saj računalništvo zelo dobro pozna, čeprav je po svoji osnovni stroki astrofizik, vendar že veliko let dela z računalniki i o tem tudi predava na univerzi. V knjigi najprej predstavi različna mnenja, kaj so računalniki, nato obravnava njihovo delovanje, uporabo in se povpraša po zgodovinskih in družbenih izvorih in učinkih, ki jih ima nova tehnologija na ustroj in življenje družbe. Zaključne misli niso spodbudne, prej bi lahko zapisali, da so pesimistične, sal računalništvo zavrača kot »tehnologijo, ki izvira iz oblastniških nagnjenj na vojaško-indus-trijski osnovi z namenom sprevračati resnice in podjarmljati ljudi«. Ni se sicer treba strinjati z avtorjevimi zaključki, mogoče pa se je strinjati s tem, da je vsak temeljit premislek dragocen, četudi je nenavaden, saj spodbuja k ponovnemu premišlja-nju o morda preveč samoupravnih videnjih dogajanj in pojavov.
Kot zadnjo od četverice knjig iz Cankarjeve založbe naj omenimo knjigo Raya Hammonda Računalniki in vaš otrok. To je prijazna knjiga, namenjena tistim, ki o računalništvu nimajo pojma, se pa hočeš nočeš morajo seznaniti z njim zaradi svojih otrok, ki jih te stvari zanimajo in jasno daje pa kljub temu dovolj strokovno podkrepljenih nasvetov in morda želijo imeti mali računalnik doma. Ta »poljudni priročnik za staršeje napisan preprosto in napotkov pri spoznavanju osnov računalništva, uporabe računalnikov, nakupu ustreznih naprav, primernih za otroke, in o strojni opremi na trgu.
M. MARKELJ
Avtorica je knjigo začela z obravnavanjem temeljnih stvari, z razvojem osebnosti. V začetnih poglavjih pouči bralko, kako naj napore odraščanja pravilno vpne v odnose do staršev, prijateljev, a tudi o tem, kdo in kaj ji vse lahko pomaga pri postavljanju temeljev mlade osebnosti in pri samospoznavanju. Pri tem obdela sploh vprašanje odnosov med ljudmi, lepo vedenje, predstavljanje, odnos do neznancev, sposobnost poslušanja itd. In ker je ljubezensko vrenje eno od najbolj značilnih dogajanj v najstniških letih, avtorica ustrezno obdela tudi čustvene in spolne odnose, pri čemer ne zanemari fizioloških in psihološih pogledov na stvar. Ne pozablja tudi na nevarne pasti, ki preže na najstnico, od sanjarjenja, ki se lahko razraste do nevarnih razsežnosti, pa do resnično nevarnega alkohola, drog, zlorabe zdravil. Bralki na kratko odgrinja nekatere poti do spoznavanja same sebe, piše o avtogenem treningu, meditaciji, jogi, vajah za koncentracijo. Najbolj obsežen pa je tisti del v knjigi, v katerem Schuermannova govori o negi telesa, kozmetiki, oblačenju in modi, konjičkih, počitnikovanju, urejanju svojega dela stanovanja, o prostem času in zdravi ter pravilni prehrani.
Torej zares veliko vsega in vsakoga po malem.
priloga	dolenjske
□ 75
KJER
»SREČNO!« NI LE POZDRAV
Prišla sva globoko v rove pod zemljo, meni je temno, kdor si, daj mi roko,
Ti verzi iz Župančičeve Jerale so nama prišli na misel, ko sva se s tesnobo v srcu znašla v temačnih globinah kanižarskega rudnika. Nova rubrika v Prilogi Dolenjskega lista »Na kraju samem« daje novinarjem nove čudovite možnosti za spoznavanje in slikanje življenja okoli nas, ko pa sva se znašla dobrih 300 metrov pod zemeljsko površino, se nama je za trenutek zazdelo, da sva tokrat v svojih pustolovščinah le šla nekoliko predaleč. Tukaj, na dnu sveta, v ozkih rovih, ob vlažnem prepihu z eksplozivnimi plini pomešanega zraka, sva šele v polni meri dojela, kaj pomeni beseda »srečno«, ki se nama je zdela, predno sva se spustila s skipom v kraljestvo večne teme, bolj fraza. Spodaj pa, kjer so naju s srečno« pozdravljali rudarji, ki sva jih srečevala na delovnih mestih, nama je pomenila upanje in odrešenje.
TISOČLENI BOJ ZA ZAKLADE
Že tisočletja si je človek prizadeval, da bi iz zemeljnih grudi ukradel bogastva, ki jih je nujno potreboval, in zemlja se je prav tako vztrajno in trdno borila, da bi ta bogastva obdržala zase. Ne samo, da jih je znala dobro skriti, ljudem, ki so s trdno voljo in vztrajnostjo kopali rove v njeno notranjost, je pripravila obilo nevarnih pasti, v katerih je izgubilo življenje že nešteto pogumnih rudarjev. Tako je tudi v rudniku rjavega premoga v Kanižarici blizu Črnomlja. Že desetletja in desetletja so iz rudnika pridobivali premog. Nekaj časa z dobičkom, potem spet z izgubo, kajti zaloge so se kopičile. Ravno ko so se premogu zopet pričeli smehljati boljši časi, je narava pokazala svoje zobe. Rove je skoraj do vrha napolnila voda, in še sreča, da so se iz jame vrnili vsi rudarji živi. Njihova delovišča, orodja in naprave si je za nekaj časa priposestvovala voda. To je bilo leta 1976. Položaj je bil dokaj 'brezupen in mnogi so v mislih za vedno odpisali kanižarski rudnik. Vendar se strokovnjaki niso dali. Počasi so izčrpali vodo, tiste predele, ki so bili najbolj brezupni in v katerih je ostalo tudi nekaj najbolj dragocene mehanizacije, pa so za vedno zaprli z močnimi pregradami iz betona, tako da voda sedaj odprtih rudniških rovov ne more več ogrožati. Prisotna pa je povsod in vedno stalna nevarnost zalitja, eksplozije nevarnih plinov, samovžiga premoga in zasutja.
O tem sva premišljala, ko sva po dolgih rovih sledila urnim korakom najinega vodiča Mirale-ma Imširoviča. Vendar naju je tehnični vodja elektro-strojne službe hitro pomiril in nama zagotovil, da so te zadeve pod budnim nadzorstvom varnostnikov, ki neprestano spremljajo vse spremembe v jami, tako da neposredne jevarnosti ni. »Seveda pa,« pravi Miralem, »ostajajo vsi problemi, ki jih imajo mali rudniki na robu ekonomičnosti izkoriščanja. Sedaj znane zaloge so premajhne, pa tudi sestava tal je taka, da bi bila večja modernizacija rudnika in uvedba še več strojev neracionalna in predraga naložba.«
T o sva čutila, ko sva prišla nekoliko dlje v jamo in srečala ob transportnih postajah prve rudarje. Komaj sva se prebila do njih, saj je med transportnim trakom in steno le malo prostora, čeladi sta nama kar naprej butali ob strop, ob steno ali visečo železno traverzo, po kateri s
NAJVEČJE PLAČE V ~ JAMI
Lani je rudnik Kanižarica prvič posloval kot tozd v okviru delovne organizacije Rudniki rjavega premoga Slovenije, v katero so vključeni tudi premogovniki Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Senovo in Laško. Konec preteklega leta je bilo v tozdu zaposlenih 445 delavcev, poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega pa je bil 74.383 din. Delavci in nadzorno osebje v jami so prejeli po 83.147 din, delavci izven jame in administrativno osebje 61.407 din ter zaposleni v gostinski
enoti 60.639 din. v —  ____________
posebnimi vozički prevažajo jamski les in železne opornike. No, tam seveda, kjer taki transportni pripomočki so. Naletela pa sva tudi na predore, ki jih jepritiskžetakozožil.dasejev njih moč plaziti le po vseh štirih. Tukaj seveda vsaka menanizacija odpade in rudarji se norajo pri prenašanju težkih tovorov zanesti le na moč svojih mišic.
V KRALJESTVO TEME IN STRAHOTNIH PRITISKOV
Preden sva šla v jamo, sva dobila vso rudarsko opremo. Poleg obleke tudi pas s torbico za akumulatorsko svetilko, čelado in torbico z reševalnim priborom. Sem spadajo tudi močni in visoki gumasti škornji. Vsa ta oprema tehta nekaj kilogramov, in spodaj, v rovu, kjer je postajalo že
m
©MF
mmm
je učinek dela posameznika tako večji. Res je delo kopačev zahtevno, vendar pa je v takih razmerah, kot jih ima Kanižarica, še težje prej omenjenim transporterjem. To potrdi tudi Jože Kastelic, izmenski nadzornik, ki nas je spremljal dobršen del poti po rudniku. Sicer pa je hoja po jami zanj vsakdanja stvar, saj, kot pravi, prehodi v osmih urah povprečno po 10 do 12 kilometrov, torej dve dolžini sedaj odprtih rovov, včasih pa tudi več.
V drugem sloju nama spremljevalca pokažeta prelomnico, ki gre skozi vse sloje nahajališča in povzroča rudarjem veliko težav, saj morajo izravnavati nivo, kar povzroča nevšečnosti zlasti pri transportu materiala. To južno po!je je nasploh poznano po tem, da je tektonsko močno porušerto, zamiki pa so ponekod celo po 6 metrov ali za cel sloj. V tem sloju je premog slabše kvalitete, čim globlje pod zemljo pa gremo, tem starejši in kvalitetnejši je.
Po skoraj takšnem rovu kot smo prišli v drugi sloj, se tudi spuščamo v četrtega, le da so tu zamenjali podpornike šele pred dvema mesecema, pa jih je pritisk že izmaličil. Čelade butajo ob strop, pod nogami zdrsuje, v upognjene hrbte pa se zapikujejo ostri ostanki zlomljenih desk s stropa.
Tako pridemo v četrti sloj, kjer so razmere povsem drugačne. Plast premoga je tu kvalitetnejša in debelejša, lapor je močnejši in ne_ pritiska toliko na upornike. Zato pa imajo drugačne težave, ki zasenčijo prednosti. Pri izdelavi proge namreč prihaja do porušitve slojev, s tem pa do nevarnosti samovžiga premoga. Da bi preprečili nesrečo, naredijo začasno pregrado iz
TRANSPORTNI TRAK — Za delovanje gumijastega transportnega traku, ki ut čelnih kopov prevaža premog v zbirališče, skrbi tudi vzdrževalec, strojni ključavničar Srečko Švajger. Z vsemi delovišči je povezan s posebnim signalnim sistemom, preko katerega kopači in transportni delavci dobivajo sporočila in navodila.
lesa, jo obijejo z mrežo in omečejo s cementom. Ko bodo začeli z odkopavanjem premoga, jo bodo porušili. Tam, kjer rove zapirajo dokončno, pa so pregrade iz betonskih blokov z vdelanimi sifoni za odtok morebitne vode in s cevmi za uhajanje in hkrati merjenje plinov. V četrtem sloju so sedaj prav na začetku po njihovih
DELALI 31 PROSTIH SOBOT
V preteklem letu so rudarji nakopal 126.600 ton premoga, kar je sicer za 5,E odstotka več, kot so načrtovali, vendar i rezultatom kljub temu, da so bili slabši odko-pni pogoji, niso zadovoljni. Poleg rednega delovnega časa so delali še 31 prostih sobol in 32-krat ob nedeljah in praznikih. Glede na vrste premoga je bilo največ praha (48 tisoč ton), graha (27,3 tisoč ton), oreha 17,5 tisoč ton), kosovca (17,3 tisoč ton) ter najmanj kockovca (16,5 tisoč ton).
ZOPET ZUNAJ — Tudi novinarsko delo v rudniku je naporno, kaj šele rudarsko. Ko sva, premočena in utrujena, napravila tale spominski posnetek, morava priznati, da sva se kar oddahnila in z olajšanjem vdihnila hladni, toda sveži zimski zrak.
zagotovilih okrog 60 metrov dolgega odkopa zelo kvalitetnega premoga, ki ga bodo pridobivali nadkopno. To pomeni, da bodo zvrtali vrtine v strop ter tako »kopali« premog.
Med najinem pohodom po jami sva videla v glavnem le ročno kopanje premoga, v tretjem sloju pa nama je vodič pokazal tudi edini stroj za delanje rovov, ki ga premorejo v rudniku Kanižarica. Na prvi pogled je podoben velikemu oklepnemu vozilu na gosenicah, spredaj ima svedre, s katerimi vrta sloj, z rokami pa zgrinja premog na lastni tekoči trak in ga potiska nazaji Rekla sva, da je to edini stroj te vrste v kanižarskem rudniku, vendar ima tudi dvojčka, ki je potopljen v tistem delu rudnika, ki ga je pred desetletjem zalila voda. Ostal je zazidan in ne računajo, da ga bodo lahko še kdaj rešili. Sicer pa zaradi karakterja rudnika — tako pravijo strokovnjaki — težke mehanizacije nikoli ne bo možno imeti in tudi ta stroj ni popolnoma izrabljen, čeprav opravlja delo trikrat hitreje kot rudarji. T udi ko sva bila midva na obisku, je stal.
Z LASTNO INOVACIJO DO VEČJEGA UČINKA
Naporno ročno delo pa je kopačem vendarle olajšala naprava, ki jo je iznašel direktor rudnika Vladimir Breznik. To je nakladalna lopata, nekoliko širša kot lopata za odmetavanje snega in z ročajem, ki ga rudar lahko krepko drži z obema rokama. Rudar jo zapiči v kup premoga, ki so ga že prej odkopali ali odstrelili, in posebna vlečna naprava jo potegne s premogom vred do transportnega traku. Naprava je tako praktična, da so jo začeli uporabljati tudi v nekaterih drugih rudnikih v Sloveniji.
Po slabih treh urah križarjenja po rovih v različnih slojih in različnih koncih rudnika, prepotena od znoja in vlage, ki je udarjala iz stropa, sten in tal, umazana od premogovega prahu, tako da naju ne bi nihče več ločil od pravih rudarjev, naju je Imširovič začel voditi proti izhodu. Poslovila sva se od Jožeta Kastelica s krepkim rudarskim »srečno« in stiskom roke, in ko se je zdaj že širši in zračnejši rov usmeril navzgor, se nama je odvalil kamen od srca. Noge pa so ostale vseeno težke. In takrat nama je prišla prav vlečnica, podobna smučarski, na katero sva se priključila s preprostim železnim kavljem. Privedla naju je do spodnje postaje skipa, vozička na tračnicah, s katerim iz jame izvažajo nakopani material, z njim pa se vozijo na delo in z dela tudi rudarji-
Sele ko sva v tesnem skipu bržola proti izhodu rudnika, sva lahko pričela zbirati in urejati vtise. Že prej sva se zavedala, da delo rudarjev ni lahko, ko pa sva sama okusila delček rudarskega življenja, nama je postalo jasno, da bova čisto drugače znala ceniti vsak kos dragocenega premoga, pridobljenega s toliko truda in zagnanosti. Tega nimamo v mislih, ko jadikujemo nad njegovim pomanjkanjem na tržišču, niti ko kritiziramo visoko ceno, ki pa je, vsaj če pomislimo, kako se pridobiva eno ali drugo, v velikem nesorazmerju z lesom. Pa še na nekaj naju bo spominjal ta črni zaklad: na tovarištvo, na pogum in na tisti odkriti »srečno«, ki tam v temnih in tesnih rovih pomeni še veliko več kot samo pozdrav.
M.BEZEK T. JAKŠE
ROČNI ODKOP — Jusuf Čabrič, vodja odkopa, pomočnik kopača Suljo Ikanovič in vozač Muhamed Tonjič so nam v rovu drugega sloja pokazali, kako ročno kopljejo premog. Zaradi možne koncentracije nevarnih eksplozivnih plinov v »špici« kopa, kjer pridobivajo največ premoga, tam ni bilo dovoljeno fotografirati z bliskavico.
V ROVU DRUGEGA SLOJA — Kratek odmor in pogovor po težavnem vzponu smo si privoščili v rovu drugega sloja, kjer trenutno pridobivajo največ premoga. Od leve proti desni stojijo izmenski nadzornik Jože Kastelic, njegov pomočnik Vitomir Dragotinovič in najin vodnik, tehnični vodja elektro-strojne službe Miralem Imširovič.
kar pošteno vroče, prehodi pa vse ožji in nižji, je bilo njeno težo že pošteno čutiti. Človek se zlahka vživi v vsakdanjik rudarja, ki mora od postajališča skipa do svojega okrog 2 kilometra oddaljenega delovišča vsak dan dvakrat prehoditi to pot, ki vzame približno uro časa. No, vživi že in razume, da pa bi po teh naporih še prijel za orodje in pričel delati, bi bilo že več kot preveč za nevajenega obiskovalca.
Premog v kanižarskem nahajališču leži v več plasteh in tem plastem sledijo tudi sistemi rudniških rovov. Prvi sloj je že izkoriščen, drugi sloj odkopavajo sedaj, v tretjem in četrtem pa urejajo dostope in odpirajo nove kope. Najbolj težavno je delo v drugem in tretjem sloju, kjer se delavci srečujejo s strahotnimi pritiski laporja, ki je tukaj bolj krhek. Tako jim nanovo obokane in podprte rove stisne že v nekaj mesecih, najpozneje pa v enem letu. Mogočni železni oboki se pod pritiskom zvijajo, ko da bi bili iz gume, leseni opaži nad njimi pa s treskom razpadajo v trske. Pri tem močno poka in tudi kak premogov ali laporjev drobec pade na tla. Nevajenemu obiskovalcu, kakršna sva bila midva, ob takem poku zledeni kri v žilah, saj je prepričan, da je prišlo do eksplozije, rudarji, ki poznajo svojo jamo, pa se za take stvari niti zmenijo ne in hitro pomirijo obiskovalca, ki jo je že hotel popihati v najbližji rov. Rov postaja čedalje manjši in ko se po njem niti plaziti ni več mogoče, ga morajo čimprej obnoviti. To je v drugem sloju stalna naloga in proti mogočnemu razdejanju, ki ga povzroča silni pritisk, se bori skupina rudarjev transporterjev v zelo težkih delovnih razmerah. Z njimi sva se srečala, ko sva se plazila navzgor iz tretjega na delovišče v drugem sloju. Obod kakih sto metrov dolgega rova je pritisk dobesednozmlel. Prej dobradva metra visok rov je tako stisnilo, da je bila na nekaterih mestih odprtina visoka le slab meter. In skozi ta rov sva se plazila z velikimi težavami, med potjo pa sva se umikala še transportnim delavcem, ki so navzgor vlačili kakih 90 kilogramov težke kose železnih podpornikov. Te podpornike v stiskalnici, ki jo imajo kar v rudniku, znova zravnajo, zlomljene prodajo na odpadu, zavarovalnica pa jim povrne razliko.
ŠTIRI IZMENE V KONICI ROVA
Prišla sva do trenutno glavnega delovišča v drugem sloju bloka A južnega polja, kjer ni mogoč strojni odkop, ampak le klasični, torej ročni. S premogom se bori skupina rudarjev kopačev pod vodstvom gospodarja čela Jusufa Čabriča. Ker so pritiski veliki in je nevarnost ogrevanja premoga, delajo v štirih izmenah po šest ur. Pravijo, da se ta način zelo obnese in da
NAKLADALNA LOPATA — Zelo prikladna naprava za odrivanje nakopanega premoga in nakladanje na transportni trak je iznajdba direktorja rudnika Vladimirja Breznika. Posnetek smo napravili v čelu bogatega nahajališča v četrtem sloju.
NAGRADA V SEVNICO
ZDRAVKO KERIN je imel največ sreče pri zadnjem žrebanju reševalcev naše 7. nagradne križanke. Žreb mu je dodelil zanimivo in poučno knjigo dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju. V nji je avtor šel po sledovih ljudskih izročil in jih primerjal z ugotovitvami sodobne medicine. Tako je knjiga hkrati nekakšen pregled ljudske modrosti in zbir navodil za zdravo življenje in poznavanje bolezni.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 21: marca na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9.
PRGIŠČE
miSLI
Med pomanjkanjem in trpljenjem se v resnici pokaže, kaj je zares naše, kaj nam je ostalo zvesto in česar nam ni mogoče vzeti.
H. HESSE
V praktičnem življenju pa je idealizem samo spotika in zavira, zavede človeka na pota, Ki jim ni konca ne cilja.
I. CANKAR
Kolikor
rogonoš.
mož, toliko raznih H. de BALZAC
NAGRADNA KRIŽANKA
				SEST.: J. UDIR	MIRUJOČ. DEL EL. MOTORJA	ZABAVA	IRANSKI NOMADI	GLAS	DL	KEM SIMBOL ZA GALIJ	""1 REKA NA POLJSKEM	POPUST	VOJ. POČIVA- LIŠČE
V- V » /				n r M	GOST NA POROKI					OBISKOVALEC/AVTOR SLAV VOJ KRANJSKE-				
			šm m	GIMNASTI- KA									
cr« ;.v- >Mk' ; W*i J		f		TELESNI POL02AJI V JOGI						SU2ENJ/ LESEC			
				POLT/ OKTOBER				I AM. STEPA/ TRTA					
				►							AVT. OZN. TURČIJE/ IZDELOVALEC TLAKOV		
DL	LETOVIŠČE PRI MAKARSKI	KOTAČ	REKA NA PELOPONEZU/JAP. LUKA				M. IME/ NAPAD						DL
JEZ					ZNANA ANGL ZAL02BA/ TUR. JEZERO							DEL SKLADBE	INKOVSKI VLADAR
SOP								VRSTA 2IRAFE/ ANGL. M. IME					
IZBRANA DRU2BA						NAPEV/AVT OZNAKA SLAV. P02EGE				BERSA/ MITO TREFALT			
ZVEZNA REPUBLIKA vsz									PISATELJ TWAIN				
RIŽEVO 2GANJE					BOG G0Z00V				VINSKA RASTLINA				
Je samomor nalezljiv?
Porast mladostniških samomorov vZDA—Gre morda za zgledovanje? — Samomor odrešuje
Gozd—zeleni svetovni bolnik
Hudo uničevanje svetovnih gozdov v Aziji in pacifiških deželah—Vsak dan izgine __5.000	hektarov	gozdov	—	Čipko	gibanje	za	ohranitev	dreves_
Evropski gozdovi so na smrt bolni. Bolehajo tudi domači, slovenski gozdovi. Znano je tudi, zakaj. Prekomerno onesnaženje okolja, pa naj gre za industrijsko, prometno ali kakšno drugo onesnaževanje, je načelo občutljivo nit življenja evropskih gozdov. In ker je povzročitelj bolezni znan, je znano tudi, kako bi lahkogozdove najprej ozdravili, potem pa še očuvali. Zdravljenje ne bo poceni, vendar se nujnosti zdravljenja ljudje bolj ali manj že zavedajo in tudi prvi ukrepi za varstvo gozdov so že stekli.
Povsem drugače pa je z ogromnimi in prostranimi azijskimi gozdovi. Ne uničuje jih onesnaženo okolje, marveč človek neposredno s prekomernim izsekavanjem. Prebivalci Bombava, Kalkute in drugih večjih indijskih mest pokurijo okrog 20 milijonov fon lesa vsako leto zgolj za kuhanje in ogrevanje. V New Delhiju je poraba drv tolikšna, da so ji komaj kos. Drva morajo voziti celo iz Asama, to je 1.000 kilometrov daleč. S povečano porabo so se seveda dvignile tudi cene in danes revnejša indijska družina izda več kot petino svojih dohodkov za drva. Iskanje hrane in drv, to je osnovna naloga revnejših slojev. Posledica pa je vidna: okoli mest in naselij ni več gozdov, marveč ogolela pušča, ki jo uničuje erozija. Uničuje se tudi vse več plodne zemlje. Na obzorju je grozeča nevarnost še večje revščine.
Če k temu prištejemo še Pospešeno izsekavanje gozdov iz gospodarskih koristi — iz azijskih m pacifiških držav gredo ogromne količine lesa na surovinsko lačni razviti Zahod — potem je jasno, da Je velik del svetovnih gozdov zares nevarno ogrožen. Po izračunih Organizacije za prehrano in kme-njstvo pri OZN je uničevanje gozdov največje prav v azijsko-Pacifiškem bazenu. Študija je Pokazala, da ta predel sveta vsak dan (!) izgubi okrog 5.000 hektarov gozdnih površin. Od leta ‘950 je na območju jugovzhodne Azije izginilo že 38 odstotkov gozdov.
Od 16najbolj gozdnatih azijskih držav je uničevanje gozda najbolj Pereče v Indiji in Indoneziji. Obe državi izgubita vsako leto okrog milijon hektarov gozdov. Na ‘ajskem je vsakoletno uničenje Polovico manjše, se pravi pol milijona hektarov, toda tudi to je Erozijiva stopnja.
V teh državah, podobno kot v drugih azijskih gozdnatih prede-•lh.
so razlogi za pospešeno uniče-
Vanje gozdov: velika revščina, močan porast prebivalstva in Pohlepnost po hitrem zaslužku s Prodajo lesa.
Revščina je seveda zasnovana Primitivnem kmetijstvu, ki za akih 300 milijonov kmetov brez zemlje še vedno temelji na starem na^elu »»izkrči in požgi«. Kmetje 'zkrčijo del gozda, krčevino Posejejo in izkoriščajo dve leti. Potem pa se premaknejo naprej na nedotaknjen gozd. Šele čez kakih eset let se vrnejo na prvo krče-mo, ki jo medtem zaraste ras-
tlinje. Ta stari način kmetovanja požre okrog 50 odstotkov uničenih gozdov.
Na Tajskem so poskusili ohraniti svoje naravno gozdno bogastvo tako, da so prepovedali izsekavanje in izvažanje hlodovine in rezanega lesa, vendar ne morejo zaustaviti črnih posekov. Kako tudi bi, če lahko kmet s črnim posekom zasluži v enem mesecu več kot s kmetovanjem v celem letu!
Preteklo leto je tajska vojska nekajkrat preiskala gozdnata območja. V eni sami uspešni akciji so v provinci Nan odkrili 12 premičnih žag in celo krdelo slonov, izučenih za prenašanje hlodovine. Vladni predstavniki pravijo, da v teh primerih ne gre za revščino, marveč za pohlep osameznikov.
V Indiji, kjer je uničevanje gozdov najhujše, beležijo naravnost grozljive številke. Samo še 11 odstotkov Indije pokrivajo gozdovi. Najhujše je uničevanje gozdov na nekdaj zelenem vznožju Himalaje vzdolž reke Ganges. V treh desetletjih so izsekali že skoraj polovico tamkajšnjih gozdov. »Kazen« za nepremišljeno početje pa je že sledila. Ker ni gozdov, seje močno povečala erozija tal in hkrati nevarnost poplav in zemelj-
vaša zgodba
Pojoča zemlja je pokrita s prvimi nežnimi travami. Zimskega obraza v gozdu ni več. Toliko novih cvetlic je v travi. Prst diši po trohnobi, klice jelk in bukev rinejg iz tal. Drevesa ob poti, polna gostih vej, me pozdravljajo.
Vse poje, cvrči, šumi, brenči in leti. Ne vem, kam bi stopil, da ne bi pohodil mravljincev. Oglaša se kos, prelepe melodije ubira. Zgubil sem svoj glas, tako lepo je v pomladnem gozdu. Glasovi ptičev vise po vejah. Oglaša se grahasta kukavica in šteje leta. Ne vem, koliko jih bo naštela. Noge se zapletajo med koreninami, skalami in kamni. Ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. Brez prave teže sem.
Polno brezimnih živalic, ogretih od sonca, se oglaša. Čudežni so ti drobni glasovi. Toliko rumenozelenih barv listov in iglic gledam, kot bi tisočkrat posijalo sonce. Priskakljata veverici, samček in samica, s polnima gobčkoma suhih vejic. Brezglasu stojim za drevesom, da jih ne motim pri spletanju gnezda na smreki nad glavo.
Oglaša se drevesna žaba, napenja svoj meh. Naznanja prihod toploh deževnih kapljic. Odtisi medvedjih tac v mehki zemlji me nesejo naprej. Zvezdasti mah topi stopinje mojih nog. Korak se ustavlja. Ptiči goliči dihajo v puhastem gnezdu. Prileti drozgovka,
skih plazov. V 30 letih je zaradi hujših poplav umrlo 2.000 ljudi, poginilo 40.000 glav živine in bilo poplavljenih 65.700 vasi. Gmotna in človeška škoda je torej velikanska, najbrž večja, kot je bila korist od uničenega gozda.
Tudi v Nepalu, kjer so v dveh desetletjih iztrebili četrtino svojih gozdov, je več poplav in plazov.
V temni podobi razgodovanja pa so tudi svetlejši toni. Že od leta 1973 je opaziti, da se prebuja med ljudmi zavest o vrednosti gozda. Tega leta je nastalo prvo gibanje za ohranitev gozdov. Vaščani odmaknjene himalajske vasi Gopešvar so se postavili po robu sekačem tako, da so objeli posamezna drevesa in jih zaščitili pred žago. Iz teh »objemov« je nastalo gibanje Čipko, kar je hindska beseda za objem.
Tudi indijska vlada kaže zdaj več zanimanja za pogozdovanje in skuša slediti Kitajcem in Južnoko-rejcem, ki so uspešno izvedli pogozdovanja. V akcijo pa se od lani vključuje ves svet. Kongres za svetovno gozdarstvo namerava vložiti 8 milijard dolarjev za pogozdovanja v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Upajmo, da res še ni prepozno.
MiM (Vir: Time)
Balonček zoper apetit
Kako učinkovito odpraviti občutek stalne lakote
Za ljudi, ki čutijo neizmerno lakoto in tej želji ustrezno uživajo neizmerne količine hrane, ni bilo rešitve pred prekomerno debelostjo. Občutek lakote jih je silil k stalnemu žretju, plast maščob okoli mišic pa je bila vse debelejša in debelejša. Volja po vitkejšem telesu je bila vsekakor šibkejša od občutka lakote. No, zdaj ponujajo zdravniki takšnim kroničnim požeruhom uspešno metodo odpravljanjalakote pri samih koreninah. Stalnega občutka lakote naj bi debeluhe reši! želodčni balon.
Izumila sta ga zakonca Lloyd. Gre za poliuretanski balon, ki ga vstavijo v želodec skozi požiralnik. Ko je naprava vstavljena, jo napihnejo do ustrezne veličine. Zapolnjen želodec daje občutek sitosti. Tako je tisti zares prvinski nagon k hrani vsaj deloma ukročen. Obstajajo pa seveda neukročene duševne sile, ki so po mnenju mnogih poznavalcev prav tako odgovorne za to, da se posameznik prekomerno baše s hrano, v------------------------------s
ČAŠČENA POMLAD
spusti črva v lačno grlo. In spet je vse tiho. Bokajoči glas srnjaka moti tišino pomladnega gozda. Odnaša glas brnečih kril kačjega pastirja.
Kot mlada jelka sem, v mahovnati skali zasidrana. Slamica, ki jo nosi mravlja, živi v meni. Krt pokuka na svetlo in se znova vrne med korenine. V vejah lipe brnijo čebele. Vse je uglašeno s petjem ptic, brnenjem hroščev, čebel, čmrljev in os.
Noga se ugreza v mehko listje, nihče me ne sliši. Vijoličaste cvetlice polnijo oči. Bolj stiskam oči. lepše barve dajejo od sebe.Svež in zelen se po skalnati steni plazi bršljan. Pod prsti držim palico, capljam
po razmetani skalnati poti v svet gozdnih pravljic.
Črna žolna teše preperel les in dela gnezdo, iveri padajo na tla. S tenkimi •vejicami in listi tiplje jerebika svež zrak. Svetle konice sončnih žarkov tipljejo dobro gozdno zemljo. Ljubkujoče se kljunčkata na veji bukve ščinkovec in ščinkevka.
Bezek diši in dehti, vejice' polne dišečega cvetja. Po cvetnih čašah se podijo čebele, srkajo nektar. Tih in plah se srnjak vrača s paše v gozd. Zdi se mi, da iz zemlje vse kipi. Kot da je razburjena in se ne more umiriti.
Zasanjan capljam po zaraščeni stezi, kot da potrebujem njen mir. Z gozdnimi dišavami
Ali je samomor nalezljiv? Pod tem provokativnim naslovom je ameriški tednik Time priobčil zanimiv članek o seriji najstniških samomorov, ki so pretresli šolarje in ostale prebivalce predmestja Omahe. V petih dneh so kar trije učenci tamkajšnje šole naredili samomor, med njimi je bil najstarejši star 18 let, dekle je imelo 16, naj mlajši pa 15 let.
Mlad i samomorilci se med seboj niso dobro poznali in niso kazali kakšnih posebnih znamenj notranjih stisk in problemov. Njihova dejanja so šokirala druge učence. Omenimo, da v ZDA samomor še daleč ni tako pogost, kot je pri nas ali sploh v srednjeevropskih državah. Nekateri učenci so tako presunjeni, da so za nekaj časa opustili pouk, vodstvo šole poskuša vplivati na učence in jih opozarja, naj se ne odločajo za nobeno stvar prehitro, ena od pedagoških delavk na šoli pravi, da med učenci vlada histerija in občutek ogroženosti, »kdo bo naslednji«.
Dogodki na šoli v Omahi so zastavili skrivnostno vprašanje, ali je samomor nalezljiv. Nekaj primerov podobnih skupinskih samomorov kaže, da bi se dalo odgovoriti pritrdilno. Leta 1983je tako naredilo samomor 7 najstnikov v Planu, februarja lani je zapored dvignilo roko nase 5 dečkov v Westchestru. na šoli v Spencerju je en učenec naredil samomor, štirim, ki so ga poskusili za njim. pa se poskus ni posrečil.
Za raziskovalce so tovrstni samomori dokaj skrivnostni. Pravijo jim »skupinski samomori«, čeprav ne gre za istočasno dejanje skupine ljudi, marveč za posamične samomore, vendar v krajšem časovnem razdobju in v istem ožjem okolju. Možno je, da gre za
naključno sovpadanje, še več pa je možnosti, da en samomor potegne kot zgled še druge za seboj.
O skupinskih samomorih doslej niso kaj dosti razmišljali, kersojihstrokov-njaki najbrž prezrli. Razlog za toje-tudi v tem, da se o samomorih običajno molči. Šele novejši čas, ki je prinesel porast najstniških samomorov, je odprl oči tudi za tovrstna dejanja mladostnikov. Od leta 1958 seje število samomorov med mladimi v starostni skupini od 15 do 19 let potrojilo.
Nekateri raziskovalci razlagajo porast samomorov med najstniki kot posledico vietnamske vojne, prekomernega gledanja televizije, kot posledico stresov in mamilarske kulture mladih, nekateri pa jih pripisujejo tudi pogostemu preseljevanju družin, pogostejšim ločitvam in sploh pomanjkljivemu življenju v družini, kar vsene daje mladostniku zadovoljivega čustvenega ozadja.
Za newyorško psihologinjo Louise Kaplan je nevarnost samomora stalna med odraščanjem. Najstnik se mora odtrgati od otroštva, od staršev, poiskati mora svojo pot in lastno istovetnost. Starši bi mu morali stati ob strani pri tem težkem in depresivnem stanju ter mu pomagati, da se osamosvoji. Mladostnik se namreč zlahka znajde na točki, ko ne vidi pred seboj nobene prihodnosti, iz družine je že »izločen«, doživi, denimo, še ljubezensko razočaranje, in misel na samomor je odrešujoča.
Kot vsak samomor tako tudi nedavni trojni samomor dejansko predstavlja svojevrstno sporočilo, namenjeno živim. Le odkriti je treba njegovo pravo vsebino.
MiM
r
Več poceni avtomobilov
Ameriško tržišče postaja vse bolj zanimivo za avtomobilske proizvajalce iz Azije
Našemu izvoznemu konju avtomobilu yugo je postalo kar vroče na ameriških tleh. Najprej so mu Američani malo bolj temeljito pogledali v zobe in našli nekaj črvivih in gnilih med njimi, zdaj pa se v naš posel stoletja vmešava vse več drugih avtomobilskih izdelovalcev, ki poskušajo svojo poceni delovno silo prodati na ameriškem trgu s cenenimi izdelki. Prav ta hip poteka uvajanje novega avtomobila na ameriško tržišče, in sicer gre za poceni mali avtomobil, ki ga izdelujejo v Južni Koreji po japonskih licencah.
Excel, kot se modelu pravi, se poskuša na tržišču uveljaviti z nizko ceno, okrog 5.000 dolarjev, s čimer
meje zalil mesec maj. Šepetanje bukovih listov po vejah boža ušesa.
Moja senca hodi molče po rahlo zarisani stezi. Ptiči pevci razlivajo glasove po svežih bukovih listih. S pomladno pisavo živali je popisana dobra gozdna zemlja. Sklonim glavo, odmaknem se veji. Na vratu čutim toploto sonca. V tančico zavita potresa muha pajčevino.
Z vrha do tal se spusti kuna zlatica. Za njo pridrsi po hrapavi skorji samček. Kot bi prebiral strune na kitari, se oglaša glas stržka iz kupa preprerelih vej. Na travni bilki sta se zlila v eno kačja pastirja. Trobim na drobno rumeno trobentico, kličem metulje, čebele in čmrlje. Povezujoč nežnost s svilo, prede pajek svojo veliko umetnino. Divja češnja pri studencu siplje belo cvetje, videti je kot nevesta. Marjetice na cvetnem prtu pred kočo odpirajo oči. Bukov kozliček napenja dvojna krila, odleti sončnim žarkom nasproti.
Grlica gruli na smrekovi veji, prileti samček in svatbeni ples se začne. Čist gozdni zrak polni pljuča in razganja srce. Divji petelin brusi s pahljačo perja po bukovi gredi in kliče kokoši. Ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. V brezmejnem zelenju se izgublja moj glas. Nos je poln pomladnega vonja, šepetanja drevja in ptičjega petja.
PETER VOVK
našemu yugu ni konkurenčen, vendar je izdelan nekoliko bolj po ameriškem okusu, se pravi solidneje, udobneje in natančneje.
Predstavniki podjetja Hyundai Motor America imajo v načrtu prodajo kakih 100.000 avtomobilov excel v letošnjem letu, kar naj bi pomenilo, da si nameravajo odrezati kar stotinko od bogatega ameriškega avtomobilskega tržišča.
Kot pravijo poznavalci razmer na avtomobilskem trgu, je excet le prvi znanilec prodora azijskih proizvajalcev avtomobilov, ki nameravajo zavzeti amčriški trg. Pri tem pa računajo na kupce, ki si ne morejo privoščiti »pravih« avtomobilov.
MiM
Kdo je bil prvi na vrhu?
Iskanje zamrzlega planinca in starega filma
Kdo je prvi stopil na najvišjo goro sveta? Poznavalci planinstva se ob tem vprašanju nasmejijo, ko je vendar povsem jasno, da je bil to Edmund Hillary, ki se je leta 1953 s Šerpo Tenzingom povzpel na Čomolungmo ali Everest, 8.848 metrov visoki vrh v Himalaji. Kasneje so najvišjo točko sveta osvojili še mnogi planinci, med njimi tudi slovenski.
Toda povsem brez sence ta dosežek leni. 29 let prej sta se namreč proti vrhu odpravila George Mallory in Andreu Irvine. Po pričevanjih sta skrivnostno umrla le kakih 250 metrov pod vrhom
Morda sta pa le priplezala na vrh? N to zanimivo vprašanje bomo mogoč kmalu imeli točen odgovor. Leta 198 je namreč japonska odprava zagledal zamrznjeno truplo nesrečnega pl. ninca Malloryja. Mož je imel s sebi tudi fotografsko kamero in je gotovi zabeležil na film morebitno osvojites vrha.
Letos se bo posebna odprava v Himalajo pozanimala tudi za usodo nesrečnega planinca. Poskušali bodo najti njegovo truplo in prinesti njegovo fotografsko kamero. Pri Eastman Kodaku so že povedali, da zanje ne bo poseben problem razviti 62 let star film. Če bo uprava našla kamero in če jim bo pri Kodaku uspelo film razviti, potem bo uganka, kdo je prvi stopil na Čomolungmo, rešena. Kdove.čenebo treba popraviti leksikone in enciklopedije in namesto Hillaryja vpisati Mallo-ryja in Irvina?
MiM
POTA
m stu*
&
Maščevanje sprožilo petelina
Sedem let zapora za 35-letnega Milana škoberneta — Z lovsko puško umoril lovskega tovariša — Orožje se ni samo sprožilo_
NOVO MESTO — Predlanskega 9. septembra okoli 20. ure je prišlo v Stranjah pred hišo številka 28 do tragičnega dogodka, v katerem je 35-letni Milan Škoberne iz Dobrave iz razdalje kakih štirih metrov ustrelil v svojega lovskega tovariša Srečka Žvegliča. Z lovsko puško ga je zadel v lev o stran prsno-trebušnega dela, poškodbe pa so bile tako hude, da jim je Žveglič že po nekaj minutah podlegel.
dežurni
poročajo
IZTOČIL 34 LITROV BENCINA
— V noči na4. marec je bilvgaražahna Cesti herojev v Novem mestu tat. To je prvi ugotovil Branko Bec. ki mu je iz osebnega avtomobila zmanjkalo okoli 34 litrov bencina.
HLAJENJE PO RAZGRAJANJU
— Novomeški miličniki so imeli 4. marca opravka s 43-letnim Alojzem Poljancem iz Vinice pri Šmarjeti. Mbžakar je vinjen razgrajal v Mercatorjevem bifeju na Zagrebški cesti v Novem mestu, tako da je bistro glavo dočakal v prostorih, ki jih imajo v ta namen na novomeški postaji milice.
UKRADEL TOVORNI AVTO — V noči na 7. marec je neznan storilec odpeljal s parkirnega prostora v Novem mestu tovorni avto z registrsko tablico NM 945-94 znamke Kamaz. last DO Gorjanci. Vozilo je pustil čez noč voznik Martin Dolinšek iz Sevnice.
ODNESEL ROČNO KROŽNO ŽAGO — Med 20. in 28. februarjem je neznan tat ukradel iz odprtega priročnega skladišča novomeške IMV, tozd Črnomelj, ročno krožno žago in oškodoval tozd za okoli 70 tisočakov. Storilca še iščejo.
LOKOMOTIVA ZAKRIVILA IZPAD ELEKTRIČNEGA TOKA
DOBOVA — 7. marca nekaj po 23. uri je prišlo na železniški postaji v Dobovi do nezgode, zaradi katere je bil ves predel med Dobovo in Brežicami vse do jutra brez električnega toka. Strojevodja električne lokomotive, 39-letni Anton Sabljič iz Vinkovcev, je med premikom lokomotive prezgodaj dvignil odje-malnik toka, ob tem pa zadel velekt-rično napeljavo pod napetostjo 3 tisoč voltov. Ker je lokomotiva prirejena za precej večjo napetost, je prišlo do kratkega stika na omrežju, potrganih je bilo nekaj žic, tako daje med Brežicami in Dobovo izpadel električni tok. Vlake so na tej relaciji prevažali s pomočjo dieselsKe lokomotive, zato je prišlo tudi do nekaj zamud. Materialne škode je bilo za 500.000 din.
Milan Škoberne se je pred senatom novomeškega sodišča, ki mu je pred nekaj dnevi sodilo zaradi opisanega umora, zagovarjal takole: Z Žvegličem sta bila skupaj na lovu, ob vračanju pa so se najprej ustavili ob lovski koči rja Bohorju, tam malicali in pili. Z Žvegličevim osebnim avtomobilom so se potem odpeljali
Našel in vrnil 40 tisočakov
Kako je Jože Repše dobil nazaj nedotaknjeno denarnico
NOVO MESTO — Dogodek sam po sebi pravzaprav ni nič izjemnega. Novomeščan Jože Repše je namreč točneje 3. marca pred poslopjem novomeške pošte izgubil denarnico z vsemi dokumenti, v listini paje bilo tudi 40 tisočakov. Kaj takšnega se pač lahko vsakomur pripeti, vendar je le malo srečnežev, ki bi denarnico, še posebej, čeje tako bogato »založena«, dobili nazaj nedotaknjeno. In vendar se je Jožetu Repšetu zgodilo prav to.
Marjan Berus—Jože iz Cegel-nice je glavna oseba nadaljevanja te zgodbe. Ko je pred poslopjem novomeške pošte opazil v snegu že steptano denarnico, jo je pobral in pogledal v njeno notranjost. Pa ne zato, da bi morebiti z zadoščenjem prešteval bankovce v njej, pač paje po osebnih dokumentih sklenil poiskati lastnika. In v veliko Repšetovo veselje je bila denarnica z nedotaknjeno vsebino še istega popoldnega pri njegovi ženi, ki je zaposlena v Mercatorjevi blagovnici na novomeškem Glavnem trgu. Najditelj Marjan Berus, ki je zaposlen v IMV—tozd Tehnoservis, je naredil še precej več, kot v takšnih primerih velevata dolžnost in poštenost: dovolj bi bilo že, ko bi denarnico oddal na postaji milice in vzel 10 odstotkov, od gotovine, kar mu kot najditelju po zakonodaji pripada. Izpit iz poštenosti je položil z najvišjo oceno. Žal takih ni ravno veliko.
B. B.
do domačije Antona Županca, kjer je imel Škoberne spravljen moped. Tudi tam so jedli in pili, pri tem paje prišlo do prerekanja. Žveglič mu je, kot pravi Škoberne, pričel očitati, da ga je pred leti prijavil zaradi črnega zakola. Škoberne tega ni priznal, vendar ga je Žveglič vseeno trikrat mahni! po nosu, udarcev pa obtoženec zaradi poškodovane roke ni vrnil. Pri tem dogodku se je ozračje umirilo, skupaj so popili še nekaj kozarcev, nakar sta Žveglič in Škoberne stopila do avta, kjer je Žveglič obtožencu izročil njegovo puško. Kot je na obravnavi izjavil Škoberne, naj bi bilo orožje nabito in se je, ko se je hotel obrniti proti mopedu, samo sprožilo.
Sodišče je menilo drugače. Obravnava je namreč pokazala, da se je Škoberne hotel maščevati za poprejšnje udarce in seje zavestno s puško obrnil proti Žvegliču, dal vanjo naboj in repetiral, hip kasneje pa tudi ustrelil. Navsezadnje govori o tem tudi pričevanje sosede, h kateri je stopil že po dogodku in jo zaprosil vode, rekoč, da sta z Žvegličem že poračunala. In še en dokaz jekrepko potrjeval, da ni žlo za samospr-ožitev: analiza puške je namreč pokazala, da sejepetelin sprožil šele, ko je nanj pritisnila sila kar treh kilopondov. Do tega pa ni moglo priti naključno.
POBEGLEGA VOZNIKA ŽE PRIJELI
GABRIJELE — Na lokalni cesti ob vasi Gabrijele pri Krmelju je prišlo 1. marca ob 20. uri do hujše prometne nezgode, v kateri se je poškodoval 26-letni pešec Frane Trater z Vrhka pri Tržišču. Trater je pešačil po levi strani ceste proti Ga-bijelam, takrat pa mu je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Z nezmanjšano hitrost-joje drvel proti Traterju, ki je zadnji hip odskočil v sneg, vendar mu je vozilo vseeno zapeljalo čez nogo. Trater, kije pomoč zdravnikov iskal šele čez nekaj dni, ima hudo poškodovano nogo. Pri zbiranju obvestil so posavski miličniki ugotovili, daje bil neznani voznik 22-letni Igor Kranjc iz Ljubljane.
KAPJO JE
•SODRAŽICA — Frančiško Stupica, staro 84 let, so našli 28. februarja mrtvo v svoji hiši, kjer je živela sama Umrla je zaradi možganske kapi.
Tona kabla končala pri Dinosu
Branku Kovačiču leto, Edvardu Brajdiču pa leto in 5 mesecev zapora za kraje kablov v IMV — Ljubljanska IMP oškodovana za blizu milijon dinarjev
NOVO MESTO — O številnih lanskih krajah barvnih kovin, predvsem kablov, širom po Dolenjski in uspešni akciji novomeške UNZ, kijestorilcekmalu prijel a, smo lani dovolj pisali, pred dnevi pa je svoje reklo tudi sodišče. Tako sta morala med številnimi obtoženimi prejšnji teden sesti na zatožno klop 38-letni Edvard—Edo Brajdič iz Jedinščice in 27-letni Branko Kovačič iz Dobruške vasi.
Obtožnica je Brajdiču in Kovačiču	:: ‘ J
očitala, da sta skupaj z mladoletno
T. B. lanskega maja in junija kradla na gradbišču novomeške IMV, s krajo kablov pa ljubljanski IMP, tozd Elektromontaža, oškodovala za natanko 997.158 din. Vse se je začelo pravzaprav takrat, ko je mladoletna T. B. lansko pomlad opazila kolute kablov na tovarniškem dvoriščuTMV in o »najdbi« takoj obvestila Edvarda Brajdiča in Branka Kovačiča. Tako so se v noči
na 29. maj skupaj odpravili v IMV in ukradli 130 metrov debelega in 70 metrov nekoliko tanjšega kabla. Plen je tehtal 410 kilogramov ali 445.700 din. V noči na 31. maj so odnesli 120 kilogramov 145 metrov dolgega kabla, ki je bil vreden 155.911 din, njihov zadnji podvig pa sega v noč na 7. junij, ko so odnesli 392 kilogramov kabla, vrednega 395.547 din. In kako je delo potekalo? Kovačič je skupaj z mladoletnico v zunanjem skladišču odžagal
Prijatelji pijače in noči
Nad polovico vseh kršitev javnega reda na Dolenjskem je bilo storjenih ponoči in v družbi _________________________maliganov______________________
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Da Dolenjci še zmeraj dokaj ljubimo noč in gostilne, potrjuje že bežen pogled v lanskoletne kršitve javnega reda in miru. Še zmeraj je bilo daleč največ kršitev, kar 416, storjenih v gostinskih lokalih, natanko polovico manj jih je bilo na cestah in ulicah, 160 pa v stanovanjih, največ v obliki družinskih ali kakih drugih z ljubeznijo povezanih prepirih. No, seveda je še en podatek nadvse pomemben: da je bilo domala 60 odstotkov kršitev storjenih v družbi maliganov. Sicer paje bilo v minulem letu na Dolenjskem kar 560 prepirov, seveda takšnih, ki sojih morali prekiniti miličniki, 214 pretepov, 71 pijančevanj, ki so se končala na postaji milice, da o hazarderjih, omalovaževanjih uradnih oseb in še čem ne govorimo. Vsega skupaj so dolenjske postaje milice vročekrvnežem priskrbele 139 nočitev.
Na Dolenjskem je tudi precej skritega in neprijavljenega orožja. Miličniki So tako lani odvzeli 38 raznih pušk, 8 pištol, 10 nožev in bajonetov, več eksploziva in več vžigalnikov, vžigalnih vrvic, petard, bokserjev in tudi nabojev. Največ tega orožja je bilo namenjenega krivolovu, nič manjši del pa ni bil zasežen Romom, ki ga uporabljajo predvsem v številnih medsebojnih obračunih.
Vse to je senat ob izreku sodbe upošteval, prav tako pa tudi dejstvo, da je bil Škoberne izzvan in doslej še nekaznovan, in odmeril Milanu Škobernetu kazen 7 let zapora; vanjo je vštet tudi pripor, v katerem je bil obtoženi od 9. septembra. Sodba še ni pravnomočna
B. B.
ROKO POTEGNILO V STROJ
BREŽICE — V brežiški tovarni pohištva se je 3. marca ob 13.10 pripetila huda delovna nezgoda. 30-letni Zvonko Hribšek iz Brežicje delal na formatni žagi, pri tem pa so mu valji žage zaradi nepazljivosti zagrabili levo roko in jo potegnili v stroj. Na srečo je nezgodo dovolj hitro opazil sodelavec Ivan Levak, ki je stroj takoj izključil in preklopil v obratno smer. Roko je potisnilo iz stroja, Hribšek paje imel poškodovano zapestje in zlomljene štiri prste. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center.
ODNESEL MARKE IN DOKUMENTE
PIŠECE —V noči na 7. mareeje v Pišecah pri Brežicah nekdo vlomil v osebni avto tuje registraoije. last Jožeta Sodiča iz Pišec, ki je sedaj na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Storilec je razbil steklo na vratih in iz notranjosti vozila odnesel potni list, v katerem je bilo 200 nemških mark, dokumente, kovček z osebno prtljago in nekaj pijače. Sodič je oškodovan za najmanj 50.000 din.
Nov pogin rib zaradi izlitja
Huda prometna nesreča pri Jezeru — Mrtve ribe v Temenici
JEZERO — Prezgodaj je še govoriti o tem, ali bo huda prometna nezgoda, do katere je prišlo 3. marca zvečer na magistralni cesti pri Jezeru, vnovič zagrozila z ekološko katastrofo, zaenkrat ostaja le dejstvo, da je tisti večer po cesti izteklo kar 22.100 kilogramov natrijevega hipoklorida.
Mulaga Imanovič iz Mihalo-vičev pri Tuzli je tisti večer vozil tovornjak s cisterno iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Jezeru je zaradi okvare na cesti stal drug tovornjak, zato je Imanovič zaviral, pri tem pa ga je močno zaneslo. Cisterna seje prevrnila na bok, medtem ko je vlečni del vozila obstal na cesti. Pri tem seje na cisterni odtrgal pokrov, da je izteklo preko 22 tisoč litrov rfevarne kemijske spojine. Na mesto nesreče so takoj prihiteli novojneški poklicni gasilci s posebnim vozilom, poleg njih pa tudi pristojni inšpektorji in predstavniki Vodnogospodarskega podjetja, ki so nemudoma pričeli odpravljati posledice. Zaenkrat kaže, da izlitje ne bo povzročilo hujših posledic.
Promet na magistralni cesti je bil zaradi nezgode zaprt za ves promet dobro uro, vse do 3. ure zjutraj, ko so delavci trebanjskega Cestnega podjetja odstranili oviro s ceste, pa je potekal izmenično. Nastala škoda je ogromna. Samo na vozilu so jo ocenili na 3 milijone 50 tisoč
dinirjev . medtem ko je na tovoru za 120.000 din škode.
• Močna odjuga in dež pa sta, kot kaže, le naredila svoje. Natrijev hipoklorid je skozi kraška tla nepričakovano hitro zašel v Temenico, kjer je že prišlo do pogina rib. Ob tem sta v ponedeljek svoje povedala Pavle Erjavec, vodnogospodarski inšpektor novomeške UIS, in Alojz Hrastar, tajnik novomeške ribiške družine. Pavle Erjavec pravi takole:
»Resda je prišlo do manjšega pogina rib. vendar je najhujša nevarnost po mojem že mimo. Obstajala je namreč bojazen, da pride s Temenico tudi do zastrupitve v ribogojnici Luknja pri Prečni. Zato smo odredili kaljenje Temenice, pri čemer seje prosti klor vezal na umazanijo. Pri tem je zanimivo, da je bila ugotovljena prisotnost klora v Temenici sicerv mejah normalne koncentracije za pitno vodo, vendar za postrvi očitno prevelika.«
Alojz Hrastar pravi, da so ribiči na razdalji kakih 400 metrov pobrali 345 poginjenih rib. ocenjuje pa, da je njihovo število vsaj še dvakrat večje, saj majhnih rib niso pobirali, prav tako pa niso mogli do rib v globoki vodi. »To pa še ni najhujše. Ta del Temeniceje namreč tudi drstišče postrvi, ker pa se te drstijo januarja, je povsem utemeljen sum, daje uničen ves letošnji zarod postrvi. Bali smo se tudi za ribogojnico, vendar je, kot kaže, največja nevarnost že mimo.«
B.	BUDJA
Neizkušenost pelje v smrt
Tako kaže analiza prometnih nezgod traktoristov — Polovica žrtev brez vozniškega dovoljenja
več kosov kabla, ki so ga nato naložili v Brajdičev osebni avtomobil in odpeljali v Jedinščico, od tam pa ga je Edvard Brajdič »predelanega« odpeljal v brežiški Dinos: 27. maja 79 kilogramov, 29. maja400 kilogramov, 31. maja 138 kilogramov in 7. junija ponovno 400 kilogramov.
Sodišče za ugotavljanje krivde ni imelo pretežkega dela. Miličniki in kriminalisti so namreč na mestu kraje našli sandal mladoletne T. B., prav tako so bili vidni sledovi var-tburga, s katerim je Brajdič prevažal kable, dovolj očitni pa so bili tudi sledovi vlečenje kablov po tleh.
Senat sodišča je Branka Kovačiča obsodil na 1 leto zapora. Edvarda—Eda Brajdiča na 1 leto in 5 mesecev zapora, prav tako pa morata ljubljanskemu IMF povrniti povzročeno škodo. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
MILIČNIKOM PRIJAVIL ROP
NOVO MESTO — Na novomeški postaji milice se je 5. marca oglasil Vančko Brajdič iz Žabjeka in prijavil, da ga je nekdo oropal. Prejšnji večer je bil namreč na obisku pri Romih v Žužemberku, tam pa gaje s pištolo strahoval Ciril B. in zahteval od njega denar. Ker mu ga ni hotel takoj izročiti, ga je Ciril fizično napadel, tako da mu je zatem vendarle odštel 10 bankovcev po 500 din. Zaradi dobljenih poškodb je Brajdič iskal pomoč v novomeški bolnišnici, miličniki pa so zoper Cirila B. napisali kazensko ovadbo.
LJUBLJANA — Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil zanimivo, a hkrati zastrašujočo analizo prometnih in delovnih nezgod traktoristov za obdobje med leti 1981 in 1985. Kajti takšna analiza daje povsem drugačne rezultate od tiste, kije vsa ta leta govorila le o nezgodah traktoristov na kategoriziranih cestah. 224 mrtvih in 386 poškodovanih voznikov traktorjev v tem obdobju pa sta prav gotovo številki, ki terjata širšo družbeno akcijo še posebej zato, ker je v zadnjem času vse več traktorjev opremljenih z varnostno kabino ali lokom, število nesreč pa prav nič ne pojenjuje.
Če pogledamo podatke še nekoliko podrobneje, vidimo, da je kar 120 voznikov traktorjev izgubilo življenje na lokalnih cestah, le 7 pa na regionalnih. Pri delovnih nezgodah je bilo 23 voznikov mrtvih na poljskih poteh, 22 na gozdnih, prav toliko jih je izgubilo življenje na njivah, 18 jih je poškodbam podleglo na travnikih, trije v vinogradih, 8 na dvorišču in i v sadovnjaku. Je pa še ena statistična zanimivost, ki kaže koristnost varnostne kabineali loka: kar 75,6 odstotka voznikov je bilo mrtvih zaradi preventive traktorja, ko jih je vozilo pokopalo pod seboj. Poglejmo sedaj že vzroke: v 77
• Po številu smrtnih žrtev med vozniki traktorjev sta povsem pri vrhu črne lestvice tudi dve »naši« občini: Novo mesto in Sevnica.
primerih je bila to neprimerna hitrost, ko so vozniki bodisi zaradi neizkušenosti ali nepazljivosti zavili na nasip, kjer seje traktor prevrnil, v 12 primerih pa so zaradi istih vzrokov zapeljali s ceste in trčili v drevo ali ograjo. Sedem primerov je bilo, ko seje traktor prevrnil zaradi nepravilnega menjavanja prestavah nenadnega zaviranja, šestkrat je bila vzrok poledenela cesta, da ne naštevamo naprej.
Za konec še nekaj zanimivosti iz te črne statistike. Struktura žrtev kaže, da jih je bilo največ, kar 57, starih 45 do 54 let, 51 jih je imelo 35 do 44 let, 18 jih je bilo starih nad 65 let, najmanj, 8, pa je bilo starih 15do 18 let. Morebiti ob tem še, da je bilo največ
GOSPODARSKO POSLOPJE ZGORELO
DOLENJE LAKNICE — V nedeljo. 9. marca, okoli 19.30 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 73-letnc Alojzije Blatnik iz Dolenjih Laknic pri Mokronogu. Lastnici je zgorelo gospodarsko poslopje v velikosti 4 krat 10 metrov, v rvjem pa seno. nekaj desk in orodja Skupno materialno škodo so ocenili na 500.000 din. vzroke požara pa še raziskujejo. Ogenj so ukrotili gasilci iz Zbur in Šrrvarjete.
smrtnih nesreč v mesecih, koseopra-vlja večina poljskih in gozdnih del, to pa so april, junij, julij, avgust, september in oktober. Najbolj pa zaskrbljuje da 50 odst. traktorjev, ki so bili udeleženi v nesrečah, ni bilo evidentiranih, kar polovica voznikov pa ni imela vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja.
B.	B.
IZ CISTERNE IZTEKLO 11 TISOČ LITROV MLEKA
BIČ — 3. marca dopoldne je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do prometne nezgode, v kateri je nastalo za preko 3 milijone dinarjev škode. Franc Matko iz Malih Poljan pri Škocjanu je peljal tovornjak s cisterno Ljubljanskih mlekarn — tozd Novo mesto proti Ljubljani. Pri Biču je dohitel več tovornjakov, ki so zaradi poškodovanega vozila pred njimi stali na vozišču, zato je pričel zavirati. Na zasneženem vozišču pa ga je pričelo zanašati, tako da je na levi strani ceste trčil v osebni avtomobil, ki ga je pripeljal nasproti Milan Gulin iz Vrtojbe. Tovornjak je po nezgodi zdrknil po nasipu, iz njega paje izteklo preko 11 tisoč litrov mleka.
Kako si šolarji zamišljajo cesto
Nagrajeni posavski likov-niki —Tudi banka
KRŠKO — Medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod predsedstvom Jelka Štojsa iz Sevnice je imel minuli četrtek več kot štiriurno sejo.
Proučili so delo posavskih avto šo! in krškega izpitnega centra in poročilo o prometnih razmerah v regiji (več o tem prihodnjič). Posebna komisija je pregledala kar razveseljivo število del učencev posavskih osnovnih šol, ki so poslali svoja likovna dela na temo »Promet in mi«.
Po ogledu del so določili po pet nagrad za nižjo in višjo stopnjo. Na nižji stopnji so nagradili dela: 1. Melite Keber iz Šentjanža, 2. Dejana Šoštarec iz Dobove, 3. Darje Rak iz Telč, 4. Brigite Bedek iz Sevnice in 5. Leonide Strmešk iz Artič. Pri višji skupini je razvrstitev naslednja: 1. Renata Koretič iz Velike Doline, 2. Silvija Orlič iz Krškega, 3. Robi Perc iz Boštanja, 4. Gašper Roštohar iz Krškega in 5. PeterOmerzu iz Brežic. Vsi omenjeni bodo prejeli garnituro za likovni pouk. Ljubljanska banka — Temeljna banka Krško pa bo vsakemu primaknila po tisočaka na hranilno knjižico. Vsi in tudi njihove šole bodo prejeli še pisna priznanja.
Natečaj je torrej uspel, nabralo seje zanimivo gradivo za razstavo.
A.	Ž.
Več kandidatov za voznike
Novi šoferji povprečno mlajši od 22 let — Predsednik AMD Ribnica, ki praznuje 35-letnico, ponovno Žnidar
RIBNICA — Kljub visokim cenam motornih vozil in goriva stalno narašča število kandidatov na tečajih za voznike motornih vozil, so ugotovili na nedavnem občnem zboru Avto moto društva Ribnica, ki slavi 35-letnico obstoja.
V ztfdnjih štirih letih je avto šolo obiskovalo 686 kandidatov, katerih povprečna starost je bila pod 22 let, izpit za B kategorijo in traktor pa jih je naredilo 624.
Društvo je v minulem obdobju uspešno poslovalo, posebno še na preventivnem področju. Sodelovalo je z osnovnimi šolami v Loškem potoku, Sodražici in Ribnici pa tudi z občinskim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Organizirali so predavanja za poklicne šoferje v delovnih organizacijah, a so bili uspešni le v Riku. Za predavanja po krajevnih skupnostih ni bilo odziva.
V načrt dela za letos so zapisali, da bodo organizirali pet tečajev iz cestnoprometnih predpisov, dva
tečaja za varno delo s traktorji, dopolnilno-izpopolnjevalni tečaj za inštruktorje in še vrsto oblik strokovnega izpopolnjevanja za člane, šolarje, poklicne voznike in za bodoče voznike. Na osrednji svečanosti ob 35-letnici bodo podelili priznanja AMZ Slovenije.
Izvolili so vodstvo za naslednja štiri leta. Izvršni odbor šteje 9 članov. Za predsednika so ponovno izvolili Jožeta Žnidarja, za podpredsednika pa Vinka Kersniča.
Podelili so priznanja za dosedanje delo v društvu. Srebrni plaketi sta dobila Ivan Petrič in Vesna Lavrič, bronaste pa Stane Škrabec, Mira*1 Lavrič, Edvard Šilc, Jože Žnidar, Alojz Mihelič, oddelek za notranje
zadeve obči nskeskupščine v Ribnici.
postaja milice v Ribnici. Eurotrans Ribnica, Zavarovalna skupnost Triglav—izpostava Ribnica. Pisna priznanja je prejelo sedem članov društva.	«.
MILAN GLAVONJ1C
rr^l^Pf 1
U II!
Na Javorovici prek tristo smučarjev
Največ uspeha tekmovalcem SD ROG iz Novega mesta
JAVOROVICA — Na Javorovici je bilo v nedeljo že 14. tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal IV. bataljona Cankarjeve brigade. Organizator tekme je bilo SD Šentjernej, smučarji pa so nastopili v vseh kategorijah. Veleslalom je potbkal hkrati na dveh progah, največ Pa so pokazali smučarji iz Roga, trebanjskega Trima in Šentjerneja. Najboljšim je priznanja in plakete podelil Predstavnik odbora Cankarjeve brigade, generalmajor Alojz Hren.
Rezultati—cicibanke: 1. More (SD Rog), 2. Rančigaj (Trimo), 3. Pavček (Gorjanci); cicibani: 1. Recelj (Šentjernej). 2. Turk (Rog); 3. Hrovat (Gorjanci); mlajše pionirke: 1. Počrvina(Rog),
2- Hribar (Trimo), 3. Furlan (Rog); rolajši pionirji: 1. Petan, 2. Novak (oba Krško), 3. Lavrič (Rog); starejše pionirke: 1. Kusič, 2. Kos, 3. Artač (vse R°g); starejši pionirji: 1. Žunič, 2. Jakše (oba Rog), 3. Medle (Gorjanci); ntladinke: 1. Jakša, 2. U. Kusič (obe Rog), 3. Kužnik (Krško); mladinci: 1. Koprivnik, 2. Vesel, 3. Račečič (vsi Rog); članice: 1. Žugič (Podbočje), 2. Potočar (Šentjernej); 3. Pugelj (Pionir), oiani: 1. Kušer(Rog),2.Lazar(Trimo),
3- Rešetič (Šentjernej); veteranke: 1. §uštar (Pionir), 2. Rebernik (Pionir), 3. Zidan (Gorjanci). Med ekipami je zmagalo SD Rog pred SD Trimo in Šentjernejem.
Nastopilo je kar 305 tekmovalcev.
START DŠI Z VELESLALOMOM
SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZS Sevnica je ob Pomoči SK Lisca iz Sevnice pripravila Prvo športno disciplino letošnjih delavskih športnih iger — veleslalom. Tekme na Hrastah se je udeležilo 55 [ Posameznikov in 9ekip. Med moškimi j ekipami je zmagal Stilles, pri ženskah Lisca, medtem ko je moški posamični i vrstni red tak: 1. F. Guček, 2. A. j Guček (oba Stilles), 3. Možic (Jutranj-j ka). Pri ženskah je zmagala Fliskova iz Betona pred Guštinovo in Blasovo iz 'Lisce.
J. BLAS
PORAZA INLESA
RIBNICA — V okviru priprav za bližnji pričetek tekmovanja v republiki rokometni ligi so igralci ribniškega Inlesa odigrali dvoje prijateljskih Srečanj. V prvem jih je premagal drug-oligaš Dinos Slovan iz Ljubljane s "0:26, v drugem {ta prvoligaš iz Sovjetske zveze, ekipa Burevestnika, z •-IL25. Mateje bil na obeh tekmah najboljši strelec.
M. G-č.
občinsko prvenstvo
VAVTI VASI IN MIRNI PEČI
NOVO MESTO — V soboto jebilo v Novem mestu občinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju. Pri pionirjih p Zmagal Lukan pred Bobnarjem in Petkovičem (vsi OŠ Vavta vas), pri pionirkah	......
Reprezentanti brez kopalnice
Marjan Zupanc, predsednik 10 KD Krka, o skrivnostih uspeha dolenjskega kolesarstva — Razvili svoj model, ki ga skušajo drugi posnemati
NOVO MESTO — Verjetno bi bilo že kar dolgočasno, če bi sedaj, na pragu nove kolesarske sezone, vnovič naštevali cilje novomeških kolesarjev. Ti so namreč že nekaj časa jasni: dokončno potrditi, da ima KD Krka la čas najboljše kolesaije v državi. Temu primerni pa morajo seveda bili tudi rezultati. A tokrat smo sklenili poseči malo dlje. Mnogi se namreč sprašujejo, kje in kakšna je skrivnost tako naglega vzpona dolenjskega kolesarstva. In kar je najpomembnejše: še ne tako dolgo nazaj so mnogi navzlic uspehom precej mačehovsko gledali na dosežke novomeških kolesarjev, danes pa imajo dolenjski kolesarski delavci ne ravno majhno besedo celo pri odločanju o najpomembnejših zadevah v naši kolesarski organizaciji.
Marjan Zupanc, predsednik IO KD Krka. pravi takole: »Zadnja seja predsedstva Kolesarske zveze Slovenije kije bila v začetku marca v Ljubljani je docela potrdila našo usmeritev. O njej naj bo dovolj če povem da je postala celo model za reorganizacijo Kolesarske zveze Slovenije. Ta pobuda je prišla iz naših vrst.' reorganizacija pa naj bi se v celoti oprla na naše. dolenjske izkušnje. Sistem dela pri nas je verjetno jasen. Vrhunske tekmovalce strniti v KD Krka. ob tem pa podpirati razvoj in ustanavljanje ostalih klubov. Tako imamo danes za seboj že klube v Metliki — s tem že nekaj let izredno uspešno sodelujemo — pa v Krškem. Trebnjem. Črnomlju. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo v zvezi. Ustanovljene naj bi bile nekakšne podzveze, ki naj bi delale z roko v roki s »centrom« v Ljubljani. Ob tem je potrebno vedeti še nekaj. Kolesarstvo je danes na približno enakem mestu, kot je bila naša alpska smučarija leta 1975. Smučarji so znali svoj trenutek takrat temeljito izkoristiti — imeli so Vogrinca. Križaja — mi bi morali sedaj svojega. Seveda pa moramo zvezo poprej kadrovsko precej okrepiti.«
Govorimo o razcvetu dolenjskega kolesarstva. Kje je skrivnost vašega uspeha?	*
»Rekel sem že. da smo našli svoj model dela. kije po svoje enkraten in ga skušajo drugi posnemati. Do sem vse lepo in prav. Prav tako pa je po drugi strani res. da so tekmovalni dosežki naših kolesarjev že prerastli materialne in prostorske
danosti, ki jih imamo v klubu. Le nekaj primerov. Pri nas imamo danes v klubu kar okoli 30 do 40 ljudi, ki domala vsakodnevno žrtvujejo kolesarstvu nekaj svojega prostega časa. Brezplačno seveda. Po drugi strani pa imajo v Savi. Rogu in še kje povsem drugačne pogoje za delo. Tisti, ki delajo v klubu, so v Savi oziroma Rogu tudi zaposleni. O prednostih ni treba posebej govoriti. Poglejmo naprej.
Naš tekmovalec ima danes za svoj trening le cesto. Ponuditi mu ne moremo niti kopalnice, da bi se po štiriurnem treningu v njej oprhal.
Pa imamo v Novem mestu kar dve tretjini vseh državnih reprezentantov! Ne bi rad ob naštevanju vsega tega načenjal kake polemike. vendar moram reči. da tudi v novomeški ZTKO še zdaleč nimamo podpore, kot bi si jo glede na rezultate in delo zasužili. Da bo smola še večja, nas tudi ostali športi gledajo dokaj neprijazno, kot da koga ogrožamo. Mogoče le z rezultati, kajti smo za vsakršno sodelovanje!«
In kakšen bo kolesarski jutri na Dolenjskem? Kako tehtne’so trditve o gradnji velodroma v Novem mestu/
»Če bi imeli normalne možnosti za delo. potem bi nas težko kdo spravil z vrha. Kajti razvili smo svoj, znanstven pristop k temu športu, k čemur je veliko pripomoglo naše sodelovanje s kolesarji iz CSSR; pred meseci smo bili na obisku v Brnu pri klubu Favorit.
kjer to metodo izrazito razvijajo. Z eno besedo: imamo kadrovski in organizacijski potencial, da postane zares vrhunski klub. vse ostalo pa ni več stvar zgolj nas v klubu. Kar pa zadeva velodrom, pa tole. Če gradnja tega objekta ne pride v program ZTKO Slovenije, potem objektivnih možnosti za njegovo izgradnjo ni. Vendar upamo na najboljše, katjti imamo podporo zveze v republiki in celo izven nje. da postane Novo mesto jugoslovanski kolesarski center. To pa je že veliko. In ob takšni podpori je navsezadnje tudi na dovolj trdnih nogah naša želja da ob velodromu dobimo še organizacijo svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva. Vse to verjetno dovolj nazorno kaže. da vsi tisti iz. dolenjskega združenega dela. ki sodelujejo v našem kolesarskem skladu, brez katerega si, mimogrede, takšnega razvoja tega športa sploh ne bi mogli zamisliti, vedo. kam in za kaj vlagajo svoj denar.«
B.	BUDJA
Marjan Zupanc: »Razvili smo svoj model, ki postaja vzor za reorganizacijo slovenske kolesarske zveze.«
Kakšno darilo za jubilej?
Letna skupščina RK Inles — Letos 30 let ribniškega rokometa — Kritično o napakah — Vendarle prvaki?
Po besedah predsednika kluba Viktorja Pogorelca je voz krenil navzdol po izpadu iz I. B lige. ko igralci nenadoma niso bili več motivirani, postali so brezvoljni in malodušni. To se je poznalo tudi v letošnjem prvenstvu. Inles je izgubil nekaj pomembnih točk v srečanjih z novinci v ligi. kar je dokaz, da ekipa za to tekmovanje ni bila dovolj psihično pripravljena. »Jasno pa je.« je dejal Pogorelec, »da so želje vseh še naprej enake: Inles naj v drugem delu prvenstva poskuša nad-
RIBN1CA — Rokomet, ki je še zmeraj najkvalitetnejša in tudi najpopularnejša športna panoga v ribniški dolini, v preteklosti ni povsem izpolnil zastavljenih ciljev. Inles je izgubil drugoli-gaški status, prav tako tudi mesto tretje najboljše moške rokometne ekipe v Sloveniji za Slovanom in Aerom. sedaj pa vrsta zaostaja celo za vrhom v republiški ligi. Tako kritično so ocenili prehojeno pot udeleženci težko pričakovane skupščine kluba, ki je bila pred dnevi v Ribnici.
rJih je ekipno zmagala OŠ Vavta vas Pred OŠ Katje Rupena in OŠ Grm, pri P'°nirkan pa OŠ Mirna peč.
KEGLJANJE ZAKONSKIH PAROV
MOZELJ — Kulturno športno društvo Ciril Dekval iz Mozlja je tudi letos pripravilo izredno popularno in zanimivo kegljaško tekmovanje zakonskih parov. Rezultate so razglasili na nedavni svečanosti, ob tem pa dodajmo, da je bilo to že 8. tekmovanje po vrsti. Zmagala sta Stanka in Franc Salamon, ki sta podrla 1.059 kegljev, sledita jima Zinka in Marjan Kurtclj s
1.050	in.Anka in Vlado Hajdinjak s
1.026	podrtimi keglji. Med ženskami je bila v čiščenju najboljša Kurtezova. v metanju na polno Lužarjeva, pri moških na čiščenje Urh in v polno Hajdinjak. Najboljša »ribiča« sta bila Vesna in Alojz Urh.
M. G-6.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
odbojka
II.	ZVEZNA LIGA, zahod, molki. 16. KOLO: RIJEKA — PIONIR 2 : 3 (9. -8. 8. -10. 7)
Pionir: Vernig. Babnik. Primc. Komadina. Gregurek. Prali 'LESTVICA. I. Modriča Opti-mn 30. 7. Pionir 14 točk.
V 17. kolu igrajo Novomcščani d»ma z drugouvrščeno ekipo Je-dinstva Inicrplct.
L SOL. moški, 17. KOLO: Kočevje — stavbar mi. 2:3 (-15. 3. 13. -2. -3)
Kočevje: Levstik, Polovič. Miklič. Merhar. Hsala. Bradač. Marinč, Planinc. Obranovič. Figel.
LESTVICA: 1. Salonit 32 točk.
12.	Kočevje 6. 13. ČIR Bovec 0.
L SOL. ženske, 13. KOLO:
Kočevje — paloma branik II 2:3 (-8. 13. -10. 12. -13) Kočevje: Klun, Piškur. Lapuh. Levstik. Drobnič, Ahac. Kočevar.
Uran. Hočevar. Gornik. Turk.
LESTVICA: 1. Paloma Branik II 26. 6. Kočevje 12 točk.
V naslednjem kolu bodo Kočevci prosti, dekleta pa igrajo v gosteh z. Mislinjo.
košarka
moški, 18. KOLO)
- NOVOLES 82:88
I. SOL,
BISTRICA (39:49)
Novolcs: Kek 8. Cerkovnik 12. Skube 17. Bajc 23. Seničar 7. Pintar 2. Plantan 19.
LESTVICA: 1. Slovan 35 točk. 5. Novolcs 28.
V soboto Igra jo Novomeščani v Celju / Libedo.
I.	SOL, ženske. 14. KOLO: KLADIVAR — NOVO MESTO preloženo
i- '	'	‘A	(■;);
v naslednjem kolu igrajo Novo-mesčanke doma z Metko.
Za dosedanje uspešno delo je Viktor Pogorelec sprejel skromno darilo, zatem pa je bilo izbrano novo vodstvo kluba. Predsednik skupščine je inž. France Šilc iz Rikostroja.
oknaditi zamujeno, osvojiti prvo mesto in skozi kvalifikacije vendarle priti v II. zvezno ligo.«
Kot je izjavil trener Radič, je strokovno delo v klubu vse preveč nihalo. več je bilo slabega kot dobrega dela.
V imenu igralcev je nekaj besed povedal še Andrej Mate, ki je potrdil, da se v klubu že kaka tri leta ne dela
dobro, za kar so po njegovem krivi vsi od uprave in trenerja do igralcev. »Če želimo priti iz te poprečnosti. je potrebno boljše in bolj zavzeto delo vseh. saj klub ni le Inlesov, ampak vse ribniške doline,« je pristavil. Podobnih kritičnih misli je bilo še nekaj, govorniki pa so nanizali tudi nekaj konkretnih predlogov, kako ribniškemu rokometu vrniti omajan ugled. Slednje je tolikanj pomembneje, ker slavi rokomet v Ribnici letos že 30-letnico. Možnosti so. dafbi ob tem jubileju konec leta pripravili večji turnir, na katerem naj bi sodelovala tudi zlata državna reprezentanca. Vsekakor pa bi bilo seveda najlepše darilo za jubilej, če bi osvojili naslov republiških prvakov.
M. GLAVONJIČ
MIRNA—GORENJA VAS 85:83
MIRNA — Zaradi napake zapisnikarja so morali igralci mirenskega Partizana in Gorenje vasi vnovič odigrati prvenstveno srečanje zahodne skupine II. republiške lige. Take odločitve ni nihče pričakoval, zato tudi ekipi, ki že nekaj časa ne trenirata več. nista prikazhli boljše igre. Boljši pri gostiteljih je bil Gračan.
SPOMINSKI POHOD
NOVO MESTO — Izletniška sekcija novomeškega planinskega društva vabi planince na spominski pohod na Porezcn. Odhod posebnega avtobusa iz novomeške avtobusne postaje bo v nedeljo, 23. marca, ob 6. uri. Cena izleta je 1.000 din, prijavite pa se lahko v torek med 17. in 18. uro na sedežu društva.
Vlečnica »po lastnih umih«
Samouk Ivan Zevnik je naredil smučarsko vlečnico ki omogoča dobro smuko po Galičevem krču
V bregu Galičev krč pri Lazah v brežiški občini so zadnje zime živahnejše kot prejšnja leta, imajo vlečnico.
Pobudo zanjo je dal Ivan Zevnik, 29-letni fant, doma iz Pirošice, ki se jei priženil na Laze. Po poklicu je električar in na šihtu so se večkrat pomenkovali o vlečnici, izdelal pajo je čisto po svoje, po lastnih umih, bi rekli. Pred tem ni videl ne Tomosove ne kake druge vlečnice, slišal pa je o vlečnici, ki jo imajo v krški občini, nekje nad Leskovcem. In si je mislil, kako bi si tudi v njihovi vasi ne bilo napačno omisliti kaj takega. _
STRELJANJE ZA DAN ŽENA
NOVO MESTO — V počastitev dneva žena je bilo v Novem mestu minuli vikend tekmovanje v streljanju. Pri članicah je zmagala Kosova s 172 krogi, druga je bila Gobčeva (171) in tretja Arsenovičeva (147), ki je še pionirka. Med člani je bil prvi Malnar (180), drugi Hribar (178) in tretji Zupančič (176), ekipno pa je zmagala Krka pred Pionirjem in SD 13. maj.
ŠD DOLŽ ZNOVA DELAVNO
DOLŽ — Po polletnem zatišju je šolsko društvo Dolž ponovno zaživelo. Tako je društvo od 17. do 23. februarj a organiziralo smučarski tečaj za svoje vaditelje, ki se gaje udeležilo 12 tečajnikov. Nekaj dni pred tem, 2. marca, pa jeŠDDOLŽorganiziralotekmevvele-slalomu in smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici. Zaradi slabega vremena se je tekme udeležilo le 40 smučarjev. Omenimo še, da je društvo ob 8. marcu pripravilo tudi šahovski turnir, pri njihovem delu pa jim je v veliko pomoč novomeška ZTKO.
TEKLO OSEMDESET KRKAŠEV
NOVO MESTO — Na izredno lepo urejenih tekaških stezah na Otočcu so se pred dnevi pomerili delavci Krke v smučarskih tekih. Udeležba je bila nad pričakovanji dobra, saj se je na startu pojavilo kar 80 tekmovalcev, ki so se pomerili na 2 in 4 kilometredolgi progi. Nastopajoči so se pomerili v več kategorijah, največ uspeha pa so imeli tekmovalci iz Izolacij in tekmovalke iz Instituta’. Tekmovanje so organizirali športni delavci iz Otočca in Krkinega Trim kluba.
Rekordna udeležba za Šahovnicami
Uspelo pionirsko prven-stvo Sevnice v žahu
SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz osnovne šole Savo Kladnik sta pred dnevi organizirala pionirsko šahovsko prvenstvo Sevnice, na katerem je nastopilo kar 75 tekmovalcev iz sedmih osnovnih šol v občini. Največ uspeha na prvenstvu, ki je bilo odigrano v jedilnici Lisce, so imeli gostitelji, ob tem pa zapišimo še. da se je ekipnega dela tekmovanja udeležilo kar i 1 štiričlanskih ekip
Rezultati: ekipno — starejši pionirji: OŠ .Savo Kladnik Sevnica; mlajši pionirji: OŠ Sayo Kladnik; starejše pionirke: OŠ Savo Kladnik in mlajše pionirke: OŠ Primož Trubar Loka; posa-njično: starejši pionirji: Englcs Blas (OŠ Savo Kladnik);, starejše pionirje: Darinka Papež (OS Tržišče); mlajši pionirji: Iztok Blas(OŠSavoKladntk)}, mlajše pionirke: Mojca Pompe (OŠ Primož Trubar).
MEDŠOLSKO TEKMOVANJE
V počastitev 200-letnice poučevanja na potoški šoli smo pred kratkim pripravili medšolsko tekmovanje v veleslalomu. Poleg šolarjev z naše šole so se ga udeležili tudi učenci ljubljanskih šol, iz Podpreske, Sodražice, Ribnice in Kočevja. Bilo je tako kot na pravih velikih tekmovanjih. Za to pa se moramo zahvaliti predvsem pokrovitelju, skupščini občine Ribnica, njenemu predsedniku Stanku Rusu, tovarišu Lapajnetu za spodbudne besede na začetku tekmovanja, smučarskemu klubu iz Ribnice in seveda vsem Potočanom, ki so nam pomagali. Ob tem pa ne smemo pozabiti našega Draga Lavriča, ki je zasedel 3. mesto.
NOVINARSKI KROŽEK OŠ Loški potok
TUDI V DRAGATUŠU TVD PARTIZAN
DRAGATUŠ — Pred kratkim je bil tudi v Dragatušu kot v. zadnjem večjem krajevnem središču v črnomaljski občini ustanovljen TVD Partizan, predsednik pa je postal Zvone Kocjan. Hkrati so osnovali štiri sekcije, in sicer za nogomet, košarko, namizni tenis in šah. Ob krajevnem prazniku, ki bo maja, bodo pripravili športne igre, prihodnje leto pa v okviru tega praznika tudi stare kmečke igre, po katerih so nekdaj v Dragatušu že zasloveli.
TREBANJSKI GOZDARJI TUDI DOBRI SMUČARJI
GAČE — Smučarski center Rog na Gačah pri Črmošnjicah je pred kratkim gostil letošnje prvenstvo delavcev novomeškega Gozdnega gospodarstva. Tradicionalni Zelenkov memorial je tokrat presenetljivo osvojila ekipa TOK Gozdarstvo Trebnje, drugiso bili tekmovalci tozda Transport in gradnje, tretji pa smučarji novomeškega TOK. V posamični konkurenci je pri ženskah zmagala Tahodževska, pri moških do 30 let Rogelj, do 40 let Bobnar, nad 40 let Grabrijan, v konkurenci članov nad 50 let pa je bil najboljši Alojz Serini. Najboljši čas med Sotekmovalci je dosegel Bobnar.
N.GOLEŠ
V ŠPORTNEM TEKMOVANJU NAJBOLJŠA KAŠČA
SEMIČ — TVD Partizan je pred dnevi organiziral na Gačah veleslalom, točke pa v okviru športno-rekreativ-nega tekmovanja štejejo tudi za pokal krajevne skupnosti Semič. Nastopilo je 46 smučark in smučarjev, najboljši pa so bili: med mladinci Dušan Kambič (Kašča), med člani Dušan Štukelj (Kot), pri veteranih Anton Matkovič (Črmošnjice) ter pri ženskah Mateja Ogrinc (Semič). Ekipno je zmagala Kašča, 2. Štrekljevec, 3. Vavpča vas. Po petih disciplinah v športno-rekreativ-nem tekmovanju vodi Kašča (421.), sledijo paBlokarji (41 t.)inŠtrekljevec(34 t.).
SMUČARSKO PRVENSTVO
Na šolskem prvenstvu v veleslalomu in smuku so se pomerili vsi učenci višjih razredov. Razredni prvaki v veleslalomu so bili: Katja Pelko in Borut Papež (5. r.), Ksenija Prosenik m Peter Božič (6.r.), Tina Hočevar in Aleš Logar (7.r.) ter Ariana Bastardi in Franci Mencin (8.r.). Isti učenci so bili najuspešnejši tudi v smuku, le v 8. razredu je bil med fanti najboljši Tomaž Metelko.
Dopisniki osnovne šole XII. SNOUB, Krmelj
SMUČARSKI TEČAJ
Ker med zimskimi počitnicami ni bilo snega, smo imeli smučarski tečaj kar nekaj popoldnevov po pouku v februarju. Učila sta nas tovariš Janc s Studenca in Dušan Žičkar. Tovariša sta najprej pripravila vlečnico, potem pa smo se vsi zapeljali po hribu navzdol, da nas jc lahko razvrstil v skupine. Večji smo se imenovali Asi. mlajši pa so bili Medvedki. Vadilismo različne veščine: plužni zavoj, kratki zavoj, pravilno držo palic itd. Učitelj je bil z nami zadovoljen. Pridno smo vadili štiri popoldneve, zadnji dan pa je bilo tekmovanje. Pri Medvedkih je zmagala Erika Mirt, pri Asih Maj Slemenšek. Na tečaju je bito res zani-■- mivo. Naučili smo se veliko novega in d izpopolnili tehniko smučanja.
.... ALENKA MEŠIČEK. 7,r OŠ Blanca
Tako se je lotil dela. Za pogon je uporabil elektromotor, kardansko gred, menjalnik, pol diferenciala iz osebnega avtomobila Ostalo (nate-zalna kolesca, ogrodje in steber za vlečno vrv) je izdelal doma. Vlečna vrv je kupljena. Cela stvar ga je stala nekaj več kot štiri stare milijone, a prispevali so tudi nekateri stalni vaški smučarji, ki jih je v vasi kakih deset, starih od 8 do 27 let. Na ta način so zbrali okoli 7000 din, kar je krilo komaj stroške za nakup škripcev in vlečne vrvi. Vlečnico je Ivan izdelal sam v delavnici. Za delo je porabil teden dni. Tudi vaški fantje so pomagali, predvsem pri barvanju in postavljanju vlečnice, in seveda tast. kije po poklicu kolar. Eno popoldne in na Galičevem krču je bila postavljena vlečnica.
»Smo ljudi za dogovorit,« se pohvalijo in Galičevi so zaradi vlečnice požagali jablano in hruško in odmaknili ploi, rekoč: »Nek se smučado, neč škode ne naredido«.
Elektriko so potegnili od Galičevih, ki so vlečnici najbližje, stroške pa krijejo smučarji, ki se pridejo vozit. 7" eno popoldne smučanja prispevajo po 50 do 100 din. Tako je zdaj vlečnica last vasi. oziroma teh, ki so zanjo prispevali. V partnerstvo niso privabili sosednjih vasi, ker pravijo, če cela reč ne uspe, ostane neuspeh v vasi, če pa je zraven še. druga vas, je pa to druga stvar. »Ne vabimo nikogar, pride pa iahko vsak,« so odkriti. V veselem pričakovanju vaške otvoritve vlečnice so se prejšnje leto odločili, da morajo postaviti tudi zaščitno kolibo za pogonsko napravo vlečnice.
IVANKA POČKAR
§“i s
bz^iuj
E -j^ococ a.c/)(/>NO
4
LESKOVEC’86
Ostrostrelci s trofejnim orožjem
Razmah strelstva med mladimi sevniške občine
SEVNICA —Strelstvo vsevniški občini je z novim vodstvom doseglo razveseljiv razmah, predvsem med mladimi.
'Znano je. da se Krčani pripravljajo na republiško strelsko prvenstvo z zračno puško za vse kategorije. Umestno je, da to v regiji jemljejo tudi za izziv nadaljnjemu razvoju tega športa. Tako se tekmovanja kar vrstijo. Na tekmovanju v Leskovcu sredi februarja je bito skupno 23 strelcev iz sevniške občine. »Najostrejši«, Slavko Za-košek iz SDK opit ar, je bil prvi s 3 67 krogi, tesno mu je sledil samo s krogom manj Stane Kovačič iz SD Boštanj, 3. pa je bil prof. Mirko Ognjenovič (SD Marok) s364krogi. Žal Sevničanom svojih strelcev iz posameznih družin še ni uspelo zd-
— Takšnih uspehov strelske družine sevniške občine ne bi dosegale, če ne bi uživale podpore občinskega štaba TO in oddelka za ljudsko obrambo. Posebno zahvalo so na skupščini izrekli (Mercator) Kopitarni, ki je svoji družini kupila štiri puške, Lisci, ki je omogočila izgradnjo strelišča vtovami, krmelj-ski Metalni, ki pomaga pri gradnji strelišča v tem kraju, zgledno pomoč strelcem nudi tudi Stilles, od krajevnih skupnosti pa Boštanj, Blanca in Sevnica. Ni več težava v tem, kje streljati, temveč s čim.
ružiti v občinsko ekipo, zato je pivo ekipno mesto ostalo leskovškemu Partizanu. Najboljša boštanjska članica. Anica Kovačič, je dosegla 331 krogov. Tudi posavska zlata puščica je tokrat pripadla Sevmčanu prof. Mirku Ognjenoviču (547 krogov). Od vseh 21 posavskih strelcev je bilo kar 14 strelcev iz sevniške občine, ki so prav tako pobrali prva tri mesta.
Rezultati so torej na moč razveseljivi. Na zadnji skupščini občinske strelske organizacije so v Sevnici potožili nad kilavo dotacijo temu športu, saj ne zadošča niti za polovico stroškov te dejavnosti. Na skupščini so stednič sprejeli tudi pobudo o ustanovitvi enotne ekipe, ki naj bi poslej nastopala na republiških prvenstvih. Ostaja pa problem pri nabavi orožja, na kar v Sevnici opozarjajo že dolgo. Nekateri si sami kupujejo puške, kar postavlja v neenakopraven položaj mlajše strelec oz/romifilfte, 'ki nimajo nikogar med zdotitHi' Takšen mačehovski odnos do melstvakajpada ni v prid krepitvi obraribne sposobnosti naše dežele.	A	ŽELEZNIK
slovenski
tednik
Tin
v vsaki številki objavlja mnogo zanimivih izvirnih reportaž iz domačih in tujih krajev, komentarjev in izborov iz tujega tiska ter prinaša obilo barvnih in črno-belih slikovnih informacij
v sleherni številki po tri humoreske, veliko risanih šal in nagradne križanke
7 D ima tudi veliko zanimivega za gospodinje (V svetu mode, Kuhajte z nami, Kotiček za nego, Praktični nasve-ti), več strani za najmlajše itd.
v 7 O je obširen spored slovenske, hr-vatske, avstrijske, madžarske in italijanske televizije, rubrike Vprašujemo za vas, Klementina, horoskop in druge
Ne pozabite: vsako sredo zjutraj slovenski tednik 7 D v vašem kiosku
RAZPISNA KOMISIJA MIZARSKEGA PODJETJA »HRAST«, ŠENTLOVRENC, p.o. na podlagi 86. čl. statuta organizacije združenega dela
razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Za opravljenje del in nalog morajo kandidati poleg pogojev, določenih v 511. čl. zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo srednjo, višjo oz. visoko izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske stroke
— da imajo 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih
— da so moralno-politično neoporečni
— da so predložili program razvoja.
VEČ KV MIZARJEV
Pogoji:
— končana lesna šola IV. stopnje
— 3-mesečno poskusno delo
— odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo prijaves kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi komisiji za imenovanja MizarsRega podjetja »HRAST« ŠENTLOVRENC, p.o.
O izbiri bomo kandidate obvestiliv 30 dneh po dnevu razpisa.
181/11-86
Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Vrbina 12, 68270 Krško,
objavlja prosta dela in naloge
vodje knjigovodske službe
Pogoji:
— opravljena visoka, višja ali srednja šola ekonomske smeri
— 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izpolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Krško
— poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
178/11-86
DS — Elektrarna Brestanica Brestanica
razpisuje dela in naloge
vodja splošnega sektorja
. — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— visoka izobrazba pravne, politološke, filozofsko-psihološke ali organizacijske smeri
— znanje angleškega ali nemškega jezika
— 6 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov:
Razpisna komisija, Elektrarna Brestanica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju prijav.
177/11-86
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINE LJ. MOSTE-POLJE LJUBLJANA, Proletarska 1 PRILOŽNOSTNA ZAPOSLITEV
Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje dela in naloge kuharice, pomočnice v kuhinji in snažilke v otroškem počitniškem domu v ZAMBRA-TIJI pri Umagu od 1. junija do 20. septembra 1986. Delo je pogodbeno in primerno za mlajše upokojenke. Kandidatke, ki imajo kvalifikacijo in veselje do opravljanja naštetih, del, naj se javijo na Občinsko Zvezo prijateljev mladine, Proletarska 1, LJUBLJANA. Informacije po tel. (061) 447-272.
176/11-86
ISKRA SERVIS LJUBLJANA
objavlja
za potrebe Servisa na Prekopi prosta dela (za nedoločen čas)
SERVISER ZA ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA
Pogoji:
— končana poklicna šola — elektromehanik
— zaželene delovne izkušnje
— opravljen vozniški izpit B kategorije
— 2-mesečno poizkusno delo
Kandidati naj vloge dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA SERVIS, KOSTANJEVICA NA KRKI, SERVIS PREKOPA.
179/11-86
Obrtna zadruga Bela krajina, Črnomelj,
razpisuje prosta dela in naloge
saldakontista
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim .delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga Bela krajina Ulica 21. oktobra 17b 68340 Črnomelj
Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni. Stanovanja ne nudimo.
187/11-86
Osnovna šola Vavta vas
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge računovodja — tajnika
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
193/11-86
Razpisna komisija DO »GKP« Trebnje TOZD GRADBENIŠTVO Trebnje
razpisuje po določilih 74. — 82. člena statuta TOZD Gradbeništvo Trebnje ter na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in ustreza splošnim pogojem za sprejem delavca v delovno razmerje,
— da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali temu sorodne smeri,
. — da ima pet let delovnih izkušenj,
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve in je moralno neoporečen,
— da ob imenovanju poda program razvoja TOZD. Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: »GKP« Trebnje, Goliev trg št. 9, T rebnje, s posebnim pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
K sodelovanju vabimo še:
1. dipl. ing. gradbene smeri
(VII. stopnja zahtevnosti), eno leto delovnih izkušenj
1.	ing. gradbene smeri
(VI. stopnja zahtevnosti), eno leto delovnih izkušenj. Objava velja do zasedbe.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov »GKP« Trebnje, Goliev trg št. 9, Trebnje, Komisija za delovna razmerja.
182/11-86
OBRTNO ZDRUŽENJE ČRNOMELJ
razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega odbora
natečaj za oddajo (najem) poslovnega prostora
v velikosti 65 m2 v stavbi Obrtnega združenja, Črnomelj, Ul. 21. oktobra, namenjenega za »BIFE«.
Vsi zainteresirani naj pošljejo pismene prijave najkasneje do 21. 3. 1986 na naslov: Obrtno združenje Črnomelj, Črnomelj, Kolodvorska 25.
Vse dodatne informacije dobite na Obrtnem združenju Črnomelj.
180/11-86
ČGP DELO — TOZD Prodaja Ljubljana, podružnica Novo mesto
vabi k sodelovanju
RAZNAŠALCA za območje Novega mesta in RAZNAŠALCA za območje Krškega
Za delo, ki je pogodbeno in v zgodnjih jutranjih-urah, nudimo stimulativno nagrado.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri ČGP Delo — TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave.
183/11-86
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE MIRANA JARCA CESTA KOMANDANTA STANETA 26/28 68000 NOVO MESTO
Objavlja prosta dela in naloge:
1. knjižničarja s strokovnim izpitom
na študijskem oddelku za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom v izmeni.
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana srednja šola
zaželene delovne izkušnje v knjižničarstvu
— trimesečno poskusno delo
2. višjega knjižničarja s strokovnim izpitom
v pionirski knjižnici za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v izmeni.
Pogoji:
— višji knjižničar s strokovnim izpitom ali
— višja izobrazba pedagoške smeri s Strokovnim izpitom
ali
— višji knjižničar-pripravnik
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
175/11-86
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge:
1. vodenje in organiziranje del v odseku knjigovodstva
za nedoločen čas
2. kontrola porabe in odplačil kreditov
za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: višja šola ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj
pod 2: srednja šola ekonomske smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati, ki menijo, da bi navedena dela in naloge lahko uspešno opravljali in izpolnjujejo pogoje, naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski službi Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke, Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku zbiranja prijav.
186/11-86
Avto-moto društvo Novo mesto
razpisuje javno licitacijo
za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750, letnik 1984.
Licitacija bo v ponedeljek, 17. marca 1986, ob 15. uri na Ljubljanski cesti 8/b.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. varščino.
192/11-86
Komisija za delovna razmerja TOZD Gradišče Trebnje
objavlja prosta dela in naloge
prodajalca
v poslovni enoti Samopostrežba Veliki Gaber.
Pogoji:
— končana triletna šola za prodajalce,
— tečaj o higienskem minimumu.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Mercator Rožnik TOZD Gradišče Trebnje, Golijev trg 11, v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo obveščeni v nadaljnjih 14 dneh.
195/11-86
MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOK KOOPERACIJA Sevnica, Glavni trg št. 25
Razpisna komisija TOK Kooperacija razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja TOK Kooperacija
Pogoji za zasedbo razpisanih prostih del in nalog:
— višja ali srednješolska izobrazba agronomske smeri
— 3. oz. 5 let delovnih izkušenj
— kandidat mora izpolnjevati pogoje določene v 511. členu zakona o združenem delu.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na zgornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju kandidata.
196/11-86
KOVINARSKA tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško n. sol. o.
TOZD PRODAJNI INŽENIRING n. sub. o. KRŠKO objavlja prosta dela in naloge
DVEH REFERENTOV UVOZA — IZVOZA
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali teh-ničnesmeri, zunanjetrgovinska registracija, znanjetuje-ga jezika ter 4 oziroma 6 let delovnih izkušenj.
Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: KOVINARSKA Krško, kadrovsko splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
198/11-86
NOVOLES lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. TOZD TEHNIČNO ENERGETSKE STORITVE
Delavski svet TOZD TES razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJO CENTRALNE PRIPRAVE DELA
pod naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto
Kandidati oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES — lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
194/11-86
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13,
objavlja
prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
a) traktor ZETOR 5718
b) traktor IMT 540
c) rotacijsko kosilnico RK 165
d) kosilnico BCS
e) trosilec mineralnih gnojil VICON
f) sejalnico za žito GAMA 18 9) krožne brane BRATSTVO h) silofrezo.
Prodaja osnovnih sredstev bo 19. 3. 1986 ob 10. uri na posestvu pod Trško goro.
197/11-86
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
Z datumom 3. 3. 1986 je izšla 4. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
VSEBINA
— občina Črnomelj razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Črnomelj;
— občina Krško odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Krško in razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Krško;
— občina Metlika odlok o določitvi števila delegatov in razporeditev delegatskih mest v skupščini občine Metlika, razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Metlika, odlok o ureditvenem načrtu dela mesta Metlika med CBE in Cankarjevo cesto, sklep o imenovanju občinske volilne komisije in sklep o imenovanju volilne komisije v skupnost kmetov;
— občina Novo mesto razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Novo mesto, odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine Novo mesto, odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto, odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1985, odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1986 in odlok o ureditvi taksi službe na območju občine Novp mesto;
— občina Ribnica odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990, sklep o imenovanju upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Ribnica, poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 16.2.1986 za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka v KS Ribnica za naseljeGrič pri Ribnici in razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ribnica;
— občina Trebnje razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Trebnje, poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Šentrupert, sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentrupert in sklep o odstotnem povišanju preživnin v letu 1986.
MEDOBČINSKE OBJAVE
Sklep o imenovanju načelnika Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica.
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n
kmetijska zadruga krka
n. sub. o., novo mesto, cesta komandanta staneta 10
TZO Kmetovalec Novo mesto, n.sub.o. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 34
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
prodajalec v prodajalni Mirna peč
Kandidati morajo imeti šolsko izobrazbo IV. zahtevnostne stopnje — smer prodajalec tehnične stroke in eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naglov v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
184/11-86
IVI
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je 1. marca po hudi bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat. stric in svak
JOŽE TOMC
iz Krivoglavic št. 5
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih pomagali in stali ob strani. darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma TKO Novoles in KZ Vinska klet iz. Metlike, godbenikom, govorniku Antonu Žuniču za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
tozd IGM
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju
10 NK delavcev
za opravljanje manj zahtevnega dela pri proizvodnji betonskih izdelkov
Pogoji: osnovna šola ali nepopolna osnovna šola, zaželene so delovne izkušnje. Delo je za 5 delavcev za nedoločen čas in 5 delavcev za določen čas (3 mesece). Delo je občasno tudi na terenu in v izmenah.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: IGMP Sava Krško, tozd IGM, CK2 59, Krško. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.	i«q/ii-Rfi
Razpisna komisija skupne delovne skupnosti upravnih organov Občine Trebnje
razpisuje
prosta dela in naloge katastrskega referenta
za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— opravljen strokovni izpit.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili morajo kandidati poslati na gornji naslov v 8 dneh po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo na razpis.
190/11-86
Moško in žensko frizerstvo Albina Žnideršič, Krško, Cesta 4. julija 35,
razpisuje prosta dela in naloge:
moški in ženski frizer
Pogoji: končana poklicna šola, najmanj 5 let delovnih izkušenj. Možnost nastopa dela takoj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po
DO Elektro Ljubljana, n.sub.o. tozd Elektro Novo mesto, o.sub.o. Ljubljanska 7 68000 Novo mesto
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge:
1. elektrotehnika —1 delavec
2. snažilke — 2 delavki
Pogoji pod 1: Delavca želimo usposobiti za delo v centru vodenja, zato mora imeti končano elektrotehniško šolo za jaki tok (V. stopnjo strokovne izobrazbe — energetika) in vsaj dve leti delovnih izkušenj. Usposabljanje bo trajalo predvidoma 1 leto. Pred začetkom dela v CV mora opraviti ustrezen izpit.
Pogoji pod 2: Nepopolna osemletka I. stopnja strokovne izobrazbe
Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidatkami sklenili za nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslov tozda v 15 dneh po objavi. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem roku za prijave.
188/11-86
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina in brata
PAVLA VARDJANA
iz Črnomlja
se prisrčno-zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo BELTU Črnomelj za organizacijo pogreba in vsestransko pomoč ter njegovemu sodelavcu Sašu Miketiču za tople besede slovesa. Naša zahvala velja tudi delavcem LB Črnomelj, BETI Črnomelj, sostanovalcem Ul. 21. oktobra 17/cin 17/a, razrednima skupnostma 6. b in 4. b razreda OŠ Črnomelj, godbi na pihala ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, sinova Peter in Matjaž, mama. sestra z družino in ostali sorodniki
TEDENS^l
1335
Četrtek, 13. marca — Kristina Petek, 14. marca — Matilda Sobota, 15. marca — Klemen Nedelja, 16. marca — Hilarij Ponedeljek, 17. marca — Jerica Torek, 18. marca — Edvard Sreda, 19. marca — Jožef Četrtek, 20. marca — Srečko
LUNINE MENE
18. marca ob 17.40 — prvi krajec
BREŽICE: 14. in 15. 3. hongkonški akcijski lilm V krempljih agentov. 16.
službo dobi
FRIZERSKI SALON »MILKA«, Novo mesto, Partizanska 3, sprejme frizerko. Dober OD in proste sobote.
MIZARJE, pohištvene ali stavbne, zaposlim. Osebni dohodek od 8 do 10 SM. Stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoruj MiZARSTVO STRUNA. Tržaška 539. Ljubljana, rel. 653-202.
ZAPOSLIM vestnega delavca, po možnosti avtoličarja Informacije po telefonu 22-372. od 6. do 12. ure, popoldne na tel. 21-608.
ZAPOSLIM kovinostrugarja in strojnega ključavničarja, tudi priučenega. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, tel. (068) 22-706.
KUHARICO sprejmemo v redno delovno razmerje. Delovni čas samo dopoldne, sobote in nedelje proste. Bife KOS,' Ločna 7,68000 Novo mesto.
stanovanja
in 17. 3. mehiški akcijski film Blago Amazone. 18. in 19.3. ameriška komedija Poročna zveza.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. 3. filmsko gledališče — angleški film Skrivnostna moč. 14., 15. in 16. 3. ameriški film Dokončni obračun. 15. 3. ameriški fantastični film Zvezdni bojevnik. 17. 3. slovenski film Butnskala. 18. 3. slovenski film Doktor. 19.	3.	slovenski	film
Christophoros.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 14. do 16.3. nemški film Sostanovalke. Od 17. do 19. 3. ameriški film Kondorjev let.
SEVNICA: 13. 3. film Poročna zveza. 14. in 15.3. film Trije bratje. 16. in 17. 3. film Konan. 19. in 20. 3. film Zlo pod soncem.
DO NOVOTEKS išče za tri uslužbence tri ogrevane sobe v Novem mestu ali bližnji okolici. Informacije daje in ponudbe sprejema kadrovska služba Novoteksa.
IŠČEM sobo v Črnomlju ali Semiču. Naslov v upravi lista (1238/86).
DEKLE išče sobo ali garsonjero v Novem mestu. Kličite v soboto tel. 21-506.
MLADA TRIČLANSKA družina želi najeti stanovanje v Brežicah ali bližnji okolici. Telefon 61-962, popoldne.
motorna vozila
PRODAM zastavo 750. letnik 1973, registrirano in 850. letnik 1983, november, ter 126. letnik oktober 1978. Ludvik Makše, Rdeči kal, Dobrnič.
Z 101, letnik 1981. dobro ohrifltje-<no. prodam. Srečko Seničar. Mali Sla-tnik 6, Novo mesto.
ZASTAVO 101 GT 55. letnik 1984, prodam. Berus. Kuzarjev kal 7. Novo mesto.
126 P, letnik 1978. dobro ohranjen, prodam. Praznik. Gomila 9. Šentjernej.
R 18, maj 1983. drap. prevoženih 30.000 km. prodam. Cena 230 SM.
Telefon dopoldne 23-202. pop. 25-283.
R 4 TL, letnik 1977, prodam. Ciril Kaferle. V Brezov log 27. Novo mesto, tel. 24-987.
R 4 TLS, letnik 1983, prodam. Ivan Bohte. Vinja vas 38. Novo mesto.
Z 101 comfort. ohranjeno, letnik 1979. prodam. Zupančič. Stavča vas. Dvor.
PRODAM karamboliran GOLF diesel. letnik 1984. Ogled in informacije:	Ivančič, Dol. Kronovo (pri
cerkvi).
KATRCO 1981 prodam za 45 M. Leopold Colarič. Kostanjevica na Krki.
R 9, letnik 1984. prodam. Tel. 21-235.
Z 101, letnik 1983. prodam. Tel. 26-364.
JUGO 45, 6/83. prodam. Tel. 22-779 popoldne.
AMI 8 break. generalno obnovljen, nujno prodam. Informacije vsako popoldne: Kogovšek, vas Otočec 85.
126 P, letnik 1978. in etažno centralno peč Emocentral 23. rabljenoeno sezono, prodam. Zagorc. Dol. Brezovica 20. Šentjernej.
TAM 2001, letnik 1976. B kategorija. prodani. Rudolf Dremelj. Leskovec 3. 61294 Višnja gora.
Z 750, letnik 1972. registrirano do marca 1987. ugodno prodam. Ko-štialova 27. Novo mesto, telefon 21-951.
GOLF JL, letnik 1979. prodam. Informacije na tel. 23-497.
Obnovljeno Diano, letnik 1978. prodam za 22 SM. Žulič Damjan, Vel. Bučna vas 2a N. m.
R 4 TL, popolnoma nov. rdeč. prodam pod nabavno ceno. Tel. (068) 26-331. .
ZASTAVO 750. letnik 1978, prodam. Dejanovič, Žužemberk 163.
RENAULT 5 GL, star štiri mesece, prodam. Gabrijel Pintarič, 68222 Otočec 79 b.
ZASTAVO 101 GTL 55. letnik 1984. 17000 km. prodam. Telefon (068) 72-112.
ZASTAVO 128, letnik 1985. prevoženih 3500 km. prodam. Gordan Stevanovič. 34000 Kragujevac, tel. (034) 862-065.
Z 750, -registrirano do decembra 1986. prodam. Kramar. Gor. Kamenje 3. Novo mesto. tel. 25-850.
Po delih ugodno prodam ZASTAVO 125 PZ in ZASTAVO 750. Oglasite se ob sobotah. Mirt.(Črnomelj. Heroja Starihe 14.	»
VARTBURG, letnik 1974. obnovljen. prodam. Stane Bukovec. Ragov-ska 14/17. Novo mesto.
ŠKODO coupe. letnik 1980. prodam. Peter Baloh. Šmarješke Toplice, tel. 84-914.
R 4 GTL, letnik 1983. prodam. Dr-ska 10, Novo mesto.
VW 1302 S prodam. Informacije po 15. uri. Anton Plut. Mačkovec, n. h.. 68331 Suhor.
Z 750, letnik 1981. in menjalnik ter kostanjeve stebre za vinograd prodam. Ledeča vas 15. Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1977. dobro ohranjeno, prodam. Rado Mlakar. Vinica 17. 68220. Šmarješke Toplice.
R 4, letnik 1984. v zelo dobrem stanju prodam. Franc Lušina. Bela cerkev 13. Šmarješke Toplice.
GOLF diesel. letnik 1983. prodam. Alojz Salmič. Družinska vas 36. Šmarješke Toplice.
Z 750, letnik 1978. ugodno prodam. Franc Ljubi. Dobliče 40. Črnomelj.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica.
JUGO 45/84 prodam. Ogled v petek popoldne ali soboto dopoldne. Milana Majcna 10, Novo mesto.
JUGO 45, star dve leti in pol prodam. Informacije dopoldne 23-013, popoldne 24-827.
Ž 101, letnik 1981, prodam. Gotna vas 51 c. Novo mesto.
PRODAM motor za FIAT 750, letnik 1978, akvarij, otroško posteljico in FIAT 750, letnik 1974. Jevšek, Kettejev drevored 36.
ZASTAVO 101, letnik 1981, s plinsko napravo, prodam. Fink, Straža 116, telefon 84-655.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, ugodno prodam. Mojstrovič, Dobrava 44 pri Škocjanu. Ogled v popoldanskem času.
BMVV 1502, letnik 1975, in glasbeni center Benyton 2 x 25 W prodam. Tel. 22-551 int. 14 dopoldne,
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Informacije na telefon (068) 26-033, dopoldne, in popoldne (068) 26-205.
UGODNO prodam Z 101, letnik 77, in Z 101 C, letnik 1981. Marica Zupan, Škocjan 66.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka —Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.200 din, za razpise, licitacije ipd. 1.600 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 2.400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (it. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjsk i list ne plačuje davek Od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30824. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi. DIC, tozd Grafika, Novo mesto —Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
kmetijski stroji
PRODAM motokultivator Gorenje special (8 KM), nov. Jože Jakše. Potok 31. Straža.
TRAKTOR Štore 502, letnik 1984. prodam. Tel. 84-972.
PRODAM traktor 1MT Ferguson (35 KM) z bočno koso. Franc Zaman. Hrvaški Brod 10. 68310 Šentjernej.
PRODAM traktor Štore 504. star eno leto (200 delovnih ur), ali zamenjam za manjši traktor. Cvelbar. Male Poljane 16, Škocjan.
UGODNO prodam sipovo nakladalko 17 m3, Janez Majde. Luža 4. Dobrnič.
PRODAM traktor Štajer 30, starejši letnik. Jože Povše. Zagrad 9. Škocjan. Ogled vsak dan od 16. ure dalje.
PRODAM TRAKTOR Stever. starejši tip (30 KM), generalno obnovljen. Miha Basarac. Tanča gora 12. Dragatuš.
TRAKTOR IMT 539 s kompresorjem. star tri leta. prodam. Tanča gora 10. Dragatuš.
PRODAM plug za motokultivator. Honda F 400. Telefon 44-748. popoldne.
TRAKTOR Ursus C 335 s kabino prodam. Jo. e Kolenc, Zalog. Škocjan.
PRODAM originalno prikolico za kosilnico Gorenje Muta, staro pol leta. Tel. 56-029.
PRODAM prikolico za traktor (nosilnost 1 tona. cena 55.000din) in dele za fiat 125 PZ. Miloš Dragoš. Semiška 6. Črnomelj.
PRODAM traktor MAN (18 KM). Anton Zorc. Malkovec 39, Tržišče.
KABINO za IMT 33.39, tovarniško, prodam. Colarič, Ul. talcev 10. Kostanjevica.
KOSO za traktor ursus 335, odlično ohranjeno, in nove gume FULDA 11-2-10-28 prodam. Ivan Pezdirc, Primo-stek 5,68332 Gradac pri Metliki.
TRAKTOR paskvali (21 KS) prodam. Vprašati na tel. (068) 62-060.
TRAKTOR univerzal 445 prodam. Vel. Bučna vas 6, Novo mesto.
TRAKTOR ursus 355 prodam po ugodni ceni. Franc Bregar, Cerovi log 47 (KIRA), 68310 Šentjernej.
PRODAM bočno traktorsko kosilnico na kardan. Tel. 22-187.
PUHALNIK prodam. Jernej Vrisk, Ravne 20, Zdole.
PRODAM novo bočno kosilnico za traktor tovarneTomo Vinkovičin 30% ceneje 2.000-litrsko novo železno cisterno ter gorilec calomat. Ponudbe dopoldne na tel. (061) 324-882, popoldne 217-169.
PRODAM traktor Fend s koso in hi-drauliko, ter menjam trifazni elektromotor za enofaznega (3 KS). Mirtič, Kotarjeva 3.
PRODAM TOMOS APN 6 in črno-beli TV sprejemnik Iskra panorama senzor. Informacije Robi Belšak. Mali Slatnik 45, Novo mesto.
SENO prodam po 30 din kilogram. Telefon 22-408.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (3 KW) prodam. Telefon 62-401. interna 20.
PRODAM CB radijsko postajo HY—GAIN 2_ z dovoljenjem. Miro Robek. 68275 Škocjan 54.
PRODAM dva fotelja, mizo in pralni stroj. Kristanova 22. Novo mesto. Marija Brulc.
PRODAM rešetko, kurilno. Ferro-moto 35. Lipovec. K Roku 32. Novo mesto.
OTROŠKO ZIBELKO, kot novo, prodam. Stanič, tel. 26-844.
UGODNO prodam sedežno garnituro. Ercegovčevič, Ragovska 10/12, Novo mesto.
PRODAM rabljeno avtoprikolico in cca 5 m3 hrastovih desk. Alojz Petrle, Bršljin 10, Novo mesto.
PRODAM kozolec (topler) v Strugah na Dolenjskem ali zamenjam za dobro kravo in še brejo oslico, vozno, ter blajevico za motorno žago Stihi 051. Ančka, Vojko Smerke, Črešnjice 58, 68263 Cerklje ob Krki.
200 obdelanih kostanjevih kolov prodam. Franc Mervar, Boričevo 4, Novo mesto.
PRODAM mlado kravo. Tine Zupančič, Rumanja vas 29.
PRODAM dva kavča. Tel. 26-297. PRODAM prikolico za osebni avto, 15 col. Penca, Mokro polje 1, Šentjernej.
PRODAM kilske piščance za nadaljnjo rejo ali zakol. Jožica Gerzetič, Šmarjeta 30.
PRODAM 51 sena. Rifelj, Ločna 22, Novo mesto.
JOGI LEŽIŠČE, moško in žensko kolo ter hladilnik (200 1) prodam. Šmihel 44, Novo mesto.
PRODAM avto prikolico. Tel. 51-
194-	X
KOBILO prodam. Alojz Šutar, Orešje 11, Šmarjeta.
SENO poceni prodam. Vprašajte popoldne na tel. 25-029.
PRODAM 5 ton krme. Interesenti se lahko javijo vsak dan po 15. uri na naslov: Vojko Vrlinič, Bojanci 12,68344 Vinica pri Črnomlju.
1 m3 krajevcev prodam. Naslovv upravi lista (1239/86).
KRAVO po izbiri prodam. Vel. Brusnice 46.
PRODAM dobro ohranjeno navadno harmoniko. Vel. Brusnice 42.
UGODNO prodam več sena. Nace Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM črnobel TV 107 gorenje, garancija do junija 1986. Telefon 81-701.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (310 1) in plinsko peč iskra super ugodno prodam. Informacije na telefon 71-
NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 mesece, brez rodovnika, prodam. Telefon 74-890.
PRODAM rabljen traktorski obračalnik in 10 m gabrovih drv. Viktor Rataj, Dolenja vas 6, Otočec, tel. 85-173.
POCENI prodam novo peč emo central 23 in kosilnico figaro. Franc Kozinc, Dol. Brezovo 26, Blanca, tel. 88-353.
PRODAM gumo 14,9/13/28 in 4 K 700 x 16, glavna gred z ležaji za lado 1500 in starejši šivalni stroj singer. Rodine 12, Trebnje.
PRODAM dva mesecastaro škotsko ovčarko — lesija. Telefon dopoldne (068)51-032.
PRODAM eno leto star TV jasna. Luzar, Mestne njive 1, popoldne.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev s 3 teletom, dobra mlekarica. Telefon 26-903.
PRODAM barako, punte in zunanjo omarico s števcem za priključek zunanje elektrike. Tel. 24-314.
SABA TV color prodam. Tel. 22-008.
PRODAM stružnico za les, suhe smrekove deske in plinsko napravo za osebni avto. Tel. 26-393.
prodam
UGODNO prodam 400 betonskih kvadrov za stolpni silos in kovaško mehanično kladivo. Vincenc Urbančič, Žužemberk 142.
ZX SPECTRUM 48 K s kasetnikom ali brez in fotoaparat PRAKTICA L z objektivom tovarne Carl Zeiss 2.8/50 prodam. Telefon 21-446.
PRIKOLICO za osebni avto — novo in zadnji traktorski nakladalnik za
tnoj prodam. Franko, Razdrto 6, entjernej.
PRODAM pralni stroj gorenje v okvari in zamrzovalno skrinjo gorenje ter 1,5 m3suhihsmrekovihplohov.Naslov v upravi lista (1240/86).
PRODAM komat konjski v dobrem stanju in 5 t sena. Milan Lončar, Žuricov dol 8, 68290 Sevnica.
PRODAM poročno obleko številka 42 ter otroški športni voziček. Tanja Kocjan, Jerman vrh 18,68275 Škocjan.
PRODAM črno beli TV sprejemnik gorenje, star dve leti. Jože Vidovič, Ardro 22, Raka 68274, tel. (068) 75-699.
PRODAM cirkular z enofaznim motorjem tomos avtomatik ter TLS 14 moped in trajnožarečo peč. Možno na kredit. Slavko Jerman, Gornji Lakenc 19, Mokronog.
PRODAM 2000 kg kvalitetnega sena kg 25 din. Marija Kočevar, Dolnja Lo-kvica 15, Metlika.
PRODAM 15 eolski gumi voz. Zdravko Vukčevič, Bojanci 26, Vinica, tel. 55-392.
PRODAM cisterno SKIP 20001 gorilnik KALOMAT OG 2 En, potem 2 — 5,5 kg/h — 1,6 E/ 20° C. Telefon (068) 56-104 od 18. do 20. ure.
KMEČKI FANT. star 44 let, z večjo mehanizirano kmetijo (ob glavni cesti) želi spoznati dekle za življenjsko spremljevalko. Pišite na naslov Uredništvo Dolenjskega lista pod šifro: »SRFČA«.
posest
V NOVEM MESTU prodam podkleteno atrijsko hišo v tretji gradbeni fazi z zasteklitvijo. Pritličje 130 m:, mansarda 100 m:. Telefon (068) 22-252 po 16. uri.
VINOGRAD na Debencu prodam. Tel. 44-510.
obvestila
kupim
KUPIM starejši-pralni stroj Gorenje v okvari za rezervne dele. Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68310 Šentjernej.
STARO HIŠO v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. Telefon 21-145.
ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu kupim. Tel. 21-145.
KUPIM vrt ali njivo v okolici Ribnice. Vinko Mate, Kurirska pot 14, Ribnica.
KUPIM harmoniko CFB ali BSA. Vpišite ceno. Alojz Pavlič, Gor. Ma-harovec 14, Šentjernej.
KONTEJNER, manjši, zaprt, za spravilo orodja in podobno, kupim. Tel. 23-979.
PRODAJAM sortne jagode »fra-pandula humi«, nemškega porekla, rodijo celo leto. sortne maline »moling eksploit« angleškega porekla, sortne maline brez trnja »tornfri« ameriškega porekla, sortne črnega ribeza »ve-likton« angleškega porekla. Sorte so visokorodne, izvrstne kvalitete. Garantiramo dobre sadike z navodilom pošljemo po povzetju, najmanj 20 komadov bilo katerih. Jagode, maline — 40 dinarjev komad, ribez in maline — 60 dinarjev. Poštnina posebej. Dušanka Čajetinac, selo Dublje 37240 Trste-nik, tel._(037) 714-392.
JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare sedem tednov, prodajam vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389.
KOKOŠI ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Naprodaj so tudi piščanci vseh vrst. Franc Humek, Irča vas 18, Novo’mesto, tel. 24-496.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje ir, elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprla frizerski salon v Straži — vrstna hiša in se priporočam. Branka PLEŠKO. Gor. Straža 186. Delovni čas od 8. do 20. ure. sobota od 7. do 12.
čestitke
razno
MLADEGA PUDELČKA prodam ali oddam ljubitelju živali. Alojz Kastelic, Dol. Ponikve 29, Trebnje.
IŠČEM upokojenko ali uslužbenko za pomoč bolni ženi. Stanovanje v lastni hiši (soba. hrana in ostalo po dogovoru). Martin Vukšinič. Vavpča vas 4. 68333 Semič.
NA KMETIJI sprejmem poštena upokojenca ali drugače socialno varen zakonski par. Možna je tudi kombinacija z obrtjo. Ponudbe pod šifro: »IZREDNA PRILOŽNOST«
Dragi TILKI TURK s Cikave
iskreno čestitam za god in ji želim zdravja, sreče in izpolnitev želja. Enako tudi možu Jožetu, največ pa zdravja, z željo, da bi še mnogo let praznovala skupaj. Nekdo.
JOŽETU in JOŽKU BARBORIČU iz Žihovega sela 5 pri Otočcu želimo vse najboljše za njun god. Jožku pa. da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili. Žena Micka, hčerka Majda, teta Micka z družino.
Dragi, dobri ženi in mami JOŽEFI MALEŠIČ iz Črnomlja želita za 40. rojstni dan vse najboljše, mnogo zdravja in srečnih let mož Jure in hčerka Mojca.
Dragi in skrbni mami JUSTINi GOLOB iz Birčne vasi za njen 68. rojstni dan iskreno čestitamo in ji iz srca želimo zdravja ter še mnogo srečnih let v krogu svojih najdražjih. Njeni sinovi in hčere z družinami.
V SPOMIN
11. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je komaj v 47. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama
SLAVICA
ŽUNIČ
iz Gradca v Beli krajini
Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in svečke na grob, prisrčna hvala!
VSI NJENI
PRODAM zamrzovalno skrinjo Gorenje (310 I). staro eno leto. Tel. 51-510.
PRODAM 900 I cvička. Slavka Vrbovšek. Mali Podlog 9. Leskovec 9. Leskovec pri Krškem.
OPEKARNA NOVO MESTO p. o.
Novo mesto, Zalog 21, tel.: (068)21—403, 22—291, p. p. 10
• Proizvodnja opečnih izdelkov
• Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno
«
OD TEMELJEV DO STREHE
V naši prodajalni v Zalogu št. 21 vam nudimo:
— opečne in cementne izdelke
— pesek, apno, cement
— betonsko železo, armaturne mreže
— ostrešja po načrtu, gradbeni les
— okna, vrata
— izolacijske materiale
— strešne kritine
— fasadne materiale
— orodja: mešalce za beton, samokolnice in druga orodja
NUDIMO STROKOVNE NASVETE ZA GRADNJE IN IZRAČUNE KOLIČIN MATERIALOV PO NAČRTIH
NOVI DELOVNI ČAS TRGOVINE:
od 6. do 16. ure od 1. aprila 1986 dalje, ob sobotah od 7. do 12. ure
D+3*:
22
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1909) 13. marca 1986
   -----------------------------------------------------------------------
Mene ni požela kosa. bita sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar.
Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svete! plamen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje žene, mame, tašče, tame, sestre in tete
ALOJZIJE MRVAR
roj. VOVK
iz Gotne vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, njenim bivšim sodelavkam iz Dolenjke in sodelavcem iz kolektivov Beti, GIP Pionir in Elektrotehna, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremenili na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo govornikoma, pevcem ter medicinskemu osebju intenzivne terapije kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za skrbno nego.
VSI NJENI
Tam pod cipreso tiha je gomila, kjer naša Malči za večno se bo odpočila.
ZAHVALA
Po dolgem in hudem boju z zahrbtno boleznijo nas je v 67. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
AMALIJA ROZMAN
roj. Bobič
Kristanova 1, Novo mesto
Od nje smo se poslovili 4. februarja na šmihelskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v Domu starejših občanov in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za požrtvovalnost, patru Niku iz Kloštra za pogrebni obred in poslovilne besede, družini Hudoklin in Novina, Tovarni zdravil Krka. sosedom Kristanove ulice in vsem, ki so pokojno imeli radi.
Sin Rudi, sestre Pepca, Ančka, Rezka, brat Tonče in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta
TEREZIJA
TURK
roj. TURK
Gor. Mokropolje S
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojno spremili na zadnji poti. Naša zahvala IMV za podarjene vence ter g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
fi 'j V , J’
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in tašča
JOŽEFA
TAVČAR
iz Dragatuša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno pa dr. Špecovi za pomoč. Prav tako zahvala za poslovilne besede Vladki Šuštar ter vsem, ki so pokojni darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeni obred in pevskemu zboru iz Dragatuša. Vsem še enkrat iskrena hvala!
. ŽALUJOČI: hčerke z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 83. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA CONTA
roj. BAKŠE
iz Cerovega loka 36
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala kaplanu za lepo opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni pustilo.
Zdaj globoko pod zemljo Tvoje truplo poleg mame spalo bo.
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat in stric
IVAN KIRAR
iz Zavinka pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sestra in sorodstvo
Kje si zdaj, naš ljubi Joža, kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
10. marca minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustil
JOŽE
PUNGERŠIČ
s Štrita 2
Težko je življenje brez tebe, naš dom je prazen in otožen. Obstalo je tvoje srce, tvoje življenje, ostalo je spoznanje, da se ne vrneš več. Iskrena hvala vsem, ki mu na grob prinašate cvetje in svečke.
VSI NJEGOVI
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura. dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč.
V SPOMIN
9. marca je minilo leto žalostnih dni, odkar je prenehalo biti srce našega ljubega moža. ata, starega ata. brata in strica
LEOPOLDA RUSA
iz Meniške vasi 2 pri Dol. Toplicah
Zapustil si nas, ostali smo sami.Obiskujemo tvoj grob in se z žalostjo v srcih vračamo domov.
Vsi njegovi
J* :
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
LJUDMILA
STUPAR
Dolenji vrh 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje osebno poslovili, z nami sočustvovali in pomagali v najtežjih trenutkih ter jo spremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
VSI NJENI
Ne solze naše, žalost in trpljenje ne more obuditi, dragi ate in mama, vaju v življenje.
V SPOMIN
Te dni mineva leto ozir. tri leta žalosti, odkar smo izgubili naše najdražje starše
MIHAELA
in
ROZALIJO
LIPAR
iz Blatnega
Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da vaju ne bo več med nami.
Žalujoči: vsi vajini
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je 18. februarja 1986 po težki bolezni za vedno zapustila naša draga
MIJA ŠTURBEJ
iz Leskovca, VVolfova 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Občinski ZPM, OŠ Leskovec, Skupnosti otroškega varstva in ostalim organizacijam in društvom, ki so bili z nami v bolečih trenutkih ter izrazili sožalje, darovali cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Krško in bolnišnice v Brežicah — interna II za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja, godbi Celuloze za zaigrane in oktetu s Senovega za zapete žalostinke, pionirjem OŠ pa za zapete pesmi. Prisrčna hvala tov. Bojanu Petanu za poslovilne besede, izrečene v imenu DPO in KS Leskovec, in tov. Danici Zalokar, ki seje poslovila v imenu prijateljev mladine.
Žalujoči: Rezi Pirc, Rosvita Šturbej in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, opa in prijatelja
ALOJZA
LESARJA
iz Kočevja
Prisrčno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem, gasilskim enotam, govorniku za prisrčne in tople poslovilne besede ter vsem. ki ste v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvala medicinskemu osebju ambulante Kočevje za veliko razumevanje pri negi dragega pokojnika ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Še enkrat hvala!
Žalujoča žena Štefanija Lesar
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre, svakinje in tete
ZALI
KOVAČIČ
iz Martinje vasi pri Mokronogu
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedom.
Vsi njeni
4®* *** Wl
NA KONCU JE VEDNO SLOVO KAKO TO BOLI.
V SPOMIN
MIRKU
DRENOVCU
16. marca 1986 mineva žalostro leto, odkar je nenadoma prenehalo biti tvoje srce. Pogrešamo te!
VSI NJEGOVI
*
N
S
H
H
N
y
*
*
s
s
*
s
*
*
*
N
S
%
«4
H
5
S
%
S
*
S
N
*
*
*
*»
%
N
*
H
*
*
*
*
%
4»
%
N
A
%
*4
<4
?l
STANE
Nobenega treznega razjog ni. da na bližnjih volitvah Slane Bajuk ne bi bil izvoljen za predsednika skupščine občine Metlika. Če kdo, je Bajuk gotovo deležen tistega, čemur pravimo najširša podpora. Prav ta »najširša podpora« ga je tudi naredila za kandidata za ta odgovoren položaj. Sam si tega res ni želel in je vso zadevo spremljal nekako bolj od strani. Če bi bilo po njegovem, ne samo. da ne bi kandidiral za župana, celo na sedanjem mestu direktorja Temeljne zadružne organizacije Kooperacije pri metliški Kmetijski zadrugi ne bi bil. »Vseskozi sem si najbolj želel ostati in delati v metliški Vinski kleti, v kolektivu, v katerem sem delal, z njim raste! in napredoval celih dvajset let,« pravi Bajuk.
Seveda zaradi tega. ker se mu ta želja ni uresničila. Stane Bajuk ni nikakršen razočaran zamorjenec. Res je v dveh desetletjih doživel in sam veliko pripomogel k hitremu in kakovostnemu napredku metliške kleti, kjer se je strokovno in praktično razvil od kletarskega delavca do priznanega vinarskega strokovnjaka. A ko je bilo treba, je disciplinirano, odgovorno in s strokovno zavzetostjo začel delati kot direktor TZO Kooperacija. Kdor že površno pozna Bajuka, ve, da nikakor ni direktor pisarniškega kova. da ni teoretični suho-parnež. Če je že v metliški občini kakšen kmet, ki ga Bajuk ne pozna, gotovo ni nikogar, ki ne bi poznal njega. v Od osmih Bajukovih otrok iz Čuril pri Metliki je preudarni oče drugorojenemu sinu Stanetu namenil, da bo ostal doma na
*
N
kmetiji, vendar ne kot neuk kmečki fant, marveč gaje po končani nižji gimnaziji postal v srednjo kmetijsko šolo v Maribor. In to v tistih časih, ko je zemlja dajala bore malo denarja in je bil najstarejši sin Jože že v uku v Ljubljani. In tudi vse ostale otroke je do kruha spravila njihova kmetija. Stane je kasneje ob delu končal najprej prvo, nato pa še drugo stopnjo agronomske fakultete. »Kot etnolog sem v kleti vodil predelavo in nego vina in v letih, ko sem opravljal to delo, je metliška klet močno napredovala: od prvotnih 500.000 litrov se je zmogljivost povečala na 3,3 milijona litrov, nabavili smo sodobno prevzemnico grozdja in avtomatsko polnilnico, to je bil čas izrednega napredka tehnologije tudi na tem področju,« se rad spominja tistih časov. »Delo v kleti je bilo dokaj ozko strokovno, medtem ko je novo delovno mesto v Temeljni zadružni organizaciji zahtevalo ne toliko ozke strokovnosti kot širših razgledov in tesnejših stikov s kmeti.« Zadnjih osem let je Bajuk tudi član metliškega izvršnega sveta, zadolžen za področje kmetijstva. »Moja vrata so bila in vedno bodo odprta za našega kmeta, kr ga poznam kot poštenega, pridnega in delovnega človeka. V naši zadrugi se dobro zavedamo, dasmotuzato, da pomagamo kmetom, da je to pravzaprav kmetova zadruga. To vedno bolj dojemajo tudi naši kmetje.«
Mislim, da ni naključje, da bo. kot kaže. Stane Bajuk že drugi zaporedni metliški župan, ki prihaja na to dolžnost iz kmetijske zadruge, in to zaradi takega odnosa zadruge do kmetov in kmetov do zadruge in njenega vodstva. Kakorkoli že: nikoli ni nihče mogel Stanetu Bajuku oponesti, da hoče kmeta žejnega prepeljati čez vodo in da kar nekaj v prazno govori, flaka. Ko je Bajuk prvo leto široke akcije metliške kmete nagovajal, naj pridelajo čimveč tržnih presežkov pšenice, je je sam dat zadrugi 4 tone. In vse kaže. da bo Stane Bajuk eden redkih, če ne kar edini slovenski župan, ki bo v prostem času prideloval pšenico. In še nekaj: njegov pogoj, da je pristal na kandidaturo. je bit. da se po izteku županstva zagotovo vrne nazaj v kmetijsko zadrugo.
' A. BARTEU
Seznam nagrad je vse daljši
Poleg renaulta 4 GTL, darila IMV, bomo 29. maja našim naročnikom z žrebom  podelili tudi hladilnik, vinotekarje, počitnice, hranilne knjižice itd.
Minuli teden smo pri Dolenjskem listu začeli veliko nagradno igro, v kateri bo žreb med naše stare in nove naročnike podelil za več kot 3.000.000 din nagrad, med njimi je tudi renaul 4 GTL, ki gaje prispevala generalna pokroviteljica igre Industrija motornih vozil Novo mesto.
• Danes predstavljamo del preostalih nagrad: Emona Dolenjka iz Novega mesta je prispevala velik hladilnik. Opekarna Zalog več kompletov priljubljenih in iskanih vinotekarjev, Krkina zdravilišča vikend paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice podarja otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne knjižice s po 5.000 dinarji. Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka Novo mesto pa je obljubila nekaj hranilnih pisem.
Katera prijetna presenečenja še vse čakajo naše stare in nove naročnike. bomo objavili v naslednji številki. Kako sodelovati v nagradni igri Dolenjskega lista in njegovih pokroviteljev? Bralci, ki imajo poravnano tekočo celoletno naročnino na naš tednik, so storili vse potrebno in lahko mirno čakajo 29. maj. ko bo javno žrebanje nagrad.
Tisti, ki niso naši naročniki, se še vedno lahko uvrste v 29.000—glavo
Pismonoše, izkažite se!
V naši veliki nagradni igri — podelili bomo za več kot 3 milijone dinarjev nagrad, prva je renault 4 GTL Industrije motornih vozil — nam bodo pomagali tudi poštarji. Pravzaprav bodo pomagali tudi sebi. za vsakega na novo pridobljenega naročnika Dolenjskega lista iih čaka 300 din nagrade, poleg tega pa se lahko vsak pismonoša poteguje tudi za darilo, ki smo ga v sodelovanju z novomeško Novo-tehno pripravili samo zanje. Poštarju, ki bo od danes do vključno 22. maja letos pridobil največ novih naročnikov Dolenjskega lista, bomo podarili nov novcat tomos APN-4. Prepričani smo, da je ta hitri in priročni motorček vsem poštarjem dobro znan. Da kasneje ne bo nesporazumov, že zdaj povemo, da bodo vtekmovanju za motor šteli samo naročniki s plačano naročnino! Sama pridobitev naročnika torej ni dovolj, novi bralec mora Dolenjski list tudi plačati do konca leta. V vsaki številki našega tednika bomo na zadnji strani objavljali lestvico desetih poštarjev, ki bodo vodili v tekmi za Novotehnin tomos APN-4. Pismonoše, izkažite se!
armado ljudi, ki so naročeni na največji pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Treba je samo izpolniti naročilnico, ki jo objavljamo na tej strani, ali pa bo to za vas opravil vaš pismonoša. Pogoj za sodelovanje v žrebanju je seveda celoletna plačana naročnina. Boben bo upošteval samo naročnike, ki so poravnali obveznost.
SALAMARJI ŽE ČETRT STOLETJA
SEVNICA — Na letošnjem tradicionalnem, že 25. tekmovanju domačih salamarjev v gostilni Vrtovšek je zmagal Stane Jazbec iz Planine pri Sevnici. Na drugo mesto je bila uvrščena salama v Novem mestu udomljenega Sev-ničana Rudija Ivančiča, tretji je bil izdelek Franca JazbarjaizSevnice, četrto, peto, šesto ter deveto in deseto mesto pa je letos osvojil dosedanji trikratni zmagovalec in lanski dobitnik znamenitega valjarja mesar Branko Manček iz Planine pri Sevnici.
Ifflffltov
fi / •'- Af v j-'" .
RIBIŠKI SEJEM
LJUBLJANA — Od danes. 13. marca, pa do sobote, 15. marca, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 3. slovenski ribiški sejem. Ribiško opremo in pribor ter opremo za podvodni ribolov bodo razstavljali in prodajali Slovenijašport. Slovenijales-športna trgovina in Metalka. Zavod za ribištvo bo predstavil letošnje pogoje ribolova na svojih vodah. Ribiška zveza pa na vodah posameznih ribiških družin. Organizirana bo tudi prodaja rabljene ribiške opreme. V okviru sejma bo tudi okrogla miza o muharjenju.
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
»GLAS MLADIH BELE KRAJINE«
ČRNOMELJ — Občinska konferenca ZSMS Črnomelj pripravlja v okviru občinskega praznika v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu 8. mladinski glasbeni festival, »Glas mladih Bele krajine 86.« Nastopilo bo 15 mladih pevcev in pevk amaterjev iz dežele ob Kolpi zže znanimi zabavnimi skladbami. Spremljal jih bo radijski ansambel Iva Umeka, prireditev, ki jo bo posnel tudi ljubljanski radio, pa bosta vodila Vera Marušič in Milan Krapež. Za najboljše med nastopajočimi bo glasovalo občinstvo, na prireditvi pa se bo predstavil tudi gost večera, ki bo presenečenje. Vstopnice po 300 dinarjev bodo v predprodaji v blagovnici Dolenjke. »Glas mladih Slovenije«, kije v zadnjih letih sledil prvemu festivalu takoj naslednji dan, pa bo letos v Črnomlju 17. maja.
Porodni krči dolenjskega radia
V Novem mestu nastaja lokalna radijska postaja — Kaj še manjka in kaj je še treba narediti, o tem govori Uroš Dular, ki vodi ustanavljanje _
NOVO MESTO — Če bo zagotovljenega dovolj denarja in ne bo posebnih organizacijskih težav, se bo radio Novo mesto prvič oglasil že 1. julija letos, bo zagotavljajo v Novem mestu, kjer so do sedaj, kljub temu daje novi radio v rokah vseh štirih dolenjskih občin, edini prispevali denar za nakup drage opreme in preureditev prostorov. Prav v tem času čakajo, da svojo obveznost poravnata tudi občini Metlika in Črnomelj pa tudi Trebnje, čeprav so tam predlog samoupravnega
Mladi fotografi in keramiki, na plan!
Do 15. marca razpis
KRŠKO — Podružnica mariborskega Študentskega servisa v Krškem v okviru predkongresnih prireditev slovenske mladine razpisuje za najboljše keramične izdelke in najboljšo fotografijo po tri nagrade. Tretja znaša 3.000, druga 5.000 in prva 5.000 din.
Sodelujejo lahko vsi mladi do 27. leta starosti (za keramike so navedli tudi spodnjo mejo— 15 let starosti). Poslati je treba najmanj dva in največ pet izdelkov iz pečene keramike, mladi fotografi pa največ deset črno-belih ali barvnih fotografij (najmanjši format je 13x18 cm). Pri fotografiji je prva tema svobodna, druga pa je »Delo mladih,« opremiti pa jih je treba tudi z vsemi podatki avtorja in imenom fotografije.
Keramične izdelke in fotografije pričakujejo do 15. marca na naslov: Študentski servis Maribor, podružnica Krško. Najboljši izdelki bodo razstavljeni, vse fotografije. razen nagrajenih, pa bodo vrnili avtorjem.
sporazuma zavrnili, češ da »ni finančnih sredstev«.
V Novem mestu seje ideja o lokalni radijski postaji rojevala že pred desetletji. Na plodna tla je padla šele pred letom dni, ko je Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko prvič obravnaval in podprl predlog o ustanovitvi regionalne radijske postaje. Kljub temu da so Metlika (v Črnomlju in Trebnjem pa
9 Radio Novo mesto se bo sprva oglašal vsak popoldan na III. radijskem programu in ga bomo na svojih sprejemnikih lahko našli na frekvenci med 104 in 107 mhz. Z 2.87 k«v moči bo pokrival prav vso Dolenjsko, del Kočevske tja do Grosupljega, slišali ga bodo tudi do Celja in Zagreba, seveda bo pokril tudi vse območje Žumberka in Bele krajine. Ob delavnikih bo ekipa pripravila triurni program, ob sobotah in nedeljah pa ga bomo lahko poslušali kar pet ur.
so še premišljevali), se je OK SZDL Novo mesto odločila, da pred napovedano podražitvijo opreme za studio sama zagotovi najnujnejša sredstva. Tako so iz proračuna občine s pomočjo Kulturne skupnosti in SLO zagotovili
17.356.000	din. Z omenjenim denarjem so kupili prav vso potrebno opremo za delovanje radia v vrednosti skoraj 10 milijonov dinarjev. 5 milijonov dinarjev je bilo oddvojenega za delovanje oddajnika na Gorjancih, 2,2 milijona pa so že veljala gradbena dela v novih prostorih radia. Prav takšno vsoto, ki jo je novomeška občina že vložila v radio naj bi pred začetkom delovanja prispevale ostale tri občine: Črnomelj 7.617.200din, Metlika 3.561.180din in Trebnje 7.194.640 din. Tak znesek po mnenju Uroša Dularja, predsednika skupščine občine Novo mesto, ki vodi radio v ustanavljanju, še vedno ne bo zadostoval za dokončanje investicije. Manjkajoči denar bo mogoče dobiti z dobrodelno akcijo preko delovnih organizacij. Seveda bo pričetek delovanja radia še tesno povezan tudi z
začetkom delovanja oddajnika na Gorjancih. Po zagotovilih RTV Ljubljana ga bodo usposobili v poletnih mesecih. Oddajal bo I. II. in III. radijski program in I. televizijski program.
Na radiu naj bi bilo v začetku uradno zaposlenih le šest oseb. Pri ustvarjanju programa bi si ves čas v veliki meri pomagali s honorarnimi sodelavci, med katerimi bi bili glavna opora novinarji Dolenjskega lista. Predlogjetudi, da bi lokalna radijska postaja Radio Novo mesto postala tozd Dolenjskega informativnega centra, v sklopu katerega deluje tudi časopis Dolenjski list. Za delovanje radia bo že v letošnjem letu potrebno zagotoviti 20 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa bo ta vsota še za 10 milijonov din večja. Že v najkrajšem času bodo ustanovili tudi programski svet, kot družbeni organ upravljanja, seveda pa bodo morale občine najprej podpisati samoupravni sporazum, s katerim bodo radiu zagotovile delovanje.
J. PAVLIN
VROČA VRTINA — Delavci Geološkega zavoda Ljubljana bodo na Mostecu pri Dobovi najpozneje do konca aprila letos zvrtali 1.000 metrov globoko vrtino, ki jo financirajo brežiška Agraria in Terme Čatež. Tedaj bo povsem jasno, kolikšne so količine termalne vode na levem bregu Save in kakšna je njena temperatura. Zadostne količine termalne vode bodo omogočile nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma in rekreacije, na Čateškem polju pa bodo kmetijci lahko še razširili intenzivno pridelavo. Prejšnji četrtek so delavci zvrtali že 360 metrov vrtine, ki je imela pri 300 metrih kar 40,2° C, pričakovali pa so le 3°. (Foto: Perc)
r-kozerija*
vedela, kdo trka na okno«
Prva članica Rdečega križa v Pišecah
PIŠ ECE — Ivanka Podgoršek, ki si je naložila osmi križ, je minuli teden vsa nasmejana sprejela čestitke Marjance Ogorevc v imenu krajevne organizacije RK. Pozornost si je zaslužila kot ustanovna članica Rdečega križa v Pišecah in kot dolgoletna aktivistka. Desetletja je obiskovala ostarele krajane in pomoči potrebne revne družine. Pomoč jim je bila dobrodošla zlasti v prvih povojnih letih, ko ljudje niso imeli kaj jesti in kaj obleči.
Pri Rdečem križu je Ivanka začela delati v začetku 1944 na po-: budo partizanke Laske. Takrat so članice odbora na skrivaj zbirale obvezilni material, prale in šivale obleko za partizane ter obiskovale bolnike. Bili so hudi časi in Ivanka ni nikoli vedela, kdo trka za okno, Nemci, partizani ali celo ustaši.
»Izgubila sem dva brata partizana,« je pripovedovala. »Ivan je padel na Dolenjskem, Albin pol ure hoda od doma, v Orehovcu. Nikoli ne bom pozabila dogodka, ko je Nemec med hajko v pozni jeseni 1944 pred mojimi očmi (gledala sem skozi okno) z brzostrelko pokosil deklico Roziko iz soseske. Tekla je v gozd posvarit očeta, kije drvaril, naj se vrne zaradi hajke. Ranjena Rozika seje obrnila proti domu, prehodila precejšen del poti in med tem klicala Krulčevi Tončki: ,Teta, jaz sem ranjena.’ Ko je bilo streljanje mimo, je prišel pome Špelakov Rudi, da sva šla dekletce obvezat. Rozike nismo mogli rešiti. Ustreljena je bila v trebuh inježive-la do naslednjega opoldneva. Morda bi ji v bolnici pomagali, toda Nemci v globoški šoli nas niso pustili do zdravnika.«
Ivanka Podgoršek je zrasla v čevljarski družini, prva od desetih otrok. S šestnajstim letom je odšla od doma. S seboj jo je vzela Duna-jčanka, ki je imela v Pišecah teto. V tej zdravniški družini je služila od 1922 do 1940, najprej kot gospodinjska pomočnica, nato kot kuharica. Ko je prišla na Dunaj, je bil sin njene delodajalke star 5 let. Nanjo ni nikoli pozabil, 'tudi on je zdravnik kot oče in za vsak božič in veliko noč se je spomni z darilom.
Po vojni je Ivanka delala v šolski kuhinji in si tam prislužila pe-nzijo. Delu se je predala z veliko vnemo, zanj pa se je odločila ob srečanju z Ivanko Ostreličevo, Ona ji je pomagala voditi eno prvih odlično organiziranih šolskih mlečnih kuhinj v Sloveniji, za katero so krajani vsako leto zbrali veliko živeža. Kuharica Ivanka je poleg tega vkuhala vse sadje in zelenjavo s šolskega vrta. Nekajkrat so pišečko šolo prav zaradi tega obiskali ljubljanski televizijci in posneli bogato založene shrambe.
J. TEPPEY
JUGOSLAVIJA PLEŠE
NOVO MESTO — V četrtek, 20. marca, bo v dvorani Marof plesna prireditev Jugoslavija pleše, na kateri se bodo pomerili v latinskoameriških plesih plesni pari iz vse Jugoslavije, v standardnih plesih pa se bosta občinstvu predstavilai Fredi Novak in Viktorija Tomič, profesionalna prvaka SFRJ. Poleg njih bodo nastopile tudi članice skupine za jazzovski balet in mojstri break-danca. Vstopnice prodajajo pri Globtouru in Kompasu.
SIT VSEH TEH Z
Pokvarila se mi je moja krnitja, stoenka. Zapel jal sem jo k avtomehaniku. Ko meje videl, je rekel: »O, to si ti. Zadeva bo urejena v tednu dni, ker se poznava.« Obljubil mi je še to, da bo popravilo poceni, skoraj zastonj.
Po mesecu dni je jadikoval, da ima dela čez glavo. Minila sta dva meseca, ko se mi je zvrtelo v glavi. Ne zaradi visokega krvnega pritska, ampak zaradi računa, ki mi ga je izstavil.
»Če se ne bi poznala, bi bila številka dvakrat višja,« je dodal.
Ko se začne grmaditi nate, ni konca ne kraja. Crknila mi je ročna ura.
ni bilo težko ugo-»Sicerjihnimam.a
»Baterija,« toviti urarju, zate...«
Odprl je in videl sem drobovje. Vse skupaj ni trajalo več kot tri minute.
»Tisoč dvesto dinarjev. Ne bi, a ker si ravno ti...«
Rad nosim usnjene čevlje. Dragi so, a tudi pete jim rade odpadajo.
Čevljar, h kateremu sem jih prinesel, meje najprej pogledal, nato pa vzkliknil:	»Takšnih
malenkosti sicer ne popravljam, toda če si to ti...«
Pljunil je v roke in mi rekel, še preden bi lahko pojedel banano:
»Tako, pa sva uredila. Dva tisoč, prosim.«
Zadnje čase sem se zredil. Srajce številka devetintrideset še komaj zapnem na prsih, zato ni nič čudnega, če mi odleti kakšen gumb.
»Tole mi popravite, prosim,« sem rekel šivilji na Sončnem trgu.
»Gumbov sicer ne prišivamo, toda če gre za vas, to ni vprašanje. Saj se vendar poznava,« je bila vsa sladka.
Ko sem prišel na obračun, sem bil lažji za šeststo dinarjev.
»Povem vam, da je to samo zato, ker vas poznam. Koga
drugega bi poslala k hudiču,« se je prijazno hihitala.
Zaradi poznanstva, zvez in zvezic mi je možak popravil televizor, za kar sem odštel šest tisoč osemsto šestdeset dinarjev, ženska me je ostrigla za dva tisoč dinarjev, četudi lepša samo dame, nekemu privatniku pa sem odšel tri tisoč petsto dinarjev za zamenjavo tesnila pri pipi. Ne-bi mi ga zamenjal, če me ne bi poznal s televizijskih nastopov.
Hudičevo res se mi zdi, da bi prišel veliko bolje skozi, če ne bi imel na tem svetu niti najmanjšega poznanstva.
TONI GAŠPERIČ
¥