Leto XVIII., St. 7
V organizaciji Jo mol, kolikor moCI — toliko pravico.
Uredništvo in uprava: Ljub* ljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček, račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4,—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po cenika. Telelon Ste v. 3478.
Filip Uratnik:
Nov rudarski zakon in delavstvo
V ministrstvu za šume in rude delajo že dalje časa na osnutku novega rudarskega zakona. Imeli smo že osnutke tega zakona, ki hi mogli tudi rudarsko delavstvo zadovoljiti. Ti osnutki pa so se tako dolgo popravljali in spreminjali, da je dobilo pred par dnevi Centralno tajništvo delavskih zbornic rudarski zakon v tekstu, ki bi pomenil za naše rudarsko delavstvo težko razočaranje.
Rudarski zakon zanima delavstvo v toliko, v kolikor urejuje njegovo 12. poglavje službeno razmerje rudarskih delavcev in nameščencev.
Legislativno je sicer zgrešeno, če regulirajo službeno razmerje vsi mogoči zakoni. S tem se ustvarja popolni zakonodajni kaos. Kljub temu gremo tudi v zakonodaji, ki se pripravlja, to pot. C) službeni pogodbi službojemalcev govorijo istočasno osnutki civilnega, obrtnega, trgovskega in rudarskega zakona poleg raznih pravilnikov za državna podjetja..
A to še ni najhujše. Hudo pa je, da Urejujejo ti osnutki isto materijo na popolnoma različne načine. Medtem* ko se je oziral prvi tekst rudarskega zakona vsaj deloma na novi razvoj delavskega zakonodavstva, medtem ko lahko rečemo isto za osnutek obrtnega in trgovskega- zakona, tu civilni zakon že zaostaja, novi tekst rudarskega zakona pa ostaja v svoji zadnji stilizaciji tam, kjer smo bili v tem pogledu pred petdesetimi leti.
Najvažnejše, kar naj bi moderni zakon o delavski službeni pogodbi delavstvu dal, so minimalni odpovedni roki, ki naj bi delavca ščitili pred takojšnjimi odpusti. Tu se mora zakonodavec uživeti v položaj delavca, ki ima rodbino in v položaj rodbine, ki naj izgubi preko noči svoj zaslužek. Podjetnik mora računati z vsemi faktorji, pa tudi s faktorjem »delo« vsaj za nekoliko tednov naprej. Zato prejema podjetniško nagrado. On ne potrebuje pravice, da more metati delavce in nameščence brez odpovedi na cesto.
Načrt rudarskega zakona je predvideval v svojem prvotnem osnutku za mlajše delavce minimalni odpovedni rok 14 dni, za- starejše pa minimalni odpovedni rok mesec dni. Sedanji tekst pa predvideva za vse delavce 14 dnevni odpovedni rok. Ali tudi ta odpovedni rok bi se mogel s »svobodnim« dogovorom razveljaviti. Delavskim predstavnikom sc je sicer dalo zagotovilo, da bo dobil vsaj ta 14 dnevni odpovedni rok značaj minimalnega odpovednega roka. Toda med določbami, ki dajejo delodajalcu pravico do odpusta brez odpovednega roka, je več določb, ki oinogočujejo izigravanje zakonitega odpovednega roka. tudi, če bi dobil prisilen značaj.
Brez odpovedi se more n. pr. odpustiti delavec, ki opravlja kljub enkratnemu opominu svojo službo malomarno. Mi smo daleč od tega, da bi podpirali in branili tako delo. — Mnenja pa smo, da je s progresivnimi akordnimi postavkami v naših rudnikih tak delavec že boli nego dovolj strogo kaznovan. K temu prihajajo še disciplinske kazni. Zato so take določbe za vzdrževanje discipline v rudniku povsem nepotrebne. Omogočile pa bodo izigravanje zakonitega odpovednega roka, ki je že itak minimalen.
Drug primer: Delavec, ki je povzročil podjetniku brez osebne krivde škodo v iznosu 300 Din, se nnore po tekstu osnutka tudi brez odpo-
vedi odpustiti. Delavske zbornice so zahtevale, naj bi ta pravica vsaj v tem slučaju odpadla, ako bi delavec škodo nadoknadil. A tudi s tem niso uspele.
Naj navedemo še eno karakteristično določbo, ki je merodajna za duh, ki je narekoval korekturo prvotne stilizacije rudarskega zakona. V prvem tekstu je stalo, kar je popolnoma razumljivo, da more zapustiti delavec poslodavca brez odpovedi, ako mu ta ne more dati dela in zaslužka. V novem tekstu pa stoji, da ga sme zapustiti le v slučaju, ako mu delodajalec ne garantira vsaj za tri četrtine delovnih dni v mesecu delo in zaslužek. Delavec je torej dolžan čakati na delo pri po-slodavcu vsaj četrtino meseca, tudi če mu ta ne daje dela in zaslužka.
Poglavje zase tvorijo predpisi o izpraznitvi delavskih stanovanj. Rudniška stanovanja so morda nujno zlo. Vendar povdarjamo, da so za delavstvo in delavske rodbine zlo in nikaka ustanova, kateri naj bi se dajale posebne ugodnosti. Zato smo stali na stališču, da naj se izpraznu-jejo stanovanja, ki so rudniška last, na enak način, kakor se izpraznu-jejo stanovanja sploh. Ne gre, da se mečejo delavci na cesto istočasno, ko poteče njih službeno razmerje, ker si takrat šele lahko iščejo drugo delo in mojfa ostati rodbina tako dolgo, dokler to delo ne najde, v prejšnjem stanovanju. Če bi to načelo splošno obveljalo, bi ne mogel veljati ugovor, da rabi podjetnik stanovanje takoj za druge delavce, ker bi lahko nastopili ti najprej delo kot samci in dobili šele kasneje rudniška rodbinska stanovanja.
Posebnih ozirov bi bilo treba v slučaju smrti ali upokojitve. Taki oziri so mogoči tudi v slučaju redukcij ali obustavitev dela, ker v takih slučajih delodajalec delavskih stanovanj ne potrebuje. Iz teh vidikov smo stavili delavski zastopniki svoj protipredlOg k prvotnemu tekstu zakona in smo v mnogočem uspeli. V zadnjem osnutku pa je vse to iz zakona izločeno. Delavec mora zapustiti stanovanje takoj, ko preneha njegovo službeno razmerje. — Deložacijo izvrši politična oblast. Deložacija sc izvrši celo v tem slučaju, če delodajalec stanovanja ne potrebuje za druge delavce.
Zelo težke zlorabe se morejo vršiti na rudnikih z disciplinskimi kaznimi. Videli smo za en rudnik, na jugu od nekega delavca plačilne listke za celega pol leta, kjer ni bil niti en plačilni listek brez znatnega odbitka v vidu kazni. Da bi se take zlorabe onemogočile, so delavske organizacije predložile, da bi se v zakonu določilo, da se morajo vpisovati vse kazni v poseben register, ki naj bi se predlagal na pregled so-cijalno-politični oblasti in dalje, da bi upravljali fonde, v katere se stekajo kazni, izključno zastopniki delavstva. Dalje smo predložili, naj se ne kaznuje z denarno kaznijo nihče več, kakor trikrat v mesecu im ne več, kakor skupno vsoto ene režijske plače na mesec. V zadnji osnutek rudarskega zakona pa je prišla glede glob in kazni samo odredba, da globe ne smejo znašati več, kakor 15% 14 dnevne delavske plače. V naših rudnikih znašajo globe na delavca in leto povprečno 30 do 70 dinarjev. Ako postavlja novi zakon take minimalne meje, daje s temi pobudo za poslabšanje dosedanje prakse.
Glede delovnega časa ne stoji v novem zakonu ničesar. In vendar je tu izredno važno, kdaj se počenja šteti delovni čas, ali z vstopom v rudniški obrat, ali z nastopom dela na mestu. Vse to je naš stari rudarski zakon reguliral. Novi rudarski zakon pa dopušča tu popolno nejasnost. To pomenja lahko prosto pot za občutno podaljšanje delovnega časa v rudnikih. Dosedanje zakonske novele določajo, da se sme delati v krajih, kjer je vroče ali mokro, ie po 6 ur na dan. V novem zakonu tega ni.
V pogledu osiguranja delavske mezde je važno, da se delavcu osi-gura, da dobi gotov del mezde na roko in da sc omeji kreditiranje. Posebno važno je, da dobi delavec v slučaju izstopa iz službe nekaj gotovega zaslužka na roko.
Pri sedanji praksi sc dogaja, da dobiva delavec vse potrebščine že vnaprej v rudniškem konzumu. Če se ga nenadoma odpusti, mora plačati potrebščine za nazaj in ne dobi na roko niti dinarja. Lahko si je predstavljati, v kak položaj zaide tak odpuščen delavec. Spominjali se borno slučaja, ko je zmrznila v snegu cela rudarska rodbina, ki je bila odpuščena iz nekega srbskega rudnika in se je napotila peš iskat dela. Iz teh razlogov smo bili mnenja, da bi se ne smelo odbijati pod nikakim izgovorom več, kakor četrtino plače v svrho poravnanja predujmov ali posojil. Sedanja praksa je ta, da se smejo odbijati od delavske plače celotni iznosi v svrho poravnavanja dolgov pri rudniških konzumih, medtem ko se ne smejo odbijati nikaki iznosi za enake dolgove, napravljene pri delavskih konzumih ali drugih trgovinah, tudi če delavec na odbitek izrecno pristane. Naše mnenje je, da ni nikakega povoda za tako favoriziranje rudniških konzumov in da ni potrebno, da obvladuje podjetje delavca, ki ga obvladuje že v obratu in stanovanju, tudi kot kou-zumenta. Prav posebno pa je treba povdarjati, da je delavska plača slabo zaščitena, če ni zaščitena tudi napram rudniškemu konzumu. Ni res, da je potreba taka določba, ker bi rudarski delavci sicer ne dobili kredita za živila, pač pa je nasprotno res, da bi se njihov kredit samo dvignil, če bi se smela odtegovati v
slučaju njihovega pristanka četrtina delavske plače.
Odredbe o rudarskih zadrugah so v novem tekstu zakona popolnoma nejasne. Zlasti ni povedano, ali naj odgovarjajo rudarske zadruge instituciji obratnih zaupnikov ali instituciji delavskih zbornic v smislu zakona o zaščiti delavcev.
Za reševanje v sporih iz službenega razmerja predvideva rudarski zakon posebno sodišče. Če imamo pred očrni, da predvideva tudi obrtni zakon za reševanje sličnih sporov posebno sodišče, moramo reči. da ni razloga, da bi se ustvarjale tu za rudarje posebne institucije, ker gre v enem in drugem slučaju za pravne spore popolnoma istega značaja. Bojimo se, da bi ostalo eno ali drugo sodišče na papirju, a'ko bi šli tu v nepotrebni specializaciji predaleč.
V: prvotnem osnutku so bili predvideni posebni socialni fondi, v katere naj bi dajala rudarska podjetja 5% izkazanih čistih dobičkov. Taki fondi bi mogli dobro služiti kot brezposelni fondi. Oni tudi niso nikak novum, temveč v nekaterih državah, kakor n. pr. v Rumuniji, obstojajo. Pri nas so morali iz zakona izpasti. Mesto tega dobimo paritetno brezposelno zavarovanje s prispevki, kakor veljajo za ostalo delavstvo.
Tako so za delavstvo rešena vsa vprašanja, na katerih! je delavstvo interesirano. Če postane osnutek v resnici v tej obliki zakon, bo za nas za dolgo dobo sankcijoniirana zakonodaja, kakor je zagledala beli dan pred 50 ali 70 leti, ko zakonodajalec o modernem delavskem življcjkiu ni imel tistih predstav, katere danes lahko ima. Celo nekatere modernejše norme, ki’ so že danes v veljavi, pa bodo, kakor iz zgoraj navedenega sledi, iz zakona izpadle. Pri tem' je imeti pred očmi, da obravnavajo osnutki obrtnega, trgovskega in celo civilnega zakona isto materijo iz mnogo modernejših vidikov, itako, da obstoja nevarnost, da bo vsa karakteristika zakona o službeni pogodbi za rudarje ta, da bo ta službena pogodba — slabše urejena, kakor za ostale delavce.
Tega organi ministrstva za šume in rude, ki se radi ponašajo, da je za rudarsko delavstvo v socialnopolitičnem oziru bolje poskrbljeno, nego za ostale kategorije delavstva, gotovo ne žele.
Z vso odločnostjo naprej!
(Dopis.)
Brez miru in brez počitka stoji proletariat po vseh državaih dnevno v boju in obrambi za svoje pravice in svoj obstoj. Kakor, da so podjetniki obsedeni s sadizmom, v dnevih najhujše krize, kot jo. na-zivljejo, v dnevih največje brezposelnosti, ki vlada povsodi, vodijo borbo na nož proti delavstvu z načrti zniževanja iplač.
Tako čitatmo v vestniku naše interna-cijonale, da je bilo 10. marca v Bavarski v Nemčiji izprtih 40.000 kovinarjev, zato, ker podjietniki niso hoteli pristati na sklep posredovalne komisije, da sc znižajo plače a 6%. Izprli so 40.000 kovinarjev in izjavili, da bodo vodili borbo za dosego svojih popolnih zahtev v redukciji plač do konca tudi na nož.
Kovinarji, stoječi v naši bratski organizaciji, so popolnoma solidarni in složni v tej borbi in pripravljeni nanjo tudi na nož, kakor so se podjetniki izjavili, svesti so si pa tudi lahko, da stoj® vse kovinarsko delavstvo naše internacijonale za njimi.
Iz Avstrije čujemo stvari, ki se nam zdijo skoro neverjetne, ker vemo, da je avstrijska kovinarska organizacija borbeno kakor akcijsko ena izmed prvih v naši in-ternacijonali; pa vendar čujemo, kako je Alpine-montanska družba v revirjih in v tovarnah v Donawitzu zlomila delavstvo in
je izdajstvo nad samim seboj zasluženo* plačilo. Sedaj seveda avstrijski kovinarski Savez ne more prevzeti nobene odgovornosti za nastali položaj. Vrši pač samo to nalogo, da sedaj poučuje delavce, ker sedaj so morda bolj dostopni za vse ono, kar so jiimi poprej pripovedovali zaupniki svobodnih strokovnih organizacij. Sedaj se potaplja vsa demagogija provokaterstva, sedaj je namen podjetnikov razkrinkan v vrstah najzadnjih in najmanj mislečih delavcev, vsa laž in vsa borba proti svobodnim strok, organizacijam je zlomljena in s tem vred! precejšen del zapeljanega delavstva pahnjenega v spoznanje, da je za delavstvo proti izkoriščanju od podjetnikov samo ena odpotnoč, ki napravi miejo vsakemu pretiranemu izkoriščanju, to je svobodna strokovna organizacija, temelječa na mednarodni solidarnosti.
Več ali manj preživljamo to tudi mi kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. ledni in meseci potekajo, ko zaupniki stavljajo ves svoj čas in vse svoje sile samo na eno točko in za nas zaenkrat najglavnejšo točko, za ureditev naših plačilnih razmer. Kdor je eno tako borbo že preživel in v njej morda praktično sodeloval kot zaupnik, ta ve, da je v takih časih organizirano delavstvo postavljeno
mu reducirala plače ter ukinila kolektivno pred težko preizkušnjo. Ker odločitev
Pogodbo. Ravno tako se je zgodilo v Kap-fenbergu. Vprašamo se, kako je to mogoče. Kdor razmer ne pozna, lahko krivično sodi. V Donawitzu, kakor v Kapfenbergu, so delavci stali v fašističnih strokovnih organizacijah in seveda sedaj prejeli za svo-
dobro ali slabo zapečati vprašanje, kolika je zavednost med organiziranimi, ker od njihove vztrajnosti, zrelosti in discipline zavisi uspeli.
Glavni del tega, lahko rečemo, smo že prestali. Odkrito pa lahko povemo, da smo
čisto natančno opazili, kako so manj poučeni zlezli za plot in pričeli čakati, da udarijo po organizaciji in zaupnikih, mesto, da skušajo notranjost boja doumeti in doumeti namen podjetja, ki preizkuša naše vrste in zavednost. Nekateri izmed takih so se drznili že pričeti izza plota metati kamenje in ipofcna delujočim zaupnikom. Toda moč zavednosti jih premaguje. Zaman grizejo v granit. Nezlomljivo sklenjeno stoji skupni zaupniški zbor in ž njim absolutna večina neomahljivega članstva, ki razume položaj in zna ceniti delo zaup-niškega zbora. Ta vztrajnost in nezlomljiva volja jih zoipet vrne disciplini. Nam je razumljivo kaj takega, ker vemo, da baš taki zelo malo čitajo, res je pa, da smo zaupniki storili vselej vse, da je vse delavstvo o vsem točno poučeno, zato jie grajati take le zato, ker le čakajo, ne potrudijo se pa, da bi prišli na sklicane članske sestanke, kjer podajajo zaupniki vsa pojasnila. Potem seveda ni čuda, da vedo le ono, kar čujejo od vrag zna koga v kaki zakotni gostilni in ni čuda, da nasedajo na lim frazam in zlobnostim neorganiziranih indi vidu jev. Toliko močui smo danes že, da nas vse take iz nevednosti izvirajoče zmote najmanje ne ovirajo v vsem, dasi tiha in zato toliko bolj opasna borba zahteva ves naš prosti čas. Omenjamo to zato, ker smo se morali potruditi, da smo one izza plota pognali nazaj v vrste iz njihovega umika in sedaj nam stoji odprta še zadnja etapa odločilne borbe.
Na polovico povoljtio je likvidiran mezdni spor na Dobravi, plače pa so omo-S^č<me po storitvi, da ostanejo ne le v oni višini, kakor so bile, deloma bo možnost večjega zaslužka, kadar se delovni čas zopet vpostavi na 8 ur. Sporazum pa zavisi še od preizkušnje sedanjega plačilnega sistema, ki zavisi od storitvenega zaslužka in bo brez dvoma v marsičem potreben še potrebnih sprememb, dokler se Jie izprak-ticira način dela, ki je povezan z vprašanjem plač.
Za mrzlo valjarno sc je dosegel popoln sporazum na Savi, vendar je akord na trimesečno poskušujo; za žičarno sporazum še ni popoln, vendar pa je bil naš pristanek za princip podan s pridržkom popravkov iz obeli strani.
Ostane še nerešeno vprašanje zavijal-nice in žrebljarne na Savi ter oni oddelki, ki sploh ne prihajajo v poštev akordira-nega dela in še valjarne Javornik, kar vse bo morda le mogoče urediti v toku meseca aprila.
Priznati moramo, da se je današnje vodstvo Kranjske industrijske družbe v ogromnem delu potrudilo poceniti režijo z novimi tehničnimi napravami in izpopolnitvami. Izvršile so se kolosalne nove naprave, žal, pa delavci ostajamo v plačah, kjer smo bili in opravičeno povdarjamo, da se nas je celo pritisnilo ob zid v poslabšanje vsled znižanja dela nedeljskih doklad.
Na tej naši izgubi nosijo glavno krivdo po drugih tovarnah v Jugoslaviji, ki so slične naši, slabo organizirani kovinarji.
Ni nas bičal le element zime, grozila nam je tudi zakleta kriza, da nas polomi, v mnogih družinah pa je vladala težka bolezen. Minulo je, bobneči studenci od juga napolnjenih strug nam napovedujejo pomlad, izginila je iz nas vsa izmučenost, sveži smo zopet kakor prvi dan naše borbe.
Razvijamo programe in delamo naprej. V ospredje stopa novi zadružni kolektivni program, zanj hočemo osvojiti vse organizirane kovinarje, osvojiti hočemo vse organizirane za vstop v enotno zadružništvo z velikim ciljem — za našo bodočnost. Odbori strokovne organizacije, vseh zadrug, kakor kulturnih organizacij, so soglasno osvojili novi zadružni program: po 30 Din bomo plačevali na mesec za naše skupno zadružništvo, za naše skupne domove, športne štadijone, kopališča itd
Težko se je odločiti, toda zavest premaguje, moramo, kajti vidimo, da ima delavstvo tam, kjer je slabo organizirano, tudi slabe plače, kjer delavstvo nima svojih močnih zadrug, nima ozadja in ropa ga in izropa za vse privatni dobiček.
Kultunia organizacija »Svoboda« napreduje, je postala akcijska, mladina se nam priključuje in prebuja, vstaja proletarska mladina in s tem je bodočnost naša.
Vse to vzbuditi in vzdržati posameznik ne more, zaslugo na vsem tem napredku nosi širok zaupniški kader, samemu sebi in ideji zvest.
Zavedamo se že, da brez potrebne izobrazbe ni trajnosti delavskega pokreta, ako je odvisen od meščanske duševnosti, vendar nismo nikdar pretiravali klica po izobrazbi v nepravem smislu, zavedajoči se vedno, da je vsemu prvo organizacija, kajti, če imamo organizacijo, pride vse drugo samoobsebi in z njo naravno tudi napredek v izobrazbi. Nič bi nam ne koristilo, če bi bili sedaj akademsko naobraženi, pa bi stali brez organizacije; bilo bi po nas, če bi nam manjkalo kolektivnega prepričanja. Neob-hodno potrebno je, da stalno skrbimo za naraščaj in širimo znanje med naše člane, predvsem pa med zaupnike. Vsak pa je predvsem sam dolžan iskati resnico.
Sodrtigi in sodružice! V vztrajnosti je zmaga in naš napredek. Ne odrekajte se vsem potrebnim žrtvam, ki jih moramo do-prinašati, da si izkujemo boljšo bodočnost. Postanite popolni, ne iščite izgovorov iti vzrokov, ne čakajte vedno na zaupnika, da Vas vedno iznova kliče naprej, naprej za nami, ne ozirajte se ne na levo ne na desno. Žrtvujte več prostega časa za samoiz-obrazbo! 'listi, ki ste delali po šestnajst in dvanajst ur, povejte onim današnjim, da smo takrat bili zgolj sužnji. Borbi prednikov je dolžan vsakdo tam, kjer je danes osemurni delavnik, žrtvovati prosti čas za napredek, ne pa iskati le sebi zadoščenja v brezbrižju. Skupne nam naj bodo zabave, skupna pa naj nam bo tudi vsa borba za obstoj. Razumite to in vztrajajte povsod! Kjer še niste organizirani, pridružite se nam, pristopite v naš skupni Ml! Z vso odločnostjo naprej!	Jurij	Jeram.
Podeželske občine za izvajanje zakona o
zašiiti delavcev.
bolni in onemogli v breme naših’ itak siromašnih občin.
Sresko načelstvo naprošamo, da pri kraljevski banski upravi v Ljubljani opozori na to katastrofalno dejstvo, da se pod vzamejo primerni koraki v zaščito mladoletnih delavcev. Kraljevska banska uprava naj izposluje, da bo industrija v pogledu delovnega časa striktno izvajala predpise zakona o zaščiti delavcev, ki v § 6. predpisuje za vsa industrijska podjetja 8 urni dnevni, oziroma 48 urni tedenski delovni čas; § 9. tega zakona pa za mladoletno delavstvo izključno zabra-njuje vsako delo, ki bi imelo trajati preko 8 ur dnevno.
Tekstilna industrija se na vse te zakonite predpise ne ozira in se zaradi tega uničuje zdravje našega delavstva. Prav talko pripada delavstvu za čezurno delo 50% doplačilo, toda tudi tega jim tekstilna industrija v Kranju ne plačuje.
Glede higijenske opreme in uredb tovarn so posebni zakoniti predpisi in se tudi ti malo in le površno izvajajo. Zato je potrebno, da banska uprava potom Inšpekcije dela pregleda tovarne, če je v zadostni meri poskrbljeno za zdravje delavstva.
Resolucija je bila z odobravanjem vseh navzočih soglasno sprejeta. Prav take resolucije so poslale sreskemu načelstvu tudi občine Naklo in Stražišče pri Kranju.
Mi razumevanje podeželskih občin v okolici Kranja za socialno zaščito delavstva toplo pozdravljamo, ker je to že drugi slučaj, da so se te občine zavzele za delavsko zaščito. (Prvič so se zavzele za izvedbo starostnega zavarovanja.) Pohvale vredno je tudi agilno delovanje predsednika Splošne delavske zveze v Kranju, sodruga Kerča. Prav tako ima polno razumevanje za socialne težnje delavstva tamkajšnji gospod sreski načelnik.
Potrebno bi bilo, da vse občine, iz katerih se pošilja delavstvo v tovarne sledi vzgledu teh občin. Ob enem pa, da zahteva ob vsaki priliki tudi pojasnila, ali in kakšne korake je ukrenilo sresko načelstvo in banska uprava, da zaščiti dtržavlja-ne pred izkoriščanjem inozemskega kapitala.
V soboto, dne 28. marca t. 1., se je vršil v občini Predaselj pri Kranju sestanek občinskih odbornikov in zastopnikov raznih kmetiških gospodarskih zadrug. Sestanek, ki ga je sklicalo sresko načelstvo v Kranju, je bil lepo obiskan. Navzoče je bilo tudi tamkajšnje učiteljstvo in duhovščina. Razpravljalo se je o spojitvi občin Preddvora in Predaslja ter o raznih gospodarskih zadevah prizadetih občanov.
Občinski odbornik Franc Kerč, ki je predsednik podružnice Splošne delavske zveze v Kranju, je ob tej priliki opozoril navzoče na nevzdržne razmere tekstilnega delavstva, zlasti mladoletnega, ki je zaposleno po tekstilnih tovarnah v Kranju. Poudaril je predvsem škodljivi vpliv predolgega delovnega časa in slabih zaslužkov na zdravje delavstva. Podjetja bodo v par desetletjih izmozgala in izčrpala delavstvo, ki bo potem padlo v breme siromašnim podeželskim občinam. Da se to prepreči, je rekel, da se nujno izvaja zakon o zaščiti delavcev in predlagal naslednjo resolucijo, ki jo je dal navzoči sreski načelnik g. dr. Žnidaršič s priporočilom na glasovanje.
Resolucija:
V Kranju je v tekstilni industriji zaposlenih nad 1000 mladoletnih delavcev, od katerih je 80% deklet. Ob skrajno nizkih plačah (16 do 22 dinarjev dnevno) sili ta industrija delavstvo k čezurnemu delu. Skoro povsod se dela deset ur in več dnevno. Zaradi slabih zaslužkov in zaradi tega nezadostne prehrane in predolgega delovnega časa, zapada zlasti mladoletno delavstvo vplivom raznih bolezni, predvsem pa tuberkulozi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je uradno ugotovil, da je ravno v Kranju in Tržiču med tekstilnim delavstvom procent tuberkuloznih bolnikov največji.
Industrija, stremeča za čim večjimi dobički, izkorišča in izmozgava organizem tega mladoletnega delavstva, ki je doma po večini iz okoliških občin Kranja. Mi s skrbjo gledamo v bodočnost teh naših občanov, ki jih bo industrija v dveh desetletjih izčrpala in bodo potem padli
Pripravite se na mednarodno delavsko
olimpijado!
Največji dogodek v mednarodnem delavskem gibanju i. 1931 bo II. delavska olimpijada na Dunaju v dneh od 19. do 26. julija.
S polnim navdušenjem se pripravljajo na njo razne dežele. Kajti na tej olimpijadi bo zavedno delavstvo manifestiralo svojo telesno in duhovno moč z raznimi športnimi tekmami, z manifestacijo množic in z raznimi slovesnostmi in kulturnimi prireditvami.
Delavska olimpijada na Dunaju bo mednarodna zaprisega delavstva za solidarnost proletarijata in mednarodni mir.
Tudi iz Jugoslavije se moramo v velikem številu udeležiti te impozantne prireditve delavske športne internacionale. — Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo dovoljenje, da se je smejo udeležiti člani delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« in drugih delavskih kulturno-sportnili organizacij v ostalih krajih Jugoslavije.
Od olimpijade nas ločijo komaj še trije meseci. Zato se požurimo s pripravami!
Sklenjeno je, da se iz Jugoslavije udeležimo glavnih prireditev, ki bodo od 23. do 26. julija.
Stroški so zelo nizki in sicer prijava za vsakega stane Din 70.—, potni list Din 25,— (avstrijski vizum ni potreben), po avstrijskih železnicah je 25% popusta, za člane »Prijatelja Prirode« v skupinah po 10 ljudi je do državne meje polovična vožnja; skupno stanovanje na Dunaju je brezplačno in če prehrano računamo na približno Din 80,— dnevno, znašajo celotni stroški za udeležence iz Ljubljane pri štiridnevnem bivanju na Dunaju z brzim vlakom Din 830,— (t. j. Din 385.— vlak, Din 70,— prijava, Din 25,— potni list in Din 350.— prehrana z ogledom Dunaja in vseh prireditev), pri potniškem vlaku bi znašali potni stroški Din 228.—, celokupni torej samo Din 700.—. Sodrugi iz drugih krajev lahko potem sami precenijo vse stroške.
Kdor misli iti na olimpijado, naj na spodaj navedeni naslov takoj pošlje svoje ime, priimek z navedbo poklica, svojega
članstva v »Svobodi« ali strokovni organizaciji, nadalje, ali misli potovati s potniškim ali brzovlakoin in če želi skupno prenočišče na Dunaju ali privatno. Obenem naj pošlje Din 70.—. Na prijave brez tega denarja se ne bomo ozirali. Kajti prijavo z Din 70.— moramo odposlati na olimpijski odbor na Dunaju, odkoder bodo poslali za vsakega posebno legitimacijo (Festaus-weis), ki edina daje pravico na sledeče ugodnosti: ni treba avstrijskega vizuma, 25% popusta na avstrijskih železnicah in dunajskem tramvaju, brezplačen obisk vseh olimpijskih' prireditev, brezplačno skupno stanovanje, popust za gledališča. Torej za Din 70,— so velike ugodnosti. Prijavnine Din 70.— ne bomo vrnili v nobenem slučaju.
Vsakdo naj se potem sam briga za potni list. Mi bomo posredovali pri oblasti, če bi se komu delale težkoče. Vsakdo naj si preskrbi pravočasno delovni dopust in hrani naj denar. Kdor ne bo imel do 22. julija potrebne vsote za pot in bivanje na Dunaju, ne bo smel odpotovati.
Točen program olimpijade in druge olimpijske zadeve bomo sproti in pravočasno objavljali v delavskem časopisju.
Toda odločite se takoj! Kdor misli iti na olimpijado, nam mora poslati prijavo z Diii 70.— najkasneje do 15. aprila. Ce bi podružnice »Svobode« ali strokovne organizacije v kakem kraju posebej zbirale prijave, prosimo te organizacije, da nam vse prijave prav tako pošljejo do 15. aprila.
Ljubljana, poštni predal 290, »Svoboda«,
Sodrug, vplačaj v soboto članarino Din 20.— za Cankarjevo družbo! Letošnje knjige bodo lepe, zato ne odlašaj!
STROKOVNI VESTNIK.
K mezdni razpravi v Jeklarni GuitanJ.
(Dopis.)
Ravnateljstvo Jeklarne Guštanj je z dopisom obvestilo Savez, da odpoveduje kolektivno pogodbo, katera je bila 1. 1925 sklenjena med vodstvom podjetja in Savezom. V istem dopisu pa izreka ravnateljstvo tudi pripravljenost skleniti novo kolektivno pogodbo, ki pa mora biti primerna sedanjemu duhu časa.
Mi razumemo to po svoje, namreč da so prejemki napram 1. 1925 za sedanji čas veliko prenizki. Vodstvo tovarne pa razume to seveda zopet po svoje, to pa tako, da so plače delavcev za sedanje razmere mnogo previsoke, da je nujno potrebno iste reducirati ter ustvariti še več gorja in še več revščine, dasi je je v prevaljskem srezu že itak dovolj.
Ali to je zaenkrat stvar v poštev prihajajočih delavcev in vodstva Jeklarne. Naš namen ni danes razpravljati o tem, marveč moramo počakati, kaj bo k temu reklo delavstvo. Nekaj drugega pa je, kar moramo danes odkrito in jasno povedati ter pozvati vse delavstvo Jeklarne, da tudii ono odkrito in jasno pove svoje mnenje.
Leta 1923 je bila v Guštanju 23-odstotna organizacija kovinarjev. Tako že v letu 1925 organizacijska disciplina in solidaren nastop ni bil več tak kakor prej. Kmalu potem so ti prenapeteži presedlali v Jugoslovansko strokovno zvezo, da bi morda v njenem okrilju dosegli svoj egoistični cilj. Od takrat naprej so se začele v Guštanju intrige in rovarjenja med delavci, kar je borbeno silo organiziranega delavstva znatno oslabilo. Tudi vodstvo podjetja je to videlo in je položaj po svoje izkoristilo. Tako je šlo dlo se= daj, ko se je odpovedala kolektivna pogodba.
Na veliko presenečenje nam je poslal odbor naše podružnice v Guštanju pismeno zahtevo JSZ, v katerem zahteva, da ta pastork rim.-kat. hierarhije pri mezdni razpravi,
ki se bo vršila dne 18. t. m., sodeluje, utemeljujoč to zahtevo, da je v interesu delavstva, da pri tej razpravi enotno nastopa.
Predlaga se, da naj se postavi za to mezdno gibanje enotni odbor, sestavljen iz SMRJ in JSZ.
Mi hočemo k tej zahtevi dati danes načelno stališče našega Sa-veza, o katerem bo morala razpravljati tudi plenarna seja Centrale našega Saveza dne 12. t. m1.
Mi smo vedno do sedaj odklanjali takozvano »enotno fronto«. To je bila komunistična parola izigravanja in demagogije. Tisti, ki enotnost delavskega razreda razbija (tudi s krščansko socijalističnimi gesli), nima legitimacije, vabiti nas v to enotno fronto.
Mi smo pristaši enotne organizacije in že imamo enotno izvoljene odbore, ki za svoja dejanja odgovarjajo svojemu članstvu. Nobena druga enotna fronta nam kovinarjem ni potrebna. Pri mezdni razpravi podjetniku ne bomo prav nič bolj imponirali, ako pridemo okrašeni s krščansko socialističnim peresom za klobukom in narodno kravato za vratom. Temveč, tam bo potrebno meriti svoje moči, ker je pravice m usmiljenja samo toliko, kolikor je organizirane moči.
Desetletna praksa nam je zgodovinski dokaz, da so krščanski kapitalisti skoraj šc bolj požrešni za profitom kakor pa katerekoli druge vere. Guštanj sko delavstvo to samo občuti na svoji koži. Njim se godi ravno tako kakor se godi trboveljskim rudarjem, ki so vsaki demagogiji nasedali.
Kovinarji in naš Savez se zavedamo odgovornosti napram celokupnemu organiziranemu delavstvu. Radi tega ne bomo postali nezvesti svoji tradiciji. Niti se bomo kedaj uklonili žolti demagogiji. Oni so kljub svoji ultrarevolucionarnosti zato tukaj, da enotnost delavskega razreda rušijo, da slabe njegovo odporno sik).
Savez gre v borbo sam. Kar smo dosedaj kje dosegli, smo dosegli z lastno močjo, z disciplino in
razredno zavestjo ter neštetimi žrtvami svojega članstva. Radi tega in v zavesti svoje tradicije odklanjamo tudi danes enotno fronto, odklanjamo ženitev z JSZ.
Da nismo diktatorji, temveč da pustimo svobodno presojo, sklicuje Savez za dne 12. aprila t. i. celokupno delavstvo Jeklarne na tovarniško zborovanje, kjer se bo stališče Saveza temeljito obrazložilo, trnkar bo celokupno delavstvo tajno glasovalo z listki, ali da mandat za to razpravo Savezu ali ne. Že danes pa odločno povemo, dal mora dobiti Savez zaupnico in naslon od najmanj e 'V.-, v Jeklarni zaposlenih delavcev.
Vse one delavce, ki se sestanka ne bodo udeležili, bomo smatrali, da se s stališčem Saveza ne strinjajo in jili bomo prišteli k glasovom, ki bodo šli v prilog JSZ.
Tako ima delavstvo Jeklarne priliko, da svobodno in jasno pove svoje mnenje. Od tega sestanka je odvisno vse nadaljnje delo Saveza. Rezultat glasovanja se ima telegra-fično sporočiti Centrali v Beograd.
Lesce.
Članski sestanek delavstva tovarne verig se vrši v pondeljek, dne 13. t. m., ob pol 5. uri popoldne.
Dnevni red:
1. Akordno delo in njega slabe posledice za delavstvo.
2. Razno.
Sodrugi kovinarji! Ako hočemo imeti kolektivno pogodbo, ako hočemo doseči o-miljenje brezposelnosti, potem mora biti na tem sestanku sleherni delavec navzoč, da soglasno odklonimo akordno delo toliko časa, dokler bodo naši sodelavci brez sredstev in brez dela na cesti.
To brezmejno izkoriščanje delavcev ne bo prenehalo prej, dokler poslednji delavec ne pride do uverenja, da je le v skupni organizirani sili boljša bodočnost delavca.
'	Celje.
Porast naše podružnice lepo napreduje. Polagoma in previdno se dvigamo. Imamo redne sestanke in debate so stvarne. Vse hiti in se pripravlja, da se nekako zaščitimo, ko bo zopet potrkala na vrata zima in mi bomo zopet delali po dva in tri šlhte na teden. V veri, da si bomo kot organizirani sodrugi pomagali drug drugemu, delamo, ustvarjamo. Našli smo vero v organizacijo.
Store.	-	—
V' nedeljo, dne 29. marca, smo imeli članski sestanek, na katerem smo razmo-trivali, kako tudi pri nas napraviti lokalni sklad, ki naj služi v podporo našim najbed-nejšim. Odločili smo, da prihodnjič povabimo celokupno tovarniško delavstvo, da razmišlja in se odloči.
Začetek j,e težak in z malimi žrtvami bomo tudi mi imeli lokalni sklad, kakor ga imajo ostali kovinarji.
Guštanj.
Vabimo vse delavstvo na sestanek v nedeljo, dne 12. aprila. Nihče ne sme manjkati. Ven iz Vaših za-duhlih koč, na sestanek, da odločimo o svoji usodi.
Ljubljana.
Delavstvo »Nove Jugometalije« opozarjamo, da bo razprava za novo kolektivno pogodbo proti koncu meseca aprila, tako, da bo s 1. majem t. I. že nova pogodba v veljavi.
Lesce.
Ravnateljstvo tukajšnje tovarne verig je na dan 1. aprila t. 1. izročilo našim zaupnikom1 seznam od dne 1. aprila nadalje veljavnih temeljnih plač. Iz tega seznama je razvidno, da so reducirane plače priučenim in pomožnim delavcem prve kategorije in pomožnim delavkam prve kategorije za Din 1.— na uro. Prizadeti so tudi vajenci, ki se učijo v IV., V. in VI. polovici leta učne dobe. Pri teh zadnjih znaša diferenca od Din 1.— do Din 1.50 na uro. Poleg vsega tega se reducirajo vsi akordi za 20 odstotkov. Tako!
Ta postopek podjetja nas jako zanima, to pa vsled tega. ker ima jako malo inozemske konkurence (v 1. 1929 je bilo vseh verig uvoženih 45 ton ali 4 in pol vagona), do-čim domača konkurenca sploh v imštev ne pride.
Pa smo se malo pozanimali, kako visoka je produkcijska cena za 100 kg navadnih verig, ki jih izdelujemo in da bi sc prepričali, če je resnica, da smo delavci previsoko plačani ter da moramo vsako stvar ravno mi z našim stradanjem kviti-rati.
Prišli pa smo do nasprotnega prepričanja:
Vzemimo verige štev. 50 in dobili bomo naslednjo sliko:
Izstovarnina
Lužama
Žičarna
Upogibalnica
Ravnanje
Varenje
Drgalnica
Zavijalnica
Nakladanje
100 kg železa Din 1.— 100 kg železa Din 2.70 100 kg železa Din 2.50 100 kg železa Din 10.50 10(1 kg železa Din 2.— 100 kg železa Din 38.— 100 kg železa Din 4.— * 100 kg železa Din 1.— 100 kg železa Din 1.—
Skupaj Din 62.70
Pa vzemimo, da smo se kje kaj zmotili ter pridajmo še 10% zraven, t. j. 6.27 — skupaj 68.97 Din in računajmo to okroglo Din 70.—, da bo nam »analfabetom« račun lažji. Produkcijski stroški za izgotovitev 1(X) kg te vrste verig znašajo Din 70.
Zaščitna carina pa znaša za sto kilogramov Din 55.—, ali z drugo besedo, državna uprava je šla z zaščitno carino našim industrijcem tako na roko, da jih stanejo produkcijski stroški za 100 kg verig samo Din 15.—.
Ta konstatacija je za nas jako važna. Država ni upostavila zaščitnih carin samo zato, da bi naši nikdar siti kapitalisti mogli brez mej odirati konzumenta. Te zaščitne carine imajo pred vsem ta namen, da je zaposleno domače delavstvo, da ima ono svoj zaslužek in svoj košček kruha.
Ali nismo upravičeni delavci, da pred celini svetom dvignemo svoj glas proti takemu izkoriščanju? Kapitalizmu ni ničesar, svetega, ne narod, ne država, ne vera, ne brat, ne sestra. Kapitalizem pozna samo profit, ne glede na trpljenje in stradanje nešteto drugih.
Nečuveno je to! Nedopustno je tako postopanje! Kadar na eni strani država nudi tako zaščito, da bi od nje imel koristi ves narod, skuša gospoda na drugi strani izigravati državo in posebej še delavstvo. Tudi tu bi moral priti v poštev zakon o zaščiti države ter z vso ostrostjo kaznovati tako početje. S temi redukcijami ni prizadeto samo delavstvo. Tu so prizadeti vsi ostali sloji. Kolikor bo delavec matije zaslužil, toliko bodo ostali sloji od njega manj e prejeli. Kmet pa, ki bo to verigo kupil, jo tudi za pol dinarja ne bo dobil ceneje, kakor jo je dbsedaj "kupoval.
Delavstvo radi tega upravičeno zahteva, da imajo dosedanje temeljne plače ostati iste, kakor so bile dosedaj. Delovni čas pa naj se zniža na 40 ur tedensko. Odklanja pa vsako nadaljnjo akordno delo, da bo na ta način mogoče zaposliti večje število delavcev, ki so zaslužka in kruha potrebni.
Prizadeti delavci pričakujemo od strani oblasti, da nas v tej borbi podprejo. Naj zaščitne carine ne služijo samo podjetnikom, temveč tudi delavstvu in njihovim družinam.
Mata.
Občni zbor naše podružnice S. M. R. J. se ije vršil v nedeljo, dne 22. marca t. 1. Iz .poročila s. Preglau Avgusta kot predsednika podružnice je bilo razvidno, da je bil v preteklem letu tudi nafc kraj precej prizadet) po krizi, Iti je v kovinski inxhistrip nastala. Imeli smo precej brezposelnih, večina delavcev pa je 'bila poslana na brezplačne dopuste. Tu so se pokazale dobrine lokalnega brezposelnega sklada, ki smo si ga pred dvema letoma ustanovili na pobudo Oblastnega odbora. Mnogi od teh brezposelnih ne bi imeli v času brezposelnosti ni-kakih sredstev, a tako smo jim lahko priskočili na pomoč iz sredlstev lokalnega fonda. V ostalem se je odbor potrudit koHkor je bilo v njegovi moči, da je zahtevama članstva ustregel. Na inicijativo Centrale našega Saveza smo ustanovili precej lepo 'knjižnico, ter nam je centrala kuipila 56 knjig. Tudi Oblastni .odbor v Ljubljani nam je kupil 25 knjig, Nekaj knjig sta majn pa darovala ss. Stropnik in Vrankar, V zadnjem času si je odbor kupil za ca. 500 Din novih knjig. Tako ima sediaij naše članstvo £e pri-lično izbiro v knjigah in mu je mogoče si v prostem času dobiti v knjigah malo duševnega razvedrila. Vse to pa je šele začetek in bomo morali izvršiti še veliko napornega dela, da bomo dosegli cilj, ki smo si gia zadali. Tajniško poročilo je obseigalo, koliko je imel odbor v preteklem letu sej in da so se vršili tuidi štirje članaki sestanki, na katerih so poročali ss. Kopač, Čeh in Vrankar. Zanimivo ije bilo poročilo blagajnika:
Saldo v blagajni 31. 12. 1929 Din 4.719.40 Od 'prodanih markic 1. 1930 Din 26.448.60
Skupaj Din 31.168.— Izdatki:
Brezposelne podpore	Din	2.394.—
Izredne podpore	»	765.—
Posmrtnine	»	700.—
Preselitvene podpore	»	300.—
Poštnina in dnige potrebščine »	1,993.10
Delegacije	»	157.—
Centrali poslano v gotovini »	19.970.60
Saldo dne 31. decembra 1930 _»_______4.888.30
Skupaj Din 31.168.—
Izkaz lokalnega brezposelnega sklada: Dohodki:
Saldo dnie 31. 12. 1929	Din	2.898.-
Prispevki v leiu 1930	»	6.083.-
Skujpaj Din 8.981— Izdatki:
Izplačane podpore	Din	6.030,—
Saldo dne 31. 12. 1930	»	2.951 —
Skupaj Din 8.981.—
Po podanem poročilu članov kontrole, ki so vse poslovanje našli v najlepšem redu, je sprejel odbor za svoje delo soglasen absolutorij.
Besedo je dobil delegat Oblastnega odbora s. Stropnik, ki je obrazložil položaj kovinarjev v Sloveniji in ostali dlržiavi. Sedanja momentana kriza v industriji služi podjetnikom, da so začeli eden za drugim odpovedovati kolektivne pogodbe, da 'bi se na ta način rešili obvez naipram zaposlenim delavcem. Kolektivne pogodbe so podjetnikom tm v peti, ker one slone na solidarni sili organiziranega delavstva. Kako potrebna pa je ta solidarnost, so pokazale preči-tane številke podružničnega blagajnika, ki kažejo, da se je precej velika vsota denarja izplačala brezposelnim članom. Tudi za-upniški zbor je v preteklem letu izvršil veliko in važno delo, ker je bil s sviotjinu nasveti in intervencijami ipri vodstvu tovarne vedno in takoj članstvu na razpolago. Naši zaupniki so podjetnikom skrajno neprijetni ter so izpostavljeni različnim šika-nam. članstvo pa mora to težko delo, ki ga zaupniki opravljajo, pravilna oceniti ter dati z a upniškemu zboru potrebno oporo. Neorganizirani delavci v vsakem podjetju so coklja delavskemu pokretu.
Neorganiziran delavec je brez duše, brez ver«, brez delavskega ponosa. Tudi na Muti imate še 19 trotov, ki vživa;o sadovi, organiziranega delavstva, ki so pa gluhi in nemi, kadar se jih pozove na sodrtvžno in solidarno delo za obrambo delavskih interesov, Na take trote se tudi zaupniki ne morejo nasloniti, ter mnogokrat izostane uspeh intervencije, ker podjetnik vedno z veseljem pokaže na take troite, ki nimajo nika-kiih sredstev, nikakih pritožb, temveč so z vsem delovanjem podjetnika zadovoljni. H koncu jih je referent pozval, da si imajo kovinarji na Muti postaviti za cilj: 100 odstotno organizacijo v vseh podjetjih na Muti. Organizirati vse, kar leze in gre. Slehernega delavca pripeljati v organizacijo. Referentov apel je članstvo z aplavzom’ potrdilo ter obljubilo, da pri njegovem bodočem obisku ne bo našel več trotov na Muti.
V novi odbor so Mi izvoljeni:
Predsednik Preglau Avgust: tajnik Ge-
rold Josip; blagajnik Tratnik Fridl; odborniki Kupler Rupert, Srebotnik Jurij, Haber-man Ivan, WiltuSnik Konrad.
člana kontrole:	Poderžan	Vinko	in
Wirtnik Josip.
Knjižničarja: Krautberger in Lemacner.
Po končani voHtvj odbora 'je s. predsednik pozval članstvo na solidarno in agilno agitacijo za pridobivanje novega članstva ter zaključil iepo uspeli občni zbor.
Pozor delavci »Mlinostava«!
Vse delavce, ki so bili zaposleni v podjetju »Mlinostav« v Šoiji loki in ki ob izstopu niso prejeli svojih plač, opozarjamo tem potom, da je sodišče poslalo denar na tajništvo, kjer ga vsi prizadeti dobe na dan 16. aprila 1931 dopoldne in popoldne.
Vsakdo ima prinesti s seboj delavsko knjižico, s katero se mora izkazati, da je bil v dotičnem času res v tem podjetju zaposlen.
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije Tajništvo za Dravsko banovino.
Vinko Vrankar, 1. r.
Sekcija martiname S. M. R. J. Jesenice.
V nedeljo, thie 15- marca t. 1., popoldne se je vršil občni zbor sekcije rnarti-narne, kateri je bil jako^ povoljno obiskan.
Predsednik sodrug Celesnik je otvoril občni zbor ter prešel na dnevni red.
Iz blagajniškega poročila je bilo posneto, da je sekcija stalno naraščala v številu članstva, tako, da obsega sedaj v marti-narni SMRJ 85% vseli zaposlenih marti-narjev; denarnega prometa pa je imela sekcija Din 27.000.— na članskih prinosih.
Iz tajniškega poročila se je čulo o delovanju sekcije, ki je imela H rednih in dve izredni seji, dalje 6 sekcijskih sestankov ter poleg številnih manjših intervencij dva važna posredovanja, ki sta tudi izpadla z uspehom v korist delavcev.
Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je odbor vršil svoje naloge v polni tneri, zato pa niso bili uspehi le na povečanju članov, temveč beleži sekcija tudi povsem povoijne rezultate na obdržanjtt in izboljšanju plač.
S posebnim priznanjem predsedniku, blagajniku in tajniku so navzoči člani od-glasovali odboru popolno zaupnico.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi:
Celesnik Ivan, predsednik; Toman Fr., tajnik; Trebušak Jožef, blagajnik; R»zman Anton, Šetinc Martin, Palovšnik Jožef, odborniki. Vodnov Jakob, Gašperin Jožef in Žagar Alojz pa kot člani kontrole.
K zaključku občnega zbora je poročal za upravni odbor še predsednik sodrug Jeram, ki je obrazložil vse težnje v delu zaupnikov za uveljavljenje novih, plačilnih razmer, ter pozval novoizvoljeni odbor, da tudi v bodočem letu vztraja tako žilavo v vsem delovanju, kakor v pretečenem letu, vsem članom pa je polagal v presojanje in razmišljanje vse dogodke pretečenega leta, ki so mnogokrat dovajali organizacijo v kritične trenutke, pa se jih je prebrodilo le vsled tega, ker je v vrstah organizira-
nega! delavstva vladala absolutna disciplina, posebno pa med zaupniki.
Posebno je naglašal, da je dolžnost vseh strokovno organiziranih, da se oklenejo tudi lastnega našega zadružništva, da se kot delavci osamosvojimo tudi na gospodarskem polju in tudi v gospodarstvu zavzamemo mesto, ki nam pripadi ter tako dokažemo, da smo s svojim zaslužkom sposobni sami gospodariti, zato pa je treba dejanskega sodelovanja v zadružništvu, da kupuje vsak vse svoje potrebe v lastni konzumni zadrugi in dit se na drugi strani priključi vsak strokovno organizirani novo predvidenemu gospodarskemu programu, o katerem bodo posebni sestanki in razprave posamezmh sekcij.
Le tedaj, če bomo storili vsak po svojih močeh vsi svojo dolžnost za naš skupni MI, nas ne bo potreba biti strah pred jutri.
Martinarskim delavcem vsa čast, ponosni so lahko na svojo sekcijo, ki je gotovo vzor vsem drugim ne le po številu članstva, temveč danes lahko rečemo, da tudi po zavednosti in resnični solidarnosti. Martinar-ski delavci so se temeljito prebudili in brezdvoma se tie bodo nikdar več povrnili nazaj v one razmere, v katere jih je zakopala nesloga in nevednost, brez dvoma vedo sedaj, kaj pomeni stalna in resnično borbena organizacija. Vztrajajte tako!
Pojasnilo.
V »Delavcu« z dne 25. marca na strani
3.	je izšel v tretjem stolpcu članek pod naslovom »Sekcija livarjev SMRJ. na Jesenicah«, v katerem se očita tehničnemu ravnatelju KID gospodu inž. Dostalu, da je odklonil vsake razgovore z zaupniki livarjev.
Ker je o vprašanju livarne razpravljal gospod ravnatelj samo z menoj, ugotavljam, da so navedbe v tem članku po informacijah, ki sem jih jaz dal livarjem, nepravilno tolmačene. Gospod ravnatelj je meni izjavil na preduešeno željo livarjev, da bi sprejel zaupnike livarne v svrho razgovorov radi položaja v livarni, naj mu povem, kaj žulijo livarji prednesti, kar sem mu deloma objasnil, nakar pa mi je izjavil, da trenutno nima pomena o tem razpravljati, ker je glavni vzrok v livarni ta, da je livni produkt nekonkurenčen z zunanjim svetom, k čemer je gospod ravnatelj navedel tudi razne vzroke in med drugim omenil tudi, da so cene režije za delo tudi previsoke.
Na mojo ponovno intervencijo pa se jc gospod ravnatelj Dostal izjavil, da končno želi, da pridejo livarji k njemu, da jim bo pojasnil vse in je določil za 27. marca (na petek) popoldne tozadevne razgovore, do katerih pa ni prišlo, ker je gospod ravnatelj odpotoval. To se je kolčno napačno tolmačilo, ker razgovore ni odklonil, ampak je odpotoval in se ti razgovori niso mogli vršiti.
Apeliram na člane Saveza Metalskih Radnika, posameznih sekcii, da naj se mi ne otežkoča posredovanj na ta način, da se od mene podane informacije napačno in morda vedoma drugače navajajo.
Navajam to zato, ker odklanjan) vsako zvezo s takimi napačnimi tolmačenji mojih informacij, ravnotako odklanjam vsak sum, da je vedoma moja sokrivda, da je ta članek izšel.
Juri} Jeram, glavni zaupnik.
Vabilo
na redni letni občni zbor S. M. R. J. Sekcije težke železne Industrije, Jesenice.
V nedeljo, dne 26. aprila 1931, se vrši redni letni občni zbor v Delavskem domu na Savi. Dnevni red običajen poleg točke: razprava o predlogih za kongres. Vsi člani iz Save, Javornika in Dobrave, rezervirajte to nedeljo dopoldne za občni zbor, katerega se zanesljivo vsi udeležite. Na to nedeljo odklonite tudi vsako delo v vseh tovarnah, ako ni nujno in neobhodno potrebno. Dokažite dejansko z udeležbo, da smo živa borbena sila. Na občni zbor je povabljen tudi zastopnik internacijonale, sekcije težke železne industrije, kakor razni centralni predstavniki naših organizacij. Vsi na ta dan v Delavski dom na Savi. Godbeni odsek naj se ta dan udeleži korporativno v paradi z inštrumenti. Vabimo tem potom tudi pevce »Svobode« Javornika in Jesenic, da intonirajo na občnem zboru našo pesem skupnosti. Pričetek je točno ob 9. uri.	Saveznl svet.
Vabilo
»a ustanovni občni zbor »Prijatelja Prirode«, podružnice Jesenice,
ki se vrši v nedeljo, dne 26. aprila 1931, ob 15. (3.) uri popoldne v Delavskem domu na Savi. Pristopnina znaša Din 10.—, članarina ipa znaša letno Din 25.—. Vsi sodrugi, ki ste navdušeni turisti, pristopite kpt člani. Vsalc naj si preskrbi tudi sliko za legitimacijo v velikosti kakor za potne liste, kdor ima namen. pristopiti. Prvotno je bil občni zbor določen na 19. aprila, sedaj pa je vsled raznih zadržkov sklican na 26. aprila popoldne, ter ima torej vsakdo še več časa, da se nam priključi.
Podružnica »Prijatelja Prirode«, Jesenice, bo ustanovljena za celo gorenjsko okrožje, zatorej pristopite vsi tudi iz okolice. Vpisovanje je mogoče na dan pred ustanovnim občnim zborom, sicer pa tudi lahko vsakdo že sedaj pristopi ter se naj v to svrho zglasi pri ss. Juriju Jeramu ali Albinu Smolnikarju, Tonetu Čufarju ali Jakobu Vodnovu ali pa Valentinu Maleju.
Dopoldne na občnem zboru kovinarjev bo poročal o namenu »Prijatelja Prirode« centralni tajnik Turistovskega društva »P. P.« iz Zagreba, ki bo potem tudi na ustanovnem občnem zboru popoldne navzoč.
Pripravljalni odbor:
Čufar Tone, Vodnov Jakob, Jeram Jurij.
Kovinar]!! Metolci! Pozor!
Vsi člani našega Saveza, ki si žele nabaviti kolesa, naj se obrnejo po informacije na tajništvo SMRJ, poštni predal 290.
Organizirani kovinarji kupujejo le »Jugo-Steyr«-kolesa, ker so tam delavci 100 odstotno organizirani v našem Savezu.
RUDARJI.
Smrtna nesreča v Rajhenburgu.
Dne 10. marca se je smrtno ponesrečil 18 letni rudar Anton Abram s tem, da se je usedel na njega dvigalni koš. Kaka je to mogoče? To je mogoče le na ta način, ako se dvigalni koš usede na dnu jaška, im ravno tisti trenutek se postavi p trd njega človek, da ga umori. Pa tudi to sie praviloma ne bi moglo zgoditi, zakaj kakor hitro se dVigne koš, se zavarovalna vrata ali mreža auto-matski zapro, tako da je prehod pod v zr.iku visečim košem nemogoč.
In vendar smrtna žrtev. Kako to? Najbrž, da je ponesrečeni zavarovalna vrata podprl, zato da je imel prost prehod skozi jašek, 'da je za m ogel pravočasno dovoz polnih voizičkov z obeh strani oddajati, če ni bilo (kar bi moralo biti) prehoda okoli jaška. Po naše drugače ni moglo biti, zakaj prostovoljno pokojni Abram ni šel v smrt. Da piri tem rudniku mnogo ni v redu, je razvidno iz tega, da so se v zadnjih letih kar 4 rudarji v jaških ubili.
Tudi na zaslužkih se ta rudnik odlikuje. Zaslužki rudarjev-kopačev v akordni znašajo tudi 24, 26, 28, 30, 35 in 38 Din dnevno. M ogoč e misli zelo narodni inž. g. Ver bič, ko pravi, da sc pri njem nič ne glii'ha, da more rudar z 8 šihti X 26 Din na 15 dni kar gore obračati. Če on to misli, potem1 bi bilo jako dobro, da bi on sam to enkrat poizkusil. Kaj porečete k temu, vi nacijomalni?
Gg. okrog rudarske oblasti pa priporočamo, da bi si enkrat to rajhenburško jamo temeljito ogkdali.
Zagorje.
Obrat Kotredež.
Paznika g. D. A. vljudno vprašamo, od kedaj in odkod obstoje predpisi, da mora moštvo samo s svojo lastno težo potisniti dvigalni koš zavornega jaška na dno, da se dobi na njega prazen voziček? Nadalje ga vprašamo, če je on zavarovalni agent zb življenje, ker ljudi pred vstopom v ta koš sprašuje, če so življensko zavarovani? Ali veste g. paznik, kako in s čim se ima tak koš na dno potisniti? Bi bilo želeti, da vse to razumete.
Beda rudarjev in dobički premogovnih baronov.
Pred kratkim je bila bilančna seja trboveljske premogokopn-e druižbe. Predsedoval je seji Francoz Amdre Luquet, Seja je sklenila, da se imajo za preteklo leto, to je za »leto krize«, izplačati dividende po 25 Dim za delnico.
Kakor sc vidi iz tega,' so premogovni baroni »krizo« v premogovni industriji zclio vztrajno pretrpeli in jo premagali. Zato pa so rudarji, ki so te dividende pridelali, pro-kleto gor plačali. Meščansko časopisje je s takim ».uspehom« premogovne industrije zadovoljno, kar je pač razumljivo.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
ŠoStanj.
V pondeljtsk, dne 30. marca 1931 se je vršil v dvorani »Zadružnega doma« redni letni občni zboT naše strokovne organizacije s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, Poročila: a) predsednika, ib) tajnika, c) blagajnika, č) poročilo blagajnika iparskega sklada. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o bralnih zaupnikov. 5. Volitev odbora in volitev blagajnika -parskega sklada. 6, Načrt novega zakona o socialnem zavarovanju in stališče delavstva.
Predsednik s. V. Zajc je otvonill lolbčni zbor in pozdravil navzoče. Predlagal je, da se radi tega, ker jc navzočih preče,j nečlanov, da najprej na dnevni red »Načrt novega zalkona o socialnem zavarovanju«, ker bi druga poročila marsikaterega me zanimala ter ibi predčasno odšli. Ker so se s tem vsi strinjali, je podal besedo tajniku s, Jakominu iz Ljubljane, ki je v enournem govoru orisal načrt tega zakona, ki lobstoječe pravice delavstva pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju silno skrajšuje, iker postavlja tri karence za dosego članskih pravic v bolniškem zavarovanju, pri nezgodnem zavarovanj« pa rente ponesrečencem občutno znižuje. Po načrtu se znižuje tudi prispevek za bolniško zavarovanje za 1 odstotek. Govornik omenja, da se sicer za tvse prikrajšanje praivic pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju kot nadomestilo namerava
uvesti nekakšno zavarovanje za onemoiglost, stanast in smrt, ki pa. rzdaleka ne krije izgub, katere bi delavstvo moralo utrpeti pri bolniški dn nezgodni panogi zavarovanja. Delavstvo jc potom svojih stnoikovnih organizacij radi tega zavzelo k temu načrtu odklonilno stališče in zahteva: 1. Da ostane bolniško in nezgodno zavarovanje neokrnjeno. 2. Starostno zavarovanje naj se izvede tako, kakor ga predvideva zakon o zav. del. 3. Socialno zavarovanje mera ostati samoupravna institucija lin naj se radi tega izvedejo volitve.
Navzoči so govorniku z velikim zanimanjem sledili in se z odobravanjem pridtožili stališču, kakršno je zavzelo organizirano delavstvo drugih krajev.
S. Jakomin je še naglasil: če uspe, da sc nameravano poslabšanje socialnega zavarovanja prepreči, bo zasluga edino delavskih strokovnih organizacij. Ker pa se na žalost delavstvo ravno za organizacije malo briga in so Organizacijo šibke, ni izključeno, da sc poslabšanje, ki ga zahtevajo podjetniki, posreči Čc se ibo to zgodilo, ne zadene krivda nas organiziran h, ki smo vse, kar nam je bilo mogoče, storili, ampak zadtene 'krivda one neorganizirane, ki se za svojo obrambo in ©čuvanje zakonov nič ne zmenijo.
Nato se je prešlo k nadaljnjemu dnevnemu redu. Predsednik jc poiročal, da je odbor in organizacija delala, kolikor je pač bilo ob tako majhnem zanimanju delavstva mogoče. V zadnjem času smo delavci v Šoštanju občutili na svojih želodcih pritisk krize. Tovarna je stala in se je malo ter omejeno delalo. Delavstvo se žal v svojo zaščito nič ne zgane. Ostali smo stari člani s par novimi, ki »o zadnje čase pristopili. Organizacijo čaka še mnogo dela, ki ga pa vršiti ne more, ker sc delavstvo ne organizira. Odbor je podvzel vse mogoče, da sc organizacija pojača in dvigne članstvo, ibilo pa je brezuspešno. Dosedanje članstvo se bto tudi v bodoče organizacije čvrsto -držalo, ker le mora prej ali slej priti za delavstvo spoznanje, da brez strokovne organizacije ne smejo ibiti. Čuvali bomo torej ta organizacijski temelj, na katerem, uverjeni smo, se bo še dvigala lepa in močna stavba organizacije v Šoštanju.
Tajnik Kušntk jc prečital zadnji zapisnik, poročal koliko sej in sestankov se je vršilo in koliko dopisov so prejeli in odposlali in koliko pismenih intervencij se jc napravilo pri O. U. Z. D., ki so bile vse uspešno izvršene.
Sodrug Turk je kot blagajnik poročal o vseh dohodkih in izdatkih v pretečenem letu. Hleb jc poročal o dohodkih in izdanih podporah iz parskega sklada.
(Nadzorstvo je poročalo, da se je vse finančno poslovanje vršilo v lepem redki in predlagalo absolutorij blagajnikom in celemu odboru. Absolutorij je bil izrečen soglasno.
Predsednik obratnih zaupnikov Zapu-šek je poročal o delovanju obratnih zaupnikov, ki so imeli zlasti v sedanjih težkih časih naporno delo. Poročal je tudi o stanju denarja in izplačanih podporah iz kazenskega fonda.
V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči so drugi: predsednik Vinko Zajc; podpredsednik Mlinar Anton; tajnik Kušniik Jakob, namestnik Lešnik Alojz; blagajnik Hlcib Franc, namestnik Povše Jurij; Turk Alojz, Prgovnik Anton in Šutej Anton, odborniki; nadzorstvo Ramšak Jože in Doblžck Anton.
S pozivom na delo za povzdig organizacije je nato predsednik zaključil občni zbor.
Ribnica na Pohorju.
Delavstvo kamnoseške in granitolom-ske industrije podjetja »Gutun Res in dirug« je izjavilo, da se želi organizirati v Splošno delavsko zvezo Jug. in želi ustanoviti podružnico. Dne 29. marca se jc -vršil sestanek, ki je bil lepo oibiskan. Poročal je predsednik naše mariborske podružnice sodr. Dvoršak o težkih delavskih razmerah in o potrebi prave delavske strokovne organizacije, Delavstvo je sklenilo ustanoviti našo podružnico in si je izvolilo 5 članski pripravljalni odbor, ki bo izvršil vse priprave, da se podružnica čim prej ustanovi in prične poslovati.
Mi odločitev kamnoseških delavcev toplo pozdravljamo. V organizaciji je moč, organizacija vodi boj za izboljšanje delovnih razmer, vzgaja delavstvo k človečanstvu in miu kaže pot k lepši bodočnosti.
Zanimivo je, ker je do sedaj tu obstojala organizacija krščanskih socijalcev, pa ji vsi obračajo hrbet.
2IVILCI.
Peki, Maribor.
V nedeljo, dne 8. marca 1931, se je vršil občili zbor podružnic pekov in pivovarjev v Mariboru ob polnoštevilni udeležbi članstva. Navzočih članov jte bilo preko 80, kar je znak, da se vsi zavedajo svoje organizacijske dolžnosti.
S. Rakuša je poročal o plenarni seji v Celju, o konferenci v Beogradu, kjer se je izvršilo ujedinjenje vseh živilcev v Jugoslaviji razen zagrebškega saveza, ter o
„D UNAV“
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3
prevzema
špecijalna življenska štedilna zavarovanja za delavce brez zdravniške preiskave s tedenskim premijskim vplačilom po Din 10'—. — Zahtevajte prospekte!
kongresu, ki se je vršil dne 1. marca v Ljubljani.
Članstvo je pazljivo poslušalo zanimivi referat s. Rakuše, ki jih je seznanil z razmerami v Beogradu in Zagrebu.
«- Staremu odboru je bil podan soglasen absolutorij, nakar se je izvolil novi odbor, ki je sledeč:
Predsednik Rakuša Karel, namestnik Potočnik Ivan; blagajnik Schuntner Avgust, namestnik Premužak Stanislav; zapisnikar Vesenjak Alojzij, namestnik Munda Josip; kontrola; Kos Matija, Bregant Edvard, Gradišnik Simon. Širši odbor: Bntja Ivan, Šumiga Franjo, Bratuša Martin, Pi-berl Vincenc. Posredovalec za delo: Ozmec Franc.
Za pivovarje je poročal s. Premužak, ter na koncu apeliral na vse mlajše člane. da pristopijo k pevskemu ali tambura-škemu zboru ter še bolj dvignejo sloves in ugled delavskih kulturnih društev. Med drugim se je tudi storil sklep, da se pospeši akcija za odpravo nočnega dela in za omejitev vajencev.
Sklenilo se je, da se proslave pekovskih pomočnikov v Gradcu udeležita pevski in tamburaški odsek. Vsekakor pa je v tein velika požrtvovalnost, zastopati kulturne organizacije Jugoslavije v inozemstvu, poleg tega pa še brez vsake gmotne podpore s strani tistih, ki bi jim morala biti to prva skrb, da se to izvede v čim bolj dostojnem in reprezentančnem stilu, da dokažemo s tem, da jc tudi med jugoslovanskimi strokovnimi organizacijami smisel za lepote kulture. Želeti je, da se vse kulturno delo organiziranega delavstva osredotoči v kulturni centrali »Svobodi«, ker le tako bomo lahko tudi na zunaj nastopali močni in podpirani od celokupnega delavstva. Cepljenje in životarjenje naj izgine.
Vsekakor pa bi želeli, da se za to zanimajo merodajni forumi, da bi se omogočilo mariborskim sodrugom, da sc proslave res udeležijo.
Peki.
Dogodki zadnjih dni nam dokazujejo, da skušajo javna oblastva vpostaviti red v pekovski stroki.
Slučaj pekovskih mojstrov v Mariboru nam prikazuje, da se pekovski mojstri, vsaj nekateri, poslužujejo sramotnih trikov, da si natede več dobička. Banska uprava ja znižala cene kruhu, mojstri pa zato znižujejo plače pekovskim pomočnikom, ki so že tako slabo plačani.
Navzlic banski odredbi se ie to znižanje obdržalo samo nekaj dni, nakar so z izgovorom, da se je cena moki zvišala, tudi sami nastavili stare cene, a pekovski pomočniki so še nadalje imeli okrnjene in znižane plače, mojstri pa dvojen dobiček.
V nekem časopisu je izšel članek, ki jo. gotovo izviral od kakega mojstra, ki vali glavno krivdo visokih cen kruhu na pivovarne, ki prodajajo predrag kvas ter imajo monopol v državi. Govori se kar o 400 milijonskih dobičkih teh tovarn kvasa.
Mi se ne bomo za sedaj spuščali v podrobno debato, koliko se porabi kvasa pri 100 kg moke, niti, kako se kalkuliruio cene kruhu. Pripominjamo pa samo eno, kar bo pa držalo in sicer, da se javnost laliko slepi s takimi in podobnimi kalkulacijami in dokazovanjem dragih surovin, mi pa vemo, da je vse to v najmilejšcm pomenu povedano zelo pretirano, če že ne celo zlagano. Neuka javnost mora verovati tako ali tako, da jc kruli po tej ceni, mi pa vemo, kako to izgloda od blizu.
Pisec članka poudarja, da je kvas grozno drag itd. Ne poudarja pa niti z besedico, da bi bili pekovski pomočniki tudi dragi. Sicer pa se ne more pritožiti nihče čez pomočnike, ker pri 12 urnem delu — iti poleg tega mu pomočnik nosi še koš in cepi drva itd. in mu zato plača celih Din 75.— ali 100.— tedensko in hrano (za živino) ter stanovanjem (za psa) — to res ni nikaka draga stvar, ker ima tu pol dobička. Glavno je torej, da se kvasu cena zniža, ker potem bo kapital hitreje rastel, oziroma se bo kruh pocenil.
Vendar mi vemo in smo prepričani, da radi tega, če bi se kvasu cene znižale, ne bi bil kruh cenejši niti ne bi imeli pomočniki boljše plače.
Živilcl.
Kakor smo že kratko poročali, je kongres Zveze živilskih delavcev Jugoslavije potrdil in. sprejel rezultate konference v Beogradu, na kateri so se ujedinili vsi sa-vezi živilskih delavcev v Jugoslaviji razen zagrebškega, kateri se vabilu ni odzval. Kongres Zveze v Ljubljani je konštatiral, da ostane Zveza v istem stanju kakor do-sedaj, le z izpremembo, da se novi centrali v Beogradu pošilja gotova kvota po številu članstva, s katero se bo krilo stroške in administracijo. Pravila Zveze ostanejo ista z nekaterimi malimi izpremem-bami, ki so potrebne za skupno sodelovanje vseli živilcev.
V zvezi s tem pa ima naša Zveza svojega zastopnika v Glavnem odboru in pošilja tudi svoje delegate v slučaju seje ali kongresa. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije s sedežem v Ljubljani se z ujedi-njenjem spremeni v Oblastni odbor Unije radnika životnih namirnica Jugoslavije, ki
DelovsKl prospetni večer.
V petek 17. aprila 1931 priredita Delavska kulturna zveza »Svoboda« in Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice prvi delavski prosvetni večer.
Na sporedu je godba, solopetje in predavanje o novem Dunaju in Olim-piadi s skioptičnimi slikami.
Vstopnine ni.
Delavci in delavke, napolnite dvorano, kajti ta prosvetni večer je vaš. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
pa opravlja svojo funkcijo še nadalje > istemi obsegu kakor dosedaj, v skladu z c'., rektivami nove centrale v Beogradu.
V zvezi s tem je tudi vprašanje glede novih članskih knjižic. Oblastni odbor v Ljubljani je nove knjižice naročil za vse svoje članstvo ter bo s tem članstvu gotovo zelo ustreženo.
Na kongresu se je sklenilo, da je najbolje, da posamezne podružnice naroče. odnosno kupijo toliko novih knjižic, kolikor članov imajo v evidenci po zadnjem obra-črnu in sicer obvezno, ker z momentom, ko se je ujedinjenje izvršilo, je potrebno, da se izvede kolikor mogoče v cilju skupnosti, poleg tega pa sedanje knjižice niso lepe niti praktične. Sedaj je možnost, da vsak član Unije potuje po celi Jugoslaviji ter prejme denarno in moralno pomoč v vsakem večjem mestu, kjer je pač podružnica ali vplačilnica Unije. S tem je že mnogo storjenega za bolj uspešno potovanje in iskanje zaslužka širom Jugoslavije, o čemur se pred ujedinjenjein ni moglo reči.
S tem dejanjem je storjen korak naprej k izpopolnitvi strokovnega pokreta med živilci, zavedajmo pa se, da je sedaj v večji meri dana možnost, da se izboljšajo delovne razmere v okviru strokovnih organizacij ter da se bo enotni pokret v celi državi povzpel do večjih uspehov, kakor pa smo jili dosedaj beležili v deljenih skupinah strokovnih organizacij. Znano je, da večje število dobro organiziranih borcev več doseže, kakor pa tisti, katere ne veže skupna delavska solidarnost.
Posamezne podružnice pa naj v sporazumu z oblastnim odborom v Ljubljani svojemu članstvu obrazložijo pomen ujedi-njenja v raznih podrobnih vprašanjih, ki so potrebna za jasnejše pojmovanje koristi in dolžnosti ujedinjenja.
Sodrugi! Ujedinjenje je na papirju, treba ga jc pa oživeti in uresničiti z dokazi, da vlada med nami skupna vez z istimi cilji po celem svetu. Pokažimo pa našim sodrugom na jugu, da je naš pokret žilav in zdrav že mnogokrat izšel kot zmagovalec iz borbe za naše pravice.
Jaz sam sem — nič,
MI vsi smo — MOČ!
STAVBINSKI DELAVCI.
Stavibinski delavci v Ljubljani so se začeli gibati. Delovne razmere so tako slabe in plače tako mizerne, da so začeli mislit! o samopomoči. Samopomoč je pa strokovna organizacija. Večkratni sestanki, ki so s-e vršili že pozimi, so rodili -uspeh, da so se odločili stavbinski delavci, ki vedo-, kaj pomeni biti organiziran, da zopet obnov-c svojo strokovno organizacijo. Vložili soi pravila za potrditev ter določili članarino!. Izdelali so pravilnik o podporah, in pomoči članov.
Savez stavbinskih delavcev Jug,osi’., tako sc imenuje organizacija, hoče stopiti pred delodajalec z zahtevo, da sc morajo mezde zvišati. 8 urnik se mora ucoštevati. Čezurno delo sc mora plačati s 50% poviškom, kakor to določa zakon o zaščiti delavcev.
Savez stavbinskih delavcev Jugoslavije bo te svoje zahteve uveljavljal v toliko, v kolikor bo imel moči. In kakor kaže pristopanje zidarskih delavcev, bo organizacija imela krepko moč.
Zato vsi stavbinski delavci brez razlike, moški in ženske, pristopite k Savezu stavbinskih delavcev v Ljubljani, da tako pokažete, da hočete zboljšanje svojega mi-zemega položaja.
ADRIA
prašek za pecivo „Pekin“, vanilin sladkor, Pekln rumenilo so odlične kakovosti.
Pišite po receptne knjižice na: Adria tovarna pecilnih praškov Ljubljana I, poštni predal 124
Prepričajte se o ceni oblačil za gospode in dečke pri
Jos, Olup, Ljubljana
Stari trg Ste v. 2, na vogalu
ki ima v ,’alogi tudi veliko izbiro štofov iz svetovnoznanih čeških in domačih tovarn kakor tudi pletenine, klobuke, žemperje. Priporoča tudi moško perilo iz lastne tovarne .TRIGLAV*'. — Obleke in perilo Izvršuje tudi po meri.
KI
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan VuJc, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru