TEDNIK G L A S I L O S O C I A L I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJODSIVA PTUJ, 4. februarja 1971 LETO XXIV., št 5 Cena 0,70 din 5 seje obeh zborov skupščine občine Ptuj Problemi kmetijstva m šolstva Zadnja seja občinske skup- ščine, bila je v Detek v ve- liki dvorani narodnega do- ma v Ptuju, se je začela kot je to že stara praksa, z do- govori na vprašanja odbor- nikov. Alojz Valenko je na zadnji sej: občinske skupšči- ne postavil vprašanje, kaj ■Je storila posebna komisija, .ki ie bila izvoljema za hitrej- še reševanje nekaterih vpra- 'šanj s področja kmetijstva v [ptujski občini. Ko je Tone Žagar, podpredsednik občin- ske skupščine Ptuj odgovo- ril irt ocenil dosedanjo de- javnost te komisije, se je razvila živahna razprava, nič mani ostra, kot smo jim bili priča v lanskoletni jeseni, ko je bilo zadružništvo predmet razprav na mnogih sejah in sestankih. Odbornika Martin Slod- njak in Janko Znidarič, sta tudi tokrat povedala, kaj I pravzaprav hočejo kmetje I in kaj je cilj vseh zadnjih : žolčnih razprav. Najbolj jih moti odtekanje dohodka, ki ga ustvarjajo kra.ievne pro- |da.ialne, kot tudi dohodka, ki je ustvarien v proizvodnem sodelovanju s kmeti, j Milan Koren. inž., direktor i obrata za zadružno koopera- fcijo Jože Lacko, je tudi to- I krat, ne prvič in najbrž še . ne zadnjič poudaril, da bodo I sporne stvari ugodno re.šene ^ v statutu KK Ptuj: ki je v L pripravi in o katerem bodo [pred sprejetjem razpravljali I tudi kmetje. Poudaril je. da bodo urejene samoupravne pravice kmetov, o katerih je bilo v zadnjem času slišati toliko glasnih zahtev. Pri tem pa ie omenil, da ob teh za- htevah ne bi smeli pozablja- t' na proizvodnjo, ki je os- "•^va ra uveljavljanje samo- ""ir^vn;ii nrivie. Razpravi o kmetijstvu je sledila obravnava učnih u- S'pehov i'n učno vzgojnega dela v minulem šolskem le- tu. Stane Stanič, predstavnik zavoda za šolstvo je nanizal vrsto zaskrbljujočih podat- kov s. področja osnovnega šolstva v ptujski občini. Od- borniki so se resno vprašali, kje so vzroki za 53.8-odstotni osip, ki je bil lani v osnov- nih š-^lah ptujske občine. Poudarili so tudi nezadost- no ali bolje rečeno, minimal- no skrb družbe tistim šolar- jem, ki ne končajo popolne osemletke, ne morejo nada- ljevati šolanja, niti ne dobijo zaposlitve. Nekdo je dejal, da je škoda neprecenljiva in da premalo razmišljamo, kakšna bo njihova jutrišnja usoda. Kratka analiza vzrokov, zakaj je v osnovn-ih šolah ptujske občine tako velik osip učencev nam pokaže, da je treba iskati korenine tega problema v socialnih in ekonomskih problemih, :z ka- terih izhajajo še posebej slo- venjegoriški in haloški šo- larji, v preobsežnem učnem programu, v slabi opremlje- nosti šol :n še v mnogih dru- gih problemih, ki eden do drugega povzročajo stanje, ki ni več samo zaskrbljujo- če, ampak celo porazno. Nekdo je upravičeno vpra- šal, ali je zares polovica na- ših otrok, ki ne dokonča.io popolne osemletke, umsko neuravnovešenih? Ne! Tega nikakor ne bi mogli trditi, zagotovo pa lahko rečemo, da je v našem sistemu šolstva precej »neuravnovešenega« in neodgovornega odnosa do tistih, ki jim bomo izročili .jutri vso našo dediščino sa- moupravne in socialistične družbe ter zahtevali od njih spričevala. Marsikateri slo- venjegariški in haloški otrok ne bo imel niti spričevala o dokončani osnovni šoli. Pa ne popolnoma po svoji kriv- di! AMERIČANI SPET V VESOLJU ApoUo 14 je ponesel tri ameriške vesoljce proti me- sečevi površini. V središču pozornost: so kozmonavti Shepard. Roose in Mitchel. Start so to pot spremljale te- žave, tako da se je zavlekel za pol ure, ker so se nad Ca- pe Kennedyjem zbrali vihar- ni oblaki. Američani so ime- li precejšnje težave tud: ob izstrelitvi Apolla 12, zato to pot niso hoteli ničesar tve- gati. Vremenske razmere so se kmalu izboljšale, milijon; gledalcev pa so ob televizij- skih sprejemnikih lahko spremljali uspešen začetek poleta. ApoUo 14 pa se je moral spoprijeti še z eno težavo, tako da so v Hustonu sporo- čili, da bodo pristanek na mesecu dovolili, ko bodo ve- soljci prepričali kontrolo po- leta, da bodo naprave za združitev mesečevega vozila z matično ladio po vrnitvi z Mesečeve površine, delovale Po sporočilih le vesoljcem združitev usoela šele v še- stem poizkusu Stroški zadnje ameriške vesoljske odprave znašajo 400 milijonov dolarjev in so precej večji od tistih za do- nesrečeno odpravo apolla 1.1. Visoka številka je vzbudila negodovanje med reveži na ameriškem jugu, ki so pri- pravili protestni pohod, ki pa je bil že v kali zatrt. Sajgonske čete vdrle v Laos Sajgonske vojaške enote so vdrle v Laos da bi presekale tako imenovano Ho 5i Mm- hovo cesto, k: jo no mnenju Američanov uporabi iaio o- svobodilne sile Južnega Vi- etnama. Zastopniki laoškesa osvobo.dilnega gibanja P^tet Lao so SDoročili. da Ameri- čani vsak dan odvržeio v Laosu tri milijone kilogr-a- mov b-vmb. Američan in ZKS. občinsk-h sindikalnih svetov in predstavnik' neka- terih večjih delovnih organi- zacij. Na zasedanju smo zvedeli, da ie o osnutkih tega zakona b"lo že mnogo diskusij, kar dokazuie podatek, da so do seda i izdelali že dvanajst os- nutkov tega zakona in vse so družbenopolitične in delovne organizacije zavrnile. Vse dosedanje razprave in tudi ta v Ptuju dokazujejo, kako pereč oroblem je v našem gosnodarstvu del-'tev dohod- ka in osebnih dohodkov ?ie od začetlš*evati pri svoiem delu. Kmetje morajo imeti trak- tor^^ in vse kar , riklop-jo za nje opremljeno tako kot določa zakon o prometu na javnih cestah. Pomoč mora biti usmerjena v prizadeva- nja, da bodo tako izpiti kot tudi registracije finančno do- stopnejši. Odborniki so pred- lagali milejše predpise pri tem pa niso pomislili, da bi take spremembe lahko po- stale življenjsko še boli ne- varne. Na tej seji smo tudi izve- deli, da se v naš; republiki kljub vsemu pripravlja ne- kaj sprememb zakona o pro- metu na javnih cestah. Te spremembe bodo samo, glede registracij tistih traktorjev.' ki se smatrajo kot kmetijska proizvajalna naprava. Regi- strske tablice bi naj bile ze- lene barve. Ti traktorji pa bi se smeli uporabljati samo v kmetijstvu. Ktiko daleč so priprave za to zakonsko spremembo, za sedaj še ne bi mogli reči. Dejstvo pa je, da bo registracija mnogo cenej- ša, če bo seveda do tega pri- šlo. Pri tehnični izpravnosti pa, kot kaže ni pričakovati nobenih olajšav, saj gre za človeška življenja. Tako je poročilo sodnika za prekrške ostalo ob strani kljub temu. da je predsednik, ki je sejo vodil, večkrat opo- zoril na osnovno temo. Ven- dar pa se je tudi o tem po- trebno pogovoriti. jr servisov SIGME Sigma je že preteklo leto pričela z rekonstrukcijo svo- jih obratov, v kar je vloži- la 3,5 milj. din. Letos so pla- nirane temeljite spremembe v servisni dejavnosti. Ze več let je opaziti nenehno rast števila motornih vozil v ob- čini, sai jih je ie nad 10.000. Pokazala se je potreba po novih servisnih prostorih, saj dosedanji niso zmožni opra- viti vseh potrebnih storitev. Sigma ie. kot kaže. prva o- pazila rast motorizacije in konjunkturo v servisni dejav- nosti. V ta namen je kupila zemljišče na Ormoški cesti med lokalom Izbire in pred nedavnim zgraieno Petrolovo črpalko. Tu bodo že v prvi etapi rekonstrukcije zrasli novi servisi s površino 2000 kv. metri. Ta prva etapa se pričenja že letos. Novi prostori so namenjeni izključno serviso.T za vsa vozila, ki jih njihova dejav- nost zajema. Z novimi, več- jimi prostori nameravajo servise razširite tudi za ne- kaj novih tipov vozil, za ka- tera so pričeli analizirati po- godbene ugodnosti. Novi ob- jekti bode zgrajeni montaž- no. Izvajalec vseh del pa je IBT Trbovlje .= sodelovanjem domačih gradbenih podjetij. V novih servisnih delavnicah bo tudi vsa najsodobneiša modernizacija, v Ptuju oa bomo imeli d'agnostični cen- ter za vozila. S tem želMo po- večati .azvoj servisne dejav- nosti in posodobiti tehnolo- ški postopek vzdrževanja motornih vozil, kar bi že v naslednjem letu podvojilo se- danjo bruto realizacijo 6 mi- lijonov din. Višina investicij v tej prvi etapi znaša 300 milj. din in je. kakor za Sig- mo. interesantna tudi za SO Ptuj. : lede na dotok promet- nega davka. Rekonstrukcija bo terjala nove sodelavce ob tako veliki razširitvi, s tem pa bo delno ublažen tudi vse večji porast nezaposlenosti v občini. V dosedanjih servisnih de- lavnicah se bo razširil odde- lek za tovorna vozila. V gradnji je hova lakirna ko- mora, razširili pa bodo bo- kse za zaščito vozil pred ko- rozijo. Večji bodo prostori za servise in popravila motor- nih koles in prostori za teh- nične preglede S tem bodo naredili pomemben korak v modernizaciji servisne de- javnosti in nudili storitve na najvišji ravni. Poles tega Sigma sočasno modernizira tudi proizvodne obrate, za kar bo letos inve- stirala 1.5 milj. din. ravno toliko pa še naslednje leto. Kovinska in gumarska pro- izvcKlnia Sigme se je oslo- nila predvsem na jugoslovan- sko avtomobilsko industrijo, za katero proizvaja širok sortiman raznih artiklov. Po- sebno pomembno Je sodelo- vanje s tovarno avtomobi- lov v Mariboru. Po prvi eta- pi celotne rekonstrukcije proizvodnih obratov, bo Sig- ma 60 odst. vse svoje proiz- vodnje delala za TAM. sode- lovala pa bo tudi z večjimi partnerji kot so Tomos. IMV Novo mesto in ostalimi našimi avtomobilskimi oro- ducenti. ak Problematika prekrškov v bistriški obcj v letu 1970 je bilo pri sod- niku za prekrške sprejetih v postopek 2603 zadev, če pa k temu dodamo še zaostanek iz preteklega leta, se število po- veča na 2871. Število kršitev s področja lavnega reda in mira je v rahlem upadanju, medtem ko se je povečalo število mlado- letnih storilcev, kar je seve- da zelo zaskrbljujoč podatek. Mnogi mladoletniki so pre- krške storili v vinjenem sta- nju, kar vsekakor priča, da bo v občini Slovenska Bistri- ca potrebno zaostriti kontro- lo, gostinsko osebje pa opo- zoriti, da mladoletnikom ne smejo točiti alkoholnih pijač, kar je sicer uzakonjeno, ven- dar prijav sodniki za prekr- ške niso dobivali. Jasno pa je, da se mladi opijajo v lo- kalih. v močnem porastu so kr- šitve prometne varnosti (ve- čje so za 25 odst. od leta 1969). Med ces|;no prometni- mi prekrški predstavlja vse- kakor najtežjo kršitev cestno prometnih predpisov, poleg vožnje brez vozniškega dovo- ljenja, vožnja pod vplivom alkohola. Vendar je bilo lan- sko leto opaziti upadanje teh prekrškov, kar gre na račun učinkovite in strožje kazno- valne politike. Kljub poostrenemu kazno- vanju so se povečali prekr- ški vožnje brez vozniškega izpita, k čemer je nedvomno prispevalo dejstvo, da avto- -moto društva v poletnih mesecih niso imela vozniških tečajev zaradi pomanjkanja inštruktorjev. Med cestno prometnimi kršitvami ne gre zanemariti tudi poraste prometnih ne- sreč, ki jih obravnavajo kot prekrške. Leta 1969 je bilo prometnih nesreč, ki so ime- le za posledico samo mate- rialno škodo do 10.000 din 116. lansko leto pa je bilo teh nesreč 211. Porast števi- la prometnih nesreč, kakor tudi ostalih cestno promet- nih prekrškov, je nedvomno na eni strani možno zago- varjati z dejstvom, da iz dne- va v dan narašča število vo- zil, nikakor oa ne smemo mi- mo dejstva, da ie vzroke za porast potrebno iskati v po- manjkljivi prometni vzgoji, brezobzirnosti in nedisciplini voznikov in ^e nazadnje v slabem stanju cest. V kakšnern stanju so ce- ste, skoraj ni potrebno go- voriti, vendar ne gre samo za to. Pomankljiva je tudi cestna signal-izacija. Tako. na primer, ni niti en prehod za pešce označen s svetlobnimi znaki in to niti na cesti T. re- da, ki je no analizi republi- škega sekretariata za notra- nje zadeve med naibolj obre- menjenimi v Sloveniji, prav na območju bistriške občine, zaradi znanih ovir kot so preloški, vrholski in poJ skd klanci. Za varnejši ( promet v mestu Slov^ Bistrica, verjetno pa tt drugih večjih strnjejjjl^ seljih. bi bilo nujno ^ no namestiti na nepi^ nih križiščih in zavojih! dala, ki bi verjetno ob) malnh stroških efektih ravljala svojo funkcij«! so ravno na teh mestih' bolj pogosto nesreče. v bistriški občini s' dva sodnika za preki vsak od njiiu pa je oj naval 1302 zadevi. Po' razumljivo je. da ne d mo za obdolžence, temvt je potrebno pri vsaki zj zaslišati še priče, tako| v enem letu vsak sodni! slišal okoli 4000 ljudi. I Konferenca ZK Ormož Jutri, v petek, 5. febi ja. bo v Ormožu IV. seja činske konference ZKS misija za splošni Ijudslt: por pri tej koncerenci j€ pravila poročilo o konce izvršenemu delu in bo nalogah pri pripravah d valstva na splošni Iji odpor. Nekaj je bilo « rejenega, doseženih je nekaj uspehov. Trenutn tišje v mednarodnem ( janju ne sme povzročit tišja tudi pri priprava! SLO. Zaradi takšnega i Hja komisije bodo orn komunisti pregledali d« nje delo na tem področ napravili načrt za v bo Pod drugo točko dnev reda bodo analizirali : delo in uspehe v lanske tu in nazadnje potrdili i o ustanovitvi sveta poč skih občin. (Nadaljevanje s 1. str Telefonske zveze v Berlinu Po devetnajstih letih s čele ponovno delovati fonske zveze med vzhci in zahodnim Berlinoon prekinitve je prišlo, k« NDR leta 1952 obtožila / ričane. da zlorabljajo te ze za protikomun'stične javno.=t. Obnovili so P' nij v vsako stran, včas; je bilo 3910 linij. Predsednik Tito v Sloveniji Predsednik republike ie dopotoval na Brdo Kranju. V njegovem sP stvu je bil tudi član •' federacije Edvard Ka' goste pa sta d'-<č<'ikala ' sednik CK ZKS Franc pit 'n predsednik izvH sveta Slovenije Stane čič. _- ČETRTEK. 4. februarja 1971 STRAN S moški komunisti so rekli odkrito besedo o svoji (ne)aktivnosti Conkretizirati ejavnost fja zadnji razširjeni seji hitela občinske konferen- ZKS Ormož, prisostvovali , nekateri predstavniki ob- iiskih vodstev družbenopo- SLčnih organizacij In dru- Bv ter predsedniki krajev- h organizacij SZDL in se- vtarji osnovnih organiza- j ZK, so razpravljali o ak- irnosti komunistov v SZDL i drugih društvih in orga- ^ciiah. Sejo ie vodil se- retar ormoške občinske or» mizaciie ZK Silvo Bedrač. Razprava fe pokazala, da > velika večina članov ZK igažiranih v različnih orgar [racijah in društvih, tako v raievnih centrih kot tudi občinskih vodstvih. So pa idi takšni, teh je dobra «tina. ki ne delajo nikjer, udi aktivnost ostalih dveh retjin je vprašljiva, ker po- atek. da je nekdo član od- ora ali kaj več. še ne doka- Hje. da je tud: dejansko ak- iven. Torej se postavlja prašanje. koliko je čutiti risotnost komunista v ne- em društvu. Analiza, ki so » izvedli v ormoški občini, > pokazala, da ni razlike Jed tistimi organizacijami t društvi, kjer komunisti so. I tistimi, kjer jih ni. |Viado OZBOLT. predsed- jk OK SZDL ie menil, da so iPmunisti kot posameznik' elo aktivni v krajevnih cen- *ih in da so v mestu »brez- o.>elni« komunisti bolj po- orv.;. To je podkrepil z mi- li j. da bi konferenca kra- svne organizacije SZDL Or- •lOž bila sklepčna že, če bi e ie udeležili vsaj vsi člani ki živijo na področju Jrmoža. Menil je tudi. da bi 'O ZK in komite OK ZKS ■lorala tekoče spremljati po- ■] m družbeno dejavnost ^ ^'vati na odločit ver-Kot '^-ina politična sila, bi se •3"-j a morala ukvarjati več ^konkretnimi problemi in n-^^l s splošnimi. Problemi P-^ebnih kmetovalcev na pri- ir^A ^' ^'^ kronično stojijo on! ^^^^^^'sm^ bi lahko bila od oblik konkretnega de- Ce bo OK ZKS hotela do- i". podjjoro našega kmeta, Qor\i.^^ nedvomno želi, bo ani^r^ P.^^iti od besed k de- ^^l^^- le zaključil tov. OŽ- ^^ugi udeleženci razprave o opo7.or:ii, da je vedno več ^mI!^'T- ki so sicer de- tih vin-.^^"""^'- Pripravlje- arad?"'^' ^^^"^'^e knjižice ^diet- je se ie rar^cepilo. Oddelek elektromotoriev ie dobil no- vo ime »Tovarna elektrome- hanskih in drug.h oro-zvo- dov« pri montožnem podjet- ju Elektrokov:nar. Nova to- varna ie poDolnoma samo- stojna, vendar sta obe pod- jetji še naprei povezani. Raz- log za to ie bol i še poslovanje, ki ga nameravajo s tem uk- repom doseči. Nova tovarna je že razširila svojo deiav- nost na področju elektrome- hanike. saj izdeluje v glav- nem rszne mikro motorje za gospod nisl^ stroje, naprave za sanitarije in kolektorski material za opremo avtobu- .sov A.=;ortiman nameravajo še povečati Izdelki so name- njeni pretežno domačemu tr- gu, zelo uspešia pa ie njiho- va kooneracivT z Elektroko- vino iz Maribora. Devalvacija Mh utegne ze- lo prizadeti, saj skoraj ves material uvažajo. Uvoz bo treba brez dvoma zmanjšati in ob morebitni krizi, ki bi utegnila nastati vsled po- manjkanja materiala, bomo nato verjetno raje uvažali kar kompletne gospodinjske stroje, namesto osnovnih, njim potrebnih materialov. Takšna je bila namreč dose- danja praksa našh uvozni- kov, čeprav so ti stroji ob isti. ali celo višji ceni bili po kvaliteti slabš; od domačih. Tega se bojijo tudi v oddel- ku montaže pri Elektrokovi- narju. Predvsem pereč je iz- voz jekla, kj ga je na doma- čem trgu premalo, pa tudi prepotreben uvoz se utegne zmanjšati. Zaradi tega se lahko zgodi, da postaneta obe pod'etji nelikvidni. Upajmo, da jil. strogi sta- bilizacijski ukreni ne bodo prizadeli, ter da bomo o novi mladi tovarn: zabeležili že letos prve poslovne uspehe pri osvajanju domačega in tujega trga. ak Hardeški gasilci so imeli občni zbor Velikim uspehom sledijo nove naloge V službi ljudstva - na pomoi o uspehih hardeškega ga- silskega društva smo v na- šem listu že obširno poroča- li. V soboto pa smo izvedeli še nekaj zanimivosti iz živ- ljenja tega izredno uspešne- ga in aktivnega gasilskega društva. Občnega zbora so se poleg skoraj vseh 85 članov dru- štva udeležili tudi predsed- nik ormoške skupščine Fran- ček Novak, zastopnik občin- ske gasilske zveze Adolf Riž- nar in drugi. Kot smo že poročali, so hardeški gasilci kupili novo motorno brizgalno in nov ga- silski avtomobil, sedaj pa morajo izboljšati še strokov- nost predvsem mlajših čla- nov, da ne bodo zapravili Namesto stare ute nov gasilski dom ■flobrega imena gasilskemu društvu Hardek, kot je dejal tov. Pavlinič. Kljub velikemu številu čla- nov pa v teh vrstah pogre- šajo inteligenco. Sedaj dru- štvo sestavljajo delavci, kmetje in obrtniki. Kronika društva pa pripoveduje, da so ga ustanovilf učitelji, sod- niki, trgovci in celo duhov- niki, medtem ko sedaj ni o teh ne duha in ne sluha Ker društvo v svojem delu pose- ga tudi na področje orosvete, resnično pogrešaio ljudi, ki bi ?voje znanje prenašali na mladino, ki ie je v tem dru- štvu vse polno. Ti Ijudie se verjetno ne zavedajo, da bi tudi oni utegnili kdaj potre- bovati "asilsko pomoč, ki bo lahko toliko bolj učinkovita, koliko boli bodo ljudie slož- V garaži je vse pripravljeno za odhod ni in si med seboi pomagali. Med konkretnimi nalogami društva za letošnie leto je na prvem mestu proslava 75. obletnice delovanja. Iz- vajali bodo tudi redne gasil- ske vaje. pripravljali član- stvo na splošn" ljudski ^Ipor. nadaljevali s požarno pre- ventivo in se udelf/ev tekmovanj ter pred vse skrbeli, da bodo v prime potrebe uresn'čili 'svoj d zdrav V SI>UZBI LJUD.ST^ — NA POMOČ! Prisotne je pozdravil tu predsednik SO Ormož podčrtal nekatere uspehe, jim je nedvomno botrova velika složnost in disciplini k: jo danes tako pogrešaraj Adolf Rižnar pa je povalj člane društva, da se udelei jo nekaterih tekmovanj, jih bo organizirala repub ška gasilska zveza. Izvolili so tudi nov upra' ni odbor. Predsedniško fun cijo je prevzel dosedai predsednik Ivan Pavlinič. Na koncu pa še majhno pravičilo. V 2. številk' naš ga lista ie v sestavku ■»Let 75-letnica obstoja« prišlo napake. Zapisali smo. funkcijo poveljnika har( škega gasilskega društva pravlja Štefan Bobnar. 1 pa ni res. To funkcijo že^ sto let uspešno opravlja S fan Bolcer Prizadetim s< tem opravičujemo. TAPO¥E perspektiMe Tovarna avtoopreme v Ptuju ie eno izmed redkih naših podjetij, ki dela na ba- zi večletnega razvojnegg pro- grama Razvoj podjetja je o- betaioč. Težave tega per- spektivnega l^olektiva se na- hajajo v finančnem poslo- vanju, to je v pomanjkanju obratnih sredstev, to namreč onemogoča še uspešnejše po- slovanje. TAP je v preteklem letu" odkupil nekaj licenc za ait-kle. k'' so na svetovnem kot na našem tržišču zelo iskani. Po licenci Bremshev ki ie trenutno največji evropski proizvajalec, so pričeli osva- jati pro'zvodnio hidr'^vličnih sedežev, ki omogoča vozniku bol-še počutie. na daljših re- lacijah pa mir.imalno utru- jenost. T' sedež; so na našem tržišču zelo iskani in proiz- vodnja, ki ie že stekla, obe- ta dobro poslovanje Za se- deže se zanima vsa Jugoslo- vanska proizvodnja avtoka- ro>;ern kar se vidi t.ud na večjih naročilih, ki jih je TAP že prejel. V prvem če- trtletju letošnjega leta bodo tovarno že zapustile prve po- šlike k' bodo po «-ol dni kva- liteti prei7ki7ŠPnih sedežev naročila gotovo še povečale. Po isti licenci nameravajo v drugem polletju pričet: tudi s proizvodnjo sedežev za to- vornjake, v letu 1972 pa bo- do proizvodnio še razširili. Druga novost T.AP-a je od- kup lic-^nce zavornega siste- ma Grau Pri nas je bilo že mnogo nesreč zaradi slabih zavor Zato se ie TAP or en- tiraj na nov zavorni sistem tud; zaradi novega predpisa o varnosti v prometu, ki za- hteva brezhibne zavore. Ta sistem se uporablia predvsem pri težk h tovornjakih s pri- kolicami. Nov sistem omogo- ča uspešno zav'ranie tudi ta- krat, ko odpove celoten za- vorni sistem. Pri prikoličar- jih prične zavirati prikolica prej. kot vlečno vozilo kar preprečuje zanašanje vlečne- ga vozila in eventualne ne- sreče, ki se ob takih prilož- nostih dogajajo. Tudi parkir- nim vozilom na strmmah. k' jim večkrat odpovedo zavo- re, onemogoči vsako premi- kanje. Sistem Grau ima za- res mnogo ugodnosti in ka- že, da bo ta sistem kot pro- dajni artikel zelo konjuktu- ren. Tovarna avtomobilov v Mariboru že prehaja na u- vedbo tega sistema pri svo- jih tovornjakih, sledili pa bodo verietno tudi ostali ju- goslovanski avtomobilski proizvajalci. Kot tretjo novost narri TAP predstavlja elektronsko na- pravo 73. uravnovešanje koles po l'cenci WUBA To je na svetovnem tržišču trenutno naisodobneiša tovrstna na- prava za uravnovešanje ko- les, ki omogoča kontrolo brez snemanja koles. Vozilo sa- mo dvignemo in odčitamo si- tuac-jo. nakar se v nadalj- njem postopku dajo kolesa u- ravnovesiti. S to napravo lahko uravnovešamo kolesa za vsa vozila, tudi najtežja Z odkupom tega patenta je TAP razširil svojo nroizvod- nio tudi na izvoz, ima pa tu- di pravico prodaje licence. Naročila za izvoz že imajo in sicer za Avstrijo in Zahod- no Nemčijo, ki bosta prve ko- ličine že dobili. V pro zvod- njo novega artikla bodo vključil-; nekaj prostih de- lovnih kapacitet iz oddelka tahografi. Po novostih, ki jih je TAP osvojil, si lahko oblikujemo sliko njihovega programira- nega razvoja. Industrijska proizvodnia. na katero se je ta kolektiv preusmeril s svo- jimi zares konjukturnimi oro:'zvodi. jim obeta res lepe perspektive. ZAi^!MIIWSTI SPOSOBEN DRŽAVNIK IN VO.TSKOVOD.IA Temistoklej je bil zelo znan v Atenah kot dober dr- žavnik, sloves dobrega voj- skovodje Pa si je pridobil v boju s Perziici V Atenah je namreč izsilil sklep o pove- čanju grške mornarice in ta- ko s povečanim brodovjem pri otoku Salamini leta 480 or. n, š. premagal Perzijce. ki so bili v veliki premoči. Zbral F. K. VOD.TA GORALOV Kostka Napierski je bil zelo znan vodja goralov v stari Poljski. Gorali so se unrli pol''';ki šlahti (plemi- čem) v XVII. stoletju in se pove7.ali s Hmeljn ckim vod- jem kozaškega upora na Ukrajini. Prav tako se Je Napierski s svojimi gorali povezal s Tuhan-beiem in njegovimi Tatari. vendar u- por kljub temu ni uspel. Na- pierski je bil ujet in obsojen na smrt na kolu. i pEDNlK — ČETRTEK, 4. februarja 1971 STRAN S istriški poslanec Ivan Pučnik vprašuje v skupšči ni SRS: Kaj smo in kaj bomo storili? Šovinističnih izgredov na ,„A,.n slovenske narodnostne kupine v Avstriji je bilo v adnjem času le malce ore- peč Preveč, da bi ostali so- Lrodniaki v domovini tiho. 32orčenie v Sloveniji le u- oravičeno. saj Je položaj Slo- i^encev v Avstriji določen s 7 členom državne pogodbe, [^e "^re pa samo za golo upo- števanje paragrafov, gre za nekaj več. Razumljivo torej, ja smo prebivalci Slovenije ostro obsodili početje v so- sednji pokrajini, naši poslan- ci pa so razpoloženje prene- sli med skupščinske klopi. IJled tistimi poslanci, ki so oostavili vprašanje sloven- skemu izvršnemu svetu je bil tudi Ivan Pučnik iz Crešnjevca. »v zadnjem času je bila naša narodnostna manjšina v Avstriji izpostavljena po- irečanemu pritisku šovinistov, ki so ob 50-letnici za nas iz- gubljenega plebiscita, zreži- rali vrsto, milo rečeno, sra- motilnih programov, ki so žaljivi in nevzdržni za našo manjšino in za ves sloven- ski narod. Ne bi navajal po- drobnosti, k-' SO vam znane, opozoril bi samo na vsebin- ski pomen tistih parol, ki so enake tistim, ki so jih nem- ški fašisti od 1941—1945 leta uveljavljali z vsem možnim terorjem tudi v takratni o- kupirani severovzhodni Slo- veniji. Tak odnos do manj- Sine. ki skuša biti skrajno tolerantna z večinskim av- strijskim narodom, je za vzdušje odnosov med evrop- skimi narodi nevzdržen in tuj letu 1970. Nevzdržen je tudi za naš nacionalni ponos. Iti ga položaj naše manjšine l^o^^tavlja pred preizkušnjo. Prosim izvršni svet SRS, da mi odgovori na naslednja vprašanja: ~ Kaj se je ukrenilo s strani naših diplomatskih predstavništev za zaščito pra- ^'c naše nacionalne manjši- ^ v Avstriji? L ~ Kako so se danes izvr- ševale določbe 7. člena dr- «vne pogodbe. $ katero so °ol»čene pravice za našo na- »^nostno manjšino? — i i^odobnih vprašanj so x>o- »■anci postavili še več, v i- jnenu izvršnega sveta SRS Ktrfe °^S<>varial dr. Emest i^rP^^^^^i ob proslavi 50- fČ^^ f>lebiscita na Koro- sSih" ^l^^^li- da so v so- Se 11^ avstrijskih deželah ki I prisotne tiste sile, vHiLn'"'' programa ^iikonemskega nacionaliz- Rram i, .^^^'^"šajo ta pro- k,;"^ 'zvaiati v oolitični pra- Jov^aS ^^^stranskem sode- tf"h Ji ^ sosednjo Avstrijo in \e [Jl'^"^" "'l^dar prezrli ristil lil svet izko- V svo, I Priložnost, da je '?''^dWvn.k='^'-\^.."^^d,nimi Jal na u "^^stfiie opozar- I ^ Obstoj in dejavnost takih sil in na nevarnost, ki jo te sile pomenijo za obstoj prijateljskih odnosov v ob- mejnem področju. Ob prvih vesteh o šovini- stičnih izpadih proti naši manjšini na Koroškem in drugje, je bil nemudoma ob- veščen državni sekretariat za zunanje zadeve, s prošnjo, da v ustrezni obliki interve- nira pri avstrijskih oblasteh. Se odločnejšo intervencijo je izvršni svet zahteval nekaj dni kasneje, ko je bil obve- ščen o stališču Heimatdien- sta, da bo »zgodovina na Ko- roškem začrtala končno me- jo med obema narodoma, ko eden od njiju ne bo več ob- stajal«. Naši državni orga- ni so storili ustrezne ukrepe, intervenirala pa sta tudi naša generalna konzula v Celovcu in Gradcu. Avstrijski oredstavniki po- udarjajo, da .je Avstrija za- interesirana za nadaljnji po- zitiven razvoj dobrih sosed- skih odnosov in izražajo ob- žalovanje, da je prišlo do nezaželenih dogodkov in iz- ražajo tudi pripravljenost, da vzpostavijo dialog z našo manjšino o njenih oravicah ki izhajajo iz 7. člena av- s'trijske pogodbe. Glede na to, da so se av- strijski uradni krogi distan- cirali od šovinističnih izpa- dov nekaterh krogov in izra- zil: pripravljenost tudi za hi- trejše urejanje položaja Slo- vencev na Koroškem, izvršni svet meni, da obstoie pogoji, ki so potrebni za nadaljeva- nje plodnega in vsestranske- ga jogoslovansko-avstrijske- ga sodelovanja in še posebno sodelovanja SR Slovenije z obmejnimi deželami Avstrije. Izvršni svet je prepričan, da je prav vsestransko sode- lovanje med državama in še posebej med obmejnimi deže- lami in SR Slovenijo pot, ki vodi k političnemu porazu in eliminiranju preživelih veli- konemških šovinistov. Ob tem, ko se izvršni svet Skup- ščine Slovenije, upoštevajoč številne skupne interese na področju gospodarstva, turiz- ma, kulturne izmenjave in drugega za tako sodelovanje slejkoprej zavzemal, pa je potrebno posebno poudariti, da je tako sodelovanje lahko prisotno le ob ustreznem od- nosu do slovenskega naroda in še posebej do njegovega dela, k; živi v sosednji av- strijski republiki.« Ob rob razprave o položa- ju slovenske narodnostne manjšine oa naj nam bo do- voljeno še zabeležiti, da smo Slovenci, ki živimo v SR Sloveniji velikokrat nedov- zetni za mnoge probleme so- narodnjakov onstran meje. Čeprav naj bi bil položaj na Koroškem urejen z avstrij- sko državno, pogodbo, temu ni tako. Morda bi se bilo po- šteno vprašati, kolikšna je naša zavzetost za sodelova- nje in razumevanje položa- ja. Ali ni Slovencem, ki žive na avstrijski strani malce tesno Dri srcu ko v osrčju severovzhodne Slovenije — v Mariboru, ne najdejo napi- sa Celovec, al: Gradec? To. kar bomo sedaj zapisali, si- cer ne sodi najbolj v okvir sestavka, vendar bi si velja- lo zapomniti, da ime Celovec izhaja iz popolnoma sloven- skega imena Cvilovec. ki pa so ga potem »spakedrano« ponemčili v Klagenfurt. Te- ga ne vemo, tudi ne vemo. da ne delamo ravno časti svojemu narodu, ko pozabi- mo na svojo govorico, kadar prestopimo mejo in se naha- jamo na »povsem slovensko govorečem področju«. Šovi- nist: na Avstrijskem znajo izrabiti tudi malenkosti, mi pa pogosto pozabljamo, da bi z malenkostmi pomagali po- ložaju naših sonarodnjakov. Nič nemogočega ne zahteva- mo, če želimo, da bi imeli Slovenci v Avstriji zares po- ložaj enakovredne manjšine. Naša skupnost je dovolj ja- sen dokaz za to. -d Obisk v kmetijski trgovini v Ormožu Potrošniki so do- bili svojo trgovino Pred kratkim me je pot za- nesla v »kmetijsko trgovino« SVL. samostojnega obrata »Jeruzalem« Ormož. Pozani- mal sem se o tem in onem in Franček Zibrat. ki ga si- cer'poznamo kot dobrega mu- zikanta. po poklicu kmetij- skega tehnika, trenutno pa zaposlenega v kmetijski tr- govini kot trgovca, .sem pov- prašal, kako je kaj zadovo- ljen s strankami in s prome- tom v trgovini: »Cez zimo je bilo malo tež- je, vendar pa so kunci vedno kaj kunili za vsakdanie po- trebe. Najbolj gredo v pro- met gosDodinjski aparati, kot so hladilniki, pralni stroji, mik.serj:, električni štedilni- ki, avto nadomestni deli in druge drobnarije.« »Kaj pap ravzaprav imate vse na zalogi? To vprašanje postavljam zato, ker sem pre- pričan, da bo tvoj odgovor marsikdo z zanimanjem pre- bral, zato te pa prosim, da m: čim izčrpneie odgovoriš « »Poleg prej navedenih go- spodinjskih aparatov proda- jamo še veliko drugega. Tr- govina je razdeljena na dva dela. Prva ali »moja« polovi- ca trgovine zavzema proda- jo predvsem kmetijskih stro- jev, raznovrstnih orodij za delo na polju, nadomestne dele za večino motornih vo- zil. Kaj pa ie najbolj važno je to, da prodajamo gospo- dinjske aprate znamke »Go- renje«, ki so za enkrat do- želi največji uspeh nri po- trošnikih. Poleg tega proda- jamo še zračnice in plašče za kolesa, mopede in avtomobi- le. Prav tako tud: svetlobna telesa in električne peči, pe- či na plin in drugo drobno blago. Vsem kupcem oa da- jemo tudi strokovna pojasni- la.« »Ce sem te prav razumel, si ti zaposlen tukaj obenem kot strokovnjak in trgovec, ker si oo poklicu kmetijski tehnik.« »Zaposlen sem kot trgovec, čeprav včasih tudi svetuiem in pokažem delovanje kake- ga stroja, ki ga namerava ku- pec kupiti. Nikoli na še ni- sem nikomur priporočal ne- kega artikla bolj. kakor dru- gega, ker mislim, da je bolj- še, če se vsak odloči sam za določen artikel, saj dokonč- no sam kupuje in če po last- ni odločitvi kupi. se pozneje ne more znašati nad trgov- cem, češ. prodal je samo za- to, da b: se tega rešil, če se seveda zgodi, da se tisto, kar je kupil ne obnese tako kot si je zamislil.« »Mi lahko poveš še. kaj pa prodajate v tisti drugi polo- vici trgovine?« »Tam prodala tovariš Kar- ba predvsem zaščitna sred- stva, torej herbicide in fun- gicide, za zatiranje rastlin- skih škodljivcev in plevelov. Poleg tega pa še krmila za piščance, govedo in prašiče kakor tudi umetna gnojila za poljedelce in vrtičkarje.« To mi je povedal Farnček Zibrat o kmetijski trgovini. V tej trgovini sta zaposleni tudi dve vajenki in en va- jenec. Vse tri sem poprosil za kratek razgovor. Vpraša- nje, zakaj so se odločili za trgovski poklic, je danes že kaj izrabi!eno in ga nisem zastavljal tem mladim, naae polnim ljudem. Rajši smo se pogovarjali o težavah pn de- lu in drugih, ki jih veliko-^ krat skrivamo ored drugi- mi. STANKO LAH iz Pavlov- skega vrha 41. je vajenec tretjega letnika. Med drugim mi je povedal naslednje: »Na delo se vozim s kolesom, po- zimi seveda z avtobusom če ne grem peš. Ko bom dokon- ne grem peš. Navadno ima avtobus pozimi zamudo i.n sem zato prisiljen na delo peš. Ko bom dokončal trgov- sko šolo. bom verjetno ostal na delovnem mestu trgovske- ga Domočnika. ne izključu- jem pa možnosti zaposlitve v tujini za kako leto al: dve.« JOŽICA TUSEK iz Miklav- ža 55 pri Ormožu, gre letos šele v prvi letnik trgovske šole. O svojem delu in teža- vah pravi: »Na delovnem me- stu se ne srečujem z nobenii- mi težavami, morda le toli- ko, kolikor se je bilo potreb- no privajati na delovno me- sto. Težave imam edmole s prevozom, ker me avtobus pripelje zjutraj v Ormož že ob 6. uri, delati pa začnem šele ob 6 uri in 30 minut, na- kar moram še od avtobusa pol ure peš proti domu. Za enkrat si želim končati tr- govsko šolo. drugih odreje- nih ciljev na sedaj še ni- mam « ZDENKA PREJAC iz Stre. zetine 4 je prav tako vajen- ka prvega letnika, v šolo pa gre šele v jeseni. Pravi, da nima nobenih težav pri delu, niti glede orevoza. razen morda to. da ima precej da- leč od avtobusa do doma. Ker sem izvedel, da je tajnici Mladinskega aktiva Ivanj- kovci, sem jo prosil, da naj kaj pove o svoji izvenpoklic- ni dejavnosti: »Da. res je, da sem tajnica mladinskega ak- tiva Ivanjkovci, toda nikar nisem ponosna na to funkai- jo, ker so mladinci v Ivanj- kovcih strahovito neresni in nezainteresirani za delo v aktivu. Problem je predvsem v tem, da m mamo orositorov za shajanje in mladinci zaito izgubljajo vsako voljo do de- la. Upam da se bo to tudi nekako uredilo.« F. Kelemina POUK PO TELEVIZIJI v 200 ljudskih šolah in real- kah v Baden-Wurtembergu, Rheinlandu, Pfalzu in Saarlan- du, so s 1. septembrom lani za- čeli z novim, skupnim poukom po televiziji. Za začetek le v matematiki in socialnih ve- dah. V šolskem letu 1970-71 bo 100 oddaj v matematiki in 37 lekci] o socialnih vedah. Dija- ki dobijo k temu še primerne priročnike. Učencem bo na ta način študij olajšan. Na po- dročju šolstva je to prvi resni poskus masovnega pouka na daljavo Stroške si bodo šole — prejemnice primerno razdelile. Učitelji ne bodo postali odveč, pač pa bodo imeli več časa, da se individualno posvetijo svo- jim učencem. Prav tako je radijska japon- ska družba NHK dovršila načr- te z radijsko in televizijsko u- niverzo za mlade ljudi in od- rasle, ki že imajo poklic ali ki zaradi oddaljenosti ne morejo hoditi v višje šole. Sestavili so tri vrste učnih programov: a) za visokošolski študij z raz- ličnimi strokami. Študenti, ki bodo uspešno končali ta študij, bodo dobili status absolven- tov visokih šol; b) za znanstve- ne in tehnične poklice kot so elektronika, vesoljske znano- sti, jedrska energija in dr.; 3) za splošne poklicne dejavnosti. Prvo leto bo oddajalo pouk 9 televizijskih postaj, priklju- čenih v 50 •/» domačinstev. V nadaljnjih petih letih pa bodo vključili 260 postaj z« vsako državo. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK. 4. februar j, Ptuj potrebuje sodobno letališče in turistično letalo v Ptuju že nekaj časa ugo- tavljamo, da mesto, ki danes Šteje skupaj s podeželjem že blizu 70.000 ljudi, potrebuje sodobno turistično letalo za poslovne polete, ki pa danes velia k kih 300.000 dinarjev. Pri tem velja upoštevati, da je danes poslovni čas. zlasti še vodilnih ljudi vse bolj dragocen, zato se le-ti raje poslužujejo potovanja z le- tali, ki je dosti hitreiše pa tudi varnejše in če sešteje- mo skupne stroške, celp znat- no cenejše, kot pa je danda- nes potovanje z osebnimi av- tomobili in drugimi prevoz- nimi sredstvi. Že sedaj so se potovanj z letalom posluževala podjet- ja, kot le trgovsko podjetje Izbira. Perutnina, Tovarna a'^'oopreme. Ge bi imeli so- dobno turistično letalo, pa bi se teh storitev posluževa- li še številni drugi poslovni ljudje iz Ptuia. Kidričevega in drugod. Prav zato ima ptujsk- aero- klub v načrtu modernizirati svoje letališče v IVIoškanjcih. Zgraditi nameravajo kon- trolni stolp z restavracijo ob že obstoječem hangarju, na- dalje ureditev nočnega star- ta in seveda tudi pristaka. da bi lahko leteli tudi v noč- nem Č£su, zlasti pa bi se lah- ko vračali z daljših potovanj v večernih oziroma nočnih preletih. V načrtu imajo tudi asfaltiranje dovozne ceste na letališče kot tudi nabavo nekaterih drugih rekvizitov zlasti še športnih padal, ki so prav tako potrebna za raz- voj ptujskega letalstva. Razumljivo je. da aeroklub sam brez pomoči družbe, zlasti pa še zainteresiran'h gospodarskih organizacij ne bo zm.ogel zbrati potrebnega denarja, da bi svoje letališče modernizirali ter tako v pr- vi vrsti poskrbeli za varen vzlet in pristanek turistične- ga letala, zato bj kazalo, da bi o tem že sedaj zaintere- sirane delovne organizacije razmislile, kajti prej bo vod- stvo letališča zbralo potreben denar za nakup športnega letala ter usposobitev letali- šča za sodoben turistični le- talski promet, prej se bodo lahko posluževali storitev le- talskega prevoza v domovini pa tudi v tujini. fh Lanski uspehi ptujskega Aerokluba Kot je znano, je aeroklub proslavil v lanskem letu 15. obletnico svojega obstoja in prav te dni zopet, kot vsako leto doslej, zbira prijave mla- dincev, ki bi se radi uspo- sobili za letenje z jadralnimi letali ali v padalstvu ter se tako vključili med vse tiste ljubitelji zračnih višav, ki se ne bojijo s ptičje perspektive gledati na zemljo pod seboj. Upravnik aerokluba v Ptu- ju Ivan CuCEK mi je med drugim nanizal tudi nekaj dokaj razveseljivih podatkov o delu in življenju in seve- da tudi uspehih letalcev in padalcev. Sedaj je v klubu včlanjenih 16 motornih pilo- tov, 32 jadralcev in kakih 15 padalcev. Mnogi med njimi so v zadnjih letih doses?!-; kar zavidljive rezultate, tudi v mednarodnem merilu. JOŽE BUTOLIN je bil na tekmovanju z letalom »Del- fin« v Franciji. V sestavu te ekipe sta bila tudi MATEV2 CESTNIK in MILAN TROP Z motornim letalom je bil na tekmovanju v ZR Nemčiji, v mestu Baden Badnu STANE VRBANCIC. večkratni držav- ni prvak, ki se je letos plasi- ral na 5. mesto v državnem aerorelvjvi v Titogradu. med- tem, ko se je OTO VELUN- SEK udeležil tudi mednarod- nega prvenstva »Alpen Cup« v Zeli am See v Avstriji. To je le nekaj podatkov v naših letalskih športnikih v med- narodni areni. Pred kratkim smo poro- čali, da je postal športnik občine Ptuj Franc Kodela. ki je v zelo kratkem času pro- drl v sam vrh vrhunskih športnikov. Kodela je star 20 let, s padalstvom pa se je pričel ukvarjati leta 1968. Opravil je izpit za učitelja padalstva, sicer pa je redni študent na višji elektrotehni- čni šoli v Mariboru. Bil je celo dva dni državni mla- dinski prvak, po ponovitvi skokov, tekmovanje je bodo na Reki, pa je prišel na drugo mesto. Dosegel pa je tudi še nekaj drugih pomembnih zmag. Morda še omenimo, da je delo v aeroklubu razdeljeno na štiri sekcije in sicer mo- delarsko, padalsko, sekcijo jadralnih in motornih pilo- tov, vse pa že nekaj let do- kaj uspešno vodi mladi in prizadevni Ivan Cucek s po- močjo Antona Žagarja jn ob podpori, zlasti finančni, s strani ptujske občinske skup- ščine pa tudi delovnega ko- lektiva tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, ki je samo v lanskem letu pri- speval za delo in razvoj klu- ba 60.000 dinarjev. fh POLLETNI USPEH ŠOLE T. ŽNIDARIČA N! ZADOVLJIV Polletni šolski uspeh osem- letke T. Znidariča v Ptuiu je 74,5 odstotka. Solo ob sku- je 954 otrok, pretežno iz l^^u- ja in bližnie okolice, Iziema so višji razredi, ki jih obi- skujejo otroci iz Vitomarc in Zavrča. To so pretežno kmeč- ki otroci, ki v svojih krajih nimaio možnosti za šolanje. Ti^^troci se vsak dan vozijo v šolo. pa tudi do zbirnih mest imajo daleč. Temu pri- meren je tudi uspeh. Ugo- tovljeno je, da se ie s priho- dom teh otrok poslabšal od- stotek cele šole Ti otroci ni- majo dovolj podpore staršev, ki so prezaposleni, pa tudi otroci m.oraio poleti doma delati. Starši ne vedo. da jim da šola premalo in da bi jim morali pomagati pri uče- nju Neus^^eh je največji v višjih razredih kar da-e mi- sliti tudi šolnikom. Ze dalj časa razmišljajo o možnostih za organizirano va.rstvo o- trok. To bi namenili pred- vsem otrokom, ki slabo do- jemajo in pa tistim, ki tudi doma nimaio urejenih raz- mer in možnosti ter kontrole pri učenju. ProbL m bo tež- ko rešiti, ker primanjkuje prostorov. Varstvo bi mora- lo biti ureieno in pod stro- kovno pedagoško kontrolo. Otroci bi v šoli morali imeti kosilo, nakar bi delali nalo- ge,-se učili, s telesno kultu- ro in telovadbo pa bi se re- kreira'-'. Zam-sel ie za tre- nutno situacijo vsekakor ne- rešljiva, pa tudi bližnja bo- dočnost verietno ne bo pri- nesla večjih sprememb. Še vnaprej se bo treba boriti za večji prostor. ?aj je predpi- sani popreček 25 učencev v razredu, pri sedanjih 35—40 na šoli pa bo še dolgo nedo- segljiv. Temu primerni so in bodo verjetno tudi bodoči učni uspehi. ak Ustanovlien mladinski aktiv v »PL/miK!" v SSov. Bistrici Do nedavnega v trgovskem podjetju Planika Slov Bi- strica, kljub velikemu števi- lu zaposlene mladine niso imeli aktiva ZM. Večkratna prizadevanja občinske kon- ference ZM Slov. Bistrica kakor tudi nekaterih mladin- cev v kolektivu, ki iih ie 116. niso rodili pričakovanih rezultatov. Na pobudo sindi- kalne organizacije in neka- terih mladincev v organiza- ciji pa se ie pred kratkim zbralo v Slov, Bistrici okoli 40 mladih, ki so na ustanov- nem sestanku. skupno s predstavniki občanske konfe- rence ZM Slov. Bistrica in člani delovne organiz^ciie Planika ustanovili akt'v Dvoizmensko delo in deljenj delovni čas v posamezn'h tr- govinah na področju bistri- ške občine je b'l osnovni vzrok, da se mladi tega se- stanka niso v polnem števi- lu udeležili, čeprav so pobu- do kakor tudi ustanovitev mladinskega aktiva z navdu- šenjem podprli. Na ustanovnem zboru so se uvodoma seznanili z vlogo in nalogami ZM Slovenije in v občini, nato pa so izvolili 9-članski odbor. Za predsed- nika aktiva so izvolili Jerne- ja Makovška, ^ za sekretarja pa Pavlo Grm'. V nadaljeva- nju so sprejeli okvirni trime- sečni delovni program. Zara- di že nakazanih problemov v delovnem času mladih so opozorili na težave pri sesta- janju in posameznih akcijah. Mnogi so namreč zaposleni tudi po več kilometrov od občinskega centra. Popolno razumevanje so dosegli mladi z ustanovitvi- jo aktiva ZM tudi v vodstvu delovnega kolektiva, ki jim je pripravljen tudi finančno pomagati. VH Namizni tenis OBČINSKO PRVENSTVO V MA.TŠPERKU V nedeljo je b'lo v orga- nizaciji TVD Partizana Maj- šnerk prvič občinsko prven- stvo v nam'znem tenisu. Za tekmovanje se ie prijavilo 11 ekip. ki so najprej tekmova- le v 3. skupinah in sta se v finale uvrstili dve prv( ščeni ekipi. | Zmagovalec ie rostalj- pa ZMS Ptuj in osvoji]! hodni pokal ObZTK; J SCKS — Ptuj, Partizani šperk. Partizan Rogo« sodelovale p-i so še | Partzan. Ptuj. Partizan« dina. ESS-Ptuj. '■ Tekmovanje je trajala dan in gre vsa pohvalaj nastopajočim na tem n; nem tekmovanju, pred* pa organizatorju — d«g nom za odlično organia sko izpeljavo tekmovanj To tekmovanje ie Ot letos pripravila prvič in; ko ugotovimo, da je tti vel ko zanimanje med n) no za to panogo ter da. bodoče takšnih teknriti potrebnih še več. saj j lahko videli nekaj nad^ nih mladincev, ki bi se 1^ pomerili tudi v drugih I movanjih s sovrstniki j občine. KDAJ DRUGI VOZNI RED AVTOBUSA IZ KLJUČAROVI Dandanes si življenja avtobusnih zvez skora moremo zamišljati, s€ tisti, ki nimamo lastnih voznih sredstev na daljši lacije. Naj navedem Kliučan oziroma Tomaž. Veliko lavcev iz okoliških h je zaposlenih v Ormcži jasno je. da so ti Ijudj« visni od avtobusnega p* za. Toda ravno pri tera tobusnem prevozu nastf težave. Tukaj naj otik predvsem prevoz iz Spoč Ključarovec. Pogovarjal se z -Jožetom Jaušovcen je z^Tposlen v tovarni • Kerenčič« v Ormožu ko| ratovodja v obratu za dJ lavo plastičnih mas. sts| pa v Spodnjih Ključaroi Ker mora kot obrat-ov biti prvi na delovnem B in razdeliti delavcem s'cer obrat ostane v za? mora začeti z delom šestih zjutraj. Na del< more z avtobusom, i Spodnjih Ključarovec O Ije šele ob sedmih in oetr minut. Takih je velil« začnejo delati že ob šf in vsiliuie .se vprašanie kaj avtobus ne vozi v ' ki bi ustrezal tem Ijudeii Avtobusno podjetje bi vskladilo vozni red relaciji primerno potre tistih, ki prevoze naJvP porabljajo — tore- delaV' Bo ta problem rešen? F. Kelci UKRADEL KITAR Sodišče ie obsodilo ^ Kidr-ča iz Ptuia na o«- secev zapora ker je Ja" ja 1970 v Ptuju ukra* kombija električno ^ last .Jožeta Fic!^'acič. DO poklicu strojni iučiivničar. 7aposlen v to- kos v Slovenj Gradcu, ie skočil nazaj v notra- Mil=čnik — opazovalec je takoj zaprosil dežurnega, da mu pošlje pomoč, ne dolgo zatem pa so d.''znega vlomil- ca že imeli v rokah. Anton Kovačič je na za- hodni strani paviljona snel str.'-niš?no okno v velikosti 65x57 cm. Skozi nastalo od- prtino je splezal v prostor garderobe, kjer je nasilno od- prl sedem garderobnih oma- ric, zaprtih s ključavnicami »elzet«. V tem prostoru je od- prl tudi več predalov pisalne mize. katerih vsebino je raz- metal no tleh S pomočjo ključa, ki ga je prinesel, je odklenil enokrilna vrata in tako prišel v prodajalni pro- stor, od tod pa v orročno skladišče. Tam je našel raz- no orodie. s katerim je po- skušal odpreti železno stoje- čo blagajno, težko okoli 250 kilogramov. Korošcu je uspelo odpreti spodnji predal blagajne, zgornjega dela pa mu ni u- spelo, ker so ga zalotili de- lavci milice. Z vlomno tatvino je Ko- vačič poškodoval bencinsko črpalko s tem. da je popol- noma uničil sedem ključav- nic, okvir vrat. ki vodijo iz prostora garderobe v proda- jalno, precej pa je poškodo- val tudi železno blagajno. Skupna škoda znaša tako 17.000 nov h dmariev. Anton Kovačič. ki so ga bistriški delavci milce zalo- tili ori »delu«, je star 21 let. za sabo pa ima že nič koliko drznih vlomov in kraj, tako da je star znanec organov varnosti. -d PISMO IZ LESKOVCA V HALOZAH V nedeljo. 24 januarja so imeli naši gasilci letno kon- ferenco, na kateri je podal poročilo o delovanju pred- sednik društva Ivan Medved. Ob tej priliki je bilo na no- vo sprejetih sedem članov. Društvo, v kolikor ni denar- nih težkoč. lepo napreduje in obstoja od leta 1928. Jeseni lanskega leta, za 42. obletni- co delovanja, je bil nabav- ljen, sicer že nekoliko rab- ljen, a vendar v dobrem sta- nju, gasilski avto od Drav- skih elektrarn v Mariboru. Zelja vseh je bila po popol- noma novem, a pomanjkanje gmotnih sredstev je zopet to zavrlo. Društvo ima od leta 1963 svojo zgradbo in v pre- teklem letu je bila dovršena garaža za gasilski avto ter prostori za orodje. Navzoča člana občinske ga- silske zveze Ptuj Marjan Me- saric in Ivan GrahI sta se pohvalno izrazila o delova- nju društva ter zaželela obi- lo lep:'h uspehov v tekočem letu. Novo izvoljeni odbor, na čelu s predsednikom Ivanom Medvedom, tajnikom Fran- cem Selinšekom in blagajni- kom Konradom Šmigocem si je postavil naloge: dokonč- no ureditev prostorov, nakup^ novih cevi, tako bi bila za 4.3. obletnico društvenega obsto- ja otvoritev gasilskega doma ter predaja gasilskega avta — s kompletno opremo — svojemu namenu. Zelja je tudi vzpo.staviti desetino ak- tivnih gas Icev. kar pa je o- težkočeno, ker mlada gene- racija odhaja za stalno, ali pa je samo zaposlena izven domačega okoliša. V minulem letu, na srečo, ni bilo več požarov, kot pri Jožetu Drevenšeku v Sp. Le- skovcu, kateremu je pogore- lo gosipodarsko poslopje Pre- bivalci kraja bi bili še boli srečni, če našim požrtvoval- nim gasilcem sploh ne bi bi- lo potrebno stopiti v akcijo. Pri nas oa imamo tudi pro- svetno društvo. Po petletnem spaniu. bi bila dobra in po- trebna petletna konferenca, da je izbere novi odbor, ki bo imel smisel za odrsko de- lo Res je. da mladina bega iz podeželja in je nrimanjku- je. imamo pa mladi učitelj- ski kolektiv, ki bi gotovo bil voljan prijeti za delo. Ima- mo pa tudi sedaj popolno o- semletko in bi so mladina, ko zapušča šolo. vključevala v odrsko delo. V upanju, da bo v kratkem sklicana konferenca prosvet- nega društva, želimo novoiz- voljenemu odboru obilo us- pehov priplodonosnem delu. Tako b: vaški ljudje — od- daljeni od mestnih centrov — dobili nekaj razvedrila ši- ril bi se niim posled v širni svet. svetlejši bi jim bil" dne- vi in verjetno bi katerega mladega opustila volja pobe- gu v tujino. J M. Vaše zdravje KAŠELJ v . zimskih dneh mnogo ljudi kašlja.'Tako se prej ali pozneje človek- vpraša: Kaj ie pravzaprav kašelj? K,-5šel^ ie močan -zdih. nje- gova sila pa je c-dvisna od ovir; na katere naleti zrak na svoji noti iz pliuč. Razlikujemo vlažni in su- h- kašelj Kašelj prve vrste je koristen, ker čisti dihal- ne poti. zato ga ne bi smeli zatirati. Suh kašelj oa je škodljiv, utrudljiv in mučen, posebno za kroničnega srč- nega bolnika. Takšen kašelj je treba preganjati z zdravi- li- Cigaretni dira Trdovraten kašelj ie Ptosle- d'ca obolelosti dihalnih poti. Ameri.ški strokovnjak podčr- tuieio. da igra nri nastaianju bolezni v dihalnih organih in v dihalnih ceveh odločil- no vlogo različni nlini in druga nesnaga v zraku Sem sodi. razumljivo tudi kaie- nje. Kronični bronhitis je ka- tar sluznice z izmečkom, ki traia več kot tri mesece. Bronhialno astmo in vnet- je pljuč (pljučnico) spremlja vedno kašelj, ki ie v prvem primeru nastal zaradi prodi- ranja alergične snovi v or- ganizem v 3ru?em pa zara- di infekcfie in akutnega ka- tarja sluznice. Nesporno ie. da spremlja vsak kašeli niz- ka temneratura in tuberku- loza pljuč. Gr'po in prehlad, bolezni sn'-e'-n'n'aiočes-r se vremena in virusnega izvora, vedno spremlia akutno vnetie sluz- nice žrela in nosa. kašeli pa je redn:'-spremljevalec teh bolezn.i. Podobno ie pri ka- tariu nosnih votlin in grla. Treba ie podčrtati, da k.^dil- c: mnogo teže prenašajo ka- šeli kakor neknd'lri. Poklicni izvor nastanka kašlia ie zelo lahko odkriti ori rudarjih in kamnosekih ter ori delavch v tekstilni industriii podob- no kot ori del'^vcih. ki so iz- postavlieni škodljivim učin- kom pare in plinov. Kašeli pa ie lahko tudi na- vada nervoznega človeka. Današnja medicina pozna psiihomats^i kašelj, tisti, za katerega ni osnove v obole- losti organov za dihanje. ZdravLienje kašlja Vlažen košelj je koristen, ker čisti dihalne poti. Ni ga treba zdraviti z zdravili Suh kašeli pa utruja bolnika in zdravnik se navadno trudi, da bi ga napravil »zrelega«* da bi se začelo izkašliavanie. Bolnik bi naj zatp bival v vlažni, zmerno topli sobi. ker vlažen zrak zmanjšuje dra- ženie sluznice. Katero izmed zdravil proti kašlja ki jih je kakih štiristo, bi vzeli? Naj- boliše je. če pravega izbere zdravnik po podrobnem pre- gledu in potem, ko je posta- vil točno diagnozo. Dr. JV Gorišnica 7. februarja nemški film WINNETOU V DOLINI SMRTI. Ljutomer 6. in 7. februarja ameriški film ZENA Z MORSKEGA DNA; 10. februarja ameriški filrn^ SKRIVNOST SANTA VICTORIJE. Ormož 6. februarja ameriški film GOLOROKI ŠERIF; 7. febru- arja angleški film MODES- TY BLUES. Slovenska Bistrica 5., 6. in 7. februarja fran- cosko-italijanski film OROŽ- NIK SE NE ZENI; 9., 10. in 11. februarja danski film CREPINJE, ZENE IN SEKS. Tomaž pri Ormožu 7. februarja danski film ROKE KVIŠKU, FREDDY! Velika Nedelja 6. februarja angleški film MODESTV BLUES; 7. fellu- arja ameriški film GOLORO- KI ŠERIF. Zavre 7. februarja angleški film SAMO NAPREJ, KAVBOJ! Ptuj 4. februarja ameriški film LJUBIL SEM HIPPI DEKLE; 5. in 6. februarja ameriški film MOZ IZ OKLAHOME; 7. februarja ameriški film TRIJE MUŠKETIRJI; 8 fe- bruarja francoski film PRI- MI HUDIČA ZA REP; 9 in 10. februarja italijanski film V ČASU CHARLESTONA. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK. 4. februarja 1971 GORI! Pomladno jutro se ie ore- buialo iz snanja. Sonce se je povzpelo na nebo. Ptice so žvrgolcle. gozdovi so šumeli. Po dolini se ie še vlekla go- sta megla. Otroci smo gnali na našo. Zasoani smo se opotekali za kravami. Sele ori igri nas je minila dremavost. Krave so mimo mulile. mi pa smo se šli slepe miši. Kar smo zagledali črn dim V kolobarjih ,se je valil pro- ti nebu sGori!« smo vsi hkrat-: zavoili. Stekli smo v smeri dima. Ob.«tali smo kot oribiti. Zagledali smo hišo. vso v plamenih. Ogenj jo je kar požiral. Ljudie so reševali, kar se je še dalo rešiti. Ali bodo Drišli gas^lci pravočas- no, da bodo obvarovali vsaj gospodarsko Doslooie? Začu- la se ie sirena. »Gasilci so tu!« smo si oddahnili. Zače- lo se je gašenje. Gospodar je s strahom gledal Cjslonie. gosDodin^'a ie stiskala otroke k sebi Mi otroci nismo mogli odtegnit' oči od ogn^a. ki ie lizal že ftreho. Gasilci so delali urno in premi^lieno. Kljub vrn:>čini in nevarnosti so se oribl žali posloDJu in naravnali cevi Voda je nliuškala po strehi in zidovih, ogenj se je umi- kal Gssdc: so zmagali, re- šili so vsaj gospodarsko po- slopje. Gospodar je obupano zrl na pogorišče, žena in otroci so jokali. DANICA SAGADIN. VI. a i Osnovna šola »Ivana I Spolenjaka« Ptuj ŽALOSTNA ZGODBA O MUCI Doma smo imeli majhno muco. k! sem jo imela rada. Toda nekega dne se je zgo- dilo, česar ne bom pozabila. Deževne kaplje so rahlo udarjale do oknu in veter je upogibal veje na drevju. V sobi sem bila sama. Skle- nila sem poiskati muco. da bi si delali družbo. Ni ie bilo nikjer. Vsepovsod sem jo is- kala, vendar je nisem mogla .najti. Nekega dne sem šla na podstrešje in sem v kotu za- gledala negibno muco. Oči so se mi zrosile. Bila je mrtva. V sadovnjaku, kamor je muca DOgosto hodila, sem ji skopala jamo Vanjo sem Doložila muco. S težkim sr- cem sem io 7.agrnila. Tako sem izgubila svojo muco. Lepe pozdrave. Ida Ber. 7. raz.. Zetale PRIČAKOVANJE IZKAZOV Kmalu bo minilo prvo šol- sko polletje. Dobil: bomo iz- kaze, ki iih z veseljem ori- čakuiemo. Trudili smo se ce- lo polletje. Učili smo se mno- go vsega in nekateri smo i- meli pri tem več uspeha, drugi pa manj. Zato pr-ča- kuie^'o spričevala, nekateri z veseljem, drugi pa s stra- hom. V počitnicah se bomo sankali in smučal: in počit- niški dnevi bodo hitro mini- li. Potem bo treba spet pri- jeti v roke knjige in zvezke. Lija Stuhec. 5. raz. os. šole Tomaž pri Ormožu Džingiskan, vodja Tatarov Ko se je Temudžin rodil (okoli leta 1167) so se tatar- ska, turška in mongolska ljudstva v Aziji neusmiljeno spopadla med seboj zaradi plemenskih in osvajalnih in- teresov posameznih plemen. Trdni in svobodoljubni ljud- je, k* so stanovali v šotorih iz živalske kože in odhajali z lokom in puščico na rame- nu in s svežim mesom pod konjskim sedlom in posodami s svežim kobiljim mlekom iz svojega stalnega bivališča na lo-, so se sedaj morali tolči za pašnike v tundrah ali pa zaradi kdo ve kako starih, še neporavnanih računov. Tako se je sicer svobodoljubno in divje ljudstvo spremenilo v bojujoče se n krvoločne vol- kove Džingiskan je bil star šele 12 let. ko mu je umrl oče. poglavar majhnega ple- mena in mladi Džingiskan se je znašel tako v vrtincu vse- splošnih prepirov, prelivanja krvi -n medsebojnih obraču- nov. Temudžin. naslov Džing'- skan je dobil šele kasneje, je živel osamljen, ker se je večina začela od njega od- vračati. Toda z leti se ie u- veljavila njegova železna vo- lja in roka. Podvrgel si ie upornike, ki so se klali med seboi in zbral urejeno voj- sko, k; je bila razdeljena na vefke konjeniške oddelke, štela pa je 10.000 vzorno iz- vežbanih mož. Z nenasitno slo je začel podjarmljati so- sedna plemena in združil Mongolije, leta 1206 pa mu ie \^eliki mongolski zbor pode- lil naslov DŽINGISKAN. kar pomeni »vrhovni kan« ali ze- lo mogočni kralj Tako se je začelo obdobje velike Mon- golije Vsi sosedni narodi so ču- tili, da bo Džingiskan postal strah in trepet v Aziji in Ev- ropi. Ker je spoznal, da je njegovo ljudstvo zaostalo in oreprosto. je hotel najprej u- redit: disciplino in državni- ški red ter izuriti vojsko U- vedel ie splošno vojaško ob- veznost, s sosednjimi dežela- mi pa je vzpostavil diplo- matske odnose. K njemu so orihaiali tudi kitajski, per- zijski in arah.«ki umetniki. »Popolni poglavar« ie znan tudi 00 tem. da -je dal Mon- golom prvo. tako zvano »uj- gursko« pisavo. Toda kljub vsemu Je Džin- giskana privlačevala ena sa- ma želja — osvojiti svet. Pred tem pa je hotel utrditi svojo državo z mogočnimi utrdba- mi in dal Karakorumu sre- di diviih gora zgraditi pre- stolnico z istim imenom, ki ie bila do začetka kanovih oohodov zbirališče pravih ve- leumov iz večine dežel. Džin- giskan ni maral za udobje trdne strehe ampak je raje prebival v šotoru, kjer je koval svoje osvajalne načrte. Stoletja po njegovi smrti ni 'zgini sloves njegovih pusto- lovščin in marsikateri pisa- telj je vzbudil občudovanje pri mnogih bralcih, opisujoč Džingiskanove podvige. Najprej je Džingiskan po- koril Ujgure in severno Ki- tajsko. Medtem, ko je kitaj- sko cesarstvo bilo za varnimi zidovi veliktva obzidja, so Mongoli nezadržno premago- vali naravne in druge ovire ter se razlezli čez severni del dežele. Nenadoma so se po- javili na ulicah glavnega me- sta Kitajske. Kakor drugod, so tudi v Pekingu Džingiska- novi vojaki uveljavili takti- ko goreče dežele: porušili' so mesto, pobili prebivalce do zadnjega dojenčka in drveli naprej, goneč pred seboj go- loroke ujetnike, kot ščit pred puščicami in kopji Peking so dobesedno zravnali z zem- ljo. Čudovite kitajske templje, bleščeče palače cesarjev in mandarinov, dragocene pred- mete iz slonove kosti, nežne slika in čudovite porcelana- ste -izdelke je pogoltnil ogenj, ki so ga hladnokrvno podtak- nili krvoločni konjeniki. Džingiskan je bil sam nekaj let ujetnik pri nekem pleme- nu, zato ni pozabil, da je tu- di zvezan ujetnik nevaren, dokler Je živ N'hče se mu ni smilil. Glasovi o strahot- nih pokolih so šli pred Mon- goli kot huda burja, njihov vodja pa je dobro vedel, da Je sovražnikov strah že pol zmage. Teror je bil zelo po- membno pomožno mongol- sko orožje. Padel je Peking, s tem pa še ni bila podjarmliena cela Kitajska, ki je bila skoraj neizmerna. Ko se je Džingi- s^kanova vojska po treh letih mirovanja odpočila, je skovodja z 250.000 vov mongolsko-tartarskih pl^' prekoračil Irtiš in Lačno po, vdrl v Perzijo, os: Samarkand in se čez Kai nameril na Krim. Z nm, jezdili štirje sinovi, ki m jim zapustil svoje cesars ki se je sedaj razprosti: od Tihega oceana do Crr morja. V Evropi so njej vojake imenovali Tatare sicer po mitološkem Tal kamor je Zeus zmetal u; ne titane. Eden od Džingiskanovih nov je leta 1241 vrdl v ( sko in pri Miskolcu pote hrvaško-ogrske čete; kr Belo IV. je preganjal vsf dalmatinskih mest. Mot lov so se naši predniki bali, kot nekoč hunskega glavarja Atile. imenovar v izročilu »Atila pasje, vec«, ki je bil v petem letju poražen na Grob kem polju Džingiskan je leta 1227 že mrtev. Pade pri obleganju nekega k skega mesta in je bil - dobno kot Sulejman prec getom — pred smrtjo m; razočaran, .:er ni dosegel; jega velikega cilja, kake niso veliki vojskovodje njim in po njem. namre: bi osvojil svet. saj je ba'i smrti dejal svojim sinov »Ne jemljite sadu, ki g? morete doseči. Utrgajte ti: ga. ki vam je pri roki. Za toliko krvi, zakaj toliko li vih za to. da sem nazaii zaslužil smrt v boju. čei častno, pa vendar brez risti.« Priredil F. I Kozmetika MRAZ SUŠI KOŽO Jesenski in zimski hlad je velika nevarnost za kožo — in lepoto Zato je prav. če nanj pomislimo že zdaj. da nas kmalu ne bo neljubo presenetil. .Spomnimo se ti- stega starega pregovora, da ie zlo lažje preprečiti kot pa zdraviti. Zato poskrbimo že zdaj, da bo imela naša koža dovolj vlage. Morda niti niste opazili, da centralna kurjava, električ- no gretje in mraz sušijo ko- žo na vašem obrazu. Preve- rite! Primite kožo na obra- zu med dva prsta. Ce osta- ne guba še neka časa, ko ste kožo izpustili, pomeni, da ji manjka vlage. Tr hkrati tudi pomeni, da je vaša koža pre- krita z vrhnjo plastjo mrtvih celic. Zalivajte torej kožo kot cvetje! Kako? Umivajte z vodovodno vodo lahko bolj škodi kot koristi. Boljša je čista deževnica. Kar zadeva kozmetične pripomočke, je prav. če sežete po hidratant- nih kremah, to ie takih, ki vsebujejo vodo oziroma vla- go. Ne parite obraza, ker bi mu utegnili škodovati' opravilo prepustite Pol< kozmetičarki. Hidratantna krema bo vmila vaši izsušeni koži trebno vlago, nahranilsl bo. hkrati pa jo bo varc pred mrazom in vetrom Ne smete pa tudi por< da mraz izsušuje kožo vsem telesu, in ne zgol obrazu. Zato je prav ^ po Iropeli vdrgnete po ' telesu v kožo hidratantnol mo. ki li bo povrnila C nost. mehkobo in vlaJ' brez katerih ne učin* mlado in napeto. TEDNIK vaš lis ODBOR ZA KADRE Opekarne ŽABJAK pri Ptuju razglaša prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA STROJINEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: avfogeni in eleklritni varilec Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oseb- nih dohodkov. yelja_jdo zasedbe delovnega mesta ,p|:>r>NTK — ČETRTEK, 4. februarja 1071 STRAN 9 Njegovo življenje (Nadaljevanje in konec) Naše vojake je ubijalo ka- menje Borbe so se tu odvijale v goratem ter kamnitem svetu. Sovražne granate so treskale v skale, katerih kamenje je potem skupaj z delci granat ubijalo vojake, konje ter u- ničevalo drugo vojaško opre- mo Marsikdaj mu je znoj curkoma tekel po obrazu, ko je ponoči s pomočjo poseb- nih vr\n vlačil topove in drugo vojaško opremo v hri- be. Ze naslednji dan pa jim je sovražna granata razbila top. poleg njega pa so oble- žali v krvi tudi njegovi so- borci. Tudi on je samo čakal, kdaj bo zadelo njega, še zla- sti, ker so Italijani napadali tudi z letali. Morda mu je prav to. da je bil v bojih ranien., rešilo življenje, ker so sa poslali v bolnišnico na zdravljenje. Znašel se je v Pragi, kjer je tudi dočakal konec vojne. Ko so se razmere malce u- redile. njemu pozdravile ra- ne, se je napotil proti domu. Prišel pa je samo do Maribo- ra in že je prisluhnil klicu svoje prave slovenske domo- vine ter se mesto, da bi se vrnil v objem svojih doma- čih, priključil našim borcem za severno meto. Maistrov borec V Ivanovih ušesih se še ni- so Dovsem utišali zloglasni Klasovi detonacij, ki iih je skoraj leto in pol vsak dan poslušal na bojiščih in stoka- nja ranjencev, ko se Je po- novno znašel v znani mari- ^rski Meliski kasarni, kjer s« se tiste jeseni 1918 leta Dr čeli zbirati slovenski do- nnoliubi da bi branili svoje "^p'p Bil Je na Koroškem. Tlju. Sratovcih. skratka J>ovsod tam. kjer ie bilo po- trebno, da brani svojo domo- ^'no pod Maistrovim vod- stvom ored Avstrije' pa tudi 'Madžari. Maja 1919 leta Je nanosled z^ni prišel čas. da 1^ odložil vojaško suknio ter vrnil domov na Ptujsko Koro. r)oma Da ni ostal dolgo, ^^'^iti oo dveh mesecih, ko si pJ^}J7-^prav še ni povsem od- ie bil ponovno ookli- •^n. tokrat v rednn jugoslo- vansko vojsko v Zaječar v Srbiji, kjer je služil polnih 18 mesecev. Sele PO tem je zanj napočil čas mirnejšega življenja. Našel si je življe- njsko sopotnico Heleno in v zakonu so se njima rodile tri hčerke, ki že poročene ži- vijo s svojimi družinami in svojimi skrbmi. Cas brez vojne je hitro mineval, vse prehitro. Ivan je na vojne čase že skoraj pozabil, ko je napočil tisti za nas Jugoslovane krvavi april 1941 leta in že smo bili. lah- ko bi dejali, čez noč okupi- rani od Nemcev, ki se jim je zahotelo naše slovenske zem- lje. Tokrat Ivana niso več klicali pod orožie. Ostal je doma na svoji kmetiji, kjer je bilo potrebno trdo delati od ranega jutra do trde no- či. Kmalu je slišal tudi z^ partizane, ki se borijo zoper sovražnika in okupatorja na- še domovine. Srečanje s partizani Bilo je pozimi 1944 leta. Natančno se Ivan spominja, ko so sredi belega dneva šli skozi njegovo dvorišče prvi partizani. Bilo iih je sedem. Potem so prišli k njemu še večkrat, ko so potrebovali živež za svojo partizansko tiskarno v Stogovcih. ki se je imenovala po Jožetu Lac- ku. Nekega zimskega dne je prišel k njemu zpani parti- zan Miha Kolarič. ki je da- nes znan družbenopolitični delavec v ptujski občmi. preoblečen v starega kmeta. Ivan je zapregel svoje konje v sani in že sta se poljala. skupaj s partizanko Liubo kar po glavni cesti proti Hajdini k Bedraču. od koder ie menda ponoči s pomočjo partizanskih sodelavcev pre- šel Kolarič prek Drave v Pr- lekijo Ivan pa se Je vrnil nazaj domov in o tem ni črh- nil nikomur nobene besede. Prišla Je težko pričakova- na svoboda. Domovina ie bi- la izropana. ooustošena in zopet ie bilo treba trdo de- lati^ vse do časa ko so mu moči povsem opešale in ko je naposled izročH posestvo mlajši kčerki Matildi, sam pa se j^ od5eIil k drugi hčerki Angeli, skupaj s svo- io ženo Heleno s katero sta oredlansk'm praznovala 40 obletnico skupnega zakon- skega življenja. F H. NI MU USPELO Ivan Perkovič iz V toma- rec ie bil septembra 1970 pred Občinskim sodiščem v Ptuju zaslišan kot priča in le dobil I;stino. na podlagi katere bi dobil izplačanih 4.60 din pričn'ne. To listino pa je predrugač.l tako. da le npn-sal pred številko 4 šte- vilko »2«' in rr-it je uslužben- ka izplačala tako 20.— din preveč. Kazenski senat Ob- č-n<:keea sod'š."a v Ptuju ga ie kaznoval zarad' kazn-vesra deiania mn'hnp gMiufiie in ponareiania listin na enotno kazen 30 dni zapora. Upor mornarjev v Boki Kotorski Spomini udeleženca Pod vplivom dogodkov, ki so se pred leti razvijali z ve- liko naglico na frontah kot v zaledju, predvsem pa pod vplivom oktobrske revoluci- je, ko so se revolucionarne ideje razširile daleč po vsem svetu, ie zajel ta val tudi moštva avstroogr. mor- narice, zasidrane v Boki Ko- torski. V uporu so sodelo- vala moštva dveh oklopnic, dveh težkih in lahkih kri- žark osmih rušilcev in pri- bližno 30 torpedovk ter ne- kaj nemških in avstroogr- skih podmornic. Podtalno delovanje je or- ganizirala peščica Hrvatov. Slovencev in Cehov. 1. febru- arja 1918 opoldne je strel iz največjega topa na križarki »Sankt Georg« naznanil za- četek upora. Moštvo je zgra- bilo za orožje, godba je into- nirala marseliezo in himno Hej Slovani! Hipoma so izgi- nile črno-žolte državne zasta- ve in zaplapolale rdeče, sim- bol proletarcev. simbol de- lovnega ljudstva. Razorožitev častnikov je šla gladko od rok in skoraj brez odpora. Padel je samo namestnik komandanta ad- miralske ladje in en pod- častnik, ki sta se postavila z orožjem v roki upornikom po robu. Komandanti na vseh ladjah so bili odstavljeni in nagnani v kabine oziroma v podpalubie z drugim; častni- ki vred. na njihova mesta pa si je moštvo izmed svoje srede postavilo svoie ljudi. Rdeče zastave so plapolale na vseh jamborih uporniškega brodovja. edinole na jambo- rih križarke »Novara« je ob- visela avstrijska zastava za- radi neodločnosti tovarišev na tej ladii. Tej ladjj je poveljeval princ L'chtenstein. ki ie bil s svoiim. rekel bi skoro blagim odnosom do posadke, pri tej zelo priljubljen. Za- vedajoč se te prednosti je Lichstenstein oni trojici to- varišev, ki so hoteli razobe- siti rdeče zastave zastavil pot z odločno gesto, da to lahko napravijo .samo prek njego- vega trupla. Takoj je sklical zbor za vso posadko S pri- mernim nagovorom se ie o- bmil ored^t-t^em na mornarje nemške in madžarske narod- nosti in posrečilo se mu je. da Je ostal gospodar položa- ja. Svoj nagovor je zaklju- čil z besedami: Kdor je za Avstrijo in cesarja nai osta- ne na ladi-i. drugi pa se lah- ko izkrcate z orožjem vred. Iz »Novare« so poskakali v čolne Jugoslovani in Cehi. ter nekaj ne'=lovanskih mor- narjev in odveslali na oba- lo. Vse akcije upora ie vodil centralni komite mornariev iz nklopnice ^'St Oeorg« s podčastnikom Rasem na če- lu Vsa navodila smo preie- mali od tega komiteja. Od vseh častnikov se ie ndkretu prikliučil samo noročn'k kor- vete Sesan, rezervist iz Du- brovnika. On ie bil voljan prevzeti iniciativo izkazalo pa se je, da v komiteju vla- dajo velika nasprotja. Jaz sem služil na težki križarki »Kaiser Kari VI.« kot kr- mar. Namesto, da bi se ne- kaj podvzelo, so ure in ure minevale, v brezplodnem raz- pravljanju, a sklenilo se ni ničesar. Tako se nam ie po- časi izmikala iz rok absolut- na premoč, ki je nismo zna- li izrabiti. Drugi dan upora. Tekom dneva so prispele iz bližnje Črne gore močne artilerijske formacije in zavzele važne položaje na obali okoli zali- va. In nekaj sto topov ie o- brnilo žrela proti demon- strantom v Boki. Bili so pri- pravljen; za boj proti upor- nim ladjam, za napad na rde- če mornarie v Kotoru. Nekaj skupin je tudi bilo, ki so zavrnile zahtevo, nai gredo nad svoie brate. Nasprotne sile »Novara« dve nemški podmornici ki sta izpod vode budno opa- zovale naše ladjevje in trd- njave, posejane po gričevju so se s tem zelo okrepile. V popoldanskih urah je dvignila sidro oklopnica »Krouprinz Rudolf«, ki je bila zasidrana v zalivu Rose. Ko- mai se le premaknila kakih 300 metrov, so odprle sovra- žnikove baterije iz »Fort Spa- niole« močan ogenj na njo. Mornarji so stekli k topom, toda nit' en top ni imel za- klona. Trojica cesarju vda- nih madžarskih mornarjev je izrabila nečuječnost uporni- kov in vrgla zakope v mor- je, nato pa izginila iz ladje. Zadet od topovsike krogle je izgubil življenje mornar ko- mandant, krmar, Hrvat po rodu. Tretji dan upora: V noči od 2. na 3. febru- ar je priplula iz Pule v Bo- ke 3. divizija vojne morna- rice iz 3. uklopnic in se vsi- drala v Zeleniki. Obroč oko- li nas je bil s tem docela sklenjen od vseh strani. Z dovoljenjem centralnega ko- miteja je odplula zjutraj ob 7. uri križarka »Novara« v Risanjski zaliv. Od tam je izdal odredbo, s katero ie obljubil častno besedo, da bo vsakdo, kdo se uporu odpove do 9. ure, oproščen vsake ka- zni. Moštvo ie v masah opu- ščalo nadaljnjo borbo. Medtem se je tudi kr;žarka »Helgoland« idtrgala iz bli- žine »St. Georg«. nakar Ji ie sledila vsa torpedna flotila. Na »St. Georgeu«< je vihra- la še vedno rdeča zastava* samo ne dolgo več. Ob 9. uri približno so se povzpeli na ladio oboroženi mornarji iz bojnih ladii 3. divizije iz Puli^ke baze Upor je docela propadel. Sledile so množične aretaci- je. Večinou pomikov so pre- peljali v taborišče nedaleč od Kotora. voditelie upora pa v stare trdnjave Sv. Mar- ka in Sv. Ivana nad Koto- rom. Jaz sem bil kazen.sko premeščen na ladjo »Slavi- ja«. ki je bila v sestavu ood- morniške iskalne flotile. Naglo sodišče. Na smrt z ustreljtvijo so b'li obsojeni: František Raš. Ceh iz Opave, Anton Grabar iz Poreča Ma- te Brmičevič iz Splita in Ivan Zizgorič iz S-benika. Salva strelov je uničila življenje teh junakov dne 9. februarja 1918. leta. Udeleženec upora Mirko Merf, Ptuj. Zadružni trg 4 a Oklepna križarka Kaiser Kari VI., izdelana leta 1898, iz- tisnina 6300 ton, hitrost 20 morski milj, posadka 548 mož NOČNI NAPAD Franci Vorih iz Kicarja ie avgusta nekega dne oo pol- noči prišel vinjen iz gostilne »Gro7d« v Ptuiu in le brez vsakega razloga napadel Franca Bračka. katerega prei snlnh ni poznal Večkrat ?a ie udaril in zbil na tla ter ga poškodoval, potem pa mu je ukradel uro in denarn'co z okoli 600.— din in 450.— DM. Oškodovanec Franc Bračko je bil na dopustu iz Nemci ie. kier je zaposlen. Sodščo je obsodilo Franca Voriha. zaradi kaznivega de- janja lahke telesne poškodbe in tatvine na enotno knzen tri mesece in petnajst dni zapora in ie ori odmor k.Tz- ni posebei upoštevalo brezob- zirnost storilca. STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 4. februarja i97i Imena novih ptujskih ulic NA DESNEM BREGU DRAVE ZAHODNO OD MARIBORSKE CESTE Tam, kjer je nekoč cvetelo strnjeno naselje rimskega Poetovia, so nove ulice ime- novane takole: Rimska ulica, ki z imenom spominja na rimsko obdobje našega mesta. Trajanova alica je imeno- vana po rimskem cesarju Trajanu, ki je rimski Poeto- vio povzdignil v začetku dru- gega stoletja v mesto. AKramičcva nlica je ime- novana po dr. Mihovilu Abra- miču. arheologu iz Splita, ki je raziskoval rimski Poeto- vio in napisal tudi knjižico Poetovio, s katero je javnost opozoril na pomembne rim- ske najdbe, ki odkrivajo raz- sežnost in življenje tega te- daj velikega rimskega mesta. K mitreju, ki vodi k III. mitreju, svetišču boga Mitra iz rimskega obdobja. Vespazianova ulica je ime novana v spomin na rimske- ga vojskovodja Vespaziana. ki so ga poveljniki panonskih legij leta 69 po n š. oklicali v Poetoviu za rimskega ce- sarja. Ta dogodek omenja rimski zgodovinar Tacit v svoji zgodovini, kar je prva omemba našega mesta v zgo- dovinskih virih. TLICE NA DESNEM BREGU DRAVE Na desnem bregu Drave so ob Draženski cesti, Zagrebški cesti. Poljski cesti. Ob želez- nici. Mejni cesti. Selsk; cesti in ob cesti Ptuj—Videni zras- le ulice ki so dobile nasled-^ nja imena: Seli.škarjeva ulica (od Polj- ske ceste mimo opuščene gramozne jame) se imenuje po Tonetu Seliškarju, ki .se je rodil leta 1900 v Ljubljani in umrl leta 1969 Bil je pe- snik in pisatelj. V svojih de- lih je razglašal človekoljubje in socialna načela. Alnogo let je učiteljeva) v Trbovljah, kjer mu je trpljenje rudar- jev navdihnilo največji ustvarjalni polet. Uveljavil se je tudi v mladinskem slov- stvu. Hauptmaničeva ulica se imenuje po .Juriju Hauptma- niču. .■"ojenem leta 1R41 v Slo- venskih Konjicah in umrlem leta 1700. Zupnikoval je na Hajdini. kjer je napisal ptuj- sko kroniko in orisal kugo v ptujski okolici v 17 stoletju Njegova kronika je dragocen vir za našo lokalno zgodo- vino Linh;»rtova ulica se imenu- je po Antonu Tomažu Lin- hartu, rojenem leta 1757 v Radovljici, zgodovinarju m komediografu. znanem po- sebno po igrah Zupanova Micka in Ta ve.seli dan ali Matiček se ženi, ki jih je po francoskih delih priredil za naše razmere. Trdinova ulica se imenuje po slovenskem pisatelju Ja- nezu Trdini, rojenem leta 1830 v Mengšu. Bil je profe- sor geografije in zgodovine, širil med mladino ideje o slo- venstvu in slovanstvu, bil za- to preganjan in upokojen. Od tedaj je živel v Novem mes- tu, kjer je leta 1905 umrl. Zbiral je ljudska pripovedna izročila in jih pisateljsko ob- likoval. Pisal je še pesmi in povesti, literarne kritike; na- pisal je tudi zgodovino Slo- vencev. Prežihova ulica se imenu- je po pisatelju Lovru Kuhar- ju-Prežihu Vorancu, ki se je rodil leta 1893 v Kotljah na Koroškem in umrl leta 1949 v Mariboru. Bil je med obe- ma vojnama največji pisatelj socialistične miselnosti na Slovenskem. Orisal je upor- nost in življenjsko voljo na- šega kmeta z izrazito lepoto besede. Njegov Roman Po- žganica izraža prepričljiv člo- večanski smisel. Doberdob je vojni roman, .Jamnica pa ro- man rodnega kraja, ki je enovita umetniška stvaritev Čopova ulica se imenuje po Matiji Copu, rojenem le- ta- 1797 v Toma če vem. Bil je filolog, literarni zgodovinar ter bibliotekar ljubljanske licejske knjižnice. Napisal je prvi pregled slovenske knji- ževnosti. Kot izreden pozna- valec evropske literature je Prešernu poglobil pogled v literarno umetnost največjih pesnikov evropskih narodov, kar mu je omogočilo znanje mnogih evropskih jezikov Utonil je v Savi pod Toma- čevim leta 1835. Meškova ulica se imenuje po Francu Ksaverju Mešku. rojenem leta 1874 v Ključa- rovcih. in umrlem leta 1964 v Selah pri Slovenjem Grad- cu. Bil je pisec pesmi, novel, črtic, pripovedk, feljton.ov, romanov, dram. esejev in knjig za otroke. Zrasel je iz naturalizma, prešel v simbo- lizem in ustvaril psiholo.ško novelo. Motivi njegovih del so razočaranje in hrepenenje ter ljubezen do domovine V svoji povest! Črna smrt opi- suje kugo v Ptuju in okolici v 17 stoletju Bil je4udi di jak ptuiske gimnazije Gromova ulica se imenuje po Francu Strelcu-Gromu, rojenem leta 1908 v Markov- cih, naredniku JV. ki se je po vdoru okupatorja ;'.apnslil lal v OF po- sebno aktivno pa od leta 1943. ko 5?e je povezal z maribor- skimi aktivisti OF. Uvrstil se je med najboljše organizator- je ljudske vstaje v naši ob- čini. (Dalje prihodnjič) KIS V GOSPODINJSTVU Ntkaj kapljic ki.sa v omlet- nem testu, pa bodo omlete bolj prebavljive. Tudi pri kuhanju rib je kis nepogrešljiv. Pri pranju zelja, ohrovta, so- late in druge zelenjave dodaj- mo vf di nekaj kisa, pa bodo vse diobne živalce splavale na površje. Zadostuje malo kisa in go- bam laže odstranimo prst in obenem preprečimo, da poru- mene. Pri pranju tkanin je dovolj, da prilijemo zadnji vodi nekaj kisa in barve pozive. Steklenice in bakrene pred- mete najlažje očistimo s kisom in soljo. Tudi naslone pri naslanja- čih, ovratnike in zapestnike pri suknjah najlepše očistimo z vodo, ki ji prilijemo nekaj ki- sa. SVEŽA POLT — ZDRAVJE ČLOVEKA s hojo po gozdu si prezrači- te pljuča, osvežite epiderm (po- kožnico) in pospešite krvni ob- tok. Hoja je nujno potrebna za krepitev muskulature in nožnih mišic. Črevesje posta- ne pri tem bolj aktivno in to dobro vpliva zoper kronično zaprtje. Ce hočete imeti lepo polt, u- živajte čimveč vitaminov v sadju in solati. S solato pa jejte vedno tudi ribe ali me- so, vendar ne scvrte Priporo- čamo tudi sir, poscDno že jo- gurt. Ce je vaša polt bleda, kaže na pom.anjkanje kisika v zra- ku in železa v prehrani. Ce hočete imeti bolj rdeča lica, jejte večkrat jetra, po'e.2 te- ga pa še špinačo, li'^ol in le- čo, ki imajo mnogo žele;'.a. UTRUJENOST Občutek utrujenosti izvira iz raznih vzrokov. Morda ho- dite prepozno spat. Morda ne spite dovolj. Ljudje so različ- ni, nekateri potrebujejo več spanja drugi manj Morda se piemalo gibljete in nič ne te- lovadite, poleg tega pa ste še premalo na zraku. Morda mnogo kadite, čeprav veste, da vam tobak škoduje. Utrujenost je lahko tudi znak napačne prehrane, ki u- dari na dan pri pomanjkanju beljakovin. Zdravniki pravijo- da porabi človek toliko 'gra- mov beljakovin na dan. koli- kor kiloaramov tehta Sir, me- so, perutnina, ribe vsebujejo okoli 20 do 25 odstotkov be- ljakovin kruh 7, jajca 6, mle- ko 3—4 odstotke itd. Ce zauži- jete mani belj.:»kovin. kot jih vaše telo potrebuje, se čutite utrnjcne Važno je. da je v vaši pre- hrani tudi vitamin B. ki ga vsebujejo žitarice, jetra, riž. jogurt itd. Ta je potreben tudi za dobro preosnovo hrane. Al- kohol pa je škodljiv tudi zato. ker uničuje ta vitamin. Ce hočete ohraniti svežost in živahnost, popijte pred zaj- trkom nekaj oranžnega ali limonovoga soka. kjer je vi- tamin C. ki je za zdravje prav tako važen. Držite se teh navodil in ob- čutek utrujenosti bo polago- ma izginil ZA DOBRO VOUO Oče sedi pr: zajtrku Pa pride njegova najmlajša: »Oče, mi daš deset dinar- jev?« Kmalu za tem pride njego- va naslednja hčerka in pro- si za petdeset dinarjev. Ko pride njegova najsta- rejša in zahteva stotaka. zač- ne oče že godrnjati. »Oče al: mi lahko daš tri- sto dinarjev, nekaj nujnega moram kupiti,« reče napo- sled še žena. »Presneto.e rohni oče. »ali mislite, da sem molzna kra- va?« »Ne.« pravi žena, »toda ti imaš vendar jutri rojstni dan!« Štiri ure sta Cepinčkova vsa potna in zadihana ple- zala na hrib. Ko sta končno stala na vrhu. Cepin ček ves vzhičen prav:: »Poglej kako čudovito le- ži dolina spodaj. In ta pre- krasna vasica! In kak% ljub- ko se potoček vije med goz- dički n livadami ... « Pa se vmeša žena vsa bes- na: »Pravzaprav bi rada ve- dela, zakaj s: me podil cele štiri ure po teh strminah, če je spodaj tako čudovito!« Dolfe je ubogljiv mož. Vsak mesec mora ženi izroči- ti vso mesečno plačo. Nekega dne Dolfe ves sre- čen prižvižga domov: »Pepca. ljuba moja Pepca! Ne boš mi verjela, toda res je! Na loteriji sem zadel mi- lijon!« A žena ga le grozeče po- gleda: »Toda kje si dobil de- nar za srečko a?« »Vidva sta se torej le po- ročila?« »Da, najprej sva mislila o- stati dobra prijatelja, potem pa sva si le premislila.« Tone sed: v gostilni in mo- druje: druje: »Zdaj sem že pri os-t m:r undi in to samo zalo. kor je doma pri ženi pekel No, potem pa naj še kdo reče. da ženske nič ne stanejo!« Zjutraj se zbudi žena čila in zadovoljna: »Moži, veš kaj sem sanja- la? Sanjala sem, da si mi ku- pil prelep krznen plašč.« »Lepo,« je odgovoril mož, »kaj. če bi skušala še malo zaspati, morebiti bi se ti sa- njalo, kje sem dobil denar,« j »Ne razumem našega pri- jatelja Lojzeta. Vse, kar za- služi, obesi na svojo ženo.« »No, včeraj sem videl nje- govo ženo v gledališču in ne bi mogel reči. da pretirano zasluži.« ^ Ona: »Ti me sploh ne po« slušaš!« On: »Pač. vsako besedo sli- šim.« Ona: »Nemogoče? Prosila sem te za pet stotakov in ti m: ne rečeš, ne da bi odmak- nil pogled s časopisa: ,Da. dragic-'.« »Povej mi, kaj bereš. in po- vem ti. kaj si.« »Berem Homerja. Platona. Nietzscheja. Goetheja ... « »Ti si nesramen lažnivec!« Jure je obiskal starega pri- jatelja v bolnišnici. »Toda veš. slab si še,« pra- vi prijatelju. »No. saj ni nič čudnega.* pristavi bolnik, »saj sem shujšal za deset kilogramov.« »Ne. a res?« se je začudil Jure. »Toda — kaj ti je prav- zaprav bilo?« »Ne veš? Slepič so m! od- rezali.« »Ne. kaj takega, tega si ne bi nikoli mislil, da je tako te- žak'.« Razpisna komisija pri šoli TONE ŽNIDARIČ v Ptuju razpisuje delovno mesio predavatelia za ma — fi pni ali p Rčv/pis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni na razpolago. Razpisna komisija TRAJNO GOREČA ŽARNICA je v hiši Julija Gjuraska na Vičavi. Cest.a Olge Meglic št. 1. V tej hiši stanuje Gjura- sek že 34 let. in ko je kupil hišo od prejšnjega lastnika, je našel to žarnico na veran- di. Gotovo je tam svetila že nekaj let. Zato je mogoče sklepati, da to svetlobno telo že nad 40 let sluz; svojemu namenu. J. D TEDNIK, vaš list TBPNtK - ČETRTEK, 4. februa-rja tS71 STRAN 11 Dnevnik iz leta 1945 (5. nadaljevanje) I 16. Dan je minil mirno, to- da ponoči ob 11. uri nas je zopet zbudil alarm, a bomb- nega napada ni bilo. 17. Dan je mirno minil. 18. Zgodilo se ni nič po- sebnega. 1&. Zopet miren dan. 2fl' Danes, na Hitlerjev rojstni dan, so priredili Nem- ci na gradu neko slovesnost. Govorili so, da je potrebna vztrajnost, srčnost in vera v anago. Od Radgone pa smo slišali spet živahno strelja- nje. Z alarmi so naznanjali letala, ki pa niso priletela. 21. Nobenih novosti. 22. Spet smo preživeli do- kaj miren dan. 23. V našem mestu spet nič posebnega, pač pa je Rdeča armada že v Berlinu. Nemci bežijo tudi iz Italije. Titova armada prodira iz Sušaka. Tega nemški_ časopisi ne pi- šejo, a o tem tajno prisluš- kujejo po radiu, in vesele no- vice gredo od u.?t do ust. 24. Razen alarma se ni zgo- dilo nič posebnega. 25. Miren dan. 26. Danes smo doživeli alarm kar dvakrat, a bomb- nega napada ni bilo. 27. Dan je mirno minil. 28. Dan je spet mirno mi- nil, a vsi smo polni pričako- vanja, saj vemo. da se bliža dan osvoboditve. 29 Zvedeli smo, da so Mu- ssolinija in njegovo kliko pri- jeli na švicarski meji. Po kratkem procesu so ga ustre- lili in z njim nekaj njego- vih. 38. Hitler je na smrtni po- stelji. Titova armada je v Trstu. Berlin je tik pred pad- cem. Izpolnjujejo se dolgo- letne želje. Zmaga nad faši- sti je pred durmi. MAJ 1. Doživeli smo predalarm. nato se ni zgodilo nič poseb- nega. 2. Hitlerja je vendar hudič y?el. Toda ali naj verjamemo tej vesti? Mnogi govorijo, da 3e hil ubit že pri atentatu 20. .luhia 1944. Kaj je resnica? Dvakrat smo danes do- živeli predalarm. 4. Danes so nas kar trikrat opozorili s predalarmom na zračnd nevarnost. 5. Krožijo vznemirljive ve- sti- da se Nemci pogajajo z zahodnimi silami brez So- vjetske zveze, vendar misli- nio, da to ne bo držalo. 6. Danes se spet valijo nemške kolone skozi mesto. Vso noč in ves dan proti za- hodu! Celo ponoči drdrajo avtomobili. 7. Miren dan. 8. Nemci razstreljujejo ce-, ste, mostove in celo nekatera poslopja. Meščani, ki še niso zapustili svojih domov, hite iz mesta. Kar je še vojaštva. j€ pripravljeno na obrambo. Sliši se, da so Bolgari že na poti v Ptuj. Ob 8. uri zvečer so že vanj vkorakali. Nem- čija je torej zlomljena. Mi pa smo osvobojeni. V Ptuju ni več nemške vojske! Kakšno veselje! 9. Ves dan prihajajo razni oddelki vojaštva Pred ma- gistratom se zberejo množi- ce. Govorijo predstavniki na- še vojske in naše nove obla- sti. Ljudstvo je navdušeno 10. Bolgarski vojaki vlam Ijajo in kradejo po hišah Najljubše so jim ure, zlatni- na ter srebrnina. Tudi v na- še stanovanje so vlomili in odnesli s seboj nekaj perila in milo. 11. Ceste spet polne prodi- rajoče vojske. Naše vojskei Ta hiti proti Mariboru, proti Koroški! 12. Dan je miren. 13. Naši so zaprli nemšku- tarje in Nemce, ki se niso umaknili, in tiste, ki so Nem- cem hlapčevali. Pri tem. so prijeli "seveda tudi nekatere nedolžne. Mesto je postalo mrtvo. Vse. kar se je dogo- dilo danes, se je ponavljalo do 20. maja. 20 Dan je miren. Poklical me je dr. Poznik. predsednik sodišča, naj pridem v služ- bo. Na Titovem trgu pa je bila veličastna manifestacija osvoboditve. 21. Sodišče bo poslovalo le delno. Prva njegova naloga bo, obravnavati zločine, stor- jene nad slovenskim ljud- stvom med vojno. Na sodišču se snidemo vsi stari uradni- ki. 22. V Ptuj se vračajo izse- ljenci. Veseli so, žalostni pa tisti, ki so izgubili svojce v boju za osvoboditev. Grenka je tudi zavest, da so neka- teri sinovi izkrvaveli v so- vražnikovih vrstah, kamor so jih vrinili novi oblastniki nasilno. Vsem se ni izpolnila želja po pobegu v NOV ali v druge armade, ki so tolkle po strašnem uničevalcu člo- veške svobode. Konec ESPERAMTISTI SO ZBOROVALI V torek. 26, ianuarja 1971 ie .:v.cia esnerantska sekcija letni občni zbor. Razen red- nih članov so bili navzoči tu- ■*ečainiki. Z enominutnim molkom so i>^->čas{ili spomin vidnih espe- rantistov (lan' umrlih) pro- fesor-a R Rdkuša iz Maribo- '■a 'n Vančika iz Varaždina ter mlade Pluiranke Dežma- nove. Iz poročila predsednika iz- haja da je bilo delo sekcije idoče. Tekst in posnetek: Pelra Langerholc NESREČA NE POČIVA Ta teden so se zdravili ali se še zdravilo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečen- ci : Franc Vindiš. Strmec 30. lažie poškodbe; Franc Petro- v-č. Gruškovec 3. lažje po- škodbe; Rud; Poler. Bari- slavci 15. lažje poškodbe; Ig- nac Krajnc. Janški vrh 54; \e?.'e poškodbe: Jožica Brez- težie poškodbe: Alenka Roi- ko, Prešernova 31. Ptuj, nik. ■''ošnjakova 1. Ptuj. tež-e poškodbe; .Alciz S;rafe;;5. Sturmovec 11 lažie poškod- be: Gera Ambrož. Stoinci 32. o Markove' laž^e poškodbo: Amalija Mere. Ljubstava 2. p Videm, težje noškoHbe; Jožef Mar Rucmahci 32 o Tomaž lažje poškodbo-Fra-nc Ceh. Pacinie 6. Moškanjci. laž'e poš'"odbe: Jože Zelenik, Nova vas 96, p. Markovci. lažje poškodbe. PO NESREČI POBEGNIL v Mihovcih pri Veliki Ne- delji se ie na cesti I. reda pripetila prometna nesreča ker je tovorniak s prikolico sekal ovinek. Voznik osebnega avtomo- b-ila Ciril Zuoančič iz Bra- noslr.vec št 15. trgovski po- slovodja, zaposlen v KZ Mur- sko polJe. obrat Križevci. se ie skunai s tremi sopotniki pelial v svovem avtomobilu iz Ptuia K/roti Ormožu. V M'hovcih. kier zavija cesta v desno na mo^t. =e iz nasprot- ne smeri nripelial neznan tovornifik s pr"-kolico. ki je sekal ovinek. Tovornjak je s svoio vožnjo prisilil Zu- pančiča, da ie zapelial v de- sno na hankino in se nazad- hie zaletel v betonski ore- pust na robu nT\stu Voznik tovorni a 'e po nes'-t^č' po- begnil. Zaradi prepoznega obvestila orgafti milice niso mogli pravočasno interveni- rati, pa tudi priče niso zna- le opisati pobeglega tovor- njaka. Pn nesreči je Zuoančič do- bil lažje lelesne poškodbe po glavi in ie iskal zdravniško pomoč v ormoškem zdrav- stvenem domu. Na avtomo- bilu je približno za 3000 din materialne škode. Voznik je bil popolnoma trezen. * 1r Voznik po nesreči pobegnil, ponesrečenec mrtev v četrtek, 28. 1. 1970. se je pripetila zelo huda prometna nesreča s smrtnim izidom in z majhno materialno škodo. Omenjenega dne Je v Ro- goznici po cesti III. reda sto- pal peš ob kolesu Franc Ceh iz Pacinja okrog 21. ure in 45 minut. Za njim ie pripe- ljal z osebnim avtomobilom znamke »S:mca«. reg. št LJ 490-14. voznik Drago Skrbm- šek (roj. 2. 8. 1950) iz Spod- nje Hajdine 26 in z avtomo- bilom, ki ni bil njegova last, zadel ?eha in ga zbil oo ce- stišču. Brezvestni vozn:k ni ustavil in je peljal naprej. Ceh ie na kraiu nesreče ob- ležal Imel ie zlomljeno me- denično kost. Takega so našli 29. 1. ob pol enih zjutraj, vendar že mrtvega, ker je brez pomoči podlegel poškod- bam. Organi UJV Ptuj so nemu- doma prešli v akcijo za po-. beglim brezvestnm šofer- jem. Storilca so izsledili že- 29. 1. okrog desete ure na domu. ko je oop-avljal ka- ram.bclirani avtomobil, ki, kot smo že omenili, n- bil njegova last. Na zasl šanju je priznal, da je dejanje res on storil. Bil je »črni šofer«, brez izpita. Preiskava ie v teku. -FK- Rdeči križ V Juršincih obvešča, da bo občni zbor 7. februarja 1971 ob 8. uri v šoli v Juršincih. Zbora bi se naj udeležili tudi vsi tisti, ki kritizirajo delovanje juršin- ske organizacije. Sicer pa so vabljeni predstavniki orga- nizacii z območja krajevne skupnosti ter vsi drugi, ki jih zanima delo Rdečega kri- ža. Rdeči križ Juršind PRSTNI ODTISI PO SATELITU Med NASO za vesoljske po- lete iii med pomožno službo pravnega ministrstva v ZDA so se začela pogajanja, da bi po satelitih oddajali in sprejemali prstne odtise zločincev, ki jih poHcija išče. Sedaj opravljajo take poskuse. K. L. vas list STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 4. februarja i VILIBALD BELE Noč v Barceloni 10. oktabra je bil vroč dan. sonce je neizmerno žgalo, zrak je bil nasičen s saporo; z nestrpnostio sem čakal no- či, da bi šel na sprehod po mostu. Nastala ie noč. Bar- celona ie med največjimi in najlepšimi obmorskimi me- sti. Kdor ga ni videl, si bo le težko naslikal njegovo obsežnost in lepoto. Nekate- ri imenujejo Barcelono me- sto radosti in luči. Brez pre- tiravanj. Pojdi oo ulicah, ka- darkoli, čez dan ali ponoči, zdelo se ti bo kot odeto v praznični sijaj zaradi svoje izredno močne svetlobe. In še zarad' velikega, nepresta- nega prometa, zaradi živega, močnega utripanja življenja. Nočna razsvetljava, ki je na- ravnost razsipna, sploh ni- ma orimere. Hodil sem po ulicah, potem sem tudi vsto- pil na tramvaj in se zaoeljal do Narodne palače, v kate- ri ie bila leta 1929 razstava. Na morje in Barcelono je le- gal čimdaije gostejši mrak. Barcelona le zagorela v žar- ku ognja razkošne propa- gandne razsvetljave. Tudi na vrhu griča Montjuich so za- gorele luči. toda le za kra- tek čas. Radovedno sem si ogledoval Narodno palačo: prava srednjeveška palača, dolga okrog 100 metrov in Visoka 3 nadstropja z boga- to množico silhuet (kipovV, Od nie pada pobočje v umet- nih terasah do razstavnega prostora ob vznožju. Dvojne, stopnice so pretrgane od ob- širnih ploščadi. Zdelo se mi je zelo veličastno. Grede cvetlic, curki vodometov in rahlo šumenje vodopadov. V trenutku sem pozabil na hrup in vrenje velikega me- sta. Ljudje so prihajali od vseh strani. Stal: so na stop- nicah in na ploščadi, na ši- rokih peščenih stezah vrtov, nekateri so prinesli s seboj celo zložljive sedeže. Nabira- la se je množica občinstva vseh narodnosti. A največ je bilo Kataloncev; prihajali so na večerne razgovore, mladeniči in mladenke so se dolgo pogovarjali o svojih problemih. Okrog 20. ure zvečer so ugasnile luči na griču in tudi v okolici. Po- bočje griča se je zavilo v mrak. Od morja je pihal to- pel jesenski veter. Zavlada- la je tihota. Ljudje, ki jih je bilo posebno veliko na spod- nji ploščadi na kateri je stala največja kotanja z vo- dometom, so stali in gledali kot začarani. Zdelo se mi je, da nečemu prislu.škujejo. da pričakujejo nekaj izrednega. Nemo sem strmel v tisto ploščad in proti Narodni oa- lači. Tedaj se je začelo Sum vodonadov in sikajočjh cur- kov se je spremend. Zdelo se mi je. da so presahnili vs' viri in bo nastala oonol- na tihota. Toda že je začela voda znova vreti in šumeti. Kazalo ie. da se pripravljajo pod zemljo čudovite stvari. Nekaki izbruhi in povodnji, ki se bodo zdaj pa zdaj raz- lile nad Barcelono. Voda v sL.nih se je namnožila, se zapenila, šumela od padca, se razpršila v kaplje in kap- ljice. Ob straneh so brizgali v zrak curki, kakor da so vcvetele lilije. Cele vrste be- lih, penečih se lilij. Iz kotanj, iz katerih so prej brizgali nedolžni curki, so se pognale v zrak cele palme z mogoč- nimi vrhovi bajnih oblik. Pršile so se, izginjale, se zdrobljene s šumom dežja vračale na zemljo. Vendar so rasle venomer, venomer, nji- hova oblika se ni spremeni- la. Pač. le neznatno. Polago- ma so nastajale čisto nove podobe. Drevesa, ki so iz do- mišljije in ki neprestano po- ganjajo, rasejo. se razcvetajo in osipajo. umirajo, a se zmeraj znova porajajo pod pritiskom nekih skrivnostnih podzemnih sil. Velika kota- nja na spodnji ploščadi je nudila nepozaben prizor. Iz osrednje cevi se je voda za- ganjala tako visoko v zrak. kakor da bi hotela pod zvez- de. Curek se je zgorai raz- širil, nastala je velikanska čaša. katere zgornji rob se je neprestano pršil v drobne bisere. Okrog in okrog pa so kot v vencu zrasli manjši curki, ki so se nagibali bolj proti kupi. Kakor da bi sto prozornih, bajnih rok sega- lo po napoju. To ni bilo vse Pesmi vode se je Dridružil-9 še pesem lu- či. Iz mraka, k je vladal vse- okrog, se je rodila skrivnost- na svetloba. Imel sem obču- tek, da prihaja iz zemlje, iz curkov vode. izpod plaščev šumečih slapov. Spodaj, na razstavnih prostorih so bile razsvetljene vrste stebrov, ki so se sicer zdeli iz rumenka- stega stekla. Ra:^svetljena je bila Narodna oalača. Z meh- ko lučjo so bile označene poudarjene vse linije zgrad- be. Toda nikjer ni bilo vi- deti kake žarnice, videti je bilo kot da skrivnostna sve- tloba rase sama iz sebe. ka- kor da se poraja naravnost iz neke genialne misli in ni od tega sveta. Razsvetljeno je bilo tudi nebo. Izza Na- rodne palače so tekli svetli pisani trakov:, kakor da iz- virajo iz nekega središča, iz skritega polarnega sonca, in so le^a^i ko svetlo bruno prek neba. Svetloba se je spreminjala. Bila je najprej biserno bela. skoraj pdvsod enaka, nato se Je razdelila v harmonično lestvico mavrič- nih barv. Kakor so se spre- minjale barve, se je spremi- njala tudi oblika curkov in slapov. Nastajale so vedno nove podobe Iz glavne ko- tanje je zrasla velika cvet- lica, a cela vrsta manjših cvetic okoli nje. Brstele so. rasle, se razcvetele in umi- rale. Iz cvetic so znova na- stajala drevesa, iz dreves go- re v snegu, v bele plašče za- vite biserne pošasti, rasli so kristalni zidovi, se tkali dra- goceni plašči, za katerimi so se venomer prelivale barve v srebru in zlatu, rdeče, zele- ne, modro in rumeno v vseh odtenkih. Neskončna igra spreminjanja in gibanja. Ne bi bil verjel, da je mogoče iz vode in luči ustvariti kaj tako lepega in veličastnega. Imel sem občutek, kot da se- di Dod zemljo umetnik pred čarobno klaviaturo in igra svojo judovito skladbo, sim- fonijo vode in luči. Gledal sem kot bi bil za- čaran več ur. drobci vode v obl"ki drobnih kapljic, lahko bi rekel megle, so padali po meni. me hladili včas h moč- neje, včasih počasneje. Bli- žala se je ura proti polnoči in napotil sem se proti mo- jemu hotelu LLEON. Barcelona je glavno masto Katalonije, največje in po- glavitno špansko obmorsko mesto, leži skoraj na ravnem svetu, ki sf le rahlo vzdiguje proti severu. Tam ga amfi- teatralno obkrožajo slikovit: griči. Kraj slovi zaradi svo- jega podnebja, ki je skoraj vse leto zanerno in zaradi svoje okolice, v kateri se morje, gore in večno modro nebo zlivajo v prijetno, har- monično celoto Barcelona je v pravem pomenu besede sredozemsko mesto. Hkrati je pa zaradi živahnosti, bo- gastva in kulture evropsko mesto. V pristanišču je ne- prestan ladijski promet. V njem se ustavljajo parniki in ladje vseh velikosti in iz vseh dežel. V mestu je cve- toča industrija. Barcelona je najpomembnejše špansko in- dustrijsko mesto. Tovarne zavzemajo vsa predmestja. Promet je izvrstno organizi- ran. Moderni tramvaji in lo- kalni avtobusi vežejo vse dele mesta. Podzemska že- leznica ima dve progi in se- daj še gradijo drugo podzem- sko železnico. Po tlakovanih in cementiran'h cestah mesta vozi neskončno število avto- mobilov vseh evropskih znamk, precej pa je ameri- ških Pohvale vredna je or- ganizacija taxi službe. V pro- metu imajo več kot 7000 vo- zil — SEAT 2100, vseh ena- ke barve, vozila so črna z rumenimi vrati. Vožnja je izredno poceni, saj sem za 4 km dolsn pot plačal 10 pe- zet. V Madridu imajo v pro- metu nad 12.000 taksijev čr- ne barve z rdečim' črtami na obeh straneh avtomobila, v Granadi z zelenimi črtami, v Malag: pa z modrimi črta- mi. Taxiji so neprestano v obtoku in že na mig prsta se ustavijo. Ceste v Barceloni so nekaj posebnega. Najsli- kovitejša je gotovo stara, častitljiva Rambla, k: teče od Kolumbovega spomenika ob morju do Katalonskega trga. Tu je središče glavne žile mestnega prometa. Te »ramble«, kakor jih imenu- jejo, so za Barcelono isto kot bulvari za Pariz. Prav za- prav pa niso isto. Bolj so po- dobni tekališčem — korzom — južnih mest. Široke s senčnim drevoredom, sredi prostor za oešče, straneh tlakovani del tramvaje, avtomobile, njej stoje največje ban trgovine, kavarne. Na d straneh ceste za pešce s' stojnice za Časn-ke. knj in razglednice. Tam lat kupiš katerikoli španski francoski časopis in revi Ne manjka pa tudi anjfl kih in italijanskih revij knjig. Nekoliko nižje v s dini je znana — Rambla las Flores. Tako jo imenu jo zaradi številnih stojnii cvetlicami. Čudovit pogli Bogastvo barv in vonja Si zi stoletne platane. ki stoj ob straneh, se preliva noi svetloba. Sedel sem pred kavan popil kozarček limonade ( liente in neprestano ogla val val ljudi, ki se je orel kal mimo. Ob sedmih zve< je največji promet. Nekoli se poleže ob času večerje, je zelo pozno. Obnovi se : pet ob deveti ali deseti \ nato traja prav do polno To vrenje ima nekaj prikii nega. Obrazi, ki so prisi španski, drugi katalonski teh je večina — ki se b približujejo francoskemu 1 španskemu tipu. Tukaj si čaš izbrano eleganco poseb zvečer, ko odprejo gleda šča, v katera vabijo plaki in svetlobna reklama. Del^ vec, ki se je trudil ves daj se zdaj prikaže na cesti boljši obleki s svojo maten in ženo ali zaročenko. . družba, ki se vali mimo, , pretežno mednarodna, kak; v mnogih drugih velikih ni] stih. Domačini so. bogati ] preprosti, vsi pomešani rtii seboj. Ob dveh ponoči se o ste izpraznijo, le redki se sprehajajo vzdolž drevot dov.________________ PEREČ PROBLEM: Vlomi v avtomobile Na postaji milice v Ptuju smo izvedeli, da so vlom! v avtomobile v Ptuju vse če- šči in so tako postali pro- blem številka ena. Delavci milice si prizadevajo odkriti storilce, kajti vlomi so vse pogostejši v inozemske avto- mobile, iz tega pa izhaja, da se turisti neradi ustavljajo v Ptuju, boječ se. da ne bi bili okradeni. Pred kratkim sta bila vlo- mljena dva avtomobila, in sicer pred Delto in na živil- skem trgu v Ptuju. Vse češči pa so vlomi v avtom., ki so parkirani pred hotelom »Pe- tovio« v Ptuju. Tak vlom je odkril, lahko bi rekli po na- ključju, delavec milice iz Ptuja, ki je v noči od 29. na 30. januar patrulj iral no me- stu in videl P. iz Hajdine, kako vstopa v nek avtomo- bil, parkiran pred hotelo Sprva je miličnik mislil, ' je avtomobil last neznani vendar pa. ko je bolje P gledal, je prepoznal avj mobil svojega prijatelja posumil, da je neznanec vi mil. P. je miličnik aretii in ga peljal na postajo mi ce v Ptuju, kjer je pri i slišanju priznal vlom, ki je miličnik odkril, kakor t di vlom avtomobila grške i gistracije pred gostilno »B« križ« v Ptuju lansko leto. Izvedeli smo, da je P. ^ lomrznež in da se že časa »ukvarja« s tatvinai« zaradi česar so ga tudi gnali rJts!Xovi starši z dan' Izvedeli smo tudi, da h' pri teh vlomih ne gre za P sameznike. pač pa sumijo \ je to dobro organizirana vi' milska skupina.__ — ČETRTEK, 4. februaria 1971 ednik STRAN 18 Kotiček ta gospodinje iveluje Slavko Furman . . J SO ENOLONČNICE? vnolončnice so jedila za osamezne obroke. Kuhamo ih v enem loncu, ponudimo > ,a iih lahko samostojno; naj- ,olj so primerne za malice. Mnogo gospodinj si poma- z njimi, včasih jih ponu- : 'io tudi za kosilo. Nekaterim : zmed njih lahko dodajo so- ^ Omenil sem, da kuhamo nolončnico v enem loncu, rendar tega ne bi smeli je- nati dobesedno, ker rabimo r^akikrat vsaj še eno posodo n sicer za pripravo pre^ga- Ce nameravamo kuhati enolončnico, moramo izbrati j/KŠna živila, ki se kuhajo )Mbližno enal^o dolgo. Ce iporabljamo za pripravo eno- lončnice na primer vampe, telodec, pljuča, suho meso, rioramo te dodatke prej pre- ' jjliati. V enolončnici mora siti dovolj ogljikovih hidra- tov, rudninskih snovi, belja- kovin, maščob in vitaminov. Zato moramo dati v enolonč- nico zelenjavo, meso (krom- pir, riž, testenine). Ce v enolončnici ni mesa, to malo bolje zabelimo. ■ Gospodinja se največkrat >dloči za enolončnico zato, ier ji primanjkuje časa za pripravo drugih jedi. Na času pa še pridobimo, če kuhamo ?r:olončnico v loncu ekonom. Vendar je pri tem potrebna določena previdnost. Enolončnica mora biti okusna, ne sme biti preveč z;ičinjena. JEDILNIK ZA SEDEM DNI: ponedeljek — kosilo: cvetačna juha, vam- pi s parmezanom, solata; večerja: palačinke, kompot; torek — kosilo: korenčkova juha, brzola v om.aki, krompir v K'^sih. solata; ^eferja: polenta z mlekom; sreda -~ .kosilo: juha od štrukljev, STovi štruklji, krompirjeva solata; večerja: pečen krompir, fata, sadje; četrtek — kosilo: možganova juha. lata P^''^ krompir, so- j^ječerja: hladetina v solati, potek — s hZnn^ ^^0"iP'nev golaž ■jrenovko. jabolčni zavitek; v.^^^^na: solata z jajci, ka- S"bota — .1"^^ z ovsenimi ^-vt. sadler''' sohftl^"^?^' "makaroni s sirom, i^oSiw;,v, ^"''"j"^^ j"ha z »a, dul° ' .P^^'<'^1ena svinji- i ' ^"sen riž, solata; večerja: obloženi kruhki, vinski čaj. Nekaj napotkov CVETACNA JUHA Cvetačo očistimo in jo raz- cvetkamo. V vodi, ki smo ji dodali nekaj mleka in soli, jo skuhamo. Na maščobi prepražimo na- sekljano čebulo. Ko zarume- ni, dodamo jušno zelenjavo, grobo narezano. Malo pomo- kamo in zalijemo. Ko je ze^ lenjava mehka, jo pi-epasira- mo. Prepasirano maso zalije- mo z mlekom, začinimo s so- ljo in oreščkom. V to juho dodamo cvetačo, ki smo. jo posebej kuhali. Vodo, v ka- teri se je kuhala cvetača, do- damo juhi. Juha mora imeti blag okus. MOŽGANOVA JUHA Na maščobi prepražimo na- sekljano čebulo, dodamo možgane in jih popražimo. Preden jih zalijemo, jih po- mokamo. Počasi kuhamo 15 minut. Začinimo s poprom, oreščkom, majaronom, drob- njakom, belim vinom, kislo smetano. Juho lahko prepa- siramo. BR20LE V OMAKI Bržole dobimo iz govejega mesa. Narežemo zrezke, jih potolčemo, solimo, popopra- mo, pomokamo in opečemo. Zrezke zalijemo in malo po- dušimo. VAMPI PO TRŽAŠKO Vampe očistimo in dobro prekuhamo. Dobro kuhane zrežemo na rezance. Na olju pražimo slanino, drobtine in nasekljano čebulo. Preden zarumeni, dodamo česen, pa- radižnikovo mezgo in vampe. Vse skupaj prepražimo. Za- lijemo z juho in dodamo lo- vor, sol, poper, majaron, lah- ko tudi papriko. Biti morajo gosti. Na koncu jih malo oki- samo. KAKO PRIPRAVIMO MARASCO PUNC Vzamemo 1 dl belega vina, pol del marascina, 4 žličke sladkorja, dolijemo vrelo vo- do in dodamo limonin sok. Zmešamo. ti v starih mešanih sadov- njakih, da bomo pridelali sadje za trg; predavanje bo v šoli ob 18. uri. SELA Kako uspešno vzrejamo pujske; predavanje bo v šoli ob 18. uri. PETEK, 12. februarja VIDEM Glavne in dopolnilne polj- ščine; predavanje bo v šoli ob 18. uri. STOPERCE Kakšne ukrepe je treba podvzeti v starih mešanih sa- dovnjakih, da bomo pridelali sadje za trg; predavanje bo v šoli ob 7. uri zjutraj. 1 MEDVEDCE Poti do večje proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. NEDELJA, 14. februarja I ŽETALE Kakšne ukrepe je podvzeti v starih mešanih sadovnja- kih, da bomo r#idelali sadje za trg; predavanje bo v šoli ob 7. uri zjutraj. PREDAVANJE Delavske univerze Ptuj PONEDELJEK, 8. februarja PODVINCI Glavne in dopolnilne polj- ščine; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. LEVAJNCI Kako uspešno vzreiamo pujske; predavanje bo ori Janezu Zampi Levajnci 10, ob 18. uri. DESTERNIK Jagodičevje kultura, ki da v kratkem času. na maihnih površinah pomembne rezul- tate; predavanje bo v šoli ob 18. uri. HAJDINA Poti do večje proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v gasilskem domu ob 18.30 uri. TOREK. 9. februarja TRNOVSKA VAS Zdravstveno varstvo doma. čih živali; predavanje bo v šoli ob 18. uri. VITOMARCI Poti do večie proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. JURSlNCI Sodobna gradnja hlevov, silosov in sen'kov: predavanje bo v šoli ob 18. uri. MOSKAJNCI Siliranje krme in sušenje sena; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. SREDA. 10. februarja POLEN§AK Poti do večje proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v šoli ob 18. uri. BUKOVCI Kako uspešno vzrejamo puiske; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. GORISNICA Glavne in dopolnilne polj- ščine; predavanje bo v šoli ob 18. uri. GERECJA VAS Sodobna gradnja hlevov, silosov in senikov: predavanie bo v gasilskem domu ob 18. uri. ČETRTEK, 11. februarja CIRKULANE Sodobna gradnia hlevov, silosov in sen kov: predavanje bo v šoli ob 18 uri. PODLEHNIK Siliranje krme in sušenje sena: predavanie bo v šoli ob 18. uri. LESKOVEC Kakšne ukrepe je podvze- Sirkovo metlo pred upora- bo poparimo, da bo bolj e- lastična in trpežnejša. V krop denemo nekaj galuna, metlo pa pustimo v njem 10 minut. Nato jo dobro otresemo, na ročaj privežemo vrvico in jo obesimo. Metla bo služila dalje časa, če jo po uporab: vedno izperemo v kladni vo- di, otresemo in obesimo; če jo naslonimo, se upogne in lomi. * Stekleno posodo najlaže očistimo s sdrovim nastrga- nim krompirjem ali s kopri- vami oziroma s preslicami. * Škripanje parketa odpra- vimo, če ga močno namaže- mo s tekočim voskom. Tak vosek pa si pripravimo, če damo v liter bencina 25 dkg naribanega voska in počaka- mo en dan. da se raztopi. « Mušje sledove na pohištvu odstranirno z mešanico sal- miiaka in špirita (1:1), ki smo mu dodali malo vodikovega superoksida. Madeže nato zmijemo z mlačno vodo. * Očal? v hladnem vremenu ne bodo motna, če jih na tanko namažemo z' gliceri- nom in previdno obrišemo z jelenovo kožico ali s staro rokavico. • Rjo odpravimo s kuhinj- skih predmetov, če jih na- mažemo z ol'em. nato oa zrirgnemo s kuhinjsko soljo. Pri z^lo T-^-javelih predme- tih postopek ponovimo. Rjo odstranimo tudi s petrole- jem. « KopaJno kad ali škol'ko lepo "č stimo z raznimi či- stilnimi praški zelo zane-^ mariene pa tudi s krpo. na- močeno v petrolej. Ostra sredstva poškoduieo tudi lošč in niso priporočljiva. Far mokrih nogavic od- vzame nogam toliko toplote, kot je je potrebno za tali- tev i/4 kg ledu. Pazimo to- rej, da bo obutev suha! Svilene odeje, ki so jih ponesnažile muhe. očistimo s čistim špiritom. Mehko be- lo in čisto krp:co namočimo v čist špirit in z njo nalah- no zdrgnemo madeže. Ko je krpica umazana, vzameo dru- go. Cene prehrambnih artiklov NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU 1. februarja 1971: Solata 5.00 do G,00; čebula 2.00 do 2,.50; česen 6,00. rde- či korenček 3,00; peteršilj 3.00 do 3.50; rdeča pesa :^00; zelie 2.00: krompir 1.00. fi- žol 5.00 do 6,00, jabolka-2,00; jajčka 0,80; orehi 7,00. PREVELIKA HITROST V OVINKU V Pavlovcih se je na cesti II. reda v soboto zvečer pri- petila prometna nesreča, ker je voznik pelial v ovinek s preveliko hitrostio. Voznik osebnega avtomo- bla Dubravko Banek ;z Va- raždina. študent prvega let- nika ekonomske fakulte.te. ie pel-al po cesti iz Ljutomera proti Ormožu. Ko ie pripe- ljal v Pavlovce. ie pred že- lezniškim prehodom. k'er cesta naredi močan de.-n' o- vinek preh tel neznanega moped-sta. Zaradi prevelike hitrosti ovinka ni mogel sne- liati in ie trčil v stojalo leve zaporn ce. Telesnih poškodb rr. bilo. Materialne škode pa -e /.a približno 40n0 din Pri preizkusu vinjenost! ie alkotest pozelenel nad polo- vico. iT STRAH 14 TEDNIK — ČETRTEK. 4. februarja Noel G, Stevenson in MurrHy lioyt Nenavadna poroka vdove Ward Obadja Martin, odvetnik, pripoveduje v svojih spominih, da se je 22. februarja 1789 v Newfaau v državi Vermont vdova Hannah Ward, najlepša žena tega mesta, poročila z majorjem Mosesom Yoyem. Mnogo radovednežev se je bi- lo zbralo. Vse oči so bile v mrzlični napetosti uprte v no- voporočeni par, zlasti pa v ne- vesto. Moiore zato, ker je za poro- ko od'.ožila vsa svoja oblačila. Toda dogodkov ne smemo ptthitevati. Odvetnik Martin se je zaple- tel v 10 slvsr. ko je neko jutro v 5ivoji pisaini našel prijatelja, majorja Mosesa Yoya, ki ga je ie čakal. »Obadja.t je rekel major >-ne vem si pomagati.« Obadja, ki je bil seveda toč- no obveščen o vsem, karkoli se je pripetilo v Newfaneu, je vprašal: »Vdova Hannah Ward?€ Major ga je iznenaden po- gledal. »Mislil sem, da nihče niti ne sluti, da se sploh zanjo zanirr.am. — Obadja,« je nato pristavil, »kako je že s tem za- konom po katerem mora novi zakonski mož poravnati dol- gove umrlega?« »Prav lahko se bo zgodilo, aa boš moal plačati dolgove \Villia.-na V/ar da, če se poročiš z Harnon Ward.« Ma;or je živčno krčil prste. »Obadja,« je rekel s pritajeno jezo, »ljubim to ženo. Moja največja želja je, da se poro- čim s Hant-oh Ward. Toda dol- gov Wiiromci V.'arda prav za- res NE MoiiF.M poravnati. Ta i)-ožak je bil vendar na vseh koncih ir krajih zadolžen. Kaj torej pravi zakon?« »Po veljavnih zakonih je so- prog lastnik celokupnega pre- moženja svoje žene, celo nje- nih oblek.« »Zdaj ko je mrtev, vendar ne more več biti lastnik.« »Toda iz zapuščine ni bilo nikdn prav nič prepisano na njeno ime, torej se šteje vsa njena posest med dediščino. Dediščina pa spada pod kon- kurzno upravo. Prav kot si do- mneval upniki že prežijo kot jastrebi na drevesih in samo čaka o na priliko, da bi pogra- bili vse. kar ima kakršnokoli vrednost • »ToGc. NAME se vendar ne motno -JDifiviti?« »Po zakonu je vsakdo, ki se polasti posesti kakšne umrle o- sebe. odgovoren tudi za njene dolgove. Ce se poročiš z vdovo \Vard in je pri poroki ona o- blečena v oblačila, ki jih je še kupil pokojni mož, se prila- stiš dela njegove zapuščine in na ta način tudi odgovarjaš za vse njegove dolgove.« Major si je oddahnil. »Ce ni nif hujšega,<• je menil, »to se bo dalo že urediti Za poroko jo bom povsem na novo o- premil.« »Nič ne pomaga. Ce bo poro- čena v oblekah, ki si jih ti pre- skrbe! in jih seveda mora o- bieči. medtem ko še tako rekoč pripada Winiamu Wardu, po- tem veljajo te obleke za tvoje darilo in če jih — sedaj kot del zanu.ščine — s poroko na- vo sprejmeš. kljub temu od- govarjaš za vse dolgove Brž ko imajo upniki sodno odloč- bo v rokah te lahko, po v Ver- montu veljavnih zakonih, spra- vijo v zapor za dolžnike in tam obsedi.š potem leta in leta ter si uničen. Ne, Moses, poroko s to ženo si kar zbij z glave. To je brezizhodno ...« je kon- čal zaleglo in utihnil, zakaj major, ki je nekaj mozgal, ga sploh ni več poslušal; tudi nje- gov pogled je bil odsoten. Ne- nadoma pa le poskočil. »Hvala lepa, da si me posva- ril,« je rekel. »Poroki se ne bom odrekel, držal pa se bom tvojih nasvetov in poskrbel, da ne bom plačnik dolgov Willia- ma Warda — in da .se tudi ne bom znašel v luknji.« Naslednje dni je Obadja Martin vsepovsod čul govoriti o skorajšnji poroki majorja Yoya. Ko je bil že tudi dolo- čen dan poroke, ga je poiskal in še enkrat posvaril: »Moses, bojirr se, oa ti le nisem do- volj jasno piedočil, kako ne- varna je ta stvar. Ta zakon se pra • zarc ne šali in visi kot meč nad teboj.« Toda same nejasno mrmra- nje, iz katerega je posnel, da ima major »nekakšen načrt*, je bilo vse, kar je mogel od- vetnik izvabiti prijatelju. Kon- čno sta se razšla. Odvetnik Martin je zaskrbljen stresal glavo. V jutro poročnega dne pa se je odvetnik nenadoma nečesa domislil — bila pa je to taKO nečuvena misel, da jo je sprva samo odganjal. Bolj pa ko se je domislil gotovih diobnit.1 o- pazk iz svojega pogovora z ma- jorjem, tembolj je bil zgrožen. Se enkrat se je napotil k Mo- sesu Yoyu. »Ce si si mogoče celo vtepel v glavo blazno zamisel, da bi to ubogo žensko prisilil, da bi . . . ne, saj je povsem izklju- čeno, da bi na kaj takega ... pa saj bi tudi ona na kaj take- ga nikdar ne pristala . . .« »To pa bi le bila rešitev, kaj- ne? Le glej, da prideš k poro- ki. Potem boš že videl, kako in kaj.« Poroka se je imela izvršiti v eni izmed starih gosposkih hiš. Obadja je prispel že na- vsezgodaj, da vsekakor ne bi ničesar zam.udil. Praznično o- blečene gospe in gospodje so se pozdravljali. Odvetniku Martinu pa se je dozdevalo, da so dame nenavadno zadržane in toge. gospodje pa, da se še bolj postavljajo kot sicer. Ne- kaj vznemirljivega je lebdelo v zraku, kot ob taki priliki še nikdar ni bil občutil. Major Yoy se je prikazal in Obadja je slišal, kako je za- šepetal hi.šncmu gospodarju: ».Je soba dovolj topla? Ob tej priliki mora biti toplejša kot sicer.« Major je bil torej prav zares za to odločen! Odvetnik je imel občutek, da se mu bo srce u- stavilo. V sobi je zavladala po- polna tišina. Vse je bilo nape- to Major se je podal na svoje mesto ob nasprotni steni. Ča- stiti gospod Hiskia Tayor, vse- povsod znan kot najdobro/olj- nejši duhovnik republike Ver- mont, je stopil poleg majorja. Vse oči so se uprle v vrata; nlt>etost se je Obadji zdela Ko- maj še znosna. Potem šelestenje v veži — In vdova Ward je vstopila s svo- jimi spremljevalkami. Bila je piekiasna, le malce t*leda. La- hen smehljaj ji je kodral ust- nice. No, vsekakor je bila o- blečena. Toda kako! Klavrne, obrabljene cunje, ki jih je imela na sebi, bi tudi tedaj, ko so bile še nove, nihče ne mogel smratrati za primerno obleko, kaj šele za poročno obleko! Nekaj, kar bi bilo podobno vlečki ali pajčolanu, pa sploh nI bilo videti. Vdova je obstala v bližini majorja. Počasi je odpela jo- pico in jo slekla. Nekaj tre- nutkov jo je držala v rokah in prav ničesar drugega ni bilo slišati, kot dihanje gostov. Po- tem je vrgla jopico na tla. »Res bo to storila,« je po- mislil Martin. »Strašno!« Zena je za trenutek okleva- la, nato se je z eno izmed spremljevalk napotila proti vratom stranskega kabineta, jih odprla, še za hip postala in se poslednjič ozrla na zbrano družbo. Nato je s svojo tovari- iico izginila in zaklenila vra- ta- Sele zdaj si je Obadja Mar- tin tale vrata dobro ogledal. V sredini so imela odprtino v obliki srca, ob kateri bi se da- lo domnevati, da je bila šele nedavno izrezana. Onstran vrat je bilo čuti še- lestenje oblek in nekajkrat za- strto hihitanje. Ko so se vrata zopet odprla, se je prikazala samo prijateljica. Prinesla je naročaj oblek: revne cunje vdove Ward, nogavice in še nekatere predmete, ob katerih je navzočim damam pošla sa- pa. Vse, kar je imela vdova prej na telesu, je bilo tukaj zbrano! Tovarišica je vse sku- paj položila na jopico, ki je še ležala na tleh. Zdaj pa se je skozi odprtino v obliki srca prikazala lepa, gola roka. Major jo je popadel kot ognjevit mladenič, jo krep- ko držal in se okrenil proti du- hovniku. Častiti gospod Taylor se je odkasljal in pričel: »Dragi v Gospodu, mi . . .« In tako se je gola vdova, ki je stala v za- temnjenem prostoru, poročila z majorjem Mosesom Yoyem. Po tem obredu se je prikaza- la druga spremljevalka s ko- pico prekrasnih svilenih obla- čil. Vstopila je v kabinet in zaklenila vrata. Kmalu nato pa se je sijajno in elegantno o- pravljena z žarečim smehlja- jem na lepem licu prikazala vdova Ward, zdaj gospa Mo- ses Yoy. Major jo je sprejel z viharnim jjoljubom in nato sta, z roko v roki, sprejemala če- stitke svojih prijateljev in pri- jateljic. Posebno vesel je bil Obadja Martin in kar videti mu je bi- lo, kako si je oddahnil. Kljub temu ni mogel premagati ob- čutka, kot da je prevaran, ne- kako goljufan. Prav zares si ni mogel raztolmačiti, odkod neki se je vzel ta občutek?« Kar se tiče gospe in gospo- da majorja Yoya, lahko še spo- ročimo, da sta odslej srečna (in brez gmotnih skrbi) živela do konca svojih dni. gode. Bolnik naj ima občutji da smo mu blizu, da z njim e„ tirno, izognimo pa se sočustvj, vanja, ki bolnika utegne i razžalostiti. Ne dajajmo bolniku zdrav stvenih nasvetov, če je že dobri zdravnikovi oskrbi, p,) govarjajmo se z njim lahl^ot no, vedro in življenjsko, prat nič pa čcnčavo. Ze res, da in, povejmo prigode iz službe al od tam, koder hodi tudi san; kadar je zdrav, vendar mu bi pripovedujmo žalostnih storij Neprimerno se je z njim pog^ varjati o prometnih nesrečah smrtih neozdravljivih bolezni! In podobno. Ce smo na obisku pri bolniki v bolnišnici, upoštevajmo čas ki so ga tamkaj določili za <^ biske, In ne spravljajmo s pre dolgim bivanjzem v bolniS^ sobi bolnega prijatelja v zadr» go. Ce pa ga obiskujemo na (k mu, tudi ni treba pognati k« renin; ostanimo toliko časa, (fe kler je bolniku z nami prijet no, ko pa opazimo na njei sled utrujenosti, se brž poslovi mo. Vsak bolnik se bo razvesel majhnega darila. Zanj ni trdi odšteti tisočakov; pomembna) pozornost, ne pa cena. V ta n» men prinesimo cvetje, ki je ve dno dobrodošlo, a nikar hud dišečega, ki povzroča glavobol knjigo, kakšno revijo, čokola do, Ce nima bolnik želodčnit težav, stekleničko kolonjskf vode ali kakšno drugo malen'| kost. UPRAVNI ODBOR obrala za zadružno kooperacijo »JOŽE LACKO«, PTUJ pri Kmetijskem kombinatu Ptuj razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. 4 vodje proizvodnje za proizvodni okoliš Markovci, Gorišnica, Juršinci in Videm Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba agronomske smeri ali srednja kmetijska izobrazba s 5 let delovnih izkušenj. 2. 2 trgovskih pomočnikov Pogoj: kvalificiran trgovski delavec. Kandidati naj prošnje s kratkim življenjepi- som in z dokazili o pogojih za zasedbo delov- nih mest pošljejo na gornji naslov najkasneje do 2"5. februarja 1971. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. BIFTEK Za pripravo bifteka potre bujemo pljučno. To je naj boljši del govedine. Odreže mo ga v teži 18 dkg, ga z no žem potolčemo, posolimo po« pramo in namažemo z gorči- co'. Polijemo ga z oljem ii pustimo nekaj časa počivati Nato ga na zelo vroči mast hitro opečemo, da dobi bar vo, nadaljnja peka pa je bol zmerna. Ce hočemo imet pečenega na angleški način ga ne spečemo popolnoins ker mora bit: v notranjost še krvav. Pečenemu dodam maslo. Biftek lahko obložin« s fino zelenjavo. Pri obra' čanju ga ne prebadamo z vi- licami, ker se sicer iz njež^ ^izsMLapk,..^___._____ Obisk pri bolniku Vsak zdravnik nam I>o pritrdil, če bomo rekli, da obisk utogrte pospešiti bolnikovo zdravljenje — ali pa ga celo ovirati. Seveda je prvo ali dmgo od- visno od tega, kako se obiskovalci vedejo pri bolni- kovi ;)ostelji in o čem ter kako pripovedujejo. Nedvomno hoče vsak obisko- valec bolnika razveseliti. Tega pa ne sme storiti na primer tako, da plane kot veter v so- bo, poln zdravja, življenja In dobre volje, se usede na poste- ljo, potem pa prične stresati iz rokava neprimerne šale in pri- TEDNIK, vaš lisi TEDNIK — CETRTKK, 4. f^rti»v>a )971 STRAN 15 Zonimivosti od včeraj in danes PLIMA IN OSEKA Vsaikemu ie vei al: manj poznan pojav plime in oseke. lQ je naraščanje in upada- nje morske gladine. Peri- odično osciliranje morske vode nastaja pod vplivom gravitacije Lune in Sonca. Pod morsko gladino so moč- ni morski tokovi, ki tečejo v vse smeri. Tako je. na pri- fner, znasn Gulfskj tok, ki ■prinaša toplo vodo iz iMehi- žkega zaliva čez Atlantik v zahodno Evropo. ZAKAJ SO RAKETE TAKO VELIKE Vesoljske rakete morajo biti tako zelo velike zaradi velikanske količine goriva, ki ga potrebujejo za svoj polet. Z iznajdbo novega vi- ra energije, bo tako imeno- vani ionski motor, ki za po- gon potrebuje električno na- bite atome, precej manjši in lažji od sedanjih. Lažji in manjši motorji na atom.ski pogon se bodo verjetno uve- ljavili, to vsaj lahko priča- kuiemo. KDO JE BIL SALOMON Večkrat slišimo v vsakda- nji govorici prispodobo: »Mo- der, kakor Salomon« ali »Pravičen je. kot Salamon«, toda vprašanje je. če vsak- do ve, kdo je bil ta »Salo- mon«. Salomon (993—9.53 pr. n. š.) je bil izraelski kralj, nasled- nili kralja Davida. Njegovo vladanje je bilo baje brez b3jev, notranjih sporov in brez imovinskih škandalov, ki so znani predvsem iz po- znejših kraljevskih dinastij, skratka, njegovo vladanje je bilo sijajno. Znan je po svoji modrosti, obenem pa Ra zgodovina omenja kot po- speševalca in ljubitelja u- metnosti. Zgradil je mogočen tempeli in razkošno kraljev- sko palačo, vendar pa so mu sodobniki kljub njegovi vzornosti očitali, da se ni u- piral malikovalstvu. ali ga sploh preprečil. ZBARA2, PRIZORIŠČE HU- DIH BOJEV Ko so Donski Kozaki skup- no s Tatari v 17. stoletju vdrli v severozahodno Ukra- jino, ki je tedaj bila priklju- čena poljski kroni, je Polj- ski sami slabo kazalo. Izbruh notranjega upora Kozakov je znatno oslabil njeno moč, vendar kljub vsemu ni klo- nila. Zbrala je vso razpolož- ljivo silo in jo postavila pod orožje. Vneli so se hudi bo- ji, in končno je poljska voj- ska uspela ustaviti napredo- vanje kozaških in tatarskih čet pred Zbaražem. Poljsko vojsko je vodil Jeremija Wišnowjetcki, ukrajinski knez, kozaško pa zelo zpani revolucionar Hmelnjicki, Ta- tare pa je vodil njihov kan Tuhan-bej, največji krvoloč- než za Džingiskanom. Zba- raški grad so nekaj mesecev oblegale kozaške in tatarske čete, ki so štele nekaj čez 480.000 ljudi, medtem ko je bilo braniteljev le 60.000. vendar ga kljub temu niso mogle zavzeti. Ko so Polja- kom priskočile na pomoč še kraljevske čete. so bili ko- zaški vodje prisiljeni kljub premoči svoje vojske spreje- ti m'rovne pogoje, ki so jih Poljaki postavili. Ko je čez nekaj let spet izbruhnil upor Kozakov zaradi notranje neurejenosti Poljske in za- radi krivic, ki so jih Polja- ki delali Kozakom, so ti bili premagani pri Berestenečku in od tedaj so na Poljskem izbruhndi le manjši upori, ki so bili krvavo zatrti. IZRAELSKI NARODNI JU- NAK Izraelci so se svoj čas bo- rili s Filistejci. Izraelski na- rodni junak Samson je vodil Izraelce od zmage do zma- ge. Legenda govori, da je Samson nosil dolge lase in ravno v teh laseh je bila skrivnostna moč. s katero je pobijal in premagoval Fili- stejee. Filistejci so iskali na- čin, kako bi premagali Sam- sona. K njemu so poslali Fi- listejko Dallilo, ki mu je od- strigla dolge lase in ga s tem premagala in ga oropala mo- či. Nato so ga Filistejei ujeli in oslepili ter ga privezali k enemu izmed stebrov njiho- vega templja, kier so ga sramotili. Tedaj je Samson baje prosil boga za pomoč, da nai mu še vsaj enkrat da poprejšnjo moč. In res je prejel moč ter Filistejcem s svojo ogromno močjo razru- šil tempelj in pod njegovimi ruševinami pokopal večino sovražnikov in samega sebe. Tako je s svojim zadnjim podvigom Filistejce res pre- magal in Izraelcem zagotovil svobodo. Resnica je sicer nekoliko drugačna, vendar se od legende bistveno n€ razlikuje. Pozdrovlene gospe no go- spodje, tavariši no tavarišice, pozdrovleni fsi, ki v prleški ali pa keri koli driigi šprohi preklijate fsokodpevne križe no težove! . Prvi mesec ietošjega leta je za nami. Ježeš, kak je dugl bija. Jas sen že mi sla, ke ga nikol nede kunec. Lehko re- čemo, ke se januar glih ne- je na srečnen kunca. Saj ve- te, na kaj mislin. Tota de- valvacija nan je kejko tejko štrene zmešala. Neke se guči, ke mo pre mogli drgoč hlače za en knof fkiip stisnoti. Lehko je to nareti tan ge so vejki kiirečji briitifi, kak provimo tistin, ki vsoki den nosijo s soboj držovne rezer- ve prehrambenih no pivskih artiklof, žmetno pa de to na- reti tan, ge je remen na hla- čah samo še zato, ke se raz- klompotane kosti fkiip drži- jo. No pa pustimo tote stva- ri pri miri no rajši pogled ni- mo, ke nan je napisala brol- ka mojega rezerviranega ko- ta iz Mihovec pri Vejki Ned- 11. tan doli od Ormoža: ZDRAVO LUJZEK! Po dugen cajti se ti oglo- šan no te iz srca pozdravlan. Veš, fsokokrot gdo prešte- vovlen tvoj rezervirani kot. se moren za fse ventile drža- ti tak se poleg smej en. Veš, dostikrot se zgodi, ke s svo- jin ojštrin jezikon zadeneš no pometeš tan ge je zme- taje najboj potrebno. Najbrž ti je znono, ke mo- mo pri Vejki Nedli zodružni dom. Resen so ga lepo po- štrihali no pobajsali, samo neke še nan fal:. ve* nefia studenca, no morejo stanovlci prek krez cesto oo vodo ho- dit:. Negda ie biia studenec tik ob zadružnen dumi pa so ga mogli zavolo gnojšnice. ki je »izvirala« v bližini — opi- stiti Poskusili so poiskati no- vi zvir, zabijaje cevi v zem- lo pa je bilo brezuspešno — voda se neie htela prikozati. V zodružnen dum: Je kino- dvorana, štaciin. pisarna kra- jevne sikupnosti, kindergar- ten no tudi neke »kinderma- herof«. ki živijo v toten du- mi. Jas po svoji nori pameti misli n, ke bi tota hiša morala meti vaserlajtngo ah oa vsaj studenec, ki je za i brez vode. Najbrž bi bilo zadosti, če bi ga malo boj globoko v zem- lo zabili. Smamice najbrž glih ne bi najšli v zemli. vo- da pa bi čista zagvišno viin pritekla. Zaj pa še ti moren neke povedati. Najbrž ti ie znono, ke momo v Mihovcih mleka- rijo. Moren pa ti povedati, ke do 25. januara še nesmo dobili mleka plačanega za lenski december. Ne ven. ke je tumi vzrok. samiO ven. ke tii neke ne štimle. Neše ma nekoga za norca, te Pa se še čiidimo. če moremo mleko ii- vožati. Mleka bj lehko meli zadosti, samo niše ga več ne- de hteja odovafi, če de še du- že toka zajebancija no nizka cena Kon smo kmetie že -tak čista podoien; od raznoraz- nih »činitelof«, te pa še nas pri toten mleki tak pomalen zajebovlejo. Lujzek. zodjič S' jomra, ke te še niše neja povoha na ko- line, Ce boš meja cajt se zglosi ?? januara v Mihovcih. Datuma ne objavi, ke nan ne bi priša kdo štalinke doj za- šrajfat. Pridi zagvišno. nede ti šoh- Zaj oa sprejmite fsi drogi brofci no brofke lepe oo- zdrove od brofke iz Mihovec pri Vejki NeJli. POZDROVLENA MIHOFČANKA! Najpret se ti praf lepo za- hvolin za tvojo povablo na svinjsko sedmino, ki pa se ie žol nesen moga udeležiti. Kdo sen si že priprava vejki rukzok no fse druge potreb- ščine, med kerimi je bija tudi desetlitrski flaškon. seveda prozen, mi je moia ta štora izrekla hišni pripor no me neje pistila k tebi na koline. Seveda sen ba toki troti ke sen ji pokoza tvojo pismo. Najbrž si je mislila, ke mo- ma mil a kaj drugega za bre- gon. Ojštro mi je rekla, ke mi ne dovoli, ke bi jas ori tebi »kolino« nadeva. Vidiš, tok: red no disciplina vloda- ta pri naši hiši' Zai mi drti- ga ne oreostone. kak da te lepo prosin. ke mi tiste svinjske dobrote v paket za- motaš no pošleš po pošti Ne pozobi ke mi je dohtar pred- pisa klobose no pečeno me- so Za tisti vaš studenec oa se nič preveč ne sekiraj. če ne- mate vode oa mate fsaj mle- ko — nepl^.čan'^ kak pišeš v svojen pismi. Lepo vas podrovla vaš Pr- leški Lujs. Srečnoool STR/IN 16 TEDNIK - ČETRTEK, 4. februarja NF.DKI.JA, 7. februarja 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob G.05 Poročila. 6.30 Vrctnetiska natioved — InfortnatIvna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.20 Vremenska napoved — In- formativna oddaja 7.25 Pel mi- nut za EP. 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in tv spored. 8 05 Radijska igra za otroke. 8.40 Slcladbe za mladi- no. 9 00 Poročila. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.00 Se pomnite, to- variši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.40 Pet mmut za KP. 10.45 do 13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 1100—11.15 Poročila. 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci. 12.00—12.10 Poročila. 13.00 Poro- čila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Reportaža 13.50 Do- mači ansambli. 14.00 Poročila 14.05 Vedri zvoki 14.30 Humore- ska tedna. 14.50 Godala v ritmu. 15.00 Poročila. 15.0.5—17 00 Šport- no popoldne. — vmes ob 16.00 EP. 17.00 Poročila. 17.05 Iz opernega sveta. 17.30 Radijska igra. 18 30 Beethoven: Sonata v c-duru 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila. 19.15 Glasbene razgledni- ce. 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 V nedeljo zvečer. 22.00 Poročila. 22.20 Zaplešite z nami. 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz. 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 8. februarja 4.30 Dobro jutro!, poročila — vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vre- menska napoved — Danes za vas. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju- tranja kronika. 6.30 Vremenska napoved — Informativna oddaja. 6.50 Rekreacija. 7.00 Poročila. 7.15 Informativna oddaja. 7.25 Vremenska napoved — Radijski In tv spored. 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. 14.00 Po- ročila. 14.10 Lahka glasba. 14.30 EP. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 EP. 15.00 Dogoki fn odmevi. 15.30 Glasbeni Intermezzo. 15 40 Poje komorni zbor iz Celja. 16.00 Vrtiljak. 16.40 Iz operetne9;a sve- ta. 17.00 Poročila. 17.10 Glasbeno popoldne. 18.00 Poročila. / 15 Signali. 18.35 Interna 469. 1900 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la. 19.15 Slovenski instrumentalni kvintet. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Mascagnl: Caval- leria rustlcana. 21.15 Melodije Iz filmov. 22.00 Poročila. 22.15 Jazz. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. 23.15 Veliki orkestri. 24.00 Poročila. TOREK, 9. februarja 4.30—8.00 Dobro Jutro!, poročila — vmes ob 5.00 Poročila. 5 30 Vremenska napoved — D #ies /a vas. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Jutranja kronika. 6 30 Vre- menska napoved — Informativna oddaja. 6.50 Na anašnji dan. 7.00 Poročila. 7.15 Informativna od- daja. 7.25 Radijski in tv spored 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. 14.00 Poročila 14.10 MoJ svet Je glasba. 14.30 Z orkestrom Ray Bloch. 14.40 Na poti s kita- ro. 14.55 EP 15.00 Dogodki in od- mevi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.40 Odskočna deska. 16.00 Vrti- ljak 16 40 Rad imam glasbo. 17 00 Poročila 17.10 Simfonični konoert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Družba In čas. 19.00 Lahko noč. otroci! 19 10 Obvestila 19.15 Ansambel Henčka Burkata 19 25 EP. 19 30 Kadilski dnevnik 20.00 Prodajal- na melodij. 20.30 RadHska igra 21 05 Lahka glasba. 22 00 Poroči- la 22.15 Sodobna glasba v Zru- ftenlh državah Amerike 23 00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no 23.15 Poopvke 24 no Poročila SRED'V. 10. februarja 4 30—8 00 Dobro liitro!. noročUa — vmes ob 5.00 Poročila 5 30 Vremenska nanoved — Danes za vas 5 45 Informativna oddaja e.on Tiitranja kronika 6 30 Vre- menska nanoved — Informativna oddala 6 50 Rekreacija. 6.50 Re- krp.nclla 7 on Poročila 7.15 Infor- mativna oddala 7 25 Radijski In tv snored 7 45 Informativna od- dala 8 00 Poročila 14.00 Poročil.-i 14 in Koncertni v.Tlčkl 14.30 EP 14 35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15 on Dogodki In odmevi 15 ;?n C.Tshon' 'nif>rm077O 15 40 Vožnja s sanmi . . . 16 00 Vrtiljak. 16.40 Na obisku v studi 14. 17.00 Poročila. 17.10 Jezikovni pogo- vori. 17.25 Naša glasbena galeri- ja. 18.00 Poročila. 18.15 Giordano: odlomki iz opere Andre Chenier. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Simfonični orkester — v odmoru: Kulturni globus 21.35 Slovenska lahka glasba. 22.00 Poročila. 22.15 Jazz. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Po ročila. ČETRTEK, 11. februarja 4.30—8.00 Dobro jutro!, poročila — vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved — Danes za vas. 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika. 6 30 Vre- menska napoved — Informativna oddaja. 6.50 Na današnji dan. 7.00 Poročila. 7.15 Informativna oddaja. 7.25 Radijski in tv spo- red. 7 45 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. 14.00 Poročila. 14 10 Pesem iz mladih grl. 14.30 Z or- kestrom Ralph Carmichael. 14.45 Mehurčki. 14.55 EP. 15.00 Dogodki in odmevi. 15.30 Glasbeni Inter- mezzo. 15.40 Poljska narodna glasba. 16.00 Vrtiljak. 16.40 Za- bavna In lahka glasba. 17.iW Po- ročila. 17.10 Po željah poslušal- cev. 18.00 Poročila. 18.15 Iz ka- setne produkcije RTV Ljubljana. 18.30 Z orkestrom Erein Lehn. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Trio Silva Stingla 19.25 EP. 19.30 Radijski nevnik. 20.00 Do- mače pesmi in napevi. 21.00 Li- terarni večer. 21.40 Glasbeni nok- turno 22.00 Poročila. 22.15 Nočni koncert. 23.00 Poročila. 23.05 Li- terarni nokturno. 20.15 Jazz. 23.40 Popevke. 24.00 Poročila PETEK, 12. februarja 4.30—8.00 Dobro jutro!, poročila — vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved — Danes za vas. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Jutranja kronika. 6.30 Vre- menska napoved — Informativna oddaja. 6.50 Rekreacija 7 00 Po- ročila. 7.15 Informativna oddaja. 7.25 Radijski in tv spored. 7.45 In- formativna oddaja 8 00 Poročila. 14 00 Poročila. 14.10 Skladbe za mladino. 14.30 EP. 14.35 Poslušal- ci čestitajo. 14..55 EP. 15.00 Do- godki In odmevi. 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni Inter- mezzo. 15.40 Iz baletov Arama Hačaturjana. 16.00 Vrtiljak. 16.40 Rad imam glasbo. 17.00 Poročila. 17.10 Človek in zravje. 17.20 Operni koncert. 18.00 Poročila 18.15 Schumann: Klavirski trio. 18.50 Oglealo našega časa 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvesti- la. 19.15 Trlo Jožeta Burnika. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Naj narodi pojo ... 20 30 Top-pops 21.15 Oddaja o pomor- ščakih. 22.00 Poročila 22.15 Iz lo- gov domačih. 23 00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz. 24.00 Poročila. SOBOTA. 13. februarja 4.30—8 00 Dobro Jutro!, poročila — vmes ob 5 00 Poročila 5 30 Vremenska nanoved — Danes za vas 5.45 Informativna oddaja, 6.00 Jutranja kronika. 6 30 Vre- menska napoved — Informativna oddaja. 6.50 Beseda na današnji dan 7 00 Poročila. 7.15 Informa- tivna oddala 7.25 Radijski In tv spored. 7.45 Informativna odda- ja. 8.00 Poročila. 14.00 Poročila. 14.10 Glasbena pravllica 14 30 Od vasi do vasi. 14.55 EP. 15.00 Do- godki In odmevi 15 30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov, 16 00 Vrtiljak 16.40 Ob Isti url 17.00 Poročila. 17 10 Gremo v kino. 17.50 Z orkestrom Herb Alpert. 18 00 Poročila 18.15 Surbek z na- šim orkestrom. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča 19 25 EP 19 30 RadilskI dnevnik 20 00 Nove me- lodije. 21.15 Zabavna glasba. 22 00 Poročila 22,20 Oddala za Izseljence, 23 00 Poročila 23,05 do < 01 00 S pesmijo In plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila. 0100 Poročila. —dnčd.:6 NEDEL.IA, 7. februarja 9..35 Ans,imbel Borisa Fran- ka 10.on Kmetijska oddaja 10.45 Otro.ška matineja 12.05 TV kažipot 15.00 Ziirich: ev- ropsko prvenstvo v umet- nostnem drsanju, 18.30 Me- stece Peyton 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Naše malo misto 21.35 Videofon 21.50 Športni pre- gled 22.20 Poročila. PONEDELJEK. 8. februarja 9.35 TV v šoli 10,30 Angle- ščina 14.45 TV v šoli 15.40 Angleščina. 16 45 Madžarski TV pregled 17..38 Napoved sporeda 17.40 Mendo in Sla- vica 18.00 Mladinski film 18.15 Obzornik 18.30 Kalej- doskon 19.00 Mozaik 1905 Mladi za mlade 19.50 TV dnevnik 20 25 3-2-1 20.35 Po- delitev Prešernovih nagrad 21.25 Praznična srečania 22.10 Poročna TOREK, 9. februarja 9.35 TV v šoli 10.40 Rušči- na 11.00 Osnove snlošne izo- brazbe 14.30 London: pred- olimnijske igre v Sanporu 15 35 Ruščina 17.45 Tiktak 18.00 Risanka 18 15 Obzorn"k 18 30 Poje Udo .Jiirgens 19.00 Mozaik 19 05 Letalci in vse- liudska obram.ba 19.30 Vzgo- ja za življenje v dvoje. 19.40 Posebn! načini branja slovar- ja 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20 35 Beckett — angleški film 23.00 Poročila in r>r'stanek vesolj- ske ladie apollo 14. SREDA, 10. februarja 8.15 TV v šoli 17.05 Ma- džarski TV nregled 17 55 Ča- robna Diščalka 18 15 Obzor- nik 18.30 Vaš šlager sezone 19.00 Mo7.aik 19.05 Naš ekran 19.20 Na sedm-" stezi 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20 35 Teh naš^h netdeset let 2135 Operacija MM 22.15 Poročila. ČETRTEK, 11 februarja 9 35 TV v soli 10 30 Nem- ščina 10.45 Angleščina 14,.30 London: nredolimoiiske -gre v Sapporu 15 40 Nemščina 15 55 Angleščina 16.45 Ma- džarsk- TV pregled 17.45 Ve- seli tobogan 18.15 Obzornik 18,30 Svet. v katerem živimo 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v tednu 19 20 Vse življenje v letu dni 19.50 Cikcak 20 00 TV dnevnik 20.2.^- 3-2-1 20,35 S. Maugham: LUIZA 21.2.T Kulturne diagonale 22.10 Ve. čer 7 L. M. Skerjancem. Po- ročila. PETEK. 12. februarja 9.30 TV v šoV.. 14 30 Nogo- metni turnir Veleža 15 15 Re- zerviran čas 16.25 Nadalje- van ie prenosa 16,15 Osnove splošne izobrazbe 16.40 Od- daja za prosvetne delavce 17.45 Vijavaja-ringaraja 18.15 Obzornik 18.30 Zabavno glas- bena oddaia 18 45 Variete 19.00 Svet na zaslonu 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Vrni se. ma. la Sheba 22 15 Izkažimo se — quiz 23.15 Poročila. SOBOTA 13. februarja 9.35 TV v šoli. 14.30 Lon- don: predolimpijske igre v Sapporu 15.30 Nogometni turnir Veleža 16.25 Državno prvenstvo v košarki 17.10 Re- zerviran čas 17.20 Na Ivan Cartl, Z?. Hajdina ML.ADA zakonca z oU" nujno iščeta sobo in ku' ali več.io sobo v Ptuju ali lici Naslov v upravi. KUPIM zlato za zobe. N* v upravi ISCEM prazno sobo v P' Naslov v upravi. PRODAM kravo, druge«*' ta iM-eja — 5 mesecev, »IJ talske pasme. Pobrežje ^ Videm pri Ptuju. ENOSOBNO stanovanje ' premljeno, dam v najel*' slov v upravi. TRIFAZNI elektromotor « palkn (za vodovod) In koi« ten 300 Uterski bojier pr«* Vpraša.ite v Podložah 91. Koc, rscun or! SDK Ptal .1 524-3-^2 - Tlsks !as»Dlsno DOdletk Mariborski tisk. Maribor Svetorarevska ulica U