PtoStnlua plaSaua t gotovini
0 URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leio IX
V LJUBLJANI, dne 9. julija 1952
Številka 19
VSEBINA:
87.	Odlok o razglasitvi zakona o občinskih ljudskih odborih, zakona o okrajnih ljudskih odborih in zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin.
88.	Zakon o občinskih ljudskih odborih.
89.	Zakon o okrajnih ljudskih odborih.
90.	Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin.
91.	Zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
92.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine.
93.	Ukaz o odpravi Glavnih direkcij in Glavnih uprav.
94.	Ukaz o razrešitvi direktorjev Glavnih direkcij in Glavnih uprav.
95.	Ukaz o razrešitvi ministra — predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo.
96.	Odločba o preoenovi 4vmetiijskega znansitvenegu zavoda Slovenije v Kmetijski raziskovalni ia kontrolni zavod Slovenije.
97.	Odločba o ustanovitvi Zavoda za socialno zavarovanje. LRS
98.	Odločba o imenovanju začasnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje LRS.
99.	Odločba o ustanovitvi puškarske šole v Kranju.
— Popravek zakona o razdelitvi LRS na okraje, mesta in občine.	*
Ljudska skupščina LRS
Odlok
o razglasitvi zakona o občinskih ljudskih odborih, zakona o okrajnih ljudskih odborih in zakona o ljudskih odborih most in mostnih občin
Ljudska skupščina LRS ugotavlja na svoji 1. seji lil. izrednega zasedanja — drugega sklica — dne 30. junija 1952:
1.	da je predlog zakona o občinskih ljudskih odborih, predlog zakona o okrajnih ljudskih odborih in predlog zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin predložila Ljudski skupščini LRS v razpravo in sklepanje vlada LRS;
2.	da je Ljudska skupščina LRS vzela te zakonske predloge v obravnavo;
3.	da je Ljudska skupščina LRS razpravljala in nato sprejela predlog zakona o občinskih ljudskih odborih, predlog zakona o okrajnih ljudskih odborih in predlog zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin z absolutno večino glasov od celotnega števila ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS.
Na podlagi *ega in v smislu 70. člena ustavo LRS Ljudska skupščina LRS
odloča,
da se zakoni o občinskih ljudskih odborih.
o okrajnih ljudskih odborih in o ljudskih odborih mest in mestnih občin razglasijo.
Št. LS 1391—52
Ljubljana, dne 30. junija 1952.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Tajnik:	Predsednik:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.	Dr. Ferdo Kozak i, r
Prezidii Ljudske skupščine LRS
88.
Ukaz
Na podlagi 5. odstavka 70. člena ustave LR Slovenije objavlja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o občinskih ljudskih odborih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na III. izrednem zasedanju dne 30. junija 1952 ter razglasila z odlokom z dne 30. junija 1952, št. LS 159/1—52, in ki se
glasi:	^ H v? c .■/!,'
Za organizacijo in delo ljudskih odborov, ki so jih delovne množice z delavskim razredom na čelu ustvarile in razvijale v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji in ki so podlaga oblasti delovnega ljudstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, izdaja Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
ZAKON
O OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORU!
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinski ljudski odbor je kot lokalni predstavniški organ državne oblasti organ ljudske samouprave v občini.
2.	člen
Občinski ljudski odbor daje smer gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju občine in ga zagotavlja; utrjuje in razvija socialistično ureditev in pravni red ter utrjuje z ustavo in zakoni zagotovljene pravice državljanov, razvija svojo samoupravo iu samoupravo gospodarskih in drugih družbenih organizacij v občini ter opravlja druge, z zakonom določene naloge.
Občinski ljudski odbor lahko obravnava tudi zadeve, za katere so pristojni višji državni organi, in lahko predlaga, kako naj se rešijo.
3.	člen
Občinski ljudski odbor je naj višji organ državne oblasti v občini; njemu so podrejeni vsi lokalni upravni organi v občini.
Občinski ljudski odbor izvršuje oblast v mejah pravio in dolžnosti, ki so določene z ustavo in zakonom.
Samo z republiškim zakonom se smejo za zadeve, ki spadajo v republiško pristojnost, ustanoviti v občini upravni organi, ki so podrejeni naravnost republiškim državnim organom.
4.	člen
Občinski ljudski odbor sestavljajo odborniki, ki jih volijo na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem državljani federativne ljudske republike Jugoslavije, vpisani v volilnem imeniku na območju občine.
Občinski ljudski odbor se voli za tri leta.
Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico, da zaradi posebnih razmer podaljša največ za eno leto mandat vseh občinskih ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji in tudi da razpiše splošne volitve občinskih ljudskih odborov, še preden poteče njihov mandat.
5.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora so za svoje delo odgovorni volivcem.
Volivci imajo pravico, odpoklicati odbornika, če ne uživa več njihovega zaupanja.
Volitve in odpoklic odbornikov ureja poseben zakon.
6.	člen
Občinski, ljudski odbor .pravlja vse oblastne funkcije na svojih sejah, tunkcije državne uprave pa tudi po svojih kolegijskih organih (svetih).
Občinski ljudski odbor se mora pri opravljanju svojih nttlog opirati na pobudo in sodelovanje Ijud-sk'*' .možic in na organizacije delovnega ljudstva.
7.	člen
Občine spadajo v območje okraja.
Občina je teritorialna in gospodarska celota, ki jo sestavlja eno ali več naselij.
Območje občine se določi in spremeni samo z zakonom, ijne in sedež občine pa tudi z ukazom Pre-zidija Ljudske skupščine LRS.
Občina je pravna oseba.
8.	člen
Razmerje med občinskimi ljudskimi odbori in drugimi državnimi organi temelji na pravicah in dolžnostih, določenih z ustavo in zakoni.
Zakonitost dela občinskega ljudskega odbora nadzoruje okrajni ljudski odbor.
9.	člen
Občinski ljudski odbor iipa statut; izda ga sam.
S statutom se predpiše notranja ureditev občinskega ljudskega odbora, razdelitev opravil in način njegovega dela. Statut določi tudi razmerje občinskega ljudskega odbora do podjetij in zavodov, ki jih ustanovi.
Statut se izda v skladu s tem zakonom in upoštevaje posebne razmere občine.
Statut občinskega ljudskega odbora začne veljati, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor.
10.	člen
Na predlog ljudskega odbora bolj razvite občine se lahko z republiškim zakonom, z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS ali s statutom okrajnega ljudskega odbora določi, da opravlja ljudski odbor take občine nekatere zadeve, ki j. zanje sicer pristojen okrajni ljudski odbor.
I L člen
Določbe lega zakona se uporabljajo tudi za ljudske odbore takih mestnih občin, za katere ne veljajo določbe zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, kakor tudi za ljudske odbore občin v sestavi mesta, kolikor nima zanje posebnih določb zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin.
Ljudski odbor mestne občine, ki ima pogoje, da se ji dajo posebne praviee, lahko predlaga Ljudski skupščini LRS, naj izda zakon, da ta občina postane mestna občina s posebnimi pravicami po zakonu o ljudskih odborih mest in mestnih občin.
Drugo poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Pristojnost
12.	člen
Občinski ljudski odbor opravlja vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, kolikor ni za posamezne zadeve z zakonom določena pristojnost višjih državnih organov.
V pristojnost občinskega ljudskega odbora spadajo zlasti tele zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine:
—	proračun;
—	lokalne davščine;
—	red in način izkoriščanja pašnikov, gozdov, livad in kamnolomov, s katerimi gospodari; paša na posestvih posameznikov; način uporabe sezonskih poti in prehodov;
—	izdaja regulacijskega načrta v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom; komunalne naprave in določitev pogojev za njihovo uporabljanje, kakor tudi občinski zavodi in njihova razmerja do državljanov (vodovod, studenci, izviri, vodnjaki, cisterne, kanalizacija, kopališča, pralnice in podobno); ureditev kraja, izgradnja in vzdrževanje ulic, drevoredov, parkov in podobno; ureditev tržišč; vzdrževanje snage; krajevni promet, graditev in vzdrževanje krajevnih poti in mostov; javna razsvetljava; vzdrževanje stanovanjskega sklada in nadzorstvo nad njegovim uporabljanjem; pokopališča;
—	skrb za izpolnjevanje predpisov > obveznem šolskem pouku; materialna oskrba šol in zavodov;
—	vzdrževanje zdravniške službe, zdravstvene postaje, ambulante, dispanzerji, babiška služba in podobno; izdajanje ukrepov za zatiranje in preprečevanje bolezni, zlasti nalezljivih bolezni; asanacijska dela v krajevnem obsegu; nadzorstvo nad vzdrževanjem čistoče pri izvirih, potokih, bregovih rek in
podobno; nadzorstvo nad higienskimi pogoji v javnih Jokal ih;
— varstvo otrok in mater; zavetišča, otroška igrišča, letovišča, vrtci in podobno; skrb za onemogle in varstva potrebne osebe;
—- vzdrževanje lokalnega reda in miru; nadzorstvo nad uporabljanjem trgov, ulic in drugih javnih krajev za družbene potrebe državljanov; čuvanje polj, vinogradov in poljedelskih naprav; dimnikarska služba in ukrepi proti požarom, poplavam in drugim elementarnim nezgodam.
Občinski ljudski odbor neposredno izvršuje zakone in druge predpise višjih državnih organov in opravlja zadeve izvršilne delavnosti v razmerju do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov, kadar mu je to z zakonom ali drugim predpisom dano v pristojnost.
13.	člen
Pristojnost občinskega ljudskega odbora se določa z zakonom in s predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona.
Posamezne zadeve, ki se predvsem tičejo gospodarskega, komunalnega, kulturnega in socialnega razvoja občine, se smejo prenesti iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora v pristojnost drugih državnih organov samo z zakonom. Prav tako se sme samo z zakonom v takih zadevah omejiti njegova pristojnost.
14.	člen
Občinski ljudski-odbor opravlja vse zadeve, za katere je pristojen, na podlagi in v mejah svojih predpisov, zakonov in splošnih predpisov višjih državnih organov.
'	15. člen
Občinski ljudski odbor ima pravico, sam od sebe izdajati samostojne predpise v takih zadevah, ki se predvsem nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, če te zadeve niso urejene z zakonom.
Ce zakon samo na splošno urejuje kakšno zadevo, lahko občinski ljudski odbor v mejah svoje pristojnosti izda dopolnilne predpise (odloke) za ureditev te zadeve glede na potrebe občine.
Občinski ljudski odbor ima pravico, z odlokom predpisovati za prekršitev svojih predpisov po zakonu določene upravne kazni.
S predpisi občinskega ljudskega odbora, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti državljanov ali družbenih organizacij, se mora zagotoviti pravica do pritožbe na pristojni okrajni ljudski odbor.
■ Ce se predpisi občinskega ljudskega odbora ne ujemajo s predpisi višjih državnih organov, veljajo predpisi višjih državnih organov.
16.	člen
Občipski ljudski odbor samostojno izdaja občinski proračun.
Občina ima pravico do dela družbenega prispevka, dohodnine in drugih z zakonom določenih davkov, ki jih plačajo gospodarske organizacije in davčni zavezanci na njenem območju. Kateri najmanjši del družbenega prispevka in davkov gre v občinski proračun, določa družbeni plan okraja v skladu z družbenim planom in predpisi Ljudske republike Slovenije.
17.	člen
Občinski ljudski odbor lahko v skladu z zakonitimi predpisi vpelje za potrebe občine občinsko doklado.
18.	člen
Občinski ljudski odbor lahko vpelje za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdravstvenih in socialnih naprav posebni krajevni prispevek.
19.	člen
Občinski ljudski odbor s proračunom samostojno določi, kako se razdelijo občinski dohodki, in sicer: za opravljanje svojih nalog in za svoje administrativne stroške, za gospodarstvo in za druge družbene delavnosti, ki se finansirajo iz občinskega proračuna.
20.	člen
Občinski ljudski odbor v skladu z zakonitimi predpisi gospodari z vsemi zemljišči in poslopji v občini, ki so splošno ljudsko premoženje, kolikor ne pripada ta pravica na podlagi zakona drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam, zavodom ali skupnostim (vasi in podobno).
Pravica gospodarjenja z zemljišči in poslopji se sme prenesti 0*3 občinskega ljudskega odbora na drug ljudski odbor ali narobe na podlagi sporazuma med njima. Ce ni sporazuma, se ta pravica prenese z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS. Pravica gospodarjenja z zemljišči in s poslopji se prenese od občinskega ljudskega odbora na republiške organe z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS po poprejšnjem zaslišanju občinskega ljudskega odbora.
21.	člen
Občinski ljudski odbor vodi upravo splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na njegovem območju (ceste, reke, prekopi, parki itd.) in služi izključno za potrebe prebivalcev občine, kolikor z zakonom posamezni deli takega premoženja niso dani v upravo drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam ali zavodom. Občinski ljudski odbor vodi upravo tudi drugega splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na njegovem območju, če mu je dano v upravo s predpisi višjih državnih organov.
Pri izvrševanju uprave splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, ima občinski ljudski odbor pravico, določati njegov namen, način in pogoje njegove uporabe, izdajati predpise in ukrepe za njegovo varovanje in vzdrževanje, odločati o tem, da se takšno premoženje izvzame iz splošne rabe, ter določati organe za opravljanje posameznih opravil pri upravi takšnega premoženja.
V sporu med dvema občinskima ljudskima odboroma na območju istega okraja kakor tudi med občinskim ljudskim odborom na eni strani in drugim državnim organom, gospodarsko^ organizacijo ali zavodom na drugi strani o tem, komu pripada uprava splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, odloča okrajni ljudski odbor.
22.	člen
Občinski ljudski odbor ima pravico, da sam od sebe ali po predlogu delovnih kolektivov, družtjpnih organizacij in državljanov ustahavlja iz proračunskih sredstev občine gospodarska podjetja ter komu-
nalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode in naprave.
Občinski ljudski odbor lahko v sporazumu z drugimi občinskimi ljudskimi odbori ali ljudskimi odbori mest oziroma mestnih občin ustanavlja skupna podjetja in zavode.
23.	člen
Občinski ljudski odbor ima do vseh .gospodarskih organizacij in zavodov v občini pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom , • s predpisi, oprtimi na zakone; proti njim lahko stori gospodarskoupravne in nadzorstvene ukrepe po posebnih predpisih.
Gospodarski upravni organ nad skupnim podjetjem ali zavodom (drugi odstavek 22. člena) je tisti ljudski odbor, ki ga za to sporazumno določijo ustanovitelji, sicer pa tisti ljudski odbor, na katerega območju je sedež podjetja ali zavoda.
24.	člen
Občinski ljudski odbor vodi na prvi stopnji upravni postopek, kolikor mu je to z zakonom izrecno dano v pristojnost.
25.	člen
Občinski ljudski odbor mora skrbeti za izvrševanje svojih predpisov in drugih svojih sklepov.
26.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč vsem drugim državnim organom.
27.	člen
Za vzdrževanje reda in miru in za administrativno izvrševanje svojih sklepov in odločb ima lahko občinski ljudski odbor občinsko ljudsko stražo.
Občinsko ljudsko stražo ustanovi z odločbo republiški organ za notranje zadeve v sporazumu z občinskim ljudskim odborom.
Občinski ljudski odbor, ki nima občinske ljudske straže, lahko naloži ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršitev njegovih sklepov in odločb.
>	28. člen
Spore o pristojnosti med občinskimi ljudskimi odbori na območju istega okraja rešuje okrajni ljudski odbor.
Spore o pristojnosti med občinskimi Ijiulskimi odbori na območju raznih okrajev rešuje rrezidij Ljudske skupščine LRS.
2.	Razmerje med občinskimi ljudskimi odbori in višjimi državnimi organi
29.	člen
Okrajni ljudski odbor ima pravico, nadzorovati občinske ljudske odbore, ali delajo po zakonu.
Pri opravljanju tega nadzorstva ima okrajni ljudski odbor samo tiste pravice, ki so določene z zakonom.
30.	člen
Okrajni ljudski odbor ima pravico, odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise občinskega ljudskega odbora.
V zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima okrajni ljudski odbor pravico, odpraviti ali razveljaviti tudi
take predpise občinskega ljudskega odbora, s katerimi so prizadete splošne koristi.
Svet ograjnega ljudskega odbora sme na svojem delovnem področju zadržati izvršitev nezakonitih predpisov občinskega ljudskega odbora oziroma takih njegovih predpisov, s katerimi so prizadete splošne koristi, in predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, da jih odpravi ali razveljavi; v nujnih primerih ima to pravico tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora. Ti organi smejo zadržati izvršitev predpisov v roku, ki je določen za odpravo ali razveljavitev teh predpisov (34. člen).
Ce okrajni ljudski odbor na predlog, naj odpravi ali razveljavi zadržani predpis občinskega ljudskega odbora, ne izda nobene odločitve v roku, ki je določen v 34.'členu tega zakona, velja, da je zadržani predpis potrdil.
31.	člen
Svet okrajnega ljudskega odbora sme na svojem delovnem področju odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise sveta občinskega ljudskega odbora.
Ce je tak predpis izdan na podlagi odloka ali drugega splošnega predpisa občinskega ljudskega odbora, sme svet okrajnega ljudskega odbora samo zadržati izvršitev takega predpisa in predlagati občinskemu ljudskemu odboru, da predpis odpravi ali razveljavi. Prav tako imajo pristojni sveti okrajnega ljudskega odbora tudi pravico, zadržati izvršitev takega predpisa, ki ga izda svet občinskega ljudskega odbora v zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, če so z njim prizadete splošne koristi.
Ce občinski ljudski odbor, ki mu je predlagana odprava ali razveljavitev zadržanega predpisa njegovega sveta, ne izda nobene odločitve v roku 30 dni od dneva, ko je bila izdana odločitev o zadržanju,, se šteje, da je zadržani predpis potrdil.
32.	člen
Splošne koristi so prizadete takrat, kadar je predpis občinskega ljudskega odbora ali njegovih organov v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije ali s splošno smerjo njenega socialističnega razvoja.
33.	člen
Okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet lahko opozori občinski ljudski odbor oziroma njegov svet, ki je izdal nezakonit predpis, na nezakonitost predpisa in zahteva od njega, naj tak predpis sam odpravi ali spremeni v roku, ki mu ga določi.
34.	člen
Okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet sme odpraviti ali razveljaviti predpis občinskega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta v 60 dneh po njegovi izdaji.
35.	člen
Odločitev o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju predpisa občinskega ljudskega odbora mora biti obrazložena in se mora sklicevati na ustrezne predpise.
36.	člen
Svoje odloke, odredbe in navodila mora občinski ljudski odbor poslati okrajnemu ljudskemu odboru najkasneje v treh dneh od dneva izdaje.
37.	člen
Občinski ljudski odbor, katerega predpis je bil odpravljen, razveljavljen ali zadržan, ima pravico do pritožbe na Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Svet občinskega ljudskega odbora, katerega predpis je bil odpravljen, razveljavljen ali zadržan, ima pravico do pritožbe na pristbfni republiški državni organ.
Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločitve.
Organ, ki mu.je pritožba predložena, lahko odločitev, zoper katero je pritožba vložena, potrdi, odpravi ali razveljavi.
38.	člen	*
Okrajni ljudski odbor sme odločbe občinskega ljudskega odbora oziroma njegovih organov, ki so bile izdane v upravnem postopku, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo po določbah upravnega postopka.
39.	člen
Če okrajni ljudski odbor ali njegov svet ne izvršuje svoje nadzorstvene pravice nad zakonitostjo dela občinskega ljudskega odbora, ga Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni orgah opozori na nezakonitost predpisa občinskega ljudskega odbora in zahteva od njega, naj tak predpis odpravi ali razveljavi v roku, ki mu ga za to določi.
Če okrajni ljudski odbor ali njegov svet tudi po preteku tega roka ne odpravi ali razveljavi takega predpisa občinskega ljudskega odbora ali njegovih organov, ima Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni' organ pravico, da v 30 dneh od dneva, s katerim preteče rok po prednjem odstavku, v svoji pristojnosti sam izda odločitev o odpravi ali razveljavitvi, za katero je sicer pristojen nadzorstveni organ.
40.	člen
Če občinski ljudski odbor oziroma njegov organ opravila, ki bi ga moral izvršiti, ali opravila, ki mu ga je v svoji pristojnosti naložil okrajni ljudski odbor, sploh ne izvrši ali ne izvrši o pravem času, ga sme izvršiti okrajni ljudski odbor sam, občinski ljudski odbor pa mu mora povrniti s tem zvezane stroške.
Zoper odločitev, s katero okrajni ljudski odbor ali njegov svet sam prevzame izvršitev opravila, za katero je pristojen občinski ljudski odbor ali njegov svet, ima občinski ljudski odbor ali njegov svet pravico, pritožiti se Prezidiju Ljudske skupščine LRS oziroma pristojnemu republiškemu državnemu organu v 15 dneh po prejemu odločitve. ,
4L. člen
Kjer se v tem poglavju govori o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju nezakonitih pravnih predpisov, v6ljajo ustrezne določbe tudi za vse druge nezakonite ukrepe občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov, kolikor ne gre za odločbe v upravnem postopku (38. člen).
42. člen
Če občinski ljudski odbor obravnava zadeve, ki spadajo v pristojnost višjega državnega organa po drugem odstavku 2. člena tega zakona in mu predlaga, kako naj se rešijo, mora’ ta organ obvestiti' občinski Ijbdski odbpr o svojem stališču do njegovega predloga.
43.	člen
Če je občinski ljudski odbor mnenja, da je višji državni organ s svojim predpisom ali z drugo odločitvijo kršil kakšno njegovo pravico, ki izvira iz zakona, ima pravico podati opozoritev Prezidiju Ljudske skupščine LRS ali Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, če gre za predpis zveznega organa.
Če prezidij ljudske skupščine s svojo odločitvijo krši kakšno pravico občinskega ljudskega odbora, ki izvira iz zakona, opozori na to občinski ljudski odbor ljudsko skupščino.
Prezidij oziroma ljudska skupščina sme na opozoritev odpraviti ali razveljaviti predpis oziroma odločitev, zoper katero je vložena opozoritev.
Opozoritev ne zadrži izvršitve predpisa oziroma odločitve.
44.	člen
Okrajni ljudski odbor skrbi za to, da bo delovanje-občinskih ljudskih odborov pravilno, in jim daje potrebno strokovno in tehnično pomoč.
45.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS lahko sam od sebe ali po predlogu pristojnega okrajnega ljudskega odbora razpusti vsak občinski ljudski odbor na ozemlju Ljudske republike Slovenije, če je njegovo delovanje v očitnem nasprotju z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zveznimi ali republiškimi zakoni, zlasti če občinski ljudski odbor kljub opozoritvi okrajnega ljudskega odbora ne opravlja svojih nalog.
Preden izda Prezidij Ljudske skupščine LRS ukaz po prvem odstavku tega člena, mora zaslišati prizadeti občinski ljudski odbor.
Če se občinski ljudski odbor razpusti, imenuje Prezidij Ljudske skupščine LRS začasno upravo izmed članov razpuščenega občinskega Ij udsfcega* odbora ali izmed drugih državljanov, ki imajo pravico, biti izvoljeni za odbornika občinskega ljudskega odbora. Začasna uprava sme opravljati samo tekoče upravne zadeve.
Če se razpusti občinski Ijvdski odbor, se morajo z ukazom o razpustu hkrati razpisati volitve za novi občinski ljudski odbor. Volitve morajo biti najpozneje v dveh mesecih po razpustu.
3.	Odškodninska odgovornost občine
46.	člen
Občina je odgovorna za škodo, ki jo odbornik, Član sveta ali uslužbenec občinskega ljudskega odbora napravi z nezakonitim dejanjem državljanu ali pravni osebi pri opravljanju svojih dolžnosti.
F'vkodovanec vloži odškodninski zahtevek pri občinskem ljudskem odboru. Če ta zahtevku sploh ne ugodi ali mu ugodi samo deloma ali če se v 30 dneh potem, ko je zahtevek prejel, o njem sploh ne izjavi, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem civilnem sodišču.
Plačano odškodnino sme občina izterjati od odbornika, člana sveta oziroma uslužbenca, ki je napravil škodo z nezakonitim dejanjem.
Za zastaranje odškodninskih zahtevkov in za sodno pristojnost glede odškodninskih sporov veljajo iste določbe kot za državne uslužbence.
Tretje poglavje
. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Sestava občinskega ljudskega odbora
47.	člen
Občinski ljudski odbor sestavlja 11 do 35 odbornikov.
Število odbornikov občinskega ljudskega odbora določi statut glede na velikost občine in na število prebivalcev kakor tudi glede na posebnosti gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih razmer v občini.
48.	člen
Če se del občine, ki je bil pri volitvah v občinski ljudski odbor posebna volilna enota, pridruži drugi občini, mestni občini oziroma mestu« postanejo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni v volilni enoti, ki se pridruži, odborniki ljudskega odbora občine, mestne občine oziroma mesta, katerega območje se poveča.
2.	Delovno področje občinskega ljudskega odbora
'	49. člen
Občinski ljudski odbor opravlja vse zadeve, za katere je pristojen, na svojih sejah, nekatere upravne zadeve pa lahko opravlja tudi po svojih svetih.
50.	člen
Samo na svoji seji opravlja občinski ljudski odbor tele zadeve in jih ne more opravljati po svojih organih:
1.	izda in spreminja svoj statut;	S
2.	izdaja odloke in odredbe;
3.	voli in razrešuje predsednika občinskega ljudskega odbora in odbornika, ki nadomešča predsednika, kadar je ta začasno odsoten ali zadržan;
4.	ustanavlja in odpravlja odborniške komisije in posebne komisije;
5.	voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij ter predsednike in člane svojih svetov in posebnih komisij;
6.	daje dovoljenje za pripor ali preiskovalni zapor odbornika;
7.	sklepa o prenehanju mandatov odbornikov;
8.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev; sklepa o sklicanju in odloča o sklepih zborov volivcev;
9.	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
10.	izdaja občinski proračun in potrjuje sklepni račun;
11.	daje mnenje in pripombe k predlogu okrajnega družbenega plana;
12.	izdaja regulacijske načrte za občino in njena naselja;
13.	- uvaja v skladu z zakonitimi predpisi občinsko doklado;
14.	uveljavi po sklepu zbora volivcev posebni krajevni prispevek;
15.	sklepa o gospodarskoupravnih ukrepih;
16.	sklepa o ustanovitvi, spojitvi in prenehanju gospodarskih podjetij in zavodov ter o prenosu osnovnih sredstev gospodarskih podjetij;
17.	imenuje in razrešuje direktorje podjetij in upravitelje zavodov;
18.	sklepa o razpolaganju s splošnim ljudskim premoženjem, s katerim gospodari;
19.	sklepa o najetju posojila in o tem, da prevzame občina poroštvo za posojilo gospodarski organizaciji ali zavodu v občini;
20.	sklepa o višini stalne nagrade predsedniku občinske i ljudskega odbora in o ureditvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in članom posebnih komisij;
"f. imenuje in razrešuje uslužbence občinskega ljudskega odbora;
22.	določa delovna mesta v administraciji, občin- ' skega Ijs dškega odbora;
23.	odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev občinskega ljudskega odbora zoper odločbe predsednika glede njihovih delovnih razmerij; odloča o pritožbah uslužbencev zoper odločbe predsednika, s katerimi jih je kaznoval zaradi disciplinskih nerodnosti, in o pritožbah dela\ ev zoper odločbe, s katerimi jih je kaznoval zaradi disciplinskih prekrškov;
24.	sklepa o tem, ali se naj poda opozoritev zoper nezakonit predpis ali drugo odločitev višjega državnega organa, s katero so kršene pravice občinskega ljudskega odbora;
25.	opravlja druge zadeve, katere mora po zakonu
ali statutu občinski ljudski odbor opravljati samo na seji.	• '
3.	Konstituiranje občinskega ljudskega odbora ^	51. člen
Zaradi konstituiranja skliče dotedanji predsednik občinskega ljudskega odbora na novo izvoljene odbornike takoj po objavi volilnih izidov na prvo sejo. Ta mora biti najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev.
Če predsednik v omenjenem roku ne skliče na novo izvoljenih odbornikov, se odborniki zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za seje občinskega ljudskega odbora.
52.	člen
Prvo sejo začne in vodi najstarejši odbornik. Nato se izvoli verifikacijska komisija treh članov, da pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov in preizkusi pravilnost njihove izvolitve ter o tem poroča občinskemu ljudskemu odboru.
53.	člen
O verifikaciji odborniških mandatov odločajo odborniki občinskega ljudskega odbora.
Odbornik, čigar mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi svojega mandata, če se o njegovi verifikaciji posebej glasuje.
t>4. Člen
Občinski ljudski odbor izvolitev posameznega svojega odbornika potrdi ali ne potrdi, lahko pa odločanje o tem odloži in odredi potrebne poizvedbe.
Če se odbornikov mandat ne potrdi zato, ker izvoljeni odbornik nima pogojev, da bi smel biti izvoljen za odbornika, se opravijo za ta mandat ponovne volitve. Ponovne volitve morajo biti tudi takrat, če se mandat ne potrdi zaradi takih nepravilnosti pri volitvah, ki so bistveno vplivale na končni izid volitev. Te volitve se razpišejo najpozneje za petnajsti dan po odločitvi glede verifikacije tega mandata.
55.	člen
Po verifikaciji mandatov odborniki, katerih izvolitev je potrjena, prisežejo in podpišejo prisego.
Prisega se glasi: »Prisežcm, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razviju.1 id branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek občine. Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Odborniki, ki pripadajo narodnim manjšinam, smejo priseči v svojem jeziku.
Dokler odbornik ne priseže, ne more opravljati odborni .vih pravic in dolžnosti.
56.	člen
Po zaprisegi izvolijo odborniki predsednika občinskega ljudskega odbora, ki prevzame nadaljnje vodstvo seje.
Občinski ljudski odbor izvoli nato odbornika, ki bo nadomeščal predsednika občinskega ljudskega odbora. kada'r bo ta začasno odsoten ali zadržan, člane svojih stalnih odborniških komisij ter predsednike in člane svojih svetov.
4.	Zasedanje občinskega ljudskega odbora
57.	člen
Občinski ljudski odbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen, in dela ali na sejah ali v svetih oziroma v odborniških komisijah.
Občinski ljudski odbor mora imeti seje najmanj enkrat na mesec.
58.	člen
Seje občinskega ljudskega odbora sklicuje predsednik občinskega ljudskega odbora.
Vsak odbornik mora biti povabljen na sejo s pismenim vabilom, v katerem je treba .povedati kraj in čas seje in predlog dnevnega reda.
Vabilo z dnevnim redom seje se objavi na oglasni deski občinskega ljudskega odbora in tako, kot je kje v navadi.
Vsak odbornik ima pravico k predlaganemu dnevnemu redu predlagati dopolnitve in spremebe predloga dnevnega reda.
59.	člen
Ce zahteva petina odbornikov občinskega Ijud-skega odbora ali če zaukaže okrajni ljudski odbor ali Prezidij Ljudske skupščine LRS, da se skliče seja, in če se hkrati navede predlog dnevnega reda, mora predsednik občinskega ljudskega odbora sklicati sejo v petih dneh.
60.	člen
Cc predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče seje, čeprav bi jo po zakonu ali na zahtevo petine odbornikov moral sklicati, se lahko občinski ljudski odbor sestane tudi sam, če skliče sejo petina odbornikov.
61.	člen
Seje občinskega ljudskega odbora vodi predsednik občinskega ljudskega odbora.
62.	člen
Na začetku seje občinski ljudski odbor razpravlja in sklepa o dnevnem redu seje in izvoli dva overi-telja zapisnika.
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red.
63.	člen
Občinski ljudski odbor razpravlja in sklepa o poročilu, ki ga da o svojem delu predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma o delu svetov predsedniki svetov občinskega ljudskega odbora.
64.	člen
Pravico razpravljati in glasovati imajo samo odborniki občinskega ljudskega odbora, pravico razpravljati pa tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora kakor tudi ua območju občine izvoljeni poslanci Ljudske skupščine FLRJ in Ljudske skupščine LRS in odborniki okrajnega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor pa lahko sklene, da se sme udeležiti razpravljanja tudi oseba, ki ni odbornik.
Pravico, dajati občinskemu ljudskemu odboru predloge, imajo odborniki, odborniške komisije in sveti občinskega ljudskega odbora. O predlogu mora biti izdan sklep.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
65.	čLn
Odborniki imajo pravico, na sejah občinskega ljudskega odbora ustno ali pismeno zastavljati vprašanja predsedniku občinskega ljudskega odbora in predsednikom svetov. P edsednik občinskega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta mora odgovoriti rta vprašanje ustno najpozneje na prihodnji seji.
66.	člen
Seje občinskega ljudskega odbora so javne. Če to zahtevajo pomembne splošne koristi, pa lahko občinski ljudski odbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
67.	člen
Občinski ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Občinski ljudski odbor sklepa z večino glasov navzočih odbornikov, razen kadar je z zakonom ali s statutom občinskega ljudskega odbora predpisana posebna večina.
Statut občinskega ljudskega odbora se sprejme in spremeni z večino glasov vseh odbornikov občinskega ljudskega odbora.
68.	člen
Na seji se glasuje praviloma javno; glasuje se lahko samo osebno.
Tajno se glasuje, če tako sklene občinski ljudski odbor.
69.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravna-
njem moti sejo. Ce odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, ga .e občinski ljudski odbor od seje izključiti.
70.	člen
O sejah občinskega ljudskega odbora se piše zapisnik; podpišejo ga predsednik in overitelja zapisnika.
Overjeni zapisnik se takoj pošlje okrajnemu ljudskemu odboru.
71.	člen
Natančnejše določbe o delu v Tikacijske komisije in verifikaciji mandatov ter o sklicevanju, delu in poteku sej občinskega ljudskega odbora predpiše statut občinskega ljudskega odbora.
5.	Odborniške komisije občinskega ljudskega odbora
72.	člen
Za preučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje sklepov in za izpeljavo anket izvoli občinski ljudski odbor izmed svojih odbornikov svoje stalne in začasne odborniške komisije.
Stalne odborniške komisije izvoli občinski ljudski odbor na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne komisije pa po potrebi. Začasna komisija dela, dokler ne opravi zaupane ji paloge oziroma dokler je občinski ljudski odbor ne razreši. Občinski ljudski odbor pa lahko vsak čas razreši vse ali posamezne člane katerekoli odborniške komisije in izvoli nove.
Posamezni odbornik je lahko član največ dveh stalnih odborniških komisij.
73.	člen
Vsak občinski ljudski odbor ima svojo mandatno-imnnitetno komisijo in svojo računsko komisijo.
Računska komisija nadzoruje izvrševanje občinskega proračuna.
Občinski ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne odborniške komisije, kakor komisijo za pravne predpise, komisijo za gospodarstvo ter komisijo za prošnje in pritožbe.
74.	člen
Stalne odborniške komisije preučujejo predloge, ki jim jih daje v preučevanje občinski ljudski odbor.
O predlogih da odborniška komisija svoje poročilo na seji občinskega ljudskega odbora.
75.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora in predsedniki svetov občinskega ljudskega odbora ne smejo biti člani odborniških komisij.
76.	člen
Stalne odborniške komisije so sestavljene iz 3 do 5 članov; računska komisija ima 3 člane.
Vsaka komisija izbere izmed sebe predsednika.
Komisije sklepajo z večino glasov svojih članov.
O delu komisije se piše zapisnik.
77.	člen
Natančnejše predpise o ustanovitvi, sestavi in delu stalnih odborniških komisij določi statut, za začasne odborniške komisije pa sklep o njihovi ustanovitvi.
6.	Pravni predpisi, odločbe in drugi sklepi občinskega ljudskega odbora
78.	člen
Občinski ljudski odbor izdaja splošne predpise, odločbe in druge sklepe.
79.	člen
Splošne predpise izdaja občinski ljudski odbor v obliki odlokov, odredb in navodil.
80.	člen
Odloke, odredbe in navodila podpisuje predsednik občinskega ljudskega odbora.
81.	člen
Odloke in odredbe občinskega ljudskega odbora je treba objaviti; objavijo se na način, ki je kje v navadi, če drugačen način objave ni posebej predpisan.
Glede drugih sklepov odloča občinski ljudski odbor, ali in kako naj se objavijo.
Splošni predpisi občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem, ko so objavljeni, če ni v teh predpisih drugače določeno.
82.	člen
O vprašanjih, ki jih ne reši s splošnim predpisom, sprejema občinski ljudski odbor sklepe.
Z odločbami in sklepi rešuje občinski ljudski odbor tudi posamezne zadeve iz svoje pristojnosti.
Četrto poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODBORNIKOV
83.	člen
Odborniki imajo pravico in dolžnost, udeleževati se sej občinskega ljudskega odbora in sodelovati pri njegovem delu, sodelovati pri delu odborniških komisij in svetov, v katere so izvoljeni, in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jih zaupa občinski ljudski odbor.
Odborniki se smejo udeleževati tudi sej tistih odborniških komisij in svetov, katerih člani niso, in smejo na njih sodelovati pri obravnavanju brez glasovalne pravice.
84.	člen
Vsak odbornik občinskega ljudskega odbora ima pravico, predlagati odloke, odredbe, navodila, odločbe in druge sklepe v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost občinskega ljudskega odbora.
Odborniki imajo pravico, na sejah občinskega ljudskega odbora ustno ali pismeno zastavljati vprašanja (65. člen).
85.	člen
Odborniki se morajo udeleževati zborov svojih volivcev; volivcem morajo poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora ter jim o tem dajati račun.
86.	člen
Odbornik ne more biti uslužbenec v administraciji svojega občinskega ljudskega odbora.
87.	člen
Za svoje odborniško delo so odborniki odgovorni svojemu ljudskemu odboru.
St. 19 — 9. VU. 1952
Občinski ljudski odbor lahko izreče odborniku, ki je prekršil svoje odborniške dolžnosti, opomin ali pa ga odveže od zaupanih dolžnosti.
Občinski ljudski odbor lahko predlaga, da se začne postopek za odpoklic odbornika, če se odbornik najmanj šest mesecev ni udeležil nobene seje občinskega ljudskega odbora ali njegovega sveta in se za to ne opraviči.
88.	člen
Pri opravljanju odborniških dolžnosti imajo odborniki imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odbornika brez privolitve njegovega ljudskega odbora pripreti ali dati v preiskovalni zapor. Privolitev ni potrebna, če gre zn kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen, ali če je nevarnost, da bi pobegnil.
Organ, ki je začel zoper odbornika kazenski postopek, mora to brez odlašanja naznaniti njegovemu občinskemu ljudskemu odboru.
89.	člen
Odborniki so svojemu občinskemu ljudskemu odboru materialno odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju svoje odborniške dolžnosti napravijo občini neposredno ali pa s tem, da so prizadejali državljanom ali pravnim osebam z nezakonitim opravljanjem odborniške dolžnosti škodo, ki jo mora občina povrniti.
O odškodninski odgovornosti odbornikov in o višini odškodnine odloča občinski Ljudski odbor. Zoper njegovo odločbo sme odbornik v 30 dneh po prejemu odločbe vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
90.	člen
Odborniki imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti, in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
Občinski ljudski odbor izda v skladu z republiškimi predpisi natančnejše določbe o tem, v kakšnih primerih in v kakšni višini se odbornikom povrnejo stroški in izgubljeni zaslužek.
91.	člen
Odborniku preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico — z dnem, ko jo izgubi;
2.	če ga volivci odpokličejo — z dnem, ko se izglasuje odpoklic;
3.	če se odpove mandatu — z dnem, ko sprejme ljudski odbor njegovo odpoved;
4.	če je bil obsojen za kaznivo dejanje iz koristoljubnosti ali če je bil obsojen za kakšno drugo kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, ali na kazen strogega zapora — z dnem, ko postane sodba pravnomočna;
5.	če sprejme službo v administraciji svojega ljudskega odbora — z dnem, ko nastopi službo.
92.	člen
Zoper sklep občinskega ljudskega odbora, s katerim se ugotovi, da je prenehal mandat, se sme odbornik pritožiti okrajnemu ljudskemu odboru v 15 dneh potem, ko je prejel sklep.
Peto poglavje
ORGANI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
1,	Predsednik občinskega ljudskega odboru
93.	člen
Občinski ljudski odbor izbere izmed svojih odbornikov predsednika.
Predsednik predstavlja občinski ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo pred državnimi organi in v pravnih razmerjih nasproti posameznim fizičnim in pravnim osebam. Predsednik sme od primera do primera pooblastiti koga drugega, da zastopa občino.
94 člen
Predsednika voli in razreši ljudski odbor ua svoji seji.
Ista oseba je lahko predsednik zaporedoma največ dve delovni dobi občinskega ljudskega odbora.
Ko preteče delovna doba občinskega ljudskega odbora, opravlja predsednik še nadalje svoje delo do izvolitve novega predsednika.
Predsednik občinskega ljudskega odbora ne more biti hkrati predsednik ali član sveta ali komisije svojega ljudskega odbora.
95.	člen
Predsednik opravlja tele zadeve:
1.	sklicuje seje ljudskega odbora in jih vodi;
2.	skrbi za pripravo sej ljudskega odbora in sestavlja predloge dnevnega reda za seje:
3.	skrbi, da se sklepi ljudskega odbora in sklepi višjih državnih organov pravilno izvršujejo;
4.	poroča ljudskemu odboru o svojem delu in o delu administracije.;
5.	skrbi za skladnost dela svetov ljudskega odbora in po potrebi zahteva v posameznih primerih odločitev ljudskega odbora;
6.	ima pravico, zahtevati od predsednika sveta poročilo o delu sveta, po potrebi sklicuje seje sveta in sme zahtevati, da se o posameznih vprašanjih razpravlja in sklepa na seji sveta; določi iz vrst odbornikov namestnika predsedniku sveta, če je ta začasno odsoten ali zadržan;
7.	skrbi, da redno poteka delo odborniških komisij ljudskega odbora, ki jih po potrebi lahko tudi sam sklicuje na seje;
8.	skrbi, da se sestavijo predlog občinskega proračuna in predlog sklepnega računa, predlogi odlokov in drugih predpisov, ki jih predlagajo ljudskemu odboru sveti in drugi organi ljudskega odbora; skrbi, da le predloge o pravem času dobijo pristojne stalne odborniške komisije ljudskega odbora;
9.	razglaša odloke in odredbe ljudskega odbora, druge sklepe ljudskega odbora in njegovih organov pa, če je razglasitev predpisana;
10.	opravlja nadzorstvo nad delom administracije in vseh uslužbencev v administraciji ljudskega odbora; izda ja odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev in delavcev v mejah pravic, ki mu jih'daje zakon ali statut ljudskega odbora; določa, kdo bo nadomeščal tajnika občinskega ljudskega odbora, kadar je ta začasno odsoten ali zadržan; predlaga proti tajniku in drugim uslužbencem občinskega ljudskega odbora disciplinski postopek in jim izreka kazni za disciplinske nerednosti: izreka kazni za disciplinske prekrške delavcev ljudskega odbora;
11.	sklicuje zbore volivcev;
12.	opravlja vse druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po zakonu ali po drugih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali po sklepih ljudskega odbora.
96.	člen
Kadar je predsednik začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča odbornik, ki ga določi občinski ljudski odbor.
97.	člen
Predsednik dobiva za svoje delo v ljudskem odboru stalno denarno nagrado.
2.	Sveti občinskega ljudskega odbora
98.	člen
V občinskih ljudskih odborih se lahko po potrebi ustanovijo sveti za opravljanje nekaterih upravnih zadev.
Pri izvrševanju odlokov, odredb, navodil in drugih sklepov občinskega ljudskega odbora ter zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov opravljajo sveti zlasti tele upravne zadeve:
1.	obravnavajo načelna vprašanja svoje upravne panoge, usmerjajo z navodili in napotili delo administracije občinskega ljudskega odbora v svoji upravni panogi in nadzorujejo, če se njihovi sklepi izvršujejo;
2.	pripravljajo predloge odlokov in drugih splošnih predpisov, ki naj jih izda občinski ljudski odbor; izdajajo ukrepe za izvrševanje predpisov svojega ljudskega odbora, za katere so pooblaščeni;
3.	izdajajo odločbe v upravnem postopku, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku občinskega ljudskega odbora to spada v njihovo pristojnost.
99.	člen
Svet je kolegijsko telo; sestavljajo ga predsednik in 4 do 8 članov.
Predsednika sveta izvoli občinski ljudski odbor izmed odbornikov, druge člane pa izmed odbornikov, predstavnikov gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov in izmed takih državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog sveta. Za člana sveta je lahko izvoljen samo državljan, ki sme biti izvoljen ža odbornika ljudskega odbora.
Predsednik in člani sveta se volijo za eno leto.
Nihče ne more biti član več kot dveh svetov.
Člani sveta imajo enake pravice in dolžnosti.
Uslužbenec v administraciji občinskega ljudskega odbora ne more biti član sveta.
100.	člen
Sveti delajo tudi po preteku delovne dobe občinskega ljudskega odbora, dokler novi ljudski odbor ne izvoli novih svetov.
101.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni občinskemu ljudskemu odboru. Sveti dajejo poročila o svojem delu iu tudi predloge za reševanje tistih zadev, ki jih ne smejo sami reševati.
Občinski ljudski odbor lahko vsak čas razreši vse ali posamezne člane sveta in na njihovo mesto izvoli druge.
102.	člen
Sveti delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta v rokih, ki jih določa statut, po potrebi ali po sklepu sveta. Sejo mora sklicati tudi, če to zahteva predsednik občinskega ljudskega odbora ali tretjina članov sveta. V nujnih primerih sme sklicati sej i sveta tudi predsednik občinskega ljudskega odbora sam.
Vabilo na sejo mora obsegati tudi predlog dnevnega reda.
Svet sme veljavno sklepati, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Če se o kakšni zadevi glasuje, velja za sprejet tisti sklep, za katerega je glasovala večina navzočih članov sveta.
103.	člen
Seje sveta vodi predsednik sveta.
Na vsaki seji poroča predsednik sveta o izvršitvi sklepov zadnje seje in o tekočih vprašanjih, lahko pa za poročanje o posameznih vprašanjih dnevnega reda pooblasti tudi tajnika ali kakšnega drugega uslužbenca obči skega ljudskega odbora.
Če svet ali predsednik sveta misli, da je treba kakšno zadevo predložiti občinskemu ljudskemu odboru, se na seji sveta stvar sicer lahko obravnava, vendar pa svet ne more o stvari odločiti, marveč lahko poda samo predlog občinskemu ljudskemu odboru v odločitev. Če občinski ljudski odbor sklene, naj o stvari odloči svet, je svet na ta sklep vezan.
Predsednik sveta podpisuje odločbe, ki jih izdaja svet po 3. točki 98. člena tega zakona.
104.	člen
O sejah sveta se piše zapismk; na zahtevo člana sveta se zapiše v zapisnik tudi njegovo ločeno mnenje. Zapisnik podpišeta predsednik sveta iu zapisnikar.
105.	člen
Člani sveta imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju svojih dolžnosti v svetu, in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
106.	člen
Člani sveta, ki niso odborniki občinskega ljudskega odbora, so za škodo, ki jo napravijo pri opravljanju svojih dolžnosti, odgovorni tako kot odborniki občinskega ljudskega odbora.
107.	člen
Statut občinskega ljudskega odbora predpiše, ali ima občinski ljudski odbor svete in katere, kakor tudi natančnejše določbe o številu članov, organizaciji, delovnem področju in delu svetov.
3. Posebne komisije in drugi organi občinskega ljudskega odbora
108.	člen
Občinski ljudski odbor lahko ustanovi za pripravo ali za izvedbo posameznih nalog posebne komisije, ki pa nimajo pravice odločanja.
Člani teh komisij so lahko odborniki ali drugi državljani.
Delo in organizacijo komisije določi občinski ljudski odbor s sklepom o ustanovitvi komisije.
/
i	109. člen
Za opravljanje posameznih nalog so na podlagi splošnih predpisov višjih državnih organov pri občinskem ljudskem odboru tudi druge posebne komisije (na primer komisija za prekrške) ali drugi posebni organi, katerih delo in organizacijo določajo ti predpisi.
šesto poglavje VAŠKI ODBORI
110.	člen
i .
V vaseh in naseljih se lahko ustanovijo vaški odbori zato, da se lahko uspešno opravijo posamezne zadeve, za katere je pristojen občinski ljudski odbor, zato da državljani laže pridejo do svojih pravic in zato da se opravijo take zadeve, ki imajo pomen samo za prebivalce vasi (naselja), pa o njih ne odloča zbor volivcev.
Občinski ljudski odbor ustanovi Vaški odbor z odlokom na predlog zbora volivcev ali sam od sebe. Ce ljudski odbor ne sprejme predloga, da naj se ustanovi vaški odbor, se zbor volivcev zoper to lahko pritoži okrajnemu ljudskemu odboru.
111.	člen
Vaški odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni v vasi oziroma naselju, in državljani, ki jih izvoli zbor volivcev.
Vaški odbor lahko predlaga občinskemu ljudskemu odboru, kakšne odloke in druge ukrepe naj izda. O predlogih vaških odborov mora občinski ljudski odbor sklepati.
Vaški odbor lahko skliče zbor volivcev (četrti odstavek 134. člena). •	,
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo vaškega odbora in ima pravico, da odpravi ali razveljavi njegove sklepe in da sam odloči o stvari.
Vaški odbor ima pravico, pritožiti se okrajnemu ljudskemu odbdru, če občinski ljudski odbor njegov sklep odpravi ali razveljavi.
112.	člen
Statut občinskega ljudskega odbora določi, katere izmed zadev, ki imajo pomen samo za prebivalce posameznih vasi (naselij), opravlja vaški odbor.
Vaški odbor ne more izdajati odločb v upravnem postopku in ne more imeti uslužbencev.
Sedmo poglavje
ADMINISTRACIJA IN USLUŽBENCI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Administracija
113.	člen
pripravljanje in izvrševanje zadev, ki spadajo v pristojnost občinskega ljudskega odbora, ima občinski ljudski odbor administracijo: v administraciji so upravni in strokovni ter izvršilni in pisarniški uslužbenci.
Administracijo občinskega ljudskega odbora in njeno delo vodi tajnik občinskega ljudskega odbora pod nadzorstvom predsednika občinskega ljudskega odbora.
114.	člen
Administracija občinskega ljudskega odbora je organizacijska celota.
Organizacijo administracije določi statut občinskega ljudskega odbora v skladu s predpisi višjih državnih organov.
115.	člen
Da bi se olajšalo uradovanje administracije občinskega ljudskega odbora s prebivalci bolj oddaljenih območij občine se lahko določijo s statutom posebni uradni dnevi v posameznih vaseh izven sedeža občinskega ljudskega odbora.
•	2. Uslužbenci
116.	člen
Uslužbence občinskega ljudskega odbora imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor.
Tajnika in blagajnika ter druge upravne iu strokovne uslužbence imenuje in razreši občinski ljudski odbor v sporazumu s predsednikom okrajnega ljudskega odbora.
117.	člen
Za tajnika sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost po obstoječih predpisih, predpisani izpit in najmanj tri )eta upravne prakse.
118.	člen
Tajnik občinskega ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za pravilnost in zakonitost dela administracije in izravnava delo uslužbencev občinskega, ljudskega odbora;
2.	razvršča uslužbence občinskega ljudskega odbora po posameznih delovnih mestih;
3.	vodi personalne zadeve za uslužbence in delavce občinskega ljudskega odbora in daje predsedniku občinskega ljudskega odbora predloge za izdajo odloči j j o njihovih delovnih razmerjih;
4.	skrbi za strokovni napredek uslužbencev;
5.	izdaja po navodilih in napotilih sveta oziroma glede sklepov ljudskega odbora ,po navodilih in napotilih predsednika ljudskega odbora odločbe v upravnem postopku, če po ^akonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku občinskega ljudskega odbora to ne spada v pristojnost občinskega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta;
6.	izdaja spričevala in potrdila iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora in vodi pisarniško dopisovanje;
7.	pomaga predsedniku pri pripravljanju sej občinskega' ljudskega odbora in pri izravnavanju dela posameznih svetov in dtugih organov občinskega ljudskega odbora.
Tajnik ima pravico udeleževati se sej občinskega ljudskega odbora, vodi zapisnike sej občinskega ljudskega odbora ter ima pravico udeleževati se sej svetov in komisij in sodelovati pri njihovem delu, toda brez glasovalne pravice.
119.	člen
Tajnik je za svoje delo in ža pravilno uradovanje uslužbencev v administraciji občinskega ljudskega odbora odgovoren predsedniku in občinskemu ljudskemu odboru.
120.	člen
Ce je tajnik začasno odsoten ali zadržan, ga na-domestuje uslužbenec občinskega ljudskega odbora, ki ga določi predsednik.
121.	člen
Poleg tajnika ima občinski ljudski odbor za opravljanje upravnih, strokovnih in pisarniških zadev še druge uslužbence.
Število uslužbenskih delovnih mest v administraciji občinskega ljudskega odbora in strokovno usposobljenost, ki je potrebna za vsako delovno mesto, določi občinski ljudsli odbor v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom.
122.	člen
Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev občinskega ljudskega odbora izdaja v skladu s predpisi višjih državnih organov predsednik občinskega ljud* skega odbora, kolikor ta zakon, predpisi višjih državnih organov ali statut občinskega ljudskega odbora drugače ne določajo.
O pritožbah zoper odločbe o službenih razmerjih in o pritožbah zoper odločbe o disciplinskih nered-nostih uslužbencev, ki jih izda predsednik, odloča občinski ljudski odbor.
125.	člen
Predpisi, ki veljajo za državne uslužbence, se uporabljajo tudi za uslužbence občinskega ljudskega odbora, kolikor s tem zakonom drugače določeno.
3.	Občinska ljudska straža
124.	člen
Oi*5inska ljudska straža je izvršilni organ občinskega ljudskega odbora in je neposredno podrejena predsedniku občinskega ljudskega odbora.
Stroški za vzdrževanje občinske ljudske straže se krijejo iz občinskega proračuna.
•	125. člen
Občinska ljudska straža varuje krajevni red in mir po odlokih občinskega ljudskega odbora ter po navodilih in pod nadzorstvom predsednika občinskega ljudskega odbora, osebno in premoženjsko varnost pa po navodilih in pod nadzorstvom načelnika oddelka za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
126.	člen
Republiški organ za notranje zadeve izda natančnejše predpise o delu, organizaciji, disciplini, oborožitvi, strokovnem usposabljanju in uniformi občinske ljudske straže.
i
Osmo' poglavje
NADZORSTVO IN NEPOSREDNA UDELEŽBA DRŽAVLJANOV
1.	Zbori volivcev
127.	člen
Da bi kar največ državljanov sodelovalo pri delu občinskega ljudskega odbora, da bi se okrepila odgovornost izvoljenih ljudskih predstavnikov in da biše zagotovilo ljudsko nadzorstvo nad delom občinskega ljudskega odbora, se v občinah sklicujejo zbori volivcev.
128.	Člen
Zbori volivcev sprejemajo sklepe, ki so za občinski ljudski odbor obvezni, če tako določi zakon.
Zbori volivcev dajejo mnenja in stavljajo predloge v zadevah, za katere je določeno to z zakonom kot obvezno.
Zbori volivcev smejo obravnavati vprašanja ter dajati mnenja in predloge tudi o zadevah, ki so pomembne za okraj, za Ljudsko republiko Slovenijo ali za vso državo, o zadevah, ki so dane v splošni pretres, in o zadevah, za katere to zahtevajo višji državni organi.
129.	člen
Zbori volivcev se sestajajo praviloma po vaseh.
Območja, za katera se sestajajo zl^ori volivcev, določi občinski ljudski odbor.
130.	člen
Sklep, ki ga sprejme zbor volivcev, se pošlje občinskemu ljudskemu odboru. Občinski ljudski odbor mora sklep čimprej obravnavati in svojo odločitev sporočiti zboru volivcev.
131.	člen
Ce misli občinski ljudski odbor, da je sklep zbora volivcev, ki je za občinski ljudski odbor obvezen, nezakonit, sporoči to okrajnemu ljudskemu odboru, da o tem odloči.
132.	člen
Odlok o tem, da se vpelje posebni krajevni prispevek, sme izdati občinski ljudski odbor šele potem, ko je o tem sprejel sklep zbor volivcev, na katerem je bila navzoča večina volivcev. Sklep zbora volivcev je za občinski ljudski odbor obvezen.
133.	člen
Zbore volivcev je treba zaslišati, preden se izda odločitev o spremembi območja občine.
r
134.	člen
Zbori volivcev se sestajajo po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po sklepu občinskega ljudskega odbora. Če predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev v predpisanem roku, ga lahko skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Zbor volivcev mora sklicati tudi, če to zahteva in obenem predlaga dnevni red desetina volivcev z območja, za katero naj se skliče zbor volivcev, ali okrajni ljudski odbor. Ce predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, se volivci lahko sami sestanejo na zbor.
Vaški odbor lahko skliče zbor volivcev, vendar mora to naznaniti občinskemu ljudskemu odboru vsaj tri dni pred zborom.
135.	člen
Sklicanje zbora volivcev se objavi na oglasni deski občinskega ljudskega odbora in na drug primeren način, na območju, za katero je zbor volivcev sklican, in sicer praviloma osem dni, v nujnih primerih pa najmanj tri dni pred zborom volivcev.
V razglasu o sklicanju zbora volivcev je treba povedati tudi čas in kraj zbora volivcev, kdo sklicuje zbor in na čigavo zahtevo, kakor -tudi predlog dnevnega reda.
Volivci imajo pravico zahtevati, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
Dnevni red določa zbor volivcev sam.
136.	člen
Pravico sodelovati pri delu zborp volivcev imajo vsi volivci z območja zbora volivcev.
137.	člen
Volivci lahko že pred zborom volivcev pa tudi na samem zboru zastavljajo vprašanja občinskemu ljudskemu odboru v zvezi z njegovim delom in delom njegovih organov.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma drugi navzoči odborniki morajo na ta vprašanja odgovoriti takoj na zboru volivcev, če pa je treba izvršiti poizvedbe in zbrhti podatke, pa najpozneje na prihodnjem zboru volivcev.
138.	člen
Zbora volivcev se morajo udeležiti člani vaškega odbora z območja zbora volivcev.
139.	člen
N Odborniki okrajnega in občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je sklican zbor volivcev, poročajo zboru volivcev o svojem delu in o delu ljudskega odbora, katerega člani so.
Ljudski odbor mora od časa do časa, najmanj pa enkrat na leto predložiti zborom volivcev v pretres poročilo o celotnem svojem delu.
140.	člen
Zbor volivcev začne predsednik občinskega ljudskega odbora in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Predsednik lahko določi drugega odbornika, da ga nadomestuje na zboru volivcev.
Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru izmed sebe. Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva člana. Odbornik občinskega ljudskega odbora ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora volivcev.	\
141.	člen
O delu zbora volivcev se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja zapisnika.
Zapisniki zborov volivcev se morajo takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
142.	člen
Zbor volivcev sprejema svoje sklepe z glasovanjem. Glasuje se z dviganjem rok, če zbor drugače ne sklene. Čo nastane dvom glede večine, se glasuje posamezno.
Sklep je sprejet, če je za predlog glasovala večina navzočih volivcev, kolikor ni za posamezne primere drugače predpisano.
143.	člen
Kadar se obravnava vprašanje iz 132. člena tega zakona na več zborih volivcev ločeno po posameznih območjih, velja, da je sklep sprejet, če je sprejet na večini teh zborov volivcev in če je zanj glasovala večina vseh volivcev'navzočih na vseh zborih.
144.	člen
Sklepe zborov volivcev o zadevah iz tretjega odstavka 128. člena tega zakona pošlje predsednik občinskega ljudskega odbora takoj v obravnavanje in odločitev pristojnemu višjemu državnemu organu.
2.	Občinski referendum
143. člen
Občinski ljudski odbor lahko sam ali na zahtevo petine volivcev v občini razpiše občinski referendum zaradi potrditve posameznih odlokov in ukrepov, ki se tičejo občine in njenega razvoja, ali pa zato, da bi volivci vnaprej povedali sA>je mnenje o njih.
Referendum sme razpisati občinski ljudski odbor šele potem, ko dobi soglasje Prezidija Ljudske skupščine LRS. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora razpisati najpozneje v desetih dneh potem, ko je dobil soglasje Prezidija Ljudske skupščine LRS.
146.	člen
Na referendumu se izrečejo volivci o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami; na glasovnici mora biti vprašanje, o katerem se glasuje. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da volivci lahko odgovorijo nanj samo z »za« ali »proti«.
147.	člen
Besedilo vprašanja, o katerem se mora odločiti na referendumu, sestavijo občinski ljudski odbor oziroma predlagatelji referenduma.
O postavljenih vprašanjih odločajo volivci v celoti, tako da se predlog v celoti sprejme ali v celoti zavrže.
148.	člen
Dan za referendum določi občinski ljudski odbor.
Sklep o razpisu referenduma se objavi tako, kot je predpisano za odloke občinskega ljudskega odbora, pošlje pa se tudi pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru.
Med dnevom, ko se razglasi razpis referenduma, in med dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot deset in ne več kot trideset dni.
149.	člen
Na referendumu se glasuje z »za« ali »proti«;
Predlog, ki je postavljen volivcem, da se o njem izrečejo z referendumom, velja za sprejet, če je glasovalo zanj več kot polovica volivcev, ki so glasovali. Sprejeti predlog je za občinski ljudski odbor obvezen.
Predlog, ki je bil z glasovanjem zavržen, se ne more dati znova na glasovanje prej kakor čez eno leto, in občinski ljudski odbor tudi ne more prej kakor čez eno leto izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom glasovanja.
150.	člen
Referendum vodi komisija treh članov, ki jih izmed sebe določi občinski ljudski odbor.
Komisija za izvedbo referenduma pripravi in vodi glasovanje, ugotovi izid glasovanja in ga razglasi tako, kot je to predpisano za odloke občinskega ljudskega odbora; komisija poroča o izidu glasovanja svojemu občinskemu ljudskemu odboru in pristojnemu (jkrajncmu ljudskemu odboru.
151.	člen
Glede pravice glasovanja, načina glasovanja, ugotavljanja izida glasovanja in glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primerno uporabljajo predpisi o volitvah odbornikov občinskih ljudskih odborov.
3.	Komisije državljanov
152.	člen
Da bi kar največ državljanov sodelovalo pri lokalni upravi, lahko občinski ljudski odbor ustanovi komisije državljanov (108. člen) za izvedbo posameznih upravnih nalog.
Deveto poglavje
IME IN PECAT OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
153.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoje ime, ki se glasi: »Občinski ljudski odbor.........(ime občine)«.
Ce prebiva v kakšni občini znatna narodna manjšina, se mora ime občinskega ljudskega odbora gla!siti v slovenskem jeziku in v jeziku narodne manjšine.
154.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat z imenom občinskega ljudskega odbora, z imenom okraja ter z grbom in imenom Ljudske republike Slovenije.
Ce je sedež občinskega ljudskega odbora izven kraja, po katerem ima občinski ljudski odbor ime, mora biti v pečatu naveden tudi sedež občinskega ljudskega odbora.
155.	člen
Na poslopju, v katerem ima občinski ljudski odbor svoje uradne prostore, mora biti napis z grbom in imenom Ljudske republike Slovenije, z imenom občinskega ljudskega odbora ter z imenom okraja, h kateremu spada občina.
Deseto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
156.	člen
Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o splošnem upravnem postopku, se morajo občinski ljudski odbori v upravnem postopku ravnati po tehle načelih:
1.	Kadar odloči občinski ljudski odbor v upravnem postopku o pravici in obveznost' državljana ali pravne osebe, kadar izda gospodarskoupravni ali nadzorstveni ukrep proti gospodarski organizaciji in kadar po nadzorstveni prayici odloči o zadevi, ki se tiče zavoda ali družbene organizacije, izda odločbo, ki jo mora vročiti stranki.
2.	V občinskem ljudskem odboru izdaja odločbe v upravnem postopku tajnik občinskega ljudskega odbora, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organpv, po statutu ali odloku občinskega ljudskega odbora to ne spada v pristojnost občinskega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta.
3.	Uređen izda odločbo, mora v upravnem postopku" ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za rešitev zadele; stranke morajo biti zaslišane, njihove izjave in predlogi pa na kratko vpisani v zapisnik, kolikor ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno; samo takrat, kadar stranka ne pride, čeprav je bila pravilno povabljena, se postopek lahko opravi brez nje.
4.	O vsaki strankini zahtevi je treba izdati odločbo. Odločba, izdana v upravnem postopku, se mora sklicevati na predpis, na podlagi katerega je bila izdana, in mora biti obrazložena; v odločbi mora biti pouk o pravici do pritožbe.
5.	Zadeve v upravnem postopku se morajo takoj vzeti v reševanje in mora o njih biti izdana odločba čimprej.
6.	Zoper odločbo prve stopnje se sme stranka v upravnem postopku pritožiti prvemu višjemu organu, če ni z zakonom ali s splošnim predpisom, izdanim po posebnem pooblastilu zakona drugače določeno.
Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločbe, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno, in sicer pri občinskem ljudskem odboru, ki je izdal izpodbijano odločbo.
• 7. O pritožbi zoper odločbo, ki jo je izdal v upravnem postopku tajnik občinskega ljudskega odbora, odloči načelnik pristojnega oddelka okrajnega ljudskega odbora, v zadevah, ki ne spadajo v delovno področje oddelkov, pa tajnik okrajnega ljudskega odbora. Ce je izdal odločbo v upravnem postopku občinski ljudski odbor oziroma njegov svet, odloča o pritožbi zoper njo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora.
O pritožbi mora biti izdana odločba čimprej.
Pritožba zadrži izvršitev odločbe, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno.
8.	Pristojni organ d^ ige stopnje pritožbo zavrae ali odločbo prve stopnje razveljavi in naloži organu prve stopnje, da izda dru^ odločbo, ali pa odločbo prve stopnje spremeni in odloči o stvari sam. V A i-tožiteljevo škodo sme odločbo spremeniti samo takra^, če to zahtevajo splošne koristi.
Zoper odločbo o pritožbi se ni mogoče pritožiti višjemu organu.	"
9.	Odločba se sme izvršiti šele, ko je v upravnem postopku postala pravnomočna in izvršljiva, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno.
10.	Odločba prve stopnje postane pravnomočna:
a)	s pretekom pritožbenega roka, če se stranka ne pritoži;
b)	z vročitvijo stranki, če pritožba ni dovoljena;
c)	z vročitvijo odločbe druge stopnje stranki, če se pritožba zavrne.
Odločba postane izvršljiva:
a)	takoj ko postane pravnomočna, če ni z odločbo določen rok za njeno izpolnitev;
b)	takoj ko preteče rok za izpolnitev,’ki je v odločbi določen;
c)	z vročitvijo stranki, če je z zakonom ali z uredbo predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve.
Izvršljivo odločbo v upravnem postopku izvrši praviloma tisti organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, če ni drugače predpisano.
11.	Po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi višji upravni organ v upravnem postopku izdano pravnomočno odločbo nižjega upravnega organa:
a)	če je izdal odločbo organ,.ki za to ni bil stvarno pristojen;
b)	če bi se z izvršitvijo odločbe storilo kaznivo dejanje ali če bi z izvršitvijo nastala fluda nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali za javni red in mir.
Z odpravo odločbe se odpravijo tudi.njene pravne posledice.
Z razveljavitvijo odločbe se ne odpravijo tiste pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa na podlagi take odločbe nastati kakšne nadaljnje pravne posledice.
Po nadzorstveni pravici se nezakonita odločba praviloma odpravi. Odločba se razveljavi samo takrat, če ne bi bilo mogoče odpraviti pravnih posledic odločbe, ki so že nastale, ali če bi se dale odpraviti samo z velikimi težkočami.
12.	Odločba, s katero se stranki prizna kakšna pravica, se sme po nadzorstveni pravici odpraviti ali razveljaviti samo, če je bila stranka prej zaslišana; to ne velja, če je izdal odločbo organ, ki ni bil stvarno pristojen. Zoper odločbo o odpravi ali razveljavitvi je dovoljena pritožba, razen če je izdal odločbo republiški državni organ; v tem primeru sme stranka sprožiti upravni spor.
' Za upravni postopek, v katerem je stranka gospodarska organizacija, se smejo z zakonom ali z uredbo predpisati določbe, ki se lahko odmaknejo od načel tega zakona.
157.	člen
Potem ko začne veljati ta zakon, se smejo za tajnike občinskih ljudskih odborov izjemoma postavljati še tri leta tudi osebe, ki nimajo pogojev, predpisanih v 117. členu tega zakona.
Po preteku triletnega roka se bodo za tajnike občinskih ljudskih odboi*ov lahko postavljale samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 117. člena tega zakona, oziroma osebe, ki so v triletnem roku iz prvega odstavka tega člena bile postavljene na ta mesta.
158.	člen
Dokler ne izdajo posamezni občinski ljudski odbori svojih statutov, določi število odbornikov občinski ljudski odbor s sklepom, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
V drugih primerih, v katerih je po tem zakonu izdaja natančnejših predpisov pridržana statutu, bo izdajal občinski ljudski odbor potrebne predpise začasno z odlokom.
159.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS se pooblašča, da predpiše, katere zadeve, ki so dane v pristojnost republiškim organom državne uprave s predpisi vlade LRS in njenih organov, ostanejo izjemno od tretjega odstavka 12. člena tega zakona v pristojnosti republiških državnih organov.
160.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem, ko ga razglasi Ljudska skupščina LRS. in se objavi v »Uradnem listu LRS c,
U št. 81
Ljubljana, dne 8. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar I. r
89.
Ukaz
Na podlagi 5. odstavka 70. člena ustave LR Slovenije objavlja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o okrajnih ljudskih odborih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na UL izrednem zasedanju dne 50. junija 1952 ter razglasila z odlokom z dne 30. junija 1952, št. LS 139/1—52, in ki se
glasi:	^ ig-2 7-/&^
Za organizacijo in delo ljudskih odborov, ki so jib delovne množice z delavskim razredom na čelu ustvarile in razvijale v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji in ki so podlaga oblasti delovnega ljudstva Federativne ljudske republike Jugoslavije, izdaja Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
ZAKON
O OKRAJNIH LJUDSKIH ODBORIH
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Okrajni ljudski odbor je kot lokalni predstavniški organ državne oblasti organ ljudske samouprave v okraju.
2.	člen
Okrajni ljudski odbor daje smer gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju okraja in ga zagotavlja; utrjuje in razvija socialistično ureditev in pravni red ter utrjuje z ustavo in zakoni zagotovljene pravice državljanov; utrjuje iu razvija samoupravne pravice občin in mestnih občin, gospodarskih in drugih družbenih organizacij v okraju ter izvršuje pravice, ki jih ima nad samostojnimi gospodarskimi organizacijami in zavodi, in opravlja druge naloge, ki so mu z zakonom dane v pristojnost.
Okrajni ljudski odbor lahke obravnava tudi zadeve, za katere so pristojni višji državni organi, in lahko predlaga, kako naj se rešijo.
3.	člen
Okrajni ljudski odbor je najvišji organ državne oblasti v okraju; njemu so podrejeni vsi lokalni upravni organi v okraju.
Okrajni ljudski odbor izvršuje oblast v mejah pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in zakonom.
Okrajni ljudski odbor voli in razrešuje sodnike in sodnike porotnike okrajnih in okrožnih sodišč.
Samo z republiškim zakonom se smejo za zadeve, ki spadajo v republiško pristojnost, ustanoviti v okraju upravni organi, ki so podrejeni naravnost republiškim državnim organom.
4.	člen
Okrajni ljudski odbor je sestavljen iz okrajnega zbora in zbora proizvajalcev.
Okrajni zbor kot splošno predstavniško telo sestavljajo odborniki, ki jih volijo na podlagi splošne, cuiake in neposredne volilne pravice državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju okraja.
Zbor proizvajalcev je predstavniško telo tistih delovnih ljudi, ki delajo na območju okraja v proizvodnji, prevozništvu in trgovini. V zboru so zastopani v razmerju s svojim prispevkom za družbeno skupnost, kakor ga kaže njihov delež v družbenem produktu okraja.
Odborniki se volijo s tajnim glasovanjem.
5.	člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta enakopravna pri izdajanju vseh sklepov ljudskega odbora, ki se nanašajo na razdelitev n porabo presežka dela in na druge gospodarske naloge.
Odborniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev volijo na skupni seji organe ljudskega odbora in opravljajo druge volitve, za katere je po zakonu pristojen ljudski odbor.
6.	člen
Okrajni zbor se voli za štiri leta, zbor proizvajalcev pa za dve leti.
Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico, da zaradi ^osebnih razmer podaljša največ za eno leto mandat vseh okrajnih ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji in tudi, da razpiše splošne volitve ljudskih odborov, še preden preteče njihov mandat.
Nihče ne more biti hkrati odbornik okrajnega zbora in odbornik zbora proizvajalcev.
7.	člen
Odborniki okrajnega ljudskega odbora so za svoje delo odgovorni volivcem.
Volivci imajo pravico, odpoklicati odbornika, ec ne uživa več njihovega zaupanja.
Volitve in odpoklic odbornikov ureja poseben zakon.
8.	člen
Okrajni ljudski odbor opravlja vse oblastne funkcije na svojih sejah, funkcije državne uprave pa tudi po svojih kolegijskih organih (svetih).
Okrajni ljudski odbor se mora pri opravljanju svojih nalog opirati na pobudo in sodelovanje ljudskih množic in na organizacije delovnega ljudstva.
9.	člen
Okraj je teritorialna celota, ki jo sestavlja več občin in mestnih občin, ki so gospodarsko, kulturno in prometno povezane.
Območje okraja se določi in spremeni samo z zakonom, njegovo ime in sedež pa tudi z ukazom Prezidij a Ljudske skupščine LRS.
Okraj je pravna oseba.
10.	člen
Razmerje med okrajnim ljudskim odborom in drugimi državnimi organi temelji na pravicah in dolžnostih, določenih z ustavo in zakoni.
Okrajni ljudski odbor nadzoruje zakonitost dela ljudskih odborov občin in mestnih občin v okraju.
Zakonitost dela okrajnega ljudskega odbora nadzorujejo Prezidij Ljudske skupščine LRS in pristojni republiški državni organi.
11.	člen
Okrajni ljudski odbor ima statut; izda ga sam.
S statutom se predpiše notranja ureditev okrajnega ljudskega odbora, razdelitev opravil in način
njegovega dela. Statut določi tudi razmerje ljudskega odbora do podjetij in zavodov, ki jih ustanovi.
Na predlog ljudskega odbora bolj razvite občine lahko okrajni ljudski odbor s svojim statutom določi, da ljudski odbor te občine na svojem območju opravlja nekatere zadeve, za katere je sicer pristojen okrajni ljudski odbor.
Statut se izda v skladu s tem zakonom in upoštevaje posebne razmere okraja.
Statut okrajnega ljudskega odbora začne veljati, ko ga potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Drugo poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Pristojnost
12.	člen
Okrajni ljudski odbor opravlja vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj okraja kot celote, kolikor za posamezne zadeve ni z zakonom določena pristojnost višjih državnih organov.
Okrajni ljudski odbor neposredno izvršuje vse zakone in druge predpise višjih državnih organov, kolikor ni to z zakonom ali z drugimi predpisi dano v pristojnost višjih državnih organov.
Okrajni ljudski odbor opravlja tudi vse zadeve izvršilne delavnosti v razmerju do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov, kolikor posamezne izmed teh zadev niso z zakonom ali s predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona, dane v pristojnost republiških ali zveznih državnih organov.
V pristojnost okrajnega ljudskega odbora ne spadajo zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski. komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, ter zadeve iz drugega in tretjega odstavka tega člena, kolikor spadajo v pristojnost občinskega ljudskega odbora.
13.	člen
Pristojnost okrajnega ljudskega odbora se določa z zakonom in s predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona.
Posamezne zadeve, ki se predvsem tičejo gospodarskega, komunalnega, kulturnega in socialnega razvoja okraja, se smejo prenesti iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora v pristojnost drugih državnih organov samo z zakonom. Prav tako se sme samo z zakonom v takih zadevah omejiti njegova pristojnost.
14.	člen
Okrajni ljudski odbor opravlja vse zadeve, za katere je pristojen, na podlagi in v mejah svojih predpisov, zakonov in splošnih predpisov višjih državnih organov.
15.	člen
Okrajni ljudski odbor ima pravico, sam od sebe izdajati samostojne predpise v takih zadevah, ki se predvsem nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj okraja, če te zadeve niso urejene z zakonom.
Če zakon samo na splošno urejuje kakšno zadevo, lahko okrajni ljudski odbor v mejah svoje pristojnosti izda dopolnilne predpise (odloke) za ureditev te zadeve glede na potrebe okraja.
Okrajni ljudski odbor ima pravico, z odlokom predpisovati za prekršitev svojih predpisov po zakonu določene upravne kazni.
S predpisi okrajnega ljudskega odbora, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti državljanov ali družbenih organizacij, se mora zagotoviti pravica do pritožbe na pristojni republiški organ.
Ce se predpisi okrajnega ljudskega odbora ne ujemajo s predpisi višjih državnih organov, veljajo predpisi višjih državnih organov.
16.	člen
Okrajni ljudski odbor samostojno izdaja okrajni družbeni plan; pri tem se mora držati obveznosti, izvirajočih iz temeljnih proporcev, ki jih določa družbeni plan Ljudske republike Slovenije.
Okrajni družbeni plan povzema seštevke družbenih planov mestnih občin s posebnimi pravicami. Ti družbeni plani se morajo izravnati z okrajnim družbenim planom.
Ce se ljudski odbor mestne občine ne strinja s predlogom okrajnega ljudskega odbora, kako naj se družbeni plan mestne občine izravna z okrajnim družbenim planom, se pošlje zadeva v odločitev Ljudski skupščini LRS; njena odločitev je dokončna.
17.	člen
Okrajni ljudski odbor samostojno izdaja okrajni proračun.	*
Okraj ima pravico do dela družbenega prispevka, dohodnine in drugih z zakonom določenih davkov, ki jih plačajo gospodarske organizacije in davčni zavezanci na njegovem območju. Kolikšen del družbenega prispevka in davkov gre v proračun okraja, določajo družbeni plan in predpisi Ljudske republike Slovenije.
18.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko v skladu z zakonitimi predpisi vpelje za potrebe okraja okrajno doklado.
19.	člen
Okrajni ljudski odbor s proračunom samostojno določi, kako se razdelijo okrajni dohodki, in sicer: za opravljanje svojih nalog, za svoje administrativne stroške, za gospodarstvo in za druge družbene delavnosti, ki se finansirajo iz okrajnega proračuna.
20.	člen
Okrajni ljudski odbor v skladu z zakonitimi predpisi gospodari z zemljišči in s poslopji, ki so splošno ljudsko premoženje in so na podlagi zakona dana v gospodarjenje okrajnemu ljudskemu odboru.
Pravica gospodarjenja z zemljišči in s poslopji se sme prenesti od okrajnega ljudskega odbora na drug ljudski odbor ali narobe na podlagi sporazuma med njima. Ce ni sporazuma, se ta pravica prenese z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS. Pravica gospodarjenja z zemljišči in s poslopji se prenese od okrajnega ljudskega odbora na republiške organe z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS po poprejšnjem zaslišanju ljudskega odbora.
21.	člen
Okrajni ljudski odbor vodi upravo vsega splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na
njegovem območju (ceste, mostovi, reke, prekopi, jezera in druge vode itd.), kolikor ni z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona, takšno splošno ljudsko premoženje dano v upravo drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam ali zavodom.
Pri izvrševanju uprave splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, ima okrajni ljudski odbor pravico, določati njegov namen, način in pogoje njegove uporabe, izdajati predpise in ukrepe za njegovo varovanje in vzdrževanje, odločati o tem, da se takšno premoženje izvzame iz splošne rabe, ter določati organe za opravljanje posameznih opravil pri upravi takšnega premoženja.
V sporu med okrajnim ljudskim odborom na eni strani in drugim državnim organom, gospodarsko organizacijo ali zavodom na drugi strani o tem, komu pripada uprava splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, odloča Prezidi) Ljudske skupščine LRS.
22.	člen
Okrajni ljudski odbor ima pravico, da sam od sebe ali po predlogu delovnih kolektivov, družbenih organizacij in državljanov ustanavlja iz proračunskih sredstev okraja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode in naprave.
Okrajni ljudski odbor lahko v sporazumu z ljudskimi odbori mestnih občin, kakor tudi z ljudskimi odbori drugih okrajev ali mest ustanavlja skupna podjetja in zavode.
23.	člen	>»*
Okrajni ljudski odbor ima do vseh gospodarskih organizacij in zavodov v okraju pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in s predpisi, oprtimi na zakone; proti njim lahko stori gospodarskoupravne in nadzorstvene ukre pe po posebnih predpisih.
Gospodarski upravni organ nad skupnim podjetjem ali zavodom (drugi odstavek 22. člena) je tisti ljudski odbor, ki ga za to sporazumno določijo ustanovitelji, sicer pa tisti ljudski odbor, na katerega območju je sedež podjetja ali zavoda.
24 člen
Okrajni ljudski odbor vodi na prvi stopnji upravni postopek, kolikor niso za to po zakonu pristojni drugi državni organi.
23. člen
Okrajni ljudski odbor mora skrbeti za izvrševanje svojih predpisov in drugih svojih sklepov.
26.	člen
Okrajni ljudski odbor mora dajati pravno pomoč vsem drugim državnim organom.
27.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko naloži ljudski milici, da zavaruje admnistrativno izvršitev njegovih sklepov in odločb.
28.	člen
Spore o pristojnosti med okrajnim ljudskim odborom in drugim ljudskim odborom okraja ali mesta ali mestne občine rešuje Prezidij' Ljudske skupščine LRS.
2.	Razmerje med okrajnim ljudskim odborom in občinskimi ljudskimi odbori
29.	člen
Okrajni ljudski odbor ima pravico, nadzorovati občinske ljudske odbore, ali delajo po zakonu.
Pri opravljanju tega nadzorstva ima okrajni ljudski odbor samo tiste pravice, ki so določene z zakonom.
30.	člen
Okrajni ljudski odbor ima pravico, odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise občinskega ljudskega odbora.
V zadevah, ki niso urejen:- z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima okrajni ljudski odbor pravico, odpraviti ali razveljaviti tudi take predpise občinskega ljudskega odbora, s katerimi so prizadete splošne koristi.
Svet okrajnega ljudskega odbora sme na svojem delovnem področju zadržati izvršitev nezakonitih predpisov občinskega ljudskega odbora oziroma takih njegovih predpisov, s katerimi so prizadete splošne koristi, in predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, da jih odpravi ali razveljavi; v nujnih primerih ima to pravico tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora. Ti organi smejo zadržati izvršitev predpisov v roku, ki je določen za odpravo ali razveljavitev teh predpisov (34. člen).
Ce okrajni ljudski odbor na predlog, naj odpravi ali razveljavi zadržani predpis občinskega ljudskega odbora, ne izda nobene odločitve v roku, ki je določen v 34. členu tega zakona, velja, da je zadržani predpis potrdil.
31.	člen
Svet okrajnega ljudskega odbora sme na svojem delovnem področju odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise sveta občinskega ljudskega odbora.
Če je tak predpis izdan na podlagi odloka ali drugega splošnega predpisa občinskega ljudskega odbora, sme svet okrajnega ljudskega odbora samo zadržati izvršitev takega predpisa in predlagati občinskemu ljudskemu odboru, naj predpis odpravi ali razveljavi. Prav tako imajo pristojni sveti okrajnega ljudskega odbora tudi pravico, zadržati izvršitev takega predpisa, ki ga izda svet občinskega ljudskega odbora v zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, če so z njim prizadete splošne koristi.
Če občinski ljudski odbor, ki mu je predlagana odprava ali razveljavitev zadržanega predpisa njegovega sveta, ne izda nobene odločitve v 30 dneh od dneva, ko je bila izdana odločitev o zadržanju, se šteje, da je zadržani predpis potrdil.
32.	člen
Splošne koristi so prizadete takrat, kadar je predpis občinskega ljudskega odbora ali njegovih organov v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije ali s jplošno smerjo njenega socialističnega razvoja.
33.	člen
Okrajni ljudski odbor ozirom? njegov svet lahko opozori občinski ljudski odbor oziroma njegov svet, ki je izdal nezakonit predpis, na nezakonitost pred-
pisa in zahteva od njega, naj tak predpis sam odpravi ali spremeni v roku, ki mu ga določi.
34.	člen
Okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet sme odpraviti ali razveljaviti predpis občinskega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta v 60 dneh po njegovi izdaj i.
35.	člen
Odločitev o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju predpisa občinskega ljudskega odbora mora biti obrazložena in se mora sklicevati na ustrezne predpise.
36.	člen
Občinski ljudski odbor, katerega predpis je bil odpravljen, razveljavljen ali zadržan, ima pravico do pritožbe na Prezidi j Ljudske skupščine LRS.
Svet občinskega ljudskega odbora, katerega predpis je bil odpravljen, razveljavljen ali zadržan, ima pravico do pritožbe na pristojni republiški državni organ.
Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločitve.
Organ, ki mu je pritožba predložena, lahko odločitev, zoper katero je pritožba vložena, potrdi, odpravi ali razveljavi.
37.	člen
Okrajni ljudski odbor srna odločbe občinskega ljudskega odbora oziroma njegovih organov, ki so bile izdane v upravnem postopku, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo po določbah upravnega postopka.
38.	člen
Ce okrajni ljudski odbor ali njegov svet ne izvršuje svoje nadzorstvene pravice nad zakonitostjo dela občinskega ljudskega odbora, ga Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni organ opozori n. nezakonitost predpisa občinskega ljudskega odbora in zahteva od njega, naj tak predpis odpravi ali razveljavi v roku, ki mu ga za to določi.
Ce okrajni ljudski odbor ali njegov svet tudi po preteku tega roka ne odpravi ali razveljavi takega predpisa občinskega ljudskega odbora ali njegovih organov, ima Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni organ pravico, da v 30 dneh od dneva, s katerim preteče rok po prednjem odstavku, v svoji pristojnosti sam izda odločitev o odpravi ali razveljavitvi, za katero je sicer pristojen nadzorstveni organ.
39.	člen
Ce občinski ljudski odbor oziroma njegov organ opravila, ki bi ga moral izvršiti, ali opravila, ki mu ga je v svoji pristojnosti naložil okrajni ljudski odbor, sploh ne izvrši ali ne izvrši o pravem času, ga sme izvršiti okrajni ljudski odbor sam, občinski ljudski odbor pa mu mora povrniti s tem zvezane stroške.
Zoper odločitev, s katero okrajni ljudski odbor ali njegov svet sam prevzame izvršitev opravila, za katero je pristojen občinski ljudski odbor ali njegov svet, ima občinski ljudski odbor ali njegov svet pravico, pritožiti se Prezidiju Ljudske skupščine LRS oziroma pristojnemu republiškemu državnemu organu v 15 dneh po prejemu odločitve.
40.	člen
Kjer se v tem poglavju govori o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju nezakonitih pravnih predpisov, veljajo ustrezne določbe tudi za vse druge nezakonite ukrepe občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov, kolikor ne gre za odločbe v upravnem postopku (37. člen). '
41.	člen
Okrajni ljudski odbor skrbi za to, da bo delovanje občinskih ljudskih odborov pravilno, in jim daje potrebno strokovno in tehnično pomoč.
42.	člen
Okrajni ljudski odbor izvršuje nadzorstveno pravico v skladu z določbami 29. do 41. člena tega zakona tudi nasproti ljudskim odborom mestnih občin na območju okraja, kolikor ni za ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami z zakonom o ljudskih odborih mest in mestnih občin drugače določeno. *
-,,3. čleu
Okrajni ljudski odbor ima pravico, predlagati Prezidiju Ljudske skupščine LRS, da razpusti občinski ljudski odbor na območju okrajnega ljudskega odbora, če je njegovo delovanje v očitnem nasprotju z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zveznimi ali re-publiškimi zakoni, zlasti če občinski ljudski odbor kljub opozoritvi okrajnega ljudskega odbora ne opravlja svojih nalog.
3.	Razmerje med višjimi državnimi organi in okrajnimi ljudskimi odbori
-*	44. člen
Republiški državni organi imajo pravico, nadzorovati okrajne ljudske odbore in njihove organe, ali delajo po zakonu.
Pri opravljanju tega nadzorstva imajo republiški državni organi samo tiste pravice, ki so določene z zakonom.
45.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico, odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise okrajnega ljudskega odbora.
V zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima Prezidij Ljudske skupščine" LRS pravico, odpraviti ali razveljaviti tudi take predpise okrajnega ljudskega odbora, s katerimi so prizadete splošne koristi.
Pristojni republiški državni organ sme v mejah svoje pristojnosti zadržati izvršitev nezakonitih predpisov okrajnega ljudskega odbora oziroma takih njegovih predpisov, s katerimi so prizadete splošne koristi, in predlagati Prezidiju Ljudske skupščine LRS, naj jih odpravi ali razveljavi. Ti organi smejo zadržati izvršitev predpisov v roku, ki je določen za odpravo ali razveljavitev teh predpisov (49. člen).
Ce Prezidij Ljudske skupščine LRS na predlog, naj odpravi ali razveljavi zadržani predpis okrajnega ljudskega odbora, ne izda nobene odločitve v roku, ki je določen v 49. členu tega zakona, se šteje, da je zadržani predpis potrdil.
46.	člen
Pristojni republiški državni organ sme v mejah svoje pristojnosti odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise svetov okrajnega ljudskega odbora.
Ce je tak predpis izdan na podlagi odloka ali drugega splošnega predpisa okrajnega ljudskega odbora, sme pristojni republiški državni organ samo zadržati izvršitev takega predpisa in predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, da predpis odpravi ali razveljavi. Prav tako imajo pristojni republiški državni organi tudi pravico, zadržati izvršitev takega predpisa, ki ga izda svet okrajnega ljudskega odbora v zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, če so z njim prizadete spošne koristi.
Republiški državni organi in sveti okrajnega ljudskega odbora smejo zadržati izvršitev predpisov po prednjih odstavkih v roku, ki jim je določen za odpravo ali razveljavitev nezakonitih predpisov (49. čl.).
Ce okrajni ljudski odbor, ki mu je predlagana odprava ali razveljavitev zadržanega predpisa njegovega sveta, ne izda nobene odločitve v 30 dneh od dneva, ko je bila izdana odločitev o zadržanju, se šteje, da je zadržani predpis potrdil.
47.	člen
Splošne korišti so prizadete takrat, kadar je predpis okrajnega ljudskega,odbora ali njegovih organov v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije ali s splošno smerjo njenega socialističnega razvoja.
48.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni organ lahko opozori okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet, ki je izdal nezakonit predpis, na nezakonitost predpisa in zahteva od njega, naj tak predpis sam odpravi ali spremeni v roku, ki mu ga določi.
49.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni organ sme odpraviti ali razveljaviti predpis okrajnega ljudskega odbora oziroma njego-veta sveta v 60 dneh po njegovi izdaji.
50.	člen
Odločitev o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju predpisa okrajnega ljudskega odbora mora biti obrazložena in se mora sklicevati na ustrezne predpise.
51.	člen
Okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet se sme zoper odločitev o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju svojega predpisa pritožiti v 15 dneh po prejemu odločitve Prezidiju Ljudske skupščine LRS. Ce je odločitev izdal Prezidij Ljudske skupščine LRS, je ta dokončna.
Prezidij Ljudske skupščine LRS lahko odločitev, goper katero je pritožba vložena, potrdi, odpravi ali razveljavi.
52.	člen
Višji državni organ sme odločbe, ki jih izdajo okrajni ljudski odbor ali njegovi organi v upravnem postopku, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo po določbah upravnega postopka.
53.	člen
Kjer se v tem poglavju govori o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju nezakonitih pravnih predpisov,
veljajo ustrezne določbe tudi za vse druge nezakonite ukrepe okrajnega ljudskega tc IBora in njegovih svetov, kolikor ne gre za odločbe»-v upravnem postopku (52. člen).
54.	člen
Če okrajni ljudski odbor obravnava zadeve, ki spadajo v pristojnost višjega državnega organa po drugem odstavku 2. člena tega zakona, in mu predlaga, kako naj se rešijo, mora ta organ obvestiti ljudski odbor o svojem stališču do njegovega predloga.
55.	-člen
Če okrajni ljudski oabor oziroma njegov organ opravila, ki bi ga moral izvršiti, ali opravila, ki mu ga je v svoji pristojnosti naložil republiški državni organ, sploh ne izvrši ali ne izvrši o pravem času, ga sme izvršiti pristojni republiški državni organ sam^ okrajni ljudski odbor pa mu mora povrniti s tem zvezane stroške.
Zoper odločitev po prednjem odstavku se sme okrajni ljudski odbor v 15 dneh po prejemu odločitve pritožiti Prezidi ju Ljudske skupščine LRS.
56.	člen
/	l
Če je okrajni ljudski odbor mnenja, da je višji državni organ s svojim predpisom ali z drugo odločitvijo kršil kakšno njegovo pravico, ki izvira iž zakona, ima pravico, podati opozoritev Prezidiju Ljudske skupščine LRS ali Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, če gre za predpis zveznega organa.
Če prezidi j ljudske skupščine s svojo odločitvijo krši kakšno pravico okrajnega ljudskega odbora, ki izvira iz zakona, opozori na to okrajni ljudski odbor ljudsko skupščino.
Prezidij oziroma ljudska skupščina sme na opozoritev odpraviti ali razveljaviti predpis oziroma odločitev, zoper katero je vložena opozoritev.
Opozoritev ne zadrži izvršitve predpisa oziroma odločitve.
57.	člen
Pristojni republiški državni organ mora skrbeti za to, da bo delovanje administracije okrajnih ljudskih odborov pravilno, posebno pa, da se usposobijo uslužbenci, in mora nadzorovati delo njihove administracije. V ta namen lahk0 izdaja splošne predpise o organizaciji administracije okrajnih ljudskih odborov.
58.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS. lahko razpusti vsak okrajni ljudski odbor na ozemlju Ljudske republike Slovenije v celoti, ali samo okrajni zbor ali zbor proizvajalcev, če je njegovo delovanje v očitnem nasprotju z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zveznimi ali republiškimi zakoni, zlasti če okrajni ljudski odbor kljub opozoritvi Prezidija Ljudske skupščine LRS ne opravlja svojih nalog.
Preden izda Prezidij Ljudske skupščine LRS ukaz po prvem odstavku tega člena, mora zaslišati prizadeti okrajni ljudski odbor oziroma zbor.
, Če se okrajni ljudski odbor ogiroma zbor razpusti, imenuje Prezidij Ljudske skupščine LRS začasno upravo izmed članov razpuščenega ljudskega odbora oziroma zbora ali izmed drugih državljanov, ki imajo pravico, biti izvoljeni za odbornika okrajnega Ijudskega^odbora oziroma njegovega zbora. Za-
časna uprava sme opravljati samo tekoče upravne zadeve.
Če se razpusti okrajni ljudski odbor ali njegov zbor, se morajo z ukazom o razpustu hkrati razpisati volitve za novi okrajni ljudski odbor oziroma zbor. Volitve morajo biti najpozneje v dveh mesecih po razpustu.
4.	Odškodninska odgovornost okraja
59.	člen
Okraj je odgovoren za škodo, ki jo odbornik, član sveta ali uslužbenec okrajnega ljudskega odbora napravi z nezakonitim dejanjem državljanu ali pravni osebi pri opravljanju svojih dolžnosti.
Oškodovanec vloži odškodninski zahtevek pri okrajnem ljudskem odboru. Če ta zahtevku sploh ne ugodi ali mu ugodi samo deloma ali če se v 30 dneh potem, ko je zahtevek prejel, o njem sploh ne izjavi, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem civilnem sodišču.
Plačano odškodnino sme okraj izterjati od odbornika, člana sveta oziroma od uslužbenca, ki je napravil škodo z nezakonitim dejanjem.
Za zastaranje odškodninskih zahtevkov in za sodno pristojnost glede odškodninskih sporov veljajo iste določbe kot za dFžavne uslužbence.
(Tretje poglavje
ORGANIZACIJA IN DELO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Sestava okrajnega ljudskega odbora a) Sestava okrajnega zbora
60.	člea
Število odbornikov okrajnega zbora določi statut okrajnega ljudskega odbora glede na število prebivalcev in glede na posebnosti gospodarskih in drugih razmer v okraju v tehle mejah:
ljudski odbor okraja, ki šteje do 40.000 prebivalcev, ima 30 do 50 odbornikov;
ljudski odbor okraja, ki šteje do 70.000 prebivalcev, ima 40 do 60 odbornikov;
ljudski odbor okraja, ki šteje več kot 70.000 prebivalcev, pa ima 50 do 70 odbornikov.
Za posamezne okraje lahko Prezidij Ljudske skupščine LRS z ukazom poveča število odbornikov do 100.
61.	člen
Če se del okraja ali mesta, ki je bil pri volitvah v okrajni ali mestni zbor posebna volilna enota, pridruži drugemu okraju, postanejo tisti odborniki okrajnega ali mestnega zbora, ki so bili izvoljeni v volilni enoti, ki se pridruži, odborniki okrajnega zbora okraja, katerega območje se poveča.
b) Sestava zbora proizvajalcev j
62.	člen
Zbor proizvajalcev ima praviloma polovico toliko odbornikov kot okrajni zbor.
Okrajni ljudski odbor določi skupno štesilo odbornikov", ki se volijo v zbor proizvajalcev, in število
N
odbornikov, ki jih volijo posamezne volilne skupine oziroma podskupine. Ta sklep potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Prezidij Ljudske skupščine LRS srne po predlogu okrajnega ljudskega odbora povečati število odbornikov zbora proizvajalcev največ na tri četrtine števila odbornikov okrajnega zbora, če je to potrebno zaradi števila in velikosti gospodarskih organizacij na območju okraja.
2.	Delovno področje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev
(>3. člen
Okrajni ljudski odbor opravlja vse zadeve, za katere je pristojen, sam na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev ali na skppnih sejah obeh zborov oziroma odbornikov obeh zborov, upravne zadeve pa tudi po svojih svetih.
Zbora ljudskega odbora imata seje ločeno, vsak zase, če ne skleneta, naj bo seja obeh zborov skupna.
Kadar ljudski odbor voli, imenuje ali razrešuje organe oziroma uslhžbence ter opravlja druge zadeve po 67. členu tega zakona, izvršuje to pravico na skupni seji odbornikov obeh zborov.
64. člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta enakopravna, kadar sprejemata:
1.	statut in njegove spremembe;
2.	odlok o okrajnem družbenem planu in odlok o končnem obračunu ter mnenje in pripombe k predlogu republiškega družbenega plana;
3.	odlok o okrajnem proračunu in odlok o sklepnem računu;
4.	splošni regulacijski načrt in sklepe o potrditvi občinskih splošnih regulacijskih načrtov;
5.	predpise o gospodarskoupravnih ukrepih;
6.	sklepe o ustanovitvi, spojitvi in prenehanju gospodarskih podjetij in zavodov ter o prenosu osnovnih sredstev gospodarskih podjetij;
7.	sklepe o delovnih razmerjih in socialnem zavarovanju;
8.	odloke o okrajnih dokladah in drugih javnih dajatvah;
9.	sklepe o razpolaganju s splošnim ljudskim premoženjem, ki je okrajnemu ljudskemu odboru dano v gospodarjenje;
10.	sklepe o najetju posojila in sklepe o tem, da prevzame okraj poroštvo za posojilo gospodarski organizaciji ali zavodu v okraju;
11.	sklepe o razpisu okrajnega referenduma;
12.	sklepe o razpisu volitev odbornikov v okrajni zbor, če preteče njegova delovna doba, oziroma o raz-jnsu vofitev odbornikov v zbor proizvajalcev;
13.	sklepe o višini stalne nagrade predsedniku in podpredsedniku okrajnega ljudskega odbora ter o ureditvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in njihovih odborov in članom posebnih komisij;
14.	sklepe o določitvi delovnih mest v organizacijskih enotah ljudskega odbora;	'
13.	sklepe o vseh drugih zadevah, o katerih morata po splošnih predpisih ali pri statutu odlpčati okrajni zbor in zbor proizvajalcev. <
Zbor proizvajalcev^odloča enakopravno z okrajnim zborom tudi o dru^h zadevah s področja gospodarstva, za katere je pristojen okrajni ljudski odbor.
65.	člen
Odloki in drugi sklepi okrajnega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakopravno okrajni zbor in zbor proizvajalcev, veljajb samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
66.	člen
Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
i Ce se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan.
Ce se tudi na tej seji ne sporazumeta, se zadeva pošlje Ljudski skupščini LRS oziroma posebnemu organu skupščine. Odločitev Ljudske skupščine LRS oziroma njenega organa je za oba zbora obvezna.
67.	člen
Okrajni ljudski odbor sämo na skupni seji odbornikov obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov in člane skupnih odborniških komisij;
2.	imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora in druge uslužbence, za katere to določa zakon ali statut;
3.	voli in razrešuje v skladu z zakonom predsednika, sodnike in sodnike porotnike okrajnega in okrožnega sodišča;
4.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
5.	imenuje in razrešuje direktorje podjetij, upravitelje zavodov in vodje uradov, kadar je za to po zakonu pristojen okrajni ljudski odbor;
6.	odloča o vseh zadevah, ki so po splošnih predpisih dane v odločanje skupni seji odbornikov obeb zborov.
68.	člen ,
O vseh zadevah iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, ki jih ljudski odbor ne opravlja po svojih svetih, odloča okrajni zbor sam, razen o zadevah:
1.	o katerih enakopravno odločata okrajni zbor in zbor proizvajalcev (64’. člen);
2.	o katerih odloča ljudski odbor samo na skupni seji odbornikov obeh zborov (67. člen);
3.	o katerih odloča zbor proizvajalcev sam (72. člen).
69.	člen
Okrajni zbor samo na svoji seji opravlja tele zadeve in jih ne more opravljati po svojih organih:
1. sprejema odloke;
<2. potrjuje statute občinskih ljudskih odborov;
3.	ustanavlja in odpravlja svoje odborniške komisije;
4.	sklepa o prenehanju mandatov odbornikov, ki so člani okrajnega zbora;
5.	daje dovoljenje za pripor ali preiskovalni zapor odbornika, ki je član okrajnega zbora;
6.	postavlja in razrešuje organe za disciplinski postopek zoper uslužbence po posebnih predpisih;
7.	odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev okrajnega ljudskega odbora zoper odločbe predsednika okrajnega ljudskega odbora glede njihovih delovnih razmerij; odloča o pritožbah uslužbencev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih nerednosti, in o pritožbah delavcev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih prekrškov;
8.	odloča o sklepih zbora volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen;
9.	odpravlja in razveljavlja nezakonite ukrepe predsednika okrajnega ljudskega odbora, predpise in druge sklepe svetov okrvjnega ljudskega odbora ter nezakonite predpise in druge sklepe občinskih ljudskih odborov;
10.	sklepa o tem, ali naj se poda opozcritev zoper nezakonit predpis ali drugo odločitev višjega državnega organa, s katero so kršene pravice okrajnega ljudskega odbora;
11.	opravlja druge zadeve, katere mora po zakonu ali po statutu opravljati okrajni ljudski odbor samo na svoji seji.
70.	člen
Zbor proizvajalcev ima pravico, predlagati okrajnemu zboru, naj izda predpise in ukrepe tudi o takih zadevah, pri katerih zbor proizvajalcev ne sodeluje.
Okrajni zbor mora sklepati o vseh predlogih zbora proizvajalcev in mu mora sporočiti svojo odločitev.
71.	člen
Zbor proizvajalcev ima pravico' ugovora na Pre-zidij Ljudske skupščine LRS zoper vsak sklep okrajnega zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, četudi je imel pravico sodelovati.
Prezidij Ljudske skupščine LRS razveljavi sklep okrajnega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen, ter o svoji odločitvi obvesti okrajni ljudski odbor.
72.	člen
Zbor proizvajalcev sam na svoji seji:
1.	ustanavlja in odpravlja svoje odborniŠke komisije;
2.	odloča o prenehanju mandatov odbornikov, ki so člani zbora proizvajalčev;
3.	daje dovoljenje za pripor ali preiskovalni zapor odbornika, ki je.član zbora proizvajalcev;
4.	sklepa o tem, ali naj se predlaga okrajnemu zboru, naj izda predpise in ukrepe tudi o takih zadevah, pri katerih sam ne sodeluje;
5.	opravlja tudi druge zadeve, ki so s splošnimi predpisi ali s statutom izrecno dane v njegovo delovno področje.
73.	člen
Da bi se izravnale skupne gospodarske, tehnične in druge koristi in potrebe gospodarskih organizacij na območju okraja in da bi se primerno nadzorovalo stanje teh gospodarskih organizacij in izpolnjevanje njihovih družbenih obveznosti, ima zbor proizvajalcev še posebne, z zakonom določene pravice.
3.	Konstituiranje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev
74.	člen	'
Zaradi konstituiranja skliče dotedanji predsednik
okrajnega ljudskega odbora na nočo izvoljene odbor-
nike okrajnega zbora in zbora proizvajalcev taköj po objavi volilnih izidov na prvo sejo. Ta mora biti najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev.
Odborniki vsakega zbora se zberejo ločeno na posebnih sejah.
Ce predsednik v omenjenem roku ne skliče na novo izvoljenih odbornikov, se odborniki obeh zborov zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za njune seje.
75.	člen
Prvo sejo vsakega zbora začne in vodi njegov najstarejši odbornik. Nato se izvoli verifikacijska komisija petih članov, da pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov in preizkusi pravilnost njihove izvolitve ter o tem poroča svojemu zboru.
76.	člen
O’ verifikaciji odborniških mandatov odločajo odborniki okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev.
Odbornik, čigar mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi svojega mandata, če se o njegovi verifikaciji posebej glasuje.
77.	člen
Vsak zbor izvolitev posameznega svojega odbornika potrdi ali ne potrdi, lahko pa odločanje o tem odloži in odredi potrebne poizvedbe.
Če se odbornikov mandat ne potrdi zato, ker izvoljeni odbornik nima pogojev, da bi smel biti izvoljen za/odbornika, se opravijo za ta mandat ponovne volitve. Ponovne volitve morajo biti tudi takrat, če se mandat ne potrdi zaradi takih nepravilnosti pri volitvah, ki so bistveno vplivale na končni izid volitev. Te volitve se razpišejo najpozneje za petnajsti dan po odločitvi glede verifikacije tega mandata.
78.	člen
Po verifikaciji mandatov odborniki, katerih izvolitev je potrjena, vsak v svojem zboru prisežejo in podpišejo prisego.
Prisega se glasi: »Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da, bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek okraja, Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Odborniki, ki pripadajo narodnim manjšinam, smejo priseči v svojem jeziku.
Dokler odbornik ne priseže, ne more opravljati odborniških pravic in dolžnosti.
79.	člen
Po zaprisegi izvolijo odborniki okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev" enega izmed odbornikov, ki vodi seje, in sicer za eno sejo ali Več sej, vendar največ za eno leto.
Na isti seji izvolijo tudi odborniške komisije.
80.	člen
Takoj nato se sestaneta oba zbora na skupno sejo odbornikov, ki jo vodi najstarejši izmed odbornikov.
Na tej seji se najprej izvoli predsednik ljudskega odbora, ki prevzame nadaljnje vodstvo seje. Po izvolitvi predsednika se izvolijo eden ali dva podpredsednika ljudskega odbora, skupno odborniške komisije ter predsedniki in^elani svetov okrajnega ljudskega odbora.
4.	Zasedanje okrajnega ljudskega odbora
81.	člen
Okrajni ljudski odbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen, in dela ali na sejah ali v svetih oziroma odborniških komisijah.
Seje okrajnega zbora so praviloma enkrat na mesec, najmanj pa desetkrat na leto.
82.	člen
Seje obeh zborov so praviloma ob istih rokih.
Kadar odloča okrajni zbor o kakšni zadevi, ki spada tudi v delovno področje zbora proizvajalcev, mora hkrati imeti sejo tudi zbor proizvajalcev.
83.	člen
Seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev sklicuje predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Vsak odbornik mora biti povabljen na sejo s pismenim vabilom, v katerem je treba povedati kraj in čas seje in predlog dnevnega reda.
Vabilo z dnevnim redom seje se objavi na oglasni deski okrajnega ljudskega odbora in razen tega tudi tako, kot je kje v navadi.
Vsak odbornik ima pravico, k predlaganemu dnevnemu redu pismeno predlagati dopolnitve in spremembe predloga dnevnega reda.
84.	člen
Ce zahteva petina odbornikov okrajnega zbora ali zbora proizvajalcev ali če zaukaže Prezidij Ljudske skupščine LRS. naj se skliče seja enega ali drugega zbora, in če se hkrati da predlog dnevnega reda, mora predsednik okrajnega ljudskega odbora sklicati sejo v petih dneh.
85.	člen
Ce predsednik okrajnega ljudskega odbora ne skliče seje zbora, čeprav bi jo po zakonu ali na zahtevo petine odbornikov zbora moral sklicati, se lahko zbor sestane tudi sam, če skliče sejo petina odbornikov zbora.
86.	člen
Seje vsakega zbora vodi za to določeni odbornik (79. člen).
87.	člen
Na začetku seje razpravlja in sklepa zbor o dnevnem redu seje in izvoli dva overitelja zapisnika.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora mora pred določitvijo dnevnega reda sporočiti okrajnemu zboru oziroma zboru proizvajalcev, kakšne predloge za dnevni red je prejel.	,
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni
red.
88.	člen
Zbora obravnavata poiočila, ki jih dajo o svojem delu predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma o delu svetov predsedniki svetov okrajnega ljudskega
odbora, in sklepata o teh poročilih. Iz pomembnih razlogov pa lahko sklepanje preložita na prihodnjo sejo.
Zbora obravnavata tudi poročila, ki jih po zakonu ali po njuni zahtevi podajata predsednik okrajnega sodišča o delu sodišča iu sodnik za prekrške o upravnih kazenskih zadevah. Ob tem obravnavata tudi družbene probleme, ki so v zvezi z delom sodišča oziroma sodnika za prekrške, in sklepata o potrebnih ukrepih.
89.	člen
Pravico razpravljati in glasovati imajo samo odborniki, pravico razpravljati pa tudi poslanci Ljudske skupščine FLRJ in Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju okraja. Zbor pa lahko sklene, da se sme udeležiti razpravljanja tudi oseba, ki ni odbornik.
Pravico dajati zboru predloge o zadevah iz delovnega področja zbora imajo odborniki; predsednik okrajnega ljudskega odbora, odborniške komisije in sveti ljudskega odbora. O predlogu mora biti izdan sklep.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali ujegovi bližnji sorodniki.
90.	člen
Odborniki imajo pravico, na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev ustno ali pismeno zastavljati vprašanja predsedniku okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov. Predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta mora odgovoriti na vprašanje ustno najpozneje na prihodnji seji zbora.
91.	člen
Seje zborov so javne. Ce to zahtevajo pomembne splošne koristi, pa zbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
92.	člen
Vsak zbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Vsak zbor sklepa z večino glasov navzočih odbornikov, razen kadar je z zakonom ali s statutom ljudskega odbora predpisana posebna večina.
Statut ljudskega odbora se sprejme in spremeni z večino glasov vseh odbornikov okrajnega zbora in vseh odbornikov zbora proizvajalcev.
93.	člen
Na seji se glasuje praviloma javno; glasuje se lahko samo osebno.
Tajno se glasuje, če tako sklene zbor.
94.	člen
Predsedujoči sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Ce odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, ga sme zbor od seje izključiti.
95.	člen
O sejah zbora se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči in overitelja zapisnika.
Overjeni zapisnik se takoj pošlje Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
96.	člen
Zbora sineta skleniti, da bosta kakšno zadevo iz svojega skupnega delovnega področja (64. člen) obravnavala na skupni seji obeh zborov; vendar odločita tudi v tein primeru o takšni zadevi vsak zase.
Skupno sejo obeh zborov vodi predsednik okrajnega ljudskega odbora.
97.	člen -
Skupne seje odbornikov obeh zborov (67. člen) sklicuje in vodi predsednik okrajnega ljudskega odbora. Skupna seja odbornikov sme sklepati samo, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora, sklepa pa z večino glasov navzočih odbornikov.
98.	člen
Določbe tega zakona o sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev veljajo ustrezno tudi za skupne seje obeh zborov in za skupne seje odbornikov obeh zborov, kolikor ni v 96. in 97. členu drugače določeno.
99.	člen
Natančnejše določbe o delu verifikacijske komisije in o verifikaciji mandatov ter o sklicevanju, delu in poteku sej zborov predpiše statut okrajnega ljudskega odbora.
5.	Odhorniške komisije okrajnega ljudskega
odbora
100.	člen
Za preučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje sklepov in za izpeljavo anket izvoli vsak zbor izmed svojih odbornikov svoje stalne in začasne odborniške komisije.
Stalne odborniške komisije izvolita zbora na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne komisije pa po potrebi. Začasna komisija dela, dokler ne opravi zaupane ji naloge oziroma dokler je zbor ne razreši. Zbor pa lahko vsak čas razreši vse ali posamezne člane katere koli svoje odborniške komisije in izvoli nove.
Posamezni odbornik je lahko član največ dveh stalnih odborniških komisij.
101.	člen
Stalne odborniške komisije okrajnega zbora so:
1.	mandatno-imunitetna komisija;
2.	komisija za družbeni plan in proračun;
5.	komisija za pravne predpise in za organizacijska vprašanja;
4.	komisija za prošnje in pritožbe.
Stalni odborniški komisiji zbora proizvajalcev sta:
1.	mandatno-imunitetna komisija;
2.	komisija za družbeni plan in proračun.
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev lahko ustanovita tudi druge stalne odborniške komisije.
102.	člen
Stalne odborniške komisije preučujejo predloge, ki jim jih daje v preučevanje okrajni zbor oziroma zbor proizvajalcev.
O predlogih da odborniška komisija svoje poročilo
ua seji zbora.
103.	člen
Predsednik okrajnega ljudskega odbora in predsedniki svetov okrajnega ljudskega odbora ne smejo biti člani odborniških komisij.
104.	člen
Stalne odborniške komisije so sestavljene iz 3 do 7 članov.
Vsaka komisija izbere izmed sebe predsednika.
Komisije sklepajo z večino glasov svojih članov.
O delu komisije se piše zapisnik.
103. člen
Zbora lahko izvolita stalne in začasne skupne odborniške komisije za preučevanje posameznih zadev, za katere je pristojen okrajni ljudski odbor.
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev morata imeti skupno stalno odborniško komisijo za volitve in imenovanja ter stalno odborniško računsko komisijo.
Komisija za volitve iu imenovanja preučuje predloge za izvolitev in imenovanje vseh organov in uslužbencev, ki jih voli oziroma imenuje ljudski odbor na skupni seji odbornikov obeh zborov (67. člen), ter razloge za njihovo razrešitev.
Računska komisija nadzoruje izvrševanje okrajnega proračuna.
Obe komisiji se volita na skupni seji odbornikov obeh zborov izmed njunih odbornikov.
Komisija za volitve in imenovanje ima 5 do 9 članov, računska komisija pa 3 člane.
Določbe tega zakona o stalnih odborniških komisijah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev veljajo ustrezno tudi za ti dve komisiji, kolikor ni v tem členu drugače določeno.
106.	člen
Natančnejše predpise o ustanovitvi, sestavi in delu stalnih odborniških komisij določi statut, za začasne odborniške komisije pa sklep o njihovi ustanovitvi.
6.	Pravni predpisi, odločbe in drugi sklepi okrajnega ljudskega odbora
107.	člen
Okrajni ljudski odbor izdaja splošne predpise, odločbe in druge sklepe.
108.	člen
Splošne predpise izdaja okrajni ljudski odbor v obliki odlokov, odredb in navodil.
109.	člen
Odloke, odredbe in navodila podpisuje predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Odredbe in navodila, ki jih izdajo sveti ljudskega odbora, podpisuje predsednik sveta, odredbe pa tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora (drugi odstavek 136. člena).
110.	člen
Odloke okrajnega ljudskega odbora je treba objaviti v- Uradnem listu LRS. Odloki začno veljati z dnevom objave v Uradnem listu LRS, če ni v njih drugače določeno.
Glede drugih predpisov odloči okrajni ljudski odbor, kako naj se objavijo oziroma razglasijo in kdaj začno veljati.
111.	člen
O vprašanjih, ki jih ne reši s splošnim predpisom, sprejema ljudski odbor sklepe.
Z odločbami in sklepi rešuje okrajni ljudski odbor tudi posamezne zadeve iz svoje pristojnosti.
Četrto poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODBORNIKOV
112.	člen
Odborniki imajo pravico in dolžnost, udeleževati se sej predstavniškega telesa, ki mu pripadajo, in sodelovati pri njegovem delu, sodelovati pri delu od-borniških komisij in svetov, v katere so izvoljeni, in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jili zaupa ljudski odbor.
Odborniki se smejo udeleževati tudi sej tistih odborniških komisij in svetov, katerih člani niso, in smejo na njih sodelovati pri obravnavanju brez glasovalne pravice.
113.	člen
Vsak odbornik ima pravico, predlagati odloke, odredbe, navodila, odločbe in druge sklepe o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
Odborniki imajo pravico, na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev ustno ali pismeno zastavljati vprašanja (90. člen).
114.	člen
Odborniki se morajo udeleževati zborov svojih volivcev; volivcem morajo poročati o svojem delu in o delu okrajnega ljudskega odbora ter jim o tem dajati račun.
113. člen
Odbornik ne more biti uslužbenec v administraciji svojega ljudskega odbora.
116.	člen
Za svoje odborniško delo so odborniki odgovorni svojemu ljudskemu odboru.
Zbor lahko izreče odborniku, ki je prekršil svoje odborniške dolžnosti, opomin ali pa ga odveže od zaupanih mu dolžnosti.
Zbor, katerega član je odbornik, lahko predlaga, da se začne postopek za odpoklic odbornika, če se odbornik najmanj šest mesecev ni udeležil nobene seje zbora ali sveta ljudskega odbora in se za to ne opraviči.
117.	člen
Pri opravljanju odborniških dolžnosti imajo odborniki imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odbornika brez privolitve njegovega zbora pripreti ali dati v preiskovalni zapor. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen, ali če je nevarnost, da bi pobegnil.
Organ, ki je začel zoper odbornika kazenski postopek, mora to brez odlašanja naznaniti njegovemu ljudskemu odboru.
118.	člen
Odborniki so svojemu ljudskemu odboru materialno odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju sVoje odborniške dolžnosti napravijo okraju neposredno ali pa s tem, da so prizadejali državljanom ali pi-avnim osebam z nezakonitim opravljanjem odborniške dolžnosti škodo, ki jo mora okraj povrniti.
O odškodninski odgovornosti odbornikov in o višini odškodnine odloča zbor, ki mu odbornik pripada. Zoper njegovo odločbo sme odbornik v 30 dneh po prejemu odločbe vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
119.	člen
Odborniki imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti, in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
Okrajni ljudski odbor izda v skladu z republiškimi predpisi natančnejše določbe o tem, v kakšnih primerih iu v kakšni višini se odbornikom povrnejo stroški in izgubljeni zaslužek.
120.	člen
Odborniku preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico — z dnem, ko jo izgubi;
2.	če ga volivci odpokličejo — z dnem, ko se izglasuje odpoklic;
3.	če se odpove mandatu — z dnem, ko sprejme ljudski odbor njegovo odpoved;
4.	če je bil obsojen za kaznivo dejanje iz koristoljubnosti ali če je bil obsojen za kakšno drugo kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, ali na kazen strogega zapora — z dnem, ko postane sodba pravnomočna;
5.	če sprejme službo v administraciji svojega ljudskega odbora — z dnem, ko nastopi službo.
121.	člen
Odborniku zbora proizvajalcev preneha mandat tudi takrat, če preneha njegovo delovno razmerje oziroma članstvo v gospodarski organizaciji na območju okraja ali na gospodarskem področju, v katerem je bil izvoljen.
Odborniku zbora proizvajalcev se ne sme odpovedati delovno razmerje, dokler traja njegov mandat, razen če podjetje preneha.
Odbornik zbora proizvajalcev ne more biti brez svoje privolitve premeščen na delovno mesto izven okraja.
122.	člen
Zoper sklep zbora, s katerim se ugotovi, d:i je prenehal mandat, se sme odbornik pritožiti Prezidiju Ljudske skupščine LRS v 15> dneh potem, ko je prejel sklep.
123.	člen
Za mesto odbornika, ki mu je prenehal mandat, se opravijo nadomestne volitve.
Peto poglavje
ORGANI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Predsednik okrajnega ljudskega odbora
124 člen
Okrajni ljudski odbor izbere izmed svojih odbornikov predsednika.
Predsednik predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot pravno osebo pred državnimi organi in v pravnih razmerjih nasproti posameznim fizičnim in pravnim osebam. Predsednik sme od primera do primera pooblastiti koga drugega, da zastopa okraj.
125.	člen
Predsednika voli in razreši ljudski odbor na skupni seji odbornikov obeh zborov.
Ista oseba je lahko predsednik zaporedoma največ dve delovni dobi okrajnega ljudskega odbora.
Ko preteče delovna doba okrajnega ljudskega odbora, opravlja predsednik še nadalje svoje delo do izvolitve novega predsednika.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora ne more biti hkrati predsednik ali član sveta ali komisije tvojega ljudskega odbora.
126.	člen
Predsednik opravlja tele zadeve:
1.	sklicuje seje zborov in vodi skupne seje zborov in skupne seje odbornikov obeh zborov;
2.	skrbi za pripravo sej in sestavlja predloge dnevnega reda za seje;
5.	skrbi, da se sklepi ljudskega odbora in sklepi višjih državnih organov pravilno izvršujejo;
4 poroča ljudskemu odboru o svojem delu in o delu administracije;
5.	skrbi za skladnost dela svetov ljudskega odbora in po potrebi zahteva v posameznih primerih odločitev okrajnega ljudskega odbora;
6.	ima pravico, zahtevati od predsednika sveta poročilo o delu sveta, po potrebi sklicuje seje sveta ali njegovih odborov in sme zahtevati, da se o posameznih vprašanjih razpravlja in sklepa na seji sveta: določi iz vrst odbornikov namestnika predsedniku sveta, če je ta začasno odsoten ali zadržan;
7.	skrbi, da redno poteka delo odborniških komisij ljudskega odbora, ki jih po potrebi lahko tudi sam sklicuje na seje;
8.	skrbi, da se sestavijo predlogi okrajnega družbenega plana in končnega obračuna, okrajnega proračuna in sklepnega računa, predlogi odlokov in drugih predpisov, ki jih predlagajo ljudskemu odboru sveti in drugi organi ljudskega odbora; skrbi, da te predloge o pravem času dobijo pristojne stalne od-borniške komisije ljudskega odbora;
9.	razglaša odloke in odredbe ljudskega odbora, druge sklepe ljudskega odbora in njegovih organov pa, če je razglasitev predpisana;
1(T. opravlja nadzorstvo nad delom administracije in vseh uslužbencev v administraciji ljudskega odbora; izdaja odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev in delavcev v mejah pravic, ki mu jih daje zakon ali statut ljudskega odbora; določa, kdo bo nadomeščal tajnika ljudskega odbora ali načelnika oddelka, kadar je ta začasno odsoten ali zadržan; predlaga proti tajniku ljudskega odbora in načel-
nikom oddelkov disciplinski postopek in jim izreka kazni za disciplinske nerednosti;
11.	v nujnih primerih zadrži izvršitev nezakonitih predpisov občinskega ljudskega odbora in takih njegovih predpisov, s katerimi so prizadete splošne koristi (tretji odstavek 30. člena);
12.	sklicuje zbore volivcev na okrajnem območju, kadar tega ne stori občinski ljudski odbor;
13.	opravlja vse druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po zakonu ali po drugih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali po sklepih ljudskega odbora.
127.	člen
Okrajni ljudski odbor ima enega ali dva podpredsednika.
Podpredsednik nadomešča predsednika v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je ta odsoten ali zadržan.
Podpredsednik izvršuje po sklepu okrajnega ljudskega odbora posamezna opravila iz pristojnosti predsednika.
Ce preneha mandat predsedniku, preden preteče delovna doba okrajnega ljudskega odbora, stopi podpredsednik na njegovo mesto, dokler se na prihodnji skupni seji odbornikov obeh zborov ne izvoli nov predsednik.
Statut določi, ali ima. okrajni ljudski odbor enega ali dva podpredsednika; statut določi tudi pravice in dolžnosti podpredsednikov oziroma podpredsednika.
128.	člen
Predsednik dobiva za svoje delo v ljudskem odboru stalno denarno nagrado.
Stalno denarno nagrado za svoje delo dobiva lahko tudi podpredsednik.
2. Sveti okrajnega ljudskega odbora
129.	člen
V okrajnem ljudskem odboru so za posamezne skupine sorodnih upravnih zadev ljudskega odbora sveti.
Pri izvrševanju odlokov, odredb, navodil in drugih sklepov ljudskega odbora ter zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov opravljajo sveti zlasti tele upravne zadeve:
1.	na podlagi in v mejah zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora izdajajo odredbe, navodila in druge ukrepe za izvrševanje teh predpisov, vendar odredbe samo, če so s temi predpisi za to izrecno pooblaščeni;
2.	obravnavajo načelna vprašanja svoje upravne panoge, usmerjajo z navodili in napotili delo administracije ljudskega odbora v svoji upravni panogi in nadzorujejo, če se njihovi sklepi izvršujejo;
3.	pripravljajo predloge odlokov in drugih splošnih predpisov, ki naj jih izda ljudski odbor;
4.	izdajajo odločbe v upravnem postopku, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku okrajnega ljudskega odbora to spada v njihovo pristojnost.
130.	člen
Okrajni ljudski odbor ima tele svete:
1. svet za gospodarstvo; v njegovo delovno področje spadajo tele zadeve: sestavljanje predlogov
okrajnega družbenega plana in okrajnega proračuna ter zadeve s področja financ, industrije in obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva, lova in ribištva;
2.	svet za komuntflne zadeve; v njegovo delovno področje spadajo ožje komunalne zadeve, stanovanjske zadeve, zadeve s področja urbanizma, gradbene zadeve in zadeve lokalnega prometa, cest in vodnega gospodarstva;
3.	svet za prosveto in kulturo; v njegovo delovno področje spadajo zadeve s področja predšolske vzgoje, šolstva, prosvete, kulture, umetnosti, telesne vzgoje, predvojaške vzgoje in druge kulturne delavnosti;
4.	svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko; v njegovo delovno področje spadajo zadeve s področja ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, socialnega zavarovanja, delovnih razmerij in posredovanja dela;
5.	' svet za notranje zadeve; v njegovo delovno področje spadajo tele zadeve: varstvo pravnega reda, varstvo reda in miru, skrb za varnost prometa, zatiranje kriminalnosti, zasledovanje storilcev kaznivih dejanj in izvrševanje kazni; matična služba; zadeve protiletalske obrambe in požarnovarnostne službe.
131.	člen
Svet je kolegijsko telo. Sestavljajo ga predsednik in 4 do 8 članov; svet za gospodarstvo ima lahko do 12 članov.
Predsednika sveta izvoli ljudski odbor izmed odbornikov, druge člane pa izmed odbornikov, predstavnikov gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov in izmed takih državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog sveta. Za člana sveta je lahko izvoljen samo državljan, ki sme biti izvoljen za odbornika ljudskega odbora.
Predsednik in člani sveta sc volijo za eno leto.
Nihče ne more biti član več kot dveh svetov.
Člani sveta imajo enake pravice in dolžnosti.
Svet ima tajnika; ta je uslužbenec ljudskega odbora.
Uslužbenec v administraciji okrajnega ljudskega odbora ne more biti član sveta.
132.	člen
Sveti delajo tudi še po preteku delovne dobe okrajnega ljudskega odbora, dokler novi ljudski odbor ne izvoli novih svetov.
j
133.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni okrajnemu ljudskemu odboru.
Sveti dajejo poročila o svojem delu in tudi predloge za reševanje tistih zadev, ki jih ne smejo sami reševati.
Okrajni ljudski odbor lahko vsak čas razreši vse ali posamezne člane sveta in na njihovo mesto izvoli druge.
134.	člen
Sveti delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta v rokih, ki jih določa statut, po potrebi ali po sklepu sveta. Sejo pora
sklicati tudi, če to zahteva predsednik okrajnega ljudskega odbora ali tretjina članov sveta. V nujnih primerih sme sklicati sejo sveta tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora sam.
Vabilo na sejo mora obsegati tudi predlog dnevnega reda.
Svet sme veljavno sklepati, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Ce se o kakšni zadevi glasuje, velja za sprejet tisti sklep, za katerega je glasovala večina navzočih članov sveta.
135.	člen
Seje sveta vodi predsednik sveta.
Na vsaki seji poroča predsednik sveta o izvršitvi sklepov zadnje seje in o tekočih vprašanjih, lahko pa za poročanje o posameznih vprašanjih dnevnega reda pooblasti tudi tajnika sveta ali kakšnega drugega uslužbenca ustreznega oddelka.
Ce svet ali predsednik sveta misli, da je treba kakšno zadevo predložiti okrajnemu ljudskemu odboru, se na seji sveta stvar sicer lahko obravnava, vendar pa svet ne more o stvari odločiti, marveč lahko poda samo predlog okrajnemu ljudskemu odboru v odločitev. Če okrajni ljudski odbor sklene, naj o stvari odloči svet, je svet na ta sklep vezan.
136.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik; na zahtevo člana sveta se zapiše v zapisnik tudi njegovodočeno mnenje. Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik sveta.
Odredbe sveta podpisuje poleg predsednika sveta tudi predsednik ljudskega odbora; ta lahko odreče podpis, če je po njegovem mnenju odredba nezakonita. Če svet vztraja pri svojem stališču, ima predsednik sveta pravico, predložiti zadevo okrajnemu ljudskemu or! boru.
Predsednik sveta podpisuje odločbe, ki jih izdaja
svet po 4. točki 129. člena tega zakona.
»
137.	člen
Svet lahko izvoli odbore in jim daje posamezne zadeve iz svojega delovnega področja, da jih preučijo in da pripravijo rešitvč.
Odbor ne more sam izdajati odločb.
Vsak odbor šteje 3 do 5 članov, ki jih voli in razrešuje svet. Predsednika odbora izvoli svet izmed svojih članov, druge člane odbora pa izmed odbornikov in drugih državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog odbora.
Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje po potrebi predsednik odbora.
O sejah se piše zapisnik.
i 138. člen
Člani sveta in odbora imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju svojih dolžnosti v svetu oziroma odboru, in pravico, da se jijn povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
139.	člen
Člani sveta in njegovih odborov, ki niso odborniki ljudskega odbora, so za škodo, ki jo napravijo pri opravljanju svojih dolžnosti, odgovorni tako kot odborniki ljudskega odbora.
140.	člen
Natančnejše določbe o številu članov, o organizaciji ter o delovnem področju in delu svetov predpiše statut.
3.	Posebne komisije in drugi organi okrajnega ljudskega odbora
141.	člen
Okrajni ljudski odbor ali njegov svet lahko ustanovi za pripravo ali za izvedbo posameznih nalog posebne komisije, ki pa nimajo pravice odločanja.
Člani teh komisij so lahko odborniki ali drugi državljani.
Delo in organizacijo komisije določi okrajni ljudski odbor ali njegov svet s sklepom o ustanovitvi komisije.
142.	člen
Za opravljanje posameznih nalog so na podlagi splošnih predpisov višjih državnih organov pri okrajnem ljudskem odboru tudi druge posebne komisije ali drugi posebni organi, katerih delo in organizacijo določajo ti predpisi.
šesto poglavje
'ADMINISTRACIJA IN USLUŽBENCI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Administracija
143.	člen
Za pripravljanje in izvrševanje zadev, ki spadajo v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, ima ljudski odbor administracijo; v administraciji so upravni in strokovni ter izvršilni in pisarniški uslužbenci.
Administracijo okrajnega ljudskega odbora in njeno delo vodi tajnik ljudskega odbora pod nadzorstvom predsednika ljudskega odbora.
144.	člen
Administracija okrajnega ljudskega odbora je organizacijska celota; sestavljena je iz tajništva in iz potrebnega števila tajništev svetov oziroma potrebnega števila oddelkov.
Tajništvo opravlja skupne zadeve in tiste zadeve, ki ne spadajo v delovno področje nobenega sveta.
Tajništvo sveta oziroma oddelek se ustanovi za zadeve iz delovnega področja enega ali več svetov.
V ljudskih odborih manjših okrajev se lahko namesto tajništev svetov oziroma oddelkov ustanovijo za zadeve iz delovnega področja enčga ali več svetov odseki ali referati v tajništvu.
Tajništvo, tajništva sveta oziroma oddelki in odseki se lahko delijo na manjše organizacijske enote.
Določbe tega zakona o oddelkih in o njihovih načelnikih se uporabljajo tudi za tajništva svetov in njihove tajnike.
Organizacijo administracije določi statut ljudskega odbora v skladu s predpisi višjih državnih organov.
145.	člen
Tajništvo vodi tajnik ljudskega odbora.
Oddelek vodi načelnik; ta je hkrati tajnik sveta.
Odsek vodi šef odseka; šef samostojnega odseka je lahko tajuik sveta.
146.	člen
. Da bi se olajšalo uradovanje administracije okrajnega ljudskega odbora z državljani in da bi bilo njeno delo hitrejše, lahko okrajni ljudski odbor s statutom določi, da se posamezna uradna opravila kakor: overitve listin in podpisov, sprejemanje izjav, izdajanje raznih potrdil, sprejemanje prošenj in pritožb, vročevanje vabil in odločb, zbiranje raznih podatkov in druge podobne tehnične zadeve opravljajo za določeno območje okraja v izpostavi administracije okrajnega ljudskega odbora.
Take izpostave se lahko ustanove samo za tisto območje okraja, ki je oddaljeno od sedeža okrgjnega ljudskega odbora in ima z njim slabe prometne zveze.
Delo izpostave vodi tajnik izpostave; postavlja in razrešuje ga ljudski odbor. Tajnik izpostave ne more izdajati odločb v upravnem postopku.
Statut ljudskega odbora določi, za kateri del okrajnega območja se ustanovi izpostava, kje bo njen sedež, kakšne zadeve bo opravljala, in vse drugo, kar je zvezano z delom izpostave.
147.	člen
Za delovno področje oddelka za notranje zadeve se na predlog sveta za notranje zadeve ustanovi izpostava tega oddelka z odločbo pristojnega republiškega organa za notranje zadeve v sporazumu s pristojnim republiškim organom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
Izpostavi načeluje šef izpostave. Šefa in uslužbence izpostave imenuje v soglasju s predsednikom okrajnega ljudskega odbora pristojni republiški organ za notranje zadeve, ki odloča tudi o drugih njihovih uslužbenskik razmerjih.
V pristojnost izpostave spada vzdrževanje krajevnega reda in miru in opravljanje tistih nalog iz področja oddelka za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, ki jih določi po predlogu sveta za notranje zadeve pristojni republiški organ za notranje zadeve v sklepu, s katerim se ustanovi izpostava.
Šef izpostave opravlja naloge iz svojega področja po navodilih in pod nadzorstvom načelnika oddelka za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
šef izpostave lahko po pooblastilu načelnika oddelka izdaja odločbe v zadevah, ki spadajo v področje načelnika oddelka.
148.	člen
Da bi se olajšalo uradovanje administracije okrajnega ljudskega odbora s prebivalci bolj oddaljenih območij okraja, se določijo s statutom lahko posebni uradni dnevi v posameznih krajevnih središčih izven sedeža okrajnega ljudskega odbora.
/
2.	Tajnik okrajnega ljudskega odbora 14*5. člen
Tajnika postavlja in razrešuje ljudski odbor na skupni seji odbornikov obeh zborov.
Za tajnika sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost po obstoječih predpisih, predpisani izpit in najmanj pet let upravne prakse.
150. člen
Tajnik opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za pravilnost in zakonitost dela administracije in izravnava delo načelnikov oddelkov;
2.	razvršča uslužbence okrajnega ljudskega odbora po posameznib organizacijskih enotah;
3.	vodi personalne zadeve za usluž.bence in delavce ljudskega odbora in daje predsedniku ljudskega odbora predloge za izdajo odločb o-njihovih delovnih razmerjih;
4.	skrbi za strokovni napredek uslužbencev;
5.	predlaga disciplinski postopek zoper usluž.bence administracije in izreka kazni za njihove disciplinske nerednosti, razen glede načelnikov oddelkov; izreka kazni za disciplinske prekrške delavcev ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe v upravnem postopku v zadevah, ki ne spadajo v delovno področje oddelkov; v takih okrajnih ljudskih odborih, ki nimajo oddelkov, izdaja odločbe v upravnem postopku v vseh zadevah, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali po odloku ljudskega odbora to ne spada v pristojnost okrajnega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta;
7.	izdaja spričevala in potrdila /iz pristojnosti ljudskega odbora in vodi pisarniško dopisovanje, kolikor za to ne pooblasti načelnikov oddelkov;
8.	pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri izravnavanju dela posameznih svetov in drugih organov ljudskega odbora.
Zakon, statut ali odlok okrajnega ljudskega odbora da lahko tajniku okrajnega ljudskega odbora pravico, da izjemoma izdaja odločbe za izvrševanje zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in predpisov okrajnega ljudskega odbora. Te odločbe mora predložiti v potrditev okrajnemu ljudskemu odboru.
Tajnik ima pravico udeleževati se sej okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, vodi zapisnike sej okrajnega zbora, ima pravico udeleževati se sej svetov in komisij in sodelovati pri njihovem delu, toda brez glasovalne pravice.
Tajnik sklicuje sestanke načelnikov oddelkov okrajnega ljudskega odbora in sestanke tajnikov občinskih ljudskih odborov zaradi izravnavanja in izboljšanja uradovanja. Ima pravico nadzorovati uradovanje občinskih ljudskih odborov in dajati tajnikom občinskih ljudskih odborov smernice za pravilno uradovanje.
151.	člen
Tajnik je za svoje delo in za pravilno uradovanje uslužbencev y administraciji okrajnega ljudskega odbora odgovoren predsedniku in okrajnemu ljudskemu odboru.
152.	člen
če je tajnik začasno odsoten ali zadržan, ga na-domestuje uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, ki ga določi predsednik.
3. Drugi uslužbenci
153.	člen
Poleg tajnika ima okrajni ljudski odbor za opravljanje upravnih, strokovnih in pisarniških zadev še druge uslužbence.
Število uslužbenskih delovnih mest v administraciji okrajnega ljudskega odbora in strokovno usposobljenost, ki je potrebna za vsako delovno mesto, določi ljudski odbor v sporazumu s pristojnim republiškim državnim organom.
Število uslužbenskih delovnih mest v oddelku za notranje zadeve in strokovno usposobljenost za vsako delovno mesto v tem oddelku določi pristojni republiški organ za notranje zadeve v sporazumu s predsednikom okrajnega ljudskega odbora in v soglasju s pristojnim republiškim organom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
154.	člen
Načelnike oddelkov in šefe samostojnih odsekov in druge uslužbence, za katere to določi statut ljudskega odbora, postavlja in razrešuje ljudski odbor na skupni /seji odbornikov obeh zborov.
Načelnike oddelkov in šefe samostojnih odsekov postavlja in razrešuje ljudski odbor v sporazumu s pristojnim republiškim državnim organom. Načelnika oddelka za notranje zadeve postavlja in razrešuje pristojni republiški organ za notranje zadeve v sporazumu z ljudskim odborom, druge uslužbence tega oddelka pa v sporazumu s predsednikom okrajnega ljudskega odbora. Če se ljudski odbor in pristojni republiški organ ne moreta sporazumeti o razrešitvi načelnika oddelka oziroma šefa samostojnega odseka, lahko tisti, ki predlaga razrešitev, pred-' loži zadevo Prezidiju Ljudske skupščine LRS; njegova odločitev je dokončna.
S posebnimi predpisi se lahko določi, katere upravne in strokovne uslužbence postavlja, premešča in razrešuje ljudski odbor samo v soglasju s pristojnim republiškim državnim organom.
155.	člen
Za načelnika oddelka sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost po obstoječih predpisih, predpisani izpit in najmanj tri leta upravne prakse.
156.	člen
Načelnik oddelka organizira in vodi delo uslužbencev v oddelku. Samo on dodeljuje delo uslužbencem in skrbi, da uslužbenci svoje delo pravočasno in pravilno opravijo.
Uslužbenci so glede svojega dela podrejeni načelniku oddelka.
Načelnik oddelka se mora kot tajnik sveta udeležiti vsake seje sveta in mora poročati o delu, če predsednik sveta tako odredi. Na seji sveta ima načelnik oddelka posvetovalni glas.
Načelnik oddelka skrbi za izvršitev sklepov in o tem poroča na seji sveta. Na sejah sveta vodi zapisnik.
157.	člen
Načelnik oddelka izdaja odločbe v upravnem postopku po napotilih in navodilih sveta, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku okrajnega ljudskega odbora to ne spada v pristojnost okrajnega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta.
158.	člen
Načelnik oddelka je za svoje delo odgovoren svetu in tajniku ljudskega odbora, načelnik oddelka
za notranje zadeve pa svetu in republiškemu organu za notranje zadeve.
159.	člen
Ce je načelnik oddelka začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje uslužbenec, ki ga določi predsednik okrajnega ljudskega odbora. Načelnik oddelka za notranje zadeve si postavi svojega namestnika sam izmed uslužbencev tega oddelka.
160.	člen
Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev okrajnega ljudskega odbora izdaja v skladu s predpisi višjih državnih organov predsednik ljudskega odbora, kolikor ta zakon, predpisi višjih državnih organov ali statut ljudskega odbora drugače ne določajo.
O pritožbah zoper odločbe o službenih razmerjih in o pritožbah zoper odločbe o disciplinskih nered-nostih uslužbencev, ki jih izda predsednik okrajnega ljudskega odbora, odloča okrajni zbor ljudskega odbora.
\
Okrajni zbor odloča tudi o pritožbah zoper odločbe, ki jih je izdal v disciplinskih zadevah tajnik okrajnega ljudskega odbora.
161.	člen
Predpisi, ki veljajo za državne uslužbence, se uporabljajo tudi za uslužbence okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
4. Sodnik za prekrške
162.	člen
Za odločanje v upravnem kazenskem postopku voli okrajni ljudski odbor enega ali več sodnikov za prekrške in njihove namestnike. Ti so za svoje delo odgovorni okrajnemu ljudskemu odboru.
Natančnejši predpisi o volitvi in razrešitvi, o delu in pravicah ter dolžnostih sodnikov za prekrške so določeni v zakonu o prekrških. ^
Sedmo poglavje
NADZORSTVO IN NEPOSREDNA UDELEŽBA DRŽAVLJANOV
163.	člen
Okrajni ljudski odbor obravnava na sejah svojih predstavniških teles predloge zborov volivcev o zadevah, ki spadajo v pristojnost okrajnega ljudskega odbora. Svoje odločitve o teh predlogih sporoči zboru volivcev.
164 člen
Okrajni ljudski odbor lahko sam ali na zahtevo desetine volivcev v okraju razpiše okrajni referendum zaradi potrditve posameznih odlokov in ukrepov, ki se tičejo okraja in njegovega razvoja, ali pa zato, da bi volivci vnaprej povedali svoje mnenje o njih.
Referendum sme razpisati okrajni ljudski odbor šele potem, ko dobi soglasje Prezidija Ljudske skupščine LRS. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora razpisati najpozneje v desetih dneh potem, ko je dobil soglasje Prezidija Ljudske skupščine LRS.
165.	člen
Na referendumu izrečejo volivci o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami; na glasovnici mora biti vprašanje, o katerem se. glasuje. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da volivci lahko odgovorijo nanj samo z »za« ali »proti«.
166.	člen
Besedilo vprašanja, o katerem se mora odločiti na referendumu, sestavi ljudski odbor oziroma predlagatelji referenduma.
O postavljenih vprašanjih odločajo volivci v celoti, tako da se predlog v celoti sprejme ali v celoti .zavrže.
167.	člen
Darf za referendum določi ljudski odbor.
Sklep o razpisu referenduma se objavi tako, kot je predpisano za odloke ljudskega odbora.
Med dnevom, ko se razglasi razpis referenduma, in med dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot deset in ne več kot trideset dni.
168.	člen
Na referendumu se glasuje z »za« ali »proti«.
Predlog, ki je postavljen volivcem, da se o njem izrečejo z referendumom, velja za sprejet, če je glasovalo zanj več kot polovica volivcev, ki so glasovali. Sprejeti predlog je za ljudski odbor obvezen.
Predlog, ki je bil z glasovanjem zavržen, se ne more dati znova na glasovanje prej kakor čez eno leto, in ljudski odbor tudi ne more prej kakor čez eno leto izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom glasovanja.
169.	člen
Referendum vodi komisija treh članov, ki jih izmed sebe določi skupna seja odbornikov obeh zborov.
Komisija za izvedbo referenduma pripravi in vodi glasovanje, ugotovi izid glasovanja in ga razglasi tako, kot je to predpisano za odloke l judskega odbora; komisija poroča ljudskemu odboru o izidu glasovanja.
. 170. člen ,
Glede pravice glasovanja, načina glasovanja, ugotavljanja izida glasovanja in glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primerno uporabljajo predpisi p volitvah odbornikov okrajnega zbora ljudskega odbora.
v	171. člen
Da bi kar največ državljanov sodelovalo pri lokalni upravi, lahko okrajni ljudski odbor ustanovi komisije državljanov (14t. člen) za izvedbo posameznih upravnih nalog.
Osmo poglavje
IME IN PECAT OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
172. člen
Okrajni ljudski odbor ima -voje ime, ki se glasi: »Okrajni ljudski odbor... (ime okraja)«.\
Ce prebiva v kakšnem okraju znatna narodna manjšina, se mora ime okrajnega ljudskega odbora glasiti v slovenskem jeziku in v jeziku narodne manjšine.
173. člen
Okrajni ljudski odbor ima svoj pečat z imenom okrajnega ljudskega odbora ter grbom in imenom Ljudske republike Slovenije. Ce je sedež okrajnega ljudskega odbora izven območja okraja, mora biti v pečatu naveden tudi sedež okrajnega ljudskega odbora.
17*. člen
Na poslopju, v katerem ima okrajni ljudski odbor svoje uradne prostore, mora biti napis z grbom in imenom Ljudske republike Slovenije ter z imenom okrajnega ljudskega odbora.
Deveto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
173.	člen
Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o splošnem upravnem postopku, se morajo okrajni ljudski odbori v upravnem postopku ravnati po telile načelih:
1.	Kadar odloči ljudski odbor v upravnem postopku o pravici in obveznosti državljana ali pravne osebe, kadar izda gospodarskoupravni ali nadzorstveni ukrep proti gospodarski organizaciji in kadar po nadzorstveni pravici odloči o zadevi, ki se tiče zavoda ali družbene organizacije, izda odločbo, ki jo mora vročiti stranki.
2.	V okrajnem ljudskem odboru izdaja odločbe v upravnem postopku načelnik oddelka po napotilih in navodilih sveta, v zadevah, ki ne spadajo v delovno področje oddelkov, pa tajnik ljudskega odbora, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku okrajnega ljudskega odbora to ne spada v pristojnost okrajnega ljudskega odbora oziroma njegovega sveta.
3.	Preden izda odločbo, mora v upravnem postopku ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za rešitev zadeve; stranke morajo biti zaslišane, njihove izjave in predlogi pa na kratko vpisani v zapisnik, kolikor ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno; samo takrat, kadar stranka ne pride, čeprav je bila pravilno povabljena, se postopek lahko opravi brez nje.
4.	O vsaki strankini zahtevi je treba izdati odločbo. Odločba, izdana v upravnem postopku, se mora sklicevati na predpis, na podlagi katerega je bila izdana, in'mora biti obrazložena; v odločbi mora biti tudi pouk o pravici do pritožbe.
’• Zadeve v upravnem postopku se morajo takoj vzeti v reševanje in mora biti o njih odločba izdana čim prej.
6.	Zoper odločbo prve stopnje se sme stranka v upravnem postopku pritožiti prvemu višjemu organu, če ni z zakonom ali s splošnim predpisom, izdanim po posebnem pooblastilu zakona, drugače določeno.
Pritožba se vloži v 13 dneh po prejemu odločbe, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno, in sicer pri ljudskem odboru, ki je izdal izpodbijano odločbo.
7.	O pritožbi zoper odločbo okrajnega ljudskega odbora (1. točka) izdano v upravnem postopku, odloči pristojni republiški organ.
O pritožbi mora biti izdana odločba čimprej.
Pritožba zadrži izvršitev odločbe, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno.
8.	Pristojni organ druge stopnje pritožbo zavrne ali odločbo prve stopnje razveljavi in naloži organu prve stopnje, da izda drugo odločbo, ali pa odločbo prve stopnje spremeni in odloči o stvari sam. V pri-tožitcljevo škodo sme odločbo spremeniti samo takrat, če to zahtevajo splošne koristi.
Zoper odločbo o pritožbi se ni mogoče pritožiti višjemu organu.
9.	Odločba se sme izvršiti šele, ko je v upravnem postopku postala pravnomočna in izvršljiva, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno.
10.	Odločba prve stopnje postane pravnomočna:
a)	s potekom pritožbenega roka, če se stranka ne pritoži;
b)	z vročitvijo stranki, če pritožba ni dovoljena;
c)	z vročitvijo odločbe druge stopnje stranki, če
se pritožba zavrne.
Odločba postane izvršljiva:
a)	takoj, ko postane pravnomočna, če ni z odločbo določen rok za njeno izpolnitev;
b)	takoj, ko preteče rok za izpolnitev, ki je v odločbi določen;
c)	z vročitvijo stranki, če je z zakonom ali z uredbo predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve.
Izvršljivo odločbo v upravnem postopku izvrši praviloma tisti organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, če ni drugače predpisano.
11.	Po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi višji upravni organ v upravnem postopku izdano pravnomočno odločbo nižjega upravnega organa:
a)	če je izdal odločbo organ, kj zn to ni bil stvarno pristojen;
b)	če bi se z izvršitvijo odločbe storilo kaznivo dejanje, ali če bi z izvršitvijo nastala huda nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali za javni red in mir.
Z odpravo odločbe se odpravijo tudi njene pravne posledice.
Z razveljavitvijo odločbe se ne odpravijo tiste pravne posledice, ki so že nastale; ne morejo pa na podlagi take odločbe nastati kakšne nadaljnje pravne posledice.
Po nadzorstveni pravici se nezakonita odločba praviloma odpravi. Odločba se razveljavi samo takrat, če bi ne bilo mogoče odpraviti pravnih posledic odločbe. ki so že nastale, ali če bi se dale odprav ili samo z velikimi težkočami.
12.	Odločba, s katero se stranki prizna kakšna pravica, se sme po nadzorstveni pravici odpraviti ali razveljaviti samo, če je bila stranka prej zaslišana; to ne velja, če je izdal odločbo organ, ki ni bil stvarno pristojen. Zoper odločbo o odpravi ali razveljavitvi je dovoljena pritožba, razen če je izdal odločbo republiški državni organ; v tem primeru sme stranka sprožiti upravni spor.
Za upravni postopek, v katerem je stranka gospodarska organizacija, se smejo z zakonom ali z uredbo predpisati določbe, ki se lahko odmaknejo od načel tega zakona.
176.	člen
Potem, ko začne veljati ta zakon, se smejo za tajnike oziroma načelnike oddelkov okrajnega ljudskega odbora izjemoma postavljati še tri leta tudi osebe, ki nimajo pogojev, predpisanih v 149. oziroma
155.	členu tega zakona.
Po preteku triletnega roka se bodo za tajnike oziroma načelnike oddelkov okrajnega ljudskega odbora lahko postavljale samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 149. oziroma 155. člena tega zakona, oziroma osebe, ki so v triletnem roku iz prvega odstavka tega člena bile postavljene na ta mesta.
177.	člen
Ko dobi ta zakon veljavo, prenehajo veljati:
zakon o zborih volivcev (Uradni list LRS, št.
\/ 39—215/50);
zakon o svetih državljanov in komisijah državljanov (Uradni list LRS, t. 39—216/50) in
zakon o delu ljudskin odborov okrajev, mest, ki so izločena iz okrajev, in mestnih rajonov (Uradni list LRS, št. 39—217/50).
178.	člen
Dokler ne izdajo posamezni okrajni ljudski odbori svojih statutov, določi število odbornikov posameznega okrajnega zbora okrajni ljudski odbor s sklepom, ki ga potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
V drugih primerih, v katerih je po tem zakonu izdaja natančnejših predpisov pridržana statutu, bo izdajal okrajni ljudski odbor potrebne predpise začasno z odlokom. V primeru 146. člena tega zakona je za odlok, ki bi ga okrajni ljudski odbor začasno izdal namesto statuta, potrebno soglasje pristojnega republiškega organa za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
179.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS se pooblašča, da predpiše, katere zadeve, ki so dane v pristojnost republiškim organom državne uprave s predpisi vlade LRS in njenih organov, ostanejo izjemno od tretjega odstavka 12. člena tega zakona v pristojnosti republiških državnih organov.
180.	člen
la zakon začne veljati z dnem, ko ga razglasi Ljudska skupščina LRS. in se objavi v >Uradnem listu
LRS«.
U št. 82
Ljubljana, dne 8. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
90.
Ukaz
Na podlagi 5. odstavka 70. člena ustave LR Slovenije objavlja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na III. izrednem zasedanju dne 30. junija 1952 ter razglasila z odlokom z dne 30. junija 1952, št. LS 139/1-52, in ki se
gtasi:	;-1v-S7/sa.
Za organizacijo in delo ljudskih odborov, ki so jih delovne množice z delavskim razredom na čelu ustvarile in razvijale v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji in ki so podlaga oblasti delovnega ljudstva v Federativni ljudski republiki Jugo-slaviji, izdaja Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
ZAKON
O LJUDSKIH ODBORIH MEST IN MESTNIH OBČIN Prvo poglavje Splošne določbe
1.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine je kot lokalni predstavniški organ državne oblasti organ ljudske samouprave v mestu oziroma mestni občini.
2.	člen
Mesto je taka samostojna teritorialna, gospodarska in urbanistična celota v sestavi Ljudske republike Slovenije, ki je družbeno-politično, gospodarsko in kulturno središče večjega območja ter so v zadevah iz pristojnosti njegovega ljudskega odbora neposredno višji organi republiški državni organi.
Mestna občina s posebnimi pravicami je taka samostojna teritorialna, gospodarska in komunalna celota v sestavi okraja, ki je družbeno-politično, gospodarsko in kulturno središče svoje okolice in ima zato posebne pravice in dolžnosti; v tistih zadevah iz pristojnosti njenega ljudskega odbora, ki jih glede teh pravic in dolžnosti določa ta zakon, so neposredno višji orgarp republiški državni organi.
Za druge mestne občine, ki jih določa zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na okraje, mesta in občine, veljajo določbe zakona o občinskih ljudskih odborih.
Posamezna naselja na območju mesta in posamezni mestni deli se z zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na okraje, mesta in občine lahko ustanovijo kot posebne občine v sestavi mesta.
3.	člen
Mesta so Ljubljana, Maribor in Celje.
Mestne občine v sestavi okraja, ki imajo posebne pravice, določene s tem zakonom (mestne občine s posebnimi pravicami), so Bled, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič.
Določbe tega zakona veljajo samo za ljudske odbore teh mestnih občin in ljudske odbore mest,
4.	člen
Mesta, mestne občine in posebne občine v sestavi mesta so pravne osebe.
5.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine daje smer komunalnemu, gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju mesta oziroma mestne občine kot družbeno-gospodarskega središča njene okolice; utrjuje in razvija socialistično ureditev in pravni red ter utrjuje z ustavo in zakoni zagotovljene pravice državljanov; razvija svojo samoupravo ter samoupravo gospodarskih in drugih družbenih organizacij v mestu oziroma mestni občini; izvršuje pravice, ki jih ima nad samostojnimi gospodarskimi organizacijami in zavodi ter opravlja druge naloge, ki so mu z zakonom dane v pristojnost.
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine lahko obravnava tudi zadeve, za katere so pristojni višji državni organi, in lahko predlaga, kako naj se rešijo.
6.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine je naj višji organ državne oblasti v mestu oziroma v mestni občini; njemu so podrejeni vsi lokalni upravni organi v mestu oziroma mestni občini.
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine izvršuje oblast v mejah pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in zakonom.
Mestni ljudski odbor voli in razrešuje sodnike in sodnike porotnike okrajnih in okrožnih sodišč.
Samo z republiškim zakonom se smejo za zadeve, ki spadajo v republiško pristojnost, ustanoviti v mestu oziroma mestni občini upravni organi, ki so podrejeni naravnost republiškim državnim organom.
7.	člen
Mestni ljudski odbor je sestavljen iz mestnega zbora in zbora proizvajalcev.
Mestni zbor je splošno predstavniško telo vseh državljanov v mestu. Sestavljajo ga odborniki, ki jih volijo na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju mesta.
Zbor proizvajalcev je predstavniško telo tistih delovnih ljudi, ki delajo na območju mesta v proizvodnji, prevozništvu in trgovini. V zboru so zastopani v razmerju s svojim prispevkom za družbeno skupnost, kakor ga kaže njihov delež v družbenem produktu mesta.
Odborniki se volijo s tajnim glasovanjem.
8.	člen
Mestni zbor in zbor proizvajalcev sta enakopravna pri izdajanju vseh sklepov ljudskega odbora, ki se nanašajo na razdelitev in porabo presežka dela in na druge gospodarske naloge.
Odbornil- leslnega zbora in zbori proizvajalcev volijo na skupni seji organe ljudskega odbora in opravljajo druge volitve, za katere je po zakonu pristojen ljudski odbor.
9.	člen
Ljudski odbor mestne občine sestavljalo odborniki, ki jih volijo na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju mestne občine.
10.	člen
Mestni zbor'se voli za štiri leta, zbor proizvajalcev pa za dve leti.
Ljudski odbor mestne občine se voli za tri leta.
Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico, da zaradi posebnih razmer podaljša največ za eno leto mandat vseh ljudskih odborov mest in mestnih občin v Ljudski republiki Sloveniji, in tudi, da razpiše splošne volitve teh ljudskih odborov, še preden preteče njihov mandat.
Nihče ne more biti hkrati odbornik mestnega zbora in zbora proizvajalcev.
11.	člen
Odborniki ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine so za svoje delo odgovorni volivcem.
Volivci imajo pravico, odpoklicati odbornika, če ne uživa več njihovega zaupanja.
Volitve in odpoklic odbornikov ureja poseben zakon.
12.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine opravlja vse oblastne funkcije na svojih sejah, funkcije državne uprave pa tudi po svojih kolegijskih organih (svetih).
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine se mora pri opravljanju svojih nalog opirati na pobudo in sodelovanje ljudskih množic in na organizacije delovnega ljudstva.
13.	člen
Območje mesta oziroma mestne občine se določi in spremeni samo z zakonom, njuno ime pa tudi z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS.
14.	člen
Ljudski odbor mestne občine, ki ima pogoje, da se ji dajo posebne pravice, lahko predlaga Ljudski skupščini LRS, naj izda zakon, da ta mestna občina postane mestna občina s posebnimi pravicami po tem zakonu.
15.	člen
Razmerje med ljudskim odborom mesta oziroma mestne občine in med drugimi državnimi organi temelji na pravicah in dolžnostih, določenih z ustavo in zakoni.
Zakonitost dela mestnega ljudskega odbora nadzorujejo Prezidij Ljudske skupščine LRS in pristojni republiški državni organi.
Zakonitost dela ljudskega odbora mestne občine nadzorujejo okrajni ljudski odbor oziroma Prezidij Ljudske skupščine LRS in pristojni republiški državni organi.
16.	člen
Mesto oziroma mestna občina mora imeti svoj splošni urbanistični načrt.
17.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ima statut; izda ga sam.
S statutom se predpiše notranja ureditev ljudskega odbora, razdelitev opravil in način njegovega dela. Statut določi tudi razmerje ljudskega odbora do podjetij in zavodov, ki jih ustanovi.
S statutom mestnega ljudskega odbora se določi in spreminja pristojnost ljudskih odborov posebnih občin v sestavi mesta.
Statut se izda v skladu s tem zakonom in upoštevaje posebne razmere mesta oziroma mestne občine.
Statut ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine začne veljati, ko ga potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
18.	člen
Na predlog ljudskega odbora mestne občine s posebnimi pravicami se lahko z republiškim zakonom določi, da opravlja ljudski odbor te mestne občine nekatere zadeve, hi je zanje sicer pristojen okrajni ljudski odbor.
Drugo poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI LJUDSKEGA ODBORA MESTA OZIROMA MESTNE OBČINE
i.	Pristojnost
19.	člen
Mestni ljudski odbor opravlja vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj mesta kot celote, kolikor za posamezne zadeve ni z zakonom določena pristojnost višjih državnih organov.
Mestni ljudski odbor neposredno izvršuje vse zakone in druge predpise višjih državnih organov, kolikor ni to z zakonom ali ~ drugimi predpisi dano v pristojnost višjih državnih organov.
Mestni ljudski odbor opravlja tudi vse zadeve izvršilne delavnosti v razmerju do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov, kolikor posamezne izmed teh zadev niso z zakonom ali s predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona, dane v pristojnost republiških ali zveznih državnih organov.
V pristojnost mestnega ljudskega odbora ne spadajo zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine v sestavi mesta, ter zadeve iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki spadajo v pristojnost ljudskega odbora občine v sestavi mesta.
20.	člen
Ljudski odbor mestne občine opravlja vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj mestne občine, kolikor ni za posamezne zadeve z zakonom določena pristojnost višjih državnih organov.
Ljudski odbor mestne občine neposredno izvršuje zakone in druge predpise višjih državnih organov iu opravlja zadeve izvršilne delavnosti v razmerju do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov, če mu je to z zakonom ali z drugimi predpisi dano v pristojnost.
Ljudski odbori mestne občine na področjih financ, komunalne delavnosti, gradenj, obrti, turizma in gostinstva, lokalnega prometa, stanovanjskih zadev, socialnega skrbstva — z izjemo invalidskih zadev — in nadzora nkd izvrševanjem predpisov na področjih trgovine in ljudskega zdravstva neposredno izvršuje tudi vse zakone in druge predpise višjih državnih organov ter opravlja v razmerju do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij n zavodov zadeve izvršilne delavnosti, ki spadajo sicer po obstoječih predpisih v
pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor posamezne zadeve s teh področij niso z zakonom ali z drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, dane v pristojnost drugim državnim organom.
Z zakonom se lahko določi, da ljudski odbori posameznih mestnih občin opravljajo tudi druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora.
V vseh zadevah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, kakor tudi v zadevah komunalne delavnosti iz prvega odstavka tega člena so neposredno višji organi republiški državni organi, kolikor ni z zakonom ali z drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, drugače določeno.
21.	člen
Pristojnost ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine se določa z zakonom in s predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona.
Posamezne zadeve, ki se predvsem tičejo gospodarskega, komunalnega, kulturnega in socialnega razvoja mesta oziroma mestne občine, se smejo prenesti iz pristojnosti ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine v pristojnost dru 'h državnih organov samo z zakonom. Prav tako se sme samo z zakonom v takih zadevah omejiti njegova pristojnost.
22.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine opravlja vse zadeve, za katere je pristojen, na podlagi in v mejah svojih predpisov, zakonov in splošnih predpisov višjih državnih organov.
23.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ima pravico, sam od sebe izdajati samostojne predpise v takih zadevah, ki se predvsem nanašajo na gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj mesta oziroma mestne občine, če te zadeve niso urejene z zakonom.
Ce zakon samo na splošno urejuje kakšno zadevo, lahko ljudski odbor mesta oziroma mestne občine v mejah svoje pristojnosti izda dopolnilne predpise (odloke) za ureditev te zadeve glede na potrebe mesta oziroma mestne občine.
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ima pravico, z odlokom predpisovati za prekršitev svojih predpisov po zakonu določene upravne kazni.
S predpisi ljudskega odbora mesta ali mestne občine, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti državljanov ali družbenih organizacij, se mora zagotoviti pravica do pritožbe na pristojni višji državni organ.
Ce se predpisi ljudskega odbora mesta ali mestne občine ne ujemajo s predpisi višjih državnih organov, veljajo predpisi višjih državnih organov.
24.	člen
Ljudski odbor mest. oziroma mestne občine samostojno izdaja družbeni plan mesta oziroma mestne občine; pri tem se mora držati obveznosti, izvirajočih iž temeljnih proporcev, ki jih določa družbeni plan Ljudske republike Slovenije.
Ljudski odbor mestne občine mora družbeni plan mestne občine izravnati z okrajnim družbenim planom. Ce se ljudski odbor mestne občine ne strinja s predlogom okrajnega ljudskega odbora o tem, kako
naj se izravna družbeni plan mestne občine z okrajnim družbenim planom, se pošlje zadeva v odločitev Ljudski skupščini LRS; njena odločitev je dokončna.
25.	člen
Ljudski odbor mgsta oziroma mestne občine samostojno izdaja proračun mesta oziroma mestne občine.
Mesto oziroma mestna občina ima pravico do dela družbenega prispevka, dohodnine in drugih z zakonom določenih davkov, ki jih plačajo gospodarski organizacije in davčni zavezanci na območju mesta ali mestne občine. Kolikšen del družbenega prispevka in davkov gre v proračun mesta ali mestne občine, določajo družbeni plan in predpisi Ljudske republike Slovenije.
26.	člen	^
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine lahko v skladu z zakonitimi predpisi vpelje za potrebe mesta oziroma mestne občine lokalno doklado.
27.	člen	^
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine lahko vpelje za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdravstvenih ali socialnih naprav posebni krajevni prispevek.
28.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine s proračunom samostojno določi, kako se razdelijo mestni dohodki, in sicer: za opravljanje svojih nalog, za svoje administrativne stroške, za gospodarstvo in za druge družbene delavnosti, ki se finansirajo iz proračuna mesta oziroma mestne občine.
29.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine v skladu z zakonitimi predpisi gospodari z vsemi zemljišči in poslopji v mestu ali mestni občini, ki so splošno ljudsko premoženje, kolikor ne pripada ta Pravica na podlagi zakona drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam, zavodom ali skupnostim.
Pravica gospodarjenja z zemljišči in s poslopji se sme prenesti od ljudskega odbora mesta ali mestne občine na drug ljudski odboi* ali narobe na podlagi sporazuma med njima. Cc ni sporazuma, se ta pravica prenese z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS. Pravica gospodarjenja z zemljišči in s poslopji se prenese od ljudskega odbora mesta ali‘mestne občine na republiške organe z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS po poprejšnjem zaslišanju ljudskega odbora.
30.	člen
Mestni ljudski odbor vodi upravo vsega splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na njegovem območju (ceste, mostovi, reke, prekopi, jezera ln druge vode, parki itd.), kolikor nj z zakonom in drugimi predpisi višjih državnih organov, izdanimi na podlagi zakona, takšno splošno ljudsko premoženje dano v upravo drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam ali zavodom.
Pri izvrševanju uprave splošnega ljudskega pre-juoženja, ki je v splošni rabi, ima mestni ljudski odbor pravico, določati njegov namen, način in pogoje njegove uporabe, izdajati predpise in ukrepe m njer -ovo varovanje in vzdrževanje, odločati o tem, dn jie taksno premoženje izvzame iz splošne rabe, ter db-
loeati organe za opravljanje posameznih opravil pri upravi takšnega premoženja.
V	sporu med mestnim ljudskim odborom na eni strani in drugim državnim organom, gospodarsko organizacijo ali zavodom na drugi strani o tem, komu pripada uprava splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, odloča Prezidij Ljudske skupščine LRS.
31.	člen
Ljudski odbor mestne občine vodi upravo splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na njegovem območju (ceste, reke, prekopi, parki itd.) in služi izključno za potrebe prebivalcev mestne občine, kolikor niso z zakonom posamezni deli takega premoženja dani v upravo drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam ali zavodom. Ljudski odbor mestne občine vodi upravo tudi drugega splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi na njegovem območju, če mu je dano v upravo s predpisi višjih državnih organov.
Pri izvrševanju uprave splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, ima ljudski odbor mestne občine pravice po drugem odstavku prejšnjega člena.
V	sporu med ljudskim odborom mestne občine na eni strani in med občinskim ljudskifn odborom na območju istega okraja, drugim državnim organom, gospodarsko organizacijo ali zavodom na drugi strani o tem, komu pripada uprava splošnega ljudskega premoženja, ki je v splošni rabi, odloča okrajni ljudski odbor.
32.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ima pravico, da sam od sebe ali po predlogu delovnih kolektivov, družbenih organizacij in državljanov ustanavlja iz proračunskih sredstev mesta oziroma mestne občine gospodarska podjetja ter komunalne, kul-iurne, prosvetne, zdravstvene ip socialne zavode in naprave.
Če se dajo posamezne potrebe bolje ali laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi mesta oziroma mestne občine in okraja ali s skupnimi sredstvi mesta oziroma mestne občine in sosednih občin, ljudski odbor mesta oziroma mestne občine lahko iz skupnih sredstev ustanovi skupno podjetje ali zavod na podlagi z njimi sklenjene pogodbe, s katero se določijo pravice in dolžnosti soustanoviteljev.
S*
33.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ima do vseh gospodarskih organizacij in zavodov v mestu oziroma mestni občini pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in s predpisi, oprtimi na zakone; proti njim lahko stori gospodarskoupravne in nadzorstvene ukrepe po posebnih predpisih.
Gospodarski upravni organ nad skupnim podjetjem ali zavodom (drugi odstavek 32. člena) je tisti ljudski (jdbor, ki ga za t> sporazumno določijo usta-novitelji, sicer pa tisti ljudski odbor, na katerega območju je sedež podjetja ali zavoda.
34 člen
Ljudski odbor mesta in mestne občine s posebnimi pravicami (19., 20. in 21. člen) vodita na prvi stopnji 'upravni postopek, kolikor niso za to po zakonu pristojni drugi državni organi.
35.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine mora skrbeti za izvrševanje svojih predpisov in drugih svojih sklepov.
36.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine mora dajati prävno pomoč vsem drugim državnim organom.
37.	člen
Mestni ljudski odbor lahko naloži ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršitev njegovih sklepov in odločb.
38.	člen
Za vzdrževanje reda in miru in za administrativno izvrševanje svojih sklepov in odločb ima lahko ljudski odbor mestne občine mestno ljudsko stražo.
Mestno ljudsko stražo ustanovi z odločbo republiški organ za notranje zadeve v sporazumu z ljudskim odborom mestne občine.
Ljudski odbor mestne občine, ki nima mestne ljudske straže, lahko naloži ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršitev njegovih sklepov in odločb.
,	39. člen
Spore o pristojnosti med ljudskim odborom mesta oziroma mestne občine in drugimi ljudskimi odbori rešuje Prezidij Ljudske skupščine LRS.
2.	Razmerje med ljudskimi odbori mest oziroma mestnih občin ter višjimi državnimi organi
40.	člen
/Republiški državni organi imajo pravico, nadzorovati mestne' ljudske odbore in njihove organe, v zadevah iz petega odstavka 20. člena tega zakona pa tudi ljudske odbore mestnih občin in njihove organe, ali delajo po zakonu.
Okrajni ljudski odbori imajo pravico, v vseh zadevah razen v zadevah i* petega odstavka 20. člena tega zakona nadzorovati ljudske odbore mestnih občin in njihove organe, ali delajo po zakonu.
Pri opravljanju tega nadzorstva imajo republiški državni organi ter okrajni ljudski odbori samo tiste pravice, ki so določene z zakonom.
41.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico, odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise mestnega ljudskega odbora in nezakonite predpise ljudskega odbora mestne občine v zadevah iz petega odstavka 20. člena tega zakona, okrajni ljudski odbor pa pravico, razveljaviti nezakonite predpise ljudskega odbora mestne občine v vseh zadevah razen v zadevah iz petega odstavka 20. člena tega zakona.
V zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima Prezidij Ljudske skupščine LRS pravico, odpraviti ali razveljaviti tudi take predpise ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine, s katerimi so prizadete splošne koristi.
Pristojni republiški državni organ sme v mejah svoje pristojnosti zadržati izvršitev nezakonitih predpisov mestnega ljudskega odbora in ljudskega odbora mestne občine v zadevah iz petega odstavka 20. člena
tega zakona oziroma izvršitev njegovih predpisov iz prednjega odstavka, s katerim so prizadete splošne koristi, in predlagati Prezidiju Ljudske skupščine LRS, naj jih odpravi ali razveljavi.
Pristojni svet okrajnega ljudskega odbora sme na svojem delovnem področju v vseh zadevah razen v zadevah iz petega odstavka 20 Člena tega zakona zadržati izvršitev nezakonitih predpisov ljudskega odbora mestne občine in predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, naj jih odpravi ali razveljavi.
Republiški državni organi in sveti okrajnega ljudskega odbora smejo zadržati izvršitev predpisov po prednjih odstavkih v roku, ki jim je določen za od-pra\o ali razveljavitev^ teh predpisov (45. člen).
Če Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma okrajni ljudski odbor na predlog, naj odpravi ali razveljavi predpis, katerega izvršitev je zadržana, ne izda nikake odločitve v roku, ki je določen v 45. členu tega zakona, se šteje, da je zadržani predpis potrdil.
42.	člen
Pristojni republiški državni organ sme v mejah svoje pristojnosti odpraviti ali razveljaviti nezakonite predpise sveta mestnega ljudskega odbora in nezakonite predpise sveta ljudskega odbora mestne občine v zadevah iz petega odstavka 20. člena tega zakona, pristojni svet okrajnega ljudskega odbora pa nezakonite predpise sveta ljudskega odbora mestne občine v vseh zadevah razen v zadevah iz petega odstavka 20. člena tega zakona.
Če je tak predpis izdan na podlagi odloka ali drugega splošnega predpisa ljudskega ödbora mesta ali mestne občine, sme pristojni republiški državni organ oziroma pristojni svet okrajnega ljudskega odbora samo zadržati izvršitev takega predpisa in predlagati ljudskemu odboru, da predpis odpravi ali razveljavi.
Prav tako imajo pristojni republiški državni organi tudi pravico, zadržati izvršitev takega predpisa, ki ga izda svet ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine v zadevah, ki niso' urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih Iržavnih organov, če so z njim prizadete splošne koristi.
Republiški državni organi in sveti okrajnega ljudskega odbora smejo zadržati izvršitev predpisov po prednjih odstavkih v roku, ki jim je določen za odpravo ali razveljavitev nezakonitih predpisov (45. člen).
Če ljudski odbor mesta oziroma mestne občine, ki mu je predlagana odprava ali razveliavitev zadržanega predpisa njegovega sveta, ne izda nobene odločitve v 30 dneh od dneva. 1. je bila izdana odločitev o zadržanju, se šteje, da je zadržani predpis potrdil.
43.	člen
Splošne koristi so prizadete takrat, kadar je predpis ljudskega odbora ali njegovih organov v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije ali s splošno smerjo njenega socialističnega razvoja.
44.	člen
Organ, ki je. po prednjih členih upravičen, odpraviti ali razveljaviti nezakonit predpis ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine ali njegovega sveta, lahko opozori ljudski odbor mesta ali mestne
občine oziroma njegov svet, ki je izdal nezakoniti predpis, na nezakonitost predpisa in zahteva od njega, naj tak predpis sam odpravi ali spremeni v roku, ki mu ga določi.
45.	člen
Pristojni organ sme po določbah prejšnjih členov odpraviti ali razveljaviti predpis ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine ali njegovega sveta v 60 dneh po njegovi izdaji.
46.	člen
'v.
Odločitev o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju predpisa ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine mora biti obrazložena in se mora sklicevati na ustrezne predpise.
47.	člen
Ljudski odbor mesta ali mestne občine oziroma njegov svet se sme zoper odločitev o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju svojega predpisa pritožiti v 15 dneh po prejemu odločitve Prezidiju Ljudske skupščine LRS. Ce je odločitev izdal Prezidij Ljudske skupščine LRS, je ta dokončna.
Prfezidij Ljudske skupščine LRS lahko odločitev, zoper katero je vložena pritožba, potrdi, odpravi ali razveljavi.
48.	člen
Višji državni organ oziroma okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet sme odločbe, ki jih izdajo ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ali njegovi organi v upravnem postopku, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo po določbah upravnega postopka.
49.	člen
Ce okrajni ljudski odbor ali njegov svet ne izvršuje svoje nadzorstvene pravice nad zakonitostjo dela ljudskega odbora mestne občine, ga Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni organ opozori na nezakonitost predpisa ljudskega odbora mestne občine in zahteva od njega, naj tak predpis odpravi ali razveljavi v roku, ki mu ga za to določi.
Ce okrajni ljudski odbor ali njegov svet tudi po preteku tega roka ne odpravi ali razveljavi takega predpisa, ima Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma pristojni republiški državni organ pravico, da v 50 dneh od dneva, s katerim preteče rok po prednjem odstavku, v svoji pristojnosti sam izda odločitev o odpravi ali razveljavitvi, za katero je sicer pristojen nadzorstveni organ.
50.	člen
Ce ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ali njegov organ opravila, ki bi ga moral izvršiti, ali opravila, ki mu ga je v svoji pristojnosti naložil republiški državni organ oziroma okrajni ljudski odbor, sploh ne izvrši ali ne izvrši o pravem času, ga sme izvršiti pristojni republiški državni organ oziroma okrajni ljudski odbor sam, ljudski odbor mesta oziroma mestne občine pa mu mora povrniti s tem zvezane stroške.
Zoper odločitev po prednjem odstavku se sme ljudski odbor mesta oziroma mestne občine v 15 dneh po prejemu odločitve pritožiti Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
51.	člen
Kjer se v tem poglavju govori o odpravi, razveljavitvi ali zadržanju nezakonitih pravnih predpisov, veljajo ustrezne določbe tudi za vse druge nezakonite ukrepe ljudskega odbora in njegovih svetov, kolikor ne gre za odločbe v upravnem postopku (48. člen).
52.	člen
Ce ljudski odbor mesta ali mestne občine obravnava zadeve, ki spadajo v pristojnost višjega državnega organa po drugem odstavku 5. člena tega zakona, in mu predlaga, kako naj se rešijo, mora ta organ obvestiti ljudski odbor o svojem stališču do njegovega predloga.
53.	člen
Ce je ljudski odbor mesta oziroma mestne občine mnenja, da je višji državni organ oziroma okrajni ljudski odbor s svojim predpisom ali z drugo odločitvijo kršil kakšno njegovo pravico, ki izvira iz zakona, ima pravico, podati opozoritev Prezidiju Ljudske skupščine LRS ali Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, če gre za predpis zveznega organa.
Ce prezidij ljudske skupščine s svojo odločitvijo krši kakšno pravico ljudskega odbora, ki izvira iz zakona, opozori na to ljudski odbor ljudsko skupščino.
Prezidij oziroma ljudska skupščina sme na opozoritev odpraviti ali razveljaviti predpis oziroma odločitev, zoper katero je vložena opozoritev.
Opozoritev ne zadrži izvršitve predpisa oziroma odločitve.
54.	člen
Pristojni republiški državni organ mora skrbeti za to, da bo delovanje administracije ljudskih odborov mest in mestnih občin pravilno, posebno pa, da se usposobijo uslužbenci, in mora nadzorovati delo njihove administracije. V ta namen lahko izdaja splošne predpise o organizaciji administracije ljudskih odborov mest in mestnih občin.
55.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS laliko razpusti vsak ljudski odbor mesta ali mestne občine na ozemlju Ljudske republike Slovenije v celoti ali samo mestni zbor ali zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora, če je njegovo delovanje v očitnem nasprotju z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zveznimi ali republiškimi zakoni, zlasti če kljub opozoritvi Prezidija Ljudske skupščine LRS ne opravlja svojih nalog.
Preden izda Prezidij Ljudske skupščine LRS ukaz po prvem odstavku tega člena, mora zaslišati prizadeti ljudski odbor oziroma zbor mestnega ljudskega odbora.
Ce se ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ali zbor mestnega ljudskega odbora razpusti, imenuje Prezidij Ljudske skupščine LRS začasno upravo izmed članov razpuščenega ljudskega odbora oziroma zbora ali izmed drugih državljanov, ki imajo pravico, biti izvoljeni za odbornika ljudskega odbora ali zbora. Začasna uprava sme upravljati samo tekoče upravne zadeve.
Ce se razpusti ljudski odbor mesta ali mestne občine ali zbor mestnega ljudskega odbora, se morajo z ukazom o razpustu hkrati razpisati volitve za novi ljudski odbor ali zbor. Volitve morajo biti najpozneje v dveh mesecih po razpustu.
3.	Odškodninska odgovornost mesta in mestne občine
56.	člen
Mesto in mestna občina sta odgovorna za škodo, ki jo odbornik, član sveta ali uslužbenec ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine napravi z nezakonitim dejanjem državljanu ali pravni osebi pri opravljanju svoj ib dolžnosti.
Oškodovanec vloži odškodninski zahtevek pri ljudskem odboru. Ce ta zahtevku sploh ne ugodi ali mu ugodi samo deloma ali če se v 30 dneh potem, ko je zahtevek prejel, o njem sploh ne izjavi, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem civilnem sodišču.
Plačano odškodnino sme mesto oziroma mestna občina izterjati od odbornika, člana sveta oziroma od uslužbenca, ki je napravil škodo z nezakonitim dejanjem. >
Za zastaranje odškodninskih zahtevkov in za sodno pristojnost glede odškodninskih sporov veljajo iste določbe kot za državne uslužbence.
Tretje poglavje
LJUDSKI ODBOR OBČINE V SESTAVI MESTA
57.	člen
Za občine v sestavi mesta in za razmerje njihovih ljudskih odborov do mestnega ljudskega odbora in do drugih državnih organov se primerno uporabljajo predpisi zakona o občinskih ljudskih odborih, če zakon ali statut mestnega ljudskega odbora drugače ne določa.
Mestni ljudski odbor nadzoruje, ali ljudski odbor občine v sestavi mesta dela, po zakonu.
58.	člen
Pri volitvah odbornikov v mestni zbor je občina v sestavi mesta posebna volilna enota; taka občina voli toliko odbornikov, kolikor jih ji pripada sorazmerno s številom prebivalcev, najmanj pa enega.
Pri volitvah odbornikov v zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora sestavljata občina v se-, stavi mesta in mesto enotno območje.
59.	člen
Pristojnost ljudskega odbora občine v sestavi mesta se določi in spreminja s statutom mestnega ljudskega odbora.
60.	člen
Da se prepreči neenakomeren razvoj občin v sestavi mesta, lahko mestni ljudski odbor v svojem proračunu določi dotacije za proračun ljudskega odbora občine v sestavi mesta, in sicer zato, da ta lahko izpolni naloge, ki jih ima po mestnem družbenem planu.
Četrto poglavje
ORGANIZACIJA IN DELO LJUDSKEGA ODBORA MESTA OZIROMA MESTNE OBČINE
1.	Sestava mestnega ljudskega odbora
a)	Sestava mestnega zbora v	61. čleu
Mestni zbor ima 30 do 70 odbornikov.
V teh mejah določi število odbornikov mestnega zbora statut ljudskega odbora glede na število pre-
bivalcev in glede na posebnosti gospodarskih in drugih razmer mesta.
Za posamezna mesta lahko Prezidij Ljudske skupščine LRS z ukazom poviša število odbornikov do 100.
62.	člen
Ce se del mesta, ki je bil pri volitvah v mestni ljudski odbor posebna volilna enota, pridruži okraju, postanejo tisti odborniki mestnega zbora, ki so bili izvoljeni v volilni enoti, ki se pridruži, odborniki okrajnega zbora ljudskega odbora okraja, katerega območje se poveča; za občinski ljudski odbor se opravijo na pridruženem ozemlju dopolnilne volitve.
b)	Sestava zbora proizvajalcev
63.	člen
Zbor proizvajalcev ima praviloma polovico toliko odbornikov kot mestni zbor.
Mestni ljudski odbor določi skupno število odbornikov, ki se volijo v zbor proizvajalcev, in število odbornikov, ki jih volijo posamezne volilne skupine oziroma podskupine. Ta sklep potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Prezidij Ljudske skupščine LRS sme po predlogu mestnega ljudskega odbora povečati število odbornikov zbora proizvajalcev največ na tri četrtine števila odbornikov mestnega zbora, če je to potrebno zaradi števila in velikosti gospodarskih organizacij na območju mesta.
2.	Delovno področje mestnega zbora in zbora proizvajalcev mestnega ljudskega odbora
64.	člen
Mestni ljudski'odbor opravlja vse' zadeve, za katere je pristojen, sam na ločenih sejah mestnega zbora in zbora proizVajalcev ali na skupnih sejah obeh zborov oziroma odbornikov obeh zborov, upravne zadeve pa tudi po svojih svetih.
Zbora mestnega ljudskega odbora imata seje ločeuo, vsak zase, če ne skleneta, naj bo seja obeh zborov skupna.
Kadar mestni ljudski odbor voli, imenuje ali razrešuje organe oziroma uslužbence ter opravlja druge zadeve po 68. členu tega 'zakona, izvršuje to pravico na skupni seji odbornikov obeh zborov.
65.	člen
Mestni zbor in zbor proizvajalcev sta enakopravna, kadar sprejemata:
1.	statut in njegove spremembe;
2.	odlok o mestnem družbenem planu in odlok o končem obračunu ter mnenje in pripombe k predlogu republiškega družbenega plana;
3.	odlok o mestnem proraču h, iu odlok o sklepnem računu;
4.	splošni urbanistični' načrt;
5.	predpise o gospodarskoupravnih ukrepih;
6.	sklepe o ustanovitvi, spojitvi in prenehanju gospodarskih podjetij in zavodov ter o prenosu osnovnih sredstev gospodarskih podjetij;
7.	sklepe o delovnih razmerjih in socialnem zavarovanju;
8.	odloke o mestnih dokladah in drugih javnih dajatvah;
9.	sklepe o razpolaganju s splošnim ljudskim premoženjem, s katerim gospodari mestni ljudski odbor;
10.	sklepe o najetju posojila in sklepe o tem, da prevzame mesto poroštvo za posojilo gospodarski organizaciji ali zavodu v mestu;
11.	sklepe o razpisu mestnega referenduma;
12.	sklepe o razpisu volitev odbornikov v mestni zbor, če preteče njegova poslovna doba, oziroma o razpisu volitev odbornikov v zbor proizvajalcev;
13.	sklepe o višini stalne nagrade predsedniku in podpredsedniku mestnega ljudskega odbora ter o ureditvi povračila stroškov odbornikom mestnega ljudskega odbora ter članom svetov in njihovih odborov in članom posebnih komisij:
14.	sklepe o določitvi delovnih mest v organizacijskih enotah mestnega ljudskega odbora;
15.	sklepe o vseh drugih zadevah, o katerih morata • po splošnih, predpisih ali po statutu odločati mestni zbor in zbor proizvajalcev.
Zbor proizvajalcev odloča enakopravno z mestnim zborom tudi o drugih zadevah s področja gospodarstva, za katere je pristojen mestni ljudski odbor.
66.	člen
Odloki in drugi sklepi mestnega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakopravno mestni zbor in zbor proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
67.	člen
Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
Ce se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan.
Ce se tudi na tej seji ne sporazumeta, se zadeva pošlje Ljudski skupščini LRS oziroma posebnemu organu skupščine. Odločitev Ljudske skupščine LRS oziroma njenega organa je za oba zbora obvezna.
68.	člen
Mestni ljudski odbor samo na skupni seji odbornikov obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbor.:, predsednike in člane svetov in člane skupnih odborniških komisij;
2.	imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora in druge uslužbence, za katere to določa zakon ali statut;
3.	voli in razrešuje v skladu z zakonom predsednika, sodnike in sodnike porotnike okrajnega in okrožnega sodišča;
4.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega 'namestnika;
5.	imenuje in razrešuje direktorje podjetij, upravitelje zavodov in vodje uradov, kadar je za to po zakonu pristojen mestni ljudski odbor;
6.	odloča o vseh zadevah, ki so po splošnih predpisih dane v odločanje skupni seji odbornikov obeh zborov.
69.	člen
O vseh zadevah iz pristojnosti mestnega ljudskega odbora, ki jih mestni ljudski odbor ne opravlja po svojih svetih, odloča mestni zbor sam, razen o zadevah:
1.	o katerih enakopravno odločata mestni zbor in zbor proizvajalcev (65. člen);
2.	o katerih odloča ljudski odbor samo na skupni seji odbornikov obeh zborov (68. člen);
3.	o katerih odloča zbor proizvajalcev sam (73. člen).
70.	člen
Mestni zbor samo na svoji seji opravlja tele zadeve in jih ne more opravljati po svojih organih:
1.	sprejema odloke;
2.	potrjuje statute ljudskih odborov občin v sestavi mesta;
3.	ustanavlja in odpravlja svoje odborniške komisije;
4.	sklepa o prenehanju mandatov odbornikov, ki so člani mestnega zbora;
5.	daje dovoljenje za pripor ali preiskovalni zapor odbornika, ki je član mestnega zbora;
6.	postavlja in razrešuje organe za disciplinski postopek zoper uslužbence po posebnih predpisih;
7.	odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev mestnega ljudskega odbora zoper odločbe predsednika mestnega ljudskega odbora glede njihovih delovnih razmerij; odloča o pritožbah uslužbencev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih nerodnosti, in o pritožbah delavcev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih prekrškov;
8.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev v mestu, sklepa o sklicanju in odloča o sklepih zborov volivcev;
9.	odpravlja in razveljavlja nezakonite ukrepe predsednika mestnega ljudskega odbora, predpise in druge sklepe svetov mestnega ljudskega odbora ter nezakonite predpise in druge sklepe občinskih ljudskih odborov občin v sestavi mesta;
10.	sklepa o tem, ali naj se poda opozoritev zoper nezakonit predpis ali drugo odločitev višjega državnega organa, s katero so kršene pravice mestnega ljudskega odbora;
11.	opravlja druge zadeve, katere mora po zakonu ali po statutu oprnsljati mestni ljudski odbor samo na svoji seji.
71.	člen
Zbor proizvajalcev ima pravico, predlagati mestnemu zboru, naj izda predpise in ukrepe tudi v takih zadevah, pri katerih zbor proizvajalcev ne sodeluje.
Mestni zbor mora sklepati o vseh predlogih zbora proizvajalcev in mu mora sporočiti svojo odločitev.
72.	člen
Zbor proizvajalcev ima pravico ugovora na Prezidi} Ljudske skupščine LRS zoper vsak sklep mest-neg£i zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, če tudi je imel pravico sodelovati.
Prezidi} Ljudske skupščine LRS razveljavi sklep mestnega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen, ter o svoji odločitvi obvesti mestni ljudski odbor.
73.	člen
Zbor proizvajalcev sam na svoji seji:
1.	ustanavlja in odpravlja svoje odborniške komisije;
2.	odloča o prenehanju mandatov odbornikov, ki so člani zbora proizvajalcev;
3.	daje dovoljenje za pripor ali preiskovalni zapor odbornika, ki je član zbora proizvajalcev;
4.	sklepa o tem, ali naj se predlaga mestnemu zboru, naj izda predpise in ukrepe tudi v takih zadevah, pri katerih sam ne sodeluje;
5.	opravlja tudi druge zadeve, ki so s splošnimi predpisi ali s statutom izrecno dane v njegovo delovno področje.
74.	člen
Da bi se izravnale .-.kupne gospodarske, tehnične in druge koristi in potrebe gospodarskih organizacij na območju mesta in da bi se primerno nadzorovalo stanje teh gospodarskih organizacij in izpolnjevanje njihovih družbenih obveznosti, ima zbor proizvajalcev še posebne, z zakonom določene pravice.
3.	Sestava ljudskega odbora mestne občine
75.	člen '
Ljudski odbor mestne občine sestavlja 30 do 50 odbornikov.
V teh mejah določi število odbornikov statut ljudskega odbora mestne občine glede na število prebivalcev in glede na posebnosti gospodarskih in drugih razmer mestne občine.
76.	člen
Ce se del mestne občine, ki je bil pri volitvah v ljudski odbor mestne občine posebna volilna enota, pridruži drugi občini, postanejo tisti odborniki ljudskega odbora mestne občine, ki so bili izvoljeni v volilni enoti, ki se pridruži, odborniki ljudskega odbora občine, katere območje se poveča.
4.	Delovno področje ljudskega odbora mestne občine
77.	člen
Ljudski odbor mestne občine opravlja vse zadeve, za katere je pristojen, na svojih sejah, upravne zadeve pa tudi po svojih svetih.
78.	člen
Samo na svoji seji ljudski odbor mestne občine opravlja tele zadeve in jih ne more opravljati po svojih organih:
1.	izda in spreminja svoj statut;
2.	izdaja odloke;
3.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora mestne občine;
4.	ustanavlja in odpravlja odborniške komisije in posebne komisije;
5.	voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij ter predsednike in člane svojih svetov in posebnih komisij;
6.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
7.	daje dovoljenje za pripor ali preiskovalni zapor odbornika;
8.	sklepa o prenehanju mandatov odbornikov;
9.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev, sklepa o sklicanju in odloča o sklepih zborov volivcev;
10.	sklepa o razpisu mestnega referenduma;
11.	izdaja družbeni plan mestne občine in potrjuje končni obračun ter daje mnenje in pripombe k predlogu okrajnega družbenega plana;
12.	izdaja proračun mestne občine in potrjuje sklepni račun;
13.	izdaja in spreminja regulacijski načrt za mestno občino;
14.	uvaja v skladu z zakonitimi predpisi občinsko doklado;
15.	uveljavi po sklepu zbora volivcev posebni krajevni prispevek;
16.	sklepa o gospodarskoupravnih ukrepih;
17.	sklepa o ustanovitvi, spojitvi in prenehanju gospodarskih podjetij in zavodov ter o prenosu osnovnih sredstev gospodarskih podjetij;
18.	imenuje in razrešuje direktorje podjetij, upravitelje zavodov in vodje uradov;
19.	sklepa o razpolaganju s splošnim ljudskim premoženjem, s katerim gospodari;
20.	sklepa o najetju posojila in o tem, da prevzame mestna občina poroštvo za posojilo gospodarski organizaciji ali zavodu v mestni občini;
21.	sklepa o višini stalne nagrade predsedniku ljudskega odbora in o ureditvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in njihovih odborov in članom posebnih komisij;
22.	imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora in druge uslužbence, za katere to določa zakon ali statut;
23.	določa delovna mesta v administraciji ljudskega odbora;
24.	odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev ljudskega odbora mestne občine zoper odločbe predsednika glede njihovih delovnih razmerij; odloča o pritožbah uslužbencev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih nerednosti, in o pritožbah delavcev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih prekrškov;
25.	odpravlja, razveljavlja in spreminja nezakonite ukrepe svojega predsednika ter nezakonite ali nepravilne odredbe in navodila svojih svetov;
26.	sklepa o tem, ali naj se poda opozoritev zoper nezakonit predpis ali drugo odločitev višjega državnega organa, s katero so kršene pravice ljudskega odbora mestne občine;
27.	opravlja druge zadeve, katere mora po zakonu ali statutu ljudski odbor mestne občine opravljati samo na seji.
5.	Konstituiranje mestnega ljudskega odbora
79.	člen
Zaradi konstituiranja skliče dotedanji predsednik mestnega ljudskega odbora na novo izvoljene odbornike mestnega zbora in zbora proizvajalcev takoj po objavi volilnih izidov na prvo sejo. Ta mora biti najpozneje petnajsti dan po dnevu volitev.
Odborniki vsakega zbora se zberejo ločeno na posebnih sejah.
Če predsednik v omenjenem roku ne skliče na novo izvoljenih odbornikov, se odborniki obeh zborov zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za njune seje.
80.	člen
Prvo sejo vsakega zbora začne in vodi njegov najstarejši odbornik. Nato se izvoli verifikacijska komisija petih članov, da pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov in preizkusi pravilnost njihove izvolitve ter o tem poroča svojemu zboru.
81.	člen
O verifikaciji odborniških mandatov odločajo odborniki mestnega zbora oziroma zbora proizvajalcev.
Odbornik, čigar mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi svojega mandata, če se o njegovi verifikaciji posebej glasuje.
82.	člen
Vsak zbor izvolitev posameznega svojega odbornika potrdi ali ne potrdi, lahko pa odločanje o tem odloži in odredi potrebne poizvedbe.
Če se odbornikov mandat ne potrdi zato, ker izvoljeni odbornik nima pogojev, da bi smel biti izvoljen za odbornika, se opravijo za ta mandat ponovne volitve. Ponovne volitve morajo biti tudi takrat, če se mandat ne potrdi zaradi takih nepravilnosti pri volitvah, ki so bistveno vplivale na končni izid volitev. Te volitve se razpišejo najpozneje za petnajsti dan po odločitvi glede verifikacije tega mandata.
83.	člen
Po verifikaciji mandatov odborniki, katerih izvolitev je potrjena, vsak v svojem zboru prisežejo in podpišejo prisego.
Prisega se glasi: »Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek mesta, Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Odborniki, ki pripadajo narodnim manjšinam, smejo priseči v svojem jeziku.
Dokler odbornik ne priseže, ne more opravljati odborniških pravic in dolžnosti.
84.	člen
Po zaprisegi izvolijo odborniki mestnega zbora oziroma zbora proizvajalcev enega izmed odbornikov, ki vodi seje, in sicer za eno sejo ali več sej, vendar največ za eno leto.
Na isti seji izvolijo tudi odborniške komisije.
85.	člen
Takoj nato se sestaneta oba zbora na skupno sejo odbornikov, ki jo vodi najstarejši izmed odbornikov.
Na tej seji se najprej izvoli predsednik ljudskega odbora, ki prevzame nadaljnje vodstvo seje. Po izvolitvi predsednika se izvolijo eden ali dva podpredsednika ljudskega odbora, skupne odborniške komisije ter predsedniki in člani svetov mestnega ljudskega odbora.
6.	Konstituiranje ljudskega odbor« mestne občine
86.	člen
Za sklicanje na novo izvoljenih odbornikov ljudskega odbora mestne občine na prvo sejo, za postopek pri verifikaciji odborniških mandatov in za prisego odbornikov ljudskega odbora mestne občine se primerno uporabljajo predpisi 79. do 83. člena tega zakona.
Po prisegi izvolijo odborniki predsednika ljudskega odbora mestne občine, ki prevzame nadaljnje
vodstvo seje; ljudski odbor nato izvoli podpredsednika, člane stalnih odborniških komisij ter predsed* nike in člane svojih svetov.
7.	Zasedanje mestnega ljudskega odbora
87.	člen
Mestni ljudski odbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen, in dela ali na sejah ali v svetih oziroma odborniških komisijah.
Seje mestnega zbora morajo biti najmanj enkrat na mesec.
•	88. člen
Seje obeh zborov so praviloma ob istih rokih.
Kadar odloča mestni zbor o kakšni zadevi, ki spada tudi v delovno področje zbora proizvajalcev* mora hkrati imeti sejo tudi zbor proizvajalcev.
89.	člen
Seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev sklicuje predsednik mestnega ljudskega odbora.
Vsak odbornik mora biti povabljen na sejo s pismenim vabilom, v katerem je treba povedati kraj in čas seje in predlog dnevnega reda.
Vabilo z dnevnim redom seje se objavi na oglasni deski mestnega ljudskega odbora in razen tega tudi tako, kot je kje v navadi.
Vsak odbornik ima pravico, k predlaganemu dnevnemu redu pismeno predlagati dopolnitve in spremembe predloga dnevnega reda.
90.	člen
Če zahteva petina odbornikov mestnega zbora ali zbora proizvajalcev ali če zaukaže Prezidij Ljudske skupščine LRS, naj se skliče seja enega ali drugega zbora, in če se hkrati da predlog dnevnega reda, mora predsednik mestnega ljudskega odbora sklicati sejo v petih dneh.
91.	člen
Če predsednik mestnega ljudskega odbora no skliče seje zbora, čeprav bi jo po zakonu ali na zahtevo petine odbornikov zbora moral sklicati, se lahko zbor sestane tudi sam, če skliče sejo petina odbornikov zbora.
92.	člen
Seje vsakega zbora vodi za to določeni odbornik (84. člen).
93. člen
Na začetku seje razpravlja in sklepa zbor o dnevnem redu seje in izvoli dva overitelja zapisnika.
Predsednik mestnega ljudskega odbora mora pred določitvijo dnevnega reda sporočiti mestnemu zboru oziroma zboru proizvajalcev, kakšne predloge za dnevni red je prejel.
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red.
94.	člen
Zbora obravnavata poročila, ki jih dajo o svojem delu predsednik mestnega ljudskega odbora oziroma o delu svetov predsedniki svetov mestnega ljudskega odbora, in sklepata o teh poročilih. Iz pomembnih razlogov pa lahko sklepanje o poročilu preložita na prihodnjo sejo.
Zbora obravnavata tudi poročila, ki jih po zakonu ali po njuni zahtevi podajata predsednik okrajnega so-
dišča o delu sodišča in sodnik za prekrške o upravnih kazenskih zadevah. Ob tem obravnavata tudi družbene probleme, ki so v zvezi z delom sodišča oziroma sodnika za prekrške, in sklepata o potrebnih ukrepih.
95.	člen
Pravico razpravljati in glasovati imajo samo odborniki, pravico razpravljati pa tudi poslanci Ljudske skupščine FLRJ in Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju mesta. Zbor pa lahko sklene, da se sme udeležiti razpravljanja tudi oseba, ki ni odbornik.
Pravico dajati zboru n red loge o zadevah iz delovnega področja zbora imajo odborniki, predsednik mestnega ljudskega odbora, odborniške komisije in sveti ljudskega odbora. Ü predlogu mora biti izdan sklep.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
96.	člen
Odborniki imajo pravico, na sejah mestnega zbora in zbora proizvajalcev ustne ali pismeno zastavljati vprašanja predsedniku mestnega ljudskega odbora in predsednikom svetov. Predsednik mestnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta mora odgovoriti na vprašanje ustno najpozreje na prihodnji seji zbora.
97.	Člen
Seje zborov so javne. Ce to zahtevajo pomembne splošne koristi, pa zbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
98.	člen
Vsak zbor sklepa v djavno, če je ua seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Vsak zbor sklepa z večino glasov navzočih odbornikov, razen kadar je z zakonom ali statutom ljudskega odbora predpisana posebna večina.
Statut ljudskega odbora se sprejme in spremeni z večino glasov vseh odbornikov mestnega zbora in vseh odbornikov zbora proizvajalcev.
99.	člen
Na seji se glasuje praviloma javno; glasuje se lahko samo osebno.
Tajno se glasuje, če tako sklene zbor.
100.	člen
Predsedujoči sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Ce odbornik kljub opominu še naprej moti sejo, ga sme zbor od seje izključiti.
101.	čten
O sejah zbora se piše zapisnik: podpišejo ga predsedujoči in overitelja zapisnika.
Overjeni zapisnik se takoj pošlje Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
102.	člen
Zbora smeta skleniti, da bosta kakšno zadevo iz svojega skupnega delovnega področja (65. člen) obravnavala na skupni seji obeh zborov; vendar odločita tudi v tem primeru o takšni zadevi vsak zase.
Skupno sejo obeh zborov vodi predsednik mestnega ljudskega odbora.
103.	člen
Skupne seje odbornikov obeh zborov (68. člen) sklicuje in vodi predsednik mestnega ljudskega odbora. Skupna seja odbornikov sme sklepati samo, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora, sklepa pa z večino glasov navzočih odbornikov.
104.	člen
Določbe tega zakona o sejah mestnega zbora in zbora proizvajalcev veljajo ustrezno tudi za skupne seje obeh zborov in za skupne seje odbornikov obeh zborov, kolikor ni v 102. in 103. členu drugače določeno.
105.	člen
Natančnejše določbe o delu verifikacijske komisije in o verifikaciji mandatov ter o sklicevanju, delu in poteku sej zborov predpiše statut mestnega ljudskega odbora.
8.	Zasedanje ljudskega odbora mestne občine
106.	člen
Ljudski odbor mestne občine stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen, in dela ali na sejah ali v svetih oziroma odborniških komisijah.
Ljud ki odbor mestne občine mora imeti seje najmanj enkrat na mesec.
107.	člen
Glede sklicevanja, glede dnevnega reda in glede javnosti sej, glede sklepčnosti, glede glasovanja, glede večine, s katero se sprejemajo sklepi, glede predlogov in glede vzdrževanja reda na sejah ter glede zapisnikov o sejah veljajo za seje ljudskega odbora mestne občine določbe, ki jih obsegajo 89. do 91. člen, 93. člen, prvi odstavek 94. člena, 93. dc 101. člen in 105. člen tega zakona za seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev mestnega ljudskega odbora, samo da seje vodi predsednik ljudskega odbora mestne občine, da se zapisniki o sejah pošiljajo tildi okrajnemu ljudskemu odboru in da imajo pravico razpravljanja tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora ter na območju mestne občine izvoljeni odborniki okrajnega ljudskega odbora.
108.	člen
Statut ljudskega odoora mestne občine se sprejme in spremeni z večino glasov vseh odbornikov mestne občine.
9.	Odborniške komisije ljudskega odbora mesta
oziroma mestne občine
109.	člen
Za preučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje sklepov in za izpeljavo anket izvolijo mestni zbor in zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora kakor tudi ljudski odbor mestne občine izmed svojih odbornikov svoje stalne in začasne odborniške komisije.
Stalne odborniške komisije se izvolijo na prvi seji za vso mandatno dobo. začasne komisije pa po potrebi. Začasna komisija dela, dokler ne opravi zaupane ji
naloge oziroma dokler je zbor oziroma ljudski odbor mestne občine ne razreši. Zbor mestnega ljudskega odbora oziroma ljudski odbor mestne občine pa lahko vsak čas razreši vse ali posamezne elane katerekoli svoje odborniške komisije in izvoli nove.
Posamezni odbornik je lahko član največ dveh stalnih odborniških komisij.
110.	člen
Stalne odborniške komisije mestnega zbora mestnega ljudskega odbora so:
1.	mandatno-imunitetna komisija;
2.	komisija za družbeni plan in proračun;
3.	komisija za pravne predpise in za organizacijska vprašanja;
4.	komisija za prošnje in pritožbe.
Stalni odborniški komisiji zbora proizvajalcev mestnega ljudskega odbora sta:
1.	mandatno-imunitetna komisija;
2.	komisija za družbeni plan in proračun.
Mestni zbor in zbor proizvajalcev lahko ustanovita tudi druge stalne odborniške komisije.
111.	člen
Ljudski odbor mestne občine ima enake stalne odborniške komisije kakor mestni zbor mestnega ljudskega odbora, lahko pa ustanovi tudi druge stalne odborniške komisije.
Ljudski odbor mestne občine mora imeti tudi stalno odborniško računsko komisijo, ki jo sestavljajo 3 člani. Ta komisija nadzoruje izvrševanje proračuna mestne občine.
112.	člen
'	I
Stalne odborniške komisije preučujejo predloge, ki jim jih dajo v preučevanje mestni zbor ali zbor proizvajalcev oziroma ljudski odbor mestne občine.
O predlogih da odborniška komisija svoje poročilo na seji zbora oziroma ljudskega odbora.
113.	člen
Predsednik ljudskega odbora in predsedniki svetov ne smejo biti člani odborniških komisij.
114.	člen
Stalne odborniške komisije so sestavljene iz 3 do 7 članov.
Vsaka komisija izbere izmed sebe predsednika.
Komisije sklepajo z večino glasov svojih članov.
O delu komisije se piše zapisnik.
115.	člen
Mestni zbor in zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora lahko izvolita skupne stalne ali začasne odborniške komisije za preučevanje posameznih zadev, za katere je pristojen mestni ljudski odbor.
Mestni zbor in zbor proizvajalcev morata imeti skupno stalno odborniško komisijo za volitve in imenovanja ter stalno odborniško računsko komisijo.
Komisija za volitve in imenovanja preučuje predloge za izvolitev in imenovanje vseh organov in uslužbencev, ki jih voli oziroma imenuje mestni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov (68. člen), ter razloge za njihovo razrešitev.
Računska komisija nadzoruje izvrševanje mestnega proračuna.
Obe komisiji se volita na skupni seji odbornikov obeh zborov izmed njunih odbornikov.
Komisija za volitve in imenovanja ima 5 do 9 članov, računska komisija pa 3 člane.
Določbe tega zakona o stalnih odborniških komisijah mestnega zbora in zbora proizvajalcev veljajo ustrezno tudi za ti dve komisiji, kolikor ni v tem členu drugače določeno.
116.	člen
Natančnejše predpise o ustanovitvi, sestavi in dela stalnih odborniških komisij določi statut, za začasne odborniške komisije pa sklep o njihovi ustanovitvi.
10.	Pravni predpisi, odločbe in drugi sklepi ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine
117.	Člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine izdaja splošne predpise, odločbe in druge sklepe.
•118. člen
Splošne predpise izdaja ljudski odbor mesta oziroma mestne občine v obliki odlokov, odredb in navodil.
119.	člen
Odloke, odredbe in navodila podpisuje predsednik ljudskega odbora.
Odredbe in navodila, ki jih izdajo sveti ljudskega odbora, podpisuje predsednik sveta, odredbe pa tudi predsednik ljudskega odbora (drugi odstavek 148. člena).
120.	člen
Odloke ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine je treba objaviti v Uradnem listu LRS. Odloki začno veljati z dnevom objave v Uradnem listu LRS, če ni v njih drugače določeno.
Glede drugih predpisov odloči ljudski odbor mesta oziroma mestne občine, kako naj se objavijo oziroma razglasijo in kdaj začno veljati.
121.	člen
O vprašanjih, ki jih ne reši s splošnim predpisom, sprejema ljudski odbor mesta oziroma mestne občine sklepe.
Z odločbami in sklepi rešuje ljudski odbor mesta oziroma mestne občine tudi posamezne zadeve iz svoje pristojnosti.
Peto poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODBORNIKOV
122.	člen
Odborniki imajo pravico in dolžnost, udeleževati se sej predstavniškega telesa, ki mu pripadajo, in sodelovati pri njegovem delu, sodelovati pri delu odborniških komisij in svetov, v katere so izvoljeni, in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jih zaupa ljudski odbor.
Odborniki se smejo udeleževati tudi sej tistih odborniških komisij in svetov, katerih člani niso, in smejo na njih sodelovati pri obravnavanju brez glasovalne pravice.
123.	člen
Vsak odbornik ima pravico, predlagati odloke, odredbe, navodila, odločbe in druge sklepe v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost ljudskega odbora.
Odborniki imajo pravico, na sejah zborov mestnega ljudskega odbora oziroma na sejah ljudskega odbora mestne občine ustno ali pismeno zastavljati vprašanja (96. člen).
124.	člen
Odborniki se morajo udeleževati zborov svojih volivcev; volivcem morajo poročati o svojem delu in o delu ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine ter jim o tem dajati račun.
125.	člen
Odbornik ne more biti uslužbenec v administraciji svojega ljudskega odbora.
126.	člen
Za svoje odborniško delo so odborniki odgovorni svojemu ljudskemu odboru.
Zbor mestnega ljudskega o’dhora oziroma ljudski odbor mestne občine lahko izreče odborniku, ki je prekršil svoje odborniške dolžnosti, opomin ali pa ga odveže od zaupanih mu dolžnosti.
Zbor oziroma ljudski odbor mestne občine, katerega član je odbornik, lahko predlaga, da se začne postopek za odpoklic odbornika, če se odbornik najmanj šest mesecev ni udeležil nobene seje zbora oziroma ljudskega odbora ali seje sveta ljudskega odbora in se za to ne opraviči.
127.	Člen
Pri opravljanju odborniških dolžnosti imajo odborniki imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odbornika brez privolitve zbora mestnega ljudskega odbora oziroma brez privolitve ljudskega odbora mestne občine, kateremu pripada, pripreti ali dati v preiskovalni zapor. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen, ali če je nevarnost, da bi pobegnil.
Organ, ki je začel zoper odbornika kazenski postopek, mora to brez odlašanja naznaniti njegovemu ljudskemu odboru.
128.	člen
Odborniki so svojemu ljudskemu odboru mate-rialrfo odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju svoje odborniške dolžnosti napravijo mestu ali mestni občini neposredno ali pa s tem, da so prizadejali državljanom ali pravnim osebam z nezakonitim opravljanjem odborniške dolžnosti škodo, ki jo mora mesto oziroma mestna občina povrniti.
O odškodninski odgovornosti odbornikov in o višini odškodnine odloča zbor oziroma ljudski odbor, ki mu odbornik pripada. Zoper njegovo odločbo sme odbornik v 30 dneh po prejemu odločbe vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
129.	člen -
Odborniki imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolž-
nosti, in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine izda v skladu z republiškimi predpisi natančnejše določbe o tem, v kakšnih primerih in v kakšni višini se odbornikom povrnejo stroški in izgubljeni zaslužek.
130.	člen
Odborniku preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico — z dnem, ko jo izgubi;
•2. če ga volivci odpokličejo — z dnem, ko se izglasuje odpoklic;
3.	če se odpove mandatu — z dnem, ko sprejme ljudski odbor njegovo odpoved;
4.	če je bil obsojen za kaznivo dejanje iz koristo-
ljubnosti ali če je bil obsojen za kakšno drugo kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo'od 6 mesecev, ali na kazen strogega zapora — z dnem, ko postane sodba pravnomočna;	»
5.	če sprejme službo v administraciji svojega ljudskega odbora — z dnem, ko nastopi službo.
131.	člen
Odborniku zbora proizvajalcev preneha mandat tudi takrat, če preneha njegovo delovno razmerje oziroma članstvo v gospodarski organizaciji na območju mesta ali na gospodarskem področju, v katerem je bil izvoljen.
Odborniku zbora proizvajalcev se ne sme odpovedati delovno razmerje, dokler traja njegov mandat, razen če podjetje preneha.
Odbornik zbora proizvajalcev ne more biti brez svoje privolitve premeščen na delovno mesto izven mestnega območja.
132.	člen
Zoper sklep zbora mestnega ljudskega odbora oziroma sklep ljudskega odbora mestne občine, s katerim se ugotovi, da je odborniku prenehal mandat, se sme odbornik pritožiti Prezidiju Ljudske skupščine LRS v 15 dneh potem, ko je prejel sklep-
133.	člen
Za mesto odbornika, ki mu je prenehal mandat, se opravijo nadomestne volitve.
Šesto poglavje
ORGANI LJUDSKEGA ODBORA MESTA OZIROMA MESTNE OBČINE
1. Predsednik ljudskega odbora mestu oziroma mestne
občine
134.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine izvoli izmed svojih odbornikov predsednika.
Predsednik predstavlja ljudski odbor in zastopa mesto oziroma mestno občino kot pravno osebo pred državnimi organi in v pravnih razmerjih nasproti posameznim fizičnim in pravnim osebam. Predsednik sme od prjmera do primera pooblastiti koga drugega, da zastopa mesto oziroma mestno občino.
135.	člen
Predsednika voli in razreši mestni .ljudski odbor na skupni seji odbornikov obeh zbprov, ljudski odbor mestne občine pa na svoji seji.
Ista oseba je lahko predsednik ljudskega odbora mestne občine zaporedoma največ dve delovni dobi ljudskega odbora mestne občine.
Ko preteče delovna doba ljudskega odbora, opravlja predsednik še nadalje svoje delo do izvolitve novega predsednika.
Predsednik ne more biti hkrati predsednik ali član sveta ali komisije svojega ljudskega odbora.
136.	člen
Predsednik opravlja tele zadeve:
1.	sklicuje seje ljudskega odbora oziroma zborov in vodi skupne seje zborov in skupne seje odbornikov obeh zborov oziroma seje ljudskega odbora;
2.	skrbi za pripravo sej in sestavlja predloge dnevnega reda za seje;
3.	skrbi, da se sklepi ljudskega odbora in sklepi višjih državnih organov pravilno izvršujejo;
4.	poroča ljudskemu odboru o svojem delu in o delu administracije;
5.	skrbi za skladnost dela svetov ljudskega odbora in po potrebi zahteva v posameznih primerih odločitev ljudskega odbora;
6.	ima pravico, zahtevati od predsednika sveta poročilo o delu sveta, po potrebi sklicuje seje sveta ali njegovih odborov in sme zahtevati, da se o posameznih vprašanjih razpravlja in sklepa na seji sveta; določi iz vrst odbornikov namestnika predsedniku sveta, če je ta začasno odsoten ali zadržan;
7.	skrbi, da redno poteka delo odborniških komisij ljudskega odbora, ki jih po potrebi lahko tudi sam sklicuje na seje;
8.	skrbi, da se sestavijo predlogi družbenega plana in končnega obračuna, proračuna in sklepnega računa, predlogi odlokov in drugih predpisov, ki jih predlagajo ljudskemu odboru sveti in drugi organi ljudskega odbora; skrbi, da te predlogi o pravem času dobijo pristojne stalne odborniške komisije ljudskega odbora;
9.	razglaša odloke in odredbe ljudskega odbora, druge sklepe ljudskega odbora in njegovih organov pa, če je razglasitev predpisana;
10.	opravlja nadzorstvo nad delom administracije in vseh uslužbencev v administraciji ljudskega odbora; izdaja odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev in delavcev v mejah pravic, ki mu jih daje zakon ali statut ljudskega odbora; določa, kdo bo nadomeščal tajnika ljudskega odbora ali načelnika oddelka, kadar .je ta začasno odsoten ali zadržan; predlaga proti tajniku ljudskega odbora in načelnikom oddelkov disciplinski postopek in jim izreka kazni za disciplinske nerednosti;
11.	v nujnih primerih zadrži izvršitev nezakonitih predpisov ljudskega odbora občine v sestavi mesta in takih njegovih predpisov, s katerimi so prizadete splošne koristi;
12.	sklicuje zbore volivcev;
13.	opravlja vse druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po zakonu ali po drugih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali po sklepih ljudskega odbora.
137.	člen
Mestni ljudski odbor ima enega ali dva podpredsednika, ljudski odbor mestne občine pa enega podpredsednika.
Podpredsednik nadomešča predsednika v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik izvršuje po sklepu ljudskega odbora posamezna opravila iz pristojnosti predsednika.
Ce preneha mandat predsedniku, preden preteče delovna doba ljudskega odbora, stopi podpredsednik na njegovo mesto, dokler se na prihodhji seji ljudskega odbora ne izvoli nov predsednik.
138.	člen
Statut določi, ali ima mestni ljudski odbor enega ali dva podpredsednika; statut določi tudi pravice in dolžnosti podpredsednikov oziroma podpredsednika.
139.	člen
Predsednik dobiva za svoje delo v ljudskem odboru stalno denarno nagrado.
Stalno denarno nagrado za svoje delo dobiva lahko tudi podpredsednik mestnega ljudskega odbora.
2, Sveti ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine
140.	člen
V ljudskem odboru mesta oziroma mestne občine so za posamezne skupine sorodnih upravnih zadev ljudskega odbora sveti.
Pri izvrševanju odlokov, odredb .navodil in drugih sklepov ljudskega odbora ter zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov opravljajo sveti zlasti tele upravne zadeve:
1.	na podlagi in v mejah žakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora izdajajo odredbe, navodila in druge ukrepo za izvrševanje teh predpisov, vendar odredbe samo, če so s temi predpisi izrecno pooblaščeni;
2.	obravnavajo načelna vprašanja svoje upravne panoge, usmerjajo z navodili in napotili delo administracije ljudskega odbora v svoji upravni panogi in nadzorujejo, če se njihovi sHepi izvršujejo;
3.	pripravljajo predloge odlokov in drugih splošnih predpisov, ki naj jih izda ljudski odbor;
4.	izdajajo odločbe v upravnem postopku, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku ljudskega odbora to spada v njihovo pristojnost.
141.	člen
Mestni ljudski odbor ima tele svete:
1.	svet za gospodarstvo; v njegovo delovno področje spadajo tele zadeve: sestavljanje predlogov družbenega plana in proračuna ter zadeve s področja financ, industrije in obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva, lova in ribištva;
2.	svet za komunalne zadeve; v njegovo delovno področje spadajo ožje komunalne zadeve, stanovanjske zadeve, zadeve s področja urbanizma, gradbene zadeve in zadeve lokalnega prometa, cest in vodnega gospodarstva ;
5.	svet za prosveto in kulturo; v njegovo delovno področje spadajo zadeve s področja predšolske vzgoje, šolstva, prosvete, kulture, umetnosti, telesne vzgoje, predvojaške vzgoje in druge kulturne delavnosti;
4„ svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko; v njegovo delovno področje spadajo zadeve s področja ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, socialnega zavarovanja, delovnih razmerij in posredovanja dela;
5.	svet za notranje zadeve; v njegovo delovno področje spadajo tele zadeve:,varstvo pravnega reda, varstvo reda in miru, skrb za varnost prometa, zatiranje kriminalnosti, zasledovanje storilcev kaznivih dejanj in izvrševanje kazni; matična služba; zadeve protiletalske obrambe in požarnovarnostne službe.
142.	člen
Ljudski odbor mestne občine ima razen sveta za notranje zadeve lahko vse ali le nekatere svete iz prejšnjega člena, lahko pa ustanovi tudi svete, ki opravljajo naloge iz sorodnih delovnih področij različnih svetov.
143.	člen
Svet je kolegijsko telo. Sestavljajo ga predsednik in 4 do 8 članov; svet za gospodarstvo ima lahko do 12 članov.	^
Predsednika sveta izvoli ljudski odbor izmed odbornikov,, druge člane pa izmed odbornikov, pred-stavnikovj gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov in izmed takih državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog sveta. Za člana sveta je lahko izvoljen samo državljan, ki sme biti izvoljen za odbornika ljudskega odbora.
Predsednik in člani sveta se volijo za eno leto.
Nihče ne more biti član več kot dveh svetov.
Člani sveta imajo enake pravice in dolžnosti.
Svet ima tajnika; ta je uslužbenec ljudskega odbora.
Uslužbenec v administraciji ljudskega odbora ne more biti član sveta.
144.	člen
Sveti delajo tudi še po preteku delovne dobe ljudskega odbora, dokler novi ljudski odbor ne izvoli novih svetov.
145.	člen v
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Sveti dajejo poročila o. svojem delu in tudi predloge za reševanje tistih zadev, ki jih ne smejo sami reševati.
Ljudski odbor lahko vsak čas razreši vse ali posamezne člane sveta in na njihovo mesto izvoli druge.
4	146. člen
Sveti delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta v rokih, ki jih določa statut, po potrebi ali po sklepu sveta. Sejo mora sklicati tudi, če to zahteva predsednik ljudskega odbora ali tretjina članov sveta. V nujnih primerih sme sklicati sejo sveta tudi predsednik ljudskega odbora sam.
Vabilo na sejo mora obsegati tudi predlog dnevnega reda.
Svet sme veljavno sklepati, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Ce se o kakšni zadevi glasuje, velja za sprejet tisti sklep, za katerega je glasovala večina navzočih članov sveta.
147.	člen
Seje sveta vodi predsednik sveta.
Na vsaki seji poroča predsednik sveta o izvršitvi sklepov zadnje seje in o tekočih vprašanjih, lahko pa za poročanje o posameznih vprašanjih dnevnega reda pooblasti tudi tajnika sveta ali kakšnega drugega uslužbenca ustreznega oddelka.
Če svet ali predsednik sveta misli, da je treba kakšno zadevo predložiti ljudskemu odboru, se na seji sveta stvar sicer lahko obravnava, vendar pa svet ne more o stvari odločiti, marveč lahko poda samo predlog ljudskemu odboru v odločitev. Če ljudski odbor sklene, naj o stvari odloči svet, je svet na ta sklep vezan.
148.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik; na zahtevo člana sveta se zapiše v zapisnik tudi njegovo ločeno mnenje. Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik sveta.
Odredbe sveta podpisuje poleg predsednika sveta tudi predsednik ljudskega odbora; ta lahko odreče podpis, Če je po njegovem mnenju odredba nezakonita. Če svet vztraja pri svojem stališču, ima predsednik sveta pravico, predložiti zadevo ljudskemu odboru.
Predsednik sveta podpisuje tudi odločbe, ki jih izdaja svet po 4. točki 140. člena tega zakona.
149.	člen
Svet lahko izvoli odbore in jim daje posamezne zadeve iz svojega delovnega področja, da jih preučijo in da pripravijo rešitve.
Odbor ne more sam izdajati odločb.
Vsak odbor šteje 3 do 5 člano , ki jih voli in ”az-rešuje svet. Predsednika odbora izvoli svet izmed svojih članov, druge člane odbora pa izmed odbornikov in drugih državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog odbora.
Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje po potrebi predsednik odbora.
O sejah se piše zapisnik.
150.	Člen
Člani sveta in odbora imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju svojih dolžnosti v svetu oziroma odboru, in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo te dolžnosti.
151.	člen
Člani sveta in njegovih odborov, ki niso odborniki ljudskega odbora, so za škodo, ki jo napravijo pri opravljanju svojih dolžnosti, odgovprni tako kot odborniki ljudskega čdbora.
152.	člen
Natančnejše določbe o številu članov, o organizaciji ler o delovnem področju in delu svetov predpiše statut.
Statut ljudskega odbora mestne občine določi tudi, katere svete ima ljudski odbor mestne občine.
3.	Posebne komisije in drugi organi ljudskega odbora mesta oziroma estne občine
153.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ali njegov svet lahko ustanovi za pripravo ali za izvedbo posameznih nalog posebne komisije, ki pa nimajo pravice odločanja.
Člani teh komisij so lahko odborniki ali drugi državljani.
Delo in organizacijo komisije določi ljudski odbor ali njegov svet s sklepom o ustanovitvi komisije.
154.	člen
Za opravljanje posameznih nalog so na podlagi splošnih predpisov višjih državnih organov pri ljudskem odboru mesta oziroma mestne občine tudi druge posebne komisije ali drugi posebni organi, katerih delo in organizacijo določajo ti predpisi.
Sedmo poglavje
ADMINISTRACIJA IN USLUŽBENCI LJUDSKEGA ODBORA MESTA OZIROMA MESTNE OBČINE
1.	Administracija
155.	. člen
Za pripravljanje in izvrševanje zadev, ki spadajo v pristojnost ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine, ima ljudski odbor administracijo; v administraciji so upravni in strokovni ter izvršilni in pisarniški uslužbenci.
Administracijo ljudskega odbora in njeno delo vodi tajnik ljudskega odbora pod nadzorstvom predsednika ljudskega odbora.
156.	člen
Administracija ljudskega odbora je organizacijska celota; sestavljena je iz tajništva in iz potrebnega števila tajništev svetov oziroma potrebnega števila oddelkov.
Tajništvo opravlja skupne zadeve in tiste zadeve, ki ne spadajo v delovno področje nobenega sveta.
Tajništvo sveta oziroma oddelek se ustanovi za zadeve iz delovnega področja enega ali več svetov.
V večjih mestih, ki jih določi republiški organ za notranje zadeve, se ustanovijo za zadeve.iz področja oddelka za notranje zadeve uprave namesto oddelkov.
Pri ljudskih odborih mestnih občin se lahko namesto tajništev svetov oziroma oddelkov ustanovijo za zadeve iz delovnega področja enega ali več svetov odseki ali referati v tajništvu.
Tajništvo, tajništva svetov oziroma oddelki in odseki se lahko delijo na manjše organizacijske enote.
Določbe tega zakona o oddelkih in o njihovih načelnikih se uporabljajo tudi za tajništva svetov in njihove tajnike.
Organizacijo administracije določi statut ljudskega odbora v skladu s predpisi višjih državnih organov.
157.	člen
Tajništvo vodi tajnik ljudskega odbora.
Oddelek vodi načelnik; ta je hkrati tajnik sveta.
Odsek vodi šef odseka; šef samostoj nega odseka je lahko tajnik sveta.
158.	člen
Da bi se olajšalo uradovanje administracije mestnega ljudskega odbora z državljani in da bi bilo njeno delo hitrejše, lahko mestni ljudski odbor s statutom določi, da se posamezna uradna opravila kakor: overitve listin in podpisov, sprejemanje izjav, izdajanje raznih potrdil, sprejemanje prošenj in pritožb, vročevanje vabil in odločb, zbiranje raznih podatkov in druge podobne tehnične zadeve opravljajo za določena območja mesta v izpostavi administracije mestnega ljudskega odbora.
Delo izpostave vodi tajnik izpostave; postavlja in razrešuje ga ljudski odbor. Tajnik izpostave ne more izdajati odločb v upravnem postopku.
Statut mestnega ljudskega odbora določi, za kateri del mestnega območja se ustanovi izpostava, kje bo njen sedež, kakšne zadeve bo opravljala, in vse drugo, kar je zvezano z delom izpostave.
159.	člen
Za delovno področje oddelka za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora se na predlog sveta za notranje zadeve ustanovi izpostava tega oddelka z odločbo pristojnega republiškega organa za notranje zadeve v sporazumu s pristojnim republiškim organom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
Izpostavi načeluje šef izpostave. Šefa in uslužbence izpostave imenuje v soglasju s predsednikom mestnega ljudskega odbora pristojni republiški organ za notranje zadeve, ki odloča tudi o drugih njihovih uslužbenskih razmerjih.
V pristojnost izpostave spada vzdrževanje krajevnega reda in miru in opravljanje tistih nalog iz področja oddelka za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora, ki jih določi po predlogu sveta za notranje zadeve pristojni republiški organ za notranje zadeve v sklepu, s katerim se ustanovi izpostava.
Šef izpostave opravlja naloge iz svojega področja po navodilih in pod nadzorstvom načelnika oddelka za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora.
Šef izpostave lahko po pooblastilu načelnika oddelka izdaja odločbe v zadevah, ki spadajo v področje načelnika oddelka.
2.	Tajnik ljudskega odbora
160.	člen
Tajnika postavlja in razrešuje ljudski odbor, in sicer tajnika mestnega ljudskega odbora na skupni seji odbornikov obeh zborov.
Za tajnika sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost po obstoječih predpisih, predpisani izpit in najmanj pet let upravne prakse.
161.	člen
Tajnik opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za pravilnost in zakonitost dela administracije in izravnava delo načelnikov oddelkov;
2.	razvršča uslužbence ljudskega odbora po posameznih organizacijskih enotah;
5. vodi personalne zadeve za uslužbence in delavce ljudskega odbora in daje predsedniku ljudskega odbora predloge za izdajo odločb o njihovih delovnih razmerjih;
4.	skrbi za strokovni napredek uslužbencev;
5.	predlaga disciplinski postopek zoper uslužbence administracije in izreka kazni za njihove disciplinske nerednosti razen glede načelnikov oddelkov; izreka kazni za disciplinske prekrške delavcev ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe v upravnem postopku v zadevah, ki ne spadajo v delovno področje oddelkov; v takih ljudskih odborih mestnih občin, ki nimajo oddelkov, izdaja odločbe v upravnem postopku v vseh zadevah, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali po odloku ljudskega odbora to ne spada v pristojnost ljudskega odbora oziroma njegovega sveta.
7.	izdaja spričevala in potrdila iz pristojnosti ljudskega odbora in vodi pisarniško dopisovanje, kolikor za to ne pooblasti načelnikov oddelkov;
8.	pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri izravnavanju dela posameznih svetov in drugih organov ljudskega odbora.
Zakon, statut ali odlok mestnega ljudskega odbora da lahko tajniku mestnega ljudskega odbora pravico, da izjemoma izdaja odločbe za izvrševanje zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in predpisov mestnega ljudskega odbora. Te odločbe mora predložiti v potrditev mestnemu ljudskemu odboru.
Tajnik sklicuje sestanke načelnikov oddelkov ljudskega 'odbora zaradi izravnavanja in zboljšanja uradovali ju.
Tajnik mestnega ljudskega odbora ima pravico udeleževati se sej mestnega zbora in zbora proizvajalcev, vodi zapisnike sej mestnega zbora, ima pravico udeleževati se sej svetov in komisij in sodelovati pri njihovem delu. toda brez glasovalne pravice. Tajnik ljudskega odbora mestne občine ima enake pravice in dolžnosti glede sej svojega ljudskega odbora in glede sej svetov in komisij svojega ljudskega odbora.
Tajnik mestnega ljudskega odbora ima pravico, nadzorovati uradovanje ljudskih odborov občin v sestavi mesta in jim dajati smernice /n pravilno uradovanje.
162.	člen
Tajnik je za svoje delo in za pravilno uradovanje uslužbencev v administraciji ljudskega odbora odgovoren firedsednikn in ljudskemu odboru.
165.	člen
Ce je tajnik začasno odsoten ali zadržan, ga na-domestuje uslužbenec ljudskega odbora, ki ga določi predsednik.
3.	Drugi uslužbenci
164. člen
Poleg tajnika ima ljudski odbor mesta oziroma mestne občine za opravljanje upravnih, strokovnih in pisarniških zadev še druge uslužbence.
Število uslužbenskih delovnih mest v administraciji ljudskega odbora in strokovno usposobljenost, ki je potrebna za vsako delovno mesto, določi ljudski odbor v sporazumu s pristojnim republiškim državnim organom.
Število uslužbenskih delovnih mest v oddelku za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora in strokovno usposobljenost za vsako delovno mesto v tem oddelku določi pristojni republiški organ za notranje zadeve v sporazumu s predsednikom mestnega ljudskega odbora in v soglasju s pristojnim republiškim organom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
165.	člen
Načelnike oddelkov, šefe samostojnih odsekov in druge uslužbence, za katere to določi statut ljudskega odbora, postavlja in razrešuje ljudski odbor, in sicer mestni ljudski odbor na skupni seji odbornikov obeh zborov.
Načelnike oddelkov in šefe samostojnih odsekov postavlja in razrešuje ljudski odbor v sporazumu s pristojnim republiškim državnim organom. Načelnika oddelka za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora postavlja in razrešuje pristojni republiški organ za notranje zadeve v sporazumu z ljudskim odborom, druge uslužbence tega oddelka pa v sporazumu s predsednikom mestnega ljudskega odbora. ..Ce se ljudski odbor in pristojni republiški organ ne moreta sporazumeti o razrešitvi načelnika oddelka oziroma šefa samostojnega odseka, lahko tisti, ki predlaga razrešitev, predloži zadevo Prezidiju Ljudske skupščine LRS; njegova odločitev je dokončna.
S posebnimi predpisi se lahko določi, katere upravne in strokovne uslužbence postavlja, premešča in razrešuje ljudski odbor samo v soglasju s pristojnim republiškim državnim organom.
166.	člen
Za načelnika oddelka sme biti postavljen, kdor ima strokovno usposobljenost po obstoječih predpisih, predpisani izpit in najmanj tri leta upravne prakse
167.	člen
Načelnik oddelka organizira in vodi delo uslužbencev v oddelku. Samo on dodeljuje delo uslužbencem in skrbi, da uslužbenci svoje delo pravočasno in pravilno opravijo.
Uslužbenci so glede svojega dela podrejeni načelniku oddelka.
Načelnik oddelka se mora kot tajnik sveta udeležiti vsake seje sveta in mora poročati o delu, če predsednik sveta tako odredi. Na seji sveta ima načelnik oddelka posvetovalni glas.
Načelnik oddelka skrbi za izvršitev sklepov in o tem poroča na seji sveta. Na sejah sveta vodi zapisnik.
168.	člen
Načelnik oddelka izdaja odločbe v upravnem postopku po napotilih in navodilih sveta, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali odloku ljudskega odbora to ne spada v pristojnost ljudskega odbora oziroma njegovega sveta.
169.	člen
Načelnik oddelka je za svoje delo odgovoren svetu in tajniku ljudskega odbora, načelnik oddelka za no* tranje zadeve mestnega ljudskega odbora pa svetu in republiškemu organu za notranje zadeve.
170.	člen
Če je načelnik oddelka začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje uslužbenec, ki ga določi predsednik ljudskega odbora.
Načelnik oddelka oziroma uprave za notranje zadeve pri mestnem ljudskem odboru si postavi svojega namestnika sam izmed uslužbencev tega oddelka oziroma uprave.
171.	člen
Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine izdaja v sklhdu s predpisi višjih državnih organov predsednik ljudskega odbora, kolikor ta zakon, predpisi višjih državnih organov ali statut ljudskega odbora drugače, ne določajo.	.
O pritožbah zoper odločbe o službenih razmerjih in o pritožbah zoper odločbe o disciplinskih nered-nostih uslužbencev, ki jih izda predsednik ljudskega odbora, odloča mestni zbor mestnega ljudskega odbora oziroma ljudski odbor mestne občine.
Mestni zbor mestnega ljudskega odbora oziroma ljudski odbor mestne občine odloča tudi q pritožbah zoper odločbe, ki jih je izdal v disciplinskih zadevah tajnik ljudskega odbora.
172.	člen
Predpisi, ki< veljajo za državne uslužbence, se , uporabljajo tudi za uslužbence ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
4.	Sodnik za prekrške
'	173. člen
Za odločanje v upravnem kazenskem postopku voli ljudski odbor mesta oziroma mestne občine enega ali več sodnikov za prekrške in njihove namestnike. Ti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Natančnejši predpisi o volitvi in razrešitvi, o delu in pravicah ter dolžnostih sodnikov za prekrške so dcdočeni v zakonu o prekrških.
9. Mestna ljudska straža v mestni občini
174.	člen
Mestna ljudska straža je izvršilni organ ljudskega odbora mestne občine in/je neposredno podrejena predsedniku ljudskega odbora mestne občine.
Stroški za vzdrževanje mestne ljudske straže se krijejo iz proračuna mestne občine.
175.	člen
Mestna ljudska straža varuje krajevni red in mir po odlokih ljudskega odbora mestne občine ter po navodilih ,in pod nadzorstvom načelnika oddelka za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, osebno in premoženjsko varnost pa po navodilih in pod nadzorstvom načelnika oddelka za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
176.	člen
Republiški organ za notranje zadeve izda natančnejše predpise o delu, organizaciji, disciplini, oborožitvi, strokovnem usposabljanju in uniformi mestne ljudske straže.
Osmo poglavje
NADZORSTVO IN NEPOSREDNA UDELEŽBA DRŽAVLJANOV
1.	Zbori volivcev
177.	člen
Da bi kar največ državljanov sodelovalo pri delu ljudskega odbora, da bi se okrepila odgovornost izvoljenih ljudskih predstavnikov in da bi se zagotovilo ljudsko nadzorstvo nad delom ljudskega odbora, se v mestih in mestnih občinah sklicujejo zbori volivcev.
178.	člen
Zbori volivcev sprejemajo sklepe, ki so za ljudski odbor obvezni, če tako določi zakon.
Zbori volivcev dajejo mnenja in stavljajo predloge V zadevah, za katere je določeno to z zakonom kot obvezno.
Zbori volivcev smejo obravnavati vprašanja ter dajati mnenja ip predloge tudi o zadevah, ki so pomembne za okraj, za Ljudsko republiko Slovenijo ali za vso državo, o zadevah, ki so dane v splošni pretres, in o zadevah, ža katere to zahtevajo višji državni organi.
179.	člen
Zbori volivcev se v mestih in mestnih občinah sestajajo praviloma po volilnih enotah, določenih za volitve v ljudske odbore mest oziroma mestnih občin.
Mestni zbor mestnega ljudskega odbora oziroma ljudski odbor mestne občine pa lahko določi, da se zbori volivcev sklicujejo za več volilnih enot.
180.	člen
Sklep, ki ga sprejme zbor volivcev, se pošlje ljudskemu odboru mesta oziroma mestne občine. Ljudski odbor mora sklep čimprej obravnavati in svojo odločitev sporočiti zboru volivcev.
181.	člen
Ce misli ljudski odbor mestne občine, da je sklep zbora volivcev, ki je za ljudski odbor obvezen, nezakonit, sporoči to okrajnemu ljudskemu odboru, da o tem odloči.
182.	člen
Odlok o tem, da se vpelje posebni krajevni prispevek, sme izdati ljudski odbor šele potem, ko je o tem sprejel sklep zbor volivcev, na katerem je bila navzoča večina volivcev. Sklep zbora volivcev je za ljudski odbor obvezen.
183.	člen
Zbore volivcev je treba zaslišati, preden se izda odločitev o spremembi območja mesta oziroma mestne občine.
184.	člen
Zbori volivcev se sestajajo po potrebi, najmanj pa dvakrat na leto.
Zbore volivcev sklicuje predsednik ljudskega odbora po sklepu ljudskega odbora. Če predsednik' ljudskega odbora mestne občine ne skliče zbora volivcev v predpisanem roku, ga lahko skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora.	<
Predsednik ljudskega odbora mora sklicati zbor volivcev tudi, če to zahteva in obenem predlaga dnevni red desetina volivcev z območja, za katero naj se skliče zbor volivcev, predsednik ljudskega odbora mestne občine pa tudi, če to zahteva in obenem predlaga dnevni red okrajni ljudski odbor. Če predsednik ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, se volivci lahko sami sestanejo na zbor.
185.	člen
Sklicanje zbora volivcev se objavi na oglasni deski ljudskega odbora in na drug primeren način na območju, za katero je zbor volivcev sklican, iu sicer praviloma osem dni, v nujnih primerih pa najmanj tri dni pred zborom volivcev.
V razglasu o sklicanju zbora volivcev je treba povedati tudi čas in kraj zbora volivcev, kdo sklicuje zbor in na čigavo zahtevo, kake tudi predlog dnevnega reda.
Volivci imajo pravico, zahtevati, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
Dnevni red določa zbor volivcev sam.
186.	člen
Pravico, sodelovati pri delu zbora volivcev, imajo vsi volivci z območja zbbra volivcev.
187.	člen
Volivci lahko še pred zborom volivcev pa tudi na samem zboru zastavljajo vprašanja ljudskemu odboru v zvezi z njegovim delom in delom njegovih organov,
Predsednik ljudskega odbora oziroma drugi navzoči odborniki morajo na ta vprašanja odgovoriti takoj na zboru volivcev, če je treba izvršiti poizvedbe in zbrati podatke, pa najpozneje na prihodnjem zboru volivcev.
188.	člen
Odborniki ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je sklican zbor volivcev, kakor tudi odborniki okrajnega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni v mestni občini na tem območju, poročajo zboru volivcev o svojem delu in o delu ljudskega odbora, katerega člani so.
Ljudski odbor mora od časa do časa, najmanj pa enkrat na leto, predložiti zboru volivcev v pretres poročilo o celotnem svojem delu.
189.	člen
Zbor volivcev začne predsednik ljudskega odbora in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Predsednik lahko določi drugega odbornika, da ga nadomestuje na zboru volivcev.
Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki ga izvolifo volivci na zboru izmed sebe. Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva člana. Odbornik ljudskega odbora ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora volivcev.
190.	člen
O delu zbora volivcev se piše zapisnik, ki ga podpišejo pred^dujoči, zapisnikar iu dva overitelja zapisnika.
Zapisniki zborov volivcev se morajo takoj poslati ljudskemu odboru.	*
191.	člen
Zbor volivcev sprejema svoje sklepe z glasovanjem. Glasuje se z dviganjem rok, če zbor drugače ne sklene. Ce nastane dvom glede večine, se glasuje posamezno.
Sklep je sprejet, če je za predlog glasovala večina navzočih volivcev, kolikor ni za posamezne primere drugače predpisano.
192.	člen
Kadar se obravnava vprašanje iz 182. člena tega zakona na več zborih volivcev ločeno po posameznih območjih, velja, da je sklep sprejet, če je sprejet na večini teh zborov volivcev in če je zanj glasovala večina vseh volivcev, navzočih na vseh zborih.
193.	člen
Sklepe zborov volivcev v zadevah iz tretjega odstavka 178. člena tega zakona pošlje predsednik ljudskega odbora takoj v obravnavanje in odločitev pristojnemu višjemu državnemu organu.
2.	Mestni referendum
194 člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine lahko sam ali na Zahtevo desetine volivcev v mestu ali mestni občini razpiše mestni referendum zaradi potrditve posameznih odlokov in ukrepov, ki se tičejo mesta alb mestne občine in njunega razvoja, ali pa zato, da bi volivci vnaprej povedali svoje mnenje o njih.
Referendum sme razpisati ljudski odbor šele potem, ko dobi soglasje Prezidija Ljudske skupščine LRS. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora razpisati najpozneje v desetih dneh pojem, ko je dobil soglasje Prezidija Ljudske skupščine LRS.
193. člen
Na referendumu se izrečejo volivci o postavljenih vprašanjih neposredno s tajbim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami; na glasovnici mora biti vprašanje, o katerem se glasuje. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da volivci lahko odgovorijo nanj samo z »za« ali »proti«.
196.	člen
Besedilo vprašanja, o katerem se mora odločiti na referendumu, sestavi ljudski odbor oziroma predlagatelji referenduma.
O postavljenih vprašanjih odločajo volivci v celoti, tako da se predlog v celoti sprejme ali v celoti zavrže.
197.	člen	•
Dan za referendum določi ljudski odbor.
Sklep o razpisu referenduma se objavi tako kol
je predpisano za odloke ljudskega odbora.
Med dnevom, ko se razglasi razpis referenduma, in med dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot deset in ne več kot trideset dni.
198.	člen \
Na referendumu se glasuje z »za« ali »proti«.
Predlog, ki je postavljen volivcem, da se o njem izrečejo z referendumom, velja za sprejet, če je gla-
sovalo zanj več kot polovica volivcev, ki so glasovali. Sprejeti predlog je za ljudski odbor obvezen.
Predlog, ki je bil z glasovanjem zavržen, se ne more dati znova na glasovanje prej kakor čez eno leto, in ljudski odbor tudi ne more prej kakor čez eno leto izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom glasovanja.
199.	člen
Referendum vodi komisija treh članov, ki jih izmed sebe določi v mestu skupna seja odbornikov obeh zborov, v mestni občini pa ljudski odbor na svoji seji.
Komisija za izvedbo referenduma pripravi in vodi glasovanje, ugotovi izid glasovanja in ga razglasi tako, kot je to predpisano za odloke ljudskega odbora; komisija poroča ljudskemu odboru o izidu glasovanja, v mestni občini pa tudi okrajnemu ljudskemu odboru.
2Ü0. člen
Glede pravice glasovanja, načina glasovanja, ugotavljanja izida glasovanju in glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primerno uporabljajo predpisi o volitvah odbornikov mestnega zboru oziroma odbornikov ljudskega odbora mestne občine.
3.	Komisije državljanov
201.	člen
Da bi kar največ državljanov sodelovalo pri lokalni upravi, lahko ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ustanovi komisije državljanov (133. člen) za izvedbo posameznih upravnih nalog.
Deveto poglavje
IME IN PEČAT LJUDSKEGA ODBORA MESTA OZIROMA MESTNE OBČINE
202.	člen
Mestni ljudski odbor ima svoje ime, ki se glasi: iMestni ljudski odbor..........(ime mesta)«.
Ljudski odbor mestne občine ima svoje ime, ki
se glasi: »Ljudski odbor mestne občine........(ime
mestne občine)«.
Ce prebiva v kakšnem mestu ali mestni občini znatna narodna manjšina, se mora ime ljudskega odbora mesta oziroiua mestne občine glasiti v slovenskem jeziku in v jeziku narodne manjšine.
203.	člen
Ljudski odbor mesta oziroma mestne občine ima svoj pečat z imenom ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine ter z grbom in imenom Ljudske republike Slovenije.
204.	člen
Na poslopju, v katerem ima ljudski odbor svoje uradne prostore, mora biti napis z grbom in imenom Ljudske republike Slovenije in imenom ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine.
Deseto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
205.	člen
Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o splošnem upravnem postopku, se morajo ljudski odbori
mest iu mestnih občin v upravnem postopku ravnati po tehle načelih:
1.	Kadar odloči ljudski odbor v upravnem postopku o pravici iu obveznosti državljana ali pravne osebe, kadar izda gospodarskoupravni ali nadzorstveni ukrep proti gospodarski organizaciji in kadar po nadzorstveni pravici odloči o zadevi, ki se tiče zavoda ali družbene organizacije, izda odločbo, ki jo mora vročiti stranki.
2.	V ljudskem odboru mesta oziroma mestne občine izdaja odločbe v upravnem postopku načelnik oddelka po napotilih in navodilih sveta, v zadevah, ki ne spadajo v delovno področje oddelkov, ali če administracija nima oddelkov, pa tajnik ljudskega odbora, če po zakonu in drugih splošnih predpisih višjih državnih organov, po statutu ali po odloku ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine to ne spada v pristojnost ljudskega odbora oziroma njegovega sveta.
3.	Preden izda odločbo, mora v upravnem postopku ugotovili vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za rešitev zadeve; stranke morajo biti zaslišane, njihove izjave iu predlogi pa na kratko vpisani v zapisnik, kolikor ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno; samo takrat, kadar stranka ne pride, čeprav je bila pravilno povabljena, se postopek lahko opravi brez nje.
4.	O vsaki strankini zahtevi je treba izdati odločbo. Odločba, izdana v upravnem postopku, se mora sklicevati na predpis, na podlagi katerega je bila izdana, in mora biti obrazložena; v odločbi mora biti tudi pouk o pravici do pritožbe.
5.	Zadeve v upravnem postopku se morajo takoj vzeti v reševanje in mora biti ö njih odločba izdana čim p rej.
6.	Zoper odločbo prve stopnje se sme stranka v upravnem postopku pritožiti prvemu višjemu organu, če ni z zakonom ali splošnim predpisom, izdanim po posebnem pooblastilu zakona, drugače določeno.
Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločbe, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno, in sicer pri ljudskem odboru, ki je izdal izpodbijano odločijo.
7.	O pritožbi zoper odločbo mestnega ljudskega odbora (i. točka), izdano v upravnem postopku, odloči pristojni republiški organ.
O pritožbi zoper odločbo, ki jo je izdal v upravnem postopku načelnik oddelka oziroma tajnik ljudskega odbora mestne občine, odloči praviloma načelnik pristojnega oddelka okrajnega ljudskega odbora oziroma tajnik okrajnega ljudskega odbora, v zadevah iz petega odstavka 20. člena tega zakona pa pristojni republiški državni organ.
V stanovanjskih zadevah in zadevah socialne pomoči odloči o pritožbi komisija ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine za stanovanjske zadeve oziroma komisija za socialno pomoč. Vsaka teh komisij ima po 5 člane, ki jih izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov.
O pritožbi mora biti izdana odločba čimprej.
Pritožba zadrži izvršitev odločbe, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno.
8.	Pristojni organ druge stopnje pritožbo zavrne ali odločbo prve stopnje razveljavi in naloži organu prve stopnje, da izda drugo odločbo, ali pa odločbo prve stopnje spremeni in odloči o stvari sam. V pri-tožitel jevo škodo sme odločbo spremeniti samo takrat, če to zahtevajo splošne koristi.
Zoper odločbo o pritožbi se ni mogoče pritožiti višjemu organu.
9.	Odločba se sme izvršiti šele, ko je v upravnem postopku postala pravnomočna in izvršljiva, če ni z zakonom ali z uredbo drugače določeno.
10.	Odločba prve stopnje postane pravnomočna:
a)	s pretekom pritožbenega roka, če se stranka ne pritoži;
b)	z vročitvijo stranki, če pritožba ni dovoljena;
c)	z vročitvijo odločbe druge stopnje stranki, če se pritožba zavrne.
Odločba postane izvršljiva:
a)	takoj, ko postane pravnomočna, če ni z odločbo določen rok za njeno izpolnitev;
b)	takoj, ko preteče rok za izpolnitev, ki je v odločbi določen;
c)	z vročitvijo stranki, če je z zakonom ali z uredbo predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve.
Izvršljivo odločbo v upravnem postopku izvrši praviloma tisti organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, če ni drugače predpisano.
11.	Po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi višji upravni organ v upravnem postopku izdano pravnomočno odločbo nižjega upravnega organa:
a)	če je izdal odločbo organ, ki za to ni bil stvarno pristojen;
b)	če bi se z izvršitvijo odločbe storilo kaznivo dejanje ali če bi z izvršitvijo nastala huda nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali za javni red in mir.
Z odpravo odločbe se odpravijo tudi njene pravne posledice.
Z razveljavitvijo odločbe se ne odpravijo tiste pravne posledice, ki so že nastale; ne morejo pa na podlagi take odločbe nastati kakšne nadaljnje pravne posledice.
Po nadzorstveni pravici se nezakonita odločba praviloma odpravi. Odločba se razveljavi samo takrat, če bi ne bilo mogoče odpraviti pravnih posledic odločbe, ki so že nastale, ali če bi se dale odpraviti samo z velikimi težkočami.
12.	Odločba, s katero se stranki prizna kakšna pravica, se sme po nadzorstveni pravici odpraviti ali razveljaviti samo, če je bila stranka prej zaslišana; to ne velja, če je izdal odločbo organ, ki ni bil stvarno pristojen. Zoper odločbo o odpravi ali razveljavitvi je dovoljena pritožba, razen če je izdal odločbo republiški državni organ; v tem primeru sme stranka sprožiti upravni spor.
Za upravni postopek, v katerem je stranka gospodarska organizacija, se smejo z zakonom ali z uredbo predpisati določbe, ki se lahko odmaknejo od načel tega zakona.
206.	člen
Potem ko začne veljati ta zakon, se smejo za tajnike oziroma načelnike oddelkov ljudskih odborov mest in mestnih občin izjemoma postavljati še tri leta tudi osebe, ki nimajo pogojev, predpisanih v 160. oziroma 166. členu tega zakona.
Po preteku triletnega roka se bodo za tajnike oziroma načelnike oddelkov ljudskih odborov mest in mestnih občin lahko postavljale samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 160. oziroma 166. člena tega zakona, oziroma osebe, ki so v triletnem roku iz prvega odstavka tega člena bile postavljene na ta mesta.
207.	člen
Dokler ne izdajo posamezni ljudski odbori mest in mestnih občin svojih statutov, določi število odbornikov posameznega mestnega zbora mestni ljudski odbor, število odbornikov posameznega ljudskega odbora mestne občine pa ljudski odbor mestne občine s sklepom, ki ga potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
V drugih primerih, v katerih je po tem zakonu izdaja natančnejših predpisov pridržana statutu, bodo izdajali ljudski odbori mest in mestnih občin potrebne predpise začasno z odloki. V primeru 158. člena tega zakona je za odlok, ki bi ga mestni ljudski odbor začasno izdal namesto statuta, potrebno soglasje pristojnega republiškega organa za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
208.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS se pooblašča, da predpiše, katere zadeve, ki so dane v pristojnost republiškim organom državne uprave s predpisi vlade LRS in njenih organov, ostanejo izjemno od tretjega odstavka 19. člena in drugega ter tretjega odstavka 20. člena v pristojnosti republiških državnih organov.
209.	Člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o posebni pristojnosti mesta Bleda (Uradni list LRS, št. 21—107/51).
-	210. člen
Ta zakon začne veljati z dnem, ko ga razglasi Ljudska skupščina LRS, in se objavi v »Uradnem listu LRS*.
U št. 85
Ljubljana, dne 8. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
91.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na III. izrednem zasedanju dne 50. junija 1952, in ki se glasi:
ZAKON
O VOLITVAH IN ODPOKLICU ODBORNIKOV LJUDSKIH ODBOROV
Prvi del


5-
VOLITVE ODBORNIKOV .
fr	' '
A^rvo poglavje
/ ,	A° TEMELJNE DOLOČBE \J
ü ^	1. člen
Odbornike v občinske ljudske odbore in v ljudske odbore mestnih občin ter v okrajne oziroma mestne zbore volijo po določbah tega zakona na podlagi sploš-

ne, enake in neposredne volilne pravice državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so na območju občine, okraja ali mesta vpisani v volilni imenik.
Pravico, biti voljen v občinski ljudski odbor in v okrajni pziroma meslni zbor, ima vsak državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ima volilno pravico.
2.	člen
Odbornike v zbore proizvajalcev okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov volijo po določbah tega zakona, in sicer po svojih predstavniških telesih, tisti delovni ljudje, ki delajo v proizvodnji, prevozništvu in trgovini.
Pravico, biti voljeni v zbor proizvajalcev, imajo delovni ljudje, ki delajo v sami proizvodnji oziroma pri glavnem delu gospodarske organizacije.
3.	člen
Nihče ne more biti hkrati odbornik in tudi ne kandidat za odbornika obeh zborov istega ljudskega odbora.
4.	člen
Občinski ljudski odbori ter okrajni in mestni zbori se volijo po volilnih enotah.
Volitve v zbor proizvajalcev se opravljajo v gospodarskih organizacijah.
5.	člen
Voli se s tajnim glasovanjem z glasovnicami.
6.	člen
Pri volitvah v občinski ljudski odbor in v okrajni oziroma mestni zbor ima vsak volivec samo en glas in sme pri istih volitvah samo enkrat glasovati.
Volivci glasujejo osebno.
7.	člen
Kdor ima volilno pravico, so mu ne more odvzeti pravica glasovanja pri volitvah.
Volivcem je zagotovljena svobodna odločitev in tajnost glasovanja. Noben državni organ in nobena uradna oseba ne sme klicati volivca na odgovor zaradi glasovanja in tudi ne sme od njega zahtevati, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval.
Državni organi in uradne osebe ne smejo pet dni pred volitvami in tri dni potem vabiti volivcev, razen takrat, kadar je jasno, da zaradi tega volivec pri izvrševanju volilne pravice ne bo oviran.
8.	člen
Volitve odbornikov ljudskega odbora vodijo okrajne oziroma mestne volilne komisije, postavi jih Prezidij Ljudske skupščine LRS.
O pritožbah zoper odločbe volilne komisije odloča okrožno sodišče.
9.	člen
Za odbornike ljudskega odbora so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov.
10.	člen
Določbe tega zakona, ki veljajo- za občinske ljudske odbore, veljajo tudi za ljudske odbore mestnih občin, razen če ni v tem zakonu za mestne občine s posebnimi pravicami posebej drugače določeno.
Drugo poglavje
RAZPIS VOLITEV
11.	člen
Splošne volitve odbornikov ljudskih odborov iste stopnje razpiše za vse območje ali za del območja Ljudske republike Slovenije Prezidij Ljudske skupščine LRS z ukazom.
Ce preneha mandat posameznemu okrajnemu ali mestnemu ljudskemu odboru oziroma posameznemu zboru, razpiše volitve ljudski odbor sam, za občinski ljudski odbor pa okrajni oziroma mestni zbor. Ljmlski odbor, ki razpiše volitve, sporoči to Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
Če preteče mandat ljudskemu odboru ali samo njegovemu zboru, se morajo volitve razpisati in opraviti pred potekom dobe, ža katero je bil ljudski odbor ali njegov zbor izvoljen.
12.	člen
Če Prezidij Ljudske skupščine LRS razpusti ljudski odbor oziroma njegov zbor, razpiše volitve v nov ljudski odbor oziroma zbor z istim ukazom, s katerim razpusti ljudski odbor oziroma njegov zbor.
13.	člen
Če posameznemu odborniku preneha mandat, razpiše volitve z odlokom ljudski odbor, čigar član je ta odbornik.
14.	člen
Volitve so v nedeljo.
Dan volitev se določi z ukazom oziroma z odlokom o razpisu volitev.
15.	člen
Ukaz oziroma odlok o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu LRS najpozneje šest tednov pred dnevom volitev.
Odlok ljudskega odbora o razpisu volitev se razglasi tudi na krajevno običajni način v vseh krajih na območju ljudskega odbora, za katerega so razpisane volitve.
Tretje poglavje
VOLILNI ORGANI
16.	člen
Volitve odbornikov občinskih in okrajnih ljudskih odborov vodijo okrajne volitve odbornikov mestnih ljudskih odborov"in volitve odbornikov ljudskih odborov občin v sestavi mesta pa mestne volilne komisije. Volilno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in člani imajo namestnike.
Član oziroma namestnik člana volilne komisije je lahko vsak državljan FLRJ, ki ima volilno pravico.
Za predsednika vol lne komisije in njegovega namestnika se imenuje predsednik ali sodnik okrajnega ali okrožnega sodišča.
Predsednika in druge člane volilnih komisij in njihove namestnike postavi Prezidij Ljudske skupščine LRS na predlog okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora. Imenovanje se objavi v Uradnem listu LRS.
17.	člen
Volilne komisije so pri svojem delu neodvisne od vseh državnih organov in delajo samo po zakonu in drugih predpisih, izdanih na podlagi zakona.
18.	člen
Volilne komisije so stalne. Postavljajo se za štiri leta. Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico, razrešiti vso komisijo ali posamezne člane pred pretekom dobe, za katero so imenovani, in postaviti na njihovo mesto druge.
19.	člen
Če predsednik volilne komisije, njen član ali namestnik kandidira za odbornika ljudskega odbora, preneha njegova funkcija v volilni komisiji.
20.	Člen
Volilna komisija ima tele naloge:
1.	skrbi za tehnično pripravo volitev;
2.	sprejema, potrjuje in objavl ja kandidatne liste;
3.	določa volišča in imenuje volilne odbore;
4.	ugotavlja in objavlja volilne izide;
5.	izdaja izvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi;
6.	opravlja druge naloge, določene s predpisi tega zakona.
21.	člen
Glasovanje na volišču vodi volilni odbor; volilni odbor je sestavljen iz predsednika in dveh članov, ki jih postavi volilna komisija. Predsedniku in članoma se določijo namestniki.
Člani volilnega odbora in njihovi namestniki morajo biti vpisani v volilni imenik in prebivati v tisti občini ali mestu, kjer je volišče.
Volilna komisija izda odločbo o postavitvi volilnega odbora predsedniku volilnega odbora; predsednik mora to sporočiti članoma volilnega odbora in namestnikom.
Kandidati za odbornike ne morejo biti člani in tudi ne namestniki članov volilnih odborov na območju ljudskega odbora, kjer kandidirajo.
22.	člen
Volilna komisija in volilni odbori sklepajo veljavno, če je navzočih več kot polovica članov. Sklepe sprejemajo z večino glasov navzočih članov. Če se glasovi razdelijo na enake dele, velja, da je sprejet sklep, ki je zanj glasoval predsednik.
23.	člen
Ljudski odbori morajo pomagati volilnim organom pri njihovem delu.
Četrto poglavje
VOLITVE ODBORNIKOV V OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IN V OKRAJNI OZIROMA MESTNI ZBOR
1. Volilne enote
24.	člen
Za volitve občinskega ljudskega odbora se določijo volilne enote tako, da je praviloma vsak kraj (vas, zaselek) posebna volilna enota. Večji kraji se po potrebi lahko delijo na dve ali več volilnih enot; manjši kraji pa se lahko združijo \ eno volilno enoto. Ne smejo se pa združevati v eno volilno enoto posamezni deli krajev z drugimi kraji in tudi ne deli različnih krajev med seboj.
V eni volilni enoti se voli en odbornik ali več odbornikov.
25.	člen
Število odbornikov, ki se volijo v okrajni zbor, se določa za vsako občino po razmerju med številom njenega prebivalstva in med celotnim številom prebivalstva v okraju, vendar tako, da voli vsaka občina najmanj enega odbornika.
Občine, ki volijo več kakor enega odbornika, se delijo na dve ali več volilnih enot, in sicer tako, da se v vsaki volilni enoti voli praviloma po en odbornik, največ pa trije. Pri tem je treba gledati na to, da je vsak kraj (vas), ki voli vsaj enega odbornika, posebna volilna enota.
26.	člen
Mestne občine s posebnimi pravicami se delijo na volilne enote tako za volitve odbornikov v okrajni zbor kakor tudi za volitve odbornikov v svoj ljudski odbor. Prav tako se delijo za volitve odbornikov v mestni zbor tudi mesta na volilne enote.
V primerih iz prednjega odstavka se določijo volilne enote tako, da se v vsaki volilni enoti voli praviloma po en odbornik, največ pa trije.
27.	člen
Za volitve odbornikov v okrajni oziroma mestni zbor določi volilne enote in število odbornikov, ki se v teh enotah volijo — okrajni oziroma mestni ljudski odbor;
za volitve odbornikov ljudskega odbora mestne občine s posebnimi pravicami — ljudski odbor mestne občine;
za volitve odbornikov občinskega ljudskega odbora — občinski ljudski odbor; sklep občinskega ljudskega odbora pa velja, ko ga potrdi okrajni oziroma mestni zbor.
Število odbornikov, katero vuii posamezna volilna enota, se določi po razmerju med številom prebivalstva na območju volilne enote in med celotnim številom prebivalstva na območju ljudskega odbora, in sicer tako, da voli vsakega odbornika enako ali približno enako število volivcev v vseh volilnih enotah. Število prebivalcev se jemlje po podatkih zadnjega popisa prebivalstva, pri čemer se upošteva tudi povečanje prebivalstva, če se je med tem časom povečalo v znatni meri zaradi izrednih okoliščin (povečanje industrije, izvrševanje večjih del in podobno).
Ce Prezidij Ljudske skupščine LRS razpusti okrajni ali mestni ljudski odbor ali ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami, določi sam volilne enote in število odbornikov, ki se v teh enotah volijo; če se pa razpusti občinski ljudski odbor, določi oboje pristojni okrajni oziroma mestni ljudski odbor.
Sklep o določitvi volilnih enot in števila odbornikov razglasi organ, ki je sklep sprejel, najpozneje pet dni po razpisu volitev. Ta sklep se razglasi na oglasnih deskah ljudskih odborov, kjer bodo volitve, in tudi na krajevno običajni način.
Vsaka volilna enota mora imeti svojo zaporedno številko.
2.	Predlaganje kandidatov
28.	člen
Kandidate za odbornike občinskega ljudskega odbora in okrajnega oziroma mestnega zbora lahko predlaga zbor volivcev, lahko pa tudi določeno število volivcev po določbah lega zakona.
29.	člen
Ista oseba sme v isti ljudski odbor kandidirati samo v eni volilni enoti.
' ,	30. člen
Zbori volivcev, na katerih se predlagajo kandidati za odbornike, se sklicujejo po volilnih enotah. Kandidatna lista za volitev odbornikov v občinski ljudski odbor oziroma v okrajni ali mestni zbor, ki se postavi na zboru volivcev, mora imeti najmanj dvakrat toliko kandidatov, kot je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov.
31 člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega oziroma mestnega ljudskega odbora.
Sklicanje zbora volivcev se razglasi obenem s predlogom dnevnega reda po 34. členu tri dni pred zborom.
Čas in kraj zbora volivcev je treba določiti tako, da je mogoča kar naj večja udeležba.
32.	člen
Zbor volivcev je sklepčen, če je navzoča desetina vseh volivcev v volilni enoti ali 50 volivcev, če gre za predlaganje kandidatov za odbornike občinskega ljudskega odbora, oziroma 100 volivcev, če gre za predlaganje kandidatov za odbornike okrajnega ali mestnega zbora.	,
Na zboru volivcev ima pravico sodelovati in glasovati v„sak volivec, ki je vpisan v volilni imenik na območju volilne enote, za katero je sklican zbor.
33.	člen
- Predsednik občinskega oziroma mestnega ljudskega odbora začne zbor volivcev in gti vodi do izvolitve predsedstva. Za to lahko določi tudi drugega odbornika. Predsednik določi zapisnikarja.
Zbor volivcev izvoli izmed sebe najprej dva'overi-telja zapisnika, nato pa predsedstvo zbora.
Predsedstvo zbora volivcev je sestavljeno praviloma iz predsedujočega in dveh članov predsedstva.
34.	člen
Po izvolitvi predsedstva pojasni predsedujoči namen tega zbora volivcev in način njegovega dela; pri <em obrazloži določbe 29. do 4L, 44. in 45. člena tega zakona.
Nato določi zbor volivcev na predlog predsedujočega dnevni red; dnevni red mora obsegati:
L volitev kandidacijske komisije;
2.	predlaganje kandidatov;
3.	obravnavanje predloga kandidatne liste in glasovanje o njem.
35.	člen
Za sestavo kandidatne liste izvoli zbor volivcev izmed sebe kandidacijsko komisijo 7 do 21 članov in 3 do 10 namestnikov.
Pravico predlagati kandidacijsko komisijo ima najmanj 10 volivcev.
O predlogih za sestavo kandidacijske komisije se glasuje z dviganjem rok ali na drug primeren način, s katerim se da zanesljivo dognati, za katero kandidacijsko komisijo sc je odločila večina volivcev.
Ce je predlaganih več kandidacijskih komisij, se glasuje o vseh obenem.
Izvoljena je tista komisija, ki je dobila večino glasov.
Kandidacijska komisija izvoli izmed sebe predsednika.
36.	člen
Kandidate za odbornike ima pravico predlagati vsak volivec, in sicer jih lahko predlaga toliko, koli-Ivor je treba izvoliti v volilni enoti odbornikov. Predlogi se dajejo ustno.
Ko je predlaganje kandidatov končano, preneha zbor volivcev z delom za toliko časa, da kandidacijska komisija medtem pripravi predlog za kandidatno listo.
37.	člen
Kandidacijska komisija pretrese nato kandidate, ki so jih. predlagali volivci. Kandidacijska komisija ima pravico, da sprejme na kandidatno listo tudi druge kandidate. Če je predlagan za kandidata kakšen član kandidacijske komisije, mora zapustiti sejo za toliko časa, dokler se obravnava o njem. Če je predlaganih za kandidate nad polovico članov kandidaci jske komisije, pridejo na njihovo mesto namestniki.
Če sprejme kandidacijska komisija na kandidatno listo za kandidate več članov komisijte kakor pa je izvoljenih namestnikov, sporoči to zboru volivcev, da izvoli novo kandidacijsko komisijo. V novo komisijo ne smejo biti izvoljene osebe, ki jih je prva komisija sprejela na kandidatno listo.
Predlog kandidacijske komisije mora obsegati najmanj dvakrat toliko kandidatov, kot je treba izvoliti v volilni enoti odbornikov.
' 38. člen
Nato se zbor volivcev nadaljuje. Predsednik ali član komisije prebere volivcem predlog kandidatne liste in ga utemelji za vsakega kandidata.
Zbor volivcev pretrese predlog kandidatne liste. \olivci lahko dajo k predlogu kandidacijske komisije svoje pripombe in predloge. Nato se kandidacijska komisija še enkrat posvetuje o pripombah in predjogih zbora volivcev in sestavi svoj končni predlog kandidatne Kste.	*
Predsednik ali član kandidacijske komisije prebere nato na zboru volivcev končni predlog kandidatne liste in ga obrazloži.
Zbor volivcev nato glasuje o končnem predlogu kandidatne liste. Glasuje se o predlogu v celoti z dviganjem rok.
Predlog kandidatne liste je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih volivcev.
39.	člen
Da bi kandidacijska komisija mogla sestaviti predlog za kandidatno listo, lahko zahteva, naj se zbor volivcev preloži, vendar največ za tri dni.
Če se zbor volivcev preloži, lahko volivci medtem predlagajo še nove kandidate za odbornike naravnost kandidacijski komisiji. Ko sestavlja kandidacijska komisija predlog kandidatne liste, pretrese tudi te predloge.
40.	člen
Če zbor volivcev končnega predloga kandidatne liste ne sprejme, izvoli takoj novo kandidacijsko ko-
misijo in namestnike. Za ves nadaljnji postopek veljajo določbe prejšnjih členov; vendar se sme zbor volivcev preložiti po 39. členu največ za dva dni.
Nova kandidacijska komisija mora pretresti tudi prej predlagane kandidate.
41.	člen	/
0	(jelu zbora volivcev se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsedujoči, predsednik kandidacijske komisije, zapisnikar in oba overite! j a.
Zapisnik mora obsegati zlasti: kraj in dan zbora volivcev ter uro začetka in konca zbora; volilno enoto, za katero je bil sklican; kdo ga je sklical in začel; priimek in ime članov predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; koliko volivcev je vpisanih v volilni imenik na območju te volilne enote; koliko volivcev je navzočih na zboru; dnevni red; predloge za kandidacijsko komisijo; izvoljeno kandidacijsko komisijo; predloge za kandidate; kandidatne) listo, ki jo je predlagala kandidacijska komisija; način in izid glasovanja o predlogu kandidatne liste.
42.	člen
Na zboru volivcev sprejeti predlog kandidatne liste mora obsegati:
1	ime ljudskega odbora, v katerega se voli;
2.	volilno enoto, za katero se predlaga kandidatna lista;
3.	dan zbora volivcev, na katerem je bil predlog kandidatne liste sprejet;
4.	dan volitev;
5.	priimek in ime, poklic in bivališče kandidatov.
Predlog kandidatne liste podpišejo predsednik
kandidacijske komisije in dva elana, ki ju določi kandidacijska komisija. Njihovi podpisi morajo biti overjeni od pristojnega organa za overitve ali od ljudskega odbora občine ali mesta, na katerega območju je volili,a enota, za katero se predlaga kandidatna lista.
43.	člen
Kandidate lahko predlaga tudi določeno število državljanov tako, da vložijo pismen predlog za kandidaturo.
Kandidate za volitve odbornikov lahko predlaga najmanj desetina vseh vpisanih volivcev tiste volilne enote, v kateri se voli, vendar za volitve odbornikov v občinski ljudski odbor ne sme biti manj kot 30 predlagateljev, ni pa treba, da bi jih bilo več kot 100. Če gre za volitve odbornikov v okrajni ali mestni zbor, pa ne sme biti manj kot 100 predlagateljev, ni pa treba, da bi jih bilo več kot 200.
Pravico predlagati kandidate za volitve odbornikov imajo samo osebe, ki imajo pravico voliti v volilni enoti, za katero se predlaga kandidatna lista.
Predlog kandidatne liste, ki ga je predložilo določeno število državljanov, mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti odbornikov v volilni enoti.
Predlog kandidatne liste po tem členu mora obsegati vse podatke iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 42. člena. Predlog podpišejo vsi predlagatelji. Njihovi podpisi morajo biti overjeni od pristojnega organa za overitve ali od ljudskega odbora občine ali mesta, na katerega območju je volilna enota, za katero se predlaga kandidatna lista.
44.	člen
Predlog kandidatne liste po 42. oziroma 43, členu se predloži v dveh izvodih pristojni volilni komisiji v potrditev.
Podpisniki na predlogu kandidatne liste po zad-. njem odstavku 42. člena oziroma prvi trije podpisniki na predlogu kandidatne liste po 43. členu se štejejo za vlagatelje liste in polnopravno predstavljajo kandidacijsko komisijo oziroma predlagatelje.
Predlogu kandidatne liste je treba priložiti:
1.	pismeno privolitev vsakega kandidata v kandidaturo; privolitev mora biti overjena od pristojnega organa za overitev;
2.	potrdilo pristojne komisije za volilne imenike, da so kandidati vpisani v volilni imenik;
3.	potrdilo pristojne komisije za volilne imenike, da so podpisniki na predlogu kandidatne liste vpisani v volilni imenik ha območju ljudskega odbora, v katerega se voli, in da prebivajo v volilni enoti, za katero se lista vlaga.
Kot potrdilo po 3. točki prejšnjega odstavka velja tudi potrdilo občinskega ali mestnega ljudskega odbora, da so podpisniki predloga vpisani v volilni imenik; to potrdilo izda ljudski odbor ob overitvi podpisov!
Predlogu kandidatne liste, sprejete na zboru volivcev, je treba priložiti tudi prepis zapisnika o delu zbora volivcev, overjen od ljudskega odbora, na,katerega območju je bil zbor.
45.	člen
Isti volivec sme biti predlagatelj samo na enem predlogu kandidatne liste. Če podpiše kdo kot predlagatelj dva ali več predlogov, velja njegov podpis samo na tistem predlogu, ki je bil najprej predložen v potrditev.
3. Potrjevanje kandidatnih list
46.	člen
Predlogi kandidatnih list se predlože pristojni okrajni volilni komisiji v potrditev najpozneje 20 dni pred dnevom volitev.
Volilna komisija izda vlagateljem potrdilo o tem, kdaj je sprejela predlog kandidatne Tiste.
47.	člen
Ko sprejme volilna komisija predlog kandidatne liste, preskusj takoj, ali je sestavljen po določbah tega zakona. Ako najde takšne formalne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, pozove takoj vlagatelje, naj jih odpravijo v roku, ki jim ga določi.
48.. člen
Če volilna komisija ugotovi, da polovica ali več kandidatov na predlagani kandidatni listi nimajo pravice biti voljeni, zavrne predlog in izda o tem vlagateljem odločbo najpozneje v 24 urah. Zoper to odločbo imajo vlagatelji pravico do pritožbe v 24 urah po prejemu odločbč. Sodišče i -a rešiti pritožbo v 24 urah po prejemu.
Če komisija ugotovi, da eden ali več kandidatov nimajo pravice biti voljeni, zavrne predlog glede njih in izda v 24 urah o tem vlagateljem odločbo. Vlagatelji imajo pravico v 24 urah po prejemu odločbe predlagati namesto zavrnjenih kandidatov druge ali pa se proti odločbi pritožiti.
49.	člen
Ce je predlog kandidatne liste v redu ali če vlagatelji grajane pomanjkljivosti v določenem jim roku odpravijo, izda volilna komisija vlagateljem v 24 urah odločbo, s katero potrdi kandidatno listo. V tej odločbi mora biti tudi povedano, kdaj je komisija predlog kandidatne liste sprejela in kateri je ta predlog po vrstnem redu.
50.	člen
Predloga kandidatne liste vlagatelji ne. morejo umakniti po preteku roka, ki je določen za vložitev kandidatne liste.
Ce kakšen kandidat umre, izgubi volilno pravico ali duševno zboli, ga črta volilna komisija s kandidatne liste; če je zoper kandidata uveden postopek zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja ali takšnega kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen, zaradi katere odborniku preneha mandat, ga črta s kandidatne liste le na predlog vlagateljev liste. V takih primerih lahko kandidacijska komisija oziroma vlagatelji kandidatne liste skupine državljanov predlagajo namesto črtanega kandidata novega kandidata in sicer vsaj tri dni pred dnevom volitev.
4. Objava kandidatnih list
51.	člen
Takoj, ko konča volilna komisija postopek po 46. do 49. členu tega zakona, najpozneje pa 15 dni pred volitvami, objavi vse potrj 'c; kandidatne liste.
Objava kandidatnih list obsega:
1.	ime ljudskega odbora, v katerega se voli, in dan volitev;
2.	za vsako volilno enoto posebej priimek in ime, poklic in bivališče vseh kandidatov, in sicer najprej za kandidatne liste, ki so bile postavljene na zboru volivcev, nato pa za druge kandidatne liste v tistem vrstnem redu, kakor so bile za posamezno volilno enoto potrjene — kandidatov z iste liste pa po vrsti, kakor so na predlogu kandidatne liste;
ime volilne komisije, ki je , drdila kandidatne liste in imena njenih članov.
Na vrhu kandidatne liste, sprejete na zboru volivcev, se vpišejo besede »kandidatna lista zbora volivčeve, na vrhu kandidatnih list, ki jih predložijo skupine državljanov, pa besede »kandidatna lista skupine državljanov«. Kandidatne liste morajo biti jasno ločene druga od druge in morajo imeti vsaka svojo zaporedno številko.
Volilna komisija skrbi, da se objavijo kandidatne liste v vseh krajih na območju ljudskega odbora, v katerega se . voli, in sicer najpozneje 8 dni pred volitvami. Vsakemu volišču se pošlje najmanj en izvod za tisto volilno enoto potrjenih kandidatnih list najmanj 8 dni pred volitvami.
5. Volišča in volilni material
52.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora in odborniki okrajnega in mestnega zbora se volijo na voliščih; volišča določi volilna komisija po predlogu občinskega ljudskega odbora oziroma mestnega zbora.
Najmanj pet dni pred volitvami razglasi volilna komisija, kje bodo volišča in kateri volivci bodo glasovali ha posameznih voliščih.	'
53.	člen
Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno 300 volivcev. V bolnišnicah, sanatorijih, invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih je nad 25 volivcev, so posebna volišča.
Vsako volišče mora biti urejeno tako, da volivci lahko nemoteno ob popolnem varovanju tajnosti glasovanja izpolnijo glasovnice.
54.	člen
Vlagatelji vsake potrjene kandidatne liste smejo najpozneje tri dni pred dnevom volitev priglasiti volilni komisiji po enega zaupnika svoje liste in njegovega namestnika za vsako volišče.
Volilna komisija izda najpozneje 48 ur po prejemu priglasitve vsakemu priglašenemu zaupniku kandidatne liste in njegovemu namestniku potrdilo, da sme biti navzoč pri glasovanju in pri delu volilnega odbora jia volišču, za katero je priglašen.
55.	člen
Občinski oziroma mestni ljudski odbor določi sporazumno z volilnim odborom v bližini volišča primerno mesto, kjer objavi volilni odbor potrjene kandidatne liste za tisto volilno enoto. To mesto je treba dati zaupnikom list na razpolago najpozneje 48 ur pred volitvami, da lahko razobesijo volilna gesla.
0
56.	člen
Volilni material preskrbi okrajni oziroma mestni j ljudski odbor ob sodelovanju volilne komisije.
57.	člen
Glasovnica obsega:
1.	ime ljudskega odbora, v katerega se voli, in dan volitev;
2.	število odbornikov, ki jih je treba voliti v volilni enoti;
3.	priimek, ime in poklic vseh kandidatov iz vseh potrjenih kandidatnih list za volilno enoto. Kandidati so v glasovnici našteti v enakem redu, kot v objavi potrjenih kandidatnih list. Pred imenom vsakega kandidata se vpiše zaporedna številka. V glasovnici so najprej našteti kandidati z liste zbora volivcev, nato pa ločeno kandidati z liste skupine državljanov.
Vsaka glasovnica mora imeti pečat ljudskega odbora, v katerega se voli
58.	člen
Na dan pred volitvam! se feberejo predsednik in člani volilnega odbora v poslopju, kjer se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdilu od občinskega oziroma mestnega ljudskega odbora: glasovalno skrinjico, potrebno število glasovnic, overjen izpisek iz volilnega imenika, v katerega so vpisani volivci z območja tega volišča, overjeno objavo o potrditvi kandidatnih list in drugo, kar je potrebno.
Volilni odbor mora prešteti glasovnice in pregledati glasovalno skrinjico. Nato postavi skrinjico na mesto, kjer se bo drugi dan glasovalo. Pred skrinjico pa obesi na vidno mesto objavo potrjenih kandidatnih list.
59.	člen /
Ko volilni odbor pripravi vse, kar je potrabao za glasovanje, napravi o ,em zapisnik.
Zapisnik podpišejo člani volilnega odbora in navzoči zaupniki kandidatnih list. Nato zapre volilni odbor okna, zaklene volilni pro tor in zapečati vrata. Ključ vzame predsednik volilnega odbora. Nato postavi volilni odbor stražo.
6.	Glasovanje
60.	člen
Na dan volitev ob sedmi uri se zbere volilni odbor pi;ed vrati volilnega prostora, ga odpre, pregleda, ali je vse v redu, in napravi zapisnik o tem, v kakšnem stanju je našel volilni prostor. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči zaupniki kandidatnih list. Nato razglasi predsednik volilnega odbora, da se prične glasovanje.
61.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. Če zaupnik kakšne kandidatne liste zapusti volišče, se to vpiše V zapisnik, glasovanje se pa nadaljuje brez njega.
62.	člen
Volilni odbor skrbi za red in mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva predsednik volilnega odbora pomoč ljudske milice; dokler je ljudska milica na volišču, je pod njegovim vodstvom.
Nihče ne (#ne priti na volišče oborožen ali z nevarnim orodjem, razen ljudske milice, kadar jo po_-kliče predsednik volilnega odbora.
63.	člen
V prostor, v katerem se glasuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim. V volilnem prostoru ne sme biti naenkrat yeč kot 10 volivcev.
64.	člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na katerega območju je vpisan v volilni imenik. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihpvi namestniki in zaupniki kandidatnih list smejo glasovati na volišču, kjer delajo, četudi niso vpisani v izpisku iz volilnega imenika za to volišče, če predložijo potrdilo, da so vpisani v volilni imenik na območju ljudskega odbora, v katerega se voli.
65.	člen
Vsak volivec mora na predsednikovo vprašanje glasno povedati svoj priimek in ime, v krajih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Predsednik po potrebi volivca legitiiftira ali na drug način dožene njegovo istovetnost.
Nato predsednik pogleda v volilni imenik, ali je volivec v njem vpisan. Če je vpisan, obkroži predsednik njegovo zaporedno številko v izpisku iz volilnega imenika kot znak, da je glasoval. Tisti, ki vodi seznam glasovalcev, vpiše sproti v ta seznam priimek in ime vsakega volivca in številko, pod katero je vpisan v volilnem imeniku.
Zatem pojasni predsednik volivcu, kako se glasuje, in mu izroči glasovnico.
66.	člen
Člani volilnega odbora morajo volivcu na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Posebno morajo paziti, da volivca nihče ne ovira, ko izpolnjuje
glasovnico, in da je tajnost glasovanja popolnoma zagotovljena.
Na volišču je prepovedana vsakršna agitacija za posamezne kandidate.	v
67.	člen
Ko dobi volivec glasovnico, gre na mesto, ki je določeno za izpolnjevanje glasovnic.
Glasovnica se izpolni tako, da volivec obkroži tekoče številke tistih kandidatov, za katere želi glasovati.
Volivec lahko glasuje največ ;.a toliko kandidatov, kot je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, in sicer le za tiste kandidate, katerih imena so vpisana v glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov nima veljave.
Ko volivec izpolni glasovnico, jo prepogne na polovico, tako da so imena kandidatov na notranji strani, in jo odda v glasovalno skrinjico.
Ko je volivec glasoval, mora oditi z volišča.
I	'	' -
68.	člen
Nepismeni volivec in volivec, ki zaradi kakšne telesne hibe ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico, pripeljati s seboj pred volilni odbor osebo, ki naj bi namesto njega izpolnila glasovnico ali jo oddala v glasovalno skrinjico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik. '
69.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v izpisku iz volilnega imenika za to volišče, in tudi ne osebam iz 64. člena tega zakona. Če ima kakšen član volilnega odbora ali zaupnik kandidatne liste glede posameznih volivcev kakšne pripombe, se to vpiše v zapisnik. Če hoče glasovati kakšen volivec, na čigar ime je že kdo glasoval, se njegov priimek in ime, poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, glasovati mu pa volilni odbor ne dovoli.
70.	člen
Glasovanje traja nepretrgano do 19. ure. Samo v primeru nereda se sme s privolitvijo večine volilnega odbora glasovanje odložiti, dokler se ne vzpostavi red. Zakaj je bilo glasovanje odloženo in za koliko časa, se vpiše v zapisnik. Ob 19. uri se volišče ali poslopje, v katerem se glasuje, zapre; po tem času se ne sme nihče več pustiti na volišče. Volivci, ki so že v poslopju oziroma na dvorišču, pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda odloženo za več kot eno uro, se za toliko časa podaljša. ,
Iz tehtnih razlogov lahko okrajtm volilna komisija določi drug dnevni čas volitev, vendar mora trajati glasovanje nepretrgoma 12 ur.
71.	člen
O glasovanju se piše zapisnik; vanj se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
Vsak član volilnega odbora in vsak zaupnik kandidatne liste lahko zahteva, da se vpišejo v zapisnik njegovo posebno mnenje in njegove pripombe. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Podpišejo ga tudi navzoči zaupniki kandidatnih list. Če zaupniki zapisnika ne podpišejo, velja tudi brez njihovih podpisov.
7.	UgotavTjanje izida glasovanja na volišču in postopek volilnega odbora po glasovanju
72.	člen
Ko se glasovanje konča, prešteje volilni odbor neporabljene glasovnice, jih da v poseben omot in omot zapečati.
Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in po seznamu glasovalcev skupno število volivcev, ki so glasovali. Potem odpre glasovalno skrinjico in prešteje glasove na tale način: eden od volilnega odbora jemlje iz glasovalne skrinjice posamič glasovnice in glasno prebere z vsake imena kandidatov, za katere je volivec glasoval; drugi od volilnega odbora piše za vsakega kandidata posebej, koliko glasov je dobil: tretji zbira prebrane glasovnice.
Prečrtane, tako zamazane ali tako izpolnjene glasovnice, da se iz njih ne da zanesljivo ugotoviti, za katere kandidate je volivec glasoval, so neveljavne. Prav tako so tudi neveljavne glasovnice, na katerih ni obkrožena zaporedna številka sploh nobenega kandidata.
73.	člen
Ce je na glasovnici obkroženih več številk pred imeni kandidatov, kakor je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, velja, da je volivec glasoval za toliko kandidatov, kolikpr se voli odbornikov, in sicer zaporedoma po vrsti, kakor so ti kandidati vpisani na glasovnici.	'
Ce je na glasovnici obkroženih manj številk, kakor je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, velja, da je volivec glasoval samo za tiste kandidate, pri katerih je obkrožil števi’ko.
74.	člen
Ko volilni odbor ugotovi izid glasovanja, sestavi o svojem delu zapisnik; vanj vpiše, koliko volilnih upravičencev je po izpisku iz volilnega imenika na območju tega volišča, koliko volivcev je glasovalo in koliko glasov je dobil vsak kandidat. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči zaupniki kandidatnih list.
Vsak član volilnega odbora in vsak zaupnik kandidatne liste lahko zahteva, da se njegovo posebno mnenje in pripombe vpišejo v zapisnik. Zapisnik velja tudi, če ga zaupniki ne podpišejo.
75.	člen
Predsednik volilnega odbora razglasi izid glasovanja pred poslopjem, kjer se je glasovalo.
76.	člen
Potem ko dožene volilni odbor izid glasovanja na volišču, da v omot vse zapisnike, izpisek iz volilnega imenika, seznam glasovalcev, uporabljene glasovnice in zapečaten omot z neuporabljenimi glasovnicami. Omot zapečati in naslovi na pristojno volilno komisijo.
Predsednik volilnega odbora nato osebno odda volilne spise volilni komisiji. S predsednikom imajo pravico iti tudi zaupniki kandidatnih list ali njihovi namestniki. Volilni material se mora vrniti ljudskemu odboru, ki vrne potrdilo.
Če predsednik volilnega odbora ne more takoj oddati volilnih spisov volilni komisiji, ostane omot s spisi čez noč v volilnem prostoru. V tem primeru zapre predsednik volilnega odbora okna ter zaklene
in zapečati vrata volilnega prostora in postavi stražo, da straži volilni prostor. Ključ shrani predsednik volilnega odbora. Straža ne sme pustiti nikogar v volilni prostor.
77.	člen
Če predsednik volilnega odbora ne odda volilnih spisov takoj na dan volitev volilni komisiji (tretji odstavek prednjega člena), se zbere volilni odbor drugo jutro ob sedmi uri pred volilnim prostorom, odpre volilni prostor in pregleda, ali~je vse v redu. O tem napravi poseben zapisnik. Nato vrne volilni odbor volilni material ljudskemu odboru, od katerega ga je prejel. Ljudski odbor vrne potrdilo. Nato predsednik volilnega odbora osebno odda volilne spise volilni komisiji. S predsednikom imajo pravico iti tudi zaupniki kandidatnih list ali njihovi namestniki.
8,	Ugotavljanje volilnih izidov pri volilni komisiji in dodelitev mandatov
78.	člen
Izid volitev' v vse ljudske odbore ugotavljajo okrajne oziroma mestne volilne komisije na podlagi volilnih spisov.
79.	člen
Volilna komisija ugotovi volilni izid za vsako volilno enoto posebej, in sicer tako. da ugotovi, koliko glasov je dobil vsak kandidat skupaj na vseh voliščih v volilni enoti.
Za vsako volilno enoto sc dodeli toliko odbor-niških mandatov, kolikor je bilo treba v tej volilni enoti izvoliti odbornikov.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili v vsej volilni enoti skupaj največ glasov.
Če sta v volilni enoti, v kateri se voli samo eri odbornik, dobila dva ali več kandidatov enako število glasov, se opravijo ponovne volitve.
Če sta \ volilni enoti, v kateri se volita dva ali več odbornikov, dobila dva ali več kandidatov, ki prihajajo v poštev za dodelitev zadnjega odborniškega mandata, enako število glasov, je izvoljen tisti od njih, ki je po vrstnem redu vpisan na glasovnici kot prvi med njimi.
80.	člen
Vlagatelji kandidatnih list lahko priglasijo volilni komisiji po enega zaupnika, ki ima pravico biti navzoč pri delu volilne komisije, ko ugotavlja volilni izid za volilno enoto, za katero so vlagatelji predlagali kandidatno listo.
81.	člen
Volilna komisija napravi o svojem delu zapisnik. Vanj vpiše, koliko odbornikov je bilo treba izvoliti v vsaki volilni enoti, koliko kandidatov je bilo v vsaki volilni enoti, priimek, ime, poklic in bivališče vsakega kandidata, koliko glasov je dobil vsak kandidat in katerim kandidatom je dodeljen mandat.
Vsak član volilne komisije in vsak zaupnik kandidatne liste lahko zahteva, da se vpišejo v zapisnik njegovo posebno mnenje in pripombe.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije in navzoči zaupniki kandidatnih list. Zapisnik velja tudi, če ga zaupniki ne podpišejo.
82.	člen
Volilna komisija izda izvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi.
83.	člen
Volilna komisija sporoči ljudskemu / odboru, za katerega so bile volitve, koliko glasov je dobil vsak, kandidat in kateri kandidati so izvoljeni, ter mu izroči vse volilne spise.
Ljudski odbor razglasi poročilo volilne komisije na svoji oglasni deski in na krajevno običajni način
Volilne spise, ki se tičejo volitev občinskega ljudskega odbora, odda občinski ljudski odbor v hrambo okrajnemu ali mestnemu ljudskemu odboru.
84.	člen
Vsak državljan ima pravico, naznaniti nepravilnosti pri volitvah ljudskemu odboru, za katerega so bile volitve.
9,	Ponovne volitve
85.	člen
Ponovne volitve se opravijo:
1.	če se volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti
pri volitvah;	’
2.	če sta v volilni enoti, v kateri se voli samo en odbornik, dobila dva ali več kandidatov enako število glasov;
3.	če se pri verifikaciji mandatov razveljavi izvolitev kakšnega kandidata.
86.	člen
Ponovne volitve so praviloma prvo prihodnjo nedeljo. Ponovne volitve po 1. točki prejšnjega člena se opravijo samo na voliščih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti pri volitvah, ponovne volitve po 2. in 3. točki pa na vseh voliščih volilne enote.
Pri ponovnih volitvah se glasuje po že potrjenih kandidatnih listah.
Pri ponovnih volitvah po 2. točki 85. člena tega zakona se glasuje samo za tiste kandidate, ki so dobili enako število glasov (četrti odstavek 79. člena). Ce sta dva ali več kandidatov tudi pri ponovnih volitvah dobila enako število glasov, odloči žreb.
87.	člen
Ponovne volitve razpiše volilna komisija, če se razveljavijo volitve po 3. točki 85 člena, pa ljudski odbor, ki je izvolitev razveljavil.
\
10,	Nadomestne volitve
88.	člen
Nadomestne volitve razpiše ljudski odbor, čigar odbornik se odpokliče, umre ali če drugače preneha njegov mandat.
Nadomestne volitve se opravijo v tisti volilni enoti, v kateri je bil izvoljen odbornik, ki mu je prenehal mandat.
Odpoklicani odbornik ne more kandidirati pri nadomestnih volitvah.
89.	člen
Predpisi tretjega in četrtega poglavja se primerno uporabljajo tudi za nadomestne volitve.
Peto poglavje
VOLITVE ODBORNIKOV V ZBOR PROIZVAJALCEV
1.	Splošne določbe
90.	člen
V	zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov volijo odbornike po določbah tega zakona po svojih volilnih telesih tisti delovni ljudje, ki delajo v proizvodnji, prevozništvu in trgovini na ob1-močju okraja ali mesta, in sicer: delavci in uslužbenci gospodarskih podjetij, kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug, obrtni mojstri, pomočniki in taki delavci, ki delajo v obrtnih obratih in delavnicah oziroma ki > člani obrtniških zadrug.
V	zbore proizvajalcev volijo odbornike tudi delavci in uslužbenci tistih gospodarskih zavodov, ki jih določi po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS pristojni okrajni oziroma mestni ljudski odbor.
H 3o~	{t-%.
2.	Določitev števila odbormških mest po volilnih skupinah oziroma podskupinah
91.	člen
Volitve v zbor proizvajalcev se opravljajo v gospodarskih organizacijah.
Število odbornikov, ki jih volijo posamezne gospodarske organizacije, se določi tako, da se skupno število odbornikov, ki jih je treba izvoliti v zbor proizvajalcev, razdeli na posamezna gospodarska področja, in sicer v razmerju z odstotkom, s katerim so ta področja udeležena pri skupnem družbenem produktu okraja ali mesta.
Odstotek udeležbe pri doseženem skupnem družbenem produktu se določi na podlagi družbenega plana okraja oziroma mesta za tekoče plansko leto.
92.	člen
Skupno število odbornikov, ki jih je treba izvoliti v zbor proizvajalcev, se razdeli med tele volilne skupine, ki jih sestavljajo posamezna gospodarska področja oziroma gospodarske panoge:
L industrija, rudarstvo, gozdarstvo, stavbeništvo, komunalna dela in promet;
2.	kmetijstvo;
3.	trgovina in gostinstvo;
4.	obrt.
93.	člen
Volilna skupina kmetijstva se deli na tri podskupine:
1.	državna kmetijstva posestva;
2.	kmečke delovne zadruge;
3.	splošne kmetijske zadruge.
Skupno število odbornikov, ki odpade na kme-(ijstvo, se razdeli med državna1 kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge in individualne kmete sorazmerno z odstotkom, s katerim so udeleženi pri skupni kmetijski družbeni proizvodnji okraja oziroma mesta.
94.	člen
Ako se' na način, določen v prejšnjih členih, celotno število mandatov ne razdeli, se preostalo število mandatov razdeli tako, da se po en mandat dodeli
w>(
tisti volilni skupini, ki una po prvi razdelitvi največji odstotek vrednosti družbenega produkta, nato tisti, ki ima za njo največji odstotek in tako dalje, dokler se ne razdeli vse preostalo število mandatov.
VyNa enak način se tudi v volilni skupini kmetijstva räzdeli morebitni ostanek mandatov na podskupine.
6iix
95.	člen
I
Ce bi kakšni volilni skupini (podskupini) ne pripadel niti en mandat, se ji dodeli en mandat ne glede na odstotek udeležbe pri doseženem družbenem produktu okraja oziroma mesta.
Skupno število odborniških mandatov za zbor proizvajalcev se poveča za število, ki se dodeli po prejšnjem odstavku.
I
5.	Volilne enote in razdelitev odborniških mest na posamezne volilne enote
96.	člen
Število odbornikov, ki jih volijo posamezne gospodarske organizacije v posamezni volilni skupini, se določi po razmerju med številom proizvajalcev, organiziranih v posamezni gospodarski organizaciji, in med skupnim številom proizvajalcev, organiziranih v vseh gospodarskih organizacijah na posameznem gospodarskem področju (panogi), ki je posebna volilna skupina.
Na enak način se razdeli skupno število odborniških mest, dodeljenih posamezni podskupini s področja kmetijstva, na posamezne kmetijske organizacije, ki sphdajo v to podskupino.
Količnik za porazdelitev mandatov na posamezne gospodarske organizacije iz ene volilne skupine (podskupine) se določi tako, da se skupno število proizvajalcev v okviru ene volilne skupine (podskupine) deli s števikun odborniških mest, ki je določeno za volilno skupino (podskupino).
,	97. člen
Volilno enoto sestavlja ena ali več gospodarskih organizacij.
98.	člen
i
Gospodarska organizacija, ki šteje toliko proizvajalcev, kolikor znaša količnik, je samostojna volilna enota in voli najmanj enega odbornika.
Če kakšna gospodarska organizacija nima toliko proizvajalcev, kolikor znaša količnik, in ne more sama zase voliti vsaj enega odbornika, se dvoje ali več gospodarskih organizacij iste gospodarske panoge oziroma istega gospodarskega področja združi v eno volilno enoto. V taki volilni enoti se voli en odbornik ali največ dva.
99.	člen
101. člen
Okrajni oziroma mestni ljudski odbor določi « svojim sklepom na podlagi določb 91. do 95. člena tega zakona:
1.	skupno število odbornikov zbora proizvajalcev;
2.	število odbornikov, ki jih volijo posamezne volilne skupine oziroma podskupine;
5. število odbornikov,ki jih v okviru vsake volilne skupine oziroma podskupine volijo posamezne gospodarske organizacije, ki so posebna volilna enota;
4.	katere gospodarske organizacije v okviru posameznih volilnih skupin (podskupin) sestavljajo skupne volilne enote in koliko odbornikov voli vsaka skupna volilna enota.
Sklep o sestavljanju skupnih volilnih enot izda ljudski odbor na podlagi sporazumnega predloga gospodarskih organizacij, ki naj pridejo v skupne volilne enote. Če se ne morejo sporazumeti, odloči ljudski odbor sam, upoštevaje razloge, navedene v predlogih posameznih gospodarskih organizacij. Hkrati ugotovi ljudski odbor, ali so dani pogoji, da se poveča skupno število odbornikbv zbora proizvajalcev po določbi drugega odstavka 95. člena tega zakona.
Sklep potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
4.	Volilna telesa 102. člen
Odbornike zbora proizvajalcev voli volilno telo vsake volilne enote.
105.	člen
Volilno telo takih gospodarskih organizacij, ki same volijo vsaj enega odbornika, je njihovo predstavniško telo (delavski svet gospodarske organizacije). Če gospodarska organižacija nima izvoljenega predstavniškega telesa, je volilno telo članski sestanek sindikalne organizacije.
Volilno telo kmetijske zadruge je njen zadružni zbor.
V volilni skupini obrti je volilno telo skupščina okrajne ali mestne obrtniške zbornice skupaj z delegati tistih sindikalnih organizacij v okraju, katerih člani so obrtni delavci.
104. člen
Volilno telo takih "ospodarskih organizacij, ki sestavljajo skupno volilno enoto, sestavljajo delegati predstavniških teles gospodarskih organizacij, združenih v volilno enoto, oziroma na članskem sestanku sindikalne prganizacije izvoljeni delegati, če kakšna gospodarska organizacija nima predstavniškega telesa.
5.	Kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih
izidov
Če na način, določen v 96. členu tega zakona, vsa odborniška mesta, ki odpadejo na posamezno volilno skupino, ne bi bila razdeljena, se preostala odborniška mesta dodelijo tako, da dobijo po eno odborniško mesto po vrsti tiste volilne enote, ki imajo največji ostanek nad količnikom. ■
100.	člen
V četrti volilni skupini (obrt) sestavljajo vsi obrtni obrati in delavnice na območju okrajne (mestne) obrtniške zbornice eno volilno enoto.
a)	V gospodar ki organizaciji, ki je samostojna yolilna enota
105.	člen
Kadar je gospodarska organizacija samostojna volilna enota, se postavi volilna komisija, določijo kandidati in izvolijo odborniki na seji oziroma zboru volilnega telesa.
106.	člen
Volilno telo izvoli na svoji seji izmed sebe volilno komisijo, ki vodi volitve odbornikov. Volilna komisija
je sestavljena iz treh članov; ti izberejo izmed sebe predsednika.
Volilno komisijo volijo člani volilnega telesa javno z dviganjem rok, če sami drugače ne sklenejo.
107.	člen
Vsak član volilnega telesa lahko predlaga največ toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti odbornikov.
Kandidatov mora biti najmanj dvakrat toliko, kot se voli odbornikov.
Člani volilne komisije ne morejo biti kandidati. Ako je član volilne komisije predlagan za kandidata, »e izvoli na njegovo mesto drug član volilnega telesa.
108.	člen
Po končanem predlaganju kandidatov sestavi volilna komisija seznam kandidatov tako, da vpiše kandidate po vrsti, kakor so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata se vpiše zaporedna številka.
Volilna komisija nato prebere na seji članom volilnega telesa seznam kandidatov in ga razobesi v prostoru^ v katerem je seja volilnega telesa.
109.	člen
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Na vsaki glasovnici morajo biti napisana imena vseh kandidatov po vrsti tako, kot so v seznamu kandidatov, sestavljenem po 108. členu.
Pred glasovanjem da volilna komisija po eno glasovnico vsakemu navzočemu članu volilnega telesa.
110.	člen
Glasovalec zaznamuje na glasovnici kandidate, ki jih hoče voliti, na ta način, da obkroži številke pred njihovimi imeni. Zaznamovati mora toliko kandidatov, kolikor se voli odbornikov. Dodajati ne sme imen oseb. ki niso bile predlagane za kandidate.
Potem ko je glasovalec obkrožil številke pred imeni kandidatov, prepogne glasovnico, pokaže volilni komisiji, da ima samo eno glasovnico, in jo vrže v volilno skrinjico.
111.	člen
Ko je glasovanje končano, prešteje volilna komisija, koliko glasovalcev je v celoti glasovalo in koliko glasov je dobil vsak kandidat.
Za odbornike zbora proizvajalcev so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Ako je dvoje ali več kandidatov, ki pridejo za dodelitev mandatov kot zadnji v poštev, dobilo enako število glasov, se zanje volitve ponovijo. Ce dobi tudi pri ponovnih volitvah dvoje ali več kandidatov enako število glasov, odloči med njimi žreb.
O glasovanju se napravi zapisnik. Zapisnik obsega: število navzočih članov volilnega telesa, imena članov volilne komisije, koliko članov volilnega telesa je glasovalo, koliko glasov je dobil vsak kandidat, kateri kandidati so izvoljeni in opozoritve zaradi nepravilnosti pri volitvah.
Volilna komisija razglasi takoj po končanem štetju izid glasovanja in pošlje zapisnik in drug volilni material pristojni okrajni oziroma mestni volilni komisiji.
Okrajna oziroma mestna volilna komisija izda izvoljenim odbornikom potrdila o izvolitvi.
112.	člen
Kolikor v 105. do 111. členu ni drugače določeno, se uporabljajo v tem postopku primerno določbe četrtega poglavja.
b)	Za več gospodarskih organizacij, združenih v skupno volilno enoto
113.	člen
Kadar je več gospodarskih organizacij združenih v skupno volilno enoto, sestavljajo volilno telo delegati teh gospodarskih organizacij po določbah 104. člena tega zakona.
Okrajni oziroma mestni ljudski odbor določi skupno število delegatov, ki sestavljajo volilno telo, in tudi, koliko delegatov pošlje vanj vsaka gospodarska organizacija. Skupno število delegatov za posamezno volilno telo ne sme biti manjše od 15 in ne večje od 90.
Število delegatov Vsake gospodarske organizacije določi ljudski odbor sorazmerno s številom proizvajalcev tako, da pride v vseh gospodarskih organizacijah na vsakega delegata enako števild proizvajalcev. Ne glede na to pa mora imeti vsaka gospodarska organizacija vsaj enega delegata.
114.	člen
Prvo sejo volilnega telesa gospodarskih organizacij, združenih v eno volilno enoto, skliče tista gospodarska organizacija, ki ima največje število delegatov, če se gospodarske organizacije, ki sestavljajo volilno enoto, same drugače ne sporazumejo.
Seja volilnega telesa je sklepčna, če je navzočih najmanj dve tretjini delegatov.
115.	člen
Volilno telo izbere izmed sebe predsednika, zapisnikarja in volilno komisijo, ki vodi kandidiranje in volitve.
116.	člen
Za postopek pri volitvah se primerno uporabljajo določbe 105. do 112. člena tega zakona.
c)	V volilnem telesu za obrtno volilno skupino
117.	člen
Odbornike, ki jih voli obrtna volilna skupina, izvoli skupščina obrtniške zbornice skupaj z delegati tistih sindikalnih organizacij v okraju, katerih člani so obrtni delavci.
Okrajni oziroma mestni ljudski odbor določi skupno število delegatov sindikalnih organizacij in tudi število, ki pride na posamezno sindikalno organizacijo.
Delegatov sindikalnih organizacij mora biti skupaj toliko, kot je članov skupščine obrtniške zbornice.
Za vsako sindikalno organizacijo določi ljudski odbor število delegatov v sorazmerju s številom njenih članov tako, da pride na posameznega delegata enako število članov sindikalne organizacije.
118.	člen
Sejo volilnega telesa za obrtno volilno skupino skliče upravni odbor obrtniške zbornice.
Volilno telo lahko dela, ee je navzočih najmanj dve tretjini njegovih članov.
119.	člen
Za postopek pri volitvah, ki jih opravlja volilno telo za obrtno volilno skupino, se primerno uporabljajo določbe 11»6. člena tega zakona.
Drugi del
ODPOKLIC ODBORNIKOV LJUDSKIH ODBOROV
Šesto poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
120.	člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika, ki ne uživa več njihovega zaupanja.
121.	člen
Pravico, odpoklicati odbornika občinskega ljudskega odbora in odbornika okrajnega oziroma mestnega zbora, imajo volivci volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
Pravico, odpoklicati odbornika zbora proizvajalcev, imajo člani volilnega telesa tiste volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
122.	člen
Predlog za odpoklic odbornika okrajnega ali mestnega ljudskega odbora ali ljudskega odbora mestne občine s posebnimi pravicami se poda Prezidiju Ljudske skupščine LRS, predlog za odpoklic občinskega odbornika pa okrajnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru.
123.	člen
Ce se odpokliče odbornik, se razpišejo nadomestne volitve v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen.
124 člen
O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami.
Odbornik je odpoklican samo, če je za odpoklic glasovala večina volivcev, ki so se udeležili glasovanja o odpoklicu, v vsakem primeru pa najmanj tretjina volivcev volilne enote oziroma tretjina članov volilnega telesa, ki je odbornika izvolilo.
123. člen
Odpoklicanemu odborniku preneha mandat z dnem, ko je njegov odpoklic izglasovan.
126.	člen
Kolikor ni v tem poglavju drugače določeno, veljajo tudi za odpoklic določbe prvega poglavja tega zakona.
Sedmo poglavje
ODPOKLIC ODBORNIKOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IN OKRAJNEGA OZIROMA MESTNEGA ZBORA
1. Predlog za odpoklic in razpis glasovanja o odpoklicu
127.	člen
Postopek za odpoklic odbornika občinskega ljudskega odbora in okrajnega oziroma mestnega zbora
se začne, če to predlaga najmanj petina volivcev volilne enote, v kateri je bili odbornik izvoljen.
Postopek za odpoklic odbornika se začne tudi na predlog občinskega ljudskega odbora ali okrajnega oziroma mestnega zbora, in sicer za takega odbornika, ki se najmanj šest mesecev ni udeležil nobene seje ljudskega odbora oziroma svojega zbora ali sveta ljudskega odbora, katerega član je, in se za to ne opraviči.
128.	člen
Predlog za odpoklic je lahko samo pismen.
Predlog za mdpoklic mora obsegati:
1.	priimek, ime, poklic in bivališče ■ odbornika, čigar odpoklic se predlaga;
2.	ime ljudskega odbora, ki mu odbornik pripada;
3.	označbo volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen;
4 zakaj se predlaga odpoklic;
5.	ime, priimek in bivališče volivcev, ki predlagajo odpoklic, in njihove podpise.
Podpisi precflag'teljev morajo biti overjeni od pristojnega ljudskega odbora ali od organa, pristojnega za overitev.
Predlogu za odpoklic odbornika občinskega ljud-skega odbora in odbornika okrajnega oziroma mestnega zbora je treba priložiti potrdilo občinskega ljudskega odbora, da so predlagatelji vpisani v volilni imenik in volilni upravičenci v volilni enoti, v kateri je bil odbornik izvoljen.
Za vlagatelje veljajo prvi trije podpisniki predloga. Ce predlaga odpoklic občinski ljudski odbor ali okrajni oziroma mestni zbor, velja za vlagatelja predloga ljudski odbor oziroma njegov zbor.
*129. člen
Predlogu za odpoklic odbornika občinskega ljudskega odbora in okrajnega oziroma mestnega zbora, ki ga predloži določeno število volivcev, se mora priložiti tudi potrdilo pristojnega ljudskega odbora o skupnem številu vpisanih volivcev v volilni enoti.
130.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma man-datno-imunitetna komisija okrajnega oziroma mestnega zbora, kateri se predloži predlog za odpoklic, preskusi, ali je predlog za odpoklic sestavljen v skladu z določbami tega zakona.
Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma mandat-no-imunitetna komisija zavrne predlog, ki ne ustreza pogojem 5. točke 128. člena glede potrebnega števila podpisov predlagateljev, in to sporoči predlagateljem.
Če ima predlog za odpoklic kakšne druge pomanjkljivosti, vrne Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma mandatno-imunitetna komisija predlagateljem predlog in jim določi rok, v katerem morajo pomanjkljivosti odpraviti.
Organ, kateremu se predloži predlog za odpoklic (122. člen), ne preskuša, ali so razlogi v predlogu za odpoklic utemeljeni.
131.	člen
Ce Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma okrajni ali mestni zbor na podlagi mnenja svoje
mandatno-imunitetne komisije ugotovi, da predlog za odpoklic odbornika ustreza določbam tega zakona oziroma da so grajane pomanjkljivosti v danem roku odpravljene, potrdi predlog in razpiše v volilni enoti, v kateri je bil odbornik izvoljen, glasovanje o odpoklicu.
Sklep, s katerim se razpiše glasovanje o odpoklicu, mora obsegati: priimek, ime, poklic in bivališče odbornika, čigar odpoklic se predlaga, volilno enoto, v kateri se bo glasovalo o odpoklicu, in dan glasovanja. Od dneva razpisa do dneva glasovanja mora preteči najmanj štirinajst'dni.
Glasovanje se opravi v nedeljo.
132.	člen
Organ, ki je razpisal glasovanje o odpoklicu, pošlje sklep o razpisu glasovanja pristojni volilni komisiji ljudskega odbora, katerega član je odbornik, in odborniku, o čigar odpoklicu naj se glasuje.
2. Glasovanje o odpoklicu in ugotovitev izida glasovanja
133.	člen
Pristojna volilna komisija mora najpozneje deset dni pred dnevom glasovanja objaviti sklep o razpisu glasovanja o odpoklicu na območju volilne enote, v kateri bo glasovanje, določiti volišča in imenovati za vsako volišče odbor za glasovanje o odpoklicu. Vsakemu odboru za glasovanje o odpoklicu pošlje en izvod sklepa o razpisu glasovanja.
Volivci glasujejo o odpoklicu na voliščih na območju volilne enote, v kateri se glasuje o odpoklicu.
134.	člen
Najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja o odpoklicu lahko odbornik, o čigar odpoklicu se glasuje, in vlagatelji predloga za odpoklic priglasijo volilni komisiji po enega zaupnika in njegovega namestnika za vsako volišče. Predlagani zaupniki in namestniki morajo imeti volilno pravico. Predsednik volilne komisije izda najpozneje 48 ur po prejemu priglasitve potrdilo vsakemu priglašenemu zaupniku in namestniku, da je lahko navzoč pri delu odbora za glasovanje o odpoklicu.
Odborniki, o katerih odpoklicu se glasuje, in predlagatelji odpoklica lahko priglasijo svojega zaupnika in njegovega namestnika tudi za udeležbo pri delu volilne komisije.
135.	člen
Na vsakem volišču se postavi glasovalna skrinjica. Na skrinjico se pritrdi sklep o razpisu glasovanja o odpoklicu.
136.	člen
O odpoklicu se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici mora biti priimek, ime in poklic odbornika, o čigar odpoklicu se glasuje, poleg njegovega imena pa morajo biti druga pod drugo napisane besede »ža odpoklice in >proti odpoklicu«.
Predsednik odbora za glasovanje o odpoklicu izroči vsakemu volivcu glasovnico.
Ce volivec glasuje za odpoklic odbornika, obkroži besedi »za odpoklic«, če pa glasuje proti odpoklicu, obkroži besedi »proti odpoklicu«.
137.	člen
Ko je glasovanje končano, prešteje odbor za glasovanje o odpoklicu glasovnice in ugotovi število glasovnic »za odpoklic« kakor tudi število glasovnic »proti odpoklicu«.
Odbor napravi o svojem delu zapisnik. Vanj vpiše skupno število volivcev, vpisanih v volilni imenik oziroma v izpisek iz volilnega imenika, število glasovnic »za odpoklic« kakor tudi število glasovnic »proti odpoklicu« in koliko glasovnic je neveljavnih.
Nato razglasi predsednik odbora za glasovanje o odpoklicu izid glasovanja pred poslopjem, v katerem se je glasovalo.
138.	člen
V 24 urah po končanem glasovanju pošlje odbor za glasovanje o odpoklicu vse spise o glasovanju volilni komisiji.
Volilna komisija ugotovi na podlagi zapisnika odbora za glasovanje po volilnem imeniku skupno število volivcev volilne enote, skupno število volivcev, ki so glasovali za odpoklic, in skupno število volivcev, ki so glasovali proti odpoklicu. Na podlagi tega ugotovi, ali je odbornik odpoklican. Te podatke vpiše komisija ,v zapisnik o svojem delu.
139.	člen
Če volilna komisija pri ugotavljanju izida glasovanja o odpoklicu ugotovi, da so bile na posameznih voliščih nepravilnosti, ki so vplivale na izid glasovanja, razveljavi glasovanje na teh voliščih in odredi ponovno glasovanje za prvo prihoddjo nedeljo.
140.	člen
Volilna komisija objavi izid glasovanja na oglasni deski okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora in pismeno naznani izid glasovanja odborniku, o čigar odpoklicu se je glasovalo.
Volilna komisija pošlje takoj mandatno-imunitetni komisiji ljudskega odbora oziroma okrajnega ali mestnega zbora, katerega odbornik je odpoklican, poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z odpoklicem.
Če mandatno-imunitetna komisija ugotovi, da je bil postopek za odpoklic pravilen in da je z odpoklicem prenehal odbornikov mandat, predlaga ljudskemu odboru oziroma okrajnemu ali mestnemu zboru, da se razpišejo nadomestne volitve.
141.	člen
Določbe četrtega poglavja tega zakona o delu volilne komisije in volilnega odbora, o volilnem materialu, o postopku pri glasovanju in o razglasitvi volilnih izidov se primerno uporabljajo tudi za postopek o odpoklicu, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
Osmo poglavje
ODPOKLIC ODBORNIKOV. ZBORA PROIZVAJALCEV
1. Predlog za odpoklic in razpis glasovanja o odpoklicu
142.	člen
Postopek za odpoklic odbornikov zbora proizvajalcev se začne:
a)	za odbornika, ki ga je izvolil delavski svet gospodarske organizacije ali zbor kmetijske zadruge
na predlog najmanj petine članov delavskega sveta oziroma petine vseh članov kmetijske zadruge, ki imajo splošno volilno pravico;
b)	za odbornika, ki ga je izvolilo skupno volilno telo, sestavljeno iz delegatov dveh ali več gospodarskih organizacij — na predlog delavskega sveta e a gospodarske organizacije oziroma delavskih svetov več gospodarskih organizacij, v katerih je najmanj petina vseh proizvajalcev tiste volilne enote, v kateri je bil odbornik, ki naj se odpokliče, izvoljen;
c)	za odbornika, ki ga je izvolilo volilno telo, sestavljeno iz delegatov dveh ali več kmetijskih zadrug — na predlog zbora ene zadruge oziroma zborov več zadrug, v katerih je najmanj petina članov vseh kmetijskih zadrug tiste volilne enote, v kateri je bil odbornik,, ki naj se odpokliče, izvoljen;
č) za odbornika, ki ga je izvolilo volilno telo,' sestavljeno iz članov obrtniške zbornice in delegatov sindikalnih organizacij obrtnih delavcev — na predlog najmanj petine skupnega števila članov obrtniške zbornice ali na predlog najmanj petine vseh obrtnih delavcev v okraju oziroma mestu, ki so člani sindikalnih oi'ganizacij obrtnih delavcev.
Postopek za odpoklic odbornika zbora proizvajalcev se začne tudi na predlog zbora proizvajalcev, in sicer za takega odbor ika, ki se najmanj šest mesecev ni udeležil nobene seje ljudskega odbora oziroma svojega zbora ali sveta ljudskega odbora, katerega član je, in se za to ne opraviči.
145. člen
Predlog za odpoklic mora biti pismen in mora obsegati ppdatke po 1. do 4. točki drugega odstavka 128. člena.
Predlogu za odpoklic po točki a) 142. člena je treba priložiti zapisnik seje delavskega sveta oziroma zbora kmetijske zadruge ter potrdilo okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora o skupnem številu volivcev te volilne enote.
Predlogu za odpoklic po točki b) oziroma točki c) 142. člena mora biti priložen prepis zapisnikov sej delavskih svetov oziroma zborov kmetijskih zadrug, na katerih je bil predlog sprejet, in potrdilo okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, da število delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij oziroma število.članov kmetijskih zadrug, ki predlagajo odpoklic, znaša petino volivcev tiste volilne enote, ki je izvolila odbornika.
Predlogu za odpoklic, ki ga po točki čj 142. člena stavijo člani obrtniške zbornice, je treba priložiti prepis zapisnika seje skupščine obrtniške zbornice oziroma članskega sestanka sindikalne organizacije obrtnih delavcev ter potrdilo okrajnega ljudskega odbora o skupnem številu članov obrtniške zbornice oziroma članov sindikalnih organizacij obrtnih delavcev.
Za vlagatelja predloga po točki a), b) in c) 142. člena, veljajo delavski sveti gospodarskih organizacij oziroma kmetijske zadruge.
Za vlagatelje predloga po točki č) 142. člena veljajo prvi trije podpishiki predloga, če dajo predlog obrtni delavci; če da predlog obrtniška zbornica, velja za vlagatelja obrtniška zbornica.
Če predlaga odpoklic odbornika zbor proizvajalcev, velja za vlagatelja predloga zbor.
144.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS, ki se mu predloži predlog za odpoklic, preskusi, ali je predlog za odpoklic v skladu z določbami tega zakona.
Prezidij Ljudske skupščine LRS zavrne predlog za odpoklic, če ugotovi, da odpoklica ni predlagalo predpisano število za to upravičenih volivcev. To sporoči vlagateljem predloga.
Če ima predlog za odpoklic kakšne druge pomanjkljivosti, vrne Prezidij Ljudske skupščine LRS predlog vlagateljem, da napake odpravijo v roku. ki jim ga določi.
Prezidij Ljudske skupščine LRS ne raziskuje, ali so razlogi v predlogu za odpoklic upravičeni.
145.	člen
Če Prezidij Ljudske skupščine LRS ugotovi, da predlog za odpoklic ustreza določbam tega zakona oziroma da so bile pomanjkljivosti v danem roku odpravljene, potrdi predlog in razpiše glasovanje o odpoklicu v volilni enoti, v kateri je bil odbornik izvoljen.
Sklep, s katerim se razpiše glasovanje o odpoklicu, mora obsegati: priimek, ime, poklic in bivališče odbornika, čigar odpoklic se predlaga, volilno enoto, v kateri bo glasovanje, in dan glasovanja.
146.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS pošlje sklep o razpisu glasovanja pristojni okrajni volilni komisiji, ljudskemu odboru, katerega član je odbornik, in odborniku, o čigar odpoklicu tiaj se glasuje.
Razpis glasovanja o odpoklicu se naznani tudi gospodarskim organizacijam, , i sestavljajo volilno enoto, in sindikalnim organizacijam (113. člen).
2. Glasovanje o odpoklicu in ugotovitev izida glasovanja
147.	člen
Glasovanje o odpoklicu odbornika opravi volilno telo, v katerem je bil odbornik izvoljen.,
Glasovanje o odpoklicu vodi komisija treh članov; izvoli jo telo, ki glasuje o odpoklicu.
148.	člen
O odpoklicu se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici morä biti priimek, ime in poklic odbornika, o čigar odpoklicu se glasuje; poleg-njegovega imena morajo bjti druga pori drugo napisane besede »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Predsednik komisije izroči vsakemu volivcu glasovnico.
Če glasuje volivec za odpoklic odbornika, obkroži besedi »za odpoklic«, če glasuje proti njegovemu odpoklicu, obkroži besedi »proti odpoklicu«. Odbornik je odpoklican, če je glasovala za odpoklic večina glasovalcev.
149.	člen
Po končanem glasovanju komisija prešteje glasovnice in ugotovi, koliko glasovnic je bilo oddanih za odpoklic in koliko proti odpoklicu.
Po končanem štetju glasovnic se vpiše v zapisnik skupno število članov volilnega telesa,, število navzo-
čih članov, število glasovnic, oddanih za odpoklic, število glasovnic, oddahih proti odpoklicu, in število neveljavnih glasovnic.
Nato se zapisnik z volilnimi spisi pošlje pristojni okrajni oziroma mestni volilni komisiji.
150.	člen
Okrajna oziroma mestna volilna komisija sporoči izid glasovanja odborniku, o čigar odpoklicu se je glasovalo.
Ce je bil odbornik odpoklican, pošlje volilna komisija takoj mandatno-imunitetni komisiji zbora proizvajalcev ljudskega odbora, katerega odbornik je bil, poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na glasovalni postopek.
Ce je bil odbornik odpoklican, predlaga mandatno-imunitetna komisija zbora proizvajalcev, naj se razpišejo nadomestne volitve.
151.	člen
Določbe četrtega poglavja tega zakona o delu volilne komisije in volilnega o’bora, o volilnem materialu, o postopku pri glasovanju in o razglasitvi volilnih izidov se primerno uporabljajo tudi za postopek o odpoklicu, kolikor v tern poglavju ni drugače določeno.
Tretji del
PRAVNO VARSTVO VOLILNE PRAVICE
#
Deveto oogla je OPOZORITVE IN PRITOŽBE
152.	člen
• Na nepravilnosti pr; postopku za kandidiranje in na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ki na volišču vodijo volitve ^zir' a glasovanje o odpoklicu, imajo volivci pravico, opozoriti pristojno volilno komisijo.
Volilna komisija obravnava opozoritve in ukrene vse potrebno, da se odpravijo nepravilnosti, oziroma rešuje opozoritve v postopku za potrjevanje kandidatnih list in v postopku /a ugotavljanje volilnih izidov oziroma izidov glasovanja o odpoklicu.	i
Te opozoritve ne odložijo poteka postopka za kandidiranje in tudi ne del« rganov, ki na volišču vodijo volitve oziroma glasovanje o odpoklicu.
153.	člen
Zoper nepravilnosti, ki jih napravi pri svojem delu okrajna oziroma mestna volilna komisija, zoper njene odločbe o ugotovitvi izida glasovanja in tudi v drugih primerih, ki jih omenja ta zakon, se lahko vloži pritožba na okrožno sodišče, na katerega območju je sedež volilne komisije. Pritožba se vloži pri okrajni oziroma mestni volilni komisiji.
Pritožbo lahko vlože vlagatelji kandidatne liste, kandidati, volivci, vlagatelji predloga za odpoklic ter odbornik, o čigar odpoklicu se je glasovalo. Pravico do pritožbe imajo tudi gospodarske organizacije, kmetijske zadruge, obrtniška zbornica in sindikalne organizacije obrtnih delavcev.
Pritožba se vloži najpozneje v treh dneh, potem ko je okrajna oziroma mestna volilna komisija ob-
javila volilni izid oziroma izid glasovanja o odpoklicu. Pritožba nima odložilne moči.
Te pritožbe rešuje sodišče kot nujne; odločba sodišča je dokončna.
154 člen
če okrožno sodišče v pritožbenem postopku ugotovi, da so se pri glasovanju ali pri delu organov, ki na volišču vodijo volitve oziroma glasovanje o odpoklicu, zgodile take nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na volilni izid oziroma na izid glasovanja o odpoklicu, razglasi volitve oziroma glasovanje o odpoklicu na posameznih voliščih ali v vsej volilni enoti za neveljavne.
/
Deseto poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
155.	člen
Kaznivo dejanje stori in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta:
1.	kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, la ne bi glasoval ali da bi glasoval po tuji volji ali da bi podpisal kandidaturo oziroma kandidatno listo ali predlog za odpoklic ali da bi odrekel podpis;
2.	kdor pri istih volitvah glasuje več kot enkrat ali posjcusi več kot enkrat glasovati;
3.	kdor pri volitvah ali glasovanju o odpoklicu glasuje ali poskusi glasovati namesto drugega pod njegovim imenom;
4.	kdor kakorkoli prekrši tajnost glasovanja;
5.	kdor napade volilni odbor oziroma odbor za glasovanje o odpoklicu, volilno komisijo ali katerega njihovih članov hli zaupnika kandidata ali na kakršenkoli način ovira delo volilnega odbora oziroma odbora za glasovanje o odpoklicu ali volilne komisije;
6.	kdor pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem ali kdor brez naročila predsednika volilnega odbora oziroma odbora za glasovanje o odpoklicu ukaže, da se pripelje oborožena sila na volišče, ali jo pripelje sam brez njegovega ukaza;
7.	kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšno listino o volitvah oziroma o glasovanju o odpoklicu ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma glasovanje o odpoklicu, ali spremeni število glasov 7. dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače ali kdor brez pooblastila predrugači kandidaturo oziroma kandidatno listo potem, ko so jo predlagatelji že podpisali, ali brez pooblastila spremeni predlog za glasovanje o odpoklicu ali kakšno drugo listino v zvezi z glasovanjem o odpoklicu.
156.	člen ‘
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali s kaznijo zapora do 15 dni:
1.	kdor se pri-glasovanju nedostojno obnaša:
2.	kdor potem, ko je glasoval oziroma ko se do-žene, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča.
157.	člen
Kazniva dejanja i prekrške po tem zakonu, i so storjeni do dneva volitev oziroma glasovanja o odpoklicu ali na sam dan volitev oziroma glasovanja
o odpoklicu, vpišejo organi, ki na volišču vodijo volitve oziroma glasovanje o odpoklicu, v zapisnik z imeni storilcev in jih naznanijo pristojnemu javnemu tožilcu.
Četrti del
Enajsto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
158.	člen
Vse listine, predlogi za potrditev kandidatnih list, pritožbe in druge vloge in tudi vsa opravila pred ljudskimi sodišči, ki so v zvezi s tem zakonom, so prosta vseh državnih pristojbin.
159.	člen
Pristojni republiški državni organ je pooblaščen, da izda navodila za izvršitev tega zakona kakor tudi da predpiše obrazce za volilni material.
160.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
U št. 84
Ljubljana, dne 8. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
92.
Ukaz
jem mesta Maribor, in ki obsega tele katastrske občine in naselja mesta Maribor:
Občina Kamnica
Bresternica (del): Kamnica:
Mali Rošpoh: Morski jarek: Rošpoh I:
Bresternica (del) Kamnica Rošpoh (del) Rošpoh (del) Rošpoh (del)
2. v točki c) glede mesta Celje spremeni tako:
k mestu Celje se priključi iz okraja Celje okolica od občine Rečica del katastrske občine Tremerje z naseljem Tremerje (del); glede na to se pri mestu Celje za imenom naselja »Tremerje« črta beseda »del«.
2. člen
7.	člen zakona se deloma spremeni, in sicer:
I. glede okraja Celje okolica tako:
1.	od občine Breze se odcepi del katastrske občine Sv. Peter pri Jurkloštru, in sicer del naselja Sv. Peter pri Jurkloštru ter priključi k mestni občini Laško;
2.	v občini Vransko se pri katastrski občini Zapla-nina za imenom naselja »Zajasovnik« doda beseda »(del)«, za imenom »Zaplanina« pa sc črta beseda »(del)c.
II.	glede okraja Gorica tako:
1. a) od občine Kanal se odcepi del katastrske občine Kal z naseljem Kal nad Kanalom in delom naselja Levpa in priključi k novi občini Kal nad Kanalom;
b) ustanovi se nova občina Kal nad Kanalom, ki se uvrsti za občino Grgar, in ki obsega tele katastrske občine in naselja:
8a Kal nad Kanalom
Kal (del):	Kal nad Kanalom. Levpa (del)
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenija razglaša Prezidij Ljudske skupščino LR Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na III. izrednem zasedanju dne 30. junija 1952, in ki se glasi:
ZAKON
2. a) od občine Šempeter pri Gorici se odcepijo katastrske občine Miren (del)* z naseljem Miren, Ore-hovlje z naseljem Orehovlje in Vrtoče z naseljem Vrtoče in priključijo k novi občini Miren;
b) ustanovi se nova občina Miren, ki se uvrsti za občino Kostanjevica, in ki obsega tele katastrske občine in naselja:
lla Miren
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RAZDELITVI LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE NA MESTA, OKRAJE IN OBČANE
y\
1. člen
;
5. člen zakona o razdelitvi Ldficilke republike Slovenije na mesta, okraje in občine z dn^Jre. aprila 1952 (Uradni list LRS, št. 11/52) se deloma spremeni, in sicer:	(39)
1. v točki b) glede mesta Maribor tako:
a)	od mesta Maribor se odcepi katastrska občina Rošpoh II z nasel jem Rošpoh (del) in priključi k občini Srednje v okraju Maribor okolica;
b)	k mestu Maribor se priključita iz okraja Maribor okolica od občine Zgornja Kungota katastrski občini Mali Rošpoh z naseljem Rošpoh (del) in Morski jarek z naseljem Rošpoh (del);
c)	v sestavu mesta Maribor se ustanovi nova občina Kamnica, ki se uvrsti za ožjim mestnim obmoČ-
Miren (del)*:	Miren
Orehovljj^:	Orehovlje
Vrtoče:	Vrtoče
III.	glede okraja Kranj tako:
1.	od občine Gorenja vas se odcepi del katastrske občine Gorenji Novaki, in sicer naselje Novine in priključi k občini Cerkno v okraju Tolmin;
2.	od občine Zminec se odcepi del katastrske občine Kovski vrh, in sicer del naselja Bukov vrh in priključi k občini Poljane.
IV.	glede okraja Krško tako:
1.	točka 9. (občina Cerklje ob Krki) sc dopolni tako, da obstoji katastrska občina Stojanski vrh (del) iz naselij Brvi, Izvir, Poštena vas, Stojanski vrh:
2.	točka 10. (občina Čatež ob Savi) se dopolni tako, da obstoji katastrska občina Globočice iz naseli j Čedno, Globočice. Kamence, Kraška vas, Mali Cirnik, Sobenja vas, Stankovo;
3.	od občine Podsreda se odcepi katastrska občina Koprivnica z naselji Koprivnica in Prevole in priključi k občini Senovo;
4.	točka 23. (občina Velika Dolina) se dopolni tako, da obstoji katastrska občina Velika Dolina iz naselij Cirnik, Gaj, Jesenice, Mala Dolina, Podgračeno, Spodnja Ribnica, Velika Dolin i, Zgornja Ribnica.
V.	glede okraja jnbljana okolica tako:
od mestne občine Vrhnika se odcepi katastrska občina Petkovec z naseljem Petkovec in priključi k občini Rovte.
VI.	glede okraja Maribor okolica tako:
1.	od občine Brezno — Podvelka se odcepi katastrska občina Zgornja Kapla (del) z naseljem Zgornja Kapla (del) ter priključi k občini Ožbalt ob Dravi: glede na to se v občini Ožbalt ob Dravi za imenom katastrske občine in imeno.n naselja »Zgornja Kapla* črta beseda »(del)«:
2.	od občine Šmartno na Pohorju se odcepijo katastrske občine Planina z naseljem Planina, Rep z naseljem Rep in Sv. Urh z naseljem Sv. Urh ter priključijo k mestni občini Slovenska Bistrica.
VII.	glede okraja Postojna tako:
od mestne občine Postojna se odcepi del katastrske občine Slavina z naselji Koče in Slavina ter priključi k občini Pivka.
VIII.	g^lede okraja Sežana tako:
1.	od občine Herpelje se odcepi katastrska občina Črnotiče z naseljem Črnotiče in priključi k občini Podgorje;
2.	od mestne občine Sežana se odcepi del katastrske občine Štjak z naselji Nova vas in Poljane in priključi k občini Štanjel;
3.	točka It. (mestna občina Sežana) se spremeni tako. da obsega katastrska občina Bazovica, (del)* naselji Bazovica (del)* in Lipica;
4.	v občini Štanjel se pri katastrski občini Štjak (del) črta naselje Kovači.
IX.	glede okraja Slovenj Gradec tako:
1.	sedež občine Mislinja se prenese iz Sv. Lenarta v Mislinjo;
2.	od občine Prevalje se odcepi katastrska občina Guštanj (del) z naseljem Dobja vas (del) in priključi k mestni občini Ravne na Koroškem.
X.	glede okraja Šoštanj tako:
1.	od občine Ljubno se odcepi del katastrske občine Št. Janž z naselji Grušovlje in Št. Janž in priključi k občini Rečica ob Savinji;
2.	sedež občine Nazarje se prenese iz Nazarja v Lačjo vas.
XI.	glede okraja Tolmin tako:
1.	od občine Grahovo se odcepi katastrska občina Šentviška gora (del) z naseljem Šentviška gora (del) in priključi k občini Most na Soči; glede na to se v občini Most na Soči za imenom naselja »Šentviška gora« črta beseda »(del)«;
2.	od občine Most na Soči se odcepi del katastrske občine Šentviška gora : naseljem Stopnik (del) ter priključi k občini Tribuša; glede na to se v občini Tribuša za imenom naselja »Stopnik« črta beseda »(del) c.
3; točka 9. (mestna občina Tolmin) se dopolni tako:
a)	katastrska občina Čadrg obstoji iz naselij Čadrg, Zadlaz-Čadrg;
b)	katastrska občina Žabče obstoji iz naselij Tolminske Ravne, Zadlaz-Žabče, Žabče.
XII. glede okraja Trbovlje tako; od mestne občine Zagorje ob Savi se odcepi del katastrske občine Konjšica z delorrt naselja šklendro-vec in priključi k občini Podkum.
3. člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«.
U št. 85
Ljubljana, dne 8. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
Na podlagi 9. točke 72- člena ustave LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije
ukaz
o odpravi Glavnih direkcij in Glavnih uprav
AJ	t •
Odpravijo se kot samostojni republiški „organi državne uprave za vodstvo gospodarstva;
1.	v sestavu .Sveta vlade LR Slovenije za industrijo: x
Glavna direkcija kovinske industrije ^Gfavna direkcija kemične industrije \ plavna direkcija lesne industrije c^Glavna direkcija tekstilne industrije «■^-.Glavna direkcija usnjarske industrije XPJTavna direkcija prehranbene industrije.. YGrhivna direkcija elektrogospodarstva \Amvna direkcija premoga.
Glavna direkcija metalurgije
Glavna direkcija za strojegradnjo -vvGlavna uprava za lokalno industrijo in obrt; ><
2.	v sestavu Sveta vlade LR Slovenije za gradbene in komunalne zadeve:
. .
\ Glavna direkcija gradbenih podjetij \IilflVTLa direkcija industrije gradbenega materiala *V\>( Glavna uprava za komunalne zadeve 'wv Glasna uprava za promet ✓■vv* Glavna uprava za vodno gospodarstvo; )L
3.	V sestavu Gospodarskega sveta vlade LR Slovenije:	'	i '•
Glavna uprava za plan.
Pravice in dolžnosti odpravljenih Glavnih direkcij in Glavnih uprav, ki se tičejo splošnega vodstva in
nadzorstva iz pristojnosti državne uprave, preidejo na Gospodarski svet vlade LR Slovenije.
III
Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz.
IV
Ta ukaz velja takoj.
U št. 77
Ljubljana, dne 4. julija 1952.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
94.	v (
».v-
Na podlagi III-2. točke odloka Ljudske skupščine LR Slovenije o reorganizaciji vlade LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije
ing. Lojze Kerin, direktor Glavne uprave za
vodno gospodarstvo,
Janko Smole,	direktor Glavne uprave za
olan.
II
Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz.
III
Ta ukaz velja takoj.
U št. 78
Ljubljana, dne 4. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
95.
ukaz
o razrešitvi direktorjev Glavnih direkcij in Glavnih uprav
I
Razrešijo se dolžnosti direktorja Glavne direkcije
oziroma Glavne uprave: Lojze Vidmajer,
ing. Roman Modic,
ing. Karmelo B u d i h n a,
Anton Bole,
Ivan Novak,
Vencel Perko,
ing. Miloš Brelih,
\s	, ,
ing. Stanko Z a b o v n i k
ing. Viktor Kotnik, ing. Stojan P e r h a v c, ing. Gašper Muha, Martin Gosak,
Viktor Stopar,
Matija M a 1 e ž i č,
Anton Šušteršič,
direktor Glavne direkcije kovinske industrije,
direktor Glavne direkcije kemične industrije,
direktor Glavne direkcije lesne industrije,
direktor Glavne direkcije tekstilne industrije,
direktor Glavne direkcije usnjarske industrije,
direktor Glavne direkcije prehranbene industrije,
direktor Glavne direkcije elektrogospodarstva,
,direktor Glavne direkcije premoga,
direktor Glavne direkcije metalurgije,
direktor Glavne direkcije za strojegradnjo,
direktor Glavne direkcije gradbenih podjetij,
direktor Glavne direkcije gradbenega materiala,
direktor Glavne uprave za lokalno industrijo in obrt,
direktor Glavne uprave za komunalne zadeve,
direktor Glavne uprave za promet,
Na podlagi 7. in 8. točke 72. člena ustave LR Slovenije ter po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije
ukaz
o razrešitvi ministra — predsednika Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo
I
Viktor Avbelj, minister — predsednik Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, se razreši dolžnosti ministra — predsednika Svela vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, ostane pa še nadalje član Gospodarskega sveta vlade LR Slovenije.
II
Posle predsednika Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo i? gozdarstvo opravlja začasno podpredsednik vlade LR Slovenije in predsednik Gospodarskega sveta Ivan Maček.
III
Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz.
IV
Ta ukaz velja takoj.
U št. 86
Ljubljana, dne 9. julija 1952.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
Vlada Ljudske republike Slovenije
96.
Na podlagi 2. odstavka 78. člena ustave LRS izdaja vlada LRS po predlogu predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo in predsednika Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo
odločbo
M
o preosnovi Kmetijskega znanstvenega zavoda Slovenije v Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije
1
Iz sestava Kmetijskega znanstvenega zavoda Slovenije v Ljubljani, ki je bil ustanovljen z odločbo vlade LRS z dne 12. novembra J946 (Uradni list OtS, št. 73-271/46), se izločiickinstitut za vinarstvo v Mariboru,\in-ünTüT za sadjarstvo v Mariboru inMnstitut za fitopatolo' gijo v Ljubljani ter se pryiesnio zf'vsem inventarjem, pravicami in obveznostmi\na agronomsko in gozdarsko fakulteto v Ljubljani.
2
Institute iz 1. točke izločita in jih preneseta na agronomsko in gozdarsko [akulleto v Ljubljani predsednik Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo in predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo.
Predsednik Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo lahko v sporazumu s predsednikom Sveta vlade LRS za prosveto in culturo pred prenosom izloči iz inventarja prenesenih institutov posamezne inventarne predmete, ki so potrebni Kmetijskemu raziskovalnemu in kontrolnemu zavodu Slovenije v Ljubljani (3. točka).
3
Kmetijski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani se preosnuja.v Ivmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu »zavod«).
4
Zavod je državna ustanova pod nadzorstvom organa, ki je v LRS pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
5
Zavod ima tele naloge:
1.	opravlja raziskovalno dejavnost v celotni kmetijski proizvodnji na svojih posestvih in se v ta namen povezuje z drugimi kmetijskimi obrati v LRS;
2.	proučuje rastlinske bolezni in škodljivce ter metode za njih uspešno zatiranje, zasleduje širjenje teh bolezni in škodljivcev, nadzira sadne drevesnice in trs-nice, sodeluje pri organiziranju zatiralnih akcij, izvaja poskuse z novimi zaščitnimi sredstvi;
3.	preizkuša doma izdelane in uvožene kmetijske stroje, predlaga uvedbo najboljših tipov strojev glede na dane potrebe in možnosti mehanizacije;
4.	preizkuša in kontrolira po veljavnih predpisih semena ter umetna gnojila pri uvozu in v notranjem prometu;
5.	izvaja kemično analizo zaščitnih sredstev in analizo krmilne vrednosti raznih kmetijskih proizvodov;
6.	opravlja v zvezi z naštetimi nalogami tudi druga dela, ki mu jih naroči organ, kii je v LRS pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
6
Zavod opravlja svoje delo v oddelkih, odsekih isn referatih za posamezna področja svojega delovanja. Zavod ima:
1.	raziskovalni oddelek:
a)	z odsekom za rastlinsko proizvodnjo,
b)	z odsekom za živinorejo,
c)	z referatom za mehanizacijo kmetijstva;
2.	kontrolni oddelek:
a)	z odsekom za agrokemične (vštevši pedološke) analize,
b)	z odsekom za kontrolo semen,
c)	z odsekom za zaščito rastlin.
Odseki se delijo na referate.
Za izvrševanje svojih nalog ima zavod posebne selekcijske in živinorejske postaje s potrebnimi zemljišči in zgradbami.
7
Zavodu načeluje direktor, imenuje ga organ, ki je v LRS pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
8
Zavod ima svoj proračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo.
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna je direktor zavoda.
9 '
Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju znvoda predpiše organ, ki je v LRS pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
10	u ,, ■< s'
Ta odločba velja od dneva objave/v Uradnem listu LR/žL. S tem dnem neha veljati fetffot-btr vlade LRS z cjhe 12. novembra 1946 (Uradni list LRS, št. 73-271/46). X Št. II 625/2-52
Ljubljana, dne 30. junija 1952.
Minister — predsednik Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo; Viktor Avbelj 1. r.
Minister — predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo: Boris Ziherl 1. r.
Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r.
Ministrstva in sveti vlade LRS
97.	'v V
Na podlagi 1. in 2. člena uredbe o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in 6 začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 30—342/52) in 2. točke prvega navodila k tej uredbi (UradniTTšT FLRJ, št. 32—379/52) izdaja Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno po litiko
odločbo
o ustanovitvi Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije
1. Ustanovi se Zavod za socialno zavarovanje LR Slovenije v Ljubljani, ki prevzame vse posle so-
ciaJnega zavarovanja od dosedanje republiške uprave za socialno zavarovanje v sestavu Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS.
2.	Svet za ljudsko zdrav-tvo in socialno politiko vlade LRS izroči začasnemu odboru Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije obenem s posli socialnega zavarovanja tudi uslužbence, ki opravljajo te posle, in pa inventar, arhive, poslovne knjige in evidence, ki se nanašajo na socialne zavarovanje.
3.	Izročitev in prevzem dužbe socialnega zavarovanja se izvrši po stanju z dne 30. junija 1952, in sicer po posebni komisiji, ki io sestavljajo: za Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS Jeršič Miro, načelnik oddelka za ambulantne polikli-nične službe in Prelovec Rado, šef odseka za personalno službo, za republiški zavod za socialno zavarovanje pa predsednik začasnega odbora Kovačič Fedor in podpredsednik Plevnik Jože.
4.	0 izročitvi in prevzemu službe socialnega zavarovanja je treba napraviti zapisnik v dveh izvodih, od katerih gre eden Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS, eden pa republiškemu zavodu za socialno zavarovanje.
5.	Ta odločba velja takoj.
Št. 5961/2
Ljubljana, dne 20. junija 1952.
Minister — namestnik predsednika Sveta vlade LRS
za ljudsko zdravstvo in socialno politiko: Tone Fajfar 1. r.
Na podlagi 2. odstavka 40. člena uredbe o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in o začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja izdaja Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno pöli-liko na predlog republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo.
odločbo
o imenovanju . .začasnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije
1.	Imenu.ie se začasni odbor Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije.
2.	Za člane začasnega odbora se imenujejo:
Kovačič Fedor, pomočnik predsednika Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko;
. Plevnik Jože, predsednik republiškega odbora sindikata metalurških delavcev;
Razdrih Feliks, predsednik republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev;
Batagelj Avgust, predsednik republiškega odbora sindikata železničarjev;
Čarman Tone, strugar tovarne »Utensilia« v Ljubljani;
Bidovec Valentin, predstavnik združenja upokojencev LRS;
Skubic Pepca, delavka tovarne »Saturnus« v Ljubljani.
3.	Ta odločba velja takoj.
Št. 5961/1
Ljubljana, dne 20- junija 1952.
Minister — namestnik predsednika Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko:
Tone Fajfar 1. r.
Na podlagi 17. člena zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 31—181/47) in na predlog predsednika Zveze vojaških vojnih invalidov LRS izdaja minister —- predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo
odločbo	*.*
o ustanovitvi puškarske šole v Kranju
1
Za vzgojo in izobrazbo strokovnih kadrov za puškarsko stroko se ustanovi puškarska šola v Kranju s stopnjo nižje strokovne šole.
2
Puškarska šola je internatskega tipa. Pouk v tej šoli traja štiri leta.
3
V puškarsko šolo se sprejemajo.učenci, ki imajo najmanj dovršena dva razreda gimnazije. Absolventi puškarske šole si pridobe izobrazbo puškarskih kvalificiranih delavcev.
4
Praktični pouk učencev puškarske šole je v delavnicah, ki so priključene šoli.
5
Puškarsko šolo vodi upravitelj, imenuje ga predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo na predlog predsednika Zveze vojaških vojnih invalidov LRS.
6
Predpise o ustroju in delu puškarske šole, učne načrte in programe ter natančnejše pogoje za sprejem učencev za puškarsko solo izda predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo na predlog predsednika Zveze vojaških vojnih invalidov LRS.
7
Šola je pod splošnim vodstvom in nadzorstvom Sveta vlade LRS za prosveto m kulturo. Vzdržuje se v breme proračuna Sveta vlade LRS za prosveto in kul-
Tä odločba velja takoj.
Št. 588/4.
Ljubljana, dne 2. junija 1952.
Minister — predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo: Boris Ziherl 1. r.
Popravek
z V zakonu o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na okraje, mesta in občine (Uradni list LRS, št. 11— 39/52) je treba popraviti:
na strani 44 (mesto Maribor, kat. obč. Dogoše) za imenom naselja >Marija Brezje« je dodati besedo >(del)«, ker je drugi del v kat obč. Zrkovci;
na strani 55 (okraj Krško, občina Dobova) za imenom kat. obč. in naselja »Sela« je dodati besedo »(del)«, ker je drugi del v občini Brežice;
na strani 68 (okraj Novo mesto, občina Veliki Gaber) pri kat. občinah Male Dole in Stehanja vas je za imeni naselij »Male Dole« in »Velike Dole« črtati besedo »(del)«, ker so vsa ta naselja v obeh kat. občinah nedeljena.
/
Pravdno se glasi:
na strani 46 (okraj Celje okolica,, občina Pristava) naselje »Roginska gorca«;
na strani 51 (okraj Kočevje, občina Sodražica) naselje »Žimarice«;
na strani 53 (okraj Kranj, občina Žiri) naselje Za-brežnik;
na strani 73 (okraj Sežana, občina Divača, k. o. Naklo) naselje »Škoc/jan«; ^	A-*./
na strani 74 (občina Komen, k. o. Gabrovica) naselje »Coljava« (ne Gol java);
(občina Sežana, k. o. Križ) naselje »Šepulje«; (občina Sežana) k. o. »Veliki Repen«;
(občina Štanjel, k. o. Štjak) naselje »Krtinovica«.
Št’ V. 682/l—52 Ljubljana, dne t. julija 1952.
Iz Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti
Pregled »Uradnega lista FLRJ«
Št. 32 z dne 18. junija 1952:
372. Uredba o taksah v upravnih sporiti.
873. Odločba o odpravi Glavne uprave za turizem in gostinstvo FLRJ.
374,	Pravilnik o položajnih dodatkih predsednikov državnih arbitraž.
375.	Pravilnik o položajnih dodatkih v prosvetno-znanstveni službi.
876.	Pravilnik o usposabljanju osebja trgovske mornarice FLRJ.
877.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o nazivih in plačah uslužbencev hidrometeorološke stroke, ki so zaposleni v hidrometeorološki službi.
378. Odredba o prometu in cenah naravnih vin in žganja.
379 Prvo navodilo k uredbi o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in o začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja.
380.	Navodilo za izvajanje uredbe o zdravstvenem nadzorstvu nad živili.
381.	Navodilo o razvrstitvi pripravnikov v plačilne razrede.
382.	Odločba o oblikovanju prodajnih cen za industrijske in rudarske surovine, polizdelke in izdelke.
383.	Odločba o razpolaganju gospodarskih organizacij z deviznimi sredstvi.
384.	Odločba o predčasnem izplačilu amortiziranih obveznic ljudskega posojila za Petletni plan za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ.
385.	Odločba o preskrbi s kurivom.
386.	Odločba o odpravi kupovanja industrijskih in rudarskih proizvodov po odobritvi.
387.	Odločba o prodajnih cenah na drobno za sol.
388.	Odločba o prodajnih'cenah za petrolej in vžigalice.
389.	Odločba o znižanju enotnih prodajnih cen na drobno za nekatere vrste cigaret iz prejšnje proizvodnje.
390.	Odločba o maksimalni vrednosti delovnih sredstev, ki se v podjetjih strojne industrije nhko štejejo za droben inventar.
391.	Odločba o veljavnosti nekaterih odločb iz pravilnika o plovbi po Donavi za druge notranje vodne .joti v FLRJ.
392.	Odločba o prepovedi vnašanja in razpečavanja knjige »Sklavenarbeit in Russland«.
393.	Odločba o odobritvi ustanovitve in dela Zvezi društev za Združene narode.
394.	Navodilo o reviziji odločb o prevedbi uslužbencev na nove nazive in plače.
395.	Odločba o odvzemu druge izdaje porto znamk iz leta 1945 in istih znamk s pretiskom »FNR Jugoslavija« iz leta 1950 iz prometa.
396.	Odločba o odvzemu priložnostnih poštnih znamk iz prometa.
Št. 33 z dne 25. junija 1952:
397.	Uredba o invalidskih prejemkih.
398.	Uredba o zastopništvu tujih firm.
399.	Uredba o spremembi uredbe o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij.
400.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o nazivih in plačah uslužbencev diplomatsko-konzularne stroke.
401.	Uredba o odpravi uredbe o planskem prevozu blaga v pomorskem prometu.
402.	Pravilnik o spremembi pravilnika o nazivih in plačah uslužbencev finančne stroke, ki opravljajo pode v zvezi z dohodki, carinami in računovodstvom.
403.	Pravilnik o položajnih dodatkih v zdravstveni službi.
404.	Pravilnik o znamenjih na plovnih poteh obalnega morja Federativne ljudske republike Jugoslavije.
405.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o skle-panju prodajnih in kupnih pogodb o storitvah iz domače proizvodnje leta 1952.
406.	Odredba o filatelistični zamenjavi poštnih znamk s tujino.
407.	Navodilo o spremembi in dopolnitvi navodila k odločbi o znižanih prodajnih cenah za industrijske produkte, ki so namenjeni za kmetijsko produkcijo in ribištvo.
Udaja »Uradni lisi LRS«. — Direktor In odgovorni uredn k: dr. Rastko Močnik — tißka tiskarna »Toneta Tomšiča« _ vsi v Ljubljani. — Naročnina: letno 540 din. — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po oošli 8 din več. — Uredništvo in upravo: Ljubljana, Kidričeva (prej Gajeva) ulica 5, poštni predal 886. — Telefon uprave 55-79
_ Čekovni račun: 601-90180-0
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik IX
Priloga k 19. kosu z dne 9. julija 1952
St. 19
OPOZJIRIIIMO
Vas na knjige, ki jih ima založba »U radni list LRS« na zalogi in ki jih pripravlja;
1.	Politična ekonomija. Cena 50 din.
Knjiga, ki jo je izdal Sekretariat vlade LRS za personalno službo vsebuje poglavja o predmetu in metodi politične ekonomije, o predkapitalističnih družbenih formacijah, o nastanku kapitalističnega načina proizvodnje, o blagu — denarju, o kapitalu, presežni vrednosti in profitu, o akumulaciji, zemljiški renti in o krizah. Je pomemben pripomoček za učenje osnovnih pojmov iz politične ekonomije ter koristno izpopolnjuje vrzeli v gradivu za strokovne izpite, hkrati pa dober pripomoček predavateljem in posameznikom.
2.	Gospodarsko računstvo. Cena 160 din.
Priročnik za strokovne izpite vsebuje glavne pojme o številih, o valutah, merah in uteži, dalje osnovne računske operacije, pojme o ulomkih in računanju z njimi, računanje z mnogoimenskimi števili, sklepne, verižne račune, razdelilne in zmesne račune, procente inpromilne ter obrestne račune. Z nazornimi primeri za vsakdanjo prakso so opremljena poglavja o diskontu menic in deviz, o efektih, tekočih računih (kontoko-rentih) in o lesnih računih. Na kraju so dodani rezultati za postavljene naloge. Gradivo bo posebno koristno vsem poslovnim ljudem, ki delajo v računovodstvih in gospodarskih oddelkih.
3.	Zakon o izvršitvi kazni (s spremembami). Cena 65 din.
4.	Tarifa za nagrade odvetnikov s pravilnikom. Cena 35 din.
5.	Zakon o zakonski zvezi. Cena 12 din.
6.	Zbirka zdravstvenih predpisov. Cena 65 din.
Od izdaj Društva pravnikov LRS :
7.	Dokumenti o razvoju ljudske oblasti (univ. prof. dr. Maks Žnuderl). Broširano 66 din,
v polplatno vezano 78 din.	•
Knjiga obsega 162 dokumentov, od razglasa CK KPS na slovensko ljudstvo konec aprila 1941 do ukaza O imenovanju Narodne vlade Slovenije dne 5. maja 1945, in sicer pravne dokumente iz narodnoosvobodilnega boja Slovenije z značajem ali pomenom zakona ali najvišje norme, izdane od vrhovnih organov. Posameznim razdobjem je postavljen na čelo splošen pregled razvoja v Jugoslaviji, nato pa oris razvoja narodnega osvobodilnega boja v Sloveniji. Na kraju je dodan avtorjev komentar, ki pojasnjuje pomen posameznega pravnega akta. Knjiga nudi v celoti pregledno sliko razvoja ljudske oblasti na slovenskem ozemlju med narodnoosvobodilnim bojem.
8.	Gradivo za uporabo zakona o zakonski zvezi (dr. Bogdan Petelin). Cena 10 din.
9.	fznajditeljska delavnost in njena ureditev v naši državi (univ. prof. dr. Stojan Pretnar).
Cena 52 din.
Uvodnim besedam o tehniki kot družbeno-ekonomskem činitelju slede poglavja o iznajdbah v kapitalizmu z zgodovinskimi in statističnimi podatki, o predmetih patentnega varstva in osebah, ki so zavarovane s patenti, dalje o prometu z iznajdbami, o prostovoljnih in prisilnih licencah ter pospeševanju iznajdb v bur-I	žoaznih državah. V primeri s tem je posebno poučno naslednje poglavje o iznajdbah v socializmu, kjer je
v desetih pododdelkih nanizana snov o vlogi države pri pospeševanju iznajdb, o predmetu, obliki, vsebini in trajanju varstva ter zavarovanju oseb, o postopku za pridobitev iznajditeljskega ali racionalizatorskega spričevala in patenta itd. V dodatku so uvrščeni vsi zakonski predpisi, ki so v zvezi z naslovno stranjo knjige.
V avgustu izide
10 Zakon o upravnih sporih in o javnem pravobranilstvu s komentarjem.
Na to publikacijo še posebej opozarjamo. Komentar sta sestavila sodnika Vrhovnega sodišča LRS Krajšek Anton in Marc Pavel in se je snov prediskutirala na sekcijah Društva pravnikov LRS. Vsak člen je komentiran in osvetljen s teoretične in praktične plati. Pri ustreznih členih je opisana tudi ureditev v drugih državah. Knjiga bo izredne važnosti za študij in potreben pripomoček za vsakega praktika.
Vsaka ustanova, vsako podjetje in vsak uslužbenec, ki hoče svoje delo res kvalitetno opravljati, mora imeti naše publikacije. Predvsem so pri vsakdanjem praktičnem izvrševanju poslov in uporabi zakonskih predpisov nepogrešljive naše periodične zbirke, splošni registri predpisov, ki Vam prihranijo pri iskanju posameznih zakonskih predpisov mnogo časa, in sicer:
11.	Splošni register predpisov za l. 1945-"-1947. Cena 60 din.
12.	Splošni register predpisov za leto 1949. Cena 55 din (zbirka za leto 1948 ježe razprodana).
13.	Splošni register predpisov za leto 1950. Cena 120 din; in pravkar izšli
t14. Splošni register predpisov za leto 1951. Cena 280 din.
Vse te periodične publikacije vsebujejo predpise, ki so bili objavljeni v Uradnem listu DFJ in FLRJ, v Uradnem listu NVS in SNOS oziroma LRS, v Finančnem zborniku, Vestniku urada za cene oziroma Vestniku organov za cene, v Službenih obvestilih zveznega urada za cene in Vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Snov je urejena po abecednem redu in časovnem razdobju, z glavnimi in stranskimi gesli, zadnje zbirke pa vsebujejo tudi pomembnejše članke, obvestila, uradne objave in aktualna vprašanja s področja gospodarstva in financ, ki so bila objavljena v Finančnem zborniku. Za vse je ta zbirka zelo koristen priročnik, posebno še, ker bodo sledile v bodoče za vsako leto redne publikacije registra zakonskih predpisov.
i15.	Predpisi o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. Cena 245 din.
Zbirka, ki jo je izdal Sekretariat vlade LRS za personalno službo, vsebuje vse predpise, ki so izšli nedavno o nazivih in plačah, prevedbah, napredovanju, stopnji šol in tečajev, ki ustrezajo posamezni izobrazbi za uvrstitev v naziv in napredovanje. Iz knjige se lahko poučiš o nazivih, plačah, prevedbi, napredovanju itd. v pisarniški r'užbi, v službi notranjih zadev, v finančni, statistični, prosvetno-znanstveni in zdravstveni stroki, pri inšpekciji dela, dalje o plačah sodnikov, arbitrov, javnih tožilcev, umetnikov in železničarjev, o plačah in napredovanju v poštno-telegrafsko in telefonski službi, v diplomatsko-konzularni in veterinarski službi in vrsti drugih služb z območja državnih organov. Dodani so tudi predpisi o oskrbnini tistih, ki niso v delovnem razmerju, o organizaciji službe posredovanja dela, o delovnih knjižicah, o potnih in selitvenih stroških ter zvišanju dnevnic za službena potovanja državnih uslužbencev.
V	naši založbi izhajajo tudi publikacije Zavoda za statisti Ic'o in evidenco LRS :
16 Teorija statistike (Marijan Blejec). Cena 350 din.
l17. Demografska statistika (dr. Živko Šifrer). Cena 240 din.
S to knjižico smo dobili Slovenci prvič statistični priročnik, ki nas seznanja z važno panogo znanosti s posebnim ozirom na znanstvene izsledke pri nas. Čeprav je knjiga zamišljena kot gradivo za strokovne izpite iz statistične stroke, je zbral v njej avtor toliko pomembnih ugotovitev za demografski razvoj gibanja prebivalstva v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji v primerjalni analizi z drugimi deželami na svetu, da bo koristila vsakomur, ki se bo seznanil z njo. V uvodnem delu je obdelan pomen demografske statistike in kratek zgodovinski razvoj, prikazane so statistične enote, biološki, družbeni, gospodarski, kulturni in regionalni znaki, ki usmerjajo študij te znanosti. Za nas je še posebno pomembno poglavje o popisih in naravnem gibanju prebivalstva, ki ponazoruje temeljne značilnosti popisa z dne 15. marca 1948, o načinu statističnega opazovanja naravnega gibanja prebivalstva, o mehaničnem gibanju prebivalstva in zdravstveni statistiki. Delo, ki temelji na izsledkih svetovne in pa skope domače literature v tej stroki zaključuje poglavje o demografskih koeficientih grupiranja, strukture in tablic, prikazujoč vzročne smeri naravnega prirastka prebivalstva s posebnim pogledom na rodnost, umrljivost itd. Med besedilom* ki obsega 200 strani je uvrščenih mnogo preglednih tabel, slik in diagramov.
V	kratkem bodo izšle knjige:
ji 8. Krajevni imenik Ljudske republike Slovenije.
Z odlokom z dne 18. aprila 1952 je bila naša republika razdeljena na nove upravno teritorialne enote in je dobila tisto zunanjo obliko, ki naj vse naše oblastne in druge organe čimbolj približa ljudstvu. Da se bo mogoče vsakemu kar najlažje seznaniti s to novo upravno razdelitvijo, bo izšel v kratkem priročnik, ki bo vseboval upravno razdelitev z vsemi popravki, abecedni imenik vseh naselij s pripadajočimi občinami, okraji in poštami za vsako naselje po.sebej. Na kraju bo imeniku priložen zemljevid z mejami občin in okrajev.
'Jeseni bodo v naši založbi izšla tale dela:
,19 Statistični atlas Ljudske republike Slovenije.
V	njem bo zbranih 40 grafično in kartografsko zelo preglednih zemljevidov o gostotnem in odstotnem razmerju gibanja prebivalstva in raznih panog, našega gospodarstva po posameznih okrajih in na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1948.
20.	Leksikon krajev, naselij in zaselkov Ljudske republike Slpvenije, s podatki o štetju 1. 1948.
Pred letom 1918 smo imeli Slovenci le posamezne repertitorije za bivše razkosane pokrajine našega ozemlja. V stari Jugoslaviji je sicer izšel 1. 1939 splošen pregled bivše dravske banovine, ni pa bilo v njem velikega dela naše domovine. Slovenskega Primorja. Zato bo ta leksikon tembolj pomemben, ker bo tako rekoč po skoraj pol stoletju nudil pregled notranjega življenja prebivalstva na ozemlju Ljudski republike Slovenije. Med drugim bodo v leksikonu za vsak kraj, občino oziroma okraj sumarični podatki o površini, številu in socialni strukturi prebivalstva, upravi, šolstvu, železniških postajah, nadmorski višini itd.
21.	Uvod v kmetijstvo (cca 480 strani, nad 200 slik).
Krog delavcev, ki se zanimajo za kmetijska vprašanja, se je z ustanovitvijo agronomske fakultete v Ljubljani še povečal. To delo bo omogočilo nekmetijskim strokovnjakom, ki imajo opravka z vprašanji iz kmetijstva, najenostavnejši vpogled v to panogo našega gospodarstva. Pa tudi praktičen gospodar bo našel v njem marsikaj, kar bo obogatilo njegove izkušnje.
V	juliju bo izšla v naši založbi kot izdaja Pravne fakultete univerze v Ljubljani
knjiga:	^
'22. Civilno pravo, poseben del obveznosti (dr. Jurij Štempihar) III. del, 120 strani. Rfizen tega bo izšlo:
23.	Stvarno pravo (dr. Alojzij Finžgar), cca 150 strani.
Knjige se naročajo pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Kidričeva 5, poštni predal 336, dobijo se pa
tudi po vseh knjigarnah. Interesenti za knjige, ki so še v tisku, naj pošljejo svoja naročila čimprej, da jih
bomo lahko upoštevali pri določitvi naklade.	,K , .	. DC T . ,•- e
»Uradni list LKb«, Ljuoljana, Kidričeva Jb
poštni predal 336
Razglasi ministrstev
Org. št. 43/4—350 in 351	5761
Prvi oklic
i
Sestavljen je osnutek novih zemljiških knjig za k. o. Velika brda in k. o. Hru-ševje v sodnem okraju Postojna in se določi
15.	)u lij 1952
kot dan, od katerega dalje je treba postopati s tema osnutkoma kakor z zemljiško knjigo.
Od navedenega dne dalje je samo z vpisom v novoosnovani zemljiški knjigi mogoče doseči učinke zemljiškoknjižnega vpisa glede zemljišč, vpisanih v leh zemljiških knjigah,
II
Obenem se z dnem 15. julija 1952 uvaja nostppek za popravljanje navedenih novoosnovanih zemljiških knjig. Zato se pozivajo, naj priglasijo svoje zahteve najkasneje
do vštetega 15. septembra 1952
a)	vsi tisti, ki zahtevajo na podlagi pravice, pridobljene pred 15. julijem 1952, da bi se spremenili vpisi, ki jih obsegata novoosnovani zemljiški knjigi in ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmerij, Pa najsi se izvede ta sprememba z odpisom, pripisom ali s prenosom ali s popravo označbe zemljišč ali s sestavo zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače;
b)	vsi tisti, ki so pridobili še pred 15. julijem 1952 na zemljiščih, vpisanih v novoosnovanih zemljiških ' njigah ali na njihovih delili zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, kolikor bi bilo te pravice treba vpisati kot stara bremena, pa še niso vpisane tako, kakor je treba.
V priglasitvah pod b) |e treba natančno navesti pravice in vrstni red, ki se zanje zahteva, .kakor tudi zemljiškoknjižne vložke, v katerih naj se izvrši vpis. Navesti je treba tudi, na kaj se opira Priglašena pravica in na kaj zahtevani vrstni red.
Priglasitvam ipod a) in b) je treba priložiti izvirnik in prepis listine, iz katere izhaja dotična pravica oziroma dejstvo, in sicer v primerih, kjer so pravice ali dejstva nastala po 6. IV. 1941, brezpogojno, v primerih, kjer so nastala pred tem dnem, pa kolikor ima tako listino stranka ali njen zastopnik.
Priglasiivene dolžnosti v ničemer ne 'Spreminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasili, morda razvidna iz kakšne lisline, ki je že pri sodišču, ali iz kakšnega^ sodnega sklepa itd. Pač pa so od priglasiivene dolžnosti izvzete:
3- pravice in dejstva, za katere so ali bodo do vštetega 14. julija 1952 upravičenci položili listine zaradi pridobitve stvarnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiški kjmgi;
2. pravice, ki se ne opirajo na pogodbe (n. pr. pravice, pridobljene zaradi agrarne reforme, zaplembe in podobno), ker bodo te pravice itak uradoma priglašene.
Kdor zamudi zgoraj dani rok 15. sep-Ismbra 1952 izgubi pravice, uveljavljati Priglasitvi zavezane zahtevke nasproti
Razglasi in objave
tretjim osebam, ki si pridobijo knjižne pravice v dobri veri na podlagi vpisov, obstoječih v novoosnovanih zemljiških knjigah, kolikor ti vpisi niso izpodbijani.
III
Zoper vpise obremenilnih pravic (zastavne, služnostne itd. pravice), ki bodo v novoosnovanih zemljiških knjigah obstojali na dan Ib. julija.1952, naj vsi tisti, ki mislijo, da so z obstojem kakšnega teh vpisov ali z njegovim vrstnim redom oškodovani v svoijh pravicah',
vložijo ugovore do vštetega 15. septembra
1952
ker dobijo sicer ti vpisi učinek zemljiškoknjižnih vpisov
IV
Novoosnovani zemljiški knjigi sla vsakomur na vpogled med rednimi uradnimi urami pri okrajnem sodišču v Postojni. Morebitne Priglasitve in ugovori pri pričujočem oklicu se lahko vlagajo pismeno ali ustno na zapisnik pri okrajnem sodišču v Postojni.
Proti zamudi rokov za priglasitve !n ugovore nt dopustna postavitev v prejšnji stan in se ti roki ne smejo podaljšati za posamezne stranke.
Ministrstvo za pravosodje LRS Ljubljai a, dne 13. junija 1952.
Register državnih gospodarskih podjetij
Pri vsaki registraciji je sedež podjetja nznačeu v besedilu, dan vpisu, spremembe alj izbrisa pa v datumu
Vpisi
137«.
Besedilo: Trgovsko podjetie z obutvijo in usnjeno galanterijo Triglav — Tržič.
Poslovni predmet: Trgovina z obutvijo in usnjeno galanterijo na debelo iu drobno.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. II—496/1—52 z dne 6. VI. 1952.
Podjetje je pod gospod-rsko upravo Sveta vlade LRS za blagovni promet.
Za podjetje podpisujejo:
Cvetko Andrej, direktor, samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja; Pirc Ivo, komercialni vodja v odsotnosli direktorja, v istem obsegu, Kališnik Janez, glavni računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu ezdgp.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
dne 11. junija 1952.
Si.	243 268-1952	5999
1371.
Besedilo: Tovarna usnja, Ljutomer. Poslovni predmet: Izdelovanje usnja za golenice na industrijski način.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. 11-156/1 z dne 1. III. 1952.
Podjetje je v gospodarski upravi Sveta vlade LRS za industrijo, pod planskim vodstvom Glavne direkcije usnjarske industrije
Za podjetje podpisujeta:
Avsec Jernej, direktor, samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja;
Roner Milica, računovodja, sooodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Ministrstvo za finance LRS. Ljubljana
dne 13 junija 1952.
St. 243 244/1—1952	5996
1372.	*
liju666'**101 j0Pekarilu Robov k« pri Kra-
Poslovni predmet: Izdelovanje opeke na in d ust n je ki način.
. ^sta"0VIi,leli Podjetja: Vlada LRS, odločba st. II—411/1—52 z dne 3. IV. 1952 urgan gospodarske uprave: Svel za gradbene in komunalne zadeve LRS, podjetje je v sestavu Glavne direkcije in-dustnje gradbenega materiala LRS.
Za podjetje podpisujeta:
Čebulj Ivan, direktor, samostojno/v ob-segu zak pooblastil jn pravil podjetja: Berstovšek Erika, glavni računovodja, so-poup;suje listine po 47. členu szdgp. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 17. junija 1952. ft. 243 270-1952	5994
Besedilo: Držav"0 kmetijsko posestvo, Prebold v Sav. dolini.
1 oslovni predmet: Kmetijska proizvod-nja in prodaja lastnih proizvodov.
Ustanovitelj podjetja: ÖLO Celje okoli-ca, odločba št. 1356/1952 z dne 23 V 1952.
Operativni upravni voditelj: Gospodarski svet pri OLO Celje okolica.
Za podjetje podpisujeta:
Kovačič Franc, upravnik, samostojno, po zakonitih pooblastilih, Breznikar Franc, računovodja, v istem obsegu listine po 47 členu szdgp.
OLO Celje okolica, svet za gospodarstvo
dne 16. junija 1952.
Št. 373/1-1952	5849
1374.	*
Besedilo: Državno gostinsko podjetje »Javornik« (Jesenice).
Poslovni predmet: Prodaja toplih in mrzlih jedil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter druge gostinske storitve.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: MLO Jesenice, odločba št 143/1—52 z dne 28. IV. 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Pristov Jože, upravnik, Gale Mihael, namestnik in Čop Karel, knjigovodja, po zakonitih pooblastilih.
MLO Jesenice, svet za gospodarstvo dno 10. junija 1952.
Št. VIII—399/2—52	5846
1375.
Besedilo: Mestno krojagtvo »Kroj«, Je. seoice.
Poslovni premet; Izdelava moških oblačil in popravila.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: LO mestne občine Jesenice. odločba št. 246/52 * dne 31. V. 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Ambrož Slavko, upravnik, Uršič Viktor, poslovodja, Majer Pavla, knjigovodja, po zakonskih pooblastilih in 47. členu szdgp.
Št. II 248/3—52	5843
Besedilo:	Mestno šiviljsko podjetje
»Moda«, Jesenice.
Poslovni predmet: Izdelava ženskih ohladil in popravila.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: LO mestne občine Jesenice, odločba št. II 247/1—151 z dne 31. V. 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Urh Rozi, upravnik, Majer Pavla, knjigovodja in Gromerc Marica, poslovodja.
Št. 247/3—52	5842
MLO Jesenice, svet za gospodarstvo dne 11. januarja 1952.
★
1376.
Besedilo: Krajevna mesarija, Moravče.
Poslovni predmet: Prodaja mesa in mesnih izdelkov.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: KLO Moravče, odločba št. 214/52 z dne 28. III 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Janežič Peter, upravnik, samostojno; spise finančnega in kreditnega pomena pa skupaj z njim Lebar Franc, predsednik ali Cerrr Ivan, tajnik KLO Moravče.
Št. 902/52	3477
Besedilo: Krajevna pekarija, Moravče.
Poslovni predmet: Peka in prodaja kruha.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: KLO Moravče, odločba št. 215/52 z dne 28. III. 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Jerman Stanislav, upravnik, samostojno, soise finančnega in kreditnega pomena skupaj z njim Lebar Franc, predsednik ali Cerar Ivan, tajnik KLO Moravče.
Št. 911/52	3476
OLO Kamnik, poverjeništvo za finance dne 31. marca 1952.
★
1377.
Besedilo: »Ekonomija«, Jezersko (51. 67)
Poslovni predmet: Proizvodnja kmetijskih pridelkov in živinorejskih proizvodov.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: Občinski LO Jezersko, od lofba št. 30i z dne 14. V. 1952.
Za podjetje podpisujeta:
Forščak Lojze, upravnik, in Kirn Vida, knjigovodja, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja.
OLO Kranj, svet za gospodarstvo dne 3. junija 1952.
Št. 11-657/2 -52	5753
1378.
Besedilo: »Kino Železniki« v Železnikih.
Poslovni predmet: Predvajanje filmov.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: Občinski LO Železniki, od ločha št. 758/VIII—52 z dne 20. V. 1952.
Za podjetje podpisujejo:
Dolenc Blaž, upravnik, eku-paj s člani upravnega odbora, in Trojar Janez, o!>č. tajnik, v obsegu zakonitih pooblastil m pravil podjetja.
OLO Kranj, svet za gospodarstvo
dne 12. junija 1952.
Št. II—730/2—52	0795
★
1379.
Besedilo: »Parna žoga«, Cerklje (Ce5-njevk pri Cerkljah, obrat Grad).
Poslovni predmet: Rezanje hlodovine na polnojarmenik, v vse vrste oblike.
Ustanovitelj in operativni upravni vo-ditelj podjetja; Občinski LO Cerklje, od-
ločba št. 598/52 z dne 4. VI. 1952.
Za podjetje podpisujeta:
Cerar Srečko, upravnik, in Camernik Slavka, računovodja, po zakonitih pooblastilih in pravilih podjetja.
OLO Kranj, svet za gospodarstvo dne 17. junija 1952.
Št. 11-776/2- 52	5931
it
1380.
Besedilo: Mestni obrtni obrat »Ščelkar-na« (Maribor, Pipuševa 12).
Poslovni predmet: Opravljanje ščetk&r-ske obrti, izdelovanje metel.
Ustanovitelj podjetja: MLO Maribor, odločba št. P—5/1—52 z dne 18. I. 1952.
Operativni upravni voditelj: MLO Maribor, direkcija mestnih obrtnih obratov.
Za podjetje podpisujejo:
Novak Ciril, ravnatelj, samostojno, v okviru pooblastil in pravil podjetja; Ha bič: Hedvika, računovodja, poleg ravnatelja listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega pomena.
MLO Maribor, poverjeništvo za finance dne 28. januarja 1952
št. Pov 56/31—52	1290
■f
1381.
Besedilo: Mestno uslužnostno podjetje (»Lepak«): (Maribor. Meljska 3).
Poslovni predmet: Izvrševanje plaka-terskih poslov, čiščenje izložbenih oken, čuvanje trgovskih obratov pred vlomi, opravljanje del nosačev in postreščkov, čiščenje čevljev, posredovanje javne reklame, araužiranje izložb, kolportaža.
Ustanovitelj podjetja: MLO Maribor, odločba št. P—41/1—52 z dne 7. IV. 1952.
Operativni upravni voditelj: MLO Maribor, poverjeništvo za komunalne zadeve in gradnje.
Za podjetje podpisujejo:
Križanič Štefan, ravnatelj, samostojno, v okviru pooblastil in pravil podjetja. Bergant Evgen, komercialist, v odsotnosti ravnatelja, v istem obsegu; Bombek An ton, v. d. računovodje, poleg ravnatelja ali njegovega namestnika, listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega pomena.
MLO Maribor, poverjeništvo za finance dne 10. aprila 1952.
St. Pov 56/87—52	4453
*
1382.
Besedilo: Podjetje za generalna in sred-nja popravila avtomobilov »Avtoobnova«' (Maribor, Mlinska 13).
Poslovni predmet: Generalna in osrednja popravila ter rekonstrukcije avtomobilov, izdelava in popravila svinčenih akumulatorjev.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odlok 51. S—zak 242 z dne 23. VI. 1948. Z odlokom vlade LRS št. II—332/1—52 z dne 18. III. 1952 je bilo podjetje preneseno v pristojnost MLO Maribor (odločba o ustanovitvi MLO Maribor z dne 25. IV. 1952, št. P 47/1—52).
Državni gospodarski organ je: Svet za gospodarstvo MLO Maribor.
Za podjetje podpisujejo:
Zokalj Franc, direktor, samostojno v okviru pooblastil Sveta za gospodarstvo in pravil podjetja; Kodrič Lojze, tehnični vodja in namestnik direktorja, v istem obsegu v odsotnosti direktorja: Benedičič Tone, glavni računovodja, poleg direktorja ali njegovega namestnika vse listine denarnega. materialnega, obračunskega in kreditnega pomena; Petrač Alojzija, na-
mestnik glavnega računovodje, ki sopod-' pisuje v odsotnosti glavnega računovodje.
MLO Maribor, svet za gospodarstvo dne 30. maja 1952.
Št. Pov 56/120—52	5375
★
1383.
Besedilo: Združenje gostinskih podjetij :a okraj Postojna.
Poslovni predmet: Preskrba gostinskih podjetij članov združenja s prehranbeni-mi artikli, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in dr. iz centralnih virov ali prostega trga.
Ustanovitelj podjetij: OLO Postojna.
Operativni upravni voditelj: OLO Postojna, poverjeništvo za trgovino in turizem.
Za podjetja podpisujejo:
Sever Janko, direktor, s pooblastili c mejah pravil in zakonskih predpisov; Ki-fer Magda, računovodja, po 47. členu szdgp
OLO Postojna, poverjeništvo za finance dne 16. maja 1931.
Št. 653/1	4936
■k
1384.
Besedilo: Državno obrtno podjetje »Žaga Dvor«.
Poslovni predmet: Žaganje lesa.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: OLO Novo mesto.
Za podjetje podpisuje:
Pečaver Franc, upravnik, po pravilih podjetja.
OLO Novo mesto, poverjeništvo za finance dne 6. marca 1952.
št. 883,1	2435
*
1385.
Besedilo: »Trgovsko podjetje MLO« Novo mesto.
Poslovni predmet: Trgovina z mešanim blagom vključno tobačni izdelki, vžigalice in cigaretni papir, trgovina s sadjem m zelenjavo, mlečnimi izdelki, prodaja kruha in peciva na drobno.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: MLO Novo mesto.
Za podjetje podpisuje:
Mihelčič Anton, direktor v vseh zadevah samostojno, v zadevali po 47. členu, szdgp pa sopodpisuje Lenard Pepca, glavni knjigovodja.
OLO Novo mesto, poverj. za finance
dne 16 aprila 1952.
Št. 1488/1	4224
*
1386.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina« lin debelo in drobno, Ptuj.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja železnih in kovinskih izdelkov, sanitarni in inštalacijski materal, usnje in usnjene potrebščine in pirotehnični material, kurivo, nekovinski gradbeni material.
Ustanovitelj podjetja: OLO Ptuj, št. 5/1—52 z dne 9 IV. 1952.
Operativni upravni voditelj: OLO Ptuj, poverjeništvo za trgovino in preskrbo.
Za podjetje podpisujejo:
Lugarič Ferdo, direktor, samostojno, v vseh upravnih zadevah; v finančnih zadevah Kranjc Rudi, glavni računovodja, v njegovi odsotnosti njegov namestnik skupaj z direktorjem. V komercialnih zadevah podpisuje skupaj z 'direktorjem Brančič Anton, komercialni direktor, v njegovi odsotnosti pa namestnik.
1887.
Besedilo: Žaga, Središče ob Dravi. Poslovni predmet: Žaganje lesa. Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: Obč. LO Središče, odločba št. 222/52 z dne 28. V. 1952.
Za podjetje podpisuje:
Polanec Ivan, upravnik. Masten Zdravka, knjigovodja, po posebnem pooblastilu.
OLO Ptuj, svet za gospodarstvo
dne 18 junija 1952. ist. 11/16—55/3—52	5912
★
1388.
Besedilo: Mizarska delavnica. Središče (ob Dravi).
Poslovni predmet: Vsa dela te stroke. Ustanovitelj in operativno upravni voditelj podjetja: OLO Središče, odločba št. 227/52'z dne 28. V. 1952.
Za podjetje podpisujeta:
Filipič Matija, poslovodja, v obsegu zakonitih pooblastil in Maslen Zdravka, knjigovodja, ki sopodpisuje v vsedi ti-nančnih zadevah.
OLO Ptuj,, svet za gospodarstvo dne 19. junija 1952.
St. II—53/2—52	5887
*
1389.
Besedilo: Trgovsko podjetje sKolouialcc na Bledu.
Poslovni predmet: Opravljanje trgovine s tekstilnim blagom, tekstilno galanterijo z živili in gospodarskimi potrebščinami, z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, z mesom in mesnimi izdelki, parfumerijo in kozmetičnim blagom na drobno.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: LO mestne občine Bled Za podjetje podpisujejo:
Žemva .lože, upravnik, samostojno, po zakonitih pravilih in pooblastilih podjetja, in Jakopič '1 inča, računovodja, po 47. členu szdgp.
OLO Radovljica, svet za gospodarstvo
dne 9. junija 1952.
Št. XI—753/1—52	5631
*
1390.
Besedilo: Mehanična delavn ea. Radovljica.
Poslovni predmet: Izvrševanje avtomehaničnih, ključavničarskih in finomehanič-nifi del.
Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja; OLO Radovljica.
Za ipodjetje podpisujejo;
Žagar Stane, upravnik ki podpisuje za vse upravne zadeve, Janša Francka, računovodja, ki podpisuje listine denarnega in kreditnega pomena.
OLO Radovljira, svet za gospodarstvo dne 10. junija 1932.
Št. XI-1163/1	6635
★
1391.
Besedilo: Krajevno krojaško podjetje, Št. Rupert.
Poslovni predmet: Izdelav? raznovrstne obleke (kostumi, plašči jn moške obleke).
Ustanovitelj in operativni upravni vo ditelj podjetja: KLO Št. Rupert, odlojba št. 1058/51 z dne 24. XI. 1951.
Za podjetje podpisujejo:
Zavrl Roman, upravnik, Aleksander Pirh in Butalo Viktor ler Jerovšek Ignac, vej po zakonitih pooblastilih.
Spremembe
1392.
Besedilo: Mlinsko podjetje, Ajdovščina. Izbrišeta se Kompare Alojz in Kompare Alojzija ter vpišeta:
Grmek Janez, direktor, ki podpisuje samoslojno, v obsegu zak. pooblast 1 'n pravil podjetja: ter Grandovec Franjo, računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
dne 4. junija 1952.
. Št. 243 5173-1952	5023
*
1393.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Slovenija — avto«, Ljubljana.
Izbriše se Kavčič Ljudmila in vpiše Groboljšek Marija, ki sopodp suje v odsotnosti glavnega računovodje* v istem obsegu.
Ministrstvo za finance LRS. Ljufljana
dne 17. junija 1952.
Št, 213 253/2—1952	5990
1400.
Podjetji sta z dnem 9. IV. 1952 prešli v likvidacijo.
Likvidatorji so: Starin Milan, predsednik, Praprotnik Ivan in Trpin Rudolf, člana.
OLO Grosuplje, poverjeništvo za finance dne 21. aprila 1952.
A
1401.
Besedilo: KLO podjetje s-Frizerska delavnica«, Stična.
Izbrišejo se Kavšek Avgust, Tnpiu Rudi in Kavšek Anica ter vpiše:
Lavrič Anton, tajnik KLO Stična.
OLO Grosuplje, poverjeništvo za finance
dne 15. maja 1951.
št. 463—1951	4883
Besedilo: Mestno mizarsko podjetje, Jesenice.
Besedilo odslej: Mestni obrtni obrat »Mizarstvo«, Jesenice — Koroška Bela.
★
1394.
Besedilo: »Mariborske opekarne«. Ko šaki pri Mariboru.
Izbriše se Ambrož Aloiz, in vpiše Dvojmoč Anton, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in p: a vil podjetja-
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
dne 19. junija 1952.
Št. 213 242/2-1952	5988
★
1395.
Besedilo: »Reklamšervis« (Ljubljana). Podjetje se je preselilo iz Frančiškanske ulice 3 v Čopovo ulico 5.
MLO Ljubljana, svet za gospodarstvo dne 6. junija 1952.
Fin št. 1867—52	5674
★
MOL Jesenice, poverjeništvo za finance dne 46. februarja 1952.
št VIII—131-52	1593
4
1403
Besedilo: Mestno podjetje »Avtopre-voz«, Jesenice.
Besedilo odslej: Državno obrtno podjetje »Avtoservis«, Jesenice.
Poslovni predmet odslej: Obrtne storitve, popravila motornih vozil, usluge s prevozi podjetjem, ki nifliajo lastnih prevoznih sredstev.
Izbrišeta se Ram uš Mirko in Čufer Drago ter vpišeta
Škapin Stane, upravnik in'Ropr'et Alojz, namestnik, z istimi pooblastili.
MLO Jesenice, svet za gospodarstvo d«e 10. junija 1952.
Št. II—400/2—52	5847
1390.
Besedilo: »Pletenina« (Ljubljana). Izbriše se Magorš Jana in vpiše Lasič Boris, računovodja.
MLO Ljubljana, svet za gospodarstvo ' dne 16. junija 1952.
Fin št. 239/52	5817
★
1397.
Besedilo: Mesnica KLO Semič v likvidaciji.	•
V likvidacijski komisiji so: Skedelj Alojz, oredsednik. Zidar Jože in Crnkovič Jože. člana.
OLO Črnomelj, poverjeništvo za finance
dne 12. aprila 1952.
Št. 244/1—52	3600
★
1398.
Besedilo: Avteobuova Šempeter pri Go-r ci.
Izbriše se gl. računovodja Nemec Zdravko in vpiše
Bednarik Jožko, ki je (pooblaščen so-podpisovati vse listine po 47. členu ezdgn-OLO Gorica, svet za gospodarstvo dne 14. junija 1952.
Št. 1000/56- 52	5814
¥
1399.
Besedilo: Kapitalna gradnja zadružnega sklada, Ivančna gorica.
Št. 277/1—1952	4155
Besedilo: Traktorska postaja zadružnega sklada, Ivančna gorica.
Št. 277/2—1952	4154
Besedilo:	Mestno krojaško podjetje,
Jesenico.
Podjetje je z odločbo LO mestno občine Jesenice, št. 11 245/1—52 z dne 31. V. 1952 prešlo v likvidacijo.
Izbrišejo se Ambrož Slavko, Arh Franc in Glavič Metka ter vpišejo
Šanca Vlado, dr. Rosenstein Karel in Kavčič Ivan, člani likvidacijske komisije.
MLO Jesenice, svet za gospodarstvo dne 11. (unija 1952.
Št. II 245/3—1952	5.844
1405.
Besedilo: Krajevna gostišča. Kamniška Bistrica.
Izbrišeta se Uršič Vera in Adamič Jože ter vpišeta:
Podobnik Milan, knjigovodja, ki sopodpisuje spise finančnega in kreditnega pomena skupaj z upravnikom podjetja in Adamič Štefka, poslovodja, ki sopodpisuje v odsotnosti upravnika ali 'cnpgovodje spise finančnega in kreditnega pomena.
OLO Kamnik, poverjeništvo za finance dne 20 februarja 1952.
Št. 366/52	1753
*
1406.
Besedilo: Gospodarska podjetja »Kro-jaštvo«, Kočevje.
Izbrišejo se Glad Anton, Kozina Leopold, Baizalorsky Vladimir. Ameršek Jože in vpišejo:
Ivanetič Martin, poslovodja, ki podpi-suje samostojno, po pravilih podjetja, Vi-licer Darinka, računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu szdgp in Goršič Stane, šef računovodskega centra, ki podpisuje v odsotnosti poslovodje, v istem obsegu.
OLO Kočevje, svet za gospodarstvo dne 8. maja 1952.
Št. 400	4700
★
1407.
Besedilo: Gostinski obrat KLO Ribnica.
Izbriše se poslovalnica št. 1, Založna klet za alkoholne pijače za ribniški sektor.
Izbriše ee Radonič Benedikt in vpiše
Frantar Cene, poslovodja, ki podpisuje samostojno, v mejah zakonitih pooblastil in pravil podjetja; listine po 47. členu ezdgip sopodpisuje Arko Janez, računovodja.
OLO Kočevje, svet za gospodarstvo dne 13. junija 1952.
Št. 1834/1	5703
★
1408.
Besedilo: Škrilolom »Sorica« v Sorici.
Izbriše se Grohar Jurij in vpišeta
Frelih Anton, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonitih pooblastil in pravil podjetja, ter Pintar Alojzij, predsednik u. o., ki sopodpisuje listine finančnega pomena po 47. členu szdgp,
OLO Kranj, svet za gospodarstvo dne 4. junija 1952.
št. II—652/2—52	5535
★
1409.
Besedilo: »Alka«, čevljarsko podjetje, Duplje.
Operativni upravni voditelj odslej: Občinski LO Naklo.
Izbrišeta se: Teran Franc in vpiše:
Zajc Ljudmila, knjigovodja, z Istimi pooblastili.
Št. II—702/2—52	5796
Besedilo: Gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem«, Jezersko
Z odločbo vlade LRS št. II 350/4 z dne 10. IV. 1952 in z odločbo OLO Kranj je bilo podjetje preneseno iz republiške pristojnosti pod upravo občine Jezersko.
Št. II—679/2—52	5794
OLO Kranj, svet za gospodarstvo
dne 12. junija 1952.
1410.
Besedilo: Mestno remontno podjetje, Krško.
Izbriše «o Masnik Valter in vpiše
Ernest Marjan, z istimi pooblastili.
OLO Krško, poverjeništvo za finance
dne ^0. januarja 1952
Št. 113/1	482
*
1411.
Besedilo:	»Kmetijsko gospodarstvo«,
Kostanjevica.
Na podlagi odločbe OLO Krško preide podjetje iz pristojnosti OLO Krško v pristojnost MLO Kostanjevica.
Izbrišeta se Doberšek Tit in Baznik Jožica ter vpišeta:
Pucelj Franc, upravnik in Jelšnik Via-stimila, ki podpisujeta z istimi pooblastili.
1412.
Besedilo: Mestna čevljarska delavnica, Ljutomer.
Izbrišeta se Kogler Mirko in Rajter Irma ter vpišeta
Beneek Jože, poslovodja in Osterc Jože, knjigovodja.
OLO	Ljutomer,	poverjeništvo	za	finance
dne 26. marca 1952.
Št. 396/52	3092
★
1413.
Besedilo: »Hotel Jeruzalem«, Ljutomer, Glavni trg 15.
Vpiše sc poslovalnica Restavracija »Triglav«, Razlagova 13.
OLO	Ljutomer,	poverjeništvo	za	finance
dne 3. aprila 1952.
Št. 442	3354
+
1411. ✓
Besedilo: Krajevne brivnic®, Križevci. Izbrišeta	se	Roner	Milica	in	Skuhala
Franc ter vpišejo:
Sagaj Franc, Pajnhart Alojz in Osredkar Janez.
Št. II 31/29—52	5666
Besedilo:	Krajevno	studenčarsko pod-
jetje, Križevci.
Izbrišeta	se	Roner	Milica	in	Skuhala
Franc ter vpišejo:
Sagaj Frane, Pajnhart Alojz in Osred kar Janez.
Št. II 31/25-52	5662
Besedilo: Čevljarstvo, Bučečovci. Izbrišeta	se	Roner	Milica	in	Skuhala
Franc ter vpišejo:
Sagaj Franc, Pajnhart Alojz in Osred kar Janez.
Št. IV 31/24—52	5661
OLO Ljutomer, svet za gospodarstvo
dne 10. junija 1952,
★
1415.
Besedilo: »Ljuba«, modistinja (Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4).
Izbriše se Kristanič H -rbert, knjigovodja jn vpiše:
Šenk Ivan, knjigovodja in računovodja, ki podpisu,f« poleg poslovodje listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega pomena.
MLO Maribor, poverjeništvo za finance dne 18. marca 1952.
Št Pov 56/64-52	3327
* *
1416.
Besedilo: Mestno prevozniško podjetje in špedicija »Transport« (Maribor, Meljska 16).
Izbriše se Ballek Ernest in vpiše Keber Teodor, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v okviru pooblastil in pravil podjetja.
Št. Pov 56/108-53	5360
Besedilo: Splošna menza (Maribor, Gregorčičeva 29).
Vpiše se:
Gal Jože, knjigovodja, namestnik glavnega računovodje, ki podpisuje v istem obsegu kot glavni računovodja, v njegovi odsotnosti.
Št. Pov 56/107-52	5359
MLO Maribor, poverjeništvo za finance
dne 6. maja 1952.
*
1417.
Besedilo: »Cciban«, otroška konfekcija (Maribor. Grajski trg 1).
Izbriše se Podlesnik Hilda in vpiše: Volmajer Drago, računovodja, ki podpisuje poleg poslovodje vse listine de-
narnega, materialnega, obračunskega in kreditnega pomena.
Sedež odslej: Maribor, Gosposka 16.
Poslovni predmet odslej: Trgovina s tekstilnim blagom in tekstilno galanterijo' z ožjo specializacijo, trgovina z otroško in žensko konfekcijo.
Vpiše se pomožni obrat:	Delavnica,
Maribor, Gosposka 16.
MLO Maribor, svet za gospodarstvo
dne 22. maja 1952.
Št. Pov 56/116-52	5368
*
1418.
Besedilo: »Preskrba«, Poljčane.
Poslovni predmet odslej: Trgovina na debelo in na drobno z vsemi poljedelskimi, prehranbenimi m industrijskimi predmeti široke potrošnje.
Izbriše se Vižintin Lud\ik in vpiše: Vrečko Olga, knjigovodja.
OLO	Poljčane,	poverjeništvo	za	fhiauee
dne 12. februarja 1952.
Št. 493/52	1511	'
*
1119.
Besedilo: Klavnica. KLO Poljčane.
Izbriše se Tomažič Vida in vpiše: Delevič Tatjana, knjigovodja.
OLO	Poljčane,	poverjeništvo	za	finance
dne marca 1952.
Št. 1156/52	3019
*
1120.
Besedilo: Okrajno splošno trgovsko podjetje, Postojna.
Izbrišeta se Sever Janko in ing. Počkaj Rado in vpišejo:
Završnik Rudolf, začasni namestnik di' rektorja, Milavec Albin, komercialist, ki podpisujeta e pooblastili v mejah pravil in zakonskih predpisov, v odsotnosti direktorja, Grbec Anica, računovodja, s pooblastili po 47. členu szdgp.
OLO Postojna, poverjeništvo za finance dne 23. julija 1951.
Št. 898/1 1951.	7281
1421.
Besedilo: »Mestno gostinstvo«, Postojna. Vpiše se pioslovalnka »Kolodvorska restavracija, Postojna«.
OLO Postojna, poverjeništvo za finance dne 11. decembra 1951.
Št. 2156/1-51	11841
48
1422.
Besedilo: Mestno podjetje »Kurivo«, Postojna.
Izbrišeta se Jazbec Josip in Kotin Franc ter vpišeta:
Uhelj Julijan, upravnik, ki podpisuje s pooblastili, v mejah pravil in zakonskih predpisov, Grubar Malči, knjigovodja, * pooblastili po 47. členu szdgp.
OLO Postojna, poverjeništvo za financ® dne 25. aprila 1952.
Št. 886/1-52	4255
★
1423.
Besedilo; Stavbeno ključavničarstvo Ptuj. Sp Breg 12.
Izbriše ee Potisk Anica in vpiše Zorko Helena, knjigovodja.
OLO Ptuj, svet za gospodarstvo
dne 29. maja 1952. št. 577/1-52
5264
1424.
Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje, »Restavracija Dobrča«, Brezje.
Izbrišeta se dosedanji operativni upravni voditelj OLO Radovljica, poverjeništvo za turizem in gostinstvo ter Humar Vinko, upravnik.
OLO Radovljica, poverjeništvo za finance
dne 4 septembra 1951.
Št. XI-566/3-51	8858
’ *
1425.
Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje »Gostilna«, Blejska Dobrava.
Izbriše se Gosar Avguština in vpiše Por Marija, poslovodja, ki podpisuje po pravilih in pooblastilih podjetja.
OLO Radovljica, svet za gospodarstvo dne 12. maja 1952.
Ši. XI—568/1—52	5058
Besedilo: Uprava državnih stanovanjskih zgradb, Begunje.
Izbrišeta se Mohorič Anton in Kovač Kristina ter vpiše
Legat Jože, poslovodja, ki podpisuje po zakonitih pooblastilih in pravilih podjetja. OLO Radovljica, svet za gospodarstvo dne 9. junija 1952.
Št. XI—656/1—52	5634
★
1427.
Besedilo: Obrtna podjetja KLO Maren-her g.
Izbriše se Kovačič Branko in vpišejo: Katrašnik Anton, poslovotja, Doberšek Slavko, Moškon Rozalija in Tovšak Irma, materialni računovodja.
OLO Slovenj Gradec, svet za gospodarstvo dne 14 maja 1952.
Št. 111/8-31/100-1952	4952
★
1428.
Besedilo: »Žaga«, KLO Zagorje, Izbrišejo se Vasiljevič Marija in vpiše Miklavčič Mira, knjigovodja, ki podpisuje v okviru zakonskih pooblastil.
OLO Trbovlje, poverjeništvo za finance dne 10. marca 1952.
Št. 1278/1-1952	3351
, ★
1429.
Besedilo: Krajevna mizarska delavnica, Loka pri Zidanem mostu.
Podjetje je e t. VI. 1952 prešlo v likvidacijo.
Izbrišeta se Krohne Vinko in Jež Ma-D.ja ter vpišejo člani likvidacijske komi-sije Tajhmajster Ivan. Majnik KLO, predsednik, Dajčman Maksa, knjigovodja KZ m Jež Marija, knjigovođi« mizarske delavnice, člana. Prva dva člana podpisujeta za podjetje polnomočno.
0L0 Trbovlje, svet za gospodarstvo dne 9 junija 1952.
Št. 2774/1-1952	5670
Izbrisi
1430.
Besedilo: Podjetje za cestna vzdrževal-■m dela in produkcijo gramoza, Cegrad — Celje.
Ker je bilo z odločbo vlade LRS, št. S-zak II-3701/1-52 z dne 27. II. 1952 "k’njeno.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
dne 17. iimija 1952.
Št. 243 249/1-1952	5992
1431.
Besedilo:	Otroška restavracija MLO
Metlika,
Ker je prenehalo poslovati in se je združilo s pekarno MLO Metlika.
OLO Črnomelj, svet za gospodarstvo dne 13. junija 1952,
Št. 390/15	5751
\432.	*
Besedilo: Čevljarska delavnica KLO Vinica.
Ker je prenehala poslovati.
OLO Črnomelj, svet za gospodarstvo
dne 16. junija 1952.
Št. 362/52	5791
★
1433.
Besedilo »Servis« trgovsko podjetje za oskrbovanje obrtništva za okraj Črnomelj.
Ker ee je spojilo s Splošnim trgovskim podjetjem, Črnomelj.
OLO Črnomelj, svet za gospodarstvo dne 20. junija 1952.
Št. 2/2-51	i 5927
■A
1431.
Besedilo: Okrajne apnenice v Črnomlju. Ker se je podjetje spojilo z okrajnim gradbenim podjetjem v Črnomlju.
OLO Črnomelj, svet za gospodarstvo dne 20. junija 1952.
Št. 54/51	5929
48
1435.
Besedilo: Menza MLO Črnomelj.
Ker je prenehala posIo\ati.
0L0 Črnomelj, svet za gospodarstvo dne 21. junija 1952.
Št. 557/52	1-956
•k
143fi.
Besedilo: »Kaša knjiga«, knjigarna Grosuplje.
Zaradi prenehanja poslovanja.
OLO Grosuplje, pc erjenlštvo za finance dne 20. aprila 1952,
Št. 312/1 1952	4162
★
1437.
Besedilo: Mostno podjetje »Gramoz«, Jesenice.
Zaradi končane likvidacije.
MLO Jesenice, poverjeništvo za finance dne 6. novembra 1951.
Št. VIII—579/4—51	10771
1438.
Besedilo: »Obrtni servis«, Jesenice. Zaradi končane likvidacije,
MLO Jesenice, poverjeništvo za finance dne 7. marca 1952.
Št. VIII—61/4—52	2443
★
1439.
Besedilo: Trgovsko podjetje KLO Osilnica.
Ker je likvidacija končana.
OLO Kočevje, poverjeništvo za finance dne 14. novembra 1951.
Št. 1180	1742
★
1140.
Besedilo: »Ekonomija«, MLO Kostanjevica.
Zaradi združitve s Kmetijskim gospodarstvom. Kostanjevica.
OLO Krško, poverjeništvo zn finance dne K februarja 1952.
Št. 517/1-52	1497
1441.
Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje, Mostec (št 34).
Št. 560/1	1584
Besedilo: Krajevno gostinske podjetje,
Sela (št, 94).
Št. 561/1	1583
Podjetji ee izbrišeta, ker sta prenehali obratovati.
OLO Krško, poverjeništvo za financ*
dne 18. februarja 1952.
48
1142.
Besedilo: Okrajno podjetje za odkup poljskih pridelkov, krme, sadja in zelenjave, Krško.
Zaradi končane Ukvjdacije.
OLO Krško, svet za gospodarstvo dne 10. juniia 1952.
Št. 608—1863	5625
*
1143.
Bc-.edilo: Krajevna čevljarska delavnica, Pišece.
Ker je prenehalo obratovati.
OLO Krško, poverjeništvo za finance
dne 18. februarja 1952.
Št. 393/1	1585
★
1411.
Besedilo: »Kolodvorska restavracija« •
poslovalnico »Kolodvorski bife«.
Zaradi združitve v novo podjetje
Št. 441	3355
Besedilo: Restavracija »Triglav«, Ljutomer, Glavni trg 15.
Zaradi združitve v novo podjetje.
Št. 440	3357
OLO Ljutomer, poverjeništvo za finance dne 3. aprila 1952.
48
1445.
Besedilo: Zakupno gostišče »Pri Prleku« — Rajh Stanko (Maribor, Meljska 9).
Ker se pogodba o zakupu gostišča ne obnovi in je zakupno gostišče prenehalo z obratovanjem
MLO Maribor, poverjeništvo za finance
dne 28. januarja 1952
Št. Pov 56/30-52	1291
★
1446.
Besedilo: Trgovsko podjetje MLO Novo mesto.
Zaradi prehoda v novo ustanovljeno podjetje.
OLO Novo mesto, poverjeništvo za finance
dne 16. aprila 1952,
Št. 1488/1	4224
1447.	\
Besedilo: »Primorje Export« izvozno in uvozno podjetje, Nova Goric».
Ker je ipodjetje preneseno v pristojnost OLO Nova Gorica.
OLO Postojna, poverjeništvo za finance dne 12. decembra 1951.
2194/1-51	11840
*
1448.
Besedilo: Gospodarsko podjetje, KLO Sv. Urh.
Ker je prenehalo poslovati.
OLO Trbovlje, poverjeništvo za finance
dne 28. februarja 1952.
št. 1222/1—1952	2051
1449.
Besedilo: Krajevna oblafilnica, Bovško. Ker fe prežlo v sestav Mestnega podjetja »Krojaštvo«, Trbovlje.
OLO	Trbovlje,	poverjeništvo	za	finance
dne 28. februarja 1952.
Št. 1221/1—1952	2049
★
1450.
Besedilo: Mestno remontno podjetje. Trbovlje.
Ker je le formalno obstojalo in se njegovo premoženje prenese na Mestno gradbeno podjetje Trbovlje.
OLO	Trbovlje,	poverjeništvo	za	finance
dne 3. marea 1952.
Št.	1228/1—1952	2137
★
1451.
Beeedilo: Mestna klavnica, Trbovlje. Zaradi združitve.
- Št.	5212/2—1951	2938
Besedilo: Mestna slaščičarna, Trbovlje. Zaradi združitve
Št.	5212/2—1951	2935
OLO	Trbovlje,	poverjenitšvo	za	finance
dne 21. marca 1952.
★
1452.
Besedilo: Mestno gospodarstvo, Trbov-
•je-
Ker je bilo pomotoma registrirano. OLO	Trbovlje,	poverjeništvo	za	finance
dpe 29. marca 1952
Št.	1236/2-1952 '	3234
Register
invalidskih podjetij
Spremembe
1453.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Puškar-na« v Kranju.
' Izbriše ee Škufca Nuša in vpiše: tajiš Rudolf, računovodja, ki podpisuje listine računovodskega pomena.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
dne 30 aprila 1952.
Št. 243 212—1952	4048
*
1454.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Zvezda«, parna barvarna, kemična čistilnica in tkalnica, Kranj.
Izbriše se Osman Franc in vpiše: Polak Rudi, v. d. direktorja, ki podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, do. ločenih v pravilih podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
dne 8. maja 1952.
Št. 243 222-1952	4949 ★
★
1455.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Trgovina s komisijsko prodajo«, Maribor.
Izbrišeta se: Krašovec Pavel in Krušnik štcfica ter vpišeta:
Reš Franc, upravnik, ki podpisuje samostojno. v obsegu pooblastil in pravil podjetja;
Hodec Šlefica, knjigovodja, ki sopodpi-suje listine računovodskega pomena. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 29 junija 1952.
Št. 243 223/1-1952	6000
Zadružni register
’ri »saki registraciji je sedež podjetja tznačcn v besedilu, dan vpisa, spremembe ali izbrisa pa v datumu
Vpisi
896.
Besedilo: Splošna stanovanjska zadruga z omejenim jamstvom, Celje.
Zadruga deluje po potrjenih pravilih
Zadružni delež znaša 10O din, gradbeni delež pa najmanj 5000 din. Deleži in pristopnina se morajo plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor sme dovoliti odplačevanje deležev v mesečnih obrokih. Vsak zadružnik jamči z 10 kratnim zneskom vpisanih deležev.
.Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik ter 4 do 6 članov.
Člani upravnega odbora so:
Kronovšek Alojz, nameščenoc, Tomšičev trg, .predsednik; Fajgelj Rudolf, nameščenec, Partizanska, podpredsednik; Vagner Janko, upokojenec, Okopi 13, tajnik; Veber Anton, upokojenec, Drapšinova 38; Svetličič Leopold, upokojenec, Zavedna 21; Ule Ivanka, naineščenka, Tomšičev trg; Prelovcc Slavko, nameščenec, Gajeva; Pirher Nežika, pameščenka, Cankarjeva in Štros Franjo, nameščenec, Titov trg 5, vsi v Celju, ogLboruiki.
Zadrugo zastopa upravni odbor Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati pooblaščeni uelužbentec zadruge.
Okrožno sodišče v Celju dne 10. junija 1952.
Zt 9/52—Zadr Vlil 113/1	5638
i	-
Spremembe
397.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom Sv. Jurij ob Taboru.
Izbrišejo se Pavline Milko, Laznik Pavli, Drobcž Avgust. Kobale Janko, Voš-njak Matija, Novak Jožo in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Terglav Ivan, Tabor 23, Kovše Franc, Loke 31, Stanko Ivan. Loke 13, Drča Franc, Kapla 25, Kobale Rozka, Tabor 8 in Strožič Franc, Črni vrb 16.
Okrožno sodišče v Ceiju dne 22. maja 1952.
Zadr VII 32/12	5124
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Bučah.
Na občnem zboru 18. II. 1952 se je spremenil 32. člen zadružnih, pravil.
Delež se zviša na 300 din.
Izbrišejo se: Belak Vlado, Lo.jek Jože, Jiselj Peter, Gubenšek Anton, Reberšak Jože in ŽuČko Franc in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Kunst Franc, delavec, Zeče, Novak Vinko, delavec, Buče, Sinkovič Miloš, kmet, Vrenska gorea, Debelak Anton, kmet, Bu-če. Strmšek Mihael, kmet, Vrenska goren
Okrožno sodišče v Celju, dne 30. maja 1952.
Zadr VIT 81/10	5322
★
399.
Besedilo: Kmetijska zadruga Sv. Lovrenc pri Štorah.
Na občnem zboru Kmetijske zadruge z
o.	j Sv Lovrenc dne 13. III. 1952 se je spremenil 32. člen zadružnih pravil v tem, da se zviša delež na 1000 din.
Izbrišejo se Kragelj Stanko, Flis Karl in Majorano Konrad in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Mravlak Janez, Sv. Janez, Gajšek Jože, Štore—Opoka, Klepej Franc, Svetina, kmetje, Tofant Franc, delavec, Sv. Lovrenc in Romih Franc, kmet, Svetina.
400.
Okrožno sodišče v Celju
dne 4. junija 1952.
Zadr Vit 86/4	1168
¥
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Sv. Štefan.
. Na občnem zboru 18. V. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 32. členu. Delež znaša 1000 din. Delež družinskega člana 100 din in ga lahko vplača vsak polnoletni član zadruge, katere član je že vplačal delež od zemlje. Upravni odbor lahko dovoli, da se vpisani delež placa v obrokih.	I
Izbrišeta se Jošt Rudolf in Tojnko Jurij in vpišeta nova člana upravnega odbora:
Ribič Ivan, upokojenec Grobelce 46, Esih Karl, kmet, Lekmarje 6.
Okrožno sodišče v Celju dne 7. junija 1952.
Zadr VII 150/6	5557
★
401.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Križah.
Na zboru 30 III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 1., 2. in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Križali.
Delež znaša 1000 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega, enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se Košir Tomaž, Rozman Miha, Perko Frane, Zaplotnik Franc, Mali Jakob in vpišejo novj člani upravnega odbora:
Gregorc Peter, Senično, Žepič Jože, Reb nje, Tišler Viktor, G zd in Mali Jakob, Veterno, kmečki sinovi; Bohinc Valentin, kolar, Ziganja vas.
Zadr VI 145/4	5850
Besedilo: Kmetijska zadruga, Krtina.
Na zboru 16. III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 1., 2. in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Krtina.
Delež znaša 1000 din, delež družinskega člana pa 300 din.
Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbriše se član upravnega odbora Omahna Anton in vpiše nov član upravnega odbora:
Merkužič Gregor, kmet, Krtina 30,
Zadr VI 194/5	5459
Besedilo: Kmetijska zadruga v Zmi-ncu-
Na zboru 24. II. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 1., 2. in 32. členu.
Besedilb odjSlej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Zm'ncu.
Delež znaša 1000 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oz družinskega deleža.
Izbriše se Arhar Anton in vpiše nov član upravnega odbora:
Javoršek Stane, tov. delavec, Bodovli0
14.
Zadr VI 120/4	5164
402.
Besedilo: Potrošniška zadruga i o. j. t AjdovšJini.
Po sklepu izrednega občnega zbora 22.
IV.	1952 je zadruga prenehala poslovati in prešla v likvidacijo.
Besedilo odslej: Potrošniška zadruga z
o.	j v likvidaciji.
Likvidatorji: Ukmar Anton, Titov trg 11, Brajnik Rudolf, Gregorčičeva 39, Brecelj Pavel, Uška pot 5, Štibilj .Anton Slomškova 47, ftucin Rudolf, Gregorčičeva 39, vsi v Ajdovščini.
Likvidatorji podpisujejo po d«i skupaj.
Zt 81/4811	5323
Beseddo: Kmetijska obdelovalna zadruga »Planinka« na Ponikvah.
Na podlagi sklepa skupščine z dne 26
II.	1952 se izbrišejo Krivec Janez, Hvala Jože in Tratnik Marija ter vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Bajt Frančiška, Ponikve 51, Tratnik Anton, Ponikve 60, Kranjc Jakob, Ponikve 90. Predsednik zadruge je Laharnar Albina.
Okrožno sodišče v Gorici dno 20. mala 1952.
Zt 65/49—6	5173
■k
403.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. i-Kobarid.
Na podlagi sklepa letne skupščine se izbrišejo Miklavčič Make, Šturm Alojz in Urbančič Danilo ter vpišejo novi izvoljeni elani upravnega odbora:
Gruntar Pavel, kmet, Volaričeva 4, Predsednik, Ličen Frahc, delavec, Gregorčičeva 45 in Gratoni Jožef, zadružnik, Manfredova 7, vsi v Kobaridu.
Zt 159/48-17	5327
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Palčje.
Na podlagi sklepa občnega zbora se izbrišejo Cesnik Franc, Česnik Marija, Cesnik Stanko, Rebec Ana in Ludvik Emil, vnišetjo pa novi izvoljeni Slani upravnega odbora:
Kova,č Pavel, kmet, Palčje 52, predsednik; Rotar Ivana, gostilničarka. Palčje 3l in Nadah Jože, kmet, Palčje 35.
Zt 93/48-25	5325
Besedilo:. Kmetijska zadruga z o. j. v Šmihelu na Krasu.
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 3 , III. 1952 se izbrišeta Kaluža Alojz in Tominc Anton, vpišeta pa nova izvoljena člana upravnega odbora:
Sedmak Matija, delavec, Nadanje selo BO in Kaluža Lado, Narin 13.
Zt 77/48-22	5324
Okrožno sodišče v Gorici dne 30. maja- 1952.
*
404.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Godovič.
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 16 III. 1952 se izbrišeta člana Čuk Pa-yel in Vidmar Franc, vpišeta pa nova •zvoljena člana upravnega odbora: •
Kunc Pavel, Godovič 21 in Bar Anion, • Godovič 13, kmeta.
Vpiše se obral: Mizarska delavnica Kmetijske zadruge z o. j. Godovič.
Spremenila se 2. in 32. člen pravil. Golež znala 300 din, delež družinskega ■ana zadružnika pa 125 din. člani za-'h'uge odgovarjajo za obveznosti zadruge
z 10 kratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega ozir. družinskega deleža.
Okrožno sodišče v Gorici dne 2. junija 1952.
Zt 76/48-38	5539
★
405.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Podbrdo.
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 23. III. 1962 se izbrišejo Bizjak Stanko, Torkar Ludvik, Trpin Andrej in Kusterle Albin, vpišejo pa novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Laharnar Ludvik, upravnik, Podbrdo, Torkar Nikolaj, kmet, Bača 2, Kikelj Franc, cestar, Petrovo brdo 8; Kogoj Leo poid, kmet, Trtnik 38. Predsednik zadruge ,je Valentinčič Ernest. Delež znaša odslej 1000 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega del°ža.
Okrožno sodišče v Gorici dne 3. junija 1952.
ZA 55/47—13	5510
S ★
40«.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Zalem logu.
Na zboru 16. III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 2. in 32. členu
Delež znaša do 1000 din.
Člani odgovarjajo za obveznost, zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkrat nega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se: Bernard Rafael, Mohorič Franc, Čemažar Ciril in vpišejo novi člani upravnega odbora, kmetje:
Čeferin Franc, Davča 58, 5 tur m Janez, Potok 1, Mediževeu Janez, Zali log 2.
Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 4 junija 1952.
Zadr VI 201/8	5466
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Dražgošah.
, Na zboru 16. III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 32. in 18. členu. Upravni odbor sestavlja 11 članov. Delež znaša 500 din.
Vpišeta se člana upravnega odbora:
Habjan Marija, Dražgoše 58, Kavčič Marija. Dražgoše 68, vojni vdovi.
Zadr VIII 25/4	5545
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Sovodnju.
Na zboru 10. II. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 2. in 32. členu. Delež znaša 500 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadrugo - z dvakratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se Eržen Andrej, Kržišnik Ignac, Štremfelj Jože in vpišejo novi člani upravnega odbora .
Bašelj Andrej in Jezeršek Anton, posestnika, St. Oselica, Bajt Lovro, kmečki sin, Lauiše.
Zadr V 181/5	5546
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Velesovcm.
Na zboru 9. III. 1952 eo se spremenila zadružna pravila v 32. in 2. členu.
Delež znaša 1000 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge s trikratnim zneskom vpisnega enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Zadr VI 232/5	5544
Besedilo: Kmet'jska zadruga v Vodi. culi.
Na zboru 6. IV. 1952 so se spremenila zadružna pravila v L, 2. in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga 1 omejenim jamstvom v Vodicah.
Delež znaša do 1000 din, delež družinskega člana zadružnika pa znaša do 250 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega L enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se Traven Ivan, Hafner Janez, Hočevar Janez, Žvelc Feliks in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Kramar Vlado, knjigovodja. Vodice 123, Traven Janez, tesar, Dobruša 19; Preša F'ranc, kmet. Repnje 5; Ciperle Lovro, zidar, Vodice 182; Cankar Primož, delavec, Vodice 56. Črnivec Alojz, delavec, Dobruša 18.
Zadr VI 208/4	5543
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 7. junija 1952.
★
10«.
Besedilo; Kmetijska zadruga v Domžalah.
Delež znaša 1000 din, delež družinskega člana zadružnika pa 250 din.
Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkrat nega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se: Javoršek Ignac, Sršen šle. fan, Kenda Gvido, Okrslar Vinko, Kvas Jakob, Koželj Stane, Cona,r Ciril in vpišejo novi Izvoljeni člani upravnega odbora:	,
Šribar Janez, Domžale, Ljubljanska c-» Sršen Matija, Depala vas 9, Pirš Janez, Domžale, Industrijska cesta,kmetje, Dimc Franc,’ mehanik, Domžale, Savska cesta, Hribar Ivan, krojač, Ihan-Prelog, Hribar Ignac, kmet, Ihan-Prelog, Oberwalder Helena, kmetica, Domžale, Industrijska c.
Zadr VI 173/5	5599
Besedilo: Kmetijska zadruga, Vrhpolje.
Na zboru 9. III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v L, 2., 18. in 32. členu.
Besedilo odslej Kmetijska zadruga ■ omejenim jamstvom, Vrhpolje.
Delež znaša 1000 din, delež družinskega člana zadružnika 250 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enktratnega temeljnega oz. družinskega deleža. Upravni odbor sestavlja 5 do 7 Članov.
Izbrišejo se Planinc Martin, Rožič Jože, Rožič Franc in Kovič Antonija ter vpišejo novi člani upravnega odbora:
Urbanija Marija, gospodinja, Zg. Tušlanj 10, Kaplja Ivan, delavec, Sp. Tušlanj 7.
Zadr VI 159/5	5596
Okrožno sodišče ▼ Ljubljani, dne 9. junija 1952.
★
409.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Bukovici.
Na zboru 6. I. 1952 so se spremenila zadružna pravila v L, 2-, 18. in 32. Členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga i omejenim jamstvom v Bukovici.
Delež znaša 1000 din. delež družinskega člana zadružnika 250 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega lemeljnega oz. družinskega deleža. Upravni odbor sestavlja 5 do 13 članov.
/
Izbrišejo se člani upravnega odbora Mušič Jernej, Sršen Janez, Zorman Franc in vpiše, nov član upravnega'odbora:
Traven Jože, zidar, Utik 37.
Zadr VI 183/5	5712
Besedilo: Kmetijska zadruga na Lazah pri Tuhinju.
Na zboru 9. III, 1952 so se spremenila zadružna pravila v 1., 2. in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga * omejenim jamstvom na Lazah pri Tuhinju.
Delež znaša 1000 din, delež družinskega člana zadružnika 250 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega te meljnega oz družinskega deleža.
Izbrišejo se člani Baloh Peter, Berlec Alojz, Pibernik Alojz, Žavbi Slavko in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Baloh Jože, kmet, Zg. Tuhinj 36, Do' linšek Janez, upok. Laze 21, Dacar Alojzij, Vel Hrib 8, Koncilja Janez, Zg. Tuhinj 13, Levec Franc, Žg. Tuhinj 27, Pe' stotnik Janez, Mali hrib 2, Podbevšek An ton, Zg. Tuhinj 12, Borštnar Franc, Laze 14, Slapar Frančiška, Laze 11, kmetje.
Zadr VI 185/4	5711
Besedilo: Zadružno podjetje za izvoz in uvoz »Kooperativa—Slovenija«, Ljubljana.
Izbriše se računovodja Pak • Lojzka in vpiše:
Gvardjančič Vlado, nameščenec, Ljubljana, Adamič—Lundrova ulica 3.
Zadr VIII 6G/2	5710
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 11. junija 1952.
♦
410.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom Češnjica pri Železnikih.
Na zboru 10. II. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 18.. členu. Upravni odbor sestavlja 11 članov.
Izbrišejo se Blaznik Jože, Kemperle Stanko, Prevc Miha in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Blaznik Jože, Češnjica 12, Eržen Luka, posestnik, Rudo 2, Tolar Franc, posestnik, Prtovč, Šifrer Franc, žagar, Češnjica 26, Zupanc Anton, posestnik, Dražgoše 43
Zadr VI 45/8	5921
Besedilo: Kmetijska zadruga v Dobu.
Na zboru 2. XII. 1951 so se spremenila zadružna pravila v 1.. 2. in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Dobu.
Delež znaša 1000 din.
Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se Kržan Avgust. Štlftar Jože, Pirnat Franc, Sušnik Franc, Grošeli Rok in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Kuhar Janko,' kmetski sin, Dob 45; Bevc Janko, kmet, Dob 61, Simoni Anton, instalater, Dob 61.
Zadr VI 158/4	5769
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 13. junija 1952.
4
411.	:
Besedilo: Kmetijska zadruga v Srednji
vasi.
Na zboru 24. II. 1952 so se «premenila zadružna *ravila v čl. 1., 2. in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga * omejenim jamstvom v Srednji vasi.
Delež znaša 1000 din, delež družinskega člana zadružnika 250 din. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža.
Izbrišejo se Govec Edvard, fušter Frane, Juteršek Slavko, Burja Martin in vpišejo novi člani upravnega .odbora:
Berlec Janez, Loke 18, Mali Ivan, Loke 1, Poljanšek Jakobi Sovinja peč 4, Hribar Pavel, Pirševo 3, kmetje.
Okrožno soclišče v Ljubljani dne 13 junija 1952.
Zadr VI 195/4	5758
♦
412.
Besedilo: »Mali dom« stanovanjska zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Izbrišeta se Arhar Marijana in Razbor-nik Blaž ter vpišeta nova člana upravnega odbora:
Čebohin Milovan, računovodja, Titova 87, Stopar Jožefa, gospodinja, Štefanovi 12, oba Ljubljana.
Okrožno sodišče v Ljubljar' dne 24. junija 1952.
Zadr 1 104/52	6030
★
413.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. Tinje.
Izbrišejo se Kraner Jožef, Hozjan Ivan, Tibaut Štefan, Hozjan Ivan in vpišeta nova izvoljena člana upravnega odbora:
Vuk Anton in Kozlar Ivan, kmeta v Trnju.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 16 aprila 1953.
Zadr III 23	4575
★
414.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., J uršinei.
Izbrišeta se Ritonja F’ranc, Bezjak Alojz in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:"
Čuš Franc, kmet, Gabe mik, Simonič Franc, ekonom, Gabernik, Luci Ladislav, pek, Jurštnci, Herga Franc, kmet. sin, Gabernik, Zelenko Stanko, kmet, Sakušak, Šegula Liza, gospodinja, Juršinci in Cr gula Janko, delavec, Kukava.
Zadružni delež znaša odslej 500 din.
Zadr III 28	4277
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Veržej.
Zadruga je prešla na podlagi sklepa obe. zbora z dne 24. I. 1952 v likvidacijo.
Likvidatorji so: Galunder Franc, Ferenc Anton, zadružnika v Veržeju, Šonaja Martin, upokojenec, Veržej, Slavič Jože, zadružnik, Bunčani, Prelog Marija, knjigovodja KOZ, Veržej, ki podpisujejo po dva skupaj.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Zadr IV 40	4280
Okrožno sodišče v Mariboru dne 23. aprila 1952.
¥
415.
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga. Hoče.
Izbrišejo se Cobec Anica, Zavernik Marija, Kacijan Rudolf, Vauhnik Jožef, Se-
menič Pavla, Frangeš Alojz, Horvat Marija in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora, zadružniki:
Kričej Hinko, Rogoza, Krajnc Vili in Ilešič“Stanko, Bohova, Fon Marija in Lobnik Jurij, Hoče, Sel Jožef, Bahova in Vernik Mara, Creta.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 25. aprila 1.952.
Zadr V 69	4274
•k
416.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ploderšnica.
Izbrišejo se Kavran Marica, Cehner Jože, Bračič Jože, Ankovič Jože, Broz Tončka, Petek Jože, Kraner Franci in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Šef Dominik, Sp. Velka, predsednik; Lorber Franc, Gradišče, kmeta, Lorber Anica, gospodinja, Gradišče, Purgaj Franc, kmet, Ploderšnica, podpredsednik; Breg Aleksander, kmet, Šlandeker Marija, gospodinja, Kurnik Marija, gospodinja m Šumandl Jože, delavec v Gradišču.
Vpiše se obrat: Zadružna trgovina z meš. blagom in odkup kmetijskih pridelkov s sedežem v Gradišču 12.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 28. aprila 1952.
Zadr lil 110	4577
*
417.
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, otročja vas.
S to zadrugo se je na podlagi sklepov zborov prizadetih zadrug spojila Vinogradniška obdelovalna zadruga, Prosika.
Izbrišejo se Pihlar Avgust, Cvetko Ludvik, Zupanc Štefan in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora, zadružniki:
Lebar Štefan, Pristava, predsednik; Novak Stanko, Nunska Graba, podpredsednik; Trstenjak Franc, Slamnjnk. Jaušovec Janez, Stročja vas,, Žnidarič Franc, Rinčetova graba, Puklavec Jože, Nunska graba, Štampar Janez, Presika, Vozlič Karl, Presika, Erjavec Štefan, Podgradje, Habjanič Matija, Rinčetova graba, Nedok Mihael, Presika, Potočnik Ferdo, Rinčetova graba.
Okrožno sodišče v Mariboru
dne 29. aprila 1952.
Zadr V 56	4579
*
418.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Sv. Florjan v Doliču.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. |. v Doliču,
Izbrišejo ee Verboten Jernej, Kavs Ivan, Lušnic Gabriel, Naveršnik Ivanka, Razbornik Ivan, Smonkar Ferdo in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbo: ra:
Grušovnik Franc, kmet. sin, Gor Dolič, predsednik; Dvor jak Leopold, kmet, Sv. Vid, podpredsednik; Podjaveršek Anton, kmet sin, Kozjak, Navršnik Franc, kmet. sin, Vajngrl Stanko, zasebnik, Gor. Dolič_. Pogladič Milan, krojač, Sp Dolič, Iršič Alojz, krnel, Jastrebnik Vladimir, mizar, Gor. Dolič, Skrlovnik Dudotf, kmet. sin, Kozjak, Mitbaiius Franc, šofer, Repčliisk Vida gospodinja. Gor Dolič, Dravčnik Berta, gospodinja, Kozjak, Naveršnik Než-
<
ka, gospodinja, Gor. Dolič. Lušnic Štefan je tajnik odbora.
Zadružni delčž znaša odslej 1000 din.
Zadr IV 95	4578
Besedilo: Kmetijska zadruga z a. j. Zenkovci.
Izbrišejo se Šparaš Karl, Dervarič Franc, Hodošček Frane, Šapač Štefan, Car Karl, šipoš Štefan in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Hudošček Rudolf, ipredsednik; Barbarič Janez, Dervarič Franc, blagajnik; kmetje, Zenkovci; Obal Ernest, uslužbenec, Zenkovci, tajnik; Maček Janez, S--poš Karl, Dervarič Alojz, kmeta, Bez-novci,
Zadružni delež .naša odslej 600 din, delež družinskega člana zadružnika pa 50 din.
Zadr III 76	4572
Okrožno sodišče v Mariinim	
dne 5 maja 1952.	
Zadr HI 76	4572
-f
41!).
Besedilo: Kmetijska zadruga z u. j., Vas — Remšnik.
Izbrišeta se Halner Vincenc, Koležnik Blaž in vpišeta nova izvoljena člana upravnega odbora:
Voh Ivan, delavec, Vas in Tacer Alojz, kmet, Remšnik.
Zadružni delež znaša odslej: za delavce in uslužbence 650 din, za druge pa 1500 din
Zadr III 3	4573
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. Cirkulane.
Izbrišejo se Pintarič Jakob, Brlek Ivan, Giivcz Ivan, Gol Anton, Cvetko Jo/.ef, Lesjak Ivan in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Majcenovič Ivan, kmet, Dolane predsednik; Fajt Peter, agr interesent, Brezovec, Vidovič Franc in Kostanjevec Franc, kmeta, Gradišče, Kolednik Anton, delavec, Pohorje, Pučko Janez, Cirkulane, tajnik; Arbajler Anton, kmet, Cirkulane, Kokol Anton, zadružnik, Slatina. Klajde rič Jožef je blagajnik.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 8. maja 1952.
Zadr Iti 1	4748
★
42(1.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ivanjkovci.
Zadruga je prešla na podlagi skleoa obč. zbora z dne 10 III 1952 v likvidacijo.
Likvidatorji so:	Ribič Franc, krnel,
Ivanjkovci, Kranjc Stanko, zadružnik, La-honci, Pirš Herbert, knjigovodja, Ivanjkovci, ki podpisujejo po dva skupaj.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 12. maja 1952.
Zadr II 89	4863 ★
★
421.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Sv. Ožbald ob Dravi.
S to zadrugo se je na podlagi sklepov zborov prizadetih zadrug spojila Kmetijska zadruga z o. j., Kapla
Besedili odslej: Kmetijska zadruga z o. j., Ožbald—Kapla..
Izbrišejo se Cas Ivan, Rauh Andrej, Ferk Viktor, Jeršič Melhior, Pušnik Ivan. in eopodpisovalca Cepec Ludvik, Gregl
Bernard in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Garmut Jožef, Volmajer Maks, tajnik; Štelcl Alojz,podpredsednik, kmetje, Kapla; Tacer Rudolf, kmet. Gradišče, Ofič Feliks, delavec, Sp. Kapla, Ozvald Maks, krnel, Vurmat, Hartman Mirko, delavec, Zg. Kapla, Posti Alojz, kmet, Gradišče, Vra-ber Rajko, kmet, Ruta, predsednik in Kranjc Ivan, kovač, Sp. Kapla. Sopodpi-sovalca sta: Krajnc Ivan, poslovodja in Vrčko Marija, knjigovodia, Ožbald ob D ra vi.
Zadružni delež znaša odslej: za kmetovalce 2000 din z 10 kratnim jamstvom, za vse druge člane po 1000 din z enkratnim jamstvom.
Vpišejo se zadružni obrali: Trgovina z mešanim blagom in odkup kmetijskih pridelkov, Ožbald ob Dravi 3, z dvema poslovalnicama v Zg. Kapli 146 in Sp. Kapli 101; Zadružna kovaška delavnica, Sp. Kapla 101 ter Zadružna gostilna s sedežem v Javneku 1 in v Sp. Kapli 94.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 15. maja 1952.
Zadr IV 27	5030
★
422.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Limbuš.
Izbrišejo se Pšunder Franc, Sviligoj Franc, Kranjc Jožef, Vreči Anton, Turnšek Adolf, Vute Tomaž, Pliberšek Ivan, Pšunder Ivan in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Podgoršek Anton, ekonom, Limbuš, predsednik; Kali# Viktor, strugar, Pekre, podpredsednik; Povš;č Milan, zadružnik, tajnik; Sivec Stanka, gospodinja, Šauperl Mirko, delavec, Boštjančič Leopold, zadružnik, Bratuša Franc, krojač in Rošker Ančka, gospodinja, vsi v Limbušu.
Zadružni delež znaša odslej: za krnele 1000 din, za delavce in nameščence 500 din, za žene članov zadružnikov pa 300 din.
Vpiše se zadružni obrat: Trgovina z mešanim blagom in odkup kmetijskih pridelkov v Limbušu.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 19. maja 1952.
Zadr III 59	5029
★
423.
Besedilo: Stanovanjska zadruga delavcev in nameščencev »Mn| dom« z o. j., Maribor.
Izbriše se Križanič Srečko in vpiše novi izvoljeni člani upravnega odbora: Pintarič Stanko, zidar, Maribor, Majorjeva uliea.
Okrožno sodišče v Mariboru
dne 21. maja 1952.
Zadr VI 44	5145
-¥■
424.
Besedilo: Vinarska zadruga z o. j., Gor. Radgona.
Zadruga je prešla na podlagi odločbe OLO Gor, Radgona z rine 9. IV. 1952, št. I SO/30'52 v likvidacijo.
Likvidatorji so:
Novak Slane, trg. pomočnik, Slatina Radenci, Jud Viljem, fin. revizor in Snadl Stane, predsednik OZKZ, Gor. Radgona.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Okrožno sodišče v Mariboru
dne 23 maja 1952.
Zadr II 54
125.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Dravograd.
S to zadrugo se je spojila Kmetijska zadruga z o. j. Cerneče.
Izl) rišejo se Grubelnik Lovro, Mori Franc, Mori Tit, Jeromel Ludvik, Suler Marija in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Korbes Malilda, kmet. hči, Velka, Koral Mirko, kmet. sin, Ojstrica, Preglav Ivan. kmet. sin, Sv. Boštjan, Gostenčnik Jože, zadružnik, Vič, Paternuš Valentin, kmet, Dravograd, Preložniu Franc, železničar, Podklanec, Kadiš Jože, kmet, Dobrava, fievnik Ivan, kmet, Dobrava, Ceh-ner Jože, kmet, Cerneče.
Zadružni delež znaša odslej: za delavce in uslužbence ter krnele do 5 ha zemlje 500 din. za kmete od 5 ha do 20 ha zemlje 750 din, za kmete nad 20 ha z-nitja 1000 din.
Okrožno sodišče v Mariboru
dne 28. maja 1952.
Zadr V 2	5427
★
426.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Pa e ki j e.
Izbrišejo se Martinez Mirko, Slatič Alojz, Šegula Anton, Herga Franc, Repič Janez, Slatič Franc in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Čuš Franc, čevlj. pomočnik. Sp. Velo-vlak, tajnik; Pihler Janez, Pacinje, blagajnik; Slatič Arton, Sp. Velovlak, Štebih Lovrenc, Lenart Mihael, Pacinje, Bezjak Neža, Sp. Velovlak, kmetje. Pintarič Franc je predsednik.
Zadružni delež znaša odslej 1000 din.
Zadr IV 43/a	5550
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Križevci.
Izbrišeta se Onišak Ljudmila, Skuhala Mirk' in vpišela nova izvoljena člana upravnega odbora:
Skuhala Franc in Petek Alojz, zadružnika, Križevci.
Zadr V 55	5426
Okrožno sodišče v Mariboru	
dne 29. maja 1952.	
Zadr V 55	5428
*
427.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Gor. Lendava,
Izbrišejo se Kopic Rudolf, Kovač Franc, Mihalič Jožef, Kočar Alojz, Kiselak Leopold, Mihalič Frančiška, Sukič Jožef, Gumilar Franc in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Beloglavee Vilibald, ravnatelj gimnazije, Štajer Alojz, kmet. sin, Mezek Vlado, upravnik. Graf Franc, kmet, Grah Štefan, usnjar, Miajal Ferdinand, kmet, vsi v Gor. Lendavi. Železen Franc je predsednik, Kerec Josip pa tajnik odbora.
Zadr III 66	5548
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga. Mota.
Izbrišejo se Peterka Jože, Kranjc Janez, Krajnc Franc, Rus Ana in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Smodiš Alojz, predsednik, Tkalec Ivan, Rus Karl, Rajih Dušan, Stojko Alojzija, Žitek Jože, zadružniki, Mota.
Zadr V 42	5556
5148
428.
Besedilo: Okrajna zveza kmetijskih zadrug z o. j., Ljutomer.
Zveza temelji odrlej na novih pravilih sprejetih na zboru 17. V. 1952. Zadružni delež zadrug elan!c znaša 10.000 din Vsaka zadruga elanica jamči z 10 kratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Upravni odbor šteje 7 do 15 članov.
Izbrišejo ee Simonič Stane, Horvatič Štefan, Skuhala Franc, Ivanjčič Franc, Šoštarič Miha, šnajder Anton, Filipič Anton, Megla Peter, Novak Štetan, Vogrinec Alojz in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Horvatič Ivan, Razkrižje, predsednik, Novak Stane, Branisavci, podpredsednik, Pačnik Jože, upravnik, Ljutomer, uslužbenec; Peterka Jože, Mota, Tibuat Franc, Krapje, Vogrinec Martin, Žel dveri, Pihler Avgust, Stročja vas, Štelcer Štefan, Janžev vrh, Foršek Franc, Žepovci, Rihtarič Jakob, Radenci, Steinbauer Franc, Kapela, Robinšek Oto, Radgona, Rajh Mirko, Ljutomer, Slana Jože, Bolehnečice, Stajnko Franc. Ljutomer, zadru,niki.
Zadr II 135	5482
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ženavlje.
Izbrišejo se šebjančič Viljem, Grabar Štefan, Šebjančič Franc, Horvat Janez, Škerlak Frane, Belec Jane« in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Časar Stefan, Ženavlje, Smodiš Karl, Duh Aleksander, Ženavlje, Kardoš Oskar, Zrinsko Štefan, Neradnovec, Perl Jožef, Belec Štefan, šulinec. Karba Aleksander je predsednik, Smodiš Karl, podpredsednik, Balek Jožef pa tajnik uprav, odbora.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 3 junija 1952.
Zadr II 8	5431
★
429.
Besedilo: Kmetijska zadruga z n. j. v Selih pri Hiujali.
Na podlagi zapisnika o občnem zboru z dne 27. 1. 1952 se vpiše razdružitev zadruge in uvedba likvidacije.
Besedilo: kakor doslej s pristavkom >v likvidaciji«
Likvidatorji zadruge so Babič Angel, knjigovodja, Hirtje 13, Novak Alojzij, kmet, Vrh 4 in Papež Franc, delavec, Lopata 22.
Za likvidacijsko zadrugo podpisujeta prva dva.
Okrožno sodišče v Novem mesti: dne -17. aprila 1952.
Zadr Ifl 109/3	4017
★
430.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Dobovi.
Na zboru 9. III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 1., 2., 32. in 18. člen u
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Dobovi.
članski delež se zviša na 1.000 din z 10 kratnim jamstvom. Upravni odbor sestavlja 12 članov
Vpišeta se nova izvoljena člana upravnega odbora:
Kramer Anton, Vel. Obrež 56, Križanec Hubert, Dobova 60, kmeta.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 25. aprila 1952.
Zadr III 30/15	4405
♦
431.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Graduell.
Na podlagi sklepa o občnem zboru z dne 6. III. 1952 so se spremenila za
družna pravila v 16. in 32. členu. Upravni odbor sestavlja odslej 9 članov. Članski delež se zviša na 1000 din z 10 kratnim jamslvom.
Izbrišejo se Malešič Julij, Puš Franc, Novak Matija in vpišejo uovi izvoljeni člani upravnega odbora:
Štampohar Julij, zasebnik, Gradac 64, Kralj Martin, kmet, Vranoviče 9, Marentič Julij, delavec, Gradac 4, Štampohar Ivan, krnel, Gradac 56, Šober Anton, kmet, Kloster 3, Zupec Janez, mizar, Gradac 12. Okrožno sodišče vNovem mestu dne 22. maja 1952.
Zadr IV 21/4	5195
*
132.
Besedilo: Kmetijska zadruga t omejenim jamstvom v Češujicah.
I Na podlagi sklepa občnega z dne
6.	maja 1951 so se spremenila zadružna oravila v 18. členu. Upravni od bor sestavlja odslej 7 članov
izbrišejo se Florjančič Franc. Nahtigal Ana, Gačnik Jože, Miklič Jože in vpišejo uovi izvoljeni člani upravnega odbora:
Kostanjevec Jože, "'ešnjica 24, Gorenc Franc, Cerovec l, Starič Janez, Radna vas 5, Dragan Anton, Češnjice 9 in Bevc Jože, Brezje 3, kmetje.
• II Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. IV. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 32. členu. Članski del-3/, znaša 50 din. Izbrišejo se Dragan Anton. Dragan Marija, Gorenc Franc, Bevc Jože in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Cvetan Fran«, pos. sin, Češnjica 5, Miklič Janez. kmet. Roje 9, Krese Mar.ja, kmetica, Bogneča vas 3 in Dragan Janez, kmet, Cerovec št. 14-
Okrožno sodišče v Novem mcsiu dne 23 maja 1952.
Zadr IV 9/4	5191
★
433
Besedilo:	Kmetijska zadruga v Šmi-
helu pri Novem mestu.
Na oodlagi sklepa občnega zbora z dne
12.	IV. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 1., 2 in 32. členu.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejeui-m jamstvom v Šmihelu prj Novem mestu.
Članski delež se zviša na 500 din, z desetkratnim jamslvom.
Izbrišejo «e Ude Franc, Hosiar Fram1. Mrovat. Vinko, Fink Franc, Žefran Pavel, Brezovar Ciril, Jakše Ivan in vpišejo novj izvoljeni člani upravnega odbora:
šlangelj Ivan, kmet, Gotna vas 2, Zupančič Maks. uslužbenec, Šmihel 19, Smaj-dek Franc, Regerča vas 9, Burger Janez Šmihel 5 in Gačnik Franc, Brod 6, kmetje, ter pooblaščenca za sopodpisovan.j-3 Mihelčič Pavel, poslovodja, Novo mesto, ÖIav-ni trg 2, in Lovrenčič Ivan, knjigovodja, Šmihel 35.
Zadr III 55/5	5192
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Zabukovju.
I.	Na podlagi sklepa občnega zbora dne
2.	II 1949 se izbrišejo Leskovšek Vinko, Borko Jože, Salamon Rok, Brelih Anion in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Mirt Anton, Zabukovje ", Spec Jože, Zabukovje 7, Game Ivan, Mrzla planina 5 in Gilc Jžoe, Mrzla planina 18, kmetje.
if N* ra diasklepa občnega zbora z
dne 2. II. 1950 se izbrišejo Mirt Anton.
Spec Jože, Kozina Mariin. Božič Rudi, Gladeča Ivan, Gane Ivan, Grilc Jože in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Zorko Jože, kmet, Zabukovje 6, Klenovšek Alojz, kmet. sin, Podvrh 21, Salamon Rok, poslovodja, Zabukovje 70, Pajk Stanko, mizar, Mrzla planina 13, Vrtačnik Drago, krojač, Zabukovje 47, Dernač Anton, kmet, Zabukovje 1, Leskovšek Vinko, nameščenec. Mrzla planina 11.
III.	Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 4 III. 1952 se izbrišejo člani odbora: Zorko Jože, Klenovšek Alojz, ša’ lamon Rok, Dernač Anton, Pajk Stanko, Povodnik Leopold, Munko Anton in vpišejo novj izvoljeni člani upravnega odbora:
žpec Jože, krnel, sin, Zabukovje 4, Cesar Leopold, krnel. Podgorje 11, Kozinc Karel, delavec. Mrzla planina 19, Kranjc Jože, Mrzla planina 22, Pipan Franc, Podgorje 54, Bohinc Filip, Mrzla planina 7, kmetje
IV.	Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 9. III. 1952 so se spremenila zadružna pravila v 2. in 32. členu.
Članski delež se zviša od 100 din na 500 din z 10 kratnim jamstvom.
Izbrišejo se Kozinc Karel, Kranjc „ože, Bohinc Filip in vpišejo novi izvoljeni tlani upravnega odbora:
Klenovšek Alojz, kmet, Podvrh 21, Zve-glič Ivan, kovač. Podgorje 52, Strajner Franc, kmet, Podgorje 11 in pooblaščenec za sopodpieovanje Šalamon Rok, trg. poslovodja, Zabukovje 70.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 24. maja 1952.
Zadr III 131/7	5100
Izbrisi
431.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Ihanu. Zaradi spojitve s Kmetijsko zadrugo z omejenim jamstvom v Domžalah. Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 9. junija 1952.
Zadr VI 196/4	5593
Besedilo: Zadruga postreščkov z o. j. Maribor.
Zaradi končane likvidacije.
'jadr I 1 12	5430
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. )., Medribnik.
Zaradi končane likvidacije.
Zadr III 127	5428
Okrožno sodišče v Mariboru dne 3. junija 1952.
Zadr III 127	5128
4
436.	„ ....
Besedilo: Kmetijska zadruga t Knežji vasi.
Zaradi spojitve s Kmetijsko zadrugo v Dobrniču
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 6 maja 1952.
Zadr IV 1/7	4608
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. i. ^ Maikovcu.
Ker se je združila s Kmetijsko zadrugo z o j- v Tržiču.	a
' Zadr IV 23/2-Zadr 111 1462 496»
Besedilo: Kmetijska zadruga z, o j. Sevnica.
Ker ee je združila s Kmetijsko zadrugo V Mirni.
Zadr IV 8/3	. 4969
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 15. maja 1952
★
488,
Besedilo: Obnovitvena zadruga z. o. j. v Hinjah.
Ker se. je spojila s Kmetijsko zadrugo v Hinjah (sklep občnega zbora z dne 20. I. 1952 in občnega zbora Kmetijske zadrugo v Hinjah dne 10 II. 1952). Okrožno sodišče c Novem mestu dne 3. junija 1952.
Zadr II 105/4	5818.
Razglasi sodišč
Uvedba postopanja za razglasitev za mrtve
Vsi. kj o pogrešanih kaj vedo, se pozi-vajui-naj u tem poročajo -mliščem. predlagateljem ali skrbnikom. Bu preteku rokov bodo sodišča odločila o predlogih
R 156/51—9	7893
Miklavčič Filip, roj. 7. III. 1905, sin Franca in Ane roj Erjavec, Mali vrhi 2, Grosuplje je baje padel kot borec NOV v nemški ofenzivi pri Mokrcu, po kapitulaciji Italije, jeseni 1943. Predlagateljica je Miklavčič Albina, pooblaščenka Miklavčiča Franca, posestnika v Malih vrhih 2, skrbnik Krese Stanislav, uradnik pri tem sodišču. Priglasltvenl rok; tri mesece od te objave.
R 153/51	7892
Vidmar Franc roj. 7. V. 1907, sin Franca in Marije rojene Novak, rudar v Tlakah 13, p. ?marje-Sap, je bil decembra 1942 na Mokrcu ustreljen. Od tedaj se pogreša. Predlagateljica je Stritar Marija, Tlake 11, skrbnik Krese Stanislav, sodni uradnik v Grosupljem. Priglasltvenl rok tri mesece po tej objavi.
Okrajno sodišče v Grosupljem dne 7. avgusta 1951.
I R 810/52-4	4282
Petek Nikolaj, roj. 5. X. 1922,, sin Janeza in Frančiške rojene Verovšek, Gorenji Logatec, je bil od Italijanov 1. 1912 aretiran in se -od tedaj pogreša. Predlagatelj je Petek Frančiška, Gor. Logatec 44, skrbnik Istenič Frane, Gor. Logatec 42. Priglasitveni rok dva meseca od te objave.
Okrajno sodišče Ljubljana okolicu
dne 20, aprila 1952.
Oklic o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče nj znano, Pa njihovo nevarnost vn stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
G 237/52	6123
Tožbe za razvezo zakona:
In.. Brusnikiii (Ivana) Nikolaj, Ljublana, Poljanski nasip 40, proti Brusni
kin Irmi, Ljubljana, Tivoli, Švicarija Razprava bo 24. VII. 1952 ob 9.30 uri pri tem sodišču, soba št. 140/11. Skrbnik je Jonles Marija, Ljubljana, Celjska 13. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 27. junija 1952.
G 416/52	6003
Est Majda, Celje, Ljubljanska 20, proti Estu Jožefu, Ljubljana, Kotnikova 7, sedaj neznanega bivališča. Razprava bo 24.
VII.	1952 ob 8., uri pri tem sodišču, soba šp 140/11. Skrbnik je Česnik Marija, Ljubljana, Škofja 10.
G 437/52	6033
Narobe Marija, Ljubljana, Celovška 57, proti Narobe Mirku, Ljubljana, Celovška 57, sedaj neznanega bivališča. Razprava bo 24, Vil 1952 ob 9. uri pri lem sodišču. soba'št. 140/11. Skrbnik je Pogačnik Uliva, Ljubljana', Medvedova 17.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 24. junija 1952.
G 324/52	6124
Senica Marija, upokojenka, Ljubljano, Vidovdanska 18, proti Senica Karlu, Ljubljana, Pokopališka 35. Razprava bo 7.
VIII.	1952 ob 8. uri pri tem sodišču, soba št. 112/11. Skrbnik je Geršak Franc, upokojenec, Ljubljana, Pokopališka 33.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 28. junija 1952.
Amortizacije
Ovede se postopanje ta amortizacijo •-reduotnic. katerih imetniki se pozivajo, oaj * danem roku priglasijo sodišča 8«oje »tavice. ,icer se bodo vrednotil če ,»tekle za neveljavne
I R 66/52	5559
Gjurasek Julija in Ana, Vičava, Ptuj, prosita za amortizacijo izgubljene zavarovalne police »Fenikss št. 15500204 v vrednosti 2.000 zlatih din na ime Gjurasek Julij in Ana, Ptuj, Krempljeva ulica. Priglasltvenl rok; dva meseca od te objave.
Okrajno sodišče v Ptuju
dne 26. maja 1952.
I R 721/52	5031
Pikon Zofija, gospodinja, Jesenice, Titova 40, prosi za amortizacijo izgubljene zavarovalne police Državnega zavarovalnega zavoda, direkcije za LR Slovenijo, pol. št. 204283 z glavnico 4.600 din, z začetkom zavarovanja 1. XI. 1947 za 10 let, z dospelostjo 1. XI. 1957 na korist za primer doživetja zavarovanke šabar Zofije in za primer smrti sina Rajka šabac. Priglasitveni rok; dva meseca od te objave.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 19. maja 1952.
Oklic dedičem
naj v danem roku priglasijo sodišču svoje dedne pravice ali imenujejo pooblaščenca, ker jih ho sicer pri zapuščinski razpravi zastopal skrbnik, nesprejeti deleži pa bodo izročeni državi oziroma jih ' h» za dediče, ki so znani, a neznanega bivališča, hranil skrbstveni organ
O 250/52 6	5600
Hribar Franc, posestnik z BaSlja 5, je umrl 24 III. 1952, zapustivši oporoko. Njegov sin Hribar Franc se pogreša. Priglasitveni rok ie: šest mesecev po tej objavi.
Razne objave
St. 2538—XI—52	6109
DOPOLNITEV NAVODIL o izdajanju legpimacij P—30 in P—31 (VI. dodatek)
Glavna direkcija jug železnic ot' vlja s št. 13171/52 z dne 20. VI. 1952 tole: Svet za_ promet in zveze vlade FLRJ je s št. 1563 in št. 1571 odločil, da imajo pravico do te vozne ugodnosti še:
1.	Delavci L, uslužbenci, ki zaradi organizacijskih ali drugih prilik (brez svoje krivde) niso v rednem delovnem razmerju. a jim je na podlagi 12. člena uredbe o oskrbnini (Ur. list FLRJ, št. 16/52) priznan delovni staž ves čas od prenehanja delovnega razmerja do dneva nove zaposlitve.
Veljavnost že izdanih legitimacij potrjujejo za II. polletje uradi za posredovanje dela.
2.	Izseljenci-povratniki in emigranti, ki so v delovnei i raz...erju ne glede na delovni staž.
Direkcija za železnice. Ljubljana
dne 24. junija 1952.
*
St. 99/6—XI—52	6113
navodilo
o izdajanju legitimacij P—30 in P—31 (VII. dodatek)
Glavna direkcija jug. železnic objavlja s št. 414/52 z dne 25. VI. 1952 tole;
Na vprašanje, če imajo otroci delavcev in uslužbencev, ki so prekoračili 18. oz. 24. leto starosti in so nesposobni za pridobivanje, pravico na vozno ugodnost po navodilu o izdajanju legitimacij v železniškem, rečnem in pomorskem 'prometu, se izdaja tole tolmačenje:
Otroci uživajo to vozno ugodnost do izpolnjenega 18. leta starosti, če se >pa redno šolajo, tudi preko tega roka, a najdalje do 24. leta starosti. V redno šolanje se ne štejejo razni tečaji, ki so le dopolnilo k splošni ali strokovni izobrazbi. Na to ugodnost imajo pravico tudi otroci kot družinski člani delavcev, uslužbencev in upokojencev po 18. ,oz. 24. letu starosti, če so nesposobni za pridobivanje m to dokažejo s potrdilom bolnice, klinike ali kake druge zdravstvene ustanove s pogojem, da je nastopila nesposobnost pred 18. oziroma, če so na rednem šolanju, pred 24. letom starosti.
Direkcija za železnice, Ljubljana dne 30. junija 1952.
*
Objave
st. 395/52	6213
Gustav Rosina je bil dne 10. junija 1952 vpisan v Odvetniško ebornico, v Ljubljani kot odvetnik s sedežem svoje pisarne v Murski Soboti.
istočasno je bila Miroslavu Rosini dovoljena sprememba sedeža njegove odvetniške pisarne iz Murske Sobote v Celje. _
Izvršilni edbor Odvetniške zbornice v Ljubljani
dne 28. junija 1952.
Št. 392/52	6020
S pravomoČnima sodbama Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani kot vrhovnega sodišča v disciplinskih stvareh odvetnikov z dne 29. maja 1952, opr. št. Sn 202— VI/52-3 oziroma Su 203-VI/52-3, sta
bila Leon Krek in dr. Janko Žirovnik, odvetnika v Ljubljani, kaznovana s trajno izgubo pravice do odvetništva.
Zaradi tega sta bila z dnem 16. junija 1952 izbrisana iz razvida odvetnikov pri Odvetniški zbornici v Ljubljani.
Izvršilni odbor Odvetniške zbornice v Ljubljani
dne 21. junija 1752.
Pozivi upnikom in dolžnikom
naj T danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali
5851
KDZ »Franc Prešeren« Breg pri Kranju, je s 1. junijem 1952 prešla v likvidacijo, Priglasitveni rok: 30 dni po tej objavi.
Likvidacijska komisija
St. 224/52	6032
Trgovina državnih posestev Slovenije, Kranj je prešla z dnem 9. VI. 1952 v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 30. Vil. 1952.
Likvidacijska komisija 5943
Po sklepu izrednega občnega zbora članov KDZ »Udni boršt« Duplje z dne 22. V. 1952 preide zadruga v likvidacijo. Priglasitveni rok; 30 dni od te objave.
Likvidacijski odbor
2940
Potrošniška zadruga z o. j. Zagorje ob Savi preide po sklepu zbora zadružnikov z dne 19. II. 1952 z dnem 31. III. 1952 v likvidacijo oziroma v državni trgovski sektor. Priglasitveni rok: 30 dni od le objave.
Potrošniška zadruga, Zagorje ob Savi
6278
Potrošniška zadruga Ig je prešla z dnem 2. XII. 1952 po sklepu občnega zbora v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Št. 134/2	6108
Glavna direkcija za gostinstvo LRS, Ljubljana, Resljeva cesla 14/a, je uredbo vlade LRS, št. 11 1344/3-51 z dne 26. V. 1952 prešla 27. V. 1952 v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
51. 117/52	5494
Kmetijska delovna zadruga Bukovo je po sklepu izrednega občnega zbora zadružnikov dne 4. V. 1952. z dnem 15. VI. 1952 prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni po tej objavi.
Likvidacijska komisija 6318
Glavna direkcija graRične industrije LRS je bila z uredbo vlade LRS (Ur. list, št. 22/50 — 124 — z dne 11. Vil. 1950), ukinjena in je prešla v likvidacijo, Priglasitveni rok: 30 dni po lej objavi na naslov: Likvidacijska komisija glavne direkcije grafične industrije LRS, Masarj-kova 14/L
Likvidacijska komisija
Št. 1208/52	5894
Nu podlagi odločbe OZKZ Krško, št. 1103 .7,’ z one 9 VI. 1952 je prešel Sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva Krško s svojimi pod. jetji; Zadružne gradnje in prodajalna
KDZ, poslovalnica v Trbovljah v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni po'tej objavi na naslov: Gorenšek Mirko, Kostanjevica 91.
OZKZ Krško
6065
Delavska uslužbeneka restavracija Glavne uprave za promet LRS, Gosposvetska cesta 14, je z odlokom Glavne uprave za promet št. IV-1075/2-1952 prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni po tej objavi.
Likvidacijska komisija Št. 145/1—52	5496
Združenje državnih gostinskih podjetij za kraj — Radovljica je z odločbo OLÖ Radovljica št. 174/1—52. Z/Zu z dne 26.
IV.	1952 prešlo s 1 VI. 1952 v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 15. VI. 1952.
Likvidacijska komisija
izgubljene listine
preklicnjejo
Adamič Magdaleua-Eva, šmatno pri Litiji, osebno izkaznico, ser. št. F 0162461, reg. št. 4155, izdano v Šmartnem pri Litiji.	6078
Anžel Anton, Vintarovci, p. Desternik, osebno izkaznico, reg. št 4469, ser. št. 0246782, izdano 22. L 1951 v Ptuju
6131
Arko Dragica, Sodražica 48 pri Ribnici, osebno izkaznico, ser. št. 0383357, reg. št. 22911, izdano v Radovljici. 5979
Arnuš Marija, Distel ja 14, p. Desternik, osebno izkaznico, reg št. 9717, ser. št. 0251930, izdano 12. II. 1951 v Ptuju.
6070
Bandelj Viktor, Mali dol 17, osebno izkaznico. ser. št. 0201580, reg. št. 870, izdano v Sežani, izkaznico za znižano vožnjo za 1. 1952, knjižico o predvojaški vzgoji in mladinsko izkaznico. 5714
Baumgnrtner Milan, Tržič, obmejno osebno izkaznico, reg. št. 4202, ser. št. 0138919, izdano v Kranju in izkaznico Tehniške visoke šole, št. 5/B-52, izdano v Ljubljani.	6075
Bedjanič Štefan, Rače 150 pri Mariboru, talone št. J, 2, 3 k šoferski knjižici št. 3027, izdani v Mariboru 29. XII. 1947.
6050
Bensa Viktor, Volčja draga 304, ru' 3.
II.	1908, osebno izkaznico, ser. št. 0292392, reg. št. 38818.	5977
Blejec Lucija, Ljubljana, Prešernova 13, osebno izkaznico št. 36696/51, izdano v Ljubljani.	6016
Boškovif—Beravs Rena, bolniška strežnica, roj. 10. VI. 1934 v Mariboru, stanujoča v Radovljici, Delavska 3, osebno izkaznico, reg. št. 9703 ser. št. 0820406.
5829
Bratina Katarina, Ljubljana, Velikov-24, sindikalno knjižico izdano v Maribou. ser št. F-0077978, izdano v Ljübljani
6134
Budin Franc, Celje, Miklavški hrib 22, osebno izkaznico, reg. št, 12182, ser. št. 0602315, izdano pU OLO Celje okolica.
5982
Buh Stanislava, Horjul, osebno izkaznico št. 21767, izdano pri OLG Ljubljana okolica.	5985
Bukovec Anton, Loke 9, p. Gor. Straža,
osebno izkaznico, ser. št. 0324637.
6280
Caf Alojzija, št. Peter pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 2479, ser. št. 0584989, izdano v Mariboru 1. 1951.
6043
Cep Marija, Maribor, Tezno, Babn kova 24, sindikalno knjižico, izdano v Mariboru.
6040
Cigoj Stefan, Gorenja vas 1, p. Dobrnič, osebno izkaznico, ser št. 0518874.
6279
Cof Katarina, Virmaše pri Škofji Loki, osebno izkaznico št. 31059, izdano pri OLO Kranj okolica.	6100
Črnko Stefan. Ljubljana, Poljanski nasip, osebno izkaznico, reg. št. 69444/51, ser št. F-0091754, izdano v Ljubljani.
6205
Delorenco Angelo, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 210/51, ser. št. K-010760, izdano v Ljubljani.	6204
Dolenc Mira, Ljubljana, Župančičeva 16, osebno izkaznico, reg. šl. 26149/51, ser. št. F 0048459, izdano v Ljubljani. 6266
Državno obrtno podjetje »Avtoservis« Jesenice, prometno knjižico št. 4804 tovornega avtomobila »Chevrolet«, nosilnost 3 tone, evid. šl. 2798, naslovljeno na Avto-prevoz, Jesenice.	5719
Ficker Staša, Ljubljana, osebno izkaznico, reg št. 62725/52, ser. št. -F0086035, izdano v Ljubljani.	6270
Forfe Srečko, Trbovlje, šofersko knjižico Št. 577/47.	5827
Furar Antonija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg št. F-0104838, izdano v Ljubljani.	'	6264
Ganoni Vid, Ljubljana, Mestni trg, vojaško knjižico št. G-2328, izdano od vojne pošte 6748, izkaznico Zveze borcev in knjižico za popust vožnje po železnici izdano od vojnih invalidov.
Gederer Janez, Ljubljana, Predovičeva
5.	osebno izkaznico, reg. št. 23632/51, ser. št. F-0045942, in orožni list št. 244, izdan v Ljubljani.	6105
Glavni odbor Zvez» VVI za Slovenijo, Ljubljana, prometno knjižico za motorno kolo znamke »Puch« 250 ccm, št. S-04105.
5854
Gorup Jože, roj. 1916, Slavina 49, osebno izkaznico, ser. št. F-0621340, reg. št. 11030, izdano v Postojni.	5897
»Gradis« Avtopark Ljubljana, Šmar-tineka 32, prometno knjižico tovornega avtomobila znamke »Praga«, št. S-1804, izdano v Ljubljani.	6019
Gradnik Mira, Ljubljana, Carja Dušana 10, univerzitetno izkaznico.	6203
Granf Štefan, Mežica, Takraj 32, osebno izkaznico, reg. št. 30022, ser. št. 0372732.
6201
Gregorin Cecilija, roj. 24. III. 1928, Brezovica 5, osebno izkaznico, ser. št. 1'-0467185, reg. št. 21275.	6274
Gregorin Cecilija, roj. 11. XI. 1910, Brezovica 5, osebno izkaznico, ser. št. F-0467252, reg. št. 21342.	6275
Gregorin Helena, roj. 15. IV. 1934, Brezovica 5, osebno izkaznico, ser, št. F 0467184, reg. št. 21274.	6276
Gregorin Anica, roj. 5. VIII. 1929, Brezovica 5, osebno izkaznico, ser, št. F-0467545, reg. št. 21635.	6277
Halner Albert, Virmaše 1, osebno izkaznico, reg. št. 30481, aer. žt. 0209501, izdano pri OLO Kranj okolica, in člansko izkaznico sindikata lesno industrijske stroke.	6013
Bari Anton, roj. 16. XII. 1933, Ropoča 45, M. Sobota, zdaj pri »Pionir«, V ide rti
ob Savi, osebno izkaznico, ser. št. 0103263, reg. št. 31553, izdano v M. Soboti.
5565
Hočevar Andrej, Ljubljana, Celovška 28, osebno izkaznico, reg. št. 14331/51, ser. št. F-0036641, izdano v Ljubljani. 6135
Hočevar Sonja, profesor, Ljubljana, Stara pravda 5, člansko izkaznico sindikata prosvetnih delavcev št. 43647, izdano v Ljubljani.	6101
Horvat Rtelka roj. Baranja 29. IX. 1908, Crnelavci 29, osebno izkaznico, reg. št. 6143, ser. St, 0087853, izdano v M. Soboti.
5799
Horvat Marija, roj. F eh ir, 3. X. 1905, Centiba, 93, p,- Dol. Lendava, osebno izkaznico, izdano v Do!. Lendavi, reg. št. 9599, ser, št. G 0232309.	5763
Hvastija Martina, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 76394/1)1, ser. št. F-0098704, in sindikalno, izkaznico, izdano v Ljubljani.	6209
Jamšek Ignac, Trbovlje 46, vozniško knjižico III. razreda št. 6725, izdano 19. X. 1948 v Ljubljani.	6154
Jeras Alojzija, Ljubljana, Titova 152, osebno izkaznico, reg. št. 18080/50, ser. št. F-0040390, izdano v Ljubljani. 6139
Kariž Boris; Beograd, spričevalo male mature IV. razreda meščanske šole, izdano 1. 1928 v Ljubljani, Sp. šiška. 6079
Kercc Valerija, M. Sobota, Kolodvorska 9, roj. 28. V. 1935, osebno izkaznico, ser. št. 0096464, reg. št. 15754, izdano v M. Soboti.	5824
Klemenčič Anton, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št 83126/51, ser. št. FO105436, Izdano v Ljubljani. 6208
Klemenčič Matija, Hrnstje-Mota 53, p. Sl. Radenci, osebno izkaznico, reg. št. 15445/V., ser št. 0072455, izdano v Gor. Radgoni 18. I. 1951.	5976
Kmetijska zadruga z o. j- Sotina, svojo štampiljko z navedenim besedilom. 5764
Koban Jakob, Maribor, Smetanova 74, osebno izkaznico, reg. št. 1879, ser. št. 0009191, izdano v Mariboru 15. XII. 1950
| .	6039
Kocmur Marjan, Ljubljana, Stari trg 24, spričevalo o kvalifikacijskem izpitu mehanične stroke, izdano v Sežani. • 6262
Kodrič Stojan, Oševljik 140, p. Renče, roj. 24. II. 1934, osebno izkaznico št. 0290560/20823, izdano v Gorici. 5898
Kolarič Stanko, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 36902/51, ser. št. F 0O59212, izdano v Ljubljani.	0207
Kolenc Anton, Ljubljana, Tovarniška 11, Osebno izkaznico, reg. št. 79984/51, ser. št. F—0102294, izdano v Ljubljani. 6014
Koler Rudi, Gor. Radgona, Kardeljevo L roj. 19. II. 1930, osebno izkaznico, reg. št. 18436, ser .št. 0067264, izdano 20. XII 1951. ,	6010
Kopitar Janez, Zagorje ob Savi, roj. 23, XII, 1888, zdaj v Dolenji vasi pri
Zagorju, osebno izkaznico, ser, št. F— 0735349. reg. Št. 22039, izdano 15. III. 1951 v Trbovljah.	5767
Kopitar Peter, Ježica 117, osebno izkaznico, reg. št. 6249/51 ser. št. F-0028559, izdano v Ljubljani. 6268
Krajnc Leopold, dijak, Slovenj Gradec, spričevalo o opravljenem nižjem tečajnem izpitu na nižji gimnaziji v Slovenjem Gradcu iz 1. 1950. .	5127
Kranjc Marija, Guštanj, Delavsko naselje 4, osebno izkaznico, ser. št. 03637, reg št. 13074, izdano 6. IV. 1951 (številke nečitljive!)	5834
Krmelj Vilma, Labore 16, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 5649, ser. št. 0181959 in izkaznico Zveze vojnih invalidov št. 0320, izdani v Kranju.	5981
Krošelj Franc, Ljubljana, delovno knjižico št. 1483733, reg. št. 20630, Izdano v Ljubljani.	6263
, Kunčič Marija. Jesenice, Kosova 5, osebno izkaznico, izdano v Radovljici, reg. št. 0821561, reg. št. 11161 na ime Kunčič Mara, Radovljica, Zale 1,	6259
Kuralt Franc, gradbeni poslovodja, Vaše 35. Medvode, orožni list, reg. št. 70 za lovsko puško 'dvocevko kaliber 12, št. 738, izdan v Ljubljani.	6211
Kutin Jelka, Ljubljana, Pesjakova 12, osebno izkaznico, ser. št. 0281997, reg. št. 341225, izdano v Beogradu.	6141
Kuželj Ivan, roj, 1Ž. XI. 1911, Čatež ob Savi, Krško, orožni list, izdan v Krškem, reg. št. 581. z veljavnostjo do 31.
XII.	1952.	6011
- Leben Anton, Zadlaz, Žabce-26, Tolmin, osebno izkaznico, reg. št. 16257, ser. št. 0394567. izdano 15. II. 1951.	5722
Lesjak (Kramarič) Polonca, Ljubljana,
Gostova 14, osebno izkaznico, reg. šl. 47816/51 ser. št. F-0070126, izdano v Ljubljani.	0289
Lešnik Mirko, Sv. Miklavž 8 pri Hočah, osebno izkaznico, reg. št. 6423, ser. št. 0577833, šofersko izkaznico št. 7598 in sindikalno knjižico, vse izdano v Mariboru.	6051
Lončarič Anton, Maribor, Za Kalvarijo 3, osebno izkaznico, reg. št. 31549, ser. št. 0033657,' izdano c Mariboru 27 I 1951. v	'	0044
Majcen Tatjana, Ljubljana, osebno izkaznico št. 7304/50, izdano v Ljubljani.
0272
Marin Leopold, Mirna 35, osebno izkaznico, reg. št. 16355, ser. št. 0520665, izdano v Trebnj m.	1	6212
Marinšek Stana, Sp. Gorje 134 pri Ble-(ju, osebno izkaznico, ser. št, 081202, reg. št. 19292.	5771.
Martinčič Rafael, roj. 19. IX. 1912. v Pudobu, zdaj Bled, Grad 130, vojaško knjižico rez. oficirja .izdano od vojaškega okrožja Ljubljana 15. Vjl 1948, ser. PU 0001 K 61 9476.	'	5973
Matjaž Jože, Glinik, ftkofljira, osebno izkaznico, ser. št. , F—0159225, reg. št. 33215, izdano pri OLO Ljubljana okolica.
* 6012
Mayer Tomaž, Teneliše 15, osebno izkaznico, reg. št. 5834, ser. št. F 0164140,
člansko izkaznico sindikata kovinarjev in mladinsko izkaznico, izdano v Ljubljani.
6074
Medvešček Egidij, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 27305/51, ser. št. F-0049615, izdano v Ljubljani. 6084
Mežan ing. France, Ljubljana, Brejčeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 4900/50, izdano v Ljubljani.	6140
Mlakar Alojzija, Ljubljana osebno izkaznico, reg. št. 99698/51, ser. št, F 0122008, izdano v Ljubljani.	6080
Molan Jože, Stojanski vrh št. 14, pošta Cerklje ob Krki, delovno knjižico št. 1433744/1048/48, izdano v Krškem. 6055
Možina Franc, Ljubljana, Hrenova 20, evid. tablico motornega kolesa znamke »Puch«.	6206
Mrak Vink», Ljubljana, Vrhovci 8, polni list št. 015297, veljaven od 22. IX. 1951 do 22. III. 1952, viza št. 1662, izdan v Ljubljani.	’	0081
Munih Frančiška, roj. 28. II. 1934, Do-blarje 15, osebno izkaznico, ser. št. 0285322. reg. št. 371, izdano v Gorici
'5944
Mustar Frančiška, Klinja vas 47, p. Kočevje, roj. 15 XI. 1922 v Olevelandu, Ohio, USA, osebno izkaznico, reg-št. 3561, • ser. št. F-0549871.	5832
Muzik Jožefa, Loka 6, p. Križe, delovno knjižico, izdano leta 1949 v Kranju.
6200
Müller Hedvika, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 82609/52, ser, št.
F 0104979, izdano v Ljubljani. 6267
Nosan Jože, Žigmarice 2, p. Sodražica, osebno izkaznico št. 8952. )	5924
Novak Frajičiška, Čatež 2, p. Struge, osebno izkaznico, reg. št. 53379/51, ser. št. F-0075689, izdano v Ljubljani. 6156
Novak Stanislav. Slovenija ceste, Ljubljana. delovno knjižico št. 1448554. 5986
Novine Martin, Podgorica, knjižico za kolo znamke »Wanderer«, št. 156518.
(3)01
Občinski ljudski odbor Kojsko, računsko knjižico KLO Kojsko s saldom 9.024 din.	3276
Omahen Alojz, Ljubljana-Polje 136, člansko izkaznico sindikata delavcev bi uslužbencev trgovskih 'podjetij št. 946287, izdano v Ljubljani,	0136
Oštir Ivan, Nikšič, Črna gora, osebno izkaznico št. 4519, izdano v Velenju.
5983-
Pahor Viktorija, Ljubljana, Postonjska 8, osebno izkaznico, reg. š-t. 950/50, ser. št. F0023260, sindikalno izkaznico in železniško karto za popust na železnici.
6072
Pavlič Alojz. Kozina 24, osebno izkaznico. reg. št. 17706, ser. št. 218416. izdano 8. II. 1951 v Sežani.	5855
Pegan Anton, Maribor, Melje, Kejžarjeva 10, režijsko železniško vozovnica št. 93047 z vložki, izdano v Ljubljani.
6040
Petelinšek Jožef, Pek el, Poljčane, osebno izkaznico ,reg. št. 2508, ser. št. 0788360, Izdano v 1. 1951, učno spričevalo za kotarsko obrt, izdano od tvrdke Poniž
Jožel, kolarski mojster v Poljčanah leta 1946.	f'053
Petkovič- Leopold, Vučja vas 51, Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 7401, ser. št. F-0231711, izdano v Ljutomeru.
5899
Poniž Katica roj. 29. IX. 1927, Renče 43, Gorica osebno izkaznico, izdano v Gorici, ser št 028737, reg. št 30309.	5769
Popit Andrej, Ljubljana, Kersnikova 4, osebno izkaznico, reg. št. 76173/51, ser. št. FDOObdiSB in sindikalno izkaznico, izdano v Ljubljani.	6137
Potočnik Marjeta, roj. 23. II. 1912, Brezovica 5, osebno izkaznico, ser. št. F-0467154, reg. št. 21244.	6273
Potočnik dr. Miha, avtomobilsko knjižico za osebni avto znamke »Fiat« 1100, evid. št. S-185, št. motorja 108 C-242575, izdano od uprave za notranje zadeve MLO Ljubljana.	6071
Požar Frauc, Cepno 13, Postojna, osebno izkaznico, ser. št. F-0622662, reg. št. 12352.	5642
Prezelj Janez, Žirovnica 76, osebno izkaznico št. 3698, izdano v Radovljici.
5708
Prezelj Marija, Maribor, Kosarjeva 36, letno spričevalo III. razreda meščanske šole za 1 1916/17, spričevalo enoletnega trgovskega tečaja za L 1917/18 v Šmihelu pri Novem mestu	6052
Rajuer Otilija, Ljutomer, Miklošičev trg l. osebno izkaznico, reg. št. 53, ser. št. F-0224363 in sindikalno člansko knjižico, izdano v Ljutomeru	5947
, Rak Konrad, Ljubljana, indeks pravne fakultete za leto 1950—51, izdan od univerze v Ljubljani.	6018
Rolih Olga, II. Bistrica, Prešernova 153, osebno izkaznico, reg. št. 11212, ser. šl. 0358592.	'	6142
Rupar Jožef, Sv. Ana 59, Tržič, osebno izkaznico za obmejni pas, reg. št. 4673, ser. št. 0139383.	'	6009
Rus Frančiška, Vel. Pece 25, p. Št. Vid pri Stični, osebno izkaznico, reg. št. 8570, ser. št. F 0008880, izdano v Grosuoljem.
‘ 6155
Semenarna za Slovenijo. Ljubljana, prometno knjižico dvetonskega tovornega avtomobila znamke »Renanld«, številka S—5800.	6107
Senica Alojz, Cvetkove! 82, p. Podgorci, osebno, izka nico, reg. št. 23887, ser. št. 0267197. izdano 10. 11. 1951.	5096
Seno vrš nik Ivan, Topolšica 39, osebno Izkaznico, reg. št. 10474, izdano v Šoštanju.	5716
Simandl Boris, Ljubljana, Celovška 14, evid, tablico moitornega kolesa zmanke »Ptteh«, št. S-00600.	'	6138
Simč'č Anton, Brezje 67, osebno izkaznico, reg. št. 15949, ser. št, F—0135691, izdano pri OLG Ljubljana okolica. 5984
S1 ndtkalna podružnica kovinarjev št. I pri DEŠ obratu v Ptuju, računsko knjižico, izdano pri Nar. banki Ptuj št. 648-5564-170.
6151
Slovenija-Impev, Ljubljana, Beethov-nova 14, prometno knjižico osebnega avtomobila znamke »Wauxall«, št. S-3199. * 6106
Snedle Franc, roj. 3. XI. 1891, Srednja Bela 32, osebno izkaznico, ser. št. F— 0194914, reg. št. 5604.	5978
Smolej Franc, Javorniški Rovt 24, roj. 27. II. 1923, osebno izkaznico, reg. št. 331, ser. št. 0345041, izdano na Jesenicah.
5607
Smrdelj Miro, Ljubljana, Prečna 2/II, osebno izkaznico, reg. št. 91141/51, ser. št. F-0113451, izdano v Ljubljani. 6158
Sobočan Terezija, Slov. Bistrica. Grajska 72, osebno izrkaznico, reg. št. 28603, izdano v Slov. Bistrici, in sindikalno izkaznico št. 73013.	5772
Stcpan Matija, Ljubljana, Šmartinska 21, osebno izkaznico, reg. št, 12460, ser. št. 021,'l70, izdano v Sežani.	0265
Stopar Ana, Loka 7 pri Framu, osebno izkaznico, reg. št. 7550, ser. Št. 0566335, izdano v Mariboru^, 1951.	6049
Sabee Albina, roj Simonič 8. Vlil. 1921, Postojna, Trg IV. armije, železniška postaja, osebno izkaznico, ser. št. F— 0626495, reg. št. 1.6185.	5665
Savli Ivana roj. Murko, Tolmin, Bazo viška 3, osebno izkaznico, izdano v Tolminu, ser. št. 0393248, reg. št 14438 z dne
3.	II. 1951 in izkaznico OF št. 530531, izdano 1 IV. 1952 v	Tolminu.	5771
Šergan Ignac, Maribor, Partizanska 1, osebno izkaznico, reg. št. 7073, ser. št. 0021884, izdano v Mariboru 5. I. 1951
0042
Škerget Avgust, Sv. Trojica v Slov. go ricah, osebno izkaznico, reg. št 19963, ser. št. 0575916. izdano I. 1951,	6047
Škof Ivan, Dragomlja vas 11, p. Suhor pri Metliki, osebno	izkaznico, ser. št.
85280, reg. št. 1970.	5475
Škrlj Milan, p. Begunje 3, pri Cerknici, osebno izkaznico, reg št. 42839, izdano pri OLG Ljubljana okolica.	5724
Smigoc Rozalija, Brezje 8 pri Mariboru, Osebno izkaznico, reg. št. 34310, ser, št. 0036244, izdano v Mariboru 30 I 1951.
6048
Štuber Alojzija, Sp. Korena, Slov. gor. osebno izkaznico, reg. št. 17734, ser, št. 0580713, izdano 1. 1951.	6011
Šušteršič Marija, Vrhnika, Tržaška 28, člansko izkaznico sindikata obrtnih delavcev št. 320178, izdano od -podružnice št. 2 na Vrhniki, *	6133
Tell Marija, Ljubljana, Lepodvoreka 23, osebno izkaznico, reg. št. 87454/51, ser. št. F 0109764, izdano v Ljubljani. 6082
Titovi zavodi »Litostroj« Ljubljana, prometno knjižico za motorno kolo znamke »NSU«. evid. št. S-00102.	6210
Toplak Katarina roj. Horvat 22. X. 1896, Kapca 24, M. Sobota, osebno izkaznico, jier. št. -'G—0230023, reg. št. 7313, izdano 3. II. 1951 v Dol. Lendavi.
5604a
Trampuž Alojz, Novelo 6, p. Kostanjevica na Krasu, osebno izkaznico, reg. št. 18110, ser št. 0285944, izdano v Gorici.
6096
Troppan Angela, Ljubljana. Beethovnova 16, osebno izkaznico št. 0036592. izdano v Ljubljani,	6017
Urbanija ing. Anton,, Ljubljana, Sladi’ onska 3, roj. 21. VI. 1952, osebno izkaznico, reg. št. 60672/51, ser. št 0062962.
6159
Valič Antonija, Ljubljana, Trnovska ul. 15, osebno izkaznico, reg. št. 87935/51, ser. št. F-—0110245, izdano v Ljubljani.
6015
Velebec Vlado, Sp. Zadobrova 23, člansko izkaznico sindikata kovinske stroke, izdano v Ljubljani.	6077
Verbič Andrej, Vrhnika, Sušnikova 11. izkaznico o spominskem znaku 1941 št. 1258.	5798
Vesel Anton, roj. 8. X. 1925, M. Sobota, Lendavska 15, osebno izkaznico, reg. št. 47484, ser. št. 1291.94, izdano v M. Soboti.
6076
Vetrih Zora, Maribor, Puncerjeva, prej Jelačičeva, osebno izkaznico, reg. št. 3951, ser. št. 0031297, Izdano v Mariboru 24. I. 1951.	0038
Vezjak Rozalija. Maribor, Linhartova 10, osebno izkaznico, reg. št. 17321, ser. št. 0018337, izdano 4. I, 1951 v Mariboru.
5718
Vinarska zadruga v Kostanjevici objavo o izgubi prometne knjižice št. 6165 oseb nega avtomobila »Opel 13''<, evid. št., S-3278 v Uradnem listu LRS št. 37, ker se je ista našla	2740
Vinogradniška delovna zadruga, Lit-merk, prometno knjižico motornega kolesa št. tablice S—04848.	5715
Volk Stanislav, Ljubljana, Vič, osebno izkaznico, reg. št. 88755/51, sindikalno izkaznico št. 63713 in tovarniško izkaznico, izdano v »Litostroju« Ljubljana
550C
Vodopivec Milena. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št 94138/51, ser. št. F 0116348, izdano v L jubljani. 6261
Vrtačič Stane, Ljubljana, delovno knjižico, izdano v Ljubljani	6202
Zadravec Stanko, Kog, osebno izkaznico, reg. št 14410, ser. št F-0238720, izdano v Ljutomeru.	t 5770
Zajšek Dragica, Ljubljana, šišenska 14, osebno izkaznico, reg. številka 1.4297/51, ser. št. F-0036607, Izdano v Ljubljani.	6103
Zelinka Emerik, Ljubljana, Celovška 34-osebno izkaznico, reg. št. 60291/51, ser, št. F 0082601, izdano v Ljubl jani. 6073
Zorjan Julka, Maribor, Tezno, Zagrebška 5, osebno izkaznico, reg. št. 16931, ser. št 0008277, izdano v Mariboru L 1951.	6045
Zupančič Silvester, Ljubljana, Rudnik, osebno izkaznico, reg. št. 70572/51, ser. št. F-0092882, izdano v Ljubljani.
6157
Žagar Viktor, Ljubljana, lJoko;)ališka 14, osebno izkaznico, reg. št. 25135/51, ser. št. F-0047445, izdano v Ljubljani.
6102
Žgajner Ana, Muta 95, osebno izkaz nico, reg št. 18111, ser. št. 0279421, izdano na Muti,	01-32
Žušič Ljudmila, Miren 245, Gorica, osebno Izkaznico, reg. št: 20785, ser. št. 0289087.	5980
Izdaja »Uradni list LRS«. Direktor in odgovorni urednik: dir. Rastko Močnik, tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani