za. itmm. I I|tf m, I MM, I. lIMn HM. om ml .Slona*! Ntrod- vel|a pe pettl n Avtifo-Ogntot | u NwB)»t ttlo leto skupaj M*pr«j . K 25-— I ćelo leta ntprej . . . . K 30-- g&M* : : :: : 'fs I - *"*"-ta *- *»*dew« • im mesec • • • • • 2 30 • cdo leto oaprej . • • . K 35,— Vpra?anjem štede Jnserafov se nti pftioži za odgovor dopisnici aff tnamk«, tJpravĐlitro (ipodAj, evorUče levoX balleva silu *L i, Melos M.SS. bterati v«ljt}»: peterostopna petit vnta m «knt po 20 vtaL, a dviknt p* li vta. za tri kn t tlt vefkrat po 16 vk Parte ta Mhva* vrsta 25 ita. Potlano vnta 30 vim. Pri većjOi InsercijAh po dogovora. UpiivaHtvu o*J wt po*tja}o ■aročalne, rddamadtc iftsesati L t 4» to je admtitlatrativne ttvarL —— Nmmmm tttvflka velta te vtaar|*v. ■■ ■ Na ptacna naročita brei istodobne vpoolatve MrotafaM •• M orim. »Sknrenskt Narod' velja v L|«Đlfaal nj 4om dostavljen: • v upravništvu prejeman: odo Mo Mpre£ . . . . K 24*— ćelo leto naprej . t . . K 22*— pol leta m • • • • • 12*— pol leta „ • • • • » 11*-* eetrt leta w . . • • . &— četrt leta „ •».-.• • 5*50 ■ft aesac „ : • • • » 2"— na mesec m * • . • . 1*90 Dopis! naj te frankiraja RokopisI se ce vračajo. ■frtdaMI? o i Knalleva alica *t 9 (v pritiičju icvo.i telafon It 34. Povodom Najvišiega godu dnevi darovanja od dne 4. do dne 8. oktobra 1916. — Kupujte oficijalne znake dnevov darovanja! — Prlstopajte kct udje k društvu „c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške velove in sirote". lii rM iisroOIo. Dunai, 4. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BO.IIŠCE. Fronta proti Romuniji. Na vlš'nah pri Fttrosenihi se ie zopet ponesrečilo več romunskih na-padov. Sovražnik ie pusti! 60 vfetih v na^iii rokah. Južno od Sibinja srao unič:Ii romunskl baialjon, ki je še tava! za nemško frcnovski oneni in ogenj n:in popoldne do velike sile. Tuđi ponoći ie bilo delovcnie artliie-riie in metal min v tem odseku mno^o živahnei^e kakor navadno. Daties ziutrai ie napadef sovražmk na obeh straneh Opatiega Sela, vdri v naše najsprednje jarke, mi pa smo sa ta-koj zopet vrgli ven. Italiian^ka flotilja !etal ie metala v prostoru pri Nabrežini brez aspeha botnbe. Ob Koroški fronti ie ohstreJjeva-ia sovražna artiljerHa več kraiev v Zifskf dolini: naša artiljerija ie odgovarala prod Timavu. Na feimstatskl fronti trala boi topov. Sovražni napad v pckrallni Colbricao nj prišel vsled našega oioiia naprei. Na Cimo-nu so naše čete Izkooafe vsega sk«-pai 6 strojnih pitšk. JUGO - VZHODNO BOJ1ŠCE. V AlbaniH položai ■eizpre-menfen. Namestnik načelnika generafneg« štaba p!. H 6 f e r. mri. DOGODKI NA MORJL. rjotil*a hidroplaaov ie 3. oktobra obložila vojflgfc« naprave ▼ ftko-ciianu in Steranea«* bsh^m $ t*£ld-tnl lahkirai in vžlgaJrtmi hiinrtiaa* KJjab obstreHevaHja sosev« vrnila. Brodovno povofinlitvo. M® iifoiae prolilo. Beroiio* 4. oktobra. (Kor. urad.) VVohiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠĆF. Fronta gfm. prestolona-slednika Ruprehta Bavarske g a. Na bojni fronti sevenio od Sotn-nie 5ez dan vedno naraščajoč artilje-rijsk« boj, ki se je v odseku Morval-Bauchavesnes popoidne stopnje-'% a: do nabečie sile. Močni franeoskš napadi na naše pozicije ob cesti Sa:l?y - Rancourt, ob gozdu St. Pierre Vaast in ob kosih gozdov iu-govzhodno od tara smo deio^a v boju moža proti možu zavmiH. Vidi sno ene^a č«stn?ka in 128 mož ter vplenili 2 strojkii puški. Angleške šunke pri Thieovaii! in pristavi Mououet stno z inhkoto zavrnilL VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske s a. Po krvavem razbitiu njih napa-ćov pred pozicliaml g©5ieralobersta v. Tersztvanszke^a, zapadno od Lučka dne 2. oktobra so dožireli Rusi tu nov težek poraz. Z gotovo&tjo in rr.lrnostio zmage so se borile čete genei-aHajtnanta Schniidta von Kno-belsiorffa in generala von ćer A?ar-r/itza z večkrat naškakujočim na-sprotnikom. Niti p^di tzl nfsrao iz-r^-hiH. Na tisoče šteiejo zopet pa dl i Rusi. Naclporoćnik van Cassel, ki ga je ns^ivni narednik Windisch spustil jugozapadno oi Rovna iz zrako*>lova na tla ter čez 24 ur zopet poiskal ?n cdne-f si. Je žefezniško prot:o Rovno-Brodi z razsirelHvijo pretrgal, Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Ničesar novega. SFDMOGRAŽKO BOJISCE. V dolini Gomeny so Romunt večkrat za:!;aH napadali. Zapr.:*no od Parenja so dcf-ezl! uspehe. Mi stoii-mo pred Fogarašem. Zapadno od CainenBa (na iužnein fzhf>du prolaza Vsres Torony) so sa vršHS kot pos!c-dica fcitke pri Sibifiio fcoti z razprše-nlrP! defi Romunov. Nad 100 mož smo v:e!L SovražrJ šunki v gorovja Hst^zes nišo Imeli nofcenega uspe-ha. Zana&no ođ visine Oboroče so nafi zaveznlki pridoHli tal. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Ohietnalnemu napadu nemskih in boigarskih čet so se romunske čete, ki so btte pri Rabovu. inžno od Bnkare^e, prekoračile Donavo, v hkrem betpi onaknile. MAKEDONSKO BOJiSCE. Med Presp— ^ktm j—«cof In Nid^e ptoalno s^vento od Kaimakča-lana smo 9« —iilrnlfl no porobe v ■ove porioHe. O*> NidJI >liiM se vrše boi. Severozapadno od lavora Tafainos se dril so^rraMk ie ▼ K*-račakela mm. Iotovi bre— SAtmuo. Pnri ffeaeralni kvartirai notster ▼• Ladeodorfi BOLGARSKO URADNO POROČILO. 4. oktobra. Romunska fronta. Na fronti ob Dona vi so prodrle 15 do 16 bataljonov močne sovražne čete, ki so bile prekoračile Donavo pri Rahovu, ter so zase^dle kraje Slivnopolje, Kajamlje, Borisovo, Malkovranovo. Goiemovranovo in Brehljan. Da jih vržerno nazaj, smo poslali proti njim 2 koloni iz Rušču-ka in Tutrakana. Včeraj 3. oktobra so iz Ruščuka predirajoče čete so-vražnika napadle ter ga. prisilile, da se ie takoj skušal resiti z begom proti od monitorske fJotilje razruie-nemu mostu. Bojišče ie posejano z mrliči. Proti večeru smo zasedli kraja Rahovo in Sabovo. Sovražne iednote so se v popolnem razkroju umikale proti vziioeSu, kjer so zadele na naše čete, ki so bile prodrle iz Tutrakana- Obkoljeni sovražnik se je razpršil v raznih smereh in danes so ga naše čete popokioma uničile. Romunske čete so v krajih, katere so zasedle ter pri svojem umiku izvršile velike grozovitosti. Morile so žene, starce in otroke. Številnim žr-tvam so iztaknili oči ali odrezali jezike. — V Dobrudži veliko delo-vanie artiljerije in infanterije na ćeli fronti. Vsi poskusi, ki jih je izvršila sovražna infanterija. da bi prodrla, so se zadušili v našem ognju in pa z uspešnimi protinapadi. — Na ofcali Črnejja morja je obstreljevala ruska vojna ladia visine pri vaši Tatlašakej. Naši hidroplani so z ve-kim uspehom napadli sovražni han-pfar za hidroplane severno Kon- stance. ♦ Prehod sovražnih čet .:. (>ona-vo pri Ran ovu je vzel klavern ko-nec. Gfm. Mackenscn je zbral nem-ške in bol^arske sile s tako naglico in spretnostjo in jih je s tako sijajno strategično umetnostjo razvrstil, da Je grozilo sovražm'ku popolno obko- ljenje in uničenje. Tej eventualnosti se Romuni nišo hoteli ispostaviti. Predno je prišlo do boja, so se umaknile njihove čete v naglem begu. Vojaški izvestitelji poudarjajo, da so vsi sovražniki zapustili bolgarski bieg ter se prepeljali, ocividno z lad-] jami in čolni, ker je bil most že od naših monitorjev razrušen, na se-verni donavski breg. Ali je s tem prvim klavernim poskusom že ćelo donavsko podjetje končano, ali mu bodo morda sledile še nove akcije, to zaenkrat ne moremo vedeti. Kako resno je bilo podjetje zamišljeno in kakšno važnost so mu pripisovali ententni vojaški krogi, iz-haja iz poročila, ki ga ie priobčil »Echo de Pariš« dne 4. oktobra. — Francoski list javlja: Romuni so prekoračili Donavo 51 kilometrov južno Bukarešte na treh krajih, kjer so smatrali Boigari invazijo radi ši-rokosti reke sploh za nemogočo. Pri železniškem mostu Gjurgjevo - Ru-ščuk nameščene romunske baterije so že nekaj dni z zapornim ognjem olajševale delo pijonirjev. V Bolga-rijo dospele romunske čete so uničile ali pregnale bolgarske straže ter so se v svojih novih pozicijah moćno utrdile. Artiljerija je ščitlla zvezo med obema bregovoma, tako da se je prehod čet in prevoz materijala vršil prav varno. Operacijski nacrt, ki bi naj ga bil izvedel Basilio Zet-ton, no\i šef generalnega štaba proti Bolgariji operirajoče armade, je bil izdelan v popolnem sporazum u z zavezniškimi generalnhni štabi. Pri tem so dobro služili letaJci s svojimi često izvedenim! poleti Solun - Bukarešta. Sedanja romunska operacija je v o z k i z v e z i z ofenzivo proti Bitoljn. Tuđi Mackensenovi armadni skupini more postati jako nevarna. V dveh ali treh dneh smemo pričakovati prijetnega iznenađenja. Prijetno iznenađenje je med tem že dospelo: »Obkoljevalnemu napa- du nemških in bolgarskih cet so se izognile romunske sile, ki so šle pri Rahovu jnžno Bukarešte čez Donavo. z naglim begom,« pravi snecno nemško uradno por-jčilo. Nemški vojaški strokovnjak major Schreibershofen je v nasprotju s franeoskimi strokovnjaki mnenia, da prehod romunskih čet čez Donavo sploh ni imel dalekosežnejšega na-mena. Romuni so hoteli Ie vznemir-jati sovražnika. oziroma njegovo v Dobrudži sto}ečo arniado za hrbtom ter tako olajšati svojim na fronti Topraisar - Tuzla stoječhn če-tam boj. O prehodu romunskih čet čez Donavo, poročajo še iz Sofije: Romuni so se prepeljali čez reko ponoči na čolnih. Prehod so jim oiajsali šte-vilni donavski otoki. Nato so napravili romunski pijonirji most, po kate-rem je šla v cele-m ena divizija na bolgarski breg. Na bolgarski strani • so si začeli graditi utrjeno mostišče ter prodirati proti jugu, da bi do-segii in pretrgafi železniško progo Ruščuk - Varna. Zavezniki pa so takoj storili vse, kar je bilo treba in so prodiranje romunskih krdel kmahi ustavili. Pri tem so igrali avstriiski monitorji odlično vlogo. V najhujšem ognju sovražnih topov so se zagnali proti sovražnikovemu mostu ter so ga z dobro pogođenim! strdi razdrli. Monitorii, ki so se vsi nepoškodova-ni vmili. so izvršili s tem ne Ie si-jajni junaški čin. temveč tuđi velepo-membno strategično delo. Romunske čete na holgarskem bregu so bile vsled uničenja mostu vsai za nekai časa izolirane in zavezniki so imeli priložnost. pripravki vse,. da jih energično preženejo. ROMUNSKO URADNO POROČILO. 2. oktobra. Severna in severozapadna fronta. Boji v gorovju Gorgenvi in Hargitta trajajo. Vplenili smo 4 strojne puške . in vjeli 11 častnikov in 500 mož. LISTEK. V gori. (T. fL) (Dalje.) Na svetu ni Ijubezni, kako lepo bi bilo, ko bi živeli vsi v ijubezni, po bratovsko. PrišeI bi eden k druge-mu, pa bi mu dejal: >'Brat, poglej, pomisli.« Oni pa še pomislil ne bi. — Pogledala bi si v oči in razumela bi se. Tako pa, v očeh je tema, da se ne vidi skoz, v srcu pa je noč i;; kdo bo iskal z lučjo rane. Ali ni priprav-neje, da ga pustiš, da se obrneš in da izkrvavi srce in če še ne da miru, ma daš trovila. pa se ti umakne. Tako }e. Drug drugega izkorišča. Ddal sem ob morlu, tam je mravljiščc trpi nov. Od jirtra« do noči skrivijen hrbet, v tla zakopane oči. Tam sem pustil pol mladosti. Komur ni traba, ne tvee:a življenja* zakaj pa? rajši piaća lačncms forint in če se vgoćk nesreća, kaj ga briga, on )e plača!, pa si mije roke. In lačmh j« doeti. (Hej nekoč pridem v veliko mesto, U }e podobno pejčevini, itklli it vanjo, pa se težko, težko izmotaš. Ljudi je tam prevce, dela premalo za vse. Iskal sem, vse sem pretaknil, a našel nisem. Pridem gladen na ve-likanski prostor. Gnječa nepopisna, preril sem se s težavo. Naenkrat stojim pred veliko menežarijo. Zu-naj vse polno opic, gladkih, kosma-tih, ne verjameš, da so imele skoro čisto človeške obraze, samo rep jih je izdajal. Čujem, kako vabi kome-dijant in ponuja onemu, ki se oglasi za rokoborbo z medvedom celih pet goldinarjev. Zakrulilo mi je v želod-cu in ne vem več kako, prijel me ie za roko, pa me peljal na oder, postavljen v kotu med velikasisko žc-lezno ograjo. Nisem si upal pogledati ne na desno, ne na levo. Spodaj pod mano je valovilo četo morje ljudi. Zakrila mi je tema oči, začnl sem rjovenje živali za seboj in tresel sem se po vsem životu. Natakniti so mi pisano, lepo barvano obleko. Hotel sem zbežati, pa komediiant me je po-tolažil s tem, da bo imel medvejđ na-taknjene usniate rokavice in nsnjato torbo. Odlegio mi je, vide! sem spet pet goiđinariev. Naenkrat *axvoni, kakor pri fari k maši. Komodtiant izgine in bil sem spet sam. Nenado-ma prileee ori nekod mrekm. Ko ne zagleda, se postavi na zadnje noge, in komaj da sem se zavedel. sem že ležal na tleh. Opraskati me ni mogla, razmesariti tuđi ne, a premečkala me je. kakor testo. Začel sem kričati/Komedijant je imel kosmatinca navezanega na debeli verigi in ga je potegnil izven ograje raz rnene. Sram me je bilo. Skočil sem na noge in čakal z iziegnjenrmi rokami, široko razkoračen. Pa kakor prej, prijel me je znova, da je zaskripak* po re-brih. Zvrtelo se mi }e v glavi in kako je bilo patem, ne vem več. Čul sem še p!oskan]e IjukU. To pa dobro vem, kako sem sedel o-ni popoldan v predmestju, pod de^elhn koaathn koštanjem, sopec, z razbolenim životom in kako sem stiskal pet goldi-narjev v žepu. Vkiiš tako delaio z lačnim človekona. Zdravje m smrt plačajo s petifiii goJdinarjL Pa še to. Učil se nisem mkoli popr*vfl»ii zva-nikov. Iskal se« dda te t*val te kraja v kraj. Pa pridem pred gospoda z očan. »Dela omi te jdtnaarja tuđi ne — pomagale, z&fQ&bwi ist vse.« Gospod si fe obrisal usta z roko m delal Č&to mina Madno. »Dosti je takih, pa zsote M kod nekaj. Gle] zvonik je raodtapa* in Ja« bolko je nagnjeno w sIml tmmm Stran 2. ,aLOV£Nb*l NAKOU*. Une 5. oktobra 1916. 228. Siev. UM« napad na Cmoroda Berlin, 4. oktobra. Iz Renov po- ročajo: Sovražni letalci so popolno-ma razrušili vihodni steber donav-skega mostu pri Crnivodi. Mesto sa-mo je močno poškodovano, zlasti kolodvor. Transporti čet so vsled le-talskfh napadov jako otežkočeni. Francozl priznavaio važnost romunskih boiišč. Žene v a, 4. oktobra. Herve pi§e o položaju romunskih arir.ad: Porazu pri Tutrakanu je sledi! sedaj poraz na Sedmograškem. Ta bi lahko ime! šc mnogo resnojše posUdl-c e. S tem, da je sovražnik osvojil prelaz Vorostoronvi Je zasedel važna vrata za invazijo na Scdmogra-iko. Zdi se. 4a predaja glavno tori-Sče bojev na Balkan. Rusi naj spoznajo, da tvori Ro manija sedaj žanje glavno bolišča. Pod-polkovnik Rousset pravi: Romu ni so se moraii umakmti 40 km od Sibinja ter se še dosedaj nišo mogli popolno-ma osvoboditi iz obkotjenja. Tuđi Rousset opozarja. da Je balkansko bojišče sedaj najvaž-nejše. Naše ćete pred Fogarasom. komuni se sicer trudijo na vso moč, da bi zavojevali nazaj prelaz Veres Toronvo, vendar se jim to ni posrećilo, nasprotno so naše čete prodrle proti vzhodu ter ženejo pred seboj ostanke južno od Sibinja raz-bitih Čet. Tako so prodrle naše ćete proti vzhodu v dolini Alute že pred ^Fogaras, dočim naša fronta v gorov-ju Fogaras nekoliko zaostaja, kar je iv gorati pokrajini povsem naravno. Severno od Fograrasa v goroviu se Je naspretno posrećilo Romunom ob Mali Kflktili nekoliko napredovati. Rom unsko uradno poročilo. 2. oktobra. Naše čete so prekoračile med Ruščukom in Tutraka-nom Donavo. V Dob rad ž i smo na-padli na ceii fronti in potisnili sovražni centrum in desno krilo nazaj. Odlikovanje za zmagovalca pri Sibinju. Nemški cesar j? odlikoval ba-Wrskega generala Kralta v. Del-mensingna z redom Pour lc merite za spretno vodstvo čet tužno od Sibinja fn zasedenie prelaza Veres To-ronya. Armadfio povelje generala Falkenhayna. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) General Falkenhavn je izdal armad-no povelje na zmagovalce pri Voros-fcoronvi. V njem je rečeno: Izrekam pri bitki ob prelazu V6rostoronya udeleženim četam svoje popolno priznanje za njihova sijajna dela. Šte-fvilno dosti moenejši nasprotnik je itoKko kakor uničen. Kar nasprotn!-kov še bega po gorovju. ne odide ^ashiženi kazni. Slabi deli, ki so po fcihotapskih potih zbežali na Romun-!sko, nišo nikake čete veČ. Naj se ■vsem sovrairnkoir) domovine zgodi jfeako. To }e vroča želja, ki živi v na-Šem srcu. Naprej torej na nova de-janja In na nove zmage za vse, kar nam je drago. Kui 'ujioni p.iinanikujs miiniciic. Curili, 4. oktob. V Parizu se govori, da primanjkuje Romuniji municije in cia grozi romunski armadi ka-tastroia, ako ji ententa ne priskoči kar najhitrejše na pomoć. Pravi se, da se je Romurnja preskrbela z municijo Ie za 3 mesece, ker je bil romunski generalni štab prepričan, da bo vojna do takrat žc končana. Požari v EukaresU Frankobrod, 4. oktobra. »Frankfurter Zeitung* javlja: Po poročilih nem^kega letalca iz Sofije, je vsa Bu-karešta morje plamen. Ceii mestni deli £ore. Sofija, 4. oktobra. Po izpovcdi vjetih letalcev je ucinek zeppelinskih in letalskih napadov na Bukarešto strahovit. Požari trajajo več dni, ker ji na razpolaganie stoječe moči ne morejo omejiti. Romuni imajo sicer 150 letal, a zračne napade na Sofijo so dos^ej izvršili samo Francozi in Angleži. Razpoloženje v Romuni}!. »Russkoje Slovo« poroča iz Bu-karešte. da se bo na Romunskem v kratkem sestavila nova vlada. Mi-nistrski predsednik Bratianu je po-vabii Filipesca in Take Jonesca. da vstopita v kabinet. Parlament se bo v kratkem sestal h kratkemu zase-danju. V Bukaresti je prebivalstvo vsled zadnjih porazov silno potrto. »Viitorul« opominja k miru. -Epoca« pa pozivlja narod, da naj zastavi vso svojo silo, ker se vsa usoda koncentrira sedaj na Romunijo. Rusija je dolžna, da nam rjomaga v tej težki uri. Preko Romunije bi se moral izvršiti glavni udaree na centralne države. To se nam je tud! obljubilo, ko smo vstopili v vojno. In Bolgar-sko so obljubili, da bođo prvo stis-nili. Boji o HnReđoniji. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 4. oktobra- Makedonska fronta- Med Prespanskim jezerom in Varđarjem živahno delovanje artiljerije in infanterije. Sovražne po-sisuse severno od vaši Strupinovo in Bahovo prodreti našo crto smo v kali Trdu^li. Vzhodno od Vardarja do Dojranske^a jezera slaboten artiljerijski osenj. Naša artiljerija je razpr-5ila dve stotniji, ki sta se bili zakopali vzhodno od vaši DolželL Na fronti ob Strarni so se vršili trdo- ni pravega delavca pri roki, sprejmi, iđobiš dvajset goldinarjev.« — »Ho-ho — dvaisei goldinarjev — sem si roMil.« — »Se nikdar nisem plezal. Ha zvonike« — sem omenil boječe. »Kakor veš in znaš in kakor hoćeš, saj boš plačan.« Pomisli kako nevar-no in vendar sem splezal na vrh, po-pravil vse in se \Ttel na labolku kakor vrana vrh smreke. Olej tuđi ta je plačal z dvajseti-tni goldmarji življenje. Pa kaj hočeŠ, Če si sit, ti ni treba, če si lačen pa inoraS. Reci bratu, lačen sem in on ti ox!govori: — »pokrij mi rastrgano streho petnadstropne hiše, pa do-btŠ —«. Pomisli, nikdar Še nisi sto-paJ po latah in zdaj moraš, če si ho-češ kwpiti hleb kruha. Tak je svet. Skofcec ie postal zamišljen. Tu-Jec si }e napalH drugo cigaro in gle-dH v lnčko, ki je začela po malem pojefneti. »OovoriS modro. Kaj r>a pra-vi§ o tem? Imam pretnoženje, aK ?a naj razxtelim med revne vaščane?« Popotnik Je giedal §c vedno v lt^ m cKlkinMri: »Ni treba, ali ne H-r2&9&j nfllKAih ž«!jev.« Skobcc je tfedal v tla in drsal z nogo. »Dobro, kaj pa, če mi Je kdo Idolžaa, doUan mnogo in jaz sem ča-tcal lete Im leta, pa mi ne vrne?« OKmm irttodajl&) vratni boji v okolici krajev Karad-žakej, Jenikej in Kadrije. Nb egejski obali živahno križarjenje sovražnih enot. Francosko uradno porodilo. 3. oktobra. Na levem bregu Strume smo s krvavimi izgubami za sovražni ka zavrnili dva nova proti-napada Bolgarov na pozicije, zavze-te oć Anglezev dne 30. septembra. V pokrajini Crne prodlrajo Srbi naprej na zapadnih višinah in na veli-kern grebenu severno od Kajmakča-lana. Srbska infanterija je vzela vČe-raj prve sovražne jarke na visinah Starega Groba. Srbi so vplenili novo boćarsko baterijo. Na našem levem krilu rraja slabo vreme. 3. oktobra. Vsled zmagovitih bojev Srbov v pokrajini Kajinakča-lana so Bolgari opustili svoje pozicije na Starkovem Grobu in ob reki Brod. Zdi se, da se umikajo proti se-veru. Srbi so zasodli Sović, franco-ske čete Petrovac in Vrbene. Na desnem krilu so vzele angleške čete Jenikej vzhodno od Strume. Antfeško uradno poročilo. 3. oktobra popoldne. Južno od Ancre rrir. Izvršili srno uspe-§en rapad na jarke iužno od Lor>sa. 3. oktobra zvečer. Mudo deževje čez noč in zgoda] zjutraj. Boji v blizini Eaucourta V Abbayeja napreiu:'ejo zadovoljivo. Na drugih točkah mir izvzemši od časa do časa prenehajoči artiljerijski ogenj. Vreme ovira delovanje letal. Neko svoje letalo pogrešamo. Turika vojna« TURSKO URADNO POROClLa 3_ oktobra. Kavkaska fronta. Spopadi patrulj malega po-mena. Napravili smo neka] v)etni-kov. — Ostale fronte. Nobene-ga pomembnega docrodka. Dne 1. t m. so naše čete v Pobrudži uspeino zavmile napad, ki sa je bil sovražnik v okolici Anauzače nancril na nje. Ruski poraz pri Lučku. Na ruskih bojliCiti ni aobeat krajevoe izprernembm, V Ktrpatih boji več ali manj počivajo, tuno v Galiciji to se razviH pomembnej. boji, v nizini v VoliniJI pm besni nai-Ijutejši boj. O kaki ispremembi fronte tuđi tu ni govora. Neprestano valove nove ruske Čete proti našim oviram, vedno z istim uspehom; nepregledne so Žrtve, ki so jlh imeli Rusi na tem razmeroma ozkem prostoru od Svinjuhov do Kisjelina, uspeha pa nišo imeli prav nobenega. RUSKO URADNO POROClLa 2. oktobra. V pokrajini ob Narajovki in ob višinali na desnem bregu Zlote Lire trajajo ljuti boji. Sovražnik, ki je izvrševal protina-patie, je bil od našega ognja zavr-njen ter je utrpel v^Jjke izdube in pu--cii 1600 vjetih v naših rokah. Ob Bi-iirici Solotvinski pri Poliorxlčanih ^o naši izvidni oddelki odstranili Uve ?ovrazni poljski straži, prodrli preko neke sovražne ovire in vieli nekaj rr.ož. V gozdnatih Karpatih do ro-n!iinske nieje so vjeli oddelki arma-de penerala Lešicke?:a tekom bojev od 19. septembra do vštetega 28. septembra v celem 13 častnikov in 25^6 mož. Isti čas napravljeni vojni plen šteje 4 topove. 13 strojnih pušk, 2 metali min, 1 metalo bomb, 75 zabo-jev municije in ročnih granat, 101 za-boj municije za strojne puške, več tisoi pušk in veliko množino patron. 3. o k t o b r a. V pokrajini vzhodno od Novela Aleksandrovska so začeli nemški oddelki po obstreljeva-niu zapnSčati svoje ovire bodečih žic. Naš o^enj jih je vrgel nazaj v iz-hodre jarke. Ob bre^u Serveča (le-ve^a dotoka Njemna) je obstreljeval sovražnik v odseku Krinkov (43 km severo - zapadno o<1 Baranovičev) in Ostašince (f> km južno od Krinkov) na?e pozicije ter ie poskusil ob 1. ponori v tem odseku napod. ki )?a je naš c^enj zadržal. V okolici Zatur-čeve C3ft kilometrov vzbodno od Vladimira Voliniskecfa), Volie Saduv- skaje in Slivova §o M odigravali ljuti boji. Naše čete so vzele mesto« ma dele posicije sovraŽnika, ki se ie s skrajno Uutostjo uplral. Na bregu Cettljpvke in v okolici visine Zlote Lipe trajajo ljuti boi). Ob Cenijovki je izvršil nasprotnik. ko ie dobii moćna oiačenja, protinapad, ki smo ga s svojim ognjem razbili, pri čemer smo prizadejali sovražniku velike izgube. Trdovratni boj v tej pokrajini traja. Tam smo vjeli dne 2. oktobra nad 1000 mož. Skupno Šte-\ilo v tej pokrajini dne 30. septembra. 1. in 2. oktobra vjetih se zvišuje na 5000. med njim i S nemških častnikov in 600 nemških vojakov. Ruski notranii miiister o voini. Petrogr^d, 3. oktobra. »Kor. ur.) Notranji minister Protonopov je izjavi napram zasten ikom časopisja, da je treba vojno, pa naj bo še tako strasna, do konca fzvesti. Pritisk, ki je podrl vse ovire ter zedinil Rušilo v lovu za zrnato, dokazuje, da je prodrlo to prepri.anje v narod. — Časopisje z velikim zadovoljstvom snrejema to izlavo. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Petrograda poročajo: Mini-strski svet je odredi! konfiskacijo premoženja vseh i7daja!cev, katerih bivali^će ni znano ali ki bivajo v inozemstvu. Komite v Minsku je zaprosil rusko vlado za dovoljenje uvoza zmrz-lih kitajskih podgan kot živila. Rusija pomnožuje svojo policijo. Rusko notranje ministrst/o na-merava pomnoriti policijo, da prepreci nerednosti pri razdeljevanju ži-vil. po vojni pa naj onemogoči revolte. Dolžitve svetega sinoda. »Russkoje Slovo« dolži vrhovno vodstvo pravoslavne cerkve. Sveti Sinod, in ekstremne stranke desnice, da delajo propagando za NemČijo. Ililiika nm u w\ ifiili. Uradno poročilo naznanja stop-njevano delovanje italijanske artiljerije na kraški visoki planoti, ki ni ponehalo tuđi ponoći. Poleg artiljerijo delujejo v tem odseku z vso Iju-tastjo tuđi metala min. Na Krasu je že stopila v akcijo infanterija in na obeh straneli Opatjegasela so bili boji, ki so se izvršili ugodno za naše čete. Italijanom se je bilo sicer posrećilo, vdreti v najsprednejše jarke, ali bili so takoj ven vrženi. V osmi ofenzivi se godi Italijanom torej tako kakor v sedmi. Po najsilnejši artiljerijski pripravi se jim sicer posreči trenoten uspeh, toda hitro so tu branitelji Krasa in preženo napadalca, predno se je še pravzaprav zavedel, da je kaj dosegel. Na Krasu delujejo neprestano tuđi italijanski letalci. Torej artiljerija, infanterija, letala, na zemlji in v zraku najsrditejše italijan-sko napadanje kra^kega ozemlja, čez katero naj bi jih pripeljala pot v Trst. Osma ofenziva je v teku, silno pripravljena, obramba pa je tuđi po terenu in po razpoloženju čet. ki bra-nijo Trst, taka, da smemo mirno pri-čakovati, da tuđi nova ofenziva ne prinese Italijanom onih uspehov, katerih se nadeiajo in v katerih dosego Krvne topovi podne vi in ponoći in je pripravljena brezdvomro ogromna armada. Glavno težišče osme ofenzive je Kras. italijanski topovi pa ob-dehijejo prostore tuđi ob ostalih de-lih fronte, tako je sporočeno italijan-sko delovanje tuđi ob koruški fronti in ob Fleimski na Tirolskem se na-dr*ljuie. tam narada tuđi infanterija. Ofenziva ie torej razte^njena na vso fronto in povsedi je pričakovati ljutih bojev, naibolj krvavi so na Go-riškem. ITAUIANSKO URADNO POROČILO. 2. oktobra. V dolini Ledro so se izvršili v naših izpostavljenih crtah mali infanterijski spopadi. pri katerih se je našim posrećilo prizad-jati sovražniku izgube in ga vreČi nazaj. V dolini Astico se je osredo-točil ogenj sovražne artiljerije na že-lezniško progo v blizini Seghe, ne da b! se jej posrećilo prekiniti promet t vlaki. Na ostali fronti artiljerijski boji, lri so bili ustavljeni na kraški planoti. Vofvođa sia ?c vodH sedmo ofenzivo v preteklem mesecu povsem brezuspešnoin je njegova armada na kraških tleh doživela obču-ten poraz. Gotovo radi tega je prišlo do spora med Port Said«f »Gia-va« in ^Cgeo«, kar družba »I tali a maritima« spomča de!ničarjem. An-jrleška petrolejska ladja »Vanellus« (960 ton) je v pristanišču Havre oo-rolnoma zgorela. Ministrska krlia na Grikem. London, 3. oktobra. (Kor. nrad.) xDaily Telcgraph« poroča iz Aten: Ministrstvo Je demisllo-niralo, izvzemši ministr-skega predsednika Kalo-gcropulosa in zunanjega m I n i s t ra. Pričakuje se, da bo Ka-logeropulos sestavil no\i kabinet. Lusano, 4. oktobra. »Italia« poroča, da hoče kralj Konstantin se-staviti tak kabinet, ka teretnu bi če-tvero2vcza zaupala in ki bi vzeH ve-nizelističnemu gibanju vodo t koies, Veaizelos na krmilu? Lugano, 4. oktobra. Italijanski listi poročajo iz Aten, da je neposredno pričakovati imenovanje V e-nizelosa za ministrskega predsednika. Grožnje entente kralju Koostantina. Lugano, 4. oktobra. Italijanska »Agenzia nationale«: Cetverozveza je izročila kralju Konstantinu noto, ki zahteva, da naj kralj takoi rzčisti grško ozemlje cxl bolgarskih čet, sicer da bo ententa proglasila na Gr-škern obsedno stanje ter razorožila armado in mornarico. Kralju odmer-jeni rok je zelo kratek, ker caka general Sarrail na odločitev, da priĆ-ne z velikopotezno akcijo. Prodvenlzelistlčni tegredL Atene, 2. oktobra. Protiverazeli-stično gibanje v Atenah se širi Liga rezervistov je jako delavna. V gle-dališču je prišlo v navax>čnosti fran-coskega poslanika do manifestacij za kralja in demonstracij proii Venlze-losu. Pariz, 3. oktobra- (Kor. urad.) »Temps« poToca iz Aten: Na otoku Z a n t e so se zgodiH podobni izgredi kakor v Patrasu. Okna venizeli-stičnega kluba so razbrta, več de-monstrantov in policilskih uradnikov je ranjenih. Pariz, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Temps* poroča Iz Aten: Pristaši Gunarisove stranke in člani rezervi-stovskih zvez so svoje delovanje v Atenah in na deželi podvojili. V Pi-reju so priredili hrupne demonstracije proti prostovoljcem« ki odhajajo v Solun. Solunska vlada pozlvlte pod orofle. Solun, 3. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Narodni obrambni odbor je izdal naredbo, ki kliče vse begunce in prebivalce Makedonije letnikov 1907. do 1915. pod orožie. Oni. ki se vpoklicu ne odzovejo, se bodo morali zagovarjati pred revolucijo-narnim sodiščem Revolta v grškl mornarfcL Lugano« 4. oktobra. Italijanski listi poročajo: Tri grške torpedovke so včeraj zapustile Pirej. da se ppfr-družijo ententnemu brodovju pred Solunom. Itaiitanl na grtkih tleh. London, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Morningrpost« javila: Neki italijanski oddelek je zasedel Argryroka-stron, drugi je prispel na angfleSkih ladjah v Santi Ouaranta ter je zasedel D e 1 v i n o. OrSke čete so se v obeh slučajih umaknile. Z otoka Krete. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Telegrapht poroča iz Kancje 2. oktobra: Provizorična vlada je utrdila svojo pozicijo ter uredila na otoku Kreti lastno upravo. Uradniki. ki se nišo hoteli vkloniti, so bili odpu-ščeni ter imenovani drugi na njih mesto. Poleg tega so bile izdane odredbe ter vpeljajii novi zakoni o javnih službah. Na zapadnem delu otoka, kjer so močno zastopani Venize-losovi nasprotniki, je bilo proglašeno vojno pravo, da se preprečijo nemiri. Vsi častniki rezerve In vse moštvo je bilo pozvano, da vstopi v vojsko nove države. Otok lahko postavi iz-vežbano moštvo, če ukaže provizorična vlada mobilizacijo. Predno pa v Atenah ne bo paćlla odločitev, se ne bodo storili koraki. Gotovo se bo Kreta pokorila ukazu mobilizacije, ker se hoče prebivalstvo bojevati. Isto velja najbrže tuđi glede drugih otokov, ki so se pridružili gibanju, v Stari Grski pa je duh drugačen. Tam bi se ukazu mobilizacije nafbrže protivili. Sprijaznenje kralja z Venizelo-som bi morda izboljŠalo položaj, toda ćelo potem bi bilo storiti še mnogo, predno bi bilo mogoče zaupati V Stari Grčfii nabranim četam.i Oamizija na Samosu se je vdala- Večji del orožništva se je prklružfl revoluciJL Vpok&i na Svedskem. Švedsko vojno ministrstvo namerava vpoklicati vse v inozemstva živeče mlade Švedce k vftfbanln, 228. §tev. .^LOVeNSKI NAKOU*. one 5. oktobra t»**. Slran 3. Bitka ob Sommi. Silni boji med Ancro in Sommo se nadaljujejo. Na ćeli fronti od Thiepvala dc Peronna se vrste napadi Francozov in Angležev, nikjer pa ti boji nišo imeli uspeha. Tako so se predvčerajšnjem zopet ponesre-čili angleški napadi v odseku Mor-val - Bouchavesnes in francoski napadi ob cesti Saint Pierre Vaast in v gozdovih južno od tam. "RANCOSKO URADNO POROClLO. 3. oktobra popoldnc. Se-verno od Somme precej hudi artiljerijski boji v pokrajini severno od Rancourta. Nemci so poskusili izvršiti sunek iz gozda Saint Pierre Vaast, zaporni ogreni in ogenj strojnih pušk pa jih je tak oj vrgel nazaj v izhodišča. Francozi so vjeli nekaj mož. Povsod dragod je bila noč mirna. — Letalstvo. Tekom včerajšnje-ga dneva je zbil francoski letalec neko nemško letalq pri Conde - les -Austrvju v okolici Fonziersa. Ser-geant Sauvage je zbil tek3tn silnega boja svoje peto letalo, ki je padlo iužno od Traneleva na tla in se razbilo. 3. oktobra- Na fronti ob Sommi nam je dal krajevno omeien napad na obeh straneh ceste Pćronne - Ba-paume posest nekega važnegra jarka severno od Rancourta. Vjeli smo 120 mož. med niimi 3 častnike. Južno od reke precej živahno delovanje artiljerije in topov v strelskih jarkih. Z ostale fronte ni sicer ničesar po-rocati. Belgijsko u radno poročilo. 3. oktobra. Dne 3. t. m. se te •Jigral popoldne v okolici Dixmuitf-na artiljerijski boj. Angleško uradno poročflo. 3. oktobra. Trije bolgarski hataljoni so napadli našo novo pozicijo na vzhodnem bregu Strume. Njih napad se je zlomil v našem ognju. En naš bataljon je \-jeI pri bajo-netnem napadu 40 mož. Naši letalci so obložili transport Čet in v Seres vozači vlak z bombami. Topovi ob SommL Švicarski listi poročajo, da stoji na francoski in angleški strani ob Sommi 4000 top-lavno vrednost posanieznika (10 fr. na dan = 3000 frankov na leto) s 33 kot povprečno številko ddavtie sposobnosti; to pomeai, 4a zuia> ispite FrancUe vsled mnrtt njenih na hott-ščih padlih sinov 150 miiijard. K 50 milijardom dosedanjih faktičnih »-datkov Je priSteti še 30 milijard vojnih stroikov za leto 1917. ter 5 milijard za povzročeno škodo. Končno je priiteti tem vsotam še 30 milijard francoskega državnega dolga. Na ta način priđe Brizon do strahovite vsote 300 milijard, ki izraia škodo, povzročeno po vojni samo francoski državi! Da si moremo to vsoto vsaj nekoliko predstaviti, }e treba pomisliti, da so cenili naciionalni ekonomi leta 1895. ćelo narodno premože-nje Francije na 250 miljard frankov! = Romunskl finančni minister o NemčijL »Daily Telegraph« prinaša razg:o\'or z romunskim finančnim ministrom Costinescujem, ki je baje iz-javil: Romunska utemeljuje svojo udeležbo na vojni z narodnostnim principom, ki ga je postavila Anglija kot podlago za novo karto Evrope. Danes ima Romunija 700.000 baione-tov in jutri, če bo Romunija velesila, jih bo imela nad 1 milijon, da se bo mogla braniti proti vsakomur in mogla postaviti nemškim interesom nasproti interese lastnega dobrobita in prospevanja entente. Zavezniki bodo našli pri Ran\unih pomožne čete, ki jim bodo mogle dejansko sekundirati pri njih naporih za politično in gospodarsko nadmoć, če ne bo zadcla Romunija, kakor prej, v Angliji in Francoski ob brezbrižnost napram metodam ljudstva, ki hoče izrabiti vso svojo silo, da si zagotovi gospodarsko nadmoć. Če bodo zapadne države zopet storile to napa-ko, bo Nemčija zopet stremila za svojim ciljem in brez topov in brez plina bo zopet uveljavila hegemonijo, ki jo je vojna iztrgala. Zmaga zavez-nikov je zagotovljena in je temko kmalu tu. Toda k»>nčna zmaga se more zagotoviti samo, če se nemškim podietjem ne pust! več odprto gospodarsko delavno nolie. = Danski finančni zakon. Danski finančni minister je predložil zbornici finančni zakonski nacrt za leto 1917/18. Izjavil je, da jfe narasli ■zvoz Danske na poljedelskih izdel-kih, ki je znašal leta 1913. le 5M mi-lijonov kron, leta 1915. vsled zviša-nega izvoza mesa, zlasti svinjskega mesa. krmi! in jaje, približno £00 milijonov. Državni izdatki leta 1915/16 so presc^Ji dohodke za 70 milijonov, kar je večinoma krito s posojili. Le-tos bodo znasali izdatki vojaskega proračuna kakih 100 milijonov kron. Draginjski izdatki zahtevajo kakih 30 milijonov za leta 1914—1918. raz-mere, nastale vsled vojne, na zahtevajo večji izdatek 200 do 250 milijonov, od katerih je 100 milijonov še dobiti. Pravilno bi bilo dobiti ta zne-sek pravočasno s posojilom. Vzrok. da ni ničesar predlagal. je, ker se more vojna nepričakovano hitro kon-čati in pa ker utegne država z dru-gega vira dobiti velike zneske. = Kriza na Portug^Iskem. Portugalski ministrski predsednik Jos6 df Almeida je odstopil. Finančni minister Alfonso da Costa je začasno p.revzel predsedstvo. — Novi ameriškl veleposlanik y Carigradu. Novi veleposlanik Zedi-njeni'i držav Elkus je nastopil svojo službo v Carigradu ter ga je sultan sprejcl v slovesni avdiienci. = Demisija japonskega kabineta, Člani japonskega kabineta Oku-ma so podali izvzemši vojnega in nornari^kepa ministra svojo demisijo. Novo ministrstvo bo sestavfl ali baron Kčto ali grof Terauhi. Lmrl Je za težkimi ranami, dob-Ijenimi na iaškem bojišču, Josip Bre-zigar iz !>eskelpri Kanalu. Predstoinistv! c. kr. okrainih sodnij Kanal in Gorica se nahajata sedaj v Grosupljem na Dolenjskem. Županstvo občine Temnica na Krasu posluje od 1. oktobra dalje v občinskem uradu v Koprivi, kamor se je obraćati v vseh opravilih, spa-dajočih v župansko področje. Gospodična Em a Fonova iz Sol-kana naj naznani svoj naslov ali se zglasi v našem uredništvu, kjer dobi pismo svojega brata Danila, kadet-neg-a aspiranta, ki se nahaja v itali-janskem vjetniitvu v Kataniji na Siciliji. Opnachlasella — Nabresina. Kaj pcmagaio odredbe, kako se imalo pisari krajevna imena, ako se pa te odredbe ne izvršujejo. Ukazano je bilo pisaći Opatjeselo in NabreŽina, v včeraisnjlh uradnih poročilih pa čitamo po vseh nemških listih še vedno: Oppachiasella in Nabre-sina . . . Baška — Primorje. Kakor znano, je bilo z uradne strani določeno, da se ima Baška na otoku Krku imenovati ođslei »Primorje«. Prebivate onih vasl, ki so oddaljeni od morja, res imenujejo Ba5ko Primorje, ali to radi tega, ker tam pridejo đo morja. $ip« m Ji Primorje caU^DokraSMu. zato naj bi Baška ostala Baška. — Oznak »Primorjec bi več mota nego koristil. Dnevne vesti. — Slike mesu Drača. Od dežel-ne vlade smo prejeli: »Kakor se nam sporočase bodo povodom dnij darovanja prodajale razglednice z umet-niško izpeljano reprodukcijo neke od Nj. Velečanstve cesariee Char-lotte Mehike slikane skice mesta Drača. Originalna slika nahaja se v posestvu znanega dobrotelja gospoda Nikolaja viteza Gutmansthala, vele-posestnika na gradu Dvor, ki je iz-ročil reprodukcije pod predsedni-štvom gospe Mirije grofice Attcms stojećemu odboru za prireditev dnij darovanja. Ker so te slike zgodovin-sko in aktuelno zanimive, je pričakovati, da bodo našle mnogo odje-malcev, posebno ker se bodo odda-jale po nizki ceni.« — Pohvala avstrijske obrtnosti. Cesar je izdal lastnoročno pismo na ministrskega predsednika grofa Sttirgkha, v katerem izreka zahvalo in priznanje avstrijski industriji in obrtnosti za njeno delo za vojno. — Oglasil se je iz vjetništva enoletnik - četovodja Josip Kozak, absolvent ljubljanskoga učiteljišča, zaveden in splošno priljubljen sin tu-kajšnjega me^arja g. Milana Kozaka, V hudem boju ranjen ie prišel početkom avgusta v rusko vjetništvo. Zdravi se v Moskvi, odkoder je vce-raj pisal svojemu oČetu. Zadovoljen je in rane se mu dobro ćelijo. PoŠilja iskrene bratske pozdrave vsem znancem in prijateljem. — Umri je v Ljubljani namestnik kranjskega deželnega glavarja Leo-pold baron Lichtenberg v starosti 6.1 let. Bil je od leta JSS4. vele-posestniški zastopnik v kranjskem deželnem zboru ter je slovel zlasti kot poljedelski strokovnjak. Radi svojega koncilijantnega značaja je bil pokojnik splošno spoštova«. Počivaj v miru! — »Gfasbena Matica«. Po dalj-šem odmoru poletne dobe, caka ob-činstvo zopet velik glasbeni užitek. V torek, dne 10. oktobra bo namreč v dvorani hotela »Union« 12. vojno-dobrodelni koncert »Glasbene Matice«. Povodom »darovnih drri« se vrsi na korist mvalidnim in jetičnim vojakom ter vojaškim vdovam in siro-tam. Nastopila bosta dva velika umetnika: gosp. Jure T k a 1Č i ć, virtuoz na violončelu, m gosp. Iler-mann Gruss, virtuoz na klavirju. Oba sta nam od svojega lanskega nastopa v Ljubljani v najlepšem spo-minu. Prihajata iz Zagreba in sta umetnika prve vrste. Vstopnice se prodajaio že od danes naprej. — Pevski zbor »Glasbene Matice« ima od danes naprej zopet redne vaje. — Premeščen }e c. kr. okrajni tajnik Aleksander Schaffer iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvn v Litiji. — LJudskošcrtske vesti. Za su-plentinje so nameščene: Leopoldina Merala v Ribnici, Mariia V i 1 h a r v Razdrtem, Ema F I a j s v Iški vaši. Franciška Weber v Žireh. — Neobdačeni sladkor za zastt-no pltanfe čebel. Finančno ministrstvo je sporazumno s trgovinskim ministrstvorn z razpisom z dne 23. julija 1916, št. 56026, vpoštevajoč resnično potrebo dovolilo za zasilno pitanje čebel spodaj navedenim zve-zam čebelarskih društev določeno množino neobdačenega kristalnega sladkorja in sicer pod pogoji, ki so jim bili naznanjeiii svojedobno z razpisom finančnega ministrstva z dne 22. septembra 1910, št. 69.444. Društvu »Osterreichischer Reichsverein fur Bienen-z u c h U9 na Dunaju I., Helferstor-ferstrasse 5, je bilo dovoljenih 1800 meterskih stoto v kristalnega neobdačenega sladkorja; »R e i c h s-vereinigung d'er selbst-standigen Bienenzucht-Landesvereine und Ver-bande Osterreichs«. v Pra-gi. Kraljevi vinogradi, pa 4500 meterskih stotov. Pri razdelitvi nave-dtene množine sladkorja je pred vsem paziti na to. da se pri zasilnem pitanju ozir. krmljenju čebel za en panj ne porabi več kakor 5 kg neobdačenega sladkorja. Dalje pa Je gledati tuđi na to, da ga , k! si }o je najkopal kot ©noletrti prostovoBec. — V KraH/ Vinobradih pri Pragi Je umri vojaški kapemik m kornponist popularnih koračnic JuHJ F u č i k. — V Slivnici pri St Jurju ob Južni železnid je mmi tamka^ntl trgovec Robert G r a s s e 11 i. Trgalev na Štajerskem. V štajerskih vinogradih je pričda H^alcv: Lettna je ponekod slaba, growflfe pa zdravo ra sladko. Cene so zete visoke. Ciganka - ▼edežeriKt fe priSd pred neka] dnevi h kajžaricS Ivani Rotat v vaisico blizo Maribora in Jp tako rotila in mešala9 da i |e rVttna Rotat izročila ves denar, kar &m jt štrtn 4. .aLUVfcNSKI nakult, aiic 5. oktobra l*it> ??3, S^ Priljubljena umetalka Vanda Treumann in Vigo Larsea v sijajni veseloigri »Paažarska mačića«. — Jutru v petek, v tukajšnjem Kino-IdeaJu velik poseboi večer £ dvcma prvovrstnitna igrama. »Pamerska inačica«, veseloigra v 3 dejanjih. Dvojica Vanda Treumann in Vlgo Larsen pomenita vedno delikateso. Njenemu živahnemu temperamentu fe v tem filmu dana vsa prilika, pokazati svojo razposajenost, katere pnložnosti se tuđi v obilni meri posluži ter spravi s tem gledalca v naj-veselejŠe razpoloženje. »Greh«. Socijalna ameriška drama v 4 dejanjih. Slika nudi gledalcu vpogled v prist-no ameriško življenje; je pristna ameriška nravnostna slika dramatično napetega dejanja. Zanimivo de-janje. očarljivo tuđi za prebivaJce starega sveta, je v istini mojstrsko ufimljeno. Ta izvanredni spored se predvaja samo jutri, v petek, dne 6. oktobra. V soboto velik smeta v Kino Idealu. Aprovizacija. -f Oddaia krompirja. Krompir za druge kraje se bo oddajai sele drugi leden. V soboto se objavi raz-porecL Za silo pa se bo po možnostl oddajai krompir tuđi vse dni tega teJna in sicer od 5. do 6. popoldne po 1U kg za vsako družino. -h Pozor za krompir. Stranke, ki dobivajo krompir pri mestni apro-vizacije, se opozarjajo, da ga takoj ne spravijo, marveč, da ga najpreje preberejo in dobro posuše, sicer je nevarnost. da se jim pokvari. -h K podraženiu siadkorj«. Glasom tozadevne ministrske naredbe se je sladkor podražil. Trgovci pa onega sladkoria, katerega itnajo od pred 30. septembrom v zalogah ali, ki imajo že kupljenega pa ga dobe domov še le pozneje, ne bode smeli prodajati dražje, ampak samo onega, ki ga kupijo po novih cenaii. Cene doloći c. kr. deželna vlada Sladkor iz preišnjih zalog bode imel rume-ne,po 30. septembru kupljeni in dobijem pa rdeče plombe. -r Prepoved nakupovanja praši- čev hode. Dežeina vlada zaukazuje: 1. Nakupovanje prašiČev hode od hi-še do hiše je po vsej Kranjski prepo-vedano. 2. Ta prepoved ne velja: a) za osebe, ki nakupujejo za »Kranjsko deželno mesto za nabavo klavne živine« in se o tem izkažejo z na ime se glasečo izkaznico, ki jo je izdala dežeina komisija za ureditev prometa z živino v vojvodini Kranjski; b) za nakupe prašičev za rejo. ki se predloži za nje potrdilo obćiuskega urada kraja namesnbe. da «e potrebu je žival, ki se naj nakupi, za reio in da se bo za to porabiia. To potrdilo uiora občinski predstojnik stoji-šča kupljene živine odvzeti, ko izro-ći ži vinski potni list in je poslati de-žeini komisiji za uredi te v prometa z živino v vojvodini Kranjski. -r LJreditev prometa s praš&L Z naredbo c. kr. deželne vlade v Ljubljani z 28. septembra t. 1. Štev. 29.57b so podeljene »Kranjskemu de-želnemu mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani« vse tište pravice kot jih ima >Deželno mesto za dobavo klavne živine* glede goveje živine in telet. tedaj i z k I j u č n a pravica nakupa prašičev v kronovini Kranjski in pravica civilne rekvizicije potom okrajnih giavarstev, če bi lastniki ne hoteli prašičev prostovoljno oddati. Vsak izvoz prašićev iz Kranjske je prepovedan. Kdorkoli bi brez dovoljenia »Dež. mesta za dobavo klavire živine v Ljubljani« ku-pil prasiča na Kranjskeni za zakol bo strogo kaznovan po politični oblasti ter je vsaka zasebna kupčija s prašiči rrepovedana. Prašiče smejo nakuprn ati za zakol le nakupovalci »Kranjskega deželnega mesta za dobavo kiavne živine«, ki imajo posebne izkaznice podpisane od »Deželne komisije za ureditev prometa z živino na Kranjskem« pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani. Mesarjem, obeinam, zavodom itd. bo odkazuvalo »Kranjsko dež. mesto za dobavo klavne živine* prasiče za zakol po svojih na-kupovalcih in zaupnikih. Vse te odredbe so izdane z namenom, da se kolikor največ mogoče preskrM c in kr. armada in civilno prebh . : mastjo ter se prašičja mast ^uraz-merno razdeli med prebivalstvo, ob-enem pa ohrani domaća prašičereja. PraŠiči za pleme se smejo prodajati le na potrdilo županstva kraja na-membe, da se praŠic res rabi za pleme. Prebivalstvo naj samo pazi, da se omenjena naredba strogo izpol-njuje, ker le na ta način bo mogoča preskrba z mastjo in pravična raz-delitev masti. + Mlačev vlažneza itta. Dognalo se je, da poljedelci čestokrat omlatijo se popolnoma vlažno žito, da zamorejo vstreči oblastvenim na- ročiiom glede oddaje žita. Tako žito &e ne da hraniti in se tuđi moka kaj rada pokvari. Brez prirnerne pažnje v skladišnih, mlinih m drugih žitnih shrainbaji se tako vlažno žito vna-me. začne kaliti in se spridi, da ni primerno za človeški živež. Sicer je res koristno, če se i naglim poslovanjem zamore pokriti potreba na miev&kih ozir. žitnih iadelkih, ven-dar pa se vlažno žUo pod nikakim pogoiem ne srne brez prejsnjega po-sušenja v skladišca speljati. Politična okrajiia oblastva imajo strog nalog vršiti tozadevno najintenzivnejšo kontrolo. -t- Na cedilu borno letos ostali vinogradaiki ua Doienjskem s slad-korjem za domajo pii&co za delavce iz vinskih odpadkov. Draginja je neznosna, vina za drag denar sploh ne bo dobiti, žgaiija ni prav nikjer, delavci pa brez pijace sploh nemara-jo delati, kako naj si pomaga kmeti-ca, ki je sania doma? Na Primorskim so poiianci, posebno voditelj iaške stranke Goriške, pri ministr-stvu brezpogojno izposlovali ves potrebni sladkor v to svrho, brez vseh kart. A pri nas? Prej sa naru siadkor še obetali ali sedaj sklepamo iz neke ministrske odredbe, da ne bo nič. Vljudno prosimo nujiie odpomoči, dokler še ni prepozno. Številne naše prošnje so pri okrajnih glavarstvih. že davno vložene. -r Kurijozum. Deželna hiralnica v Vojniku pri Leiju razpisuje dobavo razbili živ ii. Mt^d drugim poziva, da se ji naj oferirajo: fina kava, riž, li-ih> namizno ulje, stearinove svece, Kiinerul in Cercs ter Schichtovo milo, iidino opravičiio za ta razpis je navedba. da je izdan na podlagi na-redbe itajerskega dež. odbora z leta 1869. Da, takrat so mogle ćelo hi ralnice nakupovati KuneruI in Ceres, kavo Santos in fini riž. Danes se nam zdijo taka imena vzeta iz starih oaik in pravijic. 4- Dve jaici za tri tedne. Od 1. do 21. okobra sme po oblasrveni ckI-^edli vsai\a oseba v Berolinu dobiti le tive jaju. -r Dežeino mesto za krrnila se braca do vseh interesentov in ura-dov z nujno prošnjo, da svoja pisma zadostno frankirajo, ker d-eželno mesto za krmila ne more plačevati do-kladnih pristojbin, ki jih nalagajo ne-zadostno ali sploh nefrankirana pisma. Ioni usnsi * Koruzni žgaiicL Delavka Marila Hoier v Gradcu si je skuhala žgance iz koruzne nioke. Po zavzit-ju teh žgancev ji Je postalo tako slabo, da so jo morali prepeljati v bol- * ProtiaJkofcoine deniooHraciie U ir^kem se gode zadnji čas prav pogostoma. V Batastu je 30.000 žensk burno demonstriralo in zahtevaio, naj se prepove izigelovajije in proda-janje žganja za pitje. Na čelu demon-strantinj je korakala grofica Kill-morey. * Plesalec v strelskem iarku. Velika opera v Parizu je prišla v veliko zadrego. Vojna uprava je tuđi njenega zadnjega plesalca poklicala v vojaško službo in ga poslala vstrel-ski jarek. Zclaj je ves slavni corps de ballet, kar je imel moških članov na fn nti. * Posku&en umor v cerkvi. V občini Stomsa pri Požunu na Ogr-skem je 351etni posestnik Pavel Šte-tek v cerkvi napadel med pridigo župnika Hojsseka in mu z velikim nožem zadal tri šunke. Šteteka so spravili v blaznico. Župnik je težko poškodovan. * Šola za služkinje. Zadrega s služkinjami je povsod velika. Zdaj so v Upsali na Spanskem ustanovili učni zavod za služkinje. V tem zavodu se uče dekleta vsega, kar je treba za službo, pa se tuđi uče, česar ne smejo. Uče se pa tuđi vsega, kar je treba vedeti iz zdravilstva in iz socijalnih strok. * Umor grofice Le Grell v Zagrebu. Zagrebška policija je zaprla brezposelnega trgovskega sotrudni-ka Gabrijela Miillerja in njegovo ljubico Kristino Fiiipović, ki sta umorila in oropala grofico Le Greil. — Muller je vse prizna! in tuđi povedal, kje je njegova ljubica zakopala ukradene stvari. * Predrzen post ni rop. V Lito-mčricah na Ceškem se je zgodil v soboto zvečer nad vse predrzen posni rop. Ko so odpravili poštni voz na kolodvor, sta bili v njem tuđi dve vreči denarja. V eni vreči je bilo 5000 K, v drugi pa sta bili dve de-narni Dismi z vsebino 6300 K. Ko so na kolodvoru voz odprli, nišo v njem več našli teh dveh vreč. Doslej še nič ne slutijo, kdo jih je ukraictel. * Blažen vojak na strehi. V Ve-Iikem Varadinu na Ogrskem se Je primeril razburljiv pribor. Vojak Mihajlo Kukuiič je zbia^nel. Ziezei je na streho bolnice' in klica i: Kje so Rusi. Sircir.ak je imei na glavi kal-pak, sicer pa bil sauio y srajci. Pri-hiteli so redarji, gasilci in dimnikar-ji, vsi, ki bi mogli pomagati, da se spravi vojaka s strehe. Dimu; kar ji so končno prislonili iestve, zlezh" na streho in po težkem razburljivem lovu blaznika vojaki vjeli in ga spravili v bolnico. * NajdaJiSi govor. V Londonu je bi! te dni končan proces, pri katerem je eden udeleženih advokatov imei pač najdaijši govor, kar jih je kdaj bilo izrečenih pred kakim sodiščem. Obravnava je trajala 144 dni in samo zastopnik tožene tvrdke je govori! ceiih 45 dni. Ta odvetnik — Upjohu mu je ime — se je koncem svojega govora opravičeval, da je govoril celih 45 dni, češ, da pri najboljši volji ni mogel prej končati, ker se je moral baviti z okroglo 50.000 vprašanii in odgovori, pretresti 5000 listov, na katerih so bile zapisane izpovedi prič in predelati 256 aktov. Za pripravljanje za svoj govor,* to je za čitanje vprašanj, odgovorov, izpovedi prič in aktov je rabil 84 dni, a še to d«io je le mogei izvršiti,, ker mu je pomagal tovariš pri sestavljanju iz-vlečkov iz aktov. Škoda, da marljivi advokat ni tuđi povedal, koliko je s tem lielom zaslužiL Umrli so v Ljubljani: Dne 30. septembra: Terezija Fi-gelj, užitkarica, 78 let, Radeckega cesta 9. — Jan Kowalyk« pešec. Mi-j hael Hrvniuk, pešec, oba v rezervni vojaski bolnišnici v Marijanišcu. —. Janez Zupančič, bivši premoćar, 64] let, Radeckega cesta 9. — Marjeta Uršič, užitkarica, 70 let, Radeckega cesta 9. — Ivana Katern, vdova vpo-kojenega železniškega čuvaja, 80 let Sv. Jerneja cesta 42. — Ivan Rav-nikar, zavarovalni uradnik v p^ 80 let, Poljanska cesta 47. Dne 1. oktobra: Miroslav Koren, bivši risar, 43 let, Radeckega cesta 9. — Radivoj Kunavar, reje-nec, 1 mesec, Poljanska cesta 43. Današnji list obsega 6 strani. Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfitna 111 tisk »Narodne tlskame«, DeŽelnl ZaSfop kmn^fke YOJVOđlne naznanja, globnko užalostrn, đa je dne 4. oktobra t. 1. preiuuiui visokos^ofctovani uaoie^tuik deželnega glavarja v đeželnem zboru t I Dnnniri hsrnn liorhtonliDrii-IsinDuliiti ni HiHordiPim LbU|lUlli Slili Uli Libiliibllllbiy JUlIuLIIIll Pl. HUIU Jllbllll komlur Franc Jožefovega reda, gospod na Ablah in Dobravi. Zemski ostanki blagega rajnika se prepeljejo dne 6. oktobra t. 1. ob pol 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Turjaški trg &t. 5, v Križevniško cerkev, kjer se blagoslove in potem v rodbinski rakvi pri sv. Križtofu k večnemu počitku polože. I4«UJillf| dne 5. oktobra 1916. M 228. itev. .aiuvcraiu nakult, ouc 5. oktobra i»io. strati ci« Zahvala. Za obrte doknze iskrenegm sočutja, ki to nam £H povodom smrti naše ljubljene hčere, sestre, tete in svaki nje, gosr f Int Alofziie Sh >k zrekamo tem potom na5o najisKrene;$o zahvalo. PoseMo se zahvaljujemo prečastiti duhovščini ter darovalcem krasnih vencv, vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem, ki so spremili nepoubno rajnico na njeni zadnji po ti. 3211 MENGES, dne 8. oktobra 1916. imlojoči ostali. BZIlHti uSTma. p©$e5tu© šmm v safeoi tatof v lfnbl)aaskl •kollcL R'di se lahko 5—6 glav govoie živine. 3183 Več pove upratn. »Slov Naroda«. :: absolventinja:: trg. tečaja, itlt »rlmwneta nesta v pišamo ali trgv vino. Gre tud' kot prodajalka, ki je že kot raka službovala. 32< 5 Pismene ponudbe na ueiavmStvo »S*oven-skega Naroda« pod „Trllć 3205". ftlarlja Hi poli ta barunica Mechtenberf Janeacbits pl. Arflerabeim. mi. baronica Apfaltrer pl. Apfaltrern, naznana v svojem in v imenu svojega svaka đr. OfOkarfa barona Schlechta pl. Wschehrd, dvornega in ministerijalnega sretnika v ministrstru ces in kr. hiše in zunanje^a ministrstva, svojih bratov OiOoa barona Apf *l*T£r pl. Apfaltranv c i. kr. komornika, dežeinega pc slanca in veleposestmka, in Snđolia baron* Apfaltrer pl. Apfaltrem9 c. in kr. korrornika, c kr. namestrrŠkega svetmka v p. in ve'e-posestnika, da je njen iskrenoljubljeni sopro^, ozir. polubrat in svak, visokorodni gospod ili iiaron UEunnisiin n hroi komtar Franc Jožefovega reda, đež. glsvarja nssnestmk v vojvodini Kranjski, gospod na Ablah in Dobravi dne 4. oktobra 1916 v 63. letu svoje dobe po mukepolni bolezni, previđen s sr. sakramenti za umi raj oče premio ul. Truplo dražega pokojnika se bo v petek dne 6. t. m. ob polu 4. uri popoludne iz hiše žalosti, TurJaJkl trg il 5, prepeljalo v cerkev Nemšlcejra vitežkega reda, tam slo-vesno blagoslovilo in nato za čas no položilo na pokopališču. pri Sv. Krištofa v rocib:nsi;o grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 5. oktobra 1916. 3212 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. C. kr. kmetiiska družba kraniska v UubSjani naznanja vsem svojim podružnicam in udom pretužno vest, da je njen prezaslužni odbornik glavnega odbora in načelnik konjerejskega odsoka visokorodni gospod komtur Franc Jožefovega reda, namestnik deielnega glavarja, graiicak v 'Ablah pri Mengiu i. t d. dne 4. oktobra 1916 ob eni ur! popoldne preminol. Pogreb, za kmetijstvo velezaslužnega blagega rajnika bo v petek, dne 6. oktobra 1916, ob lh 4. popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg št. 5. k zadnjemu blagoslovljenju v cerkev nemSkega vitefkega reda in od tu v rodbinsko rakcv na pokopališče sv. Krištofa. <^ V Ljubljani, dne 5. oktobra 1916. <3%kjL6>srXL Zobna krema 90 vinarf e^ ni im ■ ii im i Iziirfene =m=saaB=m :: šivšiie:: se takoi aprejmeio ori llOVAK, Dnaaiska casU fit 9.9 prltfl^la, desno, Ljnbljana. 3209 dolro izurjena v Šivanju in vajena vseh ^nsoodmiskTh dri. zTtioina slov. in nem. jezika !šč© 811l£!)B» ^^e t«!di na d-želo. PonurJbe nod ffSt 27/3206" na unravni^tvo »Slov. Naroda. 3206 Spretnoga - stenografa - alt stenograf nfo, s|ir«ime v svojo pis rno dr. Matej Pretner, odvetnik w Trstu ulioa dei 3? , Fornš Stav. 15. barbente, fiaceie, iaiaet, kana-fase, sukno za oblefee, zefire itđ.. wMi iaroslav iisli, Bistra pri Novem roesta sa Maloji^ Češko. 20 m berhenta, ostanek. . 72 K, 20 m flanele, „ . . 62 K. 20 m zefirja, blaga za obieks 56 K. Od ostankov se ne pošiljajo vzoiCi. Sprejme se poštenoga nnkega pouka proti dobri pladL 3181 ; Kje, pove upravništvo »Siov. ; Naroda«. Zamahe nove in stare, kupi TSakO DlDOilOO tvrdka „Llnbljanska ladiistrili probkovih zamaskov JELACDI * Ko Ljubljana. 2925 ■af Kupi ae v L]Qbl]anl ~W* hiša z vrtom. Ponudbe pod „VRT/3199" na upravništvo »Slov. Naroda«. 319$ liti kostaniev les po najvišjih dnevnih cenah kupuje Aleks Rosenborg Gradec, AnneDstrass« it 22, W Ište se poiteno ^^f dekle katera je dobro izvežbana v Sivanjo in tuđi za uporabo kot sobarica prf boljši družinu Prednost imajo tuđi begunke. 3201 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda« i sprejme taboS proti zelo ngođal pUči (akordno đolo) u ta-dolovanfo vojašklh ćevljev zadraga 321c Združeni čevljarji v Trstu in okolici sedaj ▼ Celtn ScbUCorJova cesta 3 (poslopje slovenske tiskarne). A I. 1288/16 6. 3213 Upisa soSoe tt nepU. Po prošnji dedičev po dne 2. avgusta 1916 umrli Urinlf PMmk roj. fieSnovar, pos?>tnici v Ljubljani. Nadvojvoda Friderika cesta Jt 11, je nm prcrai ;o ^atni dražbi sledeča v 2apu?čino spadajoča nepremičnina jn sicer: vi. Stev. !1 kat. kat. občfae Polfansko predmest|ef hl*, itov. U aa Blcdvojvođe Frlđerika cesti v L!ubljaal z vrtom vred (stavbena par- cola 5tev, 105 5 in zeailjiskl parceli štev. 179/3 In 179/S za katero se je ustanovila izk'icna cena v znestu 10198 K. Dražba se bo vrš-ia dne 12« oktobra 1916f dopoldno ob 9. ari v pisarni ^osr>. c. kr. notarja dr Karla Schmidingerja v Ljubljani, Sodna uliom 11. Pi nudbe pod izklicno ceno se ne sprejme. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove sastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo ie plačati v smislu dražbenih pogojev. Dražbfne pogoje je mogoče vpogledati pri tukajšnjem okrajoem sodiš^u (soba st 33) ali v pisarni omenjecega gospoda notarja. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, ođd. L» dne 27. septembra 1916. v deželnem gledališta eb darovnih dneh 4.-8. oktobra. Krasen filmski igrokaz v 4 dejanjih. Uonfonl Maks Mack. V glavnih vlo^h Rndol! Sckildkraot, And Egođo ■issoa in Leopeldtna KoaitantiB. Hjegora svetiost. Veseloigra. Albert Pattlifl v gladni vlogt Ki za mleđiao. Posebne predstave: TRA6IKA ML Kriminalni roman v štirih dejanjih« 0 ti mož|e! Vescloigra v treh dejanjih. SestavJl io vpnzc > Sari Sobtalold. Hl za mladino. Stru & ,&UVEMKJ NAROD*, tat ft. okftafcc* 1916. 228 stev. prodajama vešča manufakture, Speceiije in Zeleznine, bi rada vstopita takoj v večjo boljšo trgovi* no ali tuđi kot voditeljica podružnice, naj-raje na dežcli. 3171 Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda«. Napreda! Je ▼ bliilai Liafellaae ___m © Po^-vr- se pri ge. Mariji Špan, Zabjek 5t, 3 II, Ljubljana. 3194 /tajnijje cene/ Dobro blaga/ JVlodm salon f. J^arborič K M*tdn** nosi*** = Ljubljana, Jtfestm trg štev. 7. = nrg—npfti 5vo/# umhko jaifo dunafsktk modtlov svilnahh in veiour klobufav, lančanih m praznih oblik cvetlic, pereš i- £ d. Vedno velika izbern ialnih klobukov. .-; rootavUa točno in etno. ;•; BBT la «|a*toj« IMmb JTAflOUAHJE pri fcaitfti rodbini, 3132 feaa Irlamac, mesar mm Bledu. Sprejme »e vajenec iz boljše hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi v trgovino mešanega blaga 1 FIU Sreife. m\i. ! išlvalnt stroj t ! „Slagar" in »Ba^aer* s padolg&stim, ©kraci im totnitkem, On-trai-Bobbin za dom in rokodeljstvo aa l«Bf|a aajfcaiia te aar eeaef« pri Urmk A. WEISSBERO9 tvorniUui uloga Đunaj II., Uniere Donaustrassa SS III. Hitro razpoSiljanje na vse železniSke postaje. — Onovniki v slovenskem jeziku ztstanj. 2886 Pianine, glasovirje, Orche-strione, električne glasovirje. S. KMETETZ ^ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. 12 ]• pmmmhmm&k jaliitaif Hksrfa li ttfravfMli rmstlia, iMtort 1*-btrao ***** prati rirt—«■ v iel#4c« t«r rail ts§a ▼ ait>al dnitiml a« M smrt laalhail. PRVA lil 11UIDROGERUA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. BlteUMfi iMtRijiiifiia Bnbia stipn. Ustanovljena lata 1SS7. Bnton Kane Lfabllama, ZMovska altea 1. Ceniki na razpoiago. Ceniki na razpolago. 500 razgled i; le K 28- 2OO umetniških 1OO ljubavnih 1OO ovetSičnih 2979 100 vojaikih Sprckne te 3191 prodnlnlka v tol|ia ilatarsha trvaviaa. Predstaviti se i*» od 12 i» a«laiUi«fja piraaa, piSe vijeletno, brez tinte, brez svtnčnika, z samim psvlaienjem v vedi 1 va|atti«aa tepaaaja sata. solinsko jeklo, z 2 rezaloma ia čepsvlalMm, t n|atlia taaaniaa s 3 predald ta dobrim zapohom. TI prodmeti, pmmmeznm kupljeni, M stali 35 K, le radi obilne zaloge *ob*v1)tni kompletu« garnituro, vse fori omenjene predmete, a aama M K po povzetju (vojne poSte s prtdpUčftloai. Jakob Konig, Dunaj, HL! 222 Uweng«iM ■r. S7 a. 3165 razpošiiia trgovcem la prekapceai Specijalna trgovina razglednic Marija Tičar, Ljubljana. Sit • i w« === pripopoća = SOlSKG llMSIl MMe Mwmu\ Za Trnovo in Ilirako Bistrico WfT iSfco "U zanpanja vrednega zastopnika| (letni inkasso nad 3000 K) velika zavarovatna družba. 2e!i se kavcija. Priietea postranski zaslužek z^ učitelje, uradnike ia si — Ponudbe pod V|Sioh6rsf Ifabenelakamaiea F 109" na Aazelgeverjnittlung Jot. A. Kiaareich, •rađeo. 32041 iz švedske celuloze za pOŠtne zavo]ef s kenopnim medstavkom za ftlvanfe Tred, z žičnim medstavkom za pOVOZav© t©t-kih zabO]OT dobavlja najcenejSe in oaj- kulantnejše Silvia, nternaia Nove Benatky n. Jiz. Prekupcem popust. URUICC Vzorci zastoni in franko. TeUion iiev. 18. Moško, damzko In otroško perilo 99^ la^lnega izdelka ^fUJI iaieč ztai« zariii lzb«nefa kroja, točnefa dela. zmemih ceo prlporoća = C. J. HAMANN = dobavitalj parila cea. in kralj. Visofr osti, &aatniškin uniformirani, zavodov, sa« mostanov i. i d, v LJUBLJANL Perilo po meri •• izgotavlja najhitrej«. Istotam prva kranjska Hiliita in Ukalsica lerila. Motorni obrat. laiittit itTimii utrta. Mmtiii .troji I Parilo I a 9iintc unkti I v atalogl. I * : ! I MVM. IzMmit ntrofiniili oprem. Ustanovljeno 1866. _ Perilo za deteta v salogl* Frlzaaao aafpaiteaefia postretba. runu ude, m ii nm D*. Gustav Jigrovo volneno perilo« :: Perilo TETRA. Saortil pniieti. bhi JADRANSKA BANKA asa DelniSka gtaviica: K 8,000.090*—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezove: okrog K 1,000.000-—. »^8*"148 V!? M '^ i* !!^J«vnl aMstevi JABaABIBJL M T*l«fon «. SS7.