Dnevi komedije: žirija za plejboje -občinstvo za muzikal Vsaj še dve leti s Koksa rovom! Z arhivskimi smučmi in opremo Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje je v soboto na Golteh organiziral tretje srečanje ljubiteljev smučanja po starem, ki se ga je udeležilo več kot sto »oldtimerjev«. Še najbolj ponosni so na opremo, kjer so pomembne tudi čipkaste spodnjice ... Tretjina Elkrojevih delavk na cesto Primer Kajtna: končno obtožnica St. 21/ Leto 64/ Celje, 17. marec 2009 / Cena 0,81 EUR 2_DOGODKI Študentov manj, univerza napol pozabljena Katja Esih Regijsko študijsko središče je pripravilo pregled vpisa in terciarnega izobraževanja v tekočem študijskem letu. Kljub napovedim o večanju števila študentov v Savinjski statistični regiji se to ni zgodilo. Medtem podiplomski študijski programi doživljajo pravi razcvet. O univerzi pa ne duha na sluha ... Po podatkih študijskega središča je v programe terciarnega izobraževanja na območju Savinjske regije v tekočem študijskem letu 2008/ 09 vpisanih 6.566 študentov, kar je skoraj pet odstotkov manj kot lani. Največ je višjega strokovnega izobraževanja s 16 študijskimi programi in 3.025 študenti, pri čemer je izrednih več kot polovica, vpis pa je glede na leto prej upadel za skoraj 13 odstotkov. Najpogosteje se odločajo za poslovne in upravne vede, kar 627 pa jih je lani že končalo izobraže- vanje. Malo manj, 3.005 študentov, skoraj 60 odstotkov rednih, je vpisanih v 14 visokošolskih in 4 univerzitetne študijske programe. Tudi te najbolj zanimajo poslovne in upravne vede, lani jih je diplomiralo 307. Čeprav sta bila lani na novo ustanovljeni Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja, kar je ponudbo razširilo, so bili nekateri programi na drugi strani zaradi premajhnega zanimanja ukinjeni. Razmah magistrov, univerza zgolj ideja Pravi razcvet pa letos doživlja podiplomski študij, saj se je vpis v primerjavi z lani povečal kar za 68 odstotkov. Predvsem na račun magistrskih študijev logistike sistemov in energetike, skupno pa je v regiji evidentiranih 7 podiplomskih programov; en doktorski, 4 magistrski in 2 specialistična. V regiji se tako izobražuje 536 bodočih magistrov in doktorjev znanosti, zgolj tretjina pa se jih je odločila za redni študij. Študentov poslovnih in upravnih ved je ponovno za kar 70 odstotkov. Kot povzema direktorica regijskega študijskega središča Katja Esih, se razmerje med redno in izredno vpisanimi izboljšuje v korist rednih študentov, vendar se zdi zaskrbljujoč nizek delež diplomantov. »Savinjska regija postaja prepoznavno višje- in visokošolsko središče,« meni Esihova. Že ob lanskih glasnih pobudah glede ustanovitve nove univerze pa je bila izjemno previdna. »Predvsem potrebujemo bolj pester nabor študijskih programov. Del univerze so tudi močna raziskovalna središča. Kar se tiče akreditacije, bi morebitna celjska univerza v navezi z Velenjem verjetno uspela zgolj s pomočjo javno-zaseb-nega partnerstva,« pravi Esihova. V zadnjem letu se glede ustanavljanja univerze ni zgodilo nič novega. Močna podpora občin ustanoviteljic središča ter podjetij, ki bi bila z vidika financiranja polza-sebne univerze nujna, je glede na krizne razmere v gospodarstvu vprašljiva. Videti. pa je, da tudi politične in druge volje po ustanavljanju ni ravno na pretek. Nazadnje je vprašanje o univerzi na ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča ob obisku v Celju naslovil direktor celjske Fakultete za komercialne in poslovne študije Jože Geršak, eden od pobudnikov. »O tem bi morda veljalo pripraviti poseben posvet,« se je glasil previden odgovor ministra. POLONA MASTNAK Foto: MM O ustanovitvi univerze na Celjskem so razpravljali tudi za zadnji seji sveta Savinjske razvojne regije konec februarja. Predlog o začetku postopka ustanovitve je podal celjski župan Bojan Šrot in navedel primerjavo s tremi primorskimi ter z dolenjsko univerzo ter poudaril, da si jo po vseh zgodovinskih in demografskih kriterijih in gospodarski razvitosti zasluži tudi Savinjska regija. Izpostavil je že delujoče štiri visoke šole in fakultete s sedežem v regiji ter napovedal, da se bo zavzel, da bi do ustanovitve prišlo že v letu 2010. Njegov predlog so župani podprli, velenjski župan Srečko Meh pa je dodal, da je potrebna razprava o vsebinah študijskih programov. Za postopke ustanovitve so zadolžili regijsko študijsko središče, župana Šrot in Meh pa naj bi na to temo nadaljevala delovna srečanja s strokovnjaki. Minister b Prometni minister Patrick Vlačič je v začetku prejšnjega tedna v Celju prisluhnil pripombam predstavnikov Braslovčanov glede sporne trase 3. razvojne osi. Gradivo, ki so mu ga izročili Braslovčani, bo dal v pregled tistim strokovnjakom, ki jim osebno najbolj zaupa. Na srečanju socialnih demokratov V. vohlne enote na temo prometne politike sta mu namreč predstavnika Braslovč zatrdila, da so v sprejeti študiji razhčna strokovna potvarjanja. Na traso skozi Braslovče, ki je po njihovem mnenju zelo sporna, so Vlačiča opozorili tudi udeleženci srečanja iz krajev, ki so daleč od trase, na primer s Kozjanskega. Prometni minister, ki so ga na srečanju vabili v Braslovče, kjer bi prisluhnil občanom je odgovo- > preverjal ril, da so obtožbe tako hude, da jih je zato treba strokovno preveriti. Na svoje hude prometne težave so opozorili tudi iz drugih krajev. Vojniški župan Beno Podergajs in predstavnik KS Škofja vas sta ministra vsak zase opomnila, da občani zelo pogrešajo pločnik ob državni cesti Vojnik-Celje, kjer se po ugotovitvah krajevne skupnosti zatika zaradi vprašanja zalednih cest. Po trditvah KS, kjer je že prišlo do protestnega shoda krajanov, bi lastniki zemljo za pločnik prodali takoj, ko bi dobili zagotovilo za gradnjo zaledne ceste. Minister bo skupaj s sodelavci preučil tudi to gradivo, ki so mu ga izročili, v Ljubljani pa naj bi ugotovili, kje se je reševanje problema gradnje pločnika dejansko zaustavilo. Iz Vojnika so še opozorili na potrebo po cestni povezavi z avtocestnim priključkom Celje-vzhod, saj je po njihovih podatkih projekt umaknjen na stranski tir. Celjane pa skrbi, kako bo z načrtovano celjsko zahodno obvoznico. BRANE JERANKO Foto: SHERPA S Kosova v Afganistan V celjski vojašnici je bila včeraj slovesnost ob vrnitvi pripadnikov Slovenske vojske s Kosova. Na operaciji kriznega odzivanja je v kontingentu KFOR 13 sodelovalo 300 pripadnikov iz celjske in kranjske vojašnice. Slovenski vojaki so delovali v sklopu madžarske bataljonske bojne skupine. Njihova naloga je bila zlasti zagotavljanje varnosti lokalnega prebivalstva in s tem opravljanje številnih spremstev, patruljira-nje in pomoč pri izgradnji in ob- novi infrastrukture. Že avgusta čaka celjske vojake 20. motoriziranega bataljona odhod v Afganistan, kjer bo njihova glavna naloga spremljanje konvojev in varovanje baze. MJ Foto: SHERPA jYyjji - Št. 21-17. marec 2009 Patrick Vlačič Prometnih problemov ne zmanjka v šentjurski občini. Za leto 2010 načrtovana ureditev velikega križišča pri Mercatorju se z rebalansom proračuna odmika, krajani Planine pri Sevnici pa so pred dnevi ministru pisali zaradi težav, ki jih imajo s cesto po dolini Grač-nice. Nezadovoljni so tudi v občini Dobje pri Planini, saj pogrešajo na državni cesti proti Rimskim Toplicam boljši most. Minister je povedal, da bodo vsem, ki so mu postavili vprašanja, poslali iz ministrstva pisne odgovore. S Kosova se je vrnilo 300 pripadnikov iz celjske in kranjske vojašnice. Pozdravila jih je tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Zaradi »mejla« skoraj tretjina ob delo V nazarskem Elkroju je 62 trajno presežnih delavcev - Imena in podrobnosti v prihodnjih dneh, negotovost pa tudi vnaprej V nazarskem Elkroju bo 62 jjfäfajlBtKKEf ~ _ ■ ESHRS3WHH delavk, kar pomeni skoraj ^ Vj/*' , ^ JTyw^ <> ^ tretjino zaposlenih, v prihod- jgj|| < -^''■j njih dneh izgubilo svoje de- ^^Hr ^ r. lo. Podroben poimenski sez- - ~r — „_„— — nam z odpovednimi roki in li||||M višino odpravnin naj bi v El- ! ■ - kroju pripravili v dveh tednih, | ** ^flKäW f zagotovo pa bo izguba delovnih mest v Elkroju, kjer je zaposlena pretežno ženska populacija, boleče zarezala v mnoge zgornjesavinjske družine. Program presežnih delavcev je na včerajšnjem srečanju s sindikati predstavila predsednica uprave Štefanija Glušič. Vzrok za odpuščanje je v odpovedih naročil, zato v Nazarjah drugačne rešitve, kot zmanjšanje števila zaposlenih, ne vidijo. Nazarsko podjetje je v večinski lasti družinskega podjetja Rednak iz Šoštanja, ki je po prevzemu leta 2006 poplačalo kar nekaj dolgov, sedaj pa se posledicam krize ne morejo več upirati. Kdaj bodo delavci zapustili delovno mesto, je odvisno od odpovednih rokov oziroma njihove delovne dobe, delo pa bodo izgubili tako delavci v proizvodnji kot tudi v režiji. Sicer je v d. d. Elkroj zaposlenih prib- Elkrojeve šivilje so včeraj prejele plačo, medtem ko so zaposleni v režiji ostali še brez nje. Kakor je slišati, je vse zaposlene strah pred prihodnostjo. ližno 200 delavcev, še vsaj 30 pa v invalidskem podjetju, kjer je prav tako preveč zaposlenih, vendar v manjšem številu. Kot je zatrdil Jože Tiirkl, »po službeni dolžnosti« začasni predsednik sindikata v Elkroju in predsednik sindikata tekstilne in usnjarsko-prede-lovalne industrije v okviru ZSSS, bodo v sindikalni organizaciji vztrajali pri spoštovanju zakonskih določil. V navedbah mu je pritrdila tudi predsednica uprave Štefanija Glušič, ki je poudarila, da so v Elkroju zadnji dve leti, tudi lani, poslovali pozitivno. »Nemški kupci so še januarja zagotavljali, da ne bodo odpovedali naročil. S podjetjem Hugo Boss, na primer, smo imeli dogovorjene cene in proizvodnjo za celo leto, skupno je to predstavljalo skoraj četrtino proizvodnje. Potem so se očit- no soočili z realnostjo in preko elektronske pošte odpovedali naročila za celo sezono,« je orisala Glušičeva. »Elkroj je cenjena blagovna znamka, sinonim za kakovost, in lahko rečem, da je položaj strahotno boleč za vse.« Tudi vnaprej ni nikakršnih zagotovil ali jamstev, problem pa je tudi v tem, tako Glušičeva, da nihče ne ve, kaj se bo v teh kriznih časih zgodilo. US Nova rožica namesto nove sedežne V petek, na prvi pomladni dan, se v Celju začenjata pomladna sejma Flora in Poroka, ki se jima bosta konec tedna tradicionalno pridružila še Čebelarska razstava ter vse bolj priljubljen sejem Altermed. V treh dneh naj bi si sejem po optimističnih napovedih organizatorjev ogledalo 20 tisoč ljudi. »Novost«, ki bo najbolj pritegnila obiskovalce sejma, bosta svetovno znana florista Annemie Duchateau iz Belgije, floristka belgijske kraljeve hiše, ter Ferenc Kruzslich z Madžarske, ki je mentor številnih evropskih cvetličarskih prvakov. Oba bosta konec tedna na osrednjem prireditvenem odru pripravila dveurni nastop, na katerem bosta prikazala velikonočne in spomladanske cvetličarske trende. Pašo za oči obljublja tudi Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev Slovenije, ki bo predstavila različne primere zunanjih in notranjih zasaditev, prikazala primere ureditve balkonskega cvetja in, letos prvič, tudi žalne floristike. Obenem bodo izvedb tudi 10. državno tekmovanje vrtnarjev in cvetličarjev. Na sejmu Poroka, ki v zadnjih letih med pomladnimi sejmi beleži največjo rast razstavljavcev, si bodo bodoči ženini in neveste lahko ogledali štiri modne revije poročnih oblek. Obenem se bodo lahko brezplačno naličili ter sodelovali v nagradni igri za poročna prstana Zlatarne Ce-lje. Sejem Altermed prinaša 60 različnih predavanj ter predstavitev zdravega načina življenja. Na demonstracijskem odru bodo kuharji prikazali, kako ceneje do zdravega obroka, kako z najmanj muke izdelati popoln zajtrk, kako pripraviti »brezgrešne« sladke namaze na najmlajše. Tudi letos se bodo najbolj drzni lahko sprehodili po žerjavici. »Sejmi prinašajo toliko zanimivega, da obiskovalci zagotovo ne bodo ostali ravnodušni,« poudarja izvršna direktorica sejma Breda Obrez Preskar in hkrati opominja na letak ugodnosti, ki ga najbrž imate v svojem poštnem nabiralniku. Predsednik Sekcije cvetličarjev ter vrtnarjev Slovenije Simon Ogrizek pa v duhu recesije dodaja: »Če si zdaj ne morete ravno privoščiti nove kuhinje, sedežne, si pa vsaj z rožico popestrite notranje prostore.« ROZMARI PETEK Diplomiranec za Barbaro V SLG Celje bodo v dobrodelne namene uprizorili predstavo Diplomiranec. Izkupiček bodo v celoti namenili Šentjurčanki Barbari Drobne, ki je lani v prometni nesreči utrpela težke telesne poškodbe in je odtlej na invalidskem vozičku. Zbrana sredstva bodo namenili za preureditev njenih bivalnih prostorov in okolice. Predstava bo na sporedu v nedeljo, 22. marca, ob 18.30 uri Dobrodelno v pomlad Bližajočo pomlad so v soboto pozdravili tudi mladi celjski rotarijci. Celjski Rotaract klub je z Interact klubom pripravil ples, izkupiček pa podaril v dobrodelne namene. Prav tako v dobrodelne namene so zbrana sredstva namenili v Rotary klubu Celje Barbara Celjska ter v Društvu ljubiteljev umetnosti Celje, ki so denar zbirali z vstopnicami za koncert ob dnevu žena. Prireditev mladih rotarijcev je bila poleg svojevrstnega glasbenega in plesnega doživetja tudi priložnost za slovesni zaključek dobrodelne akcije. Rotarijci so skupaj namreč zbrali 1.500 evrov, ki so jih namenili za poplačilo dolgov sester Pann. Njihovo zgodbo in stisko, v kateri so se znašla tri mlada dekleta po smrti staršev, lahko že več mesecev spremljate v Novem tedniku. Program večera je bil obarvan predvsem z glasbo, za kar so poskrbeli številni vokali-sti, inštrumentalisti ter zasedbi Interact plesni bend ter Kolektiv 69. Udeleženci so se lahko pomerili tudi v plesnem tekmovanju. PM, foto: GrupA «Mills mm iiMHMHI > SU Celjski sejem 21. in 22. marec 2009 V SOBOTO IN NEDELjO 14. sejem FLORA vrtnarstvo, cvetličarstvo m krajinska arhitektura 8. sejem POROKA Vse za poroko potočne storitve in izdelki 5. sejem Altermed Dih življenja Predsednik celjskega rotary kluba Barbara Celjska Brane Piano s sestrama Pann, ki sta v soboto prejeli skupno donacijo rotarijcev. FANTASTIČNE RAZSTAVE ugodnosti za obiskovalce nakupi po sejemskih cenah BREZPLAČNA SVETOVANJA TEKMOVANJA V ŽIVO predstavitve in revije www.ce-sejem.si 32. Državni čebelarski POSVET IN MEDNARODNA PRODAJNA RAZSTAVA Št. 17 - 24. marec 2009 NOVI TEDNIK DOGODI 4 Höfs TEDNIK Center Radeče_25 Strugarstvo Rožič. Gomilsko 18 TCL. Velenje PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 9.3.2009 in 13.3.2009 INDEKSI MED 9.3.2009 in 13.3.2009 EPSON STYLUS DX 4400 (zf'fn ' barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat - hitrost tiskanja 25 str/čb/min - ločena vodoodporna črnila po 9,99 EUR FINOMEHANIKA Dragica Dobrajc s.p. Na okopih 2c, 3000 Celje. Tel.: 03/492 61 20 E-mail: finomehanika.dobrajc@siol.net Delodajalec št. vseh zap. št. zap. za 36 ur/teden 7.068 6.405 Unior. Zreče_2.343 Comet. Zreče_690 Odelo. Prebold_394 Kovis Livarna. Štore_147 Radeče papir Muflon_139 Glin IPP. Nazarje_74 Gostinstvo Celje_67 Smreka. Gornji Grad_47 Konitex. Slovenske Konjice 42 Intima fasion. Radeče_37 Valkom. Celie_11 Orodiarstvo Cajg. Vransko 8 Josephine Collection. Celie 6 Diverse inženiring. Šentjur 4 1.764 Nekaj svežega zraka na trgih 4 (37*) ..... 36 Stirotech. Šentjur KLSSI Prvi seznam podjetij s subvencijami Fijavževa nagnala gradbince Trgovanje na Ljubljanski borzi je v zadnji desetih tr-govalnih dneh kar osemkrat beležilo negativen premik. Kljub temu se je pretekli teden zaključil optimistično. Največ zaslug za optimizem na tujih kapitalskih trgih gre vsekakor glavnemu menedžerju ameriške investicijske banke Citigroup, ki je v torek sporočil, da je poslovanje Citigrou-pa v prvem delu letošnjega leta po trenutno znanih podatkih primerljivo s poslovanjem v enakem času leta 2007. Dobre obete so potrdile tudi nekatere druge pomembnejše banke, ki so s temi objavami med investitorje vnesle zvrhano mero optimizma in prispevale k visoki rasti svetovnih borznih indeksov. Ta efekt je na domačo borzo prišel kot običajno z manjšo zamudo in je šele v sredo in petek poskrbel za rast osrednjega borznega indeksa Ljubljanske borze. Tako je indeks SBI 20 zaradi padca v uvodnih dveh dneh teden zaključil 0,13 odstotka nad gladino in pristal pri vrednosti 3.487 indeksnih točk. Rast v višini 1,2 odstotka je beležil indeks SBI TOP in zaključil teden pri 835 indeksnih točkah. Iznsks Enotni tečaj Promet v tEUR X spr. ClCG Cinkarna Celje 0,00 0.00 0,00 CETG Cetis 58,90 67,80 -1,83 GRVG Gorenje 11,70 185,00 10,26 PILR Pivovarna Laško 45.83 108,80 1.91 JTKS Juteks 0,00 0,50 0,00 ET0G Etol 0,00 0,00 0,00 Najbolje se je odrezalo velenjsko Gorenje, ki je petkovo trgovanje zaključilo s 7,7-odstotno rastjo, s čimer je teden zaključilo s 15,7-odstotno rastjo. Iz velenjske družbe so sporočili, da je vodstvo preko podjetja Ingor v zadnjih dneh kupilo 3.000 delnic Gorenja. Po transakciji si po novem podjetje Ingor lasti 5,66 odstotka domačega proizvajalca bele tehnike. Po neuradnih informacijah naj bi Pivovarna Laško in In-fond Holding s povezanimi družbami ustavili postopek prodaje polovičnega deleža Mercatorja in po novem želeli prodati le četrtino največjega domačega trgovca. Po navedenem lahko sklepamo, da ponudbe, ki sta jih družbi prejeli, niso bile v skladu z njihovimi pričakovanji. Za potrditev teh novic je treba počakati še na uraden odgovor, vendar glede na potek same prodaje lahko, skoraj zagotovo potrdimo, da Mercator v kratkem še ne bo prodan. Te novice so negativno vplivale na ceno Mercatorjeve delnice, saj je le-ta izgubila 2,1 odstotka in zaključila pri 145 evrih za delnico. Pol leta bodo prejemala 60 oziroma 120 »obdavčenih« evrov na zaposlenega -Koliko bodo dali delavcem, je odvisno le od delodajalcev V Termah Topolšica delovni stroji za gradnjo wellness centra ter apartmaj-skega naselja stojijo. Kot je povedala direktorica term Lidija Špeh Fijavž, so izvajalcu del apartmajske-ga naselja odpovedali pogodbo. Če se dela ne bodo pospešila tudi pri gradnji wellness centra, bodo tudi za ta del poiskali druge izvajalce. O razlogih Fijavževa ni želela govoriti, neuradno pa naj bi bil glavni razlog Spekulativno sodelovanje izvajalca del z večinskim lastnikom, Zdraviliščem Rogaška, ki novih naložb term ne odobrava. »Za gradnjo apartmajskega naselja se že dogovarjamo z novimi izvajalci, prav danes bomo imeli še en sestanek, nato bomo izbrali drugega,« pravi Špeh Fijavževa. »Čas je pravzaprav idealen, saj lahko zaradi krize pri izvajalcih izpoga-jamo nižjo ceno.« Medtem je sodišče končalo zaplet, ki je nastal na avgustovski redni skupščini Term Topolšica. Takrat največji delničar, Zdravilišče Rogaška v lasti Stanislava Pšeničnika, ni smel gla- Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 3.460.75 ^ 0.59 iz Celja, podjetje Valkom, ki je sedmim delavcem skrajšalo delovni teden. Očitno trda prede tekstilnim podjetjem ter proizvajalcem modnih oblačil, saj so na seznamu še tri podobna podjetja. Ali res vsi prijavitelji trpijo zaradi gospodarske krize, ne bo nihče preverjal. Razen če tega pristojnim inšpekcijskim službam ne bodo prijavili sami zaposleni ali sindikalne organizacije. Tudi odločitev o tem, za kaj naj se porabijo subvencije, je povsem v rokah delodajalcev. Od 60 evrov ostala le polovica V Gorenju so se sicer pohvalno odločili, da bodo vse prejete subvencije dali zaposlenim. To so v petek celo že storili, čeprav jim jih država še ni nakazala (rok ima 45 dni od podpisa pogodbe). Solidarnostno so jih nakazali tudi tistim, ki delajo po 40 ur na teden, kar pomeni, da zanje ne bodo prejeli državnih subvencij. Vendar so Na zavodu za zaposlovanje, kjer zbirajo vloge delodajalcev, so do zdaj prejeli 348 vlog za skupno 40 tisoč delovnih mest. Od tega jih iz Celja prihaja 41 za skupno skoraj 4.500 delavcev, z območja, ki ga pokriva velenjski zavod za zaposlovanje, pa 35 za skupaj skoraj 10 tisoč delovnih mest. se delavci zaman veselili 60 evrov, saj so nekateri od zneska prejeli slabo polovico. Od zneska je namreč treba plačati prispevke in davek oziroma dohodnino državi. Zato je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetli-ku predlagal, da bi vlada spremenila podzakonske akte tako, da država subvencije ne bi obremenila z davki in s prispevki, temveč bi to obravnavala kot solidarnostno pomoč, ki je teh obremenitev oproščena. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Št. 21 - 17. marec 2009 Delnice iz finančnega sektorja so ponovno beležile padec vrednosti. Najslabše so se odrezale delnice Pozavarovalnice Save, ki so izgubile 5,9 odstotka in zaključile trgovanje pri 10,19 evra. Sledile so delnice Zavarovalnice Triglav, ki so v petek zaključile malenkost pod 13 evri, s čimer so v enem tednu izgubile 3,7 odstotka. Tudi najuspešnejša domača borzna družba, novomeška Krka, je v torek podlegla pesimističnemu vzdušju. Negativen trend na domačem kapitalskem trgu je potisnil ceno delnice pod 50 evrov. A le za dan, saj je optimizem z zahoda do konca tedna poskrbel ponovno rast. Petkovo trgovanje je Krka končala pri vrednosti 52,75 evra. Glede na dogodke v zadnjih dneh je pričakovati kratkoročno še nekaj rasti, saj slika tehnične analize dopušča trgom še nekoliko prostora. Ah bodo trgi dovolj močni za večji preboj navzgor, bomo videli v naslednjih dneh. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Zavod za zaposlovanje je s 155 podjetji sklenil prve pogodbe o subvencioniranju polnega delovnega časa. Predvsem gre za podjetja, ki so vloge za subvencije oddala že januarja, prva izplačila pa bodo ta podjetja dočakala šele aprila oziroma maja. Na Celjskem ima pogodbe že 21 podjetij za skupno skoraj 10 tisoč delovnih mest. Poleg največjega zaposloval ca v Savinjski statistični regiji, velenjskega Gorenja, bo pol leta subvencije v višini 60 evrov bruto za 36-urni delovni teden oziroma 120 evrov za 32-urni delovni teden prejemalo še kar lepo število podjetij. Tudi takšnih, ki imajo zgolj enega zaposlenega. Primer je podjetje KLS SI z Ljubnega ob Savinji, ki ima kot dejavnost pa ima zaradi avtomobilske napisano ukvarjanje s hol- krize resne težave, pa na sez-dingom. Podjetja s skoraj- namu ni. Na seznamu je tuda identičnim imenom, ki di manjše trgovsko podjetje Seznam delodajalcev s Celjskega, s katerimi je zavod za zaposlovanje do 12. marca sklenil pogodbo o subvencioniranju. sovati. Prav tako ni mogel na dnevni red uvrstiti svojih predlogov, ki so zajemali tako odstavitev direktorice kot izplačilo vsega dobička za dividende. Največji delničar lahko zdaj ponovno skliče skupščino. »Pogajamo se, da bi skupaj sklicali skupščino za zadnji dve leti ter da bi največji delničar odstopil od tožbenih zahtevkov. Konec koncev bi to bilo bolje za obe strani, če podpre naložbe in s tem razvoj podjetja,« še dodaja direktorica. RP Foto: SHERPA (arhiv NT) Lidija Špeh Fijavž ni bila zadovoljna z gradbenim podjetjem, ki je gradilo apartmajsko naselje. Če pri wellness centru dela ne bodo pospešili, bo tudi te zamenjala. OPOMBA: Znak * pomeni, da so delavci zaposleni za 32 ur na teden. Vir: Zavod RS za zaposlovanje NOVI TEDNIK AKTUALNO 5 Pred svatbo jih veliko umre Na Trebčah veliko žab rešijo, pri Imenem veliko povozijo - Šentjurčanom država ne da več denarja za reševanje žab V Kozjanskem parku rešujejo žabe z razmeroma nizkimi stroški, saj jih navadna folija, vedra ter delo prostovoljcev na do 800 metrov dolgi zaščitni ograji stane okoli 1200 evrov. Ponekod v Sloveniji odštejejo 3 tisoč evrov zgolj za plačilo posebne folije. Z otoplitvijo se je v Kozjanskem parku začela množična selitev žab proti ribniku Trebče, ki je na meji med občinama Kozje in Bistrica ob Sotli. Pri prečkanju razmeroma prometne ceste jim iz zavoda Kozjanski park pomagajo s postavljanjem obcestnih ograj ter prenašanjem čez cesto do ribnika. »Tja najprej pridejo samčki sekulje, ki svoje družice pričakajo v upanju, da bodo prav oni izbrani za parjenje. Krastače, ki mimogrede, sploh ne spadajo med prave žabe, pa že vsaika na svojem hrbtu nosijo izvoljence,« pripoveduje Bernard Goršak, naravovars-tvenik iz Kozjanskega parka. Razmnoževalni gon je med vsemi najmočnejši, zato jih od izpolnitve tega poslanstva ne odvrne niti smrtna nevarnost. Žab žal ni več toliko kot nekoč, saj so na rdečem seznamu ogroženih vrst. »Ko iz nekega prostora izginejo žabe, je to eden prvih zanesljivih znakov, da je s tem prostorom nekaj narobe,« dodaja naravovarstvenik. V zavodu Kozjanski park so tako že deveto leto poskrbeli za postavitev začasne obcestne ograje, ki preprečuje, da bi žabe med potjo na svatbo končale pod kolesi avtomobilov. Polovijo jih v vedra ter nato varno prenesejo na drugo stran razmeroma prometne ceste, kjer je težko pričakovani žabji ribnik. »Popolne odprave pogina žal ne moremo doseči, ta je še vedno od dvesto do tristo osebkov na leto, kar je veliko manj kot pred leti, ko akcije nismo redno izvajali. Največji zabeleženi pogin na 400 metrov dolgem odseku je presegel tisoč povoženih dvoživk,« se spominja Goršak. Na območju Kozjanskega parka je njihovo število danes stabilno, čeprav jih je manj kot pred enim desetletjem. Zmanj- šanja števila pripisujejo prevelikemu številu rib v ribniku Trebče v času, ko dvoživke tam odlagajo jajčeca, saj tako končajo v ribjih želodcih. Zato čaka zaposlene v zavodu Kozjanski park v prihodnosti dogovor »z vsemi ostalimi odgovornimi posamezniki in organizacijami«, saj je število mladih žab, ki zapuščajo ribnik, kljub vsem prizadevanjem prenizko. Zaščitene žabe imajo poleg rib še enega sovražnika, človeške želodce. Nekatere namreč ponoči »neznanci« odtujijo ter končajo na njihovih krožnikih. Koliko so vredne žabje duše in za koga? Težave pa žabja ljubezen zadnja leta povzroča tudi na Šentjurskem. Na kakih 600 metrov dolgem odseku ceste ob Slivniškem jezeru se namreč vsako leto čez vozišče sprehodi na tisoče žab. Vse od modernizacije ceste leta 1994 dalje je za postavitev začasnih zaščitnih ograj in prenašanje žab na drugo stran finančna sredstva priskrbela država, delo pa so opravili člani lovskega društva. Leta 2005 pa je ta vir - šlo je za nekaj čez 300 tisoč tolarjev - ukinila. Nekateri se zgražajo nad zavodom za varstvo narave, češ da stori premalo. A tam se branijo, da je njihova vloga zgolj v strokovni pomoči, da že tedne opozarjajo na ta problem, finančnih sredstev za to pa enostavno nimajo. Zadnja leta se tako nikoh ne ve, od kod bodo dobili denar za pomladansko reševanje žab. Krajani se še vedno z gnusom spominjajo masakra, ki se je pred štirimi leti dogajal ob jezeru. Žabe so namreč nenadzorovano skakale na cesto, končale v neprepoznav- nosti, vožnja pa je bila že nevarna. Na srečo pa je tudi osveš-čanje o pomenu teh dvoživk iz leta v leto globje. Krajani se potrudijo, da tako ah drugače najdejo rešitev. Kot so nam potrdili na občini Šentjur, bodo finančna sredstva za material nekako poskušali zagotoviti. »Trajne rešitve na tem delu niso izvedljive, ker bi bilo treba odkupiti zemljišča za postavitev trajnih ograj, to pa ni ravno enostavno,« je povedal podžupan Jože Artnak. »Vsekakor pa ni prav, da se država naredi gluho in brez pojasnila to preloži na ramena lokalne skupnosti, pa naj se ta znajde kot ve in zna. V resnici ne gre za vehka sredstva, gre pa za odnos. To bi morah nekako sistemsko urediti.« Na območju Kozjanskega parka je zelo veliko žab povoženih na cestnem odseku Podčetrtek-Imeno, ki je še prometnejši kot na Trebčah. Tam poteka čez mlako državna meja s Hrvaško, prav tako je težava pomanjkanje prostora med mlako in cesto. Na selitev žab opozarja prometni znak. Člani športnega društva Dro-binsko so ta konec tedna ograje postavili. »Ko je stvar urejena, imajo vsi polna usta hvale. Prej so marsikatera vrata zaprta. Ampak dejstvo je, da danes ni veliko ljudi pripravljenih česa narediti zastonj. Ker pa smo domačini in na vse skupaj gledamo širše, reševanje žab ni vprašanje,« je povedal predsednik društva Beno Mesarec. BJ, StO Zbor čebelarjev Delegati in predsedniki iz osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in drugi gostje so se v Grižah udeležili občnega zbora Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, ki združuje 124 čebelarjev in ima skupno 1200 čebeljih družin. O lanskem delu in načrtih za letos je govoril predsednik zveze Mile Gržina. Med drugim je poudaril, da je bila udeležba na izobraževanjih slaba, letina medu povprečna, pohvalil pa je delo čebelarskih društev pri akciji Med v šole in vrtce za zajtrk, kjer so zbrali kar sto kilogramov medu in ga podarili vrtcem in šolam v Spodnji Savinjski dolini. Letos bodo večji poudarek namenih izobraževanju svojih članov in zaščiti čebel ter se udeležili različnih prireditev, med drugim tudi Jožefovega sejma, ki bo v četrtek v Petrovčah. TT Obogatile kuharske veščine Gospodinje iz. Dobriča nad Polzelo so svoje znanje iz kuharstva želele obogatiti z inovativnimi idejami in sodobnimi načini pripravljanje hrane. V ta namen so v večnamenskem prostoru v Dobriču, med krajani poznanem kot »Župrl«, pripravile kuharski tečaj. Organizacijo tečaja je prevzela Silva Meklav, tečaj sta vodila Milena Pfeifer in Jernej Zaje, udeležilo pa se ga je 17 gospodinj. Program je obsegal pripravo pogrinjkov, narezkov, pripravo jedi iz krompirja in mesa. Posebno so jih navdušili kipniki in dobrote iz kvašenega testa. Tečaj so zaključili s pripravo in razstavo kuharskih dobrot. Na večerjo so povabile svoje partnerje in ob prijetnem razpoloženju so nazdravili z vinom, ki so ga pridelali v skupnem vinogradu Soseske Dobrič. TT Št. 21 - 17. marec 2009 Obiščite nas v naših poslovalnicah M holidays v MercatorCentru Ljubljana, v Maximarketu v ljubtjam. v Mercator Centru Celje in v Mercator Centra Novo mesto. KRAJEV lAClJA Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramljajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet , na potep z jeklenim konjičkom podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Vili Široko in izvemo marsikaj novega. Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19,3000 Celje. Ali pokličite 090 93 61 70 (cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji) a potep vabita Saša Pukl in Maja Gorjup! IME IN PRIIMEK NASLOV TELEFONSKA ŠTEVILKA A II JA* v jeni na dogodivščinozradijci Radia Celje! Stranke pričakujejo manj V Latkovi vasi so zrastli trije večstanovanjski bloki. Bližina avtoceste in nižja cena stanovanj, kot na primer v Ljubljani, sta pritegnili polovico kupcev. Ali to zagotavlja prodajo preostalega dela stanovanj, investitor in nepremičninski prodajalec zaenkrat ugibata. S stanovanji v slovenskem vrhu V Upravni enoti Slovenske Konjice, kjer opravljajo redne letne ankete zadovoljstva strank in zaposlenih, so z rezultati zadovoljni. »Vesela sem, ker se je povišala ocena zadovoljstva zaposlenih na upravni enoti, prav tako je izredno visoka ocena zadovoljstva strank. Visoko oceno imamo že vse od začetka merjenja v letu 2003, ocena pa se stalno izboljšuje,« pravi načelnica upravne enote Sonja Pun-čuh. Po zadnji anketi so stranke kakovost storitev v konjiški upravni enoti ocenile z oceno 4,72, kar je dobre štiri odstotke več kot na državni ravni. Stranke so povedale, da so bile v več kot polovici primerov takoj na vrsti, slaba tretjina je čakala manj kot pet minut (kot vzrok čakanja so omenili, da zaradi vrste pred njimi). Pričakovanja strank pred njihovim prihodom v upravno enoto so bila nižja, kot potem ko so bil? obravnavane. Za dobro delo upravnega organa je prav tako pomembno zadovoljstvo zaposlenih, ki se se je z zadnjo anketo povišalo na 3,8 ter je višje od državnega povprečja. Kar Konjičanom pomaga pri reševanju denacionalizacij-skih zadev celjska upravna enota, kjer imajo manj nerešenih zadev ter več ustreznega kadra. Na Konjiškem je posebej zahtevno reševanje »zadeve Piki«, ki med drugim obsega zemljišča smučarskega centra na Rogli ter širše. Večji del zadeve je rešen. Sredstva za plače v konjiški UE so se lani povišala za 9,8 odstotka, predvsem zaradi prehoda v nov plačni sistem ter napredovanja delavcev ter s tem višjih plačnih razredov. Število zaposlenih se vsako leto znižuje, tako da je bilo lani 32 zaposlenih, leta 2000 pa jih je bilo kar 43. 88 odstotkov zaposlenih v Konjicah meni, da ima dovolj znanja, delovnega mesta jih ne bi zamenjalo 68 odstotkov, 82 odstotkov pa je ponosnih, da so zaposleni v tej upravni enoti. Konjičani so lani prav tako izvajali projekt »barometer kakovosti«. Dosežena povprečna ocena na ravni upravne enote znaša 4,63, kar je približno enako kot na državni ravni. BRANE JERANKO iVTJ{C- 21 marec 2009 Po dobrem letu dni gradnje bodo maja v Latkovi vasi v Preboldu namenu predali 93 stanovanj. Stanovanjski kompleks Na No-vinah tvorijo trije večstanovanjski bloki. V času, ko nepremičninski trg večinoma stoji, so v desetih mesecih na trgu uspeli prodati polovico stanovanj. Investitor 5,5 milijona evrov vredne naložbe je domače podjetje Veltrag. Cena kvadratnega metra stanovanja se giblje od 1300 do 1500 evrov. Polovica stanovalcev prihaja iz Prebolda in okolice, medtem ko preostali prihajajo večinoma iz zahodne Štajerske, Prekmurja, Koroške, pa tudi z Gorenjske in iz Ljubljane. Stanovalce iz oddaljenih krajev sta pritegnili bližina avtoceste in predvsem ugodna cena stanovanj. »Za trisobno stanovanje, veliko 65 kvadratnih metrov, z garažo in s shrambo bo kupec odštel 95 tisoč evrov, medtem ko je za isto stanovanje v Ljubljani treba odšteti dvakrat večjo vsoto,« cene primerja Roman Prskalo iz nepremičninske družbe Metropola. V zadnjih desetih letih so mesečno prodali od štiri do pet stanovanj, v zadnjih treh mesecih pa je prodaja upadla za polovico. Na tej-lokaciji bo v prihodnje zrastlo tudi trgovsko središče, ki je še eden od načrtov podjetja Veltrag. Konec leta bo k novi podobi območja tik ob cesti Celje-Ljub-ljana prispevalo tudi krožiš-če, kmalu tudi izgradnja kanalizacije in čistilne naprave. Župan Občine Prebold Vinko Debelak priznava, da nove potrebe stanovalcev predstavljajo finančni zalogaj za občino. To se kaže zlasti v pomanjkanju prostora v dotrajanem vrtcu, prepo-trebnem obnove. »Trenutno je v vrtcu prostora za 170 otrok. Kot kažejo demografski podatki in kot naj bi za vpis v vrtec starše vzpodbujala zakonodaja, bodo čez dve leti skupaj potrebovali približno 250 mest.« S 4600 prebivalci in tisoč stanovanjskimi enotami (pred dvema letoma so v Dolenji vasi prav tako zgradili blok s 45 stanovanji) se Prebold po gradnji stanovanj uvršča v sam slovenski vrh. Lani so v Preboldu dodelili devet neprofitnih stanovanj in do poletja bosta zgrajeni še dve. Nameravajo pridobiti še dve, ki pa najverjetneje ne bosta del stanovanj sko-trgov-skega naselja v Latkovi vasi. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Nov ciklus delavnic Opustimo kajenje V Zdravstvenem domu Celje se je začela nova delavnica Opustimo kajenje. Namen delavnice je pomagati kadilcem, ki se odločijo opustiti kajenje. Z delom v skupini naj bi bila njihova pot do tovrstnega uspeha lažja. Ljudje se odločajo za opustitev kajenja največkrat zaradi zdravstvenih težav, stroškov za nakup cigaret in vse bolj tudi zaradi strož- jega kadilskega zakona. Delavnice so za udeležence brezplačne. Kandidati se lahko vključijo z napotnico izbranega zdravnika ali osebno na telefon 03 5434-702. Delavnice potekajo vsak ponedeljek ob 16. uri šest tednov zapored v prostorih Zdravstvenega doma Celje, vodi pa jih Natalija Koren, dr. med., specialistka družinske medicine. IR Glasbil za Vesele čričke ne bo zmanjkalo. čričkov ne morejo prehvaliti Skupina starejših za samopomoč v krajevni skupnosti Sveti Štefan je vzorčni primer, kako naj bi takšne skupine delovale ter preprečevale enoličnost vsakdanjika ter osamljenost. Tako trdijo o skupini Veseli črički v Območnem združenju Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, kjer dodajajo, da je skupina po slabih treh mesecih dela opravila zelo veliko ter prispevala k medge-neracijskemu povezovanju ter preprečevanju socialne izključenosti. Voditeljici skupine Terezija Šega in Milica Drobne sta skupino starejših od 65 let tako motivirali, da že ustanavljajo glasbeno skupino, ki bo igrala na preprosta glasbila kot so lah- ko grablje, kose, »rifle«, pokrovke ... Tako že nabavljajo primerna oblačila ter načrtujejo, na katerih prireditvah bodo lahko nastopili. Prav tako bodo izdali glasilo s prispevki o zanimivih dogodkih iz njihovega življenja. Veseli črički se srečujejo po dvakrat na mesec. Rdeči križ ima podobno skupino v Koz-jem. BJ NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV ilsiifiiiiiMtÄJ'^riaaies'^ ■ 7 Zadolževanje temeljito oklestili Šentjurski proračim je identičen prvotnemu dokumentu, prihodki prenapihnje-ni, bremena iz preteklega leta netransparentna, zadolženost pa na meji kritičnega, bi lahko znova povzeli opozicijske očitke proračunu za leti 2009/10. Vendar je res, da je občina svoj zakonsko določen kreditni potencial izkoristila šele do tretjine. O glavnih spremembah v drugem branju je direktor občinske uprave Jože Palčnik povedal: »Predlagali smo precej nižje zadolževanje. Za 1,5 milijona v tem in za 750 tisoč evrov v prihodnjem letu. S tem še vedno ostane zadolžitev po milijon evrov v vsakem letu. Menimo pač, da tako vitalnih in izrazito dolgoročnih projektov, kot so na primer gradnja čistilne naprave in sistem vodooskrbe ter šolskih investicij, vsekakor ne bi smeli ogroziti. Še posebej, ker imamo kreditnega potenciala dovolj.« Pomislek, ali bo občina uspela na prihodkovni strani letos zbrati optimističnih 22 milijonov, prihodnje leto pa slabih 19, je sicer ostal. Vseeno pa je prevladalo prepričanje, da če so si župan in uprava voljni naložiti tako težko breme, naj ga nosijo - »saj bodo sami odgovarjali za neuspeh«. Vsekakor so si odgovorni s tokratnim temeljnim občinskim dokumentom zagotovili dovolj manevrskega prostora. Svetniki so jih z 20 glasovi za in s tremi proti podprli. StO Novo revijo so predstavili Mare Cestnik, Mitja Godnjavec in Irena Štusej. Knjižna revija OtočjeO V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu so predstavili prvo številko nove slovenske literarne revije OtočjeO. Revija, ki je brez lokalnih omejitev, odpira objavni in bralni prostor predvsem robnim, a zanimivim in izvirnim literarnim pisavam, ki z odličnimi prevodi, esejistiko in pogovori odpirajo nova obzorja knjižnih humanističnih dogajanj. Predstavila sta jo Mare Cestnik, glavni in dogovorni urednik, ter Mitja Godnjavec, predsednik Kul-turno-umetniškega društva Otočje, ki je ustanovitelj in izdajatelj OtočjaO. Vsebino nove revije sta z bralnimi vložki prikazali Andreja Hu-tinski in Laura Jelen, z glasbeno spremljavo pa je dogajanje popestrila kitaristka Lucija Cestnik. TT Šole združene ob Unesco večerji Tri celjske srednje šole, združene v Unesco mrežo v okviru nacionalnega projekta, pripravljajo v petek ob 18. uri v Narodnem domu že tradicionalno večerjo. Dijaki v okvira skupnega projekta že sedem let zapored pripravljajo skupno večerjo, M je namenjena tudi predstavitvi veščin mladih, ki se šolajo v različnih šolskih programih. Tokrat bodo obeležili še svetovna dneva ma-ternega jezika in poezije, prvič pa se jim pridružuje Društvo ljubiteljev umetnosti Ce- lje. Glavno vlogo v dogajanju bodo prevzeli mladi, ki želijo na ta način simbolično prestopiti čez šolski prag v življenje in svoje lokalno okolje. Letos bodo rdeča nit prazniki, prireditev pa bo imela medijsko, likovno, glasbeno, gledališko, literarno, idejno in kulinarično razsežnost. V pozdrav letošnji pomladi se bodo dijaki Gimnazije Lava, I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center predstavili z recitali slovenske in svetovne poezije, prepletene z glasbenimi ter s plesnimi točkami, osnovnošolci iz Griž bodo zapeli in zaplesali, dijaki Srednje šole za gradbeništvo Celje bodo na ogled postavili unikatne mize in predstavih mozaično umetnost, dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti bodo prispevali scenski del, za veliki finale pa bo tudi letos poskrbela kreativnost dijakov srednje šole za gostinstvo in turizem, ki po prireditvi pripravljajo velikonočno kulinarično popotovanje po slovenskih pokrajinah. PM Z leve: Anton Šepetavc, Milan Lovrenčič in Vitko Roš Društvo generala Maistra tudi v Celju Celje bo v kratkem dobilo društvo generala Maistra. Na I. gimnaziji v Celju so namreč v četrtek ustanovili iniciativni odbor za njegovo ustanovitev. Društvo naj bi, podobno kot ostalih trinajst, ki že delujejo v Sloveniji, skupaj z Zvezo društev generala Maistra skrbelo za krepitev slovenskega domoljubja in tudi za uvajanje domovinske vzgoje kot obvezne vsebine v srednjih šolah in Slovenski vojski. Pobudnik za ustanovitev celjskega društva je ravnatelj I. gimnazije mag. Anton Šepetavc, ki je povedal, da bi radi društvo ustanovili do majske skupščine zveze društev, pa tudi, da že sredi prihod- njega meseca pripravljajo prireditev za vse dijake tretjih letnikov, ki bo v okviru obveznih izbirnih vsebin posvečena domovinski vzgoji. Ustanovnega zbora iniciativnega odbora za ustanovi- tev društva generala Maistra sta se udeležila tudi predsednik zveze Maistrovih društev Milan Lovrenčič in nečak Frana Roša Vitko Roš, ki je za zbrane obudil spomin na Maistrovo delovanje v Celju, kjer je general služboval kot častnik, hkrati pa vodil literarni krožek na gimnaziji, iz katerega so izšli Franjo Mal-gaj, Fran Roš, Srečko Pun-cer in drugi. BS Foto: GrupA Mladi s podeželja Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v Petrovčah pripravilo letno skupščino in društveni kviz Mladi in kmetijstvo. Kot je povedal predsednik Klemen Šalej, društvo združuje vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline. Učijo se medsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja, s tem pa bogatejšega življenja. Aktivno sodelujejo v družbi in so ponosni, da živijo na podeželju, in jih ni sram priznati, da so kmetje. Kot so ugotavljali na zbora, so lani svoje delo dobro opravili. Letos si želijo včlaniti čim več mladih s podeželja, jih seznaniti z delom in z njimi sodelovati na prireditvah, kjer bi promovirali delo društva in podeže- lje Spodnje Savinjske doline. Ker je bil občni zbor volilni, so za predsednika ponovno izvolili Klemena Šaleja. Na kvizu Mladi in kmetijstvo, kjer je pet ekip odgovarjalo na vprašanja o gozdarstvu, nitratni direktivi in odnosih z javnostjo, je največ znanja pokazala ekipa s Polzele, ki bo Savinjčane zastopala na regijskem tekmovanju 4. aprila v Šentjurju. TT Ekipo Polzele so sestavljali Tadej Straža, Rok Satler in Rok Vasle. Vinogradniki na zboru Pri obrambnem stolpu pri žalski župnijski cerkvi je bila krajša slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili leta 2005 ob vstopu Slovenije v EU in jo poimenovali Nikolaja. Zbrane vinogradnike in druge je pozdravil najprej župan Lojze Posedel, nato pa še predsednik Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Ob igranju harmonikarjev iz Vrbja je skrbnik trte Bogomir Rotovnik obrezal trto, pripravili pa so približno sto cepičev, ki jih je blagoslovil pater Jože Rupnik. Druženje so nadaljevali z občnim zborom društva, ki šteje 119 članov. Lani so uspešno izpeljali tri izobraževanja in ocenjevanje 86 vzorcev vin, od katerih je bilo 45 ocenjenih z zlato, 24 s - Št. 21 - 17. srebrno in eno s bronasto diplomo, podelili pa so jih ob prazniku vina. Odpravili so se na strokovno ekskurzijo v Belo krajino, pet jih je sodelovalo na preseku letnika 2007 v vinorodni deželi Po-dravje, za svoja vina pa so prejeli pet zlatih in eno srebrno diplomo. Sodelovali so tudi na sejmu Turizem in marec 2009 - prosti čas v Ljubljani, kjer so promovirah svoja vina. Program letošnjega dela je podoben lanskemu. Tako bodo poleg strokovnih predavanj, ocenjevanja vin, praznika vina, martinovanja in pohoda po vinskih poteh pripravili vrsto aktivnosti v t. i. Keudru. TT BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE m 8 IZ NAŠIH KRAJEV il! Eft III If i If II Cirajevi otroci Izak Matej, Ana Marija in Arnold Oton so že v službi oziroma šolah po svetu, v domačem kraju pa sta ga spremljali drugošolka Vita Marta in žena Marta. Dr. Marta Ciraj, Korošico je Zgornjesavinjčan spoznal na Nizozemskem, je direktorica Urada RS za kemikalije. Vitez gost rečiške čitalnice V petek so v rečiški čitalnici v gostišču Dobrove člani Kulturno umetniškega društva Utrip gostili rojaka, viteza Jožefa Ciraja, ki dela kot pooblaščeni minister, občasno pa tudi odpravnik poslov na veleposlaništvu v Moskvi. Prireditev Čitalniški večer, ki jo zdaj organizirajo »utri-povci«, pred njimi pa TD Rečica, je v domači kraj privabila že številne znane Rečiča-ne, ki so tako ali drugače uspeli v »belem svetu«. Kot zad- nji se je v tem sklopu predstavil Jožef Ciraj, ki je obudil kar nekaj zanimivih spominov na otroška in mladostna leta v Šentjanžu, šolo in cerkev na Rečici, srednješolska leta na poljanski gimnaziji, študij geografije in zgodovine, kasneje pa politologije na takratnem FSPN, študentska leta v Zgornjesavinjskem študentskem klubu... Bil je med zadnjimi, ki so v času slovenskega osamosvajanja zapustili Beograd, vodil je protokol na zunanjem ministrstvu, bil konzul v Bonnu, Berlinu in Švici, nato pa je »prtljaga šla domov, jaz pa v Moskvo«. Z družino sicer živi v Komendi, od leta 1993 pa je član malteškega viteškega reda. Ciraj se, kot je povedal v pogovoru z Jožetom Tlaker-jem, ukvarja s približno 20 dejavnostmi, od soavtorstva knjige o Komendi, pisanja monografij do zbiranja kovancev in starih predmetov, ki jim je posvečena tudi domača hiša. US Marica Košir zadnja v nizu Aninih večerov Sklepni dogodek Aninih večerov na Prevorju se je zgodil pred dnevi z zadnjo gostjo dr. Manco Košir. S kolegom dr. Urbanom Kordešem sta občinstvu spregovorila o zavedanju rasti medsebojnih odnosov, ki jih brezpogojno gradi ljubezen. Glavna sogovornika, ki sta razgalila tudi svoji osebno- sti, sta poudarila, da se razmerje izpopolnjuje iz več vidikov: kakšna so načela njunega poslanstva, kako se morajo moški boriti s stikom svoje duše in kako ženska s svojim prihajajočim obdobjem potrjuje svojo identiteto z vso veličino. Dr. Manca Košir, ki je bila na lastno željo med Prevorjani ravno na Urban Kordeš in Manca Košir Z Jožefom prihaja pomlad V četrtek bodo v mnogih krajih s sejmi obeležili god sv. Jožefa, med največje tovrstne prireditve pa zagotovo sodi Jožefov sejem v Petrovčah, s katerim organizatorica, Kmetijska zadruga Petrovče, pozdravlja prihod pomladi. Letos že 21. dogajanje se bo v Petrovčah začelo z mašama ob 8. oziroma 10. uri v pe-trovški baziliki. Sejemsko dogajanje bodo uradno odprli ob 11. uri, ko bodo med drugim spet razrezali torto velikanko in jo razdelili med obiskovalce sejma. V dvorani bo poleg kulinarične razstave, ki jo pripravlja Društvo podeželskih žena občine Žalec, na ogled razstava o čebelarski dejavnosti, naslovih pa so jo Čebela od cveta za človeka. Ravno čebelarstvo bo rdeča nit letošnjega dogajanja na Predsednik KZ Petrovče Franci Gaj-šek Jožefovem sejmu, saj bodo ob 14. uri v Gasilskem domu Drešinja vas pripravili okroglo mizo z naslovom So- dobno čebelarstvo v sožitju s kmetijstvom. Poleg predstavitve čebelarskih društev iz Spodnje Savinjske doline organizatorji napovedujejo, da bodo ob pomoči strokovnjakov skušali razrešiti kar nekaj dilem okrog čebelarjenja in kmetijstva, ki so v zadnjem času večkrat v ospredju različnih pogovorov. Na sejmu bodo stojnice kot ponavadi obilno založene z raznovrstnim materialom, predvsem za potrebe vrtič-karjev, na voljo pa bodo tudi različni kmetijski stroji, oprema in orodja, potrebni za spomladanska dela v vrtu in na njivah. Ker, kot je poudaril predsednik KZ Petrovče Franci Gajšek, polje v teh pomladanskih mesecih ne bo poznalo recesije, narava pač zahteva svoje. US O župnijski pastorali Pri sv. Duhu v Celju je bilo v soboto srečanje članov župnijskih pastoralnih svetov vseh župnij celjske škofije na temo župnijske pastorale. Prvi dve leti po ustanovitvi škofije so izdelovali škofijski pastoralni načrt, do letošnjega poletja pa naj bi dokončali še župnijske pastoralne načrte s cilji posameznih župnij. Te cilje naj bi nato uresničevali v obdobju 2009-2012. S sobotnim srečanjem so želeli člane župnijskih pastoralnih svetov spodbuditi k aktivnemu soustvarjanju župnijskih načrtov, zato so med drugim pripravili štiri referate na temo načrtovanja, pastorale družin, zakoncev in mladih ter o dobrodelnosti. O odgovornosti za versko življenje v lokalnih skupnostih je zbranim govoril nadškof pomočnik dr. Anton Stres. BJ svoj rojstni dan, je večkrat poudarila, da je kljub vsemu lepo biti ženska. Moški pa so priznali, da brez žensk pač ne morejo, vedno pa še želijo ostati to, kar so. Dotaknili so se tudi identitete obeh spolov, prav tako pa tudi ločitve, ki je v največji meri odsev neke neodgovornosti, pričakovanj in iluzij. »Sem srečna mati, ker me imata hčeri za takšno, kakršna sem,« je svoj odnos osvetlila Koširjeva občinstvu ob tematiki otroci-starši. Pri vzgoji otrok največjo vlogo igrata zaupanje in oziranje v lastno osebnost. SklepniAnin večer so glasbeno popestrili kitarist Miha Hliš, ansambel Mladi Korenjaki ter brata Jernej in Marko Kočevar. Prireditev je vodil Anton Petelinšek, pobudnik Aninih večerov pater Karel Gržan in voditeljica vseh prireditev Marija Frece Pere pa sta že povabila na nov niz Aninih večerov, ki se bodo začeli jeseni. MAJDA REZEC Z leve: predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant, Stane Jakše in voditeljica otvoritve Lucija Udovi Pozdravi iz Žalca V petek, 13. marca, so številni obiskovalci v prepolni galeriji bi stroja BMW v Žalcu s presenečenjem in navdušenjem zaploskali ciklusu motivov starega Žalca avtorja StanetaJakšeta. V nizu slik je avtor v posebni tehniki po motivih starih razglednic Žalca prikazal, kakšen je bil Žalec pred stoletji in kakšen je danes. Razstavo je kot pokrovitelj odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Omenimo naj tudi glasbeni trio Prihrani za presenečenje, ki je obiskovalce navdušil s skladbo Hmelj bluz, o kateri bomo zagotovo še slišali. Ljubitelji miniatur so lahko z razstave odšli z miniaturo za.vsega 5 evrov. Dela so na ogled vsak dan do 27. marca. winiini.iiovitediiik.com TO St. 21-17. marec 2009 11111 1........^ - ................ NOVI TEDNIK RB» Št. 21-17. marec 2009 -—— NTJ(C Kaj bomo pa danes kuhali? Iz domače kuhinje je najbolj zdravo in poceni - Na tečaju v Domu sv. Jožefa je nastala tudi zgodovinska krompirjeva musaka Še ne tako dolgo nazaj je stala dnevna topla malica 700 tolarjev. In sploh ni bila najbolj socialna. Potem smo dobili evre in izgubili občutek za vrednost denarja. Zdaj stane enak obrok pet ali šest evrov, pa sami opravite z matematiko. Polpripravljene jedi iz trgovine so drage in z vsemi aditivi vše prej kot zdrave. Beseda kriza pri vseh luknjah leze notri ... Odslej bomo kupovali osnovna živila in kuhali doma. Razlogov za to je več kot dovolj. Prebliskov na vprašanje, kaj pa naj danes skuham, pa ne vedno toliko, kot bi si povprečna gospodinja želela. Tako sva se z Andražem odpravila na kuharski tečaj. V Domu sv. Jožefa v Celju jih organizirajo že nekaj let in svojčas jih je vodila celo naša sodelavka Majda Klanšek. Za njo je štafeto prevzela hišna kuharica Jožica Ferleš. Vsak mesec je za 17 evrov na lekcijo mogoče pokukati v kakšno kulinarično tematiko. Zelenjava, kvašeno testo, morska kuhinja, pecivo, zrezki in rulade, juhe in zakuhe, pa še bi se našlo. Glede na krizne čase - kako prikladno - sva naletela na krompir. Ko sva zamudnika končno prispela, so bile Mojca, Sonja, dve Mariji, Lucija, Helena, Marinka, Marta in Lidija že zbrane za mizo v jedilnici. Jožica pa je z njimi ravno delila družinsko skrivnost najboljših krofov. Mimogrede sva ujela še to, da je dandanes »sveti« krompir svojčas »povzročal« celo gobavost, kugo in jetiko. Praksa je najboljša učiteljica, zato so se dekleta lepo razdelila v pare in si izbrala, kaj bodo skuhala. Itak se je vsak recept začel s »krompirjev«... Predpasnike, kamor sodijo in na delo. Tisto nekaj v nobeni knjigi ne piše Nič ni pomagalo, da se je objemal s fotoaparatom. V predpasnik smo vtaknile tudi edinega moškega predstavnika v dražbi in po sistemu »če sva že tu, bodiva vsaj koristna«, sva dobila zadolžitev - krompirjeva musaka z mesom. Pa se je začelo. Joži, kje to, Joži, kje ono, Joži, kako narežem tole, Joži, kako si si zamislila tisto ... In mentorica je potrpežljivo že kdo-vekolikič razlagala vse od začetka. »To je sicer dodatno delo poleg vsega v redni službi, vendar mi je v veselje,« pravi Ferleševa, ki sama tudi izbere recepte za jedi, ki jih pripravljajo. »Pri tem pa morajo biti jedi dovolj enostavne, da so uporabne in poceni, pa hkrati dovolj nevsakdanje, da so na našem jedilniku nekaj posebnega, novega in privlačnega. Predvsem pa je vse preizkušeno.« Ženske - kakšen osebek močnejšega spola se tam znajde bolj izjemoma - je težko spredalčkati. Pridejo namreč vse od mladih deklet, finih da-mic, kmečkih gospodinj, babic in zaposlenih gospa. »Tudi mož me sprašuje, zakaj hodim na tečaj, ko pa znam čisto dobro kuhati. Vendar se tu naučiš drobnih skrivnosti, ki jih v kuharskih knjigah vedno pozabijo napisati ah pa jih enostavno moraš videti v praksi,« pravi ena izmed njih. Marta na tečaj redno prihaja iz Domžal, Mojca in Sonja pa sta prišli celo iz Logatca. »Sestri sva, sicer čisto blizu doma, pa ni nikoh časa za draženje. Tako pa imava razlog za celodnevni izlet, ki je mimogrede še koristen.« V kriznih časih bomo doma kuhali krompir. A če pri tem človek sledi navodilom Jožice Ferieš (desno), je to vse prej kot dolgočasna in pusta hrana. Ko si sam sebi v v vsec Midva z Andražem bi še kar opazovala in klepetala. A ker so se vse tako zavzeto vrgle na delo, Jožica je hodila od ene do drage, za kakšno reč vse poklicala na kup in na primer demonstrirala vmešavanje smetane v vročo juho, sva počasi opazila - prej ko slej bodo vprašali, kaj je z najino musako. Krompirjeva pita z ohrovtom, krompirjeva musaka z mesom in krompirjev narastek s tunino. Prav bodo zadišali šele nazaj grede. Krompirjeva pojedina je še kaj več kot samo krompir v oblicah, zmečkan, ocvrt in seveda v legendarni »restani« ponudbi. Kaj nama je preostalo. Pa sva lupila in rezala, sekljala, pražila, zlagala in polivala. In ob vsem skupaj, jasno, pametovala. Sem pač v prednosti, ker pišem tale tekst, ampak blagor Andraževi ženi, ker dečko baje obvlada vraga in pol. O musaki ne bom zgubljala besed. Saj poznate to čudo - plast krompirja, plast mesa, ponovi vajo in na koncu polivka. Be-šamel... ah kisla smetana z jajcem bo čisto dobra. »Že, toda včeraj... včeraj so pa naredile bešamel. Kako je dišalo...« so naju dražile sošolke, midva pa sva le privihala nosova in odnesla pečeno musako na mizo. Bila je precej nezačinjena in vsaj rahlo neslana, v osnovi pa vrhunska! Na koncu seveda sledi svečana pokušina. »Tole bom naredila, ko bom spet imela v gosteh taščo... nak tole mi ni všeč, ne bom kuhala ... mmmm, juha je odlična... sliši se neumno, kdo pa je še kdaj videl krompirjevo torto, ampak ...« In tako se za spoznanje bogatejše in bolj zadovoljne kuharice vračajo domov. Ni treba posebej dodajati, da sva se s fotografom tudi »sama sebi dopadla«. Pa še kdaj. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Skrivnost velikih kuharskih mojstric je ravno v tem, da se poskušajo vedno naučiti kaj novega. Na tečaj v Dom sv. Jožefa pridejo vse od popolnih začetnic do prekaljenih gospodinj. Pa tudi kakšen predstavnik moškega spola se najde za vzorec. Krompirjeva torta. Kako, prosim? No, vsekakor je presenetljivo dobra. Krompirjeva torta z orehi Potrebujemo: 15 dag krompirja, 18 dag sladkorja, 4 jajca, 6 dag ostre moke, 2 dag gustina, 8 dag mletih orehov, vanilijev sladkor, limonina lupinica in sok, pol vrečke pecilnega in šipkovo marmelado za namaz. Priprava: rumenjake s polovico sladkorja penasto vmešamo, dodamo olupljen kuhan, hladen, pretiačen krompir, moko, gustin, mlete orehe, pecilni prašek, vanilijev sladkor, limonino lupinico ter limonin sok. Beljake ste-pemo v sneg z drago polovico sladkorja in rahlo primešamo k masi. Tortni model dobro namažemo, vanj vlijemo maso in pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Torto ohladimo, prerežemo in vmes premažemo z vročo šipkovo marmelado. Potresemo s sladkorjem v prahu, okrasimo s smetano in ponudimo. NOVI TEDNIK V Zgornji Rečici nova galerija - Maleševa zapuščina drobcev izpod rok najboljših slovenskih umetnikov 20. stoletja nami, komaj sprejela. »Naj ostane v naši Rečici,« je ob tem poudarila Travica. To je na nek način njen dar so-krajanom, s katerimi je že trideset let močno povezana - »soseda je za otvoritev spekla domač kruh, druga potico, fantje, ki so zapeli, so iz našega Rečiškega kvarteta« - pa tudi njena velika družina so. »S soprogom, ki je domačin, sva se spoznala v Ljubljani,« pove Travica, vidno ganjena ob otvoritvi galerije. »Nekaj časa smo v prestolnici živeli v stolpnici v sedmem nadstropju. In to v času energetske krize. Brez elektrike, brez katere seveda niti vode ni bilo, dvigala niso delala in podobno, sva s tremi otroki raje odšla v Laško, k Pavletovim domačim,« se še spominja, kako sta pred desetletji začela urejati dom v Zgornji Rečici. Štirje otroci in devet vnukov - lahko si predstavljate, kako živahno je bilo ob otvoritvi Maleševe galerije. Prav vsi so priskočili na pomoč pri strežbi gostom in pričarali domače vzdušje. Vključno s šopki prvih nežnih pomladanskih zvončkov za vsako obiskovalko galerije. Poklon dekletu, materi, ženi - v dobesednem pomenu. POLONA MASTNAK Foto: GrupA vi Travica, ki je kar nekaj časa omahovala, kaj storiti s to zapuščino, ki »pravzaprav govori o tem, kdo in kaj sem.« Tako je trčila ob zavod Porta B in celjsko umetnostno zgodovinarko ter sociologinjo kulture Tanjo Ča-javec, ki se je v okviru zavoda lotila revitalizacije in ohranjanja naravne in kulturne dediščine v več občinah na Celjskem, tudi v Laškem. »Kar sem videla v zasebni zbirki, me je osupnilo! Nekaj, kar si zasluži vsaj primerno predstavitev javnosti. Sedaj smo naredili šele prvi izbor del, ki smo ga naslovili Poklon dekletu, materi, ženi, gre pa za pregled upodobitve ženske s strani slovenskih umetnikov 20. stoletja,« je povedala Tanja Čajavec. Na ogled v galeriji je še do konca aprila kar 42 del, med podpisanimi pa ne najdemo zgolj Mihe Male-ša, ampak tudi Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Hinka Smrekarja, Riharda Jakopiča, Nikolaja Pirnata, Marija Preglja, Maksima Sedeja, ...če omenimo zgolj nekatere. Zapisi nekega 4 časa »Kar lahko vidite v galeriji, so likovni zapisi, ki sta jih zbrala starša od sodobnikov. Umetniki so si med seboj marsikdaj poklanjali izdelke, izmenjavali ideje. Velik krog ustvarjalcev se je okoli očeta zbiral v času pred in med vojno, ko je urejal revijo Umetnost, zapisal tudi kakšno pesem,« pravi Travica Maleš Grešak, ki premore še edinstveno spominsko knjigo. Vanjo so ji risali in pisali Maleševi sodobniki in prijatelji, med katerimi najdemo tudi Maksima Sedeja, Maksima Gasparija, Franca Gor-šeta, Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Ivana Zajca, Alojza Gradnika, Tomaža Ša-lamona ... in ponovno smo šele začeli z naštevanjem. Zapisi nekega časa in hkrati drobci spominov iz otroštva. Galerijo v okviru kulturnega društva bo sicer pomagala voditi direktorica Mateja Ferme. Skupaj s Tanjo Čajavec se sprehodimo med zbirko, ki odraža tako obdobje impresionizma kot tudi povojnega ekspresionizma, s poudarkom na Male-šu, ki ga opisujejo tudi kot »estetskega revolucionarja«. In zakaj ravno ženska kot rdeča nit? »Ženska lepota je pogosto upodobljena kot simbol materinstva, brezpogojne ljubezni, povezave z verskim čustvom. Od krščanske device Marije kot simbola matere do matere kot simbola domovine, naroda in zemlje,« pojasnjuje tematski izbor tokratne razstave. »Naj ostane v naši Rečici« Razstava je privabila toliko ljudi, da jih je malce drugačna galerija, v kateri se temni leseni tramovi pne-jo med belo ometanimi ste- Zgornja Rečica v Laškem je bogatejša za izjemno kulturno ustanovo. Ne kakršnokoli galerijo, ampak preurejen stari hlev z nad-zidanim hramom, zlit z idilično okolico, ter z zbirko, ki se je ne bi branila niti prestolnica. Rečici jo je podarila dolgoletna krajanka Travica Maleš Grešak. »Prav je, da zbirka ostane tukaj, kjer je že trideset let moj dom,« pravi hči odličnega slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša ter njegova edina dedinja. Velik del njegove bogate zapuščine, pa ne le stvaritev iz njegovega opusa, je že shranjene v galeriji v Kamniku, rojstnem kraju slikarja. V Zgornji Rečici pa so v novi Galeriji Maleš na ogled prav posebna dela. Vse tisto, kar je hči Travica hranila leta dolgo, kar ji je bilo v prvi meri predvsem lep spomin. »To niso kakšne bogate oljne slike, to so tudi skice, včasih hudomušni zapisi, na trenutke osebne likovne pripovedi ter dialogi očeta in njegovih sodobnikov, razni drobci,« pra- Izbor za razstavo je Travica Maleš Grešak opravila s pomočjo Tanje Čajavec. Zbirko v Galeriji Maleš si lahko ogledate po predhodnem dogovoru. Travica Maleš Grešak s tremi od svojih vnukov pred portretom očeta Mihe, ki ga je naslikal Stane Cuderman. Najbolj žlahtni z osebno noto Direktorica galerije Mateja Ferme z hčerko ob Sramežljivem Amorju Franceta Goršeta V soboto, 14. marca, je minilo točno 40 let, odkar je nihalka na Golte popeljala prve strojnike in druge zaposlene, ki so potem preverjali še zadnje podrobnosti pred odprtjem smučišča. Stanko Kolenc je bil med tistimi, ki so v gondoli obujali spomine na dogajanje na smučišču, ki so ga pod podjetjem Izletnik uradno odprli jeseni leta 1969. Na skupinskem posnetku manjka nekaj posameznikov iz stotni-je starodobnikov. Menda so imeli prepočasne smuči, da bi se pravočasno pripeljali ali »prištan-fali« na cilj. ni TEDNIK . REPORTAŽA 11 fäsSf®®*™''dÖ^'wft^iw^Ä'^T^^sMm^ff iS ^ t •■ ' i i t 11-- v/'M," « i Kot )e povedal direktor smučarskega centra na Golteh Ernest Kovač, bodo po dobri sezoni smučišče zaprli na velikonočni ponedeljek, 13. aprila. Do takrat bo snega dovolj, proge so odlično urejene, lepo vreme pa daje pečat na i imenitni smuki na Mozirski planini. Vonj po starem Na tretjem srečanju ljubiteljev smučanja po starem se je na Golteh predstavilo več kot sto starodobnikov Št. 21 - 17. marec 2009 -—-^ NI-Kl V soboto je najprej v Mozirju, nato pa na Golteh »dišalo« po starem. Gornjesavinj-ski smučarski klub Mozirje je namreč na Golteh organiziral tretje srečanje ljubiteljev smučanja po starem, ki se ga je udeležilo več kot sto »oldtimerjev«, kot se ljubkovalno imenujejo, iz različnih koncev Slovenije. Smučarje so v dopoldanskih urah pozdravih v Mozirju, kjer se je začelo svojevrstno, bolj kot ne kulinarično spoznavanje Zgornje Savinjske doline - želodec, mohovt, orehova potica, skuta ... Starodobniki so vneto mazali smuči in se pripravljah za »spopad« na smučišču na Golteh. Čeprav se vsi zavedajo, da je v ospredju druženje, so za dodaten smeh in zabavo poskrbeli napeti trenutki, navijanje in predvsem padci v vseh treh disciplinah -starodobniki se namreč merijo v smuku, veleslalomu in skokih. Seveda so rezultati, doseženi z za današnje pojme precej nepopolno opremo, bolj postranskega pomena. Smučarji starodobniki sodelujejo na devetih tovrstnih srečanjih po ceh Sloveniji, ponekod Jože Štorgel je bil med organizatoiji, ki so najbolj pridno vihteli kuhalnico. Sicer je Štorgel po lanskem uspehu, ko je po mnenju komisije izdelal najboljši zgomjesa-vinjski želodec, letos to dejavnost zastavil še bolj široko-potezno - v domači »kašti« skrbno neguje dvesto želodcev, eden od primerkov pa bo maja spet pod drobnogledom, pardon »drobnookusom« žirije na Rečici. Eden najbolj prikupnih posnetkov je nastal po »naporni« veleslalomski tekmi. Otroci so sami poskrbeli, da niso krulili želodčki (s sabo so imeli odlično salamo), nato pa navijali še za starše, ki so večinoma iz vrst Veselih Savinjčanov. »Oh, pa le ni tako enostavno, kot izgleda,« so komentirali mladi smučarji, sicer člani tekmovalnih sekcij v klubu. pa ocenjujejo tudi opremo. Njihove zadnje letošnje srečanje bo 13. aprila na Kaninu. Smuk v dolino Tako smo pri opremi: lesene »dile« ah tiste prve tovarniško izdelane z vezmi, ki jih sestavljata usnjen trak in kakšna zaponka, lesene palice ah kol ... Večina menda prihaja s podstrešja, odpadkov ah iz kleti, od koder so jo rešili mnogi posamezni smučarji, nekaj smuči pa je tudi na novo izdelanih. Seveda k tej opre mi sodijo volneni puloverji in rokavice, klobuk in hlače iz lodna, skoraj vsak tekmovalec pa se je ponašal s svojstvenim okraskom. Videli smo tudi kar nekaj uniform, pa bloških smučarjev in drugih malenkosti, ki med sabo vsaj malo razlikujejo Rovtarje, Kamniške Grče, Talesene, Selniške pležuharje in druge skupine, seveda pa so največkrat zavriskali gostitelji, Veseli Savinjčani. Za ženske sta skoraj obvezna krilo in ruta, izpod »štrikanih jop« je kukalo kar nekaj bogato obrobljenih čipkastih »bluz«, posebej za izbrance pa so zableščale tudi spodnjice. »Na opremo,« je poudari- la predsednica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Damjana Paulič, »smo vsi najbolj ponosni.« Poleg zgornjesavinjskega želodca in »tolk-ca« so Veseli Savinjčani poskrbeli tudi za drugo dobrote, med drugim za »ješprenjevo župo«, skuhano točno po receptu Marije Bezovšek iz knjige Želodec in jedi Zgornjesavinjske doline. Na druženju na Golteh je kljub imenitni smuki in še boljšemu vremenu želodcu prijalo nekaj toplega. Kar nekaj pridnih rok iz kluba je sodelovalo pri pripravi jedi, ki so značilne za te kraje. Najboljši so se veselih lično izdelanih, lesenih, da ne bo pomote, pokalov in medalj, nekateri so se kljub staro-dobni opremi in težkim čevljem tudi zavrteli, številni »firbci« pa so razmišljali, da bodo na prihodnjem, četrtem srečanju starodobnikov oziroma ljubiteljev smučanja po starem pobrskali po kleteh in poiskali vsaj obleko, če so lesene »dile« že skoraj davna preteklost. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Člana Veselih Savinjčanov sta, podobno kot mnogi drugi, opremo rešila pred ognjem. Ocenjujeta, da smuči, predvsem pa vezi, sodijo v leto 1930. V tekmovanju sta napovedala uvrstitev med prvih sto, kar kaže, da sta na srečanju ljubiteljev smučanja po starem na prvem mestu druženje in dobra volja. Roko na srce - podobnih veščin, ki so se končale v mehkem snegu, je bilo kar veliko, sploh v skokih. Levo od vratarja Pridigarja je prvi strelec Elvedin Džinič, desno pa Darijo Biščan, ki je poskrbel za izenačenje. Štajerski derbi brez zmagovalca, toda Mariboru Celjani so se najprej rešili poraza, potem skoraj zmagali -Povišali prednost pred Nafto - Vijoličasti ohranili naskok Štiri tisoč gledalcev se je zbralo v Areni Petrol, vsaj pol jih je bilo iz Maribora. 54. štajerski derbi se je začel s streloma gostov Vita Pluta in Dejana Školnika, nadaljeval pa s poskusi domačih, Sebastjana Gobca, Darija Biščana in Lisandra Sacripantija. V 35. minuti je tretji kot za vijoličaste izvedel Zoran Pa-vlovič, najvišji je bil Marcos Tavares. Njegov udarec z glavo je Aleksander Šeliga obranil, tudi prvi poskus Elvedi-na Džiniča, naslednjega pa ne. Žoga je proti mreži švig- nila med Gobčevo glavo in prečko. Kdo si je želel Perica? Dotlej je celjski branilec Milan Andželkovič dobil prav vse zračne dvoboje. Drugi polčas so bolje začeli Mariborčani, na srečo Celjanov pa Vito Plut ni bil pri strelu, ko sta ga zaposlila (idealno) Aleš Mejač, nato pa še Zoran Pavlovič. Vmes je po podaji Jureta Travnerja volej z levico Nejca Pečnika za malenkost obšel mariborska vrata. Tudi po menjavi Močič -Travner je Celje ostalo v posta- je nogo nastavil Dejan Školnik, žoga je preletela Pridigarja in se od prečke odbila v polje. Tekla je že 94. minuta, ko je To-mažič z roko zaustavil žogo (izven kazenskega prostora). Sodnik Dragoslav Perič je sicer za 3 minute podaljšal drugi polčas, toda v 92. minuti je vstopil še Volaš. Perič ni dosodil prekrška, gostitelji so ga obkrožili in obsuli s protesti, nato pa ostali še brez udarca s kota, saj je Perič pokazal rumeni karton Pokornu in odsodil konec tekme. To je bil taisti Perič, ki je v tej sezoni Celjane najbolj raz-hudil od vseh. Sodil je namreč na prvem obračunu v Lendavi. Zakaj je bil delegiran prav on za derbi, ki s seboj prinaša razgrete strasti? Zahoviču dovoljeno več? Ozračje se je med novinarsko konferenco le navidezno ohladilo. Gostujoči strateg Darko Milanič je dejal: »Tekma je bila zanimiva, polna čustev zaradi pomembnosti srečanja. Moji fantje so prikazali pravi karakter, bili so tekaško razpoloženi proti nasprotnikom, ki so vedeli, kako zaigrati proti nam. Od začetka so bili agresivni, venomer na meji prekrška. A smo se dobro znašli, povedli in imeli na začetku drugega polčasa priložnost za povišanje vodstva. Toda v nadaljevanju so nas ponesla čustva, bili smo >preširo-ki<, začeli smo loviti tekmece že tedaj, ko je imela žogo nji- nad stalnim sodniškim pritiskom, zaradi katerega mu je bilo onemogočeno običajno vodenje tekme (Perič ga je že zgodaj »prikoval« na klop), medtem »ko je Zaho skakal celo po igrišču«. Bržčas se je spor vnel med tekmo ... Arlič se ni zbal Nadaljeval se je med novinarsko konferenco, ko sta se na hodniku zelo glasno spo-rekla predstavnika klubov, tehnični vodja Borut Arlič in športni direktor NK Maribor Zlatko Zahovič. Zmerjanje bi se morda stopnjevalo, a so ukrepali mimoidoči in stopili med njiju. Zahovič se je že v Celju čutil dolžnega, da razjasni položaj: »V svojem življenju še nisem doživel takšnega obnašanja s strani Celjanov oziroma sprejema našega kluba. Zmerjali so naše delavce in sodelavce. Upam in mislim, da v Mariboru česa takšnega niso in ne bodo doživeli. NK Maribor si tega ni zaslužil.« Takoj je vstal in ni ponudil dodatnega pojasnila. Stopili smo do Boruta Arliča, ki ni bil razpoložen za izjavo, a ko se je vrnil Zahovič smo slišali: »M: smo vas lepo sprejeli.« Arlič »Tako kot mi vas.« Zahovič »Sram te je lahko!« Arlič »Enako!« Ni strahu za drugo mesto Vratar Celja Aleksander Šeliga je menil, da je njegovo stali dve točki, ker bi prvens tvo bilo še bolj zanimivo. Pc membno pa je tudi, da nism izgubili. V Novo Gorico gre mo po zmago.« Na celjsker desnem boku je igral Aleš Ka čičnik: »Derbi je izpolnil pr čakovanja, igra je bila z obe strani dobra. Roko na srce, bi smo bližje zmagi. V druger polčasu smo igrali zelo dobre Če bomo tako nadaljevali, i strahu za drugo mesto, če p se bo Mariboru pripetil kal šen spodrsljaj, ga bomo ski šali izkoristiti.« Torej, zm; govalca ni bilo, zdi pa se, d je to, ko seštejemo vsa dej: tva in predvidevanja, pač M. ribor ... Boljši izgubil Rudar je po uspešnem niz zmag v začetku spomladansk ga dela prvenstva doživel pi raz v Ajdovščini, a še vedno o taja na zelo dobrem petem m stu. Proti Primorju si je pri gral ogromno priložnosti. Tr ner Marijan Pušnik je poud ril, da je bila ključnega pom na realizacija: »Za ta poraz m ram poudariti, da smo si kri sami, kajti iz velikega števi priložnosti nismo bili uspešr Kdor ne da, dobi, bi lahko si nil srečanje. Večino časa sn imeli žogo v svoji posesti, nč napadalci pa so bili nespret pred domačim vratarjem. Sle nji je imel tudi izjemen da potem ko je nekajkrat odlič posredoval.« Pušnik je v zač ku 2. polčasa v igro poslal h/ vitvi 4-4-2; Mario Močič je zaigral na levi strani zvezne vrste, kjer je bil prej Sebastjan Gobec, slednji pa se je preselil na Travnerjev (obrambni) položaj. MIK CM Celje je izenačil v 63. minuti, ko se je žoga precej srečno odbila do Sacripantija, ki jo je odlično podaljšal do Darija Biščana. Prisebno jo je pričakal in sprožil z 10 metrov oddaljenosti. Žoga je ob levi vratnici obšla, vratarja Marka Pridigarja. Celjani so nato pritisnili za zmago. Sledil je še en volej Biščana, pa odličen prodor Nejca Pečnika brez zaključka in strel Jalna Pokorna, ko Sprožil je Jalen Pokom, le malce, toda očitno dovolj, pa je strel blokiral Dejan Školnik, kajti žoga je zadela prei Nejcu Pečniku je uspel čudoviti slalom v kazenski prostor, ki pa ga ni zaključil po željah. hova obrambna vrsta. Izgubljali smo moč. Ko je domačin izenačil, je postajal boljši. Mislim, da je remi pravičen.« Trener MIK CM Celja Slavi-ša Stojanovič se je v večjem delu strinjal s kolegom Milani-čem: »Bilo je dobro vzdušje. Prvič, odkar sem trener Celja, sem videl napolnjeno tribuno. V veliki meri nam je uspelo prikazati agresivno in odgovorno igro. Maribor bi lahko povedel z 2:0, mi pa bi lahko pri 1:1 z malce sreče pri poskusih Pečnika in Pokorna iztržili kaj več. Tekma je bila zanimiva, polna tempa, na koncu pa se ne morem izogniti občutku, da smo bili za las bližje zmagi.« Do konca prvenstva je še 12 krogov: »Maribor je trenutno naša najboljša ekipa in je na dobri poti-do naslova državnega prvaka. Na vsak način se mu bomo skušali približati,« je dodal Stojanovič, ki ni skrival ogorčenja moštvo v 2. polčasu povsem nadigralo vodilno moštvo, Elvedin Džinič pa je bil zadovoljen s točko, saj prednost Maribora ostaja ista. Velenj-čan Zoran Pavlovič ostaja duša vijoličaste zasedbe: »Pričakovali smo, da bo Celje zaigralo agresivno in trdo, kar se je uresničilo. Mislim, da se je tekma pravično končala brez zmagovalca. Celjani so bili boljši v 2. polčasu, mi v prvem. Še en krog je mimo, razlika pa je ostala ista. Zasluženo smo na vrhu, saj smo v Celju odvzeli točko domačinom, ki imajo kakovostno moštvo.« Mnogi so za najboljšega igralca tekme izbrali Nejca Pečnika: »Mislim, da smo skozi celo tekmo bili boljši, da smo bolj narekovali ritem in imeli pobudo. Zato smo si bolj zaslužili zmago. Maribor si ni priigral nobene velike priložnosti. Žal mi je za preo- raesa in Trifkoviča, kasneje Prašnikarja. »Normalno je, po zaostanku želiš zaigrati bolj napadalno, kar tudi sr Zaradi tega sta vstopila krea na vezista in še dodaten na daleč, žal pa to ni prineslo zultata. S Primorjem smo vedno pomerili tedaj, ko je živelo poraz in bilo na repu tvice. Tako je bilo še bolj m virano. Seveda to ni razlog naš poraz, ta tiči v naši mai agresivnosti in neuspešni i lizaciji,« je zaključil Pušnil DEAN ŠUS1 MITJA KIS - Foto: Gri LESTVICA 1.SNL 1. MARIBOR 24 13 2. MIK CM CEUE 24 11 3. NAFTA 4. DOMŽALE 5. RUDAR 6. HIT GORICA 7. INTERBLOCK 8. LUKA KOPER 9. PRIMORJE 24 10 24 9 24 10 24 10 24 8 24 5 9 2 50:3( 8 5 36:23 7 7 29:2 9 6 34:2! 4 10 31:27 3 11 40:4' 7 9 32:3! 8 11 25:3! 24 4 10 10 23:3! 10. LABOD DRAVA 24 5 9 14 23:3< Št. 21 - 20. marec 2009 Zdaj gre zares! V Šoštanju Olimpija, Hopsi v Novem mestu, nato Laščani na Kodeljevem Potem ko so košarkarska moštva minuli teden končala prvi del sezone, se jutri začenja drugi del, v katerem bo liga UPC razdeljena na dve skupini. V ligi za prvaka bo igralo osem ekip, med njimi tudi Zlatorog iz Laškega, Hopsi s Polzele in Elektra Esotech iz Šoštanja, v skupini za obstanek pa preostalih pet ekip, med njimi tudi Alpos iz Šentjurja. V skupini za prvaka se začenja vse znova, v skupini za obstanek pa nosijo klubi dosedanje rezultate s seboj. Boj za NLB ligo bo hud V skupini za prvaka se bodo ekipe pomerile po dvokrožnem sistemu, nato bodo najboljša štiri moštva po 14 krogih igrala še klasično razigravanje (play off). Igra se v pospešenem ritmu, torej dve srečanji na teden, kar bo dodaten napor za ekipe, še posebej tiste, ki niso vajene trenirati dvakrat dnevno. Ker so slovenski klubi v letošnji sezoni Jadranske (NLB) lige igrali slabo in so zadnji po količniku, ki je merodajen za nasled- njo sezono glede števila sodelujočih ekip, je najverjetneje, da bo Slovenija v naslednji sezoni imela vsega dva kluba v tej mednarodni regionalni ligi. Samo povabilo organizatorja lige lahko popelje še tretje moštvo naše države v to tekmovanje. Zaradi tega se obeta še kako hud boj za prvi dve mesti, ki vodita v NLB ligo, in sicer mesti ena in dve po končanem ligaškem delu. Zlatorog ne skriva ambicij Kljub temu v Laškem ne skrivajo ambicij, da se ponovno vrnejo v regionalno ligo. Od samega začetka sezone namreč v Treh lilijah napovedujejo boj za vrnitev med jadranske ligaše, v tem boju pa so se okrepili oziroma so stavkajočega Por-toričana Miguela Berdiela zamenjali z ameriškim organizatorjem igre Darellom Jenkin-som (180 cm, 24 let), ki je lani igral v ligi NCAA za ekipo Caroline. Jenkins je že teden dni v Laškem in bo v prvem krogu lige za prvaka v soboto na Kodeljevem že zaigral. Velika neznanka pred ligo za Najkoristnejši igralec (MVP) rednega dela 1. slovenske lige Shawn King je brez dvoma najmočnejše orožje sicer zelo kakovostne polzelske zasedbe. Irener Zlatoroga Aleš Pipan ne skriva želje po osvojitvi drugega mesta v llržavnem prvenstvu. prvaka so Hopsi, ki so se skozi sezono ves čas krepili, zdaj pa imajo zares dobro ekipo, ki je še posebej na Polzeli zmožna premagati vsakogar. V svojih vrstah imajo MVP igralca prvega dela sezone Shawna Kinga, imajo pokrita vsa igralna mesta z vsaj dvema igralcema, zaigral pa naj bi kot zadnja okrepitev še Grega Hafnar, bivši re-prezentant Slovenije, ki se vrača po poškodbi. Če bo trener Boštjan Kuhar znal uravnotežiti igralce, ki jih ima zdaj dovolj na voljo, potem lahko od Hopsov še veliko pričakujemo. Nič posebnega pa ne gre pričakovati od Elektre, ki se je znova prebila v ligo za prvaka. S tem je moštvo Boruta Cerarja že izpolnilo načrte, po njegovih besedah pa bo v drugem delu sezone več priložnosti ponudil mlajšim igralcem iz mladinskega pogona šoštanj skega kluba. Neugoden razpored Šentjurčani bodo znova igrali v ligi za obstanek, za katero je sredina zmaga v Postojni še kako dobrodošla. V ligi, kjer je pet ekip, imata namreč Merca-tor in Zagorje po osem zmag, Alpos in Postojna po sedem, Gorica pa štiri. Tudi v tej mini ligi desetih krogov se igra pospešeno, dvakrat tedensko, zato sta novinca Marcus Crenshaw in Lovro Hren dobrodošla pomoč ekipi Damjana Novakoviča, ki si seveda želi obstati v ligi. A ima sila neugoden razpored, kajti v prvih štirih krogih trikrat gostuje, enkrat pa je zaradi neparnega števila ekip prosta. A z zmago v Postojni in v prvem delu sezone v Novi Gorici je pokazala, da lahko uspešno igra tudi na gostovanjih, kar bo skušala dokazati že ta teden. Pet zmag naj bi bilo dovolj za obstanek, morda celo štiri, tako razmišlja Novakovič. Se pravi: vse štiri domače zmage in ena gostujoča, to je recept za obstanek. In tega je Alpos vsekakor sposoben! JANEZ TERBOVC Foto: SHEERPA MARKO MAZEJ KRATKO saj še dve leti s okšarovom! Vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško in jidi Kokšarov sta dosegla dogovor. Najboljši igralec »pivovarjev« je pristal na spremenjene pogo-■ in ostaja v celjskem dresu tudi v naslednjih dveh sezonah. V betek je podpisal aneks k pogodbi. Dobro obveščeni so vedeli povedati, da je bila Kokšarovu predlagana pogodba s 45 odstotkov nižjim zneskom, na kar ni pristal. Uradne obrazložitve gieße nove številke ni, ugibanja pa so se ustavila pri 22 odstotkih, peljani so nato zmagali v Škofji Loki, Gorenje pa je pustilo točko j Trebnjem, potem ko je Trimo imel celo zadnji napad in je med njim na igrišče vtekel trener Velenjčanov Ivica Obrvan, ki pa ni lil kaznovan. Glede na prikazano, se celjsko vodstvo upravičeno loteguje za organizatorja Trima Sebastjana Skubeta. DŠ, foto: SHERPA Nespremenjen vrstni red Bijelo Polje: Košarkarice Merkurja so na zaključnem turnirju Jadranske lige v Črni gori izgubile obe tekmi, v polfinalu s Šibenikom in v boju za 3. mesto z Gospićem. V rednem delu lige so osvojile četrto mesto, pri čemer pa tudi ostajajo. Tudi preostali vrstni red je ostal isti. Šibenčan-ke so zadržale vodilni položaj pred gostiteljem sklepnega turnirja Jedinstvom. Ce-ljanke bodo jutri pričakale Kranjsko Goro. Vajdič na Rogli Rogla: Danes in jutri bo Smučarsko društvo Unior Celje na Rogli organiziralo mednarodni FIS tekmi v slalomu s potrjeno udeležbo petnajstih držav. Tekmi v ženski in moški kategoriji se bosta na progi Jurgovo III začeli ob 9. uri. Sredina tekma za slalomiste bo štela za državno prvenstvo, zato na Rogli pričakujejo vse najboljše slovenske tekmovalce, vključno s članom celjskega Uniorja, Velenjčanom Bernardom Vajdičem. (DŠ) • Zaključilo se je s kompromisom. Dejan Perič ni imel niti te možnosti... NOGOMET 1. SL, 24. krog: MIK CM Celje - Maribor 1:1 (0:1); Biš-čan (63); Džinič (35), Primorje - Rudar 2:0 (1:0); Mi-lenkovič (11), Selimi (56), Drava - Koper 1:2, Nafta -Gorica 1:4, Domžale - Interblock 2:0. 2. SL, 16. krog: Bela krajina - Šentjur 0:0. Vrstni red: Olimpija 34, Aluminij 30, Triglav 26, Mura 23, Krško 22, Šentjur 20, Bela krajina 18, Livar 16, Bonifika 15, Zagorje 12. 3. SL - vzhod, 15. krog: Šmartno - Simer Šampion 4:1; Cizej (16, 76), Vasič (21, 52); Omanovič (30), Veržej - Dra-vinja 0:4; Štante (24), Močič (55), Ribič (88), Tolar (93), Čarda - Kovinar Štore 0:2; Pun-garšek (28), Krljanovič (80 -11 m), Šmarje - Paloma 0:1, Stojnci - Möns Claudius 2:3; Firer (10, 19, 45). Vrstni red: Dravinja 37, Kovinar Štore 33, Dravograd, Šmartno 31, Odranci 25, Malečnik 23, Stojnci, Veržej 21, Simer Šampion 17, Möns Claudius 15, Paloma 13, Čarda 12, Čren-šovci 11, Šmarje 8. ROKOMET 1. SL, 20. krog: Škofja Loka - Celje Pivovarna Laško 22:28 (11:11); Erčulj 7, Do-linar 5; Kokšarov 9, Kojič, Terzič 4, Gajič, Rezniček 3, Toskič, Furlan 2, Špiler 1, Trimo - Gorenje 24:24 (12:15); Skube, Miklavčič 5; Čupič 6, Rnič 5, Harmandi-č, Kavaš 3, Dobelšek, Bezjak, Mlakar 2, Štefanič 1. Vrstni red: Koper 33, Gorenje 31, Celje 27, Slovan, Trimo 21, Prevent 20, Ribnica 19, Ormož 16, Škofja Loka 11, Rudar 8, Krka 3. 1. SL (ž), 20. krog: Velenje - Celje Celjske mesnine 33:32 (16:15), Kranj - Celeia Žalec 19:35 (8:17). Vrstni red: Olimpija 40, Zagorje 30, Celeia Žalec 29, Celje, Kočevje 25, Krka 24, Ptuj 22, Piran 11, Brežice 10, Škofja Loka, Kranj, Velenje 8. KOŠARKA 1. B SL, 22. krog: Rogaška - Janče 87:66; Ambrož 18, Smajlovič 17, Jotič 12, Petrovič, Pungartnik 10, Petra-novič 9, Ravnikar 6, Marko-vinovič, Plavčak 2, Pešič 1; Ptičak 24, Novakovič 10. Vrstni red: Parklji 42, Rudar, Rogaška 41, Branik 38, Šenčur 35, Kraški zidar, Triglav 34, Hrastnik, Janče, Gradišče 31, Litija 29, Konjice 27, Radenska 24. 2. SL - vzhod, 22. krog: Celjski KK-Lastovka 106:83; Ribežl 29-, Hajdaraj 18, Turnšek, Grilanc, Senica 14, So-tošek 13, Posavec 2; Novak 23, Borko 15, Pakman Celje - Grosuplje 58:74, Terme Olimia - Ilirija 95:81. Vrstni red: Maribor 41, Grosuplje 40, Dravograd 38, Ilirija 37, Ježica 35, Celjski KK 34, Podbočje 32, Pakman 31, Union Olimpija ml. 30, Terme Olimia, Calcit 28, Lastovka 22. 1. SL (ž), za obstanek, 1. krog: Rogaška - Konjice 78:69; Nelc 25, Bastašič 14, Lesjak 12, Starček 8, Polaj-žer 2; Kobale 23, Šrot 20, Javornik 17, N. Klančnik 4, Božičevič 3, I. Klančnik 2. Vrstni red: Odeja 21, Konjice 19, Rogaška 16. Jadranska liga (ž), zaključni turnir, polfinale: Šibenik - Merkur Celje 75:49; Jurčevič 26, Jinks 10; Ciglar 20, Matić 15, Hughes 9, Ba-rič 4, Komplet 2, za 3. mesto: Gospić - Merkur Celje 76:62; Vrsaljko 24, Jelavič 21; Jagodič 16, Hughes 11, Barič 10, Matič 9, Ciglar 7, Kerin 6, Komplet 3. ODBOJKA 1. DOL, 20. krog: Triglav -SIP Šempeter 3:0; Jakopin 20, Zupan 9; Udrih 11, Nikolič, Šildenfeld 5, Krakar 4, Terglav 2. Vrstni red: Marchiol 55, Triglav 48, Krka 36, Maribor 32, Galex 31, Calcit 29, Šempeter 5, Knauf 4. 1. DOL (ž), 20. krog: Alian-sa - Calcit 3:2; Turnšek 35, Skarlovnik, Vodeb 10, Založnik, Hren 7, Božič 5; Đorđević 19, Hleb 13. Vrstni red: Calcit 50, Sloving 43, Aliansa 42, Koper 30, Ptuj 23, Novo mesto 20, Benedikt 17, Grosuplje 15. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR m Sreda, 18. 3. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 1. krog, Šoštanj: Elektra - Union Olimpija, Novo mesto: Krka - Hopsi (obe 20). 1. SL, za obstanek, 1. krog: Nova Gorica - Alpos Šentjur (20). 1. SL (ž), za prvaka, 2. krog: Merkur Celje - Kranjska Gora (19.30). 1. SL (ž), za obstanek, 2. krog, Škofja Loka: Odeja - Rogaška (19.45). www.radiocelje.com Št. 21-17. marec 2009 14 KULTURA NOVI TEDNII Zagajškova ulica je v Celju v Novi vasi. Od Zagajška do Kraigherja Zagajškovo ulico v Novi vasi v Celju so poimenovali po slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku. Mihael Zagajšek, s psevdonimom Jurij Zelenko, se je rodil 12. septembra 1739 v družini premožnega kmeta Jožefa Zagajška in Uršule, rojene Schütz, v Zagaju, v dolini na zahodni strani Ponikve. Zato ga je Anton Martin Slomšek leta 1849 v Drobtinicah imenoval Ponkovljan. Osnovna šolska znanja je pridobil pri duhovniku v Lem-bergu, nato je šolanje na priporočilo ponkovškega župnika Martina Jurežiča nadaljeval v Gradcu, kjer je najprej obiskoval šest razredov gimnazije in nato še dva letnika filozofije. Po končanem šolanju v Gradcu leta 1763 je odšel v Gorico, kjer je obiskoval še hcej in bogoslovje; novo mašo je pel leta 1765. Prvo službo je kot kaplan nastopil v Slivnici, kjer je kaplanoval poldrugo leto, nato je nastopil službo kaplana kooperatorja v Šentjurju pri Celju in vmes tudi kaplana in vikarja v Šmarju pri Jelšah. Leta 1772 je postal župnik na Kalobju, kjer je ostal do 17. decembra 1820, ko je po skoraj pol stoletja zaprosil za pokoj. Tudi pokoj je užival na Kalobju. Po šestih letih (1826) pa se je preselil v Šentvid pri Grobelnem, kjer je nekaj mesecev kasneje, v starosti 88 let, tudi umrl. Pokopah so ga 12. maja 1826 v Završah. Njegovi sodobniki, tudi Anton Martin Slomšek, so v njem videli ne samo velikega izobraženca, ampak tudi preprostega človeka, ki se je v prostem času rad ukvarjal s tesarjenjem in mizarjenjem. V oporoki je svoje nemalo premoženje zapustil ubogim in pomoči potrebnim, knjige in spise (zapuščina je obsegala predvsem molitvene bukvice, pridige, govore, premišljevanja in rokopis o nravstvenem vedenju) pa je prepustil kasnejšemu mariborskemu škofu Antonu Martinu Slomšku. Mihael Zagajšek se je v zgodovino naroda zapisal predvsem kot slovničar in leksikograf. Njegova delo sodijo v čas prvih rodov našega narodnega preporoda. Viri pričajo, da ga je k znanstvenemu delu najbrž pritegnil Blej-čan Blaž Kumerdej, ki je med leti 1786 in 1792 služboval v Celju. Tudi Slomšek je v Drobtinicah zapisal, da je Zagajšek na Kalobju veliko bral in pisal. Posebej se je kot prvi na Štajerskem lotil opismenjevanja in tako izdelal nemško in slovensko gramatiko. Kot prvo je izdelal pravopis Ma-kular slovarja slovenskega jezika. Prvotni zapis je obsegal 58 pol. Ta slovar naj bi prišel preko posrednikov tudi v roke Valentinu Vodniku in le-ta naj bi ga s pridom uporabljal pri sestavljanju svojega slovarja. Metodično se je Zagajšek zgledoval po nemški predlogi. Slovensko slovarsko gradivo je sestavljal iz svojega znanja živega jezika in slovenskih narečij, slovenskih knjižnih del, slovarjev in slovnic. Pesniki bodo Celjska knjigarna Antika in Društvo slovenskih pisateljev pripravljata v četrtek ob 19.30 v knjigarni Antika pesniški večer. Gre za prireditev področnega branja poezije pesnic in pesnikov s Celjskega ob bližnjem dnevu poezije. Na prireditvi Pesniki pomladi bodo svojo poezijo brali Dani Bedrač, Ivan Dobrük, Matjaž Drev, Jože Hri- bernik, Barbara Jelen, Andreja Jezernik, Rok Komel, Miloj-ka Komprej, Tadej Zupane Ko-renčič, Neža Žgajner Korenjak, Matej Krajne, Tanja Petelinek, Zoran Pevec, Blaž Praprotnik, Peter Rezman, Ivo Stropnik, Stojan Špegel, Slavica Tesov-nik, Meta Hojnik Verdev, Rade Vučkovac in Bina Štampe Žmavc. BS Zagajškov slovar obsega kar 70.000 besed. V letih 1790-91 ga je prepisal na čisto in poslal v Jenkovo tiskarno v Celje, kjer pa se je za njim, žal, izgubila vsaka sled. Drugo in edino Zagajškovo natisnjeno delo je Slovennska Grammatika oder Sellenko's Wendische Sprachlehre in deustsch und wendischen Vortrag, ki je izšla leta 1791 v Jenkovi tiskarni v Celju. Kot je razvidno, je pri izdaji uporabljal svoj psevdonim Jurij Zelenko. Z omenjenim delom se je tako uvrstil med prve ustvarjalce slovenske književnosti. Zagajšek se je ukvarjal tudi s prevajanjem. Kljub odmaknjenosti od duhovnih in kulturnih centrov je vseskozi spremljal sodobna družbena dogajanja. Žal se je nekaj njegovih prevodov izgubilo, ostala večina pa se jih je ohranila v Slomškovi zapuščini. Iz nemščine v slovenščino mu je uspelo prevesti tudi Moralo, ki jo je prav tako natisnila Jenkova tiskarna v Celju, pa knjigo O sadjarstvu na vasi... France Jesenovec, ki je v Celjskem zborniku leta 1960 podrobno analiziral Zagajškovo delo, je o njem zapisal: »-Zagajšek se je dobro zavedal, da je slovenski preporoditelj, saj je slovnico posvetil svojim ljubim rojakom na Štajerskem, saj je zavestno nazi-val te svoje rojake Slovence ...«S svojim pionirskim kul-turno-leposlovnim delom se je Mihael Zagajšek postavil ob bok drugim vnetim preporoditeljem s celjskega območja, kot na primer Miheliču, Haslu, Rupniku, Goriupu, Je-šenaku, Reyi, Goličniku, Ja-kominiju, Alvianu, Blatniku in še vrsti drugim. Foto: GrupA Zgodbo o Mihaelu Zagajšku je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. Na prvem »pikapoloničinem« večeru v celjskem Metropolu je bilo bolj živahno, kot kaže tale slika. Tudi Borut, ki sicer sliši na ime Chachy in ki ga je med glasbo malo tudi »zmanjkalo«, je po krajšem počitku veselo poplesaval. Priznanja svitovcem Vse uspešnejše društvo fotografov Svit iz Celja, ki bo ob prazniku občine za svoje uspehe v zadnjem času dobilo tudi občinski bronasti grb, je v zadnjem času zbirko priznanj in medalj izdatno obogatilo. Na drugem Digitalnem fotografskem salonu - Georgia Circuit v ZDA sta Andrej Voh in Jure Kravanja prejela nagradi »best of show« in vsak dve medalji, prav toliko jih je dobil tudi Tomaž Črnej, po eno medaljo pa sta v zbirko dodah Ana Šišak in Ana Straže. Fotografsko društvo Jesenice je organiziralo državni natečaj z naslovom Slovenske fotografinje se predstavijo. Med 73 avtoricami, ki so sodelovale s 355 fotografijami, je Andreja Ravnak Kračun s fotografijo Korak na korak osvojila drugo mesto, Ana Ši- Romarska pot na fotografijah V Železarskem muzeju na Teharjah je še do 20. marca na ogled razstava popotniške fotografije Valentina Steb-lovnika iz Celja. Fotografije so nastale na 800 km dolgi španski romarski pešpoti od Pamplone do Santiaga de Compostella. Steblovnik je pot prepešačil s soprogo Mirjano v petih tednih. Ob poti je nastal zajeten opus fotografij. Njihov izbor za razstavo je avtor poimenoval Dobro pot, popotnik. Z njimi pa je želel prikazati vsaj nekaj malega iz prave zakladnice naravnih lepot in zgodovinskih biserov. Hodil in fotografiral je skozi nepregledna polja, travnike, skozi raznoliko pokrajino, skrivnostne vasi s pravljičnimi cerkvami, ki dopolnjujejo slikovito pokrajino. Razstavo so v Železarskem muzeju odprli ob polnoštevilni prisotnosti ljubiteljev fotografije in popotništva in ob zvokih izvornih španskih pesmi, ki jih je ob svoji kitari zapela Vesna Prevolšek. Izkušnja s prehojene 800-kilometrske poti, s katere je Valentin Steblovnik, kot sam pravi, izšel fizično in duhovno očiščen in bolj trden, pa njegov nemirni duh kliče k novim izzivom. ŽIVKO BEŠKOVNIK šak pa s fotografijo Lepota očem prikrita tretje mesto. Tomaž Črnej je na enem največjih svetovnih salonov The Sony World Photography Awards 2009 prejel posebno priznanje. Njegove slike bodo objavljene na uradni internetni strani tega salona ter v knjigi The World Photography Awards winners book. BS Srce v kovčku Danes se nam v Celjskem domu ob 20. uri obeta prav poseben dogodek. Svoj projekt Srce v kovčku, ki ga je pripravil s skupino NORDunk, bo namreč občinstvu odigral in odpel Jure Ivanušič. Srce v kovčku je Jure posvetil spominu na tridesetletnico smrti pesnika, skladatelja, igralca in režiserja ter velikana svetovnega šansona Jacquesa Bre-la z njegovimi šansoni prevedenimi v slovenščino. BS wvm.novitediiik.coni St. 21 ■ 17. marec 2009 Pikapoloničini večeri Celjanka Barbara Mra-tinkovič si je že pred leti nadela psevdonim Ladybird, Pikapolonica po domače. »Tako lepo mi zveni ta beseda. Dvopomenska je zame - ob tem imenu se ne počutim le kot pikapolonica, ampak tudi svobodno kot ptica,« pravi mlada študentka drugega letnika muzi-kologije, ki je pred dnevi v Mestnem kinu Metropol pripravila prvi večer kakovostne glasbe. Že dolgo si je želela na podobnih večerih zabavati občinstvo. Ne le s hiti, ki jih vrtijo vsepovsod, ampak z dobro glasbo. »Na prvem večeru sem vrtela zlasti glasbo iz 80. in 90. let, s poudarkom na tako imenovani ženski glasbi, torej na kakovostnih izvajalkah. Po odzivu občinstva sodeč sem kar zadela. Sicer pa bom podobne večere odslej pripravljala dvakrat na mesec, na njih pa vrtela zelo različno glasbo. Odvisno od občinstva in njihovega razpoloženja, a izključno kakovostno.« Povod za prvi večer je bila zabava po odprtju razstave v galeriji Plevnik - Kronkow- ska. Podobne zabave bodo postale redni del odprtij v tej galeriji. Tudi sicer bo v Metropolu še naprej skrbela za dobro zabavo. Barbara je sicer že dolga leta zapisana glasbi. Je pridna in pravijo, da tudi zelo nadarjena študentka muzikoli-gije, tudi odlična flavtistka, ki ta inštrument že tudi poučuje. In kaj še počne? »Te dni sem veliko v studiu pri Aldu Ivančiču. Z njim in Boštjanom Gombačem pripravljam priredbo popevke Eve Sršen Pridi, dala ti bom cvet...« BRST, foto: GrupA NOVI TEDNIK KULTURA 15 daljša. Prav na večer podelitve nagrad v Celju so jo igrali Ljubljančanom, zato je nagrado za žlahtnega komedijanta, pa tudi za najboljšo predstavo po oceni občinstva (4,73) sprejela direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor. O žlahtnih naslovih je letos odločala žirija, v kateri so bih Alenka Cilenšek, Tomaž Simon in mag. Branko Goropevšek, ki je kot predsednik žirije povedal, da je bila žirija s predstavami, ki smo jih videli v mesecu dni, zelo zadovoljna. »Izbor je bil dober, občinstvo se je nasmejalo, seveda pa so imele nekatere komedije, ki smo jih videli, tudi širši in globlji pomen in so tudi veliko povedale. To smo upoštevali pri izboru in se zato odločili za komedijo, ki je poglobljeno slovenska. V žiriji smo bih kar soglasni, v ožjem izboru pa smo se odločali med tremi komedijami.« Žlahtni režiserje postal Dušan Jovanovič za režijo Gospe ministrice. Ker je tudi avtor teksta zmagovalne prestave, smo ga vprašali, kakšna je v njegovih očeh. »Zelo sem zadovoljen, čeprav je predstava nekoliko drugačna, tudi besednjak je posodobljen, kar je odlično >sedlo<. Igralci so odlični, tudi režiser je odlično opravil delo.« O predstavi, za katero je dobil nagrado za režijo, pa je povedal, da je še danes, kot je bila ob nastanku, izredno aktualna. »Oblast, ministri, hle- penje po moči in obsedenost z oblastjo, nečimrnost, sa-mopašnost, aroganca - vse to doživljamo tudi danes. Nu-šić je v svojem tekstu pač postavil genialno in zelo natančno diagnozo oblasti, ki drži še danes. Za primorski dialekt pa sem se odločil iz dveh razlogov. Izvirni prevod je preveč knjižen in ne dosega sproščene humornosti izvirnika. Igrati srbski tekst v slovenščini pomeni že v osnovi izgubiti nekaj humorja. Lokalizacija in dialekt sta pomagala. Drug, pragmatičen razlog pa je bil v tem, da so igralci dosti bolj sproščeni, če igrajo v narečju.« Upravnica SLG Celje Tina Kosi je zelo zadovoljna z letošnjo izvedbo festivala. »Vse je minilo gladko in brez zapletov, posebej pa sem vesela, da so bile dvorane polne tako za tekmovalni kot spremljevalni del sporeda. Če sodim po ocenah predstav, so bili ljud-je z izborom zadovoljni in želim si, da bi tako šlo tudi v prihodnje. Naša selektorica Tatjana Doma je že začela nov krog ogledov predstav in upam, da bo za prihodnje leto naredila prav tako odhčen izbor. Sama pa upam tudi na naklonjenost sponzorjev, brez katerih izvedba festivala ne bi bila mogoča.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Celjska predstava Elling se je z oceno občinstva 4,28 uvrstila na tretje mesto med osmimi tekmovalnimi predstavami. Nataša Tič Ralijan je bila komedijantka petkovega večera v predstavi Hrup za odrom. Žirija za plejboje -občinstvo za muzikal S podelitvijo žlahtnih naslovov so se v Celju iztekli letošnji Dnevi komedije S krstno uprizoritvijo mo-nokomedije Za znoret v izvedbi Valterja Dragana in z razglasitvijo žlahtnih nagrad so se v nedeljo zvečer v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju končali letošnji, že 18. dnevi komedi- Žirija je za žlahtno komedijo razglasila delo Dušana Jo-vanovića Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo, svojega ne damo v izvedbi an- sambla ljubljanske Drame in režiji mladega Jake Andreja Vojevca. Režiserja je nagrada presenetila, saj je nihče od ustvarjalcev ni pričakoval. »Ta postavitev je nekoliko drugačna od Jovanovičeve, ki je bila uprizorjena davnega leta 1972. Čas je vsekakor zdaj drugačen. Ko je Jovanovič pisal to delo, je bil tekst nekakšen upor, danes to ni več, početje, kot ga spremljamo v predstavi, je postalo že kar nekakšen standard. Morda gre te- mu pripisati uspeh predstave,« je razmišljal Vojevec. Žlahtna komedijantka je za vlogo gospe ministrice v istoimenski predstavi novogo-riškega in koprskega gledališča postala Saša Pavček. »Zelo sem vesela te nagrade. Pravzaprav sem presenečena, saj mislim, da je bila konkurenca letos zelo močna in bi ta žlahtni naslov lahko nosila marsikatera kolegica,« je bila skromna Pavčkova. Na vprašanje, ah je bilo težko odi- grati vlogo v primorskem narečju, je pritrdila. »Ko sem prvič brala besedilo, mi je bilo jasno, da mora biti igrano v pogovornem jeziku, a v pri-morščini to ni bilo lahko.« Žlahtni komedijant je postal Uroš Smolej za vlogo brezposelnega glasbenika Jerryja oziroma Daphne v muzikalu Mestnega gledališča ljubljanskega Sugar - Nekateri so za vroče. Predstava gre kot vroče žemljice, saj je vrsta čakajočih na ogled v Ljubljani vse Št. 21-17. marec 2009 V Življenju podeželskih plejbojev je v soboto občinstvo najbolj nasmejal Pandolfo - Uroš Fürst. Letošnji nagrajenci (z leve): voditeljica večera Anica Kumer, režiserja Jaka Andrej Vojevec in Dušan Jovanovič, Barbara Hieng Samobor in Saša Pavček. ivam m «»«s ?ct*t:imtje ta gospod že stal na vratih in iskal pomoč<. Vse njene izjave, ki jih je dala meni, se začnejo s tem, da so brata >našli zunaj in da so storili vse, kar so lahko<. Torej, ali res ni vedela ali pa gre za prikrivanje,« nam je razlagal brat pokojnega Boris Kajtna, ki dodaja, da je za svojce najtežje, ker je brat umrl sam in v hudih bolečinah na tak način. »To nas spremlja ves čas. Druga stvar, ki boli, pa je, da od vsega začetka prikrivajo. Če ne bi bili takrat slučajno v čakalnici ljudje, ki nas poznajo, je vprašanje, če bi vse to prišlo na dan. Mi bi misli, da je šel Bojan naravnost v zdravstveni dom in da pred tem sploh ni iskal pomoči v bolnišnici ...« še pojasnjuje Boris Kajtna. Zdaj bo treba čakati še na razpis sodne obravnave. Skoraj zagotovo pa se ti postopki zdaj nekoliko hitreje odvijajo tudi zaradi medijev, ki ne pustimo, da se kaj pomete pod preprogo. Brez pljuč A še zdaleč primer Kajtna ni edini na našem območju, kjer naj bi bih za smrt ah hude posledice pacienta krivci zdravniki. Celjan Osman Lutolli se s sodnimi mlini, ki tudi v njegovem primeru bolj počasi meljejo, bojuje že deset let. Njemu so namreč po nepotrebnem odstranili del pljuč! Še danes se ne ve, ah je bila diagnoza - rak pljuč - sploh prava ali ne. Je pa Okrožno sodišče v Celju lani končno delno razsodilo, da so odškodninsko odgovorne Bolnišnica Topolšica in Splošna bolnišnica Maribor ter njuni zavarovalnici. Sodba sicer ni bila končna, saj sodišče o višini toženega zahtevka še ni odločilo. Do konca marca pa naj bi na zatožno klop v Ljubljani sedel tudi celjski patolog Boris Kavčič, in sicer zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Ker naj ne bi pregledal tkiva pacientov, izvidi so namreč ključni za nadaljevanje zdravljenja, se je to maščevalo pacientom. Gre za primer, kjer so nam v začetku leta na ljubljanskem sodišču najprej zatrdili, da je postopek ustavljen, nato pa se popravili, češ da so ga ustavili le v enem delu obtožb, kjer je zadeva zastarala. In še to. Jutri se v Celju začenja sojenje tudi priznanemu celjskemu zdravniku Zdenku Oroži-mu - prav tako zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Če bo do sojenja v primeru Kajtna prišlo v doglednem času in glede na vse ostale primere sojenj zdravniškemu osebju v zadnjem času v Sloveniji, je morda prišel tudi čas, da zdravniki in medicinsko osebje, ki stori na- Sojenja ni bilo zaradi »okuženosti«« pako, pri nas ne bodo več tako nedotakljivi ... Govorimo seveda o tistih, ki storijo napako in se skrivajo za sistemom, ki ima pod preprogo že marsikaj in ki zelo težko prizna napako. Številni primeri na sodiščih, o katerih se v medijih odkrito govori, namreč lahko vplivajo tudi na to, da se bodo ljudje morda tudi bolj odločali prijaviti kakšen primer, o katerem so do zdaj bili tiho. Pa tudi tistim zdravniškim delavcem, ki svoje delo opravljajo s častjo in dobro, bo lažje. Njihova imena namreč javnost pogosto meče v isti koš s tistimi, ki nikoli ne odgovarjajo za svoje nepravilnosti ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA časom želel tudi odseliti, a tega potem ni storil. Otroci, ki so bih ob umoru skoraj vsi polnoletni, so mami in očetu že pred leti svetovali zdravljenje, vendar o tem nista želela slišati. Zeme in Jermano-va sta imela šest otrok, ki so si že ustvarili družine, doma z njima sta bila le 32-letni sin in najstniška hči, ki je ravno v noči umora prespala pri sestri. Zaradi zapleta s spornima dokumentoma je še težko govoriti o datumu začetka sojenja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Umor moža najprej priznala, zdaj molči - Datum začet- Jože zeme je izkrvavel zaradi vbo-ka obravnav ni znan dovznožem. N]TDf,- Št. 21 - 17. marec 2009 Nyil Brat pokojnega Bojana, Boris Kajtna. »To je res korak naprej. Zdaj je treba čakati še na sojenje.« Na Okrožnem sodišču v Celju bi se včeraj moralo začeti sojenje 58-letni Ani Jerman. Ta je obtožena, da je junija 2007 v Marija Reki pri Preboldu umorila svojega partnerja Jožeta Zeme-ta. Do smrti ga je zabodla s kuhinjskim nožem. Zatem ko je Jermanova policijsko preiskavo s sumljivimi izjavami želela speljati na drugega krivca, so kriminalisti kaj hitro ugotovili, da za umorom stoji ona. Toda v sodni dvorani se je včeraj zataknilo. Ker sta v sodnem spisu dokumenta, ki bi ju morali izločiti, je senat zaradi tega »okužen«, saj tako že vnaprej pozna podatke, ki so za sojenje ključnega pomena. V spisu sta namreč dokumenta z izjavami Jermano-ve, ki so jih policisti pridobili pri razgovorih v preiskavi. Na enem od razgovorov je povedala ključne podrobnosti, ki naj bi jo obremenile. Ker so se z njo pogovarjali informativno in ne kot z osumljenko, kar pomeni, da ni bila pravno poučena, ta dokumenta ne spadata v sodni spis. Jermanova se je nato pri ra zadnjo besedo dati predsednik sodišča. Z nožem Naj spomnimo. V noči na 17. junij 2007 naj bi mrtvega partnerja v kuhinji domače hiše našla prav Jermanova. Tako je trdila sama. To naj bi bilo nekaj minut pred drugo uro ponoči, nato je zbudila sina, ki je domov prišel pozno, zato mrtvega očeta v kuhinji sploh ni videl. Sodeč po stanju trupla, naj bi bil Zeme mrtev že več ur, dvakrat pa je bil zaboden v prsni koš. Kasneje se je ugibalo tudi o tem, kje je bil morilski nož, kriminalistom pa je bil sumljiv celo sin. Ker so Jermanovo naslednji dan spet pripeljali na policijo in pridržali, je bil sin opran vsakega suma. Zakaj je do umora prišlo, novinarji zatem nismo izvedeli. Zeme naj bi bil dober človek kljub pijači, več nekoliko slabših stvari so najbližji in sosedje povedali o Jermanovi. Medtem ko je njuna kmetija včasih imela več deset glav živine, je bil za propad domačije menda največji krivec alkohol, so govorili sosedje. Partner naj bi se od nje pred preiskovalnem sodniku zagovarjala z molkom, enako bo tudi na sojenjih. Kriminalisti so svoje delo opravili korektno, dokumenta bi morali iz spisa izločiti na tožilstvu, kjer naj bi to tudi storili, vendar sta v spisu vseeno ostala enaka dokumenta z oznako originala. Zataknilo naj bi se torej tudi na sodišču, kjer bi morali opaziti sporna dokumenta, vendar sta v spisu ostala do dneva razpisane obravnave. Zdaj sledi tudi izločitev senata, o čemer mo- Ana Jerman se je v vmesnem času od umora do danes tudi poročil*a. MW idu 17 Kamenik? Kdaj ■ ■ ■ Za ponedeljek je bilo na Okrožnem sodišču v Celju napovedano tudi sojenje Kristijanu Kameniku za štiri umore v Tekačevem, vendar so sojenje preklicali. Njegov zagovornik menda še vedno ni prišel v stik z njim. Kot je znano, naj bi bil Kamenik trenutno v priporu na Reki, kjer čaka na začetek sojenja zaradi tihotapljenja mamil. Sojenje bo v začetku aprila, napovedujejo pa hiter izrek sodbe in ne ravno nizko kazen ... SŠol N OMOC Travniški požari Zadnje dni je bilo spet veliko travniških požarov. Največ jih je v začetku pomladi in v visokem poletju. Takrat se združijo vsi pogoji, ki so ugodni za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Med te pogoje sodijo povečana dejavnost ljudi v okolju, nižja vsebnost vlage v vegetaciji, veter in suh zrak. V Sloveniji je vsako leto preko 700 požarov v naravnem okolju, kar predstavlja okoli 40 odstotkov vseh požarov. Gre predvsem za požare gozda, grmičevja, travnikov, pašnikov, polj. Do vžiga gorljive vegetacije pride zaradi človekovih aktivnosti kurjenja in kajenja in zaradi strele. Na širjenje požara v naravi delujejo dejavniki kot so: gorivo, značilnosti terena, vreme in človek. Gorivo so trave, drevesa, grmovje in suha trava, listje, vejice, leseni deli dreves, ostanki posekov, odpadki. V letnih časih, ko je malo padavin in veliko vetra, se količina vlage v takšnem materialu hitro zmanjša, zato se takšen material hitro vname. Od vremenskih pogojev ima največji vpliv količina padavin, vlaga, temperatura in smer in hitrost vetra. Na strmih južnih pobočjih se požari širijo hitreje. Tudi gašenje je na njih težje. Na nastanek in širjenje požara v naravi močno vplivajo preventivni ukrepi, ki jih izvajajo gozdarji in lastniki. Redno redčenje in čiščenje gozdov, odstranjevanje suhih vej in strokovna izvedba posekov zmanjšuje nevarnost. Najučinkovitejši ukrepi za preprečitev požarov so: - previdna uporaba odprtega ognja - upoštevanje prepovedi kurjenja v času povečane požarne ogroženosti - ob kurjenju ne smemo ognja nikoli pustiti brez nadzora - vnetljivih materialov, kot so leseni odpadki, trava in listje ter ostanki posekov, ni priporočljivo puščati v naravi - največjo oviro širjenju požarov pomenijo naravne in umetne ovire, kot so področja brez vegetacije, ceste, vodne površine, reke potoki, poseki. Travniški požari in drugi požari v naravi so velika grožnja ljudem in materialnim dobrinam. Požari v nekaterih drugih državah (Avstralija, Španija in Hrvaška) so imeli tragične posledice. JANKO POŽEŽNIK, direktor - poveljnik PGE Celje -0,113 E o u 6 S u o 5 (TS u i) ITS £ E o Ujel se je v past V soboto so v prostorih podjetja na Cinkarniški poti v Celju prijeli 61-letnega moškega. Ta je poskušal odnesti nekaj predmetov, a so ga na kraju zalotili varnostniki. Če bi pripravljeno odnesel, bi storil za več kot 800 evrov škode. 61-letnika bodo zdaj ovadili policisti. Prijeli vlomilca V minulih dneh so celjski kriminalisti ovadili 31-letnega Celjana. Samo v februarju naj bi vlomil v najmanj 16 vozil na našem območju. 31-letnik je v večini primerov v vozila vlamljal na vzvod oziroma z razbitjem stekel. Največkrat pa je kradel avtoradie in druge vrednejše predmete. Ni bila nasilna smrt Celjski poklicni gasilci so v petek iz ribnika v Preboldu izvlekli moško truplo. Okoliščine smrti so preiskovali tudi kriminalisti, vendar znakov nasilja na truplu ni bilo. Še naprej s preventivo Lani je Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije podpisala Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu. Tako se je priključila skupini podjetij in organizacij, ki zdaj šteje že preko tisoč članic in bo s konkretnimi projekti prispevala k izboljšanju varnosti cestnega prometa v evropskem prostoru. Celjsko združenje ima na našem območju tudi najdaljšo tradicijo v poučevanju voznikov. V vseh letih je usposobilo več kot 81 tisoč kandidatov za vse kategorije. Člani združenja so aktivni predvsem v vidnejših preventivnih akcijah v prometu. Z lanskimi projekti so v Celju zadovoljni, uresničili so vse zastavljene cilje, pravi predsednik združenja Roman Krajne: »Nadaljevali bomo predvsem s preventivo v cestnem prometu, saj.takšnih projektov ni nikoli premalo. So pa praviloma zelo velik finančni zalogaj, združenje pa se mora znajti samo.« SŠol Predsednik ZŠAM Savinjske doline Milan Pečnik na občnem zboru, na katerem so podelili tudi značke in priznanja ZŠAM Slovenije. Jubilej ZŠAM Savinjske doline Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki šteje 255 članov, in drugi gostje so na občnem zboru pregledali delo v lanskem letu ter si zadali nove naloge za letos. Kot sta povedala predsednik združenja Milan Pečnik in poveljnik Bojan Predovnik, je njihov glavni cilj zmanjšanje krvnega davka na cestah. Na tem področju so veliko postorili, vendar še niso zadovoljni, saj je prometnih nesreč še vedno preveč. Izpeljali so tudi vrsto nalog. Med pomembne uvrščajo akciji Prvi šolski dan in Pripni življenje, sodelovali so z vsemi osmimi osnovnimi šolami na tekmovanju o poznavanju prometnih predpisov in vožnji s kolesom ... Na regijskem tekmovanju je pri vožnji s tovornjakom zmagal Zlatko Hribernik, pri mehanikih Zvone Lobnikar, na državnem tekmovanju pa so pri vlačilcih ekipno zasedli drugo in pri tovornjakih nad pet ton prvo mesto. Program za letos poleg redne dejavnosti obsega še več vzdrževalnih del na objektu in poligonu združenja. Med večjimi naložbami bo postavitev manjše lesene hišice, pleskanje garaže in poslovne stavbe, dolgoročno pa izgradnja nove hale oziroma prireditvenega prostora. 13. junija bodo pripravili regijsko proslavo s praznovanjem 55. obletnice ZŠAM Savinjske doline. TT S kolesom izpred Pegaza Kolesarski klub Rogaška ima za sabo plodno in aktivno leto, načrti za prihodnost pa prav nič ne zaostajajo, bi lahko povzeli dogajanje na šestem rednem letnem občnem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni. Predsednik kluba tudi v prihodnje ostaja Rudolf Krebs. Med odmevne prireditve, ki so ji izvedli, sodijo predvsem Vzpon na Boč, Maraton Rogaška in Pegazov maraton. Pri tem vedno poskrbijo za brezhibno organizacijo, redno pa se vključujejo tudi ostale projekte. Eden večjih, ki naj bi bil zaključen v teh mesecih, je izdaja kolesarskega zemljevida - vodnika poti KK Rogaška. Skupaj z občino so se s tem projektom prijavili tudi na javni razpis za evropska sredstva. Z njihovo pobudo se v občini širi kolesarska kultura, postavljajo stojala za kolesa, skrbijo za servis in počasi nabavljajo tehnično opremo. Od preteklega leta so bogatejši tudi za klubske kolesarske drese. StO Za obiskovalce Laškega Laški Stik je izdal dve novi turistični zloženki za obiskovalce in turiste. Prva nosi naslov Laško - Mesto zdravja, piva in cvetja ter nudi informacije o mestu, prireditvah, nastanitvah ter gostinski ponudbi v občini. Priložen je tudi načrt mesta z oznakami mestnih znamenitosti v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Zloženka Izleti po Laškem in okolici -Vstopite v zaldadnico bogate naravne in kulturne dediščine pa vsebuje povabila k doživetjem za posameznike in skupine. Pripravili so izbor 13 izletov, v katerih so omenjene tudi zgodovinske vsebine, osebnosti, etnologija in posebnosti podeželskega življenja. Zloženka informira tudi o adrenalinski ponudbi, kot so tandemski polet z Maliča ter splavar-jenje po sotočju Savinje in Save. Brezplačni zloženki sta na voljo v laškem Tic-u in na spletni strani www.stik-lasko.si. PM MIN Alojz Čobec S postrojem velikega števila uniformiranih članov združenja šoferjev in avtomehanikov ter z zadnjim pozdravom društvenihpra-porov iz celjske in zasavske regije smo se poslovili od našega dolgoletnega člana Alojza Čobca. Po končani nižji gimnaziji se je šel učit kolarske-ga poklica k mojstru Čul-ku v Celje. To so bili njegovi prvi stiki s tovornimi avtomobili, ki so ga docela prevzeli. Čim je dopolnil 21 let, kar je bil pogoj za opravljanje izpita C-kate-gorije za poklicnega šoferja, ga je tudi opravil. Takratni predpisi so zahtevali, da je moral poleg tega v dveh letih opraviti tudi šolo za poklicnega šoferja. V Celju se je že leta 1952 ustanovilo društvo ZŠAM, ki je imelo prednostno nalogo prav izobraževanje kadrov v prometni dejavnosti. V letu 1960 smo se takratni kandidati vključili v to društvo in si kot člani pridobili ustrezno kvalifikacijo pri takratni vajeniški šoli v Celju. Kako težak je šoferski kruh, je pokojni Čobec dobro izkusil. Česte so bile slabe, v glavnem makadamske. Vozila stara, največ vojni plen iz druge svetovne vojne, ki so se nenehno kvarila. Bil je nemiren, napreden duh, željan doseči nekaj boljšega. Priložnost za izbljšanje šoferskega dela je videl prav v ZŠAM. Začelje aktivno delovati v tem društvu. Leta 1967 je postal predsednik. Z vso vnemo se je lotil izobraževanja bodočih šoferjev. Po štirih letih predsednikovanja je uvidel, da zahteva to delo celega človeka. Pustil je predsedniško funkcijo in se zaposlil v društvu kot vodja avtošole. Med vsemi avtošolamije bila naša prva, v kateri je uvrstil v vozni park nova vozila Volkswagen in TAM 5000. Ovrgel je mit, da so za učenje dobra slaba stara vozila, ker je no- vih škoda. Uspehi so bili vidni. Pri društvu je podrl takratno cehovsko usmerjenost. Tako seje ZŠAM Celje številčno nenehno krepil in dosegel v najboljših letih skoraj 3000 članov, kar je bilo daleč največ med vsemi združenji v Sloveniji. Po njegovi zamisli in zaslugi je naše združenje zgradilo avtopoligon za začetno poučevanje vožnje in za razne športne prireditve. V povezavi s šolo za poklicne šoferje Ježica smo kar 10 let izvajali izobraževanje za šoferski poklic. V sestavi ZŠAM Celje je delovala avtošola, ki je bila takrat največja in z voznim parkom najbolje opremljena. Čobec je spoznal, da je moč in pomembnost šoferske organizacije v številčnosti in enotnosti. Zavzemal se je za povezovanje društev v regijsko povezanost in bil tudi vrsto let predsednik regijskega odbora. Po izteku mandata so ga imenovali za častnega predsednika tega odbora. V obdobju svoje največje aktivnosti je bil eden izmed kreatorjev oblikovanja nove organiziranosti ZŠAM Slovenije. V njej je vrsto let opravljal pomembne vodilne funkcije. Pri vsej svoji delovni vnemi ni zanemaril svojega lastnega izpopolnjevanja. Ob napornem deluje končal šolo za poklicne šoferje, nato pa še prometno tehnično šolo in razna priložnostna strokovna izpopolnjevanja. Živel je hitro. Za svoje združenje je gorel in izgorel. JOŽE SELIČ Št. 21 - 17. marec 2009 m - 18 NOVI TEDNIK Alja za Zdravstveni dom Radeče Domačinka Alja Brezni-kar je v Kulturni dom Radeče povabila svoje sokra-jane na dobrodelni koncert. Na vabila je zapisala: »Kadar storiš dobro delo, te preplavi čudoviti občutek ...« Radečani so na sokrajan-ko, izjemno nadarjeno pevko, katere glasbeni razvoj skrbno spremljajo, izjemno ponosni. Alja je sicer dijakinja prvega letnika Škofijske gimnazije AMS v Mariboru, učenka pevske šole Irene Vrčkovnik, izkušnje pa je že nabirala na številnih tekmovanjih; predlani je dosegla peto, lani pa kar drugo mesto na mednarodnem festivalu FENS. Še posebej navdušuje s svojim nežnim glasom, voljo, nadarjenostjo in za svoja leta izjemno profesionalnim pristopom. Svoj dar se je odločila uporabiti tudi v dobrodelne namene in pred kratkim Rade-čanom pripravila poseben kulturni dogodek. Nanizala je skladbe najboljših slovenskih vokalistov, uvodoma jo je na odru pozdravil pevec Dare Hering iz New Swing Quarteta, v duetu, ki ga je spremljal orkester uveljavljenih studijskih glasbenikov Glissando, pa je zapela tudi z gostom večera Slavkom Ivančičem. Na oder je povabila še odlično vokalistko Mašo Medved iz Laškega, ki je zapela skladbo Med iskrenimi ljudmi in tri radeške os-novnošolke Špelo Han, Mio Podlesnik in Nežo Prešiček, ki so se predstavile s skladbo pevke Rihanne. Koncert je zaključila s spremljevalnim kitaristom Branetom Matušcem in radeško himno Naše Radeče. Najboljše je prihranila za konec; izkupiček dobrodelnega koncerta, 500 evrov, je podarila Zdravstvenemu domu Radeče za nakup defibrilatorja. PM Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. novitednik radioceije OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dovoljujem, do so moji podatki javno objavljeni. 0TR05KI ČA50PI5 Na lovu za zlatimi hruškami in še čim Št. 21 - 17. marec 2009 Na zaključni predstavitvi so dijaki pokazali nekaj svojih izdelkov, ki jih bodo ocenili, od ocene pa bo odvisna tudi njihova udeležba v mednarodnem tekmovanju EYEManager kot predstavnikov Šolskega centra Velenje in Slovenije. Dijaki o in za energijo Dijaki 1. letnika Okoljevarstveni tehnik - OVT so v projektnem tednu predmeta Učinkovita raba energije izdelali energetske preglede svojih domov ter poslušali izbrane vsebine s področja učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter ekologije. Te vsebine so del področja trajnostnega razvoja in predstavljajo danes izredno pomembno tematiko sodobnega časa. Poleg tega pa so opravili tudi enostavnejše laboratorijske vaje pod vodstvom strokovnjakov iz Energetskega inženiringa znotraj Šolskega cen- tra Velenje. Dijaki 1. letnika so izvajali vaje v realnem okolju in v skladu z varnostnimi predpisi. Pred začetkom in po koncu dela so med njimi opravili tudi anketo (preskus poznavanja vsebin s področja učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter ekologije). Rezultati so bili dobri, najboljši dijaki pa bodo tudi nagrajeni. Njihovo delo in izkušnje šolskega centra s področja trajnostnega razvoja bo preko ministrstva za šolstvo in šport predstavljeno konec meseca marca na konferenci OECD v Parizu. US Neža Maurer na obisku V Šentjurju so pretekli teden že šesto leto zapored pripravil Festival otroškega gledališča. Iz nekaj kratkih dramskih utrinkov v prvem letu je ta zrasel do neslute-nih razsežnosti. Tako so ga morali letos prvič razdeliti v dva dneva. Na oder so postavili kar sedem čisto pravih gledaliških predstav. Pripravili so jih učenci osnovnih šol občin Dobje in Šentjur. Najprej se je v kulturnem domu Gorica pri Slivnici predstavila osnovna šola Planina. Opereta Rdeča kapica je požela bučne aplavze tako na domačem odru kot že marsikje po Sloveniji. Nato pa so njihovi devetošolci s predstavo Na pragu poletja že skoraj zakorakali v počitnice. V četrtek se je dogajanje preselilo v kulturni dom v Šentjurju. Prve tri predstave so bile namenjene mlajšemu občinstvu in tisti iz vrtcev so bili še posebej navdušeni. Trpeli so z Vilinčkom, ki so ga po krivem obtožili kraje hrušk (OŠ Franja Mal-gaja Šentjur), se spraševali, kje je kdo kdaj že videl Pisane vrane (OŠ Dramlje) in za- Trije prašički - na oder so jih postavili otroci iz OŠ Blaža Kocena Ponikva - so tudi tokrat s skupnimi močmi ugnali zlobnega volka. Pa je bil precej bolj prebrisan, kot smo sicer vajeni... drževali dih, če Trije prašički morda le ne bodo nasedli zlobnemu volku (OŠ Blaža Kocena Ponikva). Nadaljevalo se je v ritmu glasbe. Skupina, ki obiskuje izbirni predmet plesa v OŠ Dobje, je pripravila plesno-igrano predstavo Dvorec. Za konec pa se je skupina učencev iz OŠ Franja Malgaja Šentjur lotila še tako resnih tem, kot so vojna, mir in ljubezen. Med odmori je otroke zabavala glasbenica in igralka Pinka Tinka. Otroško gledališko ustvarjanje.pa je strokovno spremljala dramatur-ginja v mariborski Drami in pisateljica otroških dramskih besedil Maja Borin. StO Minuli torek smo na Osnovni šoli Polzela gostih pesnico, Slovenko leta, predvsem pa našo rojakinjo Nežo Maurer. Mladi dopisniki, literarni ustvarjalci in pevci so ji pripravili prisrčen program, nato je sledil pogovor, ki ga je vodil mladi dopisnik Miha Satler. Neža Maurer je s svojimi duhovitimi odgovori popestrila zaključek torkovega pouka skoraj štiridesetim učencem, ki so vidno uživali. Vsi tisti, ki pogovoru s pesnico niso prisostvovali, bodo lahko celoten intervju prebrali v spletnem časopisu Glas mladih, v šolskem albumu pa si lahko že zdaj ogledajo fotografije in tako začutijo vsaj malo topline, ki jo je pričarala Mau-rerjeva. Mladi literati so se na pogovor s pesnico pripravljali pod mentorstvom Marije Kro- -novšek, pevce je vodila Mija Novak, Alja Bratuša in Regi- na Mratinkovič pa sta poskrbeli za zanimivo razstavo. Prijetno urico je zaključila ravnateljica Valerija Pukl, ki je pesnico počastila s telohom (knjiga Neže Maurer, v kateri je stkala najlepše spomine na otroška leta, nosi namreč naslov Dom za telohov cvet) in s šopkom rdečih nageljnov z rožmarinom, simboloma slovenstva. Mladi dopisniki OŠ Polzela z mentorico Karmen Zupane Neža Maurer na obisku na OŠ Polzela NOVI TEDNIK 19 Mt4«MhJl 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT WlimM 55,01/519 35 P www.pirnat.si ^^^^^^DrPirnatd^o^azlagov^ Pretiran stres povzroča številne bolezni ROŽICE IN ČAJČKI Prvi znanilec pomladi Piše: PAVLA KLINER strično trobentico ali navadni jeglič (Primula vulgaris), ki jo tudi uporabljamo v zdravilne namene. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo pomladanski jeglič za preprečevanje prehladnih obolenj, kašlja, katarjev, bronhitisa, astme in pljučnice. Čaj iz korenine ali cvetov ni učinkovit le pri kašlju, pač pa spodbuja tudi odvajanje vode in lajša revmatične težave in protin. Prav tako razstrup-lja kri, krepi živce in srce, blaži migreno in glavobole, pomirja, zdravi živčne motnje in nespečnost. Učinkoval naj bi tudi proti vnetju srčne mišice, proti nagnjenju h kapi ter zmanjševal naval krvi v glavo. Zaradi sekretolitičnega in ekspektoransnega delovanja ga uradna medicina uporablja pri vnetjih dihal. Čaj iz korenin pripravimo tako, da pol žličke zrezanih korenin prelijemo s skodelico vode, počasi segrejemo do vretja in pustimo pokrito stati 5-10 minut. Pijemo 2-3 skodelice z medom oslaje-nega čaja na dan. Čaj iz cvetov pripravimo enako, le da uporabimo 2 žlički droge. Pomladanski jeglič se najbolje obnese v spomladanskih čajnih mešanicah. Kri si bomo odlično prečistili s čajem iz svežih listov jegliča, breze (Betula pendula) in koprive (Urtica dioica). »Stresna reakcija je biološki odziv, ki se prične v naših možganih in nikakor ni namišljena reakcija. Pretiran in ponavljajoč stres je povezan s številnimi boleznimi. Prevladujejo bolezni srca in ožilja. Stres je kot dejavnik tveganj povezan z razvojem ateroskleroze, hkrati je posredno povezan z mnogimi drugimi tradicionalnimi in novimi dejavniki tveganja, z zvišanim arterijskim Üakom, zadebeljeno srčno mišico, motnjami srčnega ritma, angino pek-toris, srčnim infarktom, za-stojnim srčnim popuščanjem, možgansko kapjo ali tudi z nenadno srčno smrtjo,« pravi prof. dr. Radovan Stare, specialist interne medicine in kardiologije s Kardiološke klinike Kliničnega centra Ljubljana. »Poleg bolezni srca in ožilja so s stresom povezane še nekatere druge bolezni, med njimi različne presnovne motnje (debelost, zvišane maščobe in sladkorna bolezen), psihološke spremembe, psihiatrične bolezni, bolezni prebavil, glavoboli, povečana poraba poživil in analgetikov,« opozarja prof. Stare. Stres kot odziv telesa na stresogeni dejavnik je lahko pozitiven ah negativen. Pozitiven je, kadar nas spodbuja k delu, akciji, ustvarjalnosti in k rezultatom. Negativen je, kadar je škodljiv za naše telo. Težave nastopijo tedaj, kadar je stresnih situacij preveč, so premočne ali predolgo trajajo. Stresna reakcija vsakega posameznika je individualna in stres ter dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako uspešno rešljivi. »Stres je življenje in življenje je stres. Stresa iz vsakdanjega življenja ne moremo izločiti. Stresa ne zdravimo, zdravimo samo bolezni, ki jih je stres povzročil. S stresom se moramo soočiti, sprijazniti, ga krotiti, ublažiti in obrniti sebi v prid. Jeza, na primer, je lahko dober motiv za zdra- Povišan krvni tlak nas ogroža Povišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je bolezen, pri kateri ima bolnik stalno zvišan krvni tlak - 140/90 mmHg ali več. K njegovemu nastanku pripomorejo številni dejavniki. Na nekatere ne moremo vplivati (dedna nagnjenost, spol, starost), na številne pa lahko (kajenje, povečana telesna teža, preslana hrana, alkohol ...). Brezplačno predavanje na to temo pripravljajo Celjske lekarne v kavarni Celjskega doma v sredo, 18. marca, ob 11. uri. Predavala bo Sonja Ru-pret, mag. farm., spec. Št. 21-17. marec 2009 Pomladanski jeglič naj bi bila prva pomladanska rastlina, na to vsaj opozarja njeno latinsko ime (Primula veris). Ljudsko zdravilstvo z njim lajša izkaš-ljevanje, spodbuja potenje in odvajanje seča, krepi slabe živce ... Prva rastlina, ki jo prinese pomlad, ima gotovo čarobne moči, so bili prepričani naši predniki. Žareče rumena kot je, je gotovo sposobna vezati sončno energijo, preganjati demone, turobne misli ter izboljšati počutje, so verjeli. Z veliko zdravilnimi rastlinami se je človek zdravil že v antiki, a jegliča ni med njimi. V zdravilne namene so ga začeli uporabljati šele v 15. stoletju. Prvotno so z njim zdravih paralize, ki so bile posledica kapi. Domovina pomladanskega jegliča je srednja, zahodna in južna Evropa ter osrednja Azija. Okrašen s prekrasnimi rumenimi cvetovi, ki so pri vrhu stebla združeni v kobula-sto socvetje, z dlakavim steblom in olistan z drobno nazobčanimi, mehkodlakavimi in jajčastimi listi, razporejenimi v rozeto, raste po sončnih travnikih, svetlih gozdovih in grmovnatih robovih do nadmorske višine 1.700 m. Živo rumene, po medu prijetno dišeče cvetove lahko občudujemo od marca do maja. Največ zdravilnih moči premoreta jegličeva koreni-ka in korenina, ne pozabimo pa niti na cvetove, katerih glavna sestavina so flavonoi-di. Zelene čaše so bogate z vitaminom C. Korenine imajo veliko saponinov, ki olajšujejo izkašljevanje. Korenine navadno nabiramo zgodaj jeseni, nekateri jih tudi zgodaj spomladi. Sveže imajo grenek okus in prijeten vonj, posušene pa so brez vonja. Pri izkopavanju korenine pore-žemo, kratko koreniko pa spet posadimo, da ne uničimo rastline. Bolj pogosto kot pomladanski jeglič na naših travnikih srečujemo njegovo se- najti za nas pravo razmerje. Da lahko začnemo reševati problem stresa, moramo najprej ugotoviti, kateri problemi nas najbolj načenjajo. Pri identificiranju problema nam je lahko v pomoč vodenje dnevnika, pogovor v družinskem ali prijateljskem krogu ali pogovor s strokovnjakom. Vajeti stresa skušaj mo prevzeti v svoje roke. Težave rešujmo sproti, stresne situacije se naučimo predvideti, včasih se jim moramo tudi ogniti. »Vsekakor moramo za lastno zdravje in dobro počutje razvijati in krepiti svoje bistvo in radosti življenja ter sposobnosti. Skušajmo se osrečiti. Človek je to, kar je, in ne to, kar ima,« še poudarja prof. dr. Radovan Stare in opozarja na problem pridobitno naravnanega življenja, ki nas notranje ne izpolnjuje. KL Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Osrednja knjižnica Celje bosta organizirala predavanje priznanega slovenskega kardiologa in internista prof. dr. Radovana Starca, avtorja treh uspešnih knjig o stresu in boleznih zaradi stresa. Brezplačno predavanje bo v četrtek, 19. marca, ob 18. uri v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje na Mariborski 7 v Celju. vilni tek, začetna trema za dobro predavanje, neprespana noč za pozitivno odločitev, srčni infarkt za spremembo življenjskega sloga, prehlad za opustitev kajenja in nerešljiv stres na delovnem mestu za zamenjavo službe,« ugotavlja prof. Stare in poudarja: »Za nadziranje stresa ni univerzalnega recepta. Obvladovanja stresa, ki nastopi zaradi trpinčenja (mobbinga) na delovnem mestu ali ločitve, se moramo lotiti drugače kot stresa na prometni cesti ali stresa pred izpitom,. Pri obvladovanju stresa zelo po- magajo znanje, izkušnje, dobra organizacija časa, pravilno reševanje problemov, intuicija, spretnost presojanja situacije kot tudi urejeno življenje, zlasti redna telesna dejavnost in ustrezna prehrana. Nenazadnje nas podpira blagostanje in posameznikova dobra emocionalna in socialna mreža, v kateri lahko najde oporo.« Dejavnosti v vsakdanjem življenju moramo voditi mi in ne obratno, da dejavnosti vodijo nas. Sami gospodarimo s svojim časom. Med delom in počitkom moramo Pri obvladovanju stresa pomaga tudi redna telesna dejavnost. 20 ' ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK ZVITOREPKINA AKCIJA V MARCU odstranjevanja zobnega kamna z BREZPLAČNIM poliranjem zob za uveljavitev akcijske ugodnosti marca prinesite v Zvitorepko ta oglas Trnoveijska 2, Celje 103 490 31 931 www.zvitor6pk3.si Vnetja v ustni Vnetja v ustni votlini mačk pogosto potekajo z močno izraženo bolečino, s slinjenjem, z nezmožnostjo jemanja hrane in s huj-šanjem. Pojavi se neprijeten zadah iz gobčka, ki ponavadi opozori lastnika, da je v ustih mačke nekaj narobe. Pri mladih muckih se pogosto pojavlja oblika mladostnega brstečega gingivitisa (vnetje dlesni), ki prizadene živali stare od 3 do 7 mesecev, ko prihaja do menjave mlečnih zob s stalnimi. Takrat ponavadi še ni prisotnih trdih zobnih oblog. Dlesni so rdeče in pojavi se zadah iz gobčka. Mladostni gingivitis - paradontitis prizadene živali stare do 1 leta. Pogosteje obolevajo mačke, ki so bile kot mladički bolehne. Vidne so že močne mehke zobne obloge s prisotnostjo zobnega kamna. Le-ta draži dlesni, ki pordijo, otečejo, kasneje pa se pričnejo umikati in razkrivati zobni vrat. Gingivitis lahko prizadene tudi do 40% populacije, stare od 1 do 4 let. Pogosteje se pojavlja pri per-zijkah, siamkah in abesinkah. Vzroki gingivitisa so lahko tudi calici virusna infekcija, mačji aids (FIV) in mačja levkoza (FELV). Pojavlja se seveda tudi pa-radontalna bolezen (bolezen obzobnih tkiv) odraslih živa- votlini mačk h, ki nastane tako, da se zobni kamen postopoma prične nabirati tudi na mestih, kjer je zob prekrit z dlesnijo. Na tem mestu kamen odriva dlesni s površine zob in nastajajo žepki, v katerih pa se veselo razmnožujejo bakterije. Pri napredovanju te bolezni bakterije vdrejo v kri in lahko povzročijo obolenje srčnih zaklopk, jeter in ledvic. Stomatitis (vnetje v ustni votlini) z razjedami in brstenjem pa lahko povzročajo ledvična obolenja, sladkorno bolezen, virusna obolenja, alergije na hrano, avtoimuna obolenja, eozinofilni granulom ter rakasta obolenja. Pogosto pri muckih vidimo kombinacijo gingivitisa, paradontalne bolezni in stomatitisa. Mladostni gingivitisi zaradi menjave zob lahko minejo sami od sebe. Če ima naš muc že zobni kamen, ga je potrebno odstraniti z ultrazvočnim odstranjevalcem zobnih oblog ter spolirati površino zob. V primeru, da so prizadete zobne korenine ah je zobna krona zlomljena ter so zobje že majavi, jih je potrebno izdreti. Včasih je potrebno izdreti vse čisto zdrave zobe za grabilci, ker dlesni odreagirajo že na majhno količino zobnih oblog s hudim vnetjem dlesni. Po takšnem izdrtju zob se lahko stanje zelo izboljša. Žal pa ne- St. 21 - 17. marec 2009 katerim tudi s tem ne moremo preprečiti vnetja, zato morajo doživljenjsko dobivati zdravila za zmanjševanje vnetja v ustni votlini. Preventiva temelji na ustni higieni s ščetkanjem z zobno pasto, ki vsebuje encime za razkroj zobnih oblog in uporabo razkužil v obliki gelov ter tabletk, ki se prilepijo na dlesni. Pomembno vlogo pa 0tti,5-mesečni mucek ima tudi izbira kakovostne hrane, ki preprečuje nalaganje mehkih zobnih oblog. Ker veliko problemov v ustni votlini povzročajo bolezni, ki se prenašajo med mucki, ne pozabimo na cepljenje pred nalezljivimi boleznimi in kastracijo ter sterilizacijo, saj s tem preprečimo prenos bolezni. VIKTORIJA LONČAR, dr. vet. med. je velika, razkošna in polna daril. Bo povsem zadostovala le majhna pozornost, ki je živalca morda ni deležna velikokrat. Če imate na primer kužka, ga lahko za njegov dan odpeljete na prav posebno dolg sprehod, na katerem bo užival v igri z vami ali z drugimi kužki. Odpeljite ga tja, kjer še ni bil. Mucku lahko ta rojstni dan privoščite gurmansko kosilo - na jedilniku naj se znajdejo le najboljše mačje konzerve in briketi, za posladek pa morda posušeni repki kožic ali koščki tune. Tudi vaši glodalci bodo veseli pri-boljškov, ki niso običajno na njihovem jedilniku, ptičem pa lahko morda privoščite osvežilno kopel in kakšno nogo igračko. Možnosti je neskončno, le malce morate pobrskati po glavi. Če se najde darilo za vaše človeške prijatelje, se bo zagotovo za vaše živalske. Do naslednjič bodite lepo in podarite svojim ljubljencem majhno pozornost, četudi nimajo rojstnega dne. NINA ŠTARKEL Uradne ure: pon-pet: 12h-16h; sprehajanja po predhodni najavi: pon-pet: 10h-12h; internetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06-00 So mi rekli, da si nisem čisto nič podobna na sliki. Baje sem v živo veliko lepša. (6737) Šmrk, malce sem žalosten... Ne vem, kam je izginila moja dolga dlaka. Če ste jo kje videli, mi sporočite. (6808) Pikalona, 6-mesečna muca Ta moja hčerka, čisto me bo izžela! Tako velika punca, pa še kar sesa! (6800,6801) Darilo za rojstni dan MAČJA HIŠA Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani, socializirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim, ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031-326-877. Nežka, 4,5-mesečna muca Se moram malo pohvaliti, saj so oskrbniki in sprehajalci dejali, da sem zelo priden, prijazen in miren kuža. Če iščete prav takega, sem jaz pravi za vas. (6814) Ravno se vračam s praznovanja rojstnega dne svoje prijateljice, pa sem se vprašala, ali tudi svojim živalcam pripravite zabavo ob njihovem rojstnem dnevu. No? Kakšen bo vaš odgovor? Res je, da morate za praznovanje najprej poznati datum rojstva, vendar lahko zabavo pripravite, tudi če ne veste tega datuma. Za rojstni datum lahko določite kar dan, ko ste vašega ljubljenčka prinesli domov. Dobro, zaplet s datumom smo reših. Kaj pa sama zabava? Seveda ni potrebno, da Miša, 6-mesečna muca T- NOVI TEDNIK BORZA DELA 21 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CEUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA GRADBENA DELA - M/1 GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.3.2009; GRADBENA DELA. SMAIL KRASNICU S.P., POD GABR119,3000 CEUE GRADBENA DELA - M/Ž; POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DELIH. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P.. MILČIN-SKEGA UUCA 13.3000 CEUE STROJNIK TGM - M/t UPRAVUANJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE. DOLOČEN ČAS. B MESECEV, 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., UUCA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE STROJNIK - M/i UPRAVUANJE Z FINIŠERJEM IN ASFALTNO FREZ0, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE AVTOMEHANIK POPRAVILO VSEH VRST OSEBNIH VOZIL - M/Ž; POPRAVILO VSEH VRST DSEBNIH VOZIL AVTOVLEKA, MONTAŽA AVT0PLAŠČEV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 29.3.2009; AVTOMEHANIK - FRANC Š0BAK S.P.. BE-ZENŠK0VA UUCA 11.3000 CEUE GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA. ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 18.3.2009; UD. SVETOVANJE IN KADROVSKI INŽENIRING D.0.0., OPEKARNIŠKA CESTA 16 A, 3000 CEUE ZIDAR ZIDAR - TESAR - M /1 ZIDARSKO TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.3.2009; UD, SVETOVANJE IN KADROVSKI INŽENIRING D.0.0.. OPEKARNIŠKA CESTA 16 A, 3000 CEUE ZIDARSKA IN TESARSKA DELA - M/Ž; ZIDARSKA IN TISRSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČIN-SKEGA UUCA 13,3000 CEUE MONTER VODOVODNIH NAPRAV INSTALATER VODOVODNIH IN PUNSKIH NAPRAV • M/ Ž; INŠTALACIJE VODOVODNIH IN PUNSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.4.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.D.D., UUCA HEROJA LACKA 8,3000 CEUE TESAR KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; KR0VSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19-3.2009; 'PROFIL' - GRADBENA DEJAVNOST LOVRE K0MUEN S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12 F, 3000 CEUE TESAR - M/t' ZIDARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P.. MILČINSKEGA ULICA 13. 3000 CEUE MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV MEHANIK - M/l' MEHANIK ZA DROBNO IN TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO. TOVORNJAKE IN KOMBIJE. DELO SE BO IZVAJALO V DELAVNICI IN NA TERENU. DOLOČEN ČAS. E MESECEV. 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0.. UUCA HEROJA LACKA 6,3000 CEUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNIK - DELO V CEUU - M/1 (S PRIPISOM ZA VIVAPEN D.0.0.) SKRB ZA PIMERNO IN DOSLEDNO SKLADIŠČENJE V SKLADU S PREDPISI IN STANDARDI. PREVZEM IN IZDAJA BLAGA. RAZKLAD IN NAKLAD TOVORNIH VOZIL K0MISI0NIRANJE RUGA. KOMUNICIRANJE MED SODELAVCI. TIMSKO DELO; NEODLOČEN ČAS. 23.3.2009; SKDPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 UUBUANA TRGOVEC / KOMERCIAUST AVT0DEL0V (DELO V CEUU) - M/l (S PRIPISOM ZA AVTO ŠKORJANEC) PRODAJA IN NABAVA AVT0DEL0V. NEDOLOČEN ČAS, 26.3.2009: SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA TRŽNIK NA TERENU - DELO V CEUU - M/1 (S PRIPISOM ZA MOŽNOST - PLUS ZAVAROVALNIŠKO ZASTO PANJE TOMAŽ K0K0U S.P.) DELO BO OBSEGALO STROKOVNO SVETOVANJE IN SKLEPANJE POGODB PRI STRANKAH; NEDOLOČEN ČAS, 25.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21,1000 UUBUANA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE NA TEREND ■ M/l SVETOVANJE STRANKAM. PRIDOBIVANJE TERMINOV, SKLEPANJE ZAVAROVANJ; DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV. 5.4.2009; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMENSKEGA UUCA 4.1000 UUBUANA KOMERCIAUST V NABAVI - DELO V CEUU - M/l (S PRIPISOM VIVAPEN D.O.O.) NAROČANJE BLAGA ZA POTREBE PROIZVODNJE IN OSTALEGA DELA V PODJETJU IZ SLOVENIJE IN TUJINE. PREVZEM BLAGA. SODELOVANJE Z ODDELKOM KAKOVOSTI. S SKLADIŠČEM, Z MARKETINGOM, PRODAJO IN PROIZVODNJO ISKANJE NOVIH MATERIALOV, NOVIH DOBAVITELJEV V TUJINI IN DOMA SDDEL0VANJE PRI INVENTURAH VODENJE. USKLAJEVANJE IN SKRB ZA ZMANJŠEVANJE ZALOG REŠEVANJE REKLAMACIJ SKRR ZA OBSTOJEČE DOBA-VITEUE. SODELOVANJE PRI LOGISTIKI RANGIRANJE DDBAVFTEUEV. SKRB ZA ANAUT1K0 IN STATISTIKO NABAVE; NEDOLOČEN ČAS. 23.3.2009; SKDPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA FRIZER SAMOSTOJNI FRIZER - M/Ž: SAMOSTOJNO OPRAVUANJE FRIZERSKIH STORITEV STRIŽENJE. BARVANJE, UREJANJE KLASIČNIH PRIČESK IN MODNIH FRIZUR: NEDOLOČEN ČAS. 20.3.2009: FRIZERSKI SALON 23, MARIA CVRTILA S.P.. UUCA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 17.3000 CEUE NATAKAR STREŽBA V SLAŠČIČARNI V CITYCENTR0 CEUE -1 DELO OBSEGA PRODAJO. SVETOVANJE IN STREŽBO SLADIC IN PUAČ V LOKALU KAVARNA SLAŠČIČARNA ROMANSA V CITYCENTRU CEUE (CENTER ŠPAR); NEDOLOČEN ČAS. 18.3.2009; SLAŠČIČARNA RDMANSA KAVARNA IN SLAŠČIČARNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GOSTINSTVO D.O.O.. JARNIK0VA ULICA 3, 2000 MARIBOR FINOMEHANIK SKLADIŠČNIK - M/1 SKRB ZA PRIMERNO SKLADIŠČENJE V SKLADU S PREDPISI IN STANDARDI, SPREJEM BLAGA V SKLADIŠČENJE IN IZDAJA BLAGA. K0MISI-0NIRANJE BLAGA. RAZKLAD IN NAKLAD TOVORNIH VOZIL. TIMSKO DELO: DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.3.2009: VIVAPEN PROIZVODNJA, TRGOVINA IN POSREDOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN D.0.0., GAJI 41.3000 CEUE ZDRAVSTVENI TEHNIK SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; SODELOVANJE IN IZVAJANJE ZAHTEVNIH DEL V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE. REŠEVANJE URGENTNIH PRIMEROVV ODSOTNOSTI NADREJENEM V OKVIRU PRISTOJNOSTI. RAZDELJEVANJE ZDRAVIL IN NADZOR PRI JEMANJU, USKLAJEVANJE IN KONTROLA DELA BOLNIČARJEV IN STREŽNIKOV. VODENJE EVIDENC, SODELOVANJE PRI OSKRRI STAREJŠIH .... NEDOLOČEN ČAS. 18.3.2009; DOM UPA, DRDŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI. D.0.0., LAVA 11,3000 CEUE BIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJ, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2009; IZVIR SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE MERI MUNIH S.P., ŠMARJEŠKA CESTA 18, 8000 NOVO MESTO EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC - DELO NA OBMOČJU CEUA - M/t SVETOVANJE PRI PESTRI IZBIRI FINANČNIH NALOŽB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 25.3.2009; FINPRO C ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0., SLAMNIKARSKA CESTA 3. 1230 DOMŽALE STROJNI TEHNIK VZDRŽEVALEC SERVISER - M/l SERVISIRANJE TURBIN IN HIDROMEHANSKE OPREME ZA MALE HIDROELEKTRARNE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.4.2009; TPS-TURBINE, DRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, D.0.0.. UUCA XIV. DIVIZIJE 14. 3000 CEUE GRADBENI TEHNIK VODJA ASFALTERJEV - M/1 VODJA ASFALTERJEV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 2.4.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., UUCA HEROJA LACKA 8,3000 CEUE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA - M/1 (S PRIPISOM ZA TEHNQPOUS D.0.0.). KNJIGOVODSKA DELA ZA POTREBE DRUŽBE IN SESTAVA BILANC. NEDOLOČEN ČAS. 25.3.2009: SKDPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0.. DUNAJSKA CESTA 21. 1000 UUBUANA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE SKUPINSKI HABIUTATOR - M/i ORGANIZIRANJE. SPREMLJANJE IN IZVAJANJE STROKOVNEGA DELA V SKUPINI UPORABNIKOV. PRIPRAVUANJE TER SPREMLJANJE PIANOV, POROČIL IN STROKOVNE DOKUMENTACIJE. SODELOVANJE S STARŠI. SKRBNIKI. ZAGOVORNIKI UPORABNIKOV TER STROKOVNIMI DELAVCI IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI, IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELDVNIM PLANOM USTANOVE. DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 21.3.2009; CENTER ZA USPOSABLJANJE. DELO IN VARSTVO DDBRNA. LOKOVINA10.3204 DOBRNA EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST DELOVNE ZAŠČITE - M/ Ž; PRODAJA IN NABAVA. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. D.0.0., CEUE, OPEKARNIŠKA CESTA 2,3000 CEUE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) DELOVNI TERAPEVT - M/1 IZVAJANJE DELOVNE TERAPIJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE IN PSIHIATRIČNE ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELOVNE TERAPIJE IN SKUPINSKIH TER INDIVIDUALNIH TERAPEVTSKIH CILJEV OD OCENJEVANJU RAVNI PSIHOFIZIČNE IN FUNKCIONALNE USPOSOBLJENOSTI, SKUPINSKU DELOTERAPEVTSKE SKUPNOSTI. PRIPRAVA EVIDENC, POROČIL, POMOČ PRI ORGANIZACIJI KULTURNIH IN DRUŽADNIH PRIREDITEV V DOMU, IZVAJANJE OSTALIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 18.3.2009; DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11,3000 CEUE DIPLOMIRANA BABICA jVS) DIPLOMIRANA RADICA - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE V PORODNI SOBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 21.3.2009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA DUCA 5.3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VDDJA GRADBIŠČA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., UUCA HEROJA LACKA 8,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERCIAUST ELEKTRO MATERIALA - M/l PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRODAJI. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009: INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DRDBNO, D.0.0., CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE SAMOSTOJNI KOMERCIAUST ORODJA - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRODAJI, NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. D.0.0., CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMUSKE TEHNOLOGIJE DELO NA PROJEKTIH. ADMINISTHACIJA. ORGANIZACIJA POSLOVNIH DOGODKOV - M/l IŠČEMO SODELAVCA ZA KOORDINIRANJE IN PRIPRAVO PROJEKTOV. STROKOVNIH PUBUKACU, ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV IN KONTAKTOV S POSLOVNIMI PARTNERJI. PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO. VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z IZOBRAZBO TEHNIČNE AU EKONOMSKE SMERI. PREDPOGOJ JE ODUČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ, ZAŽELENO DESETPRSTNO TIPKANJE. NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2009; TEHNOLOŠKI CENTER POLI-EKO. KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CEUE UE LAŠKO VRTNAR CVETLIČAR DELO V VRTNARSTVU - M/l VZGOJA IN OSKRBA RASTUN. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.3.2009; AJA, TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE 0.0.0.. UUCA 11. MAJA 21.1433 RADEČE KUHAR SAMOSTOJNI PICOPEK - M/l PRIPRAVA IN PEKA PIC, NEDOLOČEN ČAS. 27.3.2009; GOSTILNA BEZGOVŠEK DENIS BEZGOVŠEK, S.P., TRUBARJEVO NABREŽJE 31. 3270 LAŠKO UE MOZIRJE POSLOVNI SEKRETAR POSLOVNI SEKRETAR VI - M/l ADMINISTRATIVNA DELA, KADROVSKE ZADEVE, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE, KNJIGOVODSTVO; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 21.3.2009; JAVNI VZG0JN0-9Z08RAŽEVALNI ZAVOD OBČINE MOZIRJE ORGANIZACIJSKA ENOTA VRTEC MOZIRJE, ŠOLSKA ULICA 25,3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA - M/1 ČIŠČENJE AVTOMOBILOV, PRIPRAVA STROJEV, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1.6.2009; SIRENA D.O.D., STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE. PAKA 4, VITANJE, PAKA 4.32D5 VITANJE AVTOKLEPAR AVTOKLEPRASKA IN UČARSKA DELA - M/1 AVTO-KLEPARSKA IN UČARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS. 1.6.2009; SIRENA D.O.O.. STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE, PAKA 4,3206 VITANJE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT V AVTOPERVOZNIŠTVD - M/Ž; PRIDOBIVANJE VOŽENJ ZA TOVORNJAKE, UREJANJE DOKUMENTÄRE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 12.4.2009; HLASTEC, PROIZVODNJA. TRGOVINA. GOSTINSTVO, PROMET IN STORITVE, D.0.0., KRIŽEVEC 57, 3206 STRANICE PRODAJALEC "PRODAJALEC AVTODELOV - M/Ž; ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS S 3 MESEČNIM POSKUSNIM DELOMI OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO: IZKUŠNJE S PRODAJO AVTODELOV (AU VSAJ POZNAVANJE AVTODELOV), POZNAVANJE IN OBVLADANJE OSNOVNEGA RAČUNALNIŠKEGA ZNANJA. VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE. IZBRANI KANDIDAT BO OPRAVLJAL SLEDEČA DELA: PRODAJA AVTODELOV IN OPREME TER SVETOVANJE STRANKAM. V KOUKOR VAS TO DELO ZANIMA. POŠUITE VAŠE PISNE PROŠNJE NA ELEKTRONSKI NASLOV BRIGITA.KUK@SIOLNET AU NA NASLOV AVTODELI KUK S.P., OPLOTNIŠKA UUCA 2, 321D SLOVENSKE." NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009: ANTON KUK. S.P. AVTO KUK AVTOSERVIS -TRGOVINA, OPLOTNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR RAČUNALNIŠTVA PROGRAMER - M/1 SAMOSTOJNO PROGRAMIRANJE IN POMOČ PRI PODPORI STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2009; NAVIGARIS. POSLOVNE REŠITVE, SVETOVANJE. STORITVE. D.0.0, MESTNI TRG 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMIST INFORMATIK SVETOVALEC ZA PODROČJE ERP SISTEMOV - M/Ž: IMPLEMENTACIJA SISTEMA NAVISION PRI STRANKAH IN NUĐENJE PODPORE STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 9.4.2009; NAVIGARIS. POSLOVNE REŠITVE, SVETOVANJE. STORITVE. D.O.O., MESTNI TRG 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELjÜ" AVTOMEHANIK KOVINAR - VARILEC - M/l VARJENJE - OBUKOVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 21.3.2009: KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.0.0., LOKA PRI ŽUSMU 9,3223 LOKA PRI ŽUSMU EKONOMSKI TEHNIK REFERENTTEHNIČNIHPREGLEDOV-M/Ž; REGISTRACIJA IN DRDGA DELA V ZVEZI Z MDTORNIMIVOZIU NA TEHNIČNIH PREGLEDIH, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 21.3.2009; AVTO KRKA D.O.O.; AVTO KRKA D.O.O.. PE ŠENTJUR, UUCA TONČKE ČEČEVE 17,3230 ŠENTJUR REFERENT TEHNIČNIH PREGLEDOV - M/i REGISTRACIJA IN DRUGA DELA V ZVEZI Z MOTORNIMI VOZIU NA TEHNIČNIH PREGLEDIH. DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 21.3.2009; AVTO KRKA D.O.O.; AVTO KRKA D.O.O., PE ŠENTJUR, ULICA TONČKE ČEČEVE 17,3230 ŠENTJUR REFERENTTEHNIČNIHPREGLEDOV-M/1 REGISTRACIJA IN DRUGA DELA V ZVEZI Z MOTORNIMI VOZILI NA TEHNIČNIH PREGLEDIH. DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV, 21.3.2009; AVTO KRKA D.O.O.: AVTO KRKA D.O.O.. PE ŠENTJUR. UUCATUNČKE ČEČEVE 17,3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK TEHNIK KONTROLOR - M/1 KONTROLOR NA TEHNIČNIH PREGLEDIH, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 21.3.2009; AVTO KRKA D.O.O.; AVTO KRKA D.O.O., PE ŠENTJUR. UUCA TONČKE ČEČEVE 17.3230 ŠENTJUR TEHNIK KONTROLOR - M/1 KONTROLOR NA TEHNIČNIH PREGLEDIH, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 21.3.2009; AVTO KRKA D.0.0.; AVTO KRKA D.O.O., PE ŠENTJUR, UUCA TONČKE ČEČEVE 17,3230 ŠENTJUR TEHNIK KUNTROLOR - M/1 KONTROLOR NA TEHNIČNIH PREGLEDIH, DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 21.3.2009; AVTO KRKA D.O.O.: AVTO KRKA D.O.O., PE ŠENTJUR, UUCA TONČKE ČEČEVE 17,3230 ŠENTJUR UPRAVUANJE NA CNC STROJU - M/1 UPRAVUALK CNC STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.3.2009; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O.. LOKA PRI ŽUSMU 9,3223 LOKA PRI ŽUSMU INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA TEHNIČNIH PREGLEDOV - M/l VODENJE IN KOORDINIRANJE ENOTE. DOLOČEN CAS. 5 MESECEV. 21.3.2009; AVTO KRKA O.O.O.; AVTD KRKA D.O.O.. PE ŠENTJUR, ULICA TONČKE ČEČEVE 17,3230 ŠENTJUR DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST - M/l KOMERCIALIST ZA DOMAČI IN TUJI TRG, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.3.2009; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9.3223 LOKA PRI ŽUSMU DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) OPERATIVNA IN TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA - M/ 1 OPERATIVNA IN TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2U.2009; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.O.. LOKA PRI ŽUSMU 9. 3223 LOKA PRI ŽUSMD DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE AU PEDIATER AU ZDRAVNIK Z LICENCO ZA DELO V DRUŽINSKI AU ŠOLSKI AMBULANTI - M/Ž; ZDRAVNIK V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽDRNO SLUŽBO; NEDOLOČEN ČAS, 27.4.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA - M/Ž: DNEVNO MOKRO IN SUHO ČIŠČENJE PROSTOROV OB BAZENIH IN V WELLNESU, ČIŠČENJE OKOLICE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 24.3.2009; TEBME OUMIA BAZENI D.D., ZDRAVIUŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/i POMOČ PRI RAZNAŠANJU ELEMENTOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.3.2009: MP ESMONT MONTAŽA, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., HAJNSKO 5, 3253 PRISTAVA PRI MESTI NJO POMOŽNA DELA - M/1 VDLKANIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 2.4.2009; VOLKANIZERSTVO VULKO GORAN DRAČA S.P., LEVSTIKOVA UUCA 3 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA DELAVEC BREZ POKLICA POMOČNIK PEKA - M/Ž; POMOČ V PEKARNI, RAZVOZ KRDHA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.3.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. D.O.O.. CE-ROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH POMOČNIK PEKA - M/1 POMOČ V PEKARNI. RAZVOZ KRUHA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.3.2009: GRATIS. PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O.. CE-ROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA REŠEVALEC IZ VODE - M/Ž; SKRB ZA VARNOST OBISKOVALCEV. SKRB ZA RED IN UREJENOST NA KOPALIŠČIH OZ. WELLNESSU, ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.3.2009; TERME OUMIA D.D.. ZDRAVIUŠKA CESTA 24.3254 PODČETRTEK NATAKAR NATAKAR - M/1 STREŽBA JEDI IN PUAČE, TOČENJE PIJAČ V TOČILNICI, PRIPRAVA JEDILNICE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 24.3.2009; TERME OUMIA D.D.. ZDRAVIUŠKA CESTA 24.3254 PODČETRTEK KUHAR KUHAR - M/Ž: SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI, UREJANJE BIFEJSKE MIZE, SKLADIŠČENJE ŽIVIL; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.3.2009; TERME OLIMIA D.D.. ZDRAVIUŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK PRODAJALEC PRODAJALEC NA LESNEM ODDELKU - M/1 PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA. LAMINATOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 18.3.2009; KEROS. PROIZVODNJA CEMENTNIH IZDELKOV IN TRGOVINA. D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA FARMACEVTSKI TEHNIK FARMACEVTSKI TEHNIK, SVETOVALEC IN PRODAJALEC ZDRAVIL - M/1 SVETOVANJE IN PRODAJA ZDRAVIL DIETETSKIH PRIPRAVKOV, ZELIŠČNIH ČAJEV IN OSTALEGA BLAGA IZ ASOBTIMAJA SPECI-AUZIRANE PRODAJALNE Z ZDRAVILI; NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2009: FLORA. TRGOVSKO. IZVOZNO-UVO-ZNO IN PROIZVODNO PODJETJE. D.O.O., TRG 1,3252 ROGATEC STROJNI TEHNIK MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/1 VODJA DELOVNE SKUPINE, NEDOLOČEN ČAS. 18.3.2009; MP ESMONT MONTAŽA. STORITVE IN TRGOVINA O.O.O.. HAJNSKO 5.3253 PRISTAVA PRI MESTI NJD UNIVERZITETNA IZOBRAZBA VZGOJITEU V DIJAŠKEM DOMU - M/Ž; DELA IN NALOGE VZGOJITELJA V DIJAŠKEM DOMU, DOLOČEN ČAS. 18.3.2009; ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA. STEKLARSKA UUCA 1.3250 ROGAŠKA SLATINA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PROJEKTANT TEHNOLOGIJE - M/Z; PROJEKTIRANJE TEHNOLOŠKEGA PROCESA PO PATENTU 22550 IN 22551, VEČ VIDETI. WWW.UIL-SIPO.SI, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KDNŠPERK 18.3256 BISTRICA OB SOTU UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE TEHNOLOG - M/l ORGANIZIRANJE IN VODENJE TEHNOLOGIJE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.4.2009; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.O.D., ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 54.3250 ROGAŠKA SLATINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORY - M/1 RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.4.2009; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.O.O., ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 54. 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOČ PRI STREŽBI - M/1 OPRAVUA ENOSTAVNEJŠA DELA PRI PREVZEMU IN ZALAGANJU PUAČE. POMAGA PRI STREŽBI PUAČE. POMAGA PRI ČIŠČENJU MIZ. PULTOV ...: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 24.3.2009; AVTO SHOP PODGORŠEK PODJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NOTRANJEM PROMETU. D.0.0, MEREČE 10,3326 ŠOŠTANJ AVTOMEHANSKI DELOVODJA VODJA SERVISA - M/l ORGANIZIRA, VODI IN RAZPOREJA DELA IN DELAVCE, ORGANIZIRA PRESKRBO Z REZERVNIMI DELI. ORODJEM IN MATERIALI. PLANIRA IN DOGOVARJA OPRAVUANJE SERVISA. ORGANIZIRA GARANCUSKE POSTOPKE. REŠUJE REKLAMACUE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.3.2009; MINS N01 D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN GRADRENI-ŠTVO, CESTA SIMONA BLATNIKA 18,3320 VELENJE OBLIKOVALEC KOVIN DELOVODJA NA PODROČJU ORODJARSTVA IN ŽIČNE EROZUE V ŠALEŠKI DOLINI - M/1 VAŠE DELO 00 ZAJEMALO OPRAVUANJE NALOG TER VODENJE SODELAVCEV NA PODROČJU ORODJARSTVA IN ŽIČNE EROZIJE. NUDIMO VAM MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.3.2009; TRENK-WALDER KADROVSKE STORITVE. D.O.O., LESKOŠKO-VA CESTA 9 E1000 UUBUANA NATAKAR NATAKAR • M/l STREŽBA V PIZZERUI PRI BERTU, PREVZEM BLAGA, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE: NEDOLOČEN ČAS. 27.3.2009; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P.. PODKRAJ PRI VELENJU 46 B. 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/1 PRODAJA OBUTVE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 18.3.2009; ROMAN FORJAN S.P.; TRGOVINA Z OBUTVIJO "EGO ŠPORT" ROMAN FOR-JAN S.P. - PE VELENJE BC STANDARD. ŠALEŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE VODJA AVTOCENTRA - M/Ž; VODI. ORGANIZIRA IN KOORDINIRA DELO V AVTOCENTRU USKLAJUJE. POSREDUJE IN PROMOVIRA TER TRŽI PRODAJNI PROGRAM AVTOCENTRA ORGANIZIRA IN VODI DELO TE AKTIVNOSTI V SKLADU S POGODBO O ZASTOPANJU DOBAVITELJEV IZDELUJE PONUDBE TER SKLEPA KUPOPRODAJNE POGODBE NAČRTUJE IN SPREMUA REALIZACIJO PLANOV NABAVE TER PRODAJE. SKRBI ZA PRIUVE IN ODUVE SREDSTEV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 24.3.2009; MINS NO 1 D.O.O, PODJETJE ZA TRGOVINO. STORITVE IN GRADBENIŠTVO. CESTA SIMONA BLATNIKA 18.3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž: STREŽRA HRANE IN PIJAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 28.3.2009; PIVNICA METKA JERNEJ KUHAR S.P, VELIKA PIREŠICA 36 B, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKUCA VOZNIK TOVORNJAKA - M/l VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 18.3.2009; ŠDMENJAK-TRANS TRANSPORT IN POSREDNIŠTVO D.O.O, ŠLANDROV TRG 40, 3310 ŽALEC ČISTILEC - M/l ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 18.3.2009; ZAUS POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN OSTALE STORITVE D.O.O, DODJA VAS 178,2390 RAVNE NA KOROŠKEM ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR ■ FASADER - M/Ž; OMETAVANJE, VLEČENJE ZAKUDČNEGA SLOJA, POLAGANJE IZOLACUSKIH PLOŠČ, PLESKANJE STEN, TER VSA OSTALA ZIDARSKA DELA; ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 18.3.2009: TERMO SGD, GRADBENIŠTVO, PREVOZI IN STORITVE, D.0.0, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 48 A, 3312 PREBOLD PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN DELO V MONTAŽNI DELAVNICI - M/l IZDELAVA IZDELKOV IZ POLIETILENA, POLIPROPILENA. OPRAVUANJE DELA PO NAVDDIUH NADREJENEGA. VZDRŽUJE RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.3.2009; MINERVA ŽALEC PREDELAVA PLASTIKE IN KOVIN. D.D., LOŽNICA PRI ŽALCU 37. 3310 ŽALEC IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE MONTAŽER STROPNIH KONSTRUKCU - M/l MONTAŽA STROPNE KONSTRUKCIJE IN POLAGANJE STROPNEGA LAMINATA. DELO V SKLADIŠČU, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 18.3.2009; JOMESA. TRGOVINA. ZASTOPSTVA IN PROIZVODNJA D.O.O, SONČNA UUCA 29.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STREŽBA PUAČ - M/l STREŽBA PUAČ V DNEVNEM BABU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.3.2009; DNEVNI BAR ANTIKA PUB VOJKO KRIŽNIK S.P, VRANSKO 48.3305 VRANSKO MONTER STROJNIH INSTAIACU - M/1 MONTER STROJNIH INSTALACIJ. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009; GOZNIKAR MONTAŽA. TRGOVINA IN INŽENIRING D.0.0, NOVI DOM 26.1420 TRBOVUE STREŽBA PIJA - M/l STREŽBA HRANE IN PUAČ, NEDOLOČEN ČAS. 21.3.2009; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE. K.D., GOTOVUE 74,3310 ŽALEC KUHAR - DELO JE V PARIŽUAH - M/1 (S PRIPISOM ZA ANTON ZVONE ŠTORMAN S.PJ PRIPRAVA MAUC. KOSIL JEDI AIA CARTE; NEDOLOČEN ČAS. 23.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER 0.0.0, DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA PRODAJALEC TRGOVKA - DELOVNO MESTO NA VRANSKEM ■ M/l DELO V ŽIVILSKI TRGOVINI NA VRANSKEM. PRODAJA. SKRB ZA UREJENOST TRGOVINE. DELO S TRGOVINSKO DOKUMENTACIJO; DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 29.3.2009; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, 0.0.0, KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA PRODAJALEC - M/l PRODAJA V TRGOVINI Z MEŠANIM BLAGOM, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 21.3.2009; SADEX, TRGOVINA. GOSTINSTVO IN STORITVE D.O.O, RIMSKA CESTA 105, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI SLAŠČIČAR KONDITOR SLAŠČIČAR - SLAŠČIČAR MOJSTER - M/l PROIZVODNJA TORT. SLAŠČIC. ČAJNEGA PECIVA: NEDOLOČEN ČAS, 21.3.2009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE - HOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI PRODAJALEC PRODAJNO TEHNIČNI SVETOVALEC - M/1 PRODAJA - SVETOVANJE. DEMONTRACUE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 18.3.2009; ENERGA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.0.0, GOTOVUE 62 D. 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR - M/l NATAKAR - DELOVNO MESTO V ŽALCU, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.4.2009; MAKROČIP TRGOVINA NA DEDELO IN DROBNO. IZVOZ IN UVOZ D.0.0, SPODNJI KRAJ 32.2391 PREVAUE NATAKAR - PRODAJALEC - M/1 STREŽRA HRANE IN PUAČE (ZA PULTOM). DELO NA BLAGAJNI. PRODAJA BLAGA IN SVETOVANJE STRANKAM, POLNJENJE PRODAJNIH POUC, ČIŠČENJE DELOVNEGA PROSTORA, OSTALA DELA PO NAVODIUH NADREJENEGA' DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 18.3.2009; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O, PE CEUE, STANETOVA DUCA 14,3000 CEUE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER - MONTER - M/1 ELEKTRO-INŠTALATERSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 21.3.2009; VELTRAG. ELEKTROINŠTALACUE, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, MATKE 41.3312 PREBOLD EKONOMSKI TEHNIK REFERENT ZA RAČDNOVODSKO ADMINISTRATIVNA DELA - M/1 KNJIŽENJE VSEH POSLOVNIH DOGODKOV. VODENJE IN USKLAJEVANJE SALDAKONTOV KUPCEV IN UOBAVITEUEV. IZTERJAVA ZAPADUH NEPLAČANIH TERJATEV. OBRAČUN IN KNJIŽENJE OSNOVNIH SREDSTEV. OBRAČUN IN KNJIŽENJE BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA. OBRAČDN OBRESTI. OBRAČUN PLAČ. IZDELAVA POROČIL V SKLADU Z NAVODILI NADREJENIH. VODENJE ADMINISTRACIJE ZA POTREBE PODJETJA, KADROVSKA EVIDENCA; NEDOLOČEN ČAS, 27.3.2009: ZAGOŽEN. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O, CESTA OB ŽELEZNICI 3.3310 ŽALEC GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - M/l VODJA GRADBIŠČA. TER SKUPINE DELAVCEV. RAZPOREJANJE DELAVCEV, BRANJE PROJEKTNE DOKUMENTÄRE; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 18.3.2009: TERMO SGD. GRADBENIŠTVO. PREVOZI IN STORITVE, D.0.0, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 48 A. 3312 PREROLD KERAMIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNI POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠCIC, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.3.2009; FEUX. JURU OCEPEK. S.P, RREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA Št. 22 - 17. marec 2009 a> 101 TEDNIK i'i'MJH'Vllim^ živite cenej el i -Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Frizerski studio (^ob/dom Verdev Petra s.p. Ulica talcev 3,3310 Žalec telefon: 031/305-081 GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE --P1 GALERIJA \ - ■ AVTO • MOTO FERJAN. Ferian Milan s.a. avtoservis ■ vutkanizacija ■ klima naprave diagnostika vozil • servis motoriev ■ servis kosilnic. Marihoi ska c. 87.3000 Celje, tel 03 491 66 70. GSM 041 675 010 ■ 10". popusta velje za storitve -CASINO FARAON CEUE ljubljanska cesta 39,3000 Celje - - FOTORIZMAL Mariborska c,1,3000 Celje -10% popust velja za storitve • GAIERUA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN ■ M B DOUNAR D.0.0.. Trg Celjskih knezov 9.3000 Celje ■ 105! popust za vse izdelke - UOKVIRAME ■ STEKLARSTVO GALERIJA VOLK Ozka ulica 2.3000 Celje. Tel.: 03 544 25 35 -10% popust - GOLOENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5%popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR . - KERAMIKA KILI. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje -10% popust ■ KROBAT IVAN S P Mizarska delavnica, Medlog 25.3000 Celje. Gsm;041/736 272- Notranja oprema po naročilu+KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR • MLEKARNA CELEIA. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene •MRAVLJICA Cvetka Bohinc s.p„ Ulekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke -PALMERS. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu - PIZZERIA VERONA Mercator center Celje -10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! _ -PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja m do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -SIMERD.0.0.. loavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - SLADA. D.0.0.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03490 47 70, GSM 051626 793-10% popust TOREK, 17.3. 15.45 Knjižnica Podčetrtek Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Branje ježur zaključek projekta in delav-nicazBoštjanom Gorencem -Pižamo 18.00 Knjigarna Antika Celje Antični večer - V oklepaju Lirikonova literarna degu-stacijazZoroA. JuričinNi-nomFlisarjem 18.00 Knjižnica Šentjur_ Ljubitelji kemikalij predavanje Tatjane Kruder 18.00 Občina Šentjur_ Šentjurski forum 8. marec aR materinski dan 18.00 Knjižnica Žalec__ Vernica: moje pesmi predstavitev knjige Veroni-keAmenitsch 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje _ Kurja šola, mačja šola pogovorz avtorico knjige Darjo Boben Bardutzky 20.00 Celjski dom -TOP-FIT D.0.0.. Ipavčeva ulica 22. Celje -10% popust -THERMANA D.D.. Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno+bazen, solarij -THERMANA 0. P.. ZDRAVIUŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno+bazen, fitnos, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - äVEX. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene -EUROSPORT TRAPE 0.0.0.. Mašera-Spasičeva 8 1000 Ljubljana-10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - LITVA. Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 -10 % popust (razen na izdelke v akciji) - FRIZERSKI STUDIO FASHION. Verdev Petra s.p„ Ulica talcev 3,3310 Žalec -5% popust - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P. Vrunčeva 10, Celje -10% popust - CajSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23. 3000 Celje, telefon: 03 49014 20, e-p ošta: knjigarna-ce@celjska-niohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe -PR0JEKTMR INŽENIRING. D.0.0.. BAR CLUB TERAZZA Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje -10% popusta pri cocktaHih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16,3230 Šentjur 10% popust 16.00 Knjižnica Šoštanj_ Ura pravljic Prstani za princesko Fran-cesko 16.00 Knjižnica Dobje Ura pravljic -HRUSTLJAVASKUSNJAVA-prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88. Celje -10% popust na vse vrste kruha - LESNINAD.O.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne gri, trosedi, počivalniki...) -GOLTE D. 0.0. prizna naročnikom Novega tednika 10% popust na smučarske karte za smučišče Golte med tednom (od ponedeljka do petka) z izjemo 1. in 2. januarja 2009 in zimskih šolskih počitnic -VIDIM OPTIKA center optike. Mariborska cesta 88 (Poslovni center EK), 3000 Celje -10% popust ob nakupu sončnih očal, korekcijskih okvirjev in kontaktnih leč. Ob nakupu vsaj dveh škatlic kontaktnih leč nudijo gratis tekočino za leče (60 ml). Vsak naročnik prejme 1x letno ob predložitvi izkaznice etui in krpico za očala. -AVTO CEUE d.d.. Ipavčeva ulica 21 Celje Prodajni center Medlog 15 -40%popustzavečnamenskomazivoSD40in skuterske akumulatorje 7 in 9 Ah. Telefon: 03/42613 98. Velja do prodaje zalog, popusti se ne seštevajo. 17.00 (in 19.00) Dom kulture Velenje__ Pozdrav pomladi območna revija otroških in mladinskihpevskihzborov Šaleške doline 17.00 Knjižnica Vojnik Ura pravljic Srce v kovčku šansoni Jacquesa Brda -Jure Ivanušič in skupina NORD-unk 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec ___ Ona + On komedijavizvedbiPieZem-Ijič in PrimožaPirriata SREDA, 18.3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Iz skrinje tete Ane pravljične dogodivščine z Anico Milanovič 17.00 Knjižnica Ponikva_ Ura pravljic 18.00 Mladinski center Velenje Frankofonsko gledališče odpnapremiera 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer o knjigi Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane, Škofja Loka, z gostom dr. p. Meto-domBenedikom ČETRTEK, 19.3. 9.00 Dom učencev Velenje Telesna aktivnost starejših predavanje kardiologaprim. Janeza Polesa, dr. med. 15.00 Knjižnica Podčetrtek Ustvarjalna delavnica 18.00 Osrednja knjižnica Celje Bolezen in stres predavanje prof. dr. Radovana Starca 18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah_ Mehika potopisno predavanje Sonje Herič 19.00 Plesni forum Celje Potoples znanstvenofantastično potovanje v ples 19.00 Center dbn Bosko Celje Vloga očeta v družini predavanje Draga Jerebica 19.00 Krčma TamKoUčiri, Celje Iz mojih črnih skicirk slikarska razstava Borija Žzupančiča 19.19 Knjižnica Velenje_ Ciklus Humano mesto pogovorz Ano Rozo Hribar vodiSonjaBercko 19.30 Knjigarna Antika Celje Pesniki pomladi večer poezije v organizaaji Društvaslavenskihpisateljev 19.30 Kulturni dom Šentjur Koncert skupine Langa 21.00 Local Celje Koncert Leeloojamais KINO 16.00 Galerija sodobne _umetnosti Celje_ Video delavnica šestdnevna delavnica (18 ur) z umetnico Robertino Šebjanič 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje_ Obesi luno na streho moje palače knjižno čajanko za otroke in odrasle vodi Ida Kreča 17.00 Zdravstveni dom Velenje Urinska inkontinenca predavanje mag. Marjana Lužnika, dr. med. www.novitediiik.coiii PLANETTUS Spored 17. in 18.3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bolt 3D, animirana družinska kome- dija (sinhroniziran) 16.30 Bralec, romantična drama 16.10,21.10 Gola resnica, komični dokumenta- rec 16.00. 18.00 Hotel za pse, družinska komedija 15.00,17.10,19.20 International: Mednarodna pre- vara, akcijska drama 18.40 Milk, biografska drama 16.05 Mu pač ni do tebe, romantična- kontedija 15,40,18.20,21.00 Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 20.00 Nerojen, grozljivka 19.30,21.40 Operacija Valkira, vojna drama 18.50, 21.20 Povest o Despereauxu, animira- na komedija(sinhroniziran) 15.10,17.20 Prenašalec 3, akcijski 18.45, 21.05 Rožnati panter 2, komedija 21.30 Somrak, fantazijska romantična dra- ma 15.30,18.10, 20.40 LEGENDA- predstave so vsak dan oredstave so v soboto in nedelio predstave so v petek in soboto MALI UNION TOREK 17.3. 17.30 Shine a light-glasbeni dokumenta- rec 20.00 Ljubezen in drugi zločini, tragiko- medija SREDA 18.3. 17.30 Shine a light- glasbeni dokumenta- rec m St. 21 - 17. marec 2009 ROVI TED MALI OGLASI ORMACIJE 23 □ NaročnBci Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - male oglase v Novem tedniku besed in čestitko na Radiu Celj izkoristili izkUučno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! VOZILA PRODAM mmmsmimsssm CITROEN ax, letnik 1993, prevoženih 97.000 km, prva lastnica, garažiran, prodam za 450 EUR. Telefon 041 619-279. use SUZUKI alto, letnik 1997, dobro ohranjen, reg. marec 2010, prodam. Telefon (03) 573-6484. 1193 RENAULT twingo 1149 ccm, 43 kw/59 km, letniki 1996, el. paket, avtoradio, servisiran, prodom za 1.100 EUR. Telefon 031 781-086. 1239 POSEST KUPIM VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celjo, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali lea-singa, plomba v ZK ni težavo, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429 GRADBENO parcelo ali starejše poslopje, v okolici Šentvida, kupim. Telefon 041 652-807. 1189 STANOVANJE PRODAM V STROGEM centru Celja prodamo obnovljeno, 76 m2 veliko stanovanje. Telefon 031 770-943. 1110 CEUE, Otok. Enosobno stanovanje, 34 m!, 4. nadstropje, obnovljeno, opremljeno, prodam za 56.000 EUR. Telefon 041 796-366. 1202 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! {TAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITE! PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334 I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22. 1000 Ljubljana_ VGRADNI štedilnik, 3 +1, hladilnik, pralni stroj, TV, otroški voziček, sobno kolo, fritezo, glasbeni stolp, mikrovalovno pečico, računalnik, sinthesizer itd., prodam. Telefon 051424-303. n NOV raztegljiv vzmetni kavč, primeren za vsakodnevno spanje, prodam. Cena po dogovoru. Podarim dva jogija v zelo dobrem stanju. Telefon (03) 5740-740. Š101 ŽREBCA, shl pasme, A rodovnik, starega 14 mesecev, primernega za pleme ali zakol in svinjo, težko 200 kg, za zakol, prodam. Telefon 5488-158. 1182 TEUC0,550 kg, za zakol ali rejo, prodam, v račun vzamem tele do 150 kg. Telefon 031 675-129. 1197 DVA bikca simentalca prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 265-120, po 15. Uri. Š107 BIKCA simentalca, 180 kg, telico simenlalko, 200 kg in pujska, 120 kg, prodam. Telefon 5774-683. 1217 KUPIM DVE telici, od 250 do 300 kg, kupim. Telefon 040239-985. 1179 TELIČKO simentalko, staro do enega leta, kupim. Telefon 051 616-356. 1238 GARAŽE PRODAM GARAŽO v garažni hiši, Otok, prodam. Telefon 041 729-402. 1157 PRODAM SIP0REKS, 5 cm, 200 kosov, izposoja odra, gradbeno fasadni, prodam. Prodam tudi notranja vrata Lip Slovenske Konjice, 85»200, zelo ugodno. Telefon 041 767-797. 1187 AKUSTIKA PRODAM PRODAM KUHINJSKE elemente s hladilnikom, pomivalnim strojem in pomivalnim koritom prodam. Telefon 031 442-603. 1199 KUHINJO, 2,8 m, kuhinjo, 4 m, štedilnik, sedežno, hladilnik, zamrzovalno omaro, ostolo, prodam. Telefon 040 869-481. 1221 HARMONIKO Melodija 3, klavirsko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 807-150. 11351136 PRODAM BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Telefon 041926-539. 1203 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tudi let""«« 2009 A J.W.1 ■ ^ hys prilogo TV-OKNO! ^ J> Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. ■HQ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika ZVICE, jurka in šmamica, prodam. Slavko Sluga, Razbor 12, Dramlje. 1179 SENO, sušeno na roke^okolica Vojnika, prodam. Telefon 5772-467. 1210 SENO, kocke, prodam. Telefon 031 858-201. 1216 OSTALO PRODAM ELEKTROMOTOR, 5 km in varilni aparat, 250-amperski, prodam. Telefon 7810-560. 1178 ŽREBIČK0 in žrebca haflinger in bas kitaro z ozvočenjem prodam. Telefon 5727-175. ž 41 KUPIM GRADBENO barako poceni kupim. Telefon 5771-036. 1183 PRIJAZNA Celjanka, 39 let, z dobro službo, želi prijatelja do 47 let. Telefon 041 248-647, agencija Super-Alan. 1223 Ženitna posredovalnica za vse osamljene 03 57-26-319. LeogoIcHDrešnil^ UREJENA ženska iz Šentjurja, 48 let, želi prijatelja s hišo. Telefon 041 248-647, agencija Super-Alan. 1223 56-letna ženska iz Žalca, lepe postave, želi prijotelja. Telefon 041 24^647, agencija Super-Alan. 1223 Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319, 031 836-378 Leopold Orešnik s.p.. Prebold IZOBRAŽEN moški, 48 let, iz Savinjske, želi žensko od 30 do 55 let. Lepo nama bo. Telefon 041 248-647, agencija Super- • Alan. 1223 ZAPOSLITEV IŠČEM delo. Sem izkušena zdravstvena delavka, imam izkušnje na področju varstva in nege starejših in nepokretnih oseb. Telefon 070 313-779. 1158 IŠČetB delo? Sprejemamo urejene, ambiciozne in zanesljive sodelavce na področju komerciale. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Vse inf. od pon. do pet 8. do 14.30 ure po tel 03/42M1-50. Jakoma d.o.o. Mariborska c. 44.3000 Celje. www.novitednik.com Simer d.o.o., Ipavčeva 22,3000 Celje RAZPIS ZA DELOVNO MESTO KOMERCIALIST Kraj dela: Celje, Ipavčeva 22 Delovno mesto: komercialist Zahtevana izobrazba: VI., VII. stopnja - ekonomsko komercialne smeri Pričakovane izkušnje: 1-3 leta Mesečno plačilo: po dogovoru, mesečno Oblika zaposlitve: - za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 2 meseca, možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Opis del in nalog: - priprava ponudb v računalniškem programu (Klaes) - komunikacija s kupci - komunikacija s tujimi in domačimi dobavitelji - priprava analiz Pričakujemo: - poznavanje del z računalnikom - MS Office, ACAD (zaželeno) - znanje tujih jezikov; angleščina, nemščina - urejenost, komunikativnost, iznajdljivost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela - pripravljenost na izobraževanje - vozniški izpit B-kategorije Kaj nudimo: - delo v uspešnem podjetju - stimulativno nagrajevanje - možnost rasti in izobraževanja - dinamično delo - prijetno delovno okolje Pisne prijave pošljite na naslov, Simer d.o.o., Ipavčeva 22,3000 Celje Pizzerija Bonita v Žalcu zaposli kuhar/-ico ali picopek/-injo. Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim in stimulativnim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD d.o.o.. Podlog 59,3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925. ZAPOSLIMO natakarico za strežbo hrane in pijače. Prazniki in nedelje zaprto. Stimulativno plačilo. Za več informacij pokličite (03) 5461-452. Gostilna Kolar, Obrtniška 12, 3202 Ljubečna. 1121 IŠČEM delo: pomoč starejšim na domu, postrežba, čiščenje. Laško ali okolica Celja. Telefon 031 713-561. 1330 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104 1155 IZVAJAMO vse vrste izkopov s kombinirko, bagri in mini bagri, izgradnje dvorišč ter ostale nizke gradnje. GMG Vinder, d. 0.0., Zadobrova 126, Škofja vos, telefon 051 377-900. 1140 KUPIM dobro ohranjeno hidravlično prešo, 100 do 1501. Prodam prtljažnik za avto Samuraj in Honda hrv. Telefon 051 624-250. 1194 ^Prodajate (ne)premičnino? Želite, da Je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) > O S- JE « e s £ "§ m ** E 5 U OPEL ostra 1,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU Vse cene vključujejo DDV OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. Informacije 03 4225100 Št. 21-17. marec 2009 m Z^lk UM i/V^e-t 11 ZANIMIVOSTI g^tll-AVt tfrfrf t V bil praded Kari tudi zelo napreden in narodnostno osveščen možak, saj je pisal na dunajski cesarski dvor, da bi ta dovolil tiskanje učbenikov v slovenskem jeziku. Vnukinja Alenka Doplihar se dedka ne spominja, saj je umrl že 1934, tri leta pred njenim rojstvom. »Vem pa, da se je za nakup nekdanjega hotela na tej lokaciji odločil zato, ker je moral dokazati, da je sposoben skrbeti za bodočo družino. Začel je s knjigarniš-tvom, knjigovezništvom in papirnico,« je povedala Doplihar-jeva. V spominu pa prav dobro ohranja nekdanje prostore knjigarne. Ozki in dolgi so se raztezali od vhoda do dvoriščne strani, kjer je bila knjigoveznica. »Spomnim se številnih knjig in slik, ki so visele v prostoru, pa tudi glasbenih inštrumentov, muzikalij in knjig z notami. Prav tako je še vedno živ spomin na babico Anny, Karlovo ženo, ki je po njegovi smrti prevzela vode- nje knjigarne. V njenih časih je bila to le knjigarna Goričar, saj je dotedanji partner Leskov-šek v prostorih, kjer je danes na Glavnem trgu klobučarna, odprl svojo knjigarno in papirnico. Z babico sta si ostro konkurirala,« pripoveduje Do-pliharjeva. In ne pozabi omeniti, da je bila babica izredno sposobna poslovna ženska. »Menedžerka bi rekli danes. Bila je podjetna in zelo stroga, tudi do zaposlenih. Ko se je pokazala v prostorih, so vsi nekaj hiteli, da ne bi bilo videti, kot da nimajo dela.« Anny Goričar je knjigarno vodila vse do povojne nacionalizacije. Po osamosvojitvi in izpeljani denacionalizaciji so prostore dobili dediči, a jih še naprej oddajajo knjigarni. In tega so še posebej veseli, so družno zatrjevali predstavniki družin Doplihar, Marjanovič in Lovšin, ki so dediči Goričarjeve knjigarne. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Srednja ekonomska šola Celje je imela maturantski ples 30. januarja. Na fotografiji 4. a razred. Zadnja vrsta z leve: Hana Vrečer, Urška Debelak, Tomaž Irešič, Gašper Mastnak, Nejc Knez, Katrin Pinter, Nina Mešiček, druga vrsta: prof. Dragica Zabukovšek, Ines Hržica, Maja Mandelc, prof. Maja Jerič, prof. Jana Kitanovski, ravnatelj Janko Poklič, prof. Vlasta Krštinc Budna, Katarina Jagrič, Anja Mauer, Klavdija Sopotnik, Natalija Novak, čepijo: Kristjan Ceraj, David Resnik, Klemen Lisec, Simon Banko, Matej Matic Murenc. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). Velikonočnica je zacvetela Častitljiva leta knjigotrštva Knjigarna je na Stanetovi ulici v Celju že sto let - Prvi jo je tam odprl Kari Goričar Zgodba knjigarne v celjski Stanetovi ulici je stara že sto let. Leta 1909jo je namreč tam skupaj s partnerjem Leskovš-kom odprl Mozirjan Kari Goričar. Jubilej so njegovi dediči v družbi zaposlenih obeležili v današnji mestni knjigarni Mladinske knjige s torto in kozarčkom penine. Knjigarna, papirnica in trgovina muzikalij Goričar & Le-skovšek je bila vpisana v register že davnega 9. marca leta 1909. Goričar je bil podjeten moški. »Knjigoveštva se je učil v Linzu, nato pa se je usposabljal na Vranskem pri Lavosla-vu Schwentnerju, knjigarnarju in založniku pesnikov in pi-sateljev moderne,« se Goričarjeve življenjske poti spominja njegova pravnukinja Cvetka Dediči Karla Goričarja so za jubilej v mestno knjigarno Mladinske knjige, ki nadaljuje tradicijo knjigarne v Marjanovič. In dodaja, da je teh prostorih, prinesli torto in v družbi poslovodkinje Jasne Tome (levo) upihnili svečke na njej. Do velike noči je sicer še daleč, vendar je žametno lepotico v vijoličnem že mogoče videti v naravi. V Sloveniji sicer le še na štirih rastiščih. Eno od teh je tudi na Ponikvi. Po spodbudi z Zavoda RS za varstvo narave, ki je na tem področju pred leti izvedel poseben naravovarstveni projekt, za rastišče skrbi tamkajšnja lokalna skupnost. Turistično olepševalno društvo Ponikva bo skupaj z zavodom tudi letos skrbelo za varovanje rastišča, usmerjanje obiskovalcev in izobraževanje. Veliki kosmatinec, kot drugače pravimo veliko-nočnici, je sicer redek predstavnik stepske flore. V Sloveniji pa dosega svojo jugozahodno mejo. Rožica bo cvetela kakšne tri tedne, ko si jo je mogoče tudi ogledati. Z veliko mero spošto- vanja do narave in lepega obnašanja. O nedopustnosti trganja, puljenja in podobnih izpadov menda ni treba več izgubljati besed. Na Boletini pri Ponikvi rastišče zajema 1,8 hektara. Tudi letos jo bodo skrbno prešteli in ugotovili, kako uspešni so pri varovanju te rastlinice. Znano rastišče velikonočnice je tudi na Boču. StO