Andauern der schweren Kampfe im Osten Feindlicher Landekopf auf der Krim weiter cingeengt — Drei Sowjetsehnellboote im Finnisclien Meerbusen versenkt — Nord-amerikanisehe Naehtangriffe in Siiditalien nbgewiesen — Schnei-diger Vorstoss leiehter deutscher Seestreitkriirte gegen die englisclie Siidkiiste Aus dem Fiihrerhanptquartipr, 3. XI. Oas Obcrkonimando der Wchrmacht gibt bekannt: Aul der Krim wurdo siidlich von K e r t a c h der feindliche Landckopf trotz erbittertem Viderstande \vciter •ingeengt. An den nordlirhen Zugiingpn zur Krim, im Itaumo (istlioh C h o r s o n und im grosson 1) n j e p r - B o g e n danem die sch\veren Kiitnpfe mit star-kon feindlirhen Inlanterie- und Panzpr-kriiften unter hohen Vorlusten fiir den Gcgnpr an. Dio Angriffe der Ko\vjcts wurdcn abgewiesen und Einhriirhe ah-gpriegelt. Rigeno Gpgenangriffo hattrn trotz verbissenpn AVidprstandes der So-vvjets Rrfolg. Kine grosso Anzalil 1'anzer vvunlo abgeschossen und eine nbge-schnittPiio kleinere Gruppo des Feindes aufgericbcn. An der iibrigen Ostfront fanden gestern nur Kiimpfe von ortlirher Bedeu-tung statt. Kino feindlirho Gruppo, dio silil auf einer I) n j e p r - I n s e I iistlirh Tscherkassy fpstzusptzon versueh-to. wurdo anlgcriebpn. Siidiistlich und niirdlieh Kiew so\vio westlich Smolensk vurden Angriffe der Sovvjets im Gegenstoss ahgcwicscn. Im Kampfraum von W e 1 i k i j c Luki sind Kiimpfe mit dom hier liart-niiekig angrcifcndcn Fcind noch im Gange. Kin Eisenhahnflakzug unter Fiihrung des fiPutnants Muhr verniehtete im Siid-absrhnitt der Ostfront an einem Tage 15 Smvjetpniizcr und srhoss einpn wpi-tpren iiherselnveren fcindlichen 1'anzer bcwcgungsuu!iihig. Im F i n n i s c h c n M o e r b u s e n kamen Sichorungsfahrzpuge der Kricgs-marine ins Gefecht mit leichtcn feind-lichen Seeslreitkriiflcn. Sie versenkten drei so\vjetisrho Schnellhoote und be-srliiidigten mohrero andere, daven pines so sclnver, dass auch mit seiner Ver-nichtung gercchnet \verden kaun. In S ii d i t a I i o n \vurden mehrere Naehtangriffe nordamerikanisrher Truppen »cstlich des Volturno abgowie-sen. O n 11 i c h des Volturno erlitt der Feind beim Vcrsurh, unseren zn-riirkgehcndcn Siehcrungen nachzustos-sen, durch zusaminpngefasstes Artille-rie- und AVerfcrfoupr, sowie durch Angriffe dcutsrhcr Schlachtflugzeugo cm-plindlicho Verluste. Im O s t a b s t h n 1 t t griffen zwci britiseho Itegimcnter mit starker Artil-lerie- und Pnnzcrunterstiitzuiig unsere Siellungon am T r i g n o - Kluss an. Sie wurden unter hohen feindlichcn Verlu-sten zuriickgesfhlagen. Durrh Bombemviirfe feindlicher Flie-gerverbandc im siidiisl lic h en ltciehs-gebiet entstanden am gpstrigpu Tage Pprsonenvcrlusto und (■ohiiudcscliiidrn. Sicben der nngreifendpii vlermotorigen Bomber \vurden abgcsrhosscn. Unsere Luftwaffc bombardferte in der vergangonen Nacht erneut Zielc in London. Leichto dcutsehe Seestreitkrafte sliessen in der Narht zum 3. November gegen die e n g I i s c h o Siidkiiste vor und versenkten ans einem stark gcsichrrten (ieleitzug ohne eigpno Verluste z\vci Damplcr mit zusammen 4500 BHT. Hudi boji na vzhodu še trajajo Sovražno predmostje nn Krimu še bolj zoženo — Trije sovjetski hitri čolni patopljeni v Finskem zalivu — Ameriški nočni napadi v južni Italiji zavrnjeni — Junaški sunek lahkih nemških pomorskih sil proti angleški južni obali Fiihrprjpv glavni stan. 3. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo'oboroženih sil javlja: Na Kri m u je bilo južno od K o r č a kljuh ogorčenemu odporu se bolj zoženo sovražnikovo predmostje. Ob severnih dohodih nn Krim, v področju vzhodno od H o r s o n a in v velikem Dn je pro vom zavoju trajajo hudi boji z močnimi sovražnimi pehotnimi in oklepnimi silami s krvavimi izgubami za nasprotnika. Sovjetski napadi sn bili zavrnjeni in vdori zajezeni. Lastni napadi so vkljuh zagrizenemu sovjetskemu odporu imeli uspeh. Veliko število oklepnikov jo bilo sestreljenih in neka manjša odrezana sovražna skupina uničena. Nn ostalem vzhodnem bojišču sn bili včeraj zgolj krajevno važni boji. Sovraž-nn skupina, ki so jo skušala utrditi na nekem D n j p p r o v e m otoku vzhodno od f: p r k a s i j a . jo bila uničena. Južnovzhodno in severno od K i j p v a ter zapadno od Smolenska so bili sovjetski napadi v protisunku zavrnjeni. Na bojišču Velikih Lukov še trajajo borbe s tamkaj trdovratno napa-dnjofim sovražnikom. Vlak protiletalske obrambo pod poveljstvom poročnika Mtihra je uničil na južnem odseku vzhodnega bojišča v rneni dnevu 15 sovjetskih oklepnikov in onp-sposohil za gibanje še cu zelo težek sovražni oklepnik. Raj besed in pekel dejanj Milano, 3. nov. DNB. Kakor poroča »Corriere della Sera«, ie neki član komisije amer. ministra Morgenthaua podal pozornost vzbujajoče poročilo o katastrofalnem prehranjevalneih položaju v delih Italije, zasedenih po Angloameri-kancih. Med drugim čitamo v tem poročilu, da je v enem samem dnevu umrlo v Neaplju 250 otrok v naročju svojih mater. Tovorne avtomobile s kruhom za okupatorske čete so sestradani Italijani napadli in oplenili. Spremljajoči vojaki so streljali v množico in ubili mnogo oseb. Poročilo tudi dodaja, da imajo angloame-rikanski vojaki pravico delati hišne preiskave in V6e rekvirirati, kar lahko služi okupatorskim četam. Prebivalstvo živi v stalnem strahu pred takšnimi kaj strogimi rekvizicijami. V Palermu so izvedli najstrožje represalije proti italijanskim pristaniškim delavem, ki v protest proti angloamerikanski prepovedi prevoza živil za civilno prebivalstvo niso hoteli več delati. Kanadčanom je bilo izdano povelje, naj uporabijo orožje proti stavkujo-čim. Pod naslovom »Raj besed in pekel dejanj« je del rimski radio k tem izpovedim visoke ameriške osebnosti komentar, v katerom spominja na lepe besede An-gloamerikancev, ki so se hoteli predstaviti italijan. narodu kot njegovi osvoboditelji. Ta priznana strahovita beda in nasilno zatiranje utegne vsaj sedaj ozdraviti bolne možgane, ki so nemara verjeli v to »osvoboditev«. Sicer pa naj si An-gloamerikanci ne utvarjajo, da prodajo j italijanski narod svojo domovino za košček kruha ali peščico zrnja. Inozemski odmevi moskovskih razgovorov Pravice malih narodov poteptane — Mnoga pereča vprašanja so ostala nerešena črtava: »Osnuje naj se svetovni koncem, v katerem majhne države sploh ne bodo imele besede. Moskovskih sklepov ne vodijo nikaka demokratska načela. Za majhne narode ne predstavlja nikakega neskaljenega vrelca veselja«. V Švici poudarjajo kot vtis moskovskih razgovorov, da so bila politična nasprotja, ki so vladala med Washingtonom in Londonom na eni strani in Moskvo na drugi 6trani, baje že premostena, nikakor pa še spravljena iz sveta. »Tribune de I.ausanne« meni, da, če se na kakem političnem zborovanju debata brezkončno vleče in če se zdi, da ne bo možno priti do sporazuma v spornih točkah, potem običajno predsednik predlaga, naj se prepusti to vprašanje v pretres kakemu odboru. Približno tako je bilo tudi v Moskvi. Tudi »Suisse« ugotavlja da so bila odložena vprašanja, v katerih se ločijo mišljenja Angloamerikancev in Sovjetov. »Basler Nachrichtert« pa nikakor ne preseneča, da komunike sploh ni omenil tako važnih problemov kot so n. pr. Poljska, Balkan, Finska, Baltik, Perzija itd. V Finskem zalivu so sp zašfit-np ladjo vojne mornarico spopadlo z lahkimi sovražnimi pomorskimi silami. Potopilo so tri sovjetsko hitre folno in poškodovale vpčjo šicvilo drugih, mod temi enega tako tPžko. da moremo računati z njegovim uničenjrin. V južni Italiji jp bilo zavrnjpno vpfjp število nočnih napadov ameriških čet zapadno od V o I t u r n a. V z h o <1 ti o o d V o 11 u r n n jo sovražnik pri poskusu, da bi prodrl za našimi umikajočimi sp zaščitnirami, utrpel zaradi strnjenega topniškega ognja in metalcev min Ipr napadov nemških bojnih letal občutno izgubo. Na vzhodnem n d s p k u stn napadla dva angleška polka ob močni podpori topništva in oklepnikov naše položaje ob rpki T r i g n o. S hudimi izgubami sta bila zavrnjena. Jato sovražnih Iclal sn povzročile t bombami vfpraj v j u ž n o v z b o d n i Nemčiji trtvp in škodo na poslopjih Spdpni napadajoči!) štirimotornih bombnikov jp bilo sestrpljpnih. Našo letalstvo jo ponovno bombardiralo v pretekli noči riljo v Londonu. Lahke nemško pomorsko sile so prodrlo v noči nn 3. novembra proti angleški j li i n i obali in potopile iz močno zaščitpneea konvoja brez lastnih izgub dva parnika s skupno 1500 tonami. Neprestani siloviti hoji na vzhodu Berlin, 3. nov. DNB. Medtem ko si Angloamerikancem poslušen tisk prizadeva po svoje tolmačiti moskovske razgovore, je ostali inozemski tisk hitro uvidcl, da ne stoji za frazami, ki so bile iz Moskve poslane v svet, ničesar drugega kot namera, pomiriti Stalinovo širjenje na račun Evrope. Predvsem poudarjajo dežele, ki jih ogroža Sovjetska zveza, da je sedaj končnoveljavno umrla atlantska karia in da se bo Sovjetska zveza obogatila na račun majhnih držav. V romunskem tisku se posebno Izrazito čutijo ta mišljenja. »Curentul« ugotavlja: »O atlantski karti ne slišiino več ničesar. Angloamerikanci se skušali uspavali majhne narode. Siloviti napadi proti Finski, ki jo je »Rdeča zvezda« v Moskvi imenovala volka v ovčjem kožuhu, so bili očividno priobčeni z namero, da podčrtajo, kako malo zamorejo Angloamerikanci preusmeriti sovjetsko politiko, ki teži za iztrebljenjem majhnih narodov. Nad atlantsko karto vlada organiziran molk in namesto tega slišimo iz ruske slepe tuljenje volkov. In to tuljenje obstoja v mržnje polnih sovjetskih uničujočih geslih. O romantičnem idealu svobode narodov ne slišimo ničesar več. Vsi narodi, ki jih je usoda obsodila na življenje v soseščini sovjetske pošasti in so nemara v svoji nedolžnosti še verjeli, da bodo našli v Angliji in Zedinjenih državah zagovornike svojih življenskih pravic, bodo sedaj po končani moskovski konferenci revnejši za eno iluzijo. Slično se glasi tudi odmev iz Finske same. »Hufvudstadlsbladet« prav tako poudarja, da so bila najvažnejša načela atlantske karte v Moskvi kratko-malo prezrta. Nič ne slišimo, da bi si Angloamerikanci in Sovjeti ne prizadevali osvojiti si kakih dežel. Veliko vprašanje je, ali bodo Angloamerikanci Sovjetsko zvezo, ki je bila svoječasno zaradi preloma miru s Finsko izključena iz Društva narodov, na kakšen način za-brzdali. Nasprotno pa ima vtis, da bo ravno ta Sovjetska zveza izrekla sodbo kot sodnik o finski miroljubnosti. Švdslti tisk poudarja, da v Moskvi sploh niso bila rešena številna vznemirjajoč« vprašanja, »Dagcns Nyheter« pod- Tudi v Londonu ne morejo prikriti razočaranja, da so pri moskovskih razgovorih morali odložiti toliko važnih vprašanj. »Times« piše, da so mnogi Angloamerikanci upali, da bo poljski problem obravnavan ali s kako posebno izjavo ali pa z odgovarjajočim stališčem v splošnem komunikeju. Tudi o razcepljenostih med jugoslovanskimi begunci 6e molči. Berlin, f. nov. DNB. V zadnjih dveh dneh se je premaknilo težišče nemških protinapadov v Dnjeprovem kolenu po konfanih bojih jugovzhodno od kirov-gradn na področje Krivega Rosa. /. več strani so naši oklepni oddelki vpadli v hrbet in v boke sovražnih sil, ki so «e «ku'nle polastiti industrijskega središča Krivi Rog. Te so bile odrezane od svojega o/adjn, obkoljene in uničene. Pri obrambi sovrnžnih napadov in pri razbijanju l>oljševiških oddelkov v bitki za Krivi Rog so nemške čete s svojim protinapndom /nse-gle ali uničile 250 sovjetskih oklepnikov, 17? topov vseh velikosti, več sto strojnie. metalcev granat, protioklepnih pu.šk in številno drugo orožje. K temu pa moramo prišteti še visoke izgube, ki jih je imel sovražnik ob napadih nemškega letalstva, ki je uničilo zlasti številna sovjetska oklepna vozila in ležko orožje. Poleg tega so imeli boljševiki nad 40J0 mrtvih in zajetih. Tudi protinapadi, ki so Irajnli istočasno z boji za Krivi Rog na drugih vdornih mestih, so rodili daljne uspehe. Tako je uničila ali zaplenila neka SS oklepno-grenadirska divizija v enem samem dnevu ob zavzetju žilavo hranjenih krojev med drugim 22 tnnkov, 27 topov različnih velikosti ter 03 metalcev min in strojnic. Tudi vse ostale nemške divizije, ki so sodelovale pri teh napnclili. ivoročajo o občutnih sovražnih izgubah. Lastne izgube pa so bile zaradi naglih nastopov, močnega učinka našetra težkega orožja in dobre letalske podpore le majhne. Da bi razbremenil svoje ogrožene oddelke severno od Krivega Rosa, jc sovražnik dne I. novembra napadel na več meslih južni odsek vzhodnega bojišča. Na Krimu pa se je. skušal izkrcali nn obeli straneh mesta Kerč. Se verna izkrcana skupina je bila uni čena. južna pa stisnjena na ozek prostor ob obali. Lastni protinapad sruo nadaljevali še ponoči. Na Nognjski slepi so podpirali oddelki strmoglavcev nremikalne obrambne boje naših čet. Posebno proti spodnjemu Dnjepru prodirajoče sovražne sile so imele pri bombnih zadetkih in obstreljevanju občutne izgube. Boljševiki So dosegli sicer krajevni vdor v našo zaščitno postojanko južno od reke, vendar pa so bili drugod krvavo odbiti. Tudi južno od Zaporožjn so se izjalovili krajevni sovražni stinki. ki so jih spremljali napadi številnih bojnih letal. V Dnjeprovem kolenn so Sovjcli prnv tako znova napadali. S koncentracijo 40 oklepnikov in močnih pohotnih sil se jim je najprej jiosrečil vdor v naše črte južnoz.ahodno od Dnjepropetrovskn. — Naši grenadirji, podprli 7. oklepniki, pa so i>o uničenju 28 sovjetskih oklepnikov ustavili ta napad. Rensko-majnški oklepni lovci »Alcazar« o komunistični nevarnosti Madrid, 3. nov. DNB. »Alcazar« v uvodniku ponovno kaže na neuklonljivo nevarnost, ki jo predstavlja komunizem za ves svet, če Nemčiji ne bi uspelo zadržati Stalinovih tolp. List podčrtava, da pred 1936. tudi v Španiji mnogi niso hoteli verjeti v brutalnost boljše viških mogotcev, dokler jih ni izkušnja sama poučila. »Komunistična nevarnost«, tako piše list dobesedno, »bo komaj tedaj prenehala obstojati, ko bo zadan Sovjetski zvezi smrtni sunek.« so pri tem uničili 6 sovražnih oklepnikov in topov ter večje število protitankovskih topov in «o odločilno prispevali k razbitju dveh napadajočili sovjet. polkov. Trije sovružni oklepniki pa so bili uničeni še južno oil Dn jepropelrovska. Nn bojišču severno od Krivega Roga so očistile naše oklepne edinice ozemlje, ki so ga osvojile v dosedanjih protinapadih. Razpršene sovražne ostanke so razbile in so nato s pomočjo letalstva nadaljevale z boji. — Strmoglavi napadi naših letalcev so si izbrali za svoj cilj predvsem poljske, utrdbe in poveljniške postojanke v ozadju. Rojila letala so uničila v sovražnem ozadju " tovorne vlake in razrušila važne oskrliovalne žcleznice. 7. nadaljevan jem nemških protinapadov pa so ojačili boljševiki tudi svoje razbremenilne napade proti našim zapornim postojankam. Tu so napadli po siloviti topniški pripravi kar petkrat zaporedoma s silami do eneia polka. — Naša pehota, jtodprta 7. ojačenim topništvom. je odbila napadalce iti očistila mimogrede dosežen sovražnikov vdor. Severozahodno od Kremenčuen je uspelo našim grenadirjem po večdnevnih napadih napadalnih čet odstraniti neko sovražno mostišče in zasesti ponovno staro bojno črto ob reki Dnjepru. Jugovzhodno od Kijevn so boljševiki obnovili svoje napade v Dn jeprovem zavoju. V hudih bojih so bili po uničenju desetih oklepnikov odbiti. Prnv iako so se izjalovili krajevni sovražni stinki severno od Kijeva. Na srednjem odseku vzhodneja bojišča so bili tudi na dosedanjih težiščih le krajevni boji. Pri tem pa je uspelo boljševikom. ki so napadali južnozahodno od Oomola s podporo topov in in bojnih letal, doseči le posamezne malenkostne vdore. Protinapadi «o v teku. Zahodno od Kričeva so izboljšale naše čete bojno črto. Pri očiščenju nekega starega vdora na tem odseku je grenadirski bataljon uničil ali zaplenil 78 strojnic. S protitankovskih pušk, 6(> avtomatskih pištol in še številno drugo orožje. V tem boju so imeli boljševiki nad 500 mrtvili in skoraj 100 zajetih. Zahodno od Smolenska se ie omejilo bojevanje zsrolj na obrambo sovražnih sunkov. Živahnejši krajevni boji so se razvili jugozahodno od Velikih Lukov. Sovražniku je tu najprej uspelo malenkostno napredovati, ven dar smo v protisunku osvojili mimo grede zgubljeno ozemlje in pri tem za jeli velik plen. Tudi južnozahodno od Neveln so se v bojih od blizu in v protisunkih izjalovili sovražni napadi Na ostalih odsekih na severnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo razon usipešnih krajevnih obrambnih bojev ob Volhovu le do brezpomembni" prask. Generalfeldmaršal von Kluge odlikovan s hrastovimi listi z meči Fiihrcrjev glavni stan, 2. nov. DNB. Fiihrer jo odlikoval poveljnika armadnega zbora genernlfeldinarSala Giinther-ja von Klugeja, v hvaležno počastitev njegovega vedno znova potrjenega junaštva, s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu železnega križa. Peldmar-šal je 40. vojak nemško vojske, ki jo prejel lo odlikovanje. Uspehi nemških letalcev na Jadranu Berlin, 2. nov. DNB. V ponedeljek so lovci vrste »MesserschmitU napadli nad vzhodnim jadranskim primorjem jato sovrnžnih letal. Pri lem so hrez lastnih izgub sestrelili 4 letala. Protiletalsko topništvo je sestrelilo še nek nadaljnji stroj, tako da ie izgubil sovražnik skupno 5 letal. Nad južnoitalijanskim bojiščem jo zbila protiletalska obramba 2 sovražna bombnika in neko lovsko letalo. Polževo napredovanje v Italiji Ženeva, 3. nov. DNB. Nezadovoljstvo angleške javnosti zaradi izostanka pričakovanih velikih uspehov v južni Italiji jc povzročilo, dn so nekateri vojni dopisniki londonskih listov končno odkrito spregovorili. Grič za gričem in goro za goro sc pomikajo Anglo-Amcričani le v polževem temou naprej, piše posebni dopisnik »Daiiy Telegrapha«. V trdovratnih bojih se Angloamerikanci nc samo izčrpavajo, temveč imajo ludi mnogo žrtev. Z razmeroma maloštevilnimi možmi pa se sovražnik drži v svojih težko dostopnih gorskih postojankah in zapira zaveznikom pot kjer koli in s čemer koli Ic more. »Po severnoafriški puščavi smo dospeli v italijanski vesoljni potop«, po;o«-njuje vojni dopisnik »Dailv Maila«. V Apeninskem odseku lezemo Ic v polževem tempu naprei in se počutimo strafno neudobno. Italijansko bojišče je »skrajno deprimirujoče«. Menemendžoglu cdšel v Kairo Aokgra, DNB. Anatolska telegrafska agencija poroča, da je v torek odpotoval turški zunanji minister Numan Mcncmcd-žoglu v Kairo, kjer sc bo na posebno povabilo sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenora. Kratka poročila -kg- »Skromni Slorzo«. Grof Sforza, ki ga Angleži vedno bolj rinejo v cspred-jc, ki pa jc pokazal, da ie zelo pripravno boljševiško orodje za njihova stremljenia v Sredozemlju, je izjavil, da bi bil zadovoljen z vsakim resorom v Eadoglijcvi vladi. -kg- čiščenje ilcgalcev v Bolgariji. Bolgarski notranji minister Kri^tiv je izjavil zastopnikom tiska, da so bili izdani strogi ukrepi proti raznim ilcgalccm. ki se skrivaio po gozdovih ter so nekajkrat nopadli državne urade ter mirno civilno prebivalstvo. Stockholm, 2. nov. DNB. V »Ncw York Timesu« piše njegov bivši mofkov.ki dopisnik, da hoče Moskva vključiti v Zvezo tudi Iran, da bi s ttm zvezala irdustrii-ska področja na Uralu s Perzijskim zalivom. Madrid, 2. nov. DNB. Ravnatelj ?pan-čkc višje vo.j akademije. Italski gereral Kindelan, je v torek sprejel 18 španskih generalov in admiralov ter 44 polkovnikov. ki so se udeležbi letošnjega tcčaia. Madrid, 2. nov. DNB. Pod naslovom »Zauoanje Nemčije v zmago« slika španski list »Ariba« železno zaupanje, s katerim gledata civilna Nemčija in fronta na srečno bodočnost. Opazovalec vidi v Nemčiji zaupanje naroda v zmago in red v tovarnah. Stockholm, 2. nnv. DNB. Britanska vlada je objavila belo knjigo, v kf.teri zahteva dodatne kredite v znesku 1.250 mi-liionov funtov šterlintfov. Ta vsota je za 250 milijonov večja, od vseh do sedij zahtevanih kreditov. Posamezni oh^oki tega kredita bodo krili vojne stroke za približno dc6ct tednov. Ženeva, 2. nov. DNB. Zahtevo, naj Angleži Sovjetom oomngajo na zahodu, ie se-dai izrekel tudi novi sovietski poslanik v Londonu Gusiiev na nekem zajtrku, ki mu rfa je priredil londonski župan. Ženeva, 2. nov. DNB. Angleški minister I.aw je govori! na nekem govoru pred člani Primrose League o hvaležnosti, ki so jo USA dolžne britanskemu imperiju. Badoglio bo izdal še kralja >Daily Hera!d«-ovo odprto pismo Viktorju Emanuelu Stockholm, 3. nov. DNB. Po newyor-ških poročilih pričakujejo v ameriških krogih vsak hip odstop Viktorja Eme-nuela. Kakor poročajo zastopniki ameriške »Associated Press«, se pripravlja Badoglio sedaj ludi na izdajstvo kralja. Pri popajanjih, ki so bila zadnje dni v Nt-aplju in so se jih udeležili tudi Roose-vellovi zastopniki, Murphy in angleški minister Mac Millan, je padla zaradi močnega sovjetskega pritiska še nadaljnja zahteva po »demokratizaciji« Badoglijevega režima. Vsi emigranti pa so odklonili sodelovanje s kraljem in so zahtevali njegov odstop. Kakor sedaj poroča »Associated Press«, je baje Badoglio, ki se je v ponedeljek odpeljal k Viktorju Emanuelu v Bari, da mu poroča o poteku razgovorov, izjavil, da ne more lako dolgo sestaviti vlode po želji zaveznikov, dokler nc bo kralj odstopil. Zastopnik ameriške »United Press« izpopolnjuje to poročilo z ironično pripombo, da je kralj postavljen v »kaj svo- jevrsten« položaj, ko mora odobriti vladno listo, na kateri so številni možje, ki odklanjajo sleherno sodelovanje z njim. Ameriška poročila pa tudi javljajo, da je Badoglio pripravljen izročiti ita!i;anske generale, ki stojijo na seznamu takozva-nih vojnih zločincev. Stockholm, 3. nov. DNB. »Daily Herald« je naslovil v sredo odprto pismo na kralja Viktorja Fmonuela in ga je energično pozval, da takoj odstopi. List piše med drugim: »Zakaj ne odstopite? Če ste pravi kralj, potem vam čast ukazuje in če niste podlež, potem vam ukazuje previdnost, da odložite svojo krono « Sklicevanje na čast bržkone nc bo imelo uspeha pri izdajalcu Viktorju Em.muclu, toda kot previden podlež bo ugodil pozivu, kajti tudi Badoglio je, kakor smo že poročali, zaposlen že nekaj dni s prizadevanji, da bi priprnvil svojega kraljevskega gospoda do odstopa. Sodoko malikovanje zločina Je že kaj naredil... Na sporedu nedeljsko domobran- ske ure je bilo naslednje predavanje I a r t e j u Velikonje: pisatelja g. N Prišel je k velikonočnemu izpraševanju Jozn, ki smo mu rekli častitljivo ime buiuba. Pod tem imenom si vedel, kdo je in ni mogln nastati nobena pomota. Izpraševal ga je župnik o Kristusovem trpjenjii: »No, Jozn, zdaj mi povej, zakuj je Kristus trpel in bil križnn?« »Kaj, kdo?« se je iztrgal Joža i/, svojih misli. 1'otcm pa si je popraskal glavo in naglo pristavil, meneč, da je govor o nekem Kristin. »Gn ne poznam!« »Ne, vprašam, zakaj trpel in bil križan?« Jozn je mencal, mencal in molčal, kajti boljše je molčati, kakor pn ziniti kakšno neumnost. Z,a lo modrost pn je Joža dobro vedel. »Kristus! To boš pn le vedel« je silil vanj gospod. »No, znkaj?« Jozn baraba se je ojunačil, ojuna-čil in iztisnil: »Je že kaj naredil!« l:i bili bi hudi, čc bi trdil, da je marsikdo med nami tak »Jozu-liara-ba«. Vendar smo rekli in trdili tako. je Kristus ob od komunistov prepovedanem času, pa ga je Badoljeva junaška soldn-teska poprej ustrelila, potem pa še s kopiti tnko razbila, dn ni mogel govoriti nli koga zatožiti. Razumljivo, va grozota, se ustvarja v mladem človeku neku miselna plast, duševno razpoloženje, da nima več prave presoje. Kot katoličan si dolžan to pojasnjevati, kot duhovnik si dolžan to Javno obsojati, ne nn du morda praviš, da je to osvoboailni boj in dn so samo ti in taki oziri kot zdravje, starost družina, da ne greš v hribe. Še nekaj: kdor jc kaj takega rekel, jc nje da si nihče ni upal več na cesto, kajti j gova dolžnost, je dolžnost vesti nje-od Badoljevcev biti pobit ni hotel biti , gove, da javno obsodi in nc morda nihče. S tem pa je dobil komunist v samo med svojimi znanci. Javen greh oblast ljubljansko ulico. 7nčcli so Kc • zahteva javno obsodbo, če hočeš po-atentati v večji meri. Padli so aka- i praviti škodo. Tudi za ceno svojega demiki Zupec in Kikelj, fantje, ki so življenja si dolžan morilcu obsoditi, nu željo rektorjevo reševali univerzo, j požignlca obsoditi, posiljevalca obso-ki so reševali univerzo bolj zaradi diti, roparja obsoditi, če si količkaj profesorjev ko pa zase. Ali mislite, j kriv, da se je moglo to vršiti. Če si da zn marsikoga takrat ni pomenilo i bil morda v zmoti v začetku, zdaj nc junaštvo udeležiti se pogreba? Prav moreš biti več. Morilec je morilec, po-tnko junaštvo jo bilo iti na pogreb žignlec požignlec, ropar ropnr, četudi -1_ T ^ 1. I ! ..1. — __J _____ - V__1.. v 1 /liki,« nn nnM.\Xil.« 4 n 1 r i »m /in/vir nti/\ tt f ft dr. Ehrlichn. Žnto marsikdo ui šel. Kajti vedeli so ra geslo: Rajši pet minut figovcc, kakor celo življenje — mrtev! V očeh teli je bila taka snmo po sebi razumljiva strun celo nespametno junaštvo. Tnko se je začelo. Obdali so gibanje z nekim narodnim žigom, podpirala pa jih je Bndoljeva soldateska s svojo neumnostjo, s svojo legendarno hrabrostjo, s svojo dvoličnostjo. Postavili so si zlato tele, zdaj je deln po naročilu tako imenovanega »narodnega« - da se ne primem zn glavo! - sodišča! Če pa vrhovno poveljstvo za vse to, recimo, ni vedelo, n vsnj izvedelo in nič ukrenilo zoper to, pač pa pustilo, da so ostali morilci in požigalci celo poveljniki raznih »brigad« — mene zmerom smeh lomi, če slišim to ime zn dober bataljon — je pač krivo vrhovno poveljstvo. Kdo, dn jih ie postavil zn sodnika? Praviš, narod! Kakšen narod zn sveto božjo voljo, če je vendar večina na- bilo treba to malikovanje šc razširiti. Kndnr je bil kdo umorjen, smo naj-i Treba je bilo one v hribih razglasiti ____ prej razširili glas in sodbo: »Jc že zn narodne mučenike, a teh, ki so bili j roda proti umorom, proti požigom, kaj naredil!« —------------ —----'—...... * " " Naj navedem snmo cn zgled. Bilo je takrat, ko je bil umorjen dr. Natlačen. Umorjen Natlačen, ustrelili so toliko talcev! Obsojali in zgražali so se ljudje v tramvaju iu hvnlili tega in onega, kako je škoda tega in onega. To bi bilo vse v redu in prav. Vsake nepotrebne žrtve je krvavo škoda, vsakega našega človekn je škoda. A nobene žal besede ni bilo zoper umor dr. Natlačena, morilca, krivca iu povzročitelja tega gorja in te grozne nesreče ni nihče obsodil. Zdelo se je, da je kriv te nesreče dr. Natlačen. Skoraj, zukaj je umrl? Zakaj ui bil neranljiv? Skoraj bi tako rekli, toda rekli so pn: »Je že kaj naredil!« Ljud-ej božji, iu to je bilo vse! Torej ie dr. Natlačen kriv smrti toliko in toliko talcev. In iz strahu in da ne bo potrebnega razburjenju je bil on in več drugih v vozu tiho. Tiho! Torej jc pomagal pri malikovanju zločinu. Z veseljem so ugotavljali, da jc nfentntor na generala Rupnika ubežal, i.bežal atentator na Emmerja, na dr. Ehrlicha in vse druge, kajti še danes nimaš krivca, kolikor jih ni že dosegla božja roka. »Je žc kaj naredil!« S tem so opravičevali umor vseh žrtev in javno mnenje ljubljanske ulice, javno mnenje ljubljanskih beznic in boljših lokalov je spričo Uadoljeve soldatcskc, spričo gnile in korumpira-ne Bndoljcve soldatesk« ploskalo. Tako ploskalo, da je zadušilo mnrsiknk-šno besedo proti. S to krilatico sc jc sitila poulična množica in uživala v svojem satanskem nastroju. Zdi se mi pa, dn sem začel nekoliko preveč v sredi. V/emimo čisto od začetka. Ne vem, kje bi prnv začel, ker me ob prvih strelih ni bilo v Ljubljani, vendar bom začel ob srednješolskih štrnjkih. Pri srednješolskih štrajkih — mladino namreč najlaže nahujskaš nn š'rajk — se je pojavila najprej krilatica »kulturni molk«. Naj zamre vse kulturno življenje, nuj prenehajo vse šole. — Nekdo je bil polem enkrat v sosednji sobi slučajno in neprostovoljno priča, ko je civilni komisar diktiral sramotne pogoje oniin staršem, ki so hoteli, da bi se njihovi otroci spet sprejeli v šolo. Stnrši so pa bili boljši meščani, ki so šli skozi kavdinsko igro in bi bili zelo hudi, čc bi jim rekel, da niso vse življenje biii napredni. Toda najbrž so tudi ti to pozabili in rekli: »Je že knj naredil!« Tako sc je začelo. Največji kolovodje komunisti, ki so vodili šlrajk, so šli v hribe in s seboj povlekli nezadovoljne dijake pod pretvezo, dn bo vojske itak čez dva meseca konec. Iz Londona si takrat baje slišal glasove, naj niti ne sejejo nič več, ker bedo prišle ladje in pripeljale toliko živeža, da bo vsem dovol j. Ker tega ni bilo in se je pokazal odpor proti komunističnim ložem, so komunisti izdali geslo in začeli s prepovedjo: »Nc na ulico!« Pokojni Meden je hotel prav v brk tem geslom in prepovedim iti na ulico proti umorom in ropom, pn razglasiti, proti divjim zokonom?" Narod! Mene dn so proti žrtvnm. Žrtve morajo biti! ; tnk odgovor bolnih možganov v dno Seveda žrtve, kjer jc mnlik. Kjer je mulik, morajo biti nepotrebne slovenske žrtve. Izrnelci so darovali živali, pogani ljudi, pa ne bi morilska druž- duše pretrese. Ali smo res narod morilcev, ali smo nnrod požignlcev, ali smo nnrod propnlic? Ali smo nnrod izdajalcev, ker se temu nnzirnnju po- Krivi preroki »Resni« raziskovalci Pisma in razni adventisti. »Co govorim resnico, zakaj ml A-«-.-' ne verjametel... Ker niste od (. Boga.« (Jan. 8, 4(5—47.) Uvod. Borba z verskimi ločinami je sko- Poziv Uprava policije poziva vse predčasno vpokojene, na lastno prošnjo iz-stopivše in vse druge v Ljubljani nli okolici sc nahajajoče bivše orožniške podčastnike in orožnike, ki so zdravi, da se javijo za sprejem v eksekutivno policijsko službo pri poveljniku policijskega varnostnega zbora v Ljubljani — šempetrska vojašnica —. kjer bodo dobili vsa zaželena pojasnila. Objava Naborna komisija slovenskega do- ra; kakor političen prepir; zato tuko mobranstva poslu je v bivšem Sokol- j nj prijetno. A vsaka borba ni grdo prepiranje. Včasih je naša dolžnost, braniti ee. Kdo si želi vojne? A če napuda sovražnik, potem obramba ni krivična. Tuko je v borbi za vero. Ako pogledamo, s kakimi sredstvi delajo nekateri odpadniki, ki so se združili v tnko imenovanih ločinah, v prvi vrsti »resni raziskovalci biblije«, ki jih hočemo kratko imenovati pismo-sledi, in za njimi trmasti »adventisti«, ako vidimo, kako podirajo in teptajo po blatu ono, knr je drugim sveto, nko ugotavljamo, da premnogi škodo trpe in se zmotijo, če jim ni pomoči, ki bi jim dala duhovno smer, nko je resnica, da tudi nn tem področju kakor drugod v življenju nesramna predrznost v eni uri več pokvari kakor morejo vestni vzgojitelji storiti in zgraditi v teku let. potem pač moramo začeti z obrambo. Saj je tudi Kristus sam spregovoril kako bridko resnico, kadar jc bilo treba, ker jo — ljubil narod. Kdor hoče služiti nebeškemu krn- skem domu na Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti zarndi pregleda prostovoljci zn sloven sko domobrnnstvo po sledečem reda: 4. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od ?50—1100. 5. novembrn ob 9 oni. ki imajo vpisne številke od 1100—1250. 6. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke 1250—1450. Dan pregleda za ostale bo objavljen v dnevnem časopisju in po radiu. pn ____________________________„_ bn, ki ne le dn ne časti, Icmveč tudi večini upiramo in nns morajo morilci ne priznava Boga, zahtevala človeških in požigalci obsojati? — Vzemimo za žrtev. I primer snmo dr. Natlučena. Dn je bilo postavljeno zlato tele, | obsodil ga je zbor snmozvancev, so morali prej sami sebe postaviti za : zb ljudi ^ kJutcrU, S(J bUi nekateri sodnike. Ne, bo rekel kdo ne «amo , „Jj , , nli prijntelji, ki med njimi, temveč tudi izven njih. bili deležni njegovega narodnega Narod jil. je postavil. Kdo, praviš? d , »nnj kft(,?r,Y so nekateri celo Povej nn glns, dn te narod shsi, da ! - ... 1 , ■ so>ni:c se zgrozi, ko bi se včasih kvečjemu i^1,1 ™ovl soinlJe- . začudil. | Odobravati umor pomeni biti sod- Lc zapomni si, ti ki odobravaš j »»k za umor. umore in jim ploskaš, obstojajo poleg i »N e u b i j a j !« se glasi prepoved, vseh drugih grehov tudi tuji grehi in Morilec je morilec, ropar ropnr, pre-jih je teh devet v katekizmu. Ne mi- šuštnik prešuštnik in vsn druga lepa sli, dn so tuji in te nič nc zanimajo, imcua so samo za opereto. Saj je bilo ker imajo tako ime. In vsi ti so tvoji, operetno tudi »legendarno« junaštvo če hvališ umor, če molčiš k ropu, čc Badoljevccv. nagovarjaš požiganje: »So žc knj naredili!« Bog varuj, da bi trdil in ne trdim, da sc ga morda udeležuješ, da »Jc žc kaj naredil!« Tej trditvi moramo zoperstaviti drugo, vprašanje: »Ali je to narod napeljuješ druge, iln privoliš v umor, J UC0f0Vil>« požig, rop, da imnš z;i romantiko, če j ° _ . . . „ , ... ____, kdo prešestvuje ne misli, da mislim, Joda tega ne l.o ugotovil narod dn svetuješ, svetuješ nli da si sveto- sokmcev, k. si hocc s tem-olajšati val komu, naj odrine v hribe. Tebe ▼*»« °Pr». 1 «f°M! ^Vl,," imam za poštenega kristjana, ki samo kriv tcTkr.yl!4. So.,ll'°. ^ ""/ l1"0, brez pomisleka blebetaš za poulično disče«. Tudi t. h kriv Nikoli pa se modrostjo: »So že knj naredili!« To ni morilec .sodil žrtve! Nikoli? Med jc vse. Tvojn vest je mirna in misliš, poštenimi ljudmi nikoli? Tu po: Izda je ta modrost zrastla sama v Tebi.1 dnJ?Jo morilci, roparji, odpadniki in Brez snmokontrole blebetaš neumnosti 1 presustniki ukaze, mi pa pravimo: in misliš, dn je to modrost. 1 »Jc žc kaj naredil!« in se smejemo Vidiš, z vsem tem se ustvarja ma- Jozljcvi barabi, ki je prav tako trdil likovanjc zločina, se zmanjšuje njego- l o Kristusu. GOSPODARSKE VEST! Novi obračunski tečaj med liro in marko Nemčija je na no»To določila obračunski tečaj med liro in marko. Obračun sč bo v bodočo vršil na podlagi tečaja 10 mark za 100 lir, dočim ie znašal doslej tečaj 13.15 marke za 10O lir. To odgovarja tudi tečaju 10 lir za marko, dočim je prej znašal tečaj 7.(50 lire za marko. Po pisanju nemških listov pomenja iz-prememba tečaja prilagoditev povišani ravni cen v Italiji. Plačila v Italiji se sedaj vršijo lahko po nemških oblasivih polom nakaznic na državno kreditno blagajno (Reichskredit-kassenscheine). Dočim plačuje Nemčija 10 pfenigov za liro, so Angloamerikanci določili na Siciliji in v Južni Italiji tečaj samo 2 pleniga za liro. Čemu ti bo suho listje? Ko se Jeseni drevje obleti, no smcS dati odpadlega listja knr na kup, ker so na vrtu med plastmi listja zarodi marsikak škodljiv mrčes in mimo tegn utegnejo razne klico na listju drugo loto ovirati mlado rast na vrtu. Tri vsem tem pa moreš suho listje prav do nporabno ln slodnjlS kot snov z« koristno listnato prst. Da so zatro razne bolezensko klice na listju, jo prav, če damo med posamezne plasti listja malo apnenega beleža Ce pazimo na to. dn se kup listjn ne izsuši, sc tvori v dveh lotih izvrstna listnata prst, kl jo zlasti pripravna za oveltične gredo. Trgatev v Italiji Trgatev v Italiji se jo začela le zadnji teden preteklega mesece v vseh pokrajinah v Ilallji, ker jo ugodno vreme pospešilo zo-l-onje. Poznavalci razmer ugotavljajo, da je suša. ki je trajnln zlasti poloti, povzročila, da jo pridelek manjši kot jc bilo pričakovano. Vendar jo v celoti pridelek dober, celo višji kot jo bil lansko let«. Nadalje je letošnja suša povzročila. da je gradacija letošnjih vin znatno višja kot jo bila lanska, kl jo znašala povprečno 12 stopenj. Pri trgatvi pa so so pojavljalo mnoge oviro, ki so povzročilo, dii pridelek ni bil spravljen pravočasno povsod, vendar se morn reči, da je bil vendar šo spravljen brez veliko škode in težav. Nemški državni dolg je znašal konec avgusta tekočega leta okoli 228 milijard mark. Zvišanje obrokov kruha na Madžarskem in v Franciji. Z dnem 1. novembra t. 1. je bil na Madžarskem zvišan dnevni obrok kruha od 200 na 250 gramov. V Franciji so zvišali obrok kruha za 25 bro uporabiti, ko je povsem suho. in siccr pramov dnevno. Istočasno je bil 0osestev, nadzorstvo nad kmetijstvom, ribištvo, kmetijsko zavarovalstvo, zagotovitev nujno potrebnih surovin za trgovino in industrijo ter semenskega blaga. V pristojnost ministrstva za gozdove in rudnike spadajo: uprava gozdov, pogozdovanje, uprava zaščitenih pasov, lov, gozdarstvo, ribolov, rudniki in topilnice ter uprava državnih rudnikov. Ob stoletnici Vevč. Ob priliki stoletnice obstoja In delovanja vevSkih papirnic je izšla le dni knjižica »Ob stoletnici Vevč« (1843-1943), ki na kralko popisuje razvoj papirne industrije in Vevč, ki »o danes največje industrijsko podjetje v pokrajini, ki jo izredno važno zn našo narodnogospodarsko bilanco. Knjižica daje lep vpogled v drobcc noše gospodarske zgodovine in bo dobro služila za svoje namene. Kavčuk v Zertinjenih driavah. Leto 1043 pomeni za Zedlnjane državo prousraeritev na polju gume. Večinoma se države preskrbujejo z naravnim gumijem, toda zaloge gredo h koncu, tako da bo končno pomemben le umetni kavčuk. Zaloge so znašale okoli 343 tisoč ton, uvoženih je bilo letos 54.000 ton naravnega kavčuka, tako da je računati, da bodo zadostovale samo za dve tretjini leta In da bo treba tudi za vojaške svrhe porabljati mešanico naravnega In nmetnega gumija. Program za 1942 je sicer predvideval tako veliko produkcijo umetnega gumija, da bt krila vse potrebe, vendar nI bil izpolnjen v celoti. Stvarno proizvodnjo za tekoče leto cenijo na približno 250.000 ton. Za leto 1014 pa je predvidena kapaoitota 8.10.000 ton, ki bi zadoščala tudi za kritje naraslih potreb. Naročajte roman »Ivanhos«! živel stu m®m dni med tolovaji Piše prisiljen mobiUziranec. Sedel sem na hlodu in jedci neslani močnik. Poleg mene je robantil nek šofer iz Kočevja, navdušen pristaš OF. Ni mu teknilo, po par žlicah je obrnil gavetko in izpraznil njeno vsebino za plot. »Če mislijo, d« bom jaz to žrl, pri-mojduš, da ne, v štabu pa žro zabeljene žgance in mleko.« »Za vse pa ne more biti,« sem ga tolažil. »Kaj za vse. Ja z se moram tu preganjati cele noči po hribih in hostah, skoraj nobeno noč ne spimo, »gospodje« so se pa spravili v šttib Najbolj te pa še to jezi, ko si prej vedno mislil, da se bo sedaj vsaj pod to komando ta svinjska protekcija nehala. Ta boljši gospodje, ki imajo kaj pod palcem, ti so kal* doma ostali, mi pa drsamo po cestah. Ali misliš, da je kak trgovec šel med komuniste. V mestu jih je cela vrsta, sami močni, rejeni biki, kot "alašč za mitroljezce, tu pa ne vidiš nobenega. Je že kaj izvrtal. Prve dni so si »priskrbeli* zdravniška izpričevala za ne vem kake bolezni, Iti jili nikoli niso imeli, potem pa, ko to ni več šlo, ker jih je bilo preveč, so se pa povrnili v odbore ali pisarne ali pa kar "otuhnili in ostali doma!« »Že mora biti nekdo, ki je za pisarno, nekdo pa za puško,« »Ja, revež je za puško vedno najboljši. Najbolj me pa jezi to, da tisti, ki so nas celo leto gonili v hribe, govorili in grozili, pozivali na osvobodilno disciplino, da so sedaj ostali doma in »funkcionirajo« kot terenci pri babah, svojih in drugih. Prenašajo tisto paradno puškico ali pa eleganten revolverček, prevažajo 6e z avtomobili, nas pa so poslali v borbo!« Ni bilo treba ničesar pripomnitil a kar je preveč ,je prevečl Pa bil je Vid svoje dni komunist vam, »Poroč'valca« bral, verjel laž tam zapisano je vsako. (Zelo prosto po Aškercu!) Če si imel »vezo«, si lahko prišel k brigadnemu štabu, ali pa celo k divizij-skemu, za kurirja ali pa vsaj za konje-vodeo. Toda živelo se je tam! Bilo je vsega dovolj: mefa. masti, olja, vsak dan je bil kruh! In ko bo pričelo zmanjkovati, bo tam zmanjkalo nazadnjel »TovariSica« kcmunlstka V zvezi s tovarišico prolekcijo velja omeniti tudi ostale toverišice komu-odo prenesli, temveč si bodo za čehl.jnnje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam«. V začetku pisma p.a spominja Pavel Timoteja na odgovornost, ki jo jc sprejel s posvečenjem po apostolskem polaganju rok: »Zaradi tega te spominjam, da poživiš božjo milost, ki je v tebi po polaganja mojih rok. Zaknj Bog nnm ni dal, duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti. Ne sramuj se torej pričevanja o našem Gospodu in ne mene. Njegovega jetnika, marveč trpi z menoj za evangelij...« Tuka1.} žc se torej vidi prnkrščansko nr*elo cerkvenega reda nasproti razbijanju enotnosti verovanja. »Resni raziskovalci biblije« I. Kadar govorimo o kaki verski ločini nli sekti, nc mislimo soditi ljudi ter njih mišljenje in vesti; razpravljamo snmo o tem, kar o njih doživljamo. O ljudeh samih, ki znpadajo v tnko gonjo nli zmoto, imajo premnogi čitatelji žc itak svoje mnenje. So pač zaslepljeni, po svoje eoref-i in česfo knkor obsedeni fanatični ljudje. Sln-be skušnje in prirojena narava so menda krive, du so se nnd človeško družbo in kakim nedostntkom v cerkvenem doživljanju preko mere razjezili. In dovolj jim jc bilo ene iz sosledja in zveze iztrgane besede svetega Pisma, in srečanje z enako mislečimi, dn so — kakor bi trenil — snoznnli. dn jih ie Milost izbrala, da jih je Duh nnpolnil in razsvetlil, in da so neskončno boljši kakor pokvarjeni svet okoli njih, zlasti pa »ti kristjani«. Prepričani so, da ugn.jnjo Bogu z rovarjenjem in psovanjem, in mislijo, dn sc borijo oni — svetniki — proti hudiču. Snj tako 6c izraž-njo. Mnorro jc kriv tega nagon uveljavljanja. Ker ne morejo stopiti v ospredje v veliki družbi, znhnjajo v majhen krog in se tam omejuiejo nn o'ko torišče. Saj to je tako človeško! Nn zakotnih sestankih raznravljnjo taki »apostoli« in »priče Jehove« o svojih nazorih in delajo naklepe kako bi snravili svet s tečajev in vse prevrgli. O svoji zadevi so sveto prepričani. Gotovo je tnko trdno prepričanje spoštovanja vredno. O, marsikak kristjan bi se mogel tukaj česa naučiti... Pogum, priznavanje, trpljenje in smrt pa še niso doknzi za resničnost. Saj v smrt gredo za svojo zadevo tudi znslepl.jenci. psihopati, celo zločinci, ne samo svetniki. Trpeti in umirati znajo Kristusovi borci in pristaši Antikrista. Gorečnost jo znnmenjc plnmtečegn sr-cn, resničnost ali svetost zadeve pa z njo ni dokazana. Snj tudi Satnnn menda navdaja fanatičen srd. prnvica pn lc ni na njegovi strani. Svetnik pori za božjo resnico in čast, fnnntik pa žari v bolni zmoti srca in možganov. II. Odkod pa so pismosledi? Kje so se vzeli? To versko ločino je ustnnovil Charles Russel, ki se je rodil leta 1852. v Pittsburgu, sevedn v Združenih držn-vah Severne Amerike, kjer sta zemlja in zrak posebno dobra za tnko rast. V mladosti se ie nasrkal Kalvinovegn nauka, dn je človeku vse že usojeno; to mu je silno težilo dušo. Saj človek je po Knlvinovem določen zn nebesa ali pekel. Strnh pred peklom jc spravil mladeniča na rob prepada, iz katerega sta mn rmziln nevera in obup. Pn jc slišal advent'stovsko predavanje in sp — prenričnl. dn pekla ni. Saj Pismo nei uničenje brezbožnikov in večno zveličanjč izvoljenih. Ob 25 letnici pohoda Italijanov v Trst (Od našega dopisnika) Ob srebrnem jubileju prihoda Kr. italijanske vojske v Trst se nam zdi najbolj umestno ponatisniti odlomek iz knjige nemškega generala Glaise Horstenaua »Die Katastrophe« (pogl. XII.). Imenovani general je bil vodja avstrijskega vojnega arhiva ter so zato njegove besede gotovo dovolj tehtne in podrprte z dokazi. Še isto noč (od 2. na 3. nov. 1918) je cesar Kari odložil vrhovno poveljstvo nad vojsko, ki je že bila v razsulu, ter ga zaupal najprej generalu Arzu, nato pa, ko ta ni sprejel, maršalu baronu Koves-su. Vse do prihoda slednjega se Arz za svoje posle sploh ni pobrigal. Tako je vstalo sivo in žalostno jutro 3. novembra 1918. Zdelo se je, da se je za trenutek najhujše odmaknilo in da bo klanje končano, ko je opoldne na lepem prišla iz vile Giusti porazna novica: Italijansko vrhovno poveljstvo je sporočilo generalu Webru, da bo do prenehanja sovražnosti prišlo 24 ur po podpisu premirja. Temu sporočilu, ki je bilo z ozi-rom na že izdana povelja silno porazno, je sledilo še isti večer, a zelo pozno; v njem je bilo govora, da je sovražnikovo vrhovno poveljstvo podpisalo premirje ob 15 (3. nov.) in da jc zato prenehanje sovražnosti določeno za 4. nov. ob 16; to je torej točno 36 ur potem, ko je avstrijsko vrhovno poveljstvo že izdalo vsem svojim četam nalog, da takoj prenehajo s sovražnim ognjeml (Ob 4 zjutraj 3. novembra. - Op. dop.) C. kr. vrhovno poveljstvo je takoj po tem sporočilu ukazalo Webru, naj protestira proti slehernemu zajetju avstrijskih in madžarskih vojakov po 3. novembru in da zahteva njihovo izpustitev. Niti ta protest niti noben naslednji niso našli razumevanja pri sovražniku. Italijansko vrhovno poveljstvo je na podlagi dogovora brez dvoma imelo prav. A dogovor je veljaven, kadar ga podpišeta obe stranki. Ko so sovražniku predložili osnutek dogovora, so Webru izrecno naročili, da bo ura prenehanja sovražnosti določena naknadno. Italijansko vrhovno poveljstvo se nadalje lahko sklicuje na to, da izraz »takojšnje prenehanje sovražnosti« zahteva z ozirom na dolgost fronte (300 km) in že zaradi tehničnih razlogov točno določeno uro. Na drugi strani ni bilo pa težko vzdržati mnenje, da sovražnikova prenagljenost in tej sledeča zmeda ne bi prišla orav italijanskemu poveljstvu, ki bi sc lahko kmalu znašlo v novem položaju, tako pa je strmoglavo vztrajalo na tem da se dogovor dobesedno izvede. Ne glede na Webrove proteste je italijansko vrhovno poveljstvo ukazalo vsem svojim četam, dodeljenim v zasledovanje sovražnika, da jih ne smejo zaustaviti niti začudeni sovražnikovi obrazi niti njegovo razburjenje, ampak da brezpogojno zajamejo vse avstro-ogrske oddelke, ki bi jih dobili po 15. uri 3. novembra, Vojni plen v ujetnikih in materialu ni zadoščal italijanskemu vrhovnemu poveljstvu. V vsej zgodovini ni primera, da bi se kateri koli vojski nudila tako ugodna prilika s tako lahkoto doseči tako gigantski plen. Tudi v tem dejanju je triumfirala realistična politika modernih vojujočih se držav. Takšna je ugotovitev deistev, ki jih ni mogoče izpodbiti, čeprav |e treba upoštevati žrtve Italije v štirih letih krvavega boja za njene narodne težnje in težaven položaj, v katerem se je ob koncu vojne znašla, težaven za njene zaveznike in za lasten narod. Med vsemi avstro-ogrskimi armadami se je soška odmikala od sovražnika z relativno zelo majhnimi izgubami. V popoldanskih urah 3. novembra se je nekaj stotin italijanskih bersaljerov izkrcalo v tržaškem pristanišču, ne da bi padel sploh kak strel in ne da bi izkoristili položaj. Strnjena in le malo motena po sovražniku se je večina čet generala Wurma kljub nedelovanju etapnih postojank ob cestah in novonastalem položaju slovenskega prebivalstva v redu umikala ter se razdelila šele na Kranjskem v vseh smereh, proti severu, severovzhodu in vzhodu; jasno je, da je tudi tukaj izgubila znatno količino materiala. Večje težave so morale pretolči čete, ki so se umikale preko goratih predelov. Tukaj so Italijani imeli nešteto lahkih prilik, da so s svojimi konjeniki, kolesarji in oklepnimi vozili triumfalno zajemali avstro-ogrske oddelke. Takšna usoda je doletela 30. in 35. divizijo v Kanalski dolini. Posebno težka jc bila usoda tirolskih čet. Ko jc bila 3. novembra ob isti uri kakor na gradu sv. Justa v Trstu obešena italijanska zastava tudi na triden-tinskem Dossu, so bile gore vzhodno in jugovzhodno od mesta še vse polne avstro-ogrskih čet. A sovražnik se s tem plenom ni zadovoljil. V naslednjih 24 urah mu je uspelo zapreti izhod četam, nahajajočim se med Tridentom in Boce-nom; med temi četami so bili tudi avstro-nemške. Tudi te so postale sovražnikov plen v tistih nesrečnih 36 urah, s kate- VIDEL SEM... Vldol tem irtve tistih ljudi, ki natod »osvobajajo« strašnih tkrbl: -.Kako bl ilveli In Jedil ka) bl? Kako bi skozi viharje In bo]e prlill?« Osvobodili so oni ie več narodov In nas prekovati hočejo v narod nov: v narod beračev In grabeiljivlh volkov, ki hodijo xa tujim blagom na lov. Videl sem irtve takih ljudi: rane globoke, Iz njih teče kri, trudne, za vedno ugasle oči; ilvljcnja, svobode na teh licih nll »To mora pač biti, brez irtev ne grel Sa) so Izdajali,« tako govor6. A narod ie vstaja in narod ie ve, od kod so in kdo so taki ljudje! j Dljak-domobranec. s i tiinTj ;tnrmmpnTRi tm mTnm! s«srrrnn tntjnm n n iti"1 itiuuit" miuan!1 ' "it: lutitntnnnnnuin i it: nn m rimi je Avstro-Ogrska prehitela svojega sovražnika pri položitvi orožja. Med ujetniki so bili 3 poveljniki ar-madnih zborov, 10 divizijskih in 21 bri-gadnih poveljstev, 24 generalov, med njimi celo armadni general. Italijani so razglasili kot celotno število ujetnikov številko 427.000, od katere pa jih je najmanj 350.000 žrtev usodne napake. Naravno je, da je bila Italija popolnoma nepripravljena sprejeti tolikšno število ljudi. Usoda, ki ie doletela častnike in vojake v številnih vojnih taboriščih, jc bila neznosna. Lakota, mraz in vse mogoče bolezni so zahtevale tisoče žrtev in njihovi sorojaki so jih naprtili vrhovnemu poveljstvu, ki pa ga ni bilo več. Trst proslavlja današnji dan pod novimi izgledi in v znamenju preorientacije vsega svojega gospodarskega ustroja. S tem pa je tudi žc nakazana bodoča pot, ki jo bo Trst moral iti, če bo hotel, da spet postane in ostane največje pristanišče na Jadranu. Bodočnost dolenjske ceste Ljubljana, novembra. Mod raznimi prometnimi vprašanji Ljubljane, njene okolice in podeželja je v zadnjih letih stopilo najbolj v ospredje vprašanje Dolenjske ceste, te, prav za prav edine zveze Ljubljane z Dolenjsko iu po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine njene glavne prometno žile. Druge ceste, ki so vezale Ljubljano s podeželjem in z oddaljenimi kraji, so bile kolikor toliko že popravljene, oziroma zgrajene na novo, nn primer Celovška cesta, Dolenjska cesta pa še čaka. Po vojni bo to vprašanje nedvomno prvo, ki ga bomo morali rešiti. Sicer so prvo leto po zasedbi Ljubljane že Italijani skušali Dolenjsko cesto vsaj do Škofljice nekoliko popraviti, toda delo je iz raznih vzrokov kmalu prenehalo, tako, da razen velike table in nekaj metrov začasno urejenega cestišča ni ostalo dosti drugega 2e pred to vojno so se pojavili Odpri srce, odpri roke... Kako je škofijska kariiativna pisarna pomagala bednim Prinašamo poročilo o delu odseka za internirancc pri škofijski karitativ-ni pisarni. Odsek za internlrance in njih družine je pričel delovati že avgusta 1942. Interniranim je pošiljal v taborišča pakete z živili, obleko, zdravila in podpoie v gotovini. Družinam internirancev pa ie delil podpore v denarju in v blagu. Vrača-jočim sc interniranim in odhajajočim v internacijo je delil v okviru kolodvorske- 50 letnica: poroke na Viču V krogu svojih otrok, številnih vnukov in pravnukov sta obhajala v nedeljo 83 letni Franc in 85 letna Frančiška Bevčič 50 letni poročni jubilej. Poročila sta se 29. oktobra 1893 pri Sv. Petru v Ljubljani. Oče, ki ni poznal svojih roditeljev, je bil vzgojen v Črnem vrhu nad Polhovim gradcetn. Mati pa je bila doma na Hrušovi pri Dobrovi po domače Primčkova Franca. Imela sla pet otrok, od katerih žive še trije in sicer sin France, strojnik pri Mestnem magistratu, hčerka Leopoldina por. Lombardo ter najmlajša hčerka Antonija poročena Furlan, ki je že nad 23 let v službi pri tvrdki »Šumi« v Ljubljani. Jubilanta sta zrasla ob trdem kmet-skem delu in sta uživala le malo dobrega. Usoda ju je odločila za hlapca in deklo in kot taka sta se znašla na skupni življenjski poti. V letu potresa 1895 sta z lastnimi žulji .zgradila skromen domek na Glincah pri Ljubljani, kjer prebivata še sedaj skupaj s svojo poročeno hčerko. Razmeroma visoki starosti sta še dokaj čila in zdrava, dasi pogrešata v teh časih marsikaj, kar bi jima bilo nujno potrebno. Mati še redno vsak dan prebirajo časopisje, zlasti »Slovenca«, kateri že več let prihaja v družino. Marsikaj vesta povedati iz starih, dobrih in slabih časov. Oče pripovedujejo, da so hodili svoj čas v dve uri oddaljeni Polhovgradec k sv. maši. Pravi katoličani so počakali še popodanske službe božje, tako, da so se vračali domov šele pozno popoldne in takrat šele so tudi imeli kosilo, navadno jih je v peči čakal ričet. Rad pove tudi o nekem gospodu, ki je o potresu prosil ljudi naj molijo, ker sam ni znal. Najraje pa govori koliko stotin klafter drv jo razžagal v Ljubljani in da je takrat veljal kot najspretnejši mojsler za ročno žaganje drv (tiste čase namreč še ni bilo krožnih žag). Tudi nobenega pešca se ni ustrašil za hojo. Ko je bil star 70 let, se ni ustrašil v enem dnevu prehoditi pot v 6 ur oddaljeni Črni vrh in nazaj. Mati pa pripoveduje o življenju in delu na kmetih, kjer se je tiste čase veliko delalo, pa slabo živelo. Pozneje so se več let ukvarjali z branjerijo, pa tudi s tem niso mogli obogateti, ker tedaj ni bilo »črne borze«, bilo pa je vedno takih ljudi, ki so pozabili na svoje dolgove. Globokoverna v Boga sta v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke in sta zato ob svojem jubileju tem bolj vesela in srečna, da ju je Vsemogočni ohranil pri življenju do tako visoke starosti. Jubilantoma čestitamo iz vsega srca ter želimo, da bi dočakala vsaj šo biserni jubilej. ga misijona na kolodvoru krepčila. Oskrboval je bolne v bolnišnicah, nudil s prlim v ječi pomoč v hrani, obutvi in obleki. Organiziral je tudi pošiljanje knjig internirancem. V večmesečnem delu se je sestavila evidenca interniranih, ujetnikov in kon-finiranih. Tozadevna kartoteka izkazuie blizu 20.000 različnih imen. Tako je bilo omogočeno dajati svojcem naslove tabo rišč, kjer so bili internirani njih sorodni ki. Ker nekateri interniranci niso mogli dobiti stika z domačimi, je pisarna obveščala njih sorodnike o njih usodi. Ko so prišli iz Ustilce in drugih taborišč južni Italiji interniranci v Padovo in druga taborišča v severni Italiji, je dobrodelna pisarna takoj obvestila župne urade, kje se nahajajo razni premeščeni interniranci, da so ti sporočili svojcem, kje se nahajajo njih sorodniki. V dobrodelni pisarni je iskalo informacij glede internirancev kake 1000 oseb. Posebno pažnjo je posvetil odsek za internirance nedorasli mladini, ki je morala s svojimi starši v ječe in v taborišča. Ljubljanski škof je ponovno sam in potom Vatikana posredoval pri vojaških oblasteh za to mladino, da bi se smela vrniti domov k sorodnikom ali pa v mla dinske vzgojne zavode. Sv. stolica je pri pravila že dva svoja velika zavoda: ene ga v Loretto, drugega v Rimu, da bi tja prevzela vso mladino do 16. leta v oskr bo. Ponovnemu posredovanju ljubljanske ga škofa in Sv. stolice se jc posrečilo da je vojaška oblast že lani decembra meseca dovolila, da se Vrnejo iz tabori šča vsi otroci in vse žene, ki nimajo nad seboj kaznivih dejanj. Škofijska dobrodel na pisarna je bila pripravila že vse po trebno za stanovaoie in prehrano teh žena in otrok v Ljubljani, pa so to ak ciio preprečili oni krogi, ki so skušali ovi rati delo škofiiske dobrodelne pisarne Šele čez pol leta na to so se na nonov-ne intervencije od strani cerkvenih obla- de še nad to črto, recimo "50 metrov severno od Galjevca, se pojavi talna voda že poldrug meter pod tlemi. Hiše s trdnim temeljem na skali sploh ni mogoče graditi, temveč le na pilotih, ludi cestišče bi moralo biti vsaj v območju hiš zgrajeno ali na pilotih ali pa zelo globokih temeljih, ki bl znatno podražili graditev. Ob tej priliki moramo omeniti, da je obstajala še trelja varianta, namreč cesta čez Ljubljansko barje do Igu, kjer bi se razcepila in sicer ena proti Ložu in Ptvzidu ter druga proti Pijavi gorici in dalje nn Dolenjsko. Pri preizkusih za to varianto pn se jc izkazalo, da jo trdna skala pod Barjem šele v globini 35 metrov, ter je nemogoče graditi tako globokih temeljev in bi ino-raln imeti cesta od Ljubljane do Iga prav za prav značaj — mostu, dolgega 8 do 10 kilometrov. Zaradi tega jo ta vuriunta odpadla. Nevarnost povodnji za drugo va- rnzni načrti za novo zvezo Ljubljane I rinnto sicer sedaj odpade, ker je re-Dolenjsko. Sedanja Dolenjska cesta I gulirana in poglobljena Ljubljanica, je za težki avtomobilski, avtobusni in pa tudi potoki so očiščeni, vendar ni .1- . 1- -I . .. 1 - 1 . . .. r. .. n ,li« I' /I II I r\|.l,lo L' n 11 n ien drugi težki promet, ki sc je tod razvijal, skoraj neuporabna, polna ovinkov, strmih klancev, je preozka in slabo zgrajena ter stalno propada. Ze v Ljubljani, tik za Karlovškim mostom, stoji nn primer krnmnrjevn hiša tnko rekoč sredi ceste. Tako pa sc nadaljuje tudi dalje južno Ljubljane. Najprej se je pojavil načrt za novo cesto, ki bi se odcepila od ipice čez Ljubljanico — kjer bi bil zgrajen nov most — sekala Ižansko cesto in tik ob botaničnem vrtu tudi železnico ter šla nad železnico in pod sedanjo cesto čez sedanje vrtove niš ob sedanji Dolenjski cesti, tako na primer čez vrt gostilničarja Marenčetn, čez vrt mitnice in dalje stalno za hišami nnd progo, dokler se ne bi vrnila na staro cesto, oziroma bi šla nn deželi več nli manj vzporedno z njo. Ta predlog ima v sebi to dobr/i, ker bi cesta šla po dobrem zemljišču, kjer ne bi bila nikjer ogrožena po vodi. Tudi 1- 1953, ko jc bila na Barju najhujša povodenj, ni voda nikjer segala do tod. Pač pu bi se moralo umakniti nekaj več hiš, kakor pa bi iih zahtevala druga vuriuntu nove Dolenjske ceste. Drugi načrt za novo cesto pn predvideva cesto ob potoku Galjcvcu, ki se izliva knkih 600 metrov južno od Karlovškega mostu v Ljubljanico in sicer na severni strani potoka. Cesta bi se odcepila tudi nn .špici od mostu. Odpadlo bi nekaj hiš na Ižanski cesti, kakor pri prvi varianti, cesta ne bi nikjer križala dolenjske železniške proge, dalje bi odpadlo nekaj hiš v naselbini Galjcvici, dnlje od tam naprej pa nobena, ker bi cestn šla čez dosedanje travnike. Tako zaradi prve, kakor zaradi druge variante — otl katerih seveda še nobena ni definitivnn, pa že seduj mestni gradbeni urad nc izdaja nikakršnega stavbnega dovoljenja na začrtanih trasah, tako da pozneje ne bi bilo treba odkupovali še več novih hiš kakor sicer. Ima pa druga varianta eno veliko napako in ta je, da gre po zelo rahlem zemljišču. Pri vseh stavbah, ki se gru- sti smele vrniti v domovino žene s svo jimi otrokil V internaciji so izgubili nekateri otroci svoje starše ... Vračali so se iz internacije, pa jih oblasti niso znale kam poslati! Vse te sirote je prevzela škofijska dobrodelna pisarna, jih oblekla, hranila in jim preskrbela zdravljenje v bolnišni ci, ker so prišli po večini iz taborišč vsi garjevi! Še sedaj vzdržuje škofijska dobrodelna pisarna 18 takih sirot interni rancev na svoje stroške v zavodih! Od 1. avgusta 1942 do 15. oktobra 1943 je izdal odsek za internirance sledeče zneske: za živila in odpremo paketov lir 172.328 za oskrbo bolnih internirancev lir 11.715 podpore taboriščem v gotovini lir 173.499 nabava knjig internirancem . lir 32.063 pogostitev intern. na kolodv. lir 40.289 podpore druž. internirancev lir 348.230 nabava obleke in obutve , . lir 69.411 razni stroški za internirance lir 6.100 izključeno, dn kdaj pride še hujša povodenj kakor I. 1933, nli da se nabere v Ljubljanici toliko proda, da bi mogla voda res kdaj zalili projektirano ceslo. Vsi ti pomisleki, ki govore proti eni nli drugi varianti za novo Dolenjsko cesto, dado že sedaj misliti tehnikom. Zgraditev nove Dolenjske ceste je v sedanjih časih seveda še muzika bodočnosti in tudi v mirnih časih bo treba šc čakati, kdaj pridemo do uresničitve. ker bo zgraditev zahtevala zelo velikih finančnih sredstev in mnogo truda in delovnih močil Pruv pu jc, du žc seduj o tem mislimo! Iz KlrvnSke NDH je priznala filipinsko republiko. Hrvatska državna vlada je priznala novo ustanovljeno filipinsko republiko. Ob priznanju filipinske državne neodvisnosti sla si izmenjala pozdravne brzojavko hrvatski zunanji minister iu predsednik filipinsko republike. Junaška obramba Pakrara. Graška »Tagespost« poroča o junaški obrambi mesteca Pakrac na Hrvatskem, ki so ga bile v prejšnjem tednu obkolile tolovajske skupine in ga hotele zasesti. Mestna posadka se je pa trdovratno branila in vztrajala na svojih položajih polne tri dni, dokler ji ni prišlo na pomoč letalstvo. '/. njegovo pomočjo je poleni junaška popadka prepodila in razpršila tolovajske oddelke. Hrvatski vojni minister general Navratil je za la junaški podvig izrazil vsem branilcem omenjenega mesta svoje toplo priznanje in pohvalo. Načrti novega hrvatskega ministra za gozdarstvo in rudarstvo. Novoimenovani hrvatski minister za gozdarstvo in rudarstvo dr. inž. Josip Balen je po prevzemu novega resora sprejel hrvatske in inozemske časnikarje ier jim podal izjavo o načrtih, ki jih namerava izvesti v novem resoru. Minister je predvsem povdarjal kot svojo glavno nalogo zadostno preskrbo mest in podeželja z lesom in drvnii, kakor tudi pripravo zadostnih količin jamskega lesa in zalaganje posameznih tovaren za tanin s potrebnimi surovinami. Vsa njegova pozornost bo usmerjena v to, da bodo tovarne za tanin lahko nemoteno obratovale še naprej in po možnosti še zvišale dosedanjo prov.vodnjo, ker igra tanin v hrvatski izvozni trgovini zelo važno vlogo. Glede pospešnvanja gozdarstva ima minister velike načrte s pogozdovanjem obširnih goličav v Dalmaciji, kjer je nenrijatelj povzročil veliko škodo v tamošnjem gozdnem gospodarstvu. S temi deli bo pa seveda mogoče sistematično pričeti šele potem, ko bodo to dopuščale razmere. Končno je minister dr. inž. Balen napovedal tudi preosnovo hrvatskega rudarstva. Novi hrvatski letalski zastopnik v Berlinu. Hrvatski vojni minister je odpoklical dosedanjega letalskega zastopnika v Berlinu polkovnika Marijana D o 1 a n-s k e g a. Za njegovega naslednika jo . imenovan dosedanji pomočnik letalskega Skupaj . i lir 853.635 zastopnika v Berlinu major Anton Suh. KULTURNI OBZORNIK Dr. Fr. Jaklič: Ignacij Knoblehar Te dni izide v založbi Ljudske knjigarne (cena 100 lir) nova obširna knjiga v obsegu skoraj 400 strani pod naslovom: Apostolski provikar Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci v Osrednji Afriki. Posvečena je spominu nadškofa Jegliča, spisal pa jo je znani pisatelj versko vzgojnih in cerkveno zgodovinskih del profesor dr. Franc Jaklič. Tega izredno marljivega pisatelja smo že nekaj časa pogrešali na književnem trgu; zdaj nas je pa kljub svoji šolskovzgojni zaposlenosti presenetil s skrbno in spretno napisanim življenjepisom našega velikega misijonarja Knobleharja. Pred nekaj meseci je dr. Kotnik izdal pri Mohorjevi družbi majhno knjižico o Knobleharjevem sodelavcu, koroškem rojaku Jerneju Mčzganu, Dr. Valter Bohi-nec je napisal nekaj člankov o Knoble-harju kot potopiscu in odkrivatelju Belega Nila. Drugače smo pa imeli o Knob-leharju poleg Okiškega pesnitve »Abuna Soliman« le manjše poljudne brošurice in pa razmetano časopisno gradivo iz njegovega časa. Zdaj je pa vso biografično snov zbral, preštudiral in uredil dr. Jaklič, ki je že z Baragovo monografijo pokazal, kako napeto zna prikazovati živ-jlensko pot naših velikih mož. Pri Baragi je kazal na njegove skoraj nadčloveške napore, pa tudi na njegove velikanske uspeh«. Tudi Knobleharja nam pokaže kot moža, ki gre s popolno pozabo na samega sebe v Vzhodni Sudan in se tam trudi in muči, 6am in s svojimi sodelavci; doživlja pa tolike neuspehe, da bi marsikdo na njegovem mestu obupal in pustil ta težavni misijon. Smrt ga 1. 1858 dohiti v Neaplju, ko se pelje v Rim prosit, naj ne ukinejo njegovega misijona, ampak naj še nekoliko počakajo, ker uspehi morajo priti. Pa jih še štiri desetletja ni bilo. berviš Mahdi je s svojimi fanatičnimi mohamedanskimi tolpami uničil še to, kar je od Knobleharjevega dela ostalo, Šele ko je bil njegov naslednik Abdulahi leta 1899 premagan, je začelo delo Knobleharja in njegovih tovarišev roditi trajen sad. Dandanes je na ozemlju Knobleharjevega provikariata že pet apostolskih vikariatov oziroma prefektur. Vso zgodovino tega misijona je popisal profesor Jaklič zanimivo in nazorno, dokumentarno utemeljeno in na znanstveni višini moderne misijonologije, obenem pa tako poljudno, da bo knjigo z veseljem bral ne samo izobraženec, zlasti duhovnik, ampak tudi preprost človek. Le pisatelj, ki snov dodobra obvlada, jo more tako poljudno opisati. Knjiga ni pisana kot življenjepisen roman v smislu kakega »Očeta Damijana«; sugestivna sila Jakličevega peresa in zanimiva dokumentacija nas pa kar silita, da življenje- pis kljub njegovi obširnosti brez presledkov beremo do konca. Ta knjiga ni samo življenjepis dr. Ignacija Knobleharja, ampak nam mnogo govori tudi o njegovih sodelavcih duhov-skega in svetnega stanu, Slovencih, Ti-rolcih in Italijanih iz tedanjih avstrijskih pokrajin. Tako je ta knjiga resnično zgodovina katoliškega misijonstva v Centralni Afriki od 1. 1848, ko je Knoblehar s svojimi tovariši stopil na njena vroča tla, pa do današnjih dni. Ko jo prebiramo, sc vedno bolj zavemo, kako vzvišen in svet je misijonski poklic, hkrati pa, kako težaven je. Kdor se odloči zanj, mora za seboj podreti vse mostove. V njem velja le: trudi in muči se za božje kraljestvo; oddiha in priznanja pa v tem življenju le malo pričakuj. In tak mož je bil naš Knoblehar. V prvih poglavjih ga spremljamo iz njegove domače hiše v Škocjanu pri Mokronogu v Kostanjevico, Celje in Novo mesto, kjer obiskuje ljudsko šolo. Potem ga vidimo na novomeški gimnaziji, kjer sliši in vidi Barago, ko ta pride prvič od svojih Indijancev v domovino. Takoj se odloči za misijonski poklic in se začne učiti tujih jezikov. Gledamo ga na ljubljanskem liceju in dve leti v bogoslovju, dokler ne odide v Rim, kjer trpi pomanjkanje in strada, dokler ni končno le sprejet na Propagando. Tu postane doktor bogoslovja in je določen za profesorja cerkvene slovanščine na Ukrajinskem zavodu, ki ga namerava Propaganda ustanoviti. N&š Kopitar ga nekaj časa v Rimu za to nalogo pripravlja. Knobleharja čaka ! znanstvena kariera jezikoslovca; pa se mu srce neče umiriti ob njej, ampak ga žene v svet, med pogane. Odkazah so mu Vzhodni Sudan, da v Hartumu, ob stočju Belega in Modrega Nila in na križišču važnih karavanskih poti, zgradi materinsko misijonsko postajo, iz nje pa polagoma ustanavlja postaje med vzhodno-sudanskimi črnci Niloti, kakor so Šiluki, Dinka, Barijci, Kječi itd. Ob Belem Nilu ustanovi postaje Gondokoro, Sveti Križ in Tarčam. Dr. Jaklič nam nazorno in v živih barvah opisuje dežele Kmb'ehar-jevega provikariata, njihove pragozdove in pustinje in močvirja, njihovo dušeče podnebje, njihovo rastlinstvo in živalstvo, zlasti pa črnega človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ob sieonjem teku Belega Nila, pod ab^sjn-skim višavjem, skoraj na ravniku, se to-rci nekaj naših ljudi pod Kr,o'olehir,tvtm vedstvom muči tn ubija za krčanske vero in civilizacijo. Črnci so začasno skoraj popolnoma brezbrižni zanjo. Kvarijo jih tudi mohamedanski prekupčevalci s sužnji. Najhujši sovražnik misijonarjev je pa tropično podnebje s svojo malarijo, ki je takrat še niso obvladali s preventivnim uživanjem kinina. En misijonar za drugim lega v peščeni ali močvirni grob. Ob Knoblcharjevi smrti, ko se je zrušil že s svojim 38. letom, je od njegovih 28 misijonskih duhovnikov ■samo še 6 živih; 22 jih je že do tedaj pomrlo, nekateri takoj v prvih tednih ali mesecih po svojem prihodu v misijon. Slovenci in drugi avstrijski narodi pošiljajo Knobleharin ve-! likodušne prispevke v denarju in blagu. ! Misijonsko navdušenje se razvname, ka-1 kor se do zadnjih časov ni več. Iz pisem iz domovine in v domovino se vidi tesna povezanost Knobleharja z njegovimi rojaki; vidi se navdušenje za širjenje vere, ki nam je lahke še danes za vzor. Pa je navidezno vse zaman. Bog hoče žrtev, preden podeli uspeh »Bolj od življenja smrt je rodovitna.« Ob teh pesnikovih besedah nam profesor Jaklič v uvodu pojasnjuje smisel in pomen Knobleharjevega dela in dela njegovih sodelavcev. V nedopovedljivo težavnih razmerah so polagali temelje misijonstvu in jih posvečevali s svojo prerano smrtjo. In Knoblehar je bil njihov ideolog. Tudi za znanost so njegove zasluge tako velike, da so ga znanstvena društva imenovala za svojega člana. Znanstveniki, kakor Lesseps, graditelj Sueškega in Panamskega prekopa, ali kakor naravoslovec Brehm, so upnrabltali njegove izsledke in kar najspoštljiveie pisali o njem. Za njegove potopisne dnevnike, ki so se pa žalibog najbrž izgubili, so angleški potonisci ponuiali velike vsote, če jih smejo objaviti pod svojim imenom. Kadar pridejo na kakšen narod težavni. kritični časi ga je treba opozarjati na velike može, ki so izšli iz njega Jakličeva kniiga bo torej tudi s tem izvršila važno poslanstvo. Sredi dušečega teoretičnega in praktičnega materializma bo opozarjala na kraljestvo duha, na božje kraljestvo, ki je vredno tudi naivečjih žrtev. Po pomembnosti in trajni vrednosti jo pač smemo orišteveti med najvaž-'nelSe knjige, kar jih je zadnii čas pri nas izšlo. Ima 375 strani več orilog in večjo zemljepisno karto dr. Vallerja Bohinca. td. Spominska proslava za padlimi slovenskimi vojaki iz I. in BL svetovne vojne na Jezici Na praznik Vseh svetih je bila tudi na Ježici veličastna slovesnost pri spomeniku padlih slovenskih vojakov v spomin žrtev prve svetovne vojne, predvsem pa žrtev strašne druge svetovne vojne. Po opravljenih molitvah pri Sv. Križu na pokopališču za vse pokojne jcžiške farane, je duhovščina z veliko množico ljudstva odšla k spomeniku padlih vojnih žrtev in opravilu molitve za vse padle Slovence prve in tc vojne. Nato je govornik poveličeval slovenske junake, ki so prelili svojo kri za Boga in domovino. Predvsem sc je spomnil neštetih slovenskih žrtev, ki jih je v našem času povzročilo komunistično protinnruduo delovanje. Iz govora posnemamo naslednje misli: Siva, otožna jesen je legla na slovensko zemljo. Z drevja je popadalo ovelo listje in poruntenelo tla. Goste megle se cele dneve vlačijo po zraku In nam zatirajo pogled ter ubijajo razpoloženje. Tudi v naša srca je legla siva, otožna bridkost. S slovenskega narodnega drevesa je odpadlo mnogo listja, toda ne uvelega, ampak popadali so mladi, sveži fantje in njihova kri je pordečila našo slovensko zemljo, katero so tako brezmejno ljubili in za katero so dali vse, kar so dati mogli. Tudi pred našimi duhovnimi očmi se vlači gosla, temna megla in trudna misel je ne more predreti. Toda to ni tista vsakoletna jesenska megla, je le dim z neštetih slovenskih pogorišč, ki nnm zatira razgled, lo je duh po sežganih truplih, ki ga sluli našn misel. V teli dneh so naše misli pri Sloveniji, že dve leti trpinčeni od hinavskih kraljevih požigal- cev in prilepenih mednarodnih komunističnih zločincev, 2e dve leti bijemo smrtni, obupni boj za življenje našega naroda z nasprotnikom, ki mu pravice do življenja ne prizna in pozna le lastno nebrzdano in strastno slo po oblasti in komunistični revoluciji. V takem času praznujemo letos Vse-svete, praznik naših rajnih. Je to praznik miru, sprave, tihe molitve in zadoščeva-nja. Toda letos Slovencem ni treba po-romati nn pokopališča, da obiščejo svoje rajne, ne — letos jih imamo povsod, po poljih, gozdovih, gmajnah in pašnikih, cestah in poteh. Povsod je tekla mlada slovenska kri. Grobovi nn Turjaku, grobovi v Laščah, grobovi v gozdovih pri Osolniku, grobovi v Kočevju, grobovi po celi naši ljubi domovini, za katere vse niti ne vemo, in morda nikoli zvedeli ne bomo, toda zanje ve Bog, ki bo njihov in naš maščevalec. Na vse tc grobove, na le naše gomile, ki so zakrile mnogo najboljših sinov našega naroda polagamo danes namesto venca jesenskih rož to misel: Padli slovenski domobranski junaki! Vnša žrtev, vaša mlada prelita kri jc v nas preostalih borcih ojcklcnila voljo, da nadaljujemo boj do končne zmage. Govornik se je spomnil šc žrtev domačinov: Straha, Povšeta in drugih iz Jcžice in okolice. V grobni tišini je množica poslušala govornika in malokalero oko je ostalo suho ob leh pretresujofih ugotovitvah. Domači pevski zbor je lepo spominsko slovesnost zaključil z nagrobno pesmijo. Samo še ta mesec imate čas, da se naročite na ki bo izšel v decembru mesecu v stari obliki in obsegu. Ne odlašajte niti dneva, ampak se takoj naročite na tn itredno lepu knjigo, ki vam bo za vedno ostala kot veren dokument življenja v današnjih dneh doma in v tujini. Za naročnike naših časopisov s'ane „Slovenčev koledar* le 25 lir, za vse druue pa 40 lir. „SL0VES'CEV KOLEDAR" naročite pri upravi Slovenčcvega koledarja, kupitaricva ulica 6 ter pri naših podružnicah v Kočevju in Nov. mestu, kakor tudi pa drugih krajih pri iupnih uradih in pri naših zastopnikih. Za današnji dan Koledar Četrtek, 4. listopada: Karel Boro-mejski, škof; Vita! in Agrikola, mu- čenča. Petek, 5. listopada: Zaharija in Elizabeta; Svetinje škofije. Lunina sprememba: prvi krajec 5. listopada ob 4.22. Herschel napoveduje viharno in deževno vreme. Dramsko gledališče Kavarnica — Red A ob 16.30. Operno gledališče Netopir — Red Četrtek ob 16. Kino Union Prodani stari očka — predstave ob 15.30 in 17.30. Kino Sloga Gospa Luna — predstave ob 15 k in 17... Lekarniška služba Nočno lekarno imajo lekarne: dr. Kmet, Ciru-Metodova 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustnr, Selenburgova 7. Praktični nasveti za četrtek Za vrtnarje in gospodinje: Vse, kar ne prenaša vlage zavarujemo pred meglo. Pusto megleno vreme je pa ugodno pri pripravi vrtov za zimo. Za petek svetnjemo isto. Dnevne novice Pred prvim petkom in pred prvo soboto! ■ _ . , . , .. , , F Sv. maša zadušnica. V ponedeljek, Prva sobota v novembru je zadnja dne 8. t. m. ob pol 9 zjutraj bo v stol-sobota v vrsti pobožno«« petih prvih | P* Mar^ Pomagaj^maSa^zadu^ za 16 nedolžno ustreljenih v Kočevju. Prijatelji in znanci vljudno vabljeni. Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. novembra. Na sporedu je adoraeija, meditacija tn konferenca. Vsi ljubljanski sobot, ki jo je slovenski narod začel opravljati drugič s prvo soboto v juliju mesecu. — Naj bi v teh časih, ko se svet bori 8 tolikimi težavami in grozotami za obstoj in za pravo pot, ves naš narod z zaupanjem iskal gg. duhovniki vljudno vabljeni, vodstvo. HUlne starešine protiletalske zaščito izkaznicami od St. 1800 dalje (številka jo vpisana v desnem gornjem robu izkaznice) opozarjamo na obvezen sestnnek, kl b« * čotrtek, 4. t m., ob 16 v frančiškanski dva-rani. Tega sestanka naj se udeleže tudi zamudniki prvih treh skupin, torej hifciil starešine z izkaznicami St 1—1800. Otvoritev mestnih dnevnih otroških zavetišč. V sredo. 8. novembra t. 1„ so pričala pomoči pri edinem viru resnice, pravice in lepote pri Srcu Jezusovem in Srcu Marijinem. — V ti srci položimo vse svoje osebne in narodne težave in bridkosti. — Pri njih bomo našli vso pomoč za naše časno in večno življenje, — Z novim letom pa bomo še z večjim zaupanjem začeli obhajati novo vrsto petih prvih so- I poslovati dnevna otroška zavetišča Sv. Flo' bot. — Naj nam bo naša Mati in Kraljica po svojem Sinu vodnica vsak dan v vsem našem življenju. V petek, 5. novembra, ob 7 zjutraj bo v stolnici slovesna črna sv. maša | za 17 žrtev, ki so bili zločinsko po-morjeni po zločinskih komunističnih >sodnikih< t Kočevju 15. oktobra t. 1. Razglasi šefa pokrajinske uprave Osebne novice Iz gledališča. Namesto g. Cirila De- bevca, ki je bil imenovan za direktorja naše Drame, je pokrajinski predsednik general R u p n i k imenoval za glavnega režiserja v operi g. Roberta Primožiča, znanega opernega pev-ca-soiista. Za doktorja ekonomskih ln komer-cijalnih ved je bil na komercijalni univerzi L Bocconi v Milanu promo-viran g. Sotcliek Branko iz Ljubljane. Čcstitamol Zgodovinski paberki 4. listopada: 1. 1476. so plenili Turki na Spodnjem štajerskem. Se v oktobru so pri-drli-ob Savi navzgor, okrog 7—10.000 mož je udarilo skozi Belo peč in Trbiž na Koroško, soteske in prehodi so bili le malo nli celo niCttavarovani. Turki so opustošili okolico Beljaka, Osoj, Feldkirchna. št. Vida ter krško in la-vantinsko dolino. Na jug so se vračali mimo Slovenjega Gradca, Celja in Krškega, odkoder je manjše krdelo udarilo še na Kras — skozi Kočevje, Bloke, Cerknico, Lož in se preko Grob-nišikega polja zgubilo na Hrvatsko. Turška država je bila v drugi polovici 15. stoletja v naponu svoje moči, saj so morale druga za drugo kloniti balkanske države. Ogrska, na katero je padla dolžnost varovati Sred. Evrojvo pred mohamedansko nevarnostjo, pa je nila zapletena v borbo s Hnbsburžani za posest Avstrije in Štajerske. Gos;>o-dar slovenskih dežel Friderik III., ki je nosil tudi rimsko-nemško cesarsko krono, se je za obrambo vse premalo menil, sicer je skliceval gospodo nn posvete in nalagal davke, toda imel je le premalo moči, pa tudi volje mu je manjkalo, zato so ga pozivali v letakih: »Zbudi se iz spanja! Tvoji veliki mogočnosti podjurmljeni in podložni, gospodskega in navadnega stanu v knežiji Kranjski in Metliki, te kličemo...!« V osemdesetih letih se je položaj sicer malo zboljšal, toda turška nevarnost še davno ni minila. Šele poraz pred Dunajem 1. 1683. ji je na-jjravil konec. Vsakchnja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zastrupljenje z gobami Lekarna Bakarčič pri Sv. Jakobu je v nedeljo 31. oktobra okoli 21.26 telefo-nično obvestila reševalno postajo, da je zasebni uradnik Tone Ogrin, stanujoč na Sv. Jakoba trgu v gostilni Vidmar nevarno obolel na zastrupljenju z gobami. Z reševalnim avtom je bil Anton Ogrin prepeljan v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Ni bilo hujših posledic. To je že drugo za-strupljenje z gobami v letošnji jesenski sezoni. Pri nabiranju gob naj bo vsak najbolj previden. Kdor dobro gob ne pozna, naj jih raje pusti na miru. Tudi pri nakupu gob je potrebna primerna oprez-nost. Naknadno smo o zastrupljenju dobili še kratko pojasnilo, ki poudarja, da je Tone Ogrin v nedeljo napravil izlet v Štepanio vas s svojim tovarišem. Nekje sta jedla gobe. Zanimivo je. da Ogrinov tovariš ni po zavžitju gob občutil nika-kih težav in slabosti, dočim ie bil Ogrin v veliki smrtni nevarnosti Bil je zadnji trenutek, da so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. Naj še omenimo mnenje pravega, strokovnjaka v gobarstvu, ki js naglasil, da je zastrupljenje mogoče tudi v primeru, ko zauživamo preveč stare gobe-jurčke. Zelje in gobe Na trgu je bilo v sredo mnogo gob, zlasti štorovk, ki jih nabiralke prinašajo v vedno večji množini. Na trgu se pojavljajo tudi sivke ali mraznice, za katere sedaj pričenja prava sezona. Drugih užitnih gob, tuko ježovk in bri-novk, je bilo bolj malo naprodaj. V sredo šo pri mestni lopi prodajali spet zeljnate glave, ki jih prodajajo na me-sarske knjižice in dobi vsaka stranka po 10 kg. Pred lopo je stala dolga vrsta ljudi, kajti nekateri so prišli na trg že kmalu po 6. Na izbiro je bilo dalje precej jesenske žalenjnve. Nekateri branjevci so prodajali lepa jabolka na odrezek A. Izpred okrožnega sodišča Pred kazenskim sodnikom-poerlin-cem sta bila obsojena zaradi prestopka tatvine 28 letni samski delavec Tone K. na 8 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, in 22 letna služkinja Marija P. na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti. Prvi je letos julija na Kodeljevem ukradel v gradu konjski komat, vreden 2000 lir in v avgustu v Japljevi ulici neki stranki razno bleko v vrednosti 9000 lir. Druga pa si je že jeseni leta 1942 prilastila iz neke trgovine z železnino razno blago v skupni vrednosti 9300 lir. Nizka temperatura, visok barometer in prava ljubljanska megla Izredni komisar Zavoda za upravljanje zaplenjene imovine Za izrednega komisarja Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, je bil imenovan z odločijo predsednika pokrajinske uprave gen, R upnika g. Vinko štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Lj ubljani. Upravni svet in nadzorstveni odbor imenovanega zavoda pa z isto odločbo prenehata poslovati. Naredba o izdelovanju in nakupu ter popravilu čevljev Sef pokrajinske uprave odreja na podstavi danih pooblastil: Člen 1. a) Od 7. novembra 1945 naprej se prepoveduje izdelovanje čevljev po meri. b) Čevljarji, ki imajo ta dan poprej . naročene čevlje v delu, morajo taka de- j la navedeni dan naznaniti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu z navedbo imena in bivališča naročnika in vrste čevljev (moški, ženski, visbki, nizki, gorski itd.). Člen 2. Izjemno od prepovedi iz Čl. 1. se smejo na podstavi zdravniškega izpričevala, ki ga izda brezplačno pokrajinski zdravnik v javni službi, po meri izdelovati ortopedski čevlji na nabavnico po čl. 8. te naredbe. Člen 3. 1. Čevljarski obrati smejo brez posebnega dovolila od gornjega roka naprej izvrševati le popravila čevljev. 2. Vsak tak čevljarski obrat mora napraviti seznam strank, v katerega vnese vse stranke, ki žele, da jim ta obrat popravlja čevlje. Člen 4. 1. V ta namen morajo priglasiti vsi družinski poglavarji sebe in člane svoje družine, dalje vse osebe, ki ne žive v gospodinjski skupnosti, sebe, vse gosjjodinjske skupnosti (zavodi, konvikti itd.) pa, ki oskrbujejo svoje člane z obutvijo, a nimajo lastnih Čevljarskih delavnic, vse osebje v času do 13. novembra 1943 pri kakem čevljarskem obratu za vpis v seznam strank. 2. Čevljarski obrat potrdi vpis v seznam strank s svojim pečatom oziroma z vpisom označbe obrala in navedbo sedeža na oblačilnih izkaznicah. 3. Seznam mora vsebovati sledeče podatke: tekočo številko vsake osebe, ime in priimek, bivališče in številko oblačilne izkaznice. 4. Seznam strank se napravi v dveh primerkih. En primerek oslane v obratu, drugega je pa takoj po preteku roka iz odstavka 1. predložiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, ki ga dokončno potrdi, upoštevaje zmogljivost obrata. Člen 5. Za izdelovanje konfekcijskih čevljev za prodajo je potrebno posebno bavnice se morajo shraniti v istem vrstnem redu. Člen 10. Izvedbo prednjih predpisov smejo organi, pooblaščeni za nadzorovanje in izvajanje oskrbovalnih predpisov, vsak čas pregledati, zlasti smejo pogledali v predpisane vpisnike, nabavnice in nakaznico ter preizkusiti, nli se zaloga surovin in blasia vjema s stanjem po vpisnikih in poslovnih knjigah. Člen 11. Prestopke določil te naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do 300.000 lir. Poleg kazni sme sodišče Izreči tudi zasego blaga in odvzem obrtne pravice za vedno ali za določen čas. Pogojne kazni se ne morejo izrekati. Postopek je pospešen. Člen 12. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Preureditev dijaških domov v Ljubljani Sef pokrajinske uprave predsednik general Rupnik je izdal naredbo o preureditvi dijaških domov v Ljubljani. Objavljena je bila v »Službenem listu« 3. novembra. Člen 1. 1. § naredbe o preureditvi dijaških domov Jegličev akademski dom, Cirilov akademski dom, Dom visoko-šolk, Akademski dom, Akademski kolegij in Oražmov dijaški dom z dne 26. marca 1943, št 33, Službeni list št. 76-25 iz 1943, se ukinja. — Vseučiliška pomoč mora v 15 dneh od uveljavitve te naredbe vrniti društvom Jegličev akademski dom, Cirilov akademski dom in Dom visokošolk, ki se s to naredbo vpostav-ljajo, vso od njih prevzeto imovino, in sicer po stanju na dan uveljavitve, tc naredbe. Člen 2 V odstavku 2. člena 2. iste naredbe se črtajo besede: »in ki mora po proučitvi imovinskega, gospodarskega in finančnega stanja teh dveh ustanov predlagati Visokemu komisarju fljih do- Četrtek, 4 novembra, ob 16.30: »Kavarnica«. cončno likvidacijo.« I Red A. Člen 3. Društvom Jegličev akademski Petck- 5c novembra:^ Znprto. dom, Cirilov akademski dom tn Djm vi- I Soboltt. " Od zadnje oktobrske nedelje zazna- dovolilo šefa pokrajinske uprave, ki se • ________I___i._____„-:™:t^rl^ial/i lo -.morrliivpisim nhrnlom. milje vremenska kronika zanimive pojave. Prvič je bilo nekaj nenavadnega, da so bili prazniki Vseh mrtvih lepi in sončni, ko je navadno november uvajal svoj vremenski režina z dežjem ali celo s snegom. Od nedelje pa se je dnevna maksimalna temperatura kaj menjavala in je delala velike krivulje. V nedeljo je toplomer zaznamoval maksimum + 15° C, v ponedeljek dne 1. novembra + 13.2° C, toda v torek je padel maksimum zelo nizko, kar na + 5.6° C. l udi jutranji minimum je te dni napravil zelo značilno krivuljo. V nedeljo je bilo zjutraj še + 6° C nad ničlo, v ponedeljek pod ničlo, namreč — 0.8° C, v torek spet nad ničlo + l°C in v sredo celo + 3.6° C. V ponedeljek je bila zjutraj prav močna slana, ki je vse na prostem rastoče d a I i j e pokončala. V 6redo zjutraj je bilo vreme kratko označeno z nizko temperaturo in visokim zračnim pritiskom. V torek jc bil dosežen rekordni pritisk 772.1m/m, a v sredo je barometer že začel padati. Stanje barometra v sredo je bilo 771.2 m/m. V sredo zjutraj je na Barju valovila visokn megla, iz katere je pozneje začelo lahko rositi. — Pihal je tudi zmeren sever. Zato so mnogi ljudje začeli napovedovati, da kmalu dobimo sneg. Lani je prvi sneg zapadel 17. novembra. Iz zemljiške knjige Zemljiška knjiga ljubljanskega okr. sodišča jo y oktobru zaznamovala do bo izdajalo le zmogljivejšim obratom. Člen (j. Sef pokrajinske uprave pred piše tem čevljarskim obratom kakovost, obliko in mero čevljev ter dobavno in prevzemne pogoje. Člen 7. Trgovci in ustanove, poobla ščene za nabavo in oddajo čevljev, prejmejo blago na nakaznice, ki jih izdaja Pokrajinski gospodarski svet po načrtu, ki ga odobri šef pokrajinske uprave. Člen 8. Čevlji se smejo oddati potrošniku samo proti nabavnici, ki jo izdajo župan v Ljubljani in okrajna glavarslva za okraje ob neoporečnem dokazu, da prosilec nima več nego 2 para porabnih čevljev in da mu je nabava novih čevljev potrebna. Nabavnica se sme izdati samo stalno na območju pokrajine stanujočemu prosilcu. Obrazec nabavnice se predpiše s posebno odločbo. Člen 9. 1. Kupec potrdi prodajalcu na nabavnici, da je čevlje prejel, prodajalec pa razveljavi nabavnico s tem, da jo prečrta ali preluknja. 2. Prodajalci so dolžni voditi vpisnik kupcev; obrazec zan' se predpiše s posebno odločbo. 3. Razveljavljene nabavnice se morajo vpisati v vpisnik Isti dan, ko se blago Izda. s podatki, ki so v vpisniku označeni; na 25 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 882.038 lir. Na nepremičnin' ski trg so močno vplivali dogodki v za četku septembra. rljan. Sv. Peter, Moste, Bežigrad ln Zgornja Šiška. Dnevni otroški zavetišči v Trnovem in v Spodnji Siski pričneta poslovati, ko bodo prostori na razpolago. Specialni pouk vseli modernih Jezikov -» v središču mesta - po najuspešnejši učni metodi prične v novih tečajih dne 8. novembra. Začetni in nadaljevalni tečaji. Dopoldanski, popoldanski in večerni oddelki. Vpiso\anje dnevno, učnina je nizka. — Zahtevajte nov brezplačni prospekt: Specialni Jezikovni pouk—v središču mesta — Kongresni trg 2 (v Šolskih prostorih Trgovskega učnega zavoda). StarSe ln dljake(-tnje) srednjih, strokovnih ln meščanskih Sol opozarjamo, da prične v ponedeljek, 8. novembra, pouk v »seb naših odsekih: 1. za posamezne strokovne predmete, 2. za klasične in iive jezike, 8. za prlvatiste, 4. vsakodnevna učna priprav-ljnlnica korepetltorij »Napredek«. — Lcčenl oddelkt po Šolah, razredih in predmetih. Izbira predmetov po ielji. Najpopolnejša organizacija, resno delo, odlični uspehi. — Vpisovnnjo dnevno, učnina je nizka. Znhte-vajte nov brczplnčnl prospekt: Cpeclnlne tnstrukclje ra srednje Sole v središču mesta — Kongresni trg 2 (v Šolskih prostorih Trgovskega ličnega zavoda). Kupimo dobro ohranjene slovenske gramofonske plnšio po najvišji dnevni ccul. EVEREST, 1'reSernova 44. Zn staro onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podaril mestni gradbonl direktor v p. g. Ini. Matko Prelovšek 100 lir naineato venca pok. tre. Ani IleSič. Mestno županstvo Izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podplranih. Počastite rajne z dobrimi delil Vnžno za vsakogar sedaj In v bodoče Je znanje knjigovodstva, korospondence, ste-nogrnftje, Jezikov, strojepisja itd. — Novi dnevni In večornl tečaji prično 6. novembra. Izbira predmetov po ielji. Učnina nizka. Informacije: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učn| zavod«. Domobranska IS. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni dnevni ln večerni strojepisni tečaji se prično 6. novembra. NnjuspeSnejSa desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna Sola: Največja moderna strojepisnica, rnznovrstnl stroji. Učnina zmorna. Pouk po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne aH zvočer. Informacije in prijavo dnavno. Na rnzpolagp brezplačen prospekt. — Fosebnl dnovni in vočerni tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, moderne jezike itd. — Izbira predmetov po želji — Trgovsko iičlllšče »Clirlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15. Poizvedovanja Zgubil aem v petek zvečor denarnico i 80 HM od GradlSča 14 do Kongresnega trga. Najditelja prosim, dn najdeno izroči proti nagradi v upravi »Slovenca«. Dramsko gledališče sokošolk se postavi na čelo izredni komisar, ki prevzame vse dolžnosti dru- | štvenib odborov in občnih zborov. Člen 4. Pravni položaj ustanove Oraž-nov dijaški dom se uredi s posebno na- j redbo. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. OBVESTILA »PREVODA« Dodatne živilske nakaznice za osebe nad 60 let starosti. Pozivamo vse osebe, starejše od 60 let (t. j. rojene pred 1. novembrom 1. petek, 5. novembra: Znprto. C. novembra, ob 16.30: »Potopljeni svet«. Bed Sobota. Ooldonl »Kavarnica«, komodija v treh dejanjih. Osebe: Ridolfo, kavarnar — Lipah, don Marzio, plemič — Cesar, Eugenio, trgoveo — Jan, Flamlnio — Raztresen, Tla-cida, njegova žena — Kraljeva, Vlttoria, Eugenijeva žena — Rasbergerjeva, Llsaura, plesalka — Danilova, Pandolfo, lastnik Igralnice — P. Kovlč, Trappola, Giovanni, Ber-tinl, natakarji — Milčlnskt, Vordonik, Podgoršek, brivec — Gorlnšck, krčmar — Blaž. Iležiser J. Kovič, scenograf inž. E. Franz. Operno gledališče Četrtek, 4. novembra, ob 16: »Netopir«, -f Opereta. Red Četrtek. I8S3.), da dvignejo v dneh od 4. do 6. novembra — po možnosti osebno — i vsak v svoji mlekarni novo dodatno živilsko nakaznico »DoSt« za mesec november in december t. 1. S seboj je prinesti osebno izkaznico in navadno živilsko nakaznico, izdano od mestnega preskrbovalnega urada Ljubljana, zn mesec november. Za upravičence, ki nabavljajo kot člnni zavodskih družin živila na posebna nakazila, bo dvignil nakaznice predstavnik zavodske družine pri Prevodu, Gosposka 12-1, soba št. 6. Delitev živil na ' te nakaznice bo sproti objavljena v časopisih. Prva seja stanovanjskega urada V sredo 3. t. m. popoldne je bila na magistratu prva seja na novo ustanovljenega stanovanjskega urada, kakor ga določa zadnja uredba predsednika jiokrajinske uprave. Seje so se udeležili zastopniki najemnikov. Zadnji so pred leti ustanovili svoje društvo, ki ima sedaj uradne prostore v Wolfovi ulici 10-11. Po naklonjenosti predsednika Združenja javnih nameščencev g. dr. J. Hubada ima društvo svojo pisarno v lokalih omenjenega Združenja. V Ljubljani je do 20.000 najemnikov. V interesu najemnikov samih je, da podpro svojo organizacijo s čim večjim pristopom, da bo imelo društvo v članstvu svojo močno oslom-bo za .vse stanovanjske akcije. Sobota, 6. novembra, ob 16: »Tlials«. Red A. Sprememba repertoarja. Zaradi obolelosti Franjc Golobove, ki poje glavno partijo v »Orfeju in Evridiki«, je bila izvajana v torek, 2. t. m., »Thais« in bodo peli danes, v četrtek, Strnussovo opereto »Netopir« namesto napovedanega »Orfeja«. Strauss »Netopir«, opereta v treh dejanjih. Osebe: Eisenstein — M. Sancin, Roza-linda — Mlejnikova, Alfred — Čuden, Ade-la — Ribičeva, Blind — Jelnikar, Falke — B. Sancin, Frank — Jnnko, Orlovski — Dre-novec, Ida — Jnpljeva, Mclanija — Koširjeva, Žaba — Rus. Dirigent S. Hubad, režiser E. Frelih, koreograf P. Golovin. Radio Ljubljana dnevni spored za 4. november: 8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.20 Glasbeni uvod — 12 30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert glasbe za razvedrilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šl-janco — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanska glnsba — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Koncert kvarteta »Fantje na vasi« — 17.45 Narodopisno predavanje — 19 Slovensko glasbo Izvnja radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijnneo — 19.30 Poročiln v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za nnsledn.il dan — 19.45 Mala medigra — 20 Poročila v nemščini — 50.10 Koncert Melpgn orkestra vndi -st1,!in Slenovlc — 21 Operna glasba — 22 Poročila v nemščini. Oboroževanje k vojno gospodarstvo od včeraj K najčudovitejšim najdbam zgodnje evropske železne dobe spadajo Izkopanine v La T6nu ob Neunburškem Jezeru. Ko se jo leta 1S58 posrečilo sturlnoslov-eema Sohwabu ln Desorju Izkopati predmete velikega obsega, Je bilo koj Jasno, da so naleteli na predzgodovinsko orožarno Ka stotine mečev z okrašenimi nožnicami, Široko ln nazobčane konice sulic, kt so bile deloma Se nerabljene in tudi nedodelane, je pričalo o visoki tehniški Izurjenosti te zgodnje dobe, ki spada nekako v poslednja štlrl stoletja pred Kr. rojstvom. TI Izdelovalci orožja eo morali biti vešči obdelovanja železa. Njih izdelki so po oblikah sllčnl drug druge- to nadlegovanje, zakaj nalogo brambe domovine so bile pač važnejšo kot pa udobnost zasebnikov. Soliterjt so prejemali za avoje, no preveč »mtčno« delo, prav lep zaslužek. Dobili so 30—40 goldinarjev za stot «o-lltra. Soliterji so Imeli svojo posebno zadrugo ln posebno bandero. Vojna leta 1812 do 1815 je bila tudi totalna vojna Oboroževanje Pruslje sploh no bi bilo po sesulu 1. 1807 mogoče, brez šlezijske-ga Industrijskega revirja In brez tvor-nie, ki jih jo bil dal postaviti Friderik Veliki. Tako pa so je moglo po odhodu Francozov 1. 1809 koj začeti oboroževa — —------ ----------„---- ,................- .....------ ------ mu. Meči, ki so dolgi po 80 do »5 cm, I nje. Plavži v Creuzburg-Malapaneju, iz-lmajo dvorezno ln le nekaj milimetrov debelo rezilo, ki se le malo zožuje od člelovalnlce surovega železa r KBnlgs-htltte In livarna v Ulelwltzu ao pošiljale material v orožarne v Berlinu, Kolber-gu, Potsdamu Itd. Ker je bilo pomanjkanje strokovnih delavcev ln denarja, so začeli Jemati rokodelce lz vrst vojaških čet, ki so jib porazdelili med tako zvane rokodelske polko. Skupno s pametnim Izrabljanjem delovnega načina se je ta sistem sijajno obnesel, in tvor-nlca h Glclvvltzu je na leto Izdelala 170 topov. Vsa ta gospodarska priprava osvobodilnih bojev Je zahtevala velikanske napore ln brezmejno denarno žrtve, kar se Je poznalo v vsem življenju prebivalcev, ki Je moralo plačovatl čez mero visoke davke. Skoraj vsi uradniki ln častniki pa so prejemali le polovično plačo. To so bili hudi časi. a samo te žrtve so omogočilo zmago. Takrat So nI bil znan naziv »totalne vojno«, pa jo bila vojna vendarle prav tako totalna, kot je dandanašnji. ročaja do konca. Tudi nožnice so železne ln so Jako skrbno okrašene. Konice bu-lio so po obliki podobne današnjim bajonetom. Dalje bo našli ukrivljene železne plošče, ki so bilo pribite na lesene ščlto ln še številne bronaste plošče, ki eo jih nosili vrh usnjatil) čelad. Vse to orožje ln oboroževalni predmeti imajo majhne vtise ali bolje — nekakšne znake, ki jih smemo smatrati kot Eiiamenja tvornic Orožje iz Izkopanin v La Tčnu jo bržkone močno tekmovalo es orožjem lz sredozemskih dežel. Rim v borbi za železno rudo V davni Grčiji ln starem Rimu nI bilo Izdelovanje orožja nič voč rokodelska obrt, ampak jo postalo že Industrija. V teh veleobratlh so bili sužnji kot delavci ln odtod eo izvažali orožje tudi v Ino-e:emstvo. Manj znano pa Je nemara to, da Je bil grški državnik ln govornik Do-mosten lastnik tvornice Za meče, kjer Je bilo zaposlenih Štirideset sužnjev, ln Je bil hkrati tudi lastnik tvornice za nože E dvajsetimi sužnji. Tretji izmed desetih govornikov lz Atlke, Grk Lizij, Je bil ekupno z bratom Polemarkom v Plreju lastnik tvornice ščitov, kjer Je sto petdeset sužnjev izdelovalo Ščite. Ta dva brata sta razpošiljala na tisoče ln tisočo Ščitov po vsem svetu ln sta Imela v Afriki. Aziji. Italiji in Španiji svoje trgovske pooblaščenco, ki so jima posredovali naročila za orožje. Rimljani so. že dolgo pred Kr. r, Izkoriščali železne rudnike na Elbl, v No-rlku ln v Španiji ln že o priliki svojega prvega pohoda na sever, eo odkrili železno rudnike na Štajerskem ln so ondi začeli kopati železno rudo Vso to rudo eo uporabljali za izdelovanje orožja. Kadarkoli so prišli v kako novo pokrajino, so Jo dali po svojih rudniških geologih preiskati. Splošno izdelovanje orožja 2eleznl rudniki na Štajerskem eo pripomogli v 10. stoletju po Kr„ da so se razcvetele orožarnlce Štajerske ln Koroške. Takrat sta bili obo te dve deželi oboroževalni središči Evropo ln nekatero velike beneško trgovske tvrdke so pre-peljavalo ondi Izdelano orožje v preko-morsko deželo. Evropski knezi ln vojskovodje so sklepali s štajerskimi ln koroškimi Izdelovalci orožja posebne pogodbe in malo kasneje so izdolovalcl pušk. ki so bili v službi dvorov, dajali nnročila za proizvajanje posebnih vrst orožja, ki so si jih sami izmislili in iznašli. Ko jo prišlo na površje strelno orožje, Je nastalo tudi vprašanje munlclje, ki jo povzročalo vojskujočim se državam prav toliko skrbi kot dandanes. Predvsem je postal soliter Jako važna surovina zaradi Izdelovanja smodnika ln po tem so dobili tisti, kt so Iskali soliter, posebno Ime »soliterji«. Ker jo pa soliter najti vedno lo tam, kjer se sesedajo dušlčnate ln gnljoče snovi, bo bili tudi zasebni ljudje moteni v svojem življenju. Kakor blisk lz Jasnega so se pojavili »soliterji« v hišah meščanov ln na kmečkih posestvih, začeli so razkopavati tla v hlevih ln so polili vodo po razkopanl zemlji, da bo pridobili soliter tz zemlje. Lahko si mislimo, da so btll »soliterji« zares ne zaželeni gostje, zakaj ne glede na neprijeten vonj, so pustili za seboj velikanski nered. A proti temu bo nI bilo moči upirati. Vsakdo je moral pretrpeti Lesna analogija in hriminalisfika Moderniziran vodovod - Razdelitev dela v smrekovem deblu - Gkcli 10,080 vrst lesa Ali je priroda starokopitna ali mo hrnsta je zlasti različni, težki tropski les take vrste, da pa je moči razžagati na prav tanke plasti, ki so potrebne zlasti za čolne, pa vendar ne prorlre voda skozi ta les, ki ima celice z debelim ostenjem. V starosti doživi drevo isto kot Človek, ki ima udnico ali skrnino. Med njegove celice se naberejo rudninske soli. smola in lepljive snovi in les ni več prožen. Zato so mladi hrasti bolj žilavi kot stari, častitljivi orjaki. 67. Grofič je s tresočo roko segel ponj in ga hlastno izpil. Mehek mir jim je zaplat po telesu in utrujen je sedel h kaminu. derna? Človeku pravimo, da je moderen, če ga prešinja vol ja, da bi vedno izpopolnjeval svoje stvaritve in n' nikoli zadovoljen s tem, kar je storil. Kako je priroda zahtevna, je najbolje izraženo z razvojem naših dreves, Spo-četka so bili na svetu samo iglavci. Njih telo se gradi iz dveh vrst celic, iz loko zvatiih strženastih c?lic, ki so v njih hranilne snovi ohranjene in se jk> njih pretakajo, in pa iz cclic, ki . - „------ tvorijo lesna vlakna in ki imajo dvo- \ Kažipot med pragozdnimi debli je nalog: da utrjujejo deblo in spre-, ., ...... , ... vajajo vodo po visokem deblu, ki ga . č>ovrk b' ',0J.al; .H.a ,kak 1.es.n> Prc; korenine izžeroajo. Počemu naj bi ena i kupčevalec takoj loci les od lesa. A vrsta celic opravljala dvoje del? Raz- j Je tp/.ko.. oClt' smrekov les od jel-rlelitev dela, to je seslo. Ko so nastala j k„°lT' ^LiliJu Jll.J„n listnata drevesa, jih je priroda onre-mila s 3 vrstami celic. Tista celična zadruga, ki tvori lesna vlakna, je odslej skrbela le še za držo drevesa, a debele celične stene so dale lesu trdnost. Vodovodne cevi v deblu pa, so posebne celice. Drevesa pod drobnogledom Če zagledaš na sprehodu knko posekano deblo, mu izlahka določiš starost, Treba je le, da prešteješ temne kolobarje na prerezu, in že veš, koliko »križev ima na hrbtu«. leseni dobijo celice lesnih vlaken debelo oste-nje in se zožijo, n spomladi, ko je vprašanje vode bolj važno kot trdnost, dobijo celice tanko ostenje, razširijo se in tvorijo široke, svetle obroče. Str-ženaste celice, ki se liki plameni širijo od jedra proti lubju, pa dajejo vrsti losa njegov poseben videz, ki je zlasti pri hrastu, izredno lep. Po grčavosti dožene strokovnjak, kakšen je ta ali oni les, če ima drevo pred seboj brez vej in lubja. A tudi najboljši strokovnjak se je v dvomljivih primerih že zmotil.. Tedaj mora poseči vmes znanstvenik, ki preučava anatomijo lesa, ali tako rekoč njegov »okostnjak«. Fine ploskve lesa, ki so lanjše kot sto-linka milimetra, položi pod drobnogled, da sjx)zna zgrajo dreves. Ta spoznanja pomagajo vsem, ki uporabljajo les, tn tudi tistim, ki kupujejo pohištvo ali si dajo graditi hišo. Hrasti z udnico Če potrkal s prstom na deblo in se na drugem koncu zasliši dober in jasen odmev, jo to le približen dokaz, da je le« dober. Kaj natančnejšega povedo o tem jioskusi s pritiskom, vlečenjem in upogibanjem. Izmerili so, da vsebuje dober les vlečno trdnost 5000 kg na kvadratni centimeter, kar ustre- ' za trdnosti tekočega železa. 7, drobno- I gledom gre ta stvar hitrejše in preprostejše od rok. Že en sam pogled nam pove, ali tisti les zdrži več ali manj. Dober les se lomi na dolge trske. Celične stene so, kot nam pokaže drobnogled, po dolgem dobro slrnjene in močne. Če so posebno enakomerne, I tedaj je bilo tisto drevo dobro prehra- ' njeno, in če je poleg tega rastlo na j visokih gorah, kjer je zaradi mra/H j počasi rastlo, potem je njegov les še ■ Cbcrrcste abgeschosscner anglo-amerlkanl-posebno dober. Čim bolj široke celice ■ seher Terrorbomber — Ostanki sestreljenih ima kak les, tem bolj je mehak. Mimo ! angleško-amerlških terorističnih bombnikov tranji ustroj povsem različen in ima temu primerno tudi druge lastnosti. Mimo tega je pa na svetu 10.000 vrst lesa! Tu pomore torej le natančna preiskava. Anatomija dreves pa ne zanima samo lesnega trgovca in raziskovalca prazgodovine, ki iz najdbe lesenih predmetov sklepa na šege nekdanjih prebivalcev, marveč se časih tudi oko postave zapiči v kak kos lesa, in njegova zgroja razodene kaj takega, kar se zločincu ne bi nikoli niti sanjalo. Morilec Lindbergovega otroka je svoj čas prav nepremišljeno ravnal, ko je pustil lestvico, ki jo je uporabil, sloneti ob hiši. S preiskavanjein gradnje lesa in vrste lesa lestve, se je posrečilo dognati, odkod da je lestev, in je bilo moči nato prijeti zločinca. Marsikateri zločinec je zaradi kakega kosa lesa ki je prišel v roke kriminalnim Saj š< raznih pragozdni h debel! Večkrat je . ta dragoceni les nntamfjio drug druge-, uradnikom, zašel na svojem begu v mu podoben, pa je vendar njegov no- I zagato iu so ga prijeli. Kratke, zanimive prigode Riba, dolga II metrov V pristanišču mesta Aleksnndrette je vrglo morje na suho mrtvo ribo nennvndno velikosti. Dolga jo nič manj ko 24 metrov in telita 13.000 kilogramov. V želodcu to ribe so našli epolete nekega Inozemskega stotnika in kosti človeške roke. Kmetica Je preprečila železniško nesrečo Znrndl Izredne prisebnosti je nekn Španska kmetica preprečila hudo železniško ne-eročo. Na prosti Madrid—Snntandor jo za ostrim ovinkom opazila velike kupe knmo-nja, ki so so bili zaradi deževja usull s hriba. Kmetica Jo vedela, da bo čez nekaj minut prišel brzovlak za v Madrid. Stopila je na tračnice ln Je začela z rnto mahati, tako da se je vlak zares ustavil. — ■SI 0GB Trecej časa Je bilo treba za odstranjevanje grušča ln šelo nato je mogel vlak dalje. Špansko železniško ravnateljstvo jo podelilo kmetici, ki je rešila vlak ln življenje več osob( posebno priznanje. Z veronalom lovijo lisice Že nekaj let se je rod zvitorepk na Danskem tako razmnožil, da so ljudje znrndl perutnine vsi obupani. Zato žo nekaj časa Iščejo kako sredstvo, da b! zmanjšali Število lislo. Dozdeva se. da «o to sredstvo našli z nekim navodilom Iz Norveške, ki je z njim moči lisice izlahka uničiti. Zlasti priporočajo veronnl. I)ve tableti Jo treba dati v kakega ustreljenega ptiča ln dati ptiča kot vabo na primerno mesto. Clm lisica požre ptiča In veronal, jo obldo spnnee in omotica, tako da jo dobiš brez najmanjšega itrela. Šolski ponk po radija 2e ls Madžarske so poročali, da so ondi uredili Šolski pouk po radiju, zdaj pa javljajo enako vest ls Francije, da se jo začel v oktobru radijski Šolski pouk za vse tisto kraje, kjer so šolarji zaradi bombardiranja ne morejo Se zbirati v Šolskih poslopjih. 2e t prvem delu vojne v Franciji, to jo pred nemško-francoakim premirjoin v poletju 1940, so bili uvedli tnk Šolski pouk. Pri sedanjem načrtu rndljskrga Šolskega pouka pa Imajo tozadevne oblasti v mislih le preskusno dobo ln hodo zbirali uspehe te nove metode, da doženejo, kako so bo obnesla. Prijateljska pomoč med perutnino V nek| majhni Švedski vasi je nedavno reSila go» življenje kokoši. Potek rešitve je opazoval kmet, ki se je skril na prežo, ker se je bal, da je lisica ukradla eno od kokoši ln je zato hotel zalotiti lisico. Ob ribniku je zagledal kokoš, knko eo je sama samcata sprehajala gor ln dol. Kmalu so je pojavila lisica, ki se je previdno priplazila do kokoši. V poslednjem hipu pa jo kokoš spoznala nevarnost, zletela je in so usedla na hrbet — goskl, ki jo plavala po ribniku. Goska je čim hitreje odplavala 1* območja nevarno sovražnice. Lisico pa jo doletela usoda v obliki dobro pomerjene krogle lz puške. se ne ves... da vsebuje kostanj 70 odstotkov škroba, 8 odst. beljakovin, 6 odst. olja in 10 odst. sapouinov? Zatorej jo kostanj jako redi len. ...da so v japonskih vodah posebne vrste koralde, ki so tudi po 3 6ioto težke? ...da so nekdanjega slavnega filmskega zvezdnika l'attyja spravile od njegovega fKiklicn le vplivna ženska društva, ki so mn zamerila način njegovega življenj« in premnoge škandale, tako da je prišel na beraško palico? ...da jo palača Venezia v Rimu, kjer je stoloval Mussolini, že več kot 300 let kraj najfiomembnejših zgodovinskih dogodkov? ...da so v živalstvu ljubosumne samo opice? ...da se težnost zemlje ob času bibavice le za devetnujbtmilijontinko poveča ali zmanjša? ... da imamo v severni Evropi na jezerih več plavajočih otokov, ki se njih dviganje iznad vode in pogrezali je vanjo ra/laga s tem, da to povzročajo podzemski plini? ...da je bil Li Tai Po, ki je bil krog leta 701 rojen v Sečuanu, poleg Tu r ii i a največji pesnik Kitujske? ... da so na nekem švedskem velepo-sestvu baje dognali, da dajejo krave ob spremljevanju godbe povprečno z.a 0,2 kg več mleka na dan, ko brez to »zabave?« ...da so se od nnhiterijuma, ki jc bil predhodnik našega konja, iu jih je kakih 20 milijonov živelo jk> gozdovih Azije, Evrope in Severne Amerike, ohrunili preostanki saino kakih 70 ži-vuli do današnjih dni? ...da je krvno maščevanje pra-oblika pravosodstva, ki nalaga najbližjemu krvnemu sorodniku kakega umorjenca dolžnost, da tistega morilca ali njegovega sorodnika ubije? Krvno maščevunje je še dandanes v navadi nn Korziki, v Albaniji in pri nekaterih necivilizranih plemenih. ...da je bil Eufranor slaven grški kipar in slikar iz. 4. stoletja pred Kr. r. in se ni ohranil niti eden njegovih umotvorov? !7 otrok enega očeta Zakonski dvojici Doistler v lllrsebliorgu oh reki Snalo Je bil rojen 16. otrok. Doistler je v drugo poročen in iuia iz obeli zakonov 27 otrok. Iluda sraka Ko se Je nokl moški prt Enskirehenu sprehajal po cesti, je nonndoina zaslišal obupno otroško vekanje. Iskal jo okoli in je na nekem vrtu opazil otroški voziček, ki Jo nn njegovem robu čepela srnka in kljuvnla dojenčka po glavi. Moški jo moral preskočiti ograjo lil s palico prepoditi hudobnega ptiča, proden jo bil otrok rosno ranjen. Znkonskl prstan — 151 let v njivi Izredna najdba jo osrečila to dni nekega kmeta v srednji Nemčiji. Ko Jo kopal krompir, je našel zakonski prstan, ki ga jo bila njegova prababica izgubila prel 150 leti. Na zakonskem prstanu Jo letnica 1704. V Stockholmn, v novembrn. Peto leto vojne je dobilo v Angliji narod jako zamišljenih, precej zdvajajočih in časih celo notranje oslabljenih ljudi. To se človeku čudno dozdeva. Čudno je namreč, cla je videti, ko da bi Angleži to, knr so pridobili z. vojnim udejstvovanjem, izgubili glede na notranjo gotovost. Pojasnilo za ta [kija v dobiš le iz presojanja skupnega duhovnega nastrojenja notranje zavesti, ki jo Anglija v njej po štirih letih vojne. Pri tem presojanju, je pač potrebno, da se zdaj pa zdaj ozremo na oba poglavitna zaveznika Anglije. Zakaj usoda Anglije v tej vojni je ta, da stoji sredi med Sovjetsko Unijo in Združenimi ameriškimi državami. Le če človek vidi Anglijo in njen imperij vedno med obema velikima kontinentalnima državama Azijo in Severno Ameriko, je moči dandanes zares razumeti duhovno stanje Anglije. Odnos Anglije do te vojne se v eni točki temeljito loči od onega obeh zaveznikov. Anglija se bori za življenje za obstoj kot svetovna sila. To, da se tudi boljševiški sistem v sovjetski državi bori danes z.a svoj obstoj, že ni dokaz za nasprotno, zakaij smoter obeh je različen. Stalin in Roosevelt, oba stn hotela v tej vojni in s pomočjo te vojne povečati oblast svojih dežela in razširiti svoj vpliv. Anglija je hotela ščititi svoj obstoj, ki je o njem mislila, da je ogrožen po Nemčiji in je znto začela vojno proti Rei-eliti. S tem pa jc naredila Anglija zgo- dovinsko pomoto, ki pa njena pred-zgodovina sega seveda daleč nazaj. V Angliji že predolgo primanjkuje preudarnih državnikov, ki naj bi spoznali, da pravi nasprotniki imperija ne morejo nastati v Evropi, marveč v sličnili obsežnih državah. Kaka bolj uvidevna politika snričo Evrope ne bi torej pripustila, da bi se pojavili predpogoji za to vojno. Angleške usodne zmote Pomota, ki je pritirala Anglijo v vojno proti Nemčiji, jo imela mnoge in hude posledice. Zaradi svoje vojaške slabotnosti jc bila Anglija prisiljena vzeti pomoč kjer koli in kakršno koli. Gosjjodarsko se je predala Se vero-Američanom, politično mi bolj-ševikom. Dokler s0 bili Angleži do vratu v vodi, — po Churchillovih besedah je bilo to v poletju 1912, — so bili veseli* da so sploh imeli kake zaveznike. V prvih treh letih vojne so v Angliji mnogo govorili o povojnih zadevali in o obnovi. Kak inozemski opazovalec je dobil v cčkrat vtis, ko da bi se ti razgovori pletli v brezz.ra»nem prostoru, saj so povzročitelji neštetih načrtov, ki so bili tedaj ustno in pismeno objavljeni, pač pozabili, da je lice sveta, ki so zanj narejali svoje načrte, še povsem neznano, čim bolj sc zdaj vojna bliža svojemu koncu, tem bolj so se v Anrrliji umirili ti povojni problemi. Začeli so spoznnvnti ali vsnj slutiti, da ho svet po tej vojni povsem drugačen in mnogo manj angleški, kot je bil svet pred 3. septembrom 1939. To spoznanje je bridko in celo tragično: Zveza med krivdo in usodo se dozdeva nerazrešljiva in tudi glede konca je videti, ko da bi spominjal na nepojmljivo logiko antičnih žaloiger. Če bi v bodočih stoletjih hotel kak duhovni posnemovalec Angleža Gib-bona ponazoriti v kaki slavni klaisični obliki propad in koncc britskega svc: tovnega vladarslva, bo odmeril tej vojni brez dvoma jako značilen in bržčas odločilen pomen. Slutnja o tem usodnem razmerju se danes spet zrcali v notranjepolitičnem naslrojenjo Anglije, število tistih, ki še menijo, da bi utegnila Anglija ostati po lastni moči svetovna oblast, kor je bila še pred petimi leti navzlic vsemu, kar je utrpela glede na moč in vplivnost, je pač nrav majhno, če odštejemo pripadnike najstarejših generacij, je le še malo tistih posameznikov, ki bi ob čustvu neke politične romantike radi pritegnili zvezo z onim »velikim časom« angleškega svetovnega pomena v 19. stoletju. Saj bi človek rad občudoval njihovo dosledno angleštvo, če jih ne bi iikrati njih pomanjkljiva stvarnost njihovega gledanja v svet nestvnrnosti zavračala. Drugi pa vidijo rešitev Anglije »amo v skupnem sodelovanju z drugimi silami — in tu se dandanes ločijo v Angliji duhovi. Z Moskvo ali z USA? Že prevzeta razdelitev političnih struj in nazorov na desno in levo se lahko upošteva tudi tu, če sc le zave- damo sliematičnosti take porazdelitve. V Angliji pomeni zdaj »na levo in na desno« toliko, kakor za in proti so-delovsnju s Sovjetsko Zvezo. Ker so pa vsi — razen zgoraj omenjenih izjem — zavzeti za mednarodno sodelovanje kakrš.ne koli vrste, tedaj pomeni danes desno toliko kot za Severno Ameriko. Seveda bi bila idealna rešitev enakomerno sodelovanje z obema silama, pri čemur bi Angliji pripadala ne samo posredovalna, ampak nemara calo odločilna vloga. Na tako miselnost se opira pač tudi zunanjepolitična podstavka »Timesa«, ka.kor je bila pojasnjena v znanem članku z dne 10. marca tega leta. Med idealom in resničnostjo pa zija tudi tu prepad, ki se dozdeva zmeraj bolj nepremostljiv. In tako je prišlo, da se je v Angliji polagoma izcimilo mnenje, da bo nemara prišel čas, ko bodo prisiljeni, da se odločijo za enega od obeh zaveznikov. Tu se Članek odločno zavzema za lo, da se mora izbira odločiti v prilog Moskvi. Vzroki so ideološke vrste. Brez dvoma je res, da ni nemara nikogar, ki bi hotel v Anglijo uvažati boljševizem. Pripadniki socialističnih idealov pa menijo, da utegne le od vzhoda priti zadosten sunek z.a socialno reformo, in pravijo, da bi ti mogli z lahkoto urejati vpliv boljševiških idej. Kolikor se prištevajo k pristašem sodelovanja z Sovjetsko Zvezo tudi konservativci — in teh ni malo, kakor priča že omenjeni članek v »Timesu« — so njih povodi bolj zunanjepolitične vrste. Ti menijo, da Severna Amerika ne ho zmeraj voljni, da bi uveljavljala svoj vpliv v Evro- pi, in torej mislijo, da mora to nalogo delili Anglija z Moskvo. Vse je torej jako nejasno, vendar je s tem ojačen vtis negotovosti, brez-načrtnosti in nesmotrnosti, ki so že dolgo znaki britske zunanje politike. I udi v Angliji to občutijo. Prav problemi, ki so nastali v zvozi z razvojem v Italiji, so povzročili, cla vladi očitajo, da ne zasleduje nobene jasne zunanje politike. A kritiki sami ne poznajo nobenega izhoda. V tem oziru kakor tudi glede nn zunanjepolitična vprašanja stoji Anglija spet in spet pred vprašanjem, ali naj se usmerja proti Moskvi ali proti Wa«hingtonu, a kake londonske zunanje politike očividno sploh ni. Pomanjkanje lastne zunanje politike pa pač ni samo prehodna, ampak je to brez dvoma znak političnega propadanja moči. To je duhovni in splošni položaj Anglije na pragu petega leta vojne. Ne glede na vojaške uspehe, ki v njih vidi Churchill prav zu prav svoje |>oslnn-stvo, se britska državna ladja brez. moči vrtinci v valovih razglabljanj o politični moči, ki njeno velikost sedanja vojna še niti malo ne očrlava, ker ni zadosti moških in ti-tili sil, ki smer določajo in držijo. Narod vidi ali vsaj sluti to stanje, a nP more z ozirom na to ničesar spremeniti. 'I udi danes se dozdeva dvomljivo; ali bi bila mogoča kaka sprememba, ker vojni cilj Anglije ni več dosegljiv. V Angliji razpravljajo dtines o tem. da se bo zadnje dejanje velike drame kmalu začelo. 1 o ho pač pravilno, a njeeo-vega konca še ni videti, na vsak način pa izid tega zadnjega dejanja ne bo v blagoslov Anglije. Džingiskanovi Mongoli na pohodu MiMMMMaM^^MiailMMMMMBBBBMMM——W—Mil I IIHIIB—B—mMl—M—Ml Ta mlade/. — še pravi otroci — mora sama od sebe poiskati nove pašnike, čc stari niso \eč dovolj izdatni, mora sama uloviti konja, ki je s paše zašel kamor koli v pusto stepo in mora opaziti tudi najmanjšo glavo, ki bi se pojavila tam daleč na obzorju in to takoj sporočiti odraslim: bil bi to namreč laliko sovražnik, ki bi rad posegel po njihovem največjem premoženju — konjih. Trda jc nomadska šola. Ze kot dojenček se mora otrok udomačiti na sedlu, ki mu odraslemu postane drugi dom. V tej šoli so se izbistrile sivo-zelene Timudžinove oči, so postala tcnkoslušna njegova ušesa, se poostrili vsi njegovi čuti. Na paši je sedel navadno daleč vstran od svojih vrstnikov; iz napol priprtih oči je opazoval mirno pasočo se živino, toda ni se zavedni tega. Pred njegovimi duhovnimi očmi so se prikazovale vse drugačne slike: pred seboj je videl lepo orožje, pritrjeno ua stenah očetnega šotora. Kratke in zakrivljene turške sablje, dolge in ostre sulice, puščice in tulce iz slonovine, okrogle ščite iz ustrojenega usnja, prekritega z loščem, trdim kakor železo. Odkar pomni, mu teče življenje tako kukor njegovim vrstnikom in kn-kor vsem drugim. Vsi žive enako kakor odrasli vojščaki. Kljub temu pa zapazijo sem iu tja že stari, vsega vajeni in neizprosni vojščaki, da ima ta dečko presenetljivo telesno moč, iz-duha. Med vrstniki je vedno vodja ro-redno bistrost in nad vse okretnega koborcev. Njegov brat Kasar pu nu-čeluje lokostrelcem. Otroci nosijo podobne obleke kot odrasli. Oblačijo si kožuhe na golo telo. Kakor zahteva pač letni čas, nosijo sedaj ice z dlako navzven ali pa navznoter. Če pa ima morda kdo pravljično srečo, da je lastnik kar dveh kožuhov, potem pozimi zleze v oba. Vse krdelo in vsako krdelo v Mongoliji živi v sedlu. Nihče ne hodi pes. Njihove živine ni vredno niti pogle-dati, majhna in neznatna je. Pa je kljub temu zanj«' nekaj posebnega in izrednega, seveda tudi drugocenegu. Žilava jo, hitra in skromna, pruv modra; in vztrajno prenaša vse napore, prav vse. Či bi kdo dejnltem nomadom, da jo njihovo življenje pomilovanja vredno in bedno, bi ga ošvrknilo vse polno začudenih in vprašujočih pogledov. Zakaj pomilovanja vreden, zakaj be- den? Tako so živeli očetje, tako dedje in pradedje. Kuko bi bilo sploh mogoči drugače živeti v puščuvi Gobi? lu končno, ali je katero življenje bolj zavidanja vredno kakor pruv to tukaj: pod neskončnim nebom, v neprestanem boju z vsemi zlomi bogovi, v nepretrganih spopadih s tako številnimi sovražniki, nu hrbtu zvestega konja — življenje svobodnega moža!... Timudžin je bil s trinajstimi leti že ec] mož. Pa so bili že od iftkdaj fantje njegovih let pri Mongolih celi možje. Le da jim tega ni bilo treba vedno takoj dokazovati. Timudžin nu je moral to s trinajstimi leti v dejanju dokazati. Njegov oče, poglavar krdela, je namreč umrl nenadno. Najbrž so ga zastrupili znanci, ki so prišli od sosednega krdelu na obisk. Po nepisanem zakonu, veljavnem zn vso stepo je postal naslednik in novi poglavar krdela trinajstletni Timudžin. Io se je zdelo v^oni drugim možem v krdelu kuj smesno. Pa jim res ni moglo biti do tega, da bi jih vodil trinajstleten fante. In tako se je zgodilo to, kar je moralo priti. Nekega lepega jutra jo zapazila Timudžinova mati, da je noč vzela večino šotorov v taborišču. Več kot polovica mož jSlov.« pod »Kino« it. 7479. (k PORODNI PRSTAN s črkami »Anica 10. II. 1934* sein dne 1. nov. popoldne izgubil na poti Kodcljcvo—D. M. v Polju. — Poštcnepa najditelja naprošam, da pa odda v upravi »Slov.« pod št. 7476. Večje, zdravo SKLADISCE IN SUPO lahko ločeno, vzamemo ▼ najem. Pismene ponudbe uprnvi »Slovenca« pod »Začasno« St. 7481. NE POZABITE KUPITI ROMAN V SLIKAH IVANHOE« Po mukepolnem trpljenju nnm umrla uaša nadvse dobra žena, mati iu tašča, gospa Marija škerbic Popreb nepozabne pokojnice bo ▼ četrtek, dne 4. novembra 1943, ob pol 3 popoldno z Žal, iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana ▼ soboto, dne 6. novembra ob pol 7 v ccrkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, dne 3. novembra 1943. Žalujoči: PETER, mož IDA por. MRZLJAK, hčerka IVO, zet in ostalo sorodstvo. Ne odlašajte z naroiilom Sloventtve Knjižnice Naročnike na III. letnik bomo sprejemali le se do meseca decembra t. 1. V „Slorenčovi knjižnici" bo rastopnna književnost 15 narodov. Tako lepega izbora knjig vam ne nndi nobena druga zbirka. Po nizki ceni si lahko sedaj omislite lepo družinsko zbirko knjjg. Slovenčevo knjižnico lahko naročite pri upravi, Kopitarjeva 6 v Ljubljani, pri podružnicah v Novem mesiu in Kočevju in pri vseh naših zastopnikih po drugih krajih. =1 56 Vinko Beli či i Glasno in veselo sta se razgovar-jala in si trkala z vinom. Ob slovesu se je Marko spet zresnil in ponovil *vojo misel — Janku se je zdelo, ko da sliši v snu: »Kadar bo v vseh ljudeh mir, ne bo na svetu več nobene bede, nobene bolečine.« In čez čas. »Žal se to nikdar ne bo zgodilo, in to je prekletstvo, kt leži nad človeškim rodom: brezkončna borba zla z dobrim.« Nekaj dni kesneje pa je Janka obiskal novi profesor zgodovine, su-plent Jože Kočevar. Ogledoval se je okoli sebe in je videl, da se Petrnsi-eevo stanovanje v osmih letih ni bog-vekaj spremenilo. Le nekaj novih knjig je gledalo iz omare, le stenska slikarija je bila druga. »Vse na svetu se vrti,« je v zadregi spregovoril mladi suplent. »Vi, gospod profesor, odhajate tja, odkoder jaz prihajam.« »Zdaj vam nisem več gospod p fesor,« ga je dobrovoljno zavrnil J; ko, »zdaj, dragi Kočevar, sva stanovska tovariša. Ker se že od prej dobro poznava, predlagam, da se tikava.« Kočevar ni utegnil priti ro- an- zadre- N ovala go, zakaj Petrušič mu je že krepko stisnil desnico in nadaljeval: »Nekaj pravice imam,- da te vprašam. ali si žc poročen.« Kočevar je v nasmehu odvrnil: »Sem, čeprav še ne nosim poročnega prstana, kakor vidiš.« »Ne razumem te.« »Dekle imam, nevesto, ki jo bom kmalu vzel za ženo. To se pravi, da sem že vezan, da nisom več svoboden.« »A tako,« je mračno, zamišljeno rekel Janko, kar je Kočevarja spravilo v neprijetno zadrego. »Kaj hočeš, takšen je naš rod. Morebiti ni vselej in povsod najlepše in najboljše, lahko pa rečem, da je dobro dekle žo marsikaterega lahkomiselnega in nerodnega študenta zresnilo in spravilo na zrelo pot.« »Ali ji je ime Lija?« jc čez ca« vprašal Janko. »Oh!« je vzkliknil Kočevar ii* se nasmejal. »Kje jc že. Lija! Nič si ni-mava očitati, čista sva drug pred drugim. Tik, preden sem ji po maturi mislil napisati zadnje nismo, se mi je izneverila. Našla je boljšo priliko in me pustila. Zdaj je poročena, kakor sem slišal, ima žc dva otroka.« Zunaj «o se pred oknom zibale pre-čudno lepe rdeče in bele vrtnice. »Ime ji je Zorka,« je ko zase tiho spregovoril Kočevar, »in je po poklicu učiteljica.« »Gej, Jože, jaz sem pa mislil, da ne boš prevzel le mesta za mano, ampak tudi to solio.« »Če bi poslušal Zorko, potem bi sc ti tudi ta misel spolnila,« jc rekel Kočevar. »Ona se boji, da ne bova mogla živeti ob moji plači, in je hotela ostati v službi. Kakšen zakon pa je to, ako živita mož in žena narazen! Dovolj dolgo sva hrepenela drug po drugem in zaslužila sva skupno življenje.« »Ti si velik idealist, dragi moj,« ga je prizanesljivo opomnil janko. »Pogumen si, da te mora človek zavidati. Jaz ti ne bom dajal naukov. Gotovo si sam vse razmislili in najbolje veš, kako je.« »Še srednja pot je mož.na,« je Tekel Kočevar j in videti je bilo, kako težka mu je misel nn rešitev, ki bi zadovoljila njega in Zorko. »Morebiti bo dobila novo službeno mesto kje v bližini.« »To moraš kako urediti, zaikaj ustanovitvijo nove družine so vsaj prvi čas združeni veliki in najrazličnejši izdatki.« }, . »Nekako že pojde. Dovolj imam tujih miz, podnrjenega kruha in zatohlih stanovanj. Rad bi bil že na svojem.« »Ta soba,« in Kočevar se je oziral okoli sebe, »mi je zelo všeč. Ko se preseliš v Ljubljano, se jaz naselim tule. Vsaj za prve mesece bo.« Zvečerilo se je in odšla sta na Ma-rof. Na jasnem nebu pa so se prižigale zvezde, med cvetočimi vejami dišečega grma so se spreletavale svetle kresnice. j . Novo mesto je sanjalo v Iucin in sladko mrmrajočem šumu. IX. Ljubljana.. < Profesor Janko Petrušič je 6topil iz vlaka z velikim kovčegom, ozrl se v živo vrvenje okoli sebe in se nasmehnil Mojci, ki mu je mahala > iz gneče pri izhodu. Stisnila sta si roko, se trenutek gledala, kakor bi pomiš-ljala, ali bi se poljub spodobil — in liista se jx>ljubila, zakaj med njima je bilo vendar še mnogo nerazjasnje-nih in nerazčiščenih stvari. šla sta jw ulici, ki jo je zalivalo junijsko sonce s svojo lučjo in toploto, in nista mnogo govorila. Smehljala sta se, ko da hodita po pravljični deželi. Ljubljana.. < Janko je gledal naokoli. Vse mu je bilo znano in vse obenem novo. Nikogar v vsej množici, ki jo je sreea-vnl ali ki ga je prehitevala, ni poznal. Ljudje so brzeli za svojimi posli, zdaj zaskrbljeni in zamišljeni, zdaj spet glasni in nasmejani. Šum velikega mesta se je prelival iz ulice v ulico, življenje je valovilo naglo n neutrudno, z ure na uro, noč in dan. Ljubljana jk> petnajstih letih/., Veliki razkošni hoteli, moderne stanovanjske hiše, beli nebotičnik se je spustil v drzno tekmo s častitljivim starim Gradom, svetlo Trimostje je ljubko povezalo oba bregova Ljubljanice. Novi cestni predpisi urejajo promet. llupanje, piskanje, cingljanje, zvonjenje so bliža, se oddaljuje, se oglaša, potihujo — brez konca in kraja. »Stopil bom v hotel, si vzel sobo in odložil prtljago. Saj pojdeš z mano, Mojca? Saj utegneš,« Povedal je to s tako naravnim In vsakdanjim glasom, kakor da mu je bilo od vekomaj določeno napraviti tako in ne drugače. Mojca ga je bila nameravala povobiti na svoj dom, kjer je bilo mnogo udobnega prostora. Zdaj jc tiho pokimaln in stopila z njim v hotel. Ko je bilo vse urejeno, sta šla v kavarno. Tudi tu vse novo! je pomislil Janko. Postalo mu je nerodno._ Ko se je videl še v zrcalni steni, se jc v mučnem položaju ozrl po najbližji muid in sta sedla. »Rog ve, ali se bom mogel še privaditi na to spremenjeno Ljubljano!« je vzkliknil in pogledal Mojco.