Po pošti prejema*:
U
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravnlitvu prejema«:
za
celo leto oaprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Jetrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in ; inserate sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokoplti se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
UredniJtvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vtak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 154.
V Ljubljani, v torek 9. julija 1901.
Letnik XXIX.
Zavarovalništvo.
Ker je zopet zbran dež. zbor, oglašajo se zopet razna mnenja o deželni zavarovalnici. Liberalci čutijo, da so silno oškodovali kranjsko deželo, ko so napovedali boj de želni zavarovalnici. Dokazovali so, da je deželna zavarovalnica nemogoča, da ne more vstrajati in se vzdrževati, ter slikali ves položaj kot tak, da sploh zavarovanja ne more voditi nihče drugi, nego privatna kapitalistična podjetja.
Tudi dež. odbor ni vedel nič početi s tem vprašanjem. Z izgovorom, da je treba čakati šele državnega okvirnega zakona, se je stvar odložila — od kalendas Graecas. Drugod niBO tako bojazljivi, ampak krepko napredujejo. Dunajska deželna zavarovalnica, katera deluje v ravno tistih pravnih razmerah, kakor bi delovala naša, je vkljub groznemu nasprotstvu židovskih konkurenčnih zavodov razvila jako lep napredek.
Da bodo razni gospodje videli, kako mnogo se da storiti, ako se samo hoče, podamo iz zadnjega poročila nižjeavstrijake deželne zavarovalnice nekaj številk. Mi se ne bomo s takimi ljudmi, kakor so „Na-rodovci", mnogo kregali, tudi ne odgovarjali na njih psovke; pri teh številkah si naj vsakdo misli, kar hoče.
Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica proti ognju je imela koncem leta 1900 61.549 udeležnikov z zavarovano svoto 669,085.641 K. V onem letu se jo število zavarovancev zvečalo za 11.329 udeležencev — gotovo jako hiter in vesel napredek. Ta del posluje še le tretje leto. Zdravi ljudski razum spoznava v nji prava gospodarska načela, in to ji daje moč in rast. Vkljub temu, da ta zavarovalnica zahteva le majhne premije in da v nasprotju z drugimi zavarovalnicami — 2 % donesek k požarnobram-hovskim namenom plačuje iz svojega, ji je vendar mogoče, da dobiva svoje varnostne zaklade po pravilih.
Razmerje je sledeče: Premije znašajo 573.956 K 97 b, izplačila za škode pa
231.680 K 97 h (40.35%). Tekoči upravni troški so se tako znižali, da znašajo zdaj le 18 3%, namreč 105.263 K 94 h od 573 956 K 97 h. Tretje upravno leto končuje se s prebitkom 33.823 K 92 h. To je vsekako ugoden uspeh, kateri daje najboljšo upanje za prihodnost.
Zavarovalnica za življenje in za rente je svoje drugo upravno leto tudi dobro končala, ker izkazuje poleg razširjenega prometa tudi jako ugoden financi-elen uspeh. Koncem 1. 1900 je Štela 17 932 pogodb o zavarovani glavnici 26 926.598 K in letno rento 125.875 K 33 h. Veselo znamenje pri tem oddelku je zlasti to, da se kmečko ljudstvo pod vplivom deželne zava rovMnice vedno pridneje udeležuje tudi osebnega zavarovanja. Na kmete odpade 2391 polic s kapitalom 4,899.317 K. To je 14 % vsega števila in 18 2 % glavnice. V tem se vidi največja dobrota tega zavoda. Kolik napredek se pač doseže med kmečkim ljudstvom v vsakem oziru, ako se tudi poljedelci začno udeleževati zavarovanja za rente 1
Ta oddelek je imel dohodka na premijah 1,463.867 K 17 v. Te številke se ra zumejo Se le tedaj, če se primerjajo s številkami drugih zavarovalnic. Najmočnejša zavarovalnica v Avstriji je vkljub najener-gičnejšemu delovanju šele osmo leto svojega obstanka dosegla toliko svoto zavarovane glavnice in šele enajsto leto večji dohodek na premijah, nego deželni zavod drugo leto svojega obstanka.
Zavarovalnica za govejo živino obstoji šele drugo leto, a uspehi so že očividni. Zanimanje za zavarovanje živine, za racionelno oskrbovanje, za zboljšanje pasem se je ravno vsled zavarovalnice zopet zbudilo. Krajevnih zavarovalnic je na Nižjeavstrijskem že mnogo. Te se zdaj združujejo v deželni zavarovalnici ; v njej čutijo popolno varnost, ker se polovica rizika razdeli na mnogo večje število udeležencev. Povprečna vrednost zavarovanih goved je 221 K 59 h. Povprek je bil uspeh sledeči: Premij je došlo 254.256 K 87 h. Od povra-
čila pri škodah je nosila deželna zavarovalnica 214.144 K 35 h., krajevna društva pa 212.104 K 39 h. Ta uspeh nižjeavstrijske zavarovalnice je primeroma jako ugoden, ker daleč prekaša celo bavarsko uspehe. Na Bavarskem je deželna zavarovalnica po 4let. delovanju dosegla, da je bilo zavarov. 9 71% vseh goved v deželi, dunajska je pa po dveletnem obstanku že dosegla, da je zavarovanih 25 35% vse nižjeavstrijske go-vede. Kadar prodere popolnoma načelo javnega zavarovanja in ko bo vlada, ki zdaj nič ne pomaga, storila svojo dolžnost, bodo uspehi še lepši.
Zavarovalnica za konje je v osmih mesecih dosegla, da je sedaj že 18% vseh nižjeavstrijskih konj zavarovanih. Premije so donesle 196.000 K. Izdalo se je do slej 218 oškodnin v znesku 88.600 K.
Zavarovalnicaprotitočije imela zavarovano vrednost 5,941.000 K. Takoj prvo leto je prestala ta zavarovalnica odločilno krizo in se je izkazala kot popolnoma solidno. Takoj, ko se je osnovala, je toča v mnogih krajih hudo pobila, a vkljub temu, da je zavarovalnica morala izplačati nenavadno visoke vsote, je vendar vse poravnala, ne da bi bilo treba seči po varnost nem zakladu, //daj pa izkazuje že prebitek 48 196 K 63 h. Zadnji čas ji je škodovalo precej to, da so začeli delati postaje za stre-ljsnje proti toči. Kmetje so mislili, da zdaj nikdar več toče ne bo, ker jo bodo kar sproti preganjali, in so začeli opuščati zavarovanje. A po škodi se bodo že izpameto-vali. Iz tega se vidi le to, da bo treba izvesti sčasom prisilno zavarovanje.
Za zavarovalnico proti nezgodam in za poroštveno dolžnost, ki posluje kakih osem mesecev, je bilo treba obširnih priprav. A tudi tu je začetek dobro osnovan. Posebno za zavarovanje poroštvene dolžnosti se zanimajo nižjeavstrijske občine.
Iz tega splošnega pregleda so vidi, da se da tudi v okviru sedanjega državnega zakona mnogo storiti, kjer je dobra volja zato. Seveda, kjer imajo bančni agentje vpliv
na postavodajstvo, tam jo težko računati na to dobro vol,o. A vkljub vsem zaprekam bo ta misel prodrla in gotovo zmagala. Že v svojem začetku ima deželna zavarovalnica povsod najboljši vpliv na gospodarske razmere vsake dežele. Njen namen je znižanje zavarovalnine, večja gotovost zavarovanih predmetov, zmanjšanje upravnih stroškov, omejitev špekulacije v zavarovalništvu, večja poštenost v poslovanju, zavarovalniška bramba se daje tudi manj premožnim, za starost se preskrbe tudi reveži, zabranjujejo se izgube pri živinoreji, z živino se gospodari pametnejše, povzdigne se sploh zaupanje v upravo in v lastni obstanek itd. To so dalekosežni smotri, in če se da doseči v začetku že toliko, kolikor so dosegli dunajski krščanski socialci, mora se pač odkrito priznati, da je deželna zavarovalnica dobrodelen zavod toliko važnosti, da morajo ob njeni koristi izginiti razni manj reelni nagibi.
Kranjski deželni zbor.
(X. seja dne 9. julija.)
Deželni glavar pl. Detel a otvori sejo ob pol 10 uri; vlado zastopa dež. predsednik baron Hein.
Posl. baron Lichtenberg predlaga, naj so z ozirom na bližnji konec zasedanja dež. odboru izroče vse prošnje, ki od danes naprej pridejo na dež. zbor.
Sprejeto.
Nato baron Schwegel utemeljuje sa-mostalni predlog, da se deželni uradniki no smejo voliti v dež. zbor. Predlagatelj na-glaša, da ga ne vodijo nazadnjaški nameni, temveč le praktični oziri na deželno razmere. Dežela potrebuje v svojih uradih in zavodih stalno moči, ki bi kot dež. poslanci le zamujali čas, dasi bi morda vspešno delovali v zbornici. Mi nočemo uradniko kar izključiti od pasivne volivne pravice, temveč le izjeme napraviti, to pa le iz praktičnih ozirov, kakor je n. pr. tudi v Trstu. Tudi občine, n. pr. ljubljanska, imajo določbo, da
LISTEK.
Britvar.
Iz predmestnega življenja. — Spisal Fr. Kočan.
Britvar! E, e, e — kdo bi ga ne bil poznal: britvarja Urbanca ?
V predmestju pri Trškovi gostilni je imel svoje bivališče. Tu se je držal. Pod strešnim pomolom ob steni je stal njegov ■voziček z brusnim kamnom in z malo omaro, kamor je spravljal Urbanec svoje britve in nože. To je bilo vse britvarjevo premoženje in vse pohištvo, kar ga je imel. Mesto pod stresnim pomolom je bilo nekako tudi štacuna njegova, kjer je prodajal m ponujal mimoidočim svoje blago. Tako je živel! In to že dolgo — kakor dolgo se ga je vedel kdo spominjati.
»E, e, e — moram iti, da kaj prodam!« je rekal sam sebi cb sobotah popoludno, ko so delavci prihajali iz tovarne. Tedaj je šel vselej z doma in prodajal kar tam na cesti. Trškova gostilna namreč ni stala tik ob cesti, ampak malo v stran — tja po stezi črez travnik. Zato je kar po žepih nataknil britev in nožev in šel.
»Britve! E, e, e — dobre in ostre britve!«
Molil jih je vsakemu pod nos in sc smejal kar mogoče prijazno. In čim prijaz-neje se je smejal, tem bolj so mu je zavlekel obraz v brezštevilne tanke, skoro prozorne gube, zlasti tja krog oči in preko senca.
»Ce je res ?« se je ustavil kdo pri njem in začel izbirati rebo. »Ali sto jih dobro na-brusili, Urbanec?«
»Nabrusil, ha, poglejte!«
In Urbanec je vzel britev, jo vzdignil visoko proti solncu in s palcem udaril od strani proti ostrini, da je zazvenelo.
»Dobra britev I«
»Koliko stane?«
»Dva in pol.«
»Predraga je —«
»E, e, e . . .«
In Urbancu se je število gubic krog oči zmanjšalo za dobro četrtino. A hud ni bil! Hud ni bil Urbancc nikdar. Naprej je šel, da bi drugje poskusil svojo srečo.
»Britve, britve!«
In tedaj jo včasih imel res srečo. Prodal je neredko vse, kar je bil nabasal in potaknii po žepih in še zmanjkalo mu jih jo. Po takih dnevih so je seveda zvečer ves vesel vračal po stezi do Trškovo gostilne in si privoščil v gostilni za večerjo polič črnega več kot siccr.
Da veste: britvar Urbanec je večerjal in spal v Trškovi gostilni.
Tršek in Trškovka se nista menila za britvarja, kadar je brusil pred hišo, ali pa zvečer večerjal za vrati, da bi mu bila privoščila kako bolj prijazno besedo. Le v soboto zvečer, ko je stal pred Urbancem polič vina več ko sicer, so jo ustavil Tršek pri njegovi mizi in ga vprašal nekoliko prijazno:
„Ali je bila dobra kupčija ?"
„E, e, e — še dosti, še dosti!"
Urbanec je napravil krog oči še mnogo mnogo več gubic, kot kadar je dobro prodajal . . .
Urbanec je bil silno odvisen od Trška. Kje bi bil revni britvar dobil stanovanje in prostor za svoj voziček, ko bi ga odslovil Tršek ? Morebiti nikjer ; vsaj tako pripravnega ne. — Res ni bilo mnogo, kar je imel pri Tršku. Spal je na svislih, ali pa, kadar jo bilo bolj mraz, v hlevu. Po zimi je tudi svoj voziček potegnil v hlev in brusil v hlevu, kjer je bilo gorko . . . Vse to res ni bilo kdovekaj. A bilo je le. In da bi vsaj ostalo pri tem, kot je bilo. Pa je kazalo, da ne bo. Tršek je namreč nameraval sezidati v kotu pod pomolom mal prizidek za pičo. In potom vsekako britvar Urbanec ne bo imel več prostora.
Rekel sicer toga ni Tršek kar naravnost, ker sc je bal ljudi, ki bi bili rekli, da
je trd in Bebičen. A namigaval je v svojih besedah nasproti Urbancu prav pogosto na to. Urbancu je bilo hudo pri tem, in vedno je s strahom čakal, kedaj mu reče kar naravnost : pojdi! In vendar bi bil Urbanec ostal tako rad . . . Zato je bil nasproti Tršku silno uljuden in je tu pa tam tudi v delavnik, kadar je bila kupčija ugodna, dal za polič.
To je bilo do pomladi.
Pomladi pa je začel Trček vedno bolj pogosto govoriti o tem, da misli zidati in kako da misli zidati. Rad in pred vsakim je razvijal svoje načrte, in čo je bilo gostilniško okno odprto, da se je slišalo ven, kjer je brusil Urbanec, se mu je zdelo še bolje.
Zato pa je tudi Urbanec začel misliti vedno bolj pogosto na to, da bi se umaknil in kam bi se umaknil.
Tik ceste, četrt ure proč od Trška, je stala iz opeko sezidana stavbica. Hišica ni bila; pač pa nekaj bivališču podobnega. Svoj čas so jo Lahi imeli za prenočišče. Gospod Vidmar jih jo namreč vsako leto klical z Laškega, da so mu delali opeko na roke. Potem pa, ko je gospod Vidmar sezidal tovarno v bližini, mu stavbica ni imela čemu služiti. Dal jo je kovaču Blažonu, ki je imel tam par glav živine in kosil par travnikov. Zato mu je stavbica imela koristiti.
(Dalje prih.)
občinski uradnik no moro bili ob enem občinski odbornik. Govornik konečno naglasa, da bi ta določba ne zadevala učiteljev, ker teh ne nastavlja dežela, ampak dež šolsko oblastvo.
Predlog se izroči upravnemu odseku.
Deželna lekarna in druge naprave
V seji dne 24. aprila 1900 je dež. zbor sklenil soglasno:
»S pričetkom leta 1902. je dobava zdravil in obvezil izvršiti v lastni režiji, oziroma ustanoviti je lastno bolnično lekarno za vse deželi podrejene zavode ter so deželnemu odboru naroča, da stori pravočasno za to potrebne korake in da stavi v prihodnjem zasedanju o tem primerne nasvete.«
Izvršuje ta sklep je deželni odbor z ene strani naročil vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov, da zadevo ustanovitve bolnične lekarne v vsakem oziru pretresa, se o njej posvetuje v konferenci zdravnikov ter potem stavi primerne nasvete — z druge strani pa se je, natančno razloživši tozadevne razmere, obrnil na c. kr. deželno vlado s prošnjo, da odobri to napravo.
Vrh tega je deželni odbor — opozorjen, da so nekatere sestre iz reda usmiljenih sester sv. Vincencija Pavianskega dovršile lekarniške študije — stopil tudi v dogovor s tem redom ter ga vprašal, ali bi ne mcgel dati na razpolago takih izprašanih sester za opravljanje posla v nameravani bolnični lekarni.
Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov je rešilo svojo nalogo ter predložilo prav temeljito poročilo, v katerem je s strokovne in financijelne strani na drobno razložilo vse okolnosti, na katere se jo tu ozirati, kakor so: prostori za lekarno, pohištvo in fdrma-cevtiška oprava, vse druge priredbe, način in stroški vršbe i. t d. Pri tem je vodstvo v soglasju z zdravniškim kolegijem prišlo do sklepa, da je naprava bolnične lekarne za deželo koristna ter da jo je znova priporočati.
Razun tega je deželnemu odboru v tej zadevi došel tudi še od zasebne strani izdelani elaborat, v katerem je dotičen spiso-vatelj — deloma na drugačnih podstavah in preračunih — prišel končno do enakega sklepa kakor vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v svojem že omenjenem poročilu.
C. kr. dež. vlada v Ljubljani je z ozi-rom na dotično prošnjo po zaslišanji dež. zdravstvenega sveta dovolila dež. odboru ustanovitev domače lekarne v tukajšnji občni javni bolnici za vse deželne dobrodelne zavode pod tem pogojem, da bo predstojnik kot odgovorni voditelj te lekarne magister lekarstva, ki je upravičen voditi javno lekarno ter da bo natančno se držaje dotičnih predpisov in pod osebno odgovornostjo voditelja bolnične lekarne oddajal zdravila izključno le za bolnike deželnih dobrodelnih zavodov. Istotako se tudi druge zaloge vsakovrstnih takih predmetov v tej lekarni, ki ne spadajo med zdravila, smejo porabljati le za namene zavoda ter je popolnem izključeno, oddajati jih drugim ljudem. Ta domača lekarna se ima nastaniti v za to pripravnih prostorih ter je posebno tudi še pravilno opraviti soba, kjer se oddajajo zdravila. Više nadzorstvo lekarne je poveriti bolničnemu vodji ter jo imajo nadzirati tudi drugi zdravniki v zavodu. Samo ob sebi je umevno, da bodo lekarno od časa do časa pregledovali tudi državni zdravstveni organi, kakor je to predpisano za javne in domače lekarne.
O tem razsodilu c. kr. dež. vlade so bili ob enem obveščeni tudi vsi lekarnarji v Ljubljani ter jim je bil dopuščen priziv na c. kr. ministerstvo za notranje stvari v roku štirih tednov.
Od reda usmiljenih sester je na stavljeno vprašanje došel odgovor, da je ena popolnem izprašana sestra lekarnarčanka že sedaj na razpolago, druga pa bo čez nekaj časa dovršila izpite.
Na podstavi nasvetov vodstva deželnih dobrodelnih zavodoy se je končno naročilo deželnemu stavbnemu uradu, da s tehni-kega stališča pretresuje vprašanje priredbe prostorov in oprave ter da o skupnih stroških ustanovitve nameravane domače lekarne —• stavbinske prenaredbe, pohištvo in farmacevtiška oprava in druge nabave — sestavi proračun. Po tem proračunu znašali
bi ti stroški z \ šteto jako znatno reservno zalogo za nepričakovano izdatke skupno 9000 K.
Stvar torej sedaj tako stoji, da so v svrho ustanovitve domače lekarno za deželne dobrodelne zavode dovršeno vse poizvedbe in vso uvodno delo, tako, da v tem oziru ni nikakega zadržka, da se ta lekarna otvori začetkom prihodnjega leta. Ravno tako je c kr. deželna vlada dala potrebno oblastveno dovoljenje, toda to razsodbo je izdala po sodnih stopinjah ter tukajšnjim lekarnikom proti isti dopustila priziv. V tem oziru bi bila torej mogoča zakasnitev ter bi bilo počakati, da razsodilo zadobi pravno moč.
V lekarni se tudi izvršuje cela vrsta opravil po ceni, brzo in priročno le, ako je pri rokah plin s potrebnimi pripravami. Naravno je, da se bodo dotični stroški vsled tega nekoliko zvišali ter naj bi se v to svrho vzel v proračun strošek v znesku 6000 K. Dejansko pa bi se vpeljava plina, katera se tukaj z novega sproži, izvišila ob enem z ustanovitvijo lekarno in vrhtega le tedaj, če se bo po večkratni skrbni preskušnji v fi-nancijelnem in drugem oziru mogel pričakovati zaželjeni uspeh.
Tehniška oprava v deželni bolnici, in sicer v prvi vrsti stroji za razsvetljavo, pe-rilnico, potem tudi kurilne naprave z mnogimi zaklopnicami itd. imajo tako svojstvo, da se za njihovo vzdrževanje, oziroma za izvršitev poprav potrebujejo posebna orodja.
Čeravno je velik del tega orodja, kakor tudi stroj za vrtanje že na razpolago, treba je vendar vso te prav pogoste poprave, pri katerih se morajo odviti poBamezue železne konstrukcije, izvršiti zunaj zavoda, za kar se poprečno izda na leto kakih 200 K.
Iz tega razloga se priporoča, da se kupi jedna stružnica, katero bi gonil ali na njej sami pritrjen majhen elektromotor ali pa po transmisiji iz ene ali drugo parnih črepalnic. Za to skupno napravo se potrebuje vsota 1400 K.
Za popravo obzidanih sestavin pri kotlih, katerih zidovje je skoraj vse izžgano, dalje za tudi nujno potrebno obnovitev tlaka v poslopju za kotle — katero delo se bo večinoma izvršilo v lastni režiji — nastalo bo neizogibno 372 K stroškov (med temi 360 K za 1000 komadov šamot opeke), ozi roma 320 K (med temi 204 K za 3400 kg. portlandcementa), skupno torej 692 K ali okroglo 700 K.
Na porodničarsko - ginekološkem paviljonu ste sedaj le dve kopalni sobi. Ker število bolnikov na tem oddelku vedno narašča ter je poraba kopeli v drugem nadstropju za mnogo bolnikov spojena z največjimi nepriličnostmi, je jako želeti, da se napravijo še druge kopalnice. Taka kopalna soba z dvema banjama napravila bi se v pritličju ginekološkega paviljona v majhni sobi, ki se rabi sedaj za shrambo. Delo se bo z večine izvršilo v lastni režiji, stroški pa bodo, ker se dovajanje mrzle in gorke vode kakor tudi potrebni odtok nahaja že v v jedni steni te Bobe, razmerno nizki ter znašali približno 250 kron.
Deželni odbor si torej usoja nasveto-
vati:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
»V svrho izvršitve sledečih priredeb, naprav in dela v deželni bolnici se dovoli:
1.	Za ustanovitev domače lekarne za deželne dobrodelno zavode 9000 K;
2.	za vpeljavo plina 6000 K;
3.	za napravo stružnice 1400 K;
4.	za popravo obzidanih sestavin pri kotlih ter pretlakanje v poslopji za kotle 700 K;
5.	za napravo še ene kopalne sobe v ginekološkem paviljonu 250 K.«
Finančni odsek pa predlaga, da se sicer načeloma vsprejmo vsi predlogi, a za ustanovitev lekarne se določi le 8000 K, troški za Btružnico in kotle pa naj se stavijo v proračun bolnice.
Poslanec Lenarčič naglaša, da hoče glasovati za lekarno, a ne sme biti javna, temveč le za bolnico.
Poročevalec grof Barbo odgovarja, da lekarna nikakor ne bode javna. To bi se le tedaj zgodilo, ko bi lekarnarji s pritožbami prisilili deželo do tega. — Sprejeto. Deželni dobrodelni zavodi.
Za bolnico se za leto 1901 proraču-nava potrebščina 265.914 kron, torej ¿a
4300 več, kakor predlaga deželni odbor. To pa zato, ker se je dovolilo po 200 kron na grade nadupravitelju in kontrolorju, strojevodju pa 150 kron; daljo se je esebna do-klada dr. Bocku zvišala od 800 na 1000 K, za štiri sekundarije se je ustavilo 1200 K, za poprave se je proračun zvišal za 250 K, režijski troški so so zvišali za 2100 K. Ker pokritje znaša 105 575 kron, je torej pri-manjkljeja 160.339 kron, ki se bodo pokrili iz deželnega zaklada.
Za blaznico se preračunava troškov 167.476 kron, torej 2050 kron več, kakor predlaga deželni odbor, ker se je dovolilo po 150 kron zdravnikoma za vozno troško in 1750 kron več za inventar. Ker se po-kritie proračunava na 26 144 kron, je torej primanjkljaja 141 332 kron.
Za porodnišnico se proračunava potrebščine 22.441, pokriija 2731, torej primanjkljaja 19.710 kron.
Za najdenišnico se proračunava potrebščine 7762, pokritja 772 kron, torej primanjkljaja 6990 kron.
Za vse štiri deželne dobrodelno zavode bode torej po proračunu iz deželn. zaklada za tekoče leto doplačati 328 371 kron.
Deželnobranska vojašnica.
S 1. jan. 1896 je bila Ljubljana glede povračila za vojsfško nastanovanje uvrščena iz petega v četrti najemninski razred. Tem povodom je deželnobransko poveijništvo v Gradcu zvišalo najemnino za vojašnico v Ljubljani od 10.555 gld. 32'/, kr. na 11.505 gld. 32'/, kr. ter se je ta najemnina istinito plačevala od 1. jan. 1896 do konca jan. 1901. Pri tej priliki pa je prišla vojaška uprava na sled pomoti, da je že od 1. jan. 1896 do konca 1. 1900 plačevala najemnino za četrti razred, torej preveč 950 gld. na leto ali skupaj 4829 gld. 17 kr. Sedaj vojaška uprava zahteva povračilo tega zneska.
Poročevalec Kalan v imenu fin. odseka predlaga, da se vrne vojni upravi 9658 kron 34 vinarjev v petih letnih ob rokih brez obrestij.
Obvelja.	(Konec prih.)
Prejeli smo včeraj sledeči dopis: Sklicuje se na tiskovni zakon prosim priobčiti z ozirom na članek »Občni zbor kmetijske družbe kranjske« v „Slovencu" od dne 28. junija t. 1. št. 146 ta-le popravek: Ni res, da sem jaz eden izmed mnogib, ki so bili vneti za boj proti »klerikalcem« a so postali lojalni, ko so zavohali, odkod da sapa piše, t. j. ko so — po besedah Slovenca — zvedeli, da za odborovo listo stoji — dež. predsednik. Res pa je, da sem bil za odborovo listo, torej zoper boj proti »klerikalcem", iz stvarnih razlogov in da sem zvedel še-le iz „Slovenca" št. 146., da baje stoji za odborovo listo — dež. predsednik. St. Vid pri Ljubljani, dne 2. julija 1901. J. Žirovnik, nadučitelj.____
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. julija.
Deželnozborsko zasedanje se bliža svejemu koncu. Predarlski deželni zbor je že včeraj zaključil svoje delo, drugi mu slede v najkrajšem času. Splošno se sodi, da večina deželnih zastopov že v sredo završi svoje delo, le nižje - avstrijski, češki, gališki ter bržkone tudi kranjski bodo zborovali še najmanj teden dnij, ker morajo re-ä'ti še ves deželni proračun. Večina deželnih zborov bo namreč že v tem zasedanju dovršila vse svoje delo in se, kakor je to že znano o kranjskem deželnem zboru, več ne snide pred novimi volitvami. — Gorenjeav-strijski deželni zbor je že tudi končal svoje sedanje delo. Zasedanje je preloženo in se torej snide zastop zopet v jeseni. — V tirolskem deželnem zboru je posl. Schöpfer stavil predlog na premembo volivnega reda. No, večina o tej stvari ni hotela nič slišati ter je prešla preko nje na dnevni red.
m»}eav8trijski shod mestnih zastopnikov
se vrši, kot smo že omenili, v znamenju in pod patronanco znanega Völkla. Povedali smo že, da so bili na dnevnem redu tega shoda sicer predmeti, ki so velike važnosti za avtonomna oblastva in ki so jih že dobro reševali zborovalci na zadnjem dunajskem sestanku, toda v Št. Hipolitu ni bilo ni-
kogar, ki bi stvar razumel. Razpravljalo se je mej drugim o „preskrbi ubožcev", a se je pokazala tako vzorna nevednost, da bi bilo skoro bolje, ko bi se bila gospoda posvetovala o preskrbi „duševnih revežev". Neki mož, posl. vit. Demel, je zahteval celo podržavljenja oskrbe ubožcev. No, večina vendar s tem ni bila zadovoljna in vsprejet je bil Volklov predlog, naj se prepusti ta zadeva odboru v nadaljno „proučevanje". Za take sklepe pač ni potreben shod mestnih zastopnikov.
Volivna reforma za češki deželni zbor.
Predlog češkega konservativnega vele-posestva sicer nima prav nobene nade na zmago, imel bo pa vendar ta vspeh, da so vse deželnozborske 6tranke jele resno misliti na premembo sedanjega volivnega reda. In res se nekaj zgodi v tem oziru še v tem zasedanju. Uvedo se za kmečke občine d i -rektne volitve. Dotični predlog pride vsled dogovora vseh strank na dnevni red že v jedni prihodnjih sej in bo takoj vsprejet brez razprave in ugovora. Volivci kmečkih občin bodo na ta način že pri bližnjih deželnozborskih volitvah volili brez volivnih mož, kar je bilo z ozirom na omiko češkega prebivalstva že davno potrebno. Kakor na Nižjeavstrijskem in Kranjskem, so s tem seveda tudi na Češkem uvedene direktne volitve i za dižavni zbor.
Nova pomožna škofa za Češko.
Ker je kardinal - knezonadškof dr. Skr-bensky zelo rahlega zdravja in ker je tudi njegov dosedanji pomožni škof Kalous vedno bolehen, se je že dalj časa resno mislilo na imenovanje novih pomožnih škofov. In res poroča sedaj »Bohemia«, da sta že imenovana Čeh dr. Krasi in Nemec dr. Frind novima pomožnima škofoma. Oba dostojanstvenika se nahajata sedaj na Dunaju, kjer bota položila prisegi. Prvi je določen za češki, drugi za nemški del škofije. Dr. Frind je baje določen za naslednika že zelo priletnemu litomeriškemu škofu dr. Schoblu.
Dr. Hieger o Mladočehih.
V nekem razgovoru z urednikom lista »Gaz. Polska« je podal dr. Rieger marsikatera pojasnila o stališču Mladočehov pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Mož izraža najprej svoje zadoščenje, da so Mladočehi vsprejeli njegov program, potem pa pravi, da morajo Staro in Mladočehi računati z novo navstalimi strankami, radikalci, narodnimi socijalci. socijalnimi demokrati in agrarci. Mladočehom stoje najbližje radikalci in potem pa tudi socijalni demokratje (!), o katerih se ne more trditi, da so izključno internacijonalni. Dr. Rieger meni, da se češki socijalni demokratje s časom ločijo od dunajskih voditeljev. Najnevarnejši nasprotniki Mladočehov so agrarci, ki jim pri prihodnjih volitvah vzamejo bržkone večje število mandatov. Vkljub za Mladočehe tako nevarnemu položaju pa dr. Rieger ne poda nikakih nasvetov, kako se naj otresejo neljubih nasprotnikov.
Kriza v Berolinu.
Sporočili smo včeraj mej brzojavkami, da cesar Viljem ni potrdil občinskega svetnika Kauffmanna drugim županom, ako-ravno so se zanj izjavili vsi ministri z državnim kanclerjem grofom Biilowom vred. Ta cesarjev korak ima dvojno politiško važnost. Prvič je važen radi tega, ker se je postavil cesar v nasprotje z vsemi ministri, drugič, ker Kauffmann radi tega ni bil potrjen, ker je pred dvajsetimi leti kot rezervni častnik delal za napredne volitve in bil vsled tega odslovljen iz armade- — Kaj neki ukrenejo ministri, ki ne uživajo več cesarjevega zaupanja? Navadni smrtniki bi pričakovali sedaj demisijo ceiega kabineta. To je prvo vprašanje, s katerim se peča sedaj berolinska javnost. Konečno se pa tudi resno razmotriva vprašanje, če je kdo res za celo svoje življenje nesposoben za berolinskega župana, ako je bil pred toliko in toliko desetletji kot rezervni častnik pri kakih volitvah slučajno druzega politi-škega prepričanja, nego tedanja vlada. No, berolinski mestni zastop se menda ne bo dal ustrašiti. Trdi se namreč, da bo Kauff-mann v jeseni zopet soglasno izvoljen drugim županom.
h ljubljanske okolice dne G. julija. („Slov. Narod" in studenška afera). Dopisnik čudak „Slov. Naroda", ki je izkušal izkoriščati majnikov izlet blaznih žensk v svojo uprav značilno korist s tem, da je uporabil ves svoj liberalno olikani terorizem, da ustraši dr. Divjaka in njegovo blago soprogo od njune vernosti, vestnosti in natančnosti v vsakem pogledu, se kar pomiriti ne more, odkar smo ga vže dvakrat prav korenito okrcali ter razkrili njegov značaj, da si nismo imenovali in še no imenujemo njegovega imena. Z osebnostjo se nii sploh no pečamo, ker nam pride lo ta v poštev še le v drugi vrsti.
Iz malega dogodka izkuša „Slov. Nar.« z dne 1. julija št. 147 napraviti kar »s t u -denško afer o<'. Kako smešno ! Ker se mu seveda no posreči našega razkrinkanja ovreči (da se držimo prav njegovih bo-■sedij), odločil se je za prav liberalno-židovsko taktiko: kjor bi moral odgo varjati — ondi molči, — zato pa tem pridnejše sega po blatu in meče ž njim, češ, nekaj že ostane.
Tako daje duška svoji domišljavi učenosti in mržnji do vsega, kar je versko. Nam podtika motive, kakoršni so pač v dopisnikovih krogih vsakdanji, katerih pa naši ljudje niti zmožni niso, in bi bilo pod njihovo pametjo in vestjo, ako bi na taka im-pertinentna blatenja reagirali.
Vir vsem dopisom iskati je jedino v znanem liberalnem terorizmu, v zavisti ter sovraštvu do vsega verstva, pa tudi do vsa-cega razuma in vsake vesti. Pri tem se skriva dopisnik „moško" za suknjo dr. Blei-weisa, sumniči in blati g. »Matevžeta", ki je pri vsem pa čisto nedolžen. Brez „fa-rovškega ocvirka" seveda nobena liberalno-napredna duša ne more živeti. Kar se pa •tiče pretenj, le na dan ž njimi, mi se jih čisto nič ne bojimo ! Naj se le pojasni vsa zadeva, morda se pojasnijo dopisniku tudi pojmi o nebesih, misijonih itd.
Iz Aleksandrije, 1. julija. V mesecu juniju se je v naši cerkvi prav spodbudno častilo presv. Srce Jezusovo. Za to so se posebno prizadevali udje bratovščine J. S., katere voditelj je francoski kurat P. Urban. Vsak dan ob 7. je bila sv. maša pri oltarju Matere božje, kjer je na evangeljski strani krasen kip J. S., obdan z baldahinom, ki ga je letos preskrbela bratovščina, razsvetljen od obilo sveč in ozaljšan s cvetlicami. Pred sv. maso je voditelj napovedal poseben namen češčenja za vsak dan, po sv. maši pa 1 je prebral kratko premišljevanje o presv. Srcu in opravil nekatere molitve. Mej sv. mašo so do darovanja pele Francozinje, okoli dvajsetna številu; včasih se jo pridružilo tudi nekaj moških pevcev, in ena jih je spremljala na harmoniju. Na to so molili sv. rožni venec in litanije J. a. do obhajila, h kateremu jih je vselej nekoliko pristopilo.
Prav veličastno je bilo pa vse na praznik J. b. Ljudi je prišlo veliko v cerkev. Ob osmih je bila slovesna sv. maša z godbo, mej sv. mašo nagovor v francoskem jeziku in skupno obhajilo. Samo pri skupnem sv. obhajilu je bilo precej nad tisoč pobožnih častilcev J. S. obhajanih, mej njimi je bilo tudi lepo število iroških. Po sv. maši je bilo presv. R. T. izpostavljeno do petih popo-ludne. Mej tem časom so razne kolonije, vsaka eno uro, častile presv. R. T. in bili so še štirje govori.
Tolaživno je videti, da je tu iz vsake narodnosti mnogo prav dobrih in vnetih katoličanov, in hvala Bogu, tudi Slovenci niso zadnji. beveda Je pa tudi tukaj, kakor povsod veliko zelo slabih, katerim je prva reč vse kaj druzega kakor Bog; tudi Slovenci mso izvzet.. Res je, da prihaja vedno več vernikov k slovenski službi božji, vendar, če se pomisli, da jo v Aloksandrji po zadnji štetvi okoli 3000 Slovencev, jih prihaja primeroma zelo malo. Vzrok temu je pri mno-gih malomarnost in posebno tudi to, ker tukaj ne poznajo nedeljskega počitka. Poleg tega so pa tudi krive mnoge ne ravno vnete družine, ker jim ali celo ne puste iti v cerkev ali pa jim dovolijo samo enkrat ali dvakrat v mesecu; mnogim takim služkinjam je mogoče dobiti le kako tiho mašo, ne pa priti k slovenski službi božji. Zato sem pre-mišljeval, kako bi takim pomagal, ki bi rado
prišle, pa ne morejo, da bi redno prišle k službi božji.
V tem oziru, sem si mislil, bo mogel naš konzul kaj storiti. Govoril sem ž njim o tem, mu razložil, da je prvi vzrok, da so tako mnoge Slovenke izgubč, ta, ker ne ho dijo v cerkev, in tega ro velikrat krivi go spodarji, ker jim ne dovolijo, kakor veleva sveta cerkev, hoditi k službi božji in k sve tim zakramentom. Gospod konzul, ki me v vsakem oziru rad podpira, je bil tudi tu takoj pripravljen storiti, kar sem želel. Na-svetoval sem mu, naj vpliva na to, da bodo gospodarji, ki vzamojo iz Franc Jožefovega azila služkinje, jim dali prostost v zalevah svete vere. Takoj je preskrbel poziv, ki je zdaj nabit v prvi sobi azila, in sicer v štirih jezikih: v slovenskem, nemškem, italijanskem in francoskem ter se glasi tako-le: »Vsi delodajalci, ki vzamejo služkinje iz Franc Jožefovega azila, so nujno prošeni, istim dovoliti, da morejo zadostiti svojim verskim dolžnostim, posebno jim, kolikor le možno, dovoliti v nedeljah in zapovedanih praznikih iti k sveti maši.
Služba božja za Slovence je ob 6V,, ?a Nemce ob 8 in za Italijane ob 10. C. in kr. konzul E. Ugron.«
S tem se sicer ne bo ša vse doseglo, ali nekaj bo to le pomagalo in razveseliti nas mora vsak napredek v dobrem.
P. B e n i g e n.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 9. julija.
Premilostni gospod knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je vrnil sinoči z vizitacijskega potovanja v ribniški dekaniji. Po sklepu vizitacije se je odpeljal včeraj popoldne premilostni gospod knezoškof v Kočevje, da si ogleda napredek zidanja tamošnje nove župne cerkve. Na kolodvoru ga je vsprejel in pozdravil c. kr. deželne vlade svetnik gospod Ludovik pl. Tho-mann. V njegovem spremstvu in v spremstvu gospodov duhovnikov ter gospoda c. kr. višjega sodišča svetnika Gottfrieda Brun-nerja in knežjega upravitelja gospoda Scha-dingerja si je potem ogledal premilostni go spod knezoškof zidavo ter se zelo priznalno izrazil.
Višje rodove bode delil presv. gosp. knezoškof letošnjim gg. novomašnikom tekoči teden in sicer jutri subdiakonat, "v petek diakonat in v nedeljo presbiterat, VBelej ob 8. uri zjutraj.
Imenovanje Referentom c. kr. dež. komisije za kmetijske zadevo je imenovan g. vladni svetnik Ludovik marki G oz a ni.
Umeščen je bil na župnijo Preddvor č. g. Matevž Jereb, župnik v Št. Janžu.
Pri kanonični vizitaciji v ribniški dekaniji je bilo birmanih: na Velikih Poljanah 60, pri sv. Gregorju 75, v Sodražici 256, v Loškem Potoku 807, v Dragi 175, na Gori 59, v Ribnici 290, v Grčaricah 51, v Dolenji Vasi 124, v Laščah 302, v Ško-cijanu pri Turjaku 63, na Robu 136, v Do-brepoljah 667, v Strugah 134, torej skupaj 2799 birmancev.
Umrla je včeraj, kakor smo že kratko sporočili, ob četrt na 1. uro popoludno v tukajšnjem uršulinskem samostanu čast mati Kordula (rojena Marija) Mercher, do-polnivši ravno 2. t. meS. 74 let. Skromna, tiha redovnica je z jekleno vztrajnostjo in točnostjo izvrševala svoje stanovsko dolžnosti skozi skoraj 50 let. 46 let je delovala v šoli, zlasti se jo trudila z učenkami, ki so se pripravljale za prvo sveto spoved, obha-jilo in birmo. Zadnje leto je tožila, da so ji težke noge, a vendar jo še, kadar je le mogla, udeleževala se vseh vaj. Nikdar poprej bolno jo je ravno na njeni rojstni dan zadela kap in šest dobrih dni jo neobčutna živela: telesne moči so ji popolnoma odpovedale, dokler se ni njena duša preselila mirno, brez boja, da gre po plačilo, ki si ga je zaslužila s svojim bogoljubnim, truda-ljubivnim delovanjem. Pogreb bo jutri 10. t. m. ob 4. uri popoludne.
Deželni zbor kranjski je imel danes sejo do 2. ure. Daljša razprava je bila o davkih. Prihodnja seja je v četrtek. Kakor čujemo, bo zadnja seja dež. zbora prihodnji torek.
Kongregaolja Salezijancev je sedaj definitivno prevzela v svojo last graščino
Rakovnik pri Ljubljani, kjer sc v me secu oktobru letos naselijo gojenci z voditelji duhovniki in prično svoje blagonosno delovanje. Srečke, ki jih je izdalo svojedobno društvo za zgradbo zjvetišča in vzgojeva-lišča, so zopet razprodajajo, kakor je razvidno iz današnjega oglasa. Žrebanje so vrši nepreklicno 30. decembra letos. Ker je čisti duhodek te loterije določen tako emi-nentno d brodolnemu namenu, jo pričakovati, da so dobrotniki v Ljubljani in po deželi brezdvonmo odzovejo prošnji društva za obilen nakup srečk efektne loterije.
Zrelostni izpiti na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani so bili za oddele-k A včeraj — dne 8. julija — dovršeni; danes so nadaljujejo za oddelek B. Iz oddelka A jih jo prišlo k umnemu izpitu 29, in sicer 26 tukajšnjih in 3 zunanji. Izmed teh sta izvršila izpit z cdiiko 2: Pavel Grošelj iz Ljubljane in Gregor Ž o r j a v iz Loža; 18 jih je prejelo zrelostno izpričevalo brez odlike, med temi tudi gospodična Olga Schulze z Reke, ki se je privatno učila gimnazijskih predœ.etov; sedaj pa so hoče učiti zdravilstva ter zdraviti potem zlasti otroške bolezni. — 5 kandidatov je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta ; 4 pa so padli za celo leto.
Na c kr. moškem učiteljišču so se vršili ustni zrelostni izpiti dne 4, 5 , 6. in 8. julija. Oglasilo se je bilo 21 javnih gojencev četrtega letnika in 3 eksternisti. Med pismenimi izpiti sta odstopila dva ekster-nista, med ustnimi pa eden. Izmed 21 javnih gojencev jih je prebilo 16 izpit z do brim vspehom (med njimi eden z odliko), 4 smejo jeseni ponavljati izpit iz enega jired-meta, 1 je reprobiran na eno leto. Aprobi-rani so : Alt Aleksander iz Velike nede lje na Štajerskem (z odliko), Fabinc Franc iz Kostanjevice, Hlebec Kari iz Sevnico, Hren Anton iz Dobrepolj», Jamštk Viktor iz Rajhen-burga, Jankovič Peter iz Ljubljane, Kalan Franc z Jame pri Kranju, Levstik Ivan iz Oplotnice, Pirkovič Ludovik iz Ljubljane, Roš Mihael iz Hrastnika, Sterniša Ivan z Zidanega mosta, Seme Josip iz Gatino pri Grosupljem, Štrekelj Ivan iz Ljubljane, Turk Anton z Raven pri Št Vidu nad Cerknico, Ztdirastnik Vinko 7, Radeč pri Zid. mostu in Zupane Rafael iz Novo Štifte;.
Dela za novomeški vodovod so se pričela včeraj. Prod pričetkom dela je bila cerkvena slavnost, potem pa jo sledilo bla-goslovljenjo temeljnega kamna za reservoir in prvi vbod. — Cerkveno opravilo so jo vršilo v kapelici Božjega groba poleg mesta. Sv. mašo je služil mil. g. prošt dr. Eibert. Navzoč« je bilo poleg g. župana dr. Sclie-gula, podjetnika L inčariča in drugih prizadetih gospodov dokaj odlične gospode iz mesta. Petje pri sv. maši je oskrbel dijaški oktet pod vodstvom g. Hlidnika. Bog daj prepotrebnemu podjetju svoj blagoslov, da se vse izvrši brez nesreče !
Preložitev sedeža okrajnega šolskega nadzorstva iz Krškega v Litijo je deželni šolski svet dovolil.
Kopanje starih grobov v Kranju je končano. Izkopalo se je 62 mrličev, mej njimi tudi nekaj otrok. Vsi so bili obrnjeni proti vshodu. Pri okostjih so našli mnogo nožev, zapon, glavnikov in korald. Sedaj je g. P e č n i k odšel kopat v D r a g a t u š na Dolenjsko.
Ljubljanske novice Večerni promenadni koncert priredi ljubljanska meščanska godba jutri v sredo, dno 10. t. m., zvečer ob polu 8. uri do polu 9. ure pred mestno hišo z nastopnim vsporedom : 1. Bošnjaki, koračnica, J. Wagner ; 2. Francoska overtura, Franke; 3. Suspinol, valček, J. Ivanovici ; 4. Domovini i ljubavi, J. pl. Jajc ; 5. Večer-nica, polka mazurka, Schneider ; 6. Mirozov, karakteristični komad, Jungman ; 7. Prodana nevesta, koračnica, Smetana. — Ob neugodnem vremenu bode promenadni koncert v petek, dne 12. t. m., ob istem času in na istem prostoru, ker ima v četrtek „Glasbena Matica" javno poskušnjo. — P r o r a d o -darenškropilec. Za stolnim župniščem na Vodnikovem trgu so prodaja trdno kro-parsko blago. Tisti možje, ki spuščajo po cestah vodo ljubljanskega vodovoda, so brigajo za izdelke Kroparjev na tako čuden način, da prodajalci in prodajalko niso nič kaj veseli, kadar zapazijo, da so pojavijo na
(	v
cesti ti možje. Škropile: namreč obrnejo tok vode naravnost na kroparsko železno blago in ga vsega premočijo. Prosimo magistrat, da pojasni škropilcem, da ob ljubljanski vodi tudi kroparsko blago zarujavi. — Č 1 o-veške kosti so izkopali danes dopoldne pri kopanju jame za steber za električno železnico pred starim gimnazijskim poslopjem. Na kosti so zadeli, ko so zemljo od-kopali še le kake pol metra globoko. — R o v o 11 a na Barju. Mirno Barje je včeraj razburila revolta, katero so uprizorili nekateri prevročekrvni ljudje. Polomili so več drevja. Policija je storilcem na sledu in jo nekega Knupica aretovala. — Bici-kelj je bil ukraden g. Lavrenčiču na Res-Ijevi cesti štev. 4. — Motor splašil je danes na Dunajski cesti Drag. Hribarjevega konja.
Velika dobrodelna slavnost. Da sc
bodo stroški kljub jako obsežnemu vsporedu znatno znižali, ter tako dvignil čisti dohodek, so z ozirom na dobrodelni namen te slav-nosti razne korporacije in posamezne osebe mnogo pripomogle. Tako n. pr. je slavna uprava tukajšnje vojaške godbe prepustila isto brezplačno ter le proti neznatnim lastnim režijskim stroškom, isto je storil tudi sl. odbor „ljub. mešč. godbe", kateri dostavi ge)dbo po jako znižani ceni, nadalje so nekatere tukajšne tiskarne izvršile tiskovine deloma brezplačno, deloma proti neznatni odškodnini. Istotako so storile tudi druge korporacije, katere pridejo pri tej prireditvi v poštev, ter so z odprtimi rokami odbor podpirale, do nekaterih pa sc bode odbor še obrnil. Tudi sl. meščanstvo gre čč. damam, katere so v pome)žni akciji, jako ljubeznjivo s prispevki na roko. Med občinstvom samim pa vlada uprav intenzivno zanimanje in prava radovednost, kako se bode vspored, ki obseza nad 40 točk, zamogel od 7. ure zvečer do polnoči izvršiti. A odbor je vse tako ukrenil, da bode cel aparat funkcioniral točno točko za točko, v nekaterih oddelkih pa se bodo hkrati izvajale 3—4 številke vsporeda na jedenkrat, tako da nudi ta prireditev tudi v tem oziru nekaj novega.
Razpisane učiteljske Blužbe. Na
petrazrednici v Ribnici jo popolniti mesto učitelja, na dvorazrednici v F ar i pri Ko-stelu pa mesto nadučitelja. Prošnjo za ti dve mesti sprejema do 25. t. m. okr. šol. svet v Kočevju. — Dalje je popolniti mesto učitelja na štirirazrednici v Radovljici. Prošnje sprejema ondotni okrajni šol. svet do 31. julija.
Umrl je v Mariboru inženir g. Ivan Fran B r a b o n c , inšpektor c. kr. zas. juž. železnice.
V	Gradcu je policija prijela glasovi-tega ruskega defravdanta Dolmatova.
Istrski deželni zbor. Iz Kopra so poroča, da vlada namerava predložiti ister-skemu dež. zboru načrt zakona za definitivno preložitev istrskega dež. zbora v Pulj in čuje se, da bo vlada pregovorila Lahe, da opuste abstinenco in pridejo v deželni zbor.
V	škafu vode utopila se jo v Trstu v ulici Riborgo štev. 13. dvoletna Olimpija Pascolulti.
K orožnim vajam odide domači peš-polk št. 17 in huzar. polk št. 6 iz Cjlovca 9. avg. preko Železne Kaple, Jezerskega in Preddvora v Kranj, kjer se 15. avgusta prično brigadne vaje. Odtod gre vojaštvo preko Škofio Loko, Idrije, Logatca, Planino, Postojne, Šempetra in Divačo v Sežano. Drugi del vojaštva prido preko Calja in Vranskega v Kranj. Dno 8. sopt. bodo vajo zaključeno in 9. sopt. se odpelje vojaštvo z Rakeka na svojo mesto.
Otvoritev postajališča in prekla-dališča Eppenstein za občni promet.
Postajališče in prekladališče Eppenstein progo Zeltvveg-VVolfsbcrg, katero jo bilo do sedaj uravnano samo za osebni, prtljažni in vo-zovni promet, otvori so z dnem 10. julija 1901 za občni promet.
Gos za Barnum in Baileya. V Mengšu se je pri nekem posestniku izvalila gos, ki ima štiri nogo in štiri repetavko.
Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 480 konj in volov, 182 krav in 85 telet. Skupaj 747 glav. Kupčija je bila srednja.
Poštenost tržaškega laškega poslanca Mauroner j» razkrinkana. Pretekli teden se je vršila v Trstu senzacionalna obravnava, o kateri je sodišče izreklo še-le včeraj svojo razsodbo. O povodu te obravnave smo že pred meseci poročali, ker pa je stvar važna za vse, ki hočejo Mauro-nerja dobro poznati, priobčimo se nekaj podrobnosti. Razprava se je vršila proti Leopoldu Mauroner in Terezi Stengle, koja je tožila Ema Mauroner poročena Giberti, da sta jo nagovorila, da se odpove svoti 53.000 gld., katero je podedovala po smrti svojih starišev; 20,000 gld. je privolila Terezi Stengle kot poplačilo za oskrbo in trud, pri kateri se je Ema nahajala že iz otroških let, a ostalo dedščino da privoli Mauronerju, kot svojemu oskrbniku, od čegar bi dobivala mesečne obresti one svote in odplačilo glavnice posestva. Ko je Ema Mauroner Giberti bila še le 19 let stara, je uložil žid Venezian prošnjo na sodišče, da se Ema proglasi polnoletno. ¿a nekaj mesecev se je podpisala zgoraj omenjena pogodba, glasom katere je mlada deklica se odpovedala svojemu premoženju v prid Mauronerju. Pred sodiščem nista obtoženca hotela izjaviti, kdo izmed njiju je sprožil to zadevo, ampak nasprotno sta trdila, da je sprožila misel sama Ema, katero so smatrali pa za umobolno in bolno tako, da ni smela iz hiše. In tako nerazsodni in v takih rečeh gotovo nevešči deklici naj pride taka misel na um ? Ema Mauroner sicer priznava, da je pisala Mauronerju pismo, v katerem pravi, da želi skleniti tako pogodbo ; toda izvirnik pisma je sestavil soprog Terezije Stengle. Videti je torej, da je misel za tako pogodbo izšla iz družine Stengle, pri kateri je Ema bivala. A tudi okolnost, da je Ema Mauroner pripisala isti družini 20 tisoč gld. kot povračilo za hrano in stanovanje, dokazuje, da je ona morala biti vedno v razgovoru v tem pogledu. S kom, ni težko uganiti, ko dekle ni moglo iz hiše. Obtoženca sta se branila tudi s tem, da je Ema napravila pogodbo sporazumno ž njimi pred odvetnikom in notarjem, koji so jo vprašali, potem ko so jej prečitali in razo-deli smer spisa, je-li razumela in ako je zadovoljna podpisati pogodbeni akt v vsem obsegu ; na kar da je Ema rekla, da popol noma ve, kaj počenja. — Vsa zadeva je seveda izpeljana postavnim potom, ali iz vsega je posneti, da je bila dognana z namenom, da se nekdo okoristi z denarjem nevedne deklice. Razprava je trajala tri dni. Emo Mauroner poročeno Giberti je zastopal slovenski odvetnik g. dr. Gregor in. Včeraj je sodišče razglasilo razsodbo, ki se glasi: Leopold Mauroner in gospa Stengle sta zgubila pravdo na vsej črti. Proti Mauronerju je tožba radi ničnosti pogodbe v vsem obsegu šprejeta, darilna pogodba razveljavljena in Mauroner obsojen, da povrne tožite-1 j i c i 1C6.000 kron in poravnavsako škodo, katera se ima posebej še določiti. Proti Tereziji Stengel je daritev 4 0.0 00 kron preklicana.
#
Spomenik cesarici Elizabeti na
meravajo postaviti tudi na Dunaju. Več dunajskih meščanov deluje že v tem smislu.
Častnik tat. V Olomucu so prijeli nadporočnika Adolfa Osvvalda, ki je pone-veril mnogo erarnega denarja.
Nova veteranska državna zveza se snuje. Tako se je čulo na občnem zboru veteranske deželne zveze na Češkem, kjer se je sklenilo, da se k sedanji centr. zvezi
ne pristopi. K tej novi državni zvezi bodo pristopile baje veteranske deželne zveze iz štajerskega, Solnograškega, Slezije in Gali cije. Sedež novo veteranske državne zveze bode na Dunaju.
Na vlaku zgorela. Na vlaku, ki je vozil včeraj mej Berolinom in Stetinom, so je zgodila, kakor se brzojavno poroča, grozna nesreča. Iz dimnika železniškega stroja so priletele iskre na obleko 181etne deklice. Obleka se je vnela in deklica je bila v hipu v ognju. V groznih bolečinah je dekle skočilo iz vlaka in obležalo na progi mrtvo.
List kralja Aleksandra. Srbski kralj je ustanovil list »orpski glasnik«, ter je za-povedal vsem dvornim krogom, da morajo čitati ta list.
Narodno gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Kamniku.
Mestna hranilnica v Kamniku pričela je svoje poslovanje dne 2. julija t. 1. na podlagi od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu visokega c. kr. minister-stva notranjih stvarij potrjenih pravil v mest. dvorani na glavnem trgu, ter bode imela vsak torek in četrtek od 9—12 ure dopo-ludne uradni dan. Ta čas se bodo spreje male vloge, za katere, kakor tudi za njih pravilno obrestovanje jamči mestna občina v Kamniku. Obrestovale se bodo vloge po i% in nevzdignjene obresti se bodo pripi sovale vlogam dne 1. januvarja in 1. julija vsakega leta, ter znova obrestovale, ne da bi bilo za to predložiti knjižico. Vloge se bodo uporabljale v prvi vrsti za posojila na nepremična posestva, pred vsem v Kamniškem okraju in v gorenjskih okrajih sploh, pa tudi na vse druge v paragrafu 25. pravil naštete načine. Prošnje za posojila se vspre-jemajo vsak uradni dan in se iste rešujejo prav v kratkem. Posojila so obrestujejo po pet od sto za celo leto in hranilnica zahteva razun obresti še prav majhno odplačilo na kapital, navadno tako, da plača dolžnik vsakega pol leta tri odstotke izposojenega kapitala, s tem pa uniči celo posojilo v 36 letih. Ako želi dolžnik posojilo še v kraj šem času uničiti, je tudi to dovoljeno, le da potlej plačuje primerno večjo anuiteto. Za potrdilo vlog so opravičeni vsi člani ravnateljstva, tako da podpišeta vsako vlogo katerakoli dva člana. Pravila in pojasnila dobivajo se brezplačno. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kamniku
Rusini so nato ostavili zbornico. Namestnik jc obžaloval ta dogodek ter izjavil, da vlada nikakor ne prezira rusinskih teženj (!).
Bregeno, 9. julija. Deželni zbor je včeraj zaključil zasedanje.
Cetinje, 9. julija. Zaroka kneza Ferdinanda bolgarskega s princezinjo Ksenijo črnogorsko se bode objavila koncem septembra. Kralj laški in laška kraljica bodeta prisostovala zaročnim slavnostim.
Algir, 9. julija. Maks Regis je bil s 1285 od 1425 oddanih glasov izvoljen članom generalnega sveta.
Edenburg, 9. julija. Burski oddelek so 5. t m. blizu Edenburga presenetili Angleži; 19 Burov, mej njimi poveljnik, je izročilo orožje.
Y pomoč Salezijancem!
v
Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901.
i u mm
JDarovl.
Za pogorelce v Gorenji vasi: G. Matija Prijatelj, župnik v Slavini, 10 K. — Kuracija Tomišelj 8 K.
Za pogorelce v Kropi: G. Matija Prijatelj, župnik v slavini, 10 K. — Kuracija Tomišelj 8 K.
Za pogorelce v Vel. Mraše-v e m : G. Matija Prijatelj, župnik v Slavini, 10 K. — G. Mihael Sajé, župnik v Štangi, 10 K 40 h.
Za pogorelce v Koč. Reki: Gospod Matija Prijatelj, župnik v Slavini, 10 kron.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Frančišek Rebol, kaplan v Po stojni, ob priliki praznika svetih bratov, 5 krcn.
Zakapelico v A 1 e k s a n d r i j i: Neimenovan 10 K.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Lvov, 9. julija. V deželnem zboru je posl. Barwinski prebral izjavo, da se rusinski poslanci več ne morejo udeleževati razprav, ker se večina ne ozira na njih skromne narodne, kulturne in politiške zahteve.
užitne cene
dnč 8. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen.......K	8-20	do	8 21
Rž za jesen..........7-17	„	7-18
Koruza za julii-avgust.....5 48	„	5-49
, „ september-oktober . . „	569	„	570
. maj-junij 1902 . . . „	523	„	5-24
Oves za jesen.........6'53	.	6 54
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......„	8 02	„	8 04
Rž za oktober.......„	680	„	6-81
Oves za oktober......»	5-23	„	5-24
Koruza za julij.......„	5-20	»	5 21
, „ avgusta......„	5-30	„	5-31
„ oktober......,	—	„	—
„ maj 1902 .......4 93	„	4-91
(Eflektiv.) Dunajski trg.
PSenica hanaSka.......K	7'80	do 835
južne žel.........—	„	—
Rž „ „........7-45	,	7-70
Ječmen „ „........—	„	—
n Ob Tisi.........—	„	—
Koruza ogerska.........5-60	„	5-70
Cinkvant „ .......„	675	„	7-10
Oves srednji........„	7-60	,	7 75
Fižol............8-00	„	10-C0
Meteorolog-idno porodilo.
Višina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736*0mm
za zgradbo zavetišča in odgojevališča v Ljubljani.
Srečka SO v.
Srečke se dobivajo v odborov! pisarni V I Ljubljani, Gosposke ulice.
SČasprodajalcem popust.	675 3-1
se takoj sprejme.
Nec ženjen krojač ima prednost. Osebno se je oglasiti dne 13. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne v uredništvu »Slovenca« v Ljubljani.	674 1—1
Cas opa-teran ja
Stanje
baro-
raotra
Tempo- I rater- j
po I Celzija I
Vatrurl
Nebo
S§.
► »I « ?
J 7. zjutr. |2. popol.
B| 9. zve«. 737 iff 17 2 f si sever. | ¡asno
737 3 i 13 8 I si. svzh. I megla 734-1 I 28 1 I sr. j¿ah. | sk. jasno Srednja včerajšnja temperatura 18-5 nórmale: 19 5
00
Luskinasto-oldopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje , strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 12—1
Yoznjekarte
in
tovorni listi
1HEBIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
lledl	Iiimie
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	127 25—22
ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
Razglas.
Na c kr. cesarja Franca Jožeta državni gimnaziji v Kranju vpis a val se bodo učenci, kateri nameravajo stopiti v prvi razred,
v soboto dne 13. julija
od '/,9—12- ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek dne 15. julija od '/s 9. ure
zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev a.i njihovih namestnikov, ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 v.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek dno 15. julija pred preskušnjo predstaviti gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju,
dne 2. julija 1901.	t56 3-3
Dunajska borza.
Dni 9. julija.
Skupni državni dolg v notab . . . Skupni državni dolg v «rebru ....
Avstrijska zlata renta 4"/„.....
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista .........
Nemški drž. bankovci za 100 na. nem.drt.velj 117-45
99 10 99- -118-30 95-65 118-25 9305 1644— 626 75 .239 52'
20 mark............
20 frankov (napoleondor) ......
Italijanski bankovci........
C kr. cekini ...........
Dnu 8. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6"/0
23-46 19 01 91-10 11-27
182-50 171-—
206'— 9550 144-50 258—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 6°/„
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega >	, » 6 »
Budimpešt. bazilika • srečke, 6 gld. . . . Rudolfov« «rečke, 10 gld.
105-30 94-25 425-25 341— 121-25
388— 400'— 49'— 24-90 1660 68—
Sa'move srečke, 40 gld......■
St Gen6is srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . • • •
Ljubljanske srečke......■ • •
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 K'd. Akcije Ferdinandove sev. telex.. l^** 81-Akcije tržaškega Lloyda. 500 s"'- ■ • • Akcije južne železnice, 200 p**- sr- • • Splošna avstrijska utavbins1» družba . . Montanska družba avstr. Plaa- • ■ • • Trboveljska premogarik» drutba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
201- — 234 — 387 — 60 — 268 50 5730— 854 — 9150 149 50 419 50 430— 252 75
__Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarov&nja za zgabe pri ireb&njlh, pn izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v narodll na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
„M E It C U K"
I., Wollzeilt 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgme 2.
M Pojasnila IS t vseh gospodarskih in «n<inSnih •»»«roji, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaol|skih vrodnoiUlh »aplrjov in vestni -«viti za dosego kolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih irlavnio.