GEOGRAFSKI OBZORNIK P R I Z N A N J A ODDELKA Z A GEOGRAFIJO F I LOZOFSKE FAKULTETE V U U B U A N I Š T U D E N T O M Z A POSEBNE D O S E Ž K E PR I Š T U D I J U Darko Ogr in 15. junija letos smo na Oddelku za geografijo Filo- zofske fakultete v Ljubljani prvič podelili posebna priz- nanja študentom, ki so izdelali nadpovprečno kvalitetne naloge oziroma dela. Priznanja je spremljalo prilož- nostno knjižno darilo, ob tokratni podelitvi Geografi- ja Slovenije. Zakaj smo se odločili za ta posebna priznanja? Preprosto zato, ker je v nas dozorelo spoznanje, da premalo pozornosti izkazujemo študentom, ki so v štu- dij pripravljeni vložiti nadpovprečen delež svoje volje, energije, časa in sposobnosti in pri tem dosežejo tudi zavidljive rezultate. Opažamo, da se vse preveč ukvar- jamo s povprečnimi ali celo podpovprečnimi študen- ti, kar je seveda nujno in potrebno, ob tem pa nam gredo nadpovprečni študenti neopazno mimo prepro- sto zato, ker z njimi nimamo nobenih težav. Najpogosteje se izkazovanje našega zadovoljs- tva nad izvrstno opravljenim delom konča z dodelje- no »desetko«, morda osebno pohvalo ali javno pohvalo ob predstavitvi seminarske naloge ali diplom- skega dela. Nekaj najkvalitetnejših del vsako leto kan- didiramo tudi za študentsko Prešernovo nagrado, ki jo lahko v najboljšem primeru dobita eden ali dva. Na vsak način premalo. Vse prevečkrat je to, da odlično- sti nismo znali posvetiti ustrezne pozornosti, v nas puš- čalo neko nezadovoljstvo, tudi moralnega mačka, da ne zmoremo na primeren način pohvaliti nekoga, ki si pohvalo zasluži. Zavedamo se namreč, da ima lah- ko primerna pohvala čarobno moč, ki običajno posa- meznika motivira za nadaljevanje uspešnega dela, marsikoga pa tudi vzpodbudi k bolj zavzetemu delu kot dosedaj. V letošnjem šolskem letu je ideja o posebnem oddelčnem priznanju dozorela. V ta namen smo pri- pravili tudi pravilnik o podeljevanju (javno je dosto- pen na Oddelku za geografijo FF in na oddelčnih internetnih straneh), ki v enem od začetnih členov govo- ri, da želimo s priznanji spodbujati študente h kako- vostnejšemu študiju ter da morajo dela, ki kandidirajo za to priznanje, ustrezati kriterijem za študentske Pre- šernove nagrade. Za priznanje pridejo v poštev pisna dela, kot so seminarske naloge, diplomska dela in znanstveno raziskovalna dela, ki so bila posebej izde- lana v ta namen. Praviloma bo Oddelek za geogra- fijo vsako leto podelil do 7 enakovrednih priznanj, prvenstveno delom, ki so kandidirala za študentske Pre- šernove nagrade in niso prišla v izbor, so pa na ustrez- ni kakovostni ravni. Pri ocenjevanju primernosti se zlasti upošteva kvaliteto in pomembnost dela, stopnjo kan- didatove samostojnosti in izvirnosti, metodološko zah- tevnost, usklajenost dela z normativi za strokovno ozi- roma znanstveno pisanje, poznavanje domače in dostopne tuje literature, jezikovno in slogovno neopo- rečnost besedila in primernost dela za objavo v stro- kovnem in znanstvenem tisku. Oddelčno priznanje bo študentom lahko služilo kot referenca pri vpisu na podi- plomski študij, kar smo navedli tudi v krovni program podiplomskega študija geografije. Domenili smo se, da bomo priznanja v bodoče podeljevali ob Dnevu univerze, morda na bolj slove- sen način kot letos in ob prisotnosti širše publike, pred- vsem iz študentskih vrst. Toda kljub skromnosti letošnje podelitve čar prve podelitve ostane. Prvi dobitniki Priz- nanja za posebne dosežke pri študiju geografije so (navedeni po abecednem vrstnem redu): • Rožle Bratec M r v a r za diplomsko delo: Blaž Kocen (1 821-1 871): didaktik, kartograf in geograf (mentor: dr. J. Kunaver) • Irena Selak za diplomsko delo: Geografske zna- čilnosti mladinskega turizma v Sloveniji (mentor: dr. A. Gosar) • Mi ran T i su za seminarsko nalogo: Katoliško pre- bivalstvo v Ljubljani in okolici v obdobju od 1989 do 1999 (mentor: dr. M. Krevs) in • Vesna Zagoda za seminarsko nalogo: Topokli- matska karta Celjske kotline z okolico (mentor: dr. D. Ogrin). Nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo še vnaprej uspešno delo, bodisi pri nadaljevanju študi- ja na dodiplomski ali podiplomski stopnji, v praksi, na področju geografije ali tudi izven nje. Posebna zah- vala gre tudi mentorjem, ki so nagrajena dela pripe- ljali do visoke kakovostne ravni. CESTNI ATLAS EVROPE Tomaž Štefe Cestni atlas Evrope s podnaslovom Podrobni zem- ljevidi 44 držav poleg v podnaslovu omenjenih zem- ljevidov prinaša še 36 zemljevidov mestnih območij, avtoceste s cestninskimi postajami in koristne telefon- ske številke. Na 207 straneh je več kot 100 obojestranskih zem- ljevidov, s čimer pa še vedno ni zajeta vsa Evropa do Urala, pač pa se Evropa konča že tik za Moskvo in sredi Azovskega in Črnega morja. Poleg tega je velik del Vzhodne in deloma tudi Severne Evrope obdelan bistveno manj podrobno kotjužna, Srednja in Zahod- na Evropa. Številčenje zemljevidov se prične z Irsko, se nadaljuje v Veliki Britaniji, na kar preskoči na kon- tinent, to je na Nizozemsko, in se nato nadaljuje pre- ko severne Nemčije na severno Poljsko, od koder se zopet vrne v Zahodno Evropo, to je v severno Franci- jo, in tako vse do skrajnega konca Južne Evrope. Od tu se številčenje obrne proti severu in to preko zahod- 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK ne Turčije, Bolgarije, Jugoslavije ter Bosne in Herce- govine na Dansko. V knjigi uporabljena razdelitev Evrope ni pregled- na, čeprav je res, da je glede tega težko najti kakšen res uporaben ključ. Težko je namreč »zložiti« skupaj posamezno državo, zlasti še tedaj, ko gre za večje države. Ta problem se pri Sloveniji ne pojavi. Na karti na straneh 74 in 75 (v merilu 1 : 800.000) je tako rekoč vsa Slovenija. Tuji turist v Sloveniji tako glede tega ne bo imel težav, pač pa jih bo imel zaradi številnih pomanj- kljivosti. Kar preveč napak se je prikradlo na to kar- to, zlasti še tedaj, če jo motrimo s slovenskimi, torej s strožjimi očmi. Tujec npr. ne bo opazil pravopisnih in podobnih napak pri pisanju krajevnih imen. Ker pa je atlas izdala slovenska založba, je toliko bolj čud- no, da je prišlo do tovrstnih napak. Glede na to, da gre za cestni atlas Evrope, ki je v prvi vrsti namenjen turistom, je treba še posebno kri- tično pregledati cestno omrežje in slovensko turistič- no ponudbo, kot sta prikazana na tej karti. Zal je ravno glede tega opaziti veliko grobih napak. Na karti je avtocesta zgrajena že do Kopra in Nove Gorice, pa tudi mimo Murske Sobote skoraj do madžarske meje. Ni pa je med Vranskim in Žalcem in od Grosupljega do Ivančne Gorice. Tudi obvoznica okoli Ljubljane še ni dokončana. Pomanjkljivo je ostalo tudi cestno omrež- je, posebej še z vidika kategorizacije posameznih cest- nih odsekov. Cesta čez Črnivec naj bi tako bila pomembnejša kot cesta skozi Tuhinjsko dolino, cesta od Škofje Loke po Selški dolini pa pomembnejša kot od Škofje Loke po Poljanski dolini do Zirov in naprej do Logatca. Ta cesta je označena kot stranska cesta. Pomembnejša od nje naj bi bila tudi cesta čez Klad- je preko Cerknega do Zelina in od Gorenje vasi čez Lučine in Črni vrh na Polhov Gradec vse do Ljubljane. Glede tega je torej v Sloveniji marsikaj pomeša- no in vsak turist z avtomobilom bo to tudi sam kaj kma- lu ugotovil. Če karto še naprej opazujemo predvsem skozi turistična očala, moramo ugotoviti, da Sloveni- ja na tej karti ponuja turistom bore malo, vsekakor mno- go man[kot premore. Manjka cela vrsta smučišč (Kanin, Vogel, Črni vrh, Rogla, Mariborsko Pohorje itd.), zdra- vilišč (Moravske toplice, Terme Lendava in Ptuj, Dolenj- ske in Šmarješke toplice, Čatež itd.). Zreče so sicer napisane, vendar niso podčrtane z modro, kakor so označena zanimiva mesta oziroma kraji. Nasploh je tako označenih krajev v Sloveniji zelo malo. Po dru- gi strani pa so turistično zanimivi kraji tudi takšni, ki se nam zdijo (skoraj) povsem nezanimivi, npr. Lokve, Črni vrh pri Godoviču itd. Turistično zelo zanimiva je v Sloveniji samo Postojnska jama in nič drugega. Niti Bled, niti Portorož, niti Škocjanske jame, niti katera od drugih turističnih privlačnosti. Še bolj nedosledne so informacije, ki se nanaša- jo na specifične turistične zanimivosti, kot so npr. dovi. Tako je npr. posebej označen brežiški grad, • pa ni blejskega gradu, gradov Bori, Štatenberg, Dor- nava itd. Od samostanov premoremo samo samostan Pleterje, nikjer pa ni samostana Stična, saj naselja Stič- na sploh ni na karti. Velika pomanjkljivost te karte je tudi v tem, ker s slo- venskimj imeni sploh ne seže preko meja države Slo- venije. Če že Klagenfurt ni Celovec ali Villach Beljak ali Trieste Trst, potem bi morale biti vsaj Karawanken Karavanke, saj so navsezadnje tudi slovensko in celo najdaljše slovensko gorovje. Podobno se je zgodilo tudi na slovensko-hrvaški meji, kjer piše samo Zumbe- račka gora, ne pa tudi Gorjanci. Pravzaprav je teh nedoslednosti in netočnosti toli- ko, da vseh ni mogoče našteti in to navzlic dejstvu, da je v primerjavi s sosednjima državama Italijo in Avstri- jo karta Slovenije relativno na redko popisana in pori- sana. Krivda za to seveda pade tudi na založbo, ki je ta atlas izdala, ni pa se potrudila, da bi pomanj- kljivi in napačni italijanski original popravila oziroma dopolnila. S tem je pravzaprav tudi sama prispevala k širjenju pomanjkljivih in napačnih informacij o Slo- veniji. Sodelavci slovenske izdaje cestnega atlasa so se preveč nekritično oziroma premalo resno lotili svo- je naloge. Tako je za tuje turiste Cestni atlas Evrope, vsaj kar zadeva Slovenijo, manj uporaben. Atlas je izdala Založba Mladinska knjiga, natisnjen pa je bil v Italiji. DEJAVNOSTI LGD JESENI 2 0 0 1 Aleš A. Smrekar EKSKURZ IJE : T ržašk i zal iv (22.9 2001): Dr. Mi- lan Orožen Adamič, višji znanstveni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, nas bo seznanil z naravnogeografskimi in družbenogeo- grafskimi značilnostmi in problemi naše edinstvene morske pokrajine-Tržaškega zaliva. Poudarek bo na osnovnih značilnostih obalnega morja in dejavnostih, ki so z njim povezane. Spoznali bomo tudi rastlinske in živalske vrste našega obalnega pasu. Okvirna pot: Ljubljana-Valdoltra-Debeli rtič-Ko- per-lzola-Piran-Portorož-Sečovlje-Seča-Ljubljana. Opomba: Ekskurzija bo potekala z ladjo od Debe- lega rtiča do Sečovelj, z vmesnimi postanki na komunal- nih privezih. Ob prijavi na ekskurzijo lahko (neobvezno!) naročite kosilo na ladji. Izbirate lahko med sardelami na žaru (500,00 SIT), kalamari na žaru (1.000,00 SIT) ali škarpeno brez glave na žaru (1.000,00SIT). Na ladji bo mogoče kupiti tudi pijačo. Zaradi stroškov prevoza z ladjo je cena ekskurzije izjemoma 5.000,00 SIT za čla- ne in 6.000,00 SIT za nečlane. Blejsko jezero (13.10.2001): Dr. Irena Rejec Brancelj, znanstvena sodelavka na Inštitutu za geo- fijo, nas bo seznanila z geografskimi značilnostmi ilefikega jezera in njegovega pojezerja. Obravnavali