8peA xi<* D0 te iMNmmnlt |MMfađn»     reMaAan ptaAiBtt V fetev%A
Leto LXXV., J t. 97 LJubljana, torek 79. aprila 1942-XX
Cena 40 cest.
l
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNIJEVA ULICA 5 IZKLJTJCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije in inozemstva trna DHlOm PUBBLICITA IT A LIANA S. A., MILANO
TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 81-26
Računi pri poštno čekovnem zavodu:
LJubljana Štev. 10-351
Izhaja vsak dan opoldne — Mesecn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Lir
CX)NCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita ch provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Na Malti veliki požari in eksplozije
Uspele napadalne operacije tudi proti letališčem v Egiptu
Uničena angleška letala
Gla\ ni  stan  italijanskih  Oboroženih -H J> ot>ja\ii 'iS, aprila na*l<*lnje fi9.">. vojno poročilo:
V nekaterih odsekifi cirmaiško^a bojišča delovanje p:«tro|   in  topniški dvoboji.
\ teku uspelih napadalnih op**r:nij proti e^iptskim It t.«lišćem %n se nemški lovci tmmg9wftm spopadli s sovražnimi, ki «*o iz-rruhili 8 letal ameri^k**«;a tipa. f>riijra letal: i «so ohMr« ! j' s strojnic a:ni na ti»h in hudo p* škodni ali.
Akcije mno*fs(\ en. ga bombardiranja nenjškf^a Ictalatva so povzročile obširne požare na področja ciljev na Malti in mol ne ek«pl«>zij«-: prott!»»tal< ko postojanko «»o bile prisiljene k molka. V spopadih v zraku «*<» bila 4 angleška Mala uničeni. 4 rinila pa nčinkovito /r»''«ta,
Dvp »nsrleski Irtali sta preteklo nor metali rr<!ke bombo na okolico €'atani i**; ni bilo niti rrtov r: t i škod*. 1'rol ilt! aUKa obramba fe sestrelila v plamenih leteli tipa »Hurrirane«.
Z UfWlaXf/lletja področja. 28. apr. s. Letalske si^e 0*i >e nadalje sStcrnatično naroda jo Malto. Pred\ čem išn jim so izvedle - .-v jrlovjf udar z bombami v-ch kalibrov. Napadle tO mnofV) voušk:h objektov na :jznih rovkah ot< ka. Neprestano so «*e rudi r.uialjcvali 'eta^ki napadi na letališča, na katera so bile odvržene neštete tone bomb. Spričo teca se je efektivna sila teh oporišč rr-.čno zmanjšilj kljub vsem angleškim na-•n da hi se predvsem vzletišča čimprej src: fcravna'a. tako da bi sc lahko uporabila. Ofcn/:va oeaufe letalskih sil pomeni za oncr'e'ko- letalstvo silen iniarec. ker si an-rf'csko letalsko poveljstvo zaman prizadeva.
da bi sproti n.idome^alo na ot<\«ku izcub-Ijcna   letalska sredstva.
Pr I jkih napadih se čestokrat upodabljajo tudi največje bombe, ki povzročajo nepopisno razdejanje. Eno pa je pri vsem tem cjotovo. da so je vojno delovanje so - vh s:| na poJrug^a otetog otr.ka znatno zmanjšalo, tako da swtatžnffc s tc^a svojc-efa oporiKl ne bo veo mc*jcl v večji meri :kou d:ri prometu med Italijo :n Afriko Letalsko oble ca n je Malte ie v polnem razvoju in O raitati, ki so bili doslci doseženi. <*e lahko smatrajo za zelo za »lovci j ive d'etle na cilj. ki naj se pri tem rbletjan:u doseže.
Sovražni oddelki v Afriki prisiljeni k umiku
Z operscifakega pcidročin. 2B. npr. s. Pri
stalnem premikanju si!, ki je zelo znač:'no za v« jno v Severni Afriki, so italijanski in nem;ki oddc'<; preteklo «.-«S<»to nr.ra prisilili s^v-t-a>nk;i d* te ie trmaknil na od-da! i ene i še postojanke. Postoianke osi pa so se prestavne nekoliko napre*. To sicer nima posebnega ptrnena. vendar pa je bila sedaj silam r.-si dana možnost, da račje kontrol _iif>   podrr.Ojc.   na   katerem operirajo.
Medtem se na vso j fronti nada!'uje delo-\ .in ic i/v:dniških čet. Posebno ž.vahno ;e na pcdrr.viu ju"novzhp.ino m! Acedalvjc. Ansleški oddelki na lažjm tovornih avto nn>Silih so poskusili približati se postojankam osi. totla tOfmiStvo jih je pričelo takoj obstreljevati in jih ;e pognalo v bca.
Berlin. 28. apr. s. T z vojaškega vira sc ic iz\cde!o. da so nemška bojna letala v noči r..\ 35. apr'a BSfwSno bombardiral« '\^<c področje tr-bruške kike.
Obnovljeni letalski napadi na An
V povračila za bombardiranje nemških mest — Razdejan glavni stan angleške obalne obrambe — Sovjeti so v 14 dneh izgubili 312 letal
Tajnik Stranke na obisku v Bologni in okolici
Povsod je bil deležen velikih ovacij — Navdušene manifestacije za Duceja — Neomajna vera v zmago
Boloima 28. aphla. s. Tajnik Stranke s« je tudi včeraj mudil v Bologni. Bil je vnovič deležen navdušenih ovaeij povsod, kjer se je pojavil med ljudmi. Eksc. Vidu>soni se je lahko prepričal o zvestobi in privrženosti mesta 10. legije, ki je tako blizu Ducej Vidussoni je bil tudi v oko-
]-ci Bolo^ne in se je tudi tam lahko povsod preprieai kako ljudstvo zaupa Mussolini-ju in je do kraja prepričano, da bo zmaga dosežena.
Tajnik Stranke le bil včeraj dopoldne najprej v Domu fašist čne mladine. Položil je venec pred spomen k Bruna Musso-linija, po katerem se dom imenuje, in si ^e podrobno ogledal vse prostore. V telovadnici je prisostvoval vajam fašistične mlad ne. Na trsu pred domom, kjer se je zbrala velika množica ljudi, ki je navdušeno maniefstimla za Duce'a. se le ustavil pri sinovih v vojni padi-h vojakov in se je z njimi liubeznivo razgovarjaL Ob zaključku je prisostvoval velikemu defi-leru mlodfmh h orojr.izacii.
Iz Bol ogne se je odpeljal v Imolo. Med |K>toma se je ustavljal v posameznih krajih. Tako je v Castellu San Pietro dell'Emi-Ba pregledal oddelke fašistov in vojaško fcolnišriro. kf^r je slehernenui ranjenru izročil darove Stranko. V Imoli je bil delo-znova navdušenega sprv-jema. V fa-
šističnem domu se je poklonil pred flMte-nikom padlih, v veliki dvorani pa je osebno pozdravil družino v vojni padlih borcev ter irivnliđo. V fašističnem mladinskem De-lovnem centru si je ogledal rožne naprave in se zanimal za posamezne pobude. Prebivalstvo Imole se je medtem zbralo na trgu pred domom in je pričolo navdušeno manifestirati za Duceja. Eksc. Vidussoni je stopil na balkon in je kratko nagovoril množico. Izzval je nove, še večje ovacija.
Pozneje je peš odšel po mestu, se rnz-govarjal z ženami in otroki ter borci. V vojaški bolnici se je ljubeznjivo usta\*il pri vsaki bolniški postelji. Po tem obisku je zapustil Imolo in se odpeljal v kolonijo Tahanelli. Od tam se je spet vrnil v Bo-lOgDOh kjer si je ogledal bolnišnico Rde-č'^a križa, ortopedični center Cutti in zavod Rizzoli. Tudi po teh zavodih se je razgovarjal z bolniki in ranjenci ter je slehernega izmed njih obdaroval. Nato si je ogledal še neko tovarno, kjer mu je delavstvo priredilo navdušen sprejem. Pregledal je za tem delovanje posameznih okrajnih fašističnih organizacij. Zvečer se je pojavil v prostorih, kjer se vršijo liktorska tekmovanja. Tudi tam je bil deležen navdušenih manifestacij. Prisostvoval je kon-tao predstavi v nacionalnem gledališču fašističnih vseučiliških organizacij.
Močni odmevi Hitlerjevega govora
Berlin. 23. aprila, s. Vsi nem5ki listi so Včeraj objavili v celoti Hitlerjev govor v državnem zboru. V7 debelejšem tisku so objavili one dele govora, v katerih je Hitler obrazložil neizbežnost angleške katastrofe in napovedal uničenje boljševizma spričo trdne in neomajne volje ter poguma borcev nove Evrope. Listi opozarjajo, na Hitlerjeve izjave, kako se je v pretekli zimi odločila borba in kako mora dosega zmage postati sedaj najvišji zakon za vse.
V svojem kratkem komentarju beleži >Zwo!fuhrblatt«, da je Hitler hotel izraziti posebno priznanje tuJi pogumu zavezniških čet. List neglaša. da se lahko žrtve, ki jih doprinašajo nemški vojaki, zahtevajo tudi od ostalega prebivalstva. Prav zaradi tega. pravi list, so vzbudile Hiti -r-jeve iz;ave o zakonu najvišje dolžnosti tako jak odmev tn brezpogojno odobravanje pri vsem nemškem narodu. Največje odobravanje je izzvala pri narodu tudi napoved, da noben zločin sovražnega letalstva proti nezaščitenemu civilnemu prebivalstvu ne bo ostal nekaznovan in da se bo nemška podmorniška ofenzfva proti angleški mornarici nadaljevala v vedno večjem obsegu tako da bodo z njo doseženi zmerom bolj odločilni uspehi.
Tudi vsi ostali listi v Nemčiji so obširno komentirali Hitlerjev govor, ki mu pripisujejo značaj absolutne gotovosti, da bo zmaga dosežena, ker bodo odslej vsi napori naroda brez izjeme posvečeni tej najvišji stvari.
>Munchener Neuste Nachrichten* ono-zarja jo na zmagovito z<jy**m£o ouioo, ki o niej prsvljo. da je bila odločilnega zgodo-TittM&ega pomena. Odsieg bo vse žavljeojo
in vse delo podvrženo vojnim zakonom,
ki so nujno potrebni, da se doseže zmaga. Oblast, ki jo je državni zbor dal Hitlerju, je taka. da se nihče ne bo mogel otresti občutka ene same najnujnejše dolžnosti, namreč dolžnosti, da posveti vse svoje delo zmagi. Na fronti kakor v domovini, je odslej edini in absolutni reprezentant jeomaj-ne volje do zmage. prc»d katero se morajo umakniti vse privatne in osebne pravicj.
Nova železnica v Bosanski krajini
Zagreb. 28. aprila, s. Te dni so se pričela pripravljalna dela z* gradnjo nove železniške proge Okučani—Benjaluka. Proga bo izrednega pomena ker bo neposredno vezala Slavonijo z Rosno in bo tako pospešila gospodarski razvoj Bcsanske krajine.
Otvoritev policijske šole v Zagreba
Zagreb, 28. aprila, s. V prisotnosti Poglavnika so včeraj otvorili novo policijsko šolo. Svečanosti so se udeležili tudi maršal Kvat^mik, notranji minister, državni podtajnik notranjega ministrstva, načelnik policije general Evgen Kvaternik. zagreb-ki župan in drugi zastopniki oblasti. Italijansko policijo je zastopal inspektor general Ver.liani, načelnik italijanske policijske rusi je pri hrvatski vladi. Direktor Sole je pozdravil Poglavnika, ki mu je odgovoril s kratkim govorom. Poglavnik si je nato ofriedal posamezne oddelke šolo. Povsod so mu priredili navdušene manifestacije.
Iz Hitlerjevega jflavne^si stana, 27. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poroči\o*
N:l vzhodni fronti la»tni krajevni napadi in boji udarnih čet. Več sovražnikovih napadov in sunkov je bilo odbitih.
Na Laponskem so nemške in finske čete zavrnile v hudih obrambnih bojih nadaljnje sovjetske napade. Sovražnik je utrpel hude krvave izgube. L'nivenih je bilo ver oklopnih voz nasprotnika.
Na področju pri Murmansku so uničila nemška lovska letala v hnjih v zrnku <* sovražnikovih lovcev brez lastn"h izgub.
V severni Afriki živahna izvidniška delavnost.
Letalski napadi na otok Malto so se nadaljevali z motnimi silami in dobrim učinkom.
Lahka bojna letala so podnevi zadela z bombam? vojašnico in neko tvornico v fuž-nov7hodnj Aneliji. Na morju pri Is^sndu je bilo potopljenih več stražnih ladij.
Močni oddelki bojnih letal so nadaljevali v poslednji noči povračilne napade na Anglijo. Mesto Bath je b:lo oh dobri vidnosti bombardirano z močnim učinkom.
Angleški bombniki so ponovili v noči na 27. april svoje teroristične napade na stanovanjske okraje mesta Rostork. Civflno prebivalstvo je otrpeln nadaljnja izijpbr. Po dosedanrih poročilih sta bila sestreljena dva sovražna bombnika.
a
Berlin. 2S. aprila, s. Kakor poroča DTsTB. so angleški bombniki tudi v predzadnji noči spet napalli stanovanjske okraje v Rostocku. Nastala je spet precejšnja škoda in meri civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Po doslej zbranih podatkih sta bila dva angleška bombnika sestreljena.
Berlin, 2S. aprila, s. V pretekli noči so nemška bojna letala nadaljevala svoje napade na mesto Bath za represalijo proti ajigleškim letalskim napadom na nemška mesta. Odvrgla so na Bath mnogo rušilnih in zažigalnih bomb.
Berlin, 2S. aprila, s.    »Zw61fuhrblatt< je
objavil kratko poročilo o prvem učinkovitem letalskem napadu na Bath, ki je bil
izveden v noči na 26. aprUa. Večje število nemških bombnikov, pravi poročevalec, ki pripada propagandni četi. se je 25. aprila
zvečer dvignilo s svojih letališč in se pognalo proti južni britanski obali, ob kateri leži mesto Bath, važno turistično središče. V njegovih luksuznih hotelih so si višji angleški oficirji, ki so doleljeni generalnemu štabu za obrambo, uredili svoj glavni stan. Nemški bombniki so poleteli skozi vrsto nizkih oblakov, med katerimi so jih zaman iskali sovražni reflektorji. Skupinam nemških letal je uspelo prodreti skozi zaporni ogenj obalne   obrambe ter prispeti
nad reko Avon. ki deli mesto v dva dela. Tedaj se je pričel napad.
Že takoj prve bombe so bile odvržene z matematično točnostjo in kmalu se je razvilo na raznih krajih mesta več požarov, ki so se naglo širili. Naenkrat je sinil proti nebu silen plamen, tako da je mesto bilo vse osvetljeno. Težka bomba je zadela re-zervar plina, ki je eksplodiral. Požar se je iz plinarne naglo razširil na soaeđna poslopja. Nad mestom so se pričeli Ivigati gosti oblaki dima, tako da so letalom deloma EakriH razgled po njem. Bombniki so odvrgh še preostali del svojih bomb na razne objekte in se nato vrnili na svoja oporišča, še od daleč je bilo opaziti ogromni požar.
Izgube angleškega lovskega letalstva
Berfin. 2S. npr. s. \r. vojašfcegfl vi m sc je izvedelo, da je nem:ko ]<wvko letalstvo pri napadih an2!<->kih iov>kih letal na obalno p< dr c ^evemo/apadne Francije včeraj sestrelilo 6 letal tipa Spitlirc. Sedmo tako letfl'o je Kilo sestreljeno od protiletalskega t o p n i šrva.
Rim. 28. apr. s. Službeno je bilo v Lon-d* nu objavljeno, da se c"d angleških letalskih napadov na severno Francijo 2 bontb-nika ;n 17 lovcev ni vrnilo na svoja oporišča.
Čiščenje v angleškem
oficirskem zboru
Rim, 28. apr. s. Veliko začudenje je v britanskih vrin5k;h krnjih zhnclil najnovejši ukrep ancf!e-^kcr?a vojnega ministra, da se morajo vsi častniki v starest* nad 45 let zdravniško preiskati, iz prvega kontingenta nad 1600 ofteirjev jih je bilo kar 200 izločenih iz aktivne vojaške 9ftz2be in ao bili premeščeni v rezervo. Voja-"k: krr«c;: se vprašujejo, zakaj i c h i-! o treba toliko časa čakati na tako revizijo.
Bo}! na finskem odseku
llefsinki 2S. apr. s. N*a fronti v Vzhodni Kareliji so severno od PcccnNe manjše sovjetske sile simulirale napad  tako da hi
lahko dniEji oddelki uspeli pri po^kimi. da prodro skozi finske obrambne črte. OKa napada pa sta bila odbita in finska pehota je
pieSfl v protinapad ter d (»cela pri tem pomembne ir>penc. Dragega s<yv;ctsikcca napada so se udeležile velike sile. Finsko topništvo iim ie prizadelo ogromne izgube. V Mizici Lovthija so Sovjeti prav tako Izvedli več napadov s tanki, a so bili oreaiani in na bojišču je rhIe/alo> nad 800 mrtv'h Štirje tanki 90 bili razdejani. Na Karclijski ožini je prišlo do* Živahnega topniškega streljan:a. Drugod ni bilo pomembnejših dogodkov.
Angleži se bodo morali umakniti iz vse Birme
Izredno hitro prodiranje Japoncev — V Londonu že računajo z izgubo vse pokrajine
Rim, 28. npr. s Vesti iz Londona kažeio, da je računati s kapitulacijo vse Birme, Vpra^inic je le ali se bo to zgodilo v nekaj dneh ali v nekaj tednih Angleške oborožene &ilc so že omajane m so' izgubile pretežni del svojih vojnih potrebščin. Na druai strani pa prejemajo Japonci vedno nova ojaJcn^a in ~^like množine vojnih potrebščin. V7 Londonu priznavajo, da se zavezniške čete neprestano umikajo proti Mandalavu tn da si Kitajci na vse načine prizadevajo, da h* zaščitili strateško cesto, ki jc speljana cd Mamlalava vzdolž levega rnvka zavezniških sil proti severu. ČJe bi Japoncem uspelo polastiti se te ceste, bi zlahka ločili Kitajce od Anglc/cv ter mbkoflili sile. ki branijo železniško progo. Japonci so prodirali s tako naglico, kakor se tega zavezniki niso nadejali. Tudi zadnje stra/e angleških sil ofc Sitangu so ogrožene. Londonski vojaški strokovnjaki spričo tega računajo 9 tem. da bo gene—al Aiexander umaknil svoje čete. da ne bi bile obkoljene.
Borba za novo Azijo
Tokio. 28. aprila, s. Ministrski predsednik Tojo je imel glede na bližnje volitve g-ovor. v katerem je naglasil, da bodo imele volitve spričo sedanje vojne prav poseben pomen. Govoreč o vojni, jo dejal, da borba za Veliko Azijo nima primere v svtovni zgodovini. Ta vojna bo odločila ne le o usodi Azije, marveč vsegu sveta. Treba se bo Se bojevati in prihodnja faza borbe bo šele prava preizkušnja za japonski narod ter bo zahtevala od države popolno edinost.
Misleč na sovražni leta!»k-; napad na japonska mesta dne 18. aprila, je Tojo izjavil: Japonci se morajo stalno zavedati, da smo zapleteni v veliko vojno. Zaradi tega se moramo navzet: ČMha kakršen je prežel n^še vojake v prvih črtah na raznih bojiščih, in biti moramo pripravljeni, da vzdržimo sleherni napal na japonsko ozemlje.
Glede bližnjih volitev je Tojo izjavil, da se bo z njimi ojačila organizacija naroda, tako da bodo volitve prispevale h kon^: zmagi. Naloga bodočega parlamenta bo ir-redno važna. Vlad? ~ nadejp. da bo japonski narod s svojim parlamentom sodeloval m bolj kafeor dootaj prt nadaljevanj« vojne
in borbe za veliko Azijo. Treba bo izvoliti resnično sposobne ljudi. Volilei se bolo morali odločiti ne po svojih osebnih nazorih, ampak po potrebah, ki jih je ustvaršl splošni položaj.
Spominske svečanosti v Tokiju
Tokio, 2S. apr. s. Med spominskimi svečanostmi v templu Jasuhumi je 500 letal prve linije pod poveljstvom generala Abe-ja letelo nad templom. Tega manifestativ-nega poleta, ki je zbudil veliko zanimanje tokijskega prebivalstva, so se udeležila tudi letala novega tipa »Hajabuša«.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 28. ap. (Domoi). Na kitajskem bojišču nadaljujejo japonske čete očiščevalne akcije v goratih predelih pokrajine Tsun-hva v pokrajini HopeL Japonski oddelki uničujejo tamkaj po poročilu vojnega poročevalca lista >Asah.i« kitajske komuni-
srčne oddelke, ki jim poveljuje Li-Jun-čang. Včerajšnje poročilo »Asahijevega* dopisnika iz Tiencina pravi, da so japonske čete do 23. aprila zajele že dva sovražnikova arzenala in se polastile treh tovarn za izdelovanje ročnih granat. Med vojnim plenom sta dve skladišči obleke, dva metalca min, dva gorska topova. 566 pušk, 500 revolverjev. 5972 ročnih granat ter mnogo vsakovrstnega drugega orožja in municije. Poročilo tudi navaja, da so japonske čete v preteklih dneh unič/ile. večje število sovražnikovih r>ostojarik v tem predelu kitajskega bojišča.
Ameriška propaganda v Indiji
Rim, 28. apr. s. Rooseveltov zaupnik polkovnik Johnson, ki se trenutno mudi v Patijali. je imel v Indiji več propagandnih govorov. Pri nekem banketa v Patijali je izjavil, da sc ameriški na red zanaša na indijskega. Patijalski maharadža mu je cd-govori-l. da ie zelo vesel intervencije velikega 3meri=ke2n naroda nri reševanju in-d';«kih vora'anj. Izjavil je. da so Zedinjcne &rhive arsenal "svobodnih narodov. Pri tem banketu ni ne eden no drugi niti omenil
Velike Britanije, ki prehaja v sv<.jem lastnem indijskem imperiju med Faktorje dru-
• iic.ua reda. Moč aniilc:'<ci*:i imperija pojema spričo političnih napak in vojaških neu-po-
< hov. \a drui»i strani pa se ka/e povsem iasne. kake si \Va^hini»ton pr/adeva. <ia bi na vseh koncih in krajih postal dedv Anglije,
Vladarica med bolniki
Rim. 28. anr. s. Vel. K ral Hca in Cesarica j je bila včeraj dopoldne v bolnišnici usmi-! Ijenih bratov na Tibcr^kcm otoku. Njen • !">:>k n- h:' n.ipoAeilan. Tra ia! je tl<!<jo in Vladarica je bila prav po vseh dvoranah bolnišnice. Ustavljala se jc pri posameznih bolnikih in s« z njimi ljubeznivo razgovcur-jala. Ko je BapuščVala bolnico  so ji bolniki
kakor tudi bolniško osebje priredili manifestacije vdanosti.
umrl
Ran*rkok. 28. aprila, s. Objavljeno je j bilo da je v Harakiju umrl sir AbxtuJlah i Setb Hadži, predsednik muslimanske ^-se-; indijske konference. Bil je star 70 let.
Milanski velesej zm zaključen
Millln, 28. aprila, s. Z obredom snemanj i j zastave se je snoči ob 19. zaključil 23. , milanski velesejem. Bil je to drugi vele-sejem v času vojne. ITspti jc šo bol^e kakor j lanski. Razstavljalcev je bilo 5.5S3. Raz-I stavni prostor je obsegal 95.380 kvadratnih j metrov. Velesejma se je udeležilo 18 tujih
I držav z 8 službenimi razstavami. Obisko-I valcev  je  bilo  nad   2  milijona. Velesejem
je imel povsem avtarkičen značaj in je po-j dal jasen dokaz važnih rezultatov, ki so bili i doseženi na področju avtarkičnega gosp >-
darstva v državi.
Tipizirani izdelki moških čepic
R»m. 27. apr. s. Ministrstvo za korporacije je s svojim najnovejš m ukrepom oxl-
redilo. da bodo morali odslej izdelovalci , moških čepic obvezno izdelovati za potroš-
I njo civilnega prebivalstva v vsej kraljevini izključno tipizirane izdelke. Obenem je s to odredbo določena tudi oblika tipiziranih čopič in njihova cena v razpredaj: na
i veliko in na drobno.
Nov turski {xos!asi?k
v Afganistanu
Ankara, 28. aprila, s. Predsednik republike je sprejel včeraj novega turškega poslanka v Afganistanu Aknbula Kemala Keuprula. Novi poslanik bo v kratkem odpotoval na svoje novo službeno mesto.
Rekvizicija motortsiii v<ml v Grčiji
Atene. 28. apr. s. S pr.^cbmm dekretom je bil prometni minister pooblaščen, da rekvirira vs<a motorna vozi4a za državo ter državi neposredno podrejene ustanove in zavode.
Peklenski strofi
v Jeruzalemu
Ankara, 28. npr. s. Na policijskega vice-inspektoria v Palestini je bil 'zvtršen v Jeru-z.tlemu nov atentat. S svojim avtcir.rbllom se je odpravljal iz neke 2;ir.i/e. Vozilo jo pri tem malone naletelo na peklenski strt i. ki £a je prav tedaj dvignil 9 tal neki arabski deček. Stroj mu jc v rokah eksplodiral in dceok jc bil ubit. Pozneje so drugi arabski dečki na^li v bližini stanovanja generalnega policijskega inšpektorja druc peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral, ker ^o ua ce cb pra-vem času demoTitirali. Uvedena je b !a pre i slcav a.
Naraščanje draginje
v Zedinjenih državah
Rim, 28. apr. s. V poslanici, ki jo jc Roose^-elt po^^al ameri-keniu koncj-c-STi. so bili obra/lo'zeni razlocf!. zaradi katerih ;e moral amcri'ki predsednik izdnti vrstf> ukrepov, da se orepreči nadaljnji razvoj draginje. V poslanici je izjavil, da se je draginja v Zedinjenih državah <ivi<4ni!a ^a 15 odstotkov in da bi se lihko dvignila §e
za nadaljnjih 80 do 90, čc bi se nemudoma ne izdali odločni ukrepi. Treba jc stabilizirati cene in racionirati porazdeljevan živil med prebivalstvo, tako da ne bodo prišla v rrke samo tistih, ki jm lahko plačujejo tudi po višjih cenah. Treba je odpraviti nakupe na kredit in plačila na obroke, zato pa ojaeiti odplačevanje h:prtek in drugih obveznosti. Roosevelt je zaključ:l z izjavo, da bo draginja nara^ala, če se ne bodo dosegli ti smotri. V svoji poslanici ie pozval kongres, da sprejme ukrepe, ki mu jih bo predložil v odobritev.
Volilna mrzlica v Ke?tim&£ii
Buenos Aires, 27. apr. s. Poročila, ki prihajajo iz Bogote, pravijo, da Se v javnem življenju v Kolumbiji pojavlja vedno večja \"^nemirjenost, čim bolj se bližajo predsedniške volitve. 2e na dosedanjih volilnih shodih je prišlo do spopadov med liberalci in konsen-ativc: in je bilo nekaj oseb tudi ranienih. Dosedanji predsednik republike Spntos je poslal vsem prefektom okrožnico, v kateri jun priporoča, naj po-skrbe, da b: 3. maj ne poslal krvav dan za Kolumbijo. Naj državljani svoje spore rešijo a voUkMco, ne j>a s streli te pištofe
Stran 3
»SLOVENSKI NAROD«, torek. 28. aprila 1942-XX.
«ut. 97
Zanimivosti z nepremičninskega trga
Na območju mesta je bilo prodanih nekaj večjih nepremičnin — Dediičina veletrgovca Andreja šara bona
Ljubljana, 2b. aprila Na nepremičninskem trg~u je bilo tudi pretekli mesec živahno. Razen številnih kupčij v okolici Ljubljane je bilo v zemljiško knjigo vpisanih tudi nekaj proda.) zemljišč in his v mestu samem. V zadnji tretjini marca in prvih dveh tretjinah aprila, je bilo vpisanih tudi precej novih zastavnih pravic in v nekaj primerih gre za
zneske celo od 100 000 do 200 000 lir. Vzpo-redno je bilo Izbrisanih precej starih dolžniških razmerij. Tako Je v n?kem primeru bilo ukinjeno kreditno razmerje v visini 2,000.000 din.
Med pomembnejšimi prodnjami hiš na področju mesta Ljubljane bo prodaja hise
v Tovanr;?ki ulici 11, na Starem trpu 8 m v Spodnji ^:skt na Gasilski cesti 6. HUa v Tovarr.i.'ki ulici je v zadnjem polstoletju
unogokrat menjala lastnike. Zlasti po svetovni vojni     najrlo prehajala lz rok v
roke, mnogokrat celo prisilnim, dmžbenim
potom. Seciaj je bržkone prišla v s»talnej«o last.  Kakor  izhaja  iz  podatkov zemljiške
knjige, je bil lastnik zemljišča L 1892 Janez Šuštar H Udmata, ki Je po njem l?ta
1902 podedovala Marija SuStarjeva. Slednja je ć>z tri leta izrodila posestvo Alojziju Jevniknrju, ki je menda poročil njeno
hčer. L.        je posestvo kupil France Jer-
ko zidarski mojster iz PodhorSta. V teku
desetin I<~t posestvo nato se.T^mkrat menjalo lastnike, dokler ni postal gospodar sedan ji   prod ■ ;' ■! r e.
Za hiso na Starem tr«ru pravi zomljiška Imjirra, da je hila iz naslova dediščine njena lastnica od 1.1573 Marija Sanet. Leta
1SS0 jo je prodala zakoncema Jožefu in -Magdaleni Pokovi. Po smrti moža je 1. lOl.'s Masrdalena Pok ova postala edina lastnica.
Hiša je bila 1.1830 prodana Milošu Karnič-niku, neto pa 1.1939 Josipu Petanu, ki jo je lani  prodal  sedanjemu prodajalcu.
Hise na Gasilski cesti 9 je konec prej5-njojra stoletja tvorila sestavni del posestva, ki pripada danes Rupena-Lutzu. Lasfn!k je bil 1. 1«T0 Franc FVtCfCa, ki je 1.1877 proda posestvo Gortraudi Zaplotnikovi iz Spodnje Šiške. Ta je 1. 1S92 odprodala predmetno zemljišče Florijanu Hostniku in v zemljiški knjigi je bil otvorjen samostoion vložek. Dri zemljiška je Hostnik 1. 1907 prodal Josipu Cegnarju med tem ko je dru-pi del izročil svojemu sinu Adolfu. Ceg-narjevo poroštvo jf» 1. 1914 kupil Ludvik č*ebron, ki ga je 1. 1936 prodal današnjemu prodajalcu.
V zemljiško knjico so bile vpisane tudi spremembe v lastništvu po smrti vele-trgovca Andreja Sarabona. Pokojni je zapustil oporoko ln je v njej imenoval za glavno dedinjo svojo ženo Mari'o Sarabo-novo, roj. Ojstriševo. Njej so od nepremičnin pripadle vse (3 vložki v kat. obč. Sv. Petra predmestju II del. 1 vložek v kat. obč. Ud mat ti. 1 vložek v kat. obč. Gradi*-kem predmestju. 1 vložek v kat. obč. Mostah m kom'no 1 vložek v kat. obč. Zado-brovi> rezen ene. ki je njena lastnica postala Milka Kemperle. posest rde a s fimar-tinske ceste.
Med vpisi v zemljiško knjigo Izvršenimi konec marca in začetek aprila, so:
Marjeta K^ova, pos'vstniea na Glineah. je   prodala   Ivanu   in   Anjreli   Zadnikar \7.
Abramove ulice na Viču njivsko parcelo v dav. obč. šujici. Pareela meri 666 kv. m. In stoji na njej hišica. Kupna cena je znaSala 40.000 lir.
Anton I.avrih. posestnik na CelovšTd cesti, je proda! Mariji Pečnikarjevi. posest-niči z Dolenjske ceste, njivsko parcelo v kat. obč. Mostah v Izmeri 1410 Kv. m.
tn tmvrv.-ko parcelo v kat. obč. Udmatu "v izmeri 7<3 kv. m za 20.0SS lir.
Matilda Zorkova, posestniea v Zgornji Zadobrovi je preklala visokošolkl Juditi Tčakarjcvi iz Dev. Marije v Polju dve parceli v kat. obč. Zadobrovi v izmeri 622 kv. m  za 3110 lir.
Drago Lunder, trgovec s ceste 29 oktobra, je pi : r.hinnrnpmn društvu za duhovnike ljubljanske škofi je v Ljubljani v dav. ob<\ t'dmatu dve parceli s hišo v Tovarniški ulici št. 11 ter s stranskfcn objektom in dvoriščem za 118 700 lir.
Zapuščina po leta 1937. umrlem Leopolda Avšičii. premikaču državnih železnic v Stožieah. ki jo po oporoki zastopajo vdova Ivana in otroka Leopold in Ivana je prodal • Katarini In Julijam Hrl-
bemiknvi. pocestnicama iz Apihove ulic« njivsko parcelo v kat. obč. Mostah. Parcela meri 59 kv. m za 1634 lir.
Frane Babnik Iz Tomnčev?ga je prodal Apolonifi Babnikovt iz ist*» vasi polovico svoje la--**":-"1 na pareeU v kat. obe. Bri-njah za 5700 lir.
Jože Settftkmr, poeo**nfk v Lukovici pri P:' • -lil Alojzljn M«*sesneln, trgovcu v Logu grozdno parcelo v kat. obč. Logu v buuerl dva in pol orala. Kupna cena je bi1 a določena po 3 lire za kv. m.
Terezija Zabukovčeva. pocestnica in pre-užitkarica iz Pij a ve Gorice, je prodala Jn-Drobntč«*vi. hišni posestnici t isti vasi
gozdno parcelo v izmeri 1951 kv. m v kat-obč. Pijavi gorici za 6S4 Ur.
Janez Dimnik ml.. poaesrtnik v Jarteh. je  prodal  Ivanu  Jermanu,  posestniku iz
Sneberij njivsko parcelo v kat. obC. Mostah. Parcela meri 1 < 39 kv. m in je kupna
cena   znašala   3800 Ur.
Frane Tancip, krojaški mojster iz Male čolnarske,  je  prodal   Antonu Remirarju.
mesarskemu mojstru in posetniku iz Ze-ijarske ulice, parcelo šotarijo v Kat. obč.
Rudniku za 2470 Ur.
Frane štparovee. posestnik v Rudniku je prodal Ani  Kolar je vi.  posestnici lz Trer>-
r& na Dolenjskem vrtno parcelo v kat. obč. Rudniku za 3040 lir.
■Jan^ P-rklaj. posestnik iz J»od?mrek<-\ je prodal posestnici iz Beethovnove uiice Zori  Bp7go\ »UovL njivsko parcelo v dav.
obč. Podsinroki. Parcela meri 1542 kv. m in je KupovaiKa plaCala zanjo 20.000 lir.
T>I*rom«-tna hank»« -J. d. v LjnMjani je prodala Fran^l^kl Pristav^d. soprogi tr-govca in posestnika na Jezeru, travniško
parcelo v kat. obč. Jezeru v Izmeri 13.321 Kv. m za 17.100 lir.
Hiša   usmiljenih   sester  tSv. Vinccncija
PavHsko^a, zavetišče Sv. J«ž«fa v I^jub-1 ji in i na \ idnvHanski co*ri je prodala Mihi 0<*epku. trošarinskemu pazniku iz Novih Jarš. njivsko parcelo v kat. obč. Bri-njah v izmeri 612 hv. m za &139.00 lire.
Dominik Rric, šoiaki upravitelj s Smar-
tin^k** ceste, je prodal Jotrta Sovačlrn, fetcklarskemu in steklobrusaškemu mojstru, njegovi sestri Franji, zasebnicl in njunim staršem Ivanu in Franji Kovačiču iz že-Icznikarjeve ulice njivsko parcelo v Kat.
obe. Viču. Parcela meri 510 k v. m in je kupna r^na znašala 25.000 Ur. Lastnika sta otroka Jože in Pranja, medtem ko so starši uživalci.
J sipina Rrapševa s CelovSke ceste in Frane Dietrich s Tvrševe ceste sta odstopila   mostni   or»«"Ini   ljubljanski brezplačno
in bremen prosto parcelo v kat. obč. Zgornji šiški ob izvedbi parcelacije mestni občini za ceste potrebni svet. Skupno je mestna občina prevzela 656 kv. m.
Ivo Rudolf, trgovski potnik iz Varaždina, bivajoč sedaj v Zagrebu je prodal Rozi Dem^arjevi z Vodnikove ceste svojo hišo na starem trsru št. 8. Nepremičnina leži v kat. ob. mesto Ljubljana. Kupovalka je zanjo plačala 210.000 lir.
Marija Sitarjova, pos^stnica na Stožieah je prodala Stanku Sitarju, posestniku iz istega kraja, dve njivski parceli v kat. obč. Stožieah v izmeri 6078 kv. m. Kupna cena je znašala 9500 lir.
Terezija Prešernova, posestnlca v Le poči vorski ulici, je prodala Mariji Kodelovi, ženi trgovca iz Lepodvorske ulice, dve gozdni parceli v kat. obč. Sp. Šiški v skupni izmeri 3826 kv. m za 8500 lir.
Stanislav Orei, klepar iz Janševe ulice, je prodal inž. Jožetu Suhadolcu iz Sujioe pri Dobrovi parcelo v kat. obč. Sujid za 11.750 lir.
Jože Balon, trgovec iz Brankove ulice, ie prodal Milki Sagmeistrovi z Vodnikove ceste parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški za 1L>000 lir.
Marjan Vojska, iz Ciglarjeve ulice je prodal  Stanetu Vojski, pleskarju  iz Gajeve ulice,  svojih 3 &8  zemljišča  v kat. obč Mostah  za  4164 lir.
»ža Jamova, pocestnica iz Loga, M prodala    Matiji    Romikarju, krojaškemu
mojstru z iste vasi g-ozd in del njivske parcele za 1500 lir. Alojziju Kozjeku, že-iezruskernu delavcu iz iste vasi je prodala
njivsko parcelo za 600 lir  Ivanu Lonoa-rj i
pa dve gozdni in travniško parcelo za 3000 lir.  Vse prodane nepremičnine leže v l:at.
obč. Logu.
Slavko Kukavica s Podpeči je proda' Alojziju Susmanu njivsko odnosno travniško parcelo v kat. obč. Jezeru v Izmer: 600 kv. m za 2000 lir.
Katarina Kozlevčarjeva. posestnlca v Gorenji vasi. prt Višnji gori je kot varuhinja Franceta KozlevCarja prodala Jožetu V<-
mrtn. posest nJkti v Pancah Smarjc-Sapj gozdno  parcelo   v   kat.   obč.   Lipoglavu za
2000 lir   tat* je prodala Antonu \'Iranln
ml. posestnikovemu sinu v Pancah gozdno parcelo v Kat. obe. Lipoglavu za 3000 lir
Anton M^nrinpor, trgovec na Sv. Petra cesti.        prodal  Anici  Mamftičevt, vdovi po
znpMir.om  uradniku 2 Resljeve  ?este. 00
svoje polovne nepremičnine v Kat. OM
Sv. Fctra preaBNStjH I., polovico, to je Ce-trtlnko  celotnega  vložka  za  70.000 lir.
Mostna občina Ljubljanska je prodala VeH Seunijrovi iz Mišltrve ulice njivsko parcelo v Sv. Petra &fedtfteStju I. del njivske parcele v izmeri  142 kv. m. Kupni
cena -fe znašila 20P lir m kv. m ali skupno 29.678 lir. Odprodajo je mcrlni -.vet sklenil novembra lani. da more kupovalka zadostiti aproprijari.i5ki odločili mestnega poglavarstva Kot stavbnega oblastva I stopnje.
Mostna oW.r» v T. fnhtjanl je prodala Italijanski r:».!! fnnski družin KI AR travnik v leat ohč. trnovskem predmestju v izmeri 13.751 kv. m. Kurna cena je znašala 4 lire za kv. m oziroma skupna 53.001 Ure.
Italijanska ra<!lofonska dmzha EIAR ie
sklenila menjalno pog-odno z Marijo Gnla-dolnikovo, pocestnico na Ižantdd cesti. Marija Grdadolnikova je odstopila družbi svoj travnik v kat. obč. Tomi*l;u v Izmeri 13.860 kv. m. Družba pa je odstopila Grdadolni-kovi frvoj v trnovskem predmestju od mestne občine kupljeni travnik.
Občina TomiSelj je prodala Francu Kraljicu, posestniku iz Omišlja, gozdni parceli v kat. obč. Jezeru za 3800 lir. Ista je prodala posestniku in g-ostilničarju iz Tomi;*-Ija Ivanu Modicn v kat. obč. TomiSlju hišo št. 15, dvorišče in gospodarsko poslopje za 32.300 lir. Ista ie prodnla Lipovcu Mihaelu, delavcu iz Ljuhiiane. njivsko parcelo v kat. obč. Tomišlju v izmeri 1158 kv. m za 2698 Ur.
Joslpina Pavlinovn, posestnlca na Smar-tinski cesti, ie prodala Francu ftkrrjaneu lz Lepodvorske ulice enonadstropno hišo v Predovičevi ulici 36 z vrtom in drugimi pritiklinaml za 114.710 lir. Nepremičnina leži v kat. obč. Moste.
Avgust Cunda, posestnik z Gasilske ceste, je prodal Marjeti Petri cevi nu\ hčeri posestnika iz Borovnice, nepremičnino ▼ kat. obč. Spodnji Šiški za 21S.000 lir.
Anton   Roji na  mL  posestnik  v Zgornji
šiški. je prodal Josipu Orazrmi Majr., posestniku iz Predcndčeve ulic?, gozdno parcelo v izmeri 2719 Kv. m., travniško parcelo v izmeri 867 kv. m in gnzdno parcelo v izmeri 3938 kv. m za 3000 lir.. Parcele leže v kat. obč. Zgornji Šiški.
Nali gra!ičar]i so zborovali
Z občnega zbora Pokrajinskega sindikata delojemalcev tiskarske in papirniške stroke, skupine građenih delojemalcev
Ljubljana, 28. aprila.
Bivša  zvezna  organ.   Saveza grafičnih
radnika i radnica Jugoslavije v Ljubljani je p° uredbi z dne 9. junija lanskega leta prešla celotno v sestavni del Pokrajinske delavske zveze in se odslej imenuje Pokra; n^ki sindikat delojemalcev tiskarske in papirniške stroke, skupina grafičnih delojemalcev Ljubljana. Redni občni zbor te skoro 75 let delujoče organizacije bi se moral prav.loma vršiti že lansko le*o dne 27. aprila, toda izredni dogodki so ga preprečili Ln tako je mogel b.ti sklican šele v nedeljo. Zbor se je vršil ob številni udeležb: kar za leti 1940. in 1941. Kot odpo-s anec Pokrajinske delavske zveee mu Je prisostvoval g. Jurij Stajnko.
Predsednik Alojzij Erjavec je po kratkem pozdravu in počastitvi spomina v letih 1940. in 1941. preminulih graf carjev — enajst po številu — z enominutnlm molkom in klicem »Slava«, je podelil besedo g. Jurju Stajnku in je ist. v daljšem govoru pc»hvalil delovanje ene najstarejših delavskih organizacij ter podčrtal dvoje njenih b:*ev v posledniem času" lasten namestitveni urad po določilih veljavne ko-lektivne pogodbe namesto posebnega Pokrajinskega namestitvenega urada in sko-
rajšnje izboljšanje gmotnega položaja grafičarjev. Njegova izvajanja so žela vsestransko odobravanje.
Iz poročil organizacijskega referenta je razv dno. da se je organizacijski upravni odsek v L 1940. največ bavil z urejanjem in izplačevanjem podpor bolnikom, nezaposlenim, onemoglim, sirotam in potnikom. Najvažnejše in najnujnejše vprašanje med vso poročilno dobo pa je bilo izplačevanje podpor vojaškim vpoklicancem. oziroma njihovim svojcem. Celotno organizacijsko upravno delovanje tega leta je bilo osredotočeno v zadovoljivem finančnem poslovanju. Spričo tega je organizacija posvečala vso skrb tja varno naloži+ev skupnega denarja. Tako je dne 20. avgusta L 1940 že   pridobila   dve   pareeLi.   d oči m   se je
prizidek na dvor'žču ljubljanskega >Doma grafikov«, že sklenjeni stvari, začasno opustil in bo Čakal ugodnejše prilike. Organizacija se je v tem letu mnogo pečala tudi z raznimi ukrepi za varovanje svojega delovanja. Prizadevala si je. da bi obvarovala delovanje grafičnih dobrodelnih ustanov. Spustila se je namreč v bivs. Jugoslaviji v boj zoper pravilnik o človekoljubnih ustanovah, pri čemer je v svojem stremljenju tudi uspela, ka'ti izšel je pra-
Voda in vino
Ko je bila denarnica Lažnjiveea Kljuk-ca zopet enkrat jetična. se je zglasil pri nekem krčmarju. ki je rabil kletarja.
— Služil sem tri leta pri gospodarju, ki se je pnsal Bakh. — jedejal hudomušne!, — in na vino se razumem kakor n.hče dn: _
— No. pa naj bo. poskusiti hočem s teboj. — je dejal debeluhasti krčmar. — Začneš lahko takoj; tam na dvorišču je vodnjak.
— Vo injak? Hm. kaj pa ima voda opraviti z vinom?
— H vino je tako močno, da ga moramo vedno malo — razredčiti, sicer gre ljudem preveč v glavo. Zapomni si moje pravilo: na pe*1e-e* veder pride deset veder vode iz vodnjaka.
In krčmar je odšel malo zadremat po obilnem ; .
Lažnivi Kljukec. ki se mu ;e zdelo škoda dobrega vina in ki mu rudi prenasa-isje vode n; dišalo, ker se mu je zdelo to delo nepotrebno, je legel na klop v krčmi in si je tudi privoščil malo popoldanskega počitka.
Ko so nr ti večeru prvi gostje. Je krčrn-r velel Lažnivemu Kljukcu napolniti vrče in i:h postaviti gostom na mizo.
Lažnivi Kljukec je izpolnil krčmari<*vo povelje in hudomuineževo srce se je ve-
selilo, ko so ljudje hvalili žlahtno kapljico in ;e naročali še in še. — To je pa dober letnik, — je pohvalil dobro rejen meščan vino. — Tako žlahtne kapljice nam pa prej niste točili, krčmar.
Le-ta je odgovoril lokavo, da je za njegove goste najboljše baš dovolj dobro, pa tudi novi kletar, da ima nekaj zaslug pri tem. da je vino tako dobro. Ko pa so gostje le preveč hvalili žlahtno kapljico, se ie zazdela krčmarju zadeva sumljiva in odšel je v klet pokusit iz istega soda.
In takoj je poklical Lažnivega Kljukca v stransko sobo. — Norec neumni! — ga je nahrulil. — Kaj nisi dolil deset veder vode v »od, kakor sem ti naročil?
Lažnivi Kljukec se je v zadregi popraskal za ušesom. — Gospod, čisto sem pozabil na to. Ne zamerite mi te po za bi j i-voati, saj « bom poboljšal.
Krčmar je še nekaj časa godrnjal, potem je pa dejal: — Da ne bom imel prevelike škode, dolij Jutri v drugi sod petnajst veder vode. Toda pazi, da mi zopet ne pozab"
Lažnivi Kljukec je dal krčmariu častno besedo, da to pot ne bo pozabil izpolniti njegovega povelja. In tako mu je krčmar milostno odpustil pozabljivost.
Drugi dan. ko je prišel krčmar na dvorišče pogledat, če je vse v redu. kar ni mogel  verjeti  svojim  očem.  Novi kl^ar
je hodil kar naprej s polnim vadrau k
j vodnjaku in odhajal s praznim nazaj, na-I mestu, da bi bil delal narobe.
— Cuj, ti nesrečnež, kaj mi pa počenjaš tu? — ga je nahrulil.
Lažnivi Kljukec je napravi! najnedolž-nejši obraz. — Vašo včerajšnjo škodo hočem popraviti, gospod. Ker bi bilo petnajst veder vode odločno premalo, sem sklenil znositi kar vse vino v vodnjak, da se bo tam samo zmešalo z vodo in ga bomo lahko kar iz vodnjaka črpali v vrče.
— Mar me hočeš imeti za norca? — je zakričal krčmar. — Izročim te biričem. da te vržejo v ječo.
— Tega bi vam pa ne svetoval, gospod, sicer povem vsem ljudem, kako ste mešali vino z vodo in to brozgo drago zaračunavali svojim gostom. V tem primeru strune. — Dobro, zadovoljim se torej s bi nemara vi sami prišli pod ključ.
Tedaj je pa krčmar brž ubral druge tem, da ti odpovem službo. Poberi šila in kopita in pojdi k vragu.
— Najprei mi dajte mojo plačo, gospod. Saj nisem neumen, da vam bom nosil za-stoni petdeset veder vina iz kleti v vodnjak.
Krčmar te srdito zaklel in mu vrgel denar. Lažnivi Kljukec gra je brez najmanjšega očitka vesti snrnvll v ?.ep in ga Še is^eea večera zapil pri krčmarju, IC j# Imel vodnjak zgolj za napajanje živine.
vin;k o teh ustanovah, po katerem so izpuščene vse stanovske človekoljubne ustanove, zlastj delavske in nameščenske organizacije, ki izplačujejo raznovrstne podpore. Organizacija se je nadalje potegovala tudi, da se grafično delavstvo vključi v nameščensko pokrajinsko zavarovanje. Spričo tega je poslala predlog za prevedbo vsem prizadetim ustanovam.
V tarifnem pogledu je organizacija vztrajno zasledovala vsa gibanja in uspešno završila nekaj mezdnih sporov. — prosvetno delo v minulem letu je slonelo ve-č nama na predavanjih, za katero so skrbeli posamezni klubi. Poverjeništev je bilo 8. Skupno število vseh Članov in članic v 1. 1940. je bilo 886.
Za 1 1941. je vodil vse poslovanje ist: upravni odbor kakor L 1940. Dohodki urbanizacije so se močno znižali in nezapo-;!enost je narasla. Spričo tega je bilo treba
;>oskrbet: za nove denarne vire, kadar j: poidejo prihranki. Orgranizacija se je obrnila na Savez grafičkih radnika, ki je že
bil v likvidaciji, naj ji prepusti na njo odpadajoči del saveznega imetja, kar se je
ieloma in iS ?e bo zgodilo. K rednemuf denarnemu po?lovaniu so mno»o pripomogle rudi subvencije. Samo nezaposlenim ?e
^e v 1. 1941 izolačMo 432.720.31 lir. onemoglim pa 145.016.en lir. bolniki so prejeli
23.0T0.52 in Sirote 10.467.80 lir. V lanskem letu sta se dne 1. avgusta združili tud: organizaciji grafičnih faktorjev in grafičnega
delavstva v skupno in enotno organizaejo. Drugače je organizacija   opravljata vse
•ipravne posle po danih prilikah tako. kakor je bilo za interese grafičnega delav--"va najumestneje.
V tarifnem pogledu b: bilo v 1. 1941. omaniti ponovne regulacije prejemkov, izvedbo izmeničnega dela v vseh podje-r-.. anketo glede krize v grafični obrti, potek veljavnost]  kolektivne pogodbe  in napore
za izboljšanje položaja knjigoveškega delavstva. — Prosvetno delovanje je lani popolnoma zastalo, uvedlj so se le tečaji italijanščine. Pevsko društvo »Grafika« je utihnilo, enako graf črti orkester, športni klub »Grafika« pa se je razpel. — Članov v 1. 1941. je bilo 538.
Predsednik nadzornlštva je v svojem govoru omenil stalno pregledovanje denarnega poslovanja in knjigovodstva, ter podčrtal red in vestnost v vsem organizacijskem poslovanju. Predlagal je za leta 1940. in za 1941. ra?xešnico glavnemu odboru in njegovim odsekam, kar so navzoči sprejeli ^oglasno.
V prosti debati je več govornikov iomeslo novemu odboru svoje želje in predloge, ki so jih navzoči enoglasno osvojili.
Pr; volitvah so bili soglasno izvoljeni v klOVl odbor za tekoče leto: predsednik Aloi-zij Erjavec, zapisnikar: Franc Gabrij^lčič, odborniki: Makso Dežman, Alojzij Mer-Ijak in Franc Meti ar. Franc .Teran kot zastopnik faktorjev, eno odborniško mesto je prihranjeno za papirniške delavce.
Športni pregled
Zanimiva afera
V sredo je minilo sedem dni, kar «*o v Segedinu igrali zanimivo tekmo. Madžarska nogometna zveza je namreč pred časom razveljavila prvenstveno tekmo med WMFC in Szegedom, ki se je tedaj končala z 2:1 v korist prvega. Tokma je bila razveljavljena iz zelo zanimivih razlogov. Sodnika tekme so dan prej videli v družbi vodje WMFC. Vodstvo Szegeda je vložilo pritožbo proti overovitvi tekme, naglasa,-joc, da. je obnašanje 'Sodnika t*ko pred kakor med tekmo zbudilo sum v njegovo nepristranost. Madžarska nogometna zveza je na to prijavo izvedla preiskavo in
dejansko ugotovila, da je bil sodnik tik pred tekmo v družbi z vodjo WMFC, in to v nekem nočnem lokalu. Zveza je tekmo razveljavila in odredila novo. ki je bila odigrana omenjeno sredo. Toda pritožba
je fela v Škodo samega pritožitelja. WMPC je tokrat zmagal še izdatneje kakor prvič. Tekma se je končala s 4:0.
Mednarodna ženska telovadna prireditev
V teku so priprave, da bi se v bližnjem času izvedlo veliko mednarodno žensko telovadno tekmovanje. Po načrtu bi na tem
j peteroboju držav sodelovale ItaUjanke, Ro-' munke,   Madžarke,   Nemke ln Bolgarke. ! Dokončnega pa doslej še ni bilo sklenjenega nic. Verjetno je, da bo prireditev v Ve-nezii.
KOLEDAR Dane«: Torek. 2S. aprila:  Vital, Pavel od Križa
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ura kemije % Kino Sloga: Tri zlate deklice Kino 1'nlon: Vražja deklica Razstava  Matije Jame  v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška  cesta  4 7.
Iz pokrajine Gorizia
— Odvzeta obrtna pravica. Starinarki Mariji Sieve iz ulice Tunisi 25 je bila odvzeta obrtna pravica zaradi raznih zlorab pri kupčijah.
_ Demografsko poročilo mestne občine
i v Gorizii: dne 24. aprila sta bili dve rojstvi in trije smrtni primeri.
— Lepa gesta darovalca krvi. A. Brec-ciaroli se je odrekel odškodnini za darovanih 400 gramov krvi ter namenil 100 lir federaciji vojneh ranjencev.
— Ker so ukradle večje količine drv, so bile ovadene 31 letna Stanislava Hvala, 53-ietna Katarina Riavez-QuagHa in 27 letna Viktorja Strosari-Plesničar iz Loque di Tamova.
— Ponesrečila sta se 13 letni Rudolf Cu-mar iz ulice N. Sauro 28 in 37 letni Rok Sachin. Prvi je padel med igro in si poškodoval desno koleno, drugi pa si je pri delu ranil desnico. Ponesrečenca sta se /.atekla v bolnico Brigata Pavia. Desno koželjnico pa si je zlomila 58 letna hišna Marija Kogoj iz Chiuse di Piedimelze.
— Ramtično tele. 45 letni Ivan Zorz iz Slappe di Vipacco je bil obsojen na 20 dni zapora in 400 lir globe, ker je skrivaj zaklal tele in ker je skril 18 metrskih stotov koruze. Pri zaslišanju je izpovedal, da je bilo tele rahitično.
— V Lucinico je bilo v nedeljo tradicionalno proščenje s popoldansko procesijo, ki jo je vodil stolni kanonik mona. prof. Valdemarin iz Gorizie.
— Cene na ribjem trga. Določene so sledeče cene za prodajo rib na ribjem trgu v Gorizrl: polenovka 19.50 lir kg; tuni 26; slaniki 17: postrvi 40.
— Z drevesa je padel ▼ globino petih metrov 141etni Bruno Me 1 ved te Fare. Ima resne poškodbe na trebuhu. Prepeljali so ga v bolnico v GorizJo.
— Prijave papirja In lepenke je treba do koilClne 10 metr. stotov predložiti pokrajinskemu korporacijakemu svetu.
Do;
gen zivme
Tre vod za Ljubljansko pokrajino »poroča;
V mesecu maju so komisije Trevoda do-
loCilc dogon fcivine v naslednjih dnevih n
krajih :
4. maja  v Cmomljn
5. »      »   Novem mestn
5. i    » Logatcu
6. »    » Ribnici
6.      »      y> Igiinljanl
11. x>       ~>    ftt. Jorneju
12. »      » Metliki
12. »na Rakekn
13. »    v Ljubljani
13.      »      » Stični IS.      ■»      » Črnomlj« 10.      »    na Vrhniki
19. »    v Kočevju
20. »    » Ljubljani
-o.     t>     ■» GroaapUii
'>«.      »      »   Grah r»vem
2n.    »    » Žužemberka
,7.   »   » Logatcu
37.     »     » Velikih Laščah
V mesecu februarju je bilo razdeljenega 5340.3 stotov mesa. od česar so Oborožene sile prejele 1335.9 stotov,  prebivalstvo pa
400-1.4 stotov mesa.
Zborna mesta za živila so določena, kakor »ledi:
S0. aprila v Cmomljn
1. maja v Metlild
2. »    » Trebnjem
4. » » Veliki loki
5. » » Stični
6. » » I^jnbijanf
7. » » Ljubljani
8. » na Vrhniki fi. » v I^ogateu 7. »na Rakekn
11.     >     v Dobre polju
11. » > Ribnici Nadzorstva v občinskih prehran j ovalnih uradih se bodo nadaljevala, takisto se bodo še dalje nadzorovali prodajalci ln obrtniki. Pri Prevodu bodo periodični sestanki občinskih tajnikov, na katerih se bodo razpravljala vprašanja o prehrani.
Oddaja radijskih aparatov podaljšana
Tiskovni urad Visokega komlsarljata sporoča:
Visoki komisar za Ljubijan»ko pokrajino je v zveri t. odredbo za oddajo radijskih sprejemnikov določil, da lastniki radijskih aparatov, ki so predložili prošnjo,
da bi bili Izvzeti dolžnosti oddaje »vo|lh aparatov, lahko počakajo do reSltve svojih
profcenj z oddajo aparatov do 10. maja 1942-XX,
Iz pokrajine Trieste
— Več  ko 60 metrskih stotov volne Je
poklonilo  prebivalstvo Triesta ob sobotni
zbirki za vojaštvo na bojišču.
— Priznanje znanstvenemu deln. Na svečanem sestanku Italijanske akademije v Campidogiiu je znanstveni odsek Kr. nacionalnega instituta za matematično velo sklenil priznati nagrado 6000 lir prof. Ugu
Morinu, ki predava na padovanski univerzi. Prof. Morin, ki je rodom iz Triesta, ima velike zasluge pri svojih raziskovanjih na polju analitične geometrije.
— Nova umetnostna razstava, V Iercovt dvorani je bila otvorjena nova slikarska razstava, na kateri razstavljata prvič svoje umetnine Giuseppe Peressot in Marta Stark.
— Umrli so v Triestu: 571etni Josip Bo-sic, 551etna Marija Alojzija Vlrro vd. Za-nier; 14letna Lucija Steiner; 501etni Ernest Bemetti; 761etna Ema Rossi vd. Hrevatin; 371etna Antonija Seguilin-Gerk; 391etna Gianina Sauli-Fabbro; 761etni Dominik Ladini; 341etni Giordano Geniram; 221etna Elisa Bainat; 821etna Ivana Deaugeli-An-tonie.
— Predavanje. Jutri bo predavala v veliki avli Dantejevega liceja prof. Gertruda Fischer o rasni politiki v Nemčiji. Predavanje se vrši v okviru posebnega cikla.
— Nova gledališka skupina v Verdijevem gledališča. Dne 2. maja bo otvoritvena prel stava nove Ricci-Pagnanijeve gledališke skupine, ki bo nastopala na odru Verdijevega gledališča. Prva predstava bo uprizoritev znane L. Pirandellove komedije »Sest oseb išče avtorjac.
— Mestna občina v Triestu objavlja: dne 25. aprila je bilo 9 rojstev in 13 smrtnih primerov. Porok ni bilo.
Iz Spodnje Štajerske
— 18.000 mark za zimsko pomoč v Trbovljah. V Trbovljah je bil prirejen oni dan koncert po želji v prid zimske pomoči. Koncert je vrgel 18.000 mark. Nastopil je trboveljski simfonični orkester pod vodstvom glasbenega direktorja Stockla. rudarska godba, zabavni orkester ter solisti Franc Rust (violina), ga. Hedi Hinker (petje), Rudolf BUlich (akkordeom), dr. Herbert Kranjec (čelo), Marija Stutta ter Herta Langer (klavir). Dvorana je bila nabito polna. Koncertu so prisostvovali med drugimi okrožni vodja Svoboda, deželni svetnik Krohner, župan ter zastopniki policije in orožništva.
Prebivalstvo Argentine
S stanjem 31. decembra 1941 ima Argentina po nedavno objavljeni statistiki 13.518.229 prebivalcev. Prirastek napram 1. 1940 je 1.5«/».
Previdnost
— Zraka j  sri pa vzel dekleta- ki hrm. Se
sest sester?
— Ker računam s tem, da tašče ne bom hncl toliko na vratu, kolikor bi jo imel, čo bi fenola samo eno ovnoženo hčer.
•ter, 97
»SLOVENSKI NAROD«, tanek. M. •prti* 1$42-MC
SUBll m
_ i
DNEVNE VESTI
»»■ Na polju slave je padel Giuseppe Harfama, rodom iz S. Felica pri Cremoni. Pogojni j« H vnet član tamošnjega fasija.
— .\a<!/on.t\o l*ra\a«*odnega mmiMoha
nad pn-t.'jumj. |>r >n {Mvkupt^valcrm z ra-cionirar.inu živili. V okviru d«la, ki ga opravija uprava kaeerskega pra\'o*odstva. da bi omejila in zatrla   prestopke proti
prr-ipiaom racionirane potrošnje tivii, je treba opozoiiti predvsem na delavnost Pravosodnega ministrstva samega Mmi-ater čuvar pečatov nadzoruje osebno in dnevno vse sodno delo, ki se tiCe tega področja. Preko urada, ustanovljenega v nje-govem kao'netu je minister obveščen o vs-h postopanjih, pregleduje sodbe primerjajo* jih slede skladnosti 6 zakonitimi predpisi, ugotavlja možne pomanjkljivosti ali pa morebitne pogreške. Pri tem skrbi, da se izvedejo potrebni prizivi in daje v tem pravcu smernice za postopanje Kakor ugotavlja Agit, je bilo mogoče s tem stalnim nadzorstvom doseči, da ae vse sodstvo ravna po enotmh kriterijih v tolmačenju in uporabi zakonov. Z registriranjem postopanj vodi urad podrobno naizorstvo nad razvojem števila kazr. v,h prestopkov m skrbi, da je represivno delo vedno učinkovito in da se zadevni zakon: strogo izvajajo in spofttujejo.
— Finančna sanacija dalm ttinsklh občin.
V vrsti ukrepov, k. hočejo dvigniti gospodarstvo ozemlja dalmatinskih pokrajin, so važni zlasti tisti, ki se tičejo finančne sa-nac;ji BDttMkfl uprav. Guverner Bastian:-ni je v govoru ob obletnic-, zasedbe Dalmacije označil to delo z naslednjimi bistvenimi potezami. Neurejene občinske finance so zahtevale revizijo proračunov, ki so se moral: prilagoditi    tuli   nov;m nalogam (bolnice, zdravila za u^oge. vodstvo popisa prebivalstva itd ). ki so jim bile poverjene. S tem iBlutluin so kile po natančnem studiju dovoljene 17 o:>< inam od 19 v Pokrajini Žara. 4 od 12 v Spfttakl pokra j:ni ln 14 od 15 v Kotorski pokrajini začasni prispevki v skupnem iznosu 2.646.300 lir. Najmanj je dobila občina  Lustizza.   in sicer 3000 lir, največ pa Sebenico, ki je dobil 56 «.500 Ur. Zaradi zboljšanja gospodarskega položaja občin so bili z naredbo od 26. oktobra 1941 proglašene vse h poteke na občinsk h nepremičninah in na nepremičninah trenutno namenjenih   javni    rabi za pravno brez vsakega učinka. Namen tega ukrepa je očitno tudi ta, da se veljavna zakonodaja  prilagodi   zakonodaji v ostali državi, ki uzakonjuje načelo nezdružljivosti in prepovedi    razpolaganja z javnimi nepremičninami. Z isto naredbo je bilo določeno, da prestanejo veljat:  tudi hipotekami Vpisi na vseh drugih občinskih dobrinah  vsako bodoče razpolaganje ali obremenjevanj s h;potekami tudi sodnimi je možno  samo s pooblastitvijo guvernerja. Praktični pomen tega ukrepa, ki ne izločuje dolga, temveč uničuje poroštvo zanj, je očiten. Poroštvo je sedaj itak samo navidezno, moplo   bi pa v tej   dobi rekonstrukcije ovirati delovanje občin.
— Izvoz posušene povrtnine, >Eco dl Romac obvešča, da so pristojna Ministrstva preklicala pravico, ki je bila dana obmejnim carinarnicam, da dovoljujejo neposredno izvoz spodaj naštetega blaga. Dovoljenja za njih izvoz izdajajo odslej le Ministrova. Gre za povrtnino preprosto vloženo v «*lano vodo ali preprosto posušeno, za suho povrtnino pripravljeno za juhe, za zdrobljeno in razrezano povrtnino in za stisnjene paradižnike. Prošnje za izvozno dovoljenje morajo biti poslane v naprej Ministrstvu za menjavo in valute preko Državnega fašističnega zavoda za zunanjo trgovino.
— Podjetje Monreeatini je nagradilo svoje zvesto delavce. Ob priliki proslavljanja Praz:i_ka dela sredi polne delovne gorečnosti so bile v številnih obratih in rudnikih podjetja Montecatini simpatične notranje manifestacije, številni uslužbenci so bili nagrajeni za svoje trideset al: še večletno zvesto sodelovanje. Posebno so bili počaščeni delavci, ki jim je bila izročena Zvezda za delovne zasluge. Istočasno so bile izročene nagrade tud« tistim delavcem, ki so se najbolj odlikovali v borbi proti obratnem nesrečam.
— Onaejttet razsvetljave med bogoslužjem, škofje so določili, da se po vseh italijanskih cerkvah omeji predpisano število sveč. Pri slovesnih mašah se bodo lahko odslej uporabile štiri sveče z električno lučjo in dve voščeni sveči; pri izpostavljanju hostije bodo gorele 4 voščene sveče in 8 električnih; pri izpostavljanju monstrance 4 voščene sveče in osem z električno lučjo.
— Obilen ribji lov. Ribiči iz Roncarola SO nalovili te dni polno rib, ki so jih zajeli iz Pada ob svojem prvem večjem pomladnem lovu. Med bogatim plenom sta bila tudi izrelna eksemplarja keče. Prvi je tehtal več ko metrsk. siot. pri drugem pa je le malo manjkalo do metrskega stota.
— Italijanski glasbeniki v Nemčiji. Znani italijanski čellst Atillo Ranzato je pravkar zaključil z lep.m uspehom svojo koncertno turnejo po Nemčiji. NaatopU je v Berlinu, DrazJanih. Manheimu, Chemnitzu, Lud'jvigshafnu. Monacu, Essenu ter Lip-skem. Sedaj je šel gostovat v Slovaško in Hrvatsko. Prav tako je bil deležen pohvalnega priznanja iz vrst nemških glasbenih kritikov italijanski goslač Leone Petroni za svoj uspešni koncert v Draždanih.
— IHmwm izdaja Boccherinijevih kvintetov. Odlični glasbenik, skladatelj Enrico Polo pripravlja novo Izdajo Šestih orkestralnih kvintetov znamenitega skladatelja Luigija Eoecherinija (1743—1805). Izšli bodo v znanem Ricor I i je vem založništvu v Milanu.
— živa zgorela. 161etna Klara Ca vina to
iz S. Giorgia delle Pertiche pri Padovi je nesla petrolejko v spalnico. Na stopnicah je rev.ca padla.   Plameni so zajeli njeno
krilo. KTicala je na pomoč, pa ji ljudje niso mogrli več pomagati. Zgorela, je pri živem telesn.
— Tragična dečkova smrt. Štiriletni SH-
viero Robe rt o iz Rov.ga se je skril pod avto znamke Fiat. Ni minilo nekaj trenutkov, ko se je avto jel pomikati. V naslednjem h:pu je začul šofer Atilio Brunettl žalostne vzklike. Brž je ustavil vozilo tn žel pogiedat. kaj je. Našel je nesrečnega dečka mrtvega z grozno zmrcvarjeno gla-
vo. ki je priš'a pod kolesje avtomobila.
— Tintorettov »Paradi5*©« obnovljen. Na dan sv. Marka je bila v Venezii na novo otvor jen a palača Ducale v navzočnosti številnih ođU nikov. Ob tej priliki je bila počaščena obnovljena zgodovinska Tintoret-tova slika »Paradiso*. ki je v dvorani visokega sveta. Ogromno slik o je obnovil Mauro PeUiciclli.
— Ob obletnici   Marconijevega rojstva
je bil ves Rim v zastavah, da počasti s tem IS    • :kega iznajditelja.
— Nadaljnje izžrebane nagrade po 100 tisoč in 50 ti*oč Ur. Serija E.: dve nagrad;
po loo ooo Ur It 288.899 in 1.844 832. Štiri
•nsrade po 50 000 lir: st 144.891. 414.436. 1.497.307 Ea 1.8*59.274 Serija F: dve nagradi po 100 000 ir š~ 440 574 in 1.194.739 štiri nagrade po 50 000 lir št. 782.355 1.175946. 1.176050 in 1.760.536.
— Obsojeni židjo. Pred sodiščem v Tn-polisu sc bili obsojeni trgovec s tekstilnim*
Dd Guerra Saul fu Simone na 3 leta zapora in 50O0 ur globe, ker nI točno javil
prodajnih predmetov. Prav tako trgovec Hamushalfon di Huatu Mahis Ersel pa fk bil obsojan na šestmesečno zaporno kazen in 1000 ur globe ker je skrivaj prodajal milo.milo. Vsi trt'e so židovskega poko-lenja.
— Pmična razstava j" bila otvorjena v Milanu   v   na vzočno««!:   Torinskega grofa, prefekt,-, :n Merila tor drurih odličnikov Gre za razstavo ljudskega tiska in knjig iz dobe lombardskega preroda.
— Strela ja je ubila. Meri silno nevihto je ubila strela poljedelca Antona Lueca-tella in Sergija Bergamina iz Fossalun?e pri Castelfrancu.
— Galerija CavBllino otvorjena. V Ve-■OTH p hOa otvorjena galerija Cavallino z razstavo umetnin Arturja Tosija. akademika Romanellija in drugih ukovnih umetnikov.
— Smrt znanega «kvadrista~ V Romi je umr! znani skvadnst Vittorio Gallo. Bil je prostovoljec v prejšnji svetovni vojni, v Hh«sin.«»ki vojni ln v srrianjl vo;ni. Imel je več odlikovanj. Bil je legionar pohoda na Rim Poko n; je hil poveljnik akcijske čete bolognskeea fašija.
— Milanski kardinal za zbirko volne. Milanski nadSkof kardinal Schuster je kot prvi poklonil svoj delež k zbirki volne za vijake na bojišču, poslal je milanskemu federalu volneno žimnico in volneni blazini. V spremnem pismu izraža žel-o. da bi vsi verniki milanske nadškofije doprinesli SVOJ delež k tej krščanski in domoljubni zblrklc.
— Starček isće zaklad v starodavni cerkvi. V cerkvi v Paestumu pri Napo-liju. kjer so shranjene relikvije sv. Matevža, je pričel neki starček odstranjevati marmorne plošče na stopnišču glavnega oltarja. Ko so ga vprašali, kaj išče. je pripomnil, da se mu je v sanjah prikazala Marija in mu razodela, da je skrit pod glavnim oltarjem dragocen zaklad. Ko so ga prisilili, da je opustil to delo. se je čez nekaj dni vrnil z dovoljenjem škofa rz Capaccia. Toda predno ie mogel spet pričeti z iskanjem skrivnostnega zaklada, ie prispela zadevna prepoved varstvenega spomeniškega organa. Tako je moral starček opustiti svoja iskalna prizadevanja.
— Važna nova železniška z\cza na Hrvatskem. Hrvatsko prometno ministrstvo je odobrilo trasiranje nove železniške proge Okučanin—Bosansko Gradišče^—Banja Luka. Nova železnica bo vezala glavno progo hrvatskega železniškega omrežja Zagreb—Zemun z drugo glavno progo Zagreb—Banja luka. ki je središče druge nove železniške proge, sporedne s prvo.
— Pravni položaj hrvatskih kmetov. V hrvat-kem saboru je bilo sproženo vpra-tenjt novega hrvatskega kmečkega prava. Poročevalec cdbora, ki mu je bila poverjena naloga pripraviti vse potrebno za novi zakon, je izjavil, da se pripravlja zaenkrat zakon o hrvatskem kmečkem domu, ki bo predložen pristojnim oblastem. Ta zakon je na eni strani utemel en v hrvatskem patrijarhatu, na drugI strani naj bi pa preprečil nadaljnje cepljenje hrvatske kmečke posesti ter moralni propad vasi. Za dosego prvega cilja bodo imeli v pogledu zemljiške posesti moški prednost pred ženskami, slednje pa samo pravico do odgovarjajoče odpravnine. Praviloma bo ženitev na enem posestvu dovol;ena samo enemu sinu odnosno eni hčeri, če ni nobenega sina. Tako postane kmečki dom pravna oseha. nedeljiva in samo do 10* n vrednosti obremenljiva Predlog odbora ere torej v smeri kombinacije fideikomisa in hišne zadruge, kakor je bila prej običajna na Hrvatskem.
— Narodni park Hrvatske. V hrvatskem ministrstvu za obrt. trgovino in industrijo je pripravljen predlog, po katerem naj bj se proglasilo podroc e Plitvičkih jezer za narodni park.
— Hrvatska omejuje porabo kovin. Hrvatski minister za obrt. trgovino in industrijo j« izdal naredbo o omejitvi porabe kovin.
— Oenllna komisija na Hrvatskem. Hrvatski finančni minister dr. Košak je imenoval cenilno komisijo za prodajo razlaščenega imetja.
— Nesreče, Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bokrco številni ponesrečenci. Jože Habjančič, 511etni železničar ima nalom-ljeno hrbtenico: na hrbet mu je padel težek zaboj. — Frančiška Žagar. 201etna hči iz Krke si je nevarno priprla z vrati prste desnice, tako da potrebuje zdravniško pomoč. — Ivan Mrzlikar. 371etni mizar iz Ljubljane, si je pri nerodnem skoku zlomil lesno nogo. — Julijana Piskar, 36-
■ letna žena orožniškega narednika si je pri padcu na Tržaški cesti poškodovala desno nogo v gležnju. — Fr. Kuclar. 291etni sin posestnika iz Horjula, ima zlomljeno levo nogo. Nanj se je podrl zid. — Anton Rem-žgar. 381etni mizar iz Brezovice si je ob-rezal na stružnici desnico. — Fr. Trčku, 401etnemu progovnemu delavcu iz Ljubljane, je odletel drobec kamna v desno oko. — Mirko Svetaš. lOletni sin delavca iz Vinice, se je pri igri sunil v levo oko.
Iz Ljubljane
—15 Ureditev dveh novih u^c. Kmalu bosta urejeni dve novi ulici v središču in izročeni prometu. :n sicer ulica ob novih stanovanjskih hišah Pokojninskega zavoda na zapadni strani nun^kesa vrta in podaljšek Subiceve ulice Zdaj že utrjujejo z valjarjem zgornjo plast cestišča Hkrati bo rud: že utrjen hodnik vzdolž Subičeve ulice in Muzejskega trsa.
—4j Ne skačite prezgodaj s tramvaja! Kljub napisom na tramvajskih vozovih, da je prepovedano skakati s tramvaja med vožnjo kakor tudi stopati v voiz. se mnogi za to ne zmenijo in zato se dodajajo ne«*re-če. k: imaio včasih !r ;"e no^led^ce. Tako je včerai skočila prezgodaj s tramvaia Marija Kašteli c, žena posestnika iz Trebnjega
L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob
10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30
i^l.So   MATICA   '   I KI r.I- O.N   «2-4 1
F^lm mbđosfne pn^ije. tlatih «in;. tmchs hi
Ura kemije
Oeeetel,   MMa   VaJIi.   Carto Campamni. O.lian.    Sand-o   Rafrim   m   o«bro, |Pn,h mladih dekfct
V<l    IN ION     <     rEl.EFON ZZ-21
F'l\m   rw-r*"^tn'h   (."ih^r^nukih 4<7tiY!;aj^r
Vražja deklica
Meto>a Dmtcta*. Joao BtondrH
KUNO   SLOGA   •   IKI.KFON t*-9*
£ah*Tna rasi**na krm^t .a.  pnlm "■»■antičnih
talini h i^c^.T-vSiin
Tri zlate deklice
Oeana   OurfMn.   Nan   Oev,   Helen   Parristi. Charlc Wlnninrer.   VlaMa Bunar
ni poli.    Izpolnjene vpraialne pole bodo
pobrali mestni uslužbenci po preteku 5 dni
po dostavitvi pol.
—lj Tečaj o negi In prehmnl dojenčka.
V ponedeljek, dne 4. maja se prične ob štirih pop. v Higijenskem zavodu, oddelku /a zdravstveno »aačito mater, dojenčkov in otrok tečaj o negi in prehrani dojenčka. \ pisovanje v tečaj, ki b« samo popoldanski, se vrši vsak delavnik dopoldne, tudi telefonsko na štev. 44-71, lstotam (Dečji dom). Ure in dnevi tečaja se bodo določili po ustnem dogovoru.
Izpodneslo jo je in pn močnem padcu si ie zlomila desnico. Prepeljali so jo v splošno boln oo.
—lj Nevarna ijrra. Včeraj so se igrali otroci na Grubarjevem nabrežju, tik ob r>rekr*pu. Nenadno se je zakotalil po strmem bregu II letuj sin čevljarja Silvo Tratnik. Pri padcu ?i je zlomil desno nogo Pri vsej nesreči je pa bila še sreča, da ni utonil v prekopu. Prepeljali so ga na kirurški oddelek splošne bolnice.
—lj Zlato nalivno pero je v torek 21. t. m v svoji službi prt dostavljanju izgubil starejši mestni služitelj na poti od straž niče na BIeiweisovi (prej Tvrsevi) cesti 62 po Einspielerjevi. Lavričevi. Parmovi in Kamniški ulici do bežigrajske šole. Kdor se zaveda sedanjih razmer nižjih javnih uslužbencev, se bo gotovo usmilil in nađeno pero vrnil v mestnem ekspeditu v Ul. nadstropju leve hiše magistrata ali pa v našem uredništvu.
—lj Popis v*eh dimnikarskih del bo po
ialogu Visokega Komisariata izvršen pr--.odnje dni v Ljubljani. Hišni lastnik: upravitelj h bodo prejel: za vsako zgradbo 1 enak; vpraša Ini poli. ki jih je treba natančno izpolniti s črnilom po navodilih, ki 9€ nahajajo v opombah na poli sami. Ce se ^ahaja pod isto hišno štev-.lko več zgradb rzačeln« stanovanjske zgradbe, tovarnški ^bjektj itd.) je treba izpolniti za vsakn zgradbo, v kateri so kurišča, po 2 vprašal-
Nase Gledališče
DRAMA
Torek    28    aprila.    ob    17.30: >Ifi^enija* Red A.
Sreda. 29   aprila, ob 17.30: »Zaljubljena
žena «  Red Sreda. Četrtek. 30   aprila: ob 17.30: Vdova Ro5-linka Izven
Wolfjrang Goethe: »Ifigenija«. Osnovna misel te klasične igre v petih dejanjih je zmagovita moč dlovečnosti in požrtvova-nja s pomočjo katerih je možno unič'ti prekletstvo ln zlo Csoda Ifigenije in Ore-sta. Agamemnovih otrok, je prikazana v odločilnih trenutkih, ko vračata rodu Tan-talidov spet srečo in pokoj. Igrali bodo: Ifigenijo — Saričeva. Toasa — Milan Skr-blnšek, Orcsta — Jan. Pilada — Nakrst. Arkasa — Gregorin. Režiser: Jože Kovic OPERA
Torek. 28   aprila   Zaprto. (Generalka.) Sreda, 29. aprila, ob 17: »Prijatelj Fric«
Premiera   Reci Premierski. Četrtek. 30   aprila: ob 17.:  Prodana nevesta. Izven. Zelo znižane cene od 15 lir navzdol Prva slovenska uprizoritev Ma«cagnije\c opere: »Prijatelj Fric«. V sredo bomo slišali pod taktirko dirigenfra Demetrija 2e-breta in v režiji Roberta Primožiča prvič v slovenskem jeziku delo Pietra Mascagni-ja:   ^Prijatelj   Fric.  ki   je  poleg njegove >Cavallerie rustlcane* najbolj znano delo Komponist ga je nazval »lirična pesem« Opera je polna intimnih razpoloženj ln ie-
pot, ki najdejo Izredno dojmljiv 'zraz ▼ invencijoznlh skladateljevih melodičnih linijah. Za ljubitelje lepega arijoznega petja in melodične glasbe bo ta opera velik muzikalni užitek. Peli bodo: Suzo — Vldali-jeva. Frlca — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, Hansa — Dolničar, Friderika — KristančiČ. Katarino-Poličeva.
Radio Lfiiblfana
Sreda. 20. aprila 1942.
7.30: Poročila V slovenščini. 7.45: Operetna glasba. V odmoru napoved čara. —
8.15: poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski koncert Marijana Lipovška. 12.40: Tipični orkester, vod; dirigent Angelo de An-gelis. 13.00: Napoved časa. — Poročila ▼
itaUjan^čini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.45: Poroč la v slovenščini. 17.15: Tercet Dobršek. 17.35: Filmska glasba. Orkester vodi dirigent Zeme. 19.00^ »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Psana glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.45: Fantazija. — Orkester in zbor v»d: dirigent Petralia. — 21.25: Predavanje v slovenšč ni. 21.35: Ljubljanski godalni kvartet: Leo Pfeifer (I. violina). Albert Dermelj (II. violina), Cenda Sedlbauer (čelo), Vinko Šušteršič (viola). — 22.05: Zanimivosti v slovenščini. 22.15: Klasični orkester, vodi dirigent Vncenzo Manno. 22.25: Klasični orkester, vodi d rigent Magno. 22.45: Poročila v italijanščini.
8 PO 4 LOKALE
v centru — iščemo v podpritličju ali pritličju za uporabo sestankov. — Ponudbe pod »Družba« — na oglasni oddelek »Slov. Naroda«.
OSLOVSKI KABEL«
preženete pri otrocih, če pijejo medico. Dajte jim Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarnf. Ljubljana, židovska ul. 6.
Inserirajte v
•Slov. Narodu4
Rappresentanza
eomsner cl ale
nella Bassa Slesia (Germani.it cerca relazioni con Ditte locali che esportano generi di largo consumo (come cipolle arrostite. in scatola ed altri prodottl con-servati).  Inviare  offerte al:
N. A. 771 — Gesellschaft fiir Ausl
Friedrichst
Trgovsko
zastopstvo
V   Nižji   šlezlji   (Nemčiji) išče zveze z lokalnimi tvrdkami. ki izvažajo blago močnega konzu-ma (kot pečeno čebulo, v škatlah  in druge konzervirane proizvode). Ponudbe poslati na: [anđswerirang mbH. Berlin N\V 7, rasse 15 i.
lllHillMUHMIT----
Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serie di
BUONIdel TES0R0 NO VENN A Ll 5% a PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni i m posta preseiate e futura
PREZZO di emisslone: L. 97.50 per ogni cento lire dl capitale nomlnale da versarsl sla ln contant! che ln cedole ammesse to sottoscrtzione.
PREMJ: ciaacuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complesslvo di L. 4,800.000 mediante estrazicni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono pre&so tutte le Filiali del seguentl Enti e Istitutl che fanno parte del Consorzio di emmissione, preaieduto dalla Banca dTtalia:
rasna Dcposttl e Prestltl — Istiruto Nazionale delle Asaicurazloni — Istltuto Nazionale Faseista della Previrlenza Soeiale — Istiruto NazionaJe Fa*cteta per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Siciiia
— Banca NazionaJe del Lavoro — Ist it nt o dl S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Risparmlo — Istituto di Credito per le Casse di Risparmlo Italiane — Cassa di Rispnrmlo delle Provineie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Koma — Federazione Nazionale Faseista delle Banehe e Banchlcri — Istituto Ontrale delle Banehe Popolari — Banca d'America e d'ltalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Nazionale delTAgricolrura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Splrito — Credito Vareslno — Socleta Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicura/ionl Generali di Trieate — Compagnla di Assicurazionl dl Milano — SocietA Beale Mutua Assieurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiarla Compajrnia di Assicurnzioni Firenze — Compagnla Finanziaria degii Agenti dl Camblo;
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Venet<> — Banca Toscana — Banca Agrieola Milanese — Banca Provtnciaie Lomharda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale. Venezia — Cre<iito Roma-gnolo — Banca Lombarda dl DI». & CC. — Banco S. Geminiaoo e 8. Prospero — Banca dl Legnano — Banca Anione, Milano — Banca Belltizaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agrieola Commer-rlale, Reggrio Eniilia — Banca Piccolo Credito Bcrgama^co — Banca del Friull — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella * C, Biella — Banca A. Grasso e Ficlio, Torino — Banca Mobiliare Piemonte*»e — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Bar.ca Cesare Ponti. Milano — Banca Prlvata Finanziaria. Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale (ialUfratese — Banco Alto Milanese — Banca dl Calahria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova
— Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Murna Popolare Agrieola. Lod) — Banca Agrieola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agrieola Mantovana — Banca Popolare di Cre-1ito. Rolngna — Banca Popolare. Vleenza — Connorzlo Risp. e Prestiri per Comniereio e Industria. Rolzann — Banea Popolare Pesarese;
Tntte ie altre Casi«e di Risparmlo, Banehe e Banchieri. e Banehe Popolari, iscrltte alle Federazioni dl Categorln. noneh^ p^H Agenti di Cambio partecipantl alla Compafnia Finanziaria degU Agenti di Camblo.
Od is« do 30. aprila bodo emitirane nove serije
9 IflHU 5% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CKNA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kupom, dopuščenimi «a vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih Sest mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pn vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'ltalia:
Caaaa llepoaiti e Preatiti — Istituto Nacionale delle Assicurazionl — Istituto Nazionale Faseista della Previdenza Soeiale — Istituto Nazionale Faseista per 1'Assicurazione contro gli infortum sul lavoro — Banca d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale dei Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei P ase hi di Siena — Federazione Nazionale Faseista delle Cmsme di Rteparmio — Istituto di Credito per le Casse di Kisparmio Italiane — Cassa di Risparmlo delle Provineie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Itadano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Faseista deUe Banrfte e Banchieri — Istituto Centrale delle Banehe Popolari — Banca d'America e d'ltalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Nazionale dellAgriroltura — Banca Popolare dl Milano — Banco Santo Špirit o — Credito Varesino — Societa Italiana per le strade Ferrate Meridionali — Assicurazionl Generali di Trieste — Compagnla di Assicurazionl di Milano — Societa
Reale Mutua Assicurazionl Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — Fondiarla Compagnla di Awwl< Ml Hiluill Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Camblo:
Credito  Commerciale,   Milar.o  —  Banca  Cattolica dal  Veneto   —   Banca  Toscana   —   Banca Agrieola Milanese   — Banca
Provtnciaie Lombarda — Banco di Chiavart e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Roma-gnolo — Banca Lombarda dl DD. A CC. — Bane© S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca L n ione, Milano — Banea Belinzaz.bt — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agrieola Commerciale, Regg-io Emilia — Banca Piccolo Credito Bcrgamasco — Banca del Friull — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C Biella — Banca A. C as so e Flglio. Torino — Banca Mobiliare Ptamonteae — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savoneae — Banca Ceaare Ponti, Milano — Banca Prlvata Finanziaria, Milano — Bancn Milanese di Credito — Banca Industriale Gallarateae — Banco Alto Mllaneac — Banca dl Calabrla;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova _ Banca Mutua Popolare. Verona — Banca Mutua Popolare Afrrloola, Lodl — Banea Agrieola Popolare, Ragusa — Banca Popolare
dl Intra —t Banea Popolare dl Modena — Banca Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valteiiineae — Banca Porolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agrieola Mantovana — Banca Popolare di Gremo. Bologna — Banca Popolare, Vleenza — Consorzio Klsp e Prestltl per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki In ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalničnl agenti, ki so Mani drnfhe »Compagnla Flnsnzlarln degli Agent) dl Camblo«.
Stran 4
»SLOVENSKI N ARODi, torek. »• *prfl» m2-XX.
Vloga elektrike v našem kmetijstvu
Uporaba električne sile priporočljiva tudi v naših kmetijskih so ugotovili o tem vprašanju kmetijski strokovnjaki na kmetijski anketi
razmerah — Kaj
Ljubljana. 2S. aprila Nedavno smo objavili članek o vlog-; električne siie v kmetijstvu. Navedenih jo bilo nekaj primerov. kaKc uspešno upodabljajo elektriKo v kmeujstvu v Ita.iji. Ljuo-ljanska poki aj na je zal v tem pogledu še zelo zaostala. Vloga elektrike v našem kmet:jstvu je še neznatna. Priuc^tve tehnike prodirajo najbolj počasi v kmetijstvo, zlasti še pi i nas, kjer pi tvladujejo mala posestva. Vendar s tem ni rečeno, da uporaba električne sile v kmetijstvu ne piiluja
v poštev tudi pri nas Pridobitve kemije m tehnike bi mo: ali uvajati še tem boij v manjših obratih, da bi čim bolj dv.-n h p.o-dukcijo. Toda revnejši posestniki ne morejo fcupovati dragih kmet:jskih f t rojev in r.e
umetnih gnojil. Pogosto smo opozarjali, da pri nas ni biio closiej mogoče niti ui d I ti gnoj šč. kar je ena pivih ■ijtiaj Xas kmet ni mdgel kupovali oralih umetn h gnojil, ni pa imel tudi nikdar dovolj hlevskega gnoja, kolikor ga je imel. ni mogel in ne znal smotrno izkui i^tiLi. Večina kmečkega prebivalstva ni upo.abljala elektrike mti za razsvetljavo in dodajalo se je ceio, da
so se električni razst i ivi odpovedovali posamezni kmetje, ki so že imeli električne napeljave. Zato se je zdel vprav paradoks, če je kdo pri nas prejšr.je t ase pipoiočal in upraviCeval uvedbo električne sle v našem kmetijstvu. Kljub temu so razpravljali tudi o tem vprašanju. Naj navedemo nekaj ugotovitev iz kmetske ankete. Ob priliki te ankete pte 1 leti je bilo vprašanje uveube električne s'le v kmetijstvo obravnavano najbolj temelj to.
Zemlja bi lahko preživljala 9 milijard ljudi
2e v prejšnjem stoletju so nekateri izračunali, da bo zemlja kmalu postala pretesna, ćeš da se človeštvo hitieje razmnožuje kakor narašča produkcija življenjskih potrebščin. Tedaj so pa tuJi misldi, da bo sorazmerno nizka meja* produkcije kmalu dosežena. Tu Ji dandanes nekateri še vedno rmslijo, da zemlja ne more preht anjevati mnogo več ljudi kakor jtii živi clanlanes. Okrog 2 milijardi ljudi bi bilo torej že dovolj. Vendar prevladuje med strokovnjaki v splošnem prepričanje, da bi zemlja lahko dajala še sorazmerno mnogo več živeža in da zgornja meja produkcije ne bo še tako kmalu  dosežena.   Računati  je  treba še
z velikimi slabo izkoriščenimi povišinami zemlje, pa tudi z zemljo, ki je sicer primerna za obdelovanja, a še sploh ni obdelana. Razen tega se lahko zelo poveča produkcije živeža s smotrnim obdelovanjem in z uporabo vseh pridobitev znanosti, od tehnike, kemije, rastlinske fiziologije, botanike Itd. Med temi pridobitvami igra posebno važno vlogo tUvli elektrika. Jvi pretiran opilmtmn nekaterih strokovnjakov, ki sodijo, .'.a bi zemlja lahko prehranjevala celo 8 do 9 milja; 1 ljudi, to se pravi štirikrat več kakor jih živi na nji zdaj. Izračunano je bilo tudi, da bi se človeštvo razmnožilo tako zelo že v 250 letih, če se bo razmnoževalo prav tako naglo kakor v zadnjih 50 letih.
Pogoji kmetijskega napredka
r>a bo pa kmetijstvo primerno napredo-vaJo. tako da bo produkcija res naraščala v nekem potrebnem sorazmerju z naraščanjem prebivalstva, je pa neobhodno potrebno izpolniti neke pogoje. Najprej se vsiljuje vprašanje, ali je mogoče smotrno urediti kmet.jsko produkcijo tudi v manjših obratih,   pit dvsem  ali  je  mogoča uvedba
kmetijskih strojev, odnosno modernih pripomočkov in delovnih metod na malem posestvu. Ali se t ti-li manjši posestnik lahko poslužuje elekt2-ike? Razumljivo je. da si posestnik   ne   mero   nabavljati kmetijskih
strojev tuli pri primerno visokih cenah pridelkov že zato, ker prideluje živež predvsem zase :n za prodajo. Tudi instalacij za potrebno elektrifikacijo bi marsikateri posestnik ne mogel plačati. Razen tega pri mnogih manjih posestvih uporaba elektrike ne prihaja v poštev. ker je človeška delovna, sila VF-aj navidez cenejša, odnosno je ie tu in ni pogosto niti primerno izkoriščena. Va mimo za primer kmečko družino s številnimi Ciani. k; so vsi zaposleni v kmetijstvu. I^a manjšem posestvu lahko    opravijo   vse    delo    celo   z ročnim
oroijem. brez vprežne živire. Delavcev je dovolj, jedcev pa preveč. Kdo bi naj plačeval za delo še elektr{ko? V patriarhalnem načinu kmečkega življenja ter dela si je res zelo težko zamisliti uvedbo električne sile v kmetijstvo. Vendar je to eden Izmed pogojev, če naj povečamo produkcijo tudi mi tako. da bo dovolj kruha za vse.
Zaustavil! bi beg z dežele
Nekateri mislijo, da bi se zaustavil beg z dežele, ki je značilen za dobo industrije
in industrializacije, vsaj nekoliko tudi pod vom nekaterih civilizacijskih dobrin, ki bi naj postale pristopne tudi kmečkemu • .valstvu. Zagovorniki >iniustiia!izaci-je . rae.onalizacije ali kakor koii že hočete imenovati uvedbo tehničnih pridobitev na vasi, mislijo, da bi lahko marsikaj izboljšan tudi v manjš.h kmetijskih obratih, kar se morda zdi na prvi pogled nemogoče. P »mislite samo na šivalni stroj! V začetku se je morda zdelo, da se ga bodo lahko posluževali redki izbranci.  Zdaj je pa ze»o
razširjen tudi že me 1 revnejš.m kmečkim prebivalstvom. Prav tako sama elektrika ni t j c taka novost. Številne vasi so elek-::fcirane in prebivalstvo se je prepričalo, da elektrika daje ne le boljšo, temveč tudi cenejšo ra-z**vetljavo kakor petrolej. Toda električno silo bi lahko uporabljali tudi \-mnnjših grosp,% h za pogon. Mai.
namo motorček bi bil čudovit pomočn k kmeta. Vzemimo za primer, da bi se zopet udomačila lanena preja — kakor se je v resnici marsikje — in da bi kmet postavil
tkali statve na motorni pogon v h;šo! V tem primeru bi bila električna sila ne|
cenlj;v pomočnik kmetu. Toda posluževal bi se je lahko še ob neštetih drugih prilikah in del.h. Tako bi bilo zelo olajšano kmečko klo, v marsikaterem pogledu bi se bMkoljSale zdravstvene razmere ln v splošnem bi ž.vljenje postalo lepše. Ta napredek bi nedvomno vplival vsaj nekolik-), da bi kmečka mladina ne zapuščala domov v lovu za zaslužkom in v zmoti, da bo živela v mestu bolje.
Kaj vse bi lahko uvedli
V kmečka gospodarstva bi lahko uvedli s pridom električnih pristrojev. Tako spa la v kmečko gospodinjstvo razen električne luči vsaj električni kuhalnik. Kako koristen bi bil neštetokrat! Zavreti bi bilo treba hitro caj ali mleko, bodisi za zajtrk aH ko se vrne delavec premočen z dela. Tako M se pogosto izognili prehlajenja. Upošte-viti je pa trroa ui\ž, da bi potrebovali večkrat toplo vodo pri zdravljenju živine. Preden segrejejo vodo ali zavro pijačo, mine mnogo časa, ker v peči ali Štedilniku ne gor, vedno Ogčnf. Prav tako bi tudi na kmetih potrebovali električne likalnike. BI -~ tri'"ni likamik nikakor ni luksus, zlasti še. ker je likanje z navadnim kkalni-kom na oglje nezdravo. Na kmetih tudi še ne uporabljajo dovolj elektrike za pasterizacijo mleka. Doslej so pasterizirali mleko navadno le v mlekarnah. Poleti se na kmetih pokvari mnogo mleka. Tudi v tem po-gledii bi jim bila elektrika nenadomestljiv
pomočnik. Za pasterizacijo mleka ni potreben poseben lonec, pa tu 11 ne kakšnih posebnih instalacij. Zadostuje posebni grelec in navadni toplomer, tako da mleko ali smetano lahko pasterizirate v navadnem loncu. Prav tako bi elektrika lahko zelo koristila vinogradnikom. Pasterizirali bi \-ino v sodih in tako bi preprečili razne bolezni. Za pasterizacijo vina uporabljajo navadno drage in velike aparate, kjer nimajo elektrike, z električnim gorilcem in s pomočjo navadnega toplomera bi pa lahko
opravili isto delo mnogo ceneje prav tako dobro. Kmetijskih zadrug si skoraj ne moremo misliti brez uporabe električne sile v njihovih obratih.  To velja  predvsem za
mlekarske in vinarske zadruge. Večjim obratom pa električnih pristrojev sploh ni treba priporočati. Naj še omenimo, da bi bil elektromotor z 0.25 Ks silno potreben ter koristen skoraj v slehernem kmečkem
gospodinjstvu. Takšen motorček že lahko vrti stroj za rezanje mesa, slanine, polnjenje klobas itd. Večji motorji, n. pr. 1 do
I Ks. lahko služijo že za pogon slamorez-nice, malega mlina za drobljenje In trganje
koruze, za pripravo zelene, surove in kuhane krme za govedo, za pogon krožne žage itd. Motorček s četrtino konjske sile je že dovolj močen za pogon čistilca semenskega žita, trierja in pihalnika. Motor s 3 do 5 Ks že poganja precej velike mlatalni ee. Naj omenimo še. kako silno koristen pomočnik kmetu bi bil elektromotor za črpanje vode, zlasti v krajih, kjer trpe pomanjkanje vode med sušo.
Elektrika predraga?
fl len glavnih pomislekov uporabe električne sile v kmetijstvu je njena cena. V resnici je bila elektrika doslej za našega kmeta predlaga, zato je pa bila tudi poraba zelo majhna. V bivši banovini je znašala poraba električne sile na 10.000 m-obdelane zemlje le 6 kilovatnih ur na leto, kar je zelo malo v primeri s porabo naprednejših državah. Kranjske deželne elektrarne so dajale električni tok kmečkim posestnikom pavšalno po 31 din za hektar obdelane zemlje. Izračunano je bilo. da je naš mali kmečki posestnik porabil povprečno le 25 kilovatov električne sile na hektar zemlje, kar je bilo približno 2 — 3 krat manj kakor v naprednejših državah. Da je bila poraba električnega toka tako nizka pri nas v Kmetijstvu, si pa moramo razlagati tuli z nepopolnostjo elektrifikacije. Mnoge pokrajine še niso bile elektrificirane - - vsaj ne popolno, tako da elektrika ni prišla v poštev niti za razsvetljavo.
V Ameriki je mogoče vse
Harry Sinclair, ki je hotel postati albanski kralj,
je bil obsojen zaradi podkupovanja
Ameriški petnotejsarl magnat Harrv Sinclair, ki mu pripada lani od začitkn decembra važn-.i naloga preskrbe anifle^ke mornarice :n letalstva ima za seboj burno preteki rast. N*ic«ov o0e je bil lekarnar, on sam je pa sekal drva. bil je nekaj časa mornar na trčov^ki ladji, povneje poštna uslužbenec, avtobusni sprevodnik in prekupčevalce z zeli'či. Leta 191o. jc pa ustantvvil
SinclaiT Oil and Refinim* Corporation ter dal položiti 28/0 km Mg naftovod od svojih petrolejki h vrcTcev v Tcxasu do zunanjih okrajev C^hicaca. Tako jc p< štiri eden najoogatejSih mož Amerike, Imel ie v<;e. kar je hotel, in celo mrliče je lahke* mcvtil v njihovem miru. Južno od Los An-£c!c^a jc kupil »vet. na katerem jc bilo 1599
grobon.-. Svojcem tam pokopan'h mrličev je p'aćaJ 100.000 dolarjev. <la so mu prepustili
grobove. V naslednjih letih je pa dobil kupnino najmanj desetkrat nazaj. Tam, kjer
je bilo- pokopališče, so namreč našli petrolejske vrelce, ki so že v prvih letih vrgli SincUini  1.200.000 dolarjev.
I^tetla  leta. ko ie Sinclair moti* večni mir
mrtvili na pokopališču, je začel fantazirati
o kriljerski kn.ni. Vtffli je imel dovolj.
samo Casti in stove Sc nc. Zato jc sklenil
dokopati -«e do albanske kraljevske krone. Ni mu bilo dovolj, da je vladal nad petrolejem, hotel je vladati celemu narodu Ko so  doaeajjo  i   Albaniji notranjepolitične
zmede svoj vi«ek in je bHa velika nevarnost, da bo republika propadla, je prišel Sinclair z najkuriozneišo ponudbo, kar jih ;'c kdaj svet poznal. Albar.sk- vladi je spo-
ročil, da ie pripravljen OT<2an4/rirati in pridobivati   toliko  mineralnih   olj   v Albaniji.
da bi 7av:adalo v deželi blagostanje, če bi mu za to posadili na glavo kraljevsko krono.
V j?o^podarskcm pomenu je brl predlo£ sprejemljiv m zato so poslali iz Albanijo
v Ameriko rvlpo*.!nnsrvo ki naj bi stopilo v stik z novim vla-.iarjcm Albanije. 2c na ladji je po. Sinclair zvedel, da z albansko« kraljevsko krono ne Ko nič. ker so je bil polastil obaaati Ahmed Zogu. in albansko odposlanstvo sc je moTalo vrniti, ne da bi
bilo kaj opravile. Albanske kraljevske krone torei Sinclair ni mo^cl kupiti, pač pa je leta 1022. podkupi! notranjega ministra FaLa ter kupi! pctn^.ejske vrelce v državi \Yyr> ming. ki so pripadali prav za prav dr/avi. Afera s podkupivvan;cm je prišla na d^n in mc.z, ki je h-otcl postati albanski kralj, je moral  presedeti sedem  mesocev v zaporu.
Ccz tri leta je bil deseti najbogatejši mož Amerike, zdaj pa jc žc osmi.
Čevljar pesnik
Pari -'ki t:sk po&veča te dni svojo pozornost skromnemu čevljarju .Mcrjiravouju z Mcntrnartra, ki se Je razodel kot izvrsten
pi-.itclj in pesnik. Možakar je zaslovel, ko si  je priboril  nagrado 10.000 frankov, ki jo
je razpirala znana revija »Toute la vie« za nijboijM pari'ki roman. Čevljarjev roman
ima naslov »Rdeči grad«. Z neverjetna ži-valincs^jo opisuje v njem sodobno parijo živlenje. Ljudje so se zanimali za vprašanje, kako jc noga] MafpOTOB najti čas za pisateljske ambicije. Pa so izvedeli skrivnost, ki jc čisto enostavna: podnevi je z največjo vnemo čevlja ril. noćre ure pa je žrtvoval svoji pisateljski strasti.
Danes znameniti montrnartrski čevljar ;e
spisal doslej Sest romanov. 24 let je iskal
založnika za s-veje spise. Končno je popolnoma prodrl s svojim »Rdečim Uradom«, ki jc tako nedvoumno izprič\a! čevljarjeve pi- ] satcljske talente. Seveda so ga pričeli na-ska-kevati   novinarji,  ki   jim   je obrazložil
svoj tivljenjskofilozofski nazor. Pisatoljsika sLava ne bo mogla z&senči.ti čevljarskega stola, ki na njem delam. Nadaljeval bom s čevljarstvom, ker jc ono podlaga mojim književnim uspehi-tu. Vedeti morate namreč, da so se mi ravno ob š-iiu utrinjali najboljši pesniški in pisateljevi navdihi.
Anton Erlacher padel
Eden najbolj nadarjenih kiparjev mlade generacije Anton Erlacher je padel na Krimu. Usoda je hotela, da je pi\šk> prepozno do njegove edinice dovoljenje, da bi nastopil krajši dopust, ker je hotel dovršiti med kratkim poletnim dopustom lani v keramiki skicirano veliko plastiko Straža ob Rokavskem prelivu^. To delo je bt!o že izbrano za letošnjo nemško umetnostno razstavo v Domu umetiiosti v Munchenu. Zdaj bo ostalo fragment kakor marsikaj, kar je
zapustil Anton Erlacher.
Preden je stopil navdušeno sprejet pred
javnost v Munchenu je ustanovil v svojem ateljeju v Schvvalrmiu lastno lutkovno gle-ual:sče. Učil se je najprej pri svojem očetu.
pozneje pa prt profesorjih Hensenmannu in Knechtu. ža prva njegova dela so vzbudila veliko pozornost. Toda padel je na po'ju slave mnogo premlad, da bi mogel razviti vso svojo veliko nadarjenost.
Žitno bogastvo Ukrajine
P'cnica in r/ sta najvažnejši žitni ra^t-
l:ni Ukra::ne. 50.O «> obdelane površine, zasejane z žitom, odpade na p.-'cnico in -/ \a
pećnico samo odpade 30.2 •/• pmTŠine. Rž. ki ni tako zahtevna za kakovost zemlje,
sejejo tudi na slabših njivah. Cim bolj se bližamo gozdnim pokrajinam m suhim stepam na ji'i$u. tem boij pada površina, zasejana z r/jo. Na Krimu jo je koma; 0.4r'f». Ječmen pridelujejo v preeei'ujih količinah in jc z njim posejane 16 °f% po\ rine. Ječrr.en predvsem izvažai(.: sejejo ua največ v iuž-ndi ster.ih. veliko pa tudi v ju/ni Resara-biji in na Krimu. Oves za kakovost zemlje ni i bčutijiv, ne zahteva mnogo toplote, vendar pa nc prenaša dobro sn^c. Zato ga pridelujejo predvsem v gczdnaim pokrajinah na zapadu ("krajine. Prav take- ni za zemljo in podnebje cbčutljiva koruza m ;o sejejo v razmeroma suhi zemlji. Zadnja leta so sc tu pa tam nekatere vr*-e /it prestavile, kar 'jc povzročilo pod vplivom ko-lektivizacijc rflobokc in obsežne spremembe. Zlasti sc je povečala površina, zasejana z ozimino.
Največje žitne presežke proizvajajo step-ne pokrajine. Kijub spreminjanju količin pridelka zaradi obdobne 9uše. proizvajajo poknajinc ob 0<lcsi in Nikolajcvu S2o k o, Moldavija 726 kg in južna Besambija S42 kr; Žita na faaikeejl kzajevnega prebivalca. Od tcija odpade 444, 301 odnosno 400 kc; na pšenico. Potro-nja žita je v raznih p;.krajinah zelo različna, največja je tam. kjer so žetve naiobilncj:e. Najmanj konsunirrata Volinija in Galicija, ki s^a prcoblmdeni. V teh <leže'ah poje prebivalstvo najveC pira. koruze, prosa, ječmena namesto pšenice, rži in ječmena. (»Lco> di Roma«)
Hrana
nemškega vojaka
Dnevna hrana vsakega borca mera odgovarjati p-ribližno 3800 kaloHjnm. To je višji obrok, kakor so običajno računa za te/ika. NTa oslovi podatkov, objavljenih v uradnih
objavah, navaja »Ecoj di Roma«, da je sestavljen dnevni obrok hrane nenvkc^a vojaka takole: zjutraj dobro sladkana k;ivn 7. maslom, jajci in klobasami, za obed in večerjo komisni kruh. ki vsebuje mnorfo vitaminov B. razne mlečne jedi. sveže in kondenzirano mleko, riž fižol. £rah. ovsena moka, ječmenova moka, suho soeivje in konservirano sadje. Sveže soeivje se nudi v izobilju ter je preprosto pripravljeno, da
ne i<z£ubi svoje vitaminske vrednotil
Nemški s/trokovnjaki sor/la^a jo v c«risvetovanju dodajanja običajni hrani vitaminskih
pilul. Hranjenje z umetnimi vitamini različnih vrst Lahico povzroči med>er>cine> nev-
traliziranje ali pa je celo škodljivo, kakor so pokazali zadevni poskusi v švicarski vojaki. Prav tako odsvetujejo s-trokon.-njaki pilule natrija, ki so jih do nedavna uporabljali proH čezmerni utrujenosti. Da _se zelo
utrujenemu vo;aku zbudi tek. se mu nudi mrzla kopel. Razen tega pa se hrana razlikuje tudi po vrsti vojaške zaposlenosti. Napadalne čete dobivajo hrano, ki vsebuje
mno£o vitaminov, padalcem dajejo mnogo
klobas, mnotjo jeter, mornarjem piškote in tudi  pilule, ki  vsebujejo vitamin  C  Te* je
edini vojaški oddelek, ki ga hrani:o z umetnim vitaminom zaradi vel-ke potrošnje telesnih sil. Kolonijalnim četam nudijo konservirano' stadje in mleko v prahu. Za tiste,
ki sodelujejo pri operacijah v puičavi. jn bila pripravljena posebna substanca iz sacV-ja. crozdnc<!a s»lat!korja. mesa v prahu, so-čivnih izvlečkov in raznih sadnih esenc. Za očitnejše pit;c vode. kjer jc potrebno. do>-bijo limonin prah.
Novi „privaegirani44 Židje v Bolgariji
Protižidovski zakon v Bolgariji brani tako zvane privilegirane žide. za katere ne velja cumerus clausus. ki tvori sicer podlago za ureditev židovskega vprašanja. Ti lahko v določenem številu še nadalje izvršujejo svoje poklice. Za vsak poklic je posebej določeno, koliko Židov gra sme izvrševati. Imena teh Židov s»o bila objav-I;ena v nosebnem seznamu, ki ga je nedavno podpisal notranji minister Gabrovskl. Notranji minister je pa zdaj izpremenil seznam, iz katerega ;e crta] nekaj imen in vpisal dniga. Crtana sta bila dva, 35 zidom si bile pa priznane pravice privilegiranih. Pri tem gre zlasti za zdravnike, državne  dobavitelje.  Industrijce  in trtrov-
ce. Eden izmed obeh Židov je bil črtan ?1 seznama zato. ker je laimo prijavil svojo premoženje. Trgovske in industrijske zbornico zbirajo podatke o židovskih obrtnih podjetjih, da se ugotove. kako velik je židovski delež pri bolgarski obrti.
Turski narodni praznik
Turčija je proslavila V četHok pravnik svoje neodvisnosti, združen s proslavo praznika otrok. Zjutraj so odšli prezident republike, ministri in poslanci na Atatur-kov grob. kjer so počastili njegov s|>imin( potem so se pa zbrali šolski otroci in odposlanstva  odborov  za zaščito   otrok na
glavnem trgu v Ankari. V navzočnosti 10 tisoč Tudi so prepevali himno svobode ln
otroško hinir.". Pred domom Društva- za ssašeito otrok cc je vršila, velika mnniie-staeija.
Tovarnar obsojen na str«rt
Tovarnar Karel Wmterling v Rehau • Fianken) kakor tudi dva njegova uslužbenca ter več veletrgovcev z usnjem in tovarnarjev čevljev se je moralo zagovarjati pred posebnim sodiščem v P-ir.iborgfu zaradi zločinov proti vojnemu gospodarstvu. Iz dobičkaželjnosti je \Vinteiling na debelo kupoval goveje in telečje kože. da bi se zmenil za vojne predpise. V svoji tovarni je dal ustrojati kože, potem je pa prodaja] usnje brez nakaznic in po visokih cenah. Scobtožona uslužbenca je podkupil, da sta mu pri tem pomagala. Mnogo usnja je dobil zlasti tovarnar čevljev ITeinrich Fischer, ki je Izdeloval čevlje in jih raz.-pečaval tudi pod roko, seveda z mastnim dobičkom.
VVinterling je bil obsojan na smrt. Fischer na 8 let ječe, veletrgovec z usnjem Robert Batimann iz Mimchena na 4 leta veletrgovec z usnjem GottftiM Maver iz Mitterreicha na na dve leti ječe. Tudi vsi drugi soobtoženci so bili obsojeni na več let ječe.
2oo hiš pod vodo
Iz Pirota poročajo, da je Nižava preplavila velik del mesta in okolice. Več ko 200 hiš je pod vodo. BolgarFka oblastva so odredila evakuacijo prebivalstva.
Nov glavni kolodvor v Budimpešti
Kakor poroča ^Budapesti Ertesito«, se pristojni organi pečajo s proučevanjem novih načrtov, ki se nanašajo na zgradnjo nove glavne železniške postaje v Budimpešti. Načrti predvidevajo najsodobnejše postajališčne železniške naprave.
Konec yarda v Nemčiji
Nemško gospodarsko ministrstvo je odredilo, da se morajo od 1.julija vse vrsto
preje meriti s-.imo rce na metre Prejna številka  označuje kakevotst  preje,  ki  se upK>-
tovi z merjenjem in tehtanjem nitk. Metrska številka nam pove. koliko nitk po 1000
metrov pride na 1 kg. Co tehta torej ena nitka, dr--'!ga   10.OOO m  recimo  1   kc je prej-
na Številka 10.000 proti 1000 = 10. Vitka.
je tem tanjša., čim več metrov jo gre na 1 k£. Doklej so uporabljali za numeracijo
preje an^jle-ki vard kot dolžinsko mero ^'-t-sti   v   industriji   bombama,   platna   in jute.
Razen tetin pa poena iiuKi-trijj :-c franco-tke, pruske, berlinske in porenjske prejno
številke. Francoska prejna šte^v^ka jo pre-vIndo^.-ala do 1. aprila 1°41 pri irmctni «v\-ili in &e uporablja še zdaj pri nnrnvni »vili. Enotno  numcr.rnnje prcic  bo rr;liranilo
mnr."ga preračunavanja ter p ocn ostavilo* trgovino s  pr c j o.
Obnovite naročnino!
B ruiwa.,
47
Dr. Torridon igra za vse
Roman
>In to mesto je prav... Bellemarie?c
^ Seveda.^
Roy ga je zamišljeno pogledal.
>Torej dobro veste, da ne poznate imena Breme .. . B-r-e-m-e?«
>Verjemite .. .c je začel kavarnar, a se je prekinil in poklical natakarja: >Jakob, ali morda poznate v Bellemarieji nekega Brema?«
Ne, Jakob ga ni poznal, ampak se je celo zarekel. da ni človek s tem imenom še nikoli živel v Bellemarieji. Gospodar je zgovorno razprostrl roke:
-Torej pomota! Ali pa...« — ozrl se je na uro nad točilnico — med šesto in sedmo, pravite? Ako gre za domenek, je tudi mogoče, da gospod še ni prišel, kaj ne?«
rDa, bilo bi mogoče,? je Rov pritrdil. »Najlepša hvala. -
Vrnil se je k svoji mizici pod platneno streho. Stvar se mu je zdelo nerazumljiva: prav nič všeč mu ni bila. Kakor je kazalo, se kavarnar ni bi zlagal.
»Res ne razumem, < je Torridon zamrmral. A v tem se je zdrznil.
Bila je tudi četrta možnost. Sele zdaj, ko so na mirnem trgu v Bellemarieji prižigali lampione, trideset milj od Nizze in dva in štirideset milj od njegove vile, mu je ta možnost po bliskovo stopila pred oči.
Kaj, če so ga hoteli samo zvabiti, da bi se za nekaj ur odstranil iz vile?
Negibno je obsedel na svojem mestu.
XXI. poglavje
»Odšel je sam«
Vkljub vsemu je bilo mogoče, da je bil pisec pisma Haalal Said: morda je bil trenutno zadržan in je utegnil še priti.
Mladi doktor Roy Torridon se je posilil in prebil pod platneno streho kavarne *De la Chasseresse« še tri četrt ure. polne negotovosti in mučne napetosti. Nekaj mu ni dalo vstati, dokler ni bila ura sedem.
Življenje mesteca okrog njega je nadaljevalo svoj mirni tek. Prišel je avtobus, iz katerega je stopilo blizu tucat žensk v temnih rutah, obtovorjenih s košarami. O poli sedmih se je eden izmed praznih avtobusov zdramil; velik del gostov v r>Cafe de la Chasseresse« je pohitel k njemu in zasedel prostore.
Prihajali so novi gostje; Rov jih je opazoval drugega za drugim, a vsi so bili vhabitues:. Priklanjali so se tistim, ki so že večerjali, in jim voščili Dober tek!«; nato je ta popil pri točilnici aperitiv, drugi CKišel. tretji pa sedel za eno izmed pogrnjenih mizic pred kavarno in si jadrno zataknil prtič za ovratnik. Prebivalci mesteca Bellemarie so bili ljudje čiste vesti in izvrstnega teka.
Rumen Citroen je obstal baš pred kavarno, in Rov je otrpnil. Mož za volanom je pomolil plešasto glavo skozi okence ter se ozrl po vrsti vnanjih miz. Nekateri izmed tistih, ki so sedeli pri večerji, so ga od daleč prisrčno pozdravili, in gospodar je stopil k njemu na pločnik. Minuto ali kaj je govoril z možem v Citroenu, nato je voz znova potegnil. Vračajoči se kavarnar je ujel Royev pogled in pristopil k mizi mladega človeka.
»Ta je bil župan. Leroux se pise« — pri tej besedi se je gospodar nasmehnil in lahno skomignil z rameni. >Sedem je ura,« je dodal. ^Ali bo gospod večerjal ?«
Rov je odkimal in vstal:
»Ne, nič več ne utegnem čakati.«
2 Če bi prišel monsieur Breme pozneje,« je ponudil kavarnar, ^ali naj mu kaj sporočim?«
?7e, hvala, ne verjamem, da bi še prišel,« je Rov odvrnil. »Moral je biti nesporazum.«
Na povratku v Nizzo je ugibal, kaj se neki skriva za vsem tem. Said je bil torej napisal pismo, a je bil potem zadržan in ni mogel priti na snidenje? Ali pa je šlo morda za četrto možnost? Pismo je bilo spisano z namenom, da bi se vila »Perle« za nekaj ur izpraznila?
Šele ko je dospel na široke, razsvetljene niške ulice, ga je mahoma izpreletela tolikanj osupljiva misel, da je nehote krenil z vozom k pločniku in ustavil.
sPočakajmo malce,« je zarnrrnral, iščoč v žepu cigarete, i Premislimo.«
Z namr^nimi obrvmni si je prižgal cigareto. Nekaj trenutkov je naglo vlekel, živčno puhal dim iz sebe in napeto premišljeval, nato pa znova vžgal motor in zapeljal voz pred prvo kavarno, ki jo je videl. Tu je poprosil, da bi smel telefonirati, se zaprl v celico in poklical »Soleil et Ombre«. Kmalu mu je odgovoril glas, po katerem je spoznal tistega, ki ga je bil že davi slišal v telefonu. Najbrže je bil Anton.
»Ali je gospod Brookbv doma?« je vprašal Roy„ »Ne, gospod.« »Se še ni vrnil?«
y>Pač, gospod. Vrnil se je popoldne, pa je spet odšel. Ni še dolgo, kar se je odpeljal. »Je dobil moje pismo?«
»Mislim da, gospod. Saj je bil nekaj časa v delovni sobi. t
»In gospodična Brookbvjeva je doma?«
»Gospodične se še niso vrnile iz Nizze.«
it Je šla gospodična Steuartova z gospodom Brookbv jem ?«
»Trenutek prosim, gospod.«
Rov je čakal, s slušalom na ušesu, in bobnal s prsti proste roke po telefonskem imeniku.
Iz spomina na ukano, h kateri se je bil zatekel, da bi ujel Jožefa, se mu je bila porodila misel, ki ga je zdaj vznemirjala. Ker se je bal, da ga ne b: zaradi biserov Jcžef napadel, je tokrat skušal ? pomočjo žagice vcepiti Jožefu mnenje, da so biseri spravljeni kje v vili.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomii Volčič — Vsi v LJubljani