letnik XVII • št. 1, januar 2010
Glasilo občine Trzin
Prilagajanje
proračuna
razmeram
Otvoritev doma starostnikov
14. sekirca Borisa Paternosta
Od recikliranja, do lastne proizvodnje
n	HERRI	. . t ie ne morete zavrniti. 1	
LlJ ' ^ 1 * ÇÇ		§ Velja do konca februarja 2010.	
r
Opozorite kupce *
na svoje izdelke in storitve v obliki dvostranskega PROMOCIJSKEGA LETAKA - naša ponudba zajema:
•	oblikovno zasnovo in izvedbo letaka A5
•	tisk 5000 kosov na 115-gramskem papirju
399 eur *
Cena:
Predstavite svoje
podjetje, storitve ali izdelke na nivoju, ki si ga zaslužijo. Ponudba privlačne ZLOŽENKE vsebuje:
•	oblikovno zasnovo in izvedbo zloženke A4
•	tisk 5000 kosov na 115-gramskem papirju
*
Cena:
999 eur
Zgodba o uspehu
vsakega podjetja se začne z njegovo podobo. Za vas smo pripravili ponudbo izdelava celostne grafične podobe v obliki MINI PAKETA CGP, ki vključuje:
•	pripravo treh predlogov logotipa
•	dodelavo izbranega predloga logotipa
•	oblikovno zasnovo in izvedbo osnovnih elementov CGP (vizitka, dopis, pisemska ovojnica in osnovna označevalna tabla)
.A" I
J
Cena:
999 eur *
i
Oglaševalska agencija
IR IMAGE
* ddv ni vključen v ceno. amnik / telefon: +386 1 83 96 400 / faks: +386 1 83 96 411 / info@ir-image.si / www.ir-image.si
Dnevi odprtih vrat v Kalliste kliniki
Število moških in žensk, ki se odločajo za neinvazivne medicinsko estetske posega bliskovito narašča. Mladosten in svež videz obraza in čvrsto telo brez celulita in brez nadležnih dlačic postaja del obvezne nege vsakega moškega in ženske. Ker je čas postal največja dobrina,je zelo pomembno, da lahko čim več storitev opravimo v svojem okolju. KALLISTE klinika za
.LLISTE
klinika za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko
Slamnikarska cesta 3 b, Domžale t: 01 72 44 300, e: narocanje@kalliste.si www.kalliste.si
ginekologijo, osteoporozo in estetiko je v našemu okolju približala neinvazivne medicinsko estetske posege.
Da bi nam postopke približali, so imeli v četrtek 19. novembra in v petek 20. novembra dneve odprtih vrat na katerih smo lahko preizkusili kako deluje botulinum toxin, preizkusili smo Velo shape, Ultra-tone in brezigelno mezotera-pijo. Nekateri so se odločili in preizkusili kako deluje trajno odstranjevanje dlačic, odstranjevanje pigmentnih nepravilnosti in razpokanih žilic. Za vse, ki vam ni uspelo obiskati dni odprtih vrat v kliniki KALLISTE, se lahko oglasite v prostorih klinike na Slamnikar-ski 3b v Domžalah kjer boste dobili natančne informacije o posegu, ki vas zanima. Izvajanje posegov je v rokah vrhunskega strokovnjaka Ernesta Novaka dr.med, specialista kirurgije z bogatimi izkušnjami na področju operativnih in neinvazivnih medicinsko estetskih posegov.
U vodnik
Čaka nas tigrovo leto
Gospodar čas je obrnil svojo peščeno uro in nam naklonil možnost, da peščena zrnca novega leta do ponovnega zasuka ure obogatimo z lepimi doživetji, spoznanji in dosežki. Januarska časovna zrnca že pridno polzijo mimo nas, mi pa se v mislih večinoma še ukvarjamo s popotnico minulega leta in si rišemo želje za čas, ki prihaja. Ja, december je bil živahen in naporen! Slišali, izrekli in tudi napisali smo toliko lepih misli, želja in pričakovanj, da če se bo pol tistega uresničilo, nam dobro kaže! No, resnici na ljubo smo se verjetno vsi že začeli ukvarjati tudi z letošnjimi izzivi, a vseeno je prosinec še vedno nekakšno prehodno obdobje. Še vedno delamo analize preteklega leta in iščemo smernice za naprej, saj naša pričakovanja lahko uresničujemo le z dobro oceno stanja, možnosti in upoštevanjem izkušenj in znanja, ki smo jih pridobili v času, ki ostaja za nami.
Zdaj že lahko zatrdno ocenimo, da je bilo minulo leto za Trzin, kljub temu da je okrog nas stegovala svoje sluzaste kremplje gospodarska kriza, kar uspešno, saj so končno začeli urejati najpomembnejše ceste v Trzinu in odprli smo tudi novi dom za starostnike in varovana stanovanja. Do izraza je prišla županova taktika previdnega finančnega poslovanja. Kljub manjšemu pritoku denarja, kot bi si želeli, nove naložbe niso bistveno omejile drugih dejavnosti v občini, zaradi krize pa so izplačila izvajalcem celo nižja, kot so načrtovalci predvidevali. Našteli bi lahko še več manjših pridobitev, vendar smo o
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
vsem v Odsevu pa tudi drugod lahko že večkrat kaj prebrali ali slišali.
Bolj nas zanima, kaj lahko pričakujemo od novega leta. Vsekakor se bodo dela na Mengeški in Ljubljanski cesti nadaljevala, zato lahko pričakujemo tudi daljše kolone, zoprne vožnje po obvoznicah, slabšo prometno varnost. Ampak, pretrpeli smo že vse kaj drugega in vse nadloge bomo lažje prenašali, saj bomo vedeli, da bodo prometne razmere, ko bodo delavci dokončali delo, precej boljše, predvsem pa varnejše za vse udeležence v prometu. Upamo, da bodo izvajalci svoja dela dokončali vsaj v rokih, kot so jih napovedovali, ko so sklepali pogodbe. Vsem težavam pa se tudi po tem le ne bomo izognili, zato bi bila edina prava in dolgoročna rešitev, če bi čim prej zgradili obvoznico tudi vzdolž starega dela naselja. Ker tudi na državi dobro vedo, da je obvoznica vse bolj nujna, bi morali tudi na občini v ta prizadevanja usmeriti vse svoje sile. Obvoznico in tisto, kar bo posledično prinesla za to območje, pa bi morali upoštevati že tudi v občinskih prostorskih načrtih, ki prav zdaj prihajajo na mize občinskih svetnikov in drugih veljakov. Upamo lahko, da bo Občini v letu, ki smo ga začeli, uspelo izvesti še kakšno drugo naložbo, predvsem pa upamo, da bo pristojnim uspelo pripraviti kar največ načrtov in druge potrebne dokumentacije tudi za druge naložbe, ki jih napovedujejo na sejah občinskih svetov in srečanjih občanov: novi vrtec, gasilski dom, dom civilne zaščite, kulturni dom, telovadnico, da bodo lahko dokonča-
gmm
=j
H 5- H
februarja 2010
Slika na naslovnici:
Sveža belina in novi dom foto: Miro Štebe
li športni park v Mlakah, uredili povezovalno cesto med cono in ostalim delom naselja, poskrbeli za dodaten izvoz iz cone. Kar precej načrtov! Vendar pa nekatere omenjajo že vse od ustanovitve občine, tako da bi počasi že lahko prišli na vrsto. Ker je letos volilno leto, lahko računamo, da bo tudi to pritegnilo kar nekaj pozornosti in energije. Računamo lahko tudi, da bo sedanje občinsko vodstvo pred iztekom mandata poskušalo še kako drugače izboljšati vtis, ki ga je ustvarilo v minulem obdobju. Že zdaj je »pod površjem« trzinskih dogajanj čutiti, da se nekateri kandidati za vodilna občinska mesta v prihodnjem obdobju že pripravljajo na predvolilne spopade. Če razmišljamo kot ekonomisti, naj bi bila poštena konkurenca na trgu vedno dobrodošla! V tem letu bo treba pozorno poslušati in si tudi zapomniti, kaj bodo kandidati kritizirali in obljubljali. V uredništvu Odseva se zavedamo, da se bodo verjetno tudi preko nas spet lomila kopja. Poskušali bomo ohranjati ravnovesje, saj se ne želimo nagibati na eno ali drugo stran, ker pa še vedno nameravamo kar najbolj celovito poročati o dogajanjih v Trzinu, prireditelje različnih srečanj, soočenj in prireditev prosimo, da nam te svoje načrte sporočajo pravočasno, v naprej. Če za kakšno dogajanje izvemo v zadnjem hipu, naše poročanje ne more biti takšno, kot bi vsi želeli. Prav tako pa tudi v času volilnega leta ne nameravamo opustiti opozarjanja na napake, pomanjkljivosti. To je ena od nalog javnih glasil. Tiste, ki bi bili ob takšnem kritičnem pristopu mogoče užaljeni in bi to pripisovali predvolilnemu obdobju in tekmovanju, že zdaj opozarjamo, da je za nas na prvem mestu dobrobit Trzina in demokratičnost. Če bo manj napak, bo tudi kritik manj. Vsekakor bo tigrovo leto, kar bo letošnje leto po kitajskem horoskopu, v Trzinu živahno in pestro. Upamo, da bomo ob koncu leta lahko spet zapisali, da je bilo vendarle uspešno in da bomo v tem letu iz vseh nas čim večkrat potegnili na plan tudi tisto najlepše, kar je vsajeno globoko v naših srcih, in da ne bomo dopustili prevlade nizkim nagonom po nadvladi in napredovanju na hrbtih drugih.
Urednik
OBVESTILO
V prejšnji številki smo objavili napoved otvoritve arheološke razstave o On-grovcih, prvih Trzincih, ki bi morala biti v torek, 19. t.m. Zaradi usklajevanja terminov so razstavo prestavili na četrtek, 21. 1. Prav tako ob 19. uri v avli Centra Ivana Hribarja. Po otvoritvi razstave se bodo obiskovalci lahko udeležili tudi županovega kulturnega večera, ki bo sledil otvoritvi.
Uredništvo Odseva
Županov kotiček
Na januarski seji, ki je sklicana prav na dan, ko naj bi izšel tudi januarski Odsev, bo občinski svet končno prvič obravnaval dopolnjeni osnutek Izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Občine Trzin. Če bo vse v redu, bo predvidoma 1. februarja stekla javna razgrnitev predlaganega akta, ki naj bi trajala najmanj 30 dni, mi pa ji bomo namenili zelo verjetno 45 dni, vmes bo organizirana tudi javna obravnava v obliki zbora občanov in potem bo sledilo oblikovanje stališč do predlogov in pripomb, podanih v okviru javne razgrnitve in javne obravnave. Na podlagi teh stališč bo pripravljen predlog Izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, ki bo moral biti najprej poslan v pregled na Ministrstvo za okolje in prostor, ki poda mnenje, ali je predlog izdelan v skladu s smernicami, ki so jih občini poslali številni pristojni organi in službe na državni ravni pred oblikovanjem osnutka, in ko bomo to mnenje dobili, bomo lahko predložili predlog akta v dokončni sprejem občinskemu svetu. Na Občini računamo, da bo to, če ne bo prišlo do kakršnihkoli zapletov, junija.
Zelo dolga pot že do osnutka
Lahko bi rekli, da smo ta dokument pripravljali šest let in da bo do končnega sprejema minilo skoraj sedem let. Začeli smo namreč že v letih 2002/2003, ko smo v skladu s tedajveljavnim zakonom začeli pripravljati spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega plana prvotne Občine Domžale, ki je tudi za območje današnje Občine Trzin veljal vse od leta 1984; a komaj smo dobro zastavili, že je Vlada RS predlagala, Državni zbor pa sprejel Zakon o urejanju prostora, s katerim je uvedel nove predpise na področju urejanja prostora z novimi nameni in s tudi deloma drugačnimi dometi. Občine (in država za območje dr-
žave) naj bi po novem pripravile najprej strategije prostorskega razvoja in nato na podlagi teh strategijprostorske rede za območja celih občin in na tej podlagi nižje akte za posamezna manjša zaključena območja. Spremenili smo načrt, sklenili z izvajalcem novo pogodbo in začeli pripravljati Strategijo prostorskega razvoja Občine Trzin. Še preden smo kaj tehtnega naredili, je že prišlo do sprememb zakona, in je bilo marsikaj spet treba začeti znova, čeprav je terminologija ostala enaka. Nato se je v naši občini zgodil še zaplet z lokacijo za pokopališče; sprejeli smo odločitev, da bomo l. 2006 hkrati z volitvami izpeljali referendum o lokaciji pokopališča na Pajko-vem hribčku in počakali s Strategijo zato, da bomo lahko v primeru, da lokacija pokopališča ne bo potrjena, to lokacijo črtali iz občinskih prostorskih načrtov. Tako se je zgodilo, z delom smo nadaljevali konec l. 2006, ko je vse skupaj spet zastalo zato, ker Ministrstvo za kmetijstvo, čeprav je bil minister trzinski občan, nikakor ni hotelo soglašati z umestitvijo obvoznice za Mengeško cesto vzhodno od prvotnega naselja Trzin. Pogajanja so trajala praktično leto dni in pol. Medtem pa je bil v Državnem zboru ponovno sprejet nov zakon, tokrat Zakon o prostorskem načrtovanju, ki je spet marsikaj obrnil na glavo. Ukinil je Strategije prostorskega razvoja kot temeljne akte na področju urejanja prostora in uvedel za občine Občinski prostorski načrt, ki mora imeti strateški del in izvedbeni del; je pa na srečo ta zakon dopustil vsaj to, da tiste občine, ki so s pripravo strategij prostorskega razvoja že prišle do javne razgrnitve, vseeno sprejmejo te strategije in jih potem vključijo v Občinski prostorski načrt kot strateški del občinskega prostorskega načrta in na novo pripravijo in sprejmejo samo še izvedbeni del občinskega prostorskega načrta. Ta scenarij je uporabila tudi Občina Trzin. Julija 2008 smo končno lahko sprejeli Strategijo prostorskega razvoja in bili še vedno ena prvih in maloštevilnih občin, ki je sploh že prišla tako daleč. Potem smo začeli intenzivno pripravljati izvedbeni del občinskega prostorskega načrta. Vseeno je to še kar dolgo trajalo, kajti medtem so bili sprejeti še nekateri novi državni predpisi, ki so nam naložili, da je potrebno v okviru postopka priprave občinskega prostorskega načrta marsikaj od tega, kar smo naredili že ob pripravi strategije, ponoviti ali na novo pripraviti; npr. študije poplavnosti posameznih območij, elaborat kmetijskih zemljišč... Zdajsmo torej blizu zaključku, ki pa bo vseeno zaradi formalnih postopkov trajal pol leta, če si ne bomo še sami kakorkoli zapletli vsega skupaj.
Vsebina
O vsebini tokrat samo trije bistveni poudarki: Izvedbeni del občinskega prostorskega
načrta v osnovi ne prinaša nič novega, torej nič takega, kar bi ne bilo že vsaj nakazano in obdelano v Strategiji prostorskega razvoja. Nobenih novih območij pozidave, nobenih posebnih sprememb, kar zadeva tip pozidave na posameznih območjih ali česa podobnega. Je pa zaradi upoštevanja smernic in pogojev države nekaj dodatnih omejitev. Tako moramo na območju Brodiča, kjer je v skladu s Strategijo območje za poselitev manjšega obsega, predvideti protipoplavne ukrepe in v enem delu še nezazidanega, a že zazidljivega območja OIC Trzin zmanjšati območje zazidljivosti zaradi na novo odkritih naravnih vrednot. Občinski prostorski načrt dokaj natančno določa pogoje, pod katerimi bo mogoče graditi ali prenavljati objekte na območjih, ki so pretežno že pozidana, pri čemer pa ne prinaša kakšnih novih omejitev, le nekoliko več reda bi pravzaprav radi dosegli na teh območjih. Kar zadeva nova območja pozidave, ki so bila določena znotraj meja že obstoječega naselja s Strategijo prostorskega razvoja, pa občinski prostorski načrt določa, da se bodo ta območja v skladu z zakonom dokončno podrobno uredila s t.i. občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in daje smernice za te občinske podrobne prostorske načrte.
Glede na trzinske običaje in pogoste obtožbe pa je treba poudariti, da niti Strategija prostorskega razvoja niti predlog izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta nikjer v Trzinu ne predvideva oziroma ne določa nove blokovne ali kakršnekoli intenzivne gradnje.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Za izgled Trzina pretežno skrbijo pogodbeni izvajalci
de na ekonomska tveganja previsoka. Gradbišča ob Ljubljanski cesti so zdaj odprta. Kakšen je terminski plan za dokončanje del na tem delu v letu 2010?
Kar zadeva samo cesto, smo načrtovali, da bodo dela zaključena že pred novim
V	zadnjem času se ja na uredništvo obrnilo več občanov z vprašanji, ki se nanašajo predvsem na izgled in urejenost Trzina, zato smo del prejetih vprašanj zastavili g. županu Antonu Peršaku v tokratnem pogovoru. Ker je sneg spet izdatneje pobelil Trzin, več občanov pa ni bilo zadovoljnih s čiščenjem cestišč, smo prvo vprašanje zastavili prav na to temo.
Kako je poskrbljeno za zimsko službo v Trzinu? Kdo vse pluži ceste in kako je s posipavanjem cest? Jih solijo ali posi-pavajo samo s peskom?
V	skladu s pogodbo, sklenjeno na podlagi javnega razpisa za več let, je izvajalec vzdrževanja občinskih cest in javnih poti in tudi izvajalec zimske službe Cestno podjetje Ljubljana, ki ima, kolikor vemo, nekaj podizvajalcev, t.i. kooperantov, občasno jih je več, občasno tudi samo eden. Kot je znano, v največjem delu zimsko službo, pluženje in posipanje, neposredno izvaja g. Habat s svojimi delavci.
Ali bo letos na smučišču v Dolgi dolini v času šolskih počitnic poskrbljeno za smučanje otrok pod organiziranim vodstvom?
To je v prvi vrsti stvar Smučarskega društva in seveda Osnovne šole oziroma staršev. Kolikor vem, je nekaj težav z izpolnjevanjem vedno strožjih pogojev (homologa-cija smučišča, zavarovanja itd.).
V	prejšnjem obdobju je bilo govora o tem, da naj bi ob robu soseske T3, tam
kjer je zdaj Jerajeva domačija, zgradili večjo trgovino. Zdaj je slišati govorice, da naj bi trgovino gradili tam blizu, vendar na drugi strani Mengeške ceste, kjer naj bi stal tudi novi gasilski dom in dom civilne zaščite. Ali lahko pojasnite, kako je zdaj s temi načrti? Kolikor smo na Občini obveščeni, kajti gradnja trgovine je seveda stvar zasebne pobude in izpolnitve potrebnih pogojev, predvsem zemljišč, so pogovori o nakupu zemljišč zastali. Predpostavljam, da je to posledica kriznih časov, ko pač investitorji najbrž ocenjujejo, da je cena zemljišč gle-
letom. Potem pa se je izkazalo, da so drugi posegi, mislim zlasti na novi vodovod oziroma nove vodovodne priključke, bolj zapleteni, kot je sprva predvidevalo JKP Prodnik; zato se je vse skupaj zavleklo in nazadnje je vreme preprečilo asfaltiranje in zaključna dela. Tako bo cesta, vključno s pločniki in kolesarsko stezo, javno razsvetljavo idr., zaključena takoj, ko bo spomladi to dopuščalo vreme. Most, ki tudi predstavlja zahtevnejši zalogaj, kot je bilo sprva ocenjeno, ker so bili betoni v enem delu bolj načeti, kot je bilo videti, pa naj bi bil zaključen tja do maja. Kdo skrbi za drevje, ki raste na bregovih vzdolž Pšate, še zlasti za tisto ob šoli? Vzdrževalci zelenih površin v naselju, po potrebi pa dodatno angažirani vrtnarji. Kakšne načrte imate s parcelo nasproti Jefačenkove domačije, ki naj bi jo Občina tudi odkupila?
Ne vem, za katero parcelo naj bi šlo, zato tudi nič ne vem o kakšnih dodatnih načrtih.
Kako je zdaj z Zavodom za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino? Kdaj bo začel delovati in kdaj dobi direktorja?
Zavod že deluje; v skladu z odlokom trenutno z v.d. direktorjem, ki deluje na podlagi pogodbe. Organiziral je že nekaj prireditev (npr. predavanj in v sodelovanju s KUD F. Kotarja nekaj gostovanj ljubiteljskih gledaliških skupin) in z letošnjim letom prevzema še več tovrstnih obveznosti; poleg tega je izpeljal postopek registracije zavoda in uredil še nekaj formalnih zadev, kot npr. odprtje računa; trenutno potekajo dogovori v zvezi s celostno podobo ipd.
Poročilo z decembrske seje Občinskega sveta
Prilagajanje proračuna razmeram
\ »
L	■ / ^
29. redna ali decembrska seja občinskega sveta je bila 16. decembra lani, na dnevnem redu pa je bilo kar 12 točk, zato so se nekateri spraševali, ali bo zaključena do začetka za zvečer napovedane pred-novoletne občinske zabave za zaslužnejše občane. Seja je, podobno kot že več prejšnjih, tekla izjemoma tekoče, saj so člani občinskega sveta usklajeno sprejemali in potrjevali sklepe, ki so bili predlagani v občinskem gradivu.
Najprej so se lotili določitve povprečnih gradbenih cen, povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanih stavbnih zemljišč na območju občine v letu 2010. Določitev teh vrednosti je nujen pogoj za letne obračune davka na premoženje, ki je izvirni prihodek občine. Zaradi razmer na trgu je občinski svet sklenil, da bodo te cene v letu 2010 ostale nespremenjene, enake kot v letu 2009. Povprečna gradbena cena za 1m2 neto tlorisne stanovanjske površine tako znaša 985,00 EUR, povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč pa znašajo za individualno komunalno opremljanje 64,03 EUR za m2, za kolektivno komunalno opremljanje pa 73,88 EUR za m2. Podobno gladko je šlo tudi pri določanju vrednosti točk za izračun občinske takse v tem letu. Vrednost točke so zvišali za 3%, tako da točka velja zdaj 0,0691
Ustanovili dva proračunska sklada
Ob obravnavi naslednje točke dnevnega reda je občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi proračunskega sklada za investicijsko vzdrževanje doma starejših v Trzinu. Gre za to, da je bilo potrebno ustanoviti sklad, na katerem se bodo zbirala sredstva, zbrana z najemnino doma starejših občanov. Ta sredstva bodo namenjena vzdrževanju in posodabljanju doma starostnikov, najemnina pa je določena tako, da bo Občini, kot lastniku objekta, v naslednjih letih povrnila povprečne stroške investicijskega vzdrževanja doma. Na seji so sprejeli sklep o ustanovitvi še
enega proračunskega sklada. Podprli so ustanovitev sklada za investicije v telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo. V tem skladu bodo sredstva, ki jih je Občina prejela kot vračilo sorazmernega dela sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje. V Trzinu so sredstva s tega naslova vrnili 300 upravičencem (skupno je šlo za 247.630,19 €), preostanek denarja (v višini 213.000,00 €) pa so zdaj prenesli v novoustanovljeni sklad, kjer se bodo obrestovala in jih bodo kasneje porabili za naložbe na področju telekomunikacij in druge infrastrukture. Proračunske spremembe Naslednja je bila na vrsti najobsežnejša in najpomembnejša točka dnevnega reda: spremembe občinskega proračuna za leto 2010 in spremembe načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine v letih 2009 in 2010. Omenjeni proračun je bil sprejet že v letu 2008, vendar je vse do zdaj doživljal spremembe, te pa bodo verjetno potrebne še tudi med letom. Ker bodo letos lokalne volitve, Občinski svet tokrat ni sprejemal tudi proračuna za prihodnje leto, saj bo to naloga prihodnjega vodstva občine. G. župan Anton Peršak, direktorica občinske uprave ga. Polona Gorše Prusnik in svetovalka župana za finance in proračun gdč. Bojana Lenaršič so pojasnili, da so spremembe potrebne zaradi izredno pogostih sprememb pogojev in pravil, ki jih na tem področju sprejema vlada, spremembe pa je bilo potrebno sprejeti tudi zato, ker ob prvem sestavljanju letošnjega proračuna še ni bilo znano, kakšne razmere bodo na finančnem in gospodarskem področju v občini in državi v tem letu. Tudi na finančnem področju je v občini opaziti vplive gospodarske krize, saj so prihodki občine manjši, kot so pričakovali, vseeno pa lahko občina v proračun vpiše večje prihodke, kot so prej predvidevali. Zaradi knjigovodske napake v preteklosti Trzin namreč ni dobil denarja od prodaje delnic Domžalske banke, zdaj pa so to napako odpravili, hkrati pa je v občinsko blagajno pritekel tudi denar za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje v preteklosti. Del vloženih sredstev so vrnili občanom, ki so lahko dokazali svoje vložke, preostali, nerazdeljeni denar pa se je stekel v občinsko blagajno. V proračunu je treba po novem prikazati tudi prihodke, ki so jih do zdaj v svojih knjigah vodila javna podjetja s področja komunale, saj so naprave, vodi in objekti teh podjetij z začetkom tega leta prešli v last občin - v trzinskem primeru gre za JKP Prodnik in JP Centralna čistilna naprava. Ti dve podjetji
bosta svoje delo poslej opravljali kot kon-cesionarja, občine pa jima bodo to dejavnost plačevale tako, da v resnici ne bo posebnih sprememb, le knjigovodsko bodo stroške in prihodke posebej prikazovali v občinskih proračunih. V proračunu je nekaj več denarja tudi zato, ker nekaterih načrtovanih naložb še niso začeli, nekaj pa so prihranili tudi, ker so pri nekaterih opravilih cene izvajalcev zaradi krize nižje, kot pa so prvotno načrtovali. Prihodki v občinski proračun so nižji zaradi sprememb Zakona o financiranju občin in pa posledic krize. Občina zaradi gospodarskih težav v državi v zadnjem času prejema manj denarja iz naslova davkov na promet z nepremičninami in od komunalnih prispevkov, manj denarja pa je tudi iz državnega proračuna in kohezijskih skladov za občinske naložbe. Hkrati pa so opozorili, da je zaradi krize več zahtev po socialni pomoči občanom (zaradi izgub službe, nižanja plač in drugih prihodkov), več je tudi zahtevkov po pomoči na področju varstva otrok, pri izpolnjevanju nalog pri izobraževanju in podobno. Tudi društva, ki so si do zdaj pomagala s sponzorskimi sredstvi, težje prihajajo do denarja, in pričakujejo, da jim bo pomagala občina. Ker so članice in člani občinskega sveta predlagane spremembe s področja financiranja občine v tem letu obravnavali že na prejšnjih sestankih in na delovnih telesih, je Občinski svet brez zapletov potrdil spremembe letošnjega proračuna in drugih proračunskih dokumentov, ki so povezani s tem. Po novem naj bi v letošnjem letu občina imela 3.922.554 € prihodkov (prej so načrtovali 4.042.554 €), odhodki občine naj bi letos znašali 4.654.407 €, tako da naj bi bilo za 731.853 € primanjkljaja, vendar se občini ne bo treba zadolževati, saj ima na računu še presežke iz prejšnjih let. Zanimiva pobuda
Pri peti točki dnevnega reda, to so vprašanja in pobude občinskih svetnikov, je občinski svetnik dr. Drago Kostevc med drugim predlagal, da je treba ljudi naučiti, kako se vozi v novem krožišču pred tr-
govino Mercator, saj so nekateri vozili kar povprek čez krožišče. G. župan je ob tem menil, da naj v Odsevu objavimo pravila o vožnji skozi krožišče, zato zdaj vsem bralcem svetujemo, da naj ob vožnji skozi krožišče upoštevajo smerne table, ki jih je pred in v samem krožišču zelo veliko, nikakor pa naj ne vozijo naravnost, kar je zdaj tudi precej tvegano, saj so sredi krožišča uredili skalnjak. Čeprav je ta zdaj pod snegom, vseeno verjamemo, da bodo objestneži, ki so ob odprtju krožišča vozili kar naravnost, premislili, preden bi svoje početje spet ponovili. Če ta nasvet ne bo zadostoval, bomo prihodnjič objavili napotek o vožnji skozi krožišča iz Cestno prometnih predpisov. Zaradi gostov, ki so prišli na sestanek zaradi obravnave nekaterih točk dnevnega reda, je g. župan predlagal, da preskočijo nekaj točk in najprej obravnavajo 10. točko, pri kateri so soglasno sprejeli Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Pri naslednji, 8. točki, pa so se seznanili s pre-
nosom komunalne infrastrukture Občine iz sredstev v upravljanju JKP Prodnik in JP CČN Domžale- Kamnik v knjige osnovnih sredstev Občine Trzin. Ta prenos je bil, kot smo že opisali malo prej, potreben zaradi spremenjene zakonodaje. Bo imel Rotis višjo streho? Bolj živahna je bila naslednja, 6. točka, pri kateri so obravnavali prošnjo podjetja Rotis za spremembo odloka o Zazidalnem načrtu za OIC Trzin, ker želijo svoj poslovni objekt povišati z dvokapno streho. Občinski svet je pooblastil župana, da sprejeto pobudo obravnava v postopku sprejemanj Občinskega prostorskega načrta, v kolikor se pobudnik s tem strinja. Dokaj gladko so potrdili tudi letošnji program športa v občini ter splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. Seja je bila zaključena po dobrih dveh urah, župan pa jo je sklenil z voščilom za srečno novo leto in z napovedjo, da bo naslednja seja 21. januarja 2010.
Miro Štebe
Ob Ljubljanski bo treba potrpeti
Ob nedavnem obilnem sneženju nas je kar precej občanov spraševalo, kako je s čiščenjem snega ob Ljubljanski cesti, saj na odseku od mostu čez Pšato do križišča z Mlakarjevo ulico nastajajoči pločniki niso bili očiščeni snega, in morajo ljudje, ki gredo na vlak ali po opravkih v trgovino ali na banko, hoditi kar po cestišču. Na naše vprašanje v zvezi s tem so nam na Občini povedali: Ljubljanska cesta od križišča z Mlakarjevo ulico do vključno mostu čez Pšato bo v letu 2010 dobila obojestranski hodnik za pešce in kolesarsko stezo. Trenutno, zaradi vremenskih razmer, delo na gradbišču miruje, zato hodnik za pešce še ni dokončno urejen, in kot tak tudi ni tehnično prevzet.
Ker ima Ljubljanska cesta še status gradbišča, je tam zimska služba okrnjena, saj formalno hodnik za pešce in kolesarska steza še nista dokončana, in še ne služita namenu. Zaradi nedokončanega hodnika za pešce občanom svetujemo, naj si v času gradnje na Ljubljanski cesti, zaradi lastne prometne varnosti, izberejo pot po Ulici pod gozdom in Ulici Kamniškega bataljona mimo trgovine (Mercator, d.d.) in banke (NLB, d.d.) do železniške postaje. Tam je tudi manj prometa, tam pa poteka tudi šolska pot. Žal je potrebno v času gradnje nekoliko potrpeti, ker so motene nekatere ugodnosti, ki smo jih bili vajeni do zdaj. Ker je zimska služba izredno draga (5 mesečno izvajanje intenzivne zimske služ-
be predstavlja vrednostno 2/3 investicije v Ljubljansko cesto), zdaj ni mogoče zagotoviti popolnega očiščenja robov Ljubljanske ceste, zato je promet tam oviran. Ob tem je treba opozoriti na kulturo voznikov, saj ta močno vpliva na varnost drugih udeležencev. Tudi na to Občina nima vpliva, na splošno pa je ocena kulture voznikov na Slovenskem slaba. Na Občini smo se že prej zavedali, zdaj z odprtjem enote doma za starejše občane pa je postalo že nujno, da je treba tam urediti mrežo hodnikov za pešce in kolesarske
poti. Prav zato smo sprožili delno obnovo Ljubljanske ceste (izgradnja hodnika za pešce, kolesarske poti, avtobusno postajo, hitrostne ovire, javno razsvetljavo) na območju blokovne gradnje T-3, urejanje klančin in odpravljanje arhitekturnih ovir, širitev hodnikov za pešce ob igrišču med sosesko T-3 in osnovno šolo, trenutno urejamo hodnik za pešce in kolesarsko stezo na Ljubljanski cesti do Mlakarjeve ulice, razširjamo most čez Pšato, uredili bomo križišča Ceste za hribom in Ulice pod gozdom z Ljubljansko cesto ter zgradili nekaj vzdolžni parkirišč in kolesarsko stezo ob Kidričevi ulici v Trzinu. Zaključek investicij je predviden v prvi polovici leta 2010.
Problem z odpadki bo dolgoročno rešen
h i""
15. decembra je na Križu pri Komendi sedemnajst županov osrednje slovenske regije -med njimi tudi župan občine Trzin g. Anton Peršak - podpisalo Pogodbo o pristopu njihovih občin k sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO. Gre za najobsežnejši projekt ravnanja z odpadki v Sloveniji, 65,88 % pa ga bodo sofinancirali s sredstvi iz kohezijskega sklada. Nosilni investitor je Mestna občina Ljubljana, ostalih 16 občin pa so s podpisom pogodbe postale sovlagateljice v projekt RCERO. V Regijskem centru, ki ga bodo uredili na Ljubljanskem barju, bo čistilna naprava za čiščenje odcednih voda, ki jo že gradijo, poskusno pa naj bi začela obratovati letos aprila, redno pa bo obratovala od marca 2011. Najpomembnejši in za občine sovlagateljice v projekt najpotrebnejši pa bodo objekti za obdelavo odpadkov - predvsem sežigalnica, ki naj bi predvidoma začeli poskusno obratovati decembra 2014, redno obratovanje pa naj bi se začelo v juniju 2016. V sklop projekta RCERO je vključena tudi izgradnja IV. In V. odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki naj bi jih pridobili z obdelavo odpadkov. Ti odlagalni polji naj bi bili že pripravljeni za uporabo.
Predvidena vrednost celotnega projekta je 144 milijonov €, dokončna vrednost potrebnih sredstev pa bo določena po izvedbi javnih naročil za projekte in po prevzemu del. Evropska komisija je za projekt iz kohezijskih skladov že namenila 77.571.941 € (65,8835 %), iz državnega proračuna naj bi za projekt zagotovili 14,01 % oziroma 16.495.257 €, ob-
čine naj bi v projekt prispevale 10,11% oziroma 11.899.770 € sredstev, zbranih z okolj-skimi dajatvami za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ter 10 % ozirom 11.774.108 € lastnih sredstev, ki jih bodo zagotovile iz lastnih proračunov. Pogajanja o tem, kako bodo financirali projekt, pa niso bila tako gladka, saj so MOL in nekatere druge primestne občine (Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul), ki so bile že do zdaj povezane zaradi skupnega ravnanja z odpadki v Javni holding Ljubljana, želele zase boljše pogoje, občine pristopnice, med katerimi je tudi naša občina, pa naj bi plačevale višjo ceno za ravnanje z odpadki v RCERU. Ker so za projekt sredstva iz evropskih skladov in državnega proračuna dobili glede na število prebivalcev in takso za onesnaževanje okolja,
Trzinski župan podpisuje pogodbo
so nazadnje dosegli dogovor, da bodo občine solastnice javnega Holdinga postale edine lastnice RCERA, občine pristopnice pa bodo za ravnanje z odpadki plačevale enako ceno kot lastnice. Trzin bo tako plačeval sorazmeren delež, ki bo v končni obliki celo nižji, saj odpadkov ne bo treba več voziti tako daleč kot do zdaj. Ugodno je tudi to, da bodo neškodljive odpadke, ki bodo ostali po obdelavi, lahko deponirali kar na odlagališču na Barju. Podpis pogodbe je bil nujen zaradi črpanja sredstev iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna, z njegovo uresničitvijo pa bodo dolgoročno rešili problem ravnanja z odpadki za skorajčetrtino prebivalcev Slovenije (414.000 prebivalcev). Z novo tehnologijo, ki jo bodo uvedli, in tudi s sodelovanjem na lokalni ravni pa so občine podpisnice pogodbe lahko, kot je ob tem poudaril ljubljanski župan Zoran Janković, vzgled in primer dobre prakse za ves svet.
Miro Štebe
Ekološki otoki nam niso več v
ponos
Odkar so uvedli tretji, dodatni zabojnik za ločeno zbiranje embalaže, nas občani pogosto kličejo, naj pridemo poslikat bližnje ekološke otoke. Neredko so tam zabojniki prepolni, ljudje pa potem odlagajo najrazličnejše odpadke kar ob zabojnike. Nekajkrat smo preverili, kako je s to stvarjo, in ugotovili, da ljudje na ekoloških otokih najpogosteje pogrešajo zabojnike z rumenimi pokrovi za embalažo. Te so komunalci umaknili, saj so gospodinjstva dobila t.i. rumene kante za zbiranje embalaže. Ker so nekateri še vedno vajeni zgledno ločevati različne »frakcije« odpadkov, kot temu rečejo komunalci, na primer plastenke, pivske pločevinke in podobno embalažo, tovrstne odpadke še pripeljejo na ekološke otoke, tam pa ugotovijo, da zabojnikov za te odpadke ni več. Na večini ekoloških otokov lahko odlagajo le papir in steklo. Naj-
pogosteje bi lahko tisto, kar tako pripeljejo na skupna odlagališča, odložili že v rumene zabojnike, ki jih imajo doma. Težava je, da je med vsemi odpadki pro-storninsko največ embalaže, in ponekod se rumeni zabojniki polnijo hitreje, kot jih komunalci praznijo. To je še zlasti neprijetno v soseski vrstnih hiš v Mlakah, kjer gospodinjstva zaradi pomanjkanja prostora niso dobila lastnih rumenih zabojnikov, ampak imajo skupne. Ti se polnijo hitreje, kot so predvidevali komunalci, in bližnji prebivalci pa tudi obiskovalci se lahko zgražajo nad prepolnimi smetnjaki, ki res niso v ponos kraju, ki je dobil tretjo nagrado za turistično urejenost. Še hujši problem pa so nevestni občani, ki zdaj, kot kaže, še z večjim zadovoljstvom na ekološke otoke vozijo vse, kar jim pade na pamet. Pred časom so nas klicali, naj pridemo poslikat, kako je nekdo z odpadki skoraj zatrpal dovoz do parkirišča pred Mercatorjem in banko. Na ekološki otok vozijo vse, kar tja sodi, še raje pa tudi tisto, kar ne, na primer les. Občina organizira odvažanje kosovnih odpadkov redno dvakrat na leto, in tisti odpadki bi sodili v tak odvoz. Kdor pa ne more čakati, pa
še vedno lahko takšne odpadke odpelje na deponijo na Dobu. Bolje obveščeni vedo povedati, da na nekatere trzinske ekološke otoke, še zlasti tiste, ki so lažje dostopni, svoje odpadke vozijo tudi ljudje iz sosednjih občin. Ko opazujemo, kaj ljudje odlagajo na ekoloških otokih, lahko odkrivamo, kako nizka je srčna kultura nekaterih posameznikov.
Številni občani pa nas tudi opozarjajo, da bi Občina ali pa Prodnik lahko spet objavila in razdelila urnike praznjenja posameznih vrst zabojnikov.
Mš
Če nič ne ve, pa
Že precej časa nazaj sem v Odsevu napisal, da je demokracija težka stvar. To še vedno drži in v naši državi se je učimo zelo zelo počasi ali pa tega sploh nočemo. Na kaj takega bi lahko pomislili tudi v zvezi z obveščanji o nekaterih pomembnih dogodkih v Trzinu. Ker urejam občinsko glasilo, se moram najprej posuti s pepelom in priznati, da tudi nam včasih kakšne stvari uidejo in vsega ne »pokrijemo« tako, kot bi lahko ali kot bi morali. V opravičilo lahko napišem, da se trudimo in zdaj tudi »krepimo« uredništvo, tako da nam bo »ušlo« vse manj dogodkov. Pozne ali nikakršne napovedi dogodkov Veliko težav pa nam povzročajo predhodne napovedi dogodkov. Marsikdaj zanje izvemo prepozno ali pa sploh ne. To nas delno rešuje krivde, a novinarji bi morali vrtati in izvrtati tudi tiste podatke, ki jih pristojni skrivajo. Če se lotimo tega, smo takoj deležni kritik, da rušimo sistem, da delujemo sovražno. Ko iz meseca v mesec sestavljamo tole naše glasilo, neštetokrat ugotavljamo, da organizatorji nekaterih prireditev v Trzinu sploh ne vedo, da istočasno kakšno prireditev pripravljajo že drugi. Nemalokrat jih opozarjamo na to, in nekateri organizatorji se dogovorijo in prestavljajo napovedane dogodke, tako da bi lahko vse skupaj spravili pod streho. Vedno pa to ni mogoče ali pa tudi nočejo, in potem so tisti, ki bi se radi udeležili določenih prireditev, v dilemi, kam naj gredo. Neredko se zgodi, da potem ne gredo nikamor. Slabo usklajevanje
V zadnjem obdobju je v Trzinu povzročilo kar nekaj hude krvi razvrščanje dogodkov v koledar prireditev v tem obdobju. Že štirinajst let zapored Strelsko društvo Trzin prvi konec tedna po novem letu pripravi tradicionalno mednarodno strelsko tekmovanje Skirca Borisa Paterno-sta. To je eno največjih in najprestižnejših strelskih tekmovanj v državi. Planinci pa bi morali isti konec tedna pripraviti državno prvenstvo za mlade planince Mladina in gore, saj so naši planinski nadebudneži lani spet zmagali na državnem prvenstvu. Pri planincih je namreč takšen običaj, da mora društvo, katerega tekmovalna ekipa zmaga na tem prvenstvu, naslednje leto prvi konec tedna v letu pripraviti državno prvenstvo v svojem domačem kraju. Trzinski planinci so bili silno veseli, ko je njihova ekipa zmagala že četrtič, hkrati pa so se zavedali, kakšne obveznosti in naloge to potegne za sabo. Ker je strelsko prvenstvo tradicionalno, so se s strelci dogovorili, da ne bodo na isti dan v Trzinu pripravljali dveh tako prestižnih tekmovanj. Sporazumeli so se, da bo planinsko tekmovanje en teden kasneje, 16. januarja. To je bilo objavljeno na številnih mestih, med drugim smo o tem pi-
	1	1 * SJt ^A . -1 w mijr		1	
	«	d		S	
			T		
&L		\ m j. ji • t-__ n. • M			
Za razlago je bilo dobro poskrbljeno					
V razmislek
nič ne de
sali tudi v Odsevu. Ko pa so se hoteli dogovoriti za prostore, kjer naj bi tekmovanje potekalo -najprimerneje bi bilo, če bi lahko uporabili prostore osnovne šole, še zlasti telovadnico, kot so storili pri prejšnjih podobnih tekmovanjih, pa so jim povedali, da bo takrat v telovadnici košarkaška tekma, istega dne pa naj bi v Trzinu pripravljali še dve drugi prireditvi. Planinci so se prilagodili, kolikor so mogli. Začetni del prireditve so pripravili v avli osnovne šole, čeprav je tisti prostor skoraj premajhen za takšno prireditev, zaključni del tekmovanja pa so preselili na grad Jablje, v sosednjo občino. Dobro, da so planinci iznajdljivi in prilagodljivi! Se zgodi. Še bolj čudno pa so planinci gledali, ko so ugotovili, da bo istega dne kot že precej prej napovedano predavanje dr. Draga Kostevca o Darwinu, v CIH tudi otvoritev razstave o arheoloških odkritjih na Ongru: Ongrci, prvi Trzinci. Ob njihovem protestu so - tudi zaradi nekaterih drugih vzrokov, otvoritev razstave prestavili na četrtek, 21. t.m., ko bo še t.i. »Županov kulturni večer«. Koledar prireditev
Na Občini so zdaj izoblikovali letošnji koledar prireditev v Trzinu, ki naj bi ga prejeli skupaj s to številko Odseva. Lahko pa zapišemo, da prej le ni bilo zadostnega usklajevanja med organizatorji prireditev, vendar bi oblikovalci koledarja lahko tudi bolj dejavno posegali v razporeditev posameznih prireditev v občini, da bi tudi dali prioriteto pomembnejšim dogodkom in mogoče spodbudili sodelovanje več društev pri posamezni prireditvi.
Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo v Trzinu poleg prireditev na koledarju zgodila še mala množica drugih, ki jih bodo posamezni organizatorji pripravili naknadno. Težava pri takih dogodkih je, da zanje pogosto izvemo zadnji hip, neredko pa se dogajajo tudi takrat, ko je na drugem prizorišču že tudi kaj drugega. Letos bomo tako na primer lahko na kulturni praznik izbirali kar med dvema prireditvama. Pa saj to je kot v Ljubljani! Prepozne napovedi
Precej drugačno politiko pa bi morali imeti tudi pri pripravi drugih dogodkov, ki mogoče niso tako prijetni kot zabavne in kulturne prireditve, a so vseeno še kako pomembni za življenje v Trzinu in za demokratičnost. Izjemno malo ljudi je vedelo, da so na Občini v zadnjem času pripravili dva zbora krajanov: enega o letošnjem proračunu, o čemer smo poročali, na drugem pa so predstavljali pripravo predloga občinskega prostorskega načrta. Gre za izjemno pomembni temi, ki bi zagotovo zanimali precej večje število poslušalcev, kot se jih je zbralo na obeh zborih občanov. Še zlasti za drugega, ki je bil 7.1. , številni občani ocenjujejo, da se je zgodil v ilegali. Občani so zanj lahko izvedeli le s plakata, obešenega na Občini, in iz medsebojnega obveščanja. Tudi v uredništvu Odseva smo dobili obvestilo o zboru, vendar tako pozno, da sploh nismo mogli organizirati, kdo bo lahko o tem poročal. V demokraciji je najvišje telo lokalne samouprave zbor občanov. Poleg referenduma in volitev
je to edina neposredna možnost občanov, da vplivajo na politiko izvršilnih organov oblasti in občinskega sveta v občini. Res da so takšni zbori lahko težavni in naporni, saj se na njih lahko zberejo nezadovoljni občani, ki iz takih ali drugačnih razlogov nasprotujejo politiki Občine. Priznati je tudi treba, da na takih zborovanjih lahko tudi neredko ugotavljamo, kako nizka je srčna kultura in omika nekaterih ljudi. A žal je to tudi del sistema lokalne samouprave, ki smo ga v naši državi izbrali za najprimernejšega. Nosilcem oblasti v občini ne kaže drugega, kot da stisnejo zobe, dobro pripravijo svoje argumente in srečanja vodijo tako, da ne prerastejo v izgrede. Če je vodstvo občine usklajeno z voljo in pričakovanji občanov, takšni zbori tudi niso preveč problematični. Težave so, če pride do razhajanj in različnih mnenj.
Vodstveni kadri si pogosto želijo, da gre taka zadeva čim bolj neopazno mimo. Zgodi se, da ljudje lahko zelo dolgo čakajo na takšne zbore, ker pa so zbori občanov predpisani tudi z zakonodajo, se jim povsem le ni mogoče izogniti, še zlasti, če morajo nekateri dokumenti med pripravo tudi v javno razgrnitev in javno obravnavo. Če je takšna zborovanja le treba pripraviti, pa je možnost za čim manj stresno delo tudi to, da kar najmanj ljudi izve za takšna srečanja. Upam, da temu nismo priča zdaj v Trzinu in da je slabi obveščenosti občanov o obeh zborov botrovala obilica drugega dela pri pripravi zborov. Ker pa smo kot občinsko glasilo dolžni ljudi kar najbolje obveščati o vsem, kar se dogaja v naši občini, še zlasti pa o najpomembnejših dogodkih, zdaj pozivamo in opozarjamo pristojne, da nas morajo na te stvari pravočasno obveščati prav oni. Ker priprave za kakovostno izpeljan zbor občanov zagotovo vzamejo kar nekaj časa, je prav, da uredništvo Odseva, mogoče pa tudi drugi mediji, že v naprej dobimo namige, da se pripravlja tak pomemben dogodek. V uredništvu bomo zagotovo pozorni in se bomo pravočasno pozanimali za napoved dogodka in kasneje tudi za poročanje o njem. Ker bi si morali želeti, da je udeležba na zborovanjih kar najboljša, bi morali takšne dogodke napovedati vsaj v Odsevu, ki izide pred takšnim zborom. Če pa je slučajno le treba pohiteti, pa bi morali ljudi obvestiti vsaj z lističi, kakršne raznašajo po hišah, ko napovedujejo druge, manj pomembne dogodke, nanje pa bi lahko opozarjali tudi na druge, že vpeljane načine obveščanja. Ker vemo, da zakonsko določeni postopek sprejemanja prostorskega plana občine predvideva še javno razgrnitev in javno obravnavo, in je tudi g. župan v tokratnem svojem kotičku napovedal, da nas na to temo čaka še en zbor krajanov, bi bilo prav, da vsaj za to zborovanje poskrbijo za zadostno obveščenost občanov.
Miro Štebe
Dom starostnikov slavnostno predali namenu
V	torek, 22. decembra, smo končno dočakali slavnostno odprtje novega doma za starostnike, ki bo kot dislocirana enota deloval v sklopu Doma počitka Mengeš. Že ob ustanovitvi občine, ko so na Občini pripravljali strategijo razvoja našega kraja, je bila želja po domu upokojencev med najpogosteje zapisanimi željami v anketi, s katero so želeli ugotoviti, kaj občani Trzina najbolj pogrešajo.
Ko so položili temeljni kamen za novi dom, so napovedovali, da bo le-ta odprt že konec poletja leta 2009, vendar se je zapletlo pri razpisu za dobavo in montažo opreme v domu. Dva od neizbranih ponudnikov sta grozila z zahtevki po reviziji razpisa, vendar sta se kasneje premislila.
Kot je poudaril župan občin g. Anton Peršak, gre za eno od doslej največjih naložb v občini, ki jo lahko postavimo ob bok prizidku k osnovni šoli, posodobitvi Jemčeve ceste in Centru Ivana Hribarja. Naložba je vredna 3,5 milijonov evrov, ker pa so denar zanjo zbirali že v prejšnjih letih, zdaj ni dodatno obremenila občinskega proračuna. Zaradi realne ocene v naprej se občini ni bilo treba dodatno zadolževati, zaradi gospodarske krize pa so bile cene izvajalcev celo nižje, kot so prej predvidevali projektanti.
V	domu je prostor za 57 starostnikov, ki jih zdaj nameščajo v 5 enoposteljnih in 26 dvoposteljnih sobah. Kot poudarja direktorica doma počitka
Mengeš Irena Gričar, je dom opremljen nadstandardno. Vse sobe so primerno velike, imajo svoje balkone in kopalnice ter vse potrebne instalacije. V njem bodo lahko izvajali ves potreben program. Na slavnostni otvoritvi, ki so se je poleg številnih starostnikov iz Trzina udeležili tudi ugledni gostje iz sosednjih občin, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Tomaž Čebulj in direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Florijan Bulo-vec, se je slavnostni govornik g. Peršak najprej zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji in opremljanju doma, nato pa je orisal dolgo pot do njegove izgradnje in kaj bo pomenil za starostnike v Trzinu in okolici. Tudi direktorica Doma počitka Mengeš Irena Gričar je povedala, kakšno razbremenitev bo pomenil dom, saj so za mesto v njem dobili nekajkrat več prijav, kot je bilo prostih mest v domu. Dejala je tudi, da bo dom prinesel nekaj novih zaposlitev, del zaposlenih pa bodo prerazporedili iz doma počitka v Mengšu. Na slavnosti je govoril tudi direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Florijan Bulovec, saj so hkrati slavnostno odprli tudi 14 varovanih stanovanj, ki so v istem objektu, stanovalci pa so se vselili že prej, saj tam niso imeli takšnih težav z dobavitelji opreme. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili pevci
upokojenskega društva Žerjavčki iz Trzina, svoje pesmi sta zrecitirala člana trzinskega upokojenskega društva Nežka Andrejaš in Milan Kuferšin, za bolj sproščeno vzdušje pa so poskrbeli mladi pevci iz vrtca in osnovne šole, na koncu pa je zaigrala še violinistka Eva Oblak.
Prvi stanovalci so se v dom vselili po novoletnih praznikih, nekateri pa naj bi vanj prišli v
naslednjih dneh. Poleg običajnega varstva bodo v domu starostnikom nudili tudi druge oblike varstva v sklopu dnevnega centra - dnevno in začasno varstvo, organizirali pa bodo tudi pomoč na domu, različne delavnice in skupine za samopomoč. Delovanje doma bomo podrobneje predstavili v naslednji številki.
Mš
DOM STAREJSIH TRZIN
Naš Trzin vse lepši postaja, novim stavbam ni konca ne kraja. Med njimi na novo je DOM STAREJŠIH vzkalil, ki kmalu bo svoje varovance dobil.
Prednost domači bodo imeli,
ki do sedaj so po drugih domovih živeli.
Pot nazaj v Trzin jih bo pripeljala,
domačnost pri počutju gotovo se jim bo poznala.
Svojci pogosteje jih bodo obiskali, se znanci z njimi dnevno srečevali. Medgeneracijska druženja se bodo vrstila, od malčkov iz vrtca, pionirjev, mladincev, kot tudi naših pevcev žerjavčkov in drugih Trzincev.
V dnevno varstvo lahko bodo prihajali, se prijetno družili in občasno rajali. Za sprehode in kakšen izlet bo poskrbela organizacija 'Jesenski cvet'
Vsem varovancem želimo srčno, da tukaj imeli bi se prav lepo, da dolgo bi še skupaj bili, domačnost in lepote Trzina uživali!
Trzin, 22.12.2009
NeZka Andrejaš
Kulturni večer ob odkritju portreta Marjance Ručigaj
Ada Mušič: »Bila je gospa, ne le z veliko začetnico, ampak z vsemi velikimi črkami v besedi GOSPA!«
V Centru Ivana Hribarja se je 17. decembra lani zgodilo več pomembnih stvari: debatni kulturni večer, drugačen kot smo jih vajeni, obudil se je spomin na nekdanje dogajanje v življenju Kulturno umetniškega društva Franca Kotarja in najpomembnejše - zgodbe in anekdote iz tistih časov, ko je v trzinskem KUD-u delovala generacija, ki je s tistim posebnim žarom v očeh pripovedovala vse to, so šle naprej. Uvodoma so člani KUD-a Franca Kotarja prebrali odlomek iz 1972-tega leta odigrane igre Poredni Mihec in dobra Marjetka, avtorice Marjance Ručigaj, nakar sta po uvodnih besedah župana Peršaka potret Marjance Ručigaj s pritiskom na stikalo, ki portret osvetljuje, simbolično odkrila njen vnuk AndrejRučigajin amaterska slikarka in dolgoletna članica KUD-a Jelka Moravec. Pri obujanju spominov na zaslu-
žno režiserko in kulturno delavko, go. Ručigajevo, so sodelovali tisti, ki so z njo ustvarjali in živeli: Ada Lovše Mušič, Linca Nemec, Jelka Torelli, Janez Štebe, Janez in Miro Cotman, Franci Kurent, Ivan Novak, Meta in Franc Zajc, Jane Mušič, Jožica Valenčak ter njena vnuka Mojca in Andrej Ručigaj in njena snaha Ivanka Ručigaj. Njihovih zgodb ne bi obnavljali, jim je pa skupno eno - veselje, da so del življenja preživeli z Marjanco Ručigaj in se od nje učili. Marjanca Ručigaj je zaslužna, da se je pred desetletji v Trzinu krepila »kulturna zavest« Trzincev in Trzink, in je, v verigi dogodkov skozi leta, tudi zaslužna za to, da se to kontinuirano dogaja še danes. Ručigajeva je režirala desetine iger. Z igralci ni imela težav, kot se to rado dogaja danes, poiskala jih je kar pri njih doma, potrkala in rekla: »Imam vlogo, ki je kot nalašč zate,« in ljudje so prišli in sode-
lovali. Njena zagnanost je zagnala še druge. Vadili so vsepovsod: v kamnolomu, na seniku pri Narobetu, največkrat pa kar pri njej doma. Za stole v dvorani so zbirali denar pri Trzincih. Ko še ni bilo centralne kurjave, so Trzinci radi namenili poleno, dva, da igralce v dvorani ob vajah in predstavah ni zeblo. Vse za to, da so lahko na odru izživeli sebe. In Marjanco. Res je, da se je življenje spremenilo - ni bilo interneta, televizija ni bila dostopna tako široko in s toliko programi kot danes, posledično je bilo že samo druženje ljudi drugačno. Očitek nekaterih, da se v današnjem času letno ne postavi toliko premier domače gledališke skupine kot nekdaj, je v tej smeri neutemeljen. Tudi v lanskem letu so trzinski kulturniki postavili kar nekaj premier: Wicked, Županova Micka, Addamsovi ter Medvedek Pu in čas obdarovanja. Tisto, po čemer bi se morali zgledovati tudi danes, pa je ravno to, kar je Marjanca Ručigaj, po vtisu, ki so ga s pripovedovanjem naredili sodelujoči na kulturnem večeru, dajala iz sebe - znala je deliti znanje in entuziazem. Nenazadnje pa bi se morali zgledovati po tem, kako je nekdo z lahkoto, brez pomisleka, svoj prosti čas namenil temu, da je oživil lik iz besedila nekega teks-
topisca, ga kot del sebe ponudil gledalcu, in v tem užival. Danes je PROSTOVOLJSTVA bolj malo -vsaj med odraslimi. Volja gotovo obstaja, če pa vračunamo to, da je čas denar, in to, da zaslužka v prostovoljnem udejstvovanju (v amaterskih gledališčih) ni, smo rešili enačbo, ki nam pove, zakaj je tako. Ko se bo v tem svetu znalo gledati vsaj odtenek boljnematerialistično, bo tudi vzdušje v prostovoljnih organizacijah odtenek bolj podobno tistemu, kot je bilo nekoč. Lepo pa je videti, da se, kolikor se pač dá, sledi temu, kar je bilo zastavljeno - tudi po preteku skoraj 90 let od formalnega nastanka kulturnega društva.
Brígíta Cruenič
Odkrili
spominsko
sliko
Marjance Ručigaj
TRZIN, 17. december 2009 V Centru Ivana Hribarja so v četrtek, 17. decembra, odkrili spominsko sliko Marjance Ručigaj, po kateri je tukaj poimenovana tudi dvorana.
Marjanca Ručigaj, rojena Zicherl, je skupaj z bratoma Slavkom in
Stankom Zicherl poznana kot ustanoviteljica kulturnega izobraževalnega društva Trzin in dolgoletna voditeljica dramske skupine. Pred odkritjem slike so člani KUD-a Franca Kotarja TRZIN odigrali njeno igro z naslovom Poredni Mihec in dobra Marjetka. Sliko v preddverju dvorane sta odkrila Andrej Ručigaj in Jelka Moravec. Po otvoritvi pa so njeni igralci in soustvarjalci del podali misli o njenem življenju, delu dramske skupine in težavah, s katerimi so se v takratnem času spopadali. Povedali so tudi nekaj anekdot in pripetljajev, kako so morali po hišah prositi na primer za drva, da so lahko v zim-
skem času ogrevali dvorano, v kateri so imeli vaje in predstave. Takratni Trzin je imel za kulturo velik posluh, tako so prebivalci prispevali tudi za stole v dvora-
ni. Doživeto pripovedovanje se je ob sladkih prigrizkih nadaljevalo tudi po zaključenem uradnem delu.
TeKST iN fotografija Andrej NEMEC
Počastili dan samostojnosti in enotnosti
23. decembra lani, na dan, ko smo se Slovenci pred devetnajstimi leti na referendumu skoraj soglasno odločili za samostojno in neodvisno državo, kar so v parlamentu potrdili tri dni kasneje, je bila v Trzinu občinska proslava. Program je povezovala članica KUD-a Brigita Crljenič, po že skoraj utečenem običaju pa so slavnost začeli pevci upokojenskega društva Žerjavčki. Poleg državne himne so zapeli še Slovenijo in N'mau čez Izaro.
Z izbranimi domoljubnimi pesmimi so se nato predstavili pevci okteta Orfej iz Iške vasi pri Igu. Da ne bi bil program le glasbeno obarvan, je o pomenu
praznika spregovoril slavnostni govornik, župan občine Trzin g. Anton Peršak. Opozoril je, da smo Slovenci eden redkih narodov na svetu, ki v svoji himni uvodoma želimo svobodo vsem narodom, ne le sebi. Orisal je domoljubje Franceta Prešerna in spomnil na to, kako je Slovenijo, kot čudovito pisano deželo veselih ljudi orisal Ivan Cankar. Poudaril je, da vse prepogosto pozabimo na vrednote, na katere sta opozorila oba velikana slovenske literature. Dejal je, da bi morali biti Slovenci precej bolj ponosni na to, kar smo, kar imamo, na svojo deželo in svojo zgodovino. Spomnil je,
* irš\ * Pí
& r »-m
♦m .řkt
IF .1
kako smo v preteklosti, še zlasti pred devetnajstimi leti, znali stopiti skupaj in si izboriti samostojnost, opozoril pa je tudi na težave, s katerimi se srečujemo zdaj, in ne preveč obetavne napovedi za leto 2010 pri iskanju poti iz krize. Okrcal je pohlep in nebrzdano željo po bogastvu in političnem vplivu nekaterih posameznikov in izrazil upanje, da bomo Slovenci vseeno znali najti potrebno modrost in spet stopili skupaj. Poudaril je, da moramo moč za to iskati tudi v lepoti naše dežele in vrednotah, na katere so nas opozarjali naši pesniki in pisatelji. Čeprav kar dolg, je bil županov govor izredno lep in čustven. Deležen je bil dolgega aplavza in veliko poslušal-
cev nam je na koncu namignilo, da bi bilo prav, če ga objavimo v Odsevu. Žal je bil govor tako dolg in celovit, da tudi objavljanje le citatov ne bi bilo smiselno in možno. Prav pa bi bilo, če bi ga objavili na občinskih spletnih straneh.
Za veselo razpoloženje so nato poskrbele izvrstne pevke pevskega zbor društva Frana Go-vekarja Borovničke. Zapele so venček zimzelenih pesmi iz sedemdesetih let, za predbožič-no razpoloženje pa so na koncu zapele še pesmi Božično drevo in Rudolf. Njihovo petje je bilo res lep uvod v veselo prednovoletno druženje, ki je v dvorani trajalo še pozno v noč.
Mš
Prednovoletno srečanje
Za uspešen zaključek leta in v upanju na uspešno novo leto je župan g. Tone Peršak povabil občanke in občane občine Trzin v petek, 18.12., ob 19,00 uri v dvorano Kulturnega doma Trzin na prednovoletno srečanje.
Župan je najprej pozdravil vse prisotne, ki so prišli kljub mrazu, in obljubil, da jih bo po končanem občnem zboru na toplo popeljala Klapa Lavanda.
V svojem poročilu se je od vseh pomembnih naložb najprej dotaknil ene največje v občini, in sicer doma starejših občanov, otvoritev katerega bo 22. decembra, že 4. januarja 2010 pa bodo sprejeli prve varovance. Dom bo deloval kot enota Doma počitka Men-
geš. Omenjena naložba je največja do sedaj, iz prejšnjih let pa ji sledijo trije prizidki k osnovni šoli Trzin, posodobitev in obnova Jemčeve ulice, prostori Centra Ivana Hribarja in že izvedeni prvi dve fazi ŠRP Mlake. Spomnil je, da je Trzin zaradi sprememb zakona o financiranju občin še vedno prikrajšan, zaradi manj novogradenj je manj prilivov od plačil za stavbna zemljišča, zneski dohodnin so nižji itd. Vseeno pa bomo ob koncu leta imeli še vedno presežek, in sicer zaradi presežkov iz preteklih let, zato ker nekaj načrtovanih naložb še ni uresničenih in predvsem zaradi nižjih cen naložb, kot so jih predvideli projektanti. Poleg tega pa je bilo tudi nekaj pomembnih, pa ne tako obre-
menilnih naložb za proračun. Mednje sodi »Ulica« med Mengeško cesto in Jemčevo ulico, obnova Kraljeve kapelice, krožišče na Mlakah, delna ureditev Ljubljanske ceste. Začela pa so se tudi dela na Mengeški cesti. Na pogosto pripombo občanov, zakaj so se dela pričela na začetku zime, pa je župan povedal, da je država zaradi težav državnega proračuna sklenila dela tudi z vmesnimi prekinitvami raztegniti kar na dobro leto. Ker pa je delež države 85 %, občina s svojimi 15 % pač ne more vplivati na potek dogodkov. Vseeno pa je zaradi recesije bolje, da je gradbišče odprto, sicer bi se spomladi lahko zgodilo, da bi sredstva preusmerili.
V prihodnjem letu pa se bo pripravila dokumentacija za izgradnjo energetsko varč-
nega vrtca v Mlakah in dokumentacija in začetek del na Jefačn'kovi domačiji, ki bo imela poleg prostora za prikaz življenja v minulem obdobju tudi dve stanovanji. Potem pa še izvedba vhoda v ŠRP Mlake in tudi v IOC je potrebno urediti še dodatni uvoz in izvoz.
Za investicije v naslednjih letih pa je potrebno pričeti s pripravo dokumentacije za nov KUD, nov dom za gasilce in civilno zaščito, skladišče in neprofitna stanovanja ob Ha-batovi ulici.
Občina sodi med najbogatejše občine v državi in zato težko pride do državne pomoči. V sodelovanju z drugimi občinami pa se sedaj poteguje za državno in evropsko pomoč pri načrtih za posodobitev centralne čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja in za sofinanciranje gradnje centra za ravnanje z odpadki.
Kljub kriznim razmeram pa ne bo zanemarjena kakovost ži-
vljenja občanov. V novem letu naj bi zaživel tudi javni zavod, ki naj bi skrbel za programe na področju kulture, rekreacije, turistične dejavnosti, poljudnih izobraževalnih pro-
gramov, družabnih prireditev itd., in zagotavljal še višjo kvaliteto od že doseženega.
Po končanem poročilu pa je župan na oder povabil Klapo
Lavanda, da nas ogreje in razveseli.
Kaj se zgodi, ko se vrnemo z morja? Klapa pravi takole:« Ko se vračamo z morja, nosimo v sebi neskončno bogastvo spominov, vonje lavande in drugih trav ter morske soli.« Vse to so pevci, ki prepevajo pesmi dalmatinskih klap, sicer pa so iz okolice Ljubljane, tudi zapeli v enournem koncertu. Dodobra ogreti publiki so na posebno željo za zaključek zapeli še svojo znano pesem » Da te mogu pismom zvati« in poželi velik aplavz.
Po tradiciji pa je sledilo nazdravljanje in izmenjavanje vseh dobrih želja za prihodnje leto.
Dunja Špendal
Novoletni koncert -
»Zapojmo in zaigrajmo skupaj«
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN je skupaj z OSNOVNO ŠOLO TRZIN v okviru VESELEGA DECEMBRA 2009 izpeljalo že 5. leto zapored nadvse uspešno prireditev - NOVOLETNI KONCERT, »Zapojmo in zaigrajmo skupaj«, ki je bila v sredo, 16.12. 2009, v telovadnici OŠ Trzin.
Bogat program, ki je obsegal točke nastopajočih otrok, starih 5-6 let iz Vrtca Palčica, otroškega pevskega zbora CICI, mladinskega pevskega zbora iz OŠ Trzin, pevskega zbora Žerjavčki iz Trzina do samostojnih nastopov, ki so jih zaznamovali tako instru-
mentalisti, solo pevci in plesalci, je privabil preko 100 gledalcev. Simpatični povezovalec Jure Se-šek pa je prav vsako tremo pregnal s svojimi nadvse hudomušnimi točkami.
Resnično je koncert uspel tako, kot smo si lahko samo želeli. V uri in pol sta se prepletali tako slovenska kot tuja glasba. Izjemno je bilo sodelovanje tako mlajših kot starejših nastopajočih, kar so dokazali v zadnji točki koncerta, ko so se vsi zbrali na odru in zapeli Pesmica o snegu, avtorja Janeza Bitenca, ob spremljavi Zale Potočnik s flavto.
V imenu DPM Trzin se iskreno zahvaljujem vsem in vsakemu posebej, ki je kakorkoli pomagal pri organizacijski in vsebinski izvedbi tega koncerta.
Predsednica DPM Trzin Mateja Chvatal
Starši
PRIJAVA ZA VPIS V 1. RAZRED
osnovne Šole
ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
Vpis šolskih novincev bo: V TOREK, 2. FEBRUARJA, OD 8.00 DO 12. URE IN V SREDO, 3. FEBRUARJA, OD 15.00 DO 18. URE NA OŠ TRZIN v pisarni šolske svetovalne službe.
OBVEZNO prijavite otroke, rojene v času od 1.1.2004 do 31.12.2004
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Tradicionalno prednovoletno srečanje starejših občanov v Trzinu
Že v prejšnji številki Odseva smo objavili kratko novičko o letošnjem prednovole-tnem srečanju starejših občanov, kasneje pa smo prejeli še precej bolj natančen in doživet opis srečanja, ki ga je pripravila ga. Helena Ogorelec in ga zaradi celovitosti objavljamo zdaj:
Kot že nekaj let zapored, so se trzinski občani (vsi, ki so ali bodo v letošnjem letu dopolnili 70 ali več let) tudi letos zbrali v decembru, da se skupaj poslovijo od starega leta. Letos so se zbrali v nedeljo, 13.decembra, ob 16. uri v dvorani Kulturno-umetniškega društva Franca Kotarja. Mnogi so se tega dne že vnaprej veselili, saj je vsak, ki so mu le moči dopuščale, rade volje prišel na to srečanje, kajti čakale so ga besede sprejetosti ter polne mize dobrot.
Najprej so skoraj polno dvorano obiskovalcev pozdravile članice ženskega mladinskega okteta iz Trzina - Žolne - s pesmijo, ki naznanja skrivnost bližajočega se praznika, božiča, in čarobnost dogajanja v naših srcih - radost in mir.
Prav to dvoje je vsem v novem letu zaželela gospa Anica Batis, tajnica Župnijske Karitas Trzin, ki se je v pozdravnem govoru zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi te prireditve - od sodelavk Karitas pa vse do članov PGD in seveda Občini, ki je srečanje tudi materialno omogočila. Povedala je tudi, da bodo tiste, ki se zaradi bolezni ali teže let srečanja niso mogli udeležiti, v naslednjih dneh obiskali in obdarili člani ŽK Trzin.
Župan Anton Peršak je poleg pozdrava izrazil veselje, da je po nekajletnih obljubah končno zgrajen dom za starejše in da bo vselitev v januarju 2010. Vsem, ki se bodo vanj vselili, je zaželel, da v njem najdejo topel dom in prostor za skupna in prijetna srečanja ob različnih dogodkih.
Sledilo je predvajanje kratkega filma, ki ga je posnel gospod Stane Mesar. Dokumentarno sta bili predstavljeni srečanji iz let 1996 in 1997. Zanimivo je bilo videti nasmehe prijateljev, znancev in sosedov izpred toliko let. Da, čas hitro teče in nam riše gube na obraz ali pa nam za vedno vzame drage ljudi! Tudi povabljeni gosti, ki so s svojimi talenti zabavali udeležence teh srečanj (Koledniki z Jožetom Plahutnikom in Jožica Kališnik z Mihom Dolža-nom) so bili prepoznani v mlajši podobi. Naenkrat so v dvorani ugasnili luči in prižga-
li sveče na mizah. Mehkobo božične noči so s pesmijo Sveta noč pričarale pevke iz skupine Žolne.
Ob prijetnem kramljanju in prigrizku se je v umirjenih tonih zaslišala harmonika mladega in nadobudnega Simona Vrbca. Z melodijami je tankočutno zapolnil tišino na odru ter izvabljal zadovoljstvo pri starejših, saj so spomini odplavali daleč nazaj, ko se je ob tem glasbilu največ veselo prepevalo na vasi.
Beseda srečanje nosi v sebi srečo, saj so bili tudi tokrat srečni vsi, ki so se spet srečali ali spoznali nove ljudi, s katerimi je bilo prijetno navezati nove stike ali celo začeti novo prijateljstvo. Z dobrimi željami za novo leto 2010 so se počasi vračali na svoje domove, kjer bodo še nekaj dni obujali spomine na tokratno druženje.
Helena Ogorelec
Kratke planinske
Društvo v javnem interesu na področju športa
Ministrstvo za šolstvo in šport RS je 17.12.2009 izdalo odločbo, s katero PD Onger Trzin podeljuje status društva v javnem interesu na področju športa za nedoločen čas. S pridobitvijo statusa društva, ki deluje v javnem interesu, si je društvo pridobilo določene pravice in obveznosti. Prednosti društva, ki ima pridobljen status društva v javnem interesu, je predvsem možnost nakazovanja dela dohodnine posameznih davčnih zavezancev, in sicer do 0,5 %. Prav tako je društvo oproščeno plačevanja taks za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu.
Seveda pa smo obenem pridobili tudi nove obveznosti - predvsem se bo treba potruditi za pravočasno oddajanje poročil ter programov.
Mladina in gore 2010
Že ptički na drevju pojejo, da smo bili planinci zadnje mesece bolj kot s hojo v hribe zaposleni s pripravo 21. državnega tekmovanja 'Mladina in gore'. Želeli smo, da bi se mladi planinci kar najbolje počutili pri nas. 27. ekip (med katerimi so seveda tudi domače, trzinske 'Nore krave') se je v soboto, 16. t.m., ravno ko je bil Odsev v tiskarni, pomerilo v poznavanju tem planinske šole. Poleg tega so jih čakala tudi vprašanja iz vremeno-slovja v gorah. Za to dodatno temo je gradivo napisal naš sokrajan in »vremenko« Miha Pavšek.
Po dopoldanskem delu, ko so vse ekipe pisale teste, se je dogajanje preselilo na Onger, kjer so udeležence čakale nekatere 'vremenske naloge'. Organizatorji smo se odločili, da tokrat finale pripravimo v nam bližnjem gradu Jablje.
Kaj vse se je dogajalo na tekmovanju, katere zanimive goste smo povabili in katere ekipe so pristale na najvišjih stopničkah, pa bomo poročali v februarski številki Odseva.
Emil Pevec
Zimska idila
Padajo mehke in bele snežinke, veter polaga jih nežno na zemljo, druga ob drugi ležijo kot znanke, si pesem o zimi med sabo pojo.
Pokrile poljane, gore in gaje, zemlji in drevju počitek so dale, ponudile otrokom so mehko preprogo, da vrisk in smeh se v zimi poraja.
Srce je veselo, a solza v očesu greni, ko starček spominja se svojih smuči. Le vriskaj, mladež! Vesele vam dni! Moja smučka je noga, ki okorno drsi.
Emilijan Pevec
Stenko, d.o.o. - Od recikliranja do lastne proizvodnje
Zametki podjetja STENKO, d.o.o., s sedežem v IOC Trzin segajo v obdobje začetka 80-ih let prejšnjega stoletja, ko je lastnik in direktor gospod Jože Stenko iz Moravč začel s popoldansko obrtjo, čiščenjem in zbiranjem odpadnih surovin. V tistem času naslovnice dnevnih časopisov niso objavljale prispevkov o zmanjševanju izpustov toplogre-dnih plinov, recikliranju odpadkov ali skrbi za okolje. Družba, v kateri smo živeli takrat, še ni razmišljala o postavitvi ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Podjetnik Jože Stenko je v nasprotju z večino razmišljal drugače. Odlično podjetniško idejo in zavest o ohranjanju našega planeta je združil v svoje vsakodnevno delo in službo. O sebi skromno pove, da še vedno razmišlja in deluje predvsem s pomočjo zdrave kmečke pameti ter pridnih rok, kar je zadostna osnova za realizacijo vsakega dobrega poslovnega načrta.
Gospod Stenko, kako ste uresničili svojo prvo poslovno idejo ?
Ideja za poslovno pot se mi je porodila v moji prvi službi, kjer sem kot vajenec opravljal strojniška dela v domžalski tovarni mlinskih strojev Mlinostroj. Rojen sem leta 1958, in ko sem pri svojih 24 letih začel graditi hišo, mi je tako kot večini ljudi zmanjkovalo denarja za vse drugo, zato sem iskal načine dodatnega zaslužka. Pri svojih vsakodnevnih opravilih v tovarni sem opazil, da v njej vsepovsod ležijo neuporabni in nevračljivi PVC koluti, na katerih je bila predhodno navita žica za varjenje. Po uporabi navite varilne žice smo delavci te PVC kolute zavrgli, saj niso bili vračljivi. Takoj sem poklical dobavitelja varilne žice, Železarno Jesenice, in jih vprašal, če bi mi odkupili zalogo uporabljenih kolutov, ki bi jih lahko kasneje uporabili za ponovno navitje žice. Odgovor v Železarni Jesenice je bil pozitiven, vendar pod pogojem, da pripeljem očiščene, nepoškodovane ter kolute brez ostankov žice. Naslednji dan sem šel do svojega delovodje, mojstra po domače, in ga vprašal, če lahko po tovarni poberem PVC kolute in tako počistim »nepotrebno navlako«. Mojster mi je seveda »čistko« dovolil, še danes pa se spomnim kolegov, ki so iz mene brili norca, dobil sem celo vzdevek »Kolutek«. V nekaj dneh sem očistil tovarno, naložil kolute na prikolico ter jih s starim avtom Diano odpeljal do svoje domačije ter organiziral čiščenje le-teh. Vedro, voda in krtače so opravile svoje. Sledila je prva prodaja ter registracija popoldanske obrti. V nekaj mesecih sem organiziral čiščenje PVC kolutov po večini slovenskih tovarn in zaslužil za prvo investicijo, nakup tovornega kombija znamke Mercedes-Benz. Do konca leta 1982 sem bil na svojih nogah in
status »popoldanca« sem spremenil v svojo redno službo. V Železarni Jesenice so mi na podlagi nadpovprečnih rezultatov podelili status ekskluzivnega zastopnika za čiščenje kolutov. Meje poslovanja so se tako poleg Slovenije premaknile še na vse nekdanje republike takratne skupne države.
Glede na to, da imate izkušnje z recikliranjem, najbrž lahko komentirate, ali smo po vašem mnenju Slovenci okoljsko dovolj ozaveščeni ? Ali menite, da smo se že naučili in navadili reciklirati embalažo in druge odpadke?
To lahko ponazorim kar s praktičnim primerom: še pred pol stoletja je osem ljudi sedlo k skupni malici in umazalo eno skledo in osem žlic. Danes osem ljudi porabi osem
krožnikov, osem žlic in drugih dodatkov, kar pomeni veliko večjo porabo energije in čistil, hkrati je bistveno več nepotrebnih odpadkov. Razlike med današnjimi in nekdanjimi časi so ogromne. Potrošniško naravnana družba ljudi sili k še večji porabi. Naše podjetje išče rešitve za zmanjševanje navidez neuporabnih stranskih produktov, ki jih je s seboj prinesla miselnost potrošniške družbe.
Od začetnega recikliranja ste začeli tudi s svojo lastno proizvodnjo uporabnih izdelkov?
V letu 1998 smo začeli tudi s lastno proizvodnjo posod iz pločevine za shranjevanje neživilskih vsebin, ki se jih po prvi uporabi lahko očisti in ponovno uporablja. V projekt smo vložili veliko lastnega znanja ter izkušenj iz poslovanja. Naš proizvodni program vključuje še kartonsko embalažo, zamaške iz različnih materialov (les, aluminij, steklo, pluta). Ponosni smo tudi na posebno stekleno embalažo, ki je namenjena čebelarjem. Leto 2009 je zaznamovala gospodarska
kriza. Se je to odražalo na poslovanju vašega podjetja? Kakšne imate načrte v novem poslovnem letu 2010?
Z letom 2009 sem navkljub svetovni gospodarski krizi zelo zadovoljen. Naš razvoj je šel naprej in v letošnjem letu nameravamo v Trzinu odpreti svojo lastno trgovino z izdelki, ki so danes del našega poslovanja. V podjetju vodimo takšno poslovno politiko, da del sredstev namenjamo v tako imenovano zlato rezervo. Poslovanje podjetja je v bistvu ogledalo mojega lastnega upravljanja s premoženjem. Dobiček iz preteklih let namenjamo predvsem investicijam v razvoj in nove produkte. V letu 2010 bomo v OIC Trzin odprli maloprodajno trgovino s steklenimi izdelki.
Se kot podjetnik dobro počutite v Trzinu? Je še prostora za izboljšave?
Z OIC Trzin, kjer poslujemo že vrsto let, smo zelo zadovoljni. A ker sam osebno težim k nenehnemu napredku, menim, da je vedno dovolj prostora za izboljšave, kot npr. dodaten izvoz iz poslovne cone, dodatna parkirišča, pa še kaj bi se našlo.
Podpirate idejo o gradnji garažne hiše v OIC?
Da, ideja je dobra, saj bi s tem razbremenili veliko obremenjenost površin v OIC Trzin predvsem ob delavnikih.
Ali s sponzorstvi ali donacijami podpirate lokalno okolje?
Neposredno ne, imamo pa zaposlenih osem ljudi iz lokalnega okolja, na katere smo zelo ponosni in jim naše podjetje nudi dobre delovne pogoje. Prepričan sem, da je potrebno svoje zaposlene ustrezno motivirati, saj se le tako ohranja potrebna motivacija za uspešno poslovanje podjetja.
mag. Frane Mazovec
v
Čarovnice za srečo
Že na začetku šolskega leta smo se z učenci 5. a razreda dogovorili, da bomo zbirali odpadno embalažo in druge materiale, iz katerih bomo izdelali nove - uporabne izdelke. Pobuda za izdelavo čarovnic za srečo je prišla s strani učencev pri uri slovenščine. Pri branju odlomka Roalda Dahla iz knjige Čarovnice, smo spoznali, da je tudi danes na svetu nekaj čarovnic, tistih - pravih. Natančno smo prebrali vrstice tudi o tem, kako čarovnice prepoznati. Dobro smo pogledali okoli sebe in na sumu imamo kar nekaj oseb, ki si pomagajo s čarobno močjo. Ampak niso samo ženske.
Luka : Mislim, da je čarovnica naša knjižničarka. Vedno izmed velikega števila knjig vsem učencem poišče pravo knjigo. Maj: Matjaž Kek je čarovnik, saj je s svojimi uroki začaral slovensko reprezentanco, da se je uvrstila na svetovno prvenstvo. Anej: Ruski bogataš Abramović je sigurno čarovnik, saj ima ogromno denarja in si ga nekaj zagotovo pričara.
Klemen: Športnica Petra Majdič je zagotovo čarovnica, in pri teku uporablja čarobno moč.
Nina: Sumim, da je čarovnica moja babica. Peče slastne palačinke s čokolado, takih ne speče nihče drug. Testu zagotovo doda kakšen čarobni prašek.
Blaž: Tina Maze je sigurno čarovnica. Pri vijuganju med vratci na smučarski progi je neverjetno spretna in z dobro uvrstitvijo je uspešno začela letošnjo sezono. Ajda:Moja mami je sigurno čarovnica. Vsakemu zna po želji narediti frizuro, in vsi zadovoljnih obrazov zapuščajo salon. Brez čarovnije ji to najbrž ne bi uspelo. Martin: Frenk Benham je sigurno čarovnik. Pomagal si je s čarobno močjo, da ima najmočnejši strel v hokejski ligi EBEL. Tjaša: Čistilke imajo neko nadnaravno moč, saj vsak dan pospravijo celo šolo, jaz pa včasih samo svojo sobo pospravljam celo popoldne.
Anna: Moja mami je brez dvoma čarovnica. Vsak dan poleg dela v službi skrbi za družino in je pri tem še vedno dobre volje. Brez čarobne moči ji to ne bi uspelo. Miha: Mislim, da je moja babi čarovnica, saj zelo dobro kuha. Vedno spraznim krožnik, ko babi naredi kosilo.
Zbirali smo literaturo in poiskali podatke o čarovnicah. Ugotovili smo, da je bil konec tople jeseni in začetek hladnih zimskih dni v preteklosti povezan tudi z mračnimi silami in čarovnicami. Čarovnice so že od nekdaj imele prizvok čarobnega, nadnaravnega in nenavadnega, zato jih obkrožajo takšne in drugačne zgodbe.
V slovenskem ljudskem izročilu čarovnice nastopajo kot škodljivke: škodujejo ognju v
peči, živini v hlevu, kravam kradejo mleko, njivam pa rodovitnost.
Mnogim ženskam so v preteklosti zaradi njihovih neverjetnih zmožnosti zdravljenja, napovedovanja prihodnosti, znanja in podobnega pripisovali čarovništvo, jih mučili in sežigali na grmadah.
V	starejših pravljicah, kot sta na primer Sne-guljčica in Trnuljčica, je bila čarovnica vzgojno sredstvo za zastraševanje otrok, danes pa se pojavlja vse več mladih, ljubkih čarovnic, ki s svojimi nadnaravnimi močmi, predvsem pa z ljubeznijo, spreminjajo svet.
»Ja, ljubezen ima čudežno moč. Tudi pri čarovnicah.«
Prav te male čarovnice so bile izhodišče za naše projektno delo. V okviru tehničnega dne smo iz odpadne embalaže in drugih materialov izdelali male čarovnice za srečo. Pri uri slovenščine smo jih predstavili in nastali so čudoviti zapisi o čarovnicah, ki nam v današnjem času s svojo čarobno močjo pomagajo rešiti težave.
Poiskali in naučili smo se nekaj pesmic o čarovnicah. Pri urah glasbene vzgoje smo peli pesem Sanjavka, za katero smo, s pomočjo učiteljice Barbare, pripravili spremljavo z Orf-fovimi instrumenti. Dekleta so pripravila koreografijo za čarovniški ples, ki so ga pridno vadila med glavnimi odmori.
V	reviji Ciciban smo našli zgodbo o čarovni-
V četrtek, 10.12.09, sta 120 urno izobraževanje za voditeljice skupin starih ljudi za samopomoč zaključili Trzinki Majda Vrhovnik in Maja Križaj. Izobraževanje, ki obsega vrsto napotkov za razumevanje medčloveških odnosov in odločanje pri skupinskem delu, je pripravila Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, kandidatki pa sta morali ob zaključku usposabljanja pripraviti seminarski nalogi in ju nato zagovarjati pred izpitno komisijo. Obe trzinski kandidatki sta se dobro odrezali, saj sta imeli že tudi kar nekaj izkušenj.
Maja je bila že v letu 2009 sovoditeljica Naših vezi, letos pa bo ustanovila novo skupino, ki bo delovala v Domu upokojencev Trzin. Tudi Majda si je že pred zaključkom izobraževanja nabrala kar nekaj izkušenj, saj je že uspešna sovoditeljica v Trzinskem izviru.
Obema iskreno čestitamo in jima želimo uspešno vodenje njunih skupin! Kaj so pravzaprav skupine starejših ljudi za samopomoč?
Ker precej ljudi še vedno ne ve oziroma ne pozna dobro delovanja skupin starejših za samopomoč, naj povemo, da gre pri tem za skupine naključno zbranih posameznikov, ki si želijo prijateljskih stikov
ci, ki je kralju s pomočjo nočne more pokazala, kaj sta prava lakota in revščina. Besedilo zgodbe smo po svoje priredili za igro, v kateri smo sodelovali prav vsi. Pri urah likovne vzgoje smo izdelali kulise in druge rekvizite, ki smo jih pri igri potrebovali. Svoje delo smo na čarovniškem večeru ob koncu koledarskega leta 2009 predstavili staršem in jih ob zaključku pogostili s čarobnimi piškoti, ki smo jih spekli pri uri gospodinjstva.
S svojim nastopom so učenci pričarali nasmeh na obraze staršev, prav tako pa tudi drugim, ki so si našo razstavo ogledali na šolskem hodniku.
S tem prispevkom pa naj naše čarovnice prinesejo srečo in pričarajo nasmeh tudi vsem vam.
Slavka Kozel
z drugimi »sorodnimi dušami« in ljudmi v podobnem položaju. Srečujejo se enkrat tedensko po uro in pol, skupine pa zaradi bolj neposrednega in tudi prijateljskega odnosa štejejo po največ 10 ljudi, praviloma starih nad 65 let. Skupine v parih vodijo usposobljene voditeljice ali voditelji. V skupinah za samopomoč največ časa namenjamo pogovorom. Govorimo o temah, ki so zanimive za vse člane skupine. Pri tem negujemo tudi kulturo poslušanja, saj je ta pogoj za dobre odnose in tudi za poglobljene pogovore. V pogovorih sodelujejo in posredujejo svoje poglede in lastne življenjske izkušnje vsi člani skupine. Izrazijo svoje občutke , stališča in mnenja, ob tem pa ne moralizirajo, ne poučujejo in ne kritizirajo. Kar je bilo v skupini izrečeno, se varuje (zaupnost povedanega). Izkušnje s temi skupinami so zelo spodbudne, saj v njih člani na nevsiljiv način ohranjajo pristne medčloveške odnose z drugimi in spoznavajo smisel starosti. V skupinah pa skrbimo tudi za povezovanje vseh treh generacij, saj se družimo tako z mlajšimi in tudi najmlajšimi. Te skupine marsikomu preženejo osamljenost in zmanjšujejo socialne stiske. Med člani skupin se razvije solidarnost. Pogosto pomagajo drug drugemu, hkrati pa iz-
Dve novi voditeljici za vodenje skupin za samopomoč
kušnje in spoznanja s srečanj skupin ljudi lahko naučijo, kako si v določenih situacijah lahko pomagajo sami. Srečevanje v skupinah starostnikov marsikomu ohranja psihofizično aktivnost, utrjuje in širi poznanstva z drugimi, spodbuja prostovoljno delo, marsikoga pa nauči tudi lažjega sprejemanja in razumevanja starosti. Tudi v starih letih lahko zaživijo nova poznanstva, sivi vsakdan poživi smeh, različne aktivnosti preženejo misel na tegobe, ki nas težijo. Skupine starostnikov za samopomoč spodbujajo tudi medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost ter omogočajo prepletanje profesionalnega in prostovoljnega dela.
Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije bo tudi letos organizirala izobraževanje voditeljev skupin, ki bo v Kamniku. Iz lastnih izkušenjlahko zatrdim, da je izobraževanje zelo zanimivo, in jaz sem nanj zelo rada hodila. Najbolj sem uživala v branju štirih knjig, ki so nam jih priporočili. Še zlasti me je prevzela nepozabna zgodbica z naslovom Ženici (Velma Wallis), ki sporoča, kako velika energija in sposobnost je tudi v starem človeku. Trebe je le poskusiti živeti. Franklova logoterapija in njegova duhovna razsežnost poživlja starost z živahnim dotokom svežih, duhovnih sil. Vid Pečjak v Psihologiji za tretje življenjsko obdobje na duhovit način opisuje sta-
rost, v katero se upiramo stopiti. Mitch Al-bom se v Modrosti starega učitelja, ki je na smrt bolan, odloči, da hoče do konca živeti dostojanstveno. O ljubezni ....mislimo, da si ljubezni ne zaslužimo. Najpomembnejša stvar v življenju se je naučiti, kako deliti ljubezen in ji dopustiti, da vstopi k nam. Društvo Jesenski cvet in skupini Naše vezi in Trzinski izvir vas prijazno vabimo:
Postanite prostovoljec/prostovoljka voditelj/voditeljica ene od skupin, skupino vodita dva voditelja Pridružite se kot član/članica skupine v Trzinu.
Jožica Trstenjak voditeljica Naših vezi
Predavanje za starše
Na Osnovni šoli Trzin je bilo 1. decembra predavanje za starše, ki ga je izvajal Zavod Modrin - svetovalni in izobraževalni zavod za starše, otroke in mladostnike. Predavateljica Damjana Šmid, socialna pedagoginja in realitetna terapevtka, ki ima na področju vzgoje že dolgoletne bogate izkušnje, se je s starši pogovarjala o vzgoji samostojnega otroka. Odprla je nekaj situacij - pasti, vsakdanjega dialoga z otrokom, kjer se kot starši znajdemo v vlogi bodisi tistega, ki bo pre-
poznal vzgojni moment in otroka spodbudil k samostojni dejavnosti, bodisi »zaviralca« njegove samostojnosti, ne da bi se tega zavedali. Kaj hitro opravimo stvari namesto ali za otroka, čeprav je že sam popolnoma sposoben in zmožen določenega opravila. Zakaj je navajanje na samostojnost za otroka tako pomembna, pa predavateljica odgovarja: »Kadarkoli storimo namesto otroka tisto, kar otrok že obvlada, ga oropamo za izkušnjo. Potrebno je veliko potrpežljivosti, da ne delamo namesto otrok. Če bi vedeli, da jim s tem delamo škodo, tega gotovo ne bi počeli.« Predavateljica opozarja, da so v odnosu z otrokom potrebna poleg ljubezni tudi jasna pravila, doslednost, pohvala, čas zanje.
Odgovarjala je na konkretna vprašanja staršev, tako da smo dobili kar nekaj koristnih vodil o vzgoji. S svojo pozitivno naravnanostjo in odprtostjo je vzpostavila stik s poslušalci, tako da sta dve šolski uri zelo hitro minili.
Na Osnovni šoli Trzin in v vrtcu pri OŠ Trzin bomo za starše organizirali naslednje predavanje v januarju; naj to velja kot povabilo -saj si želimo, da bi se nanj odzvalo čim večje število staršev.
Tudi s pomočjo Društva prijateljev mladine Trzin nam uspe, da so predavanja za starše brezplačna.
Marijana Petek, svetovalna služba v
vrtcu
14. Skirca Borisa Paternosta
9. in 10. tega meseca je Strelsko društvo Trzin v velikem športnem šotoru Taubi centra v Trzinu pripravilo eno največjih letošnjih strelskih tekmovanj v državi, že 14. mednarodno tekmovanje za Skirco Borisa Paternosta. Kot že v prejšnjih letih se je tudi letos na tekmovanju pomerila vrsta najboljših strelcev iz Slovenije in sosednjih držav.
Sobota je bila rezervirana za kvalifikacije, v nedeljo pa so prišli na vrsto finalni obračuni; teh je bilo kar 8, ter veliki ''superfinale''.
V soboto čez dan so potekale kvalifikacije, preko katerih so se vsi najboljši in pričakovani strelci uvrstili v nedeljski del tekmovanja. V nedeljo se je začelo že okoli ene ure popoldne, ko so se prvi pomerili strelci in strelke z zračnimi pištolami. Med ženskami so v tej disciplini tako posamično kot ekipno
prevladovale Hrvatice, saj so vsa nagrajena mesta zasedle tekmovalke iz sosednje države. Posamično je zmagala Vlatka Pervan, ekipno izvedbo pa so dobile strelke SD Končar. Med moškimi je slavil Srb Mikec Damir, pred Petrom Tkalcem in Francem Ivancem (oba SLO). Ekipno pa so v tej disciplini prevladovali slovenski klubi, kajti zmagali so strelci SD Dušana Poženela, za katere je nastopal tudi Peter Tkalec, pred SD Ptuj in SD Grosuplje.
Kakovostni boji strelcev z zračnimi puškami
V drugi polovici nedeljskega programa pa so se v finalih pomerili strelci z zračnimi puškami. Najprej so bila ekipna tekmovanja. Med ženskami so prvo stopničko zopet zasedle naše južne sosede, strelke Lokomotive iz Ri-
jeke. SD Olimpija je bila na tretjem mestu, za SD Geofonom iz BIH. V moški konkurenci pa so strelci SD Grosuplja zasedli drugo mesto in se uvrstili med prvouvrščene SD Trnje (HR) ter bronaste strelce SD Malinska (HR). Proti večeru so sledili še trije obračuni, ženski in moški finale z zračno puško in superfinale. Prvi je bil na vrsti ženski finale, v katerem smo imeli tudi dve izvrstni slovenski strelki: Zdenko Štern (SD Olimpija) ter Katjo Dadič. Po 10 "komandnih" strelih je bila na velikem zaslonu prva izpisana Snežana Pje-jič, strelka SD Lokomotive iz Rijeke. Vodila je večino časa, z izjemo enega kroga, kar ji je na koncu prineslo zmago. Od Slovenk se je v finalu najbolje odrezala Zdenka Štern, ki je zasedla 4. mesto, zadnje, ki je še vodilo v superfinale. Katja Dadič pa je bila šesta. Za njimi so se pomerili moški, kjer je tekmoval tudi slovenski zlati olimpijec Rajmond Debevec. Kakor mi je kasneje zatrdil predse-
Bojan Hribar: V času, ko sem tekmoval, je bilo zanimanja in konkurence več
dnik SD Trzin, Damijan Klopčič, zračna puška in panoga za Rajmonda Debevca nista prednostni, zato verjetno tudi ni presenetljivo zgolj 8. mesto v finalu. V moškem finalu je slavil Madžar Peter Sidi, pred Moičevičem, Se-bičem in Lazičem. Razburljiv superfinale Tako smo dobili vse superfinaliste, med katerimi sta bila Zdenka Štern in Željko Moi-čevič iz SD Grosuplje. Zadnje dejanje 14. skirce Borisa Pater-nosta - superfinale, je postreglo z zanimivim preobratom pri zadnjih dveh strelih. Po prvih štirih strelih je vodila S. Pje-jič, nato 2 kroga Moičevič. Po 7. strelu je bila na vrhu z nekaj natančnimi streli Zdenka Štern, a ji je na koncu spodletelo, saj je slabo streljala v 9. krogu. Prehitel jo je Peter Sidi, ki je na koncu slavil pred Šternovo za 0,4 točke.
Za drugo in tretje mesto sta po 10. strelu morala oba naša predstavnika streljati še enkrat, kajti bila sta izenačena. Bolj nezbran je bil Moičevič, ki je na koncu zasedel 3. mesto. Ugodne ocene tekmovanja »Peter Sidi je bil velik favorit takoj, ko je stopil v balon,« je po koncu tekmovanja dejal eden najboljših poznavalcev športnega strelstva pri nas in eden od glavnih trenerjev slovenskih strelskih olimpijcev, Aleš Kosmač, nato pa je še dodal: ''Sicer pa vedno navijam za domače strelce, tako da sem z rezultatom zelo zadovoljen.'' ''Tekmovanje je potekalo brez kakršnihkoli zapletov in problemov, le za zadnji finale je odpovedalo računalniško prikazovanje strelov na velikem zaslonu, vendar pa gre tu za tehnični problem,'' je na moje vprašanje, kako je potekal turnir, odgovoril glavni organizator, predsednik SD Trzin, Damijan Klopčič. Sklepni del dvodnevnega strelskega dogodka so pripravili v jedilnici osnovne šole Trzin, kjer je proslavo vodil podpredsednik strelskega društva in nekdanji ravnatelj Franc Brečko. Zmagovalci so prejeli medalje, pokale in darila, se slavnostno slikali ter se nasmejani in v pričakovanju 15. skirce odpravili vsak na svoj konec.
Tilen Hvasti
Čeprav Trzin ni ravno alpska vas, imamo tudi mi marsikoga, ki se rad ukvarja s smučanjem. Eden takih je 22-letni Bojan Hribar, zagrizen smučar in po končani profesionalni karieri trener mlajših selekcij v Smučarskem klubu Domžale.
Kdaj točno in kako si se začel ukvarjati s smučanjem?
Pri štirih letih sem začel smučati in igrati tenis, ko pa sem se pri sedmih letih vpisal v smučarsko društvo Domžale, sem tenis popolnoma opustil, kajti bolj me je veselilo smučanje.
Te je navdušil kdo iz družine ali si se sam odločil zanj?
Za smučanje me je navdušil oče, ki me je nekako postavil na smuči in me na začetku tudi sam treniral in usmerjal. Dokler nisem pričel trenirati pri SD Domžale, smo z očetom in družinskim prijateljem, ki je bil bivši trener smučanja, veliko hodili po smučiščih, in lahko bi temu rekel, da sem imel individualne polprofesionalne treninge (smeh). Še vedno smučanje ostaja moj najljubši šport in zato bi se posebej rad zahvalil očetu, ki mi je vse skupaj omogočil,in pa mami za stalno podporo.
Si v karieri kaj osvojil, in katera od lovorik ti je najbolj ostala v spominu?
V vitrini imam kar nekaj osvojenih medalj in pokalov. Najbolj mi je v spominu ostala zmaga v veleslalomu, na katerem sem nevede tekmoval s strganimi kolenskimi vezmi. Za poškodbo sem izvedel kasneje, zato mi je ta zmaga toliko bolj pri srcu. Mnogo takih trenutkov je, ki se jih rad spominjam, vendar ta mi ob
takem vprašanju prvi pade na pamet.
Zakaj si nehal tekmovati, nisi imel več dovolj motiva ali so te ovirale poškodbe?
Mojemu zaključku tekmovanja sta botrovala oba dejavnika, tako poškodbe kot pomanjkanje motiva. Poškodba kolena, ki sem jo doživel v mlajših letih, me je nekako zaustavila, kajti zaradi telesnega razvoja nisem smel biti operiran in sem moral z opornico tekmovati in trenirati nadaljnja 4 leta. Po sanaciji poškodbe mi ni uspelo priti nazaj na raven, na kateri sem smučal pred poškodbo. Verjetno je poškodba pustila velik vpliv tudi v podzavesti. Rad bi še omenil tudi visoke finančne izdatke, ki jih zahteva smučanje, predvsem v starejših letih, ko večina tekem in treningov poteka v tujini.
Glede na to, da so smučarji veliko na poti, kako si opravljal šolske obveznosti?
V osnovni šoli večjih problemov ni bilo, v srednji šoli pa sem večino obveznosti opravil v poletnih mesecih, saj me v šoli praktično ni bilo od septembra pa vse tja do maja. Zelo rad bi izpostavil in izkori-
stil to priložnost, da se zahvalil staršema, ki sta mi pri tem veliko pomagala.
Pozabiti pa ne smem tudi na učitelje in profesorje, ki so mi po eni strani zelo pomagali pri opravljanju obveznosti.
Si še kako povezan s profesionalnim smučanjem ali se ukvarjaš le še rekreacijsko?
Kot sem omenil, sem profesionalno pot zaključil zaradi poškodb in pomanjkanja motiva, po končani srednji šoli pa sem dve leti deloval v smučarskem društvu Domžale kot trener mlajših selekcij. V letošnjem letu sem se bolj posvetil nadaljnjemu študiju na fakulteti, obenem pa bom, kolikor mi bo čas dopuščal, pomagal učiti smučanje.
Je zanimanje med mladimi iz Trzina in širše okolice Domžal veliko?
Zanimanje mlajših je kar veliko, predvsem v zadnjih letih so mlajše selekcije kar številne. V večini prevladujejo dekleta, morda zato ker boljše rezultate dosega ženska smučarska reprezentanca, vendar pa se bo tudi to počasi spremenilo. V zadnjih treh sezonah, ko v SD Domžale ponovno aktivno organizirajo smučarske vrste, je tudi večje zanimanje za ta šport. Veseli tudi dejstvo, da se na tečaj, ki ga organizira SD Domžale med februarskimi šolskimi počitnicami, vpisuje vedno več otrok, kar le potrjuje moj prvi stavek.
Kakšno se ti zdi smučišče Dolga dolina, bi bilo potrebno kaj spremeniti? Morda več reklame in promocije?
Osebno na njem nisem preživel veliko časa, ampak se mi zdi smučišče za kraj, kot je Trzin, v redu. Se strinjam, promocija in reklama nikoli ne škodita. Lahko bi naredili več lokalnih tekmovanj, osnovna
šola bi lahko organizirala kakšen tečaj med zimskimi počitnicami ali pa šolsko tekmovanje v smučanju, kot je na primer šolsko tekmovanje v košarki in nogometu.
Je z zadnjimi zimami, ko je bilo snega manj, upadlo tudi zanimanje za smučanje in hkrati tudi kakovost smučanja v Sloveniji? Vsekakor se opazi upad zanimanja in kvalitete. Morda to ni vidno v mlajših selekcijah, kjer so tekmovanja in treningi cenejši, vendar bi lahko rekel, da je bilo v časih, ko sem
Bil je mrzel zimski dan. Snežilo je tako močno, kot da hoče starka Zima nadomestiti zadnjih nekaj let. Snežinke so poplesavale svoj ples, kot plešejo Simonovi hitri in spretni prsti po gumbkih diatonične harmonike. Umetnike večinoma spoznamo šele, ko prerastejo mladost, Simona pa smo opazili že sedaj, ko je še rosno mlad, saj šteje komaj enajst pomladi. Svoj instrument obvlada kot prekaljeni glasbeni virtuoz, kar je dosegel s svojo vztrajnostjo, pridnostjo in odrekanjem.
Kot sem napisal, smo se dobili na mrzel, snežen zimski dan. Dobili, ker je pri najinem pogovoru z veseljem sodeloval ponosni oče Peter. Zanimalo me je, kako to, da prav Simon tako virtuozno obvlada harmoniko, saj je mnogo mladih, ki imajo enake ali še boljše možnosti. Tako sem sprva mislil, pa vendar ni tako. Zato sem Simonu in očetu Petru postavil nekaj vprašanj. Kako dolgo že igraš na harmoniko?
Igram četrto leto, začel sem proti koncu sedmega leta. Kaj te je navdušilo za igranje?
jaz tekmoval, zanimanja in konkurence več. V starejših kategorijah pa se zgodi velikanski osip, predvsem tistih, ki niso tako finančno "močni". Problem pri slednjih je tudi to, da je v današnjih časih zelo težko dobiti kakršnokoli sponzorsko finančno pomoč. Z vsem tem posledično upada tudi kakovost slovenskega smučanja. Nekdo, ki je recimo kot mlad zelo talentiran, mora opustiti smučanje zaradi nezmožnosti financiranja. Kar pa se tiče snega, pa bi rekel, da je to problem kar nekaj slovenskih smučišč, ker
Tu je pri odgovoru vskočil oče Peter in povedal, da so Simonu že takoj po prvem letu starosti podarili igračo kitaro, na katero je z velikim veseljem » igral » pred televizorjem. Vse ostalo se je zgodilo precej spontano. Koliko časa na dan vadiš? Doma vadim dnevno približno dve uri, trikrat tedensko pa v glasbeni šoli pod vodstvom dobrega učitelja. In tvoj učitelj je? Harmonikar Ciril STRUK iz Tuhinjske doline, ki igra pri ansamblu ŠPICA.
Kako toliko časa, porabljenega za vaje, vpliva na tvoj uspeh v šoli?
Odgovoril je seveda oče in povedal, da je kljub pomanjkanju časa za učenje dober učenec, zato ga z ženo Sonjo, Simonovo mamico, pri tej dejavnosti zelo podpirata.
Kako v šoli gledajo na tvoje uspešno igranje?
V šoli me podpirajo in mi pomagajo, sošolci so moji prijatelji,vsem skupaj pa njihovo podporo in naklonjenost vračam z nastopi na šolskih prireditvah.
ležijo na nizkih nadmorskih višinah.
Kako pa gledaš na slovensko profesionalno smučanje?
Menim, da se v selekcijah do 15. leta dela odlično in je prisoten velik potencial, saj to dokazujejo tudi rezultati, ki jih dosegajo naši smučarji tudi v tujini. Kar pa se tiče višjih selekcij, pa se marsikateri od teh biserov smučanja izgubi. Pogoji za treninge so konkurenčni ostalim reprezentancam, se mi pa zdi, da izvajanje treningov ni na ta-
Kaj pa najraje počneš v prostem času?
V	prostem času, ki ga je malo, se ukvarjam z računalnikom, igram tenis, dobivam se s prijatelji, s katerimi včasih ušpičimo tudi kakšne nedolžne vragolije, kot jih znamo samo fantje. Kakšne skladbe igraš? Igram skoraj vse zvrsti glasbe. Največ seveda narodno, tudi zabavno,v zadnjem času pa me je pritegnila klasična glasba. Kako pa gre klasična glasba skupaj z diatonično harmoniko?
Da se igrati, vendar klasično glasbo igram večinoma na klavirsko harmoniko, na katero sem pričel vaditi v zadnjem času predvsem zato, ker mi je ta zvrst glasbe všeč in jo imam rad.
Kdo je tvoj vzornik?
Za klavirsko harmoniko Slavko AVSENIK, za diatonično harmoniko Denis NOVATO, ki je bil že večkrat v ocenjevalni komisiji , me opazil in pohvalil moje igranje.
Kje vse si že tekmoval?
V	letu 2009 sem nastopil na tekmovanjih Zlata žabica ter v kategoriji do 12 let zasedel 1. mesto, v Besnici sem prav tako zasedel 1. mesto v isti kategoriji in s tem postal prvak Gorenjske. Na evropskem prvenstvu pa sem zasedel 2. mesto v kategoriji do 15 let. Bilo je še nekaj drugih tekmovanj, vendar se mi zdijo ta zame najpomembnejša.
Kaj šteješ za svoj največji uspeh?
Vsekakor 2. mesto na evropskem prvenstvu.
kšni ravni, kot jih imajo v tujini.
S katerimi športi se še ukvarjaš in ali imaš za prihodnost še kakšne načrte, povezane s smučanjem?
Rekreativno se predvsem ukvarjam z malim oziroma dvoranskim nogometom. Seveda pa v zimskem času prevlada smučanje, kolikor mi to dopušča čas. Še vedno bom sodeloval s SD Domžale ali pa individualno učil posameznike. Po končanem študiju pa se morda vrnem v trenerske vode.
Tilen Hvasti
Simon v svojem elementu
Poleg tekmovanj verjetno sodeluješ tudi na drugih prireditvah?
Nastopil sem že v Galusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer sem igral venček partizanskih pesmi, večkrat igram z ansamblom Špica, rad se pa odzovem tudi povabilom na prireditve v domačem Trzinu in moji šoli. Kakšni so tvoji načrti za naprej? Najprej želim uspešno zaključiti osnovno šolo, šolanje nadaljevati na srednji glasbeni šoli in kasneje na glasbeni akademiji, kjer bi rad vpisal klasično glasbo. Medtem pa si želim še več uspešnih tekmovanj in čim več nastopov na raznih prireditvah.
Zaključim lahko, da so umetniki med nami, le najti jih je treba in jim pomagati. Ko sem Simona opazoval, sem si težko zamislil, kako lahko iz tako mirnega fanta privre na dan toliko iskrivosti in živahnosti, ki ju mora imeti uspešen glasbenik. Simon, želimo ti veliko uspehov in naj tvoji spretni prsti polepšajo življenje tvojim domačim, prijateljem in ljudem, ki te radi poslušajo, predvsem pa tebi, ker verjameš vase in vlagaš v svoje delo veliko truda in časa.
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Mladi umetnik Simon Vrbec
TD Kanja Trzin vabi v svoje delavnice:
-	rezbarsko delavnico - vsak torek ob 17.00 v OŠ Trzin
-	slikarsko delavnico - predv. ob ponedeljkih / informacije na tel.01 564 47 30/ - delavnico ročnih del - vsak ponedeljek ob 16.30 v CIH
-	folklorno skupino Trzinka - vaje vsak četrtek ob 20.30 v OŠ
Obvestilo in vabilo!
TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA IMA na
sedežu društva /CIH, Ljubljanska 12/f Tr-
zin - tel. 01 564 47 30/ NA VOLJO:
- SLIKE ČLANOV TD KANJA /uokvirjene/, primerne za darila.
Vabilo na plesno delavnico -učenje plesov slovenskih pokrajin
Spoštovane občanke in občani!
Turistično društvo Kanja Trzin in njegova folklorna skupina Trzinka vabita v letu 2010 na plesne delavnice -učenje plesov slovenskih pokrajin, ki bodo enkrat mesečno, PRVA - PREKMURSKI PLESI
Društvo za napredek in razvoj Trzina
www.trzinci.si
vabi na tematsko okroglo mizo z naslovom:
AKTUALNO O DAVKIH (predstavitev in razprava o aktualnih davčnih spremembah na področju davka na nepremičnine, dohodnina)
gosta:
Društvo za napredek in razvoj Trzina
www.trzinci.si
vabi na kulturni večer ob Slovenskem kulturnem prazniku z naslovom:
V TRZINU RADI BEREMO DR. FRANCETA PREŠERNA
Gostja: Ifigenija Zagoričnik, slovenska
29. JANUARJA 2010 ob 19.30. v KULTURNEM DOMU TRZIN Mengeška cesta 9, Trzin.
ČLANARINA
TD Kanja vabi člane društva, ki še niso poravnali članarino za leto 2009 in želijo to storiti že za letošnje leto, naj se oglasijo na sedežu TD Kanja v CIH, Ljubljanska 12/f v času dežurstva, kjer so na voljo tudi znamkice. INFORMACIJE SO NA VOLJO v Občinskem informacijskem središču oziroma
na sedežu Turističnega društva Kanja, Ljubljanska c. 12/f, Trzin /tel.01 564 47 30/.
Darko Končan, davčni svetovalec, generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije
Klemen Šešok, davčni svetovalec, direktor svetovalnega podjetja Taxgroup d.o.o.
moderator:
mag. Frane Mazovec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina
Kraj in čas: Center Ivana Hribarja (Dvorana Marjance Ručigaj),1. februarja 2010 ob 19. uri
Vstop prost!
pisateljica in esejistka
Glasbeni gost: Klemen Zbačnik, violinist
Kraj in čas: Center Ivana Hribarja (Dvorana Marjance Ručigaj), 8. februarja 2010 ob 19. uri
mag. Frane Mazovec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina
Vstop prost!
Vabilo k sodelovanju v največji okolj-ski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«
V organizaciji društva Ekologi brez meja bo 17. aprila 2010 potekala največja vseslovenska prostovoljna okoljska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, s katero želimo v enem dnevu Slovenijo očistiti preko 20.000 ton komunalnih odpadkov. Poleg čiščenja divjih odlagališč bomo organizirali tudi čiščenje razpršenih odpadkov v okolici šol, vrtcev, v mestnih središčih, na sprehajalnih in pohodniških poteh. S projektom želimo vsaj 200.000 prostovoljcev za en dan povezati v želji prispevati k čistejšemu okolju v naši državi.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je nastala kot civilna pobuda. V treh mesecih se nam je pridružilo preko 500 prostovoljcev, ki pomagajo pri organizaciji projekta, lociranju divjih odlagališč, kartografiranju ... Število sodelavcev vsak dan skokovito narašča. Pridružili so se nam tudi prvi partnerji projekta, med drugimi Turistična zveza Slovenije s svojo bazo 700 društev, Zavod za gozdove Slovenije, ki popisuje divja odlagališča v gozdovih, podjetje Sinergise, ki je izdelalo poseben portal na Geopedii za iskanje in izdelavo baze divjih odlagališč, Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Fakulteta za humanistične študije Koper in Komunikacijska agencija Pristop. Na socialni mreži Facebook je skupina »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v dobrem tednu dni pridobila že več kot 16.000 članov. K sodelovanju bomo povabili vse slovenske šole, vrtce, fakultete, zavode, okoljske organizacije, vladne in nevladne inštitucije, podjetja in posameznike; skratka, vse segmente slovenske družbe, da se nam pridružijo in po svojih zmožnostih pomagajo
pri uresničitvi projekta. Prav tako k sodelovanju vabimo znane Slovenke in Slovence, da kot častni pokrovitelji projekta le-tega približajo množicam in omogočijo njegovo »vseslovenskost«.
Ideja za organizacijo vseslovenske čistilne akcije je prišla iz Estonije, kjer je skupina 50.000 prostovoljcev maja 2008 v enem dnevu iz narave odstranila 10.000 ton odpadkov, in to v pičlih petih urah. Z običajnimi postopki bi država za tako količino odpadkov potrebovala tri leta in porabila 22 milijonov evrov. Oglejte si estonski primer dobre prakse na videoposnetku, navdušil vas bo:
http://www.youtube.com/ watch?v=ZcDntGLS4ig
Podobna akcija se nam 17. aprila letos obeta v Sloveniji. V njej bi radi združili prav vse organizacije in posameznike, ki želijo prispevati k čistejšemu okolju v naši državi. V akciji si želimo tudi vaše podpore.
Na tej stopnji intenzivno iščemo prostovoljce, ki bi prevzeli komunikacijo med lokalnimi partnerji in nami ter organizirali akcijo v vaši občini, ter prostovoljce, ki bi popisali divja odlagališča v svojem kraju. Pridružite se nam. Skupaj nam bo uspelo.
Društvo Ekologi brez meja
Kulturni program februar
Bodite tam, kjer se dogaja V naslednjem mesecu bo v dvorani KUD-a Franca Kotarja kar živahno, posebej pa vas opozarjamo na naslednje prireditve:
Ponedeljek, 8. februar, ob 17.00 uri -
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in otvoritev dvorane KUD v novi
preobleki. Vstopnine ni! Sobota, 20. februar, ob 20.00 uri - Kulturno društvo Janez Jalen iz Notranjih Goric gostuje s komedijo absurda "Plešasta pevka". Dramski tekst, ki spada med klasike, tokrat narejen skozi oči režiserja Jake Andreja Vojevca po predlogi dramatika Eugena lonesca. Vstopnice po 6,00 €. Sobota, 27. februar, ob 17.00 uri - Lutkovno gledališče Fru-Fru - teater Kuglica predstavlja otroško lutkovno igro "Trije pujski". Zamisel, tehnologija in izvedba: MARJAN KUNAVER. Pravljica TRIJE PUJSKI je ena od svetovno znanih pravljic, ki so še danes blizu otrokom in tudi njihovim
staršem. Kdo ne pozna zgodbe o treh navihanih pujskih, ki gradijo svoje hišice, lačni volk pa vsako odpihne, dokler ga ne zaustavi trdna opeka in lonec, poln vrele vode. Naša zgodba se prične na gradbišču v času malice, kjer zidarski mojster, ob pomoči malih in velikih gledalcev, iz uporabnih predmetov pričara pravo lutkovno predstavo. Predstava, ki je namenjena otrokom od četrtega leta dalje in traja 40 minut, se je uvrstila na 3. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Vstopnina: otroci 3,00 €, odrasli 5,00 €.
Brigita Cruenic
Lestvica po sedmih krogih:
Mesto	Ekipa	Št. Tekem	Zmage	Porazi	Dane: Prejete točke	Razlika	Točke
1.	Krvavec Meteor	7	6	1	549:496	53	13
2.	Fenomeni	7	5	2	578:492	86	12
3.	Potočje PosKrško	7	5	2	546:492	54	12
4.	Krka mladi	7	4	3	591:530	61	11
5.	UTRIP Trzin	7	4	3	555:541	14	11
6.	Ivančna Gorica	7	3	4	498:483	15	10
7.	Velike Lašče	7	1	6	385:551	-166	8
8.	Ihan	7	0	7	443:560	-117	7
UTRIP Trzin - Velike Lašče	16.1.2010; 18.30h
I. Gorica - UTRIP Trzin	23.1.2010; 18:30h
UTRIP Trzin - Fenomeni	30.1.2010; 18:30h
Krka mladi - UTRIP Trzin	6.2.2010;
UTRIP Trzin - Potočje PosKrško	13.2.2010; 18:30h
UTRIP Trzin - Krvavec Meteor	27.2.2010;
Ihan - UTRIP Trzin	6.3.2010;
Sredi sezone sredi lestvice
Za trzinske košarkaše se je sredi decembra zaključila prva polovica sezone v 3. SKL-center. Po sedmih odigranih tekmah v prvem delu so košarkarji zabeležili 4 zmage in 3 poraze. Sezono so začeli zelo dobro, s tremi zaporednimi zmagami, vendar pa je nato sledil padec in trije porazi, kar jih trenutno uvršča na 5. mesto. Točkovno so si ekipe zelo izenačene, kajti prvo uvrščeni Krvavec je le dve točki pred UTRIP-om. Z lestvice je razvidno, za kako izenačeno ligo gre, z izjemo zadnjih dveh ekip. Drugi del tekmovanja se bo začel 16. januarja, ko se bodo Trzinci pomerili s predzadnje uvrščeno ekipo Velikih Lašč, ki so jih letos enkrat že premagali. Tekma bo ob 18.30 uri v telovadnici OŠ Trzin.
Tilen Hvasti
Zima, zima bela
Pa smo dobili sneg in zimo, kot se gre! Snega so bili še zlasti veseli otroci, ki so takoj pohiteli delat snežake, bunkerje ter na sankanje, smučanje in seveda kepanje. Manj veseli so bili vozniki in tisti, ki so morali na »rekreacijo« s snežnimi lopatami. Na nas se je obrnilo kar nekaj občanov, ki so imeli pomisleke glede pluženja nekaterih cest. Tudi sami smo šli preverit na teren, in moramo zapisati, da so bile ceste res neenakomerno hitro splužene, kar je seveda razumljivo. Lahko pa zapišemo, da je bilo pluženje v Trzinu boljše kot v nekaterih sosednjih občinah, sploh pa je žebljico zadel na glavico možak, ki je ocenil: »Pa kaj delajo tak cirkus! Ko smo bili mladi, pol metra snega ni bilo nič neobičajnega in zaradi tega, če ni bilo vse takoj spluženo, nihče ni delal »kravala«. Ja, saj je zima!« Treba pa je pohvaliti nekatere »rekreativce«, ki
Razpored:
so se pri kidanju potrudili in so očistili tudi nekatere dele javnih površin, kar je koristilo njihovi telesni pripravljenosti, pa tudi drugi smo jim za to lahko hvaležni.
Led je objemal Pšato
Pred božičem nas je presenetil kar hud mraz, ki je po dolgem času spet skoraj okoval Pšato v led. Nekateri so se ustrašili za račke, da ne bodo imele kje plavati, ampak gagice bi se znašle tako ali tako. Vesele so, da jih tako radodarno obiskujejo nekateri Trzinci in jim prinašajo pičo. V zadnjem času je teh dobrotnikov še več, saj se jim že pridružujejo tudi nekateri stanovalci varovanih stanovanj in doma za starostnike. Kar se pa ledu tiče, pa se spet stari Trzinci z nostalgijo spominjajo časov, ko je Pšata vsako leto popolnoma zamrznila. »Do Mengša smo šli lahko peš po njej!« Še starejši pa vedo povedati, kako so včasih led tudi razbijali, da niso kosi ledu, ki so jim Trzinci rekli »kore«, zajezili potoka in povzročali poplav. Sploh pa so v Trzinu Pšato pozimi preusmerjali tudi na nekatere po-
plavne travnike, da je tam zmrznila v led, ki so ga potem rezali za hladilnice v mesarijah. Pozimi pa so led za hladilnice rezali tudi na trzinskih bajerjih. Ja, takrat so bile pa še zime!
PRAVNI SVETOVALEC Motenje posesti
Pojem posesti
Posest je v pravni teoriji dejstvo, ki ga sestavljata dva (2) elementa: dejanska oblast (corpus) in posestna volja (animus possi-dendi). Posest v Republiki Sloveniji opredeljuje Stvarnopravni zakonik (SPZ) in jo lahko delimo po različnih kriterijih. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest). Posest je pravno dejstvo dejanskega stanja, da ima nekdo v oblasti določeno stvar. Posest je lahko dobroverna (posestnik ne ve in ne more vedeti, da v resnici nima pravice, ki bi ga upravičevala do posesti) ali ned-obroverna (npr. tat, ki v trgovini ukrade blago).
Primer: Lastnik hiše, ki jo oddaja najemniku je posredni posestnik, najemnik pa je neposredni posestnik hiše.
Varstvo pred motenjem posesti in sodno varstvo
Namen posestnega varstva je varovanja posesti in ne oseb upravičencev. Razlog posestnega varstva je v prepovedi samovolje, saj se v pravno urejeni družbi lahko razmerja spreminjajo le s posredovanjem državnih organov. Vsak posestnik, torejtudi nedobroverni, ima pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti. S tem razumemo protipravno dejanje, ki posega v izvrševanje posestnikove oblasti nad stvarjo. SPZ posestniku izjemoma dopušča tudi samopomoč zoper tistega, ki posega v njegovo posest. Tako lahko posestnik ob neposredni nevarnosti, da mu bo stvar odvzeta, uporabi tudi silo, če njegovo ravnanje ustreza okoliščinam.
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Nekateri tipični primeri motenja posesti: dovoz in nasip peska na
tujem zemljišču brez vednosti in dovoljenja lastnika (uporabnika) zemljišča; parkiranje vozila na sosedovem vrtu idr.
Tožba zaradi motenja posesti
Bistveno pri obravnavanju tožbe zaradi motenja posesti je, da se omeji samo na obravnavanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je razpravljanje o pravici do posesti, o pravnem naslovu posesti in o dobrovernosti posestnika.
Primer: Lastnik se odloči, da bo eno izmed svojih hiš oddal v najem mladi družini, zato z njimi sklene pisno najemno pogodbo. Iz pogodbe izhaja, da bodo najemniki plačevali mesečno najemnino za najem hiše vsakega 15.-ega v mesecu. Zaradi posledic svetovne gospodarske krize, najemnik in njegova žena izgubita službo in zamujata z mesečnimi obveznostmi iz naslova najemnine. Lastnik najemnike večkrat pisno in ustno obvesti, da mu morajo plačati najemnino ter jim zagrozi, da jim bo v nasprotnem primeru onemogočil vstop v hišo. Ker mu najemniki tudi na podlagi opozorila ne poravnajo dolga iz naslova najemnin se lastnik naposled odloči, da bo pravico vzel v svoje roke ter sam uredil z neplač-niki. Lastnik namreč izve, da najemnikov čez novoletne praznike ne bo v hiši, zato s pomočjo ključavničarja nasilno zamenja ključavnico. Ko se najemniki vrnejo »domov« ugotovijo, da njihov ključ ne odpira hiše in da jim je onemogočena raba hiše ter dostop do njihovih osebnih predmetov, ki so še vedno v hiši. O dogodku pokličejo lastnika ter obvestijo policijo.
Kaj lahko storijo najemniki vzgo-raj navedenem primeru in kako bo v konkretni zadevi odločilo sodišče?
Najemnik, ki lastniku ne plačuje najemnine in mu lastnik zaradi tega dejstva samovoljno zamenja ključavnico ter mu tako prepreči dostop do bivalnih prostorov moti posest najemnika, zato je le-ta upravičen do varstva pred motenjem posesti na naje-
mniški hiši in to celo v razmerju do lastnika samega !
Najemniki bodo morali v zavarovanje svojih pravnih in dejanskih interesov pred okrajnim sodiščem, kjer leži nepremičnina, zoper motilca (ki je hkrati tudi lastnik hiše) sprožiti poseben sodni postopek - tožbo zaradi motenja posesti.
Tožba zaradi motenja posesti je posebno sodno varstvo za katerega je značilno da: je hitrejše,
ne izhaja iz pravice, ki posest utemeljuje, pač pa iz zadnjega posestnega stanja (v postopku zaradi motenja posesti lahko s svojim zahtevkom uspe npr. tudi tat, ki ima stvar v posesti, proti lastniku, ki posesti nima. Zato je odločba v sporu samo provizorična in avtoritativno odredi, kdo bo imel posest),
je sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti mogoče zahtevati v tridesetih (30) dneh od dneva, ko je posestnik (v našem primeru najemnik) zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.
O zahtevku bo odločilo sodišče s končnim sklepom (ne s sodbo), ki bo sestavljen iz ugotovitvenega dela (da je lastnik hiše najemnike motil v njihovi zadnji mirni posesti), opustitvenega dela (da mora lastnik hiše nemudoma prenehati z motilnimi dejanji) in prepove-dnega dela (da lastnik v bodoče ne sme več motiti najemnikov). V obravnavanem primeru bo pristojno sodišče najprejugotovi-lo, da je prišlo do motenja posesti ter lastniku, ki je motil posest naložilo, da odpravi motilno dejanje in vrnitev v prejšnje stanje (npr. tako, da bo moral najemni-
mag. Frane Mazovec, univ.dipl.
pravnik
kom izročiti nove ključe) ter mu še zagrozilo z denarno kaznijo, če bi z motenjem nadaljeval ali ga ponovil. Najemnik bo pred sodiščem dokazal, da mu lastnik ne bi smel samovoljno odvzeti posesti nad hišo, četudi je ta njegova izključna last.
Ne glede na izid postopka iz naslova motenjske tožbe bo lahko lastnik še vedno v drugem (novem) sodnem postopku zahteval od najemnika, ki ne plačuje najemnine, da se iz hiše odseli (tožba na izselitev) ter da mu povrne dolgovano najemnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Zaključek
Slovenski (in tudi tuji) pravni red v primeru posestnih sporov pod določenimi pogoji daje prednost dejanskemu stanju in se v fazi motenja posesti ne sprašuje, ali je tako stanje tudi pravno pravilno, utemeljeno. Poleg tega takšen sistem preprečuje samovoljno in nasilno ravnanje posameznikov in pričakuje, da se bodo v primeru spora obrnili na sodišče in da pravice ne bodo jemali v svoje roke.
Bliža se pust
Komaj smo si oddahnili od božičnih in novoletnih praznikov, že se približuje predpustni čas. Pust nima stalnega datuma v koledarju, je med novim letom in štirideset dni pred veliko nočjo. Zagotovo je najbolj norčav praznik, in se ga veselijo najbolj otroci, pa tudi starejši, saj se nekateri na maška-rado pripravljajo dalj časa. Pustne maske svoj čas niso bile same sebi namen - so preostanek poganskih obredov preganjanja zime. Sedaj je ta čas namenjen predvsem zabavi in veseljačenju. Trgovska ponudba raznih kostumov je velika in nekateri odštejejo precejdenarja za privlačno opremo, vendar se lahko domiselno našemimo tudi s skromnimi sredstvi. Tako je panika ob nepričakovanem povabilu prijateljev, naj se našemimo, povsem odveč, saj si izvirno masko lahko naredimo sami.
Najznačilnejši spremljevalci pusta, poleg pustnih šem, so krofi in tudi hrana je v teh dneh obilna. To velja predvsem na četrtek pred pustom (debeli četrtek). Na žalost so krofi čedalje bolj »industrijski«, saj jih srečamo na vsakem koraku čez celo leto. Res je, da nam današnji način življenja in zdravje vse manj dopuščata to slastno sladico, pa tudi pomanjkanje časa je krivo, da si jih rajši kupimo v bližnji trgovini. Krofe lahko nadomestimo z manj»uglednimi« miškami, ki prav tako teknejo in so manj zahtevne.
Kaj se je za pusta nekoč jedlo v Trzinu, sem povprašala gospo Anico z Jemčeve ulice. Prijazno me je povabila v hišo in mi pripovedovala, kaj so jedli v tem času. Gospa Anica je zelo razgledana in pravi zaklad za pripovedovanje o trzinskih navadah ter običajih, ki so se odvijali med letom.
Glede na to, da so bile koline pred božičem, pravi, da je skoraj vsaka hiša imela za pusta preka-jeno svinjsko meso. Po navadi so za kosilo skuhali preka-jeno svinjsko meso, ki so ga nato vzeli iz juhe, to pa zakuhali z ješpre-njem. Kuhano meso so razrezali na kose in ga ponudili s krompirjevo solato. Povedala je, daje bila večerja veliko bolj po membna kot kosilo, saj je bila na mizi kuhana šunka in druge me-
snine, hren, solata iz rdeče pese, pa seveda obvezni krofi, ki so jim Trzinci rekli »bobi«, in seveda tudi »težki« flancati. V predpustnem in pustnem času je bila na mizi velikokrat špehovka z ocvirki in prekajeno klobaso. Pri njih so delali sladko špehovko, nekateri pa pripravijo slano. Ob izteku najinega pogovora sva zaključili, da se je za pusta vedno dobro in obilno jedlo.
Zahvalila sem se za zanimivo pripoved in se »povabila« na sladko špehovko, ki jo bo pripravila za pusta.
V Trzinu Turistično društvo Kanja vsako leto organizira pustni sprevod, ki se začne z zbiranjem maškar za Kulturnim domom. Te na vozovih obiščejo stari del Trzina, naselje Mlake in industrijsko cono. Sprevod sestavlja več voz, ki so ponavadi tematsko razdeljeni. Ustavljajo se predvsem pred gostinskimi lokali, kjer se maškare predstavijo in veselo zaplešejo ob zvokih harmonikarja. Lastniki lokalov se vedno izkažejo in maškare nagradijo s pustnimi dobrotami. Sprevod se konča pred kulturnim domom, kjer je razglasitev nagrajenih mask in pogostitev. Na večer so vse maske vabljene na ples.
Tudi letos bo v Trzinu pustni sprevod v organizaciji Turističnega društva Kanja. Društvo bo sodelovalo tudi pri organizaciji pustnega plesa, ki bo v večernih urah v dvorani KUD-a. Na pustno soboto, 13. februarja, bo ob 15. uri zbirališče maškar za Kulturnim domom v Trzinu. Podrobnejše informacije bodo pravočasno objavljene na letakih.
Z željo, da bi letošnjo zimo maškare čim prejpregnale, jim na pustne dni odprite svoja vrata, da vam prinesejo pomlad in obilje v letu 2010.
Majda Šilar

588100752
Z Jakoba na Katarino, da Jetrbenka niti ne omenjamo
Upam, da vam je ostalo od božičnonovoletnih praznikov še kaj kondicije! Sicer pa si jo lahko v teh dneh nabirate tudi nad in v Trzinu. Manj adrenalinski in precej pasji je lahko sprehod ob Pšati, bolj »razgiban« pa ob razkopani še ne novi oziroma stari Ljubljanski cesti, kjer so bili prve dni po obilnem sneženju nespluže-ni celo pločniki, pardon tamkajšnje gradbišče. Cesta je namreč še vedno v gradnji in bo verjetno ostalo pri tem, dokler se ne bodo prevesile lokalne volitve v začetek spomladanske, to je glavne sezone. Še dobro, da imajo tudi pri sosedovih kaj uporabnega, zato si bomo tokrat privoščili izlet na ljubljanski konec. Če je Šmarna gora najbolj ljubljanski mestni hrib, potem sta cerkvi svete Katarine in Jakoba pri Topolu nad Medvodami najbolj znan »cerkveni« dvojček nedeljskih obiskov vrlih meščanov. Ti so ju vzeli za svoja tako zelo, da rečejo enostavno: »Danes gremo na Katarino in/ali Jakata!«
In ker imamo tudi v Trzinu precej gosposke, je znan ta par tudi večjemu delu naših krajanov. Že res, da se je gor prav fletno pripeljati skoraj pred cerkvena vrata. Še bolje pa je, če pustimo svojega jeklenega konjička kje na njihovem severnem podnožju. Z Medvod bo kar dolga, nekoliko krajša s Preske, najkrajša pa bo pot z Žlebov ali pa Trnovca. Ker pa je to osojna stran Polhograj-cev (Toško čelo je rezervirano za Ljubljančane...), bo snega kar nekaj, zato ne pozabite na palice s širokimi krpljicami, gamaše in vse ostalo, kar spada k zimskim sredogorskim sprehodom. Konec koncev ni prav pogosto, da imamo dovolj beline na bližnjih hribčkih. Vzpetine, kot so Grmada, sveti Jakob, Rog in Jeterbenk, nam vzamejo od zgoraj (le kje bomo v tem snegu parkirali.) največ uro hoda in tudi v višinskem smislu so vzponi od tam res minimalni. V mrzlih dneh se je treba pred pohodniškimi podvigi dobro okrepčati, k čemer sodi prava domača, trzinska klobasa. Eno tako bomo zašpilili tokrat tudi mi in se lotili omenjenih vzpetin z njihovega severnega podnožja, natančneje iz Žlebov. Do tja nas pripelje kar nekaj krajevnih cest, bodisi mimo motela Medno in Seničice ali pa iz Preske pri Medvodah. Zaselek Pristava, kjer zmanjka asfalta, bo naše izhodišče in kraj vrnitve, čeprav 400 metrov nad morjem ni videti prav obetavna nadmorska višina. Sprva jo mahnemo levo proti Cvajnarju, medtem pa pri zadnjih hišah že zagledamo poznogotsko cerkvico svete Marjete, mimo katere vodi naša pot.
»Marjetina« cerkev je priljubljena izletniška točka domačinov in okoličanov, saj se nam ponuja iznad obdajajočega obzidja prekrasen razgled na nižinski del Gorenjske in njeno gorato scensko ozadje Karavank in Grintovcev. Nad tem biserom, stolp stoji ločeno od ladje, bomo malce zagrizli v kolena, saj so severna pobočja Jetrbenka (774 m), na katerem so vidni sledovi Trdnega gradu, precej strma. Po slabi uri hoda pridemo prek prvih, zdaj na debelo pobeljenih košenic na osrednji rob prej omenjenih vzpetin, kjer se nam odpre pogled proti Ljubljani, Krimu, Trnovskemu gozdu in še kam. Če ste med bolj zagretimi, si privoščite 10 minutni skok na vrh, sicer pa lahko nadaljujete po slemenu proti Rogu (798 m) ali pa naredite vmes še ovinek mimo že omenjene Katarine in »pri-mete« Rog z zadnjega konca. Z vsakim naslednjim vrhom so panorame še bolj zanimive, jasno pa je že tudi, kam naprej. Na sosednjega »Jakata«!
Jaka je priljubljeno ime za vzpetino, vrh katere stoji cerkev svetega Jakoba (istoimenska stoji tudi nedaleč od tod, pod vzhodnim
robom-podaljškom Jetrbenka) in je prepoznavna daleč naokoli. Odkar ima večina cerkva zunanjo osvetlitev, so lahko tudi priljubljeni večerni ali celo nočni cilj (polna luna bo 30. 1.!). Ljubljana je prav blizu, ponoči boste to še posebej dobro in hitro opazili. Zgoraj ne boste nikoli sami, razen če se ne boste odločili za bolj eksotično uro obiska. Tako, le še na severno stran, prek vršne strmali jo mahnemo in dalje do kmetije Mamovec. Mimo nje vodi zanesljiva cesta, ki nas po nekaj kilometrih spet pripelje na naše izhodišče. Seveda, ne prav naravnost, na koncu nas čaka še krajša »desna« prečnica. Pravo malo, sicer le okrog triurno romanje je tako pri koncu (Jakob je med drugim tudi zavetnik romarjev), a vse skupaj povsem dovolj, da napolnimo baterije za naslednje delovne dni.
Vkup spravil: Miha Pavšek
Opravičilo
Spoštovanim bralkam in bralcem našega glasila se iskreno opravičujemo zaradi nekaterih napak v prejšnji, decembrski številki Odseva. V prednovoletnem času nam je nekajkrat zagodel tiskarski škrat. Še zlasti obžalujemo, ker ste v zadnji lanski številki v rubrikah Recept za zdravje in Vremenska sekirica lahko prebrali besedili, ki sta bili objavljeni že v novembrski številki. Obe besedili smo imeli novi, a zaradi časovne stiske pri prejšnji številki ni bilo druge korekcije. Tako smo enostavno spregledali napake, ki so nastale pri postavitvi glasila. Napake obžalujemo! Potrudili se bomo, da bo do njih prihajalo čim manjkrat, želimo pa seveda, da se sploh ne bi več dogajale!
Uredništvo
Saj po (v) novem letu belo bo...
Pozdravljene, drage moje sokrajanke in sokrajani, in vse dobro v letošnjem letu! Saj vem, da ste nekateri gledali malce pisano v zadnji številki Odseva, ko ste si lahko še enkrat prebrali novembrski prispevek, z izjemo naslova in preglednice. Decembrski škrat jo je res dobro zagodel tehničnemu uredniku, ampak lepo vas prosim, tudi on je samo človek, ki je pod kožo krvav. Zadnji meseci lanskega leta so bili kar burni, zato je tudi večina sekiric nastala takrat, ko sicer drugi opazujejo podkožje. Čeprav so nekateri prebivalci »deželokranjski« mojstri za to, da eno in isto reč večkrat prodajo oziroma zaračunajo, pri Odsevu ne bo iz te moke nič kruha. Urednik je namreč človek starega kova (beri novinarskega poklica, ko ni bilo pomembnih 5 minut slave, za katero danes nekateri prodajajo race.) in te hitro pogrunta, če ga hočeš prinesti naokoli ali mlatiš prazno slamo. Najzvestejšim bralkam in bralcem sem diseminiral (tako se menda reče po novem, če nekaj širiš po okolici, nekoč smo izraz uporabljali za širjenje bolezenskih klic - glej SSKJ...) pravi prispevek, da so lahko mirno in brez stresa preživeli božično-no-voletne praznike. Vsi drugi pa ga lahko še vedno dobite na elektronskem naslovu trzincanov.miha@afna.si (ali pa nisi).
Pa kaj bi pogrevali staro juho, ko nam je pa na koncu prve januarske dekade navrglo dobrih 40 centimetrov snega! Na uradni ARSO-vi postaji v Domžalah so ga v soboto, 9. 1., zjutraj namerili reci in piši neverjetnih 42 centimetrov! Nekdaj je potem stisnilo (danes le še denarnice.), zdaj pa se po tako obilnem sneženju sprva le cedi. Seveda ne med in mleko, temveč voda in z njo moča. Sicer je »zgodovinsko« višino belega pokrivala pač primerno proslaviti oziroma raziskati. Že res, da nisem v teh krajih niti še desetletje, a po mojih podatkih ga je bilo od leta 2002 le enkrat več. Kako malo je potrebno, da nam ga nasuje! Le na pravem mestu in nadmorski višini se morajo srečati višje ležeče vlažne zračne mase in hkrati pod njimi vztrajati hladen zrak. Predvsem pa mora to srečanje kar nekaj časa vztrajati na istem mestu. Kot rečeno, smo šli dan po »megasneženju« na teren preveriti kar s (turnimi) smučmi, če ga je takisto namedlo pri sosedovih (saj veste, da ga ne bi imeli tam kaj več). A glej ga, zlomka, vse ceste, kolovozi in skorajda še pešpoti so bile splužene in zasoljene oziroma vzorno posoljene. Tako nam ni preostalo drugega, kot da uberemo partizansko taktiko in jo ucvremo skozi gozd navzgor. Edino tam nam očitno plužni sovražnik še ne more do živega. Eh, pa kam spet streljam tele snežne rakete, rdeča nit rubrike je vendar vreme. In to pot se bomo poleg tistega, ki nam je »krasilo« zadnji mesec minulega leta, ozrli tudi na vremensko statistiko za 2009.
Zadnji mesec minulega leta je zaznamovalo nenavadno pestro vremensko dogajanje. Sredi meseca smo imeli hud mraz z malo snega, a je vztrajal, in poledico, okrog božiča pa izjemno toplo vreme s poplavami (v tem delu Ljubljanske kotline smo jim spet ušli.). Slednje smo imeli tudi na račun tajanja snega, saj se je snežna meja prehodno dvignila nad 2000 metrov nadmorske višine. Največ padavin so imeli v Posočju, kjer so jih namerili nad 600 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod preseženo, najbolj - tudi več kot trikratno - na zahodu in ponekod na Notranjskem, pri nas pa »le« nekaj manj kot dvakratno. Zanimivo pa je, da je bil december 2009 v visokogorju precej hladnejši kot v dolgoletnem povprečju, v nižinskem svetu pa je bila povprečna mesečna temperatura kljub mrzlemu obdobju v sredini meseca opazno višja (1,5-2 °C) od dolgoletnega povprečja.
21. 12. smo imeli 8 centimetrov snega (v vsem mesecu 9 dni s snežno odejo), dva dni kasneje (23. 12.) pa smo prejeli skoraj 40 litrov dežja. Kar štirikrat se je primerilo, da smo dobili v enem dnevu več kot 20 litrov vode! Zato pa smo imeli le 7 dni z meglo in 0 (!) s slano. Slednja enostavno ni mogla nastati, saj so njen nastanek preprečili dež, sneg, gosta megla ali pa nizka oblačnost. Razen morda prve dekade je bil torej december zelo nestanoviten z veliko padavinskimi dnevi. Sredi meseca smo imeli pravi polarni udar, pred in po tem pa je prevladovalo toplo, jugozahodno vreme. Ravno na silvestrovo so padavine prehodno ponehale, a se kaj daleč ni videlo, saj je vidljivost ovirala nizka megla. To je pregnal že dež na novega leta dan, padavinska zgodba pa se je nadaljevala še vso prvo dekado januarja ter se zaključila s snežnim finalom.
Pa leto 2009? Skupaj z večino drugih let zadnjega desetletja ga že lahko uvrstimo med deset najtoplejših, odkar v Sloveniji merimo temperaturo zraka, saj je bilo opazno toplejše od povprečja obdobja 1951-1991. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 11,7 °C, kar pomeni peto najtoplejše leto, odkar v prestolnici merijo temperaturo. Tudi drugje po nižinah osrednje Slovenije je bila povprečna letna temperatura med desetimi najtoplejšimi. Najbolj so izstopali april, maj, avgust in november, prehladen pa je bil januar. V letu 2009 so največ padavin namerili v Julijcih, najmanj pa na Obali, v Beli krajini, Spodnji Štajerski in v Pomurju. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bili v večini krajev odkloni v mejah običajne spremenljivosti pa tudi sonca smo dobili »ravno prav«. Skratka, vreme se ni obnašalo prav nič recesijsko. V Trzinu se je »nakapljalo« prek 1500 litrov vode, kar pomeni, da smo prekoračili povprečje za okrog desetino (podatek za sosednje Domžale je +5 %). V vsem letu smo imeli tretjino dni s padavinami (avgusta skoraj 60 litrov v pol ure!), najbolj moker je bil junij, najbolj suh pa september. Se je pa nabralo kar 37 dni s snežno odejo.
Takole, včasih so rekli - če komu ni kaj prav, naj se pritoži na »tram-vajkomando« - vsi drugi pa lahko še naprej kidate sneg, ki je marsikje lepo zakril še lanskoletno nesnago. Pa saj smo že sredi zime, še nekaj tednov se bo proti večeru stemnilo do nižin in že bo zadišalo po pomladi, ko bodo v zraku že tudi predvolilne vonjave.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA/OBDOBJE	DECEMBER 2009	LETO 2009
Grosuplje	148	1134
Kranj	206	1303
Moste pri Komendi	168	1306
Ljubljana	185	1405
Domžale	164	1408
Letališče Brnik	222	1431
Vrhnika	242	1445
Krvavec	120	1472
Trzin	188	1524
Polhov Gradec	277	1688
Preglednica: Padavine decembra in leta 2009 izbranih merilnih postajah (v milimetrih oziroma l/m2; - viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
Če kdaj, potem je zdaj pravi čas, da poskrbimo za naše pernate prijatelje. (Foto: T.M.)
Napovednik nekaterih dogodkov v januarju in februarju:
21.1. ob 19.00 Avla CIH	Medobčinski muzej Kamnik	Otvoritev arheološke razstave Ongrovci, prvi Trzinci
		
21.1. DRM	Občina	Županov kulturni večer
21.do 24. 1. GR Ljubljana	TD Kanja	Predstavitev Trzina na sejmu Turizem in prosti čas
		
1.2. ob 19.00 DMR	Društvo za napredek in razvoj Trzina	Aktualno o davkih -predstavitev in razprava
		
8.2. ob 17.00 dvorana KUD	KUD Franca Kotarja	Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
		
8.2. ob 19.00 DMR	Društvo za napredek in razvoj Trzina	Kulturni večer: V Trzinu radi beremo
		
11.2. ob 17.00 avla OŠ Trzin	OŠ Trzin	Predavanje za starše: Kako vzgojiti otroka, ki bo motiviran
13. 2.	TD Kanja	Pustni ulični karne-
Zbirališče ma-		val
škar		
ob 15.00 za Kult.		
domom		
Ko pošle so tvoje moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
Zahvala
4.1.2010 nas je po težki bolezni v 63. letu starosti zapustila naša draga in najboljša mamica, sestra in teta
Zorica Gavranovič.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo doktorici Evi Cedilnik Gorup, patronažni službi, ge. Anici Batis in pravoslavnemu župniku g. Boškoviću za cerkveni obred.
Hčerka Dragana in ostalo sorodstvo.
20.2. ob 20.00 Dvorana KUD-a	KUD Franca Kotarja	Komedija Plešasta pevka KD Janeza Jalna, Notranje Gorice
		
27.2. ob 17.00 Dvorana KUD-a	KUD Franca Kotar ja	Lutkovna predstava: Trije pujski Lutkovno gledališče Fru-Fru, teater Kuglica
Vljudno vabljeni na odprtje arheološke razstave
Ongrovci, prvi Trzinci
- arheološke priče preteklosti,
ki bo v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12 f v Trzinu, v četrtek, 21. januarja 2010, ob 19. uri.
Of^anizatorfa ra&tavv:
mm:k
Medobčinski muzej Kamnik
Občina Trzin
Zahvala
Po hudi in dolgi bolezni nas je v 73. letu zapustila draga sestra in teta
Ana Gregorin
iz Trzina.
Iskreno se zahvaljujem za vso pomoč in skrb vsem, ki so kakor koli pomagali in jo obiskovali. Posebna zahvala negovalkam na domu, patronažni sestri, Tilki Markovič, Joži Lubi, OŠ Trzin,
Občini Trzin in vsem, ki so kakor koli pomagali. Hvala tudi vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče in maše zanjo.
Gregor Pozvek
grami SOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA Kamnik H
Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena od pomembnih prelomnic v življenja posameznika, saj je to odločitev, ki nam zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da vam bomo pri odločanju
Gimnazija omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjena dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Dijaki izbirajo med štirimi različnimi oddelki, kjer je poglobljeno znanje izbranih snovi, saj naravoslovni oddelek nameni več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji; družboslovni oddelek psihologiji, sociologiji in filozofiji; jezikoslovni
poslovanje podjetij, ekonomika poslovanja, sodobno gospodarstvo, finančno in komercialno poslovanje, finančno knjigovodstvo in neposredno trženje. Največji poudarek se namenja vsebinam, ki jih šola oblikuje na željo lokalne skupnosti in podjetij iz okolja.
oddelek pa slovenščini in tujim j ezikom.
EVROPSKI ODDELEK
Že šesto leto sodelujemo v projektu Evropski oddelki in ugotavljamo, da projekt pomeni obogatitev za dijake, profesorje in za šolo. Dijaki spoznavajo drugačne metode dela, v programu so novi predmeti, pouk pa poteka tudi vtujem jeziku z naravnim govorcem.
Že peto leto v obliki rednega pouka izvajamo enoletni maturitetni tečaj, v katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončanim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
MATURITETNI TEČAJ
PREDŠOLSKA VZGOJÁ
V šolskem letu 2010/11 bomo prvič vpisali generacijo dijakov programa Predšolska vzgoja, ki omogoča pridobitev poklica vzgojitelj-ica predšolskih otrok, traja 4 leta in se konča s poklicno maturo. Program sam je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki in se želijo zaposliti kot vzgojitelji-ce predšolskih otrokv vrtcih.
EKONOMSKI TEHNIK
V tem šolskem letu smo vpisali dijake v prenovljen program ekonomskega tehnika s strokovnimi moduli (poslovni projekti,
Vabljeni na INFORMATIVNE DNEVE v petek, 12. 2„ ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13.2.2010, ob 9. uri, kjer boste pokukali v naše učilnice in se pogovorili z našimi dijaki in profesorji.
Vpis 2010/2011
Za šolsko leto 2010/11 v okviru Gimnazije načrtujemo vpis v štiri oddelke splošne gimnazije in enega evropskega. Na Srednji ekonomski šoli pa vpis v prvi letnik v programu predšolske vzgoje 32 dijakov ter v programu ekonomski tehnik vpis v dveh oddelkih, to je 56 dijakov. Novost je tudi, da bomo v ekonomskem tehniku dali prednost dijakom športnikom.
Oglaševalska agencija
IR IMAGE
Trženje oglasnega prostora
Medvedova ulica 25 1241 Kamnik telefon: +386 1 83 96 400 faks: +386 1 83 96 411 info@ir-image.si www.ir-image.si
novice
Rastemo z vami!
V vsakem gospodinjstvu v Trzinu!
27.500 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
uiuiui.tiielo.si



Q rt; i nI kova 17,1230 Domžale, Ûl/723'27-27. lnio@otolo.Ei
Najučinkovitejši naravni imunomodulator - za ohranjanje in povečanje obrambne sposobnosti telesa in kot podpora imunskemu sistemu ob običajnem zdravljenju. Deluje pomlajevalno. Izdelek Rdeča reishi -Ganoderma lucidum ni kitajskega porekla, v celoti je izdelan v Aloha Medicinals, ZDA. Steklenička vsebuje 90 kapsul po 500 mg čiste reishi. Svetujemo sočasno uživanje vitamina C (dobra izbira: Natural Wealth - Acerola C, 100 mg).
Blagajna z ekranom na dotik
by@
e-poštnai
uporaba poslovne programske opreme
net
Trgovina
Daljinsko naročanje
Osebni dohodki
klavna knjiga.
Enostavno knjigovodstvo
Osnovna sredstva
Kadrovski kalkulator
računalniški sistem "e-Vratar" Registracija delovnega časa
Today
Tomorrow
Toyota
AC Lovše, Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 729 9000
Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 280 9000