71. številka.
Ljubljana, sredo 31. marca.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
lanaja vitak aan, iivienisi ponedeljke m ulov t p^ paznikih, u» veija p« posti prt:jeuuau, za avstro-ogerske dežel« za celo leto 16 gold., za pol Jeta 8 uoldU ia četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. ta en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., sa pol leta 10 gold. — Za gospode učitelja na ljudskih šolah 'n aa dijak« velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pasti prejeman za četrt leta 3 gld, — Za eznanila se plačuje od četiri-dtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi *e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljnbljani na celovški oeati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oprsvništvo, na kat to "aj ne blagovoli io pnAniati naročnine   reklamacije,   i/'a-ila,  . j   <idmini8rrarivne reči, ie v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi lii*.
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanjo naročnike, katerim naročnina poteče konec marca in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
Onim gg. naročnikom, ki v teku tega meseca ne naroče zopet, bode administracija list ustavila.
..NIo*-, ^ii i o«l *• velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....4i gld. 50 kr.
Za Četrt leta .... S „ 30 ., Za en mesec     ....     I JO „
Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za Četrt leta.
S pošiljanjem po posti velja:
Za pol leta.....H gld.  — kr.
Za četrt leta .... 4L „ — „ Za eu mesec     ....     I   „ IO
Za gospodo u <-i f<-l M* na ljudskih šolah in za «lij«al«<» velja ziii-K&iiiit cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejenian   „    „   3   „   — » 1 ftiiiittt.ititic*ju ,,S/ov. JVftt'otin*'.
Rusija in Nemci.
Iz Peterburga 24. marca. [Izv. dop.] Marsikdo bode mislil, če bere ali naše aH nemške časnike, da iz tiste dobe, odkar sta počastila s svojo navzočnostjo našo rusko stolico cesarja avstrijski in nemški, kraljuje  najlepši   mir,  najvzajeniniša sloga
mej tremi državami, ter da se je iz tistih dnij pokopalo znano nemško sojenje o Rusiji kakor o kolosu, ki stoji na glinantih nogah, ki je še res barbarsk, kakor nekdanji Sciti in Tatari, ki ima v sebi nič druzega, nego čisto sarovo silo.
Da se tako zavzeto mnenje ne da pre-meniti, kar v mig, posebno če so ga nekaj desetletij ponavljali v vseh listih in v vseh varijacijah, to je naravno, ali da Nemci nijso ne na las izmenili svojih verovanj i iz onih časov, akoravno nas uverjajo vsak dan o protivnem, to je ravno t*ko resnično, kar dokazujejo mačji krempl i, ki se vi" a si vidijo izpod ovčje kože.
Tako je storila nedavuo slaboznana dunajska „N. fr. Pr." glasilo precej ni očne j stranki mej avstrijskimi in neavstrijskimi Nemci.
Odkritosrčna izpoved te dunajske tet«-je, ne rečem, da razžalila tukaj, ker so vsi podobnih prikaznj vajeui, ampak pokazal* je, da je družba treh držav pena, ki jo majhen vetriČek lahko odpihne. — „N. fr. Pr.u govori o novem, kakor pravi, shoda treh cesarjev, in najde, da je koristno v vostoč uem vprašanji, ko bode potlej spalo mirno spanje (?), proti francoskej republiki, ki po tem ne bode smela in upala misliti na Nem uem grozno maščevanje, in proti nltrainou-tanizmu. Rusija bi izpoaojevala pri tem Nemčiji in Avstriji svojo sun-vo silo.
Ruski  veliki  časopis   „N »voje Vreme"
odgovarja na tako kombinacijo in objasnuje svojim čitateljem ljubezen, skrb in dobro-željenje Nemcev k Rusiji. Dalje pravi: Čudne reči pripoveduje ta nemški organ, namreč, da je v Germuniji in Avstriji davno ugasnil ogenj revolucije, da je pa Rusija vsa polna notranjega nemira, zavoljo liberalnih idej, ni so prišle z zapada. Ali si je mogoče misliti kaj bolj komičnega, kakor take besede dunajskega lista. Oa govori, da v Germauiji in Avstriji kraljuje tihi pokoj in da Rusija iz straha pred revolucijo pomoči prosi pri sosedih, kateri pa nemajo nikakega interesa pomagati ruskemu carstvu itd."
Iz tega članka pravi „Novoje Vreme" te razvidi, da so se prikazali na bregovih Donave ne mani zviti politiki, kakor na bregovih Sprav in dane A vh trija ci vil i z u j e v šoli germanskega kancelara. Zdaj vsaj moremo Rusi vedeti, česa hočejo od uas in česa so boje naši nemški (prijatelji in mi se ne bomo več čudili njih vzgledom na našo domovino, kakor na čisto surovo silo, ki je dobra, kadar dela za Nemce, neškodljiva pa za Evropo, kadar se bodo olikala ia « mikala v političai šoli nemških rok. Tako na RuBko prijateljstvo glodajo dunajski pristaši pruske politike. Samo po sebi se razumeva, da so berlinski organi te politike manj odkritosrčni.
Tako  se  v  Rusiji  nemški vpliv vedno bolj lomi in kadar bode v Rusiji prelomu jen
M« te le.
VVilliam Ratcliff.
(Tragedija v enem dejanji, spisal lleinrich Ileine^ prevel li. T.) '*
Prvi prizor.    / &
(Stanica v Mac-Gregorjevcni gradu.   Meta čepi v kotu. Mac Gregor. Mara, I) o u glas.)
M .» c G r o k o r
(zloži desnico Douglasa i Mure eno v drugo.)
Zdaj mož i žena .-.ta. Kot vaju roki Združeni «ta, naj bosta tudi srci V veselji, v žalosti na vek združeni. Mogočni sveto taj*tvi dve : ljubezni I cerkve denes vaju ste zvezali, Nad vama dvojen blagoslov počiva I na-uj položim oteev blagoslov.
Do uglas. Ponosno denes zovem vas : očetom.
Mac Gregor. Ponosom večjriu se vat zovem: sinom
(objameta se.)
Meta.
(pojo v zaniolkneni blaznem glasu:) Kaj je tvoj meč tako rudeč? Edvard, Edvard?
Doogla«.
(preplašen se zdrzne na Maro gledajo:) Moj Bog! Kak glas stekl a je to? Začenja peti mutasta podoba.
i,      ' Mac Gregor.
(prisiljenim suieliljanjem). Nuj to ne moti vas, ker otioorela Je giajska Meta le. Ze celo leto Otrpueuost jo tre. Gledaje srpo Cepi po cele ure v kotu mimo, Iu včasih, kfckor sten* vživela, Zabevkne čudovito kako pesi-m.
D o u g 1 a h. Zakaj trpite v gradu (o »trahoto ?
M a e Gregor, (šeptajc um). Le tiho, t. b<<.       V«e bei>ede sliši ; Saj bi jo rad odpravil, pa ne smem.
Mara.
Naj bode v miru uboga, dobra Meta. Povejte raiSi mi ka] nov ft, Dooglas, Kako je v L ndouu? Pri nas na Škotskem Ne zve se uic.
D o u g 1 a h Se zmir je stara g mjba Podi, drevi, lovi se vse pu centah,
Po dnevi spi, iz noči dan se dela.
VaiiKhall i routs i picknicks so na vrsti;
Vabe l)ruiylaue i Conventgarden.
Hrumeva opera. Mene so fuutue
Za note glasbene. „God save the king!"
Se rjove vmes. Ležijo domorodci
Po teuiuih krčmah, subskribiroji,
Politizirajo, kolno, vadljajo,
Iq pijejo mi zdravju domovine.
Ruastbeef hlapi in pudding, peni se porterj
Mazač smehljale se recepte piše.
Ž-par ji gouiazć. Udvoruostjo
Sleparji mučijo. Pogledom milim
I stokaujeui presedajo berači
Nad vsem nespretua nadleguje nošnja
Ovratnici napeti, osja sukuja
I babilonsko prav visok klobuk.
Mac Gregor.
IleH, rajši imam plaid svoj, kapo svojo.
Prav ste storili, da obleko norčav
S telesa vrgli ste. Saj Douglas mora
Zunaj no tudi biti Skot, i denes
Sice so mi v oprsji smeje vas gledaje,
Vas vse v preljubi naši škotski nošnji.
Mara.
Povejte kaj o potu svojem, Douglas.
popolnem, bode tudi v Avstriji gospodstvo izgubil, takrat pridejo ideje avstrijskega nadvojvode do vladanja in avstrijskim Slovanom boljši dnovi. Do tedaj pa: Ne udaj-te se!
Politični razgled.
M o trse nje dežele
V Ljubljani 30. marca.
MteicMni zbori, ki se pričet-kom prihodnjega tedna snidejo , bodo imeli okolo 4 tedne svoje zasedanje; dalje bi ntegnil le češki in gališki zborovati in pa dalmatinski, kateri zadnji se zarad cesarjevega potovanja snide stoprv 19. aprila. — Vlada menda ne bode deželnim zborom nič predloga stavila, a tudi deželni odbori so povsod malo pripravili.
Notranja politika je mej prazniki mirovala. Običajne velikonočne članke so večji del listi kar izpustili kakor mi, ker veselih stvarij nemajo razmatravati, a tožiti nij prijetno.
Iz Gvnttcn se je brzojavljalo zadnjo soboto, kako je dr. Rechbauer sam sebi kadil ob priliki, ko je odgovarjal mestnej deputaciji volilcev, čestitajočej mu, da je vlado podpiral, ko je Wtldauerjev liberalni šolski predlog pod klop vrgla. Rekel je, da se je zbal klerikalo-fevdalcev, posebno pa Poljakov, za to nij hotel vladi težav delali. Poleg tega je dal brco časnika „N. Fr. Pr.u, da dela korumpirano javno mnenje. Vnse*ije <olr£aeT«%
Melgraelatea občiaa je knezu voti-rala zahvalno adreso, da   je skupščino raz pustil.   Tudi iz druzih občin enake priznanice dohajejo. Proračun za lansko leto bode tndi za leto 1875 veljal.
Grškn zbornica ne more zborovati, ker se opozicija neče sej udeležiti. Na Grškem taka taktika le parlamentarizem diskreditira.
Vranco&ki ministerski predsednik je ukazal, s Časopisi liberalno ravnati in ne zatirati jib. — Slavni pisatelj in poslanec skrajne levice, Edgar Qninet, pošten in značajen republikan, je 27. marca nmrl.
Na otoku Mitih** španjska vlada tudi ne more za tre ti republikanskega upora do mačinov  proti španjskim tlačiteljem. Upor-
D o u g 1 a s. Do Škotskega sem vozil se na kolih. To šlo je prepočasno. V Old Jedburgu Najel sem konja. Z bodeni ga ostrogoj. Moči ljubezni pa so mene gnale. Na vas le mislil, Mara, sem ko pšiča Čez strm i grm, čez breg i dol sem jahal. Pri Jnvernesu, ko sem po goščavi Zamišljen jezdil, skor mi zlo je šlo. Pif! paf! Iz mojih sen zbude me naglo Okolo uh mi zvizdajoče krogle. Trije razbojnici me napad6. Začne se boj. Vrste se nrno vdarci. Sem branil sicer se; podleči vendar Bi moral bil —
Gorje, bledi mi Mara. I omahuje, pada. (Meta naglo vstane i prejme omedlelo Maro svojima rokama.)
Meta.
Rdeče ljuhče Bledi ko zid, ledi jej kri, gorje!
(nekoliko pevnjoča, nekoliko govoreča i Maro gledajoča.)
Ljubica, pun^ica,
Odpri svoja očica.
Marica, zlatica
Ne mrzni ko snežnica.
Rožica rdečica
Naj ti lepša ličica.
niki so zopet požgali 14 cukrarnih naselbin v vrednosti pol milijona dolarjev.
\vtnik\i car VVilbelm bode v drugi polovici maja, ko bode roškega carja v Berlina sprejel, t Italijo potoval. Bismark gre 2 njim. Nemci se bojč. de bi brez „prijateljev" ne ostali nasproti Francozom, za to se silijo Italiji in Avstriji.
Dopisu
Z Dunaja 28. marca. [Isv. dopis.] Vendar naš vladar pohodi začetkom prihodnjega meseca nekaj krajev slovanskega juga, slovansko Dalmacijo in kos Slovenije ; slovanske deputacije ga bodo pozdravljale, kamor bode prišel; rekle mu bodo lahko, da tu na juga biva v kulturi zanemarjen ljud, ud avstrijskega prebivalstva; povedale mu bodo lahko, da nij krivda nas Slovanov na jugu, da nemarno kazati ravnovažnega izobraženja nemškemu in italijanskemu elementu; povedal bode našemu carju patrijotičen kak glas, da Slovani na jugu hočemo živeti, da se na podlogi svojega jezika in svojstva razvijati hočemo, da težimo po omiki, kulturi, da nečemo biti parija v evropski družini, da nečemo več biti podloga tujčevi peti, katera nas po počasnem teptanji dela moderne robove; reklo se mu bode, daje nemška politika kriva, da južni Slovani nij smo jak faktor v družini avstrijskih narodov, da je prevečno poudarjeuje in vresničevanje one iste politike krivo, da naša industrija, naše kupčijstvo etc. leži v tujih rokah ; povedalo se mu bode, ali vsaj videl bode naš cesar, da je robstvo naše sramota države v Evropi v 19. stoletji; videl bode, da more izvrsten pomorščak dalmatinski i biti izvrsten vodja brodovja, videl bode, da slovanski mali kupčevalec more i postati velikim kupcem milijonarjem, ako se mu podajo pogoji duševnega razvoja, videl bode, da je sramotno biti carjem narodov, ki so sluge druzih po Številu v manjšini; izprevi-del bode, da so nadzorništvu, pravu uči-
Mac Gregor. Stoj, nora starka, blaznimi izreki Še huje begaš njeno bolno glavo.
Meta
(s prstom žugajo). Ti? ti? boš karal. Prej umij si roki Rudeči roki. Krvijoj oskrunjaš Obleko pirno dekelce. Le pojdi, To pravim ti.
Mac Gregor
(bojazljivo.)
Nenmna starka blede.
Meta
(poje.)
Marica, zlatica Odpri svoja očica.
Mara
(Tzdrami se iz omedlevice in nasloni so na Meto). Povejte, kak je šlo naprej. Poslušam.
Do ugla s. Prav žal mi je, kar pravil sem, — pa čujte: Kar pripodi se naglo drugi jezdec, V razbojnike od zad se zakadi. Napne vse Žile. V novic se osrčim. Po volji mahal sem. Po boji v beg Pse zapodiva. Iltel izreči hvalo Sem blažemu konjiku. On pa rekši: „Saj to se ne mudi", odjaha naglo.
teljstva kultiviranih narodov pod menj omikanimi neke meje, katerih ne sme prekoračiti, da ne prestopi na polje, kjer mu tla-čenec zavikne: Lah, Nemec, ti nijsi izobraževalec, ti si despot.
Malo časa leži za zdajšnjo dobo, ki je videl zediniti razkosano Nemčijo, Italijo; v nebo se povzdigujejo pri vseh narodih čini, ki so to vzmogočili; uvidimo sedaj vsi in se veselimo, da je vsacemu otroku jasna misel, da namreč narodni plemeni vkup slišijo, zmagala nad bedastim ravnanjem egoizma, posameznih despotov; jasno je Nemcu, Laha in Slovanu, da more kultura, sreča narodov uspešno le cvesti, ako se bije boj za njo na širokej podlogi, v velicem ljudstva, kjer je duševne, gmotne podloge, kjer talenti oavdušeni za večjo skupnost uspešneje svoje sile uporabljati zaraorejo — iu tam doli na jugujdržave biva duševno zdrav, krepek rod Slovanov; svetu so pokazali njegovi sinovi, katerim je bilo mogoče priti v učilnice, da Človeštvo v teb Slovanih nema duševne Sahare ; kazal je marsikateri Jugoslovan, da mu nijso pregloboke in previsoke kake bodi človeške učenosti ; kazali in kažejo posamezni jugoslovanski učenjaki, literati, da so ravnojaki na duševnem terišču Nemcem, Lahom etc. — in vendar so mase tega odkoljenja Slovaustva gmotno in duševno sluge tujim narodom; vendar v našem raz-svitljenem stoletji nemajo Dalmatinci in Slovenci in Bolgari na periferiji jugoslovanske zemlje ležeči prava, izobraziti se na podlogi svojega idioma; vendar sužnost, ki se drugje javljena, kot k r u t o s t razvpije, svoje najlepše cvetke poganja v šolah in uradih itd. teh plemen; vendar je veleizdajno, da tudi ti plemeni težč za združenjem, katero je postulat zdravih možgan kakor zedinjena Nemčija ali Italija.
Car naš se pripravlja na pot na obale slovanske. Da bi pač sreča hotela, da bi vidil car v Slovanstva na obalih Adrije mogočno trdnjavo  proti  zedinjeni   Italiji in
Mara
(smehljaje sc).
Oh, Čast bogu ! Prav plašili ste me. Spet mi je dobro. Meta pelji me Prijatljice me Čakajo v dvorani.
Meta
(plašljivo k Mac Gregorju.)
Ne bodi hud. Saj vboga Meta nij Norčava zmir.
Mac Gregor. Le pojte, koj ptirtpeva.
(Mara in Meta odidete.)
Drugi jnt'zor.
Mac Gregor. Dom glas.
D o u g 1 a s.
Jaz čudim se, je Mara tak čutljivaV
Tak bojazljiva denes je; bledi
In trese vsled najmenjšega se šuma.
Mac Gregor. Douglas ! Prikrivati, tajiti nočem, Kaj denes tako plaši Mare dušo. Oprostite, da prej vam nij sem pravil. Predrzen vaš pogum je, in nevarnost, Ki sem previdno jo od vas odvračal Bi skoraj sami drzno poiskali. Naprej bi gnalo vas hudobnika Krotit, ki pokoj Marin je kalil.
težnjam No m če vi m po Trstih svetovnega obrta nm joge; de bi videl, de v našem veka vladar najboljše stori, ako željam ljudstev zadovolji, ki najboljše vedo, česar jim manjka, Sesar pridobiti jim hasne; da bi mu nauk zgodovine dejal, da je zastonj vitalne želje narodov po vladnem aparata zatirati, ker, kakor Galilej vpijejo in ponavljajo ti svoj: e par «i maove; da bi mu to potovanje povedalo, da nij lepa nadgrobnica, ki bi jo ti nesrečni slovanski narod i čj enkrat na njegov grob napisali, glaseča se: ti si dopuščal, da se je zaviralo kaltarno naše razvijanje, puste nas bojevati se za naše bitje v razkosanem boii, ali: imel je dobro srce ali malo krepke volje in dejanja, ali avstrijski mogotci nemajo srca za Slovane !
Simpatije, ki bodo našemn carju Jngo-slovani javljali, ljubezen, ki jo bode ta našel na obalih naših in udanost, ki se bode kazala povsod doli v slovanskem jugu temelji na podlagi prepričanja, da je dober vlad t, ki vseh narodov srečo želi, katere skuplja njegovo žeslo ; — da bi bog dal, da bi ga vse to učilo, da slovanski jug nij le zemlja, ki dobre mornarje in voiščake rekrntira, ki kakor utone stojo na bojiščih, na katerih krv odločuje o sreči ali nesreči cele države; da bi bog dal, da bi car naš nvidel, da je ze-dinien slovanski jug najboljša straža proti Osmanstvn, zedinieni Italiji in Nemčiji; da bi sreča dobra nanosila, da se v vladarju misel rodi, ki bi mu rekla, d i tudi ti narodi v avstrijskem jngu nijso hlapci v državi in da je prav vredna vladarjeva skrb, ako inicijativo za zboljšanje stanja teb plemen vzame v svoje roke, ako Ilirijo, enega naj večih velikonmov sveta, Napoleona I. na fiiršej podlogi uzmogoČi in tako prihrani narodom dolgotrajen boj za zedinjenje, katerega ne more zavirati nobena sila, ki bode enkrat prej ali slej prišlo, ker je to zedinjenje terjatev boja za biti ali nebiti, jeklen zakon v razvoji slovanskega juga.
Ocl lM»*iii*l4 4' snefe 28. marca [Izv. dop.J   V fnem svojih preišnjih dopisov
D o ugla s. Kedo vznemirja Maro? govorite!
Mao Gregor.
Poslušaite tedaj prigodbo tužno : Uže šesto leto teče, kar se vstavil V t«*m gradu bil študent je potujoč Iz Edinburga, mladi William Itatclitr Nekdaj očeta poznal sem prav dobro, Prav dobro, sina Ka teli Ha Edvarda. Sprejel sem torej sina gostoljubno. Dva tedna tu je bival, pil in jedel. On videl Maro je, in gledal jej v očesi, Zagleda pregloboko se, medleti, Ječati, zdihovati začne, dokler Mu Mara nij izrekla, da je siten. Ljubezen v koš pobere in odide. Za leti dve pa Filip Macdonald, Je Kari Ajski Maro snubit prišel. In srečoj snubil je — po šestem mes'ci Pred žrtveuikom v pirni je obleki Nevesta lepa stala.  Ženina nij bilo. Povsod smo ga iskali, po sobanah, Po dvoru, v vrtu — ah kar najdejo Na Črnem — kamnu truplo Macdonulda.
D o u gl as. Kedo ga je ubil ?
sem rekel, da Bosno letos le težki časi čakajo. Denes ta svoj izrek ne samo ponavljam, nego še k repke j še naglasa jem. Dokler italijansko in nemško vprašanje nijsta bili rešeni, se sa balkanski poluotok evropska diplomacija nij mnogo brigala. Po rešenji teh vprašanj, segla je pa hlastno po njem. Turška vlada v Carigrada za to dobro ve, ter se na mogoče dogodjaje krepko pripravlja. Pred vsem drutrim turcizira kjer in kar le more. S katoliki v Bosni postopa še precei milo, kajti katoliški element ima za svojega zaveznika proti pravoslavnemu srbstvn. S i-cer se pa deset katolikov prej po-mahomedani, nego en sam pravo-slavni. Latinka Anica Simunovičeva, zavoljo katere je bila celo v dunajskem drž. zbora interpelacija, nij bila po Turkih zajeta, nego šla je prostovoljno za mahomedan-cem v „zamuž", sicer proti očetovej volji, pa kaj se hoče, ljubezen ne gleda na vero-izpovedanje. Pravoslavni bosniški Srb za ničuie katolika isto, kakor mabomedanca, in gotovo bi se bili bosniški Srbi ravno tako turškega barbarstva osvobodili, kakor so se t?a osvobodili Srbi v kneževini, če v Bosni ne bi bilo do 200.000 katolikov, ki so prava zavora za srbske težnje. Mahomedanski bos-njak pravi: „svaki Srbin hajduk, svaki la-tin šurjak" in to dosta jasno razsveti raz morje mej bosniškimi tremi veroizpovedanji. Turciziranje carigrajske vlade obrnilo se je posebno proti bosniškim Srbom. Novosad-Kkim in belgradskim časopisom, politiškim in heletrističnim, kakor sploh vsakej srbski knjigi je bosniška meja denes zaprta. Srbske naše šole bodo dobile turSke učitelje, ki niti srbske azbuke ne poznajo, srbski jezik pa samo za silo lomijo. Na inoRtranoe potnike se denes v Bosni še veliko huje pazi, nego se je pazilo na-nje pod Bachovim absolutizmom. Če poten list nema vsaj deset pečatov, nij potnik varen, da ga prva policijska oblast nazaj črez mejo ne posadi. Vrenje v Srbiji, ki se pri nas ima za dokaz preobilne životne  moči  kneževinskih  Srbov, navdaja
Mac Gregor.
Zastonj je bila Vsa preiskava.   Kar obstane Mara, Morilca da pozna, i nam pove, Da v oni noči po morilnem dnevi Je \Villiam Ratcliff v njeno sobo stopil Nenadno, da pokazal jej smehljaje Je roko še krvavo od ženina, Pa da zaročni Macdonaldov prsten Udvornim jej izročil je poklonom.
D o u g 1 a s.
Brezbožnost! Kak porog? Kaj ste storili?
Mac Gregor. Mrliča Macdonalda sem položil V njegovega gradu dedinsko rako, Na mestu pa, kjer bil je on umorjen, Razpelo v večni sem spomin postavil. Morilca Ilatclifla zastonj sem iskal. Nazadnjič je po Londonu se klatil, Kjer ranjce matere je zapuščino Pognal v veselji hrupnem i potem Na upanji, od igre i celo Od cestuih vitežkih je ropov živel. Miuoli bili ste uže dve leti, Morilec, mor pozabljena sta bila. Kar v gradu tem lord Dnncan se ustavi. Zaprosi me za roko hčere moje. Privolil sem, po sreči mi je šlo,
našo pravoslavno rajo bolj z nadejo nego % strahom. Isto tako vidi naša raja tudi v pod-goriškej aferi zvezdico, na katere slabem brljicanji luč svojega n panj a nžiga. Tudi t potovanje cesarja Franje Josipa v Dalmacijo gleda kakor ozebel na solnce. Čul sem, da se posebna deputacija ic Hercegovine sprema cesarju na poklon, se ve, da Čisto na tihem, da „Mujou ne bi zvedel. Depnta-cija ne bo za avdijenco prosila, vedoča, de jej dovoljena ne bi mogla biti, nego vrgla se bo pred cesarja pod milim nebom na trdo cesto. R'lata refero. Čas bi bil, da se tndi AvRtrija enkrat na boRnisko rajo ogleda. V vseh vojnah, mej Avstrijo in Turčijo, zlasti pa pod poveljništvom princa Everena in generala Lavdona so se bosniški Srbi z veseljem cesarski vojski priklopili, in v vsakej bitki v njenih prvih redovih stali. Avstrija, uže tacaš nehvaležna, je pa pri sklepanji mira, zmirom svoje zaveznike na ced'lu pustila, ter jih Tnrčinu v milost in nemilost predala. In najodličnejšl srbski vodje so bili potem na kolce nabiti. Kakor sem rekel, čas bi bil, da Avstrija ta madež iz sebe opere, ter bos-niškej raji svoja stara obečanja odplača.
Pomačp stvari.
— („Die klerikale Handelskam-mer") so pRovaH ljubljanski nemškutarji prejšnjo narodno trgovinsko zbornico, da-si se nij nikdar v cerkvene reči mešala. Predsednik prejšnje narodne trgovinske zbornica nij nikdar šel s procesijo pri „ vstajenji" veliko soboto, pač pak je bil prištulil se kot „amtsperBon"  v procesijo   sedanji liberalni
redsednik Rknpaj AgoljiiFaiic in skupaj acsleparjeiie sedanje nemškntarske trgovinske zkornice, gosp. Aleksander Koru--
pardon, gosp. A. Dren. Ali nij torej vse vaše očitanje klerikalizma le grdo hinavstvo?
— (Za predsednika ljubljanske deželne s o dni je) je imenovan, kakor iz zanesljivega vira čujemo, g. Grčar iz Novega mesta.
Da tudi Mara je besedo dala Moža iz rodovine škotskih kraljev. Gorje pa nam! Pred žrtvenikom stala Nevesta plaha v pirni je obleci. — Na Črnem — kamenu bil je Duncan mrtev. D o u g 1 a s.
Strahotno!
Mac Gregor. nIIajd! na konje," kričal sem Služabnikom.   Jahali smo, lovili Po bregih, dolih, gozdih i pečinah Tri cele dni, pa vse zastonj, nikjer Sleda morilca bilo nij —
I vendar
Še v oni noči po strašanskem dnevi Priplazi William Ratchft' k Mari v sobo, 1 porogavši se pozdravom mičuim Zaročni prsten ženina jej vrne.
D o u gl a s. Zares ! Ta drzen je, naj ga dobodem!
Mac Gregor. Gotovo na-nj ste naleteli v gozdu Pri Invernesu. Čuditi se moram, Da nij zapazil ga noben prežaleov; — Ker, grof! za to sem jaz uže preskrbel, Da vaše se ime nikar ne vpiše Na Črnem — kamenu ua spominek.
(Odide.) (Dalje prih.)
— (Iz Mozirja) se nam piše 27. t. m. V torek 23. t. m. prišedša iz Gornjrga grada gospoda Bsumgartner in dr. Klingan, predavala sta nam v gostiln n g. L'polda o kmetijstvu in živinoreji. Zbralo se je bilo precejšnje število odličnejših tržanov v gos-tilnici, kar kale, da jim je mar za napredtk kmetijstva in živinoreje. — G. vodja liaum-gartner je jako dovtipno, da humoristično predaval o kmetijstvu, kar je dosta smeha zbudilo. — Baš tako je dr. Klingan izvrstno znanstveno predaval o živinoreji. Naj sprejmeta omenjena gospoda našo srčno zahvalo za njih trud.
— (Umor.) Poroča se nam: Predsinoč-njem zvečer ob 10. uri skregal se je bil hlapec Fr. Petač v gorenjih Pirničah pri Medvodah nad Ljubljano z nekim kmetom, katerega je mej prepirom najprej udaril z velikim kamenom po glavi, a potem še z nožem zabodel. Nesrečnež je zapustil čve-tero otrok in ženo.
Kazne vesti.
* (Ferdinand Lanb) tudi v Ljubljani nekdaj znanega in slavnega koncertista pokopali so 24. t. m. v Pragi, kamor so ga bili mrtvega pripeljali iz Bolcana na Tirolskem. Pogreba so se udeležile vse korporacije češke.
* (Čndna smrt.) V občini Tnpadiih na Češkem je na čuden način končala svoje življenje te dni 79 1. stara kmetica z imenom Bamižova. Hotela je pogledati skozi malo oknice, pomolila je ven glavo in roke. Toda nazaj nij več mogla. Ker starke nihče nij čul klicati na pomoč, našli so jo še le črez dve uri v strašnem njenem stanji.
* (Morilec svojega brata.) Dne 23. aprila 1HG6 1. je bila cela vas j« sefovec ▼ Galiciji na nogah, kujti našli so Ignacija Korola ubitega v svojej blii. Celih 9 let so sledili morilca, a zastonj. Nedavno pride v to vas nekov žandarm, ter pokliče njegovega 22letnega brata Ivana Korola p-cd se, m ta je obstal Btrašni čiu. Pri konečnej obravnavi 13. t. m. pred poroto turnopoljsko je tajil, da bi bil brata z namenom hotel umik ti ti, rekoč: nKregala sva se in pil tej priliki sem ga vdani po glavi, zamašil mu usta z ilovico ter pobegnil". Porota ga je obsodila na 5 let zapora.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere An Barrj
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje  v  ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih,
otožnust, diabet, trganje, Bbnjianje. bTedioico in pre-
hlajenje; posebno se priporoča za dojenue inje bolje, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čevala profesorja Dr. Warserja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angclsteina, Dr. Klioreliuula, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grolinje Castle-atuart, Mark ize de brclian a uuiogo druzih imenitnih OBob, se razpošiljava na posebno zalitevanje zastonj.
Kratki izkaz is 80.000 sprifevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v sealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. v L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra X842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel steina.
I'-.-ii.lin, 6. maja 1858. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du fcUirj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni san it. svetovalec Spričevalo Št. 76.921. Obergiinpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-aimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je valed rabe Vaše Revalesciere du Barry po-poluaina zdrav.
Viljem liurkart, ranocelnik.
M 0 n t o n a, Istra.
Učinki Revalesclčre du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berlinci Klinische Wochouschrlttu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne žabi in, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevaienta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DtisBeldort, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in bipohondriji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro broznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
si. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr. mm fl gold. 5u kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 38 gold., -   Aovaiosciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Kevalesoiere-Uhocolatčo v praht a v ploščicah sa 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold iO kr., 48 Um 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold rrodajei Barrv du Barrv & C oni p. na Iin> đvijji,  ItallfllaehgaMMe št,  8,  v  IJablJaul Ec Sl.ihr, v •..ra«i«i bratje Oberanzmeyr, v Ina tarojku Diochtt & Frank, v C-eloval P. Bim baehor, v E,onel Ludvig Mtillor, v Harlboni M.  Morio,  v Mcranu  J.  B   Stookbatisou, v
Zagrebu v lekaruici usmiljenih sester, v Ctesv novieah pri N. bnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v tiraden pri bratih Oberrana-meyr, v TcmeHvsrn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-«1 i ii u pri lekarju dr. A. Bal ter ju, ».»kor v vitoh luchULi pri  Uooriti u.  opuiAirijaaiii crgovoin;
tudi razpošilja duuajika fuaa na vse araje po postnih h.Kazmcab ali jjoviotjih
I lii (I ii o iiiiziiuii ilo.
31. m.o i .i 1875.
itn/-pismo- aluabe t Cestarskega mojstra z letno p .to. 450 gld., v 6 tednih pri c. kr. predsednici v n deželne viade v Ljubljani. — Učiuijska služba na dvoraziednej narodnoj a■ »ii v Trebnjem z letno plačo 4£0 gld., v 6. tednih c kr. okrajutmu šol. sveta v Trebnjem.
Javne Umžbci gospdč. K. Šuialceve, poslopja, travniki, pašniki, njive, gozdi itd, 7. apr la, (I. Kamnik). — Jovan Liharjevo, 1690 gld., 3. aprila (I. Kiško). — Jusip Kerucevo iz Suše, 3. aprila (III. Ljubljana).
l*«»u l.iiiuii lom : J\,v. Ore iz Ljubjane proglašen za bebastega. Kurator njegov jo g. M. Ronnur il Ljubljane.
imrli v a J ti »» i J ta ii i
od 27. do 29. marca: Jov. Golob, dete mesarja, 2 1., na glavnej vodenici. — M. Marn, zasebnica, 78 1., na opešanji. — Jakob PodborsoK, zidar, 26 I., na jetiki. — Jera Babičeva, šivilja, 03 1., na prsnej vodenici. — K. Jeglič, mizaisko dete, 7 ines., na osepnicah. — M. Susnikova, krčmarjova sopr ga 42 I., na jetiki. — Bei. Šinkovccva, 78 1., na jetiki.—M Slapuičaijeva, delavka, 40 I., na jetiki. — Ana Gnšljeva, zasebnica, 46 J., na pljučnem vnetji. — M. UčaKova, delavka, 18 L, na brouičiiej jetiki.
Zobni zdravnik
dr. Tanzer,
odhajajo sedaj iz Ljubjane, se zahvaljuje za prijamo in ujiiogiibrnjiio obiskovanje, ter pride zopet meseca avgusta ali oktobra t. I., na dejši dobo v Ljubljano. (9.">)
Dr. Tanzerjova: Antiseptikon ustna voda, zubni prašek in zobna |iasta ju na pr daj pri gg. G. Mahni, lekarju Birsicu m riccoliju v Ljubljani, daljo v lekarnah v K r a n j i, K a m o n i k u in Š k o 1 j o j Lok i, v slednjem mestu tudi pri trgovcu Martineku.
Ženitvena ponudba.
Ni*k premožni hišni posestnik na Kranjskem in Štaeunar išče v zakon vzeti deklico, ali pa vdovo brez otrok, ki mora imeti sledečo lastnosti.
1. od 25 do 35 let stara.
2. mora znati pisati, brati in kuhati.
3. dote imeti od 500 do 1000 gld., če jo več tudi ne škoduje.
4. krotkega in mirnega značaja.
Katera taka se želi preeej omožiti, naj se oglasi osobno ali pa pismeno pri opravništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani, ki bode natanjčnejše povedalo. Za molčečnost se garantira. (96)
»»»»»♦♦♦»<
V c. k. avstrijskih deželah od visocega minister*tva z.< notranie zadeve povoljena
orlova linija (Adler-Linie).
Atomsko i lMiisat lanličuo  |»urol»iao<luo društvo.
Direktna poštna parobrodna vožnja mej
Hamburgom in Newyorkom
na krasnih in brzih poštnih parobrodib ali parnikih I. razreda, peto 8600ton in H000 konjske moči.
♦ S«liill«-|-                1. ]| |> ■ i 1II .          I.eHHillg                IR.   iipiilsi.           Klopalo« U         21». >i|M-ilu.
♦ i.« lini               H. njprilu.    j   Ilertler             --.  aprilu.         M icluu«!             O. iiiuju. J                                                          in dalje VH»kl četrtok.
X Vsaka osoba plaća: I. kajuta -it*r» tolarjev, II. i. ajuta 5ZOO toarjev, mej-paluba *»0 tolarjev. X Natančneje se i/ve pri Inozemskih ugeutili <lru>i\;i in
♦ grla,"vrie3rra. ra-viiatelicfv-u. >r lliimliurgii, St. Auiien-Platz I,
♦ Dopisi in telegrami naj so adreaujejoi ,Adler-Linie — Hamburg." (4—7)
29. marca:
xr ,.K*r?,,,1*1  Froht«> I« Maribora. —  Stuhec Iz Nov. mesta,
— »OH iz Celja. — Kambersky iz St. Petra. — Kecher iz Dunaja. — Ogrizek iz Maribora.
i • Pn r'?UU; 9ius iz It:iliJe — Weber iz Trsta. — Go-lena iz Beljaka. -Gerbcr iz Ljubljane. — Zvonke, iz Sevnice.
— rloiscnman iz Siofo-a.
D   Hri.M*"*|:   Denko iz Joabimova. — Mosner iz Brežic
— Poper iz Siska. — Jeraj iz Neuhausa. — Padar iz Gorice. — Uortel iz Joahimova.
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
i^unajiSiia DOrsa 30. marca (Izvirno ioiogradčuo poročilo.,
£notni dri. dolg v bankovoil Enotni drž. dolg v srebru • 860 dri. posojilo
Akiijo narodne banke Kroditne akcijo
London ...... .
Napol....... .
C. k. cekini.....
Srehro
71 gld.	30 a
75 ,	85
112 „	60
960 ,	
-'38 „	60
HI .	85 p
8 .	8li'/,
5 .	28
04 .	4!>
Sirovi loj
kupujeta v saki o.i.-' po najvišji ceni
Karel Pamperl-ova sina,
Topilnica m loj, . .mj.i in niiluriiicu, laloga wL';ilinli. »teliliiili in muKubnih Oariu
; v CELOVCI.
S(60—ai
Lasimna   i. lihk , .Nanunt tiskarne**.