Posamezna Stevfllra 40 vinarjev.
Šlev. 186.
v umnimi. v peiei, ime 9. moja ran
Leto m
»SLOVENEC« velja po joatl na vsa strani Jugoslavije ln v Ljnbljan i: n eelo lelo naprej.. I 84-— u pol leta „ .. „ 42*— ia četrt let« ,, .. „ 21-— aa en mesec „ .. „ 7'—
Sa taosemstvo celoletno K 95 — es Sobotna izdaja: si
Za oeio leto.....K 15-—
la lnoiemstvo. • , , „ 20 —
HT Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/IH Bosoplil se io vračajo; nelranklrana plima ie no ■prejemajo.	Teleiona itev. 50.
Enostolpni petitmla (59 ma Urok« la 3 mm visoka ali ■)■
prostor) ■a enkrat ... po K 1*10 Prt naročilu nad 10 ob|a« popust.
Ha tmanjil oglas j 9/0 mar Kf-
Bnostolpna petltvrsta K 3'— lahaja vsak dan livsemil po« mdeljek In dan po prauUn, ob 5. ari sjutraj.
Uprava je v Kopitarjevi ol. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 850 ?,i *<<ro6ulno In it 349 sa oglase, avstr, In čoike 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bero. 7563.
Pogajanja za premirje na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča 8. maja Zvečer: Včeraj se je dunajska vada obrnila na deželno vlado v Ljubljani s predlogom, da naj bi se danes ali jutri vršila pogajanja v Celovcu radi premirja in radi demarkacijske črte na Koroškem. Deželna vlada se je izjavila nekompetentna za sprejem in obravnavo take ponudbe, vsled česar je odstopila predlog centralni vladi. Ista je danes preko predstavitelja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Josipa Pogačnika, izjavila nemško-av-strijski vladi, da je poverila vrhovno poveljstvo, da se preko Dravske divizij-ske komande pogaja radi ureditve koroških dogodkov in da bodo vsled tega delegati Dravske divizijske oblasti jutri prišli v Celovec na pogajanja s tamkaj prisotnim nemško-avstrijskim državnim tajnikom za vojne stvari dr. Deu-tsehom.
Ljubljanski dopisni, urad poroča 8. ma=a: Danes ob štirinajstih je nem-Sko-avstrijski državni tajnik za vojne stvari dr. Deutsch javil dunajski vladi, da je na vsje koroški fronti izposloval ustavitev sovražnosti proti Jugoslovanom.
Ljubljanski dopisni urad poroča 8. maja zvečer: Delegati Dravske divizijske oblasti so to noč odpotovali preko Maribora v Celovec na pogajanja z Nemško Avstrijo.
gimceisi
v
Na sietine in stotine slovenskega prebivalstva na Koroškem je zbežalo pred podivjanim nemškim vojaštvom, da 3i reši življenje. Fovečini niso imeli niti toliko časa, da bi najpotrebnejše reči vzeli s seboj. Njihove domove so Nemci popolnoma oropali in ptistili ponekod samo gole stene. Mnogo beguncev je brez vsakih sredstev in je treba vsaj za prvi trenutek nujne po moči. Apeliram pred vsem na radodarna srca 1'nltga dela naroda, ki ma ic bila usoda med vojsko milejša in ni čutil, kaj so vojne giozote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Prispevke sprejemajo uredništva našega časopisja in odbor za koroške begunce, Liub-ljana, Leonišče, Imena darovalcev se bodo objav :!a.
Ljubljana, 8, majnika 1919.
Fr. Smodej.
Na misel nam prihajajo dogodki na ruski fronti leta 1917. Nemčija in Avstro-Ogrska sta bili še močni ter sta se ustavljali ne le sovražnemu orožju, marveč sta znali s svojim orožjem zatirati tudi vsako gibanje trpečega ljudstva. Bil je čas, ko je bil za ljudstvo pri nas položaj obupen, ko je krvnik bil prvi general na frontah in doma, ko je lakota bila vladar in obup njen spremljevalec. V tistem času so na ruski fronti še stale mase ruskega naroda, osvobojenega nasilnega carizma. Tedaj so si nemški in mažarski nasilniki izmislili peklenski načrt, da uničijo moč nevarne ruske armade. Začeli so med ruskimi vojaki širiti po listih in letakih propagando pod rusko krinko, češ, da Avstrija in Nemčija nočeta ruskemu narodu nič žalega. Listi in letaki so se tiskali na Dunaju in v. Berlinu, pisali pa so jih nemški cliplo-matje v zunanjem ministrstvu obeh glavnih mest. Te letake so širili v stotisočih izvodov med ruskim vojaštvom, ki (e menilo, da prihajajo res od ruskih ljudi. Uspeh se je pokazal kmalu. Posledica je bil mir v Litovskem Brestu, poln nesreče in sramote za ruski narod. V Rusiji sami pa so nastale krvave zmede, ki so ruski narod sioer oslabile, a ga niso uničile, medtem ko le?i Nemčija danes poražena na tleh, Avstrija pa je izginila. Prokletstvo, s ka-
terim je vsenemštvo hoteto uničiti Rusijo, je padlo nanje nazaj in je razbilo.
Medtem ko danes Nemčija v največjem ponižanju sprejema od zmagovalcev v Parizu diktirane pogoje ter se doma zvija v gospodarskih in prehranjevalnih mukah, najjužnejši drobec tega nasilnega rodu z ognjem in mečem pustoši po zemlji slovenskega kmeta na Koroškem,
Da bi lažje dosegli svoj namen, so razširili med slovenskim vojaštvom na Koroškem velike množine letakov, ki so jih metali iz zrakoplovov. Ti letaki so plod brezprimerne zlobe, ki je šla tako daleč, da je pod svoje laži in podlosti podpisala ime slovenskega vojaka in firmo slovenske tiskarne v Ljubljani. Ta način propagande nam je znan, nemška morala je zmožna kaj takega. Ni še namreč doslej na Slovenskem tiskarne, ki bi hotela natisniti take brezprimerne laži v kvar in sramoto lastnemu rodu. Pozna se jasno in očito, da je naš slovenski jezik bil izrabljen za najgrše namene od strani naših najhujših sovragov, ki so svetovno vojsko začeli, da bi nas uničili. Način pisave je dobesedno podoben pisavi znanega ptujskega »Štajerca«, glasila tistih ljudi, ki so našega kmeta uničevali gospodarsko s svojim oderuštvom, moralno s »šnopsom« in »gerušom«, jemali mu ponos človeka ter nekdaj svobodne kmete spravljali v popolno odvisnost od svojega kapitala. Stotine teh nemških kapitalistov in veleposestnikov je bogatelo na zemlji, na kateri je naš kmet propadal, in za vajeti jim je služil ptujski nemčurski list, pisan v našem jeziku. Iz iste fabrike izvirajo podlosti tega letaka. Nemški kapitalizem se je vnovič poslužil našega jezika, slovenske firme, slovenskega imena in rdečega gesla, da omaje v nas zavest, o kateri smo prepričani vedno bolj, da nemštvo še ni izgubilo upanja, da bo gospodarsko nad nami, se od nas bogatilo in se redilo od žuljev našega ljudstva.
Stvari, ki so nam vsem znane, ki tudi nam ne ugajajo in jih hočemo predruga-čiti, nemški pisar v letaku razblinja in razteguje, zraven pa meša strup, laži in sovraštvo do Slovencev in do naše države. Verujemo! Nemcem se cede sline po naših krajih, radi bi nas še dalje izrabljali in z našimi pridelki polnili svoje prazne želodce. Toda naš kmet je preveč pameten, da bi ga tako pisarenje moglo trajno zbegati ter se mu prav nič ne toži po »takozvanem nemškem jarmu«. Kar pri nas še ni v redu, to bomo napravili sami, brez Nemcev.
Vemo pa tudi, da je lažnjivo njihovo pisanje, češ, da slovenski Korošci ne marajo za Jugoslavijo. Kri, ki so jo te dni prelili koroški slovenski fantje in možje, kmetje iz Roža in od drugod, kliče glasno in jasno, da koroški slovenski kmet hoče svobode na svoji zemlji, svobode izpod nemškega jarma, ki ga drže na njem nemčurski uradniki, trgovci, učitelji, veleposestniki in drugi kapitalisti ter njihovi po-magači!
Nočemo vojska, nočemo krvi! Če so koroški Nemci res take dobre duše, zakaj ne prepuste vsega »spornega* ozemlja mednarodni komisiji, ki naj izvede ljudsko glasovanje! To jim ne diši, ker Nemec bi rad še naprej komandiral! Hinavsko zavijajo v letaku oči in pravijo, da jim je dovolj klavnice. Toda isti ljudje, ki so te laži pošiljali po zraku, so obešali slovenske kmete na drevesa, streljali in preba-dali slovenske žene, parali trebuhe slovenskim ujetnikom in so celo cele vrste ujetnikov privezali na dolge vrvi in jih pokosili s strojnicami.
Ta letak je znak nemške morale, radi katere sovraži Nemca celi svet in žalostna je naša usoda zato, ker ga moramo imeti za soseda!
Ne motijo nas nemške laži v zraku, iz zraka so prišle in izginile bodo, ker nimajo podlage. Zloba prej ali slej sama sebe ujc. Da se bo tudi ta maščevala na Nemcih, pokaže bližnja ali daljša bodočnost!
MaroCaife „Sfauenca"!
ffflfrouna pogodba z®
Vsebina mirovne pogodbe.
LDU Pariz, 7. maja. (DunKU). Reuter-jev urad poroča: V prvem delu mirovne pogodbe priznava Nemčija popolno neodvisnost Nemške Avstrije. Meja čehoslovaške države napram Nemčiji je stara češka meja izza leta 1914. Nemčija odstopi Poljski večji del Gornje Šlezije, Poznanj-sko in provinco zapadno Prusko do levega brega Visle. Južna in vzhodna meja Vzhodna Pruske proti Poljski se določi potom ljudskega glasovanja. Gdansko in njegova neposredna okolica postaneta svobodna država. Meje z Luxemburško in Švico so one izza avgusta 1914. Francoska meja je ona, kakor je bila dne 13. julija 1870, toda s pridržkom glede saarske kotline. Meja z Nemško Avstrijo je ona z dne 3. avgusta 1914, to je do trenutka, ko se začenja nova čehoslovaška država. Meja čehoslovaške države sledi stari meji z Nemčijo do točke, kjer se začenja nova poljska država. Mejo med Nemčijo in Dansko ter del meje med Vzhodno Prusko in Poljsko določi ljudsko glasovanje, — Člen III. določa, da se Nemčija odpove pogodbam iz leta 1839., ki ustanavljajo Belgijo kot nevtralno državo, določajo njene meje itd. ter vnaprej odobrava vsako konvencijo, s katero hočejo zavezniki nadomestiti te pogodbe. Nemčija mora priznati popolno suverenost Belgije nad spornim j ozemljem moresnetskim ter nad Eupenom in Malmedvjera, čiju prebivalci imajo pravico tekom šestih mesecev protestirati proti tej izpremembi, bodisi v celoti, bodisi proti posameznim delom. Končna odločitev je pridržana zvezi narodov. Glede Luxemburga prekliče Nemčija razne pogodbe in konvencije, ki jih je bila sklenila z velikim vojvodom Luxemburškitn, in priznava, da je Luxemburška s 1. januarjem 191.9 prenehala biti del nemške carinske zveze. — Glede levega brega Rena se določa, da Nemčija na pasu širokem 50 km vzhodno Rena ne sme vzdrževati ali graditi nikakih utrdb. Kot odškodnino za porušenje premogovnikov na severnem Francoskem in kot plačilo na rečun poravnave povzročene škode odstopi Nemčija Franciji popolno posest premogovnikov v saarski kotlini z vsemi pripomočki, z vsem orodjem in obstoječimi napravami. Kotlina se razprostira do lorenske meje, na severu do St. VVendela, na zapadu do Saar-Holzbacha in na vzhodu do Hom-burga. To ozemlje bo upravljala komisija, ki jo imenuje zveza narodov. Prebivalstvo bo lahko izvolilo lasten parlament, V vsakem delu, ki bi ga Nemčija zopet dobila, bo morala nemška vlada francoske premogovnike kupiti za ceno, ki se ho primerno določila. Ako se kupnina ne izplača tekom šestih mesecev, pride ta del defi-nitivno v francosko posest. — Na Kitajskem se Kiiučau in Tsingtau odpreta mednarodni uporabi. — Člen VII. določa, da se od Nizozemske zahteva izročitev bivšega cesarja Viliema in ustanovi posebno sodišče, kjer bo vsaka izmed petih velesil imela po enega sodnika. To sod;-šče bo izreklo svpjo sodbo po načelih mednarodne politike in bo imelo nalogo določiti kazen, ki jo bo smatralo za pravično. Aliirane in asociirane vlade smatrajo, da je Nemčija odgovorna za vso škodo, ki je nastala vsled vojne. Kot prvi kerak za popravo te škode mora Nemčija v dveh letih plačati dvajset milijard morit v zlatu, blagu ali v drugi obliki; ta vsota se odtegne od gotovih izdatkov, kakor za vojsko, plačila za živila in z.a surovine, kakor to določijo zavezniki. Komisija za poravnavo škode bo preiskala nemški davčni sistem. — Glede nemške trgovinske mornarice priznava nemška vlada pravico zaveznikov do zahteve po povrnitvi vseh trgovinskih ladij, tono za tono, razred za razred, kakor tudi vseh ribiških ladij, ki jih je uničila ali poškodovala vojna. Nemčija izroči zaveznikom vse nemške trgovinske ladje, ki presedajo 1600 ton ter polovico vseh ladij med 1000 in 1600 trn, nadalje eno četrtlnko nemških ribiških
parnikov in drugih ribiških ladij. Nemški vlada soglaša poleg tega s tem, da za dobo prihodnjih šestih let zgradi na račun zaveznikov vsako leto trgovinske ladje do kvečjemu 200.000 ton. — Točka XIV. našteva jamstva zaveznikov na izvedbo mirovne pogodbe. Nemško ozemlje zapadno Rena in mostišča zasedejo čete aliiranih in asociiranih držav za dobo petnajstih let. Ako Nemčija vestno izpolnjuje pogoje, se zavezniške čete po petih letih umaknejo iz gotovih ozemelj, med temi s kolnskega mostišča. Gotovi drugi deli, med temi koblenško mostišče, se izpraznijo po preteku desetih let in ostale pokrajine, med temi mainško mostišče, po petnajstih letih. Ako mednarodna komisija za vojno odškodnino vidi, da Nemčija za zasedbe ali po preteku 15. let ni izpolnila svojih obveznosti ali dela le-teli, bodo zavezniške čete takoj zopet zasedle navedeno ozemlje ali del tega ozemlja. Ako Nemčija po preteku petnajsiih let izpolni vse obveznosti, ki jih nalaga predstoječa mirovna pogodba, se bo zasecbena armada takoj zopet umaknila. — Člen XV. določa, da Nemčija priznava' popolno veljavnost mirovne pogodbe in vseh dogovorov, ki jih aliirane in asociirane sile sklenejo z državami, ki so bile zavcznice Nemčije, se strinja s sklepi glede Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije in priznava države, ki so nastale na ozemlju njenih bivših zaveznic.
Izročitev m i revne pogodbe, LDU Lyon, 8. maja. (Brezžično.) Znamenita se;a v palači Trianon v Versaillesu, kier je bila izročena mirovna pogodba nemškim pooblaščencem, se je vršila ob 15, Vsa ceremonija je bila zelo kratka in preprosta. Predsednik mirovne konference Clemenccau je govoril v imenu zaveznikov. Nato je izročil grofu Brockdorff-Rantzau, nemškemu ministru za zunanje stvari, in načelniku nemške delegacije izvod mirovne pogodbe. — »Temps« poroča nastopne podrobnosti: Pred vhodom palače Trianon je bila postavljena častna slotnija. Ob 14. uri 15 minut jc zadonelo povelje: »Prcsen-tez armes!« Pozdrav jc veljal Clemenccau-ju, ki je kot prvi vseh delegatov prispel v palačo. Minister za zunanje stvari Pichon jc prišel takoj za niim. Na stopnicah pred vhodom stoji mr. William Martin, Čigar naloga je, sprejemati in uvajati poslanike in delegate zavezniških držav, ki so med tem pričeli prihajati ec!cn za drugam Eden prvih je Vesnič (Srbija), r.ato polkovnik House (Zedinjene države) in Ver.izelos (Giška). Maršal Foch, ki je bil pusfl svojo kočijo žc pred vrati parka, je prišel peš skozi vrt, ki obdaja palačo. Preden je vstopil v palačo, se je krenil k častni stotniji in jo ogledal. Nato so prispeli: Balfour (Velika Britanija), Ratsui (Japonska), Tar-dieu in Berthclot (Francija) in White (Ze-dinjciic države). Ob 14. uri 50 minut -'e dospe! v svoji kočiji, ki je nosila .mdro zastavico s siebrnim robom, predseanik Wil-son. Neposredno za njim so prišli Orhndo, Sonnino, Crespi, Lloyd George, Iiymans (Belgija). Bratianu (Romunija) in Padeiew-ski (Poljska). Delegati so prihajali odslej nepretrgoma, tako da so bili ob 14. uri 55 minut že vsi zbrani. Tedaj je častna stotni-ja, ki je prezentirala puško pri prihodu vsakega posameznega delegatu, odkorakala. Šele sedaj je bilo pričakovati priheda nemških pooblaščencev. Ob 15. uri 5 minut se je piipeljal polkovnik H«nry, načelnik francoske vojaške misije, takoj :a njim pa kočija, v kateri je sedel grof 3rock-dorff - Rantzau v družbi nekega drugega nemškega delegata. Nemški minister za zunanje pesle je imel salonsko suknjo in trd klobuk. Bil je bled in je imel stisnjene usfrice. Med tem ko je stopal po itopnicah proti vhodu, jc dospela v treh kočijah vsa nemška delegacija. Mr. Wi,!:am Martin in polkovnik Henrv sta spremila grofa 8rock-dcrll R čnt/.auja in ostale nemške delegate v predvižo palače. Tu je stopi' pred nje sluga zunanjega ministrstva in iih nnredel k vratom dvorane, v kateri so bile zbrane zavezniške delegacije. Odprl je vrata in naznanil prihod nemške delcgacije r. nastopnimi besedami: »Messiears les pleni-ootentiair« s allemands« ftfospodie nemlkl
poob!a?či'itci). «— Zastopniki aliiranih io isoci»:at,<h držav so bili polnoštevilno ebrani v konferenčni dvorani. Ko »o vstopili nemški delegatje, je predsednik Cle-m«,ic««u otvoriJ sejo in imel^ na nemške delegate nastopni nagovor: »Tukaj ne more biti afti časa niti kraj« za to, da bi mnogo besedili. Pred seboj imate skrediUrs-o« zastopnike molih in velikih aliiranih in aseeiiranih driav, ki so več kot štiri leta ocomajno vstrajali v tej kruti vojski, ki im je b'*a vsiljena. Prišla ie ura resnega obračuna. Vi ste na» »prosili za mir. Pripravljeni 6»no ugoditi Vaši želji. Ta zvezek, katerega Vam bo izročil gospod generalni tajnik mi'ovne konference, vsebuj« pogo-le, katere smo določili. V svrho proufenja ajegpve£a besedila se Vam seveda dovoljujejo vi.e potrebne olajšave in ugodnosti, *«kor to zahteva vljudnost, ki je svojstvo <.'»ch civiliziranih narodov. Da (poznate .noj« mišljenje tudi od druge strani, Vas noram opozoriti tudi na to, da je ta, drugi versailleski mir, ki bo predmet naših pogovorov, priborjen po tu zastopanih narodih za previsoko ceno, da ne bi bili mi vsi brez izjeme trdno odločeni, doseči z vsemi »redstvi, ki so v naših močeh, vsakršno zadoščenje, do katerega imamo pravico. Imel bora čast, razložiti gospodom pooblaščencem način postopanja, katerega smo se držali pri pogajanjih. Ako bo potem kdo od gospodov želel kaj pripomniti, bo seveda Imel pravico do besede. Ustnega razpravljanja ne bo in vse eventualne pomisleke bo treba predložiti pismeno. Nemški pooblaščen, i imajo 15 dni časa, da predlože svoje pripombe, ki morajo biti pisane v francoskem ali v angleškem jeziku, — Glavne točke mirovne pogodbe so: Zveza larodov, geografične meje Nemčije, določbe o raznih evropskih političnih problemih, ki se tičejo Belgije, Luksemburga, saarske kotline, Alzscije-Loren«, Avstrije, Čeho-ilovaške, Poljske, Vshcdne Pruske, Dan-»ke, Helgolanda, Rusije in novih držay, ki io nastale na ozemlju Rusije, priznanje vseh novih držav v Evropi. Potem slede politične klavzule, ki se nanašajo na izven evropska vprašanja, pred vsem določba, Iti zahteva, da re mora Nemčija odreči svojim kolonijam :n svojim interesom v Siamu, Liberiji, Maroku, Egiptu, Turčiji, Bolgariji in na Kitajskem. Nato pridejo določbe, ki urejujejo vojaška, pomorska in zrakoplov-aa vprašanja, določbe o vojnih ujetnikih, o odgovornosti, o obnovi in povračilu, o finančnih in gospodarskih problemih, o pristaniščih, vodam cestah in železnicah, o zrakoplovstvu, o organizaciji dela, o jamstvih in okupaciji gotovih pokrajin. Končni odstavek se peča z izvršitvijo premirja, dokončanju vojske in z mirom v splošno. —• Preden bo potekel omenjeni rok petnajstih dni, bodo imeli nemški delegati priliko, predložiti svoj odgovor oziroma staviti razna vprašanja glede navedenih točk. —< Najvišji svet bo proučil predložene pomisleke in bo nato odgovoril pismeno nemški delegaciji. Pri tej priliki bo določil tudi rok, do katerega bo morala nemška delegacija dati svoj končnoveliavni odgovor. Razume se, da v primeru, ako nam nemški pooblaščenci odgovore že v dveh, treh, štirih ah petih dneh, ne bomo čakali petnajst dni, ampak bomo odgovorili takoj. Da ne tratimo časa, se bo začela razprava prej ko mogoče, seveda v ohHki, katero sem navedel. Ako kdo želi še kakega pojasnila o tem predmetu, mu bomo radi na razpolago, kakor hitro bo prevod dovršen.«
Nato je prosil za besedo grof Brock-dorff-Rantzau in izvajal nastopno; »Gospodje! Globoko se zavedamo slovesnosti naloge, zaradi katere smo se zbrali tukaj z Vami in ki obstoji v tem, da čim prej osrečimo svet s trajnim mirom. Ne udajmo se nikakim iluzijam o dalekosežnosti našega poraza, o naši onemoglosti. Dobro nam je znano, da je sila nemških vojsk zlomljena. Vemo tudi, kako globoko je sovraštvo, ki nas obdaja tu in slišali smo ravnokar zmagovalce staviti strastne zahteve, zmagovalce, ki hočejo predložiti račune nam, kot premagancem in nas obenem kaznovati kot krivce. Od nas se zahteva priznanje, da smo edini krivci vojske. Tako priznanje bi bilo v mojih ustih lat, Seveda, nočemo trditi, da je Nemčija na izbruhu te vojske popolnoma brez vsake krivde. Postopanje prejšnjih nemških vlad, tako pri konferencah v Haagu, kakor tudi tekom onih usodapolnih dvanajstih dni v juliju {19141 je morebiti res pripomoglo h katastrofi, toda odločno moramo zanikati, da Nemčija, katere ljudstvo je bilo vedno prepričano, da sc bojuje za obrambo svojih mej, nosi sama breme odgovornosti. Nihče od nas vendar ne bo trdil, da j« nastal povod za to katastrofo šele v trenotku, ko je avetro-ogrski prestolonaslednik padel kot žrtev morilca. Tekom zadnjega pol-stoletja je imperijalizem vseh evropskih držav naravnost kronično zastrupljal mednarodni položaj, Na eni strani politika re-vanše, na drugi strani politika ekspanzije, pred vsem pa preziranje pravice, ki jo imajo narodi do samoodločbe, vse to je povzročilo bolezen Evrope, bolezen, ki je dosegla v svetovni vojski svoj višek. Ruska mobilizacija je odtegnila državnikom možnost ozdravljenja in poloJils odločitev v
roke vojaških činiteljev. V vseh nam sovražnih državah se je javnost zgražala nad grozodejstvi, katera je baje Nemčija zagrešila tekom vojske. T«di v tem oeiru sne pripravljeni priznati krivice, katere smo zagrešili. Nismo prišli semkaj, da bi em&aj-ievali odgovornost mol, ki so bili kolovodje vojske v političnem in gospodarskem oziru, ali pa, <U bi tajili pregreške proti mednarodnemu pravu. Ponavljamo izjavo, katero smo sliiali o početku vojske v nemškem Reichstagu. Belgiji se je zgodila krivica ia to krivico hočemo popraviti. Kar se pa tiče načina rojevanja, pa ni gre-Sila edino le Nemčija. Vsak evropski narod pozna dejstva «U pa oseb«, katerih »« spominja le nerad. Nočem odbijati očitke z očitki, toda ako se zahteva pokora ravno od nas, potem ni treba pozabiti okotnosti pri sklepanju premirja. Trajalo j« šest tednov, preden smo ga dosegU.
In trajale jje lest mesecev preden smo
zvedeli za mirovne pogoje. V vojni, kjer gre ne samo za zmago, ampak tudi za narodni obstoj in ki ustvarja strastno in razburjeno razpoloženje, ni nikako izredno čudo, ako pride tuintam do pregreškov proti narodnemu pravu. Na stotisoče ne-bojevnikov, ki so poginili v Nemčiji po enajstem novembru vsled blokade, je bilo umorjenih s hladno premišljenostfo, potem ko je bila zmaga za naše nasprotnike že dobljena in zajamčena. Mislite na to, kadar govorite o odgovornosti in pokori. Samo nepristranska anketa, samo nevtralna komisija, pred katero bi mogle govoriti vse glavne osebnosti te drame in kateri bi bili dostopni vsi arhivi, bi bila zmožna, da dožene stopnjo odgovornosti vseh onih, ki so se udeležili vojne. Mi smo zahtevali tako anketo in ponavljamo to svojo zahtevo, Na tej konferenci, kjer stojimo popolnoma osamljeni pred impozantnim Število® svojih nasprotnikov, vendar nismo brez vsakega obrambnega sredstva. Vi sami ste nam preskrbeli zaveznika: pravico, ki nam je zajamčena po konvenciji o temeljnih načelih miru. AHiirane in aso-ciirane vlade eo se v dobi med 5, oktobrom in 5. novembrom 1918 odrekle »miru sile« in so napisale na svoje zastave mir pravice. Dne 5. oktobra 1918 jc predlagala nemška vlada, kot podlago mirovnih
Sogajanj, načela predsednika ameriških edinjenih držav dne 5. novembra, nato je državni tajnik Lansing odgovoril nemški vladi, da so se aliirane in asociirane države zedinile v tem, da pripuščajo sklepanje miru na tej podstavi s pridržkom dveh določenih izjem. Načela predsednika Wil-sona so torej ustvarila obveznost za obe bojujoči se stranki, za vas, kakor tudi za nas in za naše bivše zaveznike. Nekatera izmed teh načel zahtevajo od nas težke žrtve v narodnem in gospodarskem oziru. Toda temeljna prava vseh narodov so vendar zajamčena v tem programu. Na njegovi strani je ves svet in noben narod ga ne bo mogel kršiti brez kazni, Našli nas boste vedno pripravljene k razmotrivanju mirovnih preliminarjeV na tem temelju, in to s trdnim namenom, zgraditi v sodelovanju z Vami, kar je bilo porušeno, in popraviti vse zagrešene krivice, v prvi vrsti one, ki jih je pretrpela Belgija. Pokazati hočemo človeštvu nove cilje političnega in gospodarskega napredka. Ker je cilj, ki ga zasledujemo vzajemno, sprožil naravnost ogromno število problemov, bomo morali najpoglavitnejše točke, kolikor mogoče hitro, odkazati posebnim komisijam izvedencev v pretres na temelju osnutka, katerega ste nam predložili. Razen tega bo ena najvažnejših naših nalog, upostava mednarodnega varstva življenja, zdravja in svoboščin delavskih slojev. Za najnujnejšo nalogo pa smatramo obnovo Belgije in onih pokrajin Francije, ki so bile zasedene po naših četah in opustošene po vojni. Mi smo se slovesno obvezali, da to napravimo in smo odločeni držati to obljubo v domenjenem obsegu. V to svrho je potrebno, da sodelujejo z nami tudi oni, ki so bili dosedaj naši nasprotniki. Tega dela pa ne moremo dovršiti brez tehnične in finačne pomoči zmagovalcev, pa tudi Vi ga ne morete zmagati brez nas, Obubožana Evropa mora želeti, da se obnova izvrši s čim najpopolnejšim uspehom in s čim najnižjimi stroški. Ta želja se ne more izpolniti drugače, kakor da se na jasen in praktičen način zedinimo o metodah, katerih se moramo pri tem dela posluževati, Najslabša teh bi bila, ako bi nadaljevali delo z nemškimi vojnimi ujetniki. Njihova delavna moč je sicer res zelo poceni, a utegne pa postati zelo draga vsemu svetu, ako bi se polastil nemškega naroda, čigar sinovi, bratje in očetje bi morali tudi po sklepu preliminarnega miru še nadalje nositi verige prisilnega del«, neugnano sovraštvo in obup. Ako se to vprašanje, ki se itak zanemarja že predolgo časa, ne reši nemudoma, nam bo nemogoče doseči trajen mir. — Izvedenci obeh stranh bodo morali razmotrivati vprašanje, kako bo nemški narod mogel zadosti svojim finančnim obveznostim, ki se nanašajo na obnovo in katere je priznal sam, ne da bi se zrušil pod težo tega bremena. Ta nevarnost grozi resno in bi utegnila imeti nepreračunliivc Posledic«, pred ksterimi
se moraio pravočasno zavarovati tako zmagovalci k »kor premaganci. Edino sredstvo to j«, da se prizna brez pridržkov socialna in gospodarska vzajemnost narodov ia d« se ustanovi zveza svobodnih narodov. — Gospodje! Vzvišena ideja, naj se potom ustanovitve zveze narodov rodi iz najgrozovitejše katastrofe, ki jo pozna svetovna zgodovina, najveličastnejši napredek v evoluciji človeštva, je bila zasnovana in se bo udejstvila. Šele tedaj. ko bodo imeli k zv«zi narodov post pristop vsi narodi, ki so dobre volje, bo ta cilj dosežen, ia Šele tedaj bomo mogH reči, da oni, k} so padli v tej vofni, niso žrtvovali svojega življenja zam*». NemBki narod je v svojem lastnem interesu pripravljen udano nositi svojo težko usodo, toda samo, ako se ne izpodkopuje onih temeljev miru, na katerih se je dosegel sporazum. Mir« katerega ne bi bilo mogoče opr»vičltt v imenu pravice pred svetovnim forom, bi izziva! proti sebi vedno nov odpor. Nihče ne bi ga mogel podpisati z mirno vestjo, ker bi bil tak mir neizpeljiv in ne-vzdržljiv. Nihče ne bi mogel prevzeti za izpeljavo takega miru jamstva, ki morajo ležati v bistvu podpisa. Listino, katero ste nam izročili, bomo vzeli v pretres z dobro voljo in s trdno nado, da bomo mogli mirno podpisati končni rezultat našega sestanka.« Ko je grof dr. Brock-dorff-Rantzau dokončal svoj govor, ga je vprašal predsednik Clemenceau: »Ali jmate še kaj pripomniti?« Načelnik nemške delegacije je odgovoril: »Ničesar več.« Nato je predsednik zaključil sejo, ki je bila končana ob 16.
Za ljudsko izobrazbo.
Poslanec dr. H o h n i e c je imel dne 30. aprila, pa občnem zboru S. K. S. Z. v Mariboru govor, iz katerega podajamo te-le glavne misli:
Ljudska izobrazba — prevažna naloga! Človeški duh je kakor njiva, ki se mora obdelati. Ne zorana in neposejana njiva ne rodi sadu, k večjemu plevel. Zorati je treba njivo in v brazde posejati seme, drugače ni rodovitno polje, ampak puščoba. Takšna puščoba vlada v neobdelanem duhu. S plugom izobrazbe je treba prerahljati in pronicati duha ter vanj trositi koristna in dragocena zrnca. Potem se obljublja obilna duševna žetev. Znanje pa še ni vse, ono tvori šele polovico, in sicer manjšo polovico izobraženosti. Cilj izobraževanja je ustvaritev značajev. Značajnost pa ni toliko v množini znanja, nakopiče nega v človeškem duhu, kakor v lepih in čednostnih lastnostih, po katerih se človekova volja udejstvuje ne samo v svoj prid, marveč še bolj v blagor bliž-njikov in cele človeške družbe. Vzgoja volje je druga in sicer važnejša naloga izobraževanja. Glava ln srce, to sta tisti dve točki, kojima mora biti posvečeno vsako pravo izobraževalno delo. Negovati in oplojati duha našega naroda z vekovitimi nauki resnice in z mnogovrstnim, raznolikim znanjem, vzgojeva ti srce našega ljudstva, to je tisti dragoceni, od Boga nam dani teren, na katerem izvršuje naša izobraževalna organizacija svoje prevažno delo.
Ta naloga je najmodernejša. Dandanes vodi žezlo demokracija. Samo-vlastnost in samoodločba ljudstva pa zahteva veliko podučenost v vseh dnevnih vprašanjih, zlasti onih, ki dandanašnji gibljejo in zibljejo svet, narode in države. Če nI te podučenosti v najširših krogih in v vseh slojih, se posameznikov, celih stanov, da, tudi celih držav polastijo brezvestni in sebični ljudje, ki rovarijo in podžigajo strasti ter si ob razpaljeni ljudski strasti kuhajo svoje bogato kosilo. Demokracija se iz-prevrže v najhujšo demagogijo, ki sedaj obhaja svoje orgije na Ruskem, Nemškem, Ogrskem. Kakor je kerub z ognjenim mečem stal pred durmi raja, moramo tudi mi z orožjem prave in solidne prosvete stati na braniku svoje domovine ter jo varovati zoper vsakovrstne njene protlvnike, tudi take, ki zahajajo med njene otroke v ovčjih oblačilih, s hlimbo na obrazu, s sladkobo na ustnicah, s samoljubjem v srcu. S poukom, pojasnjevanjem, prigovarjanjem bomo tudi svoje ljudstvo najboljše pripravil" in usposobili, da bo ono samoupravo, k mu jo obljublja demokracija sedanje dobe ter mu jo nudi naša jugoslovanska država, vzelo v svoje roke in ne bo prešlo pod oblast sebičnežev, ki jim je lastni in strankarski interes glavni motiv za delovanje.
To delo je za nas zelo ča. stilno. Čast našega naroda ni v sijajni zgodo vini — naši sovražniki so naš narod dr žali v večstoletnem političnem suženjstvu; ni v velikem številu — tisočletno raznarodovanje Je broj slovenskega živita. zelo skrčilo: ni v velikem nacijonal-nem bogastvu — naši ljubi sosedje na severu in jugu eo nas gospodarsko izrablja:! in izželi, kolikor so mogli; čast nnffn je nnše nadarjeno in izobraženo
judstvo. Glede na ljudsko izobrazbo stojimo v prvi vrsti slovanskih narodov na čelu prvi za Čehi. Najmanjši narod med Slovani, pa med prvimi in najmočnejšimi vsled duševne potence in Judake izobrazbe. To čast našemu narodu ohraniti tudi med njegovimi brati v ujedinjeni naši jugoslovanski državi, )odi naša skrb, kateri z veseljem in požrtvovalnostjo posvetimo svoje sile in svoje delo. Naša izobrazbe — nag ponos .n naša moč!
Slov. Kršč.-Soc. Zveza kliče vse resnične prijatelje našega naroda ua, to delo. Največja slovenska izobraževalna organizacija na štajerskem je pred vojno Btela 167 društev, mladeniSkih zvez Je bilo 61, dekliških pa 77, torej poleg izobraževalnih društev še 138 mladinskih zvez. Med vojno Je na ta društval leglo dolgotrajno zimsko spanje, ki ga ponekod še ni pregnala niti jugoslovanska spomlad, katera je prišla v nage dežele, raztrgala vse ovire in spone ter prenovila politično in državno obličje jugoslovansko zemlje. V druitva zopet življenje, prenovljeno, okrepljeno, ve-! selo življenje vsepovsodi! Zlasti naklan njajmo vso pozornost in žrtvoljubno skrb organizaciji naših mladeničev! Vojna jih je odtrgala od doma- in dom*-čega. društva. Njih izobraževanje Je u^ ostalo, pri nekaterih ae niti ni hilo pravi začelo. To bi bila velika izguba duševnega kapitala našega naroda, Ce bi ee moška mladina našega naroda zane-* marjala v izobraževalnem in vzgojnem oziru. Bodi ji torej posvečena nafta prva, najnežnejša. najpožrtvov&lnejSai skrb!
Nova doba, v katero Je stopil naš narod, nam odpira nove cilje ter nalaga nove naloge. V prvo vrsto s® povsodi Btavijo politični cilji. Zato e« mora Intenzivno vršiti politični poduk. Na političnem pozoriSču se pojavlja živahno delovanje raznih političnih strank. Pojasnjevati bistvo in stremljenje posameznih strank, tolmačiti pravo bistvo demokracije, razjasnjevati dolžnost drs Žave napram ljudstvu in dolžnost ljudstva do države, to so naloge, ki se jim ne bo moglo odtegovati nobeno smotre-no ljudsko-izobraževalno delo. Mi etre-' mimo za tem, da si ustvarimo enotno, edinstveno jugoslovansko državo. Dr-i žavna vzajemnost pa zahteva kot predpogoj vzajemno spoznanje med posameznimi panogami troimenskega jugoslovanskega naroda, vzajemno spoštovanje in vzajemno ljubezen. Zato pa moramo naše ljudstvo seznaniti z razmerami, običaji in odnošaji med brati Hrvati in Srbi. Jugoslovanska zemlja ne sme več biti neznana zemlja, o kate« ri je naš narod le nekoliko zvedel iz pripovedk o turških bojih. Čim večje bo spoznanje, tem večje bo tudi zaupanje in tem večja bo medsebojna ljubav. To bo najtrdnejša podlaga za našo novo državo.
Preverjeni do dna svoje duše, 'dat ne more po besedah, sv. Pavla nobeden položiti temelja razven onega temelja, ki je že položen in ki je Kristus, Zveli-čar ljudi in narodov, bomo se pri vsem našem izobraževalnem delu vselej in povsod držali krščanskega temelja-Naše delo bodi torej krščansko, slovensko, jugoslovansko! Z njim bo združen blagoslov in blagobit našega ljudstva in naše države.
Politične novice.
-h Nevarno razburjenje po deželi je povzročil poziv vojaške oblasti k šest-tedenskim orožnim vajam. Vemo iz naj-merodajnejšega vira, da ta poziv ni v nobeni zvezi s koroškimi dogodki zadnjega časa, ker je bil izdan že koncem marca, torej mnogo pred koroško žaloigro. Tembolj se moremo čuditi, da so bili poklicani možje k orožnim vajam ravno ob času, ko se na eni strani opravlja najnujnejše poljsko delo, na drugi strani, ko bi vsled polom* na Koroškem pač najmanj pričakovali orožnih vaj, ampak v slučaju, da vojaška oblast res nima dovolj vpoklicanega vojaštva, mobilizacije. Sočasnost tolikih nesrečnih slučajev je v prvi vrsti kriva sedanjega težkega položaja, kajti o trdni volji svojega ljudstva ne moremo dvomiti, da hoče svojo državo braniti, kakor si jo je s trdno voljo in trpljenjem ustvarilo.
f Še enkrat bomo potrpeli s »Slov. Narodom«, dasi bi ta »najboljši in najdo-stojnejši list na svetu«, kakor ga presoja vsakdp, kdor veruje njegovim lastnim zatrdilom, zaslužil nekaj krepkih besed. Misli, ki so se nam porodile ob njegovem nedostojnem pisanju o dr. Korošcu, bomo še enkrat ohranili zase, Strankarsko prerekanje in otročja nervoznost se nam ob tem času zdi najmanj umestna ter oboje s potrpežljivostjo prepuščamo »Slov. Narodu*, ki očividno misli, da obstoji držav-notvornost v strankarski nestrpnosti in narodna disciplina v brezumnem ner-ganju,
-f- Vsaj »Naprej« naj bi bil bolj pameten kot glasilo jugoslovanske demokratske stranke. S tem nc zahtevamo od »Napreja« preveč in še vedno upamo, da naša želja ne presega njegovih moči,
-h Tako ne poj de naprej. Iz učiteljskih krogov: Pod tem naslovom je napadel predzadnji »Učit. Tov.« »Slovenskega Učitelja« in Slom. zvezo, in sicer zato, ker se je drznil »Slov. Učitelj« priobčiti dopis, v katerem je bilo konštati-ranih nekaj resničnih dejstev, ki so po-kazala na »tovariško« postopanje »tovarišev« od Zaveze. Ne glede na to, da gg Slomškovo svežo na hinavski način pripravili ob zastopstvo v višjem šol. svetu, smo molčali, ko so neprenehoma blatili naše člane, osobito nadzornika Lavtižarja in Simona, dasi jima. — mimogrede povedano — do danes niso prav ničesar dokazali in ic bilo vse le navadno opravljanje. Isto je bilo v slučaju dr. Opeke. Sklicevali so se vedno na »čiščenje«. Toda na čiščenje v svojih vrstah so pozabili. Tako n. pr. Dimnik So danes sedi v višjem šol. svetu, dasi Ima hujše narodne grehe, kakor jih je Imel dr. Opeka in jo celo populariziral Opekovo pesem z napevom v svojem alavnoznanem let. poročilu iz leta 1916. Slovensko Učiteljstvo naj se samo o tem prepriča- Hvalijo se a policijskimi preiskavami in vojaško službo. Mi vemo samo to, da se predsedniku Zaveze ni niti las skrivil in urednik »Tovariša« lahko še danes priobčuje članke, ki ubijajo učiteljski stan. Predsednik Slomškove zveze je bil nadzornik, pa ga niso hoteli oprostiti vojaške Blužbe in je moral kot oče 7 otrok štiri leta nositi vojaško službo. Kaj so leta 1918. naredili z urednikom »Slov. Učitelja« radi pjegovega narodnostnega delovanja, je učitelj stvu dobro znano. Uničili so mu jsdravje, duševno ga pa le niso ubili. Pa se s tem Se nismo nikoli hvalili, ker ja javno delo poštenjak ne sme zahtevati plačila. Komu ste tedaj prizanašali? Ne rabimo vašega prizanašanja in kaj hočete z grožnjami? Stanu na ljubo pmo marsikaj prenesli, le spomnite se na prve skupne seje. Sedaj pa ne bomo več. Slovensko učiteljstvo pa lahko uvidi samo, kje je tisti vzrok, da ne pride do rednih razmer med učitelj stvom. Pa tudi ta dan bo prišel, in sicer takrat, ko se bo čiščenje izvedlo pravično — pa vse strani. Nositelji predvojnega kri-čaSkega sistema morajo pasti!
-j- Ameriški Slovenci, O njih skoro celo dolgo vojno dobo nismo slišali veliko. Potem, ko je Amerika stopila v vojsko, so bile med njimi in nami pretrgane vse zveze. Niso prihajala k nam ne njihova pisma in ue njihovi listi. Včeraj nam je po dolgem času došel prvi slovenski list iz Amerike, »Glasilo K. S, K. Jednote« z dne 2. aprila v slavnostni obliki. Dne 2. aprila je namreč »Kranjska slovenska katoliška jednota« v Chicagi praznovala 25 letnico svojega obstanka. Ustanovil jo je 1. 1894. dne 2. aprila župnik Franč. šušteršič. Jednota je izpočetka združevala 10 omeriških slovenskih društev. Danes združuje K. S. K, Jednota 18.000 Slovencev,
-j- Stavka na zagrebški gimnaziji. Ker ie hrvaška deželna vlada vpokojila profesorja dr. Rudolfa Horvata, ki je znan pristaš Radičeve stranke, so dijaki zagrebške gimnazije zahtevali od vlade, da naj jim pojasni vzrok vpokojitve. Dijaki namreč trdijo, da je bil Horvat eden izmed njihovih najboljših profesorjev. Z odgovorom vlade se pa dijaki niso zadovoljili in se zato v znak protesta 3. t. m. niso udeležili pouka. — »Riječ« trdi, da je bil dr-Horvat umirovljen, ker se je predrznil ugovarjati g. ministru Pribdčeviču. Posebno tedaj, ko je prišla v javnost ona fa-
Sozna »pisarska pomota« z grbom, je orvat pisal o tem v »Jutarnjero Listu«. Njegov odpust iz službe je zahteval pred vsem sedanji poverjenik za notranje stvari Srgjan Budisavljevič.
-f- Proti italijanskemu imperializmu. Pariška »Revue Parlamentaire« priobčuje v svoji 14. številki članek z naslovom »Pod-pirajmo Jugoslovane« in izvaja med dru-
flm sledeče: Ni umestno, da se podtika lovencem in Hrvatom, da so služili v av. strjiski vojski. Če bi bila Evropa Svete Ali-jance manj egoistična, ne bi bila uničila kraljestva Ilirije, ki ga je postavil Napoleon, kralj italijanski. Opazi se, da so Italijanom pri srcu njihovi porazi na Soči, ki so jim jih prizadejali jugoslovanski polki. Ne vsiljujte suženjstva zmagovalcem: tudi Alzačani so bili prisiljeni, da so se bojevali proti Franciji. In končno, ali nam ne dovoljuje sedanje postopanje Italije, da s« vprašamo: ali niso Jugoslovani upravičeno mislili, da bo enak gospodar, kateri je bila včeraj Avstrija, jutri Italija.
4- Kupčije črnogorskega princa. Bel-grajska »Pravda« poroča iz Rima, da se tam javno govori o neki aferi z dovoljenji za uvoz in izvoz, v katero je zapleten bivši črnogorski princ Peter. Trdi se, da je on pri tem zaslužil deset milijonov lir. Ko so alero odkrili, se je princ zgovarjal na italijanskega kralja ln kraljico, ki pa o
tem nič ne vesta. Stvar skušajo na vsak način potlačiti, a ni izključeno, da pride na <}an v parlamentu.
-f Nova revolucija v MehlkL »Journal« poroča: Genoral Villa zbira svoje čete v drŽavi Chihuahua z namenom, da vrže vlado generala Carrauze in postavi vlado upornikov v severnem delu Mehike, Veliko število voditeljev vstašev se je zbralo okoli Carrauze.
Dnevne novice.
—	Odbor koroških beguncev, ki je
bil uvoljen 6. maja 1919, je i? svoje srede izvolil za tajnika g. Fran Aichholzerja, za njegovega namestnika g. Zdravko Kovača, za blagajnika g, dr, Arpejca. Odbor se je predstavil g. predsedniku dež, vlade, ki
i'e obljubil vsestransko pomoč za oskrbo »eguncev, Vsi koroški begunci se tem potom pozivljejo, da takoj naznanijo svoje sedanje bivališče »odboru koroških beguncev« v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4 (Dobrodelna pisarna), kamor se naj obračajo tudi v vseh begunskih zadevah. Beguncem, ki se mudijo za par dni v Ljubljani, je poskrbljeno prenočišče v Deželnem vzgojevališču, kjer se morajo izkazati $ potrdilom begunskega odbora, ki se dobi v pisarni med uradnimi urami. (Od 10. do 12. ure), Nujno prosimo vse begunce, da nemudoma zabeležijo vse jim znane slučaje grozodejstev nemške soldateske in civilnega prebivalstva na Koroškem ter vse tozadevno gradivo čimpreje pošljejo begunskemu odboru. Tudi oni, tu so gradivo kjersibodi že oddali, naj isto še enkrat dajo zapisati ter oddati na gornji naslov. Pozneje došle begunce, katerim je gotovo znanih več takih slučajev, naj se opozori, da vse tozadevno gradivo vpošljejo hitro odboru; istemu naj se odstopijo vsa pisma in poročila z enakimi podatki. Odbor prosi, da se mu prijavijo iz raznih krajev stalni poročevalci.
—	Podaljšanje roka za podpisovanje državnega posojila. Vsled slabih poštnih in prometnih zvez se je pokazala potreba, da se podaljša rok za podpisovanje 4 % državnega posojila do 20. t- m. S tem je dana prilika tudi onim, katerim se sedaj vsled kratkega roka ni bilo mogoče udeležiti pri podpisu, da pripravijo potrebna denarna sredstva in podpišejo kar najvišje zneske.
—- Nov list »Jugoslovanski obrtnik«
izide 10. t. m. List bo glasilo »Jugoslovanske obrtne zveze«, ki se snuje v Ljubljani. List priporočamo vsem našim obrtnikom in prijateljem obrtništva. Naroča se pri Obrtnem tajništvu V. L. S, v Ljubljani, Sodna ulica 11.
—	Naznanilo o sprejemu gojencev v zavod sv. Stanislava za šobko lefo 1919— 1920. V zavod sv. Stanishvi se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, ki so si pridobili potrebne izobrazbe, da morejo vstopiti v I. gimnazijski razred Prošnje za sprejem: je nasloviti na škofijski orainariat; le prošnie obenem s krstnim listom in šolskim izpiičevalom naj starši prosilcev pošljejo po pošli ali pa osebno prinesejo v zavod v času cd 8. junija do 25. junija 1919. — Vodstvo škofijskega zavoda sv Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 7, maja 1919.
—	Kje naj išče naša vojna uprava orožje? V naši bistri Savi pod črnuškim mostom leži vse polno pušk, karabink, strojnic. »Cele vozove jih je,« — tako je povedal neki Ljubljančan, kj je potegnil sam karabiner iz Save. »Orožje ni zarjavelo, samo počrni. Karabiner sem izčistil in je popolnoma dober,«
—	Prikrito orožje. Naši fantje ln možje so ob razsulu avstrijske armade kupovali od vojakov puške, patrope in jih pobirali kar v jarkih. Tisti, ki jih naši državi niso sami vrnili, se morajo zdaj zagovarjati pred okrajnimi sodišči. Znana soba št, 28 v justični palači sprejema zdaj veliko takih ljudi. Eden |e dobil te dni za to 12 ur, drugi 48 ur zapora; puSki pa je že prej zaplenilo orožništvo.
—r Društvo slov. kmetijskih učiteljev ima v soboto 10. maja ob 3. uri popoldne v poslopju Slov. kmetijske družbe odborovo sejo. Na programu je organizacija gosopdlnjskih in kmetijskih tečajev. Udeležba vseh odbornikov nujno T>otrebna. Odbor.
—- Sestanek invalidov se vrši v nedeljo dne 18. maja ob 9. uri dopoMne v Narodnem Domu v Celju. K obilni udeležbi vabi brivec Koštomaj v Celju.
-— Dovolitve sa nakup živil. V smislu t. u. okrožnice z dne 9, aprila 1919, štev. 4647 se objavlja, da je kr. ministrstvo »a prehrano in obnovo dežel izdalo naslednje dovolitve za nakupovanje živil: mestnemu mlinu v Celju za Celje 100 vagonov pšenice iz Osjeka, Dragotinu Seliškarju na Vrhniki za občinske aprovizacije Vrhnika, Borovnica, Preserje, Horjul, 8t. Jošt in Polhov gradeč 15 vagonov pšenicc, 4 vagone ječmena, 16 vagonov koruze in en vagon ovsa. Tvrdki Andrej Sarabon v Ljub-
ljani 22 vagonov pšenice, 10 vagonov koruze, 2 vagona otrobov, 1 in pol vagona moke in 3 vagpne sliv iz Srema.
— Vnovčevalnica za živino ln mast
sprejema zopet naročila za plemenske prasce vsak dan od 8. do 9. ure dopoldne na Zelenem hribu pri Dolenjskem kolodvoru v Ljubljani Kupci naj se tam oglašajo.
Nepravilnosti pri oddaji Besa iz državnih gozdov.
O tem predmetu smo prejeli zopet naslednjo pritožbo:
Nedeljski »Slovenec« je poročal o nepravilnostih pri oddaji lesa iz nekdanjih kneževih, sedaj državnih gozdov na Kočevskem. Deželna vlada je baje razveljavila stare pogodbe in oddala brez vsakega razpisa in brez dražbe letošnjo sečnjo lesa nekaterim privilegirancem, za katerimi se skriva lesna družba »Sava«. Da so take zakulisne mešetarije nedopustne in močno diše po korupciji, je jasno.
Bojimo se pa, da ne bi v takih razmerah tudi razpis, oziroma oddaja lesa dražbenim potom najboljšemu ponudniku preprečila zakulisnih mešetarij izvestnih privilegirancev z vlado. Saj je gozdno ravnatpVjstvo meseca decembra 1918 oddalo okoli 7000 m' lesa nekaterim članom družbe »Sava«, četudi so bile ob razpisu pri gozdarskem uradu v Bohinju predložene boljše ponudbe. Pred tednom dni je bilo vložiti pri gozdarskem uradu na Bledu ponudbe za ca 20000 m5 lesa. Tudi sedaj se javno ba-hajo nekateri člani »Save« po Gorenjskem, da imajo zagotovljeno oddajo lesa, četudi je njih ponudba izdatno nižja. Potemtakem so javni razpisi le pesek v oči in se na merodajnem mestu pri vladi izvestne kroge protežira v škodo državne blagajne, ki tako utrpi lahko milijonske Škode. Deželno vlado torej resno poživljamo, naj se otrese kori-tarjev in ima pred očmi pri oddaji lesa iz državnih gozdov le interese države, ki naj dobi iz gozdov kar največ dohodkov, dočim si žele oni privilegiranci na škodo države le preveč naenkrat ob« gateti.
LJUDSKA STRANKA ZA HRVATSKO IN SLAVONIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 8. maja. Včeraj ob pol 5. uri popoldne se je v katoliškem kazinu vršil sestanek zaupnikov skupine okoli »Narodne Politike«. Udeležilo se ga je veliko število zastopnikov raznih stanov iz Zagreba, z dežele, nadalje zastopniki iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Navzoč je bil tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Program in Statut nove stranke je razložil dr. Peter Rogulja, Sestanek je sprejel naslednjo resolucijo: Zaupni sestanek Hrvatov sklene, da osnuje hrvatsko ljudsko stranko za Hrvatsko in Slavonijo, ki naj bo sestavni del ljudske stranke za ves teritorij države SHS ter naroče odboru, da izvede organizacijo, V imenu Bosne je pozdravil sestanek msgr. Karlo Cankar. — Ministrski podpredsednik dr. Korošec je poslal naslednji brzojav: Srčno pozdravljam in želim najboljšega uspeha za edin-stvo in srečno bodočnost troimenega naroda. — Zvečer se je vršil komerz, ki je bil zelo dobro obiskan.
DOLG TERMIN.
LDU. Berlin, 8. maja. (ČTU,) Iz Pariza javljajo: Francoski poslanik v Rimu Barrere je predlagal, naj Italija kot mandatar narodne zveze upravlja Reko do leta 1973. Do takrat bo za Jugoslovane izgotovljeno pristanišče, ki je oddaljeno od Reke nekaj milj. Potem pa bi Reka pripadla Italiji. Italija se je izjavila za pripravljeno, da na tej podlagi zopet prične s posvetovanji.
SMRTNA OBSODBA NEMČIJE.
LDU Berlin, 8. maja. (DunKU) Ber-llner Tageblatt javlja iz Versaillesa: Mirovna pogodba je napravila na Nemce jako mučen vtis. Sodba nekega navzočega politika karakterizira njih občutje tako-ie: Ta ppgodba pomeni smrtno obsodbo Nemčije, vendar ne smemo pogajanj prekiniti, nego poskušati, da v posamejmih točkah vendar kaj dosežemo. Seveda je vse skrajno negotovo.
LDU Dunaj, 8. maja. (Brezžično.) Se pozno snoči so imeli člani nemške mirovne delegacije daljšo sejo, v kateri so izražali svoje vtise glede mirovne pogodbe. Saja se je pričela o polnoči. Grof Brock* dorff-Rantzau je rekel, da danes ni čas, da bi svoje osebno mnenje povedal javnosti. Minister dr. Landsberg je izjavil, da je mirovna pogodba vsa pričakovanja daleč nadkriliia in da je naravnost strašna, da je razviden iz nje sadistični poizkus Francije, ponižati Nemčijo, da je nemogoče podpisati mirovno pogodbo v taki obliki,
VARSTVO PRED NEMČIJO.
LDU Pariz, 8. maja. (DunKU) Predsednik Zedinjenih držav in angleški premiarni minister sta se zavezala, da predložita senatu Zedinjenih držav, oziroma angleški zbornici predlog, ki ga mora potrditi svet zveze narodov, da morata omenjeni državi Franciji takoj priskočiti na pomoč, ako jo Nemčija peizzvana napade.
POSLANIK HRIBAR V PARIZU.
LDU Praga, 8. maja. (ČTU) »Venkov« javlja, da jc poslanik kraljestva SHS, Hribar, včeraj zjutraj odpotoval v Pari? in da se bo vrnil šele koncem meseca.
LORKOVIČEVA STRANKA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 8. maja. Napredna demokratska stranka (dr. Lorkovič) bo imela 14. t, m. političen sestanek.
ČRNOGORSKI GENERAL V BEL-GRADU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. maja. Danes sta prišla v Be'grad črnogorski general Vukotič in metropolit Ban.
ODKLONITEV PUSTIH ČASTNIKOV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beljjrad, maja. Ministrski svet je sklenil, da §e ruski častniki ne bodo več sprejemali v našo armado. Ruski častniki, ki so bili doslej sprejeti, bodo odpuščeni.
SMRTNA KAZEN ZA VERIŠNIKE.
LDU Varšava, g. maja. (DunKU) Poljska agencija javlja, da je bila v včerajšnji seji deželnega odbora sprejeta nujnost predloga, da se uvede proti ve-rižnikom telesna, v nekaterih primerih tudi smrtna kazen.
UubUanske novice.
lj Somišljenikom krakovskega io trnovskega okraja. Somišljenike S. L. S. krakovskega in trnovskega okraja vabu mo na zaupni sestanek, ki se vrši v petek, dne 9. maja ob 7. uri zvečer v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Prosimo, da se vsi zaupniki sestanka točno in zanesljivo udeleže,
lj Slovenski igralci v Osjek. »Novo Vrijeme» od 6. t. m. poroča, da se je mudil v Ljubljani intendant osješkega gledališča g. Gjuro Prejac, ki je angažiral za svoj«; gledališče gdč, Hano Pirkovo, gg. Povheta, Železnika in Drenovca.
lj Prenočišča za častnike in vojake. Policijsko ravnateljstvo prepoveduje lastnikom hotelov in prenočišč kakor tudi vsem strankam, ki oddajajo sobe ali postelje v najem in za prenočišče, sprejeti častnike in vojake na stanovanje brez tozadevnega dovoljenja štacijskega poveljstva v Ljubljani, Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi od 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 z globo do 200 kron ali pa z zaporom do 14 dni. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 7. maja 1919.
lj Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu tridejansko Blumen-Kadelbur-govo veseloigro: »Pri belem konjičku.
Vstopnice se dobe od petka dalje ▼ predprodaji v jugoslovanski knjigarni (katoliški bukvami), v nedeljo dopoldne v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu in
1	uro pred predstavo pri blagaini.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. aprila do 3. maja 1919, Število novorojencev 13, umrlih 23, od umrlih je 20 domačinov in 3 tujci. Umrlo je za jetikp 4 (1 tujec), vsled mrtvouda 3, nezgode 1, samomora 2, za različnimi boleznimi 10, bil zadušen (deto-mor) 1, za pljučnico 2. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli in sicer: za osepnicami
2	(1 domačin in 1 tu ec), za škrlatico 1 domačin, za malarijo 4 tujci in 1 vojak.
lj Električni tok za Ljubljano in okolico. Pričakovati je, da bodo v doglednem času na razpolago v Ljubljani in okolici poljubne množine električnega toka, katerega bo mogoče oddajati po razmeroma nizkih cenah. Ljubljanski konsumni okoliš bo zelo velik ter bo obsegal najbrže vse večje kraje ljubljanskega okrajnega glavarstva, Za izmero daljnovodov in drugih električnih paprav je treba ugotoviti sedanjo potrebo in bodoči konsum električnega toka v Ljubljani in okolici. V to svrho ae vabijo zlasti Industrijalci, obrtniki in druga podjetja, da tekom 8 dni pismeno prijavijo ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske, koliko konjskih sil in koliko razsvet-ljave bi rabili tekom prvih par let ter koliko po preteku kakih 5 let.
lj Občni zbor podpornega in pravovar-stvenega društva državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani. V nedeljo, dne 4. majnika 1918 se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani pri obili udeležbi članstva občni zhnr gnrej imenovanega društva. Predsednik Zorko otvori ob 15. b pol uri zborovanje s pozdravom tovarišev in poda splošen pregled o društvenem delovanju od zadnjega občnega zbora leta 1915. Tajnik Hiibšer ooroča o administrativnem
poslovanju in da je moralo društvo za časa vojne lc v skromnem obsegu svoje cilje pospeševati, da je došlo v zadnjem času 16 pismenih vlog in da so vse rešene. Nadalje poroča, da doslej še noben član društva ni umrl in da šteje danes društvo 204 člane. Namesto opravičenega blagajnika Jermana poda namestnik Čuden sledeče blagajniško poročilo: prejemki 570 K, izdatki 70 K, ostanek imetja torej 500 K. Računski preglednik Pirman je našel vse račune in knjige v najlepšem redu. Društvena pravila se v dveh točkah nekaj dopolnijo. Posmrtni prispevek za umrlim članom se določi na 200 K. Članarina se zviša 1 K mesečno s 1. julijem. V odbor so se izvolili sledeči funkcijonarji: Karel Zorko kot predsednik, Avgust Jeršek kot njegov namestnik, Ivan Hiibšer za tajni-
ka, Ignacij Pučko za namestnika, Anton Schweiger za blagajnika, Anton Čuden za namestnika, nadalje odborniki: Karel Jeglič, Miha Kosmač, Edvard Gregorič, Rudolf Lukeš, Fran Gaberšek in Jakob Bren-čič. Za računskega preglednika sta bila izvoljena: Karel Pirman in Jernej Milavec. Ko so se končno določili mesečni sestanki vsako prvo soboto in v zimskem času prvo nedeljo v mesecu, zaključi predsednik Zorko zborovanje.
Vestnik S. IC. $. Z.
* Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 4. t. m., smo v našem društvu uprizorili Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce«. Predstava se je izvršila prav dobro; zato pa gre zasluga pridnosti in vztrajnosti naših
igralcev, pa njihovi ljubezni do društva. S tem smo do jeseni prenehali s predstavami. V letošnji sezoni smo podali občinstvu te-le predstave: »Stari in mladi« (Medved, v rokopisu), »Divji lovec«, »Oh, ta Polona«, »Občinski tepček«, »Mater Dolorosa« ter »Za pravdo in srce«; poleg tega igri »V Rim« in »Proti domu« s samo otroškimi vlogami.
Narodno gledišče.
Drama.
9.	maja, petek: zaprto.
10.	maja, sobota: »Moj Bebi«. Izven abonenta.
11.	maja, nedelja, popoldne: »Krojaček junaček«. C 2/52.
11.	maja, nedelja, zvečer: »Moč teme«. A 50.
12.	maja, ponedeljek: »Revolucijska svatba«. B 38.
13.	maja, torek: zaprto.
14.	maja, sreda: »Smrt majke Jugovičev«. B 54.
15.	maja, četrtek; »Moč teme*. Znižane cene. Izven abonenta.
Opera.
9.	maja, petek: »Bajaci« in sEvelina«. A 2/49.
10.	maja, sobota: »Mamzell Nitou-che«. Izven abonenta.
11.	maja, nedelja: »Boheme«. Izven abonenta.
12.	maja, ponedeljek: zaprto.
200 K m^ SuSvAS5eE
z dvema sobama in kuhimo. — Na-dtiMna poiasnila daje restavracija „IJOVI 3VET", Ue-.arije Terezije cesta
So^na oorn iurs ottoiovmT{o\eirev
se po ceni proda. Izve se v pisarni Ž v. zveze v Šmatcl, posa Kationi je.
E' ej|j rp mlad pes manjše vrste, čiste-Ft'{jJI Ju ga plemena, ta^el, forlerier n t i pudeli. Cenjene ponudbe z označbo starosti in ccno nai se pošljejo pod »pr jaielj živali« 2034 na upravo lista.
BoSnj njfjčfl skoro nov in pelerina iz ilil fi Rju gumi), blaga, oboje predvojno blago se proda. Pojasnila daje F. U. /iaistr, j)uši:ar, Šelenburgova ul. 6
VM irgovrsK pomočnik
z mešun m blagem na Štajerskem ali na Kranjskem. — Naslpv; P. Slavko, Dob štev. 30 pri Domžalah.	2938
Vec sorelolli Krola^KiH pomoCiilscov
sprejmem takoj v trajno delo. — Alojzij Š1MNOVx.C, v LJUBLJANI, Pred škofijo štev. 3.	2041
mm Seiiior, & S
naznanja, da je otvorila modni salon, ter se priporoča cenj. damam za obilna naročila.
tlnritnrlcliira popolnoma veSCa Mi-
ilUUlUi !j1Iu U govodstva, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, z večletno prakso, se sprejme takoi. Ponudbe s priloženimi izpričevali pod D. R. 2777 na upravništvo ..Slovenca",
?a izobrazbo 6 letnega
___m________dečka se išče za nekaj
ur na dan. Biti mota zdrava. Ponudbe pod Vzgojitelj ca na upravo Slovonca.
GOSPOUlM
Pridal pošieaa deklica
7a vsa dela se sprejme v trgovsko hišo v Ljubljani. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2S98.	(3)
v trgovino se spieime. L. Knez, Krško.
UtljH MU
IzvJ S'3 v Komenskcya ulici štev. 21
iANIN
dcJjro ohranjen, se kupi po primerni ceni. Naslov v upravi lista pod št. 2317
Več
se bode dajalo
vngonov živega m na drobno m!
debelo od 8. do 17. maja. Apno sc dele vsak tedeu. — Franc Sodlaj, trgovec, Stranje pri Eamuiku.
Suho meso
slanino, mast, loj, klobase pošilja na drobno ,in debelo Venčeslav VlTilK, Prjedor, Bosna.
KoroCajie »Slovenca"!
Dščs se objekt, ki bi se mogel uporabiti za tovarno lesne robe. Tovarna mora imeti vodno moč in mora ležati v neposredni bližini železniške postaje.
Ponudbe s točnim opisom in ceno je poslati na naslov: JAVOR, d. d., prej I. hrvatska stolarska i tapetarska udruga, ZAGREB.	2936

2928
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je naš srčno ljubljeni, predobri soprog oziroma oče, gospod
vgust Repič
sodarski mojster, posestnik ln ljubljanski meščan
dne 8. maja zjutraj po dolgi zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere zatisnil za vedno svoje trudne oči.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v soboto ob l. url popoldne U hišo žalosti Koiezijska ulica št 18 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se rajnika položi v rodbinski grob k večnemu počitku.
Slovesna zadušnica bo dne 12. maja ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 8. majnika 1919.
Mariia Repič, soproga. Fanči dr. šlechtova roj. Repič, hči, Franci Eepič, sin, dr. Alojzij Žlechta, polk. zdravnik, zet.
(Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.)
V bolnici bratovske skladaice v Trbovljah
sc sprejmeta	2895
izurjeno v slovenski in nemški stenografiji ter strojepisju išče dr. Ivan uovrenčič, odvetnik v Liualjanl, Miklošičeva cesta st 8 nastiroii .Ur.iana
Proda so popolnoma nova, kompletna
salonska oprava
za budoir, - iz proste ro<<e v sc*bo!o dne 10. maja 1919 od pol 3. do 6. ure popoldne v Ljubliani. Bleivvisova t 27, vhod iz Knaflove ul. 13, priti, desno.
Proda se tiiša
z gozdnima parcelama na prostovoljni dražbi v Bohinjski B str el 1/ nekdai restavracija Peter Mavrtč, pripravna za trgovino ali obrt. Dražba bo v nedeljo 11. majnika ob 3. popoldne pri gostilničarju Fianc Rauhekariu v Bohinju. Slika hiše v upravništvu „Slov.-2891i2)
Laneno seme
kupuje po najvišji ceni	2893 (3)
LEOPOLD riNiJZ, trgovec v Krškem '
bolniška
Plača z dokladami vred mesečno 5-19 K 75 vin, — Stanovanje v bolnici.
Nastop službe i5. majnika.
Pogoj: samski stan. — Ponudbe z dokazili sposobnosti in dosedanjega službovanja je nasloviti na:
Bratovska skladnlca, Trbovlje.
Ifsina f '.*£t>a.
Več petovain^« uratfnlkov
proti mesečni plači in proviziji sprejme slovanska zavarovalnica. Ponudoe pod „Staina služba" 2881 na upravništvo »Slovenca"
Nudim staro in novo o dnevnih cenah. IVAN OG iN, Lavcrca pri Ljubljani
PRVE VRSTE
2788 (3) Vprašanja na
LAZAR POPOVIČ,
OTOK, SLAVONIJA.

Po težki operaciji je nenadoma preminula naša ljubljena hčerka in draga prijateljica, gospodična
CIRILU ilELEift
učiteljica v Novi žtlftt
Pogreb naše nepozabne bo v soboto, dne 10. maja ob pol 2. uri popoldne iz deželne holmce.
Ohranite ji blag spomin!
Ljubljana, 8. V. 1919.
Žalujoči ostali.
Nudim t>rezobvezno, dokler zaloga: l.a 66 °!o jedrnato milo v kosih po 500 gr po K 8 20 za komad, I.a 66 % mila ž a brltie v kosih po 100 gram., komad 2 K. I .a 50°/o toaletno mlo v kosih po 100 gr„ komad 2 K. Naročila od 5 kg naprej po povzetju ali predplačilu sprejema Franc Oset, veletrgovec, Vransko pri Celju.
prvovrstno pralno in toaletno ima v zalogi Jos. Raišter. trgovec v Šoštanju Stajetsko. Zahtevajte vzorce in oferte.
je zopet začela izdelovati
Tovarna lesnih izdelkov ln upognjenega pohištva
rSt
Duplica — Kamnik
Kompletne opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust.
V_ 2179
staro in novo slivovke rum Itd. nudim po nai-nižjih cenah. Kupujem
imeni.
Rani, Kranj.
Zadružna zveza v Ljubljani razpisuje službi:
Lastnoročno
V svojem iu v imenu sorodnikov naznanjam tužnim srcem, da je moj blagi oče
Teodor Dreanig
polkovnik v p.
po dolgi bolezni dno 6. t m. v Dubrovniku spravljen z Bogom preminul v 8J. letu.
Sv. ma-a se ho darovala v soboto 10. t. m. ob 9, uri dop, v cerkvi na Rožniku.
Ljubljana, 8. maja. 1919.
Teodor Drennlg, polkovnik, sin. Pavlina Diennig roj. Aaa-raovič. sinaha, Teodor Drenn. y, kapetan v jetništvu, vnuk. Jerica Drennig, vnukinja.
pisane prošnje z dokazili o usposobljenosti, dosedanjem službovanju ter zahtevki o plači je poslati do 24. maja 1.1. ravnateljstvu, Dunajska cesta 38.
2 bančna uradnika
z menjalnično prakso se sprejmeta za Ljubljano. Ponudbe z na>-vedbo dosedanjega poslovanja pod znamko »bančni uradniki 27i na Anončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana.


V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pil-
jateljem in znanccm pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni oče, stari oče in tast, gospod
Nikolaj Žunič
zasebnik
v sredo dne 7. maja 1919 ob 7. uri zvečer po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreo pr°dragega poliojn ka se vrSi v petek dne 9. maja ob 4. uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. maja 1919,
Mara Adamič roj. Žunič Ernest In Joško ŽunlC
sinova.
Anion Adamič, trgovec Mici, Zvonko, Žlvko, Miloš Adamič
zet.	vnuki.
• zd<i|« Konzorcij .Slovenca«.

VII
\NERVOZNE
boli, pritisk krvi, pomanjkanje spanja, migreno, prenapetost, niigljanje pred očmi, slabe oči, šumenje v ušesih odpravlja Fel-lerjev
ELSA-FLUID
6 dvoinatih ali 2 specijalni steklenici 19 kron. — Staro preizkušeno odvajalno, tek vzbujajoče in zaprtje odstranjujoče sredstvo so Fellerjeve rabarbarske
ELSA-KROGLJICE
6 škatljlc 9 K CO v. Edino prave pri lekarnarju E. V, Feller, Stub.cn, Elsa trg 134
(Hrv. Zng.) Omot in poštnina so računa posebej najcen. Kdor naroči v*fc njwnr.ni. mnogo prihrani.
eospoDUKSHH zutm n umumi
je ravnokar prejela
V zalogi ima tudi
klapo apno in razne vrste mšia; blagovolite se oglasiti pri njej.
^AZGLiAS.
V nedeljo, 11. t. m. ob 2. uri popoldne
se bo prodajalo
v pivovarn! v Lescah
več tisoč kosov
zidne in strešne opeke
in 20 metrov visok
dimnik zidan iz opeke.
fJliPko Konenčan, Vrhnika.
2921 (S)
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani
Jugoslovfeas tisKurna v Liubljaai.