Sl-12 (1339) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 20. marca 1975 iir3/'31975 'e ''st odlikovan z redom J^LUGEZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ZaPis pbjavljamo f0steh navinih -m- ki bil° v i S .W Priln JCgDV zaPis na 2AMBUR§K;n^ "osi naslov . ^evec ki zv°n ne kli- i L°w? °kulturnihTn^eni ,sPor°či-V1«0 Pobrali int°^° b' boste Polkom. mi lntervju s Petrom i Kot jp ~ Jnašnja Prii0 oblčajno, prinaša G« ■ Zanimivosti Ugi Strani •! v'ph Pero" ;«'k na. sred'"i ' l ll0' "a šes ",b/an^e za raz" t frbiiki S s£ani med sa-i njci pa potenca, med K^Stiklj!|lmpiJskega prvaka Žalna svečanost na Javorovici V spomin na padle borce Cankarjeve brigade v nedeljo dopoldne je bila na Javorovici v Gorjancih žalna svečanost, na kateri so počastili spomin na 146 borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade, ki so paaii v tem kraju 16. marca 1944. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole „Martin Kotar", godba na pihala iz. Šentjerneja ter Šentjernej-ski oktet. Slavnostni govornik je bil prvoborec in borec Cankarjeve brigade Ivan Bemot. Prvoborec Ivan Bemot govori zbranim na Javorovici. (Foto: Doki) Samorastniki, ki izvažajo znanje Med obiskom na Dolenjskem si je Janez Barborič, predsednik slovenskih sindikatov, ogledal šentjernejsko Iskro - V načrtu nova tovarna Pbh f®hss Da ne mote biti dober politik, kdor se zabubi v svojo pisarno, so bile prve besede inž. Janeza Barboriča, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, koje 14. marca obiskal Dolenjsko. V Novem mestu so ga seznanili z gospodarsko in samoupravno rastjo občine ter mu še posebej potožili o težavah, ki jih čutijo pri družbenem dogovaijanju o splošni in skupni porabi v letu 1975. V Šentjerneju, kamor se je tudi n^otil, pa je predsednik slovenskih sindikatov prisluhnil informaciji o gospodarskih vprašanjih, razvojnih možnostih in samoupravnih odnosih Iskrine tovarne uporov in potencio- metrov, ki si jo je poprej tudi ogledal. Z rastjo, prizadevanjem in razvojnimi načrti kolektiva te tovarne, ki je sicer TOZD lEZE, je Barboriča seznanil direktor Ludvik Simonič. Dejal je, da je dejavnost tega kolektiva vznikla in se razvijala vzporedno z ras^o jugoslovanske elek-tronske industrije. Kolektiv šentjernejske Iskre je izrazito samorastriiški. Za tehnologijo niso nakupovali tujih licenc, vse, kar je danes videti v tovarni, je plod domačih „možganov". Svojo tehnologijo zdaj že celo „izvažajo". Predmeti so uvedli proizvodnjo uporov v neki indijski tovarni, zdaj pa zorijo načrti za tako sodelovanje v Ekvadorju. SEVNICA: „DA" ZA SKUPNO PORABO Na vseh treh zborih občinske skupščine, pred tem pa še samoupravne interesne skupnosti na svojih sejah so v soboto sprejeli družbeni dogovor o skupni porabi v občini. Prednost so dali otroškemu varstvu, v usklajevalnem postopku pa so v glavnem „krajšali" pri kulturni in telesnokultumi skupnosti. Torej so v Sevnici postavili piko na i prvi med dolenjskimi občani. V sevniški občini predlagajo tudi dodatek k dogovoru. Medtem ko je proizvodnja uporov skoraj v celoti avtomatizirana, je pri izdelavi potenciometrov še marsilcaj ročnega. Kot so povedali Barboriču, bo v Šentjerneju že v bližnji prihodnosti zrasla nova tovarna potenciometrov, za kar investicijski program že pripravljajo. I. Z. SERGEJ KRAIGHER V KOSTANJEVICI 17. marca sta obiskala Galerijo „Božidar Jakac" v Kostanjevici predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Sentjurc. Posebej sta pohvala prizadevanja pri obnovi kost^je-viškega gradu in skrb organizatorjev, da bi dali nekdanjim samostanskim prostorom nov smisel. Istega dne je obiskala to kostanjeviško umetnostno ustanovo skupina študentov z univerze v Haagu. Dan poprej, se pravi 16. marca, pa se je v Kostanjevici mudil predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Pavle Savič. Po razstavi ga je vodil sam mojster Jakac. Galerijo „Božidar Jakac" je v zadnjih dveh mcsecih obiskalo nad 2.000 ljudi. Tolikšnega obiska v tako kratkem času do zdaj ni doživela še nobena kulturna ustanova na Dolenjskem. STUDENTI IZ HAAGA V KRŠKEM v Krškem se mudi ta teden šestnajst slušateljev podiplomskega tečaja na inštitutu za družbene vede v Haagu. Udeleženci študijske ekskurzije so iz enajst dežel v razvoju. Zanimata jih predvsem položaj in vloga knte-tov v Jugoslaviji. V ponedeljek sta gostom predstavila krško občino njen predsednik inž. Niko Kurent in direktor Agrokombinata Krško Stane Nunčič. Popoldne so jim razkazali zanimivosti Kostanjevice. V torek so študenti obiskali kartuzijo Pleteije. Udeleženci so se po prvem dnevu bivanja v Krškem razdelili na štiri skupine. Ena proučuje kooperacijo, druga spoznava ^upščinski in politični sistem, tretja vsak dan obišče po štirih kmete, četrta pa vsak dan po eno krajevno skupnost, kjer ji predstavijo delo lokalne samouprave. J. T. NOVO MESTO: JUTRI O CVRSTIJVI REGIJE Sodelovanje in povezovanje na Dolenjskem je nedvomno aktualna tema leta. Po ustanovitvi regionalne skupnosti občin o tem češče razpravljajo in sklepajo. Dosedanje uspehe in neuspehe bo na jutrišnji seji ocenil medobčinski svet ZK za Dolenjsko. Gre za kruh - naš kruh Med bralci Je prav gotovo malo takšnih, ki ne bi vedeli, kakšne skrbi in težave za spravilo pridelkov, se pravi tudi za jesensko setev, je povzročila minula jesen. Tisti, ki se ubadajo z zemljo, naj bi poskrbeli, da bo v najkrajšem in za setev najprimernejšem času posejano zdaj tisto, česar - ne po lastni krivdi - niso mogli opraviti jeseni. Kajti v bistvu gre za kruh. Jesenski izpad je bil tolikšen, da ne dopušča nobenega dvoma o tem, da uresničevanja težke naloge za uspešno spomladansko setev nikakor ne gre zvaliti zgolj na ramena kmetovalcev, marveč morajo pri tem sodelovati tudi tisti, ki kruh jedo. Spomladanska setev in njen uspešen zaključek bi morala postati stvar vseh družbeno organiziranih sil. Mislim, da ne gre za nobeno kampanjo, še manj bi to smelo postati in ostati zadeva ene kmetijske sezone. Vsaka setev, ne le sedanja spomladanska, bi morala biti stvar celotne družbe, vsake ožje družbene skupnosti in vsakega državljana. Ne v tem smislu, da bi vsak skrbel za seme ali za umetna gnojila, in ne v tem smislu, da bi se moral vključevati v takšno setev udarniško ali fizično. Nikakor. Vsekakor pa bi se moral zavzeto in prizadeto zanimati, kaj se ob tako pomembnih nalogah na zemlji in s setvijo dogaja ali bi se moralo dogajati. Šele tako bo spomladanska setev postala splošna družbena akcija, na katere potrebnost so letos opozorili družbenopolitični dejavniki. Pri tem bi morali storiti samo še en korak: celotno kmetijstvo bi moralo postati skrb vse družbe. ŠTEFAN KUHAR i NV s podporo občin nad kmetijsko »krizo« Posvet slovenskih občin v šmarjeških Toplicah: kako uresničevati vlogo občine v kmetijstvu J .v • r ? ■ 6,57 -------:-:- ^0 ^op/o začne pomlad, medtem ko je in dni prej nagnalo drevje v cvet. ' ^^^etek n • ^ Novega mesta že marsikje cveto ^ po /e X Suhorja v Beli krajini. (Foto: Ria „Ni vsako angažiranje občin v gospodarstvu nujno protiustavno. Še manj velja to za kmetijstvo, ki s svojimi gospodarsldmi, prostorskimi in socialnimi sestavinami predstavlja eno od najraznovistnej-ših področij družbenega dela in je zato v središču pozornosti vseh občanov in s tem občine S temi besedami je na posvetovanju o uresničevanju , ustavne vloge občine na področju kmetijstva, ki ga je 14. marca v Šmarjeških Toplicah sklicala Skupnost slovenskih občin, naglasil izjemen pomen kmetijske politike republiški sekretar za i«* , Kus "k Iri8raH • marca, ie «ad»cgj. ^ Dr?0stu če? Q 8a cest-Vii ^s m„ favo» opra-cjal° ls?stu- nanj je Vai4X0™jakov C? 8ram07l° ton> nalo-s. h6*1 vozu .m- skupna ^ swd°konč^ bua 345 ^^Sj^ovgkaporoči-5%o VsaJ dva treba %da p°ročiln itleseca> že a 5e °8lavit konca do". del°. ki 1 PH u.^'aJ t ira „g lađ il ve n)n.vozišča ^ on 0tVotit» S je D[e. ?'mskem N k^ca za S;>» tuaV* bo fcte£«St Teden cvička-tradicija Prireditev dokazala, da najbolj priljubljenemu slovenskemu vinu ne bo zmanjkalo oboževalcev J kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar. Tov. Zidar, za njim pa še podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Rado Dvoršak sta govorila o številnih nalogah in akcijah, v katerih so dolžne sodelovati vse občine. Ekonomski položaj kmetijstva se je zaradi „škarij cen" lani zelo poslabšal, tako da je v nevarnosti akcijski program za leto 1975 in predvidena stopnja rasti. V akcijskem načrtu je predvideno, da se bo letos povečala 4cmetij-ska proizvodnja za 2,5 odst, kar pa je zelo veliko, če upoštevamo pretekli dobri letini in krizo v živinoreji, ki traja že več kot eno leto. Vendar pa je zdaj kmetijstvo bolje organizirano in pripravljeno (sprejet je družbeni dogovor o razvoju kmetijstva 1975 - 1980, ustanovljeni razvojna skupnost Slovenije in živinorejska poslovna skupnost, aktivnejša je vloga Zadružne zveze Slovenije, integracije itd.), tako da bo z družbeno vsesplošno podporo l^ko kos zahtevni nalogi - pridelati kar največ hrane. Izjemne pozornosti mora biti deležno zlasti poljedelstvo, ker je v preteklosti počasneje napredovalo. Kot že rečeno: tudi občine bodo morale bolj kot doslej podpirati kmetijstvo, spodbujati razvoj pospe- ševalne službe, sodelovati v regresiranju, voditi ustrezno zemljiško politiko itd. Pred kmetijci je ta čas več važnih nalog, saj je treba obsejati vse površine, povečati pridelke zlasti pri koruzi in krmnih rastlinah, zadržati rast stroškov, kolikor je mogoče, ter tako prebroditi sedanje težave in s tem odpreti nove perspektive za kmetijstvo. Na posvetu v Šmarjeških Toplicah je o problemih dolenjskega kmetijstva poročal inž. Jože Tanko, direktor KZ Novo mesto. Udeleženci - ti so bili iz vseh slovenskih občin — so si po končanem zasedanju ogleddi eno izmed preusmerjenih dolenjskih kmetij ter tovarni „Dano" in „Ko-linsko" na Mirni. M. LEGAN V sredo se je v hotelu Kandi-ja končal „Teden dolenjskega cvička", prireditev, ki postaja tradicionalna. V slabem tednu jo je obiskalo več tisoč ljudi. Vrhunec prireditve je bila, če seveda gledamo s širšega vidika, podelitev diplom, priznanj in pohval pridelovalcem cvička letnika 1974. V oceno in po-kušnjo je dalo cviček 71 vinogradnikov. Do konca tedna bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, v nižinah deloma dež, delom; sneg. Komisija, ki jo je vodil prof. inž. Miran Veselič, član mednarodne degustacijske komisije, je odločila, da imajo letos najboljši vinski pridelek F rane Martinčič iz Smalčje vasi - cviček z Vrbove, Jože Gorišek iz Brezovice - cviček s Pleterskega hriba, Vlado Plavc iz Smihela pri Novem mestu - cviček z Ruperč vrha, Jože Frelih iz Sentruperta — cviček iz Zadrage, TOZD Hmeljnik iz Novega mesta - cvičck z Vinjega vrha, Stane Oklešen iz Novega mesta -cviček z Ljubnega, Angela Starič iz Trebnjega - cviček z Gričevja, Nace Kovačič iz Novega mesta - cviček z Vinskega dola, Nace Colarič iz Velikega Mraševega - cviček iz Bočja in Anton Avsec iz Krškega - cviček z Goleka. Za širšo javnost pa je bil seveda najbolj privlačen tisti del Tedna dolenjskega cvička, ki se imenuje pokušnja. V privlačno urejeni dvorani hotela Kandija je poskusilo letino več tisoč ljubiteljev dobre kapljice. Sode, ki so bili popiti, je v mmiohodu skozi mesto spremljala celo trebanjska godba na pihala, kar je dalo prireditvi dodaten čar. Vinogradniki, ki so sodelovali na Tednu dolenjskega cvička, so se za novomeškim hotelom Kandija zbrali ob stari leseni stiskalnici, ki je stiskala dobro kapljico že njihovim dedom in pradedom. (Foto: S. Mikulan) iiniBiii nifiBil tedenski mozaik v Parizu je r 69. letu življenja umrl človek, za katerega so rekli, da je imel najlepši otok, najlepšo jahto in najbolj znano vdovo na svetu - Aristoteles Onassis. Zapustil je ogromno bogastvo, ki so ga ta teden časnikarji ocenjevali na več kot tri milijarde dolarjev. Bil je neverjetno znana osebnost, človek, za katerega prijateljstvo so se potegovali tudi mnogi državniki. Začel je iz nič kot osemnajst letni revni mladenič iz Smirne, v Turčiji. Obogatel je med in takoj po drugi svetovni vojni in to predvsem z ladjami V zadnjih letih življenja je sple-tel ogromno mrežo poslovnih interesov. Imel je več kot sto velikih ladij, rafinerije, cele stanovanjske četrti, blagovnice, različne tovarne, turistične urade, banke in kdove kaj še. Menda^ tudi sam ni vedel, kje vse ima svoja podjetja in koliko mu nesejo. Njegova soproga Jacqueline je postala tako že drugič vdova (prvič po smrti svojega prvega moža, Johna Kennedyja, nekdanjega ameriškega predsednika) in je prišla v bolnišnico, kjer je umrl njen drugi soprog, šele po njegovi smrti. Pravijo, da je bil Onassis tudi najbolj popularen človek dvajsetega stoletja. Sedaj zatrjujejo, da bo njegovo veli krnsko bogastvo razpadlo in da Grčija, njegova domovina, ne bo od tega imela skoraj nič. Ce bo tako, potem se bo nadaljevala pralna še iz časov, ko je bil živ. Kljub temu, da je bil Onassis namreč neznansko bogat, je imela njegova domovina od tega komaj kaj, saj so, denimo, njegove ladje plule pod tujimi (večinoma panamskimi) zastavami in je tudi del dobička od njih (davki) šel v druge dežele . .. konec gospodarskega imperija... Medtem pa so v Združenih državah Amerike znova obudili zgodbo o Patriciji Hearst, izginuli hčerki tiskarskega mogotca Hearsta. Že pred več kot letom dni so jo ugrabili tako imenovani pripadniki Simbioni-stične osvobodilne armade. Ko je menda kasnejć sodelovala (očitno prostovoljno) v nekem bančnem ropu, je FBI izdala za njo tiralico. Sedaj so jo menda znova viddi. . . ali bo roka pravice . ..? GNOJENJE ZA ZAČETEK I Na tehtnico: stroške in koristi gnojenja Na živinorejsko-veterinarskem zavodu praiijo, da kmet, ki želi strokovno pomoč in kredit za preusmeritev in modernizacijo svojega posestva, mora najprej začeti bolje gnojiti. Šde takrat, ko pridela več krme in dokupi toliko živine, da napolni vse kote v starem hlevu, dobi kredit za ureditev sodobnega hl^va. Tak vrstni red preusmeritve kmetije temelji na gospodarnosti. Pokazalo se je, da krmljenje živine le iz vreč, z močnimi krmili, ni donosno in tudi v pri- TELEGRAMI BUENOS AIRES - V Argentini je strmoglavilo vojaško letalo vrste fokker f-27 z 42 potniki in 5 člani posadke. Med ponesrečenci so tudi civilisti. Ubilo se je več žensk in otrok. Uradno so sporočili, da so nesrečo zakrivile ,,zelo slabe vremenske razmere". RIM - V italijansko glavno mesto je dopotovala delegacija ZKJ, ki se bo udeležila 14. kongresa komunistične partije Italije. Kongres bo trajal šest dni. Našo delegacijo vodi Aleksandar Grličkov. ŽENEVA - Tu se je začelo zasedanje konference OZN o mednarodnem pravu o moijih. Konferenco, ki bo trajala 8 tednov, je otvorila njena predsednica Shirley Amerasinge iz Sri Lanke. BEOGRAD - Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je sprejel sovjetskega veleposlanika v Beogradu Stjepakova. Ta mu je izročil povabilo CK KP SZ, prezidija in vlade za sodelovanje naše partijsko-državne delegacije na proslavi 30-letnice zmage nad fašizmom 8. maja letos v Moskvi. BUKAREŠTA - Romunska skupščina je včeraj znova izvolila Nicolaja Ceausescuja za predsednika SR Romunije. hodnjih letih ne bo. Obdržali se bodo le tisti živinorejci, ki bodo sami pridelali kar največ potrebne krme. Pridelek pa je moč zvečati predvsem z boljšim gnojenjem. Ko je na kmetiji več živine, je tudi več hlevskega gnoja in gnojevke. Nikjer pa ni toliko, da ne bi bil potreben še dodatek umetnih gnojil. Kar velja za pridelovanje krme, velja za vse druge kmetijske pridelke. Kdor želi bogato žetev, mora izdatno gnojiti. Mnoge kmetovalce pa je zmedla podražitev gnojil, ki je bila lani izredno visoka, dohodki za živino pa mali. Denarja je premalo za vse potrebe. Toda ali je prav, da bi najprej in najbolj varčevali prav pri gnojilih? ! Niso se podražila le gnojila — sorazmerno pa so se najbolj -ampak tudi kmetijski stroji, gradbeni material, zaščitna sredstva in seveda tudi krmila, ki naj bi jih nadomestili z lastnimi pridelki. Kme^e pa še vedno kupujejo kmetijske stroje in urejajo hleve, če dobe kredit. Na ta račun zmanjšujejo izdatke za gnojila. Kako ne bi, ko pa se povsod govori, da se gnojenje z gnojili ne splača več? ! Ali se res ne splača ali se morda le splača? Vsi kmetovalci vedo, da bodo brez gnojil BRUSELJ — Belgijsko glavno mesto je bflo predvčerajšnjim podobno mestu v izredneitt so preprečili demonstracije ekstremne, flamske frakcije „Tal akti Komiti", ki so gr0^o^ne # spremenile v splošni nered. Po ulicah mesta je bilo videti približno 3000 policistoV' konjenice, oklepne avtomobile in v zraku helikopterje. Zaradi močnih policijskih^S".- qV gla«1' stranti niso mo^i prodreti do občinske hiše, ki je bfla zaradi „ločenih okenc' nj (Telefoto: UPI) Iz zadnjega PAVLIHE - Ko] eokate, ne boste kupili meso? - Ne, Sokom no rozprodojol pridelali manj. Le redki pa menda računajo, koliko bodo izgubili zaradi manjšega pridelka in v kakšnem razmerju bo ta izguba z izdatki za gnojilo, če bi ustrezno pognojili. Ali morda površno menijo, da bo zaradi manjšega pridelka imela škodo le dru^a in ne tudi oni oziroma predvsem in najprej oni? Potrebni so čisti računi. Podražitve raznih stvari, ki jih potrebuje kmetijstvo, ni moč kriti z manjšo porabo gnojil. Pridelovalne stroške je treba obračunavati po posameznih dejavnikih. Z dražjimi kmetijskimi stroji bo obdelovanje zemlje dražje. Zaradi tega pa ne bo zraslo več krme in dmgih poljščin, kot če bi take stroje kupili pred leti po veliko nižjih cenah. Večji pridelek, dosežen z boljšim gnojenjem, je torej treba postaviti le nasproti izdatkom za gnojila in ne nasproti vsem pridelovalnim stroškom. Ce se npr. s 500 kg porabljenega gnojila pridela za 1.000 kg koruze več, se bo izdatek za gnojilo obrestoval od pomladi do jeseni z več kot 100 odstotki. -Seštevki vseh pridelovalnih stroškov pa bodo morda kljub temu večji od vrednosti pridelka po dnevni ceni. Podobni računi se lahko naredijo tudi za druge pridelke. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Priprave družbenih razvojnih načrtov za prihodnje srednjeročno obdobje — za "obdobje med leti 1976—1980 — so sedaj, bi rekli, na vrhu naših strateških operativnih prizadevanj. V skupščini SFRJ so prejšnji teden, v sredo, posvetili tem vprašanjem osrednjo pozornost na zasedanju obeh skupščinskih zborov. Ob tem je generalni direktor zveznega zavoda za družbeno planiranje v svojem ekspo-zeju pred delegati^skupščine SFRJ, ko je govoril o razvojnih možnostih Jugoslavije v prihodnjem srednjeročnem obdobju, poudaril, da je treba vzporedno z uresničevanjem razvojnega programa opraviti tudi obsežno delo pri graditvi našega gospodarskega sistema, tako kot to določajo nova ustavna določila. Izdelati je treba takšen sistem samoupravnega planiranja — je dejal - ki terja tudi spremembe našega dosedanjega razumevanja o družbenem planiranju. Tu gre predvsem za razvoj funkcije združenega dela kot temeljnega nosilca planiranja v samoupravnem sistemu. £)elegati skupščine SFRJ so sprejeli sklepe, ki naj bi omogočili opraviti že letos te obsežne naloge. Pozitivno je bilo ocenjeno prizadevanje pri pripravi temeljev za izdelavo skupne razvojne politike v državi. Posebno pa so delegati v razpravi poudarili, kako pomembno je, da dobi pri celokupnem procesu planiranja odločilno vlogo družbeno delo, ki naj se kar najbolj angažira pri oblikovanju naše prihodnje razvojne politike. V razpravo o družbenem razvoju Jugoslavije za prihodnje srednjeročno obdobje se morajo aktivno vključiti prav vse organizacije združenega dela in njihove asociacije, je bilo rečeno. Sprejet je bil sklep, po katerem mora zvezni izvršni svet do 10. junija pripraviti osnutek predlaganega dvažbenega razvoja za obdobje prihodnjih petih let. Na republiški ravni pa so dobile v minulih dneh pomemben poudarek razvojna vprašanja našega kmetijstva. Posebej omenimo sejo • predsedstva kmečke sekcije pri RK SZDL Slovenije, kjer so prejšnjo sredo razpravljali o integracijah ter združevanju dela v kmetijstvu. Poudarili so, da nobena integracija v kmetijstvu ne sme iti mimo občinskih kmečkih sekcij SZDL, saj je treba pri teh integracijah — ob političnih ocenah zanje — upoštevati dejanske interese kmečkih proizvajdcev, ne pa, denimo, nekakšnih interesov komercialne strani, kar se je doslej tudi dogajalo. Rečeno je bilo, da morajo kmetje odločati kot samoupravljavci o pogojih in rezultatih svojega dela - ne pa da o tem v njihovem imenu odločajo drugi. Združevanje dela v kmetijstvu Poudarjeno je bilo tudi, da je treba kmetom zagotoviti otipljive bodoče koristi, ko gre za njihove odločitve glede novih investicij. Zagotoviti jim je treba dolgoročne pogodbe v kooperacijskih procesih - saj bo kmet le na takšni podlagi lahko zares preudarno vlagal denar v svoj nadaljnji razvoj, v razvoj kmetijske proizvodnje. Rečeno je bilo tudi, da moramo takoj izkoristiti velike površine plodne zemlje, ki ostaja pri nas še neizkoriščena. Ta akcija pa ne bo nikoli zaživela, Če ne bomo začeli takoj ustanavljati zemljiških skupnosti, v katerih bo imel glavno besedo kmet — kajti le kmet pozna resnično in pravo vrednost obdelovalne zemlje. Tretje vprašanje, ki je bilo minuli teden tudi v ospredju, pa so bile razprave v zvezi z našimi zdomci — z. njihovim vračanjem oziroma sploh v zvezi z njihovim ponovnim zaposlovanjem v domovini. Na seji koordinacijskega odbora za vprašanje naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, odbora pri RK SZDL, so prejšnji petek vsebinsko načenjali to problematiko. Opozorjeno je bilo na gospodarske razmere v tujini, ki lahko povzročijo pritisk na povratek naših zdomcev. V Sloveniji je največji problem zdomcev v Pomuiju, saj je od tam največ naših delavcev zaposlenih na tujem. Zato bo tam nujno usmeriti vračajočo se delovno silo v poljedelstvo - ravno tam so namreč velike površine plodne zemlje še neobdelane. Seveda pa bo temu ustrezno treba usmeriti primerna vlaganja v odpiranje novih delovnih mest, ki bi bila na voljo vračajočim se zdomcem. Na repubUškem zavodu za zaposlovanje ob tem menijp, da vračanje zdomcev za Slovenijo še ni nikakršen problem, saj v tem trenutku pri nas lahko takoj zaposlimo kakšnih 5000 do 6000 delavcev iz vrst povratnikov, če bi bilo treba — takšne so namreč naše sedanje potrebe po delovni sili. V Mariboru so sredi prejšnjega tedna ustanovili področno gospodarsko zbornico za območje podravs^ občin — ta področna zbornica je prva v Sloveniji in je bila ustanovljena v skladu z novo organiziranostjo republiške gospodarske zbornice. Ob tem je bilo poudarjeno, kako prav je, da so se po dolgotrajnih razpravah uskladila stališča, saj nova področna zbornica ne pomeni zapiranje gospodarstva v posamezne regije, marveč ga nasprotno, razširja navzven. Zvezni izvršni svet je prejšnji teden sprejel pomemben nov predpis — novo uredbo glede splošnih pogojev za najemanje potrošniških posojil. Ker je bilo o tem precej napisanega že v dnevnem časopisju, samo omenimo, da je v uredbi dan poseben poudarek domačim izdelkom, saj po novem ne bo več mogoče dobiti posojila za izdelke (npr. za avtomobile), v katere je vgrajena več kot polovica sestavnih delov iz uvoza. tedenski zunanjepolitični dogodkih zavla^^zače'i litične stranke pravljati na p^e pf Utve v ustavodajn ^ po petdesetih' je namreč v Port 1 ena najbolj okorel diktatur. - apr3* * Na volitvah V-narod izjasnil * ^ vine, pa upali vodstvo držav , Predsednik švedske vlade Olof Palme je prišel v začetku tega tedna na uradni obisk v Jugoslavijo in se po prvih političnih pogovorih s svojim gostiteljem, Djemalom Bijedićem, sestal tudi s predsednikom republike Josipom Brozom Titom, Edvardom Kardeljem in Stanetom Dolancem. Jugoslavija in Švedska že dalj časa navezujeta izredno tesne stike, kar je predvsem posledica dejstva, da imamo do vrste mednarodnih političnih in ekonomskih problemov enaka ali podobna stališča. Predvsem je Švedska nevtralna država, ki ne pripada blokom in se tako kot Jugoslavija zavzema za mir in sodelovanje med narodi. Pri tem se v mednarodni areni ne omejuje na pasivno nevtralnost, marveč aktivno sodeluje v reševanju svetovnih problemov in tu sodeluje z neuvrščenimi. Na četrti konferenci neuvrščenih na vrhu v Alžiru je bila Švedska opazovalec. Jugoslavijo in Švedsko pa ne družijo samo podobna stališča glede najpomembnejših svetovnih problemov, marveč tudi izredno dobro in tesno medsebojno sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih. Pomembna vez med obema državama je tudi nekaj tisoč jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih na Švedskem in pa tisoči švedskih turistov, ki vsako leto pridejo na počitnice v Jugoslavijo. Med dosedanjimi razgovori sta obe strani potrdili željo po poglobitvi sodelovanja in ocenili mednarodne probleme, ki vznemirjajo svet — predvsem pa bližnievzhodno krizo, Ciper, Indokino in nekatera druga žarišča napetosti. Oloi Palm« v Jug? slavij' SIHANUKN^°n^| padeci?<1A Kamboški vod' rodom Sihanuk r objavljenem v ne ^ časopisu, ta < fVj sc vrnili na u'1'irali Pj} pet dni ub°J protesta zara ,e Kariukija. ^ temveč tudi v P s\tfiC* fj/ vorijo, da so pnier^V' tega, ker je jg p *>"' J „zemljiški $rab« J dajoče elite • 1° Posavske nkv> »l*' ™gojnoMm„Sel?s'ta' kr5ka in brežiška, :K»v2?^ 800 otrok. 23 *200 otrni- J osaviu nujno potrebo->«aU „°'™k Načne za nove vrtee bodo r^.<&X£y?vse po,rebe Na letni konferenci občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin 16. marca v Brežicah so odlikovali najbolj prizadevne starešine z bronastimi in srebrnimi plaketami. Na sliki: predsednik Leopold Merhar izroča plaketo dolgoletnemu aktivnemu članu tov. Karlinu. (Foto: Zupančič) Občinskega pionirskega strelskega prvenstva, ki je bilo 14. marca v Žužemberku, se je udeležilo 17 ekip. Zmagala je ekipa OŠ Katja Rupena iz Novega mesta, za najboljše strelke pa so se izkazale pionirke OŠ Šentjernej. Med posamezniki sta prvo mesto osvojila Mira Pavec in Janez Babič. 15. marca je v Novem mestu uspešno končalo prvo dveletno večerno delovodsko šolo 23 slušateljev iz novomeških tovarn in podjetij. Šolo je organizirala mariborska delavska univerza. Diplome z nazivom delovodja elektromehanske stroke je podelil inž. Jože Gazvoda. ,|0RJUP Na JASNICI . *• marca •>„ » £v^t4ffiSupeo»: th n ra2Prava nr! ?e Je razvnela ži-vaii^em o'm'u ° sloven- Ev! J'i o vino; \ Makedoncih v pa v v b°Ju za nj Ienskih duhov-te®"™ fhjihovem «? m julijski (Pužbo laIistične nosu do "a-Sarn°upravne f.b. Znano jc, da od nečistega zraka rada glava boli. Glavobol, ki ga je povzročilo dogovarjanje o splošni in skupni porabi v letu 1975, dolgo ne' bo ponehal. Zaradi ozračja, ki ni bilo le nečisto, ampak tudi precej na-elektreno. V občinah in republiki. Na občinsko naelektrenost je naletel tudi predsednik slovenskih sin- SREŽICE _ Su'® bilo y sobotnem S^inSlstaSjodaj 536 >ci so bds''!, pf^sicev. «3 živali; ,f»"ave4'^«17di„a <^v. starejših p„. mjesto,, v ■ bilo ks^9sta?eilft^«a. m za'r-.'" ■satiro di ^rt'^'J^ iztržili Končne ocene kajpak še ni. Janez Barborič je Novomeščanom povedal, da je dal republiški svet Zveze sindikatov pobudo za tako oceno Socialistični zvezi. Le-ta naj bi kritično occnila predvsem sam postopek dogevarjanja, ker se zdi, da je bil precej nosamoupraven. Ta occna naj bi v občinah in v republiki spodbudila odgovorne, da bi osnove za dogovarjanje v letu 1976 pripravili takoj po letošnjem podpisu. Že zato, da bo odpadlo tisto večno sklicevanje na pomanjkanje časa, ki je na koncu koncev proglašeno za edinega krivca, kadar kaj ne'steče ali se ne posreči. I. ZORAN dikatov inž. Janez Barborič, ko se jc prejšnji teden mudil v Novem mestu. Povedali so mu, da so v dogovarjanju ves ča^ čutili samo zmedo. In tudi to, da nobena stvar, o kateri so se že skoraj sporazumeli, ni mogla obveljati, ker je tik pred koncem vselej udarilo po telefonu novo republiško stališče. Politične ocene o letošnjem dogovarjanju o splošni in skupni porabi so precej enotne. Omenjajo nered in valijo precejšnjo krivdo na ,,premalo časa", da bi steklo tako imenovano vertikalno dogovaijanjc z občinami. Prizadeta se čutita tudi Socialistična zveza in sindikat, ker da sta bila od dogovarjanja odrinjena, čeprav sta ustavna nosilca te pomembne družbene akcije. starem. Zaenkrat je znano, da je edino KZ Škofja Loka kmetom regresirala umetna gnojila. V občinah kot da so gluhi, kot da jih ne zadeva akcijski program nalog na področju kmetijstva, ki predvideva, da se bo letos kmetijska proizvodnja v Sloveniji povečala za 2,5 odst. Ta zahtevna naloga utegne prav zaradi pričakovane, občutno zmanjšane porabe umetnih gnojil obviseti v zraku. Da je mogoče prav z gnojili in uvajanjem boljše agrotehnike še občutno povečati pridelke, že vseskozi dokazujejo kmetijsko razvite dežele, prav tako pa tudi naši družbeni kmetijski obrati. Dežele EGS imajo dv^rat večjo porabo, močho so nas prekosile tudi nekatere socialistične države, kot sta Bolgarija in Madžarska, ki potrosita na hektar dvakrat več dušičnih gnojil kot - razvita - Slovenija! Izračunali so, da ne bi niti do konca tega stoletja dohiteli dežel EGS, če bi poraba naraščala s dosedanjo hitrostjo. Zdaj pa kaže celo na nazadovanje, to pa je pojav, mimo katerega ne more nihče neprizadeto. M. LEGAN L ^^etijski nasveti rešu'e ,rt0 »tel tasti Vse boli dr-ji'* n '.'trta med redmi rodi", se «qMo takprodn°st vinske' nf] gn°jij°' s tem Pa PosPe§ujejo 'm 1 dela ^ere h-> i ' temveč tudi plevelnih rastlin, kii?? VefVQe 2a te'žašicnn prizana? °C herbicidom, kemičnim strupom, IV, Prošnje Z^ašaJO Pa trti. H ^ hphk-rok°vnir n^eV' ^ v kmetijskih rubrikah listov jbj lcidov ziactSVet' dokazujejo, da vinogradniki o IK nA K°,VejŠih' ka malo vedo in se bojijo, « ^^uZ^.tudi kulturne rastline. Strah je t ^ialc Pozna,herblcidov ze'° natančno opravilo, ki /^t^ljno0^1, ' oz,roma ^ 0 njem posvetovati s ''rjjN^e. obdelav ^ P° YPorabi herbicidov vinogradnik %r°čljivi rej je treh« bi S tem PrekinU njihovo ,S° dalj časa h i px111 tak°j' P° obdelavi. :• \ V- emljo talfr,- delujoči herbicidi, s katerimi ■i\? dobo deluje do 4 P° Zlmski kopi. Taki pripravki so ^Cke'Patln,8esatop k?6??6' caragard' ki učinkuje vso izra • di nekato' deluje do pol leta in zatre vse <" r«e8a delovare Večletne Plevele- Slednji je zaradi "Ja Prek korenin uporaben tudi v običain^b *ezav s trdoživimi večletnimi kni ^P°ročam 6 .hčine herbicida ne zadoščajo. ' N Ha k (nai'™ ^Hogradniki ne le podvojijo S k8 gesatopa razpršiti 10 kg a« ^ bektar TiJ?*tem herbicidom dodajo še do 5 1 V^doh^?^ Pleveiriv 3 tU(^ s tak° močnim odmerkom % °*iraiv ^aUtev nI*.*,' i so ^ že razrasl» >n utekli svoji K*k Su herbici$ 2 nekaj lističi). ?^V°dvrs? ?°Vršine rJCL-trpiba računQti» koliko herbicida pod ŠkroPilnice K,? razt<>pine, ki je lahko kaj r°Piln- mzkim nrir i Smo že Pri ^kropljenju: škropiti lcurelcnafi lskom, da so razkropljene kapljice J °o pahljačast, ne stožčast. Inž. M. L. Priprava na oranje in setev. Izvažamo umetna gnojila, namesto da bi jih sami porabili ter pridelali več zase in za druge. Letina v zraku Slabe novice in svarila prihajajo. Zaradi sorazmerno previsokih cen prodaja umetnih gnojil* nazad uje posledice bodo neizbežne. Na zadnji seji medzadružnega sveta za Dolenjsko je bilo na primer navedeno, da so v KZ Žužemberk namesto lanskih 500 ton umetnih gnojil prodali komaj 200 ton. Kmetje nakupujejo le simbolične količine, spomladanska seteV in saditev pa sta pred vrati. .. Navzlic mnogim pozivom, naslovljenim na odgovorne ljudi, da bi bilo koristno spodbuditi porabo gnojil, ki je eno najbolj zanesljivih meril razvitosti kmetijstva, je ostalo pri naraščanjem življenjskega standarda naglo upadala poraba moke, živalskih maščob in krompirja, kar bo povzročilo občutno skrčevanje krompirjevih njiv? Ali ni morda zmanjševanje krompirišč (od vojne sem so se zmanjšala za približno 6.000 ha, od predvojnih časov pa celo 25.000 ha) predvsem posledica saditve krompiija v južnih republikah, ki ga nekdaj niso pridelovale v tolikšnem obsegu? Kakorkoli, dejstvo je, da gre zdaj krompir slabo v denar. Ko ga je direkcija državnih rezerv ponudila iz svojih zalog po 1,30 din kilogram, ni naleteja na pričakovan odziv. Na trgu je bil namreč krompir še cenejši, zakaj ponudba je bila in je še velika. To je vodilo tudi UO Zadružne zveze Slovenije, da je za spomladansko setev priporočil, naj bi sejali več koruze in krmnih rastlin pa manj krompirja. Ali naj bi to priporočilo veljalo tudi za Dolenjsko, ki oskrbuje tovarno za predelavo krompirja na Mirni in tržišče, bi se lahko vprašali. Ne. Dolenjska mora izkoristiti prednosti lokacije, odličnih pridelovanih možnosti ter tradicije. Četudi morda ta tieuutek pridelovanju krompirja ne kiiže najbolje, je od trenutnega položaja vendarle važnejša perspektiva - agroživilski kompleks, ki ima pri nas svoj začetek v pridelovanju krompirja in njegovi predelavi. M. L. Možnosti so v povečanju pridelka: medtem ko se je v Sloveniji v povojnih letih povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar povečal za več kot dvakrat, se je povprečni pridelek krompiija povečal komaj za tretjino. Krompir skrbi Devet, desetin slovv^-nskih kmetij prideluje krompir, slovensko poljščino številka ena, devet desetin naših kmetov zato s skrbjo spremlja, kaj se zadnje čase dogaja z njim. Ali se res že uresničuje napoved, da b.o z Poklicni govornik - Tu bi se rada naselila! Sva slišala, da imate v vaši razvili občini dvakrat večji regres na umetna gnojila kot pri nas v hril)ih (Karikatura: Marjan Bregar) K sestankomaniji Duhovito „Zgodbo delegata" prinaša zadnja številka Ekonomske pohtike. Takole pravi, daje povedal neki delavec na mestni konferenci SZDL v Beogradu: „Izbran sem bil za delegata, ker sem bil dober delavec in neposredni proizvajalec. Toda zaradi zaposlenosti s skupščin-skiin delom, zaradi mnogih sestankov in odsotnosti z dela nisem več ne dober delavec ne neposredni proizvajalec." Poučen primer! Ker ne znamo (ali nočemo?) organizirati učinkovitega družbenopolitičnega delovanja, ker z razvlečenimi in nepripravljenimi sestanki zapravljamo delovni čas v bistvu nasprotujemo ustavnim spremembam in večji vlogi delavca, neposrednega proizvajalca. Novinarji sedimo po sestankih in imamo čas opazovati. Kako malo je večkrat povedanega novega, bistvenega, pa so se zvrstili mnogi govorniki! Humoristu se nudi prav hvaležna snov, toliko je „podčrtavanja", „priiiruževanja predgovomi-ku" - vse skupaj pa je ponavljanje in nepotrebno prepričevanje, ki v udeležencih, zlasti če niso med govorniki, samo utrjuje prepričanje o nesmiselnosti in nekoristnosti takega . sestankovanja. Potem se čudimo, če so sestanki slabo obiska-ni. Znan je predlog CK ZKJ, naj bi dolžine diskusij omejili na 15 minut. Takim predlogom bi morali slediti povsod, saj v tolikšnem času raz-pravljalec lahko pove vse bistveno. Nasploh jc opazno, da so sestanki „na nižjih nivojih" mnogo slabše pripravljeni, z več čakanja in zamudami, bolj raztegnjeni. vi. L. _ &-Z0 m rredffio I« ••• „Bolje preprečiti kot zdraviti!" Tako lahko na kratko strnemo prizadevanja društva SR Slovenije za boj proti raku. Društvo je prostovoljna in samostojna humanitarna organizacija ter je bilo ustanovljeno 1971 in v štirih letih delovanja doseglo vidne uspehe pri pravočasnem odkrivanju in preprečevanju raka. To je potrdil tudi občni zbor društva (njegov član je lahko vsak občan ali delovna skupnost, ki soglaša s cilji, pravili in programom dela društva), ki je bil v začetku marca v Ljubljani. Takrat so pregledali delo preteklih let, sprejeli nov pravilnik in izvolili nov upravni odbor društva. Zoper »krvnika« V štiriletnem obdobju je društvo storilo veliko na področju "zdravstvene vzgoje. S sredstvi javnega obveščanja je seznanjalo najširše množice o tem, kako zgodaj odkriti in preprečevati raka. Veliko je bilo narejenega tudi pri strokovnein in dopolnilnem izobraževanju zdravstvenih delavcev, s kan-cerološko sekcijo SZD pa je društvo pripravilo regionalne posvete zdravstvenih delavcev .0 strokovnih vprašanjih boja proti raku. Za omenjene in še druge oblike delovanja je društvo v štirih letih porabilo skoraj 1 milijon 200 tisoč dinarjev, ker pa je v tern času s članarino rednih in podpornih članov ter z različnimi akcijami in prireditvami zbralo nad 1 milijon 600 tisoč dinarjev, je presežek namenilo za adaptacijo on kološkega inštituta in nakup novih aparatur, z izkupičkom prostovoljnih prispevkov pa je podprlo ustanovitev novega „Centra za bolezni dojk prim. dr. J. Žitnika". Glede na dosežene uspehe v boju proti raku je društvo nesporno še kako pomemben ne samo zdravstveni, ampak tudi širše družbeni dejavnik. Društvo si bo v prihodnje prizadevalo še bolj uresničiti zadani^ program, docela pa bo doseglo svoj namen le, če bo k sddelova-nju pritegnilo kar največ ljudi D. RUSTJA DOLENJSKI LIST Solze za Martina Čedermaca Novomeščani so lepo sprejeli tržaške gledališčnike - Radi bi več gostovali po Sloveniji - Predstava o rižarni Sekretar komiteja občinske konference ZK v Brežicah Miha Haler (desno) je v soboto ob zaključku dvodnevnega seminarja v Čđteških Toplicah izročil knjižna darila bivšim sekretarjem osnovnih organizacij. Za prizadevnost jim je čestital tudi predavatelj, sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Prejšnji teden je v Novem mestu gostovalo stalno Slovensko de-dališče iz Trsta z odrsko priredbo Bevkovega Kaplana Martina Ce-dermaca. Razen v Novem mestu so se slovenski tržaški giedališčniki predstavili še v Krškem, Kočevju, Kostanjevici in Kamniku. „Sprejem, kakršnega smo doživeli v Novem mestu, je še ena poLditev, da smo na pravi poti," je po zadnji predstavi, ki so jo uprizorili za srednješolsko mladino, v imenu celega ansambla dejala igralka Mira Sardo-čeva. „Opazili smo, da so imeli mladi obiskovalci na koncu solze v očeh, kar priča, kako globoko so občutili težave rojakov v Beneški Sloveniji, o katerih govori to Bevkovo delo. S takimi in še hujšimi stvarmi se zamejski Slovenci še danes spopadamo, zato nam je tak odziv občinstva v matični domovini v veliko moralno podporo." Tako naše občinstvo kot tržaški gledališčniki si želijo še več takih gostovanj. Vsako leto pripravi ta l5-članski ansambel (12 je stalno zaposlenih) 6 do 7 premier in več kot 150 predstav. Gostuje na Goriškem, v Beneški Sloveniji, na Koro- Z K naj se odziva na vse F. Šetinc: vsaka osnovna organizacija mora imeti svoj program teoretičnega usposabljanja Sekretaiji, osnovnih organizacij in aktivov ZK iz brežiške občine so dobili na seminarju 14. in 15. marca v Cateških Toplicah vrsto koristnih napotkov za delo v svojem okolju. Kot predavatelja sta sodelovala tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in član predsedstva Igor Uršič. Franc Šetinc je predstavil akcijsko usmeritev Zveze komunis'tov in spregovoril o metodah političnega dela ter nalogah osnovnih organizacij ZK. Zveza komunsitov se mora povsod razviti v organizacijsko trdno in kadrovsko močno organizacijo. Osnovne organizacije ZK se zadnje čase sicer spet pogosteje sestajajo, vendar dostikrat brez pravega učinka. To je sestankarstvo, ki ni zaželeno. Komunisti morajo iskati sodobnejše oblike delovanja. Potrebno je stdno in aktivno delo, poznavanje poglavitnih strateških smeri, da se lahko znajdejo v vsakem trenutku. Z razvojem samoupravljanja se torej večajo zaliteve po družbenopolitičnem usposabljanju. Prav zato je tovariš Šetinc poudaril, da mora imeti vsaka osnovna organizacija svoj program teoretičnega usposabljanja. J. T. METLIKA: SAMOPRISPEVEK? 17. marca so imeli delegati vseh zborov metliške občinske skupščine sejo, na kateri so sprejeli pomemben sklep za nadaljnji razvoj občine in krajevnih skupnosti. Dogovorili so se, naj bi po vseh krajevnili skupnostih, OZD in TOZD začeli razpravljati o možnostih, da bi v metliški občini ponovno razpisali referendum za samoprispevek, s pomočjo katerega bi zbrali prepotreb-na sredstva za komunalna in druga javna dela. V naslednjih točkah so delegati poslušali poročilo davčne uprave o problematiki izvajanja davčne politike, spregovorili pa so tudi o obrtništvu. TREBNJE: PETA PIONIRSKA HRANILNICA Včeraj dopoldne je Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto ottprla na osnovni šoli v Trebnjem peto pionirsko hranilnico. Tudi tej „najmlajši" hranilnici na svojem območju je DBH oskrbela potrebno opremo za delo in inventar. Že prvi „poslovni dan" najmanjše nove slovenske baročne enote je bil zelo živahen. Več o tem bomo poročali prihod njičv škem in seveda po Sloveniji. Kljub veliki zaposlenosti pa se znotraj ansambla občasno ustanavljajo skupine, ki pripravljajo razne recitale. Tako se sedaj pripravljajo na večer partizanske lirike, s katerim bodo verjetno čez kakšen mesec gostovali .tudi v Novem mestu. Stane Raztresen jc pripravil samostojna recitala: Slovenske balade in romance ter Slovenske bridke in pikaste. Z bridkimi in pikastimi jc že gostoval v Kostanjevici, dogovaija pa se tudi za nastop v Šentjerneju, kjer bi ga priredili v okviru tekmovanja za bralno značko. Režiser Mario Uršič je povedal nekaj o njihovem letošnjem programu: „Sedaj veliko delamo za predstavo o tržaški rižan\i. Drama je napisana po bogati dokumentaciji o zločinih nad Slovenci v tej stavbi. Predstava naj bi pripomogla, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Rižama bo aprila odprta kot nacionalni spomenik, mi pa računamo, da bo premiera konec maja. To naj bo ■ naš prispevek antifašističnemu boju v Italiji. Radi bi dosegli, da bi bila naša gostovanja v Sloveniji stalna praksa. O tem smo se pred kratkim pogovarjali tudi z jugoslovanskim konzulom v Trstu. Zlasti čutimo, da nas premalokrat vidijo na ljubljanskem področju. Isto se dogaja z drugimi slovenskimi gledališči: mariborskim, celjskim, novogoriškim. Prav tako smo vsi mi odrinjeni pri RTV Ljubljana. Na televiziji se vedno pojavljajo isti obrazi, ponavlja sc problematika, izkustva. Menim, da bi ostala gledališča lahko popestrila program, vnesla novo problematiko, nov pristop k problemom." Ena predstava ali recital zahteva velik študijski napor, ne prinese pa ne pravega ekonomskega ne moralnega učinka, če ne prodre širše med ljudi. Tega bi se morah zavedati vsi, saj jc kultura last vsega naroda in ne le privilegij posameznikov. Tržaški gledališčniki neradi veliko govorijo o težavah, kijih pestijo, čeprav vsi vemo, da po ..zaslugi" italijanske vlade, ki jim krati državno podporo, delajo v skrajno težkih razmerah. „Živimo od obljub. Čakamo in delamo naprej, posojila pa jemljemo na obljube," so povedali zamejski nosilci slovenske kulture. A. BARTELJ Podobnosti povezujejo Miran Potrč si je v Trebnjem o^edal nove proizvodne objekte v izgradnji. Kot so ugotovili v razpravi o doseženih uspehih razvoja manj razvitih, je le-ta predvsem sad prizadevnosti obeh občin. Tovariš Potrč je tudi izjavil, da se bo centralni komite ZKS zavzemal, da bo letos za ta razvoj zagoto\1jen denar v skladu s potrebami. Na sliki: med obedom gradbišča tovarne „sendvič" plošč Trima. (Foto: Železnik) V sredo, 12. marca, je obiskal trebanjsko občino Miran Potrč, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in predsednik komisije za družbenoekonomske odnose. Po razgovoru s predstavniki občine si je ogjedal proizvodnjo v „Trimu" in mi-renski „Dani", popoldne pa se je udeležil še seje komisije za družbenoekonomske odnose medobčinskega sveta ZK Novo mesto, ki se je tokrat sestala v Borci hočejo tudi odločati Predlogi borcev za dodeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada in pomoči za obnovo stanovanj borcev -Priznavalnine enake se dvignile od lanskih 600 din na 1.200 din ali celo 1.400 din, kot predlagajo nekatere občine. V občini Kočevje je bilo lani izplačanih stotim borcem skupno za 630.000 din priznavalnin, po novem predlogu pa bi se izdatki za tc namene zvi-.f.ili na 990.000 din oziroma na 140.000 din. Občina Kočevje pa nima toliko denarja, da bi lahko ta- O reševanju stanovanjskih zadev borcev in višjih priznavalninah so razpravljali na nedaMii razšiijeni seji predsedstva občinskega odbora ZZB Kočevje, kateri so prisostvovali tudi člani komisije za reševanje borčevskih zadev občinske skupščine. Med razpravo o reševanju stanovanjskih zadev so najprej ugotovili, da je z ukinitvijo republiškega sklada za borce preneseno vse reševanje stanovanjskih zadev borcev na solidarnostni sklad pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Osnutek pravilnika tega sklada pa je tak, Ja ne re-* šujc življenjsko potrebo borcev, saj bi po predlaganem načinu točkovanja prišli borci na zadnja mesta prednostne liste za doileljcvanje stanovanj, kar pomeni, da bi bili stanovanjski problemi borcev rešeni šele čez 10 do 15 let. Zato so borci predlagali, naj bi še s pravilnikom sklada zagotovili za borce vsako leto določeno število stanovanj, in sicer za letos že kar 3 enosobna in dve dvosobni stanoval. Razen tega naj bi pustili orp-nizaciji ZZB razpolagalno pravico nad izpraznjenimi stanovanji. Le tako bi ZZB lahko v doglednem času rešila stanovanjske probleme borcev, saj jc v občini še 71 borcev, ki nima- ko občutno zvečala priznavalnine. Zato so borci predlagali, naj bi bile priznavalnine za-vso republiko enotne," saj so se vsi borci borili za iste cilje. Nadalje so borci predlagali, naj bi zadeve borcev reševali brez posredništva občinskih organov. To so predlagali zato, ker-menijo, da so doslej občinske organizacije ZZB o zadevah le razpravljale in predlagale rešitve, zadeve pa so reševali drugi. Zdaj pa bi tudi borčevska organizacija želela o čem odločati. J. PRIMC Pobratimstvo se širi Štiri krajevne skupnosti raznih narodnosti so 15. marca v Karlovcu sklenile trdno vez jo pnmemega stanovanja. Nadalje so borci predlagali, naj bi 15 odstotkov sredstev solidarnostnega sklada dali v sklad za obnovo, popravila in dogratiitev hiš oziroma stanovanj borcev. Pomoč iz tega sklada bi dobivali predvsem borci s podeželja. Po doslej zbranih podatkih bi za te namene potrebovali okoli 5 milijonov dinarjev. Posebna pozornost je veljala predlogu, naj bi priznavalnine poenotili za vso republiko, in sicer tako, da bi Ob 30-letiuci osvoboditve so krajevne skupnosti Miholsko iz občine Vojnić, Donja Kupčina iz občine Jastrebarsko, Vel. Kladuša in Vinica iz Bele krajine sklenile pobratimstvo, ki je bilo na slovesen način podpisano in zastavljeno v Karlovcu, Tako so občani štirih narodnosti: srbske, hrvatske, muslimanske in slovenske, ki so sc pred 30 leti skupno borili in darovali svoja življenja v bojih okrog Petrove gore, sklenili nadaljevati med NOB začeto sodelovanje. Tokrat so ga prenesli predvsem na kulturno področje, kar je pokazala tudi prva skupna manifestacija. 15. marca zvečer so namreč v veliki športni dvorani v Karlovcu nastopile izvirne folklorne skupine iz vseh pobratenih občin. Našo, slovensko, črnomaljsko oziroma vini-ško, so zastopali Preločani. Cisti.dobiček prireditve so namenili ^adnji spomenika padlim na Petrovi gori. Na karlovški prireditvi izvirne folklore in humoija, na kateri je nasto- Salo čez 200 ljudi, navzoči pa so ili tudi predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja teh krajev, se jc pokazao, daje še veliko možnosti za nailaljnje kovanje skupnih akcij ter bratstva in enotnosti. R. B. „Trimu". (Prihodnji sestanek bo v semiški Iskri.) Na seji komisije, ki jc bila v glavnem posvečena povezovanju na Dolenjskem in doseženim izkušnjam pri dosedanjem pospeševanju razvoja manj razvitih občin in napotkom ob razpravi o novem zakonu, so najprej poročali vodje delovnih skupin, ki so proučevale možnosti povezovanja v posameznih strokali. V tekstilni stroki razpolagajo že s precej podatki, ki so resda iz leta 1973, vendar gradivo le predstavlja zadovoljivo osnovo za razpravo. Glede povezovanja kovinskopre-delovalne industrije vidijo možnosti za sodelovanje s Posavjem. Tudi za zdravstvo v pokrajini bo treba najti take oblike združevanja, ki bi morale prinesti največ koristi zavarovancem. Gospodarstvo se namreč zelo zanima, da bodo te službe delale kar najbolj racionalno, saj gre za velik denar, ki je še močno odtujen. Tudi povezovanje v kmetijstvu so razširili na Posavje, ozirajo pa se tudi drugam (Žito, Ljubljanske mlekarne, Emona, ip\ kov v družini naših literatur vstopil skozi glavni ^ap^J častmi in priznanji. Z Nobelovo nagrado, ki n111 J v $vet; ljena za njegovo znamenito delo, je priboril ^sti^Ji no literaturo vsem našim piscem, ki so te pozor ^ srnrtiy Razumljivo je, da so vsi naši narodi sprejeli ves pa^l velikega rapsoda z globokim obžalovanjem, t:0z»^U\ priznanjem za njegovo delo in z vso hvaležnos J je storil za naš kulturni sloves v širnem °'?ceSj0^iO^,f sveta. Ivo Andrič je bil resničen rapsod svoje goV0^ pravi Bosne, o katere preteklosti in polpretek10 njegovo delo. V njem nm ni podal samo P° ^3, nja te zanimive dežele, marveč specifičnega razvil v nji pod vplivom islama, orienta in vzn ^ zrna. Tega duha je Andrič nam in svetu odkru , roko in zbudil v nas in v svetu ljubezen do njega-(Predsednik SAZU ob smrti književnik3 !M| ;uii 'Ur Rado Dvoršalc: Res je, ni receptov in Zato so jalove debate, če kdo poudarja, da n^ept<)Vi?^ konceptov za integracijo. Točno je to, da ni šablon, rfa katere bi se kdo v konkretnih P^ pjf' Ji integracijo lahko zgovarjal. To, kar bi integracJ^ 0d ^ ožiroma iniciatorji integracije lahko priča*^0 stj, je ^ asociacij ali tudi širše družbenopolitične skuP uj-nje o tem, kako konkretni integracijski Pr(?.^ $ širše interese združenega dela v regiji, rePu ,^0 so*1^1 nem jugoslovanskem trgu; mnenje o tem, ueniifl vani programi nove integracije skladni z na i$V republike ali Jugoslavije. Zato bi tudi občine neje^ medobčinskih območjih lahko v prihodnje o ^ od^j-vile vprašanje organizacijam združenega dela, . jjajo z integracijami, to še posebno tam, kjer se /gu tah in sestankih že pet in več let. Odločneje J viti vprašanje tudi tam, kjer se je integracija. jjjcih kjer so posamezne organizacije iz ozkih p°ajc ^$ sov ostale izven nove organizacije. In končno J vzroke, zaradi katerih posamezna integracija, y njena, vsebinsko stagnira ali celo razpada. rnicc ^ (Podpredsednik republiške gospodarska2 tovanju v Šmarjeških Toplicah) doleniskt list si. 12 (1339^^ 4 To stran ste napisali sami! — to stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Borcem Cankarjeve in Gubčeve brigade cpnfjf1?? vse borce Gubčeve in Cankaijeve brigade ter svoj- ^P* borcev obeh brigad na tovariško srečanje, A'v Trgop 13^' marca> °h 18. uri v Domu JLA, Ljubljana, VHMžT1^0 V P°^ast^tev 32. obletnice borbe v jeleno-LEBU. Udeležite se srečanja v čim večjem številu. ODBORA Cankaijeve in Gubčeve brigade Studanac: poglejmo resnici v očil Studenec ima za svojo šolo dovolj otrok, ne pa za svojo osemletko "jŠČani za cesto « - d 0 je najela hS. poti- Za to • elavca. Ker so !OI?rnega cestnega lU» utriene ^st!.makadamske ^ev^ePč°g»Jo vsako leto S° *****£*lmaja še eno 2 da ie '°ms° vlJu8ave in j* močno otp5? net z večjinii ^Stopiče eS' fvrebivalci vasi naifcr?1 10 Kil o m p t morajo tudi ftfc avtofc °V dakč Pe5 do P0sodC^at izrazili ;P.0staje- Zato so saf LZdjo> ^a bi cesto ne ? na deli nfcej vsak dan LPo dolgem Pvpmeške tovar- K*i0lj PS "iS0 ??? đ«*kTSstSto^ »h l1! r* E&ff ££ Vaščani so sklenili, da ne bodo čakali, pričeli sojo sami popravljati. Prvi so se dela lotili mladinci vaškega aktiva Veliki Orehek. Zadnji dve nedelji se je na^ delovni akciji zbralo ^koli 30 mladincev. FELIKS OREL Stopiče V zadnji številki Dolenjskega lista je bila v članku „Poglejmo resnici v oči", objavljenem na sevniški ko-munski strani, zapisana trditev, da je na Studencu premalo otrok. To ni tako. V predpripravah za razpis referenduma za razvoj šolstva in otroškega varstva v sevniški občini smo ugotovili, da je število rojstev na našem območju zadovoljivo, kar zastavlja nemoten pouka na ppdružniški šoli na Studencu. Dogovorili smo se, da damo v programu prednost studen-ški osnovni šoli in da že v prvih letih opravimo nujna adaptacijska dela in pričnemo gradnjo učiteljskih stano-v^j. S takimi stališči in sklepi smo šli pred zbor delovnih ljudi in občanov in uspeli z referendumom za razvoj šolstva in otroškega varstva. Toda v nekaterih glavah, ki so se takrat strinjale, se je rodila misel, da bi na Studencu imeli osemletko. Prišli so na dan s trditvami, da grozi kombinirani šolski pouk, če ne bodo k pouku na studenški šoli vključili še učence Arta in Primoža, ki sedaj obiskujejo pouk na Blanci, Telčah in Tržišču. Temeljna izobraževalna skupnost Sevnica je planirani razvoj šolstva naredila na podlagi statističnih podatkov rojstev in ekonomskega ter socialnega razvoja, zato so take trditve iz trte zvite. Nekaterim tudi ni bilo prav, da bi na Blanci zgradili novo osemletko, ki jo že sedaj obiskujejo učenci z blanškega območja. To je bil vzrok, da niso osvojili predloga sveta krajevne skupnosti Blanca o obnovitvi savskega broda, ki omogoča obiskovanje pouka otrok z Arta na blanški osemletki. Tudi ko bi občani KS Arto pošiljali otroke k pouku na podružniško šolo Studenec, bi morali prav isti otroci obiskovati višje razrede osemletke spet v Blanci. Veliko bolj pereče vprašanje kot izmišljena potreba po popolni osemletki na Studencu je vprašanje kadrov za nižje razrede, saj se dve učiteljici že sedaj vozita poučevat iz Sevnice. Prav tako ne more nihče spreminjati šolskega okoliša, ker je ta določen z zakonom. Dejstvo pa je tudi, da se gospodarsko in socialno studenški kraji še dolgo ne bodo tako razvili, da bi lahko ustanovili samostojno osemletko. KAREL ZORKO Studenec Še enkrat: Priklenjen na verigo »Žrtve duševno prizadetega strica smo predvsem domači in sosedje« v Dolenjskem listu od 13. marca je bil objavljen članek „Priklenjen na verigo", ki dogodek prikazuje neresnično, predvsem pa enostransko, zato naj zadevo pojasnim. M^adi so nedeljo izkoristili za težko delo in pridno poprijeli. S prevzemom posestva sem prevzel tudi skrb za strica Franca, kije že od rojstva duševno prizadet. Stanje pa se mu je zelo poslabšalo 1972, ko ga je po njegovi krivdi zbil avtomobil. Bil je v bolnici, 6 mesecev je nosil mavčno oblogo, imel je tudi pretres možganov. Začel je počenjati stvari, ki so komaj verjet- U^!°. ^ejavoo^le|!n ^o delo, zlasti če vedo, da se jim bodo tako odprle nove možnosti za ^ rokometne . ^na v Starem trgu ob Kolpi se je odločila za prostovoljno delo pri gradnji in S3 »n košarkarskega igrišča. (Foto: foto krožek OŠ Stari trg) brezi kazalcev UL^tnc giav togL^go j"''P0. Potopili v «'*'• Si«,1"™ Wto m hodi fllenS® besede JaJ Pojasnim, >r>s£atr?'.brXc' k°> * is>*mufcih vse av» 0 ta? bi mi n morem ^ŠSm, k"P"vali h' "= da bo načrtovanje ^ trno in dolgoročno- ^ zgoditi, da bi eno m in posavsko o^moJ ^v ter povzročili neP°P škodo." il$ Pozdravljena, domo^ Pismo izseljenke, ki že^ 60 let živijo Ka, naprej hodi. v«gft htcval, da moraj0 ?. ^#1° ; da bo tudi on do»» v , « ko -.,18» Ameriki, so vse kmet . cali v Mokronog, vedn>' j podpisali. Kmetie, epfl'f šli; tam so jih klical »^ed^ da so se podp^;. pa so že prišli b!n,/ievevž ; $j gmajno. Seveda je ^ p lepšo parcelo. £ . s0 st°v kmetje zavedeli, i^no <■_ naj pa sedaj gonijo Jjjlo.. f Kaj se je P.f^fpr« Vendar je pnsel yse i#.f tudi bogati klevevsk J, st^nfos^^fe dclave=vož,vli|^f,| Naj najprej poravnam naročnino za Dolenjski list. Povedati moram, da sem že veliko let naročnica in mi je list zelo všeč, zato ne bi hotela biti brez Dolenjca za nič na svetu. Doma sem iz Zbur, vendar že več kot 60 let nisem bila tam; odkar sem zapustila domovino, živim v Ameriki in mi je Dolenjski list edina vez z domom. Vedno z veseljem preberem, ko pišete, da dobro napredujete, odkar ste si priborili delavsko vlado. Saj sama vem: če ta vlada ne bi bila dobra, je tlelavci ne bi podpirali. Veliko pišete o vojni. Res,, takrat so se dogajale strašne stvari. Groza me je, ko zvem, kako so belogardisti mučili in uoijali napredne ljudi, svoje slovenske brate in cele družine. Tu ni šlo za vero, kaj takega v imenu vere^ne more nihče delati; tisti duhovniki, ki so tako početje podpirali ali pa se ga celo udeleževdi, pa se morajo sramovati do konca življenja. Prav je, da pišete o teh stvareh. Takoj po vojni meje zelo zanimalo, kaj je novega v domači vasi in okolici, pa nisem nikakor mogla nič izvedeti. Sedaj pa v Dolenjskem listu , berem, kaj seje zgodilo s Klevevžem in njegovimi zadnjimi lastniki Ulmi. Ko sem jaz odšla v Ameriko, je bil lastnik še Jombart. Spominjam se, da je takrat vas imela zelo lepo in veliko gmajno. Na veliki ponedeljek se je vsa vas zbrala na gmajni, čred-nik pa je nanjo nagnal še vso živino. Tega dne smo sc veselili zlasti mladi, saj je bilo res lepo. Klcvevški pa je V Kanadi jjj smrtna ka* : Predvsem si ^licjjsK»h j/ r> organizacije P°.rcjvs^f stJ različnih n,cst' P lu, f j pokrajin na vzh bjta jjjviv pred nedavnim Policija trdi, da P :g narašča in ki ga je ^£rT14- ™rcav to.i * m,prei deiali čanje 7 Spet dož^eti sre- ^enoZP°Sredno otroško *%£& Znzadetostjo in vanje in1 om za opazo-JtJ^1 P° J'e vsaka to< da nri n°V dokaz za Vedna mof7edna in izP°' k dob0 r, °venske besede iihobfj* b,° ^ila svo- m ShTn PraV,e' dU Sudarimo Se P°sebei Mlada peresa ^ihTraU stb beSJdilih' ki tena petrru sa vovk, Bo-ćlani novoj?-l°že falkner> ?e«" gledališč" ama,er; dvoriti knt \ € mogli 'Jm teks°tih enih li~ Mladih ne l ' Sa] teSa od ^kovati emo niti Pri- tyub temu nltlj zahtevati. ali onem DZalahko P« tem 0 >.žilici" JSU ze govorimo Pisanje 'n P[avi o daru za ""d»ečk"ecT- kar P°' """»•■ sZh ?mSokka Se It". >e Pot do "(<*ie, oodi skozi P*cej (,07'f '« trdo delo, na ' trnm°. kot je veUn°-etku' Vendar *ko'Mejpo'!'ni?"adi S° g" Sk*%bi£hk°o>ehpeS„i. ta*"' * °iih"h pmkmih o/^'h uLH "troci. »*>%£" * molkinti Z Ž *&?■ okr°S " °'etngl.J iutrišnji . v°jni, Vietnn 10 Vsi zaPi-^lepe^^ihbrez n'ih S S- sna> o sreča- Zrdr"M lepih pa """ ° H ZlVetHh ki ln nelepih Ss&ssA 5^£S&s *č'm oenii inv,'en>e 2 mi Ušesi. Z nezatis- 1 zoran i'^^-na^vedujp ''lovente ■ '^dala lel. »/"»cino nr,.; . »zvirnih in sla^ dela^ii'^''" knjižnih !i^ franka 1^? l'-'po-Sa hfm^a, m£o- fr'ka^ n^'^vskega fi® , šalamuna, Vit ®^leta^iri^ '■'bonskega v 'fela zull,^ alojta r? i^^iba '^'ctnicn ' VuBc in jhj^pravo mirka°'v ''o 'z- ^'invel^^odarstvu oh 1® ° zanimivih dd""'' Z recitala v osnovni šoli Škocjan: Jože Falkner bere dela mladih Uteratov iz novomeške občine. (Foto: S. Mikulan) SLAB OBISK NA OTVORITVI V NOVEM MESTU Kulturni (ali politični) minus? v Dolenjski galeriji razstavljajo do 30. marca akademski slikarji iz Ljubljane: Milena Usenik, Emerik Bernard in Bogoslav Kalaš Akademski slikaiji Milena Usenik, Emerik Bernard in Bogoslav Kalaš, o katerih pravi kritik Aleksander Bassin, da so prepozno stopiU iz anonimnosti, razstavljajo od prejšnjega četrtka svoja dela v Dolenjski galeriji, vsak deset del. Kot je v katalog zapisal Ba- v prenovitvi klasičnega kolaža, ssin, so slikarji predstavniki treh značilnih sodobnih umetniških tokov. Pri tem Je za Usenikpvo značilna popartovska figuralika, prepeta z idejnostjo nove figu-ralike, Bogoslav Kalaš raste vzporedno s fotografsko zasnovo v obnovo slike, medtem ko je za Bernarda značilno iskanje Z razstave v Dolenjski galeriji; eden od desetih kolažev (na akrilu) Emerika Bernarda. NAS NOBELOVEC UMRL Diplomat, filozof, humanist, pisatelj. Nobelov nagrajencc za litcratu-rcrlcta 1961, največji sodobni jugoslovanski pripovednik Ivo Andrić je pred kratkim umrl. Dalj časa se je zdravil na vojno-medicinski akademiji v Beogradu. Rodil se je leta 1892 v bosenskem mestu Travnik. Njegova najbolj znana dela so: „Na Drini most", „Travniška kronika", „Gospodična". Minuli ponedeljek je ljubljanska TV predvajala - njegovo dramo „Žeja". Andrića so prevedli v številne svetovne jezike. Pri nas so ga nagradili z nagrado AVNOJ in mu p(^elili red junaka socialističnega dela. BRUSOVA FILMA Svoja kratkometražna filma „Jaz kolesar" in „Junaki našega bloka" je France Brus, učitelj in vodja foto-kino kluba pri kočevski osnovni šoli, prikazal članom kulturnega kluba na njihovem sestanku 12. marca. Oba filma so glcdalci zelo lepo sprejeli. Na tej seji kulturnega kluba je bila tudi beseda o tem, da bi revijo „Kočevski razgledi" razširili na celotnem območju Kočevskega. . V. I. Sh, visCe _ v slikarsko fej izubijani Pr°storih Ju-3'nstv.,0vnih t?7J? Je zvrstilo že Vitlov ' Ivan Bo»ova1 •*9* Rati-DOgovčić m Georgi SiKEM VER- £k?v° «zjee1p°natis- N ,39 vSJe že Ob ',Slovenski K Slav>sti dila velik« em izidu .^ssssiaa J g0s'ovanske na- |iw. j**b ^^^SSEEEia daljevankc in druge pri nas izdelane oddaje. „BRATA LAUTENSACK" PRI nas - Ljubljanska TV bo začela 25. marca predvajati vzhodnonem-ško barvno nadaljevanko v šestih delih „Brata Lautensack", ki jo je po istoimenskem romanu LionaFeuch-twagnerja zrežiral Nans - Joachim Kasprzik, avtor nadaljevanke „Sam med volkovi", ki smo jo videli tudi že pri nas. Nadaljevanka, ki prihaja tokrat na naše zaslone, je antinđci-stično angažirano delo in prikazuje družbene razmere ter moralno klimo v Nemčiji ob nastopu fašizma. JUTRI OTVORITEV V RIBNICI 7 V Petkovi galeriji v Ribnici bodo jutri odprli razstavo 21 slik (olje, ^an les) ribniškega rojaka Dušana Matoha. Ob otvoritvi bodo sodelo-v^i harmonikarji glasbene in pevski zbor osnovne š jle iz Ribnice. asemblaža — sestavljenke v vsebinskem in oblikovnem pomenu. Usenikova in Bernard ustvarjata na akrilu, Kalaš pa uporablja barvni in čmo-beli sitotisk ter tonsko in barvno aero-grafijo. Ob vesteh, ki prihajajo iz srednjih šol, no moremo biti mirni. Premalo je učilnic in učiteljev (razen na oddelkih za vzgojo kmetijcev), elektrotehnikov, me-dicincev, konfekcionaijev in kovinarjev. Stotine učencev, ki bodo letos končali osnovno šolo, bodo jeseni ostale nax;esti, čo nt-bomo dovolj hitro poskrbeli za dodatni izobraževalni prostor. Ta vprašanja je pred kratkim načela tudi komisija za izobraževanje pri meilobčinskem svetu ZK za Dolenjsko. Podprla je prizadevanja, da bi pereča vprašanja srednjih in poklicnih šol uredili hitro in učinkovito. „Pritisk" je tak, da bo v Novem mestu nujno že jeseni odpreti tri splošne in dva oddelka pedagoške gimnazije, oddelek splošne gimnazije pa tudi v Črnomlju. Ekonomska srednja šola v Novem mestu bojnorala dobiti dva oddelka, enega pa naj bi odprli v Črnomlju. Pri novomeškem Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela naj bi poleg tega ustanovili center srednjih šol za izobraževanje bodočih gradbenih, lesnih, kemijskih in strojnih tehnikov. Nov bi bil oddelek za šolanje elektromehanikov in elektro-instalateijev. V Novem mestu naj bi ustanovili še pedagoški center, kjer bi se sedanjim oblikam izobraževanja pridružil študij za predmetne učitelje in vzgojitelje. Le premik? Stališče medobčinske partijske komisije pravi, naj bi se novomeške srednje šole bolj povezale med seboj. Pobuda za to ni nova, vendar se do zdaj z njo ni nihče resneje ukvarjal. Slej ko prej kaže, da bomo na Dolenjskem problematiko srednjega šolstva naposled le začeji reševati tako, kakor velevajo tudi zdajšnja prizadevanja v regiji. Skupnost dolenjskih občin je dala to področje na prvo mesto v svojem programu, prav tako je bila beseda o tem na sestanku dolenjskega in posavskega političnega aktiva. J. JUST ZBIRAJO ZA ZUPANČIČEV MUZEJ Za odkup in načrtno preureditev rojstne hiše pesnika Otona Župančiča na Vinici v kulturni hram oziroma muzej so učenci osnovne šole v kKočevju do zdaj zbrali 1.340 din." Denar v ta namen bodo pionirji zbirali še do konca marca. ŠTUDIRAJO „TAJNO DRUŠTVO PGC" Dramski krožek na osnovni šoli v Kočevju šteje 40 članov. Pred kratkim je vodstvo prevzel študent italske akademije Jožko Horvat. Člani so se navdušili za igro ,,Tajno društvo PGC", narejeno po Ingoiičevi mladinski povesti. Krstna predstava bo maja v Kočevju, nato pa bodo z igro gostovali tudi v drugih krajih. Na otvoritvi, kjer je pel pionirski pevski zbor osnovne šole Katja Rupena, se je zbrala silno majhna peščica obiskovalcev -pravo nasprotje nekaterim drugim prireditvam, ki so se v zadnjem času zvrstile v tem umetnostnem hramu, in resno opozorilo Novemu mestu, naj s tako klavrnostjo v prihodnje umetnikov ne sprejema. Ker je razstava posvečena mednarodnemu dnevu žena, pomeni tako pičla udeležba na otvoritvi ne le slab odnos do kulture in umetnosti, marveč še bolj slab odnos do ženskega praznika. (Bi bil morebiti obisk boljši, če bi bila pod točko „razno" požrtija? !) 1. z. NA VINICI CELODNEVNA ŠOLA: Ne pred letom 1977! Anton Troha: »Računamo, da bo za dograditev šole potrebno odšteti staro milijardo.« v Beli krajini zorijo možnosti za uvedbo celodnevne šole v Semiču in m Vinici. Predlagali so, naj bi viniška šola začela delati po novem že v tem šolskem letu. Tega pa niso storili, ker bi morali v celoti izseliti inalo šolo in otroke voziti v Lipo. timi leti pa jih je bilo vpisanih 486. Število otrok v mali šoli se je v zadnjem času tako povečalo, da spet upajo na boljše. „To je tudi že neposreden vpliv Novo-teksove tovarne, kjer je zaposlenih 48 staršev šoloobveznih otrok iz naše krajevne skupnosti, medtem ko je vseh staršev, ki imajo otroke za šolo, 222," postre- Kadrovskih težav ni, je pa stiska s prosi ori," meni ravnatelj Anton Troha. Šola potrebuje za prehod na celodnevno kar osem novih učilnic in telovadnico. Vse to naj bi zgradili do leta .1977. Gradbene načrte pravkar dokončujejo, nihče pa še ne ve, kje bodo dobili staro milijardo za zidavo. Čeprav za zdaj slabo kaže z denarjem, upajo, da programa za prehod na celodnevno šolo le niso napravili zaman. Kako na tesnem so s prostori, pove tudi podatek, da imajo v podaljšanem bivanju samo 40 učencev. Potreb po takem varstvu je kajpak več, povečale pa se bodo v bližnji prihodnosti. Viniško šolo obiskuje letos 307 učencev, pred'pe- m Anton Troha: ,J*red letom 1977 ne računamo na prehod na celodnevno šolo/* že s podatki Troha. Isti podatki tudi kažejo, da je 167 očetov in 250 mater, katerih otroci so že ali pa še bodo viniški učenci, za zdaj še brez zaposlitve. I. Z. Visoko šolstvo - brez napak? Predlog novega zakona o visokem šolstvu je izdelan, in če bo sprejet, se visokemu šolstvu obeta manj pomanjkljivosti „Nekatere pomanjkljivosti visokega šolstva na Slovenskem so se pojavile že pred desetimi leti in se do sedaj samo stopnjevale, še posebno zato, ker se je število študentov podvojilo, vsebine in oblike študija pa so ostale iste," je poudarila Ela Urlih—Antena, republiška sekretarka za prosveto in kulturo, v pogovoru z iiovinaiji o predlogu novega zakona o viso-kejn šolstvu, Id je bil 13. marca v Ljubljani. Novi zakon (pripravljali so ga dve leti) naj bi bil po obravnavi v republiški skupščini na prvi aprilski seji sprejet v prihodnjih mesecih. Osnovni namen zakona, ki ureja sistem visokega šolstva in se sklada z določili nove ustave, resolucijami X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS ter izhaja v prvi vrsti iz potreb in zahtev sodobnega visokošolskega študija, je doseči večjo demokratizacijo, premagovanje zaprtosti in povezovanje visokošolskih ustanov z združenim delom. Dejstvo je, da se visoko šolstvo prepočasi prilagaja zahtevam družbenega razvoja nasploh. V zadnjih letih ni bilo načrtnega usmerjanja v študij, zato v neskladju z družbenimi potrebami odpade 51 odst. študentov na družboslovne vede in samo 49 odst. na tehnične. SLIKE OBEH SUBICEV V SEVNICI Minuli torek so v galeriji na sevni-škem gradu oc^rli razstavo del Janeza in Jurija Subica iz zbirke Narodne galerije iz Ljubljane. Janeza Subica predstavlja 21 del, Jurija pa 14. Razstava bo bo v Sevnici do 6. aprila. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure. Po otvoritvi razstave je oktet Gallus v Lutrovski kleti izvedel koncert. RECITAL IN RAZSTAVA OB 60-LETNICI POETA Novomeška podružnica slovenskega Slavističnega društva bo priredila 28. marca ob 19. uri v prostorih Študijske knjižnice Mirana Jarca literarni večer in knjižno razstavo, posvečeno 60-letnici pesnika, pisatelja, publicista in urednika Jožeta Dularja, ki živi in dela v Metliki. Jubilant, rojen v Vavti vasi, se je uveljavil zlasti kot pripovednik ljudi in življenja ob Krki. Neustrezna interesom delavskega razreda je tudi regionalna in socialna struktura študentov. Tako pride na primer na 1000 prebi valcevv občini Ljubljana-Center 41 študentov, v občini Lendava pa samo dva. Samo 15 občin je nad poprečjem 9 študentov na 1000 prebivalcev. V visokošolski študij je vključenih samo 25 odst. delavskega porekla in le 6,3 odst. kmepkega. Izredno dolg je čas študija, temu primemo slab tudi uspeh, v vzgojno-izobraževalncm sistemu pa je precej zapostavljen izredni študij. Visoko šolstvo že dolgo ne more zadovoljiti kadrovskih po- treb, zato je izobrazbena struktura v gospodarstvu precej zaskrbljujoča. Nad 80 odst. delavcev v gospodarstvu ne presega nižje strokovne izobrazbe in samo 2,4 odst. jih ima visoko izobrazbo. Namen novega zakona je odpraviti vse omenjene pomanjkljivosti. Ob do sedaj zanemarjeni marksistični vzgoji novi zakon opredeljuje, da mora visoko šolstvo na osnovi sodobne znanosti ter teorije in prakse marksizma in samoupravnega socializma oblikovati družbeno aktivnega strokovnjaka. D. RUSTJA „EKSPRESNO" OCENJEVANJE V praksi se zadnje čase uveljavlja posebna oblika ,,eks p resnega" ocenjevanja. Učenci ne vedo ne kaj ne kdaj. Učitelj jih nepričakovano preseneti z nalogo, ki po kakovosti in obsegu ustreza šolski nalogi, in jim da na voljo 10 do 20 minut časa. Po napovedanem času ne glede na to, koliko učencev je nalogo končalo, pobere liste in jih oceni. Ocene vpiše v redovalnico, čeprav je veliko negativnih, učence pa obsuje z očitki, da nič ne znajo ... Zakaj zahteva pedagoška služba učno pripravo za -vsako učno uro tudi od tistih učiteljev, ki poučujejo en sam predmet že veliko let? Mar res lahko zahtevamo od učencev, da bodo vsak dan enako dobro pripravljeni za šest predmetov in da bodo v 10 minutah pokazali svoje znanje? Ce bi nalogo napovedali, bi učence motivirali za učenje ... tako bi postalo ocenjevanje pedagoško sredstvo za uresničitev učnih smotrov. Ali ni smoter vsega šolskega dela, da učenec zna, da se uči? Mira Cencič v Prosvetnem delavcu 28. i/. 1975, str. 3. DELO IN ALKOHOL Nekaj pa lahko takoj pribijemo: človek, ki ima rad delo, ki ceni čas, si ne bo zlepa privoščil posedanja in popivanja, saj vendar s tem zapravlja čas in se onesposablja za delo, da drugih reči, ki spremljajo alkoholiziranost, tokrat ne omenjamo. Dr. Janez Rugelj v reviji Dan 1975, št. 2, str. 21. KDO LAHKO POSTANE ALKOHOLIK? Vsakdo, razen popolnih abstinentov. * Isti avtor na navedenem mestu Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIS 3 7 vsak četrtek DOLENJSKI LIST PROSTA DELOVNA MESTA! „beti"-metlika tozd konfekcija mirna pec Komisija za lJe bilo v Trstu v 33-metrskem mestnem ^ Med 11 „^ r°dno srečanje v hitrostnem plavanju s pla-°Pili tudi nlav^a^ lZ Slovenije in Furlanije-Julijske krajine so i n°vomeškega kluba za podvodne aktivnosti. Sf^ga tp2kalnegaarsrd-e8a P"" ^^vSr55"^ le. r'Je-Julijske Km,_ Koroške, prišliCr ^0r°šci na J{"e in Sloveni-okoi;' i r«srečanju - ^ .m°Vanje niso ^'miv h gledalcev i ' si 8a Je j^nskiv. dv°boj si0u spremenili v j sloven va^ in itali" žokaza". 1= prete ^alci SpSI'k>sojo itali- sm° bih °d r0«?tre? kratkim> tekmall1 v davnem °?.te,Jev- Tako tant>. k£ed slovenskim Zaniniiviin crtkr«S£ so se Jr1 fcprezcn-^J^kazaii Nov°meščani še .s *9 1 Pw«k ' kegljišču ktko f.je podrla 4793 ucg}jev- g8»s*ai 5%s& j-p* moro"(767)" ^239fr"«s324034kn' h^1- 9,čv 2384lbrc|ic^23848", hi«ta,^ Novoteks SinalSe bodo „0rbenih igrah. < tar 0 14v ^saki ekkvi^11' V dve^ ®JičCv " bo naE nastopilo nastop,^ po 10 D. B. tt^UL°2AR PETI ]^vifi"^tva starejših k/H) v v" V Pranju, S586 "*3? Pri Sibeni- .J^Uvajei 1 tudx Celulo- 1 $:5' ? i ®fx: is' s°£f ncltai »'» ! (C U1'^' ® ko' m kravici 4 il°2arV °Privnik 1-27 š s-l;ssrtw(ic£rn 102ax 2572 n8lav Rezultati: 25 m na vdih-ženske: 1. Novak (KPA Novo mesto), 2. Draksler, 3. Šrabon (obe DPD Kranj); 33 m na vdih-moški: 1. Kralj (DRM Ljubljana), 2. Kušer (KPA Novo mesto), 3. Aljančič (DPD Kranj): 100 m potapljanje - ženske:' 1. Fonda (DPD Piran), 2. Camlek (DRM Ljubljana); 100 m plavanje - moški: 1. De Simon (Italija), 2. Lai (Italija), 3. Aljančič (DPD Kranj), 200 m plavanje - moški: l.De Simon (Italija), 2. Aljančič (DPD Kranj), 3. Markovič (KPA Novo mesto); 100 m ženske: 1. Novak, (KPA Novo mesto), 2. Skubic, 3. Draksler (obe DPD Kranj); 100 m potapljanje-moški: 1. Božič (DPD Piran), 2. Kralj (DRM Ljubljana), 3. De Simo/i (Italija); 4 x 100 m moški: 1. Slovenija (Potočnik, Strniša,- Kušer, vsi KPA Novo mesto, in Aljančič - DPD Kranj), 2. Italija I, 3. Italija II; ekipno-moški: 1. Slovenija 90 točk, 2. Italija 80 točk; ženske: 1. Slovenija 34 točk, 2. Italija 24 točk. Tako sta ekipi Slovenije razen dobrih časov, ki potrjujejo, da so se plavalci na prihodnje tekme dobro pripravljali, osvojili še dva lepa pokala. PRVO RALLY TEKMOVANJE Prvo letošnje tekmovanje v rallyju se bo pričelo 22. marca v Peručcu. Tekmovalci bodo prevozili 881 kilometrov. Proga do Tare, kjer bo cilj tekme, bo imela 11 etap in 3 gorske hitrostne preizkušnje. Tega tekmovanja se bodo udeležili tudi Ribniča-ni, saj bo njihovo AMD na prvo rally tekmo poslalo kar dve posadki: brata Železnika in Kajtno s Škuljem. PORAZ NOVOMEŠCANK V 11. kolu slovenskega prvenstva odbojkaric so novomeške igralke Krke gostovale pri prvouvrščenih odbojkaricah Fužinaija in srečanje izgubile s 3:0. Gostje so slabo zaigrale predvsem v prvih dveh nizih, ko so dopustile, da so jim Fužinaijeve igralke vsiUle svojo igro. Šele v tretjem setu so Novom eščankc zaigrale nekoliko bolje in bile ves čas enakovredne nasprotnice najboljšim igralkam v ligi. Le kanček nepozornosti Novomeščank je pripomogel, da so domače igralke osvojile tudi zadnji set in zmago. Za Krko so nastopile: Pilič, Ra-jcr. Porte, Boh, Adamič, Zevnik in Gostiša. KOČEVJE - BETI 5:3 z zanesljivo igro so se namiznoteniški igralci Kočevja gostom iz Metlike oddolžili za jesenski poraz. Najprej sta se pomerila Adlešič in D. Pezelj. Gost je zmagal, nato pa je Osterman premagal Kovačjča in Obranovič Uhla. Osterman je nato še enkrat zmagal, Uhl pa je rezultat znižal. Ponovno je zmagal Uhl, Ko-vačič z Obranovičem izgubil in v odločilnem srečanju je Osterman premagal najboljšega gosta Uhla 2:1. KAMNIK - KOČEVJE 1:5 Nogometaši Kočevja so v Kamniku dosegli izredno dragoceno zmago, ki predstavlja lep in tudi nepričakovan uspeh. V pokalni tekmi so pred 200 gledalci premagali Kamni-čane z visokim rezultatom. V prvem polčasu sta si bili ekipi izenačeni, v drugem delu pa so se Kočevarji razigrali in dosegli štiri zaporedne zadetke. V naslednji pokalni tekmi se bodo nogometaši Kočevja pomerili. z enajsterico vrhniškega Usnjarja. Zadetke za goste so dosegli Kopač (3), Kozič in Arko (po enega). Z. F. RIBNICA-BELA KRAJINA 2:1 Več kot 200 gledalcev je uživalo v lepi nogometni predstavi. Obe ekipi sta se izkazali z lepimi podajami, točnimi streli in domiselno igro. Povedli so domači nogometaši. Nosan je izenačil, pet minut pred koncem pa je Hočevar dosegel zmagoviti zadetek. (M. G.) rokomet Zmagale igralke Krke Novomeščanke v Stopičah močno presenetile Novomeščani četrti Po obetavnem začetku le četrto mesto Konec prejšnjega tedna se je končalo republiško šahovsko ekipno prvenstvo. Ko bi Novomeščani v zaključnem delu slovenskega prvenstva zaigrali vsaj tako dobro, kot so v ligi, bi bila njihova uvrstitev ob zaključku prvenstva prav gotovo precej boHša. Tako so novomeški šahisti „pristni" šele na četrtem mestu. V zaključni dvoboj so Novomeščani prišli z lepimi možnostmi za uspeh, saj so že v ligi premagali igralce ljubljanske Iskre, ta rezultat pa se je štel že za finalni del tekmovanja. V nadaljevanju so nato najboljši igralci v prvi slovenski ligi-zahod močno izgubili s Celjani in si tako zapravili vse možnosti za naslov republiškega prvaka. y naslednjem prvenstvenem srečanju so igrali s Kovinarjem in ga tesno prejnagali ter tako Celjanom omogočili, da so se uvrstili v II. zvezno šahovsko ligo. CELJE-ISKRA 4,5:5,5 Ljubljančani, ki so v republiški ligi izgubili z Novomeščani, so v srečanju s Celjani dosegli presenetljivo zmago in se tako, kljub temu da so bili v ligi za Novomeščani, uvrstili po zaključnem delu na tretje mesto. KOVINAR - NOVO MESTO 4,5:5,5 v zadnjem kolu republiškem finalnega prvenstva so Novomeščani zaigr^i precej bolje kot proti Celjanom in premagali mariborskega Ko-vinarja. Rezultati: Lešnik - Oster- HRASTNIK-RIBNICA 6:4 v prvenstveni tekmi za tretje mesto v drugi republiški ligi v šahu so Ribničani oslabljeni gostovali v Hrastniku in tekmo izgubili. Točke so osvojili Tanko, Sipka in Miladino-vič, remizirala pa sta Mikulin in M. Sipka. Nastopil ni najboljši Ribni- pieov /\M \ man remi, P. Kranjc - Praznik 0;1, Guzelj - Sitar 1:0, Njegovan - Petrovič remi, Ačko - Skerlj 1:0, Krman - Istenič remi, Novak - Peterle remi, Kirbiš - Poredoš 0:1, Lukman — Pucelj 0:1. Končni vrstni red: L. Celje 16 točk, 2. Kovinar 15,5, 3. Iskra 15 in 4. Nov6 mesto 13,5. V nedeljo, 16. marca, so v Stopičah na novih šolskih rokometnih igriščih telesnokultumi delavci iz Stopič pripravili zanimiv rokometni turnir, na katerem so nastopile igralke štirih slovenskih klubov. Prav gotovo nihče ni pričakoval, da bodo na močnem turnirju zmagale domače igralke. Z dobro igro v obrambi ter z zanesljivim napadom so Krk ine igralke v prvi tekmi poskrbele za prijetno presenečenje. Brez težav so namreč premagale vrsto scvniške Lisce, ki nastopa v prvi slovenski rokometni ligi. Tudi v drugi tekmi so se Novomeščanke pomerile z ekipo, ki nastopa v najkvalitetnejši slovenski rokometni ligi. V izenačenem srečanju so bile domače igralke boljše za dva gola in si tako zagotovile prvo mesto. V srečanju so ,,Krkasice" zaigrale umirjeno, kljub temu pa so dosegle prepričljivo zmago. Pokal grmskim atletom Pionirji Novega mesta še enkrat zmagali v petek popoldne so se v telovadnici osnovne šole na Grmu v Novem mestu zbrali najboljši ljubljanski pionirji-atleti in grmski športniki ter se pomerili v povratnem dvoboju. Na prvem srečanju v Ljubljani so za eno samo točko zmagali Novomeščani, zato je bilo tekmovanje še tohko bolj zanimivo. Za končnega zmagovalca se ni vedelo vse do zadnje športne discipline, teka v štafeti, kjer je šele zadnji tekmovalec z izrednim finišem Novomeščanom prinesel tako želeno skupno zmago. Njegov tek je navdušeno pozdravilo več kot 500 gledalcev, v glavnem staršev nastopajočih, pionirjev in atletskih delavcev. ' Medtem koje bilo tekmovanje pri pionirjih močno izenačeno (68:66), so Novomeščanke še enkrat dosegle prepričljivo zmago. Zbrale so 78,5 točk, Ljubljančanke pa 55,5 točk. Rezultati: pionirke: 20 m: 1. Se-liškar (Lj) 3,2, 2. Zaletelj (Nm) 3,3, 4. do 5. Bele in Luzar (obe Nm) 3 5; 400 m: 1. Papež (Nm) 67,9, 2. Sa-belnik (Lj) 71,3, 3. Galič (Nm) 72,5; 4x200 m: Novo mesto (Rajer, Avsec, Papež, Zaletelj) 2:10,0, 2. Ljubljana 2:19,5; daljava: 1. Štan-gelj 471, 2. Avsec 461, 3. Rajer (vse Novo mesto) 423; višina: 1. PečaVar 155, 2. Papič 150, 3. Hribar (vse Novo mesto) 140; met medicinke (3kg): r. Progar (Nm) 9,53, 2. Faj-far (Lj) 9,32; pionirji: 20 m: 1. Godnič (Lj) 2,8, 2. Keržan 2,9, 3. Klančar (oba Nm) 3,0; 600 m; ,1. Čuden (Lj) 1:39,6, 2. Košmerl (Nm) 1:39,7, 3. Lenarčič (Lj) in Saje (Nm) 1:41,1; 4 X 200 m: 1. Novo mesto (Klančar, Keržan, Križman, Kranjčič) 2.00,1, 2. Ljubljana 2:01,4; daljava: 1. Kranjčič (Nm) 591, 2. Križman (Nm) 571; višina: 1. Gačeša (Nm) 165, 2. Srša (Lj) 165; met medi- cinke (5 kg): 1. Goijanc (Lj) 11,49. Ob koncu tekmovanja je priznanja, medalje in pokale podelil predsednik novomeške"t>bčine Jakob Beri.^ I§^ fW ififid jm> i 0 4 i i I 1 KRŠKO - Smučarski klub Krško je konec februarja pripravil za svoje člane smučarski izlet na avstrijski Katschbergy(od 27. februarja do 2. marca). Vreme je bilo smučarjem naklonjeno, tako da je bilo 57 smučarjev zelo zadovoljnih z izletom. (G. R.) NOVO MESTO — Prejšnji teden so imeli člani novomeškega kolesarskega društva redno sejo. Na njej so se pogovarjali o pripravah tekmovalcev, o nabavi nove opreme, ureditvi garaže in o pripravah na prireditev dirke „Okoli Grma". (J. T.) Rezultati: Krka - Lisca 8:4, Usnjar - Kora 9:7, Krka - Usnjar 10:8, Lisca - Kora 8:3, Kora -Krka 3:7 in Lisca Usnjar 9:5. Vrstni red: 1. Krka (Novo mesto), 2. Lisca (Sevnica),-3. Usnjar (Šmartno pri Litiji), 4. Kora (Radeče). Turnir je pokazal, da so se Novomeščanke na spomladanski del prvenstva dobro pripravile. V njiho- vi ekipi se je odhkovala predvsem odlična vratarka Klobučarjeva, izkazala pa se je tudi Hribarjeva. Za najboljšo igralko turnirja je posebna' komisija izbrala Sevničanko Mlinari-čevo. J. S. 1.KRMELJ Tik pred pričetkom spomladanskega dela tekmovanja v rokometnih ligah so Novomeščani organizirali turnir, na katerem so nastopili igralci Krmelja, Kočevja in novomeške Krke. Prijavljeni so bili tudi igralci Krškega, vendar se trurnirja niso udeležili. Na srečanju so bili najboljši roko-metaši Krmelja, ki so dokazali, da so se na nova prvenstvena srečanja najbolje pripravljali. Rezultati: Krmelj - Kočevje 27:16, Krka (Novo mesto) - Kočevje 30:15 in Krmelj - Krka 14 9 16. INLES-CELJE 17:18 . Celjani, ki so v Celju zmagali .z golom r^like, so se v Ribnici še enkrat izkazali in tesno zmagali. Ker jc bila tekma v hladnem in deževnem vremenu, nobena ekipa ni pokazala najboljšega rokometa. Pri Ribničanih so sc izkazali Kersnič, Sile in Matelič. (M. G.) 1. KOLO 30. MARCA v nedeljo, 30. marca, se bodo v Ervem kolu dolenjske rokometne ge pomerile naslednje ekipe: Semič - Črnomelj, Šentjernej-Dobrepolje, Krka (Novo mesto - Ribnica, Višnja gora - Kočevje, Porukve -Smaije, Grosuplje - Sodražica in Cerklje - Gradišče. Z. F. RIBNICA-S0DRA2ICA 10:13 v prijateljski trening tekmi sta se pomerili ženski vrsti Ribnice in Sodražice. Gostje so bile boljše in so zasluženo zmagale s tremi goli razlike. (M. G.) TREBNJE: ZLATO PUSCICO OSVOJIL FRANC CUGELJ Prejšnji teden je bilo na strelišču v Trebnjem občinsko strelsko prvenstvo, na katerem so se tekmovalci pomerili za zlato puščico. Nastopilo je 50 strelcev, puščico pa je osvojil član SD Trebnje Franc Cugelj. Vrstni red: 1. Franc Cugelj (SD Trebnje) 528, 2. Mirko Hrovat ml. (SD Mokronog) 526, 3. Franc Lavrinšek (SD Mokronog) 486, 4. Sandi Leskov(ic (SD Matija Gubec) 478, 5. Franc Floijančič (SD Mokronog) 475, 6. Matevž Markelj (SD Matija Gubec) 469, 7. Janez Lenič (SD Matija Gubec) 456, 8. Igor Lenardič (SD Matija Gubeč) 463 idr. Občinsko prvenstvo je bilo tudi tokrat zelo dobro pripravljeno. Se enkrat' pa se je pokazalo, kako se maščuje nenačrtna gradnja. Trebanjsko strelišče namreč nima čakalnice niti dovolj strelskih mest, zato se je tekmovanje močno zavleklo. Kljub dobri organizaciji tekmovanja so bili nekateri strelci nezadovoljni in prav v tem je vzrok, da se strelstvo v občini tako počasi razvija. J. H. V DOLENJSKI ROKOMETNI LIGI NARED Pred kratkim je imelo vodstvo dolenjske rokometne lige sestanek, na katerem so se dogovorili o načinu tekmovanja v letošnjem tekmovanju. V ligi je trenutno 14 klubov. Če se bo k tekmovanju prijavilo še več ekip, bodo dolenj^o ligo razdelili na dve skupini — A in B. Dogovorili so se, da bodo s prvenstvenimi srečanji fantje pričeli 30. marca, dekleta pa 13. aprila. Vse ekipe, ki bodo nastopile v dolenjski rokometni ligi, bodo morale poskrbeti za pionirske vrste, ki bodo igrale prvenstvena srečanja lige v predtekmah. Na ta način želi vodstvo dolenjske rokometne lige rokomet na Dolenjskem še bolj razmahniti. Ker je na Dolenjskem vse več ekip, ki želijo nastopati v dobro organizirani ligi, je vodstvo poskrbelo tudi za sodniški kader. Po teoretičnih tečajih bodo vsi kandidati opravljali še praktični del izpita 22. marca, ko bodo v Ribnici organizirali turnir, na katerem bodo nastopila nekatera moštva iz dolenjske rokometne lige. Na rokometnem prvenstvu pokrajinskih pionirskih ekip so Dolenjsko. predstavljali igralci iz Ribnice, Kočevja, Sodražice in Dobrepolj. Pioniiji so osvojili odlično četrto mesto (o prvenstvu smo že poročali), ekipo pa je vodil Tone Andoljšek, igralec rihni$kf>on ^Milan Glavoniič^ KAJ, KJE, KDO? V 13. kolu republiške na* miznoteniške lige za moške bodo Novomeščani gostovali v Lendavi, igralci Sodražice pa bodo doma po vsej veijet-nosti osvojili nov par točk. V slovenski odbojkarski ligi za ženske bodo v Novem mestu gostovale igralke Jesenic, Novomeščani pa bodo gostovali v Kamniku, kjer bi morali premagati slabe do-^mače ig^ce. _ Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST šah 9 B«it!i<«iiiiirt grafMfcft") Veliko nezgod POGOSTA OBOLENJA ljudi v delovnem procesu in delovne nezgode močno zmanjšujejo narodni dohodek. Ko človek zboli ali se ponesreči, je za določen čas izločen od ustv^anja dobrin, poleg tega pa je potreben še nege, odnosno zdravljenja. Statistika kaže, da je pri nas na Dolenjskem razmeroma še veliko obolenj in delovnih nezgod, zlasti pa nezgod izven delovnega časa, dokazuje pa tudi, da bi se dalo število bolezni in delovnih nezgod zmanjšati. To se da doseči predvsem z vestnejšim izvajanjem higiensko tehničnih predpisov in pa s samo vzgojo ljudi v proizvodnji. NE SAMO SLABO stanje cest, povečan promet in slabo stanje voznega parka, pač pa tudi nedisciplina voznikov in pešcev je lani zakrivila, da se je število prometnih nesreč v primerjavi s preteklimi leti v Beli krajini znatno dvignilo. Tako je bilo leta 1952 le 6 prometnih nezgod, leta 1953 že 8, lani pa celo že 16 prometnih nesreč. Vzroke za ta nenavadni dvig prometnih nezgod je iskati predvsem v vinjenosti voznikov motornih vozil, ostale nezgode pa odpadejo na nevešče upravljanje vozila, slabo stanje cest, vožnje brez izpitov in ostalo. V LOŠKEM POTOKU je že tradicija, da ljudje radi jedo jedila iz koruzne moke. Pravijo pa, da se bodo morali tej tradiciji odpovedati, ker ni mogoče dobiti v trgovinah koruzne moke, menda največ 2 kilograma enkrat. Ljudje, ki tako radi jedo koruzne žgance, so upravičeni, da godrnjajo zaradi pomanjkanja te vrste prehrambnega artikla. Mogoče pa bi se temu le. dalo kako odpomoči. PO KOČEVSKI in Ribniški dolini je nasulo snega, da bo ta kkoličina odmerila vse zamujeno v letošnji zimi. Zaradi preobihce snega je zelo trpel železniški in avtobusni promet. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. marca 1955) nsmuami OROŽJA ZA - BATALJON! -Uprava muenchcnskega letališča je objavila podatke o tem, koliko orožja in nevarnih predmetov so zaplenili potnikom, ki so vstopali v avione. Na spisku je veliko pištol, devet majhnih topov, 18 vojaških karabink, tri bazuke, deset sekir, 14 srpov, ena helebarda in puška iz 16. stoletja (nabita, kajpak!). Koliko letal bi bilo lahko ugrabljenih s tem arzenalom orojja, to presodite sami! „MOŽITEV" - Svetovni fond za zaščito divjadi, posebna organizacija v okviru Združenih narodov, je poslal po celem svetu okrožnico, da postaja za zaščito narave na otočju Galapagos išče „moža" za neko ogromno želvo, ki je menda edini preživeli primerek svoje vrste. „Moža" za želvo zaenkrat še niso našli, čeprav je „nevesta" z Galapa-' gosa v najboljših letih. Enainpet-deset jih ima! KAKŠNI PRIJATELJI? - Ni res, daje pes najboljši človekov prijatelj! To trdi časopis ameriškega združenja zdravnikov, kajti po najnovejših potiatkih vsako leto okoli 1800 Američanov išče nujno zdravniško ponjoč, ker jih je ogrizel pes. Najmanj t'đžav imajo s psi - otroci! PREMISLILA SE JE - Audrey Robb, kanadska bančna uradnica, ki je lani zadela na loteriji milijon dolarjev, je ob prejemu dobitka izjavila, da bo najprej vzela nekaj tednov dopusta in si ogledala Evropo ter se nato vrnila na staro delovno mesto. Dopust se ji je zavlekel za precej mesecev in ob povratku domov je izjavi^ samo, da se na delo - ne bo vrnila. Ne ve se, kaj botruje tej odločitvi, ali polna mošnja ali lepa stara Evropa. OB APETIT JE BIL - Neki ' zapornik iz kaznilnice v Kielu se je pritožil oz. zahteval sodni postopek in odškodnino zato, ker je v juhi našel mačji krempelj. Mnenje o spornem jušnem dodatku sta podala tudi dva veterinarja. Ugotovila sta, da zaporniku ni vzel teka mačji krempelj, ampak - svinjski čekan! Naj je bilo eno ali drugo, dejstvo je, da zapornik juhe ni pojedel. ŠE BO JEMALA - Charlotti Lang, gospodinja iz San Joseja \ Kaliforniji, je jemala preparat Zi pospešitev nosečnosti in v razmiki 13 mesecev rodila prvič četverčki in drugič šesterčke. Ker je ostah živa samo ena deklica, je Charlotti sklenila, da bo še naprej jemaU omenjeni preparat, kajti hoče imet še najmanj tri otroke. Ni izključeno, da ne bo naslednjič rotiila -osmerčkov, zato tudi razmislek c zasebnem otroškem vrtcu ne bi bil odveč! RADOST PRIHAJA Moškim očem se ob toplih poletnih mesecih obeta lepa - paša! Modni kreatorji namreč predvidevajo vrnitev mini kril, v Parizu pa so začeli na veliko predstavljati in izdelovati znane, a 'že rahlo pozabljene vroče hlačke! Za ženske oči spet - nič! Le za svoj nenašitljivi žep (V Dd r ž a v n e m) zboru se sedaj razpravlja o davčni preosnovi. Seveda kapitalisti delajo le za svoj nenasitljiv žep in, kakor se kaže, kmetski in obrtni stan bota ostala na isti tezalnici, kakor sta bila doslej. Dokler bo prevladoval židovski liberalizem, ni upati boljše bodočnosti za nižje sloje ljudstva. Kam smo v Avstriji prišli, pokazalo se je v zbornici, ko so se z nekim paragrafom odprla vrata v naše cesarstvo; doslej se še ni moglo tako prosto gibati, a sedaj mu bode vse dovoljeno. (Zima letos) je taka, kakoršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Snega je ponekod na dva metra na debelo. Te dni se je jel tajati. Da le ne nastanejo povodnji. A začelo je zopet hudo snežiti. Mnogo di-vjačine je polnilo; ponekod so se volkovi približali človeškim stanovanjem, tudi na Dolenjskem so jih zasledili na nekaterih krajih. Ako sneg ne skopni, bati se nam je sl^be letine. (Zmrznil je) poštni sel Jožef Stopar iz Studenca, gre^oč iz Radne domov. Pri ranje- nem šo našli skoro 600 goldinarjev denaija in vse poštne pošiljatve. (Namen učiteljskega) društva je zgraditi poslopje za zavod, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem in gmotnem oziru. Zares vzvišen in blag namen. Toda učiteljstvo slovensko je pri svojih bornih plačah preslabo, da bi si mo^o samo brez ptuje pomoči zgraditi tak zavod. Pač pak upa, in sme po vsej pravici nadejati se, da ga bode rodoljubno občinstvo slovensko pri tem podjetji drage volje in izdatno podprlo. (Preklic.) Moj hotel je sicer v isti hiši, ko novomeška kazina, ali v mojej gostilni se shajajo Slovenci. Novomeška nemška kazina je društvo, ki ima svoje prostore v prvem nadstropju, moja gostilna pa ni identična ž njo. Schvvarz, hotelje v Novem Mestu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1895) Hrana iz nafte Upravičeno upanje, da n« bo več lakote? Francoski kemik Alfred Champagnat je prvi odkril „naftne proteine" enostavne beljakovine, ki so nujno potrebne za ohranitev živih organizmov. Nadaljnje raz-isluve v vseh visoko razvitih državah so pripeljale do tega, da proteine iz nafte proizvajajo v tovarnah. V, nekaterih institutih pa je mogoče videti že živali, svinje in kokoši, ki so jih vzgojiU s krmili, narejenimi na osnovi naftnih proteinov. Kakšen pomen ima ta dosežek? Če pomislimo samo na izračune nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da bomo morali ob koncu tega stoletja proizvajati vsako leto 35 i^jonov ton proteinov več, če bomo hoteli zadostiti vsem potrebam, potem je vse kmalu bolj jasno. S poljskimi pridelki bo namreč nemogoče kriti ogromne potrebe po krmilih, saj bo ob koncu stoletja poljedelstvo dajalo le slabo polovico potrebnih proteinov. Edina možnost je pridobivanje proteinov iz dnigih snovi. Prav to pa je znanstvenikom že uspelo. ^ Krmilo, prvo te vrste na svetu, se imenuje Toprina. Gre za posebne ^vice, ki se množe in nabirajo na parafinskih sestavinah nafte. Po fermentaciji in sušenju se dobi bledo rumen prašek brez vonja in okusa, podoben moki. Za hrano se lahko pripravlja kot kaša, zmes ali tekočina. V primeri s sedanjimi krmili, ki temelje na ribji moki in soji, ima toprina bogat odstotek proteinov in dovolj aminokislin. Za vse domače živali je nenevaren. Strokovnjaki so prepričani, da se s toprino (^pira upanje, da človeštvo ne bo več umiralo od gladu ... Važno p; Jritij!?1 ***£3*1 Čestokrat »Kaj po izvoru vel2„eć3^ godkov.laso^M svetu in življenj • ^ je zamikalo tudi vinarja Pajnc -f br> Celih deset ?ra|vi arhivih in dru?■ ^ J zadostil svoji , $ |f kratkim paJe°U knjigo, v kate" ] nev^s 6000 važnih in : izvedb. Poglej , pomembne, ki J v leksikonih! „ Prvo stranišč: i plak je dal P^ John HanngtonQ ćetje je razbio0 A pale so se stave, bo obnesla, p jfl | nih so ga opravljal1- , vsakdanjost. ;e * Prvo knžanK _ , izumitelj Art 'p»3 verpoola, obja J ^ ( leta 1913 v e Worldu'". j jgžeh Napoleon ■ j0>. nadomestek za gfj željo je ures. pjiizi 1 Mege-Mounes ^ mu proizvodu J ^ danes velja p margarina. Je ta tCoren zdravilen ? Človek iz zemlje V korejski ljudski lekarni že tri tisoč let stoji na častnem mestu koren ginseng. Ta koren velja za skoraj čudežno zdravilo in po ljudskem izročilu zdravi prav vse bolezni, ki peste človeški rod. Ta sloves dolguje brez dvoma tudi svoji nenavadni obliki: močno je podoben obliki človeškega telesa. Nekdaj so ljudje že po obliki kake rastline sklepah na njeno zdravilno moč. Zdaj mu sama oblika ne pomaga več. Znanstveniki z vseh koncev sveta so se lotili analize slovitega korena, od katerega si obe Koreji obetata lep zaslužek pri izvozu v zahodne države, kjer cena starini orientalskim zdravilnim rastlinam iz dneva v dan raste. Na skupnem kongresu v Seulu so strokovnjaki za naravna zdravila prišli do nekaterih ugotovitev, ki korenu ginseng ne dajejo tako odličnega spričevala, kot so mu ga tisočletja dajali Korejci. Zdravilno učinkovitost ginsenga je težko določiti, ker je njegovo delovanje zelo dolgotrajno in traja po več mesecev, preden se sploh pokažejo kakšni učinki. To pa navdaja strokovnjake z močnim dvomom. Uspelo jim je le dokazati^ da malo znižuje količino sladkorja v krvi, da znižuje krvni tlak in pomaga pri koncentraciji. Toda'svojega največjega slovesa — da je nadvse uspešen pri dviganju spolne moči — koren ni potrdil. Sovjetski znanstveniki, ki so delali poskuse na podganah, so sicer zabeležili večjo vztrajnost in zagnanost, dmgega pa nič. Koren torej še čaka končno sodbo. Naj bo ta taka ali taka, za mnoge je sam njegov sloves dovolj. i Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. | Pomagati pa ne! Kobilica se mi je zbosila, pa sem se s poštno kočijo odpeljal proti mestu, kjer sem imel opravke. Vreme se je skisalo, zato smo sedeli vsi čemerni. Skoraj bi zadremal, ko nisem imel drugega dela, pa me je vzdramil postiljon, ki je. napadel žensko iz Mišjegfi dola: „Kako ste si upali to vzeti? Kdo vam je dovolil? Plačala naj bi, ne pa, da ji vi delate uslugo." Ženska je sedla, potlej pa odgovorila: „Kaj ne smem pomagati človeku, ki me prosi za uslugo? " ,J^e," ji je kratko zabrusil. Ko je odšel na drugi konec kočije, sem se nagnil naprej in žensko vprašal: „Kaj pa je bilo takega, da se tako znaša nad tabo? " ,J kaj? Znanka ga je prosila, če bi ji izročil pismo na naslednji postaji ?a nekoga, ki pismo nujno potrebuje. Sprejel je, vendar je zahteval deset novcev. Znanka jih ni imela s sabo, zato je odklonila in potlej dala pismo me- ni. Jaz ga oddam zastonj. Taka usluga je zame majhna reč. Nič se ne ve, kdaj bom jaz koga potrebovala. Kadar pomagaš človeku, ne smeš gledati na plačilo, mar ne? Meniš, da sem ga polomila? " „Kar prav si naredila,^' ji pravim, „saj dandanes ljudje nočejo več drug drugemu pomagati zastonj. Sami nočejo in tudi drugim ne dovolijo, ako je v njihovi moči. Prav taki so, kot je bil nekdaj minister Gregor na Dunaju." Še sva se pomenkovala, saj sva imela dolgo pot pred sabo. Ugotovila sva, da zdaj niti na kmetih ne pozdraMja-jo več. Brezbrižni so do sosedov in popotnih, ki ne dobijo več pijače, da bi si poplaknili popotni prah v grlu. Bolj smo bogati kot kdaj prej, vendar med nami ni več tistih navad, ki bi zbliževale ljudi. Tudi tisti, ki bodo kdaj v stiski, imajo vse manj upanja na pomoč. MARTIN KRPAN •**?£* d sta b ■ iteck 1 Annemane B I Pr fSn-d stavili bliz%£8 0$V'J menta leta je plin in ruha. Ćez šti ^ neslo. ie zafl Prvi stnptiz J vedla M°na'8o3fl3i Parizu, leta n| kem plesu- jo aretirali in voVi globe 100 zvalo študent*' V Latinski ce ^ Amerikan ejel Morton je P** v slepega crev j letp-V^ leU.r.^W|l žensk, zlagal Soucaret. 4. vojni angle*" da potuj® ZA PRAZNIK Letos je na vrsti urejanje cest v občini i lljll I __ pjevne skupnosti bodo bolj sposobne reševati vse zadeve na svojem območju - Kaj bo letos zgrajenega in novega — v posamezni krajevni skupnosti - Od kod denar V *l . ^dniški nka- • d tonih skupn V™ v te^ dneh dokončujejo oblikovanje i ^unalnih del^ na nov^1 osnovah "i sprejemajo program Pj^ Q,J.so občino oziroma za posamezna območja ' eva^ TonetaC\H -^razn^om smo zapros^ za razgovor o teh ■^ke skupšči Pre(kednika zbora krajevnih, skupnosti Dl; , . . . Ef^dja )^itP/>tr?bna v Revnih skuplja hknt: V Va^ °bčini J)L? ^organizacijo ot>q. p ' e Zdanje w?Zaloseje>daso J^jhne, imeu7116 skuPnosti h°V' da bi Lt° Premal0 i ' * Dravi UsPešno i tiste naTn ^ izP°lrije-Ča n°va m?' x ]im Jih bodo delo i!ya' MočneJše načrtovale komunal- Pač na!^° j° izdelane-lJ ®a osnovi J6 a izvajala E skuPnosti 7?ai^nov kra" Jstezdai ^čine^56^!0 obč*n-agal° načrtni0 il0 111 gili virov zbranega letos precej denarja, vendar mora biti tudi najbolj koristno porabljen, pa tudi pošteno razdeljen po krajevnih skupnostih oziroma naseljih. Posebna pozornost bo v tem programu komunalnih del posvečena asfaltiranju oziroma izboljšavi cest, ki so na območju vse občine zelo slabe. POVSOD ASFALT DL; — Občane bo najbolj zanimalo, kaj bo letos opravljeno na njihovem območju. Katera dela torej zajema načrt za posamezna območja občine? ODG: - OBMOCJt RIBNICE: Asfalt bodo dobile ceste v Hrovači, Brežah, Bregu, Ope-kamiška cesta v Wbnici in proti Bukovici, cesta v Gornje Lepov-če in še pet ulic v Ribnici: Prečna, Prešernova, Ob Bistrici, Podgorska in Kurirska. V Nemški vasi bodo začeli graditi kanalizacijo, Ribnica dobi nov vrtec, pripravljeno bo zemljišče za gradnjo novega zdravstvenega doma, dograjen bo čevljarski most in popravljen most pri zapornicah. Ostale vasi. ki niso zajete v tem programu, bodo prišle na vrsto v prihodnjih letih. OBMOČJE DOLENJE VASI: Asfaltirani bosta cesti Dolenja vas—Lipovec in Dolenja vas-Golnik—most pri Rakitni-ci. Popravljen bo most pri Rakitnici in dograjen vodovod v Grčaricah. OBMOČJE SODRAŽICE: Obnovljena bo cesta do Sv. Gregorja, ki bo šla deloma po novi trasi. Urejena bo tako, da bo pripravljena za kasnejše asfaltiranje. Asfaltirani bosta cesti „Na pesek" in „Za vodo". Razen tega bodo Sodražani sami preuredili nekdanjo oljarno v dom družbenih organizacij. OBMOČJE LOŠKEGA POTOKA: Asfaltirana bo. cesta skozi vas Travnik. Vendar to še ni vse, kar bo letos zgrajeno na območju občine. Tako bo v Ribnici orav Tone Adamič, predsednik zbora skupščine Ribnica za občinski praznik vseljiv stanovanjski blok, do konca leta pa bodo dogradili še enega. Za Dolenjo vas je naročena dokumentacija za gradnjo 6-stano-vanjskega bloka (šola dve stanovanji, INLES dve, po eno pa ZB in upokojenci), v spodnjih prostorih tega bloka so predvideni prostori za vrtec, ki bp zgrajen, če bo SIS otroškega varstva dala zanj denar. V Sodražici bi se gradnja poslovno-stanovani- i>C^kom L ^ tovorni n? t« g* isrr~-earmda a^o r ihffiaknasir; "^iomskamat ■■■i-L__ INe)resnice 2 napako (vio- znane Igralke. (opisanemu) ^^oniost največjo 2 ' Pianinsko kačo (kočo). H usodno (ugod- dl gimn. Element makazana pot muza gledališča velikan tibet. govedo etiop. glavar etektir MiBA. FR.icvg-umink dl nas folklorist (france) nizka temperatura bajeslovni pogrez-fuenii^ minarka bacer ust^ zaimek mešanica > evr. veletok' avstr agencija gorski vrh ^.mesto gane oddelek rim. legije nadav radon it reka zaječar olika ribiška mm. piim nmi orač topič ptic dl dl cin v lističih itdensir hammar aunul šapa nasnekdi-tulzhakt nogome- darilo king cole kimborg mirno Bl sunek kajenje lunina mena nepridi prav ''''''''''""'l'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllHIHMIHlUlj J^agrobnik divjim živalim fideča kn i i " ~- g., "i'ga: tisoč divjih živalskih vrst je zapisanih poginu - Rde- 0 za ustnice piše mrtno obsodbo sinjemu kitu - Pohlep? valcp*^ ken-u ^^vasha mesta mi levi ki f 1 tisočeri- ci - pied v okoli- ^'lenianju fii ^ "korali pri fvobot v \ okolico ist vrtov letisei ^^.'"esta. Pred pzdovih kn p^^- ^^"galskih "^0 000 kom —so jih 1° veliko knn^ žive- ' našiej; C zdaj so Samo še 40. Po poljskih stepah se je klatilo na tisoče evropskih bizonov, zdaj jih samo še nekaj goje v posebnih rezervatih. Podobno bi lahko govorili še o belem nosorogu, sinjem kitu, tasmanijskem volku, belem medvedu, orangutanu, gorski gorili, veliki želvi, španskem risu . . . Z nekaj besedami: divje živali izginjajo, divje življenje je v nevarnosti. Tisti „preroki", ki so prvi opozarjali na nevarnost, da na§ pla- cs tg kjgj spomenik potrošnika, je samo pisan nagrobni "'vjemu življenju: net izgubi množico živalskih vrst, so le imeli prav, čeprav jim je veljal posmeh javnosti. Mednarodno društvo za zaščito narave in naravnih bogastev je v svoji sloviti Rdeči knjigi zapisalo vznemirljiv podatek: 1000 živalskim vrstam grozi pogin. Kaj se dogaja? Divje življenje redči in siromasi še najmanj izginjanje prostora. Glavno besedo imata človek in njegova želja po zaslužku. V Afriki in po drugih celinah so sicer sprejeli zakone, s katerimi so zaščitili izginjajoče živalske vrste, toda sam zakon je brez moči. Mno^e divjih lovcev love vse te živali, da bi zadostile svojim potrebam po dobrinah in nenasitni potrošniški družbi, ki hoče imeti praške iz roga nosoroga za vzbujanje zaspa-lega spolnega nagona, tigrovo kožo za dragocene plašče, salo sinjega kita za rde-čila z. istnice, slonove okle za kla 'ske tipke, aligatorje-vo kož za torbice ... Vse :aže, da rešitve ni. Celo t£ 1, kjer bi mordi najbolj ski 'Cti za svoja naravna bogastv. , je potrošniška mentalit 2ta tdko močna in v rasti, da je ni mogoče zavreti zaradi „nekakšnih" živali. »Srake« med policami Časi se spreminjajo - priložnost < dela tatu. Oba ta reka bi l^ko združili in dobili bi grobo sliko tega, kar ■ se danes dogaja v velikih trgovinah po svetu. Namesto na prijazen nasmeh prodajalca naleti kupec najprej na napis KRAJA JE KAZNIVA, NE SPLAČA SE KRASTI. Vsak njegov gib beležijo ostre oči najetih detektivov in skritih televizijskih kamer. Za tako spremenjene trgovine govori močan razlog. „Šc nikoli se ni po trgovinah toliko kradlo, kot se današnje dni. Krade, kdor more in kjer more!" Take žalostne trditve je slišati od prodajalcev. Niso iz trte izvite. Samo v nemških trg'bvinah znosijo kupci pod srajcami, plašči, v žepih, torbicah, za nogavicami, pasovi, pod spodnjim perilom in na vse druge mogoče načine za okoli milijardo in pol mark različnega prodajnega bla- fga- Kljub poostrenim ukrepom in nadzorstvu kraja ne preneha. Priložnostnih tatičev ne skrbi niti veliko število ujetih ,,srak"! (Okoli 150 xtisoč jih vsako leto dobe pri „delu".) Lepo aranžirano blago, težnje potrošniške družbe, reklame in priložnost so močnejši. Sami detektivi v trgovinah so prepričani,- da ulove 'le manjši del „veleblagovniških srak". Sociologi in psihologi so vprašanje kraje po trgovinah premotrili z vso resnostjo. Prišli so do zanimivih ugotovitev: največ kraj je ob torkih, četrtkih in petkih; tatovom je pri srcu popoldanski čas; zastavo nosijo ženske, saj jih je skoraj tri četrtine; kradejo pa najraje manjše predmete, ki jih je mogoče dobro skriti. Se bolj zanimiva je trditev psihologov, ki pravijo, da je odstotek kraj iz resnične potrebe neznaten. Mladi stoje v prvih vrstah, po čemer psihologi sklepajo, da igra precejšnjo vlogo tudi želja po pustolovščinah in nezrelem uveljavljanju samega sebe. Oči televizijskih kamer vsega tega ne vedo, samo pridno beležijo ... J^ED SVETIMI KRAVAMI % ^0 |p • ^p<>iasiui bi n dneh da bo naokrog, je trdil. Ce pa opI j veselilo potovati z njim, če biju mikalo^ iu r H si svet iz ptičje j^rspektive — tako je dejal — gglo^ popelje s se^j! Prepečenca ima v košari gpodg^®^® kakšna cigara bi se našla za go- de^t junaka. Osem- ob prepečencu — to pač ni vabljivo za '^Jca,čeježezalkota... J^dna sta se torej izmikala odgovoru in se ne-pno ozirala navzdol. Tam spodaj nekje je namreč morala biti Košata lipa, dasi si z njo ne bi mo^ kaj dosti pomagati. Ne pozabimo namreč, dragi brdci, da smo še vedno le v zatohlem devetnajstem stoletju! Morje oblakov je prekrivalo prelepo Košato lipo in njeno okolico in po tem moiju je plul naš balon kot jadrnica. Krepak veter mu je dajal pospedca in kmalu je zajadral čez Bospor, preskočil slavni Carigrad in zaplesal nad brezmejno Azijo. Suhi Škot in naša potnika so žvečili prepečenec in zastrupljali ozračje z vir-žinkami in sedmi dan je pilot pogledal v kompas in v atlas. „Pod nami je Indija!" je veselo oznanil. DR. BOŽO OBLAK Delo, počitek in rekreacija če delamo preveč ali če se preVeč naprezamo, postanemo trajno ali kronično utrujeni. Če si pri tem še pritrgujemo spanje, postane kronična utrujenost sčasoma nevarna in škoduje vsemu organizmu. Najprej se pozna na pomanjkanju telesne in duševne moči, pozneje predvsem na živčevju, pa tudi drugod. Da bi utrujenost pregnali, uporabljajo nekateri čaj, kavo, nikotin in alkohol. Vse to so strupi, Id jih nikakor ne moremo priporočati kot zdravilo zoper utrujenost. To so nadražila, ki za nekaj časa sicer pomagajo, potem pa telo • zahteva svoje spanje, in če ga ne dobi, se maščuje. Poživila ali dopingi so bič za živčevje; res povzroče trenutno popolno koncentracijo vseh sil organizma z mobilizacijo vseh rezerv organizma, narede pa prav zaradi tega hudo škodo. Za mlad organizem so to še posebno nevarni strupi, ker mlad organizem reagira nanje izredno burno. V bistvu pa mlademu organizmu nadražila sploh niso potrebna, še manj pa poživila. Pretirano uživanje nadražil in jemanje poživil je vedno znak kronične utrujenosti ali pa neuravnovešene osebnosti. Da bi do tega na prišlo, je potreben pravilen in pravočasen počitek ter odmor. Zrela osebnost ga bo znala najti tudi v današnji dobi, za katero pravimo, da s svojim silnim tempom ne da organizmu počitka. Naš pogovor bodimo olikani Ljudje se srečujemo, pozdravljamo, sedamo skupaj v družbo in začenjamo pogovore. V njih je dosti prazne vljudnosti in obrabljenih besed, skratka, veliko neosebnega. Ali vse .to ne more zanikati vrednot dobrega lepega pogovora. Pogovornih stikov smo tako navajeni, da se nam ne zde nič posebnega, čeprav čutimo, da spadajo k človekovim prvobitnim potrebam. Navajenost na pogovore krije v sebi nevarnost, da se le-ti izrode. Marsikdaj jih imamo za najbolj ceneno vez med ljudmi, ki je ni treba spoštovati niti pri sebi niti pri drugih, zato pa seveda hote ali nehote grešimo. Bili so" časi, koje pomenil pogovor (konverzacija) največji družabni užitek in so učenjaki mislili, da so se devet stvari od desetih naučili pri pogovorih. Danes sicer nima več take veljave, zato pa ni rečeno, da bi človek še zdaj ne mogel od pogovora veliko pridobiti, posebno od takega, ki mu ni namen le lahkotna zabava, nasičevanje cenene radovednosti, opravljanje in obrekovanje. S tem pa se seveda ne navdušujem samo za učeno razpravljanje , saj se pogosto prav v pogovorih prijetno druži s koristnim. Za pravo družabnost so potrebni resni in globoki, pa tudi lahkotnejši in zabavnejši pogovori. Kako je že napisal Shakespeare glede konverzacije? „V družbi se pogovarjaj zabavilo in veselo, ne da bi kvantal; bodi duhovit, ne da bi se silil; naraven in odkrit, ne da bi zašel v nespodobnosti; moder, ne da bi dolgočasil s svojo modrostjo in žalil z domišljavostjo." V pogovorih je poglavitno živo, neposredno in močno osebno ozračje, s katerim obdajamo vprašanja in stvari, ki se jih dotikamo. Dobremu pogovoru daje mikavnost osebna bližina, ljudje se v njem neprestano čutimo in doživljamo, razu-nievamo zdaj s pametjo, zdaj s čustvom, zdaj bolj posredno, zdaj bolj intuitivno: ustvarjamo nesporazume in jih sproti skušamo razrešiti; marsikdaj si v pogovorih pomagamo s slutnjo, vsekakor pa bi radi prešli iz sebe drugam. Zmeraj pa je dober pogovor pot do mnogostranskega obraza resnice; je eno samo duhovno pregnetanje težjih in lažjih vprašanj, osredotoči našo razsodnost in zaznamuje tankočutne in zaupljivejše osebne odzive. Lahko pritrdimo tistemu, ki je zapisal: „V deželi, kjćr se znajo pogovarjati, se oblikuje tudi dobra kritika." (Nadaljevanje prihodnjič) DR. LEON ŽLEBNIK J rt* wfiiiyt8|: rO,\ i \\i' vin - .. i zdravnik Lsvetuje Natančni pri inventurah? Dežurni poročajo ŽE DRUGI VODNJAK - V noči na 14. marec je nekdo v vodnjak Jožeta Goleta v Koritih zlil plinsko olje ali petrolej. Vodo so ljudje uporabljali za pitje, zdaj pa je neuporabna. To je že drugi pnmer onesnaženja pitne vode. RAZBIJALA STEKLENINO -15. marca ppnoči so miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Rudolfa Žagarja in 22-letnega Marjana Golobiča iz Birčne vasi. V gostišču na Ruperč vrhu sta razgrajala in raz-bijal? steklenino. Prijavljena sta sodniku za prekrške. TAT PRI BALETNEM MOJSTRU — 10. marca zvečer je pri hiši Pina Mlakarja na Cesti herojev stikal tat. Splazil se je v avto skozi vrata, pri tem pa je pomotoma pritisnil na hupo, kar je seveda lastnika dvignilo pokonci. Pritekel je iz hiše, tat pa je zbežal. Uro zatem je zmanjkal moped NM 57-366, last Mihe Poredoša iz Brusnic; parkiran je bil pred tovarno zdravil. Morebiti pa se je z mopedom zadovoljil tat, ki je bil pregnan iz Mlakarjevega avtomobila? DIVJAL PO HiSl - .V noči na 11. marec je nekdo vlomil v nedograjeno hišo Antona Klevišarja na Trški gori. V prostorih je neznanec razlil razne barve in lepilo za parket, v kopalnici odtrgal s stene svinčeno cev, v kleti pa je mazal vrata s strojno mastjo in razlival ibitol. Odnesel ni nič, naredil pa je precej škode. NI SE PELJAL DALEC - 12. marca dopoldne je Kranjčan Avgust IGobučar pustil svoj avto pred kinom KRKA, vendar je avto od tam izginil. Krajo je lastnik prijavil, medtem pa je tudi sam isk^ avtomobil. Popoldne ga je opazil, parkiranega pred pošto. Kdo se je odpeljal s „ford escordom" na kratek sprehod, še ugotavljajo. NOVO MESTO: KOLESAR JO JE PODRL - 16. marca je 62-Ietna Marija Plantan iz Stranske vasi na novomeškem Glavnem trgu pred mostom nameravala prečkati cesto na prehodu za pešce. Ko je že bila na prehodu, seje z Društvenega trga pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Ljubomir Rabič iz Novega mesta in s krmilom zadel Planta-novo. Ženska je padla in se tako poškodovala, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. BREZA: SKOZI VRATA NA TRAVNIK - Ivan Lavš iz Vel. Gabra je 16. marca dopoldne vozil avto od Pljuske proti Trebnjemu, pri Brezi pa je zapeljal s ceste. Avto je trčil v drevo, voznika pa je skozi vrata vrglo na travnik, nakar so ga poškodovanega odpeljali v bolnišnico. Lavš je vozil brez izpita, vozilo pa je imelo obrabljene gume. »Imam v banki« - tam pa nič Bivši zdomec Jože Zagore iz Volčkove vasi je več ljudi opetnajstil in jim z izgovori izvabil denar, ki ga je takoj zapravil Zaradi osmih goljufij je bil pred kratkim obsojen 28-letiii Jože 2^gorc iz Volčkove vasi pri Šentjerneju. Zapravljd je že v Nemčiji, potem pa še doma, ampak denar si je izposojal, ne da bi ga vrnil. Ko se je Jože Zagore proti koncu 1973 vrnil z začasnega dela v Nemčiji, si je kmalu začel na debelo izposojati denar. Najprej je dobil novembra 1973 1.000 din od Jožeta Pence iz Smolenje vasi, češ da bo v tednu dni vrnil. V Ljubljani je od sorodnice Frančiške Zagore izvabil 500 din z izgovorom, da pošlje denar z ekspresno pošto. Naslednji mesec mu je dal Milan Nosan iz Novega mesta 3.000 din, ker mu je Zagore ijatvezel, da ima v banki ček, ki ga pa pred novim letom ne more menjati. Razen tega je avtomehani-ku Petru Perdecu v Novem mestu ostal dolžah 920 din za popravilo, spet z izgovorom na sitnosti v banki. Tudi Tone Mestnik iz Novega mesta mu je šel na lim in mu posodil nekaj denarja. Zagore pa si je medtem privoščil dokaj lepo življenje. Štirikrat je prespal v hotelu Kandija in ostal dolžan 294 din, prenočil je še v gostišču Pri vodnjaku v Novem mestu in v hotelu Otočec ter se spet -izmuznil z 224 din dolga. Že pred vsemi temi dejanji pa je na novega leta dan 1973 izprosil od ' zemlja ga je zasula 12. marca je bila obratna nesreča na delovišču TRIMO v Trebnjem. Delavci domačega komunalnega podjetja so urej^ kanalizacijo in pri izkopavanju jarkov uporabljali stroje. Globino jarkov je meril 62-letni Jože Seiko iz Čužnje vasi. Ko je stal v jarku, globokem poltretji meter, se je zemlja odtrgala in ga zasula. Sodelavci so mu takoj priskočili na pomoč in ga izkopali. Selka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da ima zlomljenih več reber in poškodovana pljuča. Romuna šla na zahod Pred sodiščem romunski državljan, ki je s pajdašem, potujoč čez naše kraje, vlomil pri Krškem Preko tolmača se je pred kratkim odvijal pogovor med obtoženim Romunom Dami-anovom Gheorghijevim in senatom novome^ega okrožnega sodišča. Romuna so zalotili pri Sevnici z ukradenim tranzistorjem v roki, medtem ko je nj^ov pajdaš ušel. Obtoženec je skupaj z Nikolajem Čoboto, prav tako Romunom, ilegalno prešel našo mejo, nakar sta se fanta napotila proti Avstriji ali Italiji. Skratka: hotela sta na Zahod, pot čez Jugoslavijo pa sta prepotovala največ peš ali z avtostopom. Ker nista imela dokumentov, sta se ljudi izogibala. Več sta bila lačna kot sita, ko sta se 16. januarja letos znašla v okolici Krškega. Pri kraju Žvik sta vlomila v zidanico Ivana Strleta in odnesla tranzistor in žepni nož, potem pa pot nadaljevala proti Sevnici. Na cesti so ju zalotili miličniki. Pri tem je Cobota pobegnil, obtožeca pa so dobili s tranzistorjem v roki. Pred sodiščem je Romun valil krivdo na pobeglega kolega, češ da NE KONJA NE VOZA - 12. marca dopoldne se je Anton Juran, iz Pravutine odpravil s konjem in vozom v gozd pri Stranski vasi. Vprego je pustil na gozdni cesti, sam pa je šel m«d drevje na ogled. Ko se je vrnil, ni bilo ne konja ne voza. Sled je vodila do asfaltne ceste. V KAVARNI RAZGRAJAL -12. marca zvečer so novomeški miličniki spravili iz lokala 20-letnega Luko Bdabaniča iz Novega mesta, K Roku 29. Močno opit je razgrajal v kavarni Metropol, zato so ga pridržali do iztreznitve, moral pa bo še pred sodnika za prekrške. njega sploh ni bilo v Strletovi zidanici, toda sledovi so govorih drugače. Lačna, kot sta bila, sta zakurila sredi poslopja, pekla fižol in koruzo in pojedla 7 čebul. Romunu je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča prisodil 5 mesecev zapora, pripor so mu podaljšali do pravnomočnosti sodbe, potem pa ga bodo miličniki pospremili do meje. S sodbo je za dve leti izgnan iz naše države. Jožeta Luzaija v Dol. Stari vasi 1.500 din, češ da potrebuje denar za vrnitev v Nemčijo, in spet govoril o težavah z menjavo mark v banki. Luzar je medtem umrl, pustil pa je evidenco o tem dolgu in tudi drugim povedal, zato Zagorcu ni pomagalo, ko je pred sodiščem dolg tajiL Ostala kazniva dejanja goljufije je sicer priznal, toda po njegovem si je izposojal z najboljšim namenom vrniti, ko bi dobil denar od brata. Senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, pa je ugotovil, da je imel Zagore sicer pri bratu res v dobrem 5000 din, vendar je dobro vedel, da tega denarja v doglednem času ne bo dobil. Izposojanje in goljufanje se je končno, ko so Zagorca lani januarja priprli. Med preiskavo je oče zanj plačal dolgove, Zagore pa se je potem branil na svobodi. Sodišče je smatralo, da je imel obtoženec namen goljufati, kajti lagal je na debelo tudi o bančnem računu in denarju v banki, ki ga sploh ni bilo. Prisodih so mu 9 mesecev zapora, upoštevaje, da je šlo vendarle za manjše prigoljufane zneske, ki so bili ii;iedtem oškodovancem že poplačani. Sodba še ni pravnomočna. RAVS V 2ABJEKU 5. marca popoldne so se sprli Ro- mi v Žabjeku. Med prepirom je 34-letni Branko Brajdič naperil puško na Rajka Brajdiča in knčal, da ga bo ubil. Pritisnil je tudi na petelina, vendar je naboj v predelani puški odpovedal in Rajku je uspelo pobegniti. Cirkusa pa še ni bilo konec, kajti ko so miličniki prišli v naselje in hoteli prijeti Branka Brajdiča, so ostali Romi v naselju preprečili, da bi ga dobili. OmogočiU so mu pobeg v gozd. Pobe^ega Branka Brajdiča miličniki iščejo, pred sodnike pa bodo morali tudi Romi, ki so miličnikom preprečili, da bi ujeli storilca. ■ Večji ali manjši primanj-S kljaji, nevestno gospodarsko S poslovanje in take stvari naj- ■ večkrat pridejo na dan ob S vsakoletnih inventurah in za-S ključnih računih. Za pre-S teklo leto so inventure "po-2 vsod opra\ijene, v nekaj ko-S lektivih pa smo povprašali, ■ če so bili člani inventurnih ■ komisij natančni ter kaj so iugoto^. Povedali so; JOŽICA TEKSTOR, obra-tovna knjigovodkinja pri podjetju KREMEN v Novem mestu in članica inventurne komisije: „Ker imamo pri nas delovišča tudi zunaj Novega mesta, kot na Mirni, v Ravnem in Mokrem polju, je delo inventurnih komisij dokaj težavno, vendar smo ga oprali po svojih najboljših močeh. Kot smo ugotovili, večjih razhk med dejanskim in knjižnim stanjem ni bilo. Nikjer ni bil ugotovljen primanjkljaj, zaradi katerega bi lahko koga osumili nepoštenosti." valentin Salomon, tehnični vodja Opekarne Zalog in predsednik ene inventurne komisije v tem podjelu: „Popisali smo vse, kar je poslovni (^bor naročil, posebno natančni pa smo bili pri popisu osnovruh sredstev ter pri zalogah izdelkov in polizdelkov. Primanjkljaja nismo odkrili, pač pa kalo, ki je v naši stroki vsakoleten primer. Sumljivo se nam ni zdelo, pač pa menimo, da bi morali nasploh bolj varčevati in si prizadevati, da bi bilo kala čim manj." RAUS ANGELCA, poslo-vodkinja trgovine v PODZEMLJU: ,,K nam je inventurna komisija prišla iz podjela Kmetijske zadruge Metuka. Bili so zelo natančni in so vse hoteli videti, kar so zapisali. Mi, zaposleni v tem lokalu, že med letom gledamo, da ni kaj narobe. Odkar sern v službi - tega je že dolgo, saj mi samo štiri leta manjkajo do pokojnine — še niso pri meni nič takega našli, za kar "bi me lahko ogovarjali. Take sramote ne bi prenesla." R. B- n 'I Pri Boštanju je ob cesti lepo videti kup starih, že odvrženih avtomobilov. Takole za plotom konča tudi kup pločevine, za katerim se dandanes peha staro in mlado in po katerem merimo standard. (Foto: R. Bačer) GOR. POLJE: V OVINKU S CESTE - Niko Golež iz Žužemberka je 10. marca popoldne vozil osebni avtomobil od Soteske proti Straži. Med potjo je v ovinku avto zaneslo v kup gramoza, nato pa ga je odbilo v drog telefonske napeljave. Voznik se je laže poškodoval, prav tako avtomobil, na katerem bo potrebno za 5.000 din popravil. BUŠINJA VAS: POMIŠLJAL SE JE - 12. marca popoldne je Janez Golobic s Sel pri Črnomlju vozil dostavni avto čez Gorjance proti Metliki, pri odcepu za Bušinjo vas pa je že zavil v levo, nato sije premislil in zapeljal nazaj na cesto p oti Metliki. Za njim vozeči avtomobilist Jože Panjan iz Črnomlja je bil na glavni cesti, koje Golobič spet zapeljal tja, zato sta trčila. Škodo cenijo na 8.000 din. V športnih listih večkrat beremo pa tudi sami vidimo pri televizijskih prenosih športnih dogodkov, da postajajo nogometna Igrišča prizorišča nešportnega ponašanja in fizičnega obračunavanja, saj celo hude telesne poškodbe, npr. zlomi nog, niso tako redke.' Vemo, da pristojne komisije kaznujejo prestopnike (denarno ali s prepovedjo imanja določenega števila tekem), ven- naši • socialistični družbeni skupnosti. Zato tudi pristanek oškodovanca — ta naj bi bil v tem, ker se je prostovoljno vključil v igro - ne more oprostiti storilca kazenske odgovornosti. Res je, da igralci v športnem tekmovanju zavestno tvegajo, da jih utegne kdo poškodovati, vendar se to more nanašati samo na take poškodbe, ki so pri nogometu običajne, npr. lahke udarnine ali Poškodbe pri nogometu dar se ne zdijo taki ukrepi vsem občanom zadostni in se vprašujejo, zakaj ne odgovarja tak igralec tudi kazensko pred sodiščem. Dru« se spet pomirijo, češ; „Kar kdo po norosti dobi, to ga nič ne boli'. Ti zagovarjajo stališče, da sprejema udeleženec v vsakem športnem tekmovanju tak riziko; to pa bi praktično pomenilo, da pristane tudi na posledice. In kdo ima prav? Odgovor moramo iskati v kazenskem zakoniku. Ta namreč varuje pred nasiljem in pred drugimi družbi nevarnimi dejanji svoboščine in pravice človeka in občarui; med te uvršča ustava Eravico do nedotakljivosti člove-ovega življenja in telesne integritete. Toda naša ustava ne ščiti pravnih dobrin samo v interesu poedincev, ampak tudi v intere-.su družbe. Tako načela „volenti non fit iniuria — ni krivice, kdor si jo želi" ne moremo sprejeti v „avtogrami", kot jih označujejo v športnem jeziku. To tveganje ni v pristanku oškodovanca na poškc^bo in ne v izključitvi protipravnosti in družbene nevarnosti, ampak samo v večjih možnostih slučajnih poškodb. Zato ni bistvenih dejanskih in pravnih razlik, ali je poškodba povzročena pri športni igri ali zunaj športnega igrišča, kar pomeni, ^a veljajo tudi v športnem tekmovanju temeljni predpisi kazenskega zakonika o kaznivih dejanjih in kazenski odgovornosti. Po kazenskem zakoniku je storilec kazensko odgovoren za kaznivo dejanje, če ga je storil naklepoma ali iz malomarnosti. Po sodni in medicinski praksi je zlom noge huda telesna poškodba, in zanjo odgovarja storilec, če jo je storil naklepoma ali iz malomarnosti. Za lahke telesne poškodbe odgovarja storilec kazensko samo, če so bile storjene naklepoma. Ce je npr. igralec starta! na drugega igralca „z džonom" ali z visokim ali z drsečim startom, je že moči sklepati, da se je zavedal, da lahlco s takim načinom igre zlomi soigralcu nogo ali ga sicer lahko kako drugače hudo telqsno poškoduje. Zato je naloga pristojnih pravosodnih organov, da ugotovijo, ali obstajajo vsi znaki kaznivega dejanja hude telesne poškodbe; torej to, ali je bilo igranje nogometaša v skladu s pravili tekmovanja. Ni odločilnega pomena, ali je sodnik kaznoval igralca že na igrišču (z rdečim ali rumenim kartonom) ali ne, lahko sodnik sploh ni videl prekrška, kakor tudi ne, ali je prišlo do poškodbe v borbi za žogo, pri „dribljanju", ali takrat, ko igralca nista imela žoge. V kazenskem postopku bodo organi razčiščevali npr. z zaslišanjem storilca - oškodovanca, soigralcev, gledalcev, s fotografijami ali s televizijskimi posnetki, ali je storilec-igralec ravnal z naklepom ali z malomarnostjo, ali pa je poškodbo pripisati slučaju. Če bo npr. pri zlomu noge storilcu dokazan naklep ali malomarnost, bo obsojen, če pa je bil to samo slučaj, bo oproščen. Ih ko nogometaši tožijo, da so stadioni vse bolj prazni, jim moramo odvrniti, da bodo samo z lepo igro privabljali gledalce, z grobo pa jih še bolj odvračali. ŠTEFAN SIMONCIC Februar terjal 5 žrtev Največ nesreč se zgodi zaradi prehitre vožnje -48 voznikov je ta mesec moralo oddati dovoljenja v novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski občini se je rninuli mesec zgodilo 81 prometnih nesreč, kar je sicer malo manj kot v tem času lani (85), toda posledice so bile letos hujše. Letos smo imeli februarja 5 smrtnih žrtev, lani samo 1, razen tega je bilo v letošnjem februarju tudi več telesno poškodovanih. Laže in teže ranjenih je bilo 41 oseb. Kot so ugotovili, je večino nesreč pripisati prehitri vožnji ob spreminjajočih se vremenskih prilikah, med udeleženci nesreč pa je bilo tudi 5 vinjenih. Februarja so miličniki izvedli vrsto prometnih akcij, v katerih so kontrolirali tehnično opremljenost vozil, merili so hitrost z radarjem, lovili voznike, ki so nepravilno prehitevali ali vozili v prekratki varnostni razdalji. Zaradi kršitev cestnopromet-nih predpisov je bilo 13 voznikov prijavljenih sodnikom za prekrške, 283 voznikov je plačalo denarno kazen, 44 pa je bilo opozorjenih na manjše ne- pravilnosti. Februarja je moralo 48 voznikov oddati svoja vozniška dovoljenja, med temi pa so tudi 4 poklicni šoferji. Kar 40 voznikov je bilo ob dovoljenje zaradi vinjenosti. trikrat naokrog 11. marca popoldne je Ivan Glo-govšek iz Krškega vozil z avtom iz Artič, pri Dolenji vasi pa je zapeljal na gramoz ob cesti, nakar je izgubil oblast nad vozilom. Avto se je trikrat prevrnil naokrog, potem pa obstal na kolesih. Vozniku sc ni zgodilo nič hudega, vozilo pa je močno poškodovano in bo potrebnih za več kot 40.000 din popravil. na mostu izsiljeval 12. marca okrog 14. ure se je v Sevnici na mostu prek Mirne zgodila huda nesreča. Z osebnim avtom je vozil čez most Zagrebčan Stjepan Berčec in nameraval proti Krikemu. Pri tem je izsiljeval prednost naproti vozečemu tovornjaku, ki ga je vozil Franc Blaznik iz Boštanja. Vozili sta na mostu trčili, pri tem pa sta se poškodovala zagrebški voznik in njegova sopotnica. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 20.000 din. NOVO MESTO: s NA CESTO - JJ- J lo$ Novomeščanka Mi •<- orOst0, la avto s parkirneg , tj) bloki na Ragovski avt01^ pa je mimo Anton Vidmar iz N 3 jif žili sta trčili, lastni 3.500 din škode. OTOCEC: pRE^AdoP°5 DALJA - l4".maj^kega > Janez Abram j12 • za o ;j avtom proti Ljub J pUg• avtomobilom MfL ;e p11, p«; Donje Mandine- K«'Li&lf f naproti pripeljal to . s0i ^ njić zavrl, Abram, ^j)1 ^ kratki razdalji, Pa del Dugonjićevega a ent i^ de je za 25.000 poškodovala Manj U"' VAVPCA VA5: OVINKU - 15- 1 Janez Simonic i tfP.ufi Gabra proti Semiču^ mu je v nepregledn naproti avtomobi Ljubljane. Voz^kodov^,j#^ či pa sta se posk<* Marija Klančar -j-j-ate-Anton SuštaiJiC s škoda znaša 18.00 ^ orehovica: tjjjtgfy> CANJEM - JoŠfT[ebijfat krega polja se je 2 • ore|i0 sta trčila. Škode p ' ^ a.KO^ AKCIJA ) V noči na *6"ujvK bila na obmo^j ESri rs#« nost vozmk°v'. so miličniki HJL* Kar 375 vozn*° Jj« ustaviti, 28 lončke in Pn pozelenel. D®11 to noč plaval0 .y jf 11 so jih pnjaf -jffl za prekrše, y0>^j moralo oddat' voljenja, Zdaj < J od prizadetih ** prepozno 16 DOLENJSKI LIST Stran uredila; RIA BAČER §t. 12 (1339) - 20» četrtkov intervju v- Sola starega papirja ' ^Vadovan: »Zbiranje starega papirja s \ .®9 "rugega razvija tudi čut za solidarnost« ^ \ in LNoVem mestu bodo 19. ' 0 i-T* birali star papir. akciie- to'™'*- * tarnp Šel v bumani- ! PaZ™"1?6' govori Marija t odbortrhr-tar°bčinskeza { mesto 680 križa Novo ' aktiinideVriem' zbranim v i Pirin h ,lmnfa stareSa Pa-i bo khko Rdeči križ v \ SeZ? ln popravljal Mrem*6' Zl?Sti « *** t ni bilo h ' ffl fotera doslej i 7/ dovolj denarja. # ima S6 starega papirja 4 (podnim S- (fwle'/,I58» cilja i^^šenUTnitarnede' vendar ni ekaj stra™kih, rW manj važnih smo- ' lma ,U" trov. g ^strialbll- b°li rastočo žnim odnn° in- brez~ Srn° že prešn l°m.do narave °n^naževan\ lt!čno točko °kolja 2 Ja j človekovega m°> kot l°zdovi ne ravna- Vetn°. da L ra//> čeprav kkik> p onesK0 tore1 naravni *pir/e lesTinnega zraka. p surovino leTn^' °snov' *0dornestiti ,e m°go-plrlem. Samn S starim pa-f. paPirja nadUttona stare- ^ ^>%kZ"so5im. čunali strokovnjaki. Z zbiranjem starega papirja neposredno čuvamo naše gozdove in okolje. Poleg tega bo zbiranje starega papirja vplivalo na dvig higiene, saj bomo v akciji, če bo uspešna, pobrali ves stari papir, ki leži v domovih, po podstrešjih, kleteh, pisarnah, šolah, parkih, na parkiriščih in drugod. Rdeči^križ se z akcijo zbiranja starega papirja neposredno vključuje tudi v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, za pridobivanje osnovnih surovin za industrijo ter k vsestranskemu varčevanju. Zbiranje starega papirja ima še en, morebiti najbolj pomemben vidik: razvija čut za solidarnost, vzgaja. Zlasti pionirji in mladinci se s tako akcijo uče varčevati v družbeno in svojo korist, da pridobivanja delovnih navad niti ne omenjamo. V Novem mestu bomo zbirali papir 19. in 20. maja pri vseh štirih osnovnih šolah, gimnazij, na Prešernovem trgu ter v večjih mestnih naseljih. Velja poudariti, da mora biti papir suh in zvezan v snope. V Sloveniji bi lahko vsako leto zbrali najmanj 24' kilogramov starega papirja na prebivalca. Statistika trdi,, da bi to naneslo 40.000 ton te dragocene surovine v 365 dneh, s čimer bi pokrili skorajda 50 odstotkov manjkajočih surovin. Z dosedanjimi akcijami zbiranja starega papirja je bila jugoslovanska poraba papirja pokrita 23odstotno. Ni torej razlogov, da ne bi dosegli že omenjenih 50 odstotkov, še posebej če vemo, da namen zbiranja ni samo pomoč papirni industriji." -M MINI ANKETA: Smo res tako bogati, da lahko mečemo v smetnjake stvari, ki bi jih še pred leti radevolje in drago plačevali? Smo prebogati za smetišče? Že bežen obisk na novomeškem smetišču pove, da zametu jemo stvari, ki bi jih v drugih okoliščinah drago kupovali - Kruha ni v smetnjakih Neki švedski novinar je pred meseci zapisal, da tipka reportažo z mestnega smetišča na pisalnem stroju, ki ga je našel prav tam — torej na smetišču. Čeprav ni mogoče trditi, da je novomeška življenjska raven enaka švedski, pa vendarle ni odveč vprašanje, kaj vse uporabnega mečemo Novomeščani proč. Da ne bi preveč brskali po smetnjakih, smo poiskali odgovor kar na smetišču v Bršlinu oziroma pri tistih, ki od njega žive. Če seveda odgovorni dopustijo povedati resnico, ISKRA BO SLEDILA ZAHTEVAM TR2IŠČA Iskra - Tovarna usmerniških naprav se bo v naslednjih petih letih bolj posvetila proizvodnji električnih napajalnih naprav, ki postajajo vse bolj pomemben člen v kompleksih in sistemih telekomunikacij, v napajanju različnih akumulacijskih enot ter sistemov električne energije. Obseg Iskrine proizvodnje naj bi se do leta 1980 (ob sedanjih cenah) povečal od 47,4 milijona din (lanski podatek) na 59,5 milijona din v prihodnjem in 75,6 milijona din v letu 1980. $ NOV HOTEL METROPOL Podjetje Gorjanci načrtuje, da bo do leta 1980 vsako leto povečalo fizični obseg pfevozov v potniškem in tovornem prometu za 15 do 20 odstotkov, zelo pa bo izpopolnilo tudi mestni in primestni potniški promet v Novem mestu. Na področju turizma načrtujejo dograditev novega hotela Metropol v Novem mestu ter ureditev.gostinskih objektov na Loki. ~ ~ ■ tov na loki. Neenaka pravica do poklica . - __ gosto°^e stiske v srednjih šolah se morajo mladi Dolenjci po--—_ odločati za poklice, ki jim niso ravno najbolj pri srcu p strok "—"-- d* _ 0Vne službe skupnosti za zaposlovanje se je na 50 danna(^a'jevalo *ni Uc.encev zadnjega razreda osemletke odločilo, ^se<;fS eimn na šolah. Up se je izpolnil 644; ti sHien J6 *n vzgoiitpp- \?konornske srednje šole, šole za medicin- °datki velia;r?ICe Pa srednjih tehniških šol najrazličnejših VelJajo za šolsko leto 1973/74. i ^ (11' %iti Milnic v „ ,^dl zaradi nre- S bM "• h "S0 bodo- ^ tKti kdo rekel ?svr "sttas"1' *» Ne?'/edn0 ka;f ah tako iz-Tq in fakuuetc.e vpis3ti na ''v j1' res, vsi o ^>^0^ vescli' vcn" «■ »J? 5 0d,3ala v raz- C>vna -ka' investih?rov vj?v:gi ln obratna lrj?c naložbe >WJ1 4 J'330 miliil dstvaPa naj k.^tcv (93j?no-x-d 'narjev C ^ Drn nilijonov) Je %^e1} i' p'0'zvo(ln ' m°d iVT?.° CS^tclcla. Za Cal, tk obsetr 131 milijo- ^pSir,e64°toSlnicb0 ' *Ž°slili i .CVajo m , Ila Zapo-C^i 11 670 Iju f bo,do "a no- N. lteU8ord,>°d tega 500 2drav.l,škctn tu- lahko sprejele prav vse nadobudne dijake. Zgornjo trditev, ki ni preveč razveseljiva, čeprav vsi vemo, da potre- Suhokrajinski drobiž IZOBRAŽEVANJU SO V ZADNJEM ČASU POSVETILI v Žužemberku precejšnjo pozornost. Tako je osnovna šola za odrasle skupaj z aktivom ZSM Žužemberk in Zavodom za izobraževanje iz Novega mesta pripravila pouk v večerni šoli za 5., 6., 7. in 8. razred, sindikalna organizacija v TOZD keramičnih kondenzatorjev ISKRA pripravlja kuharski tečaj, kmetijska zadruga pa je organizirala predavanja za kmetovalce. Razen tega pa imajo tudi tečaj za šofeije-amaterje. ZADRUŽNA GOSTILNA POD LIPO V ŽUŽEMBERKU sodi med urejene gostinske obrate z dobro in solidno postrežbo. Pozimi so prostori prijetno ogrevani, v letnem času pa je privlačen vrtni prostor pod lipo. Gostilna ima na razpolago lepo urejene tujske sobe. M. S. •bilje dolenjsko gospodarstvo v ekspanziji, ki še vedno traja, tudi strokovnjake, ki jih dajejo poklicne šole; ilustrira tudi podatek, da lahko danes naštejemo v dolenjskih poklicnih šolah 677 učencev. V šolskem letu 1973/74, ko so izvedli anketo, se je odločilo za poklicne šole 586 mladih. Iz preprostega odštevka teh dveh števil je očitno, da se je vpisalo v poklicne šole 91 učencev več, kot se jih je nameravalo. Spremeniti So morali odločitev o bodočem poklicu, kar ni ravno majhna odločitev. Razlog je preprosto krut: v srednjih šolali ni bilo dovolj prostora. Slednje pa diši po ne preveč privlačni resnici, da mladi Dolenjci zaradi prostorskih stisk nimajo enakih pravic do šolanja in s tem tudi poklica. M. B. da je tamkajšnje naselje Romov ne-razdružljivo povezano s smetiščem. „Trije dobri delavci," pripoveduje eden od tistih, ki žive ob smetišču in z njim, „naberejo v enem tednu za 1150 do 1200 dinarjev kovinskih odpadkov", Štirikrat 1200 je 4800 dinarjev. V enem letu je to skoraj šest starih milijonov. Romi trdijo, da so prav veseli, ker novomeška podjetja nc vozijo kovinskih odpadkov (iumi-nij, baker, železo) neposredno k Di-nosu. Veliko bolj kot ti koščki kovin, kijih mečemo na zadimljeno in strahotno zaudarjajoče mestno smetišče, pa so vredne in uporabne druge stvari. Na tem kraju lahko dobiš zimski plašč, docela uporabne hlače, ki jih kazi le oljni madež, s katerim bi opravila prav vsaka čistilnica, čevlje, ki niso več po modi, komodo iz šestdesetih let, garnituro pletenih stolov, lonec ekonom, malo večjo Čez pet let 150.000 avtomobilov iz IMV Industrija motornih vozil iz Novega mesta bo do leta 1980 namenila za povečanje in modernizacijo proizvodnje, infrastrukturo, obratna sredstva itd. 2,5 milijarde dinarjev. S to investicijo bi omogočili proizvodnjo 20.000 dostavnih avtomobilov, 150.000 osebnih avtomobilov, 25.000 avtomobilskih prikolic in 20.000 vozil vrste „motorhome". Ob tako predvidenem porastu naj bi se celotni dohodek povečal od predvidenih 3,6 milijarde din v 1976 na 12,6 milijarde dinarjev v 1980. Tak porast pa bo zahteval tudi povečanje števila zaposlenih. Industrija vozil Novo mesto naj bi čez pet let imela 10.000 delavcev. V ŠENTJERNEJU BODO DAROVALI KRI Rdeči križ je sporočil, da bo naslednja krvodajalska akcija v Šentjerneju, kar pomeni da tokrat ne bo odvzema na novomeški transfuzijski postaji, ker gre ekipa za odvzem krvi v Šentjernej. S>MEŠKA TRIBINA fc^^gjtiarcal975 ptičjo kletko, par tako dobrih copat, da te kar kličejo domov, električni kuhalnik na dve plošči, nekaj hladilnikov in pralnih strojev (uporabnost ni preverjena) itd. Skratka: stvari, ki bi jih v bolj suhih letih gotovo ne metali proč. Zanimiva je trditev enega od Romov, da kruha zadnje čase v smetnjakih skorajda ni. „Podražil se je," žalostno ugotavlja sobesednik, „pa ga ljudje več ne zametujejo." Novomeško smetišče smo obiskali v sredo, 12. marca. M. BAUER JASNA DOKL V GIMNASTIČNI VRSTI SRS Prejšnji teden se je z gostovanja v ZRN vrnila ženska gimnastična reprezentanca Slovenije, ki je v Le-verkusnu premagala domačo vrsto TC 72 s 174,40:168,40. V ekipi Slovenije je odlično telovadila tudi novomeška pionirka Jasna Doki. Osvojila je 33,45 točk. Njena starejša sestra Maja je na srečanju s 35,95 točkami osvojila tretje mesto. SE ENKRAT VEČ TELEFONOV Podjetje za PTT promet Novo mesto namerava v naslednjih petih letih povečati število telefonskih naročnikov v ožji regiji s sedanjih 3.815 na 7.600. Vse ročne telefonske centrale bodo zamenjali z avtomatskimi, povečala pa se bo tudi možnost medkrajevnih zvez, krajevno kabelsko omrežje ter telegrafski promet. Gripa, ki je pred meseci robantila po naši deželi, je stisnila rep med noge in samo še včasih pokaže zobe. Toda tu je že mesec marec, prehodni letni čas, ki z najrazličnejšimi boleznimi nagaja vsem, še najbolj pa malčkom in ostarelim ljudem. Tudi nasploh je naša doba neprizanesljiva z obolenji, zato so čakalnice zdravstvenih domov nenehno polne, zdravniki in medicinske sestre obremenjeni čez mero, lekarne pa komaj žfnorejo trume ljudi. Tokrat smo povprašali nekatere" občane, kaj menijo o tovrstnih zagatah našega zdravstva: Čakalnice kot škatlice »šibic« Danica PREŠEREN, prešivalka: „Zdravniki delajo hitro, toda ne morejo sprejeti vse naenkrat. Preveč ljudi je bolnih, zdravstvenega osebja pa je premalo, toda tudi to ima pravico do polurne malice. Glede na polne čakalnice je v Novem mestu nujno potreben večji zdravstveni dom." Gospodinja JERALIČ iz okolice Stopič: „Čakati je treba dalj časa samo zato, ker je premalo zdravnikov. .Več bi jih moralo biti. Še posebno nerodno je čakanje za tiste, ki niso iz mesta. V Stopiče pride zdravnik samo po potrebi. Ne bi bilo odveč, ko bi tudi tam imeli ambulanto." Alojz KOLENC, kmet iz Hmeljči-ča: „Danes je tako, da so ljudje čedalje več bolni, ker pa imajo vsi zdravstveno zavarovanje in možnost iti k zdravniku, se tega močno poslužujejo. Zdravnikov je res premalo, tudi večja splošna in zobna ambulanta je nujno potrebna v Novem mestu." Zora DUNATO, uslužbenka: „Premalo je zdravnikov in preveč bolnikov, stanje pa se zmeraj bolj slabša. Glede na to je v Novem mestu res nujno potreben velik zdravstveni dom, ki bi zadovoljil vse. Nekaj sem slišala, da ga menda že imajo v načrtu." Franc NOSE, kmet iž okolice Straže: „Čakalnice so premajhne. Ko pridem, so že vse polne. Zdravnikov je premalo in zato so preveč obremenjeni. Za kaj malega grem lahko k zdravniku v Stražo, toda tudi tam je treba čakati. Redno hodim k stalnemu zdravniku v mesto in čas čakanja je kar neznosen. BELA CERKEV: MLADI SO SE IZKAZALI Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije v Beli cerkvi so svoje matere in vse ostale žene prijetno presenetili. V počastitev 8. marca so pripravili uspelo proslavo in dokazali, da so tudi sami, brez pojnoči starejših sposobni organizirati zahtevne proslave. Vse žene so bile z domiselnostjo mladih nadvse zadovoljne in si želijo še podobnih srečanj. Zato so se mladi odločili, da bodo s pomočjo krajevne skupnosti obnovili prostore kulturnega doma, saj je dom edini primeren prostor, kjer se lahko vaščani zbirajo. NovomeSka kronika Novomeščani so imeli minulo soboto, ko so skozi mesto peljali v hotel Kandija polne sode za Teden dolenjskega cvička, priložnost, ki ni več prav pogosta: od blizu so videli konjsko vprego. ULICE IN ... - Že prvo večje deževje je pokazalo, da zima le ni bila tako nedolžna, kot je kazalo. Nekatere novomeške ulice so močno vbočene ali izbočene, posledica tega pa so manjše ali večje luže,' ki so kot nalašč pripravljene, da nekateri avtomobilisti pokažejo zvrhano mero objestnosti in nesramnosti ter zmočijo pešce še od strani (kot bi ne bilo dovolj, da nanje pada z neba). Pravcati biser novomeških ulic je Cesta herojev proti Ločni: pločnik in skoraj vsa cesta sta ob dežju ena sama velika blatna pot. „ZNAMENITOST" - Nekdaj je veljala za novomeško „zgodovinsko" znamenitost gradnja lokalov v Germovi hiši, zdaj pa kaže, daje dobila velikega tekmeca v pripravljanju novega prodajnega oddelka v novomeški lekarni. Leta tečejo, dobili smo že nove recepte, ena samcata lekarna je premalo, njena soseda pa - nič nc reče. TRŽNICA - Dežje v petek nagajal stalnim obiskovalcem tržnice> zato je bila založenost in izbira pod običajno ravnijo. Nihanja cen ni bilo opaziti. Solata je stala 14 dinarjev kilogram, čebula 4 dinarje, merica regrata 2 do 3 dinarje, merica radiča 3 dinarje, za kilogram jabolk je bilo treba odšteti 4 do 6 dinarjev, jajčka pa so bila po 1,20 do 1,50 din. ROJSTVA - Rodile so: Elizabeta Pavlin z Drejčetove poti 22 - Polono, Marjeta Jaklič s Kotarjeve 1 — deklico, Ivanka Petrinčič z Ragov- ske 12 - Andreja, Stanka Došlič iz Ulice like Vastetove 17 - dečka, Majda Šimunovič s Kristanove 24 -Iztoka, Marjeta Škabar, Nad mlini 22 - Alenko in Zdenka Tramte, Majde Šile 18 - Rafka. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE — Prejšnji teden je na novomeški transfuzijski postaji darovalo kri 78 občanov. Največ jih je prišlo iz No-voteksa — 15, iz IMV 9; med drugimi pa je bilo tudi 11 gospodinj. SMRTI - Umrl je Anton Lamut, šolski nadzornik v pokoju, s Cankarjeve 12, v 93. letu starosti. Ena gospa je rekla, da je Teden dolenjskega cvička ponovno dokazal, da lahko Novomeščani v eni noči spijejo 3000 litrov cvička. Povprečju itf kaj reči. DOLENJSKI LIST 17 Nič olepšano in nič prečrnp Koristen pogovor članov komiteja ZK s komunisti v tovarni pohištva Pisana poročila ne morejo nadomestiti živega stika z delovnim kolektivom. Ko pa beseda da besedo in misel sproži novo misel, zaživijo problemi v resnejših razsežnostih. Najbrž je to vodilo komite občinske konference ZK v Brežicah, da se je odločil za skupno sejo z osnovno organizacijo ZK v Tovarni pohištva, koje bilo na dnevnem redu uresničevanje ustave v organizacijah združenega dela in TOZD. V tovarni zaposlujejo od 380 do 400 delavcev, od tega 230 priučenih. Sestajanje delovne skupnosti so razbili na dva zbora po izmenah in na zbor skupnih služb, ker stara oblika zaradi slabega obiska ni bila uspešna. V podjetju so sklenili posvetiti več pozornosti notranji sin^oupravni organizaciji. Delavskemu svetu bo pomagalo več odborov za posamezna po- za tridesetletnico slavje v dvoje Predstavniki krajevnih skupnosti .Velike Doline in Jesenic na Dolenjskem so se dogovorili za skupno praznovanje tridesetletnega jubileja osvoboditve. Proslavo bodo združili z dvema krajevnima dogodkoma, z otvoritvijo asfaltiranih cestnih odsekov Mokrice-Bregana in Nova vas—Velika Dolina. dročja. V podjetju imajo temeljne samoupravu? akte in v občini stopajo v korak z drugimi kolektivi. Nasploh pa so v zaostanku, ker jim primanjkuje strokovnih delavcev za dograjevanje samoupravne zakonodaje. Menijo, da je v večjih kolektivih laže, ker se tam posamezniki lahko specializirajo. V podjetju imajo še petčlanski odbor za delavski nadzor. V njem so štirje delavci iz proizvodnje. Ta odbor se sicer sestaja, vendar ne ve, kje bi začel in česa naj bi se sploh lotil. Delo delegacije v zboru združenega dela ocenjujejo zadovoljivo. Njen vodja Alojz Feren-čak je dal le pripombo, da je gradivo preobširno in da si ga želijo v povzetku, v kratki, zgoščeni obliki. Isto velja po njegovem mnenju za republiško skupščino. O prepoznih informacijah ali spremembah dnevnega reda pa se delegat, žal, ne more več posvetovati in lahko samo dviga roko. f soboto, 15. marca, je bila v Globokem osma občinska pionirska :onferenca. Pioniiji so letos zbrali poročila o ddu v minulem letu v )iltenu, ki so ga izdali pred konferenco. Tako so v soboto z vsake iole poročali le o tisti dejavnosti, ki je. zanjo značilna. Na sliki: »redsednik občinske skupščine v Brežicah Franc Skinder je obdaril iredstavnike pionirskih organizacij in jih nato povabil na pogosti-:ev. (Foto: Zupančič) novo v brežicah NOV KIOSK. - Na avtobusni pc itaji v Brežicah je časopisna založba Delo postavila svoj kiosk za prodajo časnikov in revij. To je drugi kiosk v nestu. Eden stoji že dalj časa ob Cc-iti 21. maja. PLANINCI TEKMUJEJO. - V ilaninsko društvo je včlanjenih 267 »čencev osnovne šole "bratov Ri-)aijev. Za značko „pionir-plani-lec" jih tekmuje več KOt 90. Bro-»asto značko Je osvojilo 47 pionir-ev, 24 pa jih je že i:»olnilo pogoje a srebrno značko, naninsko šolo, ;i je eden izmed pogojev za zlato načko, ie doslej opravilo 28 pionir-jv. Obiskovali so jo v taboru v Logu lod Mangartom. NOBENE BONBONIERE. -'rgovinam je 8. marec gotovo do-■r^ošel, saj izpraznijo kupci vse lOlice s sladkarijami. Kupcem bo pa udi prav, ker bodo nove pošiljke •onbonier in drugih dobrot zame- BRE2ISIE nsn Veliko razprave so namenili informiranju, zato bomo temu odmerili poseben prostor. V njale tiste z zaprašenimi datumi proizvodnje iz minulega leta. 8. marec v Brežicah letos ni bil izjema. V samo-postrcžnici ob Cesti 21. maja tisto popoldne ni bilo mogoče dobiti nobene bonboniere. Najbrž niso računali na tolikšno prodajo. Cvetliča^i so se bolje založili: nageljčkov in lončnic tokrat ni nikjer zmanjkalo. KOUKO JIH JE V DRUGI IZMENI? - V brežiški občini je 2697 šolskih otrok. Pouk v eni izmeni jih obiskuje 1312, v dveh izmenah pa 1385. Polovico šoloobveznih otrok se torej še vedno stiska v neustrezni šolskih prostorih. Denar za obnovo in gradnjo šol se steka iz samoprispevkov občanov. POZABLJENO IME. - V Pišccah so ob zadnjem obisku opozorili novinarje na izpuščeno ime med prejemniki priznanj za dolgoletno in požrtvovalno delo v krajevni skupnosti; manjkalo je ime zaslužnega občana Avgusta Molana. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah Stane lic v razpravi o informiranju v Tovarni pohištva v Brežicah: „Za informiranje moramo vzbuditi najprej interes. Iz prakse vemo, da delavci z zanimanjem prebe-ro le plačilno listo, statutov in zapisnikov sej pa ne. Po svoje je to razumljivo, saj med delom ne utegnejo stati pred oglasno desko, po delu pa zaradi tega ne ostajajo dlje v podjetju. Delovne organizacije bodo morale iskati druge oblike in druge vsebinske prijeme za obveščanje." podjetju čutijo nujno potrebo po izobraževanju delavcev, ker bo večja razgledanost po njihovem trdnem prepričanju vzbudila interes tudi za kaj drugega kot samo za prebiranje plačilne Hste. Vzporedno pa bodo iskali z razumljivo besedo pot do vseh članov kolektiva. Sestanek so zaključili s skupno ugotovitvijo, da bodo proučili pomanjkljivosti v dosedanjem samoupravnem organiziranju in si prizadevali pri iskanju boljših rešitev. JOŽICA TEPPEV premiera v articah Amaterski oder „Stanko Černelč" v Brežicah se pripravlja na uprizoritev komedije „Mary, Mary". Avtorica dela je Jean Keer. Komedijo režira Vlado Podgoršek. Igralci se bodo z njo najprej predstavili v Artičah, kjer so napovedali gostovanje za 30. marec. V Brežicah bodo nastopili 3. aprila, med 7. in 10. aprilom pa bodo sodelovali na srečanju gledaliških skupin Posavja, ki bo letos v Krškem. Vse skupine, ki so se prijavile za revijo, bodo nastopale tam. ^--—-^ Z OBNOVO NAPREJ Agraria Brežice in TOZD Slo-vin Bizeljsko—Brežice bosta letos nadaljevala obnovo vinogradov in nasadov sadnega drevja. Agraria bo razširila nasade jagodičevja in breskev, povečala pa bo tudi površine za vzgojo cvetja. S kooperacijo bo pospeševala živinorejo, proizvodnjo mleka, vzrejo plemenic in piščancev. ODLIČNA OCENA ZA ZRVS Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin je imela 16. marca letno konferenco. O delu v minulem letu in nalogah organizacije za letos je poročal predsednik Leopold Merhar. Razprava je potrdila, da je imela organizacija pri delu lepe uspehe. Konferenco so z^jučili s podehtvijo plaket in priznanj najprizadevnejšim članom. KNJI2NA DARILA V soboto se je v Cateških Tophcah končal dvodnevni seminar za sekretaije osnovnih organizacij ZK. Ta dan so mu prisostvovali tudi bivši sekretar ji, kateiim se je v imenu komiteja občinske konference ZK zahvalil za vestno delo sekretar Miha Haler. Izročil jim je knjižna darila. S to drobno pozornostjo se je komite spomnil njihovega prizadevnega dela. ______ _____i_____)_____i__________|_________________________incri^ V soboto, 22. marca, bodo mladi zadružniki spet bodrili ekipe, ki se bodo tokrat P^0^j republiškem tekmovanju „Kaj veš o kmetijstvu" v Kostanjevici. Posnetek je s področnega v Brežicah. \ Brez truda se še čevelj ne obuj® --j . to p" V krški občini si prizadevajo za prometno vzgojo mladega trjujejo uspehi pionirjev na tekmovanjih v domovini in v tuji S prometno vzgojo so v krški občini dosegU v zadnjih treh letih izredne uspehe. Dokaz za to je sodelovanje pioniijev na mednarodnih tekmovanjih. Prometno* vzgojo imajo na vseh šolah razen v Koprivnici, kjer so brez mentoija. Do obi »pr V priz h tolil zjč Bet( Hov ttari 5poi vsei kaj vred opri Dolgoletni tajnik komisije, zdaj tajnik sveta za preventivo in vzgojo v prometu, Franc Radej posebej poudarja prizadevnost in požrtvovalnost mentoija Marije Žarnove in Marije Jclovškove v osnovni šoli ,,Jurij Dalmatin" v Krškem. S tovrstno vzgojo se z izjemo enega moškega ukvarjajo žen^e, ki so na šolah tudi v večini. Komisija je šolam in predšolskim Za pulti manjka prodajalcev Izrek, da je vsak začetek težak, velja tudi za prodajalce, ki delajo v novi blagovnici Preskrbe na levem bregu Save. Poslovodja Jaka Babič je potožil, da jim manjka delovnih moči za dve izmeni. Na 400 metrih prodajnega prostora v pritličju imajo komaj sedem prodajalcev za čas od 7. ure do 19.30, ob sobotah pa do 15. ure. Potrebovali bi vsaj šest novih moči. Med vzroki za kadrovske težave je poslovodja omenil slabo nagrajevanje. Tako so na primer pred kratkim ukinili zelenjavno trgovino v neposredni bližini (poslopje podirajo, ker bo tam speljan nadvoz), vendar se iz ukinjenega lokala ni niti eden preselil v moderno trgovsko hišo tik zraven. Prodajalci so si večinoma poiskali delo v tovarnah, ker imajo tam najbrž večje dohodke. Blagovnica ima prodajne prostore v dveh nadstropjih. Ti merijo skupaj 800 kvadratnih metrov. V kleti je samopostrežna trgovina, ki ima razen živil tudi oddelek za dom in družino. Tam dobijo kupci vse, kar potrebujejo v gospodinjstvu. V pritličju prodajajo obutev, moško in žensko konfekcijo itd. Nekateri oddelki so že zdaj premajhni, imajo pa tudi premalo prodajalcev, kadar se nagnete v trgovini precej ljudi. Ti oddelki bodo čez nekaj let laže zadihali, saj nameravajo poleg zgraditi še eno tako poslopje in ga povezati z obstoječo blagovnico. Takrat bo blagovnica imela tudi bife in snack bar, kar kupci trenutno pogrešajo. j. TEPPEV ustanovam razdelila za otroke rumene rutke. Otroci jih sprejemajo z velikim veseljem. Na občinskih tekmovanjih sodelujejo tudi najmlajši, varovanci iz otroškega vrtca. Ti še zlasti ponosno razkazujejo svoje veščine, med katere sodi na primer vožnja na skirojih. , Letos bo občinsko prometno tekmovanje pioniijev 7. aprila pred krško osnovno šolo. Področno tekmo/anje bo 14. aprila v Novem mestu. Udeležili se ga bodo najboljši tekmovalci iz Posavja in Dolenjske. Republiško srečanje bo 19. in 20. aprila v Kopru. Za nagrado si ga bo lahko ogledal poln avtobus pioniijev iz krške občine. Srednješolska mladina iz Krškega bo letos prvič sodelovala .na področnem tekmovanju srednješolcev 14. maja. Republiško srednješolsko tekmovanje na mopedih bo 24. maja v Velenju. Posavje bo zastopala ekipa Šolskega centra iz Krškega. Svet za preventivo in vzgojo v prometu si prizadeva, da bi mladi rod čimprej obvladal vedenje na cesti in se znal pravočasno izogniti nevarnostim. Prometna vzgoja je del samozaščite in zasluži zato posebno pozornost. In prav krška občina je ena izmed tistih, kjer vsi cenijo ta Želje in nečrti Jernej? Na občnem zboru kostanjeviških načrti - Kmalu film o kostanjevi^*1 i JA Člani kostanjeviškega Jamarskega kluba imajo še veliko pomembnih načrtov. Nekaj so jih obravnavali tudi na minulem rednem letnem občnem zboru. Že do letošnjega krajevnega praznika bi radi v „Kostanje-viški jami" odprli za obisko\^-ce še en rov, ki ga imenujejo tudi „Črni rov" in je dolg več kot 100 metrov. Za to delo jim je lani ob razvitju klubskega prapora obljubila pomoč v denaiju tudi krška občinska skupščina. Vendar s tem odkrivanja lepot tamkajšnjega podzemnega sveta se ne bo konec; že letos bodo naredili tudi podrobno skico sosednje^ podzemnega sveta, to je jame, ki je dolga okoli 550 metrov. Sicer pa so kostmi2 ji 1 na občnem zboru 0bisK..fji maiji ugotavljali, d jame, ki sodi med n lep0'» to nič manj P°'"en1v min"1'' c.fl leta v leto naraščaj i kot '** si jo je ogledalo zC ljudi, verjetno pa J° bV(,č \AA ga leta obiskalo še j kraškega -podzemne 0r./. bo k uresničevanju jd^I- mogel tudi barvni i ^ao jen prav kmalu m minut. jaIIieJJv, Obisk Kostanjevici iK)\ slej dražji. Na otfgj fjA sklenili, da b(^.° _ cede^,ii?\M vstopnino plačali P® . o.roci, dijaki.'OJ^iK/ tn dinarje, ostali P.. 7aoPe •! valci pa bodo m.°r*lv. y ti po 10 novih dinaij POMEMBEN OBISK - V krški občini se že od ponedeljka naprej mudi skupina mladih strokovnjakov iz latinskoameriških, azijskih in afriških dežel v razvoju. Seznanjajo se z razvojem kmetijstva v zasebnern in družbenem sektorju ter z razvojem podeželja. 16 gostov bo svoj študijski obisk zaključilo jutri popoldne. DO JUNIJA - Občinska konferenca ZSMS mora v bližnji prihodnosti zbrati 80 brigadirjev, ki bodo med poletnimi počitnicami sodelovali na Ueh republiških akcijah. Zato je komisija za delovne akcije te dni žc naslovila poziv in prošnjo na vse osnovne organizacije, pa tudi vodstva in politične organizacije v delovnih kolektivih in šolah, da skupaj omogočijo uresničenje zastavljenega cilja. / VEČ PROSTO^oV8rni ^ urejeno skladišče . j" i . f in papirja vinskih pollcabnn m2 l'Ph P*.t? mata" okoli 2000 vršine, na prejšnj t0 dfijA p bilo le za 1200. S totJ,i i* ložbo so pridob'" skladiščne površin • ufifj V SPOMIN - X0^mA v sindikalni dvora ,aj" l a j in papirja V počastitev »P^fT Vla^^1",' I lucionarja Veljka poljj^V govem življenju ^ KOJ-% ic spregovoril scK 71C t i»j y činske konference jC pOVyi Drobnič, seje pa tudj P^' komiteja udeležuj vseh družbenope1 in občinske skup 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEV prizadevanja in kjei tu predstavniki skupMJ* nopolitičnih organiza J l plakete "vzo""1 j VOZNIK J Svet za prevc^i^ j| nost v prometu iz taj( ; čine se je v peteK lovskem domu na Sprejel je delovni p»J To je bila tudi pr^ podelitev plaket >> J voznik". Več kot ,2 sodelavcem komisije « metno varnost, kivs lali v njej brezpla^1 >T| izročili nad tri'des stih, srebrnih in zla SPV (sveta za Pj đJ, vzgojo). Značke J ga J. predsednik repuMJ^ ta za preventivo ifl . jtfg prometu Boris Slovesnosti so Vn n0jM predstavniki tičnega življenja iz ^ kfl povabljenci iz sose ji jev. **^1 KRŠKE NOVICE KBŠKl TEDNP. Jb letu več prostora za ostarele dori -------r—--- ova počitka v Loki in Impoljci gradita: v Loki trinadstropno stavbo za 60 oskrbovancev, na Impoljci dogradnja za 53 ležišč te2ave s kadri M profil *t0ne > 211113 > če ie -----——- Je ^IAUTE- SJ?resen°-tinskega8nnrl- V ScVni* 2S, vfeča z drLP djetJa. ve- V sLra2umljiVonimi P°z°r-na vor^ žaS'k?aTabljaj° ><^oonoaw Lprav jc preko s£vniski paberki železniškega mostu čez-Savo dovoljen prehod za pešce le po pešpoti, so nevarne velike odprtine v podu na strani, kjer vozi vlak. Most ni osvetljen, zato je posebno ppnoči nevarnost, da kdo pade skozi. Železnica bi se morala bolj zanimati, da bi imela vozišče zavarovano. NE BODO JIH OVIRALI - Na zboru občanov na Studencu so obravnavali željo občanov Osredka in Prcvol, da se priključijo h krajevni skupnosti Primož. Prevolčani so to že potrdili s podpisi, občani Osredka pa še ne. Studenčani nimajo nič proti, če ljudje teh krajev to res želijo. MLADI BODO TEKMOVALI - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine bo te dni pobudnik nekaterih športnih tekmovanj, kjer se bodo pomerili člani osnovnih organizacij. V nedeljo bo na strelišču na Radni prvo kolo občinskega prvenstva v streljanju, prihodnjo nedeljo bo v Boštanju prvenstvo v namiznem tenisu, aprila pa šahovsko prvenstvo v Loki. NEKJE DVE, DRUGOD NOBENE TRGOVINE Čeprav pri sevniškem Trgovskem podjetju- niso navdušeni nad tem, da bi na Primožu odprli svojo trgovino, so se na Primožu na volivnem zbpru krajevne organizacije SZDL v začetku marca čudili, zakaj obstajata na Studencu kar dve trgovini. Če bi ena imela bolj urejene skladiščne prostore, bi prav gotovo - zadostovala. V spodnjih prostorih osnovne šole na Primožu bi bila za trgovino lahko na voljo dva prostora, v enem od njih bi lahko uredili skladišče. Če bi bil v začetku promet manjši, bi še vedno lahko uvedli le nekajdnevno prodajo. Bližnja Dedna gora je po razvojnem konceptu Posavja predvidena za turizem, zato bi bilo prav, da pride Primož čimprej do svoje trgovine. ^ ^ BUČKA: PRIPRAVE ZA ASFALT Akcija za posodobljanjc ceste skozi Bučko seje pričela. Cestarji so staro cesto že premerili, v tem tednu naj bi bile znane tudi že ponudbe za dela. Govorice o tem, da bi cesta skozi Studenec postala republiška namesto ceste skozi Bučko, , so ne- • utemeljene, kar je bilo zagotovljeno tudi na zboru občanov na Bučki. ZAČETEK USKLAJEVANJA V'torek Se jc sestala občinska komisija za načrtovanje. Ker je več kot tri četrtine delovnih ljudi sprejelo samoupravni dogovor za financiranje negospodarskih investicij in krajevnih skupnosti, jc komisija na tej seji spregovorila že tudi o izhodiščih za delitev denarja, o čemer se bodo izrekle tudi krajevne skupnosti. Pretežni del seje je bil namenjen pripravi izhodišč za družbeni načrt občine do leta 1980. PRED OTVORITVIJO PLANINSKE TRIM POTI Planinsko društvo Lisca namerava že 27. aprila odpreti planinsko trim pot, dolgo okrog 80 km, ki jo bi bilo mogoče obhoditi v 4 dneh. Začela bi se v Sevnici, nadaljevala skozi Bo-štanj, Vetrnik, Novi grad, Bru-nek, Šentjanž, Murnice, Tržišče, Malkovec, Telče, Primož in nazaj v Sevnico. Zanimiva bo tudi pot čez Lamperče, Droža-nje, Vranje, Zabukovje, Pokojni vrh, Mrzlo planino, Redenik, Lisco, Okroglico, Radež, Loko in nazaj v Sevnico. Po poti bodo razpostavili dnevnike in žige. Opravljeno pot bodo šteli za zlati ali srebrni planinski čeveljček. Na pot naj bi šle skupine z najmanj pet člani. Marsikdo že bolje pozna oddaljene planinske vrhove kot svojo občino,, ki ji tudi ne manjka zanimivosti. Gasilska organizacija se redno spominja svojih članov ob jubilejih njihovega dela. Tudi na občnem zboru sevniškega društva minulo nedeljo so podelili več priznanj. Na sliki: predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej podeljuje Dominiku Češku priznanje za 30-letno delo v gasilskih vrstah. Minuli petek se je uspešno končal 10-dnevni gospodinjski tečaj v Velikem Gabru. Za zadružnice gaje, tako kot tudi v drugih krajih, pripravila trebanjska kmetijska zadruga. Tečajnice so predavanja vestno obiskovale vse dni. Najmlajša udeleženka je imela 15 let; najbolj oddaljena je prihajala z Medvedjeka. Samoprispevek se je izplačal Veliki Gaber: krajevna skupnost je s svojim samoprispevkom v minulih dveh letih zbrala 400.000 dinarjev - Vrsta akcij še ostane Krajevna skupnost Veliki Gaber se je pred dvema letoma poleg občinskega samoprispevka odločila še za svojega. Ljudem ni žal: cesta skozi kraj je asfaltirana, marsikaj je opravljeno tudi po vaseh. Naloge za naslednjih pet let so strnili na tri tipkane strani; v glavnem so navedene le stvari, ki jih bi kazalo še urediti. Pri obisku v tej krajevni pripravami veljal nad 200 tiso- skupnosti človek ne dobi občutka, da ob nakazanih željah in potrebah le tarnajo. Naročen je zazidalni načrt. Načrt za novo pokopališče je z ostalimi V čistoči so še rezerve Veterinarski inšpektor ni zadovoljen Veterinarski inšpektor Cvetko Bunc, ki ob delu nadaljuje še študij na 3. stopnji iz higiene živil, ni zadovoljen z uspehi, ki so jih v občini dosegli pri čistoči mleka. „Lani je bilo 6,9 odst. mleka slabega, predvsem v toplih mesecih. Le 40 odst. mleka se hladi, ponekod odvažajo mleko zelo zgodaj, ljudje pa oddajajo mleko od prejšnjega dne. Same hladilne naprave niso. rešitev, u rej v ni bi morali biti prostori za sprejem mleka. Mleko se zbira po vežah, na odvoz čakajo na križpotjih in ob poteh, na število bakterij v mleku vpliva tudi nečistoča v hlevih, ipd. Recept za dobro mleko so predvsem čistoča pri molži, urjene zbiralnice", pravi inšpektor. Napredek, ki je pri tem vseeno dosežen, je po inšpektorjevem mnenju pripisati številnim predavanjem, ki so jih imeli na terenu. Po inšpektorjevih podatkih je bilo še pred šestimi leti nad polovico mleka slabega, v poletnih mesecih celo 80 odst.! Po njegovem mnenju tudi ureditev osrednje hladilnice mleka v Trebnjem ne bo celovita rešitev, temveč bo treba urediti zbiralnice predvsem tam, kjer se nabere veliko mleka, npr. v Stranju, Zagorici, Dobrniču in še drugod. Ljudje zadovoljivo prijavljajo oglede živine za zakol, kjer nameravajo meso shraniti v hladilnih skrinjah. Taki pregledi so obvezni (le za prašiče ne!). Lani so opravili preglede pri 90 odst. zakolov. Higiena živil je tako odgovorno delo, da ne sme biti pomot. Inšpektor je kazensko odgovoren, če bi kaj prezrl. Delo je neprijetno tudi povsem po človeški plati: dela v kraju in okolici, kjer živi. Tistega, kateremu je pred nekaj trenutki še nekaj pregledoval, čez hip že srečuje kot občana. Očitajočih pogledov ne bi bilo," če bi se vsi zavedali, da inšpektor ne sme .zamižati v korist nas vseh. a. ž. čakov. Sedaj je neuporaben, ker je treba pripraviti nov načrt za pokopališče na drugem kraju, kjer ne bo na poti bodoči avtomobilski cesti. Zaupanje vase pri ljudeh v tej krajevni skupnosti vzbujajo pogumne odločitve v preteklosti, ki so ob družbeni pomoči pripeljale do uspehov. Tone Praznik, ki tudi po vpeljavi delegatskega sistema v krajevno skupnost predseduje svetu KS, meni, da bo še vnaprej treba razpisati samopri- „SAMI NISO HOTELI!" Kot pravijo na občinski upravi v Trebnjem, glede stavbišč v Šmtrupertu le ni tako, kot govorijo v kraju. Za stavbišča, ki jih je odkupil komunalni sklad, vse do 25. decembra lani ni bilo zanimanja, najverjetneje zaradi velikega komunalnega prispevka. Ker so sedaj komunalno urejanje opustili, je nastalo zanimanje tudi za stavbišča. Pogodb s kupci ni bilo mogoče skleniti, dokler komunalni sklad ni potrdil stroškovnega razdelilnika, kar je sedaj opravljeno. Te dni je bila prodana sedma parcela. Za nova stavbišča za spomenikom pa bi, kot pravi referentka za premoženjskopravne zadeve Francka Primožič, lahko največ pomagali krajevni dejavniki, če bi vplivali na lastnike zemljišč, da bi pospešili prodajo. spevek, zakaj ureditev mrliške vežice in novega pokopališča ne hosta poceni. Letos naj bi pripravili vso potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa bi razpisali nov samoprispevek. Del zbranega denarja bi nato namenili tudi za asfaltiranje ceste od Šentlovrenca do Pod-gabrja. Kdor bi mislil, da z zbiranjem samoprispevka ni težav, se moti. Ker se kar 300 delavcev vozi na delo drugam, se je 60 domačinov odjavilo! Radi bi prišli čimprej do svoje trgovine. Baraka, kjer je pošta in krajevni urad, naj bi služila otroškemu varstvu, za kar je bila tudi zgrajena. V Velikem Gabru je treba do kraja urediti javno razsvetljavo, ravno tako želijo končati cesti Male Dole-Gombišče in Mali Gaber-Cesta. To so le najnujnejše naloge; v petletnem programu jih je še mnogo: od vzgoje in izobraževanja do telesne kulture, kulture in splošnega ljudskega odpora. A. ŽELEZNIK SEMINAR ZA SEKRETARJE Jutri bo v Trebnjem seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, člane komiteja in komisij. Nekatere teme bodo podali ugledni družbenopolitični delavci Franc Šali, Ludvik Golob in Bogdan Osolnik. V glavnem se bližajo koncu razgovori po osnovnih organizacijah o izvajanju akcijskih programov. Vsi akcijski programi bodo na ta način pregledani do konca meseca. TREBANJSKE IVERI UPOKOJENCI BI PRISKOČILI NA POMOČ - Vsakodnevno dostavo pošte imata pravzaprav le Trebnje in Stari trg. Okoliški kraji pridejo zaradi premajhnega števila poštarjev ponavadi na vrsto le enkrat na teden. Tako je tudi v Račjem selu in drugih krajih. Ob takem seveda skoraj ne kaže biti naročen na dnevno časopisje. Kot pravijo pri Društvu upokojencev v Trebnjem, bi si pri pošti lahko pomagali s honorarnimi poštarji kot marsikje drugod. Nekateri člani društva bi menda radi sodelovali. Čakanje na vrsto - Gozdno gospodarstvo ima velike težave s kupci, ki zelo neredno plačujejo les, večinoma šele po daljših rokih. Nekateri pomembni kupci pošiljajo vnaprej pisma, v katerih opozarjajo, da bodo les vzeli, če jim ga dajo na daljši plačilni rok, kar je še vedno bolje, kot da bi obležal. Seveda ima ta palica tudi drugi konec, saj gozdno gospodarstvo ne more poravnavati obveznosti gozdnim posestnikom. Gozdno gospodarstvo Brežice — TO.ZD Puščava do nedavna letos še ni moglo poravnati nobenega računa. VOLILNA SKUPŠČINA - V nedeljo ob 8. uri bo v sejni sobi občinske skupščine redna skupščina krajevne organizacije ZB Trebnje. Vabljeni so vsi člani. Med drugim bodo volili tudi nov odbor organizacije. ZASLUŽILI TISOČAKA - Mladi iz Sentruperta so se izkazali pri čiščenju celotnega toka Bistrice skozi kraj. Krajevna skupnost je hvaležna tudi ostalim občanom za podporo pri tej očiščevalni akciji. Mladim so za dobro voljo dali 1.000 dinarjev. DOBER ODZIV - Predsedniki delegacij zbora združenega dela in občinske skupščine so vestno izpolnili vprašalnike o dosedanjih izkušnjah o delu delegatskega sistema. Ocena bo nared že za zasedanje skupščine 27. marca. raiirai kovice 19 .^VNlfcici vi:STNII[ j"orcq 1975 DOLENJSKI LIST Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK Mes ^ °kčin, ustanoviteljic domov počitka (za Loko občine v11 zasavska in laška občina, za Impoljco pa posavske s prošnia °V0 mest® m Trebnje) najbolj vedo, kako težko je uspeti pridobil; , 23 ,sP.rejem ostarelih v domove. Koliko prostora bodo Stani? ,„Z, S^njo v Loki, nam je povedal direktor doma Jože W. za Imnoljco pa dr. Cveto Gradišar. l!^tktf79filevreševalis dobili J : 1969> ko so pn- vancev T°Čt0r Za 48 oskrb°- tolikSnn a niso računali na * đomskn°Večan-'e za™manja pogrS lVarStV0> s?i 50 hitro toliko nrn?t ^ Še Polovico BetonJk, " 20, januarja je ^ , Pričel graditi %em gradi?3 L paviijon- v *°«enEJf ' Je tudi P°d v*m S,"1, varstv°m, predaj °bnavikti%n£ siropov ni dednost ni Predračunska °preme nekaiT^j6 brez dinaijev milijonov Na Impoljci bodo z dograditvijo tako imenovanega C trakta pridobili 53 ležišč. Ob koncu leta, ko naj bi bila dela končana, bi se izboljšale tudi razmere v starem objektu, ki je sedaj prenatrpan. Kakšen pritisk na varstvo v domu vlada s strani občin ustanoviteljic, naj-zgovorneje pove podatek, da bi imeli v enem mesecu vse polno, če bi podvojili zmogljivosti! Objekt, ki ga bodo pridobili do konca leta, je zamišljen tako, da bi ga lahko kdaj kasneje tudi nadzidali. Pomembna pridobitev za domsko varstvo v Posavju je tudi gradnja doma upokojencev s 84 ležišči v Krškem. Gradnjo na Vidmu so pričeli že pred novim letom. Tam bo šlo za diferencirano domsko varstvo, le za pomoč in oskrbo samostojnejših ljudi sredi ostalega življenja. Dom se namreč gradi blizu postaje na Vidmu. Ta gradnja j£ tudi prvi primer združevanja de- narja v republiki, kar je še toliko pomembnejše, ker gre za manjše občine. A. ŽELEZNIK Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI LIST | Vse zaraščeno Komisija za varstvo okolja, zraka, zaščito voda in boj proti koleri, ustanovljena nedavno tega pri kra-j ni skupnosti Črnomelj, si je malce ogledala mesto s k etičnim očesom in opazila vrsto hudih pomanjkljivosti. Ob Lahinji in Dobličici so na primer bregovi močno zaraščeni s trnjem, med katerimi se skrivajo odpadki in razna navlaka. Seveda vse to kvari videz mesta, obenem pa škoduje ribam v vodah in predstavlja nevarnost okužbe za ljudi. Lastniki bregov so dobili o .rožnico, s katero jih kra-j_ vm skupnost poziva k čiščenju bregov, k urejanju odtočnih kanalov v reke in tudi k čiščenju dvorišč. Dali so mesec dni časa, potem bodo naredili ponoven obhod skozi mesto. Kjer ne bo zalegla lepa beseda, bodo morali v korist redoljubnih občanov posameznike predlagati v kaznovanje. Razstavo izdelkov, ki so jih naredili učenci črnomaljske posebne šole pri tehničnem pouku pri zunajšolskih dejavnostih, so za starše otrok odprli na šoli za 8. marec, širši javnosti pa je bila na ogled razstava v soboto, 15. marca. Zelo lepi izdelki pričajo, da so ti otroci sposobni natančnega in zahtevnega ročnega dela, če jih.pra-vilno usmerjajo in vodijo za to usposobljeni strokovnjaki. (Foto: R. Bačer) Adlešičani se bratijo z Ljubljano Za 22. marec, adlešiški krajevni praznik bo ob jubileju osvoboditve še veliko bolj svečano - V gosteh borci iz Stare Ljubljane Ob 30-letnici požiga Adlešič, Purge, Pobrežja, Velikih in Malih Sel, Gorenjcev in Vrhovcev — kar se je zgodilo 22. marca 1945 v zadnjem okupatorjevem besu — bo v Adlešičih niz prireditev. Do zdaj še ni bilo takega krajevnega praznika! Na predvečer praznika bo mladina po vseh gričih zakurila kresove, medtem pa bo potekalo mladinsko kviz tekmovanje „Bela krajina med NOB". Sodelovale bodo ekipe iz Adlešič, dve mladinski ekipi iz Črnomlja ter ekipa podjetja ROG iz Novega mesta. Slavnostni dan bodo morali počastiti na prostem, na igrišču pred šolo, kajti vas nima dvorane, ki bi lahko sprejela toliko ljudi. V gosteh bodo imeli borce iz predela Stare Ljubljane, s katerimi že nekaj let sodelujejo, tokrat pa bodo podpisali listino o pobratimstvu. V njej piše, da bosta krajevni skupnosti obeh območij tudi v bodoče stalno sodelovali na več področjih, kar bo vsako leto določeno že z vnaprej pripravljenim delovnim programom. Razen tega bo ljubljansko Gostinsko podjetje ta dan prevzelo patronat nad adlešiško šolo, sledil pa bo kulturni nastop adlešiškega in črnomaljskega oevskega zbora, domače folklo- SINJI VRH IMA TE2AVE Okrog 100 hiš na Sinjem vrhu in v bližfijih zaselkih odda vsak dan čez 300 litrov mleka. Ljudje se ukvarjajo z živinorejo, imajo pa težave zaradi osemenjevanja, ker osemenjevalec nc prihaja več v vas. • Kot jc nedavno tega izjavil vaški delegat Sneler, je veliko moških zaposlenih v Črnomlju, zato tudi bika ne morejo rediti. Ni časa. Za vaščane tega odročnega kraja bo poseben dogodek tudi kino, ki ga bodo ta dan predvajali popoldne ob 14, 16. in 18. uri. Aparaturo in film bodo pripeljali s seboj Ljubljančani. Seveda pa praznik ne bo minil brez gasilske veselice, ki že po krajevnem običaju predstavlja zaključek slovesnosti. Znanje, volja in ljubezen Posebna Šola v Črnomlju je že mimo začetnih težav - Letos je postala popolna osemletka Poudariti je treba, da je bila črnomaljska posebna šola zgrajena kot prva nova šolska stavba v ta namen v Sloveniji in je začela delati leta 1970. Postopoma je rasla, tako da ima danes 90 otrok, potrebne strokovnjake, lepe delovne možnosti in tudi lepe delovne uspehe. V zadnjih osmih letih se je šolalo na posebnih šolah zunaj Bele krajine 189 otrok, kar jc bilo zelo drago, razen tega ti otroci niso imeli rednih stikov s starši in domom. Nekaj jih še dokončuje šolanje drugje, kjer so ga začeli, medtem pa 90 otrokom iz obeh belokranjskih občin nudi boljše možnosti posebna šola tako rekoč v domačem kraju. Vsi učenci dobivajo brezplačno malico, 11 učencev je v podaljšanem bivanju, 48 jih biva v internatu, 23 je vozačev. Za prve štiri razrede nameravajo jeseni uvesti celodnevno bivanje v šoli. Tudi zaposlovanje otrok z dokončano posebno šolo jc v Beli krajini dokaj uspešno, saj jc v metliški in črnomaljski občini zaposlenih že 8/ mladoletnikov. Največ jih je v Iskri; zunaj Bele krajine je zaposle- nih 15 otrok s končano posebno šolo, nekateri so dobili delo celo v inozemstvu. Še vedno pa čaka na ustrezno zaposlitev nekaj več kot 15 otrok. V letošnjem šolskem letu je postala Posebna šola tudi samostojna šolska ustanova, ki se sicer bori z materialnimi težavami za opremo učnih delavnic, kuhinje in šivalnice, vendar kljub vsemu zaradi prizadevnosti učnega kadra in pomoči Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam doživlja lepe uspehe. Najpomembnejše pri vsem pa je, da šola usposablja za življenje in samostojno preživljanje manj razvite otroke, ki so prej v rednih osnovnih šolah omagali že v prvih razredih, starši jim niso znali pomagati, tako sb ostajali doma in postajali vaški „posebneži", ki so prej ali slej postali breme družbe. ČRNOMALJSKI DROBIR GOSTOVANJE V RAZVEDRILO — Ves Črnomelj je bil prejšnji teden prelepljen z. lepaki, ki so vabili na zabavno prireditev Slovenskega instrumentalnega kvinteta 20. marca zvečer v kulturnem domu. TUDI MLADIM PRIZNANJA - Predvideno je, da bo tudi Občinska konferenca ZSM v Črnomlju vsako leto podelila za 25. maj, praznik mladosti, nekaj priznanj najzaslužnejšim mladincem in mladinkam ter občanom, ki že vrsto let sodelujejo z mladino. BEGRAD SE POSEBEJ - Črnomaljsko gradbeno podjetje je v minuli gradbeni sezoni opravilo v krajevni skupnosti Kozje za 106.000 din raznih gradbenih del, kar je še poseben prispevek za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Če bo potrebno, bo Begrad tudi letos pomagal. NAJBOLJŠI BODO SLI NAPREJ - Na vseh petih osnovnih šolah črnomaljske občine in na gimnaziji delujejo klubi OZN, rajprizadevnejši pa je na Vinici, ki je predlagan tudi za republiško nagrado. Vsi klubi so se minule dni vneto pripravljali na tekmovanje, najboljši občinski klub OZN pa bo 22. marca nastopal na regijskem kvizu. Ta bo v Črnomlju, nastopale pa bodo ekipe iz občin Kočevje, Novo mesto in domače. Najboljša ekipa s tega tekmovanja bo zastopala regijo na tekmovanju v Mariboru. Veliko uspeha! VSAK SVOJO KANTO - Odnašanje smeti na bregove reke ali kam za živo mejo se je razpaslo tudi zato, ker v mestu še nima vsako stanovanje svoje predpisane posode za smeti. To bodo morali ljudje nabaviti, sicer bodo postali kršilci mestnega odloka. €mco)mf§'g/&/ ____ j DANES ZASEDAJO MLADI » Danes, 20. marca, bo popoldne v Črnomlju zasedala občinska konferenca ZMS, na kateri bodo pregledali dosedanje delo, razpravljali o podeljevanju priznanj zaslužnim za delo v mladinski organizaciji ter izvolili novega predsednika občinske konference. Prav tako so delegatom z vabilom vred poslali v pregled finančno poročilo za preteklo leto, ko je bilo za vso mladinsko dejavnost z osebnimi dohodki za enega profesionalca in vse pisarniško in terensko .poslovanje dodeljenih 118.579 dinarjev. LEPA POMOČ KOZJANSKEMU V črnomaljski občini je koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem že septembra lani organiziral pomoč. Denar so zbirali preko delovnih organizacij, v krajevnih organizacijah SZDL na terenu, pri obrtnikih in upokojencih. Kot ugotavljajo, so bili najbolj odprtih rok v delovnih organizacijah, do 5. marca letos pa je bilo po podatkih SDK v črho-maljski' občini zbranih 771.161 din denarne" pomoči za Kozjansko. Gtfe za lep prispevek, posebno če upoštevamo, da je občina manj razvita in ima na domačem terenu vrsto/težav, za reševanje katerih manjka denarja. S tem so Črnomaljci ponovno dokazali svoje razumevanje do vseh, ki se znajdejo še v hujši stiski. Stari ljudje pravijo, da tako sušne zime, kot je letošnja, ne pomnijo. Pravijo tudi, daje sušeč (ma^1 „zvit" mesec in da zima lahko še vedno preseneti. Prav gotovo pa je, da na Suhotju snega ne bo. Kot j4 razvideti s slike, je v tej gorjanski vasici že prava pomlad. (Foto: Janez Pezelj) Na Suhorju jeseni celodnevna šolal Starši suhorskih osnovnošolcev so podprli zamisel o celodnevni šoli £na osnovnih pozornosti v opredelitvi aktivnosti ZK na področju reforme vzgoje in izobraževanja je zmanjševanje socialnih razlik med otroki, oblikovanje vzgoje in izobrazbe kot sestavnega dela združenega dela ter socialistične vzgoje mlade generacije in seveda tudi njena marksistična izobrazba. Neposredna naloga ZK in drugih družbenopolitičnih sil je borba za celodnevno osnovno šolo. In kako je akcija zastavljena v občini? Največ so razmišljali o celodnevni šoli prosvetni delavci, ki so dodobra seznanjeni z zamislijo celodnevne šole. „Kaj se mi zdi v delegatskem sistemu najvažnejše? "je ponovil vprašanje Peter Badovinac, predsednik delegacije v krajevni skupnosti Jugorjc, in po kratkem razmišljanju odgovoril: „Predvsem stalno izobraževanje delegatov iz krajevnih skupnosti in pa sodelovanje med vsemi Za elektriko družbenopolitičnimi organizacijami. Mislim, da se ne bom preveč pohvalil, če rečem, da v naši krajevni skupnosti vsi dobro sodelujemo in da se imamo-prav temu sodelovanju zahvaliti za uspešno delo. Sedaj prebivalci v petih vaseh upamo, da bomo s skupnimi močmi prišli do boljše elektrike. Znano je namreč, da se je po naših vaseh zaradi slabe napetosti pokvarilo že precej hladilnikov, pralnih strojev, televizijskih sprejemnikov itd. Zato smo pred časom sestavili delovni odbor, ki mora poskrbeti, da se bodo dela za boljšo elektrifikacijo čimprej začela. Odbor jc ugotovil, da vseh 260 prebivalcev v krajevni skupnosti komaj čaka zadnjih načrtov elektrifikacije. Takoj, ko se bo vedelo, kje bodo stali drogovi, bodo občani s prostovoljnim delom izkopali jame in postavili drogove, ki so jih že prispevali. Ker so se naši občani do sedaj izkazali v številnih delovnih akcijah, vsi vemo, da se bodo s prostovoljnim delom izkazali še enkrat. Ob tem pa upamo, da nam bo na pomoč priskočila tudi občina. Zavedamo se. namreč, da vsega le ne morenu) sami urediti. Zato se nekateri bojijo, da bi morda lahko obstali pri napol opravljeni nalogi. Ker od polovičarstva ni bilo nikoli posebne koristi, upamo, da se bodo izkazali tudi „možje z občine". J. PEZELJ MLADI, PRISKOČITE NA POMOČ UPOKOJENCEM! Na enem izmed zadnjih se-' Stankov Društva upokojencev so se člani pogovarjali o ureditvi okolice kluba. Najprej so na vrtu posadili rože, v kratkem pa se bodo lotili popravljanja škarpe Ed klubom. Da bo okolica Društva upokojencev prijetnejša, kot je bila do sedaj, bodo v kratkem organizirali očiščevalno akcijo. Prav bi bilo, ko bi upokojencem priskočili na pomoč tudi člani Zveze socialistične mladine iz Metlike. Prav gotovo bi bili metliški upokojenci njihove pomoči veseli. Vedo pa tudi, da so sedanje možnosti vse prej kot rožnate, in ne obetajo takojšnjega prehoda k celodnevni šoli, kajti le-ta zahteva neprimerno več prostorov in kadra, kar je povezano z občutno večjimi sredstvi, ki jih bo tudi v prihodnje težko zagotoviti, vsaj kar zadeva osnovni šoli Metlika in Podzemelj. Obstajajo pa velike možnosti, da bi uvedli celodnevno osnovno šolo na podružnični šoli na Suhorju, in sicer jeseni, z novim šolskim letom. Prav zato je bil pred kratkim na Suhorju sestanek s starši, ki so pokazali veliko pripravljenosti za sodelovanje. Otroci, ki so v popoldanskem času morali doma krepko delati, se bodo v celodnevni šoli večino" stvari naučili že kar v šoli, poleg tega se bodo lahko vključili v vrsto izvenšolskih dejavnosti, kar jim je bilo doslej večinoma onemogočeno. Tako si bodo pridobili veliko več delovnih navad kot v preteklosti. Podobna razgovora s sta"0 bosta v kratkem pripravljena ^ Metliki in Podzemlju in prav ^ bilo, da bi se jih roditelji potoT številno udeležili. O problema1-ki celodnevne šole bo tekla :seda tudi na prihodnji seji'^ miteja občinske konferefl* ZK. Prekrižanih rok ne bi siitffj stati pri celotni stvari krajev^ skupnosti, SZDL, sindikati f* Zveza socialistične mladine SI , venije v Metliki. RDECl KRI2- LETNI OBČNI ZBOR Mestni odbor Rdečega Metlika je imel v torek zvečefi sejni sobi metliške občin^j skupščine redni letni oW zbor. Na srečanju aktiviston se pri mestnem odboru doK pripravili, po zboru pa so or|3 nizirali še zanimivo predaval ,,Kako ohraniti zdrave zobfj Kljub temu da je Rdeči križi poučno predavanje dr. Antćj Sukljeta meščane opozoril s i vilnimi plakati, se je z zanitfl mi novostmi seznanilo preifll meščanov. Pogled na dvorišče prodajalne „Kmetijske zadruge" v Mediane predstavljajo betonski mešalci tudi nekoliko simbolike? N* gospodarsko nerazvita občina se danes lahko pohvali s števil11 gospodarskimi uspehi. SPREHOD PO METLIKI LASTNA AMBULANTA - Kaže, da bo pričelo podjetje Beti kmalu graditi ambulanto. Od nie pričakujejo korist, kajti v preteklem letu je bilo veliko bolezenskih izostankov, za katere sumijo, da niso bili vsi upravičeni. Z lastno ambulanto bo možen boljši nadzor. GLASBENA MLADINA - Glasbena mladina Bele krajine pridno dela. V preteklosti jc pripravila več koncertov za osnovnošolce iz Črnomlja in Metlike. Konec marca pa se bodo odpeljali v Zagreb, kjer si bodo ogledali prvo jugoslovansko ročk opero. OSNOVNA ORGANIZACIJA^ - V prizadevanjih, da v vsaki H ni sredini deluje osnovna organ'*,/ ja ZK, je bila 12. marca osnov^j domu počitka osnovna organ'* p,-ZK. Za sekretarja je bil izvoljL'f| ^ simir Milovanovič. Na prihodnj .. bodo sprejeli akcijski program, [r, lan na osnovi dela občinske K J renče in višjih organov. GRDA NAVADA - Nelepo navado imajo nekateri posamezniki. Ko malce preveč pogledajo v kozarec, radi precej glasno razpravljajo po gostilnah o gospodarskih, kulturnih in političnih problemih občine. Takim bi lahko kdo stopil na prste, da ne bi spravljali v mučen položaj ljudi, ki so pripravljeni še kaj narediti zastonj. metliški tednik« METLICANI IN PREDAVANJA , Vodstvo metliškega f^e^ nega odbora Rdečega W ^ je na svoje someščane to'1 j. zelo ponosno. Ko je or&y) j ziralo predavanje »* ;(? ohraniti zdrave zobe > \ predavatelja poslušalo 1 nekaj Metličanov. Kot M' . imajo vsi odlično ohrani Lj zobe ali pa - proteze! jI 18! DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ fct. 12 (1339) *★ - 20. marca re ter hrvaške mladine iz Prili-šča in Netretiča, s katerimi so se Adlešičani pobratili za lanski krajevni praznik. Ljubljančani pa bodo pripeljali s seboj svoje nastopajoče. Km •' K ~ —--— ---— --—--=» 'orp-T ^etos h* bilo ve^Je osrednje proslave dneva žena, pač pa so bile proslave po delovnih i. sanizacijah in krajevnih skupnostih. Na fotografiji so udeleženke proslave v Željnah, kjer so nastopili učenci male šole, mladinke in domači ženski nonet. Pobirali so prostovoljne prispevke, zbrani pa bodo nakazali onkološkemu inštitutu. (Foto: J. Prime) Rojak prispeval za gasilski avto r^Stane Zaje je bil tudi prizadeven član gasilskega društva Šalka vas ' vas| pri Kočevju je bila 9. marca prisrčna gasilska sveča-G redajna ,ate" je predsednik občinske gasilske zveze Tone Kovačič ^g„ S^ilskemu društvu Šalka vas nov gasilski avtomobil, za kate-jjji ° Prispevali: občinska gasilska zveza Kočevje 40.000 din, j 1)^0 3 s^uPn°st Rudnik-Šalka vas 20.000 din, 1.100 dolaijev Pa domačin Stane Zaje, ki že šest let živi ki je bil prej vrsto let eWooii ,ka vas> je pravzaprav tisti h ,na P avta' ^er Je nakazal ič^kun p ^Ie?ai3a' k> jc manjkal za Jdarili V35".01 so ria svečanosti po-v c zaraH-3 nje8?vo dejanje cenijo ne 1 materialne pomoči, ampak še posebno zato, ker je Stane Zaje s tem tudi pokazal, da je ohranil narodno zavest. Zato so ga tudi proglasili za častnega člana svojega dru-š^a. Žal se Stane Zaje ni mogel udeležiti svečanosti, zato gaje na proslavi in pri pripenjanju botrovskega traku na zastavo društva zamenjal njegov nečak, ki se prav tako piše Stane Zaje in je bil tudi prizadeven član pionirske, zdaj pa je že mladinske desetine. V tujini dela precej zdomcev. Vendar ne naredijo tako, kot jc Stane Zaje. Mnogi so pustili doma svoj-cc, svoje otroke in naložili naši družbi vso skrb za njihovo vzgojo, izobraževanje, zdravljenje in drugo. Medtem ko doma občani v obliki prispevkov, davkov in tudi samoprispevkov dajejo denar za urejanje skupnih zadev (šol, zdravstva, vrtcev, cest, kopališča, telovadnice, vodovoda itd.), se mnogi zdomci tem dajatvam izognejo, čeprav je vse to v korist njihovim svojcem, bo pa tudi njim samim, ko se bodo vrnili. J. PRIMC #C|LAVa SE PREBUJA - Poli tudi nZtrajno prebija. Prebujajo Veyalci c? 0znar\jevalci in spre-tf pričei' korci so že tu. Po dežju ifKfata ^ trava zeleneti. Nabiralci Jliko Us n,a ^clu, čeprav še nimajo ^bdajo Peha; nabirajo ga za dom in ' ^Pijejo tudi hren za pro- [ ''REVi L^^elo ~ "3 vrtovih se t ■ treba biti previ- 1^' je ne bi smeli odkrivati, Da računati na mraz in na medved odgovarja Snir? ^em sklepaš, da bo še vedno zastrupljala ,vv he h l 80 vsem sestankom, V t .° 0 tem govora (ribiči, '^an0vvevn^ skupnosti, zbor tftiva J .P^dsedovali člani ko-^ ^niženega KGP, kar je \ftl enak°, kot da bi dali . Vce čuvati. LETALA ZELO NIZKO - Občani so zelo nejevoljni zaradi letal, ki včasih letajo in krožijo skoraj tik nad strehami. To so športna enokril-na letala. Inštruktorji in piloti bi morali vedeti, da nizko letenje nad mesti ni dopustno, saj lahko pride do nesreče. Iz katerega šolskega centra so, ni znano. V soboto, 8. marca, sta ob 9. uri krožili dve letali, kot da se kosata, katero bo letelo niže. Odgovorni naj bi na tako letanje opozorili šolski center. SPET EKSPLOZIJA - Opozoril v časopisih o nevarnosti pri pranju obleK z bencinom ljudje ne berejo ali pa jih ne upoštevajo. Zadnji primer iz Kočevja naj bo vsem v opozorilo, da je treba bolj paziti. Bencinski hlapi, ki se pri pranju naberejo v ozračju pralnice, se lahko užge-jo in eksplodirajo, brž ko gospodinja vključi pralni stroj. Pri taki eksploziji ni prizadeta le prisotna' oseba, ampak nastane tudi velika materialna škoda. TV MOTNJE - Motnje na televizijskih zaslonih so iz dneva v dan večje in pogostejše, posebno v nekaterih območjih mesta. Po hišali je veliko gospodinjskih in drugih strojev, ki niso blokirani, kot jc po zakonu določeno. Blokirani pa morajo biti tudi vsi stroji v podjetjih. Potrebno bi bilo, da bi strokovnjaki televizije ugotovili, od kod motnje, in zahtevali popravilo takih strojev. kolesarsko tekmovanje A teuSKE miBSE PK m Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kočevje ia predsedniki posameznih komisij tega sveta so 13. marca sklenili, da bodo tudi letos organizirali tradicionalno občinsko pionirsko kolesarsko tekmovanje „Kaj \veš p prometu? ". Obsegalo bp testiranje, spretnostno vožnjo s ponny kolesi na poligonu in praktično vožnjo. Občinsko tekmovanje bo predvidoma 2. aprila ob 15. uri pri domu telesne kulture v Kočevju. Za najboljše tekmovalce bodo pripravili diplome ali priznanja in praktične nagrade. Uvrstili pa se bodo tudi na področno tekmovanje, ki bo 12. aprila v Domžalah. Vodstvom osnovnih šol in učiteljem priporočajo, naj čimprej izvedejo razredna in šolska tekmovanja. v _ dve igri za 2ene Za dan žena je pripravil naš pionirski odred Linhartovo veseloigro „Županova Micka" in „Igrico za 8. marec". V slednji smo orisali delo naših žena in izrazili željo, da bi samoupravljale! v naši krajevni skupnosti čimbolj pomagali izboljšati njihov položaj. Po igri so žune organizirale zabavo, na kateri jih je brezplačno zabaval znani ansambel „Nočne ptice". filmi o 2ivalih Foto-kino klub Diana se je z upravo kina Jadran v Kočevju domenil, da bodo v prihodnjem tednu organizirali za šolsko mladino predvajanje poučnih filmov o živalih naših krajev. struge, brezovica Med kraje, ki bi prišli v kočevski občini v poštev za „Uredništvo v go-steh" sodita gotovo Struge in Brezovica, ki ju novinarji zelo redko obiščemo pa tudi dopisnikov tam nimamo. Za tretji tak kraj - ki pa mora imeti gostilno, kjer bi uredništvo gostovalo pa bi se lahko potegov^o več krajev in sicer Fara, Osilnica, Trava, Draga in Podpreska. To so oddaljeni kraji, ki pa jih novinaiji včasih le obiščemo, razen tega pa se iz njih le oglasi kakšen dopisniK pa čeprav res bolj poredko. Dokončna odločitev za tretji kraj torej še ni sprejeta. Na to, kam se bo nagnila tehtnica, pa lahko vplivate tudi sami bralci in sicer taico, da nam sporočite, kje boste našim novinarjem povedali več zanimivega. Donit: prvič tudi socialni načrt Kjer uspešno delajo, bodo lahko vedno več denarja dajali tudi načrtno reševanje socialnih zadev članov kolektiva Znotraj OZD Donit Medvode so letos prvič razen gospodarskega letnega načrta OZD in posameznih TOZD sprejeli tudi sociahii načrt Donita. Prikazali vam bomo le tisti del letošnjega socialnega načrta, ki se nanaša na TOZD Donit Sodražica. V TOZD Donit Sodražica bo letos predvidoma 171 povprečno zaposlenih, za kosmate osebne dohodke pa bo izplačanih okoli 9,430.000 din. V skladu skupne porabe se bo zbralo za izplačila po sindikalni listi 510.000 din. Od tega bo 218.000 din porabljenih *^a regrese za letne dopuste. Za gradnjo stanovanj se bo zbralo-skupno 849.000 din. Zaradi hitrejšega reševanja stanovanjskih zadev so zvečali prispevek od 6 na 9 odstotkov. Od tega denarja bodo nekaj manj kot 170.000 din odvedli v solidarnostni sklad in prav toliko vezali pri banki za družbeno gradnjo, medtem ko bo TOZD ostalo za družbeno gradnjo in za dajanje posojil za zasebno gradnjo 503.000 din. Vendar je v okviru Donita sprejet sporazum, po katerem se ta sredstva lahko solidarnostno prelivajo. Ce jih ne potrebuje oziroma ne po- rabi ena TOZD,. jih lahko dobi druga. Za počitniško dejavnost denar tudi solidarnostno združujejo. V Sodražici ga bodo zbrali 21.800 din, v vsej OZD pa 645.000 din. Ta denar bodo porabili za nakup ali izgradnjo rekreacijskih "objektov, ki si jih nameravajo urediti na Travni gori, na Voglu in ob morju. , Načrt socialne pomoči predvideva za TOZD Sodražica 170.000 din izdatkov, ki so namenjeni posameznikom za smrt v družini in v primeru požara, razen tega pa bodo iz teh sredstev izplačevali pomoč človekoljubnim organizacijam, pomoč za klimatsko zdiravljenje, nagrade jubilantom za 10, 15, 20 in 25 let, za odpravnine upokojencem, za rekreacijo na delovnem mestu in izven bijega ter za obdaritve za dedka Mraza in 8. marec. - Za družbeno prehrano bo porabljenih 440.000 din. Vsak zaposleni prispeva iz svojega žepa za malico le dinar. Za preventivno zdravstveno varstvo bo porabljenih 10.000 din, in sicer za nakup zobozdravstvene aparature, za rekreacijo (Donitove zimske in letne športne igre, sindikalne in druge igre) pa 53.500 din. Med drugimi dejavnostmi, ki se financirajo iz skupne porabe, je predvidenih še 66.000 din za dotacijo sindikatu, in sicer za regresiranje obiska kulturnih prireditev, za delovanje aktiva mladih delavcev in za drugo delo sindikalne organizacije. Delovni kolektivi so včasih načrtovali le proizvodnjo. Kjer so to pametno počenjali in pridno delali, so si ustvarili toliko, da lahko vedno več denarja namenjajo za druge, neproizvodne zadeve, in posledica vsega tega so tudi „načrti socialnih dejavnosti" posameznih kolektivov. Prvega takega v občini so sprejeli v Donitu. J. PRIMC predavanje o mleku v gostilni Petrič v Ortneku je bilo pred kratkim predavanje o kakovosti in negi mleka, ki ga kmetje prodajajo zadrugi. Predavanje je organizirala Kmetijska zadruga Ribnica v sodelovanju s kmetijskimi strokovnimi službami. Na njem je strokovnjak iz Škofje Loke prikazal tudi hladilnik, primeren za prevoz mleka od kmeta do odkupnega mesta. Nekoliko kmetov je kar na predavanju kupilo oziroma naročilo tak hladilnik. v M. G. štefka jenko -cesarek Jutri, 21. marca, bodo. ob 18. uri v Petkovi galeriji v Ribnici odprli razstavo del domačega slikaija Dušana Matoha. To bo tudi prva prireditev v počastitev letošnjega praznika občine Ribnica — 26. marca. (Foto: Jože Prime) Prvega aprila po papir Akcijo zbiranja paf^irja organizira RK Rdeči križ (RK) v ribniški občini je že začel akcijo za zbiranje starega papirja, ki ga je veliko po delovnih organizacijah, v vseh pisarnah, po j02e drčar Crne zastave po Ribnici so pretekli teden oznanjale, da je TVD Partizan Ribnica zgubil svojega častnega člana, ki je bil nad pol stoletja telovadec, organizator, vodnik in funkcionar; da je ribniško gasilsko društvo zgubilo svojega delovnega, člana, vedno pripravljenega pomagati sočloveku v nesreči; da so borci ob svojega terenca in sobojevnika; da je ribniški turizem zgubil svojega delovnega člana in še in še. Mi vsi smo izgubili Jožeta Drčarja. Jože Drčar se je rodil 1902 v Ribnici. Že pred prvo svetovno vojno je bil kot 11-leten deček naraščajnik pri ribniškem Sokolu. Iz teh časov je prav dobro znana afera o prepovedi sokolske telovadbe. Ker se je Jože ni držal, je bil med tistimi, ki so izkusili strogo kazen šolskih oblasti. Po prvi svetovni vojni je nadaljeval s telesndvzgojno aktivnostjo kot član ribniškega Sokola. Udeležil se je vseh sokolskih zletov. Pri Sokolu je bil vaditelj, podnačelnik, načelnik in prednjak. Bil je med tistimi, ki so s pokojnim Štefanom Lovšinom v drugi sve•^ tovni vojni odnašali in skrivali inštrumente ribniške godbe in drugo društveno lastnino iz zasedenega Sokolskega doma. Med narodnoosvobodilno vojno je bil tercnec in je izvrševal vse naloge, ki jih je dobival od voditeljev NOB v Ribniški dolini. Mnogi so imeli pri njem svoje zatočišče. stanovanjskih blokih in celo v zasebnih hišah. Zdaj po navodilih RK zbirajo papir šolarji, mladina, zaposleni in gospodinje in ga shranjajo na pri-meinih mestih. Prvega aprila pa bodo prišli ponj avtomobili „Unija papir-servisa'. Vsi, ki zbirajo papir, naj sporoče občinskemu odboru RK oziroma Dragu Turnšku (telefon 87-^160), kje imajo shranjen odpadni papir, da bodo vedeli 1. aprila, kam ga naj gredo iskat. Predstavnik RK Drago Turnšek je o tej akcijidejal: „Menim, daje treba akcijo zbiranja starega papirja, pa tudi drugih surovin vzeti resno. Donia bi namreč lahko zbrali precej več starega papirja, da ga nam ne bi bilo treba uvažati. Menim pa, da je odkupna cena prenizka. Ce bi ceno zvišali, bi zbrali toliko papirja, da bi ga lahko še izvažali. Razumem pa tudi Dinos, da akcije bolje ne organizira, ker pri tem delu nima pravega zaslužka." Pred kratkim smo pokopali v Uubljani Štefko Jenko, rojeno Cešarek. Rodila se je pred 48 leti v Ribnici. Tam je Štefka končala meščansko šolo. Leta 1943 je bila bolničarka Centralne vojaške partizanske bolnišnice Ribnica. Zdravila in lajšala je bolečine ranjencem, tifusaijem in drugim, ki so bili potrebni pomoči. Po vojni še je zaposlila v Ljubljani. Med drupm je delala tudi pri takratnem ministrstvu za zdravstvo in drugod. Prestani vojni napori so pustili sledove na njenem zdravju, in to tembolj, ker ni poznala počitka, saj je kot nekdanja proletarka vedno rada delala. Sadov svojega boja in dela ni dolgo uživala. Na pokopališču v Ljubljani so se od pokojnice razen sorodnikov, prijateljev in znancev poslovili tudi ribniški bofci. Na pogreb na Žale so prišli z zastavo predstavniki občinske organizacije ZZB NOV Ribnica in krajevne organizacije ZB NOV Ribnica. Domači govornik ji je ob odprtem grobu tudi poslednjič govoril. J. P. bon za 2enske v TOZD Donit v Sodražici so praznovali dan žena tako, da so priredili za ves kolektiv bolj svečano malico. Vse zaposlene ženske so dobile za svoj praznik tudi darilni bon za 150 din, ki velja za nakup v vseh poslovalnicah „Jelke"-Merca-tor. Razen tega je kolektiv Donita tudi z denarnim prispevkom omogočil krajevni organizaciji ZB organizirati ob prazniku žena srečanje bork. ribniški zobotrebci Po zadnji vojni se je ponovno vključil v telovadno društvo Ribnica in s svojim delom nadaljeval pri Partizanu Ribnica, kjer je bil tudi predsednik. Z osebnim zgledom je navduševal mlajši rod za telesno kulturo. Pokojni Jože Drčarje s svojim več kot 50-letnim delom v telesni kulturi zaslužil leta 1971 najvišje društveno priznanje; imenovali so ga za častnega člana. FRANC LEVSTEK LUKNJASTA ULICA - Pisali smo že, da vozijo šoferji po Struški ulici prehitro. Verjetno so kritiko prebrali in vozijo zdaj po predpisih. Vendar še ni vse v reuu. Ulica ja polna lukenj. Za lansko Kmečko ohcet so na novo prelili z asfaltom 20 m te ulice. Ribničani, pravijo, da bodo morali biti še 10 let organizatorji te prireditve, pa bo vsa ulica, ki meri 200 m, asfaltirana. DOBRODOŠEL DEŽ - V ribniški občini je manjkalo vode, ker ni deževalo že dva meseca. Kmetje so bili v skrbeh zaradi posevkov in zaradi spomladanskih del, ker je bila zemlja trda. Te dni pa je le padel prvi dež. ASFALT SKOZI BREG - Pol-krožna cesta skozi vas Breg bo asfaltirana. Tako je odločila krajevna skupnost. Dela so se začela. Podloga je pripravljena, ko bo vreme lepše, pa bodo cesto prelili še z asfaltom. SAMOSVOJE LUCi - Luči se same prižigajo in ugašajo na glavni Seškovi ulici v Ribnici. To je še posebno nevšečno, ker je tu tudi avtobusna postaja. SEMAFOR NA IGRiSCU -Rokometni klub Inles se pripravlja za drugo ligo. Za bližnji občinski praznik bo dobil električni semafor, ker se Inles prizadeva, da bi se uvrstil v drugo ligo, pravijo, da bo treba na igrišču urediti še večje tribune, postaviti ozvočenje in popraviti kakovost igrišča. M. G. - Bral sem, da ste imele žene v ribniški občini za praznik čajanke ... - Čajanke že, čajanke, pile smo pa vino. REŠETO [|339) - 20. marca 1975 Stmn uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI LIST 19 l^dst'11 n0V0 PGD Šalka vas in najstarejši člani društva s L. 2^avn{^ občinske gasilske zveze ob novem gasilskem avtomobili) na^uP Je prispeval tudi rojak Stane Zaje iz ZDA. (Foto: J. DROBNE IZ KOČEVJA REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETG - '«<.;iriaK£aiea Povsod svečano za praznik žeig Po šolah proslave, po krajevnih organizacijah ZB pogostitve, v delo organizacijah pa tudi obdaritve - Posebna pozornost borkanW V ribniški občini so tudi letos svečano proslavljali dan žena. V vseh štirih območnih središčih so bile zelo bogate in uspele proslave, dostojne tudi proslavljanja svetovnega dneva žena. Maketa novega doma JLA v Ribnici. (Foto: D. Mohar) Razen v Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku so uspele proslave organizirali tudi Letos bo odprt novi dom JLA v Ribnici i < ■ V njem bodo klnodvorana, knjižnica, avtomatsko kegljišče, restavracija in drugi prostori Komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok je za zadnji dan JLA položil v Ribnici temeljni kamen za novi dom JLA. Takoj po tej svečanosti je Gradbeno po4je^ iz Grosupljega začelo ddati. Po dveh mesecih so že izkopani temelji in opravljena še nekatera pripravljalna dela. Mila zima je pripomogla, da dela uspešno napredujejo in da bo za letošnji dan JLA ribniški dom odprt. Prav 22. decembra letos pa bo tudi zadnja letošnja svečanost v počastitev 30-letnice osvoboditve v ribniški občini. ^ Dom bo velikega pomena ne le za Ribnico, ampak za vso Ribniško-Kočevsko dolino, saj tako velikega takega objekta tu doslej ni bilo." Dostop v dom pa bodo imeli kot doslej vsi člani doma, športne organizacije, oziroma tekmovalci in člani družbenih organizacij. Predstavnika ribniške vojaške enote podpolkovnika Sretena Djordjeviča smo zaprosili, naj nam pove, zakaj je ta dom pomemben in kakšni prostori bodo v njem. Povedal je: „Ta dom gradimo v jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom, in Ribnica za ta kraj res ne bi mogla dobiti lepšega darila, kot bo ta dom. Novi dom JLA bo nosilec kulturnega in zabavnega življenja v Ribnici. Tudi doslej smo skušali na razne načine izpopolniti zabavno življenje v tem kraju, vendar bo to poslej lažje. Še naprej bomo vabili v Ribnico naše znane odrske umetnike. kot so pevci, igralci in humoristi. V domu bodo med drugim kinodvorana s 450 sedeži, avtomatsko kegljišče, knjižnica s 15 do 20.000 knjigami, restavracija družbene prehrane, čitalnica, prostori za sestanke, šport in rekreacijo itd. V okrilju doma bodo delale šahovska, rokometna, košarkarska in odbojkarska sekcija in nekatere druge. Dom gradimo s pomočjo družbeno-političnih organizacij in občine Ribnica. Občina nam je dala zemljišče za dom, nekatere druge prispevke, razen tega pa gradnjo tudi sofinancira. Vojaki za 30-letnico zmago Program za polovico leta v glavnem izdelan Vezanje je razvedrilo Mariji Tumšek iz Ribnice je v posebno veselje in razvedrilo vezenje. Povsod ima vezene prtičke, prte, blazine, pa tudi bluze in obleke. O tem svojem razvedrilu je povedala: „Vesti me je naučila pred okoli 55 leti učiteljica Dov-žanova, ki me je takrat poučevala v osnovni šoli v Mokronogu. Potem sem prenehala, po zadnji vojni pa sem spet začela." Prejico za vezenje ji prinaša mož, ki je bil do nedavnega direktor ribniške „Jelke", Marija Tumšek: zdaj pa je upokojen, ali pa 'znanci. Pogosto dobi tudi uvoženo prejo, kije kvalitetnejša in bolj raznovrstnih barv kot domača. „Vzorce dobim v Burdi ali v naši Vezi in jih prerišem na platno. Delam rada z raznovrstnimi barvami in like tudi obsenčim. Če delaš le z eno barvo, ni nič posebnega." Dela oziroma veze, ker ji je to v veselje. Pravi, da se pri tem duševno spočije. Svoje izdelke nato običajno razda sorodnicam in prijateljicam za njihove rojstne dneve, godove ali za druge svečanejše priložnosti. Včasih ji ženske prinesejo tudi blago in prosijo, naj jim ga okrasi z vezenjem. Na vprašanje, če je ponudila svoje izdelke naprodaj Spominkarstvu, saj je njeno delo domača obrt kot lončarstvo, izdelovanje spominkov in suhe robe, je odgovorila, da svojih izdelkov ni nikoli skušala prodajati niti Spominkarstvu niti komu drugemu. J. PRIMC Tudiv ribniški vojaški enoti se zavzeto pripravljajo na proslave, ki bodo v letošnjem jubilejnem letu, ko prosl^idja-mo 30-letnico zmage nad fašizmom. Največ proslav bodo imeli v prvi polovici leta, posebno v maju, ko praznujemo tudi dan zmage. Za 26. niarcc, praznik občine Ribnica, botio organizirali skupne prireditve z občani na Travni gori in v Jelenovem žlebu. 6. aprila, ob obletnici napada na Jugoslavijo, bo za vojake več predavanj, razen fčga bodo vojaki priredili sprejem za kočevsko nilaiiino. 27. aprila, za dan OF, bD v^č prireditev za odrasle in mladino, za katero bodo organizirana tudi predavanja. Predavanja in svečanosti bodo še 25. maja, pa tudi 4., 7., 13., 22. in 27. julija. Vojaki boilo organizirali tudi kviz tekmovanje med ekipami mladine in JLA na temo „Zaključne operacije za osvoboditev Jugoslavije". Vojaki si bodo ogledali še delovne organizacije RIKO, ITAS in INLES, medtem ko boiio vojake obiskali narodni heroji z območja Kočevske. Skozi vse leto bo še več drugih prireditev in proslav, med njimi tudi SPET STANOVANJA Delavci kočevskega Ziduija so začeli gradbena dela za drugi stolpič v Ribnici, ki ga je naročila Samoupravna stanovanjska skupnost. V njem bo 27 stanovanj in vsa so že odkupljena. Pripravljajo še gradnjo 6-do 8-stanovanjskega stolpiča v Dolenji vasi. Pogodba za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v Sodražici je žc podpisana.. Dogovarjajo se tudi za gradnjo stanovanjskega bloka v Loškem potoku. Brez dvoma se je stanovanjska izgradnja v občini Ribnica odprla, posebno gradnja družbenih stanovanj, za kar velja zahvala pravilni politiki združevanja sredstev (delov-, ne organizacije, društva upokojencev, ZZB, sohdarnostni sklad), ki že rojeva sadove. JUBILEJ GASILCEV Julija letos bo prostovoljno gasilsko društvo iz Velikih Poljan v ribniški občini praznovalo 65-letnico obstoja. Takrat bodo gasilci organizirali parado, proslavo in seveda tudi veliko veselico. Gasilci iz Velikih Poljan so se torej spet prebudili, saj so. zadnjo proslavo z veselico imeli ^še leta 1958. M. G. športna srečanja in tekmovanja med vojaki in mladino iz Kočevja in Ribnice. M. G. na Gori, pri Sv. Gregorju in v Sušju. Povsod so kulturni program pripravile osnovne šole, ki so ponekod pritegnile k sodelovanju krajevne kulturne skupine. Govorniki so na vseh svečanostih poudaijali, da enakopravnost pri delu omogoča tudi siceršnjo enakopravnost žena. Organizacije ZB so na svečanosti povabile tudi žene borke in so zanje po proslavi priredile še tovariško srečanje s skromno pogostitvijo in ponekod tudi s plesom. Udeležba na proslavi je presegla vsa pričakovanja. To lahko trdimo za svečanosti, ki smo se jih udeležili, se pravi v Ribnici in Dolenji vasi. Za mnoge udeleženke je^ celo zmanjkalo sedežev, pa so vseeno vztrajale do konca, čeprav je bil tu ali t^ program kar BREZPLAČNI ČISTILCI Prav na dan ie0.^l smo opazili, da je'1 ^ in okolico aVt0 u0t'n snrpS°V m ravnanJu s Ps' na območju občine Pivnik ^°'eniskp ter c'0P0,n'tev tega odloka (Uradni letu iftU,CrePih Drnti r\ ? in ^0/66) .ter odredbe o preven-^ (Uradni r ° očen'm živalskim kužnim boleznim v adn« l«st SRS št. 1/75) obv^n odreja vaf9'™? cepljenje psov proti rl Mesece 75 za vse pse' stare m°™ btti ; opravi pa . opravljen° v času od 1. do 30. aprila ^ed c«Plien a 'ierinarska posta'a n°«° ™«°- Vi ,nie se izvrši na Javl Veterir>arska postja Novo mesto. ^ 'aS,nika P"- P°stopek o prekšk8 08 '30^° ravna" P° odredbi, bo PROSTO DELOVNO MESTO! Temeljna organizacija združenega deta SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesto * MEHANIKA ZA DIZEL STROJE dizel mehanik za stroje težke gradbene mehanizacije v kamnolomu Vrhpeč. Posebni pogoji za sprejem na delo so: KV dizel mehanik 2 leti prakse, odslužen vojaški rok. PROSTO DELOVNO MESTO! GOSTINSKO PODJETJE „RESTAVRACIJA", SENOVO isce KV ALI PK NATAKARJA(ICO). Vse ostalo po dogovoru, delo lahko nastopi takoj. vsak četrtek DBH ^^^J^marca 197? NOVO MESTO JE VAŠA BANKA ddieniski u&t 21 2© 1 1 l—, p-l I —i —i l DOLENJSKI USTI TEDENSKi-c B Četrtek, 20. marca - KJavdija Petek, 21. marca — Niko Sobota, 22. marca - Lea Nedelja, 23. marca - Peter Ponedeljek, 24. marca — Simeon Torek, 25. m'arca - Minka Sreda, 26. marca - Evgenija Četrtek, 27. marca - Riipert LUNINE MENE 20. marca ob 21.04 - prvi krajec 27. marca ob 11.^6 - ščip BRESTANICA: 22. in 23. 3. japonski barvni film Tajni agent 101. ČRNOMELJ: 21. 3. angleški barvni film Strašilo. 23. 3. ameriški barvni film Ko umirajo legende. 26. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM DEKLE (lahko starejša) za vsa kuhinjska dela v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna Mlakar, Ivanka Črnivec II p. Brezje. VAJENCA sprejmem za pohištveno mizarstvo; Pogoj, končana osemletka. Stanovanje možno. Mizarstvo Jože Bobič, Gotna vas 7. FRIZERSKO pomočnico išče Pranja Uhl, Kostialova 8, Novo mesto. TAKOJ ZAPOSLIM dva delavca za Igriučitev, pomoč pri ključavničarskih izdelkih in elektroavtoge-nega varjenja. Za oddaljene delavce sta stanovanje in hratia priskrbljena. Plača po dogovoru. Ivan Tori, Mokronog 87, telefon 82-787 SLUŽBO DOBI takoj mlajše dekle za pomoč v bifeju in kuhinji ter nekaj ur dnevnega varstva tri leta star« punčke. Možna je tudi pri-učitev v gostinstvu. Mesečni prejemki 1.000,00 din poleg brezplačne hrane in stanovanja. Sobota in nedelja prosti. Zglasite se osebno ali pismeno. Bernarda Nu-čič, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona 139, telefon 343-023. STANOVANJA MIRNA USLUŽBENKA nujno išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (749/75). ISCEM garsonjero, enosobno stanovanje ali večjo sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (755/75). PRODAM trisobno stanovanje v dvostanovanjski enonadstropni vrstni hiši v Novem mestu. Informacije: Frizerski salon „Pestner" Novo mesto. SOBO ODDAM samcu. Naslov v upravi lista (716/75). Motorna vozila PRODAM osebni avtomobil znamke Austin 1300 v zelo dobrem stanju. Informacije dobite pri: Dra-gomir Pokomy, Novo mesto, Drejčetova pot 11 ali telefon 21-905. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1963, registrirano za leto 1975. Cena 4.000,00 din. Naslov v upravi lista (734/75). TRAKTOR FERGUSON 35 KM-1967 s kabino prodam. Anton Mikolavčič, Krško, Parti- 7orvclf o 1 o PRODAM DEUTZ 30, letnik 1967, s koso in plugom. Pinterič, Arno-vo selo, Brežice. PRODAM traktor Deutz (28 KM) s kabino, kosilnico in plugom, v zelo dobrem stanju. Rabzelj, Smed-nik. Raka. PRODAM dobro ohranjen pony exprcss. Martin Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej. UGODNO prodam fiat 750, letnik 1972, v voznem stanju. Vida Hodnik, Milana Majcna 15, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen renault 12 po ugodni ceni (letnik 1971). Ogled vsak petek in soboto. Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto. prodam PRODAM diatonično harmoniko za 2.000 din v Novem mestu. Naslov v upravi lista (746/75). 3. ameriški barvni film Ljubezenska pesem. KOSTANJEVICA: 23. 3. an)eri-ški kriminalni film Vreli diamanti. KRSKO: 22. in 23. 3. ameriški barvni film Bombe iz Kansas Cityja. 26. 3. francoski barvni film Policijska prisila. MIRNA: 22. in 23. 3. Dvoboj po svetu. METLIKA: Od 21. do 23. 3. ameriški barvni film Grof Yorga vampir. Od 21. do 23. 3. francoski barvni film Veseli lov na diamante. 26. in 27. 3. jugoslovanski barvni film Pegasto dekle. NOVO MESTO: Od 21. do 23. 3. ameriški barvni film Lady poje blues. Od 25. do 27. 3. švedski barvni film Kriki in šepetanja. RIBNICA: 22. in 23. 3. ameriški barvni film Doktor detektiv. SEMiC: 23. 3. ameriški barvni film Divji človek. SEVNICA: 22. in 23. 3. Alfredo, Alfredo. 26. 3. jugoslovanski film Kdor poje slabo misli. TREBNJE: 22. in 23, 3. ameriški barvni vojni film Catch 22. PRODAM sobni pult-bar. Naslov v upravi lista (748/75). DOBITE jarčke in piščančke. Novak, pri Hidroelektrarni Medvode, v torek popoldne in v soboto zjutraj pa Dol. Podšumberk 8. Prodam tudi valilnik za 500 piščancev. PRODAM trgovska hrastova pulta 3,7 X 0,6 m. Naslov v upravi lista (762/75). DVOJNO pomivalno korito z omaricami (ne^aveče) prodam. Pavle-tič, Kristanova 24, telefon 21-317. PRODAM 4000 kg sena. Vinko Kranjčevič, Leskovec 17 pri Krškem. PRODAM omaro za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Alojz Zupančič, Kristanova 28, Novo mesto. PRODAM kosilnico Alpina, skoraj novo, po zelo ugodni ceni. Viktor Zaplatar, Mokronog 113. PRODAM prikolico nosilnosti 500 kg. Jerman, Mala Bučna vas 16, Novo mesto. PRODAM nekaj hrane za prašiče. Poizve se v Goriški vasi št. 9 pri Skocjanu. PRODAM novo prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (715/75). UGODNO prodam kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista (718/75). PRODAM 2.000 kg črne detelje in 3.000 kg njivskega sena. Janez Bučar, Sela pri Dol. Toplicali. PRODAM 24 AŽ panjev na 9 satov, praznih, in zložljiv čebelnjak. Cena po dogovoru. Ponudbe pod ši-V fro „UGODNO". PRODAM enostanovanjsko hišo v Anžah 3 pri Brestanici. Ogled možen ob nedeljah dopoldne. PRODAM hišo v Krapini, nedograjeno, pod streho. Informacije:. Rozman, Novo mesto, Kristanova 1, ali pri Mili Zubič, Mlinska 1, Krapina. GRADBENE plohe prodam. Kranjec, Kristanova 27, Novo mesto. PRODAM hram, primeren za vikend. Ludvik Stih, Reber 27, Žužemberk. PRODAM malo rabljen 130-litrski betonski mešalec, motor, enofazen. Tone Vodopivec, Hrastje 7, Šentjernej. PRODAM televizor avtomatik Gorenje 900. Muharem Subašić, Ra-govska lOa, Novo mesto. PRODAM 2.500 kg sena in otave. Zamenjam tudi za gnoj. Franc Cinkole, Srebmiče 7, Novo mesto. kupim KUPIM rabljen n^izarski stol (virštat-ubelponk). Kranjc, Zagrebška 8, Novo mesto. OTROSKI voziček, dobro ohranjen, kombiniran ali globok, kupim. Majda Zupančič, Irča vas 54/a, Novo mesto. POSEST PRODAM mlad vinograd (20 arov) 3 km od Krškega, okolica vikendov, voda, elektrika v bližini, cesta poleg. Slavko Planine, Bučer-ca 1, Krško. PO ZELO ugodni ceni prodam zaradi bolezni travnik (45 arov), v Volčjih njivali pri Mirni. Viktor Zaplatar, Mokronog 113. PRODAM parcelo nad Semičem na lepi sončni legi, primerno za vikend. Na parceli je porušena stavba z vodnjakom v dobrem stanju in nekaj zapuščenega vinograda. Do ceste dostop z vsakim vozilom. Interesenti naj se javijo pri Ani Kambič, Prelogi pri Rožnem dolu, 68333 Semič. UGODNO PRODAM zaradi bolezni majhno posestvo na lepem sončnem kraju, 20 minut od avtobusne postaje in trgovine. Franc in Stanka Cesar, Golobinjek 22, Mirna peč. PRODAM posestvo _z 1^5 ha zemlje in nekaj gozda, primerno tudi za obrtnika. Gornik, Gornji Suhor 19 pri Metliki. PRODAM travnik 19 a, Brezina-Brežice. Ana Vahčič, Trebež 34, Artiče. PRODAM enodružinsko hišo pod vrednostno ceno z izredno lepo lokacijo, zelenjavnim in cvetličnim vrtom v strogem centru Trebnjega. Ogled in sklepanje pogodbe samo 29. in 30. marca. Ste-vo Petrovič, Trebnje. UGODNO prodam travnik sadovnjak na Spodnji Libni v velikosti 20 arov. Interesenti za nakup naj se zglase na naslovu: Slavko Poznič, Senovo 217. UGODNO prodam vinograd v Brežicah pri Metliki. Nikola Podreba-rac, CBE n. h., Metlika, telefon - 77-170. razno 8. MARCA sem izgubila žensko uro znamke Darwil na poti od Glavnega trga do Adamičeve ulice. Ker mi je drag spomin na 10-let-nico, prosim poštenega najditelja, 'da jo vrne na naslov: Martina Fofšek, Adamičeva 32. ŽELIM SPOZNATI preprosto kmečko dekle od 35 do 45 let. Sem iz okolice Novega mesta, star 50 let. Imam hišo, malo zemlje in hodim v službo. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro „PRE-prosr'. . TUJ INŽENIR želi vzeti v najem hišo s tremi ali štirimi sobami ali ustrezen apartma v Krškem oziroma bližnji okolici. Informacije dobite pri tov. Z. Žagarju, Nuklearna elektrarna Krško, telefon 71-312. POROČNI PRSTANI! - Žehte trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidari-ču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univer/.e). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! tiCMMilllE DRAGI ženi in ljubi mami MARIJI BREGAR iz Žavinka pri Skocjanu želijo za njen god vse najboljše, predvsem pa še veliko zdravih let mož Ivan in otroci z družinami. , £>RAGI hčerki ALENKI MAZO-VEC iz Novega mesta, obilo sreče in vse najlepše za njeno 20. pomlad želijo mamica, očka, sestrica Mojca in starika. DRAGI ANGELCI ERŽEK iz Trebnjega za rojstni dan'iskrene čestitke, posebno pa ji želimo veliko zdravja in da bi bila še dolgo med nami. Peskarjevi iz Trebnjega. FRANČIŠKI DRAGMAN iz Prečne iskreno čestitajo ob njenem dvojnem praznovanju in ji želijo še mnogo zilravih, sončnih pomladi sinovi Lojze, Frenk z družinama in Jože. DRAGI in skrbni mami JOŽEIT MOŽE z Gornjih Kamene pri Novem mestu, iskreno čestita za njeno dvojno praznovanje ter ji želi še nmbgo zdravih let sin !• ranci z družino. Enako čestita tudi sestri Pepi. JREKUCtiSs EDVARD GORSE, Poljane 27, opozarjam osebo, ki mi dela škodo v mojem vinogradu na Malem Riglju, naj preneha, če nr, jo bom sodno preganjal. PREPOVEDUJEM vsako vožnjo in delanje škotle po mojem zemljišču na Vel. Vodenicah, prej last moje sestre Alojzije Hodnik. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANA PO-RENTA, Vevče 19a, 61260 Ljubljana-Polje. JOŽE IN ROZA ROMSEK, Partizanska pot 1, Črnomelj, prepovedujeva hojo in pašo kokoši po najinem vinogradu pri zidanici v Ro-dinalu Obenem opozarjava družino Kartuš iz Črnomlja in družino Butala iz Rodin, naj prenehajo osebno izzivati. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. I"RANC JANCAR, Mali Slatnik 20, Novo mesto, prepovedujem hojo in vožnjo ter gonjo živine po mojem travniku na Malem Slatniku. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal. JOŽffi PAVLIC, Dol. Kronovo 15, Šmarješke Toplice, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in vožnjo živine po travniku v Maru-lah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom so Mlinar, Marjan Fink, Štefan Kmet, Jože Zupančič in Jože ^ in Jože Umek, člani Cestnega podjetja Novo Cimermančič, član Varnosti Novo mesto; Marija Fink, c Laboda Novo mesto; Ciril Kos in Ivan Bohte, člana Ele Novo Rudolf Habe, član Vojne pošte Črnomelj; Ivan Ucm^ Skube, člana Pionirja Novo mesto; Mirko Kialj in Alojz učenca Šolskega centra za kovinsko stroko Novo ^laJ Plantan, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Stane *e Iskre Sen^tjemej; Drago Jenič, Milan Luzar, Francka Turk in Staniša, člani Gozdnega gospodarstva Novo mesto; Franc iz Velikega Cerovca; Franc Lukše, delavec iz korone v^i, Hrovatič, gospodinja iz Koroške, vasi; Pavla Juršjč Berkopec, gospodinji iz Velikega Cerovca; Anton V ,jic{ii. Ucman in Janez Bartolj, kmetje iz Velikega Cerovca; Ana yj5je gospodinja iz Podgrada; Jožefa Cimermančič, go^pp^^ja vasi; Pavla Perko, gospodinja iz Pristave; Ana Forneci in i gospodinji iz Mihovca; Terezija Kobe in Marija Saje, Vinje vasi; Martin Hrovat, kmet iz Konca; Alojz Kobe, o Pristave; Ciril Brus, član Novolesa Straža; Rudi ^ Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Novo Anica Ucman, gospodinja iz Velikega Cerovca. V SPOMIN • • tragič"0 20. marca bo minilo žalostno leto dni, odkar naju je za vedno zapustila najina ljubljena hčerkica KLAVDIJE JAKŠE iz Zbur pri Šmaijeti ... . svečke Najlepša hvala vsem, ki ji prinašale cvetje ter prižigam njenem mnogo preranem grobku. Žalujoča: očka in mamica ZAHVALA oža.atai" Ob nenadni, boleči in prerani izgubi najinega sina, m starega a ta IVANA UDOVČA z Dolža 15 zn^j se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje'11' j nJ. in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob nudili kakršnokoli pomoč in z nami sočustvovali. P°sc 0onl0^icr la kolektivu tovarne Labod Novo mesto za gmotno $pl venec, kolektivu IMV Novo mesto, nevrološkemu o'w (<^ ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, P 45 ^ ^ - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev o P ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - " J$, 52100-620-107-32002-009-8-9 i* d.° V OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 CI strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani li^ n jin-. j, h mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja besed ^ 7 druge oglase in oglase v barvi velja do preklica een1* (Jt. ^ 1975 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SR jnj ii od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje tem J ■ prometa proizvodov. vinvC" « N'1 TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v _ (,$0®. 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uPraV.ežn68) ■& in - 14.10 S '-^rtl?}?^l'eni intes« ^"goslaviji. Minui'f &v 'kln^o 2^8'^ 19.50 Jožeta ^ nale^ijski radar ^iiristi^" 11-00 D pomnite, tujina^"' '^poii , ^°ročila j Ao goste iz l^aaiisi? . »n PO 5'«! . poslušalci p°4u 18-03 ^^•^0 Lahi: ^^lasbeJ na nedeljo^^^l^o noč razglednice, zvočen • 20.00 V ^ ^^05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 24. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in poidravi za mlade risaije. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Anton Prelesnik: Priprave za spomladanska pogozdovanja. 13.30 Priporočajo vam .,. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. MARCA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; Gramofonska plošča - II. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr.' Franjo Janožič: Na katere epifitocije poljščin moramo biti pripravljeni v Sloveniji? 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz dela glasbene mladino Slovenije. 15.45 „Vrtiljak". 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Bjoern Runeborg; V misli zatopljeni tekač. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 26. MARCA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica: Copate sem pozabila. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Juvanc: Oblikovanje drevesnih vrst v času rasti. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 18.35 Predstavljamo vam . . . 19.40 Minute z ansamblom Franca Puhaija. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert Simfoničnega, orkestra RTV Ljubljana v Mariboru. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 27. MARCA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Projekt „Črna luknja". 9.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Jescnice. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Pogačar; Vplivi na gospodarnost reje krav za mleko. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 ,,Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 20. marec: 16.Q0-16.30 - Napoved programa. Poročila, Turistični napotki. Nove plošče RTB. 16.30-17.00 -AKTUALNOST TEDNA, Obvestila in reklame. 17.00-18.00 -Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI. SOBOTA - 22. marec: 16.00-16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE. 16.30-17.00 -Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja. 17.00-17.30 -KRONIKA, Obvestila in reklame. Za naše najmlajše. Iz naše glasbene šole. 17.30-18.00 Domače zabavne navalu 192 m. nedelja - 23. marec: 10.30-11.40 - domaČe zanimivosti - Uvodnik - Za naše kmetovalce — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 11.40-15.00 - OBCaNI Čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 25. marec: 16.00-16.30 - Napoved programa. Srečanje z ansamblom Veseli planšapi, POR,OClLA, Novo v knjižnici. Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. 16.30-17.00 -Tedenski športni komentar. Obvestila in reklame. Spored brežiškega kinematografa. 17.00-18.00 - MLADI ZA MLADE. TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 20. marca: 8.1 OTV v šoU (Zg). 9.35 TV v šoH (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bgd). 16.35 Slalom za ženske -barvni posnetek iz Val Gardene (Lj). 17.35 J. Bevc: Ko bo pomlad: Pazi na otroka (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Mozaik (Lj). 18.25 Vojna insektov - barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 J: Semjonov: 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.20 Kam in kako na oddih (Lj). 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj). 22.00 TV dnevnik (Lj). PETEK, 21. marca: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd). 14.10 TV v šoli, ponovitev (Zg). 15.30 Angleščina, ponovitev (Bgd). 16.05 TV v šoli -ponovitev (do 16.20) (Zg). 16.20 Smuk za ženske, barvni posnetek iz Val Gardene (Lj). 17.20 Pisani svet, mladinska oddaja (Lj). 18.00 Obzornik (Lj).. 18.45 O mladi generaciji: Vedenjski odklonil pri mladih (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lp. 20.05 Sadovi jeze - celovečerni film (Lj). 22.15 625 (Lj). 22.45 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 22. marca: 10.00 Val Gard ena: Paralelni slalom za ženske (barvni prenos do pribl. 12.00) (EVR). 15.55 Nogomet Željezničar ; Hajduk - prenos (Sa, Lj), v otimoru Propagandna oddaja (Lj). 17.45 Barvna risanka (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Ezopove basni (Lj). 18.45 Alfonso - barvna oddaja (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjcpohtičniy komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bgd). 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj). 20.45 Kratek film (Lp. 21.00 Stockholm: Pesem evrovizijc 75, barvni prenos (EVR). Pribl. 22.45 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 23. III. - 8.15 Poročila (Lj) - 8.20 Svet v vojni -serijski dokumentarni film (Lj) — 9.10 Otroška matineja': Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj) - 10.00 Val Gardena: Paralelni sl^om za moške - barvni prenos EVR - (Lj) - 12.30 Mozaik (Lj) - 12.35 Kmetijska oddaja TV Novi sad (Lj) - 13.15 Poročila (do 12.05) Nedeljsko popoldne: Prvi aplavz Pisani svet (Lj) - 15.25 Rokomet Željezničar: *■ Borac (B. Luka), prenos v odmoru Propagandna oddaja (Sa. Lj.) -16.40 Košarka Lokomotivah Olimpija, prenos v odmoru Moda za vas (Lj) - 18.15 Popčila — (Lj) -18.20 Propagandna 'oddaja (Lj) -18.25 Vesolje 19^9, serijski barvni film (Lj) - 19. iS Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Li) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 P. Zidar: Kukavičji Mihec, barvna nadaljevanka Utonilo je sonce (Lj) - 20.50 Kanada - barvna oddaja (Lj) - 21.20 Športni pregled (Bg) -21.55 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 24. III. - 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli -do 16.05 (B^ - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) - (Bg) - 17.40 Rižev kolaček -barvna serija Japonske lutke (Lj) -17.50 Barvna risanka (Lj) - 18.00 * Obzornik (Lj) - 18.15 Jazz na ekranu (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Položaj Jugoslavije v svetu -3. del (Lj) — 19.05 Odločamo (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj) — 20.05 B. Smetana; Poljub (Lp -21.50 Kulturne diagonale (Lj) -22.20 TV dnevnik (Lj).. TOREK, 25. III. - 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v ŠoU (do 11.35) (Sa) - 14.10 ' TV v šoli — ponovitev (Z^ - 15.35 TV v šoli (Bg) - 16.05 TV^v šoli (do 16.35) (Sa) - 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bg) -17.35 Slonček Bimbo - barvna oddaja (Lj) - 17.50 Spoznavajmo glasbo, barvna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Nikogar ni domai otroška oddaja (Lj) — 18.30 Avtomobil skozi kamero — serijski film (Lj) — 18.45 Mozaik (Lj) — 18.50 Ne prezrite (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Diagonale (Lj) — 20.55 Barvna propagandna (^daja (Lj) - 21.00 L. Feuchtwanger Brata Lautensach — TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj). SREDA, 26. III. - 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg) — 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bg) — 17.30 Viknig Viki — barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Mladi za mlade, oddaja TV Beograd (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Po sledeh napredka (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna; Tatovi koles (Lj) -22.00 Miniature: Kvartet Boška Petroviča - II. del (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). četrtek, 27. iii. - 8.10 tv v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV ,v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bg) — 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.00 I. Bevc: Deklica in Zajček - oddaja iz serije Ko bo pomlad (Lj) - 17.25 Obzornik (Lj) - 17.40 Košarka Zadar; Real -prenos v odmoru propagandna oddaja (Zg. Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj) - • 21.20 Kam in kako na oddih (Lj) -21.30 Četrtkovi razgledi (Lj) -22.00 Iz koncertne dvorane (Lj) -22.20 TV dnevnik (Lj). RADIO SEVNICA NEDELJA, 23. marca; — 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače - 11.15 ob obletnici rojstva Srečka Kosovela - 11.30 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila — 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -14.30 zaključek programa SREDA, 26. marca: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -16.45 kotiček za šoferje - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 mladinska oddaja - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (obiskali smo mlade na Studencu) - 18.00 aključek programa SOBOTA, 29. marca; - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP I. del -16;30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. ^MrkOVK: [J^^USTRURnojoppii^ VOZIL ^ovoftlesto inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novornESTO industrijnmotornih vozil nOVOUlESTO mOUSTRIJflmOTORniH VOZIL novomesto ^bodni republiki pod gorjanci U njenem kirovskem junaku "'Darju baletu 35 ^ j® 2 Niso je poznaU. Vodnik '^^znanki bajonetom na puški ? Pobe« °^n>nila PrAV? J® P^'^bledela in x)d gro- domačiji^ so, da je ^ vrp ^ Cerovp?hčerka Rezka. ^ l^olena in ^ j® nasilne- ^ ne? z dvignjenimi V ^^ja, sestrina i®'j® hčerka, ki ni ničesar Kir ^ Poznali C Pj®oW6kla. Ce bi bila 1?^^^ pa so hi? ®Sisti z vaščani prepi-Svci 5 ni bilo dom i Pripovedovati, da je na služila pri » ^udno d odrastla in se se je poznajo. pa se belogardi-5? ^ ^ame in JcU nejevoljni zače-^amu ^ zaklade. V !i mu in tr«» ^I^^Pf'^.'^^ovček z novi-bh-^nik • Srabežu h-^ suknjami. Plen so si-Cl' Ostali H °bnl čevliV^ najrajši step-i sta si nriv ®no od su- 5o ^kof ^^ez Skof Jakšetov iz mlina v .^ovojiij ^Sorčen sovra- vasi. Še nedavno f ga least^i" Jlalijanov, sedaj pa k ^tvari^?®^.olali". lij Gracaijevem turnu tJ®. ^ila s f '^^^a PirkoviA^ ^®^aj rekli, ni otroki 1 §enterneja, - le C* partizanih - kovček v Vrnejo Kirovce prosil, • »Italijam bodo zopet odšli, partizani pa bodo ostali tukaj," se je fant zamislil. Od Mihovega je vdrlo medtem še drugo krdelo belih. Vodil jih je Joško Jakoš iz štabne postojanke na Brezovici. Bil je surov podčastnik, s katerim niso hoteli legisti skupaj prenočevati, ker je v spanju živčen kričal. Na l^ri so vdrli v Bakšetovo kočo. V zidanici na dvorišču je Janez Vide z Mihovice, tisti, ki so ga bili legisti prejšnji mesec zvezanega privlekli k Št. Joštu, prekopal kup krompirja. Nekaj je iskal. Nekdanji krotW in spodobni siromak Vide se ni že ničesar več sramoval.,Pri Čukajnovih v Mihovem je bil stlačil v svojo malho dve hodnični rjuhi, pri cerovskih Žagenčanovih je potegnil s postelje toplo odejo, pri prežeškem grajskem oskrbniku, kjer so ga drugi prehiteli, pa je pobral lahko le še oguljen nahrbtnik, ki ga nihče drug ni maral. Pri kirovskem pipaiju je sedaj izvlekel izpod krompirja dve neustrojeni telečni koži. Prav gotovo sta bili izdani. Ponosni komandir Jakoš je drobnjakarskega plenilca posmehljivo gledal. Štabovec si je s komandantom Kranjcem in kuratom Šinkarjem delil samo žlahtnejši plen, zlatnino, srebrnino in umetniške dragocenosti, kot je bil grajski zaklad s Pogancev. „Odkod imaš kože? Partizanom jih hraniš!" se je belogardist naježil pred Bakšetom. „Kupil sem jih od nekega Gabrca," si izmish pipar. „Saj niso še niti ustrojene," skuša legist ujeti vaŠčana na laži. „Boljše so kot nič, ker sem bos," pravi kajžar. „Lažeš," vzkipi komandir, ,4ažeš, ustrelil te bom." Gospodarja pahne pred sod in dvigne puško. „Počakaj, se bom še prej pokrižal!" vzklikne resno kirovski Švejk. Tresk — prileti puškino kopito pipaiju pod brado, da se opoteče po zidanici in se mu stemni pred očmi. Znašel se je v Usicah. Legisti so ga predali orehovškim, ki so se jeziU, kaj imajo bre-zovški tu, v orehoviških krajih, iskati. Prijeli so tudi bajtarja Bregarja. Prisilili so ga, da je s krampom odkopal sod partizanskega vina, ki ga je moral potem na poti v legistično postojanko na vozu jezditi. Zadaj so vodih piparja Bakšeta. V Orehovici so ga izročili četni komandi, ki je jetnika poslala takoj naprej na Gracarjev turn. Spremljal ga je neki Anton Debeljak, ki je šele pred nekaj dnevi oblekel belo suknjo in ga je leto pozneje na Gorenji Gomili požrla Krka. Pri Novakovi oštariji v Hrastju je pipar legi-stom predlagal, naj bi se v krčmi nekoliko okrepčali. No, ko so bili že vsi precej dobre volje, je vodnik patrulje Kirovcu pošepetal, naj zgine domov, drugi dan, na praznik vseh svetnUcov, pa naj pride sam na grad. Seveda bo prišel, prav gotovo bo sam prišel, je vneto pritijeval Bakše in se požuril na svojo ljubo Kiro. Četrti dan ofenzive, nedelja 1. novembra „Zgodilo se je nekaj nezaslišanega" Pleterski prior pater dr. Josip Edgar Leopold Pripoveduje v svoji knjigi „Kartuzija Pleterje in partizani", da je med ofenzivo v nedeljo potrkal na samostanska vrata mlad, neoborožen partizan, ki je lačen prosil kruha. Bil je Albert Božič iz Kostanjevice. „Zgodilo pa se je nekaj nezaslišanega", beremo v pleterski kroniki. Samostanski vrtnar Janez Vovk iz Cerovega loga in Jože Zagore iz Vratnega sta gladnega siromaka zgrabila in zapria. Redovni brat Hugo je odhitel v Šentjernej. Italijanorti je nesel pismo, v katerem jim je prokurator Franc Schneider sporočil, da so ujeli partizana in da se na samostanskem seniku skrivajo drugi uporniki. (Izpoved patra Ferdinanda Stadleija vojaškemu sodišču v Ljubljani, Ko 526/45/541.) Izdal je tudi partizane v kanalu in da je slišal glasove v škofovi sobi, ki je nad njegovo celico in bi morala biti vedno zaklenjena. Okoli enih popoldne je iz Šentjerneja prihitel italijanski stotnik z bataljonom vojske iz sestava divizije „rdečih kravat", ki jim je poveljeval general Ruggero Rossi. Domači izdajalec jim je izročil ujetega Božiča. Stotnik je zahteval ključe škofove sobe, ki pa jo je našel prazno. Prokurator je Italijanom nato pokazal na senik, kjer so prijeli tri partizane, Rudija Vinška z Golobinjkov, Franca Železnika in partizanskega vodnika Jožeta Hribarja, oba z Dolenje Brezovice. Hribar se je branil z bombo, vendar se je od tramov ostrega odbila in raztrgala njega samega, Italijan je v senu zgrabil za neke čevlje, ki pa so mu ostali v rokah. Sezul si jih je in odnesel bose pete partizan Rudi Zagore iz Šmarja. . Patra prorja so obvestili, da ga na samostanskem dvorišču čaka poveljnik Enajstega armadne-ga zbora general Mario Robotti. Prior ga je našel v večji družbi višjih oficirjev, med katerimi so bili še trije generali: komandant „rdečih kravat" Ruggero Rossi, poveljnik novomeške divizijske pehote general Guido Cerruti in fašistični general konzul Mannu-Ricci, prav tako iz Novega mesta, Z Italijani sta bila župan in industrialec Karel Jordan ter poslovodja Merikalne konsumne trgovine Joško Komljanec, pozneje častnik bele garde. Bilo je tudi nekaj belogardistov, med njimi Komljančev trgovski pomočnik Franc Fabjančič iz Maharovca v četniški kirčmi in Ignac Gorenje, po domače Maskovič, lahkomiseln jetični gospodar iz Dolenjega Vrhpolja, ki je bil leto pozneje znan plačan okupatorjev ovaduh. Zadaj so stali štirje zvezani jetniki. Trem ujetim partizanom so namreč pridružili Vinškovega brata Jožeta, ki ni bil partizan niti ujet. Zgrabili so ga, ko je bil v samostanu na dnini in ni nihče vedel, čemu so ga zvezali, ,4'ogled na ujete partizane je vplival name neizreldjivo žalostno," pripoveduje pater prior. „Naši ljudje, zvezani na lastni grudi, okupatorja se svobodno šopiri na tuji zemlji!" General Robotti se je z jahalnim bičem v rokah razjarjen pognal proti samostanskemu predstojniku! Očital mu je, kako je mogoče, da s tridesetimi brati ne more varovati samostana, da se ne bi vanj tihotapili uporniki. Pater prior mu je odgovoril, da je to povsem nemogoče, saj je obzidje dolgo dva kilometra in šeststo metrov in da teče velik del še po gozdu. DOLENJSKI UST 23 Vzor ljudskega učitelja Predzadnji ponedeljek je čisto tiho, tako kot tiho teče čas, praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan naša tovarišica učiteljica STANA GAJŠEK. Samo še malo pa bo tudi 50-letnica njenega učiteljevanja, ki jo bo nepreklicno dočakala, saj je tudi svoj 70. rojstni dan preživela med mladino, zakaj prav na rojstni dan smo jo prosili še za dodatno delo in se je tako rednim štirim uram pouka v mali šoli pridružilo še pet ur nadomeščanja. Uboga mamači - tako jo zmeraj kličemo in za nas prosvetne delavce je ^bila zmeraj samo to - je na svoj 70. rojstni dan kar devet ur učiUi. To pa zmore samo Stana Gajškova! „Ta malih se nisem bala, v četrti razred sem šla pa kar s strahom, saj sem bila 48 let le v prvem razredu!" Tako je modrovala, ko smo se vrnili z razstave Didacta v Nuernbergu, kjer smo se prav tiste dni mudili in tako „zamudili" njen častitljivi življenjski jubilej. Stana Gajškova je rojena Kostanjevičanka. Njen mož je .bil tamkaj ravnatelj šole do prezgodnje smrti in tudi njena hčerka Staša se je posvetila učiteljskemu poklicu. „Gajšek, kako se je pisala vaša mama? " „Gerlovič!" „Aha, se mi je kar zdelo, ste prav takšni!" je Staši med učno uro odgovorila profesorica Poldka Kumpo-va na učiteljišču v Ljubljani. Gajškova je tip pristnega ljudskega učitelja, rojenega samo za ta poklic, predanega mladini in vzgoji in trdemu delu. Nobena naloga v življenju ji ni bila pretežka, nikoli ni izgovorila besed „ne morem" in mislim, da tega sploh ni v slovarju njenega izražanja. „In če bi se še enkrat rodila? " „Samo učiteljica bi bila, lepšega poklica ni!" odgovori brez pomišljanja in nadaljuje: ,,Kako čudno, da je med mladimi tako malo kandidatov zanj!" Vojska ji ni prizanesla. Mož v internaciji, požgana šola, iz katere je reševala in rešila ves arhiv in vso dokumentacijo s pomočjo hišnice Ane Dulc, ki je bila več desetletij prav tako zvesta ko-stanjeviški šoli kot Gajškova. Potem je prišla obnova požgane šole in moževa smrt. Vzorno je vzgojila tudi dva svoja otroka, ki sta -učiteljica in elektroinženir -dobra delavca in gresta v tem pogledu le po njenih stopinjah. Stana Gajškova je pojem učitelja, mati, žena, kulturna in javna delavka. Od vsega začetka je na čelu Društva prijateljev mladine v Kostanjevici, dolga leta je bila odlična igralka v PD „Lojze Košak", skratka: Gajškova je bila zmeraj tam, kjer je bila potrebna. Zavoljo pomanjkanja učnih moči je pomagala dolga leta in tako prispevala k reševanju včasih prav nerešljivih kadrovskih problemov. In še nekaj: Za njeno zvestobo šoli, mladini, prosvetnim delavcem, Kostanjevici, vsej naši skupnosti smo dolžni tudi mi njej ostati zvesti, zato ji s spoštljivim priznanjem čestitamo za visoki življenjski in skorajšnji delavni jubilej. Spoštovanje za spoštovanje, zvestoba za zvestobo, srce za srce! Kako prav bi bilo, da bi mlademu rodu bila vzornica tudi takrat, ko si le-ta izbira svoj poklic! LADO SMREKAR 91 POGORELO DO TAL V ponedeljek, 17. ^ je ob 14. uri nenadoma^ gorelo gospodarsko poajff Martina Zorka v Dobrf Kostanjevici. Do talje Pfv relo gospodarskoposj Ph njem pa tudi 2 tom avto, vprežni voz, J* tako da je škode za v ^ 50.000 dinarjev. DomaC takoj začeli gasiti, na p ^ hiše. Komisija, ki je P ■, isti dan na kraj nesreCM ugotovila, da so se sp ^ galice znašle v otrošW kah. ViiaiM Življenjska šola predanosti, koristnega udejstvovanja, samostojnosti, tovarištva in vzgoje v duhu socialistične samoupravnosti — to je tabomištvo. Na sliki: postavljanje enega prvih povojnih taborov na Dolenjskem, kjer so aprila 1952 začeli delati člani Družine goijanskih tabornikov v Novem mestu.__ Kočevje pozdravlja slovenske tabornik^ V soboto In nedeljo bo v Kočevju 16. redna skupščina Zveze tabornikov Slovenija v soboto in nedeljo, 22. in 23. marca, bo v Kočevju 16. redna skupščina Zveze tabornikov Slovenije. Prvi dan bo njeno delo potekalo v štirih komisijah (za program, za vzgojo kadrov, za tisk in propagando ter za finančno-gospodarska vprašanja), v nedeljo ob 9. uri pa bo v Šeškovem domu plenarni del skupščine. Ena najbolj priljubljenih specializiranih mladinskih organizacij v Slo- Odločno o Mirni Če treba, tudi delegatsko vprašanje v republiškem zboru občin Na seji vseh treh zborov delegatov sevniške občinske skupščine minulo soboto so> delegati zahtevali odločno akcijo za zaščito reke Mirne. Čudili so se, kako je kljub sicer pomanjkljivim predpisom mirenski Kolinski dovoljeno obratovanje in onesnaževanje reke s krompirjevimi olupki in drugimi odpadki še po poskusnem obratovanju brez čistilne naprave. Nazadnje je tovarna predelavo celo podvojila, inšpekcijski organi pa niso ukrepali. Kot so nekateri delegati ocenjevali stanje, ni pričakovati, da bo kaj dosti bolje niti potem, ko bo začela redno delati biološka čistilna naprava, saj po mnenju nekaterih predstavljajo olupki, ki bi jih bilo treba odstranjevati mehansko, večjo nevarnost za čistost reke in življenje v njej. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Sevnica, ki že ima nekatere dokumente iz preteklosti, bodo proučili možnosti za sodno odgovornost onesnaževalcev reke (izvajanje soglasja republiškega vodnega inšpektorata). Ce vprašanja ne bodo čimprej uspešno rešili v sodelovanju s sosednjo trebanjsko občino, ni izključeno niti delegatsko vprašanje v republiškem zboru občin. Reka Mirna je namreč v turističnih programih označena kot čista reka! VLOM V BREŽICAH v noči na 15. marec je vlomilec obiskal brežiško otroško varstveno ustanovo. Skoz okno garderobe je prišel v poslopje, nato pa v zbornici, v pisarni ravnateljice in tajnice stikal po predalih ter iskal najbrž denar. Iz predala v ravnateljičini pisarni je odnesel tranzistor, vreden 3.000 din, medtem ko je našel v tajništvu 830 din. PADLA IN UMRLA 11. marca dopoldne so v Orehovi-ci pri Kostanjevici našli mrtvo 76-letno Jožefo Zalokar. Ženska je bila tisti_ čas sama doma, v stanovanju pa ji je spoilrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila vratna vretenca. Poškodbe so bile tako hude, da je takoj umrla. Ko sojo domači našli, ni bilo več pomoči. veniji bo položila pred javnostjo obračun svojega dela za obdobje 1973-1974. Taborniška dejavnost v Sloveniji je danes organizirana v 158 odredih, ki delujejo v 53 občinah. V vrstah organiziranih tabornikov je zdaj nekaj nad 16.380 članov, od česar odpade na murne (predšolske tabornike) 281 članov, na medvedke in čebelice 4752,.na tabornike in tabornice 8300 čianov, medtem ko je v klubih odraslih 2952 članov. Nad 70 odst. članstva organizacije je zdaj šols'ke in predšolske mladine, v Sloveniji pa imajo taborniki 38 vodov murnov, 417 vodov medvedkov in čebelic, združenih v 83 družinah; 107 je čet tabornikov in tabornic, ki delajo v 421 vodih, odrash člani pa imajo še 67 klubov. Taborniki imajo živahno delujočo organizacijo: vodovo življenje poteka na sestankih, izletih, taborjenjih in številnih delovnih akcijah, kjer pridobivajo potrebno znanje za preizkušnje, zvezde in veščine. V njihovih vrstah je razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij že vsa povojna leta trdna tradicija, ki rodi plemenite sadove. Področje ljudske obrambe in družbene samozaščite žanje na podlagi sodobnega delovnega programa prav v taborniški organizaciji dobre sadove. Množične akcije vabijo mlade na pohode in izlete v kraje, znane iz let NOB, idealom revolucije pa posveča organizacija tudi sicer vse svoje zmožnosti. Nešteto je oblik in priložnosti, da taborniki spoznavajo veliko preteklost in se urijo v veščinah, ki jih tako zelo cenimo v pripravah na SLO. Na skupščini bodo delegati odredov, občinskih in medobčinskih zvez ZTS pregledali dveletno delo republiške konferenc^^oj organov; sklepali ^galiUj daljnjem programu u je 4 nikov Slovenije, v dol va o razvoju orga^ ^ 1980, najuspešnejši11 , 1973-1975 pab0M bo PjjS pec "Ilegalca. K0.0^:^ pozdravilo predstavni J| v svoji sredin'. dekleti f11 in usel 15. marca zvečer sW gošče šli peš P° dkaI in £ dekleti Vida Mlakai ^ ^ . Ajdnik', obe iz Bre;zj • £ p pripeljal s P°^J?ceSti i» lA Ardna, obe zbil p° s sopotnikom z'et J|tro p0^ in sopotnik sta se ^ P odpeljala - vozila „jjetl l hudo poškodovani nrugjl; odpeljali v bolnisni • miličniki pobeglega V Krki kmalu renesansa rakg y(\a i Vse kaže, da bo v dolenjski lepotici in njenih pritokih zaživel nov menitega jelševca, ki ga je izkoreninila račja kuga Vse kaže, da bo reka Krka, nekoč sloveča zaradi plemenitih rakov jel-ševcev, kmalu znova pridobila stari „račji" blišč, ki ga je leta 1880 osu-la račja kuga. Tilda Herfort Michieli, DOBER ZASLUŽEK V soboto, 15. marca, se je v vasi Malence pri Kostanjevici pojavila ženska in prosjačila denar, češ da je pogorelka. Kaže, da so ji ljudje nasedli. Na po- ■ doben način skušajo priti do denarja še drugi iznajdljivci, ki pa niso doma iz naših krajev. Nihče jih ne pozna, jezik imajo namazan, včasih so vsiljivi, zato jim ljudje dajejo kar precejšnje vsote. Največkrat pa se izkaže, da tako prosjačenje ni upravičeno. GIMNAZIJCI NA PRAKSI Dijaki tretjega razreda kočevske gimnazije iz območja občine Ribnica so te dni začeli prakso v Inlesu. Ker je dijakov precej, so razdeljeni v dve skupini. Vsaka bo na praksi 10 dni. V razgovoru z dijaki smo zvedeli, da jim gre na delovnih mestih dobro, da se pri delu znajdejo in da imajo težave lo z zgodnjim vstajanjem. saj se delo začne že ob 6. uri. strokovna sodelavka ljubljanskega Zavoda za ribištvo, se že od leta 1960 trudi, da bi v dolenjsko lepotico in njene pritoke ponovno naselili plemenitega jelševca. V dvanajstih letih so vložili v Krko in pritoke skoraj 50.000 rakov, v Težki vodi so že našli naraščaj vloženih rakov. Ljubljanski Zavod za ribištvo si že, skoraj 15 let prizadeva, da bi z jelševci ponovno naselili Višnjico, potok pri Višnji gori, Račno, Krko v zgornjem in srednjem delu, Gabrovčec, Lipovko in Težko vodo. V teh vodah večkrat med letom spremljajo vse spremembe kemizma, bakteriološke in biološke slike. Leta 1973 so vključiir v t Radešico in RadulJ!^e, vlagajo v dolenjske . g 5 f Cerkniškega jezera, ^ ne pritokov Notranjske ^ jih jc iz potoka Kia J VO- je ^ Zdaj je že jasn°'vce2s shka na AphanomJ ' 0d tedaj 7 zanašati, ker je jeyoj Avto je zaneslo poft ceste in ga daje bočnotrcj je tedaj pripeljal nik in sopotnik v u0j ^ p mobilu sta bila A voznik tovornjak1*.eVjaPJ*jj' ter Polajnar iz K-0 0(i^,v . poškodovan in s°Aco- ^ ljubljansko boln| jgji u V sopotnik (vanhj, lažje« venske vasi je t>u p0po fv van. Osebni avto J a j uničen, poškodova' tovornjak. s BELO MESTO PLUS REPIČEVA DRAGA Veliko je belih mest, toda samo eno se imenuje Belo mesto. Veliko je drag, toda samo eni je ime Repičeva draga. V Belem mestu živijo ljudje: otroci, žene in možje. Tudi v Repičevi dragi živijo ljudje: otroci, žene in niožje. Otroci iz Belega mesta hodijo zjutraj v spremstvu staršev v lep, nov in bel vrtec. Tam se brezskrbno igrajo in uče. Otroci iz Repičeve drage ostajajo doma. Srečni so tisti, ki imajo žive stare mame ali tete, dobrosrčne tete. Te navadno nimajo svojih otrok. Ti so prepuščeni sebi in dobri volji drugih. Žene v Belem mestu se pogovarjajo; „Kam greš zvečer, draga? V gledališče, v kino, drsat v halo, na koncert, na sprejem? " Tudi žene v Repičevi dragi se pogovaijajo: „Kam zjutraj? V vinograd? Na polje? Si že porezda? V torek na semenj? " Možje v Belem mestu zavijejo po službi igrat mini golf, kegljat k Trem kegljem, v študijsko knjižnico, v kinoteko gledat stare,a dobre filme, na nogometno tekmo navijat za svoje ljubljence, igrat košarko. Možje iz Repičeve drage so bili dopoldne na občini zaradi davka, popoldne iščejo sezonske delavce, kajti vinograd je treba prekopati, zvečer pa načrtujejo delo za drugi dan. V Belem mestu imajo veliko lepih dvoran. V Repičevi dragi imajo gasilni dom. V Belem mestu je več lepih glasbenih šol. V Repičevi dragi imajo amatersko godbo na pihala. Igra na proslavah in na pogrebih. V Belem mestu je več lepih bazenov. V Repičevi dragi imajo potok. - Se pa poleti zelo' segreje in tudi umazan ni. V Belem mestu je lepa športna dvorai)a. V Repičevi dragi je zadružni travnik. Ko pokosijo travo, se lahko igra na njem nogomet. Na svetu je veliko belih mest. Na svetu je veliko Repiče-vih drag. V Evropi je veliko belih mest. Tudi Repičevih drag je veliko v Evropi. V Jugoslaviji je veliko belih mest. Ne manjka pa tudi Repičevih drag. Toda Belo mesto in Repičeva draga sta v isti republiki. TONI GASPERIC la iz Kočevja proti Jasnici, kjer sta obiskovala dvomesečni politični tečaj za sindikalne in mladinske delavce. Na ovinku pri Srednjih Ložinah je. njun fiat 1300 začelo Minuli teden je bila spet smola na dveh črnih *9^0^ ce. V sredo, 12. marca, je bila huda nesreča na skem mostu pri Boštanju, v četrtek pa je , s Čateža, s prikolico (cisterno) dobesedno pomet ^ v ovinku pri Kompolju. Voznik cisterne nes# nanjo so ga opozorili šele drugi vozniki. ^raškovCu rac*0v' 'n usode" pišemo danes o 'e bržk0n' 9radu: k' ie sta' blizu Šentjerneja in ta^° Do?n Zc,dni' 9rac^ v dolini Krke, ki se je ^66, d0 ° P°drl- Porušili so ga namreč šele 2ac^njih lastni ko1 ^ S° *'ve" v niem potomci ^raškovec ip ?i seriji, ki Se • f 9rad, ki ga opisujemo v tej ^krati triinti0^23^8'9 s Prvo številko Priloge in je llntrideseto nadaljevanje serije. Ustavili smo se pri Žužemberku, Soteski, Hmeljniku, Starem gradu — vse te obnavljajo, pri številnih gradovih, ki še stoje. Ogledali smo si Gracarjev turn, zadnji slovenski grad, ki ima še svojega graščaka, pisali pa smo tudi o številnih gradovih, o katerih lahko pišemo samo še po pripovedovanju in iz starih dokumentov, ker so se že sesuli v prah. Tako je tudi z Draškov-cem, le da smo se o tem gradu pogovarjali tudi s potomcem zadnjih lastnikov. UTAJIM ISE3 HBj| IMffl'/iil EijVnVEl rab rjuinitfii m uimii so ^jezili izsEUEunnjc Napredek, ki prodira tudi v najbolj oddaljene belokranjske vasi, čutijo tudi Viničani in prebivalci te krajevne skupnosti. Odkar imajo tovarno, po dolgih desetletjih spet lahko preštevajo več prebivalcev. Vse do zdaj je namreč število prebivalstva upadalo . . . Tudi to so nam - in še marsikaj drugega - povedali prebivalci teh belokranjskih krajev na „uredništvu v gosteh". Naši novinarji so se ustavili na Vinici, v prijazni Školnikovi gostilni, ter poslušali pripovedi o splošnem napredku kraja in o težavah, s katerimi se pogumno spoprijemajo. Beseda je tekla o kulturi, o cestah - te so povsod, kjer smo doslej bili, predmet kritike! — o željah, med katerimi je zlasti otroški vrtec, pa o mladini. Zapis z Vinice objavljamo na tretji strani pod naslovom HAMBURŠKI ZVON NE KLIČE VEG. poeni JUGosumJA Znani londonski dnevnik „Financial Times" vsako teto objavlja tradicionalni pregled gibanja življenjskih stroškov v 30 velikih mestih po vsem svetu in primerja življenje v njih. Za lansko leto je v uvodu ugotovil, da ves svet zvija inflacija, ki se je od povprečne stopnje 8,5 v letu 1973 povzpela na 17 odstotkov. Najbolj duši inflacija Argentince — 50 odstotkov so tam v povprečju cene večje od tistih izpred enega leta. Slede: Kairo, Mexico City in New Delhi. V Evropi nosi inflacijsko zastavo Rim s 24,3-odstotno podražitvijo. Sledi Beograd, za tem pa Turčija, Japonska, Grčija, Finska in druge države — med tistimi 30, ki jih je zajela londonska anketa po vsem svetu. Samo v treh državah so imeli inflacijo pod 10 odstotki: v Nemčiji, Švici in na Novi Zelandiji. Prav gotovo je zanimiv podatek o tem, koliko stane „Košara", ki vsebuje: kilogram dobrega mesa, 2 kg perutnine, 12 jajc, 1 kg riža, 1 kg masla, liter olja, 1 kg sladkorja, 1 kg kruha, 500 gr kave, liter vina, 1/2 litra piva, liter mleka, 1 zobno pasto, milo, škatlo pralnega praška, 100 aspirinov in 1/2 kg soli. Najcenejša je beograjska „košara" — stane namreč 18 dolarjev, najdražje je v Skandinaviji. Beograd je po teh računih tudi najcenejši za turiste in poslovne ljudi, ki prebivajo v hotelih z veliko zvezdicami. V Beogradu je treba za prenočišče odšteti 12 dolarjev, v Parizu, ki je najdražji, pa celo 26! Beograd je najcenejši tudi, kadar gredo štirje ljudje večerjat menu s tremi jedmi, aperitivom in kavo, se odpeljejo s taksijem 8 km daleč v gledališče: vse skupaj velja 41 dolarjev. Pariz vas bo veljal 188 dolarjev! Obleka za poslovnega človeka je najcenejša v New Delhiju, vendar ne kaže kupovati tam, saj je v Beogradu, ki je na drugem mestu, le pet dolarjev dražja — 99 dolarjev! Pedantni Angleži so izračunali še, koliko velja najem avtomobila, koliko stanejo kvalitetne domače cigarete in koliko 98-oktanski bencin. Lepo bi bilo kupovati bencin v Bejrutu — po 12 centov, pri nas je namreč trikrat dražji. V časopisu so naredili še „potrošniški indeks", v katerem so zajeli košaro hrane, 5 prenočitev v hotelu, 3 vožnje z rent-a-car, 90 litrov bencina, 2 steklenici škotskega viskija in 100 cigaret. Beograd je prepričljivo najcenejši. Verjamemo angleškim statistikom — a kljub temu bodo ljudje pri nas še naprej govorili, da je življenje drago, čeprav Velika večina Jugoslovanov ne živi niti približno tako razkošno, kot so računali pri Financial Timesu. Tolaži nas lahko le to, da je drugod še dražje ... TUDI . ZA NOSKE nSOEE PETE Še lani so ženske po trgovinah iskale samo čevlje z debelin)! podplati, letos malo katera vpraša po njih. So že iz mode, pač pa debel podplat in visoka peta prihajata v modp za moško obutev. Za pomlad 1975 bodo modni čevljarji izdelovali dve vrsti obutve: čevlje elegantnih in luksuznih modelov s tankim podplatom, iz finega usnja, okrašene s paščki, naborki aH kovinskimi okraski. Moški elegantni čevlji so iz posebno m }hkega usnja, imajo nizko peto, so brez okrasko/ V nasp otju s tem pa je modni krik za vsakdanjo rabo moški čevelj z okrog 4 cm debelim podplatom in osemcentimetrsko peto. Tudi ženski čevlji z odebeljenimi podplati bodo še aktualni, vendar samo za poletje in predvsem v kombinaciji usnje-konoplja. Novost v letošnji obutveni sezoni pa je usnje s cvetličnim vzorcem. Barve bodo usklađene z modnimi pastelnimi barvami oblačil. Prevladovala bo peščena barva, Picasso-modra, barva marelice, kakava, temno rjava in črna. Torej taka je moda. Kaj pa boste obuli, je vaša stvar. Mislim, da bodo ženske še vedno raje gledale moške v moških kot pa v „ženskih" čevljih. Pretiravanje nikjer ni dobro, pa tudi pri moških petah se najbrž ne bo obneslo. R. BAČER Nespremenljiv naravni zakon počasi redči vrste stare generacije glasbenikov. V lanskem letu je umrlo več slavnih imen, od Ellingtona do Crudupa, pred kratkim pa je umrl še Louis Jordan, ki so mu rekli tudi oče ritem in bluesa. V svojem zadnjem intervjuju je 65-letni glasbenik dal izjavo, v kateri lahko zasledimo rahlo otožnost za dobrimi starimi časi, ko je moral glasbenik dajati vse iz sebe. Takole je dejal Jordan: „Ročk and rolla ne maram. Preveč hrupen je. Tudi tistih skupinic ne, ki se nauče zaigrati deset skladb in se že imajo za glasbenike. Trdno sem prepričan, da mora glasbenik, če hoče to res biti, trdo delati. Začeti mora s solidno osnovo in le na njej bo lahko gradil . . ." Svojo pot je Louis Jordan začel z res solidno osnovo. Njegov oče je igral v potujoči glasbeni skupini in lepega dne je prinesel sinu, ko so živeli še v Brinkleyu v ameriški zvezni državi Arkansas, klarinet. Fant je cele popoldneve igral nanj in odkrival njegove skrivnosti. Kasneje mu je oče prinašal tudi saksofone vseh vrst, tako da za Jordana sama tehnika igranja ni bila več vprašanje. Kmalu se je vključil v orkester Charlieja i Gainesa, ki je tiste dni buril kri po^li^ ,|j,| Philadelphiji. Člani orkestra so je"' lik talent in so Jordanu odkrito dejal'» za nastope v New Vorku. To mesto j& čas Meka jazzistov. Kdor je hotel zve e ko velja, je moral v New York, kjer ' ^ kosal z najboljšimi. Vendar se Jordan rak ni mogel odločiti. Pridružil se jc Chicka Webba, ki je znana predvsem se je v nji razvila slovita pevka Ella ' ^pi| Leta 1938 je Jordan ustanovil svojo ki je prepotovala ZDA in obiskala v ^ mesta. Pričel je tudi snemati prve svoj Za zgodovino glasbe pa je vsem njegovo srečanje z Bennyjem vkat< Skupaj sta začela igrati na nov nacin, sta prepletala ja^z in glasbene močno poudarjen ritem. Njun načm hitro dobil ime ritem in blues. ^ henS'^'^ Jordan je ostal ves čas vitalen, živa nik. Nikoli ni preveč tožil o g^o^ nasmeškom je večkrat dejal, da je bil krat pri zdravniku, in to samo Prav ko je koval načrte za turnejo P . mu noben zdravnik ni mogel več po'^ ^ DMUfiA LEKARNA KOBEMP RtnunL KORENCE) če glistav otrok na tešče poje svež korenček ali žličko nastrganega surovega korenja, bo ozdravel. Odrasli in otroci bi morali jesti več rumenega korenja, pa bi bili mnogo bolj zdravi, krepki in sveži, kot so zdaj. Ako skuhamo seme, listje in koren v vodi in s tem naredimo topel obkladek na spodnjem de- lu trebuha, tedaj ženi pomaga, da hitreje rodi. Enako dobro deluje ta napitek pri urejanju mesečnega perila. Prav tako lahko zdravimo z rumenim korenjem še več drugih bolezni. Dobro skuhan korenček na primer koristi,^ če z njim obložiš otekline. Ce pa sok korenčka piješ trikrat na dan, zdravi razne bolezni prsi. •p že'0^ čisti kri, črevesja sečne kamne. Pa še ni kon* f možnosti! Če ve zjgte , renje, se varuješ ^ ^ mrzlice, vodeni1 ®ko^ Posušen in stoičen . pL kuhan pa lahko P ; ku TBC proti kasl)u' j/ nekajkrat na dan, .-"d* mesto kave. IVAN ^ POIZKU SITE 2ABE Marca, ko se začne vsakoletna žabja sezona, smo prosili za recept Petra B-jvca, upravnika gostišča na novomeški L'".'»I. Znan je po tem, da zna oulično pripravljati jedi za sladokusce. Tovariš Bevc ima večletne izkušnje, končal pa je gostinsko šolo kuharske smeri v Ljubljani. Peter Bevc pravi: „Za 4 osebe potrebujemo 40 žabjih krakov. Če jih lovimo sami, pazimo, da spravljamo na suho le žabe s 5 prsti, kajti samo te so prave in dobre. S kleščami jim odrežemo krake s podaljškom hrbtenice, potem kožo sleče-mo. Krake operemo v mlačni vodi, posolimo po okusu, malo popopramo ir^ ocvremo na dunajski način (moka, jajce, drob-tine). Cvremo jih v ponvi v vročem olju, ki sega skoro do vrha, segreto pa mora biti na 150 stopinj. K žabam serviramo tatarsko omako. Doma pripravljena je boljša, dobimo pa jo tudi že pri- 26 DOLENJSKI LIST KAZNA JE OSNOVA' t>j i pravljeno v tubat1 ta![ I delek Kolinske)- 1 J omako Potret,u'nkA njak, 1 del olja, 5° 3 krhlja, poper, *^1#^ obročke, P0' Arob° kumarice, malo r0' i Ijane čebule in P ^l^ kaper, pol koz3 fcijl^ in nekaj zhc te* eŠ»nV ne. To dobro z .f6 t ^ suhe, poteni ^aj0 Nazadnje dodajo no ter smetano- "V/j | v Ko $rY"iQ !tva v 9ostehVPnrarjl ?aš?9a tretjega uredni-e9a kraja razmii- i-Pr.ot' Vinici, smo ob imenu jj0,f0rili o vinu- u •l'.^e bo ^osti takih, ki bodo rirnski dobi in ; ^ ie.namreč bil naseljen tudi J"?1- A ni Sp i8 p°v'no9radih dobil ime Vini-Šu ?n.ih krajev ? °.?ič takega: celo iz od-°'nikovo gostiln Pr'- prebiva,ci v prijazno „j Jn težavah ^ ° pripovedovat o svojih uspe-lr"ske krajevnp razv°iu 'n načrtih Vinice in da Zadevah- p??sti' Pa tudi o svojih nri 56 godiin ° Vr,v.'cab» za katere mislijo, ..lp,°vedi je Ve. ' 0 feljah in drugem. Iz vseh 5 SlCer slovi Do m • 'i^bezen do tega kraja, gost Si® POnovno nr°Cne-m !ZSelievanju, hkrati pa Uda° n°sti si? 8P^a'' 0 znani belokranjski fift' ^ko so V;01., ? človeka, ki bi ne po- * Vm?i!niske9a listah' VeSel'' da S® J® Uredn'" Nav d° 6n° P°P°'c'ne preselilo si9I SfTl° bili šeU^6' po?ovor s prebivalci krajev, četrt- °9las,!i v ŠwIiVMčernih urab' Viničani pa Barti' Ur,> Novinar™ ' 90St',ni že takoj po S'^rjanu BaTJem Rii Ba^. Andreju ti |juri'.cha,u in Ivanu 7JU' M,lanu Marklju, Jože-Pred ni- "aj Pridejo 1°™WV ni bil°treba Prosi" ,lrYl1 Podobo kraj m,ZI' Sam' S° raz9rn''' KseljEurnijE '^ni y'nica šteje 30 vasi in ima Pfed t '®ta odstotkov 'i 'eti kn C' pa vseeno več kot žalosten ° 12^29 prebivalci zabeleži-"ikoli ni bilo manj P'"av ootm so zdaj zajezili, Nu'^ tovarn pripomogla nova !! '® žensko d ^ '^^®kcije, ki pa žal za-'6 5e ® j® "larsik^ čudnega ni dobiti "če bi nam H t ^o5ke!" 7 P°*^obno tovarno, kjer bi 4^bodo4r Nruo'^^'Pak ^ Prihodnje, Koln tudi na prebivalce ^ bo šolaia n^' nekateri r ki se ^7Vr za mlade, šola- H\r\\ ®^ko Občutno^ ^ ''*'^^00 delauf!^ zn^anjšali odstotek v rnedob^r-.'"®''®^^"'® ie bilo vseh u krajevn^i'®'"^'^^ i" ^ Prej, da-k'^ajanov^ kupnosti na tujem dese- uspehi in notrti Anton Troha, ravnatelj osnovne šole in predsednik krajevne skupnosti, nam je pripovedoval o uspehih in načrtih skupnosti: „Šele v zadnjem času smo začeli smotrneje planirati, zato se bodo tudi uspehi pokazali šele čez čas. Vsekakor lahko štejemo med uspehe, da smo zajezili izseljevanje, za kar gre največ zaslug Novoteksovi konfekciji, da smo dobili vodovod do Vinice, da smo začeli graditi poslovno stavbo, v kateri bo pošta z avtomatsko telefonsko centralo, razen te pa še trgovina z bifejem, železnina, bančna ekspozitura, trafika, urad za turistične informacije. Uspeh za nas bo tudi bencinska črpalka, dopolnilna elektrifikacija krajev, javna cestna razsvetljava. Težave pa imamo: ker imamo vodovod do Vinice, toda od 2500 ljudi ima komaj 100 občanov vodo v hiši; ker imamo elektriko po vseh vaseh, pa je tok enofazni, napetost pa zelo slaba; ker imamo na območju krajevne skupnosti 75 km cest, toda le na šestih kilometrih asfalt. Naši načrti so usmerjeni zlasti v industrijo, kjer bi radi dobili tovarno za moško delovno silo, ki bi naj zaposlila 200 delavcev. S tem bi bilo zaposlenih 30 odstotkov prebivalcev. Veliko pričakujemo tudi od turističnega razvoja. Doslej so turisti samo potovali skozi Vinico — mi pa bi jih .radi zadržali. Za to imamo vse naravne pogoje: za kopanje primerno Kolpo, ki je privlačna tudi za ribiče, zgodovinske znamenitosti, kot je grad iz 16. stoletja z glagolskimi pisanimi spomeniki, najdbe iz mlajše kamene dobe, ostanke rimskega naselja, ne gre pa prezreti tudi lepe in še ne uničene narave. Prav zaradi tega bi radi dosegli, da bi vso Kolpsko dolino proglasili za narodni park." kakor pousod*. teste! Avgust Mihelič, rudar v Kanižarici, doma iz Goleka pri Vinici, kjer ima večjo kmetijo, je potožil o vaških poteh: „Pot Golek — lovska koča je popolnoma uničena. Prej smo jo vašča-ni sami redno vzdrževali in popravljali, odkar pa so lovci začeli graditi kočo, je povsem zapuščena. Vaščani smo še vedno pripravljeni vzdrževati cesto, vendar bi potrebovali pomoč. Zelo prav bi nam prišel stroj drobilec ali kompresor, saj bi z njim lahko popravili in izboljšali poti, lahko pa bi ga uporabljali tudi vaščani drugih vasi. Tako bi z lastnimi močmi lažje dosegli napredek." Jože Kajin, kmet in zidar iz Podklanca: „Strašno slabo pot imamo od vasi proti Adleši-čem. Samo blato. Voda odnaša zemljo s poti. Vaščani smo prosili za material — pa nič. Se živina komaj pregazi to pot! Kmetijski stroji nam neuporabljeni rjavijo, ker si ne upamo z njimi po tej poti. Oče, ki dela v Nemčiji, je obljubil, da bi delal ves dopust, če bi jo začeli popravljki. Ni prav, da se za nas nihče ne zmeni, ni prav tudi zato, ker je naša vas partizanska in so bili naši očetje borci." Ceste so v viniški krajevni skupnosti velik problem. Namen imajo asfaltirati ceste skozi Preloko, Zilje, Podklanec, Sečje selo in Sinji vrh, cesto v 4 ka. Rodile NeK&t^rij njih so o božiču že^Jrufljč pov6\l le. Številni sinovi irTlicei'U "so J A \ i f rasii in niti slutili niso, da jih čaka novo klanje; ki ga imenujemo druga svetovna vojna. Postojmo še v času med vojnama in se ozrimb na naše malo mesto! Ljudje so se zbirali v dveh taborih.: Pri'prljh in soko-: lin. Kmžsp prvi postavili kulturno dvorano v dolini, ni ^nent, postavili so jo tudi drugi, vendar na hribu. Oboji so imeli dramske skupine, vsak svojo telovadno društvo in še kaj. Venomer so se prepirali, vendar pridno delali in tekmovali, kdo bo boljši, kdo bo več nuftjj meščanom. Pri enih in m drugih so bile prireditve polno-številno obiskane, zato me je kar sram, kofM* spomnim letošnje' revije ifculturpih društev naše občine pred pičlimi dvajsetimi gledale^ Včasih je bilo naše malo me- mo, kot1 bi fiveli v razvalinah. DOLENJEC V LJUBLJANI evgen jurič Prišel je moj Dolenjec v Ljubljano in mi jih natrosil: „Idejo imam," je dejal. „In? " „Šel bom v Anglijo. Slišal sem, da tam dobiš osemsto funtov, če pustiš, da te študentje operirajo, da se tako uče." „Pa se ne bojiš? " ,,Kaj bi se bal, saj imam izkušnje z našim zdravstvom! Osemsto funtov pa je lep denar . . ." „Kaj boš s tolikim denarjem? " „Kupil bom zidanico z vinogradom." „Pa potem? " „Potem bom najel ljudi, da bodo vinograd obdelali." „In? " „Ko bo trgatev in ko bo vino, bom povabil prijatelje. Lepo se bomo poveselili." „Ideja ni slaba, le . . ." „Kaj - le? " ,,Si že bil kdaj v kakšni zidanici? " „Seveda, velikokrat. Vsak teden gremo h kakšnemu prijatelju, ki jo ima." „Pa se poveselite? " „Jasno, zato pa gremo." . . §e „Zakaj pa potem potreb^® tonj^l nimaš občutka, da se boš dal z w.j\ ti? Kar pomisli: v zidanice ho j d ,• hodil potem, a zdaj piješ ti cv' _ zdaj, potem pa bodo drugi pili tv.0'^3je •'' $ bijaš tuje, potem bodo drug' * rjse'1 Premišljeval je, potem Pa e do: šel ^ „Saj imaš prav ... Ne bom • „No, vidiš ..." „Bom šel raje kar v novom J -Pokaj?" j ^ W „Na operacijo vendar. Z je koncu, doktor je rekel, da br gre-" „ „Ti je pijačo prepovedal- „Seveda." st0 ^ „No, potem pa tudi ose j? potrebuješ!" . „iU0.^ „Eh," je dejal, „ste pa zvit^ r ^ ni. Tako si me prepričal, da ^ kombinacije po vodi." In ob besedi voda se je 9r prijel za razbolele ledvice. NIESCAN NA DOLENJS^ Andrej novak: s flomastrom i Ov0rj ji ' a "T,° zatrli inflacijo? " NJENO ŽIVLJENJE Anica je bila slabotno, a zelo bistro dekle. Odrasla je na majhni kmetiji in kljub dobrim ocenam v šoli ni mogla-nadaljevati šolanja. Ni bilo denarja. Na kmetiji se je trudila sama mati, oče pa je bil izginil nekje v Nemčiji, od koder se je le poredkoma oglasil. Ni kazalo drugega, kot da se je poročila, ko je dorasla. Njen mož Tone je bil sin trdnih kmečkih staršev. Skupaj sta obdelovala zemljo in iz nje črpala voljo in moč za delo. Družina se je hitro množila, vse več malih na-gajivčkov se je podilo okoli hiše, medtem ko sta oče in mati delala od zore do mraka. - Pod težo materinstva in skrbi je Anica, mati osmih otrok, omagala in zbolela. Prvi znaki resnega obolenja so jo prisilili, da se je zatekla v bolnišnico. Svetovali so ji operacijo, ki je bila neizbežna. Anica se ni mogla odločiti. Bala se je, da operacije ne bo preživela in da bodo njeni otroci ostali sami. Ob glavni viziti, je k,njeni postelji pristopil predstojnik oddelka ter jo- vprašal: ,,Kako je, mamca? Ali ste se odločili za operacijo? " „Če že ni drugače, naj bo! Samo da se vrnem domov, kjer me čakajo otroci," je slabotno za-mrmrala. Predstojnfk je stopil še bliže k njeni postelji, jo potrepljal po ramenih in dejal". „Takoj jutri pridete na vrsto. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh." Ko je Anica ležala in čakala ha operacijo, so ji misli begale iz bolniške sobe domov. V duhu je objemala svoje otroke: najstarejšo, Micko, Tončka, Jožeta in najmlajšega, Mihca, katerega je najbolj pogrešala. V mislih je pregledala kmetijo; pšenica požeta, kravica čaka telička, zidar bo popravil" obzidek na severni strani hiše, da ne bo deževnica zamakala stene . . . ' Usodno jutro se je kmalu približalo. Odpeljali so jo v operacijsko dvorano in ji ^ali narkozo. Nad njeno slabotno telo so se sklonili ljudje v zelenem. Pod žarom velike svetilke je kirurg, v čigar rokah je bila njena usoda, s tankim rezom vedno globlje odpiral njeno telo. Izgubljeno kri je nadomestovala čista tekočina „fiziološke", ki je po kapljicah polzela v njene žile. Instrumentarka je hitro izmenjavala kirurške instrumente. Pulz srca je enakomerno utripal in dokazoval, da je vse v redu ... Operacija je bila končana. Anica je bila rešena. Usodna bolezen, ki jemlje in trga ljudi iz družinskih krogov, premagana. Uspeha so bili veseli vsi, ki so bdeli nad njo. Kmalu si je Anica toliko opomogla, da se je lahko odpeljala domov. Preko Gorjancev se je odpeljala v rodno vas. Na domačem dvorišču je pes Muri od veselja napenjal verigo in lajal v pozdrav. Slišalo se je brnenje stroja, ki je mlatil pšenico. Kokoši so brskale po gnojišču, v hlevu je mukala krava Sivka in oblizovala telička. Življenje je svetlo utripalo. Sonce se je že nagibalo za Mirno goro in pošiljalo zadnje žarke na domačijo. K mami je prvi pritekel mali Mihec ter se tesno privil k nji z vsem hrepenenjem in toplino, "za katero je bil prikrajšan skoraj mesec dni. Kmalu so jo obkrožili vsi njeni otroci. Anici so oči gorele od sreče. Kako veličastna je bila videti v krogu svojih-sinov in hčera! Utrujenost in nebogljenost sta se utopili v soju materinske sreče. Mlatilnica je utihnila. Prve zvezde so se prikazale na nebu. Na prag hiše je stopil mož Tone in z globoko hvaležnostjo stisnil roko spremljevalki: „Hvala, da ste jo pripeljali!" Spremljevalki je bilo toplo pri srcu, ko se je srečna in zadovoljna vračala v Novo mesto prek Gorjancev. Čudovita mesečna noč je pokrila zemljo, na kateri so tisti hip prebivali srečni ljudje. ' VIDA JURU KOZJU. ianičar je to<5lot s*1 *a t:es' k° bi bil N>*Sh?bi se b" ?%t ^eč Drn°trodn'ke, tisti 0Q| • ' J®* niti,e. ?nači|e^- 'Ž nie9o-lINkLni h|epe neQ0Ve to- |l>Ni Vb°ieva| se r°?aniu ti0 se Če|^; t, ,e le 6e- TSl^ase . ]t bil stra' [»Vu '»ar." Iebojeval za Rrup 'ŽŠIr. • P verr> Ve-10 ,e 1864 peri Mohorjevi družbi — pisal Josip Jurčič. Delo je bržkone napisal še kot šestošolec v počitnicah 1863. In kako bi lahko pisal danes? Zlasti velik, mlad gastarbeiter je pil kot žolna. Kamor je on prišel s svojimi kameradi, so se razmaknile prestrašene goste vrste za šankom. Mnogi, ki so se mu postavili po robu z besedami, da je prav-\2aprav domačin in ne Nemec, so osupli ostrmeli: „Pri nas je vse čisto drugače kot pri vas!" 'n „mi" so bili zdaj Nemci, „vi" pa domačini. . . Tak je bil Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski zdomec. Revež ni vedel, da govori zoper svojo domovino, zoper svoje brate. Kdo bi mu bil mogel to povedati? In je razgrajal po vaški gostil-m" se pravi gori v Nemčiji, je vse drugače kot pri vas. Vi se, reveži, vozite v fičkih, pri nas imamo pa vsi, ki kaj damo nase, vsaj ople, če že ne mercedese! Pri vas imate reveži majhne plače in v dinarjih, k' kar naprej izgublja vrednost — pri nas pa dobimo veliko in v markah, ki so trdna valuta!" Tako je govoril še o drugih stvareh, ki da so gori pri njih boljše kot pri nas. Vaški fantje so ga poslušali z odprtimi očmi kot boga — in vsi so si želeli, da bi lahko tudi šli po marke, da bi se vozili z opli z lisičjimi repi, da bi od časa do časa v podgorsko govorico vpletali tuje besede kot „bei uns", „verstehst du? " in podobno... Tako se je hvalil in se trkal po prsih bahač, Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski zdomec. Zaslepljen je bil, da ni vedel, kako noro se vede. Pa je prišel v gostilno stari Marko, ki je bil pripravljen na vse, najbolj pa na smrt. Stopil je k sinu, za glavo večjemu od njega, in mu tiho povedal: ,,Kdo si ti, ki se ustiš? Kaj nisi moj sin, sin te zemlje, ki si jo zapustil, da zdaj neobdelana sameva? Za Nemca se imaš, ker služiš njihove marke in ne veš, da te bodo pustili na cesti, ko boš obnemogel. Takrat boš še rad spet naš!" In se je obrnil ter z upognjenim hrbtom oddrsal iz zakajene gostilne. Poletna noč se je leno spreminjala v hladno jutro. Na r.ebu je vzhajajoče sonce zasvetilo v čudovitih barvah., Janezova skrbna mati je bila ob tem času že na nogah. Vso noč ni zatisnila očesa. Na njenem izniučenem obrazu je ležala temna senca, zardele oči so kazale, da je jokala. Hodila je po sobi, odpirala kovčke in tudi po desetkrat obrnila obleke, medtem ko je Janez poležaval v postelji. Janez je odhajal v tujino. Komaj trideseto leto je izpolnil, a je že menil, da mu domača zemlja ne^ more dati dovolj kruha. Čeprav ga ie\ mati večkrat rotila, naj ostane doma, ni vzdržal. „Moram iti, mati . . ji je večkrat dejal. Mati se je bala slovesa. Spominjala se je podobnega prebujajočega se poletnega jutra, ko je v tujino odhajal njen mož. Prav tako je govorit kakor Janez, da se bo čez leto ali dve vrnil. Toda požrešna tujina ni vrnila moža. Mož je žrtvoval svoje življenje za delovnega tovariša. Na kmetiji sta ostala mati in Janez sama.. S težavo in trudom sta se prebijala, a bila sta vsaj na domači zemlji. Zato je mati toliko težje dovolila Janezu, da odide tja, kjer je končal oče, v tujino. „Če se tudi Janez ne vrne, bom ostala sama, čisto sama," je premišljevala. Iz žalostnih misli jo je zdramil Janezov glas. Stopil je k materi, jo nežno objel, kakor da drži v rokah največji zaklad, in ji dejal: ,,Mati, čas je. Pojdem!" Iz materinih prsi se je izvil bolesten krik. „Ne, ne zapusti me! Ostani pri menil" Po licih so ji drsele solze in kapale na obrabljeno jopico. Janez jo je nekaj časa molče opazoval, potem je presekal molk z besedami: „Moram iti!" Govoril je odločno, čeprav ga je v prsih tiščalo. ,,Le kako bo mati prenesla težave kmečkega življenja? Kmetija potrebuje zdravega, močnega gospodarja, mati pa je izmučena, njena postava vse bolj sključena . . ." je premišljeval. Govoril pa je drugače ... „Mati, saj veste, kako je. Vse je že odločeno. Tako mora biti." Mati se ga je krčevi-to oklenila. Da bi jo potolažil je Janez večkrat ponovil, da se kmalu vrne. A sam ni vedet, kdaj bo ta kmalu. Razšla sta se . .. Minila so leta. Janez se je tujine tako privadil, da je že skoraj pozabil na domači kraj. Po petih letih stalnega obljubljanja, da ob prvi priliki obišče mater, ga je prehitelo „črno sporočilo". Dobil je brzojavko, v kateri sta bili zapisani besedi: Mati umira. Janez je takoj odhitel domov. Med vožnjo si je trpko očital, zakaj v vseh petih letih ni niti enkrat obiskal matere. Vozil je kot podivjan in že naslednje jutro je zagledal domača okna, tiho in žalostno zroča vanj. Vstopil je. V izbi so biti zbrani številni sorodniki in sosedje. Molče so ga pozdravili. Janez je s težkim srcem stopil k postelji, na kateri je ležala mati. ,,0h, Janez! Dolgo sem te čakala. In dočakala . .." je vzdihnila s slabotnim glasom. Potem sta si molče zrla v oči. . Ponoči je mati umrla. Nekaj dni po pogrebu se je Janez vrtnil v tujino. Spet je pričel pozabljati na domovino, spomin na mater je bledel. Ni se mu zdelo vredno, da bi se še kdaj vrnil k propadajoči kmetiji, za katero so se potegovali sorodniki, oče in sin pa sta jo tako zlahka pozabila. Materin grob se izgublja v plevelu. Le redko zagori na njem sveča. A še takrat plamena ne prižge domača, ampak tuja, mrzla roka. Plamen gori žalostno, kakršno je bilo tudi življenje tiste, ki ji sveti ... MIRAUREK Dolenja vžs fslfi / jf § f 4, V i \ u ijj | A j^jj V tj| j i V § \ £gi| % | f Jn- | I i ^ HH. QJ j' i i • / 1 f f « m j^jl i i \ 'i Z š | I i ri i j jli JkNNI mmc Dolenc se piše, nadvse rad prihaja na Dolenjsko, a sicer z njo nima nobene zveze: rodil se je v Mozirju, že vrsto let pa živi v Vuzenici ob Dravi. „Zdravnik mi je svetoval gibanje in delo, saj imam zelo nizek krvni pritisk. Ker pa sem tudi srčni bolnik, moram včasih odnehati in počivati. Kiparstvo namreč tudi fizično utrudi," pove za uvod Janko Dolenc. Rodil se je 12. februarja 1921. Nazadnje je bil direktor Komunalnega podjetja v Radljah, zdaj pa je sedem let upokojenec. Žena dela na osnovni šoli, 23-letna hči pa si je že spletla lastno gnezdo. Dolenc je zdaj dedek: 15-mesečna punčka Klara je ravno dovolj stara, da se mu mota pod nogami in da ga ovira pri delu. „S kiparstvom sem se začel temeljiteje ukvarjati po upokojitvi. Prej sem se sicer bavil s slikanjem, zlasti z oljem in grafiko, vendar sem bil vprežen v številne javne službe in mi je venomer zmanjkovalo časa. Po upokojitvi pa sem postal prost, lahko sem razporedil čas po svojih željah in hotenjih in tako sem začel kipariti. Zelja po tem ustvarjanju je tlela v meni ves čas . . Ljubezen do kiparstva in talent je podedoval Janko Dolenc po očetu, rezbarju in podobarju iz Rečice ob Savinji. „Mislim, da je njegovo najboljše delo v cerkvi v Šmihelu nad Mozirjem, kjer je zrezbaril cerkvene klopi. Komaj šest njegovih nabožnih kipov sem rešil; kajpak pa so mnogi tudi po različnih štajerskih cerkvah. Oče si je močno želel, da bi naredil šolo, vendar mu ni uspelo . . . Revščina je bila pri naši družini taka, da smo morali otroci pogosto na kosilo k sosedom, da smo bili siti!" Očetov talent je podedoval zdaj 54-letni Janko Dolenc. A kot očetu tudi njemu usoda ni bila naklonjena: pred drugo vojno je že naredil sprejemni izpit na šoli za umetno obrt. Kazalo je, da bo vsaj otrok izpolnil očetove sanje, a se tudi to ni uresničilo. Ljubljana je bila predraga celo za skromnosti vajenega fanta iz rezbarjeve družine. Tako je druga generacija Dolenčev izgubila možnosti, da bi se v šoli naučila tistega, kar je nosila v srcu. Kljub temu pa Dolenčevi kipi niso okorni. Dr. Mirko Juteršek pravi: „Dolenčeve plastike so v mnogočem produkt tradicije z ekspresionistični-mi prvinami, ki bi jim hitro našli sorodnosti. Tako v motiviki kot v oblikovnem oziru, saj je Dolenčev predmet kiparske obdelave za to področje najbolj splošen — človeški lik." Pomanjkanje izobrazbe je nedvomno nadomestil s talentom in deloma tudi z vajo. Doslej je namreč naredil več kot 200 kipov, od tega jih ima 80 v svoji manjši galeriji. „Samo prve stvari so šle neznano kam, vse druge kipe ali re fotografiral in tudi vem, kdo jih ima- ^ jih prodal, nekaj razdal. Zanimivo je, y, skoraj več prodal na tuje kot doma' ^ prodaji ne iščem zaslužka. Za več ko ^ tisočake nisem prodal še nobenega svoj ^ Priznati pa moram, da ljudje raje kuPU)e' k0 |dp ker jih lahko obesijo na steno, med e ^ potrebuje prostor. Sam pa, nasprotno ljudi, mnogo raje delam skulpture • • • i/' n3 dob1' Dolenc ustvarja pretežno v hrastu, Ki domači okolici, dela pa tudi v orehu, v ~ i po končani vaji vstali in ploskali- j^rll Potem je Štukelj dobil mesto sp boru in tam ostal do današnjih dn'-1928 v Amsterdamu je bil tretji 0gih-osvojil pa je še zlato medaljo l?a 0gel zaradi razprtij doma Štukelj nl |' ^ $ < mar ni prišlo, da bi si kaj zapis0 paP^j1 datke. Odtelovadil sem .in se vese ^ pa pisarim na vse konce svet , ne . kakšen podatek." Spomine in13 n j 1924. „Moram pohiteticda me skleroza," se nasmeje. „Še danes JI pisal," obljubi. te\o^J Seveda to niso le spomini na pjjsK® M pe, na svetovna prvenstva in oli t bral je nekaj odlomkov, v kate vple*3 P* beznijo govori o Novem meStu'-sUje 5 anekdote iz tedanjega časa, opl ^rja^/^ telje in sošolce Mirana Jarca, B°z! tljd' neta Podbevška in druge. življenje, se spominja Hladnika, sv0je0de9,ao,2dala naino* '°dlne.rodrne0nP,gteli^er- n -Človek živi Mladinska knjiga je izdala knjigo, v kateri se predstavljata dva slovenska pisatelja mlajše generacije: Slavko Pregl in Mate Dolenc. Težko bi opredelili, kam sodita% oba objavljena teksta: ,,Razkošje v glavi" in ,,Nenavadna Slovenija". Gre za namerno poigravanje s pravljicami ali sodobnimi, še nastajajočimi miti. Avtorja vsak na svoj nenavaden način rišeta podobo našega vsakdanjika. V pripoved pa vlagata tudi satirično ost. Z ilustracijami sta knjigo opremila Bine Rogelj in Kostja Gatnik. hiema*-hija Časopisno založniško podjetje Delavska enotnost je izdalo knjigo, ki bo pritegnila vse tiste. ki se ukvarjajo s problemi organizacije podjetij in z vprašanji posledic takšne ali drugačne organizacije. Delo „Hierarhija", ki so ga napisali številni avtorji, je v bistvu poročilo mednarodne raziskave v industrijskih podjetjih. Raziskava je zajela več dežel, med njimi tudi Jugoslavijo, točneje Slovenijo, saj so vsa podjetja, zajeta v raziskavi, iz naše republike. Pomen obravnane preiskave ni samo v tem, da nam kaže delček naše družbene resničnosti, ampak nam posreduje tudi celo vrsto koristnih spoznanj o hierarhični strukturi v drugih družbenih okoljih. Od avtorjev naj omenimo predvsem našega Bogdana Kavčiča. Na našem knjižnem tržišču je moč kupiti zanimivo in poučno delo „Kako deluje človek? ", ki ga je v prevodu Miha Likarja izdala Tehniška založba Slovenije. Gre za knjigo s področja pojasnjevalne medicine in je kot taka primerna za vsakogar, ki ga zanima ustroj in delovanje človekovega organizma. V kratkih in zgoščenih poglavjih so človek in njegovi organi „pojasnjeni" s stališča moderne medicine in spoznanj sodobne znanosti. Knjiga prinaša nad 700 strani koristnega in poučnega branja, opremljenega s številnimi dvo in večbarvnimi skicami. Cena 250 dinarjev ni pretirano visoka. PRciMTnvuflfno vfun->. Mladinska knjiga je že tretjič ponatisnila knjigo „Domači zdravnik", kar je najlepši dokaz, kako potrebna in cenjena je pri bralcih. Knjiga je skoraj nepogrešljiv pripomoček v življenju sodobnega človeka. Dr. Gerhardu Venzmerju se je v sodelovanju s številnimi zdravniki posrečilo napisati pregledno in dokaj izčrpno delo, ki nas pouči o zdravem načinu življenja, o pravilni telesni negi, o zgradbi in delovanju človekovega telesa, o boleznih in njihovem zdravljenju, o dietični prehrani, o negi bolnika na domu, o nuđenju prve pomoči pri nezgodah. Besedilo spremlja nad 700 risb in slik. Vse to daje knjigi vrednost in škoda bi jo bilo prezreti. „prebuditev različnih novih pomenskih odtenkov med besedami, ki so v navadnem jeziku skriti in na katere lahko opozarja predvsem poezija". Spremno besedo je zbirki napisal Taras Kermauner. marko kerSevaun Pri Državni založbi Slovenije je izšla zbirka sodobnega slovenskega pesnika Nika Grafena-uerja z naslovom „Stukature". Avtor je v nji zbral pesmi, za katere je značilna sonetna oblika. Celo več, prav v obliki, v katero vliva besede, vidi Grafe-nauer bistven element te poezije. Ideja je zanj drugotnega po-mena» Z nanašanjem novih odnosov med besedami in njihovih pomenov v obliki soneta avtor uresničuje to, čemur pravi sam V zbirki ,,Tokovi", ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšlo delo Marka Kerševana „Religija kot družbeni pojav". Delo je prispevek k marksistični teoriji religije na družboslovnem področju. Avtor v njem teorijo o religiji pravzaprav šele ustvarja, pri tem pa se opira na bogato dediščino klasikov marksizma. Religije ne raziskuje kot eno od ideologij, ampak jo gleda kot objektivno danost družbe. Knjiga je vsekakor pomemben prispevek k metodologiji marksistične družboslovne analize. kronika družine wapshot V zbirki „Krog", ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšlo zanimivo delo ameriškega pisatelja Johna Cheeverja ,,Kronika družine Wapshot". Delo je ob svojem izidu naletelo na močan odmev in je prav kmalu postalo bestseller. Pisatelj je zanj prejel tudi več odličnih nagrad.. V knjigi, ki jo je prevedel Jože Prešeren, opisuje avtor ameriški srednji razred, ki živi uklenjen v svoje navade in moralo. Pripoved je duhovita in neredko celo ironična. Vsekakor delo, ki ga je užitek brati. smešne ljubezni Sodobni češki pisatelj in pesnik Milan Kundera je v več letih ustvaril malce nenavadne krajše prozne spise in jim dal naslov „Smešne ljubezni". Prevod teh melanholičnih anekdot o ljubezni, kot jih imenuje avtor sam, smo dobili tudi Slo- venci. Knjiga je izšla pri mariborski založbi Obzorja in bo gotovo zamikala bralce, saj je Kundera izviren in iskriv pisatelj, ki zna na prav poseben način poiskati resnice o človeku. Kundera vsekakor zasluži, da ga spoznajo tudi naši braići, saj je velik ljubitelj Slovenije in jo ima celo za svojo sanjsko domovino. NJE6ĐV VSAKDANJI KRI3H Pisateljico PearI S. Buckovo poznamo pri nas predvsem po njenih romanih, ki opisujejo življenje na Daljnem vzhodu. Z romanom „Njegov vsakdanji kruh", ki je v prevodu Brede Pugljeve izšel pri založbi Obzorja, pa se Buckova predstavlja kot pisateljica, ki pozna tudi razmere v svoji domovini. Pripoved romana teče na ameriškem podeželju, kjer preživlja svoje življenje mlad slikar. Njegov talent počasi usiha, a v tej, za umetnika uničujoči danosti ga rešuje velika ljubezen njegove mlade žene. Roman se konča z optimistično noto. Sin propadlega slikarja se odloči, da bo nadaljeval, kjer je oče končal. Nekdaj je bila narava, večno se spreminjajoča, živa, kruta in mehka, prekipevajoča in umirajoča, velik navdih pesnikom in pisateljem. Iz nje in njene podobe so črpali neštevilne misli in ob njeno merilo postavljali ter ob nji izmerili človeka, njegovo žitje in nehanje. Danes je narava pokleknila pred svojim občudovalcem, ponižana in oskrunjena od človeške brezobzirnosti se je zaprla vase. Malokdo jo še vidi, malokomu spregovori njen skrivnostni jezik, za večino ušes je šepet narave pretih, da bi ga še lahko slišali. In vendar. . . „Do narave čutim močno nagnjenje. Najraje sem sredi gozdov, v svetiščih starodavnih bradatih bukev in jelk, na perzijskih preprogah mahovja, v soju ognja zahajajočega sonca v krošnjah dreves, med zvoki petja ptic. Narava me vedno znova prevzema." Tako pravi Peter Vovk, šest-desetletni upokojeni gozdni tehnik, ki je med pisano množico novih obrazov v Kočevju eden od tistih, ki jim je temna gozdna odeja kočevskih hribov znana že od mladih nog. Vso okolico Kočevja, gozdno bogastvo in okoliške vasi pozna skoraj kot svoj žep. Prehodil je vse poti, steze in stezice, po več ur globoko je hodil v takrat še težko prehodne pragozdove, pozimi na smučeh gazil sneg. Toda nikoli ni šel zaprtih oči, ravnodušnega srca. Odkrival je drobne lepote rastlinskega in živalskega sveta, dih in utrip narave je znal vedno začutiti. Zato ni čudno, da je prijel za pero ter poskušal svoja doživetja izliti na papir. „Pravzaprav ne pišem literature. Moje pisanje je vedno konkretno. Opisujem kraje, ki sem jih videl, svoja zapažanja o rastlinskem in živalskem svetu, doživljanje sprememb letnih časov. Ljudje mi pravijo, da pisanje te vrste zelo radi berejo ..." Peter Vovk je svoje prispevke objavljal v Kočevskih novicah. Planinskem vestniku in še nekaterih časnikih, pred kratkim pa se je pojavil tudi v Kočevskih razgledih. Nima močnih pisateljskih ambicij. Piše iz potrebe po izpovedovanju svojih doživetij. Toda opisovati želi samo lepa doživetja. Težke trenutke vojnega ujetništva, trpljenja v desetih taboriščih, noče podoživljati, čeprav so mu tovariši iz ZB že večkrat dejali, naj napiše svoje spomine. ,,Raje opisujem naravo. V nji je toliko miru in reda. Samo prav žalostno je, da gre tudi narava k vragu. Človek jo uničuje. Ko sem zadnjič hodil po nekdanjih poteh, gozda skoraj spoznal nisem. Starih, debelih dreves ni bilo nikjer. Izginile so tudi ptice, ves prostor se je spremenil. Civilizacija je posegla v gozdove in jih zredčila. Že res, da posajamo nove, toda nikoli več ne bo takih, kakršni so bili včasih." Beseda uhaja Petru Vovku kar naprej k njegovi ljubljeni naravi. Pripoveduje o cestah, ki so prekrižale gozdne površine in s svojim hrupom pognale velikega petelina, to ptico, ki nadvse ljubi mir, v zadnje, še kolikor toliko nedotaknjene kraje. Pripoveduje o tem, kako se smetišča počasi preseljujejo iz obrobja mest v gozdove, o divjadi, ki se navaja na avtomobile, in kot poslušen in prometne predpise upoštevajoč pešec čaka, da vozila odpeljejo mimo ter šele potem prečka cesto. Pripoveduje o ukrepih, ki bi jih morali sprejeti, da bi naravo obvarovali pred pustošenjem in brezobzirnostjo, o gozdni milici. In ko ga poslušam, mi nehote prihaja na misel stavek, ki ga je zapisal v nekem svojem spisu: ,,Z bolestjo opazujem svet okoli sebe." Morda bomo lahko nekega dne prebrali ime Petra Vovka tudi na platnicah knjige. V založbi ,,Lipa" imajo izbor njegovih spisov, ki čaka na objavo.. . MiM DOLEHJSKI.UST 31 mmm pijanost „Brezdušni starši. Hčer Zin-ko nagovarja mati, pijančevati za zaslužene denarje. Hči ni hotela že zgodaj zjutraj piti — ali mati jo je primorala. Hči jo karala radi pijanosti — mati zakro-hoče se ostudno in odreže, da so kovači že od nekdaj vsi pijanci, zato je tudi ona. Prijemši hči ji zasluženih forintov, izma-mijo jih malopridni starši precej iz nje in kupijo prasca, češ da se bo redil zanjo. O tej obljubi za-smehljala se je bridko Zinka, vede, da oče v teh rečeh vedno laže, mati pa tudi. Zdaj si ne more reva skoraj nič obleke kupiti za zimo. Kovač zapravi z babo vse, kar zasluži, žajfata ga slednji dan — često sta pijana ko mavre oba in tavata po cesti prav složno, drže se za roke, zdaj simo zdaj tamo. In nezado- voljna s tem, kradeta še Zinki in drugim hčeram prižuljene krajcarje. — Takih izgledov je po Dolenjskem še več." Trdina sam je na nekem drugem mestu v svojih notesih zapisal naslednjo misel vaščana Jeriča; „Ko bi jaz bil postavo-dajec, kaznoval bi enako ostro tatu-in tistega, ki kupi od njega ukradeno blago." Enako bi morali v današnjih časih kaznovati pijanca in 'tistega, ki pijanemu daje denar ali pa mu daje alkohol. Tudi dandanašnji je namreč alkoholizem velik problem. Z različnimi odloki in zakoni skušajo omiliti težave, ki jih prinaša alkohol, vendar pa je od vsega tega doslej le malo koristi. Ce odlok prepoveduje točiti alkohol pried sedmo zjutraj — so kačaste vrste ob sedmih, da bi ljubitelji alkohola prišli do svojega kozarčka .. . Kajpak je še vedno dosti takih, ki so zaradi pijače prišli na beraški boben, ki zapravljajo ves svoj osebni dohodek, ki jim pijača tako omrači um, da doma pretepajo otroke ... In prav zaradi pijače je veliko ločenih zakonov; majhnih otrok, ki ostanejo brez pravega varstva in vzgoje, otrok, ki so od mladih nog prepuščeni ulici. T;ako eno zlo rodi drugo, socialne službe pa imajo toliko dela, da ga komaj zmagujejo. „Često sta pijana ko mavre oba in tavata po cesti prav složno," je zapisal Trdina: žal tudi danes taka podoba na naših ulicah ni prav nič nenavadna; nemalokrat je celo bolj običajna kot ne .. . & 21. marca ob 7. uri stopi sonce v znamenje ovna. Tega dne sta dan in noč enako dolga: to je spomladansko enakonočje ali ekvinokcij. Zima se umakne pomladi. Poglejmo nekatere marčne pregovore. Ako sušca grmi, dobra letina pribiti. Brezen če z rilcem ne rije, pa z repom vije. Brezen je desetkrat na dan ježen. Ce jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada aprila v hlevu mirno leže. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti toliko manj dobila. Če se sušca da orati, aprila ti bo jokati. Če sušca dolgo sneg leži, to setev prav močno mori. Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino nam obeta. Če vodi sušeč ovce na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene. Kadar je Šmarna v postu (25.) prav gorko, tudi prihodnje leto bo toplo. Če tega dne trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več ne zmrzuje. Kadar slive dva meseca (marec in april) cveto, takrat ne obrodijo. Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana. Kolikor megle sušca je, toliko poleti dežja gre. Kolikorkrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi. Syšca je boljša pest prahu kot kepa zlata. Sušca sneg je setvam krieg. Sušeč jajce na kolu znese. Sv. Gabrijela (24.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. Sv. Ruperta (27.) jasno nebo, bo malega srpana baš tako. Danes ob 21.04 bo prvi krajec; če gre verjeti Herschiovemu ključu, se nam obeta lepo vreme. 27. marca ob 11.36 pa bo ščip, Herschiov ključ prerokuje mrzlo in povrh še mrzel veter. 21. marca je Benediktovo. To je dan, ko se uradno začne pomlad, zato ni čudno, da pravijo: „Sveti Benedikt zemljo odklene." Do tega dne trava nič ne zraste, posihmal pa uspeva, čeprav bi jo nazaj tlačili. Tudi a pomladansko Marijo, ki pade na 25. marec, pravijo, da odklepa zemljo. Za cvetni teden pa velja: kakršno je vreme cvetni teden, tako bo, ko se bo sušilo seno. Cvetna nedelja, ki ji ponekod pravijo tudi oljčna nedelja, je v krščanstvu praznik, posvečen spominu Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Od nekdanjega praznovanja se je ohranila samo še navada, da otroci nosijo butare, sestavljene iz posebnega lesa, zelenja in okraskov. Sestavine butar so v različnih krajih različne, pa tudi imena se med seboj močno razlikujejo. Krščanstvo je skoraj gotovo prevzelo neko starejšo obredje, povezano s „svetim" rastlinjem, ki naj bi 20.IIL2.IV. pospeševalo rast in plodnost in odklanjalo zle čare in bolezen ter varovalo pred strelami in drugimi nesrečami. Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, v katerem že v prvih dneh navadno kar največ narede, da imajo več prostega za velikonočne praznike. V starih časih so se po naših mestih in trgih vile slovite pasijonske procesije, ki so gledališko ponazarjale dogodke ob Kristusovi smrti. Najznamenitejša med vsemi je bila škofjeloška, za katero je pripravil besedilo kapucin Romuald. Na veliko soboto v cerkvi blagoslovijo ogenj — kdor je prvi prinesel ogenj v hišo, je potem za veliko noč lahko prišel po pirhe. Praznovanje velike noči se začne na veliko soboto po kosilu, ko je konec posta: v cerkvi odvežejo zvonove, gospodinje nesejo blagoslovit dobrote. Po mnogih krajih se je ohranilo pokanje z možnarji: ta navada je nedvomno še izpred krščanstva; s truščem so nekdaj preganjali zle sile narave. Na veliki ponedeljek, ko gredo velikonočni prazniki h koncu, so v navadi razne igre, ki so ostale od starih verovanj in šeg. Taka sta na primer črnomaljsko kolo in most. draskovb „Draskovvittz je grad na Dolenjskem ali v Slovenski marki, ki ga v kranjskem jeziku imenujejo Draškovec. Grad stoji od Ljubljane deset, od Novega mesta dve milji, na lepem ravnem polju v bližini Krke. Graščina ima lepe njive in travnike in nadvse ljubek in čeden gozdiček, v katerem ljubko prepeva in muzicira veliko število ptic. Od kod ima grad ime, tega ne vemo. Morda ga je nekoč sezidal kak Draskovitz in mu dal svoje ime. Kolikor nam je znano, je bila graščina nekoč last gospodov pl. Lamberg, pred kratkim pa last gospoda Wolfa Karla pl. Jurića, ki jo je prepustil svojemu gospodu sinu, gospodu Frideriku pl. Juriću, ta pa je še dandanes njen lastnik. Prav blizu gradu stoji pristava, ki nosi enako ime, namreč Draškovec, spada pa h gospostvu Otočec, čigar lastnik je gospod Wolf Jakob Sonce." Tako je pisal o Draškovcu Valvasor. Gradu danes ni več, porušili so ga leta 1966, ko so na istem mestu postavili stanovanjski blok. Vendar pa se z Valvasorjem ne konča opis nekdaj cvetočega posestva in graščine. Delo pisca Slave vojvodine Kranjske je nadaljeval Breckerfeld, ki piše o gradu: ,,Tu je narava, ta dobra mati, ki je mačeha le nehvaležnim otrokom, razprostrla vse svoje zaklade, ko je v svoji dobrodelnosti, ki jo je v takem obilju izkazala nad ravnim šent-jernejskim poljem, pridala prelepi legi še ljubki podeželski gradič Draškovec. Le malokdaj se najde kraj, ki bi bil oddaljen od gora in vsake reke, a obenem imel toliko naravnih lepot kot Draškovec. Pokrajina je zelo raznolika: grički, ravnice, polja, gmajne in potoki so jo spremenili v pestro miniaturno delo. Temu okolju primerno je tudi samo grajsko poslopje. Struktura je preprosta. Stolpi-časta graščina stoji v bližini hrastovega gozda, katerega les je najboljše vrste in primeren za gradnjo hiš in ladij. Poleti nudi ta gozd prijetno senco in hlad prebivalcem graščine, pticam pevkam pa varno zatočišče. Graščina je od Novega mesta oddaljena dve milji in zelo blizu ostalim podeželskim graščinam, kot so: Na Golem, Volavče, Tolsti vrh. Struga, Kostanjevica, Pleterje in Šentjernej. Pristop ali dovoz do graščine je zelo dober. Na katastru je notiranih 36 hub, ki so v draškovski lasti. S trto porasli griči dajejo žlahtno vinsko kapljico, prijateljem ribolova nudi Krka obilo razvedrila. Prvotnega lastnika oziroma graditelja graščine Draškovec ne poznamo, kakor-tudi ne etimološkega izvora tega imena. Prvi zapiski izhajajo namreč šele iz leta 1670.29. aprila tega leta je grof Johann Hervvard (Lamberg? ) Reutenburški in Savensteinski prodal graščino baronu Wolfu Karlu Juriću, katerega vnuk Kari Ignatz jo je za 11.000 fr prodal leta ,1755 gospodu Ignatzu von VVerneggu. Njegova hči, gospa Cecilija baronica GalI von Gallenstein, in gospodična Julijana von VVernegg pa sta ga nato za 18.000 fr prodali leta 1792, v novembru, gospodu Ferdinandu Trenzu." Ko je Breckerfeld končal svoje delo, so postali lastniki gradu Trenzi. O njihovem lastništvu sva se pogovarjala s potomcem Trenzev, ki sicer ni iz te veje, ki je imela v lasti grad, je pa ljubitelj starin in mnogo ve tudi o usodi Draškovca — z živinozdravni-kom dr. Alfredom Trenzem iz Šentjerneja. Draškovec je 1792, kot je zapisal že Breckerfeld, kupil Alfredov prapraded Ferdinand Trenz (naj omeniva, da so se Trenzi večinoma podpisovali z „z" na koncu priimka, včasih pa so uporabljali tudi „c"). Kupec Draškovca je bil posestnik v Sevnici, kupil pa je tudi gradič Rudo, kjer je umrl leta 1840. Trenzev rod je prišel z Moravskega; Anton Ferdinand je imel še brata Jožefa, ki je bil prošt pri nemškem viteškem redu, in sestri Marijo Ano in Marijo Antonijo. Potem ko je kupil Draškovec od Werneg-gov, je živel večinoma v Sevnici, na Draškovcu pa se mu je 1807 rodil drugi otrok, Ferdinand Adolf, ki je pozneje postal lastnik Draškovca. Ferdinand Adolf je imel več bratpv in sester: Jožefa, ki je umrl kot študent, ko se je vračal iz Ljubljane na Draškovec oziroma v Sevnico; Antona Feliksa, ki je bil na Dunaju študent prava in Prešernov sošolec, v Šentjerneju, pa je bil znan kot „draškovski Tonček", ker se mu je po končanem študiju omračil um: anekdota pravi, da zato, ker se ni mogel dobro naučiti slovensko; Heleno Corono, ki je bila omožena s s®vn v0[tie^ letom; v zborniku ob 225-letnici^ gimnazije pa je zapisan tudi Jane ^ Trenz, ki je maturiral 1776 in ki SI ^ skem drevesu Trenzi niso ime' tr0(c W Ferdinand Adolf je imel vfc°j| s0C)^ ; nanda, Franca Ksaverja, ki je | tudi predsednik novomeškega .b|i:; ^ državni pravdni k. Zanj so rejf t_rS|cih ^ s bolj slovenski od sicer nernsku ^ zev, katerih en del se je ;eA^i kazal v drugi svetovni vojni, ^ ^ Trenz, kot piše Ivo Pirkovic:/ P vrhove Rupnikovega štaba. « d hčeri: Miciin Ano. Mici, pproCe orT1ož: je imela štiri hčere: Vera se J zG literatom Franom Albrechtorri/ jjateli: l( nom Župančičem, Mica je bi a P ^n. Ivanom Cankarjem, in Slavo. s'poveVi klicali tudi Neti, je bila omoze kom avstrijske mornarice Hauso^; ga je cesar ustanovil naziv „ve ^ > Ferdinand se je povzpel ^p^.' zdravnika: ko se je vrnil nazal ^ ->evr: je bil star 55 let, grad pa i® ^le: graščaka Stareta z Golovca. Po je Ferdinand spet vrnil rodb'n!e ^eri'0 je bilo nekdanje posestvo, ki J .^d' ha, zdaj desetkrat manjše-Jre ^ •. poročil s svojo nečakinjo Ma ' ^ , bil brez otrok. Pri tej poroki J ^ : veliki admiral Haus, da so od P ustrezno dovoljenje. nieqoy|-: i Ferdinand je umrl 1919, P° . , je postala lastnica žena, P° ' podatka. Po Ivu Pirkoviču šteli 17.600 nemških 9» Breckerfeldovih dopolnili"._(jevvjj^ . opisom gradov pa 400 golo' doKf : upoštevali, kdo je prej Prl ° tedaj bi morali prej dati v dovi trditvi. t «■ „tisk'1*1 ir s • Vrniva se raje k drask j|U $0 a1 $ alom Višnjegorskih. Po izr ngto js^.; ' Draškovcu najprej Prist?v°N)a fj ^ preselili tja iz Šentjerneja- j^r , |m p gradu Draškovec je Jorda^uCji o5tV 1 ki je sprva, kot pravijo, p3 je ' škovskemu svetu, pozneje • g( ■, ^ Otočca. 1903 so ga dali otjabis® M t Margheri di Commandona, ^jj mote, ko se je spozabi'3 . -e t žem Jordanom, s katerim p6t ; V draškovski hosti je b' pa \e vo mil. V gozdu v bližini gr3 . {\^s ski dobi opekarna za bl'Z Crucium, današnje Groblje- A pijanost