Jntranja Izdaja. 382. itevllliiL V LjobljaDl. v poncdeUeb. dne J. novembri 1910 Ceu 4 vinar]«. Letntk XLIH Jntranfa Udaja ¥ Ltnfelianli *se lcto...............K 1*— pol leta.................§!~ cetrt leta...............•« frca mesec...............•» »IO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi te ne vričajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (y pritličjo icvo), telefei it S4. Izhaja ¥sak dan ^JntraJ. Fmumzm fltovilka 4 fharlii Inseratl: 65 mm iiroka petit vrsta 14 vio. Pri ve&ratnl lnserdjl po dogovoru. Na pismena naročiU brez istodobne vposlarve furočnlne te ne ozlra. Jvtraala Udala po poitt 1a Arstr o-Ogrsko: vie leto...............K 18 — pol leta.................9-— četrt leU...............„ 4 50 na mesec.................1*60 Ia inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Uirifaiitvo: Koiflova ulica 5, (spodaj, dvorište levo), telefon it 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna ln telefonska poročila „Slov. Narodu". fVško - ncinska spra vna pogajanja. G. — Praga, 7. novembra. Danes se sklieejo vsi čt'ški deželno - zborski kl u bi ter tuđi parlammtaričiia komisija češke deželnozborske zveze k po-svetovan.ju o zahtevah Nenu*ev jrlede izpremembe jezikovnega zakona, ter jrlede kompromisu v zadevi §§ 1 a., ;>S in 4%J deželnega reda. Za slučaj, da si' Ceh i s temi kompromisnimi U*>ka-iili strinjajo, bo prišlo že v tore*k po-poldne do seje naoijonalno - polhič-ne^ra subkomiteja I. in v sredo se za-i'iie plenum naeijonalno - politične komisije, ki bode sprejela deželni red. V sredini interesov pa stoji sedaj jezikovni zakon. V tem oziru obsta-jajo danes med Nemei in Cehi se velika nasprotstva, ki do danes še nišo bila razjašnjena. G. — Praga, 7. novembra. Sprav-na pokajanja med Cehi in Nemci stopijo z današnjim dnem v ođloeilni stadij, kajti tekom današnjega dne pade odločitev, ali prodere vsaj en del eele spravne akcije, ali pa pade ćela akcija v vodo. Xa češki in nem-ški strani se upa na sporazum vsaj glede đeželnega reda in pa tuđi glede jezikovnega vprašanja pri avtonom-nih oblast.vih. Vse spravno gradivo pa naj bi se odstopilo posebni perma-nenčni komisiji, katero bodo Cehi pripustili za slučaj, če se Nemci v cleželnem zboru ne bodo protivili sprejeti finančnih predlogov in no-vega davenega zakona. Na nemški strani vlada precejšno razpoloženje za ta način rešitve ćele zadeve. G, — Praga, 7. novembra. Nemci še vedno nadaljujejo akcijo s protesti in resohicijami proti jezikovne-in u zakonu. Včeraj je sprejel mestni zastop v Aschu tozadevno protestno ms(»lucijo, istotako tuđi mestni zastop Karlovih Varov. Holezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra. B. — Belgrad, 7. novembra. Včeraj popoldne izdani buletin glede prestolonaslednikove bolezni konstatira, da je prestolonaslednik ponoči v presledkih spal. Zjutraj je bilo stanje nekoliko bolje. Zdravniki so konstatirali majhen bronehitis. Temperatura znaša 38 * 3—38 ■ 5" C, dihanje L'O, žila 80—84. Zjutraj se je čutil prestolonaslednik popolnoma utruje-nega. Olvoritev palače trgovske in obrtne zbornice v Celovcu. B. — Celovec, 7. novembra. Včeraj je bila tu slovesno otvorjena palača koroške trgovske in obrtničke zbornice ob navzočnosti raznih re-prezentantov. Kolera v Italiji. B. — Rim, 7. novembra. V zadnjih 24. urah 8te oboleli v južnoita-lijanskih provincali dve ose bi za kolero Ln ena je umrla. V Siciliji &o obolele 4 osebe in ena je umrla. Položaj na Portngalskem. O. — Madrid, 7. novembra. Ob portugalski meji je bilo včeraj are- t i ranih 5 portugalskih generalov in 7 portugalskih čast ni kov, ki so — kakor se poroea zapleteni v proti portugalski republikanski vladi na-perjeno akcijo v Lisaboni. Ciklon na Portu galske ni. B. — Lisabona, 7. novembra. V okolici Algarve je div jal ob obali ve-likanski ciklon,ki je napravil ogromno škodo. Mnogo oseb je usmrćenih, mnogo ribieev je utonilo. Izgredi na Španskein. G. — Pariz, 7. novembra. Izgredi, katerih se je bala španska vlada v Barceloni in Sabadelu, še vedno nišo popolnoma ponehali. Včeraj so strajkujoči delavei ponovno poskuša-li prodreti iz Sabadela v Barcelono. Žandarmerija jih je sicer razkropila, toda kljub temu mir vendarle ni na-stal. Vlada zbira iz vseh strani voja-štvo, da ga koncentrira v Barceloni. Spopadi med avstrijskimi žandar ini in turski mi to jaki. B. — Sarajevo, 7. novembra. Pri vaseh lTvac in Ruda je prišlo do spopada med avstrijskimi žandarji in turškimi vojaki. Streljalo se je na obeh straneh. Od avstrijskih žandar-jev ni ranjen nihče. Povod spopadu je bilo prekoračenje me je avstrijskih žandar je v. Odredbe Turčije proti napadom na železnico. B. — Carigrad, 7. novembra. Vlada je ustanovila v vilajetu Skop-lje popolnoma nov oddelek žandar-mov, obstoječ iz 300 domačinov, ka-terega naloga je, stražiti orientalsko železnico. Štrajk. G. — Ilerolin, 7. novembra. V Aberdastelal i je stavkalo včeraj 12.000 rudarjev. Med policijo in že-nami demciistrujocih rudarjev je prišlo radi ga do spopada, tako da je morala policija proti ženskam z golo sabljo nastopati. Nova rudarska zveza. G. — Moety, 7. novembra. Vee-raj je bilo tukaj zborovanje čeških demokratičnih rudarjev, na katerein se je sklenilo, da se ima ustanoviti posebna češka avtonomistična rudarska šola. V obrambo Ljubljane. Odkar je prišla klerikalna stranka v deželni zbornici do većine, te-daj si je postavila kot iiaiogo, da se niaščuje nad naprednimi mesti, posebno pa nad napredno Ljubljeno. Njen prvi in glavni namen je, Izbijano flrospodarsko unifiiti. In vsi zakoni, kateri so bili sklenjeni v deželni zbornici po klerikalni većini, imajo edini namen, izpopolmti to klerikalno namero. Napredno mc-ščanstvo pa ne more in ne »ine mirno gledati tega atentata na njegovo gospodarsko moč in politično svobodo. In komaj je bUo Maedanje deželiiega xbora zakljuženo, ie je narodno - na- predna stranka sklicala volilni shod, kateri se je vršil včeraj v »Me.stneni domu« in katerega se je udeležilo na-vzlic zelo slabemu vremenu veliko število zavednih najirediiih ljubljanskih volilcev. Shod j« otvoril deželni posianee d r. T r i 1 1 e r , ki je v iskrenih be-sedah i>ozdravil navzoče napredne volilee, ki so navzlic klerikalnin* ^•rožnjam prišli na ta shod, da glasno protestirajo zoper nasilstva klerikalne deželnozborske većine. Pred 1 aga 1 je za predsednika d r. K o k a 1 j a, kar je zbrano volilstvo tuđi z velikim navdušenjem sprejelo. Dr. K ok a 1 j je v svojem po-zdravnem govoru rekel, da je ta lepa udeležba naprednih ljubljanskih voli leev dokazala, da hočejo javno dokumentirati svojo zavednost. Ta shod je glasen protest proti onemu sistemu, ki hoče mešeanstvo oropati vseh pravic, ter nm naprtiti vsa bremena, proti onemu sistemu, ki je ohlatil našo belo, slovensko Ljublja-no s tem, da je na stežaj odprl vrata tišti brezpomembni manjšini — Nemeem, katerim so naši predniki leta 1880. pokazali vrata mestne zbornice. Nato je dal besedo deželne-mu poslancu dr. Trillerju. Dež. posl. d r. T r i 1 1 e r je nato temeljito in stvarno obsojal gospodarstvo klerikalne većine v deželueui zboru. (Govor dež. posl. dr. Trillerja priobčimo v večernem listu.) Deželni posianee Josip Turk, ki je povzel potem besedo, je rekel, da je morda ljubljansko volilstvo pričakovalo daril. V istini prinesli so napredni poslanci dve darili, ki sta pa pravi zaušnici za napredno me-ščanstvo. To je novi volilni red in ob-činski red za mesto Ljubljane Interesantno je pa pri tein, da so ravno s tem korobačem, katerega so kl eri-kaićem pomagali spletati Nemci, dobili prvi udarec ravno ti Nemci. — Nemci so kopali ljubljanskemu slo-venskemu meščanstvn jamo z novim volilnim redom, padli so pa sami v to jamo z volilnim redom za kmetske obeine. Pri cestnem zakonu so sli nemški poslane i iz zbornice, eeprav nisu imeli prav nobenega vzroka, temveč edinole iz tega vzroka, ker je bil kljub njihovemu protestu sank-cijoniran volilni red za kmetske ob-čine. Naprednjaki ne odrekajo kmetu nobenih pravic, zahtevajo pa, da se da tuđi mešeanu tište pravice, katere mu gredo po deželnih in državnih post a vab. Nekaj so pa vendarle dosegli narodno - napredni poslanci, in sicer z ozirom na prisilno delavnico. Za-htevali so, naj se odpravi v prisilni delavnlci IsrrieTaiiJe Taeh tistib del, kl ikodojejo obrtnika. Ceprav nišo mogli vsled velikega nasprotovanja klerikalnih poslancev doeeči vsega, dosegli so pa vsaj nekaj. Deželni zbor je namreč narocil deielnemn od* boru, naj na to dela, da se v deielni prisilni delavnici odpravijo vsaj ti-»U đelm, U najbolj ikodnjejo našemu obrtniku. Končno obljubi, da bodu narodno - napredni postanci stali vedno na braniku za interese obrtni- kov, trgrovcev, delavcev in sploh interese ljubljanskega prebivalstva. —-Govorniku so vsi navzoči vcililci glasno |>ritrjevali ter mu ploskali. L> r. Kokalj je nato dal besedo deželnemu poslancu d r. I v. Tav-čarju, ki je opisal nasilstva, s ka-terini hoče klerikalna većina gospodarsko in ]K>litično uničiti mestua prebivalstvo. (Tuđi govor dež. po^l. dr. Tavčarja priobčimo v večerui izdaji.) Predsednik dr. Kokalj se zahvali zbroovalcem, ter jih še enkrat n/ivduši, naj stoje vedno krepko in neustrašeno na braniku za svoje interese pred nasilstvi klerikalne ntran-ke. Končno je dal na glasovanje sle-dečo resolucijo: Zbrani slovenski napredni volil-ii Ljubljane izrekajo svojim dežel-niin poslaneem po po Ino za u pa nje, odobrujejo, da nišo zapustili deželne-ffa zbora, tem već vztrajali v boju zoper neobzirno klerikalno većino. Ob-enem pa z ogorčenjem odklanjajo sklenjeni nacrt novega eestnega zakona, ter protestujejo, da bi se ta, za Ljubljano roparski zakonski nacrt predloži] v najvišje potrjenje.* Resolucija se je z velikanskim navdušenjem soglasno sprejela. Xato je predsednik zakljueil shod. Zbrani volilei so se pa razšli z gnevom v srcu zoper nasilno in brutalno deželno-zborsko klerikalno većino. Stisnili so pesti, zažkripali z zobmi — in ponesli bodo v vse kroge ljubljanskega me-sta zavest, da se more ljubljansko mešćanstvo Ie takrat resiti gospo-darskega j)ropada, ee združeno nasto-pi zoper klerikalno stranko. »Affro . Merkur.« Mladini perejo ostali dolžni f)ojasnila, kakor hitro bo vsa zadeva z > Agro-Merkurjem« tako dale*\ da se bo nioglo o zločin^kih lnanipiiiari-jaJi, ki so se zgodile, javno govoriti. Ze danes pa lahko rećemo, da bo \ta javnost strmela nad i>oćetjeni iniadinskega viHiitelja in njegovih koiupanjonuv. Celovški škof. 23 let je vladal škof dr. Jožef Kahn na Koroškem. Ko je p<> smrti akofa Jundra, ki je bil sicer kmet, i časti vmlen u\oz, ]>ostal ni inenil. Na-sprotno: Kahn je pospeievml irrrina-niiacljo kar je naj već raoirel. Da je slovenstvo na Koroškem danes na tako slabih nograh, je v velHci meri tuđi krivda škofa Kahna. TY> je tuđi edini »nspeh«, ki (rm. more izltazati. ftkof dr. Kahn je moral odstopiti. Kadar prisilijo v Avstriji kakejra ftkofe, rta mora svoje me«to zapustiti, smo iabko pr«pri^ani, da mora imeti mnogro na vesti. Za naslednika dr. Kalinu je imenovan solnograški ko-rar dr. Boltežar Kaltner. Mož je že 66 let star. ZnaČilno je, da se sedaj od Kaltnerja niti to ni vee zahtevalo, kar se je zahtevalo od njegovega prednika. Sedaj odstavljeni dr. Kahn je moral pod pisat i reveri, da se bo naučil slovenskoga jezika, od novela skofa dr. Kaltnerja se še ta formalnost ni več zahtevala. Tako je od le-ia 1887. padla veljava Slovencev na Koroškem. Dokler so bili koroški Slovenci kot narodna stranka organizirani, so dosezali uspehe in imeli veljavo, od kar pa so narodno samo pobarvani klerikalei, so izdubili se to, kar so prej imeli in prišli ob vso veljavo — ćelo pri cerkvi. Kako se podpisujejo naše ženske. Koiuur pridejo pred oči podpisi naših Slovenk, ga mora navdati sramota, da ne znajo pisati slovensko svojih lastnih imen. Vsako drugo, tretje i ine je popačeno, samo da ni slovensko. To je dokaz, narodne neza-vednosti. Navedimo le par imen! Na-mesto Franja ali Franjiea se piše Fannv, Nežika je Agnes, Antonija je Antonie, Ana je Anna, Jerica je Gertrud, Marija je Mizi, Marie ali Marv, Pavla je Paula, Margareta je Margarethe, Jožefa je Josefa, Jose-pina ali Josipine, Roza je Rosi itd-, itd. Vomo, da so temu mnogo krive sole po raznih kloštrih, kjer vsako ime ponomčijo, če le morejo, veiular se mora delovati na to, da se ta rak-rana odpravi. — Slovenke, podpi-sujte se s slovenskim pravopisjem! S svojini podpisom kažite, da ste narodne in zavedne! Nesreća v planinah. Poročali snio že, da iH>gre£ajo dva dunajska turista, našega rojiika prof. dr. Antona Peruanca in mžo-nerja Himmelbauerja. V soboto te-den sta šla na goro Planspitze na Štajerskom. Cez strino se veni o stran fcta šla na to goro, a po najboljši stezi. V temi sta zašla in ker sta uvide-la, da ne moreta naprej, sta si napravila ležišče, da bi prenoćila. Po-uoci pa je na-stal vihar, zapadel je snep: in temperatura je padla na 10 stopinj pod ničlo. Derganc in Him-melbauer sta najbrže zaspala, a — zbudila se ništa več. Oba sta zmrziri-la. Rešilna ekspedicija ju je našla mrtva. Mater prof. dr. Drpranca je ta nesreća toliko lx>lj potrla, ker je tuđi njen starejsi sin preci ne*kaj leti postai žrtev alpinskega ši>orta. Ljubljanska čitalniea. V soboto je čitalniea priredila svojini članom prav prijetno zabavo. Aranžirala je intimen večer s prav raznovrstnim in zanimivim programom. Petje, različne druge zabave in ples šo ztlruževali odlično družbo, ki vse je otlzvala vabilu marljivega čitalniškega vodstva. Reci se mora: prireditev je bila v vsakem oziru srečna in ce bo čitalniea nadaljevaia tako kaikor je začela, si bo za dru-'/abno življenje pridobila remiicno zaslugo. Častni večer Davorlna Jenkm. Z najvecjim veseljem pozdravili smo * vzvišeno idejo »Giaabene Matice«, da se priredi v proslavo petdeset-letniee naše narodne himne čaatni večer njenemu še živeeemu skladatelju g. Davorinu Jenku. Bili smo v skrbeh, jeli se to izvede z onim ble-skom, z ono veličastnostjo, ki je je vredna proslava »Naprej a«. Po kon-čanem večeru na v da ja nas sladka, opojna zavest, da je domovina zado-stno, častno izvršila svojo sveto nalo-go, proslaviti njega, proslaviti Đavo-rina in z njim njegovo dete, himno »Naprej zastava Slave«. G. »prof. dr. Fran Ilešič poklical nam je v poetič-neni govoru v spomin ona leta, v (ka-terih se je preporodila Slovenija. Po-vedal nam je v vznešenih besedah, v kakih razmerjUi so živeli takratni slovanski dijaki na Dunaju, ocrtal je s spretno roko slikarja glavne živ-ljenske poteze Davorina Je« ka. Dru-goval mu je Simon Jenko in karkoli je on povedal v krepkih 'besedah, to je iz duše zapel njegov pobratim Da-vorin. In nič ni čudnega, če sta se zlili dve sorodni, bratski srei v harmonično eeloto in če je bila i>osledi-ca tega, da je narod to harmonično t eloto sprejel kot svojo last, kot svojo najdražjo svetinjo, kot svojo himno, ki ga luivdušuje v l>ojii zoper so-vrage. Konca 1 je g. dr. Ilešič svoj slavnostni govor z l>esedaim Sinuma: ' Xaj čuje zemlja in nebo, kar danes pobrati mi ]x>jo.« Občinstvo je na-vdušeno pozdravljalo slavljenca in moški zbor je zapel »Pobratimijo« in sledil je ves nadaljni vspored, 'kakor ga je sestavil g. Jenko sam. Razpo-redil je svoje skladl>e po postanku, hoteč nam z njimi ix>kazati ves svoj razvoj. »Pobratimija« je Jenkov pr-venee. Priprost navaden motiv koračnice znal je uporabiti in dosegel 7 njim to, kar si je želei. Poleg »Pobratimi je« pel je moški zbor še »Lipo«, »Na moru«, »Vabilo« in »Naprej zastava Slave«. Kdo izmed nas ne pozna lepe, presrčne ;>esmice »Li-j-a««? 2e v prvih šolskih letih smo se seznanili ž njo ali nikdar nam še r.i tako ugajala, kot ta večer, ker iiikdar še ni bila peta s takim ob-i'iitkom. »Xa moru« je težak zbor, ki 7ahteva največje pevske rutine in > Vabilo« je naš stari znance izza zndnjeara koncerta »Glasbene Matice«. Ženski zbor je na-stopil v dvo-spevu »Xa tujih tleh«, v katerem je pokaza] izvrstno solo in najboljšo kvaliteto. Mešana zbora »Tiha luna« ter »Tanana«, z?bor ciganov iz npe-voigre »Vračara« s spremljevanjem oikestra uprajala sta najbolje in želimo si, da.'bi uprizorilo slovensko dož. gletlališoe to spevoigro, ki je dosegla \ Belgradu največji uspeh. Splošna soflba o letosnjem matičnem zboru .io, da tako rnnocroštevilne^ra in tako dobrega ^bora, kakor je letošnji »Matica« še ni imela. G. LjubUa Ili-čič zapel nam je tri točke »Dve iitvi«, »Strunam« in »Kam«. Da je odličan pevec, to vemo že davno in da končuo postane izvrsten koncert ni pevec, je naravno. Njegov glas zveni kot bron čisto, v pet ju položi vso svojo dudo in tako nam zapoje vl srca v srce. Ga, Jeanetta pl. Foedrau-spergova seznanila nas je z »Mlado Jelko«, krasno romanco za sopran s spremljevanjem klavirja. Ta izborna pevka pođkupi že v naprej vsako sod-bo in sugestivno se mora o ujej napisati najboljše. Njen obsezen, j>ol-nodonec glas mora očarati vsako-gar. Fino prednašanje, združeno / l)ravim tfbčutkom, ueinkuje na ix>b1u-šalca tako, da ji sledi kot nekaki nenaravni prikazu i in neprijetno je iznenađen, ko utihne v srce segajoča l>esem. Razven v tej soli, nastopila je tuđi v kvartetu iz spevoigre »Vrača va«. Drugovali so ji g. L. Kovač, tenor, gdč. A. Maličeva alt, g. E. Rumpelj bas. Sami mladi, velikoobe-tajoči pevei, vsi iz sole g". M. Huba-da. G. Kovač ima jalko prijeten, sim-patičen fflas. Isto tako g. E. Rumpelj, ki utegne postati še jako dobra inoč. Gdč. Maličeva ra2i>ola^ra z ob-sežniin, lej>odonečim altom. Orkester je |K>d vcKlstvom g1. kapelnika Czaja-neka precizno, naravnost briljantno igral »Kosovo« in slavnostno ouver-turo. Da gre za ves ta krasni večer vsa hvala K- -koncertneinu mojstru M. Hubadu, se razume samo ob sebi. Ustvariti tako zlx>rovo i>oj>o]nost zamore samo on. Vse besede ne zado-stujejo, da bi ga zadostno pohvalili. G. slavljencu Davorinu Jenku podar-jena sta bila dva lovorova venca od deputacije pev^ke^a društva »Kolo« iz Zagreba. Tako se je proslavila pet-desetletnica »Napreja«, ki ga je moral moški zbor na zahtevo ponavljati. Odlično in priprosto občinstvo na-y>olnilo je do zadnjega kotička prostorno dvorano, ki je ob koncu nika-kor ni hotelo zapustiti, j>onavljajoč 7,nova in zriova srčne, burne ovacije slavljencu, ki se je s solzami v očeh zali val jeval. Davorin Jenko. kličemo ti na mnoga leta, Tebi v zadovolj-nost, nam v veselje! b. Glasbena šola v Kranju. Občni zbor imenovane sole se vrši dne 10. novembra t. 1. ob 8. zvečer ^ irimnazijski telovadnici z nasled-rjim dnevnim redam: I. Poročilo ]>rpdsednika, tajnika. l>la|rajnika, nadzornika. II. Vblitve. III. Slučajnosti. Clani in prijatelji všole so na.i-vljudne.ie vabijo k mnogobrojni inleležbi. Vseslovanska razntava v Pragi leta 1913. Slovanski kongres v Pragi je sklenil, da se ima leta 1913. prirediti vseslovanska razstava v Moskvi. Na letosnjem kongresu v Sofiji pa se je na predlog Rusa Aleksandra plem. 8 tako vica zaključilo, da se ta raz8tava odgodi do leta 1915. Sedaj pa je češki odbor v Pragi sklenil vae-glovansko razutavo prirediti 1. 1913. v Pragi. Priredil jo bo glavni slovanski odbor, ki bo štel 14 Rusov, 8 Po-ljakov, 8 Cehov, Slovakov in lužič-kih Srbov, 4 Srbe, 3 Hrvate, 3 Bol-gare in 2 Slovenca. Glavni odbor bo-do podpirali ruski, poljski, češki, srb-ski, bolgarski, hrvaški in slovenski pododbori. Cim bodo izbrani ti pododbori, se bo takoj pricelo z nadalj-nim delom. Na razstavi bo zastopuna umetnost, narodna povest slovanskih narodov, književnost, parobrodbtvo, obrt, trgovina, poljedeljstvo, kultura, tehnika, arhitektura in denurni zavodi. Zanimivo berilo je koledar Ciril - Metodove družbe za leto 1911, ki se ravnokar razposilja. Iz njega izprevidimo, kakšna je naša narodna obramba na žoLskem polju, vidimo pa tuđi, kdo največ vzdrzuje naše narodno šolstvo. V koledarju so navedeni vsi dosedanji družbeni pokrovitelji in brainbovci. Reći se mora, da manjka med prvimi in drugi-mi še mnog Slovenec, mnoga Slovenka, ki bi lahko prispevala tistih 200 kron. Konstatiramo pa, da se iz ome-njene navedbe izprevidi, da je bila pred leti narodna požrtvovalnost vo-dilnih mož večja, nego je onih oseb, ki zavzemajo danes med nam i lepa niesta, pa nimajo zavesti in volje, da bi bledili zgledu narodnih bojevni-kov, ki so osiveli v boju za narodne pravice. Tišti ljudje samo vpijcjo o narodnosti, ne dajo pa nič v njen prospeh. Imen ne borno navajali; vzemi koledar Ciril - Metodov v roke, pa jih boš našel, oziroma jih za-stonj iskal. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 4. novembra 1910. Vrazova Akademija se priredi začetkom meseca decembra v »Mest-nem domu«. Publikacije za leto 1910 so natisnjene; tiska se le še kazalo imen in stvari v dr. Bog. Vošnjakovi »Ustavi in upravi Napoleonove Ilirije« in zadnji del »Letopisa«. Kujige se bodo začele razpošiljati po 1. decembru. Uredništvo svojih »Zbranib spisov« priporoča g. dr. Mencinger »Matici«, ozir. g. dr. Tominšku, ki je prevzel urejevanje. — Tehuiški odsek: Gradivo za tehniški slovar, ki je sedaj že razvrsčeno po črkah, se abecedno uredi tuđi v okviru vsake. črke. Misel, da bi se izdalo za vsako stroko in v praktične namene poedi nih stanov tehniško nazivoslovje v manjših knjižicah, ne ustreza prvot-nemu nacrtu za to delo; ko pa iziđe veliki slovar, ga bodo prizadeti kro-gi izrabili v svoje svrhe. V svrho studij o slov. hiši izda »Matica« informat i ven članek o dosedanjih razpra-vah in člankih, ki se tičejo tega prc-ločenem času udarila na sovražnika in ga zbog svoje discipline potolkla do tal in v tla. Ideja ta se ni uresili čila, ker so naši uasprotniki videli ^ njej protidržavno snier, ki se pri n:i*» kratkomalo ne trpi,dasi je naš Mark»» nameraval samo izobrazbo narodov«* dvigniti in je za svoj namen izbrul si le zato tako označbo, da bi bil uspeh večji in da bi mogel v s\\>ji armadi videti zbrano vso slovenstvo. 2e iz povedanega je razvidno, oštevat: i'1 njene vel javnost i nikakor ne v^^1**' njevati, kakor so storili oni, ki so si katere izmed navedenih njegov i li idej meniničtebinič prilastili za svo je. Javnost naša je vsled takih mahi nacij — da se ne izrazimo trse varana in le skrajni skromnosti ^> spoda Marka se je zahvaliti, da glcdt* izvira omenjenih idej še ni prišlo il<» obžalovanja vrednih posledic. Fridt1 pa še lahko, če bo izvestna gospoda ^ tako kruto brezobzirnostjo in brez obraznostjo tirala svojo seperatistov-sko politiko dalje. Mi pa, ki nam j<* blagor naroda pri srcu in duši, kličemo jasno in odločno in brez pardo-na: roko proč od idej profesor ja Marka! (Dalje prthoftnjie.) s »Sportnim klubom«, za financiranje pa z deželnim odborom kranjskim. — Znanstveni odsek: Zagrebški nacrti za obdelavo poedi-nih strok v »Jugoslovanski Enciklo-pediji« so se prestudirali; nasveti se pošljejo zagrebški »Akademiji«. Po-vabiti je strokovnjake za spisovanje člankov samih; uekateri so se že od-zvali. — Zemljepisni (kraje-pisni) odsek: Korekture za zemljovid dobimo od c. in kr. geogr. zavoda na Dunaju v dobi od januarja do marca. — Krajepisna imena se dobe zbrana iz 444 c b -čin iz med približno 1120 slovenskih, oziroma mesa-nihobčin. Že davno obljubljene zbirke za kozjanski in sevniški okraj se nišo došlo. G. prof. Pleteršnik bo izkušal stvar pospešiti s tem, da bo izpisoval imena iz uradnih map in izpiske pošiljal v presojo. — Gospodarski odsek: Članarino je doslej poravnalo 3136 članov. Dedi-štvo kluba »Circolo Italiano« se sprejme z onim pridržkom. »Matica« je pred kratkim povabila na pristop k društvu na novo 70 gospodov ljubljanskih, uradnikov in učiteljev; od-zvali so se tri je. Ameriške no viče. Ponesreeil se, je v mostu Kansas, Kans., Anton Mihalit*, doma iz Ospa v Istri. Nesreenemu rojaku je stroj v mesnici zdrobil roki in no-gu da je po dveurnih hudih boleči-nah izdihnil. Pokojni Mihalič je bil navdušen Slovenee; proteklo leto je ustanovil podružnico št. 20 Ciril-Mo-todovo družbo. — Bodi mu lahka tu-ja zornija! — Od vseh zapuše o n je umri v Evelethu, Minn. Fran Peček v starosti 70 let. — Skala ga ubila. V Buxtonu, Jowa so je pri delu utrpala skala, ki je padla na Janeza Gorenca iz Sraženka pri Mokronogu. Gorenc je bil takoj mr-tev. — Smrt v rudokopu. V Hibbing'ii, Minn., je Frane Hantar oroeali, da se je v sobo-to iM>skusila končati življenje, se nali a ja v bolnici, katero bo pa v krat-kem zapustila ozdravljena. Zavžila je karbolno kislino in si zelo opekla usta, a nevarnosti ni nobene. Tolica na noeneni izprehodu. V sobo to ponoči se je v hlevu nekega posestnika na Tržaški cesti odtrgala telica, ter šla proti Gradišću. Tam so jo prijeli in dojali v nek hlev, kjer je bila včeraj dopoldne zopet izročena lastniku. Pogreša se od dne :$. t. m. 8. septembra 1882. v Ljubljani rojena ter v Videm pri Ko-čovju pristojna, v .Tenkovi ulici št. 13 stanujoča sainska shižkinja Marija Strnadova. Pogrešan ka je odšla navedenoga dne zjutraj med 3. in 4. od doma ter popustila pismo, v katerem prosi svojega ženina in očeta odpn-sčanja in jima naznanja, da si bode vzela iz obupa življenje, ker ne more dobiti pripravne službe. Pogre-sanka j« srednje i>ostave, dolgolična, ima sive oči in temnoplave lase. Obijena je bila dozdevno v križasto krilo, crno jopieo, je imela rdeco ogriigaeo (kocek), obu ta pa v crne nizke Sevlje (šolne). Nogovic bržko-ne ni imela. Kdor bi o nji vedel kake podatke, naj jih čim preje naznani inestni policiji ljubljanski. Zaradi zadnjega deievja so vode silno narastle in je Ljublja-nica izstopila tako z bregov, da so morali včeraj zopet odpreti v Gru-berjevem prekopu zatvornice. Lilo je cei dan in je bilo vsled tega prav malo obfcinstva na ulicah. Karambol. Ko sta včeraj popoldne hotela dva gospoda na Dolonjskem mostu prehiteti tramvaj, sta pri tem zadela s svojo kočijo v električni voz s tako močjo, da se je kočija prevrnila, ter sta jo konja z vožencema vlekla dalje. Električni voznik, katerega pri tem krivda nič ne zadene, je voz ustav i 1, voženca in konja, kakor tuđi kočijo pa so resili iz neprijetnega položaja. Pri karambolu se je močno poškodovala kočija, ter se potrgalo jerinenje; neprevidnima vožencema pa se baje ni zgodilo nič posebnoga. Kap zadela. Snoči okrog 11. je zadela kap v Konjuških ulicah Jakopie>vega hlapoa. Ukradene dragocenosti. V Gorici je bilo ukradenih par zlatih uhanov z briljanti, vrednih 20()0 kron, zlata verižiea z obeskom ukrašenim s štirimi dijamanti, vred-na 100 K, zlata ženska žopna ura z dvojnim pokrovom, na katerih sta (izolirana dva angeljčka, vredna 120 kron. Ura ima številko 52740 in mo-liogram M. T., zlata zapestnica, vred-na 80 K in zlata igla, vre-dna 60 K. Pred nakupom se svari! Razne stvari. * Uradnik zblaznel. Koncipist v trgovskem ministrstvu dr. Bonay je naonkrat postal v u radu ves divji. Preje se je v vseh pisarnah predstav-Ijal kot minister ter dajal različno ukaze, V urad je prišla policija, ki je oddala zblaznel ega koncipista v blaznico. * Čuden poklič. V pristanišču v Antverpnu imajo nastavljenega muža, ki se bavi edino z lovljenjem pod-Kan. Podganski lovec je zdaj obolel za znak i kuge. Moža so seveda izolirali. * Zverinski Ijudje. Pri Neumark-tu v Šleziji so našli umorjeno neko 13 let no dekle. De*kle je bilo najprej zadavljeno, na to pa ji je morilec prerezal še vrat. * Ekskralj Manuel gre okrog sveta. Listi poročajo, da je bivši kralj Manuel ponudil republikanski vladi za kraljevo ladjo »Amelia« dva mili-jona frankov. V ponudbi navaja, da hočez ladjo potovati okrog sveta.Vlada je ^klenila, da pred likvidacijo kraljevega premoženja ladje ne proda. * Tt žke obdolžitve. Pri držav- nem pravdništvu v Vel. Varadinu je o vadi I 'pravoslavni pop iz Visjana tanikajšn.jega učitelja, Porumba, da že voč h ' zlorabi svoje šolske učenke. V zadnjem času je baje uganjal gr-dobije v pričo celega razreda. Nekaj dok lio je zbolelo. Ljudstvo je baje tako raztogoteno, da je hotelo učitelja ubiti. Učitelj odločno taji očitano mu dejanje. * Najspretnejša žepna tatica v Evropi. Te dni je bila v Barmenu na Nemškem na tri leta ječe obsojena najglasovitejsa žepna tatica Franči-ška Ehrlich, znana pod imenom > Fradl Schoakele«. * Zeđinjene države anektirajo Panamo. Listi poročajo, da bodo Ze-dinjene države v najkrajšein času anektirale republiko Panamo. Zedi-njene države se širijo neprestano. * Zblaznela dama. V neko 'kavano v Klosterneuburgu je prišla eleg-antno oblečena, izredno lepa dama. Prosila je kavarnarja, naj jo takoj pelje v avdijenco k cesarju. Ka-varnar je telefoniral po policijo. Do-slemu policijskemu nadzorniku se je dama predstavila najprej kot grofica Hoyos, pozneje kot prmcezinja Eszterhaay. PoliciJBkega infipektorja .ie titulirala z nadvaJTodo, ter je de-iala neprestano triže. Odpeijalt *> jo v bolnišnico. ^ i*J*i? *. * VUok prednjem. Pevka Odeta Valery je vzela pri »Novem Budim-peštanskem Orfeju« tisoć kron predujema, na kar je izginila. Isćejo jo po vsi Ograki. * SUtem dr. Hbidhede. Na Dan-skem se je začela pred nekaj Časom \elika propaganda za sistem dr. Hindhedeja. Ta zdravnik uči, da ijudje veliko preveč jedo in pijojo in našel je zlaeti med dijastvom mnogo privržencev. Hindhede uči, da ne srne človek vec kot 20 vinar je v na tian porabiti za svojo hrano. Kadar bo človeški rod navajen take prepro-^te hrane in jo bo užival v tako majhni nieri, el do take po-polnosti. Profesor Faber je te dni v meilicinski družbi v Kodanju [>red-stavil tega mladeniča. Fant je viso-košolec. Zadnji dve leti ni izclal za hrano in pijaco nikoli več kakor 16 do 22 vinarjev ua dan. Pozimi malo več kakor poleti. Hrana, ki jo je užival, je namreč pozi ni i ustvarjala premalo toplote in vsled tega je nadobudni, sele 22 let stari dijak pil čaj. Sicer je pa fant velik, inočan, dasi suh in vedno vesel. ITžival je zadnji dve leti samo mleflto, rastlinsko mast, ka^o, kruh in koren je. Seveda ga zdaj ves Kodanj občudujo in najbolj še zdrav-niki. Ce bi se pri nas dobilo kaj voč ljudi, ki bi hoteli kodanjskepra junaka posnemati, bi draginja mesa hitro odnehala. Kupcevanje z đekleti. Letošuji mednarodni kongTes 7>roti kupčevanju z dekleti -se je vr-8il v Madridu in je bil zaključen ta Jeden. Kongres se je bavil poglavitno z dvema \i)rašanjema: Kako naj državna uprava postopa proti prostituciji, da hi bila kar mogoče manj nevarna človeški družbi, in kaj bi bilo ukroniti, da se zatre kupčeva nje z dokleti. Kar se tiče prostitucije so bili udeležniki kongresa pač edini v tem, da se ne bo dalo nikoli zatreti. Kar stoji svet, so se vedno dobilo ženske, ki so svoje telo prodajale. Temu zlu pa je beda le v najinanjši meri vsrok. Zaradi revščine se ženske le izjemoma udajajo prostituciji. Dosti "*eč jih je, ki se udajo vlačugarstvu, ker nečejo trdo delati, ker mislijo, da bodo kot prostitutke boljo živele, se lepo oblačile in življenje uživale. Dosti jih je tuđi, ki se udajo prostituciji rz nagnenja do zloga, najvoČ pa jih je, ki so bile na zvijačen način zape-ljane v prostitucijo in nimajo več moči, da bi MČele novo življenje. Značilno je, da dobivajo kupčo-valci z dokleti iskano »blago« pogo-stoma od staršev. Zlasti židovski starši na Ruskem, na Poljskom in na Ogrskem oddajajo prav radi svoje hČere v ta nanien. Ti Ijudje stoje še r.a tako nizki stopnji, da v prostituciji ne vidijo nič slabega. V njih očeh je prostitucija sredstvo za pridobivanje denarja, kakor vsak drugi poklič. Tuđi hčere takih seveda zelo revnih rodibin se prav nič ne branijo iti po svetu prodajat svojo ljubezen, ker računa vsaka, da si prisluži sčasoma rekaj denarja in se potem poroci ali začne sama kako kupcijo. Dočim kri-stjanska dekleta, ki so bila zvabljena v prostitucijo, navadno propadejo, je z židovskimi dekleti navadno ravno narobe. Židovske se pac ne dajo go-ljufati, kakor kriistjanke in židovske so denarja pohlepne in štedljive, kri-stjanke pa so zapravljive. Koliko si taka Židovka lahko pridobi to je po-kazal slučaj madame Lowy, ki je bila nekdaj v Ljubljani. Ta ženska je začela kot navadna prostitutka svojo karijero, potem je postala rufijanka. Danes ima več hiš in velja za prav bogato žensko. Največjo pažnjo je kongres v Madridu posvetil kupčevanju z de-Heti. S to kupčijo se pečajo večino-ma Zidje. Njih naloga je, preskrbo-vati v prvi vrsti tolerančnim hišam dekleta, preskrbujejo pa tuđi gostil-ne gotove vrste z »animir-dekleti« in dobivajo članice damskim kapelani, pevskim družbam itd. Ti knpče-valci s človeškim mesom porabljajo vsa mog'oča sredstva, da prevarajo nevedna dekleta. Obetajo jim dobre službe in vsakovrstne udobnosti, da jih speljejo i dom«. Malokatera, ki je bila speljana * doma, se vrne, poštena in zdrava pa menda nobena. Od 1. 1899. je boj zoper kupce-valce z dekleti organiziran in unpe-hi wo prav lepi. Na tisuće doklet je ta organizacija že resila. A zatreti te kupčije vendar še ni bilo mogoče. Pred kratkim snio čitali, da so na Sp. Štajerskem u jeli takoga kupče-valea, ki je hotel odx>eljati kakih 20 deklet. Će se ti kupčevalci v naših krajih upajoročila, namreč pravijo, da se je v zadnjih le-tih posvetilo proKtituciji razineroma jako mno^o slovenskih deklet no lo v Trstu in v Egiptu, nego tuđi na Dunaju, v Gradcu, da, ddbe se colo v Turinu in v Monakovein. Zid, ki so ga na Pragerakem ujeli z 20 dekleti, ima najbrž še kaj pomočnikov, ki so s«* posvetili lovu na slovenska dokle-ta, torej — jH?zor! Za kratek čas. Žena: Daj, daj, kar si na lovu ustrelil, da ti spečem . . . Mož: Saj nisem ljudožercc, da bi to jedel, kar na lovu ustrelim. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto PMtMteMieiL Anton Šare Uolliana, Seleninniva ulica :i. 5. u ngali luflsn ilin (usprnti |I»di poitt) zno Dielili! oenio najcenejši nakup 182 j oprem za neveste. I K 0 I K 0 nOjUolJJo ura sedonjostl: | zlata, srebrno, tala, nlheUnasto lo lekleoa se dobi samo pri H. SOTTHER LjubUnnu, Mestni tu Lttrtna torama ■r v ftvlcL Tunilki milili zmta I K 0 I K 0 I K 0 V. letnifc SlBT. trg. immo ..lerknr v Ljobl jani !• Izdalo t 235 Tnovski koledar za leto 1911. Ute ji trima m uMta Np*n*n pitratai. Ceu 1 K, po poi i 1 K 20 v. DtMva te pri dinitva ii f$ch kajigaruh. I W, leinlk Z lepo prostora priprmToa n delamice ali skladište niL m9wm*fm tiiarta. Poisre se pri hilnem gospodarja Ivasvi K#4#Btaa§ Kol#tfvavaka Velika zalog« 165 domaćih in tovornKMh ftvllev Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno t lastni delavnici. MATEJ OBLAK, Kongresni trg *t. 6. Usojam si viju dno opozoriti, da sem prevzel 9 glavno zastupstvo .Prve \M zivljeoske mmUm, najcenejsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujetn Iculantno |*V* vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbae, hipotekarne, uradniške in menićne kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. , Jrgovsko - ohitna Ma v ljiiiu registrovaaa udruga s oatelenlm (aamstvom Mi prsston: blnlmn ulica si. 7. imnti ibnt Hiti Sprejcaia vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dvtga po 41 j° w; rentni davek plaču je zadruga sama. — Sprejeaa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najraziičnejše načine. — Bavnotam aienf alnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vTednostne papirje, sreCke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrboje vnovčenje menic, nakazni c, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno t udružili pisarni. 10 Urađne irc ml dan topolike od 9. li 12., popiiiie id 3. U 5. Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda*. Jtojtečja, najvarnejša slovenska hranilnica Mestia feraniliica Ijebljaaska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 518 BlillJonOT K, obstoječe vloge nad 38 nsllljenev Kj a rezervni zaklad nad 1 milijon kroi. Vsaka Izfjvfea vloženega denar ja je |0MO|Oil| ker je pri tej hraniloici llkljaftena TSAlUI ipekulaclja * tem denarjem. Vloge se obrestujejo po 4 4 A brez vsakega odbitka. Ima vpeljane domaAe hranilnike m kreditno društvo. Posoja na posestva po 5% obresti in proti odplačilu po najmanj «/2% na leto. Ustanovljena Ufa 1S82. 23 Kmetska posojilnica liDlliao* okolice r«glstrov*n« tadrnga i aeome|eno zaTtio v lasti« zairižiem 9omi ¥ L|nbl|mnl na Dunajski cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K S3,116.1 21-11 upravnega premoženja................ft 20,775.910*59 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 hrmx wtak«fa ••Ibltka r+ntn«ga davka, kate raga plačuja poaojllnlca santa sa vloinlke. Sprejema tađi vlog* na tokoči ratu t z¥exi s čekovnim pro-motoai In Jlh obrestaje od dne vloge do dne dvtga« Stanje hrani Inih vlog nad . ...........K 2 0,0 0 0.000 Fosojuj« na at«aaljlMa po 51 4° u m 11/, nm amortizacijo ali pa po 9* / 0 broa aaaortlaaoljo 1 nm meitic« po 6 . Posojilnica sprejema tadi vsak drugi nićrt glede amortizovanja dolga. OBADU! OIB: vaak dan od 8.—12. in od 3.-4. Iitcd sedelj In prazaikov. Ttleflea M. 195. Poita* kraallaica račva ti. 925.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. Stritarieva ulioa štev. 2. Briporoča promese na = unajske komunalne srećke h K 18* Zrebanje = 2. novembra Glavni dobitek K 300.000. Sprelema Tloge na kafitie« la tek«« rmtaa ter Jih •brastaf« p« ftistik ^L^o ====== Leta 1973. ustanovljena delniska družba ====: Kranjska stavblnska družba v Ljubljani Stavbeno podJetnUtro; pisama ma arfeitoktaro la ataTboaotokaiika dola; tosantro la nlsanfvo i itrojaba obratom sa stavbena In flaa dola; opokanM i ttrojataa •bratom v BoMiak bi aa lita; kaauoloml w Podpećl ta v Opattfl. Telefon štev. 16. PripOPOČa S6 U Stavbena dala VSake Vrate. 163 Telefon atew. ie. ▼sakega Slovenca je, da sklene zaTarovalno pogodbo bodisi za Življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirmjmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavi], ii-polniti ▼ najŠiršem ob-secru. ! „SLAVNA" I vzajemno zavarovalna banka v Pragl ! je največji slovanski zavarovalni zavod v AvstrijL .-. Ogroauđ rnorval toadl ■ 4MU-TfT-— |aa«ilt# 1a papalai waraeit /. I BUlatM a|SLAVIJAtf Ima posebno ugodoc In prikUdn« naOnc sa zavmrovanj« življenja. ■amlra fKV.allFUAlI nospolaga s najcencjšimi ceoDd sa prtskrbljtnj« sa starost, sa shiCsj W" mjBmmmmvMmmr smrti rodiUljev, sa doto otrokon.------------------------------------------- BBOafsl pa8LAVUAM razdeljuje ves čist« dobiček svojim članom. --------------------------—------- IMHImsl aaSIasmlflef A |e rea sliHMhi savarovalnica s vseskozi slovaosko - narodno opravo. Satmka —fiI.atWJatM rnotno podpira narodna društva, orfanisadi« In prtspeva k narodnim aw#a«mam«B ajivnfim w atJam dobrodelnim namtnom. ---------------------------——------------------------- MaaUUa aasUla%YlsIe% strtmi sa Isboljlanjcm In osamosvojitvljo aarodAtga foapodarstva, Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni lastop banke „Savije" v IJnblJaaL Zaplenjenol l,aigiatae la tUk »Neradne tfasrnrsm«.