f r Nijfečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • Za inozemstvo celo leto GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BAB CLAY 6189 NO. 124. — STEV. 124. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, lg79 NEW YORK, MONDAY, MAY 27, 1929. — PONDELJEK. 27. MAJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVIL Z bombami izražajo nezadovoljstvo. TRIJE DINAMITNI NAPADI V KRATIKIH PRESLEDKIH Hrvatje razstrelili most. — Eksplozija je bila baje demonstracija proti obisku, ki ga je baje nameraval vprizoriti kralj Aleksander. — Kralj je vpo-števal svarila generala Zivkoviča. ZAGREB, Jugoslavija, 25. maja. — Včeraj se je završil na Hrvatskem že tretji dinamitni napad v treh tednih. ; Razstreljen je bil železniški most pri. Ledeniku na progi Liš-Zagreb. Kljub oficijelnim pojasnilom so vendar smatrali vse te poskuse kot demonstracije proti obisku kralja Aleksandra na Hrvatskem. Ti napadi značijo, da je diktatorstvo v deželi še skrajno nepriljubljeno. Dne 5. maja se je završila dinamitna eksplozija v bližini gradu Belje, kjer se je nameraval kralj za kratek čas ustaviti. Oficijelno so objavili, da to ni bila eksplozija, pač pa nezgoda v nekem bližnjem kamnolomu. Ker se je pa završila eksplozija na dan 5. maja, ko je bil pravoslavni praznik, ni bilo najbrž nobenega delavca v kamnolomu. Pet dni pozneje je bil dinc*mitiran železniški most na progi med Zagrebom in Brezovico. V Brezovici je grad zagrebškega nadškofa, kjer se je hotel kralj za par dni ustaviti tekom svojega nameravanega obiska Kralj Aleksander je najbrž vpošteval svarila ministrskega predsednika generala Zivkoviča, ki je pred kratkim osebno obiskal Hrvatsko ter trdil, da bi kralj ne bil na Hrvatskem prijazno sprejet. Kralju bi se pa kljub temu izplačalo iti na Hrvatsko, seveda pod strogo stražo, da bi stopil s Hrvati v bližji stik ter jih skušal pomiriti. HENRY FORD SE ZAVZEMA ZA BODOČE SUHAŠKE BLAGRE Henry Ford se je razgovarjal s predsednikom ter . rekel pozneje, da upa, da bo predsednikova komisija lahko predložila načrte za absolutno izve-denje prohibicije — Gradi nov stroj za aeroplane. ZBLIŽANJE MED J APONSKO IN KITAJSKO SKRAJNO KRITIČEN DAN NA PARIŠKI KONFERENCI J J a. —I- WASHINGTON, D. C., 25. maja. Henry Ford je bil včeraj gost v Beli hiši ter je rekel pozneje, da se je pogovarjal s predsednik om glede strogega izvedenja prohibicije. Izrazil je tudi upanje, da bo napravila komisija za vpoštevanje postav priporočila, ki bodo vdejstvila v tej deželi prohibicijo. Mr. Ford je mnenja, da se zavzema dežela v vedno večji meri za strogo izvedenje prohibicije, ne pa za modifikacijo. Rekel je, da je našel vsepovsod, da se zavzemajo ljudje za strogo izvedenje prohibicij-ske postave, če prav je najti še številne dele dežele, kjer so ljudje baje zelo mlačni v tem oziru. Odvetniki za šestletnega Kuga uničilo prebivalstvo dečka. mesta v Iztočni Afriki. PAINTS VILLI-:, Ky., 2(J. maja. Zagovorniki šest let starega Carl Xeton Mafaana, ki je ustrelil kvo- dve leti starejšega tovariša 1 (Veil V a n house ter bil raddtega prod j>ar dnevi si>oznan krivim 11-! l>oja, so izjK>slovali v višjih an-: Ktan-eah ustavno ]>ovelje proti iz- ! vršil vi sodbe, ki je bila i^xet-ena uad njim. Istočasno pa -so naprosili tudi za nov j>roeas. Svoj pred- ! log so utemeljevali s tem, da je bilo ravnanje pri procesu nepostav- j no, ker je temeljilo na uboju iz premis-Ijenosti, mesto da bi se gla- i fiilo, Skoro sleherni prebivalec mesta, ki se nahaja na meji Trans-vaala, je zbolel na tej bolezni. Poročilo pravi udi. da je izbruhnila epidemija malarija v Zulu deželi in da umirajo domačini kakor muhe. Unijonisti so zmagali v Severni Irski. BELFAST, Irska, 24. maja. — ! Izid parlamentarnih volitev v An- i gliji je bil razviden iz odločilnega pomza vsakega liberalnega in več kot petih delavskih kandida-tov. lie ena ženska je bila izvolje-! na, — unijonistka if rs. Warring, i Iz nepopolnih poročil je bilo razvidno, da bodo imeli nnijoni-Rti v dveh, delavski kandidati v esnem okraju večino. Amanulah pobegnil v Indijo. PESAOAR, Indija, 24. maja. Prejšnji afganski kralj Amanulah beži pred vojaki Ilabilidaha, ki se je pred kratkim polastil njegovega prestola. Zanesljiva poročila pravijo, da je Amanulah opustil boj proti njemu. Amanulaha sta spremljala njegova žena in brat, ko je dospel včeraj popoldne v Indijo. I>ospel je povsem nepričakovano, kajti splošno se je domnevalo, da bo pričel novo ofezivo proti svojemu nasprotniku. — Absolutna prohibicija mora prit i, — je rekel. — Postava mora biti strogo izvedena in dežela mora postati popolnoma suha. Sejanji napredek Združenih držav je v glavnem odvisen od prohibicije in razvoj avijatike zahteva strogo trezen narod. — Zakaj avijatike? — so ga vprašali. — Xikdo se noče voziti v aero^ planu s pijanim pilotom ali la-ljo, pri kateri bi obstajala le (najmanjša možnost, da bi pijača povzročila kako nesrečo, — je rekel. — Mi nočemo, da bi letali nad nami aeruplani s pijanimi piloti. Aeroplane pa uporabljajo tudi za v tihotapljen je pijač in vsled toga se suče (kontrola pivskega problema indirektno krog avijatike. Mr. Ford jejgovoril nato o zračnem razvoju ter rekel, da gradi njegova - kompanija svoj la.stni, aesroplanski stroj. Rekel je, da se ne bo Diesel motorja nikdar rabilo kot. primeren avijatiški s-troj. vsaj ne po njegovem mnenju, — Dosti prezgodaj je napovedovati bodočnost. Diesel motorja ali reči, da bi zrevolueijoniral avi-jatiko. Malo je znanega o njiem. razven da je težji in da so operacijski stroški manjši., — je rekel. — Jaz mislim, da je gazolinski stroj idealni stroj za avtomobile. Mogočno je bil razvit ter je čistejši. V vsakem slučaju bomo še naprej rabili gazolinske motorje v itašili karah. Še nadalje bomo tudi razvijali trgovsko avijatiko. vsaj v kolikor nam bo to mogoče. — Mi študiramo vse stroje, vključno novi Diosel motor, vendar pa. razvijamo svojega lastnega. Mr. Ford je zanikal vedno vra-čajočo se trditev, da bo nehal izdelovali avtomobile in da bo posvetil vse svoje ene rž i je avijat.iki. Predno je odšel v Belo hišo. se je Ford ndal svoji Tjubežni do starodavnih predmetov ter je odšel v Ale x and r i jo, Va., da naikupi nekaj stvari za svoj muzej v Dearborn. Mieh. Vstavil se je tam v neki majlini prodajalni in ko si je ogledava! stvari, je rekila Miss Rebecca La-porte, hčerka lastnika prodajalne: — Vi ste Mr. Ford. * Ford je smeje priznal svojo identično^t ter kupil število predmetov. 14. OBLETNICA VSTOPA ITALIJE V SVET. VOJNO 15,000 dijakov je blazno nazdravljalo Mussolini-ju, ko je govoril ob proslavi štirinajste obletnice vstopa Italije v svetovno vojno. Kralj se bo zahvalil Bogu. LOXDOX, Anglija, 26. maja. — Kralj Jurij bo prisostvoval službi h ožji v Westminster opatiji dne 16. junija, da se "zahvala Vsemo- RIM. Italija, 26. maja. — Italija je proslavila štirinajsto obletnico uvojega vstopa v svetovno vojno. Parade, govori ter domoljubne demonstracije so se za vršile po vsej deželi, da se proslavi oni oddaljeni 24. maj, ko je mladina Italije odkorakala prot.i bojnim poljem, odkoder se jih ni več vrnilo na stotine tisoče v. . Proslava jo dosegla svoj višek v Rimu, kjer se jo spojili z proslavo italijanski h vseučilišč, ki so igrala tako važno vlogo pri tem. da je stopila Italija v vojno na strani zaveznikov. * Petnajst tisoč vseučiliških dijakov. ki so zastopali vt>a italijanska vseučilišča, je bilo koncentriranih v Rimu in udeležili so se vsejra programa slovesnosti, ki so dosegle svoj višek v nagovoru Miv^snlinija. Xav.se zgodaj zjutraj so prikorakali dijaki od vseh vetrov mimo groba "nepoznanega vojaka", na katerega so položili venee. Nato so odšli na Piazza del Popolo, kamor so prišli prvi fašist L ko so prišli v Večno mesto na svojem prvem pohodu v Rim. Tam jih je pregledal Signor Tirrato. generalni tajnik fašistovake stranke, nakar so odkorakali v stadij, kjer j ill je nagovoril Mussolini. Navzočnost Mussolinija je vzbudila, kot ponavadi, velikansko navdušenje ter oduševljenje. Mussolini je seveda poveličeval dija-ike kot "bodoče voditelje ter branilce itajanskega naroda. Slavnofsti so se končale z nogometno tekmo med italijanskimi in čehotslovaškimi dijaki. Italijani so seveda zmagali ter porazili svoje nasprotnike. gočnemu Bogu za okrevanje", je bilo oficijelno objavljeno včeraj. V obvestilu se glasi: — Njegovo Veličanstvo upa. da se mu 'bo narod pridružil v tem dejanju. Poslanik bo odšel v kratkem v Nanking z dvema vencema ter novimi po-verilnimi listinami. — J a pc nska dvomi o enotnosti Kitajske. — Politiko Še vedno vodijo na Kitajskem kot nekako državljansko vojno. TOKIO. Japonska, 26. maja. _ Kenkiči Jošrzava. poslanik na Kitajskem, bo odpotoval v par dneh v Nanking, ter nesel s seboj dva srebrna venca za grob dr. Sun Jatsena. Imel bo tudi nove pove-rilne listine, katere bo predložil predsedniku Čang Kaj-.Šeku v posebni arvdyenci. Ker so japonske bojne ladje že s streli pozdravile «acijo»na listič no vlado, bo posel avdijenee taik, da bo priznana po obliki in bistvu nova kitajska vlada. Analiza kitajskega vojaškega položaja, ki bo izšia v nekem japonskem listu, bo izražala splošni skepticizem na Japonskem jrle-de preporoda K i tajske ter povdarja-la, razliko med japonskim i zažiranjem ter onim, 'ki splošno prevladuje v inozemstvu. Avtor tega članka, dr. Vašio, je izkušen politični ^»isateHj, ki ve vse. kar ve Japonska jrlede Ivitaj->k<-. On trdi. da bi konflikt, med Jvej-Sekom ter Fengom. če bi se razvil v resnično vojno, več škodoval Kitajski kot deset ilct mirti, kajti obe strani sta dobro pripravljeni in vsled tega bi bila kampanja dolga. Pisec je izjatvil, da ne bo v tekočem letu nikakih bolj resnih bojev kot v preteklem, kajti žavljanska vojna je kitajska oblika jH>litike in sedanje manevrira-nje je mogoče primerjati v, volilnim bojem m-ed dvema nasprotnima strankama. *-ang Kaj-Sek Skuša dobiti rra svojo stran Mukden ter mohame-danske voditelje, ki imajo za seboj velike sile. Armadi nacionalističnih generalov Jen Sišaria t^r Tangšena lahko napadeta Kaj-Še-ka ali Feng a in da se upliva na oba. s t* vrše sedanji manevri. Njih edina skrb je, da stojita .na stran: zmagorvatlca in odločila se bosta kouečno. ko bosta spoznala, kam -se nagiba zmaga. Po mnenju opazovalca zmanjšuje vsaki dan zavlačevanja prilike Kaj-Šeika in njegova obljuba. da se bo umaknil, je baje le varnostna odredba, vsled katere bo zmožen umakniti se ob pre vem znaku izjalovi jen ja, z zadostnim ugledom, da lahko v prizori j>ozne-je nadaljni napor. Dr. Vašio pravi v svojem zaključku. da ne more nasilna uni-fikacnja nikdar uspeti na Kitajskem. Celo če bo Kaj-Sek zmagal v sedanjem boju, bo enostavno nadaljeval zlokobni krog. v katerem .se vonli politične boje z državljanskimi vojnami. Dr. Schacht se mora odločiti, če je sporazum z za» vezniki sploh mogoč. — Točke, glede katerih vlada nesoglasje. — Zastcpnik Nemčije s* pogaja z zavezniki že petnajst tednov, pa kljub temu niso mogli dosedaj doseči še ničesar konkretnega PARIZ, Francija, 26. maja. — Dr. Hjalmar Schacht, voditelj nemške delegacije na konferenci iz vedenev za reparacije, ki zborujejo tukaj, mora sedaj rešiti najbolj odgovorno nalogo svojega življenja. Od njegove odločitve bo odvisno, če bo Nem-t ja v prihodnjih par desetletjih dobila nazaj svojo gospodarsko višino kot jo je zavzemala v časih pred vojno. Green bo obiskal West Point. WEST POINT, New York. 26. maja. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green in njegov eksekittivni svet si bo o gledal tukajšnjo kadetnico na j>o vabilo gener. majorja WilLiama S mi t ha. Prvič v zgodovini so zastopni ki ikake delavske organizacije oficijelno obiskali to akademijo. Delavski voditelji bodo inšjH-cirali razrede, stanovanja kade tov in druge prostore. Prisostvovali bodo vežbam ter nato pregledali ves kadetski zbor. Lindbergh bo kmalu SAX ANTONIO. Texas. 26. maja. — Poslanik Morrow je dospel včeraj semkaj in kot. je namignil, se bo njegova hčerka v teku naslednjih dni poročila s polkovnikom Lindberghom. Takoj nato j* odpotoval naprej. Vsled velikosti naloge je povsem razumljiva previdnost, s katero je nastopal dr. Schacht že tekom petnajstih tednov, ko se je pogajal z izvedenci zavezniških naro-lov. Odločilni odgovor bo oddal naj->rž v jxmdeljek. Sporne točke, glede katerih *o ;e vršila vsa pogajanja tekom :adnjih treh dni, so naslednje: zahteva Belgijcev, naj Nemčija ,-novči jKipirnati denar, (katerega e spravila v promet tekom vojne lielgiji. Ta denar naj se vnovči 37-letnih plačilih po 25,000,000 nank: odklonitev zahteva, naj se Nem-•iji dovoli v slučaju finančne po-rebe. da preneha dve leti plačevati reparacije; zahteva Nemcev, naj prispeva-zakonski moz-i^ <3ržaw, ki so prej pripadale Avstro-ogrski monarhiji, Kvoj delež k vojnim dolgovom, kot. odškodnino za zemljišča, ki so pripadala tem državam m predxtav-jajo baje vrednost dveh milijard imeriškrh dolarjev. Mala deklica umorjena. Marion Tailey ima sedaj svojo farmo. Verski fanatiki v Mehiki poraženi. MEXICO CITY, Mehika, 26. maja. — Vojaki generala Saturna Cedilia so porazili verske fanatike v dve uri traj'ajoči bitki v državi Jalisco. Petdeset fanatikov je obležalo ma bojišču. --KANSAS CITY, Kansas. FORT ISRA<;0. Ca!.. 26. maja. maja. — Marion Tailey. ki j.' Policijske oblasti iščejo morilca preje pripadala Metropolitan ope-šest let. stare Terezije Johnson,; ri v New Yopfcii. ima Kedaj svoj koje trnj>lo .so našli včeraj v bi i- dom. dvanajst milj severno fc 1 žini samotne deželne eeste, več Colby, Kansas ter obstaja i i. far-mrlj od tukaj. Otrok je izginil na ' me, ki obsega 640 akrov. N"a tej poti proti domu \z šole ter je bil farmi si bo dala postaviti moder-o"ivklno brutalno napaden ter no b:šo, hlire ter vsf», kar spa-nato zadavljen. da k farmi. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. t Jugoslavijo 600 .... .... $ 9.30 Lir 100 1,000 ____ «4 200 2,500 .... ---- $ 45.75 M 300 5,000 .... ____$ 90.50 U 500 10,000 ____ ---- $180.00 M 1000 ▼ Italijo I 8.79 111.50 $16.80 $27.40 $54.2» 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nosim zvezam v staram kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaAa sedaj za izplačila do $30. — 60c; ca $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za irplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljio pogoje. Pri velikih naka-cilih priporočamo, da se poprej i nam rporaxumete glede načina nakaail«. IZPLAČILA PO PO&T! eo REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLS LETTER PRISTOJBINO 75e. 3AKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, NEW JOBIL N. X, Ttltphons: Bartlof 0390 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY J GIiAfi-**AflOI>A,rg7, MAJA 1929 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Jtraak Sekmr, Prssideni Loui» Bencdik, Trwurar PUoe of boBineaa of the corporation and addresses of above officers: 13 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. X. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sunday* and Holiday t. Em celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_______$6.00 %a pol leta_________$3-00 Em Setrt leta__ __$1,50 Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta_____________$3.50 Za inosemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta_________%3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan ieveentfi nedelj tn praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivaliKe naznani, da hitreje najdemo naalovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. ? Telephone: Ba relay 6189. HOOVER IN PROHIBICIJA Predsednik Hoover je imenoval pred kratkim posebno komisijo, koje namen je preštudirati vzroke zločinskega vala, ki se je v zadnjih letih strahovito razširil po vsej deželi. In ko bi komisija enkrat dognala vzroke, naj bi priporočila, kako naj bi se jih odstranilo. Ta llooverjev korak je zelo pohvalilo časopisje, po-sebuo republikansko. Ilooverja hvalijo, češ, da ni v komisijo imenoval nobenega fanatičnega prohibieijonista in nobenega zagrizenega mokrača. . Nehote pa mora vsakdo priznati, da tvorijo v tem komiteju veliko večino suliači ter da Hoover pri izbiranju članov ni bil prav posebno nepristranski. Predvsem mu je šlo zato, da si zagotovi večino, na katero se lahko zanese ter je le zastran lepšega dodal par mokračev. Predvsem je pa treba poudariti, da se funkcije komisije ne nehajo pri vprašanju "mokro" in "suho". Komisija naj temeljito preišče vse pravosodje Združenih držav. Določi naj, kako naj se izvajajo obstoječe postave in ustavne določbe. Nadalje naj preišče metode, ki se jih poslužujejo pri izvajanju postav ter naj končno stavi predloge za potrebne reforme. J Komisija mora torej rešiti celo vrsto važnih nalog, ki se tičejo našega političnega, gospodarskega in soeijal-liega življenja ter so za to življenje odločilnega pomena. Vsledtega je dosti več ležeče na tem, če so člani komisije napredni ali nazadnjaški, kakor pa, če so proliibi-eijonisti ali ne. Naj bo vprašanje glede prohibicije še tako važno, najvažnejše pa ni, že vsaj zaenkrat še ne. Ako promatramo imena mož, ki so člani tega odbora, moramo nehote priznati, da ni med njimi niti enega na-prednjaka. ampak da so to ljudje, ki niso v nikakem razmerju ^ sedanjim časom in s sedanjimi problemi. Iloo ver jeva komisija je nazadnjaška in zato ne smemo upati od nje nobenih posebnih dobrot. Takoj, ko se bo oficijelno sestala, se bo razkrojila v posebne pododbore, katerim bo določen poseben delokrog. Eden teh odborov se bo bavil izključno le z vprašanjem prohibicije. S kakimi težavami bo imel ta odbor opravka, je raz. vidno iz not, ki so bile pred kratkim izmenjane med vlade Združenih držav in Kanado. Washington je že večkrat naprosil Kanado, naj zaustavi dovoz žganja v Združene države. Ker čarovnik, ki bi bil kaj takega zmožen, dosedaj še ni bil rojen, je Kanada ljubeznjivo odgovorila, da stori v tem pogledu vse, kar more in da več nikakor ne more storiti. i ■ Dejstvo pa je, da postaja izvoz žganja v Združene države vsako leto večji. Izza leta 1926 se je povečal izvoz za celih petdeset odstotko\. Po uradnih cenitvah je prišlo lani iz Kanade v Združene države za osemnajst milijoov dolarjev opojnih pijač. Agentje so konfiseirali komaj pet odstotkov vtiho-tapljenega žganja. To dokazuje, da je problem skrajno resen, ter bodo morali člani Hooverjeve komisije pošteuo pljuniti v roke, če bodo hoteli kaj doseči. Zanimivosti iz Jugoslavije. P O Z O K! Vsem onim, ki so me vprašali, k*daj se podam na obisk v domovino, na&oanjam, da odpotujem dne 25. jnaija. s parnikom "Paris", ki jf Ust ¥Vaji©OBke dražbe ter je »um po svoji •iib'vnu jwetreibi. Kdor se ho?e priglasiti, naj se priglasi pravočasno, da nas bo več ter da bo potovanje čimbolj prijetno. Ladtiff Besadik, 82 Cortlandt St., Ifew York City. Tragedija brezposelnega delavca. 9. maja si je končal življenje 3o4etni brezposelni sluga Ivan tftanešič iz Zagreba. Stanešič jt šel ponoči v Tuškanee, sedel je na klop in izpil istrup. Odpeljali so ga v zelo težkem stanju v bolnico. Naše! ga je stražnik, ki je takoj jmklical rešilno postajo. Stanešič je bil zaposlen kot sluga, toda imel je smolo. Podjetja, pri katerih je bil irslužben. so {>o vrsti propadla in s tem je izgubil službo. Naposled je otvoril skromno trgovino, ki pa ni uspevala. POslal je ženo in otroka v Pregrad k staršem, sam je iskal službo v Zagrebu. Ko mu je pošel denar, se ga je lotil obup. Šel je v Tuškanee ter izpil strup. V njegovem žepu so našli mali oglas da išče službo, ki ga pa ni oddal. Angleško taborišče pri Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da je dobil magistrat dopis angleškega Camping naj mu sporoči, če je v bližini Sarajeva kak pripraven prostor za večje taborišče. Klub namerava prirediti v jug. državo izlet, ki bi se ga udeležilo več sto •'lanov. Najraje bi se taborili v okolici Sarajeva, 'ker jim je to mesto zaradi svoje romantičnosti najbolj všeč. Mesto je odgovorilo, da je prostora za taborišče pri Sarajevu dovolj in je povabilo gode oficijelno. t Prebrisani morilec. Morilec Bajzek je poskusil izvršiti po obsodbi v ječi samomor. >bsojen je bil na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri zverinskem imoru 9-letnega f.ina postajena-•elnika v Vukovaru. Po obsodbi ''i je v ječi zabodel dolgo iglo v >rsa. Hoteli so ga rentgenizirati. Njegovo stanje se je pa med tem zboljšalo. Bajzek se je osvestil in ;.e hodi in govori. Zdi se, da je ho-el zdravnike samo preslepiti. Za->odel si je iglo tako previdno v >rsa, 'da si ni ranil srea in si za-lal rano, ki ni nevarno. Dolgo iglo e dobil, kakor je ugotovila pre-skava, od jetničarke, neke Katice, ki je rabila iglo za šivanje ••reč. Imel je pri sebi tudi oster lož, ki so mu ga pa pazniki vzeli, »reden je stopil v ječo. Zdi se. da ie morilec hotel priti v bolnico, ->d koder bi lažje pobegnil. ?Tistolovščine slovenskega dekleta S it ska policija je te dni aretirala dve izgubljenki. To sta Slovenka Marija Koprivšek iz Vrhnika ter *neka Marija Jokič rz Dal-maeije. Deklini sta se željni pustolovščin. vkrcali na Sušaku na parnrk in se skrivali v kabinah mornarjev, s katerimi >ta imeli ljubavno razmerje. Splitska poli-cija ju je izročila pristojnim oblastim. Samomor dveh Slovencev v Osi-jeku. 2. maja je v Osi je k u izvršHa samomor 26-letna služkinja Irena TCračevnik ,iz Slovenije. Izpila je večjo količino raztopljene sode. V bolnico -so jo pripeljali v težkem stanju; izjavila je, da si je hotela končati bedno življenje, ker jo je zaročenec povabil v Osijek. potem jo je pa zapustil. — Samomor je isti dan izvršil v Ošijeku 22-letni trgovski potnik iz Ljubljane Fran Ahčan. Izpil je na klopi v parku večjo ko-lič ino lizola. Netsrečnega mladeniča so odpeljali v težkem stanju v bolnico. Med prevozom v bolnico je pa umrl. Pri njem so našli po-iriovilno pismo, ki pa ni bilo čitljivo, ker ga je najbrž napisal potem ko je izpil strup. Zaročenko je umoril. . maja se je vršila pred sodiščem v Ogulinu razprava proti Antonu Hrastini, ki je umoril na Su-šaku svojo zaročenko. Hrast in a je bil zaročen z neko Sofijo Ferrari* Nekaj dni pred poroko mu je pa zaročenka izjavila, da ga ne more vzeti za moža. ker ga ne ljubi. Hrast-in je ponoči vdrl v za-roeenkino sobo ter jo trpečo v postelji wsttreliL Sodišče ga je obsodilo na 12 let težke ječe. Žrtev smrkavosti v Senti. V Senti in okoli >e je pojavila icvarna epidemija smrkavosti, ki e doslej zahtevala življenje treh judi. Te dni je umrl na tej strasti bolezni 19-letni Desiderij Laslo. 'istil je konje, ki so oboleli na mrkavosti in je bolezen nalezel. *o njegovi smrti je dobil isto služ- 10 njegov brat, 'ki je kmalu obo-el in tudi podlegel strašni bolez-ii. V Ivevi, kjer se je epidemija :ačela širiti, so ukrenili vse ]K>-rebno. da jo zatro. Seljake so vse »reiskali in jih cepili. Okoli 25 se-jakov je moralo takoj v bolnico • Sento. Več vasi je zdravstvena •blast popolnoma izolirala. Orož-iLštvo je postreiilo 25 konj. vse irašiče in parutnino. Komisija je tgotovila, da je prebivalstvo jed- 0 perutnino, ki je obolela na smr-:avosti. Bolezen so prinesli ciga- 11 iz Južne Srbije v Sento. V Sen- 1 ti o na sejmu prodali konja, ki je >bolei na smrkavosti. Senta je poginoma izolirana od okoliških asi. Kmetje smejo v mesto z vo- '.ovi brez živalske priprege. Tuli vsi sejmi so prepovedani. Nesreča z avtom Rade Pašiča. Pri vasi Smrtiču pri Novi Gra-liški se je pripetila težka avtomobilska nesreča, pri kateri sta se ežko poškodovala šofer in neki vojaJk. Kade Pašič se mudi v Zagrebu. 4. maja je brzojavil po svoj ivto v Beograd, 'da bi se iz Zagreba peljal v Dalmacijo. Šofer Dra-TOtin Miličevič se je odpeljal iz Beograda. ter vzel seboj tudi vojaka Andrijo Samardžijo. ki služi pri upravi dvora v Beogradu. Med potjo se je pa pri vasi Srnr-toču pripetila nesreča. Na ostrem ovinku se je avto prevrnil ter ]>o-kopa>l pod seboj šoferja in vojaka. Oba sta dobila težke poškodbe. Popolnoma razbit avto so z vozom odpeljali v (Novo (Jraui-ško. Ponesrečenca imata težke notranje poškodbe in je njuno življenje v nevarnosti. Strašen zločin matere. Iz Splita }>oročajo, da je bil v vasi Lečevici izvršen strašen /.ločin. Vdova Markič je s svojim ljubčkom zastrupila svojega sedemletnega sina Ivana. Ivan je pred dnevi nenadoma umri. Dan preje je bil še zdrav ko riba. Vaš-čani so dvomili, da je umrl naravne smrti ter so vdovo ovadili o-rožnikom. Ti so uvedli preiskavo ter za-slišali Ivanove šolske tovariše. ki -so povedali, da je vdova in ljubček D ti jo Markič tla! Ivanu neke strujH'iie pilule. Detektiv poneveril pol milijona. Policijski uradnik Žarko Kadu-lovič, uslužbenfpri policijskem u-radu vracarskega okraja v Beogradu, je ukradel iz blagajne na policiji pol milijona dinarjev in pobegnil. Pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki je zaprosil in dobil 7-dnevni dopust. Predno je odšel na dopust, je odprl blagajno in ukradel denar. Ker je bila Velika noč in je imel sedemdnevni dopust, je imel dovolj časa za beg. Od ukradenega denarja je pripadalo 420.000 dinarjev konkurzni masi Svetolika Saviča. dočim je ostanek izvršil iz raznih ta'ks .itd. Blagajna se je moigla odpreti z dvema ključema, od ka-tt rili je imel enega Radulovič, dočim je bil drugi v varstvu nekega drugega uradnika. Domneva se, da si je Radulovič pustil napraviti, zase odpirač aLi pa, da je pozva1 kakega ključavničarja. da mu je odprl blagajno. Radulovič je bržkone pobegnil preko meje. Za niim je izdana tiralica. Umor j en ec na cesti. Iz Osijeka poročajo, da so našli na c 'Sti med Opatovcem in So-tinom truplo nekega neznanega moškega. Komisija je ugotovila, da je nekdo neznanca zabodel z dolgim in ostrim nožem v shree. Umorjenec je star približno 30 let in po po&lieu najbrž delavec. Njegove idenititete ni bilo mogoče i>gotoviti. Orožniki preiskujejo zagoneten itmor neznanca. Krvava zakonska tragedija. Sarajevska policija je aretirala brivca Pašo Zildžiča. Povod aretaciji je bila krvava zakonska tragedija, ki se je odigrala pred are-1-aeijo. Paša je živel zadnje čase zelo razkošno. Ponočeval je neprestano in zahajal v beznice. Vse ženine prošnje niso pomagale. Nekega dne je vzel ženino ogrlico ter jo prodal, da je mogel piti in ponočevati. V soboto 4. maja je žena prišla v brivnico po moža. Paša je stopil še v bližnjo gostilno ter izpil nekaj kozaz-čko žganja. Med potjo sta se zakonska začela prepirati. Žena je brivcu očitala zapravljivost. Doma je bil prepir vedno hujši. Med pogovorom je brivec pograbil nož in napadel ženo. Prerezal ji je vrat. Poškodba k sreči ni bila smrtna. Po tem dejanju je mož odše-l v gostilno. Sostanovalci so poklicali rešilni voz. ki je ranjeno ženo od-pdljal v bolnico. Zildžiča so ta'koj aretirali in izročiH sodišču. Usodna pomota. 5. maja ponoči so poklicali rešilno postajo v Zagrebu v neko hišo v Koturaški ulici. Tu so našli na postelji t ežko ranjenega moškega, ki je izjavil, da se piše -Joisip Stenko. 30 let star. po po-l klicu tesar. Ko je šel domov, je I hotel i>o bližnjici čez novi sejm-skd prostor. Opazil ga je pa nočni čuva i. ki je mislil, da ima opravka s tatom. Med obema je prišlo do krat»kega objasnjevanja. Čuvaj, misleč da ima pred seboj nevarnega zločinca, je udaril tesarja s palico po glavi. Stenko se je zgrufdil na tla nezavesten. Ko se je proti jutru osvestil, je imel še toliko moči. da je šel domov ter legel v posteljo. Od tu so ga odpeljali v težkem stanju v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ima prebito lobanjo. Sleparije ruskega emigranta. Iz 'Novega Sada poročajo, da je ruski emigrant Mihajlo Vorov-Ijev ki stanuje z družino stalno v Somboru vložil v Poštno hranilnico A' Sarajevu. Subotici in Velikem Bečkereku po 1(K) Din. Na doslej ne|x>jahiijen ali vsekakor kleparski način je prebrisani Rus povečal to svoto za ffOOO Din. Vo-rovljev je na svojem kolesu prevozil 12 okoliških va-si ^ pošto ter dvignil na vsaki po 1000 Din. Neka pošta pa je prišla slepariji na sled ter obvestila pošto v Novem Sadu. ki je }>oslala okrožnice na vse pošte v okolici. Tako -o na pošti v Bogovljevi vzeli sleparju legitimacijo Ter ira aretirali. Pri sleparju so našli tri vložne knjižice in nič denarja. Rirs je izjavil. du je 7000 Din izgubil, ostalo pa je poslal družini v Sombor. NOVICE IZ SLOVENIJE Na italijanski gori Monte Ge-neroso >e neprestano nahajajo trije inženirji, kateri se bavijo z načrtom. kako bi bilo mogoče elektriko bliska porabiti za uporabo na zemlji. Smrtna nesreča motorciklista. Na Muti pri Dravogradu se je pripetila nesreča, ki je zahtevala smrt mladega motorciklista. Komaj 2*i let stari, mladoporočeni sin Davorin Sehober se je z motornim kolesom zalet'-I s tako rdlo v neko drevo, da je obležal takoj nezavesten na tleli. Imel je težke poškodbe na glavi in si je pri padcu zlomil tudi več udov. Rešilni avto iz Maribora je sicer kmalu po Obvestilu prihitel na kraj nesreče. in naložil ranjenca za prevoz v bolnico, toda Sehober je ž« medpotoma izdihnil. Smrt ugledne slovenske žene. Dne 25. aprila so pokopali na Opčinah pri Tr>tu Marijo vdovo Drašček, posestnico in trgovko, do bro znano po tržaški okolici in enako v tržaškem mestu. Poko.i-nica, ki je doživela starost 75 let. je bila zavedena slovenska žena, ki je storila mnogo dobrega v dolgem svojem življenju. Njen pokojni mož Edvard je bil vrl narodnjak in zvesta opora v tsloven-i ski borbi mu je bila žena Marija. Spoštovali so jo vsi. ki so jo i poznali. Smrtna kosa. V Zgornjih Gameljnah je ]>o dolgi bolezni v visoki starosti preminula splošno spoštovana Fani Ivnafličeva. — 'Na praznik Vnebohoda jt umrla v Celju Katarina Ivoeelije-va. soproga poštnega poduradni-ka v pokoju, v starosti 63 let. — V Ljubljani je preminula \ starosti 71 let Marija Završano-va, zasebnica. — Po dolgi mučni bolezni je umrl v Ljubljani Fran Kalina, dolgoletni zaslužni član orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani. — V Ljubljani je preminula v visoki starosti 89 let Elizabeta Pe-klenkova. — Po dolgi mučni bolezni ji umrl v Ljubljani Viktor Lonček, uradnik pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Slovenj-gradcu. KJE JE FRANK BHNČAN. ^ -ma iz Rakeka, št v. 121, 'J' go-slavija. Leta 1910 je br il v Clevelandu. Ohio, |>otem Pitts-burgjiu. Pa. Od tedaj, v smo več siišali o njem. Ker njegova mati pred kratkin umrla, ter zapustila gotova emljišča. katera imamo za rediti med >e-boj potom t-uk jšnjega sodišča. Vsletl trga ^ judno naprošam ta mošnje ro ike in rojakinje, č' kdo ve kr o njem, unj mi blagovoli- > uročiti, zakar bom ze lo hvali zna, ako pa sam čita ta o da naložijo svoje prihranke pri nas po fz*?« obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi Vlogami tudi iz starega kraja poljubno tn brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to. da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW \OKK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pred vkrcanjem na parnik. Sakser State Bank Živela je še>tnosobljeiia za zakonski stan. Slutila je sicer zakonsko življenje, pravega pojina pa ni imela o njeni. eita nekoč o;_rla->: Ivraisna knjiga: "Kaj mora vedeti dukle pred porokof Xemudoma je naroeila knjigo, misleč, tla ho lahko tem potom prišla "zakonskim skrivnostim iu» rj mrliču našli tlol^ .irvav nož. je bilo jasno, tla se je sil m ustrelil. "Zahučale so orgije in luči bo ■se zasvetile v vm-ih uvojem blesku. X-ovoro jenee, katerega >o imeli .-vrst;::, ni š,* nikdar prej videl tu-k'ega sijaja ..." "Soprhajoč je drvi! \lak v daljavo. Diplomat st. je sklonil »kozi okno ter zapazil drugega osla . . "Polti pričakovanja je dospel slikar vrh griča, (»zrl t-<- proti zapadli in vzkliknil ves mzočaran: — Xič iK»sebnega, na«' |»os»'bne--a. - - doi'hn je ^olnce zahajalo na vz' jtlu. "S trindvujsetimi leti -»e j<* {>o-^nasl za vsako žensko, s >tirindvaj-setimi pa kroglo v glavo". "Moderna umetnost je ve>lno moderna, pa je le mlkokda.i u-umetnoKt". Zdravnik je rekel bolniku: — Preljubi mož. vaša bolezen je jako resna. — Kamen imate v mehurju, apno v žilali in a[>n>-!iee v želoden. — Xo. bom pa zidarstva loll. — je odvrnil bolnik. * V našem m**-.tu eno im» i velikega modrijana. k Iiiti rekli, in Žebek je iiekf>-'- takole modro val : — C*e ima človek par čevljev, pa eiH-ga izgubi hi ima \>eoe/;ija. Poezija je plačana tLrnetnosl ri-nanja besed. — V>e .drugo je cenena |K>ezija. * — Moj Bog, moj liog, kako kri-re noge imaš. Pr«-šič zi lahko tekel skozi. — 'Kar teci. kar teci! * Farmar, ki ni bil na porsebno dobrem glasu, je dal zavarovati svojo hi-šo za desettirsoe dolarjev. i>el je k županu ter ga vprašal: — Koliko bi torej dobil, če bi irocoj moje ]>osestvo zgorelo. Župan stopi k omari, vzame iz nje debelo knjigo. li>-ta nekaj časa po nji. potem pa pravi: — Od i>et do deset let. * Prodajalec je delal velikanske dobičke; Prodajal je namreč sred-sitvo proti trtui ušl Čaisopisje ga je začelo napadati. Tn nekemu listu je poslal sledeči popravek: — Tempotoin pošteno izjavljam, da trtna uš -ni moja molzna krava. GLAS NARODA, 27. MA.JA 1929 Razstava v Barceloni. A*. W. A KAM IS: PRI ZDRAVNIKU V nnbito (»olni čakalnici idrav- — Katera je bila prva t ti 7 riika-internista -sta navezali dve Začeli .-.ta i>i dajati prednost, lepo rojeni dami priložnostno po- .slednjič je ena vstopila, druga je znanstvo. Živahno »»ta kramljali pa ostala sama. Toda takoj je de-in si tako krajšali čakanje. Jjala neslednjemti bolniku, da mu — Torej bte vi v prvič tu? Ta odstopi mesto, češ, da se ji nika-zdravnik je l»aje zelo dober. Zato mor ne mudi »eni prišla k njemu. Drugi mi ni-s<> mopli pomagati. — S<» nikoli nisem bila pri njem. Toda hčerka našega hišnika pa tako hvali, da se .sklenila Lska-ti pri njem pomoči. IV je pomagal nji, zakaj bi ne mogel meni? — Kaj vam pa je, če smem vpra šat i ? —• Spati ne morem, draga sro-spa. Po večerji ležem, pa se vam obračam v postelji sem in tja, da je groza. Ura odbije polnoči, pa fe ne morem zatisniti oči. To s° ponavlja noč za nočjo. — filej no, glej! Tudi jaz ne morem spati. Kaj pa — ne bode vas nikoli? — Pa še kako me bodo! To je pa res čudno. Obe imava enako bolezen. — Kadar me prime, mislim, da mi bije zadnja ura, — In nobena jed mi ne tekne. To se pravi, tisto, kar bi mi teknilo, je predrago, vse drugo mi pa ne diši. — Vidite, tudi z menoj je tako. Je pač križ, če se človek rodi z napako, da ima želodec, ki ne har-monira z žepom. — Da. res je. A zjutraj, ko vsta-nem, mi šumi po glavi in včesi mi j srce tako bije, da vam ne morem j povedati. A vam ne bije? — Pa še kako! Ze vidim, da t-mava eruiko bolezen. — To bo zanimivo, kai nama poreče zdravnik. Ta čas je stopil iz ordinaeijske sobe bolnik in sobarica se j" obrnila na naši znanki: C'ez četrt ure se je prva dama PUSTOLOVŠČINA RUSKEGA EMIGRANTA vrnila in druga jo je sprejela z vprašanjem : — No. kaj je dejal zdravnik? — Hm.... skoro nič. Meso mi je prepovedal je.sti, posebno zvečer Dejal je. da se moram čim več gibati in piti vodo Vichy. To je vse. — A koliko ste mu plačali ? — Dvajset cekinov je računal. — Kaj pravite! To je mnogo. Pojdite torej. Zdravila se bom kakor vi in upam, da poj de tudi brez zdravnika. Predrag mi je ta vaš doktor. O, jej!.... TRIKI PARIŠKIH KOKAI-NISTOV V nekem kabaretu na Montmarin v Parizu *e jo odigral te dni zanimiv prizor, ki priča, kako premeteni so prodajalci kokaina in morfija. Med poMi se je smukal poleg drugih prodajalcev tudi mož s polnim kflHem doprsnih kipov raznih slavnih Francozov. Občinstvo ki|M)v ni občudovalo, ker niso bili nič posebnega, pač pa se je čudilo izredno visokim cenam. — Prodajalec s«- je sukal samo okrog nekaterih miz, ki mu jih je označil vratar kabareta. Govoril je tiho, vendar so g« p« gostje pri sosednih mizah slišali. Za Molierov kip je zahteval 500 frankov, za Napoleonovega pa celo 1 JO. Gostje so segali po denarnicah in kupovali kipe. Kar se je oglasil močno vinjen Američan, ki je hotel kupiti Napoleonov kip, toda prodajalec se zanj ni zmenil. Končno je Američan vstal in se pre-majal k mizi, na kateri so stali kipi. Prevrniy je Napoleonov kip. ki se je razbil. Iz kipa se je vsul bel prašek. Američan je (»oslinil prst, pokusil prašek in je zase petal : kokain. Potem je razbil Molierov kip in naše! v njem morfij. Na videz pijani Američan se je takoj streznil. Potegnil je iz žepa piščalko in zapiskal. V kabaret so takoj navalili redarji in detektivi, ki so čakali zunaj na znamenje. Izkazalo se je. da je dozdevni Američan detektiv, ki je že davno vedel, da prodajajo v kabaretu kokain in morfij, pa ni mogel priti prodajalcem do živega. IŠČE 8E DRVARJE za kemikalna drva, dober lee, fine kpropOj trajno delo. — Tony Mohar, Jo« Qabox, Prank Seglin, John Yanfle, Lewis Son, Pesna. (6* 9,13,17,£0,24*27) .. V Iiadnu pri Dunaju se je odigrala te dni ljubavna pustolovščina. katere junaka sta ruski emigrant Jan Ivasarinov in soproga nekega badenskega zdravnika, ki je filmska igralka. Med filmsko i-gralko i" Kasarinovim, ki stanuje v i.sti hiši, se je razvila pred me-seci ljnbavno razmerje z romantičnem k mcern. Nekega dne je poslala žena pod pretvezo svojega mož z doma in njegovo odsotnost je porabila, da je pobrala svoje stvari in izginila. Možu je pustila pismo, v katerem pravi, da je odpotovala k svoji bolni sestri na Dunaj in da se zveč r vrne. Toda mož jo je zaman čakal. Ko je zvedel, da je tudi Kasarinov izginil, je prijavij zadevo policiji. Policija je čez nekaj dni Kasarinova a-retirala in sicer v Badnu, kjer se je skrival, hoteč odpeljati nezvesto ženo v Pariz. Zdravnikova žena ga je čakala v Solnogradu. o 1 koder je pisala in izdala svoje skrivališče. Zanimivo je. da je Kasarinov star že G4 let. Kljub šestim križem se je zapletel v ljubavno razmerje in je hotej zdravnikovo ženo u-grabiti. Kasarinov je sploh zelo podjeten mož in rad se je smukal j okrog mladih dam. Pripovedoval, je. da je sorodnik bivše carske rod-j bine in da se mu obeta ogromna dedščina. Zdaj se zanimajo za njegovo preteklost policijski organi. IZ ESPERANTSKEGA SVETA V švedskem mestu G avle se je vršilo letos devet esperantskih te- ajev. Poučeval je znani propagator esperanta Audreo (V iz Rn-munije. ki ]>otuje po Evropi in širi esperanto. — Kitajski espe-rantsti nameravajo ustanoviti državni esperantski zavod v Nan-kingu. — Nemški esperantisti so imeli te dni 18. kongres v Frank-furtu. Njihova zveza šteje T24 društev. — Francoski profesor Gua-det je predaval v februarju na pariški Sorbonni o esperantu. Na-1 men njegovega predavanja je bil opozoriti znanstvene kroge na pomen esperanta. — Član španske j akademije v Cordobi. vseučiliški . 1 profesor Azorin. je sestavil popolno esperantsko termonologijo arhitekture. Pomagal mu je italijanski prof. Bruno in dva portugalska profesorja. — Nizozemski in-ženjer Brueekn^r je izdal v berlinskem založništvu R. Mos.»e esperantsko delo "La evoluo de telefoni«;" (Razvoj telefonije.)— V Parizu izide v kratkem delo, katero nastrpno pričakujejo esperantisti vsega sveta. To ho popolni esperantsko-esperantski slovar. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Letos bo pozornost vse Evrope in tudi Amerike obrnjena na o-gromno mednarodno razstavo v Barceloni na Španskem. Razstavni prostor bo obsegal nad 120 ha. Se nobena razstava v Evropi ni bila združena s tako ogromnimi izdatki in Španci trdijo, da bo barcelonska razstava po lepoti paviljonov prekašala celo znano angleško razstavo v Wmeblev pri Londonu leta 1 Istočasno ,-e bo vršila špansko-anieriškn razstava v ftevilli. ki bo barcelonsko izpopolnjevala tako. da bosta tvorili privlačno celoto in privabili nedvomno velike množice posetnikov iz Evrope in Amerike. Mesto Barcelona se mrzlično pripravlja na razstavo, od kaiere si ob 'ta mnogo dobička. Grade se novi moderni hoteli, v katerih bodo baje cene maksimirane tako. da nobenega tujea ne bodo izkoriščali. Razširjajo in tlakujejo se ulice, ki vodijo na razstavišče, zgrajeno za'mestom v krasni legi pod vrhom Mont Juichem. Uvajajo se nove avtobusne in tramvajske zveze iti mestna občina si na vse načine prizadeva okrasiti mesto, ki šteje nad 1 milijon prebivalcev. Ni torej čuda. da bo razstava zelo privlačna za tujce in turiste t-m bolj. ker nudi nie-to samo mnoge zanimivosti. Najprikladnejši čas za potovanje v Španijo je spomlad, ko se še ni treba bati prehude vročine, posebno ne v Barceloni, ki leži v krasnem morskem zalivu ob vznožju katalonskih gor tako, da tudi poleti vročina v mestu ni prehuda. Svetovna razstava napravi iz Barcelone še lepše mesto in pokaže svetu v mavričnih barvah južnega solnca najlepše, kar premore Španija. Barcelonska mednarodna razsta- ZAUSTAVITE SRBENJE Ne praskajte. Je nevarno. Za hitro pomoč proti srbenju je Severa's Esko Tako hladeče, pomirjajoče. Zaustavi srbečico. Do. Dite ga v lekarnah.^ Several jva bo* obsegala tri velike skupine, j in sicer: umetnost v Španiji, industrija s pripadajočimi panogami in sport z vse.mi njegovimi eini-telj. Skupina umetnost zavzame Narodno palačo krasno poslopje, v katerem bodo zbrane največje u metnine. To bo po načrtu največja palača razstave, obene-m pa najlepša. najvažnejša in najbogatejša. Seveda ne bo zgrajena v banal-skem ^loiru vojašnice, marveč \ krasnem slogu španske renesanse Visoka bo 20 metrov, kupola pa GO nvtrow V slavnostni dvorani bc prostora za 20.000 ljudi. tako. da bo to največja razstavna dvorana kar jih je kdaj videl svet. Palača bo pravi muzej španske umetnosti in v nekaterih delih plastična slika vseira »pansko-romanakega u-metniškega udejstvovanja. Zanimivo dopolnilo te skupine bo španska vas, ssctavljena iz tipičnih španskih hišic in prizorov iz kmet-skega življenja. To skupino bo izpopolnjevala razstava modernega slikarstva, kiparstva in lepe umetnosti sploh. Palača, v kateri bodo razstavljene umetnine, obsega okoli 31.270 k v. m. Druga skupina bo obsegala najvažnejše proizvode industrije, poljedelstva in trgovine in bo razdeljena na več oddelkov. Prvi oddelek bo obsegal gonilno silo in splošno mehaniko, drugi stroje, a-parate itd., tretji organizacijo dela, posvetovalnice za izbiro poklica. higijeno in delavsko zavarovanje. Četrti poljedelstvo in živinorejo, peti rudnike in livarne, šesti tekstilno industrijo in konfekcijo, sedmi stavbarstvo in mestne urade, osmi umetnostno industrijo, deveti trafiko in tisk, deseti razne pripomočke za znanost in umetnost, enajsti komunikacije in promet, dvanajsti kemično industrijo. Ta skupina bo nameščena v celi vrsti monumentalnih palač, med katerimi se bodo zlasti odlikovale narodnogospodarska. industrijska / ogromno liotondo, ti&arniška in električna. Razstavi bo priključen velik stadion, ki bo zasenčij vse dosedanje olimpijske stadione, kajti obsegal bo 45.220 kv. m. in ob njem bodo zgrajeni posebni športni paviljoni. ki bodo tvorili s stadionom celoto. Xa stadionu se bodo vršile med razstavo športne manifesta- Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za , • • j 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zone t osebno naš uradnik — Mr. JOIIS KIlEVIC Njegove izkušnji pri našem niškem oddelku V a m jamčijo za udobnost in brezskrbno pot oran je. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. c i je, mitingi in tekme, katerih udeleže odlični športniki skoro v.m-Ii evropskih in ameriških narodov. — PISMO IZ JULIJSKE KRAJINE STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim ^itateljun. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO $1.- (Za Can&do $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar Mie-te. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašft-njih. Na ZEMELJEVTDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uee zemljepisja. NaS STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dol« Jo 88, Širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že iitali v časopisih ali knjieah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje m na* hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ocodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs 1 »liki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan y petih barvah. Velik semljevid Združenih držav, na katerem so ▼se železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičneg$ peeana, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV Y STENSKEM ZEMLJEVIDU No osiraje se toln tmrti gp se na to. če že Imate zemljevid ali atlaai, ta STENSKI ZEMLJEVID bo boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: za vas velike važnosti. Ko ta boste SL0VENIC PUBLISHING COMPANY s2corti.ndt St., New York, N. Y. ■ t ,. i. x General Ezio Garibaldi s<* je mudil s svojimi garibaldini v Pri-m or j u. V Trstu j.- bil. v Puli in v Goriei. Sprejem povsod i slovesen, govorov nebroj. Obsipali so ga s; cvetjem in poljubljali. V Trstu je naglašal, da -ri-segf) italijanskih ga ribald i nov in čuvaj jo. pričakujoč p«slednje lire. ki bo pomenila slavo iri zmago za domovino, kralja in Ducja. Kako se "prevajajo nemški priimki v italijansko obliko", pričajo ti-le primeri: Iiauer lion-Ili. l»aum-gartner Tinin gardo. Iirunner Bruni. Elender Elini. Fisclil Fiscoli. FucIls Volpi. Hafner Cfif*i<*ri. llart-mann Armand, Ilohenber-ger Al-tomonte. Ibirn Orni. Iloenig Mi-lato. Iloeller Elleri. Klauer Lauro. Liederman Cantori. Luftschilz Lti-dovLsi, Sturm Tempesta. "Walder-stein Voldisteno. Wtis>enfeld. Campobianco. Wcissen-teiner Fie-tralba, Windspach. A'insi. Šolsko skrbništvo zn Julijsko Krajino je razposlalo na preži d i-je srednjih šol. na šolske nadzornike in didaktične ravnatelje o-krožnico. v kateri sp naglasa, da mora harmonični jezik, s katerim poučujejo otroke, odmevati italijansko že iz njihovih priimkov. Pozivajo se, da vplivajo na star-(še. ki naj takoj dajo preoblieiti svoje tuje zveneče priimke, da se bodo odslej v šoli čuli samo blagoglasni italijanski priimki. V Krminu je imenovan za občinskega načelnika Aleksander Vi-sca. ki živi v mestu že nad dvajset let ter ga smatrajo za domačina. Eno leto je bil občinsko komisar. To imenovanje so v Krminu slovesno proslavili in župnik don Bal-laben je izjavil, da sedaj, ko so vezi med cerkvijo in državo tesnejše, lahko tudi duhovnik podpira občinskega načelnika in pomaga fašizmu. Tržaški deželni odbor je dobil mnogo poročil, da hodijo okoli kmetov ljudje, ki prodajajo prav drago seim-nski krc(mpir, ki ga primanjkuje povsod i. Ugotovljeno je, da ni ta krompir za nič, ker je zmrznjen in kdor ga je kupil, je vrgel proč lire. ki se jih v današnjih ča>ih tako težko za.-luži. Čudno le, da se morejo taki sleparji tako nemoteno gibati ite-d ljudstvom. 8 1. julijem t. 1. sera/.t eg ne j o nanove pokrajine v.-i italijanski zakoni. Ta dan bo konec avstrijskih zakonov, kolikor jih je še v. veljavi na Primorskem. Xi «ra skoro več kraja v primorskih pokrajinah brez iz-seljeneev. Tih'i iz vjim okoli Kopra odhajajo v tuj svet s trebuhom za kruhom. Iz s"la Breči jih je odšlo več. Njihova pisma no prav žalostna. Težki povojni časi pa tudi ponočeva-nje in ples poženeta marsikoga z doma. Iz Vršnega v Gorah je odšel v južno Ameriko v januarju prvi mladenič. Sedaj se pripravljajo na odhod trije in še drugi bi radi šli, če bi imeli za pot potreben denar. Iz Gradišča nad Pr-vačino se seli mladina v Argentino. SANJE IN SPANJE Xa Dunaju je predaval vodja psihijatričine klinike prof. dr. I'oetzel o zanimivih in zelo težavnih eksperimentih, ki jih je napravil, da bi ugotovil, kaj je na sanjah. Prof Poetzl je pristaš Freudovih psihoanalitičnih teorij o predmetu in mu je šlo v prvi vrsti za dokaze o pravilnosti teh teorij. V malenkostnih odlomkih sekunde. kolikor so trajali posamezni eksperimenti s številnimi osebami. je mogel ugotoviti, da pridejo slike, ki jih ujame oko v tem kratkem času večinoma v sanje naslednje noči. Baš postranske stvari tvorijo glavno vsebino sanj. To si razlaga psihoanaltična teorija s tem, da potrebujejo te postran-skosti nekakšnega naknadnega do-zoretja. Sanje niso to. kar so menili pred Freudom, namreč motila spanja, temveč njegov čuvaji. VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI bo izdala za leto 1930 štiri krasne zanimive in poučne knjige. Knjige bodo izšle to jesem. Naročila že sedaj sprejemamo. Vse itiri knjige stanejo en dolar. Naročite do 1. junija. Na poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. GTjAS naroda, 82 Cortlandt St., New York City. G-IiAS NABODA, 27. MAJA 1920, Rdeče rože. B 0 M A N. Za G1m Naroda priredil O. P, 40 (Nadaljevanje.) In tako je prišla Gerlmda sedaj vsako popoldne na grad. Pred-^>oldne, ko je bil Kajner v gozdu ali iaa jxoljih, je kramljala ž njim in popoldne je prišla na grad, da se pogovarja z Josto. Zvečer je zavžila čaj m večerjo z mlado poročenim parom. Ostala je tudi po večerji ter odšla pogosto na izpreliod z Josto. Slednja je kmalu zelo mučno občutila naprestano navzočnost Gerlinde. Le redkokdaj ji je ostala kaka nemotena ura, ki je bila naravnost potreba za njo. Z Kajner jem ni bila skoro nikdar več satma. Vedno ter neprestano se je vrinjala grofica Gerlinda med zakonski par kot moteča prikazen. Josta je kmalu zapazila, da je bil Kajner v navzočnosti Gerlin-de veselejši ter živahnejši ter se puwtil vedno bolj zaplesti v njene mreže. Pogosto se je zdela sami sebi nej>otrebno ter se je vpraševala, zakaj je pravzaprav prišla v Xamberg. Vse to pa se je vršilo tako počasi, da sta oba zakonska komaj zapazila, da sta se odtujila drug drugemu. Bila pa sta ob preveč odkrita ter poštena značaja, da bi mogla slutiti v obnašanju Gerlin-de zločeste namene. he ena prilika se je našla vedno, ko sta bila oba zakonsko lahko sama med soboj. To je bilo takrat., kadar sta odhajala skupaj. .To so bile najljubše ure za Josto. Bila je strastna jahalka ter jo zelo ljubila jezdariti skozi gozd ob strani Rajnerja. Grofica Gerlinda je sovražila te dolge izprehode mladega para. Kadar je stala pri oknu vdovske hiše ter sta Kajner in Josta s pozdravi prihajala mimo, je stisnila svoje pesti v onemoglem srdu ter zrla za njima s skrivnostno y>Težečimi pogledi. Sedaj je pogosto obžalovala, da je bila slaba jahalka. Kljub temu pa bi se šo vedno udeležila teh izprehodov, če bi ne izgledala tako slaba poleg Joste. Josta je namreč izgledala tudi po najbolj ita]x>mi jezi sveža ter mlada. Grofica Gorlinda pa je dobila grde, rdeče pege v obrazu in njeni umetno naviti lasje so postali mokri ter oljnati, kakorhittro je prejezdila le majhno razdaljo. Josta je kmalu spoznala, da Gerlinda ne jaha rada. Vsled tega jo storila ona to toni rajše. (irof Kajner je napravil kmalu s svojo mlado ž<>no obiske v sosedšeini ter pri maloštevilnih družinah v bližnji gamiziji. Povsod sta bila -sprejeta z veliko radostjo tf-er veseljem. Gospoda je seveda napravila prol i-obiske v Nambergu in posledica tega je bila, da se je razvnel vesel družabni promet. Splošno je prevladovalo naziranje, da je mlada gospodinja očarljiva žl-ti-fika. Mladi ženi ni bilo težko vživeti sc v priproste kroge plemstva na deželi. Iiila je otrok zemlje, po rojstvu ter nagnenju ter se je ze-io dobro počutila med ljudmi kot ko bili naprimer Rittbergi. Nabolj jo vlnklo Josto seveda na Ritt:be.rg. Tam je bila vedno sprejeta z veliko radostjo ter se je počutila izvrstno med pripro-s ti m i ljudmi, kot sta bila stara Kittberg. Par tednov je že poteklo i/jza prihoda Joste na Xamberg. Xek^ga meglenega jutra je prišla zopet v grad grofica Gerlinda. Znala je tako pametno uravnati, da je lahko prihajala ter odhajala kot se ji je zdelo. Pogosto je prisluškovala tako Josti kot tudi Kajnerju, ]>osebno se je pridružila obema ali pa neposredno nato, potem ko je oba zapustila. Mehke jwcproge, položene vsepovsod, so ielo olajšale to nakano. Tudi danes je odšla najprvo ponosno in vzravnano mimo lakajev skozi veliko dvorano ter izginila v orožarni. Xato pa so postali njeni koraki tišji ter bolj plaizeoi se. Na tiho je sama odprla vrat, ki so vodila iz knjižnice v sobe Joste ter stopila nato v inodri salon ter nadalje Kkozi prostore, katere je tako dobro poznala. Prodrla je do budna rja Joste. ko je naenkrat obstala ter poslušala. Iz buduarja Joste je prihajalo zadušeno ihtenje. Vedela je. da ni liajnerja doma, ker ga* je videla par minut poprej odjahati z Ileilmanom ven na polje. Previdno je odprla vra-la ter pogledala noter. Tedaj je zapazila Jos-to. Sedela je za majhno, pisalno mizico in pred njo je ležala <«lprta knjiga. Svoj obraz je pokrivala z rokama :n njeno telo je pretresalo krčevito ihtenje. Gerlinda je razmišljala nekaj časa. Njene oči so -se zmagoslavno za Iskrile. Ta slučajno je prišla Gerlinda tako zgodaj semkaj. S par koraki je bila ob strnni Joste in ko je položila svojo roko na njeno ramo, se je Josta stresla ter dvignila svoje oči k njej. Gerlinda jo je pobožala po laseh, prevzeta od ganutja. — No, no, draga, mala žena. — kaj vidim tukaj ? Solze, restiične M.lze? — je vprašala nežno te tiho, prevzeta od globokega sočutja. Josta je hitro zaprla knjigo pred seboj in Geriinda je videla le, kako je stalo papisano preko prve strani: — Dnevnik.- —- Aha, mala žena vodi dnevnik! To je bilo skrajno zanimivo in to si je morala zapomniti, — si je mislila. Josta si je medtem hitro obrisala solze. —iNič ni, Gerlinda, ne brigaj se za te neumne solze. Jaz imam majhen glavobol, — je zajecala. Grofica Gerlinda pa je očitaje zmajala z glavo, prijela glavo Joste poti brado ter dvignila k sebi njeno zasolzeno lice. — In to imenuješ prijateljstvo ter zaupanje, Josta? Ali mi no-češ rajše pošteno ]>ovedat.i, kar te teži? Mogoče ti lahko poma-fr&m. Josta pa je energično zmajala z glavo ter skočila pokonci, potem kose je otresla čara, ki jo je prevzel ob nenadnem nastopu Ger-irmle. Prijela je svoj dnevnik ter ga položla v predal pisalne mize, katerega je nato zaklenila ter utaknila ključek k sebi. — Ah, ti vodiš dnevnik, mala gospa? —- je rekla Gerlinda sme-j< V svoji notranjosti se je zmerjala (kot šušmarico, ker ni dala že davno poprej napraviti iz previdnosti dvojnega ključa za ta predal, pred no je pohištvo izročila Josti. Josta je postala rdeča v obraz — O, to je stara navada iz mojih mladostnih let, — je rekla ter ** prisilila k ša leč emu tonu. Grofica Gerlinda je smehljaje pokimala — Da. to delamo me vse, dokler smo mlade in dokleT bi rade j^ekaj doživele. Kadar^pa se v resnici nekaj doživi, se preneha zaupati dnevniku. 30-Ietnica Dreyfusovega procesa. Letos 9. septembra bo 'i0. let, odkar se je vršila pnd izre.lnim vojnim sodiščem v Beenes v Franciji druga obravnava proti artilerijskemu majorju Alfredu Drev-fusu. ki je bil v januarju 189.1 pred prvo instanco obsojen radi "dokazanega" vohunstva v prid Nemčije, na degradacijo in dosmrtno pregnanstvo v Caveno. — Drevfusova afera je celih deset let razburjala francosko politično javnost in bila je predmet hudih sporov, kajti šlo je za vprašanje, ali je obsojenec z Abelovega otoka veleizdajalee. ki je prodajal svojo domovino za denar, ali pa žrtev intrig. Slavni možje Francije so stopili v zvezi 7. Drevfusovo afero pred javnost. Najslavnejši pariški advokat tiste dobe Lelori je 1 >i 1 Drev-fusov zagovornik in slavni pisatelj Zola je napisal v Drevfusovo o-brambo svojo znamenito razpravo £'J aecusse" v listu "L'Aurore". ki ga je izdajal Georges Clemen-eeau. Več generalov je moralo zaradi te afere v pokoj, vojni ministri so morali zaradi nje odstopati in cele vlade so padale z njimi. V zadnji instanci bila Drevfusova afera rešena 1. 1906. ko je bila obso:lba iz leta 1890. glaseča se na 10 let ječe v trdnjavi, razveljavljena in Alfred Dreyfus popolnoma rehabilitiran. Vrnjen mu je bil majorski čin in dobil je r(*d častne legije. Ž*1 takoj po oKsodbi 1. 1899 je takratni prezident Emil Loubet obsodbo razveljavil in Drevfusa pomilostil. Samozavestni obsojenec je sprejej pr^zUentovo milost samo zato, da bi lažje dosegel ])opolno rehabilitacijo, kar kar se mu je končno sijajno posrečilo. kajti že takrat je bilo ka-sacijskemu sodišču docela jasno, kdo je intrigiral proti Drevfusu. V javnost, pa resnica o Drevfuso- vi aferi ni prišla, kajti ofn-ijelni francoski krogi so se sramovali t«' irmisne krminalne zadeve in za- to so jo potlačili, kolikor se je pač dalo. Major Dreyfus je bil židovskega porekla in v tem so videli njegovi sovražniki dokaz, da je vohunil v prid Nemčije in izdal svojo domovino, ne da bi ga pekla vest. Dolži-li so ga. da je prodal polkovniku Schwarzkoppenu, dodelje n e m u nemškemu poslaništvu v Parizu, pet važnih vojaških listin, ki so se bile izgubile. Fotografija Dreyfusovega pisma, naslovljenega na polkovnika Schwa rzkop pena, je bila edini dokument, s katerim so nastopili proti Drevfusu. Ta dokument je igral tudi najvažnejšo vlogo a* celi aferi. Fotografijo Dreyfusovega pisma so nazvali "bordereau". Častniki generalnega štaba so trdili da je fotografija [originalna. Drevfusovi zagovorniki ;so bili pa prepričani, da je potvor-'jena. Pozvani so bili sodni izvedenci in Bertillon, ki je veljal za najzanesljivejšega izvedenca, je izjavil, da je pisal usodno pismo Dreyfus lastnoročno. Tudi Adol-fina Popper, ki je veljala za izbor-no poznavalko pisave, je izjavila, da gre za Drevfusovo pisavo. V zadnji fazi afere je pa dobilo sodišče o zagonetki dozdevnega Dreyfusovega pisma informacijo, ki je bila tako porazna, da sodišče samo ni imelo poguma stopiti z njo pred javnost. Dreyfus je imel namreč lahkoživega in podlega prijatelja, majorja VuLsina - Ester-' hozya. Ta j" ukradel važne vojaške! listine in jih izročij Nemcem. Da odvrne od sebe vsak sum. je zasnoval peklenski načrt. Iz poedinih črk pisem, katera-mu je pisal Dreyfus kot dober prijatelj, je sestavil bordereau, na ta način, da je črke izstrigel in jih zlepil. Na originalu se je jasno videlo, da so črke zlepljene, na fotografiji pa to ni bilo razvidno. In tako je nudila fotografija zanesljiv dokaz, da je veleizdajalee Dreyfus, ne pa Ester-hazy. KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................] Agitator (Kersnik) broš........801 Andrej Hofer................... J>0 Arsene Lupin ...................BO Beneška vedeževalka .............351 ' Bel graj ski biser ................ -35 • i Beli meeesen ....................40 ; Bele nori (Dostojevski), trdo vez. .75] Bele nori, mali junak ...........60 BalVansko.Turška vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Berač s stnpnjir pri sv. Roka Blasrajita Velikega vojvode ... Boy. roman ................. Burska vojska............... Bilke (Marija Kmetova) ... Beatin dnevnik ............. Božični darovi ............... Božja pot na Šmarno coro ... Božja pot na Bledu ......... Boj in zmaga, povest ....... | Križev pot patra Kupljenika Kaj se je izmislil dr. Oks...... I.evstikovi zbrani sipsi ......... 11. zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonetje — Romance, balade in .70 .45 90 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t sta* rl kraj, Je potrebno, da je poučen « potnih 11 stih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled nase dolgoletne la> košnje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočam** redno le prvovrstne brzopaniike. Tudi nedržavljanl sam ore J o potovati v sta ft kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Wasblngtona, bodisi za eno leto ali C mesecev ln se mora delati pro&cj« ▼saj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselnlfikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 81. Julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ame-riSki državljani dohiti svoje Sens in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota Jugoslovanska kvota znaSa He vodno «71 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni starin ameriških državljanov, mofje ameriških državljank, ki so se p* 1. junija 1928. leta poročili ln po-Ijedelcl, oziroma ieoe in neporo leni otroci izpod 21. leta onih no državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl ▼ to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: brstov, sester, nečakov, neča* Unj itd., ki spadajo v kvoto brss vsake prednosti v Isti, pa ss a« sprejema nlksklh proAeoj so smo rikanaks rišejo. legende — Tolmač (Levstik) ...70; zv. Otročje igre r pesenrah — Različne poezije — Zahavljiee ln pn^ioo — .Teza na Parnas. — Ljudski Gals — Kra'ifMjvnrski rokopis — Tolinač (Levstik > .. .70 Trdo vezano..........1.— i :>. zv. Slika l>evstika kritike in polemike . in njegove .00 .05 .40 .25 Cunkur : Bela Krizantema ., -r»° j Ljubljanske slike. Hišni Instnik, Trjrorec. KutW-ijski strnžnik. T'-rndnik. .Te/ir-ni doktor. Gostilničar. Klejietiilje, Natafcarea. Duhovnik«. itd. ................ .60 Mar.iet lea ...................... •35 Mladi cozdar, brn5............. .20 Moie življenje .................. •20 Mali Lord .................... .80 >li|jonar brez denarja .......... .75 Mrtvo mesto ................... Grešnik I^enard. broS... .70 Malo življenje .70 .00 .50 .50 75 .80 .7r» .65 Mimo življenja ...... Cvetke ....................... Cesar Jožef II................. Cveti na Borograjska ............ Čarovnica ...................... Črui panter, trd. vez........... broš. ............ Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetib .... .80 .25 .31 M .35 .80 .60 .25 .35 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milčiuski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .......... Drama v zraku, roman...........^O j^a valovih južnega morja ... .50 \'a različnih potih ... ... .70, Notarjv nos, humoreska ... .60; ... .50 Narod, ki izmira ..... 5TATE BANK Dolga roka Do Ohrida in Bitolja ... Deteljica ................ Doli z orožjem ......... Don Kišot iz La Manhe...........40 Dve slikir— Njiva, Starka — (MeSko) .....................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj ................... .50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta .......................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .....................50 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mytologija .............. 1.— Gusarji ........................ , .75 Hadži Murat (Tolstoj) ........ .00 Hektorjev meč .................75 Hči papeža, trdo vez..............1.— Hudi časi, Blage duše, veseloigra .75 Hiša v Strugi .................. .50 Hedvika.........................35 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. zv.) .........35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ......................80 broširano ...................60 Izlet gospoda Broučka ..........1.20 Iz tajnosti prirodo...............50 Iz modernega vseta, trdo vez. 1.60 Igračke, trdo vez. ................ 1.— .80 .75 .30 .30 .50 Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .23 Mladih zanikemežov lastni živo- topiš .........................75 Misterija, roman .............. 1.10 Mlinarjev Janez ................ .50 Musolino .......................40 i Mrtvi Gostač ...................35 Mali Klatež .....................70 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albreeht) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 •3®; Mož s raztrgano dušo............1.— ... .30 ... .40 ...35 AauitanUt. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 50. mala: Cleveland. Cherbourg, it am burg Dresden. Cherbourg. Bremen 51. ma)a: lie de France. Havre (Ixlet) Statendarn. Boulogne 8ur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova 1. Junija: Majestic, Cherbourg Helgt-nland, Cherb .u>-g, Anlwcrppn I>eut9chland, Cherbourg. Hamburg iliiinekuhdu, Boulogne silt iltr 3. junija: Bt-rlin, Cherbourg, Bremen 5. Junija: Herengaria. Cherbourg President Harding Cherbourg, Bremen 6. junija: iluenchtn, Boulogne eur iler, Bre- 7. Junija: l'aris, Havre Vulcania. Trst Olympic. Cherbourg Volendara, Boulogne sur Mer, Rotterdam Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Hamburg. Cherbourg, Bremen Republic, Cherbourg, Bremen 10. junija: Columbus, Cherbourg, Bremen 12. junija: ilauretatiia, Cherbourg Leviathan, Cherbourg 13. Junija: France, Havre JLuctzow, Bremen 14. junija: Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Minnesota, Buulogne sur Mer 15. junija: Albert Ratlin, Cherbourg. Hamburg I'resident Roosevelt, Cherbourg, Bremen Co nte Biancamano, Napoll, Genova 17 junija: Ue-solute, Cherbourg, Hamburg 18. Junija: Karlsruhe men 19. Junija: He de France. Havre Aquitania, Cherbourg George Washington, Bremen 20. Julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer men Boulogne sur Mer Bre- Cherbourg, Bre- G DJj™MgE,ANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za DotovanJa na ogromnih oarnikih: lie de France 31. maja; 19. jun. (Ob polnoči) Paris 7. junija; 25. junija. (Ob polnoči) France 13, jun.; 1. julija. (G. zv.) Najkrajša pot po feleznlcl. Vsakdo Je v* posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. broširano .................. Igralec ........."............... .Jagnje ........................ •Janko in Meika < za ot roke > .... Jernae Zmagovač, Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. v..............75 hroS.........................60 Jurčičevi spisi: PojH)lna izdaja vseh 10 zrezkov, lepo vezanih ..................10.— Sosedov sin. broš............... .40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6-. .75 Kako sem se jaz likal (AleSovee) I. zvezek ...........60 Kako sem se jaz likal (AleSovee) II. zv..............60 Kako sem se jaz likal (AleSovee) III. zvezek.........60 Korejska brata, povest lz misijo- nov v Koreji ................SO Kmečki punt, trd. vez. 1.20 bro5. 1...................... .90 Krvna osveta .................30 Naša vas, II. del, 9 povesti .... Nova Erotika, trdo vez......... Nova Erotika, trd. vez......... Naša leta. trd. vez............. broširano .................. Na Indijskih otokih ............ Naši ljudje .................... Nekaj iz ruske zgodovine ...... Nihilist ........................ Narodne pripovedke za mladino .. Na krvavih poljanah. Trpljenje ln . strahote z bojnih pohodov bivše- .40 .90 .70 .70 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........... Rinaldo Rinaldmi Robinzon ........ .80 Robinson (Crusee) ........ .60 Rabi j i. trda vez ............ Rdefa megla .................. 1 Revolucija na Portugalskem ____ Romantične duše (Cankar) ...... 1 Razkrinkani Habsburžani ...... •40 Roman treh src ............... •40,Roman zadnjega cesarja Habsbur zana , „ (Rdeča in bela vrtnica, opvest ga slovenskega polka ........1.50 Slovenski šaljive« ...... Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J55! Slovenski Robinzon, trd. vez. Onkraj pragozda ................80 Sune^ki invalid .............. Odkritje Amerike .............. jiO Skoz' širno Indijo ............ Pasti in zanki .................25. Sanjska knjiga, mala ........ Pater Kajetan ..................l._J Sanjska knjga, nova velika .. Pingvinski otok .................60 Sanisk» knjiga Arabska...... Povest o sedmih obešenih ...... .50 sPake- humoreske, trda vez .. Pravica kladiva .............. J>0 St|*ahote vojne .......... Pabirki iz Roža (Albreeht).....25 Stiri smrti, 4. zv .......... Pariški zlatar .................. .35 Skrivnost najdenke .......... Petelinov Janez ., Prihajač, Dovest 75 Smrt pred hišo .60 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Stanley v Afriki Strup iz Judeje . Spomin znanega potovalca .30 .50 .60 .75 .30 .90 .50 .1.30 1.50 .30 .40 ...75 .35 .50 .60 .90 .l."i0 .90 .50 .35 .50 .65 .50 .75 1.50 .90 .80 .30 21. Junija: ilajestlc, Cherbourg 1'ennland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne »ur Mer. Roterdam Roma, Napoll, Genova 22. Junija: Minnetonka, Cherbourg St. Ix>uis, Cherbourg Hamburg 25. Junija: Paris. Havre Saturnia. Trat 26. ,"unija: UTengarla, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 27. Junija: Olympic. Cherbourg Dresden. Cherbourg. Rremen Berlin, Cherbourg, Bremen 28. Junija: I'resldente Wilson. Trst Statendarn, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29. Junija: Belgenland, Cherbourg. Antwerpen Mauretania. Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoll, Genova Minnekahda, Boulogne sur Mer. 1. julija: France, Havre 2. Ju'iJa: Columbus, Cherbourg, Bremen Ryndam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 3. julija: Homeric, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Bremen 4. julija: Mil wauk^e, Cherbourg, Hamburg, Muenchen, Boulogne «ur Mer, Bremen 5. Julija: lie de France, Havre Veendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 6. julija: Mlnnewaska. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen I »eutschland, Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen 9. Julija: Majestic, Cherbourg 10. julija: Aquitania Cherbourg 11. julija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 12. Julia: Paris, Havre Vulrania. Trst Hrlet) I-apland, Cherbourg. Antwerpen Vnlendam, Bouluogne sur Mer Rotterdam Minnesota. Boulogne sur Mer 13. Julija: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 18 Julija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer, Bremen Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 17. julija: President Roonevelt Cherbourg. Rremen 18. julija: Stuttgart, Boulogne aur Mer. Bremen 19. julija: France. Havre Olympic, Cherbourg TVnnland. Clu-rbourR, A n t\v