OrMtvo In nprasniStso:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z eredmitvom se more govoriti vnk dan od 11.—12. ure dopold.
Teiofon St. 113.
Naročnine lista:
Celo leto..........i2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta......... 3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 45.	Maribor, dne 19. aprila 1911.	Letnik III.
V boj po zmago!
Slovenska kmečka zveza je stopila na plan. Na 17 shodih so si njeni zaupniki postavili kandidate za državnozborske volitve. Vsa, osebna vprašanja, vso diference med posameznimi okraji, so stopile v ozadje in kakor en mož so stopili najodličnejši in naijza-vednejši volilci v bojno vrsto za kandidate Slovenske kmečke zveze. Z zadovoljstvom mora nadejati vsakogar, ko čuje, kako je povsod idonel samo en klic: Mi volimo kandidata S. K. Z. Ta enotnost, ta. disciplina, ki se kaže v naših vrstah, je najugodnejše predzna-menje za volilni boj in nam daje zagotovilo, da bomo izšli kot zmagovalci.
Naša organizacija je polna življenjske sile. Njena moč je moč slovenskega ljudstva, zato je neizčrpna in stopa krepko od zmage do zmage. Ponos In samozavest, ki živita v nas, ne bazirata na donkišotst-vu in fantastičnem samoljubju, ampak v prepričanju, da se borimo za sveto stvar, da hdcemo samo dobrobit slovenskega ljudstva. Ta možka samozavest, ki preveva vse na,še vrste, se je uveljavila najsijajnejše pri 'kandidaturi v c e li sko-v r an sk e m okraju. Ponosni Savinjčani so si izbrali za svojega kandidata našega voditelja dr. Korošca. Korajžno in z navdušenjem so dvignili na svoj ščit njega, ki je naša dika in ponos in z njim bodo šli po zmago. Z odličnim našim voditeljem, ki mu ne more odrekati izrednih zmožnosti tudi njegov najhujši nasprotnik, hočejo streti zadnje o-stanke že dolgo hirajočega, liber,alizmja, On, Id je vodil S. K. Z. od njenega pričetka od zmage do zmage, naj izvojuje tudi 'konečno zmago, naj upostavi na Sp. Staijerju slogo in edinost, tako so si nil slili vrli Savinjčani in so si izbrali dr. Korošca, za kandidata. Kakor pa gredo ponosni Savinjčani z dr. Korošcem na čelu v boj po zmago, tako gre S. K. Z. tudi v vseh drugih okrajih iskati si novih lavorik.
S.	K. Z. zmagaj!
Celje—Vransko — dr. Anton Korošec.
Celje.
V torek dne 18. t. m. je bil pri „(belem volu“ v Celju nepričakovano dobro obiiskan shod zaupnikov celjskega in vranskega okraja. Shod je vodil kanonik veleč, gospod (dr. Gregorec.
Dr. H o h n j e c je poročal o dosedanjem volilnem gibanju po Spodnjem Štajerskem.
Deželni poslanec Terglav je v lepo zbranih besedah povdarjal važnost teh volitev v Savinjski dolini in navzoče kmete opozarjal, da je treba v tem o-krožju iskati kandidata, ki je najsposobnejši in najboljši. Ni pa nobenega takega, kot je dr. Korošec, katerega predlaga za kandidata.
Veliko navdušenje se je razlegalo) po 'dvorani, ko je poslanec Terglav imenoval ime vodje spodnještajerskega ljudstva. Nato je bil prav živahen razgovor. Govorili so med drugim dvakrat posestnik Vo-šnjak iz Braslovč, večkrat se je oglasil k besedi posestnik Rajiči gaj, ki je vzbudil si svojim izvajanjem in pikro kritiko celjske liberalne stranke občno navdušenje.	.
Zlasti je zanimala zaupnike izjava gospođa Jesenka iz Drc>nelj, ki je kot 'dober poznavatelj Narodne stranke bičal njeno početje in izjavil, da bode z vsemi močmi deloval za dr. Korošca,
Gospod Zupanc iz Žalca! je klical vse na delo.
Govorili so še dr. Verstovšek in dr. Hoh-
njec.
Predlog deželnega poslanca Terglava se. sprejme soglasno z velikim navdušenjem.
Kmetje so se dvignili in za|peli skupno pesem: „'Hej Slovani!“ Občudovali smo njih veselje in lepo ubrane glasove.
Predsednik shoda dr. Gregorec je z velikim veseljem. in s solznimi očmi podarjal v sklepni besedi ta velepomemben dan in zaklical zborovalcem: Zmaga, mora biti naša in bode naše!
Maribor levi breg, Sv. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer — I ran Roškar.
Maribor levi breg.
Zaupniki S. K. Z. sodnega okraja Maribor levi breg so se zbrali na velikonočni pondeijek ob o. uri popoldne v Mariboru v dvorani Katoliškega delavske-
ga društva, da si postavijo kandidata zai državnozborske volitve.
V imenu S. K. Z. je vodil zborovanje dr. Leskovar. Orisal je politični položaj in predložil kandidaturo dosedanjega poslanca gospoda Ivana R o š-k a r j a, katero podpira S. K. Z.
Dr. Korošec je opozarjal na mnoge zasluge gospođa Roškarja, ki je kmet z dušo in telesom in omenjal posebno njegov predlog za preosnovo šolske postave.
Zaupniki so se soglasno izrekli za kandidaturo in bodo poskrbeli, da bo zmaga S. K, Z. krasna in popolna.
Sv. Lenart v Slov. gor.
Na velikonočni pondeijek se je vršil zaupni shod pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah radi! prihodnjih državnozborskih volitev. Zastopane so bile vse župnije šentlenartskega otkräja. Proglasil se je enoglasno kandidatom dosedanji državnozborski, oziroma deželni poslanec gospod Ivan Roškar.
Ob enem se je izrazilo vsem poslancem Slovenske kmečke zveze neomajano zaupanje.
Navdušeno so obljubili zaupniki, da bodo storili svojo volilno dolžnost in širili agitatorieno misel in silo od volilca do volilen do sijajne zmage.
Gornja Radgona.
Slovenska kmečka zveza je na velikonočni, pondeijek priredila dobro obiskan shod zaupnikov našega okraja, da se postavi kandidat za državnozborske volitve. Kot pooblaščenec Slovenske kmečke zveze je bil navzoč njen odbornik dr, H o h n j e c. Zborovanje je vodil naš vrli Pelci.
Kandidatura poslanca Roškarja se je soglasno sprejela. Ko se je priredilo pretrgla sovanje, se niti ena roka ni dvignila.
Sv. Križ na Murskem polju.
Na velikonočni pondeljpk je bil' v gostilni gospoda JureŠa v Borečih zelo dobro obiskan slio1:! zaupnikov S. K. Z v ljutomerskem okraju. Shod je vodil deželni poslanec dr. V e r s t o v !Š e k,
Nadrevizor P u š e n j a k je govoril o gospodarskih vprašanjih in delovanju poslancev S. K. Z.
Vnela se je pra.v živahna in velepomembna debata, katere so se udeležili tudi „agrarci.“ Nastopili so med drugimi posestniki Kosi, Veršie, Ttrojna.r, Novak, Kardinar, gospod župnik Weifcsl, Karija, nadučitelj Cvetko, Bohanec itd. Mnogi izmed govornikov so se celo večkrat oglasili k besedi.
Dr. Verstovšek in nadrevizor Pušenjak sta dajala razna pojasnila. Shod je bil. jako zanimiv.
Predlog posestnika Kosija, da se postavi bivši državni poslanec Roškar zopet kandidatom za ta okraj, so mnogoštevilni zaupniki z navdušenjem sprejeli soglasno. Proti ni glasoval nikdo.
Predsednik shoda je v navduševalnih besedah zaključil shod, na katerem se je oblažilo vsako na>-sprotstvo in soglasno postavil za kandidata S. K. Z. deželni poslanec Roškar.
Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice — Fran Pišek.
Maribor desni breg.
Zaupniki S, K. Z. sodnega okraja Maribor desni breg so se zbrali na velikonočni poibleljek dne 17. aprila ob 10. uri predpoldne v Mariboru v dvorani Katoliškega delavskega društva, da si postavijo kandidata za državni zbor.
Gospod dr. Leskojvar je v daljšem govoru razjasnjeval sedanji politični položaj, navajal vzroke razpusta državnega zbora i ter je imenom odbora S.
K.	Z. priporočal zaupnikom dosedanjega državnega poslanca gospoda Franca P i Š e k a, deželnega poslanca in župana v Hotinji vasi, za kandidata.
Gospod Jakob Florjančič, župan pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, se pridružuje imenom kmetov Dravskega polja temu predlogu, nakar je bila, Piše-kova kandidatura soglasno in z navdušenjem sprejeta.
Predsednik dr. Leskovar in Zebot sta še na to govorila o podrobnem agitatorienem 'delu.
Zaupniki so obljubili, da bodo v svojih občinah delovali na to, da bo gospod Pišek dobil vse glasove poštenih kmetov in delavcev v tem volilnem okraju.
Slov. Bistrica.
Shod zaupnikov, na katerem so bili zastopani najodličnejši možje slovenjebistriškega okraja, se je izrekel soglasno za gospoda Franca Piš,e',k a, ter njegovo kandi) la turo z navdušenjem sprejel in sklenil, z vsemi močmi delovati za častno izvolitev tega kandidata S. K. Z.
Konjice.
Shod zaupnikov Kmečke zveze dne 17. t. m. za konjiški okraj, katerega so se udeležili zaupniki domala iz vseh važnejših krajev, je uspel povsem sijajno. Sprejela se je z navdušenjem enoglasno kandidatura delavnega in priljubljenega prijatelja in ljubitelja 'kmečkih slojev, zaslužnega člana slavne naše S.
K.	Z., gospoda Franca P i š e k a.
Ljudstvo bo volilo edino le njega, in zato bode zmagal, kajti tisti izvržki, ki se bodo morda ločili od poštenega ljudstva, bodo tudi pogaženi od tega ljudstva, ki bo ravno pri volitvah hotelo pokazati svojo moč. Za trdno se pričakuje, da bodo v tem volilnem okraju letos volili z zmagoslavno Kmečko zvezo tudi tisti dobrohoteči Slovenci, ki so pred štirimi leti zgubljali svoje glasove za propadle kandidate. Štiriletno delovanje v državnem zboru je /pokazalo, da edi-no-le zastopniki ene stranke delajo/ za čast' in pro-speh slovenskega naroda.
Edini slovenski kandidat 'konjiško-slovenjebistri-škega okraja je gospod Franc Pišek, in vsakega volilca ponos bodi, da voli tistega, ki bo zmagal!
Ptuj—Ormož — Mihael Brenčič.
Ptuj.
Zborovanje zaupnikov S, K. Z. za ptufsko-or-možki oknajj na velikonočni pondeijek dne 17. t. m. je bilo veličastno. Obsežna dvorapa ptujskega Narodnega doma je bila polna. Zbrani so bili najodličnejši in najzavednejši volilei-kmetje iz vsega volilnega okrar ja. Zborovanje je vodil prvi podpredsednik S. K. Z. dr. Korošec, ki je obrazložil politični položaj in predložil S. K. Z. priznanjene kandidature.
Za njim je govorilo mnogo navzočih kmetov, in čuti so se glasovi iz skoroda vseh fara, konečno je, pa bila soglasno in z navdušenjem proglašena kandidatura gospoda Mihaela Brenčiča, kmeta iz Spuh-Ije pri Ptuju.
Po vestnem in vsestranskem razmotrivanju položaja so si zaupniki enodušno zbrali izmed predloženih kandidatov gospoda Brenčiča, in so sklenili iti za njega z vso vnemo v boj, da bo zmaga dne 13. junija nad vse sijajna. Slovenska kmečka zveza naj živi!
Brežice, Sevnica, Laško — dr. Ivan Benkovič.
Laško.
Na velikonočni pondeijek se je vršil v „Pivnici § 11“ na Lafekem zaupni shod Kmečke zveze, kjer je bil enoglasno in z velikim navdušenjem za! kandidata zopet postavljen deželni poslanec gospod dr. Benkovič.
Navzočih je bilo kakih 50 zaupnikov Kmečke zveze v laškem okraju. Zaupniki želijo, da se vrši dne 30. aprila 1911 zopet v „Pivnici § 11“ po prvem svetem opravilu ob V$. uri velik političen shod in ob enem občni zbor hranilnice in posojilnice v Laškem.
Na veselo svidenje! Živio naš kandidat gospod dr. Benkovič!
Trbovlje.
V	Društvenem domu so se na velikonočni pondeijek ob 8. uri zjutraj zbrali zaupniki Kmečke zveze in krščanskosocialnega delavstva.
Predlagala se je zgi volilni okraj Laško—Sevnica—-Brežice kandidatura bivšega/ državnega poslanca gospoda dr. Ivana B e n k o viču, ki je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Le gospoda -dr. Benkoviča bomo volili:	1. ker je on snreten, izvrsten in pa
učen poslanec, 2. ker je kandidat Kmečke zveze, in 3. ker je posebno delaven za Trbovlje.
V	boj po zmago!
Brežice.
Na shodu zaupnikov: v Brežicah, kjer so bile zastopane župnije Brežice, Dobova, Zdole, Sromlje (zakaj so od drugod zastopniki izostali, ni znano), se je soglasno sprejela kandidatura dr. Benkoviča z željo, da jo isti naj na vsak način sprejme. Nobenega dvoma ni, da so tudi v ostalih župnijah pristaši K. Z. vsi zanj.
Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj, Gornjigrad dr. Karl Verstovšek.
Vuzenica.
N,a; velikonočni pondeljek se je vršil za marn-berški okraj v Vuzenici lep zaupen shod. Prišli so najodličnejši možje iz okraja, 'Shodu je predsedoval Pišek. Vsi so se soglasno izrekli za kandidata gosp. dr, Karl V e r s t o v š e k a. Prosili so tudi, da napravi gospod kandidat več shodov; kraje in čase bodo določili in K, Z. obvestili.
Slovenjgradec.
Zaupni shod Kmečke zveze dne 17. t. m. je bil dokaj dobro obiskan. Zastopane so bile : vse občine slovenjegraškega okraja po najvrlejših možeh. Oni, ki se niso mogli udeležiti shoda, poslali so pismene izjave.
Gospod mestni župnik, ki je shodu predsedoval, je v jako poljudnih besedah obrazložil vzroke, zakaj je bil državni zbor razpuščen, zakaj treba novih volitev. (Navedel je zatem lastnosti, ki jih moraj imeti prihodnji poslanec tega okraja, da mu zamorejo zaupati kmečki volilci. Biti mora zvest pristaš) Kmečke zveze, ki ne bo odstopil za pičico od njenega programa. Biti pa mora zmožen in delaven ne samo na Dunaju, marveč tudi v svojem volilnem okraju.
Ko je nato gospod govornik i vprašal j navzoče zborovalce, poznajo li moža, ki bi imel vse te lastnosti, Čulo se je enoglasno: dr. Karol V erstovSek jih ima, on bodi naš poslanec.
Nato se preberejo pismene izjave odsotnih zaupnikov, zopet vse soglasno: dr. Karl Verstovšek je naš kandidat!
Gospod župnik še povzame enkrat besedo in o-pozarja zborovalce, da jim bodo mogoče tudi drage stranke ponujale svoje kandidate, zlasti štajerčijan-ska in Narodna stranka, bodisi pod svojo i ali kalko izposojeno firmo. Da bi se pa ne dali varati in begati, jim načrta z jasnimi potezami podel namen, ki ga zasleduje štajerčijanska stranka pri nas Slovencih in pa „staro prijateljstvo“ (?!) Narodne stranke do kmeta, ki se posebno lasno kaže v strastnih napadih na Kmečko zvezo, v kateri je zbran cvet spodnještajerskega kmečkega ljudstva. Prepira, tako nadaljuje govornik, z Narodno stranko smo že tudi vsi siti, mir bo pa zavladal Še le tedaj, ko pade zadnji kandidat Narodne stranke. Potem bomo zailđicali s pesnikom: „Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene!“
Velenje.
Zaupni shod, ki se je vršil za šoštanjski okraj v Velenju v Društvenem domu dne 17. t. m., se je sijajno obnesel.
Zaupnikov je prišlo čez 60. Zastopane so bile sledeče občine: Velenje, St. Janž na Peči, St. Ilj pri Velenju, okolica Šoštanj, (Topolšica, (iz Zavodnje), Skale, Smartin ob Paki.
Gospod župnik Cizej otvori zborovanje in, pozdravi zborovalce in predlaga, naj se izvoli predsed-
I» ODLISTBK.
Oskrbnikova gospa.
(Iz češkega).
(Dalje,}
V nedeljo na to je bila veselica v vasi, in vse je šlo do gostilne, tudi stariši so šli tja, da bi se tam kratkočasili. Ker je Beta šla ta dan v Horice m hotela ostati tam čez popoludapski blagoslov, imela je Rozarka paziti na dom. (Tudi meni so mati ukazali, da moram ostati doma in paziti, da fee Rozarka ne oddalji od doma.
Rozarka pomudila se je malo v sobi, potem pa sedla na prag in spevala. Jaz pa sem sedel_ pod jablano, na kateri so zorela krasna jabolka, izrezaval sem si razne igrače in poslušal zraven Rozarkino petje.
Cez nekaj Časa je rekla :
„Jaz grem v kamrico, da si pospravim Skrinjico!“	.	_ .
Rekla je in šla. Jaz pa sem uganjaval m razmišljal, ali more Rozarka iz kamrice uteči ali ne, in kako se imam vesti.	.
Tu je padlo jabolko raz jablana in me zadelo. Tako lepo rudeče je bilo, cka se nisem mogel premagati; skočil sem in ga pobral, Bilo je dobro in mi je napravilo le še večji tek.	,
„Kaj, ko bi zlezel na drev;o, in si jih nekoliko natrgal?“ prišlo mi je na misel.
In zlezel sem na drevo. 'Jablan bila je košata, in segala z vejami skoro Ido tal. Trgam jabolka, kakor slučajno pogledam skozi okence v kamrico, kjer so imeli posli svoje Škrinje,
Rozarka je sedela pri svoji škrinji, ki je bila odprta, in imela sklonjeno zlatolaso svojo glavo Dad njo V Skrinjici je bilo mnogo srebrnega 'denarja, m
nik. Na predlog župana Korena iz St. lija se izvoli za predsednika župan Pirttišek iz Smartna ob Paki.
^ Ta pozdravi navzoče zaupnike, govori splošno o težkem stališču naših poslancev, in predlaga za poslanca v Šoštanjskem okraju gospoda, dr. Karl Verst o v š e k a. Njegov predlog je bil od vseh navzočih zaupnikov, enoglasno brez ugovora in z velikim navdušenjem sprejet.
Nato pozivlje predsednik navzoče, naj glede te kandidature izražajo vsak svoje mnenje.
Kaplan Žganfc govori o tej kandidaturi in , jc priporoča prav toplo, že posebno radi tega, ker ima kandidat velik vpliv pri oblastih in ker dela s tako veliko in primerno velikim vspehom za svoje volilne okraje. Ce bo tudi skoro gotovo njegova kandidatura varna, vendar morajo zaupniki gledati na to, da bo v vseh občinah udeležba velika, kajti s čim večjim številom je izvoljen, s tim večjim vplivom more delovati za svoje volilce. Koneeno še pozivlje navzoče, da se naj oglasijo tudi govorniki, ki bi mogoče imeli kaj proti tej kandidaturi, ali pa bi kaj imeli grajati na dosedanjem delovanju gospoda poslanca.
Potem govori tudi gospod župnik Rožman, ki najvaja 'konkreten slučaj, kako je gospod poslanec interveniral uspešno pri c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Govori Koren iz St. lija, ki priporoča to kandidaturo tudi zaradi tega, ker bi kandidatu 'dali nezaupnico za dosedanje delovanje s tem, če bi ga zopet ne postavili za kandidata.
Govori častiti gospod dekad Rotner, ki priporoča način agitiranja. Naj se postavi za vsako okolico poseben agitator, da bo skrbel, da bo udeležba tudi velika.
Janez Videnšek iz St. Janža na Peci priporoča dr. Verstovišekovo kandidaturo in pravi, da liberalci zato ne marajo za tega kandidata, ker preveč drži z mladimi duhovniki.
Trgovec Strgar iz Skaj govori o gospodu kandidatu z ozirom na njegovo delovanje v narodnem o-ziru (v državnem in deželnem zboru).
Sklepalo se je tudi glede shodov, M bi bili potrebni.
Tako se je zaključil ta lepo uspeli zaupni shod. Kljub pozivu se ni nihče oglasil, da bi izrekel kako grajalho besedo zoper gospoda kandidata.
Rečica ob Savinji.
Zaupni shod S. K. Z. je bil mnogoštevilno obiskan od zastopnikov celega okraja. Uspel je veličastno. Njegovo bistvo je izraženo v- sledečem sklepu:
„Na shodu zaupnikov gornjegrajskega okraja na velikonočni pjondeljek povodom postavljenja kandidata za državnozborske volitve zbrani volilci j se enoglasno izrečejo, da bodo volili innogozaslužnega gospoda) dr. Verstovšek a, za katerega bode stal naš okraj dne 13. junija 1911 kakor skala. Gospodu dosedanjemu poslancu se izreka zahvala in vsa čast za neumorno delo, katero je bilo v teku kratkega delovanja od lanske izvolitve že v nebroj slučajih ven-čano z vspehi.“
Nadalje se je izreklo poslancem S. K. Z. v državnem zboru popolno zaupanje s prošnjo, naj Še nadalje odločno branijo koristi slovenskega naroda v drugi ljudski zbornici.
Glasovno se je z navdušenjem. Pri protiglaso-vaniju ni nikdo roke dvignil. Ko so se še izrazili načrti in nasveti o nameravanih shodih', se je zaključilo dobro uspelo zborovanje.
Šmarje—Rogatec—Kozje.
Dr. Korošec — ne kandidira več.
Ker še predpriprave niso končane, se bodo vršili zaupni shodi za volilni okraj Šmarje- Rogatec— Kozje prihodnjo (belo) nedeljo dne 23. t. m.
Dosedanji državni poslanec dr. Korošec razpošilja na svoje volilce v šmarsko-rogaško kozjanskem okraju sledeče javno pismo:
„Spoštovani volilci! Naši zaupniki eeljsko-vran-skega okraja so me včeraj dne 18. i. m. zbrali za kandidata svojega okraja. Sledeč njihovemu vabilu in s lem ustrežajoČ želji stranke, mi veleva sedaj dolžnost, (da se tem potom javno posmvim od Vas, spoštovani volilci šmarsko-rog;2|škokozjanskega okraja, ter da Vam izrečem gorko in srčno zahvalo za vse Vaše dosedanje časteče me zaupanje. Iskreno želim, da bi zavest istega političnega mišljenja še nadalje vzdrževala med nami vez (dosedanjega zvestega medsebojnega (prijateljstva. Vodimo letos Slovensko kmečko zvezo na celi črti do sijajne zmage! Z mnogimi pozdravi Vam udani dr. A, Korošec., Maribor, dne 19. aprila 1911.“
Volilno gibanje.
Stajerčijanski kandidati.
Na velikonočni pondeljek so imeli štajereijanci in Nemci v hotelu „iStadt Wien“ v Mariboru volilni shod, na katerem so postavljali svoje kandidate. Navzoči so bili večinoma mestjani, največ iz Maribora, nekaj nemškutarskih učiteljev in gostilničarjev iz o-kolice, kmetov skoraj nič. Na shodu, so bili nemški poslanec Wastian iz Gradca, nemški poslanec Neger iz Maribora, Stiger itd.
Najprej je zabavljal čez _„klerikalce“ Linhart in potem so pa postavljali kandidate: t za Maribor levi breg, St. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona bodo kandidirali meščana Girstmajerja; za okraj Ptuj— Ormož ptujskega župana Orniga in za okraj 'Maribor desni breg, Slov, Bistrica, Konjice večnega kandidata Kresnika.
Kresnik se je dolgo branil sprejeti kandidaturo. Izgovarjal se je, da zborovalci ne poznajo razmer. Vstal je pa slovenjebistriški Stiger in hUalil Kresnika, da je „der bestgeeignetste Mann.“ Seveda se je Kresnik slednjič „moral“ udati. Nam se Kresnik smili. Popolnoma je prepričan, dal ne bode izvoljen, zato se je branil, se zopet izpostaviti. Toda rej Ivež nima lastne volje, zato se je moral njih zahtevi ukloniti. Seveda so tudi ostale kandidature blrezvspe-Šne, toda drugi tega niso uvideli, edini Kresnik, ki
pozna, razmere, se je branil nove blamaže^
*
* *
Kočevski mandat.
Kakor se poroča, iz Ljubljane* je knez Auersperg, dosedanji kočevski državni poslanec, izjavil, da ne sprejme na noben način več 'kandijdature. Kmečka nemška stranka je nato ponudila grofu Barbotu mandat. Ta si je pa izprosil nekaj dni pomisleka. Kočevarji so res pravi pravcati krošnjarji,
*
Volilno gibanje pred sodiščem.
Dosedanji držajvni poslanec Malik izjavlja, da bode vložil tožbo radi tega, ker se mu je v občiniski seji v Lipnici predbacivalo, da je občino v gmotnem oziru oškodoval.
ako sem videl prav, bil je med njimi tudi jeden zlat. Po tem denarju je brskala, spuščala jih l iz rok v Skrinjico, kakor bi padal dež,, j poljubovala jih in se igrala iznova.
Mene je pretresal mraz in spomnil sem se pripovedovanja! stare Bete. Bilo me je strah, kakor bi toil (videl iv Skrinjici vraga, ki je bil skrit pod denarjem.
„Torej je vendar le z vragom v sorodstvu“ sem si mislil.
Previdno, a naglo sem zlezel raz jablana in čakal, da se vrne Beta, da bi ji povedal, kar sem videl. Beta se je zgrozila nad tem, stresla glalvo in rekla:
„'Tako, je vendar resnica! Ubogi Fran! To poveš očetu“, mi je ukazala.
K temu pa nisem imel posebnega veselja. Razne pripovedke o hudobnih čarovnikih, o zlih duhovih in zakletih ljudeh so mi begale po glavi, i da sem se zbal.
In dejal sem Beti:
„‘To vi sami povejte, jaz se Roz arke bojim!"
Potem sem pobegnil v sobo, sedel za mizo na klop in se skrčil y kotu.
„Kaj je bilo?“' oglasil se je oče. (Vrnil se je z materjo iz gostilne. Ko je pa videl mene tako sključenega za mizo, se je zavzel.
„Bilo je, bilo“, dejala je tajjnostno Beta. „Fant se boji povedati, a jaz tega ne morem imeti na svoji vesti, ker imam razum.“
Oče in mati so šli za Beto v malo sobico, kjer so se obravnavale vse stvari, predno so se kbt istina prinesle in razglasile v veliki sobi. Govorili so še-petaje, in Če sem še tako napenjali svoja ušesa, slišal le nisem nič.
*
* •
Cez nekaj časa je šla mati pogledati v hlev in na dvorišče; kadar so posli na plesu, tako veste, kako je.
Kmalu je prišla v sobo Rozarka in uprla svoje oči trdo v očeta. ‘Med sobinimi vratmi je boječe obstala.
„Le naprej, Rozarka“, je dejal. „(Moram s teboj nekaj govoriti.“
Rozarka je vstopila, ai oče je zaprl duri.
A meni ni dalo pokoja. Kar je očetu povedala Beta, to sem vedel; a kar pove Rozarka očetu, sem bil radoveden. Zvedavo sem; se približal k vr,a|tom in pri luknji poslušal.
Oče je menda ravno dogovoril, slišal sem Ro-zarko ihteti.
„:Za Boga vas prosim“, zdihovala je med jokom. „■'Odpustite mi to — jaz se poboljšajta — pri vsem, kar mi je sveto, vas prosim, — ne povejte o tem Franu. Jaz ga imam tako rada, a ko bi me on zavrgel, prišla bi ob razum.“
jÄli naj pa on ne zgubi razuma radi tega, kar delaš ti? Sram te bodi!“
/JMoj Bog, moj Bog“, vpila je Rozarka. „Jaz za to ne morem. Odpustite, oče!"
„(Ne poklekuj tukaj pred menoj, greštna stvar“, rekel je oče. „(Poklekni pred Bogom in moli, da te zli duh zapusti.“
In zopet je oče prav po tihem govoril k Rozar-ki. Ona pa je zdihovala in jokala.
Cez nekaj časa pa je prišla iz sobe bleda, objokana. Jaz pa sem se tiho in naglo umaknil; ona m» ni videla.
Stal sem v pol-temi; na njo pa je svetil mesee polno svetlobo, da je bila videti, kakor bi bila s srebrom polita.
„(Vidiš, vidiš, nerazumen fant, kaj si naredil?“ rekel sem sam pri sebi. „(Čemu si o tem pripovedoval Beti, kar si videl?“
S strahom sem zopet zlezel v svoj kot za miza v sobi.
(Dalje prih.)
Roblek — kandidat liberalcev.
Po trudapolnem prigovarjanju se jim je vendar posrečilo vloviti kandidata. Na velikonočni pondelje'k so imeli celjski liberalci v Žalcu shod, na katerem so moledovali Robleka, da je zopet prevzel ka'ndidaturo. Usmilil se jih je Roblek in je pripravljen igrati grobarja spodnještajerskega liberalizma. Ni prijeten tak posel, zato popolnoma ume jemo Roblekovo odklanjanje. In tajca pogrebna kandidatura je še posebno neljuba, Če človek po Štirih letih poslančevanja. ne more pokazati na nič drugega, kakor na govor, ki so mu ga sestavili celjski mladini in katerega) je smel potem on prečitati v zbornici. Tudi drugače ne morejo biti občutki, ki prevevajo Roblekovo srce, ravno tolažljivi. Pred štirimi leti je bila moč liberalcev precejšnja, blagajne polne, politična izšola,nost ljudstva v povojih, delati se je dalo z neodvisnimi kandidati, in Še mnogo drugih udobnosti je bilo. Sedaj vsega tega ni več. Liberalizem je v politiki in v gospodarstvu na bobnu, volilci so zreli in „neodvisni“ kandida-tje ne vlečejo več. Treba je z odprtim vizirjem v boj in v takih bojih so liberalci vedno pogaženi.
Volilno gibanje na Češkem.
Avtonomistični socialni demokrati i na Češkem postavijo v vseh 75 čeških volilnih okrlajih lastne kandidate. Med imeni teh čitamo tudi znana, kakor: dr. Soukup, Nemec, Modraček itd.
Centralisti bodo nastopili tudi z lalstnimi kandidati.
'Mladočehi postavijo realistu prolesorju Drtini deželnega poslanca in župana iz Kraljevega Gradca dr. Ulricha kot protikandidata.
Politični pregled.
Program
za cesarjevo poletno bivanje še sicer ni: v vseh detajlih, vendar pa v velikih potezah določen. Cesar bo ostal do majnika na Dunaju. Sredi majnika bo šel v Budimpešto in bo tajm ostal vee tednov. !Od tam bo šel v Trst, kjer bo prisostvoval slavnosti o priliki, ko bodo novi dreadnougth' „(Viribus unitis“ izpustili v morje. Iz Trsta se bo podal v Ischl, Kaki obiski na cesarskem dvoru' med poletnimi meseci še niso dose-daj naznanjeni. Koncem septembra i bo prišel cesar zopet na, Dunaj, od koder bo Šel k jesenskim manevrom na Ogrsko.
Vstaja viničarjev
na Francoskem še ni končana. V petek je bil ves vinski okraj v Champagnie od vojaštva zaseden. Korni poveljnik je poročal vladi, da bo vsako nadaljno gibanje mogel energično zatreti,: Kot prvi vspeh je sporočil,' da je bila vstaja v Verneuse brez prelivanja krvi končana, V Venteuilu so aretirali nekega Dubo-tsa, ki je bil eden izmed [voditeljev vsega gibanja, neki Lagache je pa pobegnil. V Cumieresu so tudi prijeli enega izmed voditeljev. V Reimsu so dosedaj prijeli 34 upornikov. Vsi bodo obtoženi radi sabotaže in plenitve.
Zjaradi viničarskih izgredov nadaljujejo aretacije. Dosddaj so aretirali že nad 100 ljudi, ki so jih zasačili pri požiganju in ropanju. Med aretiranimi ni nobenega tujezemca, kar dokazuje, da* so izgovori viničarjev. češ, da so bili nahujskani od inozemcev, popolnoma neresnični.
Italija.
V	Italiji se pripravlja, kakor poroča „Giornale dTtalia“, splošna železničarska stavka. Železničarji so predložili novemu ministrstvu nove zahteve. Ce se ministrstvo ne bo za/vzelo za te zahteve, tedaj bodo železničarji vladi predložili dne 29. t. m. ultimatum. Ce pa tudi potem ne bode vlada ugodila zahtevam železničarjev, bodo pa ti bojda proklamirali generalno stavko.
Razdor med Japonsko in Kitajsko.
Iz Mukdena se poroča:
Konflikt med kitajsko in japonsko policijo je dobil diplomatični značaj. Poskus kitajskih oblasti, cele zadevo uravnati na licu mesta, se je ponesrečil. laponski konzul sploh ni hotel bfiti več z njimi v zvezi in je sporočil celo zadevo japonski vladi, naj ona izreče odločitev.
Potovanje kralja Petra v Pariz.
Kralj Peter pride v Pariz dne 2, majnika, ter ga bodo spremljali srbski ministrski predsednik, minister za zunanje zadeve in mnogoštevilni drugi državniki. Ostal bo v Parizu tri dni. Na kolodvoru bo sprejel kralja predsednik Fahleres. Pri sprejemu bodo tudi senatni in zbornični predsednik, ministri itd.
!	Vstaja v Mehiki.
Nekaj časa jo vladala popolna: tišina | glede »vstaje v Mehiki, sedaj pa kar naenkrat zopet prihajajo poročila o novih bojih.
V	četrtek dne 13, t. m. se je vršil boj pri Aqua Prieta med vstaši in vladnimi četami. (Zadnje so se udale in izročile orožje. Amerikanska konjenica jih je spremila na amerikansko ozemlje.
Omeniti je Še treha, ‘da so se pri tem boju zgodili slučaji, ki bi v kaki civilizirani državi bili sko-roda nemogoči. Takoj, ko se je začel boj, je iz bližnjega mesta Douglas pridrvelo na stotine avtomobilov, v katerih so sedeli zastopniki najboljših krogov Vozili so pa ti avtomobili tik zraven bojujočih se čet.
Še celo takrat, ko je bilo že ,več gledalcev ranjenih, se niso; umaknili. Pri tem so pa klicah in ploskali hrabrim, bežoče so spremljali z velikim krohotom. To občinstvo je smatrajlo celo krvavo dejanje za predstavo v cirkusu. (Z;a resničnost ne jamčimo; Opomba uredništva.)
Akademija lepih umetnosti v Dalmaciji.
Dalmatinski cesarski namestnik je obvestil deželni odbor, da je naučno ministrstvo odločeno, pečati se natančneje z resolucijo glede akademije lepih u-metnosti, katero je stavil poslanec Bianchini. Vlada namerava akademijo ustanoviti ali v Dubrovniku ali v Splitu.
Zopet nov političen škandal na Francoskem.
Na Francoskem ne zmanjka snovi za senzacij željne ljudi. Zopet razburja nov slučaj duhove in to vsled aretacije odvetnika Valensija. Na njegovem stanovanju so našli več diplom o akademičnem odlikovanju. Te je prodajal raznim osebam. Pri zaslišanju je izpovedal, da mu je te diplome preskrbela visoka politična oseba, katere ime je tudi povedal. Policija je aretirala tudi predsednika humanitarne nacionalne lige.
Tlako gre v cvet korupcija in podlost tam, kjer (vladajo ljudje, katerim so razni Ferrerji bogovi. In taki ljufdje bi radi prišli tudi v Avstriji na površje!
Raznoterosti.
Imenovanja v administrativni poštni službi. Trgovinsko ministrstvo je imenovalo a-bsolviraAie slušatelje prava in sicer ipoštna praktikajnta dr. Karola Novaka in dr, Frana Huberja, in pravnega praktikanta dr. Otona) Junka v Glradcu pošltno-konceptnim praktikantom.
Iz fin. ministrstva. Koncipist v finančnem ministrstvu dr. Karol Drnovšek je imenovan za financ, tajnika,
Kako sodijo pošteni učitelji o Narodni stranki. Na shodu S. K. Z. v Borečih je govoril med drugimi tudi gospod nadučitelj Cvetko, ki je opozarjal na to, da se ne meče vseh učiteljev med liberalce in kot zaupnike Narodne stranke. S takimi splošnimi napadi se jemlje učiteljskemu stanu ugled, kar ni pravilno radi vzgoje slovenske mladine. Gospod nadučitelj je s povzdignjenim glasom konštatiral, da Nar. stranka ni slovenska stranka in tudi nima nobenega; znaka za obstoj; lahko rečemo, da. ne obstoji več, Te besede gospoda nadučitelja Cvetka si naj zapomnijo tudi drugi učitelji. Gospod Cvetko gotovo dobro pozna položaj na slovenskemu Štajerju, sicer bi si ne upal tako odločno to trditi, saj vendar ve, da bodo planili Celjani po njem kakor hijene. Toda gospod Cvetko se gotovo teh napadov ne bode vsftrašil, kakor je imel tudi pogum, odkrito glasovati in se izreči za kandidaturo poslanca Roškarja,
„Straža“ leži propagatorju posilinemštva Linhartu posebno v želodcu. Na zaupnem shodu na velikonočni pondeljek v Mariboru mu žilica, ni dala miru in med drugo zabavljanje je vpletel veliki gromovnik tudi zabavljanje čez naš list. Radi verujemo., da je Linhartu in drugim štajerčijanskim mogotcem naš list neprijeten, ker z vso vnemo pobija protinaravno in nemoralno nemšfcutarstvo ter vodi odločen boj proti šnopsarlskim zastrupljevalcem našiejga ljudstva. Povemo pa, da se za vse Linhartovo vznemirjenje prav nič ne brigamo in bomo šli mirno po začrtani poti naprej. Ljudem, ki širijo Šnops in hočejo našega kmeta in delavca gospodarsko vsužnjiti, boj na nož. Kako je ta boj vspešen, bo videl Linhart in vsi režiserji po-silinemške komedije pri sedanjih volitvah, ko bodo razni Girstmayerji napravili vratolomne skoke.
Za nemško šolo na Bregu pri Ptuju. Občinski odbor na Bregu pri Ptuju je v svoji seji dne 9. aprila soglasno sklenil, izreči zahvalo deželnemu odborniku dr. Hoffmannu pl, Wellenhofu za njegovo uspešno delovanje v prid nemške šole.
Štajersko.
Maribor. Bolnišnica usmiljenih' bratov v Gradcu. .V teh dneh pride usmiljeni brat iz graškega konventa v naše mesto pobirat za bolnišnico. IV bolnišnici usmiljenih bratov se je zdravilo preteklo leto 4684 bolnikov brez razločka konfesije in narodnosti in so se zdravili 104.629 dni. Operacij se je izvršilo 3085, med temi dosti težkih z povoljnim uspehom. V, sanatoriju Algersdorf je bilo 820 bolnikov, ki so se zdravili 14.447 dni. Vodstvo se obrača tudi letos na cenjene meščane in prebivalce mesta Maribor s prošnjo za podporo In zagotavlja, da bode milodare vestno obrnilo v prid bolnikom.
Maribor. Prememba posesti. Dosedanji najemnik gospod Spaček je kupil od posestnika Fr. Oehma gostilno „pri grozdu“ za ceno 146.000 K.
Maribor. Pretekli torek in nedeljo) so neznani zlikovci pobili več Šip na frančiškanskem samostanu. Napravila se je ovadba na policijo, toda kdor pozna naglost mariborske policije v slučajih, kjer se gre za Slovence, si bo lahko mislil, da bo zatisnila obe očesi ter da bodo nemški kulturonosci ostali — nekaznovani.
Maribor. Poroka. Primarij marljbbrske bolniiŠr nice dr. Oskar Filaferro se je poročili z gdč. Irmo Schmidt.
Sv. Magdalena v Mariboru. Meseca marca je bilo rojenih 32, umrlih 49; [v sveto katoliško cerkev se je vrnilo 16 oseb. — L.udsko štetje je naznanilo število duš: 16.122.
St. lij v Slovenskih goricah. V Gradcu je na posledicah operacije umrl tukajšnji posestnik Mihael Sorko. Prepeljali so ga z mrtvaškim vozom v St. Uj. Pred tednom mu je umrla žemaj. Pokojnik, ki je bil zvest Slovenec, se je udeleževal vseh volitev. Naj v miru počiva!:
Ptuj. Tlukaj je umrl v nedeljo nadporočnik v pokoju Akos Biro po kratkem bolehanju.,
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Predpoldne na velikonočno nedeljo je nastal v Župeči vasi pri posestniku Brenclnu ogenj. Govori se, da w zažgal šestleten otrok, ki je tudi zgorel. Zanaßi silnega viharja se je tudi pri sosedih vnelo in v kratkem času so bila 12 posestnikom uničena gospodarska poslopja, 4 tudi hiše in 3 svinjski hlevi, ki so jim še ostah pri požaru dne 16. marca 1911. V .veliki nevarnosti je bila vsa vas in tudi cerkvica Sv. Antona. Domača in cirkovška požarna bramba ste imeli zelo težko delo, da sta omejili požar. Nekaterim je zgorela tujdi živina, Skoda je bila zelo velika. Zvečer je prišel na ta kraj nesreče gospod poslanec dr. Korošec.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Natlačeno polna je bila dvorana bralnega društva dne 17. aprila pri predavanju Častitega gospoda p, Salezija VocioŠe-ka, našega rojaka, o potovanju v Ameriko, o tamošnjih razmerah in doživljajih. Prisrčna zahvala čast, gospodu za trud, želimo mu, ker je moral prestati zelo nevarno operacijo, popolnega in krepkega zdravja.
Ljutomer. Nesreča pri velikonočnem streljanju. Iz Ljutomera se poroča, da sta se ponesrečila 251etni Franc Kukovec in 171etni Franc Tomažič. Obema se je razletela pištola v roki. Obadva sta na rokah težko poškodovana,
V Stari in Novi vasi je na velikonočno nedeljo pogorelo 12 posestnikov. Goreti je začelo okoli jpol-dneva. Nesreča se je zgodila s tem, ker so streljali z možnarji preblizu poslopij. Gotovo neodpustljiva neprevidnost. Gasilna društvv iz okolice so prihitela in prijdno gasila. Toda rešiti se ni dalo. Pač žalostni piruhi!
Celje. Na shodu liberalcev v Žalcu se je zopet širokoustil neki (dr. Tanko Sernec, zdravnik v Celju, ki ima neizrečeno ljubezen do grošev slovenskega kmeta, ki pa ravno tako neizmerno mrzi edino pravo kmečko organizacijo S. K. Ž. (Takih tičkov je Še več v Celju in jih bomo tekom volilne borbe malo potipali!) Ta 'dr. 'Janko Sernec je bil postavljen kuratorjem nekega bogatega veleposestnika v celjski okolici — vsakdo se brani takega, ta pa se je držal te kuratele kakor klop. To se je tudi sodniji sumljivo zdelo in mu je zato odvzela breme. Ce pride na liberalne shode, povpraša naj se ga, kako da ni več kurator.
Celje. Na belo nedeljo dne 23. aprila 1911 go? stuje mariborsko Dramatično društvo v Narodnem domu v Celju. Uprizori se znamenita zgodovinska slika, iz časa preganjanja kristjanov, JV znamenju križa“, ki je ena nsjjlcrasnejših iger, kar smo jih videli na naših odrih'. Nhstopi nad 60 oseb, ker sodelujejo tudi celjska društva, med njimi pevski zbor podružnice Glasbene matice, Narodna godba itd., in se nam obeta res krasen vžite|k.; Ker je igra jako dolga, je začetek točno ob 7. uri zvečer in prosimo slavno občinstvo, da pride pravočasno k predstavi, ker nikakor ne moremo čakati z začetkom. Del čistega dobička je namenjen Dijaški kuhinji v Celju. Predprodaja vstopnic V Zvezni trgovini v Celju.
Petrovče. Društvo „Gospodar“ igra na belo nedeljo v drugič Medvedovo žaloigro „Za pravdo in srce.“ Naši igralci se že dalj časa vestno in marljive pripravljajo, da rešijo svoje uloge kolikor mogoče še boljše kot prvikrat. Komur je za res umetniški užitek, naj ne zamudi, in naj pride na belo nedeljo v Petrovče! Začetek ob 3, uri popoldne.
Ruperče. Pogorela je na velikonočno nedeljo predpoldne v Ruperčah hiša Jožefa Mesareča, Zavarovan je bil, a le za malo svoto. Živino so k sreči rešili.
Kozje. Gospodarsko bralno 'društvo v Kozjem priredi, oziroma ponovi dne 23. aprila 1911 v prostorih gospoda Fr. Gučeka sledeče gledališke predstave: 1. „Gospa in sirota.“ 2. „Poštna skrivnost ali začarano pismo.“ 3. „Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?“ Zar čet ek točno ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Trbovlje. V trbovljskem premogovniku je zaviraču Antonu Brezovu zmečkalo levo nogo. Prišel je med dva naložena vozička, Ali je sam ali kdo drugi nesrečo zakrivil, bo preiskava 'dognala.
Z Menine planine. Dolgo sem molčal, o veliki-noči pa sem si Šel po piruhe v Zadrečko dolino. Kako je tu dejalo solnčice mojim revmatičnim udom, ki so že odreveneli med večnim snegom, kakor mrtve duše za velikonočno obhajilo. Na belo nedeljo sem bil tudi pri slovesnosti prvega svetega obhajila, zato nisem šel v Bočno, da si ne oslabim prijetnega vtisa s tisto: „Kaj pa ti pobič čez Savno.“ Tisti, ki se samo na, naših veselicah pohujšujejo, so seveda Šli, mene pa bi menda ignorirali kot — črnega nepridiprava.
Brežice. Železniško ministrstvo je dalo brežiški premogokopni družbi dovoljenje za izvršitev tehničnih preddel normaJnotirne železnice iz Globokega v Brežice. 'Železnica bo služila le za prevažanje premoga.
obrestuje	fH
hranilne vloge po 4Vs°/o brez odbitka rentnega davka. Spre-	Pää	vsak f
jema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi	|5|	jasnila
se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na door brezplačno	8. do
hranilne nabiralnike. Sprejem» po sejnem sklepu vloge na	PSffi	se daj«
tekoči račun in jib obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga	Telefot
posojuje
na zemljišča po 5% do 5*/»% * amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vkqjižene dolgove pri drugih zavodih in izteguje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenica!*.
S 3! H 15 m
LJUDSKA JJMMPJICi in pOBOJILMICA V CEIJPji
registrovana zadruga sW\ z neomejeno zavezo	jg ®
▼ lastni kili (Hotel „Pri belem volu64) v Celju, Graška cesta st. 9, I. .'nadstropje
uraduje
vsak torek ir petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo m po jasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465 Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov Ljudska posojilnica Celje.
POSLANO.
Čudežne dežele, kjer cveto oranže, ne more Vsakdo obiskati. Kdor pa mora s svojo boleznijo na prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve pristne „Sodener Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa tako drago potovanje. Soden-ske pastile se kupi za 1 K 25 h v lekarnah, drožerijah in podobnih trgovinah, toda ni'kdo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenimi.
Pijte samo „Tolstovrško slatino“
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
M. Zabukosek 1
krojaški mojster v Celju
= priporoča svoj ==
modni salon za gospode, f
ki se nahaja v novi pesojilnični hiši naRingn. t
&
Trgovina špecerijskega blaga
IH lian fločevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zsgotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Luccnlns“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene in drage sveče, kadilo in olje.	177
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Glavni zastopnik za Štajersko: 808t04 **“ P0Br,ic’ M"i,,or,
155	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni šktdi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse 21,bliznNar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drngo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Menice Morarsfco.
80 slovanska obrt.
Naročite naš list!
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C«ll«
Poljska ulica šf. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-
di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov
iz studencev, vodnjakov s hidraliönimi vidri. Izde-
lujem vsake vrste tehtnice,
wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
tudi premostne (Bruoken-
V mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______ in solidno, vse po zmernih cenah.
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici, da sem otvoril. v svoji hiši v Bistrici pri Lembahu dobro-upeljano gostilno. Točil bom samo dobro domače vino in pivo. Dobila se bodo vsak čas okusna, topla in mrzla jedila. Postrežba bo solidna in točna.
Obenem naznanjam, da prodam svoje posestvo v Št. Hju v Slov. goricah, obstoječe iz lepe novozidane vile, gospodarskih poslopij in najrodovitnejše zemlje krog 10 oralov oddaljeno dve minuti od železniške postaje Št. Ilj.
Franc Wruss,
posestnik v Šf. Iljli V SIOV. goricah in Bistrici p l Lembahu.
Wisjooweise spomladanske
sezoBBe je došlo. Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v naj večji izberi in v vseh oblikah. — Z vele spoštovanj e m
Štefan
gostilničar
prva najvecja zaloga In izdelovanje čevljev v
: Kovaška ulica 3.