St€V> 74. VIMtf, V 17. Letnik I. izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Uredai&vo: Lttc* Sv. Franttflu AslAegj ft. 30. L nidatr — Vs doptit naj se pošiljajo uredniBri lisU. NefranUnna pisma te nt sprejemajo in rokopisi se ne vrstijo. Irdsjatelj in odgovorni urednik Štefan finill— I sstnft konssrcj llata .Edinosti". - Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadraft S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv FranCUka Astfkega M. 301 Telefon uredniihra in uprave ftev. 11-57. Nsrofnlna rnala: Za celo leto.......K2J- zi pol Ida................ • IJ- sa Id mesece...............• Jr Za tcdcljsko Izdajo a cdo leto........ SrW ta pol leta.................• VEČERNA Posamezne Številke ss prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mrr. po lOvla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........f\ 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po A vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema ln ser a t nI oddelek .Edinosti". Nsročmn* In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkljii£no U upravi .Edinosti*. — plača in toži se v Trsta. Uprava clawek — Kutno se da spoznati način nove grupacije Hindenburgovlh armad, v zmagovitih bojih pa se kaže nje uporaba. Će pomislimo to, bomo tudi pravilno cenili koristi nove grupacije naših armad v Galiciji. Boj se je tamkaj in na južnem F oljskem že pričel. Najbrž bomo v kratkem dišali kaj dobrega. — (»Tagespost*. nadvojvodo Friderik fcm. Mtiiretai. DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Vrhovni armadni poveljnik general infanterije nadvojvoda Friderik je odposlal vrhovnemu poveljniku balkanskih Čet, fcm. Potioreku, sledečo brzojavko: Posebno me veseli, da morem najpirs čneie čestitati Vaši ekcelenci na Najvišjem odlikovanju z vojaškim zaslužnim križcem I. razreda. Ne vidim v tem l)r- >ebncm počaščenju samo priznanja izrednih zaslug, ki si jih jc Vaša ekscelenca pridobila kot odličen poveljnik vojnih sil. temveč tudi znak najmilostljivejše zado-voljnosti našega preljubljenega Najvišjega vojnega gospoda z dosedanjimi dejanji vrlih čet na južnem bojišču, ki so tako srečne, d«» vidijo svojo občudovanja vredno žilavost in svoje preziranje smrti ter svojo pogumnost in hrabrost po tolikih in tako težkih časih ovenčano s sijajnim uspehom, in prosim Vašo ekscelenco, da izročite Vam podložnim četam moje iz srca prihajajoče čestitke. Moja odkrita voščila spremljajo Vašo ekscelenco in junaške balkanske čete na njihovem nadaljnem zmagovitem pohodu. General infanterije nadvojvoda Friderik. BEROL1N, 16. (Cenz.) Iz Pariza poročajo »Berliner Tageblattu« preko Kristija-nije: Neki francoski vojak, ki je bil ranjen ob Yseri in se je vrnil v Pariz, je opisoval svoje doživljaje in iz tega opisa je razvidno. kako silno napadajo Nemci francoske pozicije. »Moja brigada«, je pripovedoval, je bila nameščena v fronti, oddaljeni pol-tretjo angleško miljo od Yperna. — Prošlo sredo so Nemci vrgli proti nam velike mase Čet. Naše čete so se jim hrabro upirale. Toda vkljub velikim izgubam so Nemci neprenehoma naskakovali do četrtka zvečer. Videl sem, kako je bil v enem dnevu samo eden strelski jarek izgubljen, a zopet osvojen. V petek je bilo mirno na fronti, toda v soboto je sovražnik severno od Dixmuidna zopet začel napadati in sicer silneje, nego kedaj prej. Štirideset ur se je boril mož proti možu, ne da bi bih le trenutek počitka. Nemogoče je popisati ta strahoviti prizor. Timu h mM* sMe mnkiiii! kiMndke t Mm t mine nomeie. BERLIN, 16. (K.) Višji duhovnik gene ralnega vikarja katedrale v Reimsu, Lan dreoutt, objavlja v »Figaro« sledeče: > imenu njegove eminence kardinala-nad škofa v Reimsu in v svojem imenu spri čujem s tem, da na trgu pred katedralo n nikoli stala nobena baterija in nobena opa zovalna straža na zvonikih, da se tudi r nikoli v neposrednji bližini katedrale na hajal vojni stan, niti niso bile nameščene nikake čete. Wolffova pisarna ie dobila nalog, na temu nasproti izjavi, da se je opetovan* ugotovila artiljerija v bližini katedrale ir opazovalna straža na zvoniku, in da ta dej stva obstoje dalje vkljub vsemu potaje vanju. _ S francoskega tojltta. Obstreljevanje Arrasa PARIZ. 16. (Cenz.) »Matin« poroča iz Saint Omerja: Nemška artiljerija že dva tedna bombaidira mesto Airas. Krkor se zdi. uničuje cesarska artiljerija mesto po sistemu- Dosedaj povzročena škoda je o-gromna. Večina prebivalcev so je nastanila v kleteh. Veliko prebivalcev je pobegnilo. veliko pa so jih ubile neirške kro-giie. Nemške čete dobivajo skoraj vsak dan ojačenja. 14. t. m. so zopet šli veliki transporti artiljerije in kavalerije skozi Liittich in potem dalje v smeri proti zapadu. Boji okrog Lilla. 2ENEVA. 16.(Cen.) Učinek silnega nemškega topovskega .)gnja proti vsem pomembnejšim krajem okrog Lilla, zlasti proti Armentieresu, La Bassee in Bethu-nu, ki je trajal do poznega večera, se še ne spozna po francoskih privatnih brzojavkah, ki popolnjujejo kratkobesedno u-radno poročilo. Posebno krepko jc posegla vmes južno od Yperna nameščena nemška artiljerija, pod katere zaščito so se v boju proti tamkaj zelo ogroženim Angležem izkazali pruski gardni oddelki. — (»Tagespost«). Rusko-turfKa vojno. CARIGRAD, 16. (K.) Neko sporočilo glavnega stana pravi: Včeraj smo napadli Angleže v Fao. Imeli so mnogo mrtvih, katerih število se ceni na tisoč. (Fao je pristaniško mesto v sandžaku Basra v turškem vilajetu Bagdad v Mali Aziji« ob Perzijskem zalivu). Boseiskl nnstiMDi snltni-ktiihL CARIGRAD 10. (Kor.) Mufti v Tuzli in drugi boseiskl odličnjaki so odposlali sul-tanu-kalifu nastopno brzojavko: Vest o vojni proti sovražnikom in zatiralcem izlama je razveselila srca muslimanov vsega sveta, posebno še, ker je Vaše veli čanstvo v imenu obrambe človečnosti in obrambe izlama, sodelujoč z našim prevzvi šnim vladarjem, cesarjem Franom Josipom prijateljem muslimanov in zavetiščem varnosti izlamitskega sveta, in z naš m vzvišenim zaveznikom cesarjem Viljemom, vzbudilo vse muslimane ter jih pozvalo na vršenje svoje dolžnosti s sodelovanjem v tej vojni. - Mi muslimani iz sandžaka Tuzla poklanjamo Vašemu veličanstvu svojo uda-nost in svoje čestitke na prevzvišenih zaveznikih, ki so branitelji pravičnosti in pravice. Molimo Vsetnožnega, ki uničuje z ti ralce, naj bi bojnim silam zaveznikov na kopnem in na morju ob vsakem koraku podeljal zmago in delil svojo pom č in svojo milost muslimanom ter podelil zaveznikom neomejeno ugodne vspehe v bogati meri. Perziffl dmllli preM Muk tet MILAN, 16. (Cenz.) Ker Rusija ni hotela kakor zahteva nevtralnost Perzije, umek-niti svojih čet iz Perzije, je dovolila Perzija turškim četam prehod preko perzijskega ozemlja in ustanovitev prostovoljnega zbora v Perziji v obrambo kalifata. DUNAJ. 16. (K.) 2e danes, pni dan podpisovanja vojnega posojila« je bil naval njih. ki so hoteli podpisati, zelo živahen. Poleg orjaških zneskov so tudi stotisoči srednjih in malih hranilcev podpisali za vojno posojilo. Pri »Lšnderbanki« je bilo podpisanih danes nad Šest milijonov med temi 3.3 milijona od Splošnega penzijskega zavoda, po en milijon od princa Filipa Ko-burškega in od korarskega samostana v Klosterneuburgu, od društva žurnalistov in pisateljev »Concordia« 300.000 kron. Pri prvi avstrijski hranilnici je podpisalo 728 strank l in tri četrt milijona. Nadalje so podpisali upravni svet prvega splošnega uradniškega društva avstro-ogrske monarhije 1 milijon, od teh 400.000 za ogrsko vojno posojilo, potem od bančne hiše Reitzes tri milijone za avstrijsko vojno posojilo. GcknU ■Ovtnt Mtis odlikovan. DUNAJ, 17. (»Wiener Zeitung«). Nadvojvoda Fran Salvator je podelil protek-torju-namestniku Rdečega križa v monar-liji, generalnemu adjutantu in šefu vojaške pisarne cesarjeve, Arturju baronu tolfrasu. kot povspeševatelju častno me-aljo Rdečega križa. DUNAJ 16. (Kot.) Jutršnja Wiener Zei un<* objavlja, da je gospid Mariji Drasch, i čeri profesorja Drascha na vseučilišču v iradcu, podeljen častni križ druzega razred* čega križa z vojno deko • a i jo. Cesar VUjem nesli umite mi. KARLOVE VARI. 16. (K.) Mestnemu v etu v Karlovih varih, ki je bil sklenil pre-rstiti Marienbaderstrisse v Kaiser-Wil-elm-Strasse, je došla od tajnega svetni a pl. Valentinija sledeča brzojavka: Njeg. veličanstvo nemški cesar se je nr )Očaščenju od strani tamošnjega mestne q:a kolegija razveselilo in dovolilo, da s* Njegovo najvišje ime podeli sedanji Ma -ienbader-Strasse v Karlovih varih. Nje iovo veličanstvo sporoča prisrčno zahva-o za trpeče človeštvo toli blagonosneinu epemu mestu Karlove vari in pošilja svoj lajvišji cesarski pozdrav. IMrSII INI I vini. MONAKOVO 16. (Kor.) Na ogledovanju nekega oddelka obrambnih učencev, ki jih je predvodit kralju major Colker, je imel kralj tfasom poročila v „Lokalanzeigerju nastopni nagovor: Vojna bo Še dolgo trajala. In mi ne bomo mirovali, ne počivali, dokler ne bo sovražnik poražen na bojišču in pridemo do miru, ki nas zavaruje za dolgo časa pred vsakim napadom. Pripravljajte sena vojno; pri tem pa ne pozabljajte na svoje državljanske dolžnosti in svoje studije. Kajti naši vspeh> -o bili možni le tako, da smo si v šolah pridobili naobrazbo, kakršnja ni možna v nobeni drugi deželi na svetu. Zaupajte v B ga I Zaupate naši vrli armadi! Vršite -vojo dolžnost! Z Bogom! Pistumie i nskhtf rirtnltoil w HemOiL BERLIN, 16. (VVolffova pisarna). Pe-trograjska brzojavna agentura je razširjala vest, da se v Nemčiji porabljajo najstrožje, da. moglo bi se reči, krute odredbe proti pripadnikom ruske države. Temu nasprotno treba opozoriti, da policijske odredbe, izdane v svrho kontrole inozemcev, prinašajo sicer nekatere neprijetnosti, da pa se pri tem niti od daleč ne more govoriti o kakih krutostih. Nič pa se ne čuje, da bi v Rusiji uveljavljali enakega duha napram našim, po pogromih in izganjanjih trdo prizadetim rojakom. JM" proti cfflei Risfle. SOFIJA 16. (K r) List .Utro- citira mnenje ruskega profesorja Jastrebova, po katerem mora Iti cBj sedanje vojne za prisvo-jenjem Armence, Male Azije, Bosp jra m Dardanel z bolgarskim zaledjem in izpre-membo Črnega morja v rusko medzemno morje. — Rečeni list pripominja: Kličejo nas torej na pomoč, da postanemo sužnji države, katere naprave so tako povsem drugačne, nego so one naše male, ali svobodne domovine. To naj bi bil torej ideal, za katere so bie vzgojene cele generacije in so padli deset tisoči Žrtev. Jastrebov odpira tudi najzaslepljenejemu rusofilu med nami oči o tem, da se mora Bolgarska boriti z vsemi močmi proti temu, da bi Črno morje postalo rusko medzemno morje! Ker želje Jastrebova in suženjstvo Makedonije podpirajo ravno mogočneži trosporazuma, treba organizirati vse bolgarske moči proti tem HevtraBteta ob Panamskem kanalu WASHINGTON, 16. (Reuterjeva pisarna). Mornariški departement je poblaščen v objavo neke izjave predsednika Wilso-na o izvrševanju nevtralitete v pasu panamskega kanala za časa vojne. Vsakemu letalu katere vojujočih držav je prepovedano v tem pasu vzletati, spuščati se na zemljo, ali letati. Vojne ladje vojujočih držav smejo porabljati brzoja\ na iskre le v svrhe, ki se nanašajo na ka nal. Tej izjavi je pridodana pogodba med Zje dinjenimi državami in republiko Panama glasom katere se gostoljubje, ki je republi ka Panama izkazuje vojujočim v svojen vodovju, ne razteza na pas ob kanalu, ain pak je odpravljeno za dobo treh mesecev Vojujočim je prepovedano vkrcanje ir izkrcavanje orožja in municije. Hkratu st ne smejo niti za trenutek v takem pristanišču in v sosednjih vodovjih muditi vev fran ov na dan, 4 in pol mi-I jarde na mesec in 54 milijard na leto. Ta številka predstavlja vrednost letne produkcije teh štirih držav, a le šesti del te produkcije tvorijo proizvodi zemlje. Ti pr izvodi se v vojnem času zmanjšujejo za tri četrtine, če se računa, da ne dela tri četrtine za delo sposobnih moških. Efektivna izguba znaša potemtakem 775 milijarde na me ec, 46*50 milijarde na pol leta in 93 milijard na leto. Francoska bi v šestih mesecih vojne izgubila 15 milijard frankov, Nemčija pa 22 milijard. Neglede na druge posledice, bi bilo treba več nego celo desetletje dela, da se ozdravijo te rane. Tudi londonski „Economist" pobija mišljenje in izvajanje Leroy Beauliena in meni, da mora vojna trajati največ osem mesecev in utemeljuje to mnenje, kakor Guyot, s stroški posameznih držav. sprejme. Število cigaret, potrebno za obda-1 nih časih izredno požrtvovalno. Taki so Ali Ko oolna fc dolgo trajala? V f amozk akadem ji moralnih in političnih znanosti se je razvila razprava o fina ^ cijelnih, gospodarskih in etnoloških vprašanj h, ki posezajo v današnjo svetovno v« jno. Leroy Beaulieu je izrazil mnenje, da b mogla vojna še jako dolgo tratati. Nasprot-n v Nemčije in Avstr< -Ogrske štejejo 321 mi ijonov prebivalcev, dočim štejeti obe ive*ni državi samo 116 milijon« v. Število prt > va'stva Nemčije je za 65 od sto večje od orebivalstva francoske republike, ali to razmtrje pada na 35 od sto, računajoč m< žke, ki so prekoračili 20 leto. Tudi šib keji narodi morejo prenašati dolgotrajne vojne. Klasičen izgled za to nam dajaja Buri, ki so z vojsko 30.000 ljudij tri leto zadržavali 150.0« 0 mož angleške vojske Tudi Srbija je že dve leti, z malim presledkom, v vojnem stanju in drži pod oružjem okolo 13 od sto prebivalstva. Ako se taki narodi morejo toliko časa boriti potem je izven vsakega dvoma, da b >do mogli tembolj civilizirani narodi, ki razpolagajo z večjimi rezervami. Temu mnenju se je protivil Yves Guvot, meneč, da se ta vojna konča prej iz gospodarskih nego pa fizičnih razlogov. — Leta 1870 so skupni vojni stroški dosegli blizu 12 milijard, in to, ker si je d<-ta Nemčija poravnati stroške z vojno odškodnino 5 milijard. Razun vojne odškodnine je potrosila Francija še okolo 5 milijard. Ako računamo sedaj, da ima Nemčija na bojnem polju tri mil j" ne ljudi. Avstrija dva, Francoska tri in Rus;,a štiri, znašajo ?e rkba izgnana iz Trsta. Ta posltdnji je pa imel dovoljenje, da sme te dni bivati v Trstu, ker ima iti na nabor Potem ko sta bila ta dva aretirana, je pa policija izvršila na njiju stanovanjih, kakor tudi na stanova n u Del Contejt ve sestre, An onije Lucchi-nijeve preiskavo in na stanovanju te poslednje je našla policija del Celanu ukradenega blaga. Poveuala je, da ji je to blago izročil njen brat. Policija je nato poiskala se tretjega, ki je bil skupaj z Del Contejem in Stecovarjem, ko sta bila ta dva aretirana: je to 19 letni koilar Karel Buffolini, pri katerem so našli cel arzenal tatinskega orodja. Seveda je bil tudi ta aretiran. Ivo M: Hoja setev.*) Učiteljska tiskarna. Društvo za zgradbo Učit. konvikta in naša Zaveza so začele s hvalevredno p< žrtvovalnostjo izdajati in zalagati leposlovne knjižice — večinoma bogato ilustrovane — namenjene naši mladini. Doslej smo vedno tožili o suši na polju mladinske literature: sedaj prihaja boljša letina, pa zopet ni nekaterim všeč, Nam pa je in mladini tudi. Če ima otrok vse te knjižice in 14 letnikov „Zvončka", ima že lepo biblioteko, lepo zunaj in znotraj. S kakim veseljem jo gleda! Cela vrsta knjig - to je njegova last 1 Na polid sto e druga poleg druge; on — tako mlad in majhen — pa je že lastnik tega bogatega imetja 1 Kadar se mu zdi, kadar začuti potrebo, vzame to knjižico, vzame ono, gleda, bere, misli... Nič ni preveč knjig. Pač! In sicer v zalogi. Na stotine je slovenskih staršev, posebno veliko med inteligenco, ki zalagajo svoje otroke z brezpomembnimi in dragimi igračami, svoji ded namenjenih knjig pa ne kupijo. Na drugi strani pa se od teh knjig in knjižic obetajo našemu konviktu lepi in stalni dohodki. Naši mladinski pisatelji — sami učitelji so! — spisujejo te knjige brezplačno, kar je v teh dragih in materialistič- ♦) Ponatiskoj enao to po „Učiteljskem tovarišu" tem raje, ker je gospod Ito Trošt ie mnogo pi sal tudi ta naft list. s^mo slovenski učitelji. Po teh uvodnih besedah si oglejmo tovariša Iva Troš.a! Njegovo ime je znano v slovenskem lite rarnem svetu. Napisal je že obilico pripovednih spisov v razne naše liste — koliko in kam vse, to ve le on sam, ker se je podpisoval z najrazličnejšimi imeni. „ Ivo Trošt pa je dober znanec tudi slovenski mladini. Odpri katerikoli letnik „Zvončka", povsod dobiš TroŠtovo ime. Snov njegovim mladinskim spisom je najrazličnejša, a vsa je zajeta iz živega življenja. Tudi njegove basni in pravljice so le slika in zrcalo realnega življenja. Zato so se pa Troštovi spisi mladini priljubili. Šteti ga smemo med naj-boljže slovenske mladinske pisatelje, brez vsakega oporekanja pa med najproduktivnejše. V tihem in mirnem svojem službenem kraju vrši svoj šolski in pisateljski posel dan zd dnem, leto za letom. Produktivni njegovi sili ni miru, ni odpo-čitka. Ivo Trošt je pravi ljudski — narodni učitelj, ki si je zgradil pot s svojim delom v narodno dušo. Sedaj je začel v založbi Društva za zgradbo Učiteijskega konvikta izdajati svoje zbrane spise za mladino, ki jim je dal izrazit naslov — Moja setev: kar je ljubeznivi pripovedovalec Ivo sejal, to naj žanje mladina v svojo duševno hrano.. Prvi zvezek, ki leži pred menoj, obsega daljšo povest „Oživela resnica". — Priznati moram, da sem prečita! to povest z velikim in trajnim zanimanjem. Ta sodba bi pa morda ne veljala, češ, simpatija do založni tva in pisatelja govori iz tebe kot glas subji ktivno sodečega človeka. A da se zavarujem proti takemu očitku, sem dal knjigo prečitati svojemu desetletnemu otroku, ki mi je tudi povedal svojo sodbo: „Povest je jako lepa, samo škoda, da ni v knjigi podob!44 (Moj oir<>k namreč pozna vse uvodoma omenjene knj ge.) Tako je — Roma locutal Vesel sem te izpovedi od najkompetentnejše strani, ki mora pisatelju veljati kot prizna-je, založništvu pa v ravnanje. Troštu teče beseda gladko, doumljivo, kakor bi poslušali osebno njegovo preprosto govorico. (V korekturi bi pač treba popravit* nekatere ne. skladnosti in nepravilnosti.) Napravil je TroŠt s prvim zvezkom svojih zbranih spisov za mladino lep vh< d na njivo svoje žetve. Veselim se nadaljevanja. — Naj pisatelja nikar ne moti, da se kritika tuintam izraža nepovoljno. Morda nikjer tako kakor pri Slovencih cepijo dlako, tuhtajo in mrcvarijo, samo da bi ubili dela in delavce, medtem ko na mesto dobrega sami ne morejo postaviti nič boljšega. Sama negacija je produkt domišlja vosti in frazerstva. Zalega obuval m lastna ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ delavnica A. ViSENTkNi TRST, Olosu* Car-ducci 11 »vitka 37. Podružnica s ulica Rigutti St. 11 („JU Buon Optrai«**) u Velika zalega moSklh In lanskih fevtfav. Popravlja to?«o in salMne. Zmerna cena« ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni m za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nosi ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso Ste v 12, Telef. 177IV od II1/, do 17, iu od 4'/, do 5V, pop Fia ■ d infl čevlji brezšiva- Mli! 10 W n iiMIr Izvršuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cedila $tv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERNE. Damji] BSsendorfer, GebrOder Stlnil, Kocfi t Korselt, unrbt itd. se prodajajo In dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. Ugiaianje. Vsakovrst. poprave. Zavod Klavir]! Zannoni MARIO MALH Piazzo S. Gia-^^ como 2, II., Corso. Telefon 2-5. ^ Froddalnica ar in dragocenosti (ex ©ruj Drag. Vakjata) Trst S3TVSS5 Corso §t. 35. B ga. ti izber zlatanine, srebrnine. dragice- ■ n osti in žepnih ur Kupnje iu menja staro * zLLu in tu2. Poitn -hrAiiilnićni račun Iti 004. "•"f?1110 C%U<° deposifet) ia »hrambo vr®dno«t- ii-ii1^! Tent°! ^ I**uUk d™«* TOd«*. popolnoma ***** P*0* i« oiarn, nrii.no po n-JnoT^m na- tar 30 oddaja Btnmkam * .-»... J , v najem po nimlrib cenah Urilut ur«; fVi??? V.V "*d 10 mlHJonov Icron. i? Od S do li d.pol.n« 1„ od a de S »opoldne. - Is Sil III III Ml HI IU »I II »I IBV iti •pol.n. In Od S do A popoldne. - lipUCaje ec v*** dtUvnik ofe uradnih ur»h. III III III III III IV1