Leto VII., štev 54 LJubljana, sobota 6» marca 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din a lih«i« ob 4. »jntraj. ca Stane mesečno Din a$ — ; u tao-jemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarife. Uredništvo t LJubljana, Knaflova ulica Ster. 5fL Telefon àter. 71, ponoči tu nova etapa v ureditvi tesnih prijateljskih razmer med Jugoslavijo In Italijo in so za mir v Evropi zelo zaželjena. Na vsak način bodo pospeševala splošno Dunaj, 5. marca. s. Danes dopoldne je obiskal zunanji minister dr. Beneš v spremstvu odpravnika poslov dr. Paca-ka zveznega kamcelarja dr. R a m k a. Po prisrčnih pozdravnih besedah je bila nato podpisana avstrijsko - češkoslovaška razsodiščna pogodba. Podpisu pogodbe je sledil poldrugo urni razgovor med obema državnikoma. Posebno izčrpno se je razpravljalo o trgovsko političnih odnošajih, pri čemer ie dr. Beneš pokazal živahen interes za trenotni položaj narodnega gospodarstva v Avstriji. Dosežen je bil popoln sporazum za lojalno sodelovanje obeh republik in razumno oziranje na medsebojn- potrebe obeh držav. Dunaj, 5. marca. s. Dr. Beneš je sprejel danes popoldne na češkoslovaškem poslaništvu zastopnike avstrijskega in inozemskega časopisja, katerim je izjavil. da je že pred leti delal v smislu Locama. »Treba je priznati,« je dejal dr. Btneš. »da je današnji oolo?aj Sr. Evrope v primeri z onim pred nekaj leti zelo napredoval.« Dr. Beneš je Izrazil svoje prepričanje, da znači češkoslovaško - avstrijska pogodba nov napredek v Srednji Evropi. Omenil je. da so njegove metode edino pravilne ta da bodo tudi v bodoče, ker bodo privedle do defrnitivnega rrtiru ta do splošne konsolidacije Srednje Evrope. Ulede vprašanja nadaljnjega gospodarskega sodelov^ja med Avstrijo in Češkoslovaško je povdarjal minister ponovno, da težkih problemov, ki so nastali po vojni, ni mogoče rešiti prehitro, ne da bi bila pri tem ena ali dru^a gospodarska panoga v nevarnosti. Minister je za čim večje olajšanje medsebojnih trgovskih in prometnih odno-šajev. V izjavi o pogajanjih med dr. Ninči-čem in Mussolinijem in eventualnim vplivom na Avstrijo in Češkoslovaško, je menil minister, da se to ne sme presojati s stališča, ki bi značilo nasprotje napram politiki teh dveh držav. Pogajanja med obema državnikoma so ime- i Italija proti Mali antanti Po trditvah francoskih listov hoče Mussolini razbiti Malo an-tanto in ustanoviti «balkansko zvezo» pod italijansko kontrolo! Pariz, S. marca. n. Information« priobču je jako zanimiv komentar o najnovejši diplomatski igri Italije, ki je obeležena z obiskom jugoslovenskega in grškega zunanjega ministra v Rimu. »Information« smatra, da hoče Italija na vsak način postati nekaka nadzornica nad sindikatom nasledstvenih držav bivšega av-stro-ogrskega cesarstva. Rim hoče po vsej sili naslediti Dunaj v n egovem položaju v srednji Evropi in na Balkanu. Ta tendenca Itali e je bila jasna tudi prej, zato so zainteresirane države ustanovile Malo antanto kot protiutež italijanskim aspiracijam. Ustanovitev Male antante je pomenila fijasko za Italijo tembolj, ker stoji za Malo 2 nt in to s svojimi simpati ami Francija, ki je sklenila 1. 1921. zvezo s Poljsko In 1. 1924. končni do govor s Ceškoslovažko. Italija seveda ni pomirjenje v Srednji Evropi. Glede razmerja Češkoslovaške do Madžarske je izjavil dr. Beneš, da ne vidi nepremostljivih težav za sklep pogodbe po locarnskem vzorcu. Po njegovem prepričanju bo prej ali slej prišlo do garancijskega pakta. Proti domnevi, da bodo vsled zadnje afere na Madžarskem nastale v odnošajih med Madžarsko in Češkoslovaško komplikacije, je izjavil dr. Beneš. da ni tega mnenja. Po njegovem mnenju afera ne bo privedla do nobenih zapletljajev ali velikih težav diplomatskega ali mednarodnega značaja. Na vprašanje, kaikšno stališče zavzema minister glede eventualnega razširjenja Sveta Zveze narodov, je izjavil, da ni šele sedaj, temveč že davno za to, da se Svet Zveze narodov razširi. Mnenja je tudi, naj bi se vsi nestalni sedeži spremenili v stalne. Na vprašanje, kakšno stališče bo zavzel v tem vprašanju Svet Zveze narodov v prihodnjem zasedanju, je izjavil, da o tem še ni mogoče ničesar reči, vendar pa je pričakovati zelo živahnih razprav. Glede stališča češkoslovaške do sovjetske Rusije je minister za sporazum z Rusijo, ki je za vzpostavitev normalnih odnošajev v Evropi In Rusiji potreben. Položaj je težak, ker so obojestranski nazori glede mednarodnega praiva različni in se razlikuje tudi splošna koncepcija. Najprej je treba to-tej doseči sporazum v temeljnih vprašanjih. Češkoslovaški zunanji minister Je zvečer ob pol 8. odpotoval v Ženeva mirovala in je skušala z vsemi sredstvi raz biti Malo antanto, kar pa se H dosedaj nI po srečilo. Italijani bi najrajše iztrgaii Jugoslavijo iz Male antante, pa ji namesto tega nudijo približanje Grčiji, kar naj W Jugoslavl jo odvrnilo od Jadrana in k> usmerilo k Egejskemu morju. Razen tega izrablia Rim propagando za priključitev Avstrije Nemčiji, da bi vlil Jugoslaviji strah in je tembolj pri vezal na Italijo. Tudi drugi časopisi pišejo o odnošajih Jugoslavije napram Italiji in Grčiji. »Avenir« trdi naravnost, da hoče Italija razbiti Malo antanto in posredovati rrred Grčijo in Jugoslavijo, da se namesto Male antante ustanovi balkanska zveza, ki bi se raztezala od Rima čez Beograd do Bukarešte. Morda bi tudi Turki hoteli stopiti v to kombinacijo. Kontrolorji bi seveda bili Italiiani. Pred zasedanjem Zveze narodov Ženeva, 5. marca. p. V nedeljo se bo vršilo predposve to vanje zastopnikov držav, ki so podpisale locarnski dogovor, o razšir« j en ju Sveta Zveze narodov V pondeljek se bo vršila prva seja, ki jo bo otvoril baron Iši. V krogih Zveze narodov se je govorilo, da bo za predsednika izvoljen dr. Ninčič, zdi se pa, da je njegova kandidatura odlo« žena za septembersko zasedanje Zveze na« rodov. Omenjajo se tudi druge kandida» ture, končnega sklepa pa še ni. Veliki viharji po vsej Evropi Berlin, 5. marca. s. Kakor javlja «B. Z. am Mittag», je divjal danes na Angleškem nenavaden snežni vihar, ki je dosegel hi» trost 65 milj. Tudi na Škotskem je padlo mnogo snega. Snežni viharji so šli preko vse Srednje Evrope ter napravili precej škode na brzojavnih in telefonskih progah. Rim, 5. marca. k. Kakor poroča «Gior. nale d' Italia», vlada r Genovi in na Rivije» ri velik vihar. Brzojavne in telefonske zve« ze so zelo trpele, dimnike je podrl vihar. Tudi v Siciliji Je divjala včeraj velika ne« vihta. Izgon madžarskega ministra iz Beograda Beograd, 5. marca. p. Policija Je danes Iz« gnala iz Beograda in sploh iz naše države bivšega notranjega ministra madžarske kon trarevolucijonarne vlade Abla Barto. Živel, je dalje časa * Beogradu v jako slabih fi« nančnih razmerah, vsled česar je napravil mnogo dolgov ter se lotil tudi raznih nedo» voljenih poslov, zaradi katerih Ca je sedaj policija izgnala. Grozna eksplozija v Pragi Sredi mesta je eksplodiral voz muni-cije. — 2 osebi mrtvi, 69 pa ranjenih. — Vsa ulica je p-šiodovana. Praga, 5. marca. s. Danes dopoldne ob 10. je nas.ala v Tišlerjevi ulici v sredni mesu strašna eksplozija. Z nekega voza, na katerem je bilo naloženih nekaj zab. jev ročnih granat in sta ga vlekla dva konja, je pade! med vožnjo na enkrat en zaboj granat na tla, vsled česar se je vnela vsa .•nuniciia. Učinek eksplozije !e bil nepopisen. V ulici, kakor tudi po okoliških cestah so razbite vse šipe. Vse trgovine v ulici so razdejane, strehe posameznih hiš odnesene. Fasada več hiš so p^škoJovane. Nekatere hiše so dj tretjega nadstropja tškrop-Ijene s krvjo. Po policijskem poročilu o eksploziji je bilo 39 ranjencev prepeljanih na kliniko, eden med njimi je težko ranjen. Dve osebi sta mrtvi. Ostale poškodbe so lahke. Po mesta vlada veliiko raziiurj ercj e. Praga, 5. marca- k Uradno dognane de-finitivne Številke o mrtvih in ranjenih pri eksplozijski kaiastrofl so sledeče: Dva mrtva, 69 ranjenih, od tega 63 lahko, ki so bili oddani v domačo oskrl>3, In 6 težje, ki so bili prepeljani ? bolnico Od slednjih so trije težko ranjeni, pri katerih pa tudi ne obstoja neposredna smrtna nevarnost. Skrzynski obišče Prago Varšava, 5. marca. d. Obisk ministrske» ga predsednika Skrzynskcga v Pragi je končnoveljavno določen na 20. t. m. Obisk je v zvezi z ratifikacijo poljsko«češkoslo» vaške trgovinske pogodbe v praškem par» lamentu. Potres v Toskani Rim, 5. marca k. «Tribuna» poroča, di eo včeraj ob 2. čutili v Toskami močan po. ireeni sunek, ki pa nI naprava ftkod*. Ljubljanski škof in luč resnice, hčerke božje Klasičen dokaz moralične manjvrednosti njegovih izjav. — Škof kot velik prijatelj agrarne reforme. Škofov pamflet. ki ga klerikalno časopisje proglaša za duiobrižniški opomin m za verstko-disciplinami predpis (»Cerkev je govorila« bogokletniško izjavlja »Domoljub«!) je tako pobi natolcevanj, klevet, laži in Jezuitskih zavijanj, pa tudi psovk, da je nemogoče obračunati ž njim na en mah. Danes naj navedemo le en primer iz nedostojne polemike, ki jo vodi ljubljanski cerkveni dostojanstvenik proti »Domovini« odnosno proti naprednemu časopisju in narodni politiki SDS sploh. »Domovina« je nedavno zapisala: »Ali smo zato brezverci, ker povemo, da je škof največji veleposestnik v Sloveniji in da se brani v škodo slovenskega kmeta agrarne reforme?« SkoJ odgovarja v svojem članku: »Ne. radi teh trditev niste brezverci, pač pa lažnivci ln obrekovalci. Res. ljubljanski škof uživa cerkveno velepose-stvo, res pa ni, da se brani agrarne reforme.« •Potem pa nadaljuje: »Tudi »Domovina« dobro ve, da je koj po ujedinje-nju pri prvii škofovski konferenci ravno on stavil predlog, naj se škofje izrečejo za pravično agrarno reformo. Povejo naj pašniške zadruge v Savinjski dolini, kako se je ljubljanski šk f uprl nameravanemu ropu (!) škofijskih gozdov in je v poučnem pismu pokazal pot do pravične agrarne reforme. In ko je minister — »Domovina* ga pozna — poslal inženjerje, naj 1100 ha gozda Dorazdele (kmečkim) zadrugam, je dosegel ljubljanski škof, da se Je krivični napad zavrnij in so morali ln-ženjerji sramotno in nagloma oditi.« Res je, da je škofovska konferenca v Zagrebu po prevratu pod pritiskom javnega mnenja I. 1918 sklenila, da se jugoslovenski epi.sk op a t izreče za agrarno reformo tudi glede na cerkvena posestva. Takrat so bili prevratni časi in škofi so pač smatrali za potrebno, da s tako popularno izjavo nekoliko pomirijo javno mnenje, ki je bilo silno protiklerikalno orijen-tirano, ker ji je bilo še v zelo dobrem spominu, kako je ravno ljubljanski škof 1. 1914 pozival na vojno proti Srbom in kako so klerikalci pri rekviziicijah bili najhujši pri-ganjalci. Ta izjava pa je bila tudi vse, kar je storil jugoslovenski episkopat za iavedbo pravične agrarne reforme. Dejansko so škofi veleposestniki znali do danes preprečiti, da bi vsaj en del nii-hovih latifundij prišel v roke kmečke- ga ljudstva. Ljubljanski škof sedaj sam pravi, da se je upr! ropu šikot-jskih gozdov. Prav dob ro je še v spominu, kako je lani škof s posebnim pismom na gornjegrajske pašniške zadruge grozil kmetom z večnim pogubljenjem, ako bi skušali doseči da se izvede agrarna reforma na škofovem velepo-sestvu v smishi njihovih življenjskih potreb. Za škofa bi bila namreč samo tista agrarna reforma pravična, po kateri bi se njegova velepnsest v Gornjem gradu odkupila za znatne m'lij> ne. Pod tem pogojem škof nima nič proti temu. da se zemlja potem odstopi kmetom, akoravno mora vedeti, da ie bila odvzeta ljudstvu na isti nnč'n kakor vsaka druga graščinska pose t v srednjem veku. Taka »agrarna reforma« pa bi seveda sp'oh ne bila nobena asrrarna reforma in bi za njo ne bilo potrebno tudi nobenega zakona. To bi bila samo navadna prodaja gcrnje-gmiske veleposestH . . . Skof označuje razdelitev gorn.iegraj-ske veleno^esti med kmete na podlagi agrarne reforme za »kriv'Cen nT~d« in priznava, da je sam prepreč i to razdelitev. Radičev-e"-ania'a vse. kar se ni navduševalo za cesarski Dunai in njegovo Apostolsko Veličan- stvo. Trditev, da se je slovensko svo-bodomiselstvo kdajkoli vezalo z Nemci, je prav tako ma,o osnovana, kak r trditev, da brani škof prave koristi so-venstva, ko se izpostavlja za klerikalno stranko. Dejstva govore vse kai drugega in ovrgle jih ne bodo niti «Slovea-čeve» laži pod protektoraiom ljubljan-1 skega škofa. ____ Celjski ebčmski svet C.lje 5. macca. Za današnjo občimko sejo je vladalo z% I pet precejšnje z.n.manje. Galerija je b a j C,-'bro zasedena. Po otvoritvi seje je župan dr. Hraš vec odgovarjal celo uro пз I razne interpelacije, ki so bile vložene na prejšnji cbčlmki seji. Poiasnla se je za Je. va gleie odprodaje starega materiala hI mostne eletarame, ks se bo odslej pr-da. I јгЗ v večjih količinah ter na p dlag; r-z I plsa dražbenim potom. Ob-Sre-fci odborniki g. Koren je iiïteppe'iral m zadnji seji,[ zakaj se je tvrdM Kibsch edipovedal elek l trlôni tok. Župan je prečMad toz devn: «so-1 vor g. K'Irbr-clia, kj zahteva cd občinrtic^aj sveta celo zadoščenje, ker se je p or n:e mu s.-dno postopalo! Iz p rofila mesure I eldtetrame, k! je b'lo prečitano. le pis et.I da so pri etekLri&ii nape!j3vi goepodars'e-1 ga tn stanovanjskega p sVpia b le ug tov-ljene nerodnosti še izza leta 1924. P" klop«, le so se brez vedn-^iti mestne občine nI brez vsakega števca električne žarnice, pri-klopUi eleki.rični stranski vodi b-ег v rt»-1 vaÈk ter se je uporrb'jal za m&talaciol ukradeni materijal. Sodšče Je sicer otro-strto Kšrbischa, ker se mu ni motlo dokazati, da se je ukradeni materjal uoorrli. ljai! z njegwo vednostjo. Neizpodbitno рз Je dokazano, da le bilo nekaj materija ukradenega hi da se le In9 alac'Ja vt.ç;,a | brez vednost! mettre občine In je mo^ai s. Kirbisch del škode že poravnati, drug; deli bo pa še poravnal. Občinski odbornSk g(v-i. Koren se Je zadovoljil z odgovorom, ker mestna občina pri tem ne sme trpet: n be-ne škode. Olede Koreniakovega paviljona na Kralja Petra ces>ti je bilo sklenjeno, da bo župan tnneresente opoizoril na sv jfčas' ni sfklep občine, da mora svojo stavbo v slučaju, da se s*avbišče proda, takoj zr^e: podreti. Tudi se trni le dovolila zgTrdiia samo kot prodajalna prekaienega me«a. Na I Interpelacijo občinskega odbornika Rebev-1 §ka glede graditve drtigega vodnjaka v mestni klavnicJ Je pojasnil župan, da so ta-1 zadevna dela že razpisana, da se bo pa | postavil vodnjak šele na pomlad Nato se le oglasil k besed; občitrkl svet-1 nSk dr. Goričan in Je zahteval, da s« glasuje o predlogu zadnje občmsike šele,I namreč, naj se Izreče županu dr. Hrašovcn| radi prepolnega skMcanija Izredne seie ne zadovoljstvo. Občinski bdt>o.rrrîk g. dr. K a-1 lan Je ugotovi) v formalnem oz ru, da sel v smteta paragrafov 20 hi 21 ponovnega | reda sploh ne more glasovat! o tem predlogu, кет ni W1 predložen pismeno zasekom j današnje obiire&e seje in ker nI bil podpisan najmanj od četrtine občinskih cdb~r-| nSkov. Župan Je Izjavil, da hoče kljub tema] pripustiti glasovanje- da ne bo izgleda'o, kakor bi se baJ glasovanja o nezadovoljst-1 vu. Sam Je že tudi priznal v zadnji obi n- [ skâ seji, da morda v formalnem oziru pri sklicanju občinske seje ni p-stopal natani-l no po statutih, ker Je bilo do sedaj ud> mačemo, da Je skliceval seje po potrebi, ns pa mesečno. Statut Cudl ne predvideva pravice, da bi mogH občinski odborniki izre-l karti županu tozadevno nezadovoljstvo aH I j nezaupnico, ker Je odgovoren v tem ozrul le višjemu upravmemu oblasivu. Hoče pa | biti širokogruden In zato dopušča giasova-nje. Nato Je glasovalo za prediog dr. Qori-| čatia, naj se lizreče županu radi tega, ker Г ni pravočasno sklical občinske seje, neza-| dovoljstvo, od 33 občinskih odbora k v,| ! kolScor Jih šteje mestna občna celjska, sa-j mo 15 občinskih odbornikov. Za predlosl j so glasovali samo občitaski odborniki NRS, | NSS in en člam SLS kluba. Nato le prešel župan na prihodnjo toi ko dnevnega reda, k poročilu fn. In go-| spodarskega odseka. Svoječasnenru popravilu Kapucinskega mestu prisipeva okrajni I zastop 40 tisoč dinarjev. Mestnemu fiziku [ se odkaie na mestnem magistratu p seben j uradni prostor, ki se primerno opremil I Oprostitev od cestne naklade se raztesne | ^ na prošnjo Zveze slovetikih trgovcev v Ce-I Uu tudi na vaigonske fn polvagotiske рЧ ; šilike blaga, ki se v skladišču na kolidvo-[ j ru Iztovorijo ta potem zopet natovorijo ter I : ne pasirajo ceste. V poštev pr dejo Zven[ I slovenskih trgovcev, Zadru3na zveza. SI1-I ga hi SladkoT-Union. Za mesarje s;ojn čar-| | J« se preskrb! za shranjevanje stojnic pri-1 : meren prostor ter so moraH muzejski I ka! izprazniti. Olede odkupa posestva ob | ! Kaipuc'T»skega nsvstu, ki Je lasi ктајгсгз šolskega sveta celjske okolce, naj se dosežejo ugrxfnejS' pogoji Občinski sver I ob priliki proračunske debate sklenil, d1 s(| od 22 odstot obč'nske davščinee na p'«-nočnino, ki se mora odplačevati za vzdr-| ževanje gos tihi ičarske šole, uporablja nekaj za obrtno šolstvo splAh, ker Je to??--1 devni gostihičarski sklad že precej nara-| sel. Veliki župan' je tozadevni predlog odklonil, občinski svet ima sicer pravico. dH : se pritoži na ministrstvo, sklene pa, da t»| opusti. i Mestna celjska nbfina otvo-rl na pr s«-1 j ru, kjer se bo zidala nova ceij<&a osn v-j na šola na DoJgcm polju, cesto, ako b га i dovoz stavbenega mater јзЈа po-trebn?-Odobri se pavSaliranrte užitnlne za lcffi| ; 1926 v znesku 40.000 Din. j Župan dr. Hrašovec in fnanfni refe-; rent dr Božič sta poročala o seji к;еч<4 ' vih načelnikov, na katero sta b Ia tud po-| vabljena oba celjska p^ikovnfka kot zastopnika voJaSke oblasti. Razpravljalo se I Je o odprodaji vojaS<:h objektov. Tozadevni I predlog na vojno ministrstvo se obnovi ter | o dno šile po cel) ski volaškl komandi. Ker Je večina občinskih odbom kov lzr»' žila željo, da se radi pozne tire seia na-1 daljuje prihodnjič. Je župan zakliučH sek | in bo sklical prihodnjo drugi teden. Ivan Velkavrh f 50.000 Din za narodne in dobrodelne namene. Včeraj dopoldne je preminul v Ljub-jani v visoki starosti 82 let g. Ivan Vclkaverh, bivši nadporočnik v pokoju. Ime tega čestitljivega in plemenitega moža. ki se je svoječasno živahno udejstvoval v narodnem in političnem življenju v Ljubljani, je bilo že dolga leta pozabljeno v javnosti in le redko je bilo število onih, ki so mu z obiski lajšali težko gorje. Že nad 15 let je bil namreč popolnoma slep in je živel skromno v svoji vili na Resljevi cesti. Kljub temu pa se je do smrti živahno zanimal za vse važnejše pojave in dogodke v našem narodnem življenju in se izredno veselil vsakega napredka. Ž veseljem je vedno podpiral narodna in dobrodelna društva in se jih z lepimi volili spomnil tudi v svoji oporoki. Zapustil jim ie namreč skupno 50.000 dinarjev. Pokojni Velkaverh je bil rojen leta 1344 v Ljubljani. Po gimnazijskih letih se je posvetil vojaškemu stanu in je služil pri raznih slovenskih polkih do leta 1SS4., ko je šel radi težke nezgode kot nadporočnik v pokoj in se za stalno preselil v svoj rojstni kraj. Na takratnih manevrih mu je namreč močno oslabel vid in je na stara leta končno popolnoma oslepel. Ponovno je bil izvoljen na narodno-naprednem programu za ljubljanskega občinskega svetnika in je kot tak z veliko marljivostjo sodeloval v raznih odsekih, po-ebno v komisiji za olepšanje in ustanovitev mestnih naprav. Po mišljenju je bil odločen narodnjak in to tudi kot bivši avstrijski aktivni oficir. Kjerkoli je le mogel, je ustanovi! med našimi vojaki pevske zbore, ki so gojili samo narodne pesmi in jih podpiral tudi finančno. Mladini je bil vedno naklonjen dobrotnik, siromakom dobrotljiv zaščit-k. Pokojni Ivan Verlkaverh je zapustil precej lepo premoženje. Razen legatov svojim sorodnikom se je z lepim zneskom 50.000 Din spomnil tudi raznih ljubljanskih narodnih in dobrodelnih društev. Med drugim je zapustil: Ciril-Metodovi družbi 4.000 Din, Glasbeni Matici 2.000. za mestne uboge 4.000, za slepe vojne invalide 4.000, za otroško varstvo 4.000, za Podporno društvo za visokošolce v Pragi 2.000, za Radogoja 2.000, za dijaško kuhinjo »Domovino« 2.000, za Jugoslovensko Matico 2.500, za Dečji dom 4.000. za zvonove v ^št.-peterski cerkvi 2 000, za zvonove v Šte-panji vasi 2.000 Din. S svojim plemenitim činom si je postavil sam najlepši spomenik. Bodi vrlemu rodoljubu - trpinu lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubil! o oblek, plašče« ln ulstrov za pomlad po najnovejši modi, u finega angleškega sukna je Izgotovib in nudi svojim ceni. odiemaicem po brezkankurencnih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. Poverjenikom Vodnikove družbe na deželi Ali ste že odgovorili na okrožnico Vodnikove družbe, v kateri se Vas je prosilo, da prevzamete poverjeništvo v Vašem kraju? Če še uiste, storite to takoj! Poverjeniki, ki so že porabili v poslane bloke, naj zahteva'o nove, da se jim pošljejo Opozarjamo, da je odrejen za vpisovanje članov kratek rok. Kjer še niso osnovana poverjeništva, prosimo, da se javi'o prijatelji Vodnikove družbe kot poverjeniki in zahtevajo potrebne tiskovine Javna poverjeništva Vodnikove družbe v Ljubljani V Ljubljani vpisujejo člane Vodnikove družbe sledeča javna poverjeništva: Tiskovna zadruga, Št. Jakobska knižnica, Dvorska knjižnica in Simon Gregorčičeva knjižnica. Ker bo trajalo vpisovanje le kratek čas, se prosijo vsi Interesenti, da se čimprej vpišejo kot člani pri omenjenih po-verjenlštvih. Članarina znaša letno 20 Din za katere prejmejo člani 4 knjige, od teh veliko pratiko z raznovrstno zabavno in poučno vsebino, dve knjigi pripovedne vsebine ter eno kn:igo poučne vsebine. Naj ne bo ni kogar, k! bi ne bil član Vodnikove družbe! Tovarišu Cigoju v slovo Bil je mož... Ne moremo ga prištevati vrstam mož, o katerih poroča svetovna zgodovina, tudi ne možem, katerih imena se blestijo v zlatih albumih znanstvenih akademij. Bil je skromen. preponižen strokovni učitelj, toda mož dela — neumornega dela — ta naš tovariš Clgoj, ki je dne 4. marca za večno zaprl svoje, od napornega dela in težke srčne boli trudne oči. Ernest Ugoj se je rodil 22. avgusta 1863. v Ljubljani. Njegova rodbina je izhaiala iz Cernič pri GorlcL Po dovršeni nižji realki v Ljubljani se ie učil 4 leta umetnostnega mizarstva ln obiskoval nato drž. obrtno šolo v Gradcu. Dovršil Je na to še Tehniški obrtni muzej na Dunaiu, kjer je pose-čal oddelek za ornamentalno kiparstvo, za uimet-no mizarstvo in risanje za stavbno in pohištveno mizarstvo. Po pridobljenem absolutoriju na tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju 1. 1888. je prevzel za kratko dobo vodstvo večje tvrd-ke za stavbno in pohištveno mizarstvo v Ljubljani. Še isto leto je bil imenovan za strokovnega učitelja za mizarstvo in rez-barstvo na ravnokar ustanovljeni »Strokov ni šoli« v Ljubljani. Na tej oziroma pozm-iši Višji obrtni in sedanji Tehniški srednji šoli Je poučeval pohištveno in stavbno mizarstvo. strokovno risanje za mizarje in stru-garje. tehniška dovrševataa dela. geometri-ško tehniško-konstruktivno, prostoročno in dekorativno risanje. Razen tega ie predaval in učil dolga leta na javni risarski šoli in na različnih tečajih. Iz te množice predmetov, ki jih je poučeval tekom 37 let, včasih do 50 in več ur na teden, je pač razvidna njegova strokovna uporabnost in visoko strokovno znanje. Vkljub zelo napornemu in vestnemu delu v šoli je delal naravnost neverjetno mnogo izven šole Vršil ie do skrajne možnosti takrat najvažnejšo nalogo zavoda, nam reč pospeševanje lokalne industrije, predvsem malega obrta. Prelistal sem šolska iz-vestia zavoda od 1. 1891-92 dalje in prav maloštevilna so izvestja, kier iie bi bil imenovan rajnki Cigoj pod rubriko »Slovstveno in strokovno delovanje učiteljskega osobja«. Visoko je število v irvestjih na-'Cxienih načrtov, a ogromno bo sigurno število ne.iav-Ijenih načrtov, ki jih je izvedel. Navedeni so tu načrti za najrazličnejše pohištvo bodisi emalirauo, bodisi z intarzijami, načrti za nagrobne ograje, vrata, lestence, okvirje, lepotična omrežja itd. Cigoj ni risal samo načrtov, ampak je mnogo predmetov sam lastnoročno izdelal. Bil je predvsem naravnost mojster v intar-ziji. Vsa intarzijska dela v magistratni dvorani so bila od njega lastnoročno izvršena. Nadalje je bil neprekosl'rv mo'ster v risanju Marsikdo ni hotel verjeti, da so bile njegove risbe res izvršene prostoročno. O tem sem se sam prepričal, ko sem pred leti mnogokrat občudoval njegove risbe raznih, na Mir ju izkopanih predmetov iz dobe rimske Emo ne. Delal je neumorno in mora! je delati, da je preskrbei svojo številno rodbino. Poznal sem rajnkega Cigoja pač že daljšo dobo, a v ožji dotik sem prišel z njim šele leta 1918. Občeval sem ž njim mnogo v šoli in izven šole, pa tudi večkrat v zadevah Probude, kateri je bil vedno zvest somišljenik in sodelavec. Bil je odkritosrčen tovariš in prijatelj. V družbi je bi! mnogokrat vesel, posebno če mu je kaka stvar dobro uspela. Smejal se je včasih prav iz srca, toda nenadoma je umolknil Nekaka trpkost mu ie zasenčila obraz in molčal ie. Trle so ga skrbi, a še mnogo boli ga ie bolelo zapostavljanje, ki ga v resnici ni zaslužil. Bolelo ga je ne-izmerno, da se ie večina njegovih kolegov z Dunaja z isto, ali celo manjšo strokovno izobrazbo že davno ponašala z naslovom »profesor«, ki je pač v takratni dobi nekaj štel, a on ga ni dobil, četudi ic 1 nel zavest, da ga je zaslužil s svojim z,nat.ieni in delom akoravno ie bi! v prvih letih glavna opora zavoda. Ta bol in prenaporno delo sta ga spravila v prezgodnji grob. Prijatelj Cigoj! Prebolel si i to bol; ne tarejo Te več pozemske skrbi! Mirno si lahko zrl smrti v obraz v zavesti, da Tvoje življenje ni bilo brezplodno, da je bilo le dolgo, neprekinjeno delo. Na Tvoji zadnji poti. Te bodo spremljala hvaležna srca Tvojih brezštevilnih učencev, ki si jim bil dober, blagohoten učitelj. Mi, Tvoji tovariši, Ti kličemo v zadnji pozdrav: »Spavaj mirno, zaslužil si počitek, saj si bil — mož dela. D. V. Predavanje o Carzanski aferi v Gradcu (Polkovnik Lacome hoče pojasniti nagibe za «izdajstvo» dr. Pivka.) »Grazer Volksblatt* priobčuje to-le notico: »O izdajstvu pri Carzanu se je ntno-го pisalo in govorilo, ne da bi bili zadostno pojasnjeni pravi nagibi, ki so napotili bivšega nadporočnika v r. dr. Pivka k tej brezprimerni feloniji. Njegov takratni bataljonski poveljnik polkovnik Lacome bo sedaj imel na vsestransko zahtevo predavanje o tem dramatsko in psihološko zanimivem dogodku v soboto 6. t. m. ob 18. v viteški dvorani. Nadporočnik Pivko, Slovenec iz Maribora, si je do poletja 1917. z neustrašenim in premišljenim žrtvovanjem svoje osebe pridobil zlasti v lju-tih bojih za Col di Lana, južno od Bru-neka. priznanje častnikov in moštva in je veljal za enega najsposobnejših in najboljših oficirjev. Uplivu njegove žene, sorodnice enega najodličnejših čeških emigrantov, se je posrečilo ga pridobiti, da se je odločil za izdajstvo. S prevdarkom in metodično se je Pivko pripravljal na to dejanje in po večtedenskem, nadvse nevarnem delu Danes ob 4., l|26.( '|Д in 9. £ S» Krasna scena iz najboli čitanega romana baronice Elizabete pl. Heyking: PISMA, KI GA NISO DOSEGLA V gia-nih vlogah odlični filmski igralci kot Bern^ard GSlzke (nepozabni Joghi iz velef Ima .Indijski nagro'on soomenik'). MarcsJJa Albani (znana m priljuh'iena iz filma „Guilotne"), Aibefi Bassermann veliki nemški umetn k IManja Cačeva, Mien Son Llng (pravi Kitajec), Viljem Diegelmann, Alf B.iltecher. Film, ki ;e uvrščen med flmske velikane. Predprodaja vstopnic od 10.—12. in od 2 dalje. Cene navadne. Kino „LJUBLJANSKI S VOH" 1373-a Telefon 730 Prednaznanilo ; Princesa in klovn" n-onum. ntalni francoski velef Im. se mu je posrečilo da je stopil v tesne stike z Italijani, napravil lastno posadko z uspavajočimi sredstvi nesposobno za obrambo in spravil v naše postojanke dve italijanski brigadi. Tirolska fronta bi nesporno postala žrtev tega naklepa, ako bi se nc bilo posrečilo prevdarnemu in hrabremu nastoDU naših čet, zlasti Dunajčanov in Bosancev, ki jih .ie nodpirala štajerska arti-Ijerija, po večdnevnem boju mož proti možu odrezati v naše pozicije vdrle Italijane, dasi so bili v premoči, in jih večinoma zajeti. Ta z vojaškega in psi-hologičnega stališča veîezanimiv d go-dek, ki je bil med vojno skoraj neznan, ker so meroda.ini krogi skrbno skrivali to velikopotezno »izdajalsko« afero, najde v polkovniku Lacome najbolj poklicanega interpréta.« O tem predavanju bomo jutri izčrpno poročali, na kar posebno opozarjamo naše čitatelje, ker vemo. da so vsi čitali velezanimivo dr. Pivkovo knjigo »Carzano«. _ Ženin za „hec" pred sodiščem Fant od fare! Zdrav, močan In krepak. Prišel ie predpust. Treba je bilo poiskati ne vesto Prosil ie dva zaupna moža za priči, nakar s® "a Treh kraljev dan odšli na pot in obšli tri fare. Bili so v različnih hišah snubit. V nekaterih so bila srca deklet že oddana? v drugih so stariši določili svojim dekletom druge ženine, drugje zopet dekleta niso ugaja'a snubaču. Drugi dan so nadaljevali svoe potovanje in prišli v sosedno vas. Pri kosilu se je eden izmed njih v gostilni spomnil, da je v vasi luštno dekle. Ženin in obe priči so si io šli takoj ogledal Dekle, zdravo in veselo, ie bi lo izredno srečno ko je zvedelo za namen prihoda snubačev Vesela je bila takega ženina, sprejela je tako: njegovo ženitno ponudbo. nakar je sledila pojedina. Seveda tu Pride v kino „Dvor" di pijače ni mankalo in pojedli so marsikateri kos svinjine in dosti klobas. Zvečer sta se ženin in nevesta v mrakt; sešla v veži. Mladi ženin je začel takoj nagovarjati svojo nevesto, naj mu kot bodočemu ženinu izkaže ljubezen, češ. da noče kupiti mačka v žaklju. Besedam so sledila dejanja. Toda ženin in nevesta sta napravila račun brez krčmarja. Ženinova mati. ki ima precejšnje posestvo, ni bila zadovoljna z ne vesto, k! si io ie izbral njen sin in mu tudi ni hotela izročiti posestva, kakor je on želel. Ženin pa se seveda brez posestva ni mogel ženiti. Posledica ie bila. da sta nevesta in oče napravila na sodišče ovadbo zoper ženina in obe njegovi priči radi goljufije in onečaščenia pod obljubo zakona, češ, da so obtoženci snublienje inscenirali samo iz »heca«. da bi se na lahek način in na tuj račun pošteno najedli in dobro napil!. Ponesrečena »ohcet« je tako Prišla končno pred sodnijo. kjer ie povzročila salve smeha. Na podlagi izpovedb zaslišanih prič in zagovorov obtožencev je prišel sodnik do prepričanja, da so šli obtoženci, ki so na dobrem glasu, snubit v resnem namenu in da so v resnici iskali nevesto tudi pri ova-diteljici. Strogi sodnik se je sicer uveril, da ie obtoženec zapeljal nevesto pod obljubo zakuna, vendar ga kljub temu ni obsodil kakor ie pričakovala ovaditeljica. Nevesta se ie namreč kmalu potem poročila z drugim fantom in je obtoženi ženin imel lahek izgovor. Obl ube namreč ne bi mogel držati, tudi če bi jo hotel. Kakor se nam poroča, je bil ženin popolnoma zadovoljen z razsodbo. Zadovoljna pa je z njo lahko tudi nevesta, ki si ie tako hitro izbrala drugega ženina. Tak je bi! tragikomičen konec ponesrečene ekspedicije snubača in njegovih prič. Евжииша Od danes da§ie Srandijozen historični film Fantastična Ijubav i-neginje Mari e B irgundske in Miks miijana Avstrijskega. — ojav princese na i,ud semnju v Bas u k'it — meščanka Yolanda. Slučajno siečarije z Maksi miljanom. - Vi'eški turnir. — Maksbota, 6.: «Trojčki iz Damaska*, «ujeta medved». Nedelja, 7.: «Trojčki iz Damaska». «Ujeti medved*. Premljera Grofice Marice v Ljublja. nI. Kalmanova opereta «Grofica Marica», ki je dosegla povsod veliko popularnost in največje število uprizoritev izmed vseh ope ret, kar se jih je zadnja leta izvajalo, se uprizori v ljubljamski »peri prvič v nedeljo, 7. t. m. ob pol osmih zvečer. Ce se katero delo po svetu toliko igra. mora imeti gotovo za to svoj tehten vzrok in svo jo vrednost «Grofico Marico» so peli na Dunajn 750 krat. Njene uprizoritve na ve. lihih in malih gledališčih dosegajo število 300 do 500 ta v najmanjših gledališčih v eni sezoni 40 do 50 Opereta se igra po nemških, avstrijskih, čeških, poljskih, romunskih, italijanskih ln drugih odrih. Pri nas nastopi v naslovni ulogi ga. Pol i če va, dirfgfra pa dr. švara. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Opozarjamo na razstavo akad. slikarja Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljo. nn. Razstavljena so olja in nekaj akvarelov: skupine, portreti in krajine. Razstava je odprta samo še danes, v soboto, in se za-tvori v nedeljo zvečer. Marijonetno gledališče Atena v Na. rodnem domu uprizori v soboto In nedeljo, dne 6. in 7. marca, obakrat ob 5. popoldne Trojčke iz Damaska , ki so že prvič želi obče priznanje. Ta svojevrstna italijanska lutkovna igra, kjer se v Bagdadu začudeno snidejo Harlekta, Fakanapa in Panta. Ion, se odlikuje po izbrani umerjen osti in originalnem poteku dejanj. Za tem sledi PoccUev Ujeti medved , M bo posebno otrokom ugajal in jim izvabljal obilo sme ha. Cene običajne. Predprodaja vstopuic eno uro pred začetkom vsake predstave v mal! dvorani Narodnega doma. Koncert Orkestralnega društva (V Unionu, dne 5. marca.) Agiino m v bodro razrast stremeče Or. kestralno društvo «GJasbene Matice», ki je nedvomno naše najvažnejše muzikatao ndru ženje in ki po prizadevnem delovanju svojih vodnikov ter požrtvovalnem, vrlo napredujočem udejstvovsnju svojih članov, podjetnih ljubiteljev glasbe, predstavlja že zelo življenja zmožen zarodek naše bodoče «Slovenske Filharmonije», se stalno in raz. veseljivo razvija. Na današnjem društve. nem koncertu je nastopilo že s popolnoma lastnim in zelo leï>o zasedenim godalnim korpusom, ki je — kot smo to čuli v Adamičevih Ljubljanskih akvarelih — dobro vigra.n in številčno visoko ter kaJkovostntj enakomerno odtehtan (10 prvih gosli. Г, viol. 5 violoncellov')• Poleg tega ima Orkestralno društvo že skromen a vrlo zane-sljiv kader pihal ta tolkal, ki se z dotokom iz K'onservatorija m Matičtae glasbene šole stalno peča in obeta društvu kmalu tudi v neodvisno lastnih, velikih stafonskih zasedbah skoro osamosvojitev Pri nocojšnjem koncertu je prvilkrat sto-pil na dirigentski podij pred veliki orkester novi vodja Orkestralnega društva. sk!a datelj Emil Adamič Ln reči moram, da se je izkazal reproduktorja. ki zasluži prizna nje ta mnogo obljublja na tem. zlasti za komponista zelo težkem ta često neskladnem, nehvaležnem poprišču. Adamič je «alergičen ln temperamenten dirigent. S ši. roko gesto potegne orkester za seboj, mu izvablja gladko ukročene pianissimo, zraste z njim v mogočen forte in ga razgiba v točno poudarjene ritme. Vse skladbe je naštudiral vrlo vestno. Orkester mu je bM ubogljivo poslušen in se je [>od vcxiiteljevo vabečo kretnjo zapodil prav oduševljeuo tudi v besno hitra tempa. Program tega 15. koncerta Orkestralnega društva je obsegal same slovanske kompozicije, dvoje Rusov (Cajkovskega in Borodina) ш, tr! Slovence (Mfhevea. šant-!a ta Adamiča) Polovske plese iz opere «Knez Igor,, smo čuli z zborom Učiteljišča pod škerjaneem že na lanskem novinarskem koncertu Adamič jim je to pot dal urnejši tek ta jih zlasti v drugem de!u močneje povdaril — Cajkovskega plesna suita «Caàse noisette» (Klešče za orehe) je bizarna skladba Posluhnili smo kompo-nistovim originalnim doroislekom. ki jih je dirigent znal dobro podčrtati ta markant-no kor.trastirati. Ugajali so zlasti Kitajski ples in Ples vile Bonbonček ter končfti fu. riozni kazaški ples Treipak. — Našega rojaka klasika Mihevca uvertura k oper! «Recht behalten die Planeten» je tatere. santno 'nštnimentirana klasikujoča skladba. ki jo 1e orkester za uvod spodbndno za. igral Predvsem je poslušalce zamikal za nimivo stopnjujoči se Allegro (alla brève), ki tako prijetno razgiblje uvodni melodioz. ni Andante. Težlno koncerta sta tvorili premieri dveh slovenskih orkestralnih novitet, šant love Suite za veliki orkester ta Adamičevih Ljubljanskih akvarelov O teh dveh tehtn'h kompozicijah podrobneje poročamo prihodnjič. Za danes samo tole: dosegli sta lep uspeh. Preprosti a tako naturno muzlkalnl San tu 1. v narodni romantiki svoje tople glasbe, Adamič v kipeči ekspreslvnoeti glae benega pripovedovanja, polni melodiki ta pestri razgibanosti občutenskega slikanja in — po tehnični strani — v mestoma naravnost virtuozno smeli ta bistro pogojeni izrabi v iroko razpetega godalnega orkestra . Dvorana Je bila žalibog samo do polovice zasedena. (O, naša p. t. publika!) Raz položenje pa kljub temu izvrstno, premier-sko. Dirigentu Adamiču ш skladatelju šantlu, kj v orkestru Igra violo, so poslušalci obilno ploskali Prvi je prejel Iovor-jev venec s trobojnico — Trio iz Adamičeve Na Gradu so koncertanti morali ponav. Ijati. n. Prešernova akademija v nedeljo dne 7. marca, katero priredi Društvo slovenskih književnikov iz Ljubljane skupno z mari, borskim gledališčem, bo imela j ako pester spored Obljubljena so predavanja, oziroma recitacije g Otona Župančiča, ge. Vide Je. rajeve ter gg Albrehta. Vidmarja in mor. da pridejo še drugi Razen tega nastopi Devov kvartet ter operni pevci gdč Zamej-čeva ter gg Burja in Oksanski. Smrt Hčerke pisatelja Laze Lazarevlfa. V Beogradu je preminu'n nred nekaj dnevi gdč Andjeli.ia Lazarev' va. hčerka velikega srbskega pisatelja realista Lazare-rlča Pokojnica je bila profesorica na beograjski Obrtni šoli, kjer je poučevala rlsi-nje Izgotovila je lepo število umetniških del in se je havila tudi s pisateljevanjem. Pr;> iviia je med drugim za natis zbirko novciet, katere pa niso mogle Iziti, ker je smrt pisateljici prezgodaj upihaila življenje. .JUTRO» št 54 Sobota 6. III. 1926 Domače vesti Dvoje brzojavk V italijanskih listih čitam, da je Mueso» fini brzojavil D' Annunziju: «Knez Herman Sehônburg me je posetil in mi izročil naslednje pismo: «Da doka« žem, kako visoko občudujem D' Annunzia kneza Snežniškega (Montenevoso), sem skie nil, da mu za vso dobo njegovega življenja odstopim vrhunec fideikomisa na Snežniku, da bo podeljeni mu visoki naslov pred vsem svetom dokumentiran z dejansko po» •estjo. — Kakor vidiš, je ta gesta vrlo sim. patična in značilna. Prosim te torej, da pri« trjevaino odgovoriš, da lahko brez odlaša» nja zaključimo zadevno pogodbo. Z vrhun» cem lahko storiš kar hočeš. Toda knezova gesta je lepa in je ne smeš zavrniti. Priča» kujem Te in Te objemam. Mussolini.» In D' Annunzio vojvoda Snežniški je od» govoril: «Hvaležen sem knezu Schônburgu, da mi je ponudil priliko za potrdilo, da že vse najvišje vrhunce smatram za svojo idealno last, in sicer s ponosom, ki nima nič opra» ▼iti s frančiškanskim idealom. In tudi to velikodušno poklonitev s skalovjem in go» zdovjera smatram za ideal, ker bo strate» gično trajala vekomaj. Z grbom opremlje» ni knez Snežniški objema generoznega kne» za Schônburga in ga s tem napravlja za Italijana, ne na osnovi posestva marveč ra» di velikodušnosti, po kateri izvira od Pe» trarke in ceni italijansko kri. Midva pa ne moreva nikoli postati boljša Italijana kakor «va. D' Annunzio.» Prečital in preložil: M. A. C. * Francoski konzulat v Sarajevu. Za častnega konzula francoske republike v Sarajevu le imenovan llija Ivaniševč. direktor Srbsike cemtraitie privredne banke. * Osebna vest Uprava beograjske medicinske fakultete je soglasno predlagala dr. Matijo Ambrožiča za univerzitetnega profesorja za otroSke bolezni. Kakor znano, le dr. Aimbrožič šef »Dečjega doma« v LJubljani. + Predsednik skupščine okreval. Predsed mk Narodne skupščine g. Marko Trifkovič, ki je po smrti svoje matere precej težko obo ie!. ie sedaj že toliko okreval, da se je vrnil v skupščino in prisostvoval včerajšnji seji. * Vodstvo Vodnikove družbe sporoča na vprašanja interesentov Iz Maribora, da bo Se ta teden razglasila lavna poverjeništva, ki jih osnuje v Mariboru. * Odstop poslanca N. Iliča. Poslanec Nas tes ilič, zastopnik moravskega okraa in filan Davldovičevega kluba, je odstopil svoj mandat na korist Radivoja Bogojeviča, eko Doma iz Tručeva. * Izprememhe v državni službi. Imenovana sta: Anton Kafol za računskega re-videnta pri glavni kontroli v 2. skupini il. kategorije, veterinarska pripravnk Ivan K e n d a pa za veterinarja v 8. skupini I. kategorije pri okrajnem glavarstvu v Konjicah. Davčni asistent Josip Jurak je tz Dolnje Lendave premeščen v Velke Lašče. Trajno so upokojeni cariniki Lovto 2un v LJubljani, Lavoslav Planinšek na Jesenicah, Anton Pire v Suboticl in Alojzij Lop an v SenJu. * Smrtna kosa. Umrla je v petek, dne 5. t ni. v Lučah ga. Tončka Wagnerjeva. roj. Frecetova, soproga magistralnega uradnika v Cetiu. Bila ie komaj 28 let stara. Iskala je zdravja na deželi. Lahka ji žemljica, g. Wagnerju in sorodnikom naše iskre no sožalje! * Avstrijska deca r našem Primorju. Pokrajinski vladi Sp. in Zg. Avstrije sta se od ločili, da bosta organizirali veliko ekspedi-cijo svojih boiehnih otrok na naše Primorje. Obrnili sta se na našo vlado s prošnjo za dovoljenje za potovan e. Prvotno so imeli iti otroci na Italijansko riviero, radi zadnjih Mussolinijevih napadov proti Nemčiji in Avstriji pa >e bil načrt sedaj rzpremenjen. * Nova otroška okrepčevališča. Dečji okrepčevališči v Kraljeviči in na otoku Lo-krumu sta vedno prenapolnjeni, četudi se otroci nepresano menjavajo po skupinah. Vsak mesec se sprejme približno sto otrok. Ministrstvo Je že vse potrebno pripravilo, da se že prihodnji mesec otvorijo nova okrepčevališča v Novem Marofu pri Zagrebu, na Vencu, na Fruški gori in v Lip ku. * Znižanje poštnih in tehf nskib pristojbin. Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu pošte in brzojava bavijo s projektom, da se s 1. aprilom primerno znižajo poštne, telefonske in braojavne pristojbine. Izdelan je že načrt pravilnika, o katerem se vrše posvetovanja v ministrstvu. Pravilnik bo v kraitlkem predložen ministrskemu svetu. * Reforme na naših učiteljiščih. Ministrstvo prosvete je izdalo odredbo, da učencem, ki imajo Iz naučn h predmetov odi fino aM prav dobro oceno, odslej ni treba več polagaiti skušnje itt drrttčnih predmetov. Tudi Hm ni treba delati skušnje iz stranskih predmetov. Ko bodo končana redna predavanja, smejo taki dijaki takoj oditi domov. * Revizija ladjedelnice v Kraljevič!. Zadnje dni so se mudili v Kraljeviči delegati ministrstva trgovine hi mfntetretva f'nanc, ki so pregledali tamkajšnjo ladjedelnico. Revizija Je v zvezi z naročili omenjenih min^trsrtev. Delegati so ugotovili delovno kapaciteto ladjedelnice. Država bo naročila v Kraljeviči večje število motornih čolnov, ki bodo siuSli v ffnančne svrhe. * Poziv nezgodnim rentnlkom lz Nemčije. Vse one nezigodne renmSke. ki so uživali nezgodno rento od kaike nemSke zavarovalnice hi Jrm Je bilo iaplačanje te rente po nemških zavarovalnicah po prevratu ustavljeno, pmztvamo, da se prijavijo na talnSšcvo Samostojne strokovne delavske Unije v LJubljani, Kazina П. nadstropje, in prilože vse prrtrebne listine. NemtSke zavarovalnice se v odklonilnih odlokih sklicujejo na ono določbo netnSkega zavarovalnega zakona, po katerem Je Izplačevanje rente v tooeemstvo zatiranj eno, ako se refcnik prostovoljno zadržuje izven mej nemške države. Kdor se Je tozadevno na svoječasnl poztv že obrnil na krajevno organizacijo demokratske stranke v Laškem, nI treba, da se na ta poziv prijavi. * Zaščita kvalificiranih delavcev. Ministrstvo za trgovino in industrijo Je izdalo velikim županom odredbo, naj po svoj h strokovnih organih strogo pazijo na tn, da razna podjetja ne bodo zaposlovala nekvalificiranih delavcev za zidarsko delo. * Zaščita delavcev. V ministrstvu za trgovino rn Industrijo Je bil te dni dovršen nov pravilnik za zaščito delavcev. Pravilnik ie bij predložen mrnistru za socijalno politiko ter bo z eventualnim* taprememba-mi v najkrajšem ča-6'la. ves denar, ki ga le za to prelel. pa Je zase pridržal. Toskč in peteri> njegov h delavcev Je Mo aretiranih P leija le našla v delavnici ogromno množino razn'h klišejev ln dn>gih ti^kar.^kih stvari. Trvsk t ki je premožen človek in hna v Beogradu tri hiše, je po daljšem obotavljanju prignal zlorabo. S/koda, ki Jo trpt država, se ne da točno dognati. * SI) letnica Corriere della Sera. Včera' le poteklo 50 let. odkar ie izšla prva številka največjega italijanskega dnevnika »Corriere délia Sera. Glavni urednik Torelli ie •zia-vil v prvi številki, da bo Ust strogo neodvisen. kar se ie v resnici tudi zgodilo. V kratkem času se ie list razširil po vse Italiji In je Imel svoje poročevalce po vseh večiih mestih na svetu. Pred par meseci je list prešel, kakor znano, v fašistovske roke. * Shod posestnikov v Tržiču radi previsoke davčne obremenitve se bo vršil v nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne v gostilni g. Jegliča. Poročevalec g. Ivan Pre.lih iz L:ub-Ijane. * Planinski Izlet. Hrvatski turistični klub »Silenie« priredi jutri zlet do Celjske k če na Tolstem vrhu (8Л8 metrov). Drnes zvečer prihod v Celje, kier se telenn ki udeleže »Planin-.kega sejma«, ki ga priredi celica podružnica Slovenskega planinskega društva Jutri zjutraj od hi d k Celjski koči, od koder se uzleiniki preko Kuma vrnejo v Laško ter z večernim osebnim vlakom v Zagreb. * Zavarovanje osobja vojske in m rnari" ce v službni avijatki. »Službene Novme« so objavile te dni tako«, k, je velike važnosti za osobje vojsike in mornarice, zaposlene v vojaški avijaiiki. S tem zakon, m se priznava osebam, uslužbemm pri vojaški avijatita: a) državno denarno zavarovanje za smrt, povzročeno z nesrečnim padcem ali drugimi zlimi nezgodami pri službenem letanju v mirnem času; b) zdravljenje na državne stroške ob bulez.nl ali pogodbi, ki sta posledica službenega letanja; c) pogreb na državne stroške, če je bila smrt povzročena s služben.m le.a-njem. Za službeno letanje Je smatrati letanje s kakršnimkoli sredstvom: aerupla-nom, balonom, zračno ladio itd., ki se vrša po uradnih navodilih, pravilih m predpisih. Državno zavarovanje znaša: za Cenjene osebe ukazine 80.UU0 Din. za neukazne 50 tisoč Din; za neuženjene osebe ukazne 50 tesoč Din; neukazne 30.000 Din. Poleg zavarovanja se priznava še po 10.000 Din za vsakega nepreskrbljenega in maloletne^a sina ali neom >ženo hčer, kakor tudi za sina do dovršenega 27. leta, ako se še šola. Denarno zavarovanje pripada: pokojnikovi zakoniti ženi in deci; roditeljem, če nima zakonite žene n dece; nepreskrbljenim bratom m sestram, če jih je on vzdrževal, ali pa nepreskrhlienim testament arnim dedičem. Pripominjamo še. da veljajo odredbe tega zakona tudi za čas, ko se je končala demobiHzacija leta 1920., do sedaj, ko je stopil ta zakon v veljavo. * Tragična smrt zagrebškega odvetnika. Ko se je včeraj bančni uradnik Zvonko Deutsch, ki ie stanoval pri odvetniku dr. Franu Alačeviču v Zagrebu, vrnil oikoCi poldne domov, je začutil ie na stopnjicah močan vonj plina Sluti! je takoj, da se je zgodila nesreča. Prišedši v kopalnico, je našel tamkaj strašen prizor Dr. Alačevič je ležal v kadi vroče vode popolnoma gol. Gla-vo je imel nagnjeno na stran, voda pa mu ie segala do vratu. Deutsch ie takoj prezračil prostore in odnesel dr. Alačeviča na poste-io. vendar pa ga ni mogel več spraviti k zavesti. Bil ie namreč že mrtev. Kakor je je kasneje komisija ugotovila, se le nesreča zgodila na ta način, da ie dr. Alačevil sedel v kadi ln naknadno spustil vročo vodo. Pri tem se del plinske cevi. ki je grela peč. ni užgal in Je plin vedno bolj uhajal. Omamljen od tople vode in udihavanja plina, ie padel dr. Alačevič v nezavest. Ker ni bilo pomoči v bližini, je končno postai žrtev nesreče. Pokojni dr. Alačevič le b« rodom Iz Макат ske in je užival v Zagrebu velike simpatije. * Afera Cankar - dr. Janjlč. Pred okrod-nim sodiščem v Sarajevu se bo VTšila te dni obravnava proti kanom ku monsiennru Cankarju, ki ga toži minister ver dr. Voja JamJič zaradi nekega člarfka v »Katoliškem tedniku«. Carikai Je izjaviâ, da nastopi dokaz resnice. * Preiskava proti upravitelja lepoglavske kaznilnice. Načelnik ministrstva pravde dr. Kostič je odpotoval v Lepoglavo, da Izvrši preiskavo proti suspendiranemu upravitelju tamkajšnje kaznilnice dr. Sabanu. Doslej še m znano, zakaj ie bil upravitelj suspendiran. Funkcije upravitelja vodi začasno g. Polaček. * Afera zaradi uboja majorja Sto]aiu>vl-ča. Povodom uboja majorja Stojanoviča v Črni gori Je nastal sipor tudi v BeogTddu. Njegov brat Mito Stojanovič In zemllorad-triški poslanec Moskovljevič sta oj ministrstva pravde zahtevala, naj se izvrši preiskava, da se pnjasni uboj. M nistrstvn Je zahtevi ustreglo ter delegiralo še dva Inšpektorja. da izvršita kazensko pretskavo proti predsedniku okrožnega sod 5ča v Podgorlci, ki je obdoben kmt organ zator tega uboja, ki se je dogodi prvi dan pravoslavnega B'>ž;ča. Miro Stojanovič v heo grajskih listih Javno dr.lži MiHsava Rnj?e-vlča, državnega svetn ka. češ da Je Ralče-vič vzel v zaščito VukaSmoviča. prot kateremu se vodi kazenska preiskava. * Vlomi v gimnazijsko p!'"rno. I.? Beograda poročajo o vlcrrm v pisarno ravnatelja loziftšlke gimnazije. Doklej neznani zli-korvoi so odnesli ves denar, ki se le nahaja! v direktorjevi pisarni. Zdi se. da so lopovi bili dobro tnformirani. da se nahaja v pisarni veoja vsota denarja. P leiia sTo-rilcem doslej ni mogla priti na sled. * Sam .mor ncč.ln ka dr. Fischerja. V Beo gradu se je pi edsno&ijiim ustrelil načelnik v mnisorstvu prometa dr. Hinko Fischer, kii je pred cremi leti vsled amputacije iz gubi! desno nogo, sedaj pa so mu zarad zastrupljena k.rva hoteli odrezati še drugo. Operaoiie ni pusti! iizvr^iti ter Je šel raje prostovoljno v smrt Bil Je samec. Truplo so prepeljali v Ostjek. * Malverzaclje p štnega uslužbenca V Lašikem trgu ie bil nedavno aretiran po štnl uslužbenec Franc Zupan, kl le obd I-žen, da je Francu OistrSku ukradel 2500 D;n. Pri hišni preiskav1 na njegovem domu so našli ogromno število izpraznjen h pisem, o katerih se domneva, da je bil v njih denar. * Defravdant, ki Je poneveril 100.000 Din. KaikoT smo že omenili, |e bil te dni na Reki aretiran trgovski pnm črnk Fran Isteniič Iz Brezovce pri LjuMjfni, ki Je v Za*rebu zagreSI številne goljufije. Celi vr4l lahkovernih ljudi |e i-smr.mtiH večje ali manjše denarne vsote, češ da rabi denar za kolo-salno kupčijo. Ko su m v Zagrebu postala tla prevroča, Io le p нр hal na Reko. Ker ie tudi na Raki nndalieval srvoj »po^el«. Je pr šel v roke taimPoj^rtj! pol'ctji, ki se le o Isteniču informirala v Zagrebu in v LJubljani. Kolikor se le dos'ej dognt lo. Je 1'te-nič Invabiil raznim strank?en nnd lOO.oOO d -narjev. Zagrebška policija zahteva, da se [stenJč Izrnč naši rblasti. * Potopila se Italijanska ladja. Kakor javljajo tz Splita, se le bi tu otoka Litve-nice potopi a Italijanska ladja «Gfjsetntie TaJimanl«. Popadka je bila rešena. * Tragična usoda V se.u Draževu v Bosni se ie od.grai tragičen dogodek. Se-Ijak Todor Katpor je v neka sarajevski banka najel hiputekarno poisojilo, p izneje pa si je od svojega brata Ivana Izp isod.l potrebni zaiesek, da vrne pmsojilo. A denar se Je polagema potroš i, banka pa ni prišla do povračila. Prišla le svetovna vojna, Todor je moral na frora.o «a se m več vrnil. Ivam Je prevzel posestvo in Je priznal bratov dolg. Ker pa niso bile plačane niti obresti. Je banka leta 1918 posestvo prodala na dražbi hi kupil ga ie Mujaga Ko-madina. Kapor tn Komadina sta se dolgo pravdala, končno pa Je pravdo d bil Ko-mdina in Je hotel prevzetr posestvo. Ka-por, ki si Je bil tekom let prištedil 70.000 Din, je imel denar, spravljen v podstrešju svoje hiše. Te dni ie prišla sodna komisija, ki Je deložirala njegovo rodbino. V ie-zi Je Kapor zažgal h So. Ko se le spomnil nai svoj podstrešni zaklad. Je skušal rešiti skriti denar, a bilo Je prepozno: p'amen je že objel p dstrešje in uničil Kaporovo premoženje. Zadevo Ima sedaj v rokah sodišče. * Severne morske ribe. Kakor znano, je Severno morje zelo bogato na ribah. Po-lenovka prihaja skoro po večini iz tega morja. Večina severnih morskih rib pa s«r razpošilja po celi Evropi v nalašč za to pri-rejenlb hladilnih vagonih. кЈет ribe teme. Ijlto zmrznejo tn tako brez najmanjše Sko. de rzdrže najdaljši transport Te ribe so. кат se tiče užlt.nosti mnoço bolj slçurne. krt pa pole.aovka, kl se ne suSI vedno poo pravilnimi pogoji. Severnotnorske ribe se prodajajo po večini brez glav ta drobovja. K«r prihajajo te ribe zmrznjene Im ee nikjer ne smelo prati z vodo. na sunaj ribe ne Izgledajo sveže, kar pa ne kvari njihov«? užitjiostl Velikansko množino vagonov se jih konzurnlra po vseh večjih mestih, ker je cena teko nizka, da so te ribe postala ljudska hrana Za Slovenijo vodi razpeča. vanje tvrdka Riba v LJubljaml. Detaljna cena znaâa 15—25 Din kg po kvaliteti. Občinstvo se opozarja, da pri zmrznjenih ribah nastopi razpadanje mesa ko se odta. Jajo, radtl tega se ne smejo te ribe delj časa držati na toplem prostoru, temveč prirediti Jih je So teti dam- Avtomobili •••• I Citroen 5/10 HP z balon pneumatiko eko» raj nov, pripraven za potnika in prtljago cena 30.000 Din. 1 Laurin & Klement 16/18 HP v dobrem stanju s skoraj novo pneumatiko. pripra» ven za potn'ka in prtljago cena 15.000 Din. 1 Adier 28 HP za tovor do 1000 kg ali za 12 oseb, v dobrem stanju, cena 24.000 Din na prodaj in preizkušnjo pri Jugo-Auto v Ljubljani Dunajska cesta 36. Ljubezen gre skoz! ielcdeo, cato pazite gospodinje, da bnbate le v posodi hnpHeni ori tvrdki Stanko Fioflonflč « trgovina ж ieleznlno Ljubljana Sv. Petra c. 35» * Pobijanje malarije na Krku In Rabo. Ministrstvo za narodno zdravje Je že lansko leto pričelo energično akcijo za pobijanje malarije na otokih Krku in Rabu ter sploh za asanacijo teh otokov. Zlasti na Krku Je mnogo močvirni, ki so pravo gnezdo m a) an je. Ministrstvo Je nabavilo v Italiji okoli 600 ribic, ki Jih Imenujejo »gam-buz»je«. Te ribice so izpustili v močvirja, da uničijo komarje in njihove ličinke. Ribice so se že precej razmnožile. Sedaj se uničuje tudi vegetacija v močvirjih, da ne bodo našle ličinke zavetja StorJi se bodo še drugi ukrepi, da se prepreči širjenje malarije. na naš jutrišnii oglas ter naše reklamne fotografije ! euîlil Kino MATICA Iz Ljubljane u— Inž. Jull Hiibert t Včeraj popoldne ie preminul v Ljubljani po kratki bolezni v starosti 63 let inž. g. Julij Htlbîrt, višji stavbni svetnik v Gradbeni direkciji. Pokojnik ie bil rodom iz Trutnova na Češkem. L. 1890. ;e stopil v Ljubljani najprej kot tožen er v službo mestne občine, kasneje pa »e prestopil v državno službo in služboval nekai let v Krškem. Od leta 1906. ie bil stal no v Ljubljani. Pokojnik je oče našega nadarjenega mladega slikarja g. Jaromira HH berta. V svoji stroki ie bil izboren strokovnjak. osebno ljubezn Iv človek, po mišljenju odločen Slovan. V tem duhu ie vzgo.il tudi svoio rodbino. Dasi se v Javnem življenju ni eksponiral, vendar se ie živahno zanimal za vsak naš napredek. Pokojnik ie bil več let tudi predsednik tukaišnje Ceske Oboe. Pogreb bo v nedel o. Blag mu spomin, težko prizadetim naše Iskreno sožalje! u— Ljubljana zopet v snegu. Po lepi vrsti prijetnih pomladanskih dni je Predvčerajšnjim naglo začel padati barometer, nastopi Io ie (tržno vreme z dežjem kate e îu je včeraj sledil sneg v gostih velikih kosit ih. Sneg je približno 5 cm visok. Ker ;e i ?del na mokra tra 'e upati, da ga 'K» kmalu vz;-la gorka južna sapa u— Radi o tečaj. Radi obolelosti prof. An-dTeia odpade današnje predavanje. — Radio klub. u— Umrli so v LJubljani. Zadnje tri dni so bili iavlieni sledeči smrtni slučaji: Juliiana Lukač. dninarica. 27 let; Vladko ZabukoveC sin zasebnice. I mesec: Marija Pire služkinja 26 let; Anton Znidaršič, posestnik, 47 let; Ivan Dragan, žel. sprevodnik v pok„ 73 let; Janez Zupančič, sin posestnika. 6 dni Jožefa Pirš. kolar eva žena. 44 let; Drago Beseljak, lastnik anončnega zavoda, 46 let; Stanko Sattler. sin snažilke. 2 dni; — Matevž Krassmg. tov. uslužbenec, 67 let: Fr. Škafar, zasebnik. 71 let; Marija Jevnikar, delavčeva žena. 74 let: Franc Ada.nič. banč uradnik v pok. 77 let; Franc MenceJ. železničarjev sin. 3 mesece; Adela Skabrne, ve-letrgovka in posest.. 73 let; Drago Vučnfk, žel. uradnik. 50 let; Lovro Kalan, posestnik 53 let; Marija Repar. dninarica 60 let; Pav la Jakomin hči cerkovnika. 1 mesec. a— Izguba denarja Po poti lz mesta proti Dolenjski cesti In naprej proti Pijavi gorici ie Izgubil dne 3. t. m. posestnik Ivan Mehlin Iz Drenika listnico s 5420 Din. Možno e tudi, da je postal žrtev kakega že-parja. u— šentjakobska knjižnica, LJubljana Start trg U. je izposodila meseca februar. Ja <138 strankam 16.230 knjig Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do pol 8. zve. 6er (ob sobotah že od 3 dalje) Im tzposo-Juje najlepêe slovenske, srbohrvatske. če. Ske. rueke, francoske, nemške, Italijanske, a/ngleSke. eeperantske knjige lin modne liste vsakomur, kdor ee zadosti legitlimirA. Na razpolago so popolni Imeniki knjig. u— Iz pisarne Sokola I. na Taboru. Vabimo članstvo, da se udeleži proslave rojstva predsednika Masaryka, kl jo priredi čeekoelov obee v Ljubljani dne 7. t. ra. ob 10. dopoldne v vel Ski dvorani Narodnega doma — Nadalje pozivamo član et vo, moški io ienskl naraščaj, da si ogleda po. n6no predavanje br. Toneta Jamarja «O tuberkulozi» v nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne v kino Matici. Priskrbite si pravočasno vstopnice. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina. 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prestopek žaltenja straže, 1 pretep, i prestopek ne dostoinega vedenja. 2 Izgreda. 5 prestopkov kalenja nočnega miru. 1 nezgoda, 1 prestopek sežiganja smeti na nedovol enem prostoru in 19 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi prepovedanega povratka. 1 radi pobega iz državnega vzgojevališča. 1 radi neplačanega vžitka in 1 radi vlačugarstva u- Ce sé pozab) listnica Vlakovod"a državnih železnic, Josip Sulgaj, stanujoč na Celovški cesti št. 34, je v četrtek dopoldne kupil mimogrede v trafiki ob prelazu Go-sposvetske In Celovške ceste nekaj smodk ter pozabil pri odhodu na deski svojo listnice z vsebino 1100 Din gotovine ln železniško legitimacijo. Listnico je pogrešil šele popoldne. Kmalu za Sulgajem je prišel kupo vat cigarete drug! mimoidoči pasant, ki je odšel brez besede. Nekai minut nato pa je prišel po tobak še tretji, ki ie takoi vprašal Damske kostume r-izne damske o?rilne oMe*e od Din 75-— naprej Otroške obiekce mornarske iz ševiota ter razne sukne e športne In perilne od Din 25 — do 250-— nudi F. in I, Goričar Ljubljana se з Sv. Petra c. 29 Sv. Petra c. 29. iz priznano najboiiše in slovite angleške tvornice je dospel Gospod e si lih morejo nabaviti izredno poceni pri tvrdki Fran Liiliič, Pred škollio 19 slepega trafikanta, kaj je z listnico ki leži na tleh pred okence.n ter k) izročil trafikantu. Listnica pa ie bila takrat ko io j« preiel v roke trafikant, že prazna in tako j« dobil vrnjeno tudi Sulgaj. ki se >e popoldne zglasil v trafiki. Kdo bi bil uzmovlč denarj» in legitimaci e. bo seveda težko dognati. Iz Maribora a— Nadaljnl program Ljudske univerze. V nedeljo, dne 7. marca ob 16. (4.) url bo v kazinski dvorani drugi otroški vtčer »L;ud ske univerze«. Sodelovala bo gospa Vanda Gorčeva iz Ljubljane, ki ie že na glasu kot dobra pripovedovalka otroških pravljic. Razen pripovedovanja pravljic so na programa nekatere otroškemu obzoru primerne glasbene točke, ki lih izvaja na harf naš priznani harfinist g. Lukež. Prireditev bo prekosila vse dosedanje mladinske večere v Mariboru. — V pondeljek dne 8. marca na bo predaval predsednik »Ljudske univerze« g. inž. J. Kukovec o J. J. Rousseauju. Kakor se ie te dni nudila občinstvu prilika, da je spoznalo natančne e Voltaireia. bo slgar-no zanimala tudi živijenska slika ženevske ga filozofa ln enega fzmed duševnih očetov velike revolucije — Rousseatra. a— Konstituiranje odbora JČ Lige v A'a-riboru. Snoči se je vršila prva seja novega odbora JCL. na kateri se le odbor sestavil sledeče: predsednik dr. Ljudevlt Pivko, narodni poslanec; podpredsednika dr. Avgust Reisman in prof. Ivan Knop, tajnik Inž. Ivan Leben. blaga nik ravnatelj J. Glntz, zapisuj kar Božo Borko, novinar. Odborniki: dr. Kari Skapln. odvetnik; dr. Rapotec. odvetnik; dr. Senior, okrajni sodnik; sodni svetnik dr. Janko Semec; ga Ivanka dr. Lipol-dova; arhitekt Joža Jelene: bančni podrav-natelj Jan Jirovsek; Lojze Doležal, knjigovodja Mariborske tiskarne; Vladimir Suša, komisar velikega županstva; proiesor Josip Spendat' in prof. Fran Kovačič; podpolkovnik Petkovič tn podpolkovnik Pogačar. Preglednika računov: prof. Josip Gruntar, rav-natelj Ciril Toman. a— Za kulturna čast Maribora. V nedeljo nas posetijo prvič slovenski literati z našim velikim pesnikom O. 2upančičem na čelu Dolžnost narodnega Maribora le. da redkim in spoštovanim gostom ob tej priliki tzkaie vso čast, zlasti še, ker le njihov poset v rvezi s proslavo nesmrtnega Prešerna. Prešernov večer v Narodnem gledališču naj se pretvori v manifestacijo za našo literaturo In nene predstavltelje. Prepričanj smo. da Mariborčani, ki so se že ob raznih drugih prilikah izkazali, tudi tokrat pokažejo, da znajo sprejemati tudi svole pesnike in pisatelje. kot s« spodobi. Zato vsi na plan! a— Učiteljsko društvo za Maribor In bližnjo okolico je na včerajšnjem zborovanju nadaljevalo debato o dekiaraelit. Čeravno je bila ta diskuzlia že tret K na dnevnem redu, le trajala skoro ves dopoldan. To pot ie zavzela sicer mirnejšo formo, četudi sta sta H nasprotni fronti odločno vsaka na svo;em stališču Pod utlsom stvarnih ugovorov so deklaraši pristali na kompromisni pred'oz, da se ne glasuje o deklaraciji, temveč je bil proti predlogu odbora sprejet sledeči predlog opozicije: Deklaracija se smatra odveč, ker ie po čl. 2. pravil UJU lahko vsak član organizacije UJU ne glede "a strankarsko pripadnost. Vodstvo pa se nai v bodoče strogo ravna po tem členu. a— Nerednostl v Invalidski organizaciji. V tukajšnji podružnici Invalidskega udruženja so v zadnjem času odkrit razne nerednostl. Izvršni odbor v LJubljani Je radi tega odstavil dosedanjega predsednika Krepeka in imenoval komisarie. Gre baje za večje vsote denarja. Krepek, ki Je hud klerikalec, je za prihodnjo nedeljo skica! na lastno pest izredni občni zbixr, ki pa ga Je levršn! odbor razveljavi! In preklical. Uvedena Je obširna preiskava, z za-deivo pa se bo pečalo še sodišče. a— Prijeta vlomilska družba. Kot smo že poročali, so bili v zadnjem času Izvršeni v mariborski okoiicl razni vlomi. Tako so neznani storilci vlomili v manufakturno trgovino g. Hercoga v Llmbušu ter odnesli ma-nmakturnega blaga v vrednosti nad 40.000 dinarjev. Kmalu nato je bil Izvršen vlom v železniško skladišče v Marenbergu, kjer so vlomilci odnesli tobačnih izdelkov v vrednosti 130 000 Din. Te dni pa ie bilo vlomljeno na Tržaški cesti v neko trafiko, kjer zginilo nekai cigaret in kolkov. Varnostna oblastva so takoj uvedla zasledovanje storilcev, ki pa je bilo zelo otežkočeno, ker je manikala vsaka sled. Način vloma pa je kazal, da so vse te vlome Izvršili isti storilci Včeraj popoldne pa so detektivi mariborske policije po dolgem zasledovanju vendar 1« Izsledili prave storilce. Izdali so se tatovi po prodaji ukradenega blaga, ki so ga razp: čavali ob severni meji okoli št. Ilja. da bi v slučaju nevarnosti lahko takoi pobegnili preko me e. Dva sta bila tekom včerajšnjega dne aretirana in oddana v sodnijske zapore v Mariboru, dočim je tretji pobegni) naibrž preko meje. Preiskava se nadaljuje, izgleda pa da je policija zopet napravila dober plen a— Knjige, leposlovne ln znanstvene v vseh jezikih, kupuje Ljudska knjižnica v Mariboru. Narodna dom. ЈОППППОППООППП JCOJUUbULJJLČ Po nolnlžUli cen. j dobite^ Ugotovljene obleke, «fežne plašče itd. za go-pode in deco samo pri Ivrdki |364 , Ložar in (Bizjak, Sv. Petra cesta 21. ~*циннннвнии11иииинии m ,3 Naši onstran granic Г- Smrtna kosa. V Trstu je umrl posest» g. Kristijan Dejak iz znane družine De» jjkovih v Senožečah. Pokojnik je bil ugie» dcn in radodaren mož. Bodi mu ohranjen časten spomin! p— O češki rivijeri v Italiji je pisal te dni praški list «Večer». Portorose in Gra» dež. ležeči vis a vie in dostopni iz Trsta s kratko vožn>o, posečajo Cehoelovaki se» daj še v večjem številu kakor pred vojno. Italijani iim gredo .->o na roko. v Gradežu se poslužujejo njihovega jezika tudi pri raznih pullikaci'ah in tako sta sc oba kra» ja zelo prikupila češkoslovaškim gostom. Italijani jih vabijo znova in govore že v češkem tisku o češki rivijeri v Italiji! Ob ji""islovrnski obali na odganiajo Čehoslo» vake. 1'speh bo ta. da jih bo vedno več na «češki rivijeri v Italiii». p— Dvakratni Italijani. V Pazinu so zbo» rovali fašisti iz cele istrske province. Velik trušč, fašisti iz cele istrske province. Velik prava italijanska slavnost z obhodom in hrupnim navduše jc.... Na zboru je govo» ril sredi odličnih zastopnikov oblasti odpo» slaner strankinega vodstva Guglleimotti, ki je hotel posebno eloboko seči v srca Istranov z nastopno laskavo trditvijo: «Vi ste dvakratni Italijani, ker se nahajate tu ob meji, vi ste dvakratni fašisti, ker ste zvesta straža nedotakljivih mej domovine». Sledilo je entuziastično vzklikanje. Volit» ve se pa niso vršile, marveč so odložene, ker se mora pred njimi premotriti pokrajin ska situacija. Kaj pa to pomeni? Naibrže bo vrhovno vodstvo stranke diktiralo nov j odbor! Med istrskimi fašisti vlada nejasno razpoloženje, ki izbruhne lahko v odpor, ker vsi čutijo, kako velja Istra za kolonijo. Fašistovski poslanec je bil prvi, Id je jav. no izrekel to mnenje. Strašna pa ie vedno hujša mizerija je v deželi in tista straža nedotakljivih mej ne bo več dolgo zvesta, če bo vedno bolj lačna. p— Iz Trsta nam poročajo, da padajo v izvestnih italijanskih krogih zelo ostre be» sede na naslov rimskega fašistovskega od» poslanca Riccija, ki je vrgel tržaško orga» nizacijo v veliko žehto. Odžagani Lupetina snuje maščevanje. Najboljši italijanski Tr» žačani se neprestano zgražajo nad izgonom dr. Dompierija. Ricci pa pere in čisti dalje tiko. da nihče ne ve zjutraj, ali bo zvečer še fašist ali ne več. Fašistovsko glasilo sva» n pred hudobnimi in nevzdržnimi govori« cami, ker žalijo fašizem in bo kaznovan vsak, kogar se zaloti. Poznavalci razmer menijo, da je Ricci preveč napel strune in da utegne oditi rebus infeetis. p— Koncert v Gorici. Pevsko in glasbe» no društvo priredi dne 7. t. m. v Trgovskem domu koncert, na katerem nastopi tudi so» pranistka gd'na Dominkova. Program ob« sega poleg dri'g h točk skladbe E. Adami« ča. St. Premrla in Jos. Klemenčiča, ki se bodo v Gorici prvič izvajale p— Učiteljski sindikat. Pretekli mesec so t'obili vsi učitelji neke tiskovine, ki naj bi se izpolnile in poslale fašistuvskemu učitelj skemu udruženju. Prijav je bilo le malo. Zato je šel tajnik udruženja na pot. Sklice« vale so se skupščine učiteljstva in preda« valo se je o pomenu žitne bitke. Po preda» vaniu pa se je vabilo učitelje v fašistovski sindikat. Cerkljanski in kobariški učitelji so večinoma pristopili. Drugod so izjavili, da ostanejo zvesti svoji dosedanji organi» raciji. Ako pride zakon:t ukaz za vstop v sindikat, se seveda ne bodo branili. Stara organizacija pa ostane dalie. Iz Celja e— Občekoristna uradniška stavbena za. druga v Celju sklicuje redni občni zbor za soboto 13. t. m. ob pol 20. v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju. Dnevni red: I.) Letni račun in poročilo za H. poslovno leto. 2.) Razdelitev dobička oziroma pokritje izgube. 3.) Odobritev kupne pogodbe. 4.) Volitev članov načeistva in nadzorstva. 6.) Predlogi zadružnikov. 7.) Poročilo zastopnika Stan In doma v Ljubljani o zidanju zadružnih stanovaniskih hiš. 8.) Slučajnosti. V slučaju, da za pol 20. sklicani občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil po § 16. zadružnih pravil pol ure kasneje občni zbor ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. Zadružniki morajo podati svoe samostojne predloge vsa1! tri dni pred občnim zborom. t e— Akcija za regulacijo Savinje. Velike poplave zadnjih let so najboljši dokaz, kako Izredno nnina le čimprejšnja regulacija Sa-vin e to njenih pritokov. Da se za to zadevo zainteresirajo vsi črnitelii kakor tudi širša javnost, sklicuje županstvo mesta Celja za dne 15. marca anketo za regulacijo Savinje, ki se bo vršila ob 15. v dvorani mestnega magistrata. K temu posvetovanju so povabljeni veliki župan dr. Pirkmajer. vladni svet nik ta srezki poglavar celjski dr. Žužek, raz nI tehnični zastopniki srezkega poglavarja v Celju hi mestnega magistrata, nekateri občinski odborniki županstva cel ske okoiice, okrainl zastop celjski, županstvo Petrovče, županstvo Teharje In poročevalci listov. e— Društvo poštnih upravnikov v Sloveniji ima v nedeljo 7. marca ob 13 v Celjskem domu letni občni zbor, na katerega so vsi poštni predstojniki iskreno vabljeni. e— Anketo za regulacijo Savinje In pritokov sklicuje g. župan dr. Hrašovec za 15. t m. v sejno dvorano mestnega magistrata. e_ Planinski sejem v Celskera domu se bo vrši! danes, v soboto zvečer. Velika dvo rana je spremenjena v naravni posnetek Lo garske doline. Pri zvokih celjske »Ilirije« ss bomo poveselili in navžili planinskih dobrot vsi, ki tako radi zahajamo v našo lepo naravo. Pa kar je še najboljše, s sabo nositi n! treba ne konzerv, ne klobas ter drugih takih vezi za dušo in telo. K večjemu prazen nahrbtnik za planinske dovtipe. Torej planinci na plan! !z Trbovelj t— Na obrtniškem sestanku v Hrastniku ie je sklenilo praznovanje obrtniškega praz nika 19. t. m. pr Rošu. Ob 16. popoldne se bo vršilo zborovane obrtnikov, na katerem bo referiral posebni referent, za tem_ pa se bo vršila prosta zabava. Na sestanku se js govonlo o redukciji delavstva in o vpraša» nju, kaj naj bi se ukrenilo. Glede kreditov je vladalo mnenje, da mora priti do last» nega denarnega zavoda v Trbovljah. Šesta» nek, ki ga je vodi! podpredsednik g. Lisec iz Hrastnika, je pokazal, da vladaio med člani še razni malenkostni predsodki, o katerih je upati, da bodo izginili, čim pogo» šteje se bodo vršila zborovanja. t— Skrb občine za reducirance. Trbovelj ska občina izplačuje vsem staroupokojen» cem mesečne poapore in dovoljenje tudi dru gim ubog m izven kredita različne podpore po 100 do 300 Din. Za brezposelne ima v proračunu nad 60.000 Din in se popolnoma zaveda svoje dolžnosti napram reduciran» cem. Toda prav v zadnjem času je v veliki denarni stiski, ker še ni od vlade potrjen proračun. Tako si je morala že zopet izpo» roditi za svoje uslužbence in za uboge več» je posojilo pri tukajšnjem denarnem zavo» du. Celokupni gerentski sosvet energično zastopa delavske interese ustno in pismeno na odločilnih mestih, zaposluje delavce v kamnolomu, na občinskih in okrajnih ce» stah itd. 2al, da more blažiti trpljenje re» ducrrancev !e v omejenem obsegu! t— Trboveljska občina je te dni ponovno telefonično intervenirala zaradi proračuna na finančni delegaciji v Ljubljani. t— Reducirano delavstvo v Trbovljah in v Hrastniku pričakuje z veliko nestrpnost« jo prihod posebne komisije ministrstva za šume tn rude iz Beograda. Vse se vprašuje, kako bo komisija poslovala in če bo kaj dosegla v prid rudarjev. t— Reducirano delo in zaslulek. S 1. t. m. se je pričelo delati na vseh revirjih na dve tretjine. Ena tretjina je prosta ves teden. S pondeljkom 8. t m. bo ta tretjina delav« atva delala in druga počivala. Na ta način se bodo izmenjavali. Beda posameznih dru» žin postaja vedno bolj očitna. Spori Še o izredni glavni skupščini LNP. Na zahtevo večine klubov LNP. se je vr» šila v četrtek v kolodvorski restavraciji v tej poslovni dobi že druga izredna glavna skupščina LNP. Dejstvo je. da si stojita v našem nogometnem snortu nasproti dva močna tabora, ki si nasprotujeta, rivalizira» ta, napadata in branita svoje stališče, a kom prornisne formule, vendarle ne moreta naj» ti Izvor tega zla za naš celokupen sport pač ima že tako globoke korenine, da se bo pri tej generaciji zelo. zelo težko izravnal. Rival'teta je običajna, da celo neizoy'bna v športnem življenju vendar, da ta zaide na» ravnost na polje sovraštva, ie pač največja profanacija vzvišene športne ideje. Tega bi sc morali naši športniki zavedati in če že ne pred drugim, bi -îorali pred tem momen» tom kren'ti na druga pota Četrtkova izredna glavna skupščina je to nasprotje še poglobila in poostrila do skraj nos ti. Skupščina, na kateri so bili zastopani vsi klubi Slovenije, je naravno potekla zelo burno. Na eni strani je stal upravni odbor podsaveza podpiran od skupine ASK. Pri» morje z zahtevo, da klubi iznesejo vse očit» ke napram dosedanji upravi pod-aveza, na drugi strani pa opozicija, predvsem ljub» Ijanski klubi, pod vodstvom SK. Ilirije s konstantno zahtevo, da se preide samo na dnevni red t j. volitve novega upravnega odbora. Nato šele, ko je g Wagner v imenu celjskih klubov izjavil željo biti v vsem informiran, je najjačja opozicija dopustila, da je pred^dnik g. Jaklič poimenski na» prosil klub za klubom, da doprinesejo svo» je pritožbe. Dejstvo je to, ki ga beležimo le kot kronisti, da opozicija ni mogla do» prinesti niti ene upravičene pritožbe. Pač pa se je ponavljala vedno zahteva, da so v upravi pod naveza zastopani vsi klubi po proporcu. Te interpelacije upravnega odbo» ra je opozicija smatrala kot zavlačevanje skupščine ter proti temu često burno prote» stirala. Od strani SK. Ilirije in ASK. Pri» morja se je čule več pomirjevalnih in spo» razumaških govorov, ki so seveda ostali brez vsakega učinka. Taka nesoglasja se gotovo ne ublažijo s par besedami in tudi ne na takem mestu. Opolnoči je končno prišlo do volitev. Vloženi sta bil dve kandidatni listi, in si» cer lista z g. Jakličem na čelu ter lista z dr. Kropivnikom na čelu. Skrutinatorja sta bila člana obeh strank, in sicer inž. Debe» lak in Krell. Glasom skrutinija je zmagala prva lista ter je bilo takoj izvoljenih 11 odbornikov. Dva odbornika se bosta izžre» bala izmed onih kandidatov, ki so dobili po 9 glasov. Zmagala je torej lista, ki je bi« la predložena od strani skupine, ki je pod» pirala dosedanji upravni odbor. Pripomniti moramo še to, da je ta lista dobila tudi tri glasove, ki jih imajo no pravilih trije funk« cijonarji zadnjega odboTa. Izid glasovanja je bil docela pravilno razglašen po obeh skrutinatorjih. Ne more biti torej nobene« ga dvoma, da je prva lista pravilno izvo» ljena. Značilno za naše športne razmere pa je, da so, kakor čitamo v «Slov. Narodu», za» stopniki desetih klubov pod častno besedo izjavil, da so glasovali za listo opozicije, aa torej cd skrutinatorjev razglašeni re» zultat ni pravilen. To je vsekakor novum v našem društvenem življenju, zlasti ako pomislimo, da je bil izid volitev razglašen od skrutinatorjev, od katerih je bil eden pristaš upravnega odbora, drugi pa je spa» dal v skup:no, ki je zahtevala sklicanje iz« rednega občnega zbora. Nihče ne more dvomiti o tem. da ie bila lista g. Jakliča pravilno in pod primerno kontrolo cele akupi&ne izvoljena. Ako pa hoče sedaj opo zicija, Id ni dosegla zmage, z vsemi sred« •tvi kriti svoj poraz, ki ga je sama izzvala, moramo to le tolmačiti na tak način, da nI» kfkor noče sporazuma, čigar potrebo so tudi njeni zastopniki r avojih govorih po» udarjali. Vsa javnost bo odločno odkla. njala stališče, ki je izraženo v besedah: «Jaz ali nihče drugi». Razumemo razočaranje, ki ga je doživela opozicija, toda ne moremo razumeti šport« nikov, ki ne morejo prenesti poraza. Kate« rega ne morejo zanikati. Svetovali bi funk« cionarjem športnih organizacij, naj se na» učijo športnega duha od aktivnih članov svojih klubov, ki so prenesli že marsikateri poraz, ne da bi se kasneje z odioznimi sred« stvi hote i i rehabilitirati pred javnostjo. Ali gospodje športniki še vedno niso pri. šli do prepričanji, da je javnost že več kot sita tega nevšečnega pretepanja? Ali hoče« te res zaigrati vse simpatije, ki jih ima občinstvo še do športa? Pričetek prvenstvenih nogometnih tekem V nedeljo, dne 7. t. m. se otvori prvenst» vena sezona, ob kateri priliki nastopi pet pa rov. Nogom. sezona ee je pri пал te takore» koč otvorila in sicer predvsem s pokalnimi tekmami, ki so nrinesle primeroma dober siort. V nedeljo nastopijo naši najboljši klubi, in sicer Ilirija : Hermes, Slovan : Jadran in 1'rimorje : Slavija. Vse tekme se vrše na igrišču Primorja, D.inajs! a cesta, ter se od» igraio v sledečem redu: predpoldne ob 8.30: Ilirija rez. : Hermes rez.: ob 10.15 Slovan rez. : Jadran rez. Popoldne ob 12.45 Pri» morje : Slavija, ob 14.15 Slovan : Jadran in ob 15.45 Ilirija : Hermes. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 3. III. 1926.) Verificirajo se: za SK. Ptuj igr. Foršek Slavko v smislu § 10. sav. pravil s pravom takojšnjega nastopa v prijat. in mednar. tek mah: za SK. Mura igr. Koloman Janža s piavom nastopa 12. III.: za SK. Svohoda Maribor igr. Konrad Jos:p, Sotenšek Alfonz Maks Mern g Stoler Albert, Schwed.r Ro» bert in Gnbrian Valter s pravom nastopa 14.- III.: za Atletik Sportkluh Celje igralca Franzl Maks s pravom nastopa dne 17. 111. in Régner Andrej s pravom nastopa 3. IX. za SK. Celie ig-alec Yogiinec s pravom nastopa 25. Vili, ker ie nastopal za iSSK. Maribor še 1. XI. 1915. Verificiralo se: prv. tekmi SK. Jadran : 2SK. Hermes 8 : 1 'n SK. Jadran rez. : ŽSK Hermes rez. 1 : 7 odigrani dn? 21. II. v Ljubljani: nada!'e se verificirajo tekme za z ms"oroča. da mora njegov igr. Toršck Slavko dati pismeno izjavo, da bo nastopal v prv. tekmah za SK, Ptuj čim prejme LNP. to izjavo imenovanega ga bo verificiral za prv. tekme s pravom takojšnje ga nastopa po čl. 10. spi. prav. Tajnik II. Službene objave LNP. (Seja u. o. z dne 2. III. 1926.) Na dopis Uprave športnih pro» štorov SK. Ilirije z dne 26. II. se bo odgo» vorilo pismenim potom. Vzame se na zna« nje: dopis JNS št. I229»25«26, dopis SK. Svo» bode (Maribor) z dne 25. 11. 1926, v katerem javlja svoj novi odbor (preds. g. Mernig Iv., tajnik g. Mernig Maks). — Tajnik I. Iz dsmske sekcije SK. Ilirija. Danes popoldne ob 16.30 trening v jahalnici, ki je obvezen za vse članice. Predvsem se po« zivajo gdč. Cerkvenikova, Spornova in pa Schweigerjeva. V nedeljo ob 15. uri z mla» dinsko družino Atena trening tekma, ki se vrši v jahalnici. Za to tekm i pridejo v po» štev sledeče igralke: Sporn, Koch II, Jermol II, Privšek, Tratnik, Vizjak, Petan, Schwei» ger, Koželj. — Načelnik. Nogometne tekme naše reprezentance. Jugoslovenski nogometni savez je sprejel sledeče termine za tekme naših nogometnih reprezentanc: 18. aprila Bolgarija : Jugo« slavija v Zagrebu, 23. maja Turška : Jugo« slavija v Zagrebu; 24. maja Carigrad : Ža» greb v Zagrebu; 13. junija Francija : Jugo» slavija v Parizu; 28. juniia Češkoslovaška : Jugoslavija v Zagrebu. Termin za tekmo Jugo^iaviia : Italiia še ni določen. Vrdjuki, večkratnemu internacijonalcu je izredna glavna skupščina zopet priznala amaterstvo. čeprav še ni potekla predpisa» na dvoletna karenčna doba. Vrdinka bo na» stopal za svoj matični klub Gradjanski. temensko poročilo Metjoro'oîld zsirud v Ljubljeni, 5 m.nca 1926 Viš:n4 barometra 308 8 m Kraj Ča- Saram. Temper. Sel fia ga »o/o Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavine o) osnovanju f mm do 7 are opazovania LjuMjana . .1 7. 7500 4-7 65 NW 3 10 škrop dež 0.1 8. 749-7 4-6 66 NW 2 10 škrop (dvoiec) | 14. 7516 24 87 SW 1 10 21. 757-3 29 70 SSE 2 9 ! Zagreb . . . 8. 7198 40 83 mirno 10 pršica dež 1.0 Beograd , , , 8 750 2 40 76 W 3 0 0 Sara evo , . . 8. 7.S1 4 40 49 E 3 1 0 Skopljc . . . 8. 754 7 00 96 mirno 6 0 Oruž-Dubrovnik 7. 7526 8-0 67 SE 13 0 0 Praga .... 7. 750-3 2-0 — W 5 2 dež 1.0 Solnce vzha|a ob 633. zahaja ob 17-52, luna vzha'a ob 2343, zahaja ob 9 6 Dunajska vremenska napoved za soboto: oblačno, toda morda še padavine. Bolj hladno, večinoma pa pod ničlo. Gospodarstvo Valovanje na denarnem trgu Leta 1923. ie je že tudi v Sloveniji oglasila skrb za kredite. Denarja je začelo pri-manjkovati. Čimbolj je vse sililo za njim, tem boli se je zazdei in tem ošabnejši je postajal tudi pri nas. Ošabnost in ponos se pri denarju kaže v visokih obrestih, pa tudi v tem, da so lastniki denarja manj dostopni, če se v taki dobi v svoji potrebi oglašaš pri njih. Kredit ima sploh svoje posebnosti. Žid ie so pogodili, da ima tisti največ, ki ga ne išče. Prva leta po vojni, ki ie bila nenasitni kon sument za vse vrste blaga, so bile blagajne polne. Denarja l udje niso prav cenili. Tišča H so za blagom In za takozvanimi substanč-nimi vrednostmi. V podietjih se je dosti zazidalo za obnovo, za razšir.enje in poveia-ie naprav. Premalo se ie polagalo pozornosti na okolnost. da ie vse miniiivo in da tro ra končno nehati tudi čas lahkega zaslužka in zlate konjunkture, ki je prečesto slonela na domnevnih zaslužkih. Pozabljali smo. da denar a zazidanega v Investicijah, ni mogoče zlepa oživiti In mobilizirati. Premalo se ie pazilo na lastni denar za obratne potrebe. Razumeti moreš tako naziranjc In ravnanje. ker je bilo dolge dobo denar zlahka dohiti na kredo Mno'gi so se tudi nrevzeli in zasnovali svoe kupčiie preko svojih sil Ko ie prišel prevrat, je marsikoga neprijetno Iznenadllo. Prepozno ie videl, da bo težava za izhod iz zagate Deiansko je mnogo pod-etnikov in gosp<>darjev v teh prilikah izgubilo sapo. Trda kupčijska praksa le zadnji 2 leti vrgla iz trgovskih vrst mnogo voinih in povo'nih priha ačev. ki so se po sili uvrstili med poklicne trgovce. Trebljenje in čiščenje le šlo svoio pot brezsrčno In neusmiljeno. Cim bolj se boliša! prorret v državi, čimbolj smo sespoznavali medsebojno po posameznih pokrajinah, zlasti pa po prehodu na dinarsko valuto, j« začel naš denar odtekati v druge dele naše domovine, sledeč za pel ivenu vabilu visokih obresti. Drage in visoke obresti so prišle k nam v letih 1923. in 1924. od vzhoda In iuga. Izenačenie cen in izenačenju obrestne mere je nenavadno hitro napredovalo v naši državi. V letu 1924. in v prvi polovici 1925 je po tem i-zenačenju trda za denar vsepovsod v državi. Povsod obremen'a gospodarske kroge teža krutih obresti, ki v 3 ali 4 letih dotečeo izposojeno glavnico. Poleti leta 1925. se je začelo podirati straš no tiranstvo dragih obresti in težavnega kre dita. Visoka zgradba krutih obresti se ruši. Na jesen je bila povprečna obrestna mera za dolgove 12—14%. Razlika je mogočna, ali obresti so vendar še previsoke, posebno za slabe prilike v trgovini In obrtnostl. ki iih izpod'ieda in razjeda opešana konjunktura. Denarno pomanjkanje ie ponehalo ie lansko poletje. V deželo 'e Prišlo mnogo kredi-to v tuji valuti, v dolarjih, frankih, funtih, Vsi ti tuji gostje so postali domači dinarji. To oploditev po prilivu tuje valute in pa po slabšanie gospodarskih prilik je povzročilo Pa zavodih obile dinarske razpoložnine. Do mači denar nima posla v živi kupčiji, pa išče zatočišča v denarnih zavodih. Obrestna тета na založbe, še poleti 1925. neobično visoka posebno pri vlogah, vezanih za daljše odpovedne roke, pada in se ie pozimi usta-vrla na 5—7^- Ob prehodu v novo leto smo imeli dovolj denarja opažalo se ;e naraščaje vlog In krediti se dobe tudi v dinarjih po gori navedenih pogojih. Po novem letu vidimo, da se opot:ka tečaj našega dinarja. Ni opasno guganje opitega. pač pa negotova stopnja gospoda, ki se vrača dobre volje. AH kredit ie plah, oplaši se hitro. Tako vidimo, da se ob pristopu od februaria na marc v Zagrebu in Beogra du že okorno giblje. Dinarjev, prel v obilici, začne primanikovati, in naročila ne gredo več gladko. Dolžniki v tujih valutah vračajo dolg v tujem novcu, boječ se podražitve. Treba ie šteti fn dati dinariev za kritje tujih obvez. Ta razumljivi Tanever, ki ga narekuje previdnost, v zvezi z zelo slabim izvozom, bo pač glavni vzrok, da ie na pomlad začela popuščati denarna obilica pri nas hi da priha,;a razpoložnina bolj in bolj do veljave in časti. Pri naših Italijanskih so sedih je denar drag, že dolgo drag, tn kredit težaven Kredita ni lahko dobiti in celo eskontiranje domačih trgovskih menic je ve zano na trde pogoje !n ovire. Na Nemškem so drakonsko trdi za nove kredite; neizpros no duše nove zahteve in čistijo vrste. M. S-č. Vključno blagovno-prometni davek brez carine notirajo za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40—40.50, madžarska potiska 43—46; rž: marchfeldska 27—27.50; tur-ščlca: 20.25—31.25; oves: domači 27.50 —28.50. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (S t. m.). Pšenica: ba&ka, 2 vagona, 270—275; ba5ka, 77 kg, 2 2 vagona, 272.50; ba-natska, pariteta Zenta 3 vagoni, 272.50. T u r š č i c a: baška, za maj, 5 vagonov, 120: sremska, sušena, 2 vagona 130. O tro bi: baški, v jntaetih vrečah, 1 vag., 107.50. Teindenca mlačna. Svinjski sejem ▼ Mariboru (5. t m.) Dogon rad! slabega vremena razmeroma nizek: 112 svini In ena koza. Od tega le bilo prodanih 49 komadov. Cene so bile naslednje: prasci 5—6 tednov stari 100—125, 7—9 tednov 150—200. 3—4 mesece 340—380, 5— 7 mesecev 400—480, 8—10 mesecev 550— 600 Din kg žive teže 10.50:12.50, mrtve 15— 17 Din. Dunajski živinski sejem (4. t m.) Qo-veda: Dogon 341 komadov; od tega h Ju goslavije 76. Cene so se slabo obdržale. Za kg žive tež« rotirajo: voli 1—1.60, biki 1— 1.35, krave 0.90-1.30, slaba živina 0.60— 0.90. Svinje: Dogon 1312 komadov. Cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: debele svinje 1.80—2. mesne 1.80-2.15 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte. (4. t. m.) Nazadovanje cen na ameriških tržiščih se Je ustavilo; mestoma so se oene celo z boljšale. V Argentfnij! pa so tečaji dahle padli. Na dunajskem tržišču ie bilo razpoloženj zelo mirno. Kupčija celo omejena. Uradna notirania brez spremejtbe. _ Cisti dobiček Narodne banke SHS je znašal v 1. 1925. 63.15 milijona dinarjev. Od tega naj se po predlogu upravnega sveta raïdeli med delničarje 23.75 milijona dinarjev. tako da odpade na vsako staro In no. vo vplačano delnico 400 dinarjev. Izplačevanje dividende se bo začelo dva dni po občnem zboru Narodne banke. Promet bančnih blagajn je znašal lani 53,455.08 milijona dinarjev in je bil za 11.222.33 mil!. Jana man.:ši kakor v 1. 1S24. = Proizvajanje premoga v Sloveniji je znašalo lani 1 ?22.5R1 ton napram 1,898.192 tonam v 1. 1924. tn 1.587.000 tonam v leta 1913. Lami je torej padla produkcija na. pram 1. 1924. za 75.611 ton. dočim se je proti 1. 1S13. povečala za 235.581 ton = Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu, veljaven od 1. do 15. t. m., je objav. Ijen v «Uradnem listu» z dne 3. t јп. _ Zastopstv- Lipskih vzo-čnih velesej. mov za balkai s države v Beogradu. Kakor nam poročajo, bo s 1. aprilom t. 1. začelo poslovati v Be/Krradu zastopstvo I.ip-skih vzorčnih vel esej mov za balkanske dr. žave. Vodja zastopstva bo gosp. Schuster. = Občna zbora: «Triglav,, prometna d. d. v Ljubljani, dne 23. marca ob 17. v prostorih Zveze tadustrijcev v Ljubljani; Obla čilnice za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani, dne 26. marca ob 16. v zadružni pi-sarni. _ Konkurzl so razglašeni o tmovlui Ma. rije Eartlove, trgovke v LJubljani (prvi zbor upnikov pri deželnem eodlžču v Ljubljani 8. t. m. ob 10.). o imovini Alojzija 1.1 »ni 8. t m. ob 10.), o trgovini Alojzija Piehlerja. sod ar j a r Mariboru (prvi zbor ujïnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 6. t. m. ob 10.) in o imovini Ignacija Ba. loha, trgovca v Mariboru (prvi zbor upnl. kov pri okrožnem sodišču v Mariboru 9 t. m ob 10.). 6, marca. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe tn v oklepajih zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—78, Vojna šlroda 2S0—282, zastavni Kranjske 20_2Z, komunalne Kranjske 20—22; Celjslka posojilnica 200—202 (202), Ljubljanska Kredit-na 200—220, erkantilna 100—102 (102), Slana 200—20, M erkantilna 100—102 (102). Sla venska 50—0, Kreditni zavod 175—185; Strojne 0—115, Vevče 110—0, Stavbna 80 do 90, Seštr 115_120 (115). Blago: les: deske, smreka, jertka, 20 mm. I., II., s malo III. 4 m,medla, 25 cm, fco Postojna tram., 1 vag., 560—570 (560), smrekove, 20 mm, 4 m, III., od 16 cm napr., fco Postojna tranz., 1 vag., 500—500, (500); bukovi ob. roblj. plohi. I., II, 38—98 mm, največ od 58 mm, od 2 m napr., največ od 2.20, oz. 2.30, zdravi, ortrohnl, fco vag. Postojna t.ranz., 1 vag., 700—700 (700); bukova drva, metrska, suha, zdrava, fco vag. Postojna tranz.. 2 vag. 25—25 (25); bukovi testo, ni, čisti. 20 mm, od 118 cm napr. fco. rag. Postojna trana, 1 vag. 700—700 (700); hra stovi plohi, neobroblj.. 40—130 mm. od 2.50 m dolž., I., II., ПТ, foo meja 0—1100; bukovi plohi, neobroblj, 40—130 mm, od 2.50 m dolž.. I.. II.. III., fco meja 5C0_0; premog: nesprememjen; poljski pri delkl: pšenica, ba&ka, 76/77, 2 cfc, fco vagon Novi Sad. 1 vag., 278—278 (278), 76 kg, 2 par. Senta 0—275, turščica, nova za takoj, fco vag. Novi Sad 0—116, tur ščica za marc, fco vag. Nori Snd 0—120, za april, fco vag. Novi Sad 0—127. stara, fco vag. Novi Sad 0—145, umetno sušena, fco vag. Novi Sad 0—135. ječmen, 64 kg, par. Novi Sad 0—140; zeleni fižol, okrogel tn podolgovat, fco vagnn Maribor 0_270; krompir, beli. rinf., fco rag. elor. p. 0—80; zgodnji, roža, fco vag. slov. post 0—75; cement: prima portlandsk! «Z?garka»: v sodčkih po 190—200 kg 0—64, v jutastih vrečah po 50 kg 0—54. v papirnatih vrečah po 50, za 1C0 kg, fco vag. postaja Zidani most 0—58. Zagreb. Od bančnih paptrjev sta se r glavnem prometali Eskomptna In Prrîte-diona j>o nekoliko znižanih tečajih. Položaj v industrijskih papirjih nespremenjen. Vojna škoda je tudi danes oslabela za Z točki. Promptna ee Je trgovala epočetka po 276, dočim se je proti koncu epričo večjega povpraševanja (Vkrepila na 277 V terminih ni bf!o prometa. — Dinar malo oslabel Tudi London, New York. Pariz in Italija mednarodno slabši. V Zagrebu bo posamezne devize zabeležile skok. бктгрп! promet je znašal 7 milijonov dinarjev. Notlraie so devize: Amserdan 2275 do 2285, Dunaj 799.50.—803.50, Berlin 1353 do 1357, Italija Izplačilo 227.05—228.25, London izplačilo 275.55—276.75, ček 275.4 do 276.6, New York ček 56.61—56.91, Pariz 211 do 213, Praga 168.05—169.05, čefk 167.95 do 168.95. Švica 1092.5—1095.5, ček 1091.79 do 1095.79; valute: dolar 56.05—56.35, Кб 167.78—168.78, lire 226.9—228.1; efekti: ti: bančni: Investicijsko 77—78, agrarne 43—0. Vojna škoda, promptna 277.5—278, za marc 278—279.5. za april 280.5—281. Beograd. Devize: Dunaj 800—801, Berlin 1352.5—1353, Budimpešta 796.5 do 797, Bukareta 24—24.6, Italija 227.6—227.7, London 276—276.5, New York 56.73—56.74, Pariz 211.5—212.25, Praga 168.4—168.5, Švica 1093.25—1093.75. Curih. Beograd 9.15, Berlin 123.70, New York 519.50 London 25.2450, Pariz 19.2875, Milan 20.82P0, Praga 15.3875, Budimpešta 0.00727625. Bukarešta 2.2625, Sofija 3.75, Dunaj 73.20. Trat. Devize: Beograd 43.90—14.10, Dur.aj 350—355, Praga 73.80—74.20, Pariz 92.60—93, London 121.25—121.40, New York 24.87—24.97, Curih 480r-483, Budimpešta 0.0348—0.0352, Bukarešta 10.50—11. Valute: dinarji 43.50—44, dolarji 24.80—24.95, 20 zlatih frankov 95—98, zlata lira 479.85. Dunaj. Devize Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.65—169.15, Budimpešta 99.20—99.50, Bukarešta 3.05—3.07, London 34.4250—34.5250, Milam 28.40—28.55, New York 708.25—710.75, Pariz 26.33—26.43, Praga 20.9775—21.0575, Sofija 5.07—5.11, Varšava 91.85—92.35, Curih 136.37—136.87. Valute: dinarji 12.42—12.48, dolarji 707.50—711.50. Deviza Beograd na ostalih borzah: ▼ Pragi 59.70, v Berlinu 7.392, v Londona (opoldne) 276, r New Yorku (zaključno 4. t m.) 1.76 in po? življenja in sveta Uvedba latinice v Turčiji Pod Kemalom pašo. ki je poleg Lje-nina in Mussolinija najbolj izrazita diktatorska osebnost v političnem življenju povojne Evrope, se Turčija naglo modernizira. Če pomislimo na preureditve, ki jih je Kemal paša že provedel, se moramo njegovi vztrajnosti in energiji naravnost čuditi. Pred dvajsetimi leti je bil Kemal paša neznaten človek, po zmagi Mladoturkov se je prvič zavihtel kvišku in potem mu je šla usoda gladko na roko. Polom Turčije v svetovni vojni pa mu je ustvaril pozicijo, ki ga je prinesla na čelo države. Kemal je po-mel s starokopitnimi običaji, ker je spoznal, da se bo otomansko cesarstvo razlezlo, če pojde po starih potih naprej. Odpravil je celo kalifat, ki je bil Turkom svet, vrgel sultana in stopil sam na čelo države, iz katere hoče napraviti nov organizem. Kemalove reforme so znane. Najprej je proglasil Carigrad za provincijalno mesto in je sedež vlade prestavil v An-goro. Potem se je zavzel za emancipacijo žene. Ukazal ie odložiti pajčolane, ki so jih Turkinje nosile že od pamtive-ka Mohamedovega. Prepovedal je fese in se je za zgled sam pokril s cilindrom. Reformiral je tudi zastarelo zakonsko življenje in je prepovedal hareme, bulam pa je podaril popolno svobodo. Iz ostankov stare, onemogle Turčije je napravil modernejšo deželo, ki ne bo v napotje civilizaciji in ki bo lahko ravnoprava glede napredka drugim di-žavam na evropskem kontinentu. Za vsemi temi reformami prihaja na dnevni red vprašanje turške pisave, liste čudne pike in kljuke, ki smo jih au slej videvali na turškem tobaku, bodo torej izginile. Angorska vlada je te dni sklenila, da se odtegnejo iz prometa vse znamke s turško-arabsko pisavo in da se nadomestijo z novimi markami, na katerih bo latinica. Dalje je turška vlada sklenila, da se uvede v vseh šolah pouk z latinskimi črkami. V Bakuju se bo celo vršil koncem ntarca poseben turkološki kongres, na katerem bodo turški pismouki razpravljali, kiko naj se izpremeni pisava in kako naj ss po r.aj-kraiši poti odpravijo dosedanji tu'ški znaki. Tako hoče preporoditclj sodobne Turčije napraviti iz stare dežele nepismenosti tudi pismeno drža/o. ki se bo lahko sporazumela z Evropo po znakih mednarodnega značaja. bolnih oseb, ter so dognali statistično, da pride na en slučaj smrti 20 bolnikov. V Sloveniji bi torej bilo okrog 60.000 ljudi bolnih na jetiki, in to je faktični kader bolnikov na jetikL Vzroka imamo iorej dovolj, da posvečamo tej najnevarnejši bolezni mnogo pažnje in jo skušamo čimbolj zatirati. Jetika je nalezljiva bolezen, ki se prijema zdravega telesa samo iz drugega na jetiki bolnega telesa. Kako se vrši okuienje m na kak način nam je mogoče oboleti za to boleznijo, nam pokažejo slike in film nedeljskega predavanja. Vsi ljudje smo izpostavljeni okuženju, toda za okuženjem ne pride vedno obolenje na jetiki; močno utrjeno telo premaga bacile, dočim oslabljen organizem podleže kruti bolezni Radi tega se moramo čuvati obolenja vsi; na kak način se najuspešnejše branimo oku-ženja in obolenja, bo g. dr. Tone Jamar, specijalist v zdravljenju te bolezni, poslušalcem v nedeljo natančno razložil. Predavanje priredi Zveza kulturnih društev v nedeljo dne 7. t m. točno ob pol 10. dopoldne v dvorani «Elitnega kina Matica». Film je dal na razpolago Drž. higijenski zavod v Ljubljani. Občinstvo vabimo, da si predstavo sigurno ogleda, najtopleje pa priporočamo predavanje šolski mladini in opozarjamo zlasti učiteljstvo, s prošnjo, da obisk tega filma učencem priporoči. Vstopnice po 2 Din za sedež se dobe v predprodaji že danes ob običajnih urah pri blagajni kina Matice. Ker^je z ozirom na zanimivo snov predavanja pričakovati obilne udeležbe, priporočamo občinstvu, da si pravočasno zasigura sedeže. Model ietečegs avtomobila Brata Radoševlč lz Sarajeva sta Izumila letalo, s katerim se da voziti tudi po zemlji kot z avtomobilom. Slika nam kaže izumitelja Anto Radoševiča pri demonstriranju svojega aparata v Beogradu. Wilkinsova ekspedicija na severni tečaj Našim čitateljem smo že povedali, da se pripravlja letos poleti več ekspedi-cij na najsevernejšo točko naše zemlje. Poleg drugih mož hoče poizkusiti svojo srečo tudi Američan Wilkins, ki namerava poleteti s Fairbanksa na Aljaski. Deli njegovih leta! prihajajo polagoma že na mesto ln pred par dnevi jp dospel v Fairbanks, ki si ga je izbral za izhodišče svojega podjetja, tudi sam Wilkins. Iz Fairbanksa bodo plula letala najprej do Pointa Barrowa. To bo šele pravi start letalcev. Toda čim so se začele priprave za ekspedicijo so se že tudi pokazale prve težkoče. Eno je, kar preti z neljubimi posledicami: ogromna poraba bencina v motorjih. Povprečna racija bencina za vsak stroj in miljo iznaša namreč 6 galon (ena ga'ona nekako 24 1). Ce se ta konzum n bo dal zmanjšati, se utegne zgoditi, da bo zaloga bencina porabljena, še preden pride do pravega starta. To pa bi spravilo ekspedicijo v neprijeten položaj, primo-ralo bi jo naravnost, da načrt opusti, ali ga vsaj odgodi. V splošnem je podoba, da se je Wilkins zelo površno pripravil na svoj polet. Dosedanji poizkusi so namreč pokazali, da so njegovi stroji precej nezanesljivi.. ker se hitro izrabljajo. Že doslej je bilo treba nadomestiti celo vrsto delov pri strojih, ki bi jih bila morala ekspedicija prihraniti, da jih vzame s seboj na pot. Govori se celo o tem, Ja bi bilo treba ekspedirati moštvo do Barrowa na saneh, ki bi jih vlekli vpre-ženi psi. dočim naj bi nesla bencin na vzletišče letala sama Prvi poizkus za uporabo snežnih traktorjev se ni obnesel. Sedai prlprav-lja^ Wilkins koncentracijo svojih aero-planov in sredi marca upa. da mu bo mogoče napraviti prvi korak za dosego velikega cilja. _ Tuberkuloza Črtica k nedeljskemu predavanju dok» torja Toneta Jamarja v kinu «Matici». Mnogo se piše in razpravlja o tuberkulozi. In po vsej pravici. Jetika je enaQ današnjih najhujših nalezljivih bolezni in ne nosi zaman imena «bela kuga». Razširjenost jetike je ogromna. V uradnih spisih je zabeleženo, da umre na jetiki v Sloveniji povprečno vsak sedmi bolnik, ali. izmed 100 umrlih, je 14 je-tičnih. Ne da bi segli predaleč, lahko celo rečemo, da je med 100 pokojniki 20 jetičnikov, da ima torej vsak 5. umrli človek tuberkulozo. Določiti število na jetiki bolnih, je težko, ker se o obolenju na tuberkulozi ne vodijo natančni uradni zapisniki, zakaj jetika danes Se ni podvržena uradni prijavi, kakor je to predpisano za mnoge manj nevarne na-Wliive bolezni. Po državah, kjer Je organizacija boja proti jetiki že podrobno izpeliana. so sestavili katastre na Jetiki D* Anmmzio in cerkev Princ Snežniški, Gabriele d'Annunzio je napisal dramo o trpljeuju sv. Seba-stijana. Delo je prišlo na oder milanske Skale v četrtek, 4. marca. Gledališko vodstvo je seveda izrabilo priliko, da napravi dobro reklamo za svojo blagajno in je razglašalo, da bo d' Annunzije-va drama največji dogodek letošnje sezoni. v lirični operi. Toda, kaj se je zgodilo? Našel se je katoliški akcijski odbor, ki je izdal proglas na meščanstvo in odločno irepo-vedal udeležiti se premijere in reprize d' Annunzijevega dela, ki da je brezbožno in žali krščanski čut. Akcijski odbor je odredil tudi druge potrebne protiukrepe. Naročil je v milanski cerkvi sv. Rafaela mašo, pri kateri se je isti dan. ko se je vršila premijera v gledališču, molilo za grešnike ter prosilo kazni za odpadnike katoliške cerkve. Kako je končala predstava d' Annunzijevega dela in kakšen je bil konec maše. o tem še ni sporočila. Vsekakor pa ie la incident zelo značilen, ne le za d' Annunzija. o katerem se že dolgo raznašajo glasovi, da živi kakor tretje-rednik, dela pokoro za jvoje grehe ter se je celo pomiri! s svojo prvo ženo, temveč značilna tudi za tiste kroge, ki se borijo za ugled cerkve, se priklanjajo Mussoliniju. obenem pa aprizariajo divio gonjo proti njegovemu prijatelju s Snežnika. Čuden primer hipnoze na daljavo Da ie hipnoza opasuo sredstvo, posebno. če se ga poslužujejo tiepošte.u in zločinski elementi, utegne biti znano vsem čitateljem. Če dobi zločinec -.vojo žrtev pod vpliv svoje v.>ije e njego«o gospostvo nad žrtvijo povsem neomejeno tei ima zanjo lahko usoa.^e t-osiedice. Hipnoza namreč lahko .jaia dalje m če je volja enkrat omajana lahko doseže hipnotizer, kar hoče. Iz Gorlic poročajo o čudnem primeru zločinske hipnoze na daljavo. Delavec Fôrster je šel nekega dne na obič-jno delo. Bilo je v ranih jutranjih urah. ko ga je srečal gospod s kovčegon. v roki ter mu rekel, naj nese njegov kovče na postajo. Delavec je rad ustregel tujcu. Hodil je. hodil — in se šele čez nekaj dni znašel na kolodvoru v Dražda-nah. Ko sta ga dva policijska agenta vprašala po izkazilih. mu je bilo, kakor da se je zdramil iz težkih sanj, ki so ga držale v oblasti. Vse, kar je vedel povedati, je bilo to. da ga je najel neki gospod, ter mu rekel, naj gre z njim na postajo. Fôrster se ne ve več spominjati, kaj se je pozneje zgodilo z njim. Policija ga je poslala iz Draždan nazaj domov v Oorlice. kjer je začel skrivnostno zadevo raziskovati zdravnik, ki je takoj uganil, da gre pri Fôrsterju za hipnotične vplive, ki si jih je bržkone dovolil kak nepošten tip. Nekaj dni je živel Fôrster zopet doma, kjer ga je nadzorovala njegova sestra. V trenutku njene odsotnosti pa se je zgodilo zopet nekaj skrivnostnega: mladi mož je izginil brez sledu. Ko Je Fôrster spal v postelji in Je sestra bila pri njem, je slišala, kako brat govori v sanjah hi ponavlja stavek: «Že pridem, že pridem!» Jed va pa se je sestra po manjšem opravku odpravila It hiše. le ГШПП1Ш1ПРПГ1 Samo Se danes I □ицЈиииипгттпгтт1С1Дј Film s petjem! ». JAZ TE LJUBIM Fôrster vstal, se odstranil iz stanovanja in se ni več vrnil. Vzel pa je s seboj večjo vsoto denarja, ki jo je bil prinesel seboj iz Draždan in o kateri nihče ne ve. kako je prišel do nje. Strokovnjaki in preiskovalni organi so vsi mnenja, da je Forster žrte\ prebrisanega hipnotizerja, ki dela z njim poizkuse samo za to, da se okoristi s tujim imetjem. Strah pred kometi Mrs. Badlay je v Ameriki na glasu velike prorokinje. Plavijo, da je napovedala natančno dan in mesec smrti predsednika Wilsona. Čudno Ie, da za gledajo take prorokbe beli dan šele takrat, ko so se že «izpolnile». No, mrs. Badlay zna baje še več kakor prorc-kovati. Zadnjič je potuhtala spet nekaj novega (pravzaprav je stvar v bistvu precej stara): če se prikaže :ia nebu komet, bo v treh letih vojna. Tako zagotavlja popolnoma resno mrs. Badlay, Podoba je, da v današnji dobi zopei oživljajo stare vraže, ki jih je zavrgel že devetnajsti vek. Našim pradedom je komet pomenil vse najhujše: vojno, la-kofo, kugo itd. Strah pred repaticami jim je tako ležal v krvi, da so celo videli v kometih najrazličnejše strahotne pojave, kakor ognjene meče, žareče sulice. okrvavljene križe, pošastne zmaje in tako dalje. Seveda so bile vse te pojave zgoli plod njihove razburkane domišljije. Toda našim pradedom teh vraž ne moremo zameriti: saj niso imeli pojma o astronomiji. Ali, odkar je Newton odkril zakone vsemiria bi človek mislil, da bodo ti predsodki utihnili. Pu se ni zgodilo, kakor vidimo. Leta 1775. je komet povzročil velikansko razburjen.it na francoskem dvoru; pariški nadškof je priredil po prestolic; procesijo, da bi na ta način odvrnil pretečo jezo božjo. Astronom Lalandt je hote! dvorjane in ljudstvo podučiti, pa so mu zabrani'i Leta 1818. je vzburkai Evropo Rncke-iev, leta 1835 Halleyev komet. Obakrat so ljudje prerokovali lakoto in .ojsko. Leta 1910. se je vnovič prikaza! Hal ieyev komet: štiri leta pozneje je izbruhnila svetovna vojna. A ne zavoljo tega. ker se ie malo poprej prikazal komet: to vedr. naibolie gosoodii liplo-mati . . Leta 1857 je bil najavljen skorajšnji prihod nekega kometa. Ljudje so kakopak promptno reagirali: po vsej zemlji je zavlada! silen, strah Izkazalo pa se je, da je bil ves strah preuranjen; kometa namreč ni bilo in ga ni bilo In svet si ie globoko oddahnil. Levi na prodaj! Iz razlogov, ki jih naravoslovci še ne vedo razložiti, se nekatere zveri v jet-ništvu ne množe Med temi je najbolj znan tiger. Druge zveri pa se nasprotno zelo množe. in v to kategorijo spadajo levi. To dejstvo je dalo pobudo za osnovanje cvetoče industrie: odgajanja in dresiranja levov Najbolj poznano središče za to «industrijo» ie glavno mesto Irske. Zakaj baš Dublin, tisti Dublin, ki nima skoraj v vsem letu dneva brez dežja in megle? Mai ne bi bilo primernejše mesto za levjo industrijo recimo Neapel ali Marseille? Verjeten odgovor na !o \ч>гч5ч ■-.-;< , samo eden: najbrž se je Idej vanjn z levi naiorei porodil Prekrasna pesem ljubezni iz solnčne Italije. V glavnih vlogah zlata LIANE HAID (nepozabna Lady Hamilton in Lukrecija Bor-eial ter nečdoljivi vedno elegantni ALF0NS FRYLAND Znano Griegovo pesem ,Jaz te ljubim" pojv pri vseh predstavah operna pevka goso? Olga Korenjakova. Velik umetniški uspeh je najboljše prip-ročilo za ta film. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8 in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1 (Cene nezvišane) Jutri v nedeljo : Film smeha in izvrstne zabave. --Pazite na naš jutrišnji oglas ' ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. kakega Dubllnčana in ko so se morda drugi zmisliii, da bi ne bilo napak, posnemati podjetnega Irca, je bila konkurenca že prehuda. Naj bo kakor hoče, dejstvo je, da proda Dublin vsako leto povprečno 250 odraslih levov in levinj in nad 400 mladičev, ne sicer dresira- r.ih, vsekakor pa navajenih na sožitje z ljudmi. Ti levi so katalogizirani po svojem karakterju in prodajalci jih dobavljajo kupcu na dom, kakršne si pač želi. Nekateri namreč zahtevajo krotke živali, drugim pa so priljubljenejši divjaki, ki znajo zatuliti na povelje. Kol med Mislimi e Katoliško dijaštvo trdi, da je V Jugoslovanski (prej Katoliški) — tudi dokaz trgovskega duha — tiskarni, izdaja Slovenska dijaška zveza svoje službeno glasilo «Križ na Oori». Mora se priznati da se list zelo razlik j;e od dosedamih dijaških glasil. Je predvsem verskega značaja in napoveduje, obsojajoč dosedanje nazore in metode ter organizacijo katoliške akcije, čisto nova pota in pravo revolucijo duhov. Med članki, ki nai pokažejo svetovno nazira.ije «mladih», nas seveda pred vsem zanimajo oni, ki poskušajo potegnili linijo napram sedanjosti. Razlika gre daleč, ne le v taktiki; mlada struja razvila druge nazore o etiki in tudi o čisto verskem nauku. Zanimivi so nazori o plesu in spolnem ndejstvovanju. Dosedaj ie katoličanstvo gledalo ples od strašni kot pojav mesenosti in priliko za greh. Po mislih nove struje pa «tiči za vsem čudo močrta blaženost lepega človeka, pri katerem klije vsa gracija duše in prodira vsa iskrenost čustva v zunanjo formo, v ritmično gibanje telesa» . . «pri plesu gre za globoko resnost, ki pohaja iz globokega instinkta, za novo istinitost in odvisnost od sveta, ki jasno priča o čudni lepoti in novem viru življenja». Take nazore o plesu doslej zaman iščemo med katoliškimi estetiki in etiki. Tu nimamo prostora podrobno opisovati nazore. ki jih «Križ na Oori» razvija o spolnem življenju,- Spolnost ni «slep nagon. ki ga treba uklepati in strahovati. da ni prepuščen samemu sebi.» «Doživljali jo bomo religijozno. to se pravi enotno. Ne samo razumsko ali čustveno ali telesno, temveč globoko osebnostno.» Za katoličanstvo ki sta mu sicer ideal spolna vzdržnost in celibat, so ti nazori o važnosti telesa precej novi. Glavna novost pa so nazori o nekaterih temelinih katoliških resnicah, ki rih glasilo «mladih» naskakuje na res revolucijonaren način Namen tega poročila je oač le beležiti zanimiv pojav nikakor pa ne morda kazati s prstom na «grešnika». Visoko spoštujemo vsak nazor a če je izšel v tiskani obliki v iavnost in se je celo glavni ideolog SLS g. Ušeničnik že nan; prav strogo ozrl v samem glasilu SLS. smatramo, da ima tudi ostala iavnost pravico vedeti. za kai gre in da gre za mnogo več in mnogo globlie razlike, nego iz deda na prvi hip. Borba «mladinov» gre zoper «trgovskega duha», ki obvladuje katoliško vero Oni kličeio: «k Bogu hočemo!» Krepak programski članek v tem oziru veli: «Trgovski duh. i katerim je prežeta vsa današnja družba ie zašel celo v vero samo! Tudi tu je človeku glavni cilj - zaslužek! Zakaj verie. zakaj izpolnjuje zapovedi, zakaj vrši dobra dela? Ker pričakuje od tega dobička, ker pričakuje plačila od Boga! Kaj ga vodi k molitvi? Morda zavest dolžnosti. morda liubezen do dobrega vseoče-ta? Ne! Samo pričakovanje plačila, gotovih dobrin, nagrade, oziroma izpolnila na prošnjo! Človek se je oddaljil za stopnjo od Boga. ne smatrajoč ga kot Očeta temveč kot Gospodarja, vladarja vsega stvarstva in je s tem stopil v sporedno vrsto ostalih stvari.» «Tudi religiozne formalitete odbijajo. Družba sodi človeka po zunanjosti, človeka, ki sklepa roke. ki upogiba kolena in se bije na prsa. ki moli vidno, ima za vernega, pobožnega Ravno za tem plaščem se dokaikrat skriva laž. Iilimba.» («Križ na Gori» letnik II. št. 2. str. 23.) Ti nazori se ponavliaio in skušajo podpret; tudi s citati iz sv. Bernarda. Kai to v svojem bistvu pomeni mi ■očemr, razglabljati, ker si vsakdo lah-o sam napravi sodbo. Obsojen ie ves хаик o nepopolnem kesu in največji «trgovski duh» obvladal vero. del katoliške etike, zlasti v kolikor je res praktična med ljudstvom, je ožigosan kot nemoralen. V nadaljnih posledicah se mora omajati nauk o tajni izpovedi. o kazni, o odpustkih Itd. Vsa vzgoja v strahu božjem, ves verski kazenski zakon in kazenski proces, skratka ves sistem je razbit Naravno da se mi kot politično glasilo vzdržujemo vsakega stališča v ta kili stvareh. Tu gre za temeljne verske nauke, na katerih sloni vse sedanje ustrojstvo katolike veroizpovedi Obsoja se vera v dogme (n. pr. o Sveti Trojici. o brezmadežnem spočetju), ako ena sloni le na strahu pred kaznijo, ali nadii na nebeško plačilo. Obsoja se do bro delo. če sloni le v nadi na plačilo onkraj groba Tako plačilo ie «trgovina». Mj bi, kot političen list. dostavili le to. da poleg teh dveh stvari, ki so izven kompetence politične stranke, obstoja še drugo obetanje «plačila in grož nia s kaznijo na tem ali onem svetu>. ki se pri nas uprav vsak dan dogaja v cerkvah in župniščih. Kmetu, zlasti pa nepoučeni ubogi kmetski ženi sc obeta in preti, da naj bo pristaš SLS da naj voli SLS. da naj naroči «Domoljub». da naj ne bo član naprednih društev. naj opusti «Domovino». Na.isve tejše se izpostavlja 1 1911. za izvolitev dr Susteršiča. po prevratu pa zoper njegovo izvolitev. Marijine kongrega-cije organizirajo bo; Z2 Delavsko zbor nico. Misijoni se prirejajo radi volite\ Tu se obeta nebo in plačilo, grozi se 5 peklom Cerkveni nadpastir objavlja propagandistične pamflete za klerikalno stranko in zoper napredno časopisje. Mj bi rekli, da je to posebne vrste «trgovina* Ubogi kmet prinese vanjo svoi glas. svojo čast odstopa od boljšega prepričanja, žena ogroža rodbinski mir. a žrtev se plača s ponarejenim bankovcem z nesramno lažjo, da je za obljubo in oretnjo duhovnika - agitatorja res volja božja, če se v zgoraišnjih dveh nazorih mi ne izražamo, da ohranimo nevtralnost, pa imamo - rravico pribiti, da so «mladini» pozabili obračunati z iaigršo trgovino, ki drži pokonci vso lažnjivo politiko SLS. s trgovino. ki ii ne moremo prihraniti stra šne obsodbe duhovnega sleparstva. A vrnimo se na glavno stvar: Kato liški rmladini» pač trde da ie cerkev dopustivši zraven popolnosti tudi «tr govsko» slališče. ie temu pravzaprav samoobsebi odredila glavno ulogo. ker boljši in večji ideal ni več izključno potreben «Trgovina» ie »bila popolnost, tako razmišljajo «mladi-; in kamor se ozirajo oovsod opažaio v verskem življenju trgovino V zvezi s tem ie obsodba «religioznih formalitet». kar ie v vseh posledicah ^udi dalekosežna obsodba celcga sistema k; ie sedaniemu ustroistvu bistven Tako torej «Križ na Gori». Če rečemo da so ti nazori razkolniški iih nismo niti pohvalili, niti graiali. Samo knnštatirali smo nekai kar stoji da eden par nogavic z žigom in znamko (rdefo, modro si' zla'o) ад-i PÏ „klfu£" traja kakor štirje pari drrgfh, tko kupite eden par. DoVvrtja «e v vseli prodajalnah Porote s Novo mesto, 5. marca. Rop Dne 5. oktobra 1925 se je vračal Jože Markovič od zdravnika v Sevnici domov. Med potjo ga je doâel neki voz, na kate« rcm so sedeli dva moška in mlad fantek. Markovič je prosil voznika, o katerem je pozneje zvedel, da se piše Cerček, njegov starejši tovariš pa Janez Novak, da bi ga vzel na voz, ker sam težko hodi. Cerček ga je nato vprašal, ali ima kaj denarja in če si upa dobiti v gostilni Flajs na Dolu pijače na upanje. K.o se je voz bližal onemu me« stu, kjer je hotel iti Markovič po bližnjici proti domu, je dejal vozniku, naj malo voz ustavi, česar pa ta ni hotel storiti, tem« več je pognal konja naprej. Markovič )e nato skočil z voza, takoj za njim pa tudi voznik m njegov tovariš. Novak je skoči) га Markovičem ga prijel ter mu vzel iz žepa suknje denarnico, iz telovnika pa uro z verižico ter spravil oboje v svoj žep. Med tem pa je Cerček segel v žep svojega tovariša ter vtaknil stvari v svoj žep. Na» padeni je prosil svoja tovariša, naj mu vr» neta odvzete stvari, a je dobil samo prazno listnico. O zadevi se je vršila že 21. decembra 1925. razprava pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, a to je razsodilo, da ni pri« stojno soditi, češ, da gre za rop in ne tat» vina Državni pravdnik se je proti temu pritožil, a Stol sedmorice v Zagrebu je po» trdil sklep okrožnega sodišča, nakar je pri» Sel Cerček sedaj pred poroto. Obtoženec je na današnji razpravi zani« kal vsako krivdo. Glavna obremenilna pri» ča je popolnoma odpovedala. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji, prvo za rop, drugo na tatvino. Porotniki so obe vprašanji soglasno zanikali, radi česar je bil obtoženec oproščen. Senatu je predse« doval sodnik svetnik dr. Dolenc, votanta sta bila višji sodni svetnik dr. Hrašovec in sodni svetnik Romih. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Kovač, zagovarjal je dr. JvanetiS. Z današnjo razpravo je bilo pomladan» iko zasedane porote v Novem mestu za» ki j učeno. Celje, 5. marca. Umor pred 16. leti. — Smrtna obsodba V nadaljevanju razprave proti Francetu Jevšriku radi umora prevžitkarice Ane Kla-kočarjeve pred 16. teti. so porotniki po daljšem posvetovanja edino glavno vprašanje, ali je Jevšnik kriv hudodelstva umora, kate rega ie zakrivil s tem, da je 29. novembra 19i0. obesil prevžitkarico Ano Klakočar, potrdili z osmimi glasovi da In štirimi ne. Na podlagi tega krlvdoreka ie bil Jevšnik obsojen na smrt na vešalih. Šestnajst let ie minilo. kar se je zločin izvršil, storilec je bil že popolnoma sigu-ren. da celo tako drzen, da se le pustil postavljati na odlična mesta v lavnem hi političnem življenju. A roka pravice je dosegla tudi njega ln mn prisodila zasluženo kazen za ta zločin, katerega ie napravil tako premišljeno io prefrlgano. Uradna poneverba Kot zadnja s« je vršila razprava proti Fr. Kene, roj. 25. julija 1886. v Globokem, posestniku na Piršenbregu Pri Brežicah radi hudodelstva poneverbe. Kene ie bil od l. aprila 1922. do t. februarja 1925. gerent okr. zastopa v Brežicah. Prevzel je to mesto po Francu Lipeju, veletrgovcu v Brežicah. Od 23. ian. 1923. je pobiral okrajni zastop tako-zvano tlakarino od vsega po železnici do in odvoženega blaga ln sicer po 50 para za 100 kg. Ta doklada se ie prvotno na postajah Brežice in Videm pobirala po železniških uradnikih. Pozneje pa je uprava železnice to prepovedala in okrajni zastop }e nastavil posebnega pobiralca, ki je Izročal denar vsake 14 dni gerentu okrajnega zastopa Kene je bil gerent v polnem pomenu besede in kakor to besedo danes po tolikih žalostnih skušnjah razumemo. Dasi mu ie bil Imenovan sosvet, se na njega nI oziral, bil le absolutist. Sam ie odločeval, sam vodil blagaino in knjigovodstvo. Le tako je mo-£oče, da je prišlo tako daleč, da je, bil danes obtožen poneverbe v visokem znesku 163 tisoč dinarjev Pri okrajnem zastopu so vodiii dvojno knjigovodstvo. Eno za dohodke iz okrajnih daklad in subvencij gradbene direkcije ter za vse izdatke, drugo pa za dohodke iz tla-karine. Gerent Kene je manipuliral s temi zneski na ta način, da je posojeval iz ene blagajne v drugo. Knjige, ki so se tikale tlakarine, je Imel skrbno zaprte v blagajni ta ni imel nihče dostopa do njih. Obračuna Pravega v vseh teh letih ni napravil. Sprva se ie zapisovalo vsakokratno zaračunanje tlakarine v dotične knjižice s kopirnim svinčnikom. Na enkrat pa je Kene to prepovedal, češ da se knjige preveč zamažejo in se sme vpisovati I« z navadnim svinčnikom. Vsak iresec je v zadnjem času zmenjal te knjižice, dai nove, stare vzei s seboj in iih skrbno spravil, tako da jih nihče več ni dobil v roke. Pozneje po izmenjavi gerentstva se je izkazalo, da zadeva ni v redu. Začelo se ie preiskovati in se je dognalo, da je Kene povpravljal knjige, trgal iz njih oele ■iste in' na ta način hotel izbrisati vsako sled svojega čednega delovanja. Zadeva ie bila precej zamotana, nič pozitivnega se ni dalo dognati Sele potem, ko ie sledila na njegovem domu in pri njegovem tastu hišna Preiskava, so našli na podstrešju pri tastu vse one zapiske in knjige, v katerih so Me falzifikacije. Kene sam priznava dejanje, a le do zneska 45.000 Din. Za vse drugo pa trdi. da mo ra biti nekje neka pomota pri izplačevanju Sredujma. Kadar se ga s kakšnim vprašajem dobro pritisne, se zagovarja, da te včno bolan in da se ne more spomniti več, kfcko se le stvar izvršila. Poročal je. da le nar Iz tlakarine dobičkanosno naložen, kar pa se le Izkazalo kot neresnično. Na vprašanje, zakaj ie falzificlral ln zakaj ni v redu vodil knjig, odgovarja, da le bil splošno prezaposlen. Zagovore si Izmišljuje sproti in dela s tem samo zmçdo. Rezultat priobčimo jutri. Berndorf-beštek s? F Čuden, Prešernova ulica Št. I. Da najboljši je to znaj Colombo Ceylon čaj 1 so Dopisi RADOVLJICA. Podružnica Jugoslovanske Matice v Radovljici sklicuje svod VI. redni letni občni zbor na soboto, dne 20. t. m. ob 19.30 v prostorih restavracije «Kun-stelj». V slučaju nesklepčnosti se bo vrâll uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeleibt člani hi prijatelji narodnoobrambnega pokreta, udeležite se občnega zbora pohioStevfljio! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo, dne 7. L m. ob 9. url se bo vrSIla seja dni. ge redne odborove seje krajevne organizacije obč. Sv. Krištof v gostilniških pro. starih g. Karla Purga v Sv. Marjeti. Dnev. nI red glasom dopoelamlb vabil. Udeležba odbornikov obvezna. Zdravo! KURETNO NAD LAŠKIM. V nedeljo, dne 21. februarja se je vršil ustanovni občni zbor Javne ljudske knjižnice v Ku-retnem pri gosp. Zeleznlikn, katerega se Je udeležilo ca. 40 udeležencev. Po razgovoru o pomenu knjižnice Je bil izvoljen sledeči odbor, predsednik Zdovc Miha, tajnik In knjižničar Železnlk Ivam. blagajnik Kob-lič Framc; odborniki: JatsbinSak C trti, Pr. novšek Joslip I„ Kreže Rudolf. KobHč Pran In Laznik Jcsip. Pregledovalca računov: Jazhlinšek Konrad ln železnik Vinko Namestniki: Potekal Joelp. Sterbam Matija, Planinšek Franc. Pire Martin ln Gorišek Iv Letna članarina se Je določila na 5 Dto za osebo .Knjige se ta.lajato vsako sredo tu nedeljo v tednu pri blagajniku g. Franco Kobliču. Kljub nekaterih maloduSnlh na. sprotniEkov Je uspeh knjižnice zagotovljeni. MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. V naš! občini kroîl.io letaki .katere Je izxlala tukajšnja krajev, org. SDS. Vsi občani, Id znamo misliti, moramo priznati, da vee. btna letaka odgovarja sedamjem r armera m. Pridružujemo se mmesiju k. o. tn priznavamo. da Je Sam. d «m stranka edina naša rešiteljica iz neznosnih razmer, v katere nas Je pahnila SLS za zasluge, kateire emo Ji še dosedaj vedno tekazali v polni meri pri vsakih volitvah v naši občini. Praznih obljub o znižanju davkov, avtonomije, o vo-ja&kl službi elwvemeklh fantov v Sloveniji smo do grla siti ln naj ne pride več med nas noben posla.nekJ kandidat SLS, ki Je svojo politiko na tako žalosten način «za. fur al a» in nas vrgla v kritičen položaj O naSern občinskem gospodarstvu bomo od. glej večkrat zarogovlllli. ker emo ee trdno oprijeli naše k. o., katera nam da vse Informacije o naših pravicah tal dolžnosti do občinskega gospodarstva. Pristopite vsi, ki se zavedate iin hočete izboljšati položaj sebi ta svojim. Primerna vprašanja kn pritožbe pošiljajte na naslov k. o. SDS obč. Marija Gradec pri Rimskih toplicah. — Za. vedini otičanL STRMICA PRI LAŠKEM. Odkar obstoja knjižnica v Kuretnem, roma nefld moža. kar od hiše do hiše s sklenjenimi rokami In v božjem Imenu Išče neko »Papeževo hči»! Ona je spretna in priljubljena med prebivalci, mož pa ima smolo, da je ne naj-de Svodo nalogo po prevzvišenth bo težko fepolTill. RAčNA PRI GROSUPLJEM Naša obči. na si Je pridobila pravico do dveh letnih sejmov. Lično ograjen sejemski prostor se nahaja par korakov od postaje Cušperk. Pričakovati je. da bo prignanih v četrtek, dme 11. marca, ko bo otvoritev prvega sej ma, izredno mnogo živine, na kar se opo. zarjajo vsi interesenti, da izrabijo ugodno priliko. VELENJE. Danee, ob 8. zvečer, se bo vršil v gostilni Ježovnik - Stopar ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke za Velenje in okolico. Poročat pride okrožni tajnfk SDS gosp. Zabkar "z Celja, sestanka se pa udeleže tudi člani bratske organizacije Iz Soštamja. Tako vzraste z novo pomladjo nov svež list na deblu organizacije, ki ko. rentnl v globoki ljubezni in veri v procvlt naše ujedinjene domovine. Mladi organi zadji želimo čim lepših uspehov, slantl i ozirom na to, da Je njen sedež v Industrijskem kraju, v kojem si naj ustvari simpatije za stranko, ki se je vedno lzkaaala kot zaSčirnlca delavskih slojev ln malega človeka, kar se je posebno jasno Izpričalo povodom redukcije delavstva ln pod uradni, kov pri Trboveljski premogokopnl družbi, V organizaciji so dobrodošli vsi. katerim je pri srcu dobrobit domovine, za kojo hočemo delovati nesebično In požrtvovalna kajti le v redu bi delu Je naS spae. Zdravo! f §tesmo Budaiov Križev pot Petra Kupljenika. Povest se godi v protestantski dobi na Slovenskem. Cene broi 17-—. nz. Ï2'—, poštnina 150 Naroîa s« » fcnii Tiskovne 11Ш v Шж Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In »oclalnt namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a J m a n j CI znesek Din S'—% 2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t'—« Najmanjši tneitk Din Ceskoslovenskâ Obec v Lublanl IV« všechnj «v4 tleny » prizcivee ku oslxvë naroze-ош presideata T. G. Masa-ryka, » nedčli dne 7. brezna o desàté hodinč ve velik« dvoran« Nirodoiho domu, Jakot I bolita (A na upravo «Jutra». 6096 Trg. pomočnika aH prodajalko, starejšo mo8 mešane stroke, dobro izurjeno. sprejme trgovec Ivan Senica, Šoštanj. 6105 Elektrotehnik s primerno šolsko in strokovno izobrazit« ter daljšo prakso, vajen projektiranja tn sestavljanja prorafunov v vseh panogah elektroin-stalac.ij in telefonskih naprav. dobi takoj me-to kot poslovodja ali družabnik » dobro vpeljanem elektro-tehniinem podjetja. — Ponudbe » navedbo referenc, dosedanjega delovanja, družinskih razmer Itd je poslati na urir «Jutra» pod «Zanesljiv ln energiien» 6094 Vajenca ta restavracijsko obrt sprejme restavracija «Pod «kal-co». Ljubljana, Mestni tre »t. 11. 6107 Avtobus Lancia « SO sedeži se ceno proda v Zagrebu. Epsteln, Zagreb, Moštuskijeva 14. 6128 Postelja t listnicami in no£na omaric», vse poiK)inoma novo, se po jako nizki ceni proda Ogleda se ni Hranilniški cesti it. 4, pritličja, levo 6064 Zavarovalni uradnik potnik, zmožen ln zanesljiv se sprejme za mesto proti plači in proviziji. Ponudbe pod «Zmožen» na upravo «Jutra». . 6020 Damsko frizerko dobro moi, iščem ta takoj. — Olerte na naslov: Gjud Aleka., Ljubljana, Kongresni trg 6. 6952 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, išče službe. — Cenjene ponudb« pod šifro «Dobra moč» na podružnico «Jutra» v Celju 6017 Šofer-mehanik dober monter, sedaj uslut-ben kot garažni mojster, želi premeniti službo. Glav-ni pogoj je stalna slnlKa in prosto stanovanje. Za vsa {Kipravila lamči sam. Ponudbe Z navedbo plače na upravo «Jutra» pod tnačko «Tehnika 80». 6874 Kuharica pridna ln poiteua teli m* sta; vešča je tudi samostojnega gospodinjstva. — Ponudbe na opravo «Jutra» pod «Zanesljiva 8188». 613S Mlinarsk! pomočnik išče mesta ta takoj. Davo Lah, Ponikva, J. t. 6U9 Pohištvo Naprodaj: 1 omara. 1 nočna omara, 1 postelj t timnlce, 1 miza. Î karnlsl, vse dobro ohranjeno. Poeametni kosi se ne prodajo. Naslov pove upr. «Jutra». 6058 Gosposka soba krasna, modema, prvovrstno izdelana (S|ierrplatten). Izrezljana. brez ali t lepo veliko klnbsko garnituro it govejega usnja, vse skoro novo. se proda. Naslov v upravi «Jutra». 6118 Registr. blagajna amerikanska, ■ 4 predali, skoraj nova. na novo po-nikljana, ki dobro lunkel-jonlra. se poceni prod» pri tvrdtt V. Le pose ha, Ptuj. 60У7 Avtomobila tovorni (dvetonskl ali laiji) in osebni, dobro ohranjena, kupim. Ponudbe na opravo «Jutra» pod «Avto 8104». 6014 Hlode smrekove ln jelove, ou 25 cm sr. premera {ranko Domžale, kupi-n. — Oenj. ponudbe na naslov: J ob. Rus, parna taga. Dom» 4608 Smrekovih hlodov suhih, kupiiu 1U0 ms, debelih od £5 cm uaproj in lolgih od 4 m uaprej. lvau Zakotnik, Ljubljana, Dunajska cesta 46. 6UÔ0 Izvrstna slanina zelo poceni. — «aroCia do 10(1 kg eko 19 Din suha; naročila pre&o lun kg 18 Din «aha. IsU soljena slanina pri kilogramu I Din ceneje. — Prva Bjelovarska tvorniea snhomesnate rob«. Josipa Svoboda sinovi d d Bjelovar. 6139 РгШШ la trčen med večjo množino te kupi — Ponudbe t aaveillio množine ln cene na upr. Jutra pod «Med». «181 Inštruiram (ali kouverziram) v nemščini, in druge predmete uit-jih razredov. Naslov pove uprava «Jutra». 6101 Pouk na vijolino dajem začetnikom in te vpeljanim. Pojasnila daje E. Lenczyzkv, Conova cesta 19 dr! VVUlman, med t. in S. uro 6139 Seno okoli 15.000 kg proda Lovre Krt«, Trnovski pristan 12. 6009 Naravno vino prvovrstno, lastnega pridelka. pa tudi sortirano graščinsko vino it ptujskega okraja se doh| v vsaki množini tudi oa vagone pri g. Stojnschegg v Rogaški Slatini, pod jako ugodnimi pogoji. 6146 Trgovski pomočnik mešane stroke, spreten prodajalec tudi mauufakture te sprejme. Ponudbe s pre- Sisi spričeval na tvrdko os. Pauer v Braalovčah, Savinjska dolina. 594S Trgovski učenec pošten, krepak in tdrav, boljšo šolsko izobrazbo, si mo kateri ima res veselje do trgovine mešanega blaga se sprejme; tvrdka Ivan R o i n i k, Slovenjgradec. ' 6127 Krojaški pomočnik dobra moč, se sprejme takoj v delo. — Pismene ponudbe na naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru. 6155 Šofer dober mehanik, trezen In taeeljiv, • daljšimi spričevali ss sprejme ta trgov-sko potovanje t osebnim avtomobilom. Stalno mesto in dobra plača. Povpraša se na Blelweisovi cesti 27, П. nadstr. 6109 Učenec s» manufakturno trgovino v Ljubljani s primerno šolsko izobrazbo, ob lastni oskrbi, ee sprejme. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Poštenost 8». 6103 Pietiiko Izurjeno ta iiogavio« takoj sprejmem. Naalov pove uprava «Jutra». 6106 Pošteno dekle « detele s« «prejme na gostilno In mesarijo Znati mora krmiti 6 svinj, potna-gala bi v kuhinji in pri perilu. Naslov pov« uprav» «Jutra». 6026 »i» KOKS -CEBIN Wolfova 1/11 Teletom. 56. 481/1U Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Zdru-tenih opekarnah, d. d. v Ljubljani 438 Radio aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača LJ. kreditne banke. t&-a Parni stroj 60 PS (Eiinnsiontmaschine, Riedersteuerung) s kondenzatorjem, regulatorjem, ležeč, v zelo dobrem stanja, v obratu, se ugodno proua. Ogled v usnjarski tovarni Čari Pollak d. d., Kranj. Velikonočne razglednice in drage, pisemski papir itd na debelo in drobno kupit« najceneje pri L Pevaleku v Ljubljani, Židovska ulica. 4468 Kleparski stroji vseh vrst, tvrdke M»ch 4 Fischer. Hronow. zastopstvo in zaloga Rudolf Der-taj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 4043 Prodam : več vagonov sena in slame, 60 polovnjakov belega vina 10 polovnjakov jatolčnika. Peter Fleck, Loče pri Polj. čanah. 6142 Vsakovrita» zlato kupuje po najvišjih eenah Čeme. luvel'r LJubljana, Wolfova ulica 64 Rabljene modele u Izdelovanje cementnih cevi. kupi Josip Mikolavčič Videm. 6086 Kupim parni stroj po motnosti pol stahlt In taeo na Jarmenlk. Ponndbe s točnim opisom na naslov: Hartner, Murska Sobota. 6078 Knjigoveški rezalni stroi (Besehneldmasehine) te kupi Ponndbe na npr. «Jutra» pod «Knjigovez». 6042 Stiskalnica za ltdelovan|e cementnih plošč »e knpl Ponudb» na podrulnlco «Jutra, v Celje pod značko «Stiskalnica» Gostilno na račun v mestu ali ua ueïuil, tačti pusleua Ш izvežoaiia gospodična, ki položi tudi kavcijo. Cenjene pouudbe na upr. «Jutra» pod turo «Prometna il. 111U». 6127 Stanovanje se odda brezplačno, samo ta hišna dela, samici ali zakon, paru brez otrok. Nastop takoj. Trnovski pristan 14, Ljubljana. 6138 Boljša soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo s« takoj odda. Poizv« se v spravi «Jutra». 6156 Gospod išče sobo v biitlni glavne pošt«. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 8174». 6118 Žamanja 1 m dolgega, vezenega in suhega, kupim več vagonov. Ponudbe t navedbo cene za 100 kg Iranko Ljubljana na upr. «Jutra» pod značko «Zamanje». 6104 Klubsko garnituro iz usnja, dobro ohranjeno kupim. Naalov pove uprava «Jutra». 61U0 Steklenice «Rogaška Slatina» očiščene, v vseb velikostih kupuj« «Zora», Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 2 Pošljite ponudbe t navedbo velikosti in razpoloiljive množina. Cene po dogovoru. 8249 Strešna opeka Ponudb« stara, se kupi. pod «Opeka» «Jutra». upravo 61iU rt Posestvo Dolenjskem se proda z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Hiša krita z opeko, okrog 40 oralov zemljišča. Cena 50.000 Din. Naslov pove uprava «Jutra». 6011 Pekarija popolnoma opremljen», s bito, je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Hiba ima б »lan o v an j in ee nahaja r večjem meetu SloTeniie. i'o« Dudbe oa po&ini predal 46, Trgovino z mešanim blagom v ljubljanski okolici uuioj ugodno oddam. — i'ouu'ibe ua upravo cJutra» pod mačko cïrgovina bU». 6144 Lokal za trgovino in gostilno s stanovanjem, se odda. — lstotiuu se prodajo pulti in iteiaže. Kaclov pove upr. «Jutra». 6145 Gostilna se odda v najeui pri Mariboru. — lulormaiije daje Troha, Maribor, Slovenska ulica 2. 6154 Slaščičarno kupim, eveut. jo vzamem v najem ali kakšen drug slaščičarni primeren lokal v prometnem mestu Slovenije Cenjene ponudbe oa upravo «Jutra» pod «Slaičičarua». 6W8 Restavracija oziroma hotel, « celoletnim domačim, v poletju pa tudi tujskim prometom, z več opremljenimi sobami, v letoviškem in Izletn. kraju Slovenije, se s vsem inventarjem odda v najem. — Prevzeti je tudi talogo pijače ln jestvin. Potreben kapital 80.000 Din. Strokovno izobražene gospodične, oziroma vdove brez otrok, imajo prednost. — Sprejme se tudi takoj dobra, pridna In poštena na-takarica, tmožna slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na urravo «Jutra» pod značko «Hotel». 6110 / Kiromant psihografolog in fiuonomitl N. Sad lue ki «prejema dnevno od 6—12 dop. in od 2 do 7 popoldne. — Nebrojna ubvalna pisma od klientov — Jesenice, hotel «Kolodvor» èt. 7. 6117 ié d iirtrirffni Privaten, eamo«tojen višji uradnik erednjib let, dobro situiran, dobrosrčnega in treineça značaja, v lepem Kraju na deželi išče družabnico ki je čedne zunanjosti, izobražena. prikupljivega nastopa, dobrosrčna in tudi dobra gospodinja. Zeli ee tudi nekaj premoženja — kar pa ni po?oj. Zenitev ni izključena. Prosi se parno za resne ponudbe e ?liko na unravo «Jutra» pod značko «bobra prilika». 5869 Ti, Celja. 5863 Krasna nova vila poslopjem ob vodi Kamniku Sodna dražba nepremičnin Dne 8. marca 1926 ob VS>10. uri dopoldn« te vrli pri okrajnem sodišču v Kamniku v izbi H. « dražba sledečih nepremičnin: Prva skupina: gosp. me«tu najlepši legi t krasnim razgledom na planine, pripravna za vsakega obrtnika ali vpoko-jenca. Nizka cenitev, zato ugoden nakup. — Cenilna vrednost 121024 Din; najmanjši ponudek 60.512 Din. Druga skupina: Malo posestvic« v Koš^ah, 20 minul oddaljeno od Kant-uika. Obstoji ii majhne lične hiiiee, hlev za dve kravi in dva prašiča, skedenj in kozolec ter ca. 1 joh zraven letečega zemljišča. — Cenilna vrednost 20.700 Din; najnitji pouu-dek 10.800 Dio. - Potreb- Prazna soba separirana, veli-biizu kolodvora, se takoj odda. Pismena vprašanja na upravo «Jutra» pod «Prazna». 6080 Išče se stanovanje t 4 sobami, tadi v novi hiši. Naalov pove nprava «Jutra». 6048 Stanovanje s trgovskim lokalom v Ljubljani se odda. VeS pri hišniku v Gosposki ul. gt. 6. 6136 Pianino dobro ohranjen se kupi. —■ Ponudbe s ceno na upravo «Jutra» pod «Resen kupec» 6141 L Dobermanska psica velika, črna se proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 6131 n Češka knjisa «Deviti vina» se je našla v Inser. oddelku «Jutra», Prešernova ulica 4. 6108 Gospod ali gdč. te sprejme na stanovanje na Zaloški cetti 131/, vrata It. 16. 6115 Stanovanje 3 sob In pritlklln v sredini mesta se zamenja s enakim aH večjim. — Ponudbe pod «Lepo stanovanje» na upr. «Jutra». 6126 Stanovanje 2 velikih sob, kuhinje lii pritlklln Ae odda za 1300 D. Naslov pove uprava «Jutra» 6182 Opremljena soba velika, separaten vhod In elektr. razsvetljava, te odda zakonskemu paru, ozir. ------- 2 gospodoma aH gospodič- na kavcija 10 % od cenilne ,„tt Naslov pove uprava vrednosti. 6061 pritličjem, vsa z dvoriščem tn «Jutra». 6138 Stanovanje 112« obrtnik v mestu na prometnem kraju — 1—2 Enonadstropna hiša s visokim podkletena, vrtom, «e razmer cet . , Šiški. V hiši se nahaja vo- bo fotogranranja. Vzame dovod in elektrika; vs« v : tudi prazno skladUC«. Po-dobrem stanju. Naslov v | nudbo pod «Fotograf; «pravi «Jutra». 6088 opravo «Jutra». 6158 radi drutinskih ' praznih sob na dvorišču — ceno proda v Sp. ; do 1. aprila_ 1926 za npora- Oddajte takoj moške slamnike v snaženje da lih dobite pravočaaao. Sprejema do 15 aprila P. Magd i d, Ljubljana. M V nedeljo 7. t m. gremo vsi v g o s 11 i n • k «Sodčku» Hrenova ulica £4. — OV 16. uri se načne sodček dobrega vinca brezplačno. — Pripravljena bodo tudi dobra jedila- Idimo, da po-skusiLe. Vsak goat dobrodošel! 6113 «Solun» Slovenec, tastopclk tamkaj, M poda prihodnje dni zopet v Solun. Prevzame zastopstva itd. Interesentj« naj sporočijo nemudoma svoj naslov pod «Solun» na upravo «Jutra». 6157 Iz borotanske zgodovine je zajet roman Angelin №dar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din j3, po pošti Din 1"50 več. Izdala : Tiskovna zadruga v Ljubljani. □GEOEOGl v trgo- Sluga se išče takoj. Predstaviti te vini Meinl. i« 6114 Vdovo oziroma starejšo lensko. veščo domačih opravil išče majhna drutina v Relokra-jinl. Dobra oskrba, plača po dogovora, služba stalna. Ponudbe na: Premogovnik Črnomelj. 609.« Svileni klobuki najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z Mahnlč-Gorjanc. Kopitarjeva al. 1. Istotam se sprejemajo vsa popravila. 8860 Landauer v dobrem stanju, se «godno proda — Vnašati le: Pavel pri Preboldu 21. St. Pavel pri Prebolda (018 Več pohištva M radi selitve po nizki ceni proda na Drenikovera vrha, Ljubljana. 6924 Dve ogledali veliki, «tarl, nemški, prodam po telo primerni ceni. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Ogledala». 6122 Smrekovih sadik imam več tisoč, veliko»« od 1(1—8« cm; cena 100—1000 kosov po 65 par in od 1000 do 10 000 kosov po 85 par. Antor Valant Zasip Bled. VEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV in vsa druga knjigoveška dela izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah KNJIG OVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE 4 k D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. J6 tt* 4 WWWWWWWWWWWWW Oskar Wilde: Učitelj modrosti 2e kot otrok je bil bolj poln vednosti o Bogu kakor le kdo. Ko je bil deček. so prihajali svetniki in pobožne žene, ki so prebivali v svobodnem mestu njegovega rojstva in se čudili globoki modrosti njegovih odgovorov. In ko so mu starši dali obleko in prstan polnoletnosti. jih ie poljubil in zapustil in odšel v svet, da bi svetu govoril o Bogu. Kajti v onem času iih je bilo mnogo nn svetu, ki niso prav nič vedeli o Bogu ali pa so imeli napačne pojme o njem in so molili krive bogove, ki so prebivali po gajih in se niso prav nič brigali za svoje zveste. In obrnil je svoj obraz proti solncu in odpotoval. Hodil ie bos. kakor je videl hoditi svetce, ob pasu je imel usnjato torbo in steklenico iz žgane zemlje. In ko je stopal po deželni cesti, ga je napolnjevalo veselje, ki izvira iz vednosti o Bogu in brez prestanka je pel pesmi v božjo slavo: in čez nekaj časa je prispel v prečudno deželo, kjer je bilo mnogo mest. In šel je skozi enajst mest. Nekatera so ležala v dolinah, druga ob obrežjih velikih rek in zopet druga na gričih. In v vsakem mestu je našel učenca, ki ga ic ljubil in mu sledil. In tudi velika množica ljudi mu je sledila v vsakem mestu in modrost božja se je razširjala po vsej deželi in mnogi vladarji so se iz-preobrnili; in duhovni v svetiščih, kjer so stale podobe malikov, so spoznali, da so izgubili polovico dohodkov. In če so opoldne udarjali na boben, ni prišel nihče, ali pa zelo redki s pavi in mesnimi daritvami, kakor je bil običaj v deželi pred njegovim prihodom. Toda čim bolj mu je narod sledil, čim večje je bilo število njegovih učencev, tem večja je bila njegova bolest. In ni vedel, zakaj je bila njegova bolečina tako velika. Kajti vedno je govoril o Bogu zajemajoč iz obilice modrosti o Bogu. ki mu jo je Bog sam naklonil. In nekega večera je šel iz enajstega mesta, iz mesta v Armeniji, in njegovi učenci in velika množica ljudi mu je sledila; in vzpel se je na goro, sedel na skalo in njegovi učenci so stali okoli njega in množica je klečala v dolini. On pa je sklonil glavo v roke in jokal in reke! svoji duši: »Zakaj sem tako poln bolesti in strahu in zakaj mi je, kakor, da je vsak od mojih učencev moj sovražnik.« In duša mu ie odgovorila in rekla: »Bog te je napolnil s popolno modrostjo in ti si to modrost predal drugim. Dragoceni biser si razdelil in obleko brez šiva si raztrgal. Kdor predaje modrost, ropa samega sebe. Podoben je onemu, ki daje svoj zaklad razbojnikom. Ali ni Bog modrejši od tebe. Kdo si, da razkrivaš skrivnosti, ki ti jih je Bog dal. Nekoč sem bila bogata, sedai sem obubožala. Nekoč sem gledala Boga. pa si mi ga ti zopet zakril.« In zopet je jokal, kajti vedel je, da je njegova duša govorila resnico in da je drugim delil božjo modrost in da je podoben človeku, ki se drži božjega oblačila in da ga vera zapušča tembolj, čim bolj raste število onih. ki so mu verovali. In rekel je samemu sebi: »Nič več ne bom govoril o Bogu. Kdor predaje modrost ropa samega sebe.« In nekaj ur kasneje so prišli njegovi učenci, se priklonili do ta! in rekli: Mojster, govori nam o Bogu. kajti ti imaš popolno božjo modrost, ki je nima nihče drugi.« In odgovoril jim je in rekel: »Govoril vam bom o vseh stvareh v nebesih in na zemlji, toda o Bogu vam ne bom govoril. Niti sedaj niti pozneje vam ne bom govoril o Bogu.« In so se razjezili in so rekli: »Vodil si nas v puščavo zato, da bi te poslušali. Kaj boš lačne poslal od sebe, nas in množico, ki ti je sledila?« In odvrnil jim je in rekel: »Ne bom vam govoril o Bogu.« In množica je godrnjala zoper njega in rekla: »Pripeljal si nas v puščavo in nam nisi da! jesti. Govori nam o Bogu in to nam bo zadostovalo.« Toda on jim ni odgovoril besede. Kajti vedel je, da bi prodajal zaklad, če bi jim govoril o Bogu. In njegovi učenci so odšli žalostni in množica se je vrnila v svoje hiše. In mnogo jih je umrlo na potu. In ko je bil sam. ie vstal, obrnil obličje k mesecu in potoval sedem mesecev in ni pripovedoval nikomur in odgovarjal nikomur. In ko je potekel sedmi mesec, je prispel v puščavo, ki se imenuje puščava velike reke. In tam je našel votlino, v kateri je nekoč prebival centaver. nastani! se je v njej, si napravil ležišče iz ločja in posta! pu-ščavnik. In vedno je slavil Boga, ki mu je naklonil nekoliko modrosti o sebi in o svoji veličini. Ko je puščaMijJc sedel nekega večera v votlini, ki jo je preobličil v svoje bivališče, je videl mladega moža hudobnega in lepega obraza, ki je v bogatem oblačilu in praznih rok šel mimo. Vsak večer je šel mimo mladi mož praznih rok in vsako jutro se je vračal s škrla-tom in biseri. Bil je razbojnik in ie ropal karavane in trgovce. In puščavnik je gledal nanj in ga po-miloval. Toda ni črhnil besede. Kajti vedel je, kdor izpregovori besedo. Izgubi vero. Nekega jutra, ko se je mladi mož vračal s polnimi rokami škrlata hi biserov, je obstal, namršil obrvi, zaceptal z nogo in rekel puščavniku: »Zakaj me tako ogleduješ, kadar grem mimo. Kaj je, kar vidim v tvojih očeh? Še nihče me ni gledal tako. Tvoj pogled je kakor želo in me bega.« In puščavnik mu je odgovoril: »Kar ti vidiš v mojih očeh, je sočutje. Sočutje gleda iz mojih oči na te.« In mladi mož se je zastnehljivo nasmejal in zaklical puščavniku s trpkim glasom: »Škrlat in bisere imam v svojih rokah, ti pa imaš ležišče iz ločja, da na njem ležiš. Kako sočutje imaš ti do mene in zakaj me pomiluješ.« »Pomilujem te. ker nič ne veš o Bogu,« je odvrnil puščavnik. »Kaj je ta modrost tako dragocena?« je vprašal mladi mož in se približal votlini. »Bolj je dragocena kakor ves škrlat in vsi biseri sveta.« je odgovoril puščavnik. »In ti imaš to dragocenost?« je vprašal razbojnik in se približal še bolj. »Nekoč sem jo imel,« je odvrnil puščavnik. »Bil sem poln modrosti o Bogu. Toda v svoji norosti sem jo razsipal in delil drugim. Toda še vedno je to. kar je ostalo v meni dragocenejše mimo škrlata in biserov.« Ko je mladi ropar to slišal, je vrgel škrlat in bisere od sebe, potegnil kratek meč iz skrivljenega jekla in rekel: »Takoj mi daj modrost božjo, ki jo imaš. sicer te ubijem. Cemu te ne bi umoril, če imaš zaklad, ki je večji od mojega.« In puščavnik je razprostrl roke in rekel: »Kaj ni bolje zame, da pridem v najbližje hrame božje, kakor pa da živim na svetu brez njegove modrosti. Ubij me, če hočeš, toda modrosti božje ti ne dam.« In mladi razbojnik je pokleknil in ga prosil, a puščavnik mu ni hotel niti govoriti o Bogu niti izročiti svojega zaklada. Tedaj pa je mladi razbojnik vstal in reke! puščavniku: »Bodi po tvoji volji. Kar mene zadeva, pojdem v mesto sedmih grehov, ki je le tri dni hoda odtod in tam mi bodo dali za moj škrlat veselja in moji biseri se bodo izpreme-nili v radost« In vzel je svoj škrlat in bisere in je hitro odšel z njimi. Puščavnik pa je klical za njim, ga roti! in mu sledil. Tri dni je šel za roparjem po cesti in ga prosil, naj se obrne in naj nikar ne gre v mesto sedmih grehov. Od časa do časa se ie razbojnik okrenil k puščavniku in mu rekel: »Ali mi hočeš dati svojo modrost božjo, ki je dragocenejša od škrlata in biserov? Ce to storiš, ne pojdem v mesto.« In vedno je puščavnik odgovarjal: »Vse kar imam ti dam, le tega ne. Kajti tega ne smem.« In ob mraku tretjega dne sta prišla do velikih škrlatnih vrat mesta sedmih grehov. Iz mesta ie odmeval hrum in glasen smeh. In mladi ropar se ie nasmehnil v odgovor in je hotel potrkati na vrata. Tedaj pa ie puščavnik stekel naprej, ga zgrabil za oblačilo in mu rekel: »Raz-prostri svoje dlani, položi svoje roke okoli mojega vratu in pritisni svoje uho na moje ustne in dal ti bom kar mi ie ostalo od modrosti božje.« ln mladi mož je obstal, in ko je puščavnik oddal vso božjo modrost, je padel na tla in joka! in globoka tema mu ie zakrila mesto in razbojnika, da ju ni nič več videl. In ko je tako ležal in jokal, ie zapaziL da stoji nekdo poleg njega: imel je noge iz kovine in njegovi lasje so bili kakor tenka volna. Dvignil je puščavnika in mu rekel: »Doslej si imel popolno modrost božjo. Odslej imej popolno božjo ljubezen. Cemu jokaš?« In ga je т>о-Ijubil.___ Darujte „Društvu slepih"! POZOR! POZOR! Kdor namerava zidati in rabi: nosilke, cement, štukador, betonsko in drugo železo, okovje, štedilnike, peči, mreže za ograjo in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno in v veliki izbiri pri Schneider & Verovšek, ttftž? ЦпШјзпа. Шт\Ш US. Točna postrežba! 1376 a Zmerne cenel Le za odrasle so izšle v slov. prevodu svetovno znane novele DEKAMERON, ki jih je spisal ital. pisatelj Boccaccio. Dekameron je knjiga ljubezni, knjiga žgoče satire na nemoralno življenje duhovništva in meništva, knjiga smešnih a čudovitih doživljajev iz meščanskih in plemiških krogov v XIV. stoletju, Dekameron je okrašen z 33 ilustracijami. Za mladino je knjiga neprimerna. Broširan velja Din 56-—, v celo platno vezan Din 72-— Luksuzna izdaja Din 100— Izdaia Knjigarna Tiskovne zadruge « Ljubljani ЕВВ11ЕЕЕИга£ЕВПИЕ Kupimo večjo množino CpiOlOlOlOlOlOlOlOlO hrastovih, mecesnovih in borovit} od 25 cm debeline in 4 do 10 m dolžine. Ponudbe z navedbo cene na parna žaga „Slograd* d. d., Ljubljana, Spodnja Šiška. i382 a шшшшзкшшњ I Industrijalci! Ljubljanska tvrdka, protokolirana, strogo solidna, prevzame razpečavauje oziroma zalogo primernih izdelkov domače industrije zà Ljubljano, oziroma Slovenijo. Ponudbe pod .LJubljana' na oglasni :avod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21. II j 0 salda-konte — štrace — odjemalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kance!, in Šolske mape — fasciktie — risalne bloke itd. nudi ugodno knjigoveznica K. T. D.: v Ljubljani, Kopitarjeva u'ica 6/П. s o _JW o¥ CD B СЗИСЗ a CD ■ CD! C3B CDB OB CD Klobuk brezplačno dobi f".'-in—inrr" -пппппгпПППГП Najpopolnejši Sfoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarie ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Liublfana, Šelenburgova ulica 6/1. Brezplačen pouk, 15-latna garancija. Telefon št. 980. 2s Večje podjetje sprejme uradnika ali uradnico oziroma blagajnika. — Prednost imajo oni, ki so zmožni položiti kavcijo, ki je lahko tudi v vrednostnih papirjih ali vinku- lirana hranilna knjižica. Eventueino dobi tudi stanovanje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo .Jutra* ped „Stalno mesto 35". 1368 a dobite uro na 15 rubinov ali srebrno cigaretno dozo poleg tovarniških cen, če kupite eno obleko, oblekco za otroke ali posamezne hlače etc v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti §t. S. Oglejte letake! Konfshcijsfea tovarna FRAN ЂШШЋПЂА & CIE, LJUBLJANA. 1206-1 ' «IL®!?! L\_ Hranilo splošne otvoritve. Slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznanjam splošno otvoritev moje 135e a restavracije pod „SKALCO" na Mestnem trgu št. 11 in sicer v vseh na novo in moderno preurejenih prostorih. Otvoritev a salonskim orkestrom pri večerji, dne 6. t. m. ob 19. url. — Policijska ura ob 3. zjutraj. Tudi sem se pobrigal za pristno in dobro kapljico vseh vrst rujnega vinca, kakor tudi za prvovrstna topla in mrzla jediia Se priporočam obilnemu obisku in beležim z odličnim spoštovanjem Josip Uran, restavrater- 4. t. in, je umrl naš ljubi stanovski tovariš ERNEST eiGOJ Služboval je па našem zavodu od njegove ustanovitve (1. 1888) nepretrgoma. S pokojnikom smo izgubili odličnega učitelja in izbornega strokovnjaka. 1357a Tehničba srednja iola v Ljnbljant. Zahvala. Za premnoge izraze Iskrenega sožalja, ki sva jih prejela povodom nenadomestljive izgube predragega soproga in očeta, gospoda Drago Vučmka kakor za nadvse mnogobrojno častno spremstvo na zadn i poti pokojnikovi se vsem in vsakemu prav prisrčno zahvaljujeva. Posebej naju veže dolžnost, zahvaliti se tukajšnji direkciji, posla,enačelstvu, uredništvu ter osobju drž. železnic, pevskemu zboru in godbi železniškega glasbenega društva .Sloga", zastopnikom raznih korporacij in narodnih društev za udeležbo pri pogrebu, darovalcem prelepega cvetja In vencev, dalje naj sprejmejo našo iskreno zahvalo gg zdravniki v tukajšnji drž. bolnici za velik trud In požrtvovalno »krb, ki so jo izkazovali pokojniku, g. bolniški kurat za tolažeče obiske med boleznijo in ob smrti, končno čč. sestre usmiljenke za nadvse skcbnj nego in postrežbo. 1372 Se enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala. V Ljubljani, dne S. marca 1926. Joslpina in Vladko Vučnlk, soproga in sin. Franu Sviselj na Bregu, p. Borovnica, se dobi vsaka množina prvovrstnih smirkovih plošč iz svetovnoznane tovarne liayer & Schmldr, Offen-bach na Meni. Cene zmerne!! Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo Hearn — Baukart Poleg opisa japonske in dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo. Broširana knjiga velja Din 28*—, v celti platno vezana Din 38'—. Izdala jo je !2fjf!!;1(i Sirar. Poaeainlk večjegi Imetji notranjosti Srbije blizu eieo- frida, poleg glavne prog?, ell organizirati moderno mlekarno in sirarno. Na svoc-m posestvu ima vsa potrebna poslopji in hrano za najmanj o0 krav. Potrebuje pa soir negi, poštenega In spretne£i »lrar a a pnkao za organizacijO ln delo. Sinr bi imel pote'! plače ln stan4van;a ker:-! od izdelkov ln živine. Su na ; reane ponudbe je poslat; nt: ALO.UA COMPANY. I Beograd, Koiarčeva T pod št. <70 z opisom, starosti, o dosedanjem delu v katerem so specijaliziranl: kakâno pukso imajo, kolika je rodbina in kje se nsha:a «аеи^наааеккза cjutrov» roman v Ljubljani. Prešernova ul. nasp. glavne pošte. katerega skoztn.*koa aai-vta vsebina, prepleten. * lan-taktičnimi taplelljaji o<1 r~ Sctka di, ton.'», kt i>r:ca-Злјо aavdulenemo čitat> 8 a Irterwaotnim razrcotri-vanjem т.ак hip pre-en* êt-nja, k, mu 1« .len» ras-o&aranj« ш koD.teroarija л xopel preaeoeèenj* tako tla so eilat*ljî oeatrpDo prifa. kovali veako nadaljevani« romana, j* i&ftel in dobiva pri upravi «Jutra» v Ljubljani. Vsi ki so- ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana rtane . 56 Ute Broširana p» . <5 Di» шџшт OJ» «2* CV» «3» $9 «Л Y v m 11 Pil i S. v LJUBLJANI prodaja premog is sbv&nskih premogovnikov fsed kakovosti, т ctl h vagon b po originalnih cfic'b premogovnikov n domač« «porabo kakor Cedi za industrijska podjetje iii razpečava zs debelo šneresnski premog in koks vsake vrste in »s?kega izvora ter priporoča posebni) prvovrstni češkoslovaški Ia angleški koks ia livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: РгошбШ imi za premog, i i ? Miklošičeva ce*:a š)e«. 15 I. ro-s Urejuje dr. Albert Ki une t. Izdaja и Konxorcil «Jutra» Adoli Ribnik«. Za Narodno tiakarao dd. kot tiskarnoria Fran Jezeriek. Ze inaeratni del je odeovoren Aloizij Novak. Vsi т Ljubljani.