GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ 1 ŠT. 12 DECEMBER 1981 LETO V. Srečno in uspešno novo leto 1982 želimo vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE VODSTVO DO UREDNIŠTVO Foto: S. KOSI na Izvoz TOZD Avtooprema v letu 1981 večji od planiranega V TOZD TAM smo planirali v letu 1981 izvoz v višini 41,835.815 dinarjev. Izvoz v tej višini je bil sorazmerno pogumno planiran, saj smo vedeli, da naš tradicionalni največji kupec v inozemstvu, firma OPEL z menjavo modela avtomobila v juniju, ne bo v nove avtomobile več vgrajevala naših dvigal. Kljub temu, da smo bili stalen dobavitelj različnih tipov dvigal od leta 1971 in da s kvaliteto in roki^ dobav nikoli ni bilo težav, bili smo namreč z vsemi dobavami uvrščeni v tako imenovani a in b kvalitetni razred, nam osvajanje novega tipa dvigala OPEL ni več zaupal. Recesija nas torej ni prizadela samo količinsko, ampak nam je praktično zaprla vrata v koncern GENERAL MOTORS, v katerega spada tudi OPEL. Sklenili so namreč, da bodo delovno intenzivne sklope, v katere spada tudi dvigalo osvajali in izdelovali v tovarnah koncerna GENERAL MOTORS in tako zaposlili čim več lastnih ljudi in s tem vsaj deloma omilili problem brezposelnosti. Ker pa se še kako zavedamo, da nam edino izvoz omogoča uvoz potrebnih surovin in polizdelkov za proizvodnjo najbolj zahtevnih in tržno zanimivih izdelkov (zavorni agregati, ogledala) smo sprejeli vrsto ukrepov s ciljem realizirati planirani obseg izvoza in ga eventualno še povečati. 1. Menjava s firmo GRAU HEIDELBERG s katero imamo sklenjeno kooperacijsko pogodbo je zaradi močnega padca konjunkture na zapadnem trgu zmanjšana v primerjavi z letom 1980. Partner je poostril tudi kontrolo sprejema. Pri tem se srečujemo v lastni proizvodnji z zastarelimi tehnološkimi sredstvi, s katerimi z velikimi težavami uspevamo vzdrževati kvalitetni nivo izdelkov, investicijski posegi bi bili nujni, ker pa gre predvsem za uvozno opremo (brezkonično brušenje, stružno vrtalne enotke, stroji za ostrenje orodij) ostajamo slej ko prej nemočni. Z enako ostrino se postavlja problem reznih in drugih standardnih orodij iz uvoza, saj smo zadnje sete uvozili v letu 1979, v letošnjem letu pa smo se že bili prisiljeni zatekati še bolj ali manj uspešnim improvizacijam. Prav tako ostajajo odprta vprašanja izdelave nekaterih izredno pomembnih tohnološkh laz obdelave (razsrho/anje, preizkus tesnosti ulitkov) ker planirane selitve montaže zavornih agregatov v nove- prostore ne moremo izvesti, saj je TOZD GUMARNA do sedaj ni izpraznila dela starega skladišča gotovih izdelkov. S selitvijo montaže v nove prostore bi namreč sprostili obstoječi prostor montaže za razsrhovanje in preizkus tesnosti. Izvoz k firmi GRAU DUNAJ poteka nemoteno vendar ne v okviru kooperacijske pogodbe. 2. Pomemben ukrep (ki zvišuje zaloge polizdelkov) je ta, da pripravljamo polizdelke za izvoz vnaprej v količinah, za katere samo predvidevamo, da bodo za naslednji mesec odpoklicani. S tem ukrepom sicer ne povečujemo obsega izvoza, lahko pa praktično v 14. dneh reagiramo na vsak odpoklic: inozemskega partnerja in si s tem utrjujemo status solidnega dobavitelja. 3. Uvozu surovin potrebnih za izvoz dajemo obsolutno prioriteto. 4. Popravila orodij za izdelke za izvoz imajo na našo zahtevo v TOZD OR absolutno prednost pred popravilom orodij za domačo proizvodnjo, enako velja za orodja v osvajanju nove proizvodnje za izvoz. 5. V tem obdobju smo uspešno homologirali dve novi poziciji za BMW (ključavnica prednjega in ključavnica zadnjega pokrova). Sicer pa smo s solidnimi (kvaliteta in rok) dobavami k firmi BMW dosegli, da nas v svojih planih za vnaprej upošteva kot enega od pomembnejših dobaviteljev. 6. V septembru je bila podpisana pogodba za dobavo 200.000 zapiračev 312 za partnerja v DDR. Kot vemo v primeru klirinškega izvoza ne pridobimo uvoznih pravic. Ker pa gre za plasman osvojenega za-pirača, ki je izdelan izključno iz domačih surovin in zaposluje v času ko se srečujemo s pomanjkanjem dela precejšnje število zaposlenih, je tudi ta posel zelo pomemben. Na račun tega izvoza smo pridobili tudi nove kredite pod zelo ugodnimi pogoji. 7. Ponovno pa opozarjamo na plasman naših univerzalnih izdelkov za potrebe rezervnih delov v države tretjega sveta. Na tem področju še sploh nismo udeleženi, čeprav dosegajo nekatere sorodne organizacije združenega dela (TAM, VOZILA, UNIOR) z izvozom v ta del sveta pomembne uspehe. Vsi zgoraj navedeni ukrepi so pripomogli k temu, da bomo izvoz planiran v vrednosti 41,835.815 dosegli in oresegli. Računamo (podtek še ni dokončen), da bomo dosegli cca 46,000.000 din izvoza in ga dosegli torej s cca 1 !0 %. TOZD Avtooprema-TAP VVEIGL Emerik, dipl. ing. Za boljše gospodarjenje s sredstvi Zakon o denarnem sistemu (Ur. list SFRJ 49/76) določa v 15. členu, da morajo organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije ohranjati svojo sposobnost za izpolnjevanje zapadlih obveznosti. Neizpolnjevanje zapadlih obveznosti se smatra kot prilaščanje tujega premoženja in preprečevanje izvrševanja samoupravne pravice pri razpolaganju z družbeno lastnino. V 16. členu določa isti zakon, da so organizacije združenega dela in druge finančne organizacije dolžne določiti v svojih aktih način ohranjanja likvidnosti in ukrepe za primer nelikvidnosti. 17. člen zakona pa zavezuje organizacije združenega dela, da v skladu s svojim obsegom poslovanja oblikujejo rezervni sklad ter pazijo na usklajenost rokov med obveznostmi in terjatvami. Finančno planiranje v organizacijah združenega dela, bankah in drugih finančnih organizacijah torej ni le potreba, ki zagotavlja smotrno in boljše gospodarjenje s sredstvi za tekoče poslovanje, ampak je v bistvu zakonska obveznost slehernega uporabnika družbenih sredstev. Prvi pogoj za stvarni finančni plan sta finančna disciplina subjektov, ki vstopajo v medsebojno dolžniško-upniške in kreditne odnose, ter vodenje ažurnih evidenc o nekateriah elementih za sestavo plana (na primer o izdanih in prejetih fakturah, dogovorjenih prodajah blaga in nabavah surovin, izdanih, prejetih, indosiranih in eskontiranih menicah, prejetih in zapadlih kreditih itd.). Finančno oziroma likvidnostno planiranje predstavlja za organe upravljanja v delovnih ali sestavljenih organizacijah (posebne finančne službe, interne banke) in v temeljnih bankah osnovo za odločanje o združevanju sredstev, za najemanje kratkoročnih kreditov in za plasiranje morebitnih presežkov. S finančnim planiranjem ugotavljamo na krajši ali daljši rok presežek oziroma primanjkljaj sredstev na žiro računu in drugih računih. Pri tem se plani razlikujejo oziroma je planiranje enostavnejše v enovitih organizacijah kot v delovnih organizacijah, ki imajo v svoji^ sestavi temeljne organizacije, in sestavljenih organizacijah, posebno, če so se temeljne organizacije dogovorile, da bodo imele na ravni delovne ali sestavljene organizacije organizirano posebno finančno službo ali ustanovljeno interno banko. V odseku za kratkoročno kreditiranje gospodarstva Kreditne banke Maribor zbirajo, preverjajo in usklajujejo mesečne finančne plane nekaterih večjih organizacij združenega dela. Kratkoročni finančni plan sestavljajo: — plan prilivov, i — plan odlivov in L — pomožni obrazci. Vsi podatki, ki jih vnašamo v plan priliva ali odliva, ne predstavljajo dejanskega priliva oziroma odliva na žiro račun, ampak pomenijo terminski denar (vrednostni papir) ali pa jih uporabljamo za preverjanje realnosti nekaterih podatkov. Zato se ti topdatki in seštevajo in so v oklepajih. Na pomožnih obrazcih zbiramo podatke o deviznem poslovanju, ki se odraža na dinarskem žiro računu, o prejetih, indosiranih in eskontiranih menicah ter o izdanih lastnih menicah. Finančno oziroma likvidnostno planiranje pa ima svoj smisel le v primeru, če so plani izdelani pravočasno in če so usklajeni na vseh nivojih in z vsemi nosilci planiranja. Idealno bi bilo, če bi bilo finančno poslovanje v delovnih in sestavljenih organizacijah organizirano tako, da bi bilo možno pričeti s planiranjem v temeljnih organizacijah ter bi na osnovi teh planov izdehahi plane po delovnih organizacijah v posebni finančni službi, na osnovi plana v delovnih organizacijah pa še plane v internih bankah na ravni sestavljenih organizacij. Na osnovi tako izdelanih planov bi bilo možno v temeljnih bankah bolje in hitreje izračunati likvidnost, seveda po predhodnem usklajevanju potreb z večjimi organizacijami združenega dela, njihovimi finančnimi službami in internimi bankami, ki bi bile zajete v sistem finančnega planiranja. Le takšno, čim bolj stvarno planiranje, bi omogočilo pravičnejše razdeljevanje sredstev v bankah ter zagotavljanje sredstev prvenstveno za dogovorjene prioritetne namene. Uvajanje sistema finančnega planiranja pa pomeni seveda tudi novo kvaliteto v kreditno-dolžniških razmerjih. V ilustracijo navajamo še nekaj misli o likvidnostnem planiranju, ki jih dr. Crnkovič navaja v svoji knjigi Denar in kredit v OZD: — Tudi pri podrobnem načrtovanju ni mogoče priliva — odliva popolnoma uskladiti, čeprav se neskladje prav s planskim ukrepanjem lahko bistveno zmanjša. — V praksi se faza ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev pogosto zanemarja ali pa opravi površno. Vzrok je v tem, da se sredstva nabavlja na hitro, ker je potreba nastala nepredvideno. Pravi vzrok je torej v tem, da je zanemarjeno planiranje; kajti če planiramo, se ne more zgoditi, da bi se potrebe po finančnih sredstvih pojavljale nepredvideno. — Za poravnavo načrtno oblikovanih obveznosti in tudi za ne- predvidene obveznosti mora delovna organizacija razpolagati z zadostno vsoto denarja. Nelikviden je tisti, ki mu manjka malo, kot tisti, ku mu manjka dosti. Mija Rasteiger 29. NOVEMBER PRAZNIK NASE REPUBLIKE DAN JLA Program so izvajali vojaki v sodelovanju z našimi mladinci V soboto 28. novembra 1981 je komisija za kulturno dejavnost v sodelovanju s KS ZSMS DO AGIS pripravila proslavo v počastitev dneva republike. Tokrat smo se za izvedbo programa povezali s ptujsko garnizijo Dušan Kveder. Program je bil zelo dobro pripravljen. Tu gre predvsem pohvaliti mladino, ki je pripravila in tudi izvajala recital. Tokrat moramo pohvaliti tudi delavce naše delovne organizacije, ki so do zadnjega kodeka napolnili veliko jedilnico obrata družbene prehrane. Zares prijetno presenečenje in obenem nagrada mladini in vojakom za vložen trud. Maks MENONI Razveseljiv pogled na prepolno jedilnico, ki je bila običajno ob proslavah napol prazna PRIZNANJA INOVATORJEM Dne 28. 11. 1981 je bila v obratu družbene prehrane proslava ob DNEVU REPUBLIKE na kateri je predsednik delavskega sveta DO Marko Potočnik podelil priznanja in značke »INOVATOR AGIS« 25. inovatorjem, katerih predlogi so bili osvojeni in uporabljeni v letu 1981. Inovatorji so ij naslednjih TOZD: TOZD Avtooprema Franc Kosar, Franc Beranič, Alojz Roškar, Jože Merc, Franc Ciglar, Franc Kiseljak, Srečko Haladea, Ivan Gregorec, Vlado Matjašič, Martin Bedrač, Anton Topolovec, Franc Bezjak in Ivan Dobnik. TOZD Kovinska obdelava Jože Berghaus, Mirko Vidovič, Albin Štumberger — štipendist in Jože Žunkovič. TOZD Orodjarna Danilo Bela, Franc Šprah, Ivan Satler in Viktor Strelec. TOZD Velika oprema Milan Rižnar in Vlado Pogladič. TOZD Precizna mehanika Ivan Hostnik in Miran Čuček Prejemnikom priznanj iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov na področju inventivnega dela saj s svojim delom prinašajo koristi celotni delovni organizaciji. Dušan Žnidarič Socialistična revolucija je naše rojstvo in naša veličina. Zato vsak naš človek, naj si ho delavec, kmet ali izobraženec, mladinec ali borec, te ali one nacionalnosti, komunist ali izven partijec, vedno najde tudi sebe v njej in v imenu TITA. V tem je naša preteklost, naša sedanjost in naša bodočnost. Narodi in narodnosti Jugoslavije in TITO so zrasli za vedno v veliko ustvarjalno enotnost, ki je ni mogoče z ničemer razrušiti. TITO — to smo mi vsi in tisto kar je naše socialistično samoupravljanje naša politična neuvrščenost, nerazrušljivo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter naša zveza komunistov. Prav v tem je tudi naše temeljno poroštvo naše prihodnosti. Sodobna in dobro opremljena JLA je garancija ohranitve pridobitev NOB in nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja in miru. Budno oko — naša varnost 22. DECEMBER 22. december je dan Jugoslovanske ljudske armade. Mnogo fantov služi vojaški rok. Tam se učijo ravnati z orožjem. Pripravljeni so ob morebitnem napadu braniti domovino. Graničarji čuvajo naše meje. Tankisti znajo ravnati s tanki. Veliko nalogo opravljajo tudi topničarji, katerih glavno orožje so topovi. V vojašnicah vlada strog vojaški red. Vstajajo točno ob uri, na vrsti je jutranja telovadba in druge obveznosti. Kljub strogosti pa vendar ne manjka šale in zabave. Največkrat si vojaki sami pripravljajo zabave. Včasih se udeležijo tudi raznih tekmovanj. Pomagajo tudi na polju in v elementarnih nesrečah. Navadno je tako, da iz ene republike odidejo služit vojaški rok v drugo republiko. Pred odhodom k vojakom morajo obvezno na zdravniški pregled. Če fant za vojake ni sposoben, se čuti manj vrednega od drugih. Zgodi se! Tisti, ki ne bodo vojaki, naj ne bodo žalostni. Na drug način bodo koristili domovini. Prosim pa druge, naj jih zato ne zmerjajo. Nekateri pred odhodom k vojakom stokajo, češ kako je hudo. Toda motijo se. Kmalu se vsak privadi novim tovarišem in okolici, v kateri živi. Najbolj žalostno je še pomisliti na dom in svojce. Toda čil in zdrav fant mora tudi v žalosti kazati tovarišem vesel in nasmejan obraz. Ob koncu naj zakličem vsem vojakom Jugoslavije: Vse najboljše ob vašem prazniku — 22. decembru! Vsi smo ponosni na vas! Čuvajte našo s krvjo pridobljeno svobodo! O. Š. F. Osojnik Priznanje inovatorju MOJ DEDEK Mojemu dedku je ime Franc. Star je triinsedemdeset let. Sliši dobro, vidi pa bolj slabo. Zato mora nositi naočnike. Doma je v Pobrežju. Svoja mlada leta je delal na Kmetijskem kombinatu. Zdaj je že upokojen. Doma se najraje ukvarja z živino. Midve s sestro ga rade obiščeva in mu pomagava pri delu. Horvat Marjanca, 4. c AGIS m STRAN 3 VIRI NEVARNOSTI V DO Večina poškodb se na delovnem mestu zgodi zato, ker naša delovna sila, ki je prišla z dežele, še ne pozna industrijskega načina dela in se ne zaveda nevarnosti, ki nanjo v DO preži. Tudi tu preži nesreča . . . Delavec, ki prične z delom ob stroju tešč, dela slabše, kot tisti, ki si je privoščil obilen zajtrk. Kaj če bi tudi v naši DO izvedli anketo, kako in kaj zaposleni zajtrkujejo. Začetek posvetovanja in anketiranja zaposlenih bi se lahko lotil načina našega prehranjevanja. Pri tem ne mislim, samo na predavanje delavcem o zdravi prehrani, ampak tudi na materialne možnosti za dober zajtrk. Topli obrok, ki ga delavci dobijo dopoldne, hi bil bolj koristen, če bi ga pojedli že za zajtrk. V zvezi s prehrano in njenim vplivom na varnost moramo omeniti alkoholizem. Prepoved točenja alkohola v jutranjih urah in napori naših zdravnikov so premali, da bi zajezili to zlo. Edino s splošno borbo proti alkoholizmu v kateri bi sodelovali vsi delavci delovne organizacije, bo mogoče pregnati vinjenost z delovnih mest. Naša tolerantnost do pijanosti gre z roko v roki z nekritičnostjo do kajenja. Kajenje na delovnem mestu v pisarni, ob stroju, v javnih prostorih, pogosto celo pod tablo, kjer piše »kaditi prepovedano« je naša značilnost. Ne samo zaradi zmanjšanja storilnosti ob kajenju, ampak predvsem zaradi zdravstvenih posledic, bi morali prepovedati kajenje na javnih prostorih, kot je prepovedana v civiliziranih deželah. Kmalu ne bomo več rekli, »kadi kot Turk,« ampak, »kadi kot Jugoslovan«. Naši delavci začno svoj »šiht« večinoma brez fizične in psihološke priprave. Tudi večurna pot na delo ne more nadomestiti razgibanja, ki omogoča prekrvavljenost in s tem izboljšanje refleksov. Kitajska in še nekatere dežele so uvedle razgibalno telovadbo pred pričetkom dela in sprostitveno telovadbo sredi izmene. Pesem, ki jo pri tem pojejo, ima namen delavca psihološko »očistiti« in koncentrirati na njegovo delovno mesto. V zahodnih industrijskih deželah le redko kje poznajo obvezno »tovarniško telovadbo«, toda v bogatejših deželah je večina delavcev že tako visoko civilizirana, da se ljudje ukvarjajo s športom iz lastne potrebe. V naši »industrijski mentaliteti« je treba iskati tudi vzrok, da naši delavci ponekod še nimajo razumevanja za zaščitna sredstva, kot so delovne obleke, delovni plašči, delovni čevlji, rokavice, varnostna očala itd. Treba bo doseči, da uporaba zaščitnih sredstev ne bo le upoštevanje tovarniške discipline, ampak zavestna prrreba ob upoštevanju varnostnih predp'-sov. Neznanje in neinformiranost, ki sta tudi posledica tega, da ne znamo »industrijsko misliti«, sta tudi vir nesreč. Ali ve vsak delavec, kaj mu je storiti, če pride do takšne ali drugačne nesreče? Kje je omarica za prvo pomoč? Kako je treba spodvezati pretrgano žilo? Kako obuditi ponesrečenca, ki ga je ohromil električni tok? Kako premakniti pretrgano električno žico s ponesrečenca? Kako ravnati, če pride do požara? In če nastane eksplozija? Kje je gasilni aparat? kje je hidrant? kje je zasilni izhod? kje so požarne stopnice? Ali kdo skrbi za to, da so gasilni aparati v redu? Kdo skrbi za to, da so zasilni izhodi odprti, če bo treba? Saj so zasilni izhodi po navadi i varno varno zaklenjeni. Poleg človeškega faktorja kot vira nesreče, na katerega lahko vplivamo z vzgojo, izobraževanjem in z organiziranjem zdravih navad, je treba omeniti tudi vire nevarnosti, ki so vgrajene samo tovarno in njene stroje. Tukaj ne mislim toliko na gibajoče se elemente, kot so rezilo, jermenice, žerjavi in druga vozila, ki povzročajo poškodbe v zvezi z nepazljivostjo, kot na oblikovanje tovarne in na njeno vzdrževanje. Prepih, hrup in nezadostna osvetlitev na delovnem mestu, šele čez leta povzročajo revmatizem, gluhost in očesne okvare. Saj ni tako težko preiskati ali je mogoče odpraviti prepih ali se da ubla- žiti hrup, kako izboljšati osvetlitev. Pri analizi, koliko izboljšava stane in kaj z njo dobimo, se ne sprašujemo vedno, kaj se v dinarjih bolj splača, ali pa vsaj pomislimo, da tudi bolezen stane denar. Že tovarniška zgradba je lahko vir nesreče za zaposlene, če ni prav projektirana. Ali so komunikacije, to se pravi hodniki, vrata in stopnišča, po katerih se lahko zaposleni umaknejo z mesta nesreče (požar, eksplozija) sploh zgrajene? Ali so zadostno dimenzionirane? Kako dolgo lahko njihovo gradivo kljubuje ognju? Prav tako je slabo vzdrževanje nevarno za ljudi. Nečistoča je vsepovsod vir bolezni, še prav posebej pa v industriji. Prah kakršnegakoli izvora se ne nabira samo po tleh, ampak tudi v pljučih zaposlenih. Po tleh razlito olje, je bilo krivo za marsikateri zlom, neprečiščen zrak ali celo uhajajoči plin, bolj ali manj hitro zastrupljajo ljudi. Taka zastrupitev se lahko pokaže šele čez leta, pa takrat zato v toliko hujši obliki. Kako pogosto se čistijo tovarniški prostori? Kako delujejo čistilci zraka? Z naštetjem seveda še nismo izčrpali vseh virov nesreč, ki se skrivajo v slabo oblikovani tovarniški zgradbi. Nevarnosti, o katerih bomo še govorili, pa ne grozijo le zaposlenim, ampak tudi surovinam in materialom. SVD Tek čez ovire . . . GOVOR NAMESTNIKA 10 KONFERENCE 00ZS AGIS TOVARIŠA IVARTNIKA NA SREČANJU UPOKOJENCEV Udeležence srečanja je pozdravil namestnik predsednika IO Konference OOZS DO Agis tov. Avgust Ivartnik, ki je dejal: Dovolite mi, da vas v imenu družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije Agis najtopleje pozdravim z željo, da se na podobnih srečanjih še velikokrat srečamo. Leto se je obrnilo naokoli in lanskoletna želja, da se ponovno srečamo čez leto dni, se je izpolnila. To lahko rečem že tradicionalno srečanje je pravzaprav srečanje in razgovor s starimi znanci, prijatelji in sodelavci. Istočasno pa je tudi obujanje spominov na dni, ko ste s skupnimi močmi premagovali vse težave, ki so se tudi pojavljale v določenih časovnih obdobjih, se odrekali marsikateremu dinarju in žrtvovali prenekatero urico svojega prostega časa, za to, kar imamo mi danes. Tega se v našem kolektivu vsi zavedamo in vam na takih srečanjih, kot je današnje, poskušamo s skromnim darilom in pogostitvijo izrazit vsaj kanček hvaležnosti za vse tisto, kar ste storili za naš bolši JUTRI. Vemo tudi, da še vedno živite s kolektivom, da budno sprem- ljate vsa dogajanja, vključno s težavami, ki se pojavljajo ne samo pri nas, temveč spremljajo vso avtomobilsko industrijo. Ker ste preko našega glasila v Agisu verjetno spremljali dogodke in problematiko v letošnjem letu, vas s tem ne bi moril, saj je želja nas vseh, da se na današnji dan sprostite in prebijete z nami par uric v prijetnem razpoloženju. Istočasno vas ponovno vabim, da se udeležite srečanja v letu 1982. Na koncu mi dovolite, da se vam toplo zahvalim za obisk in vam vsem skupaj, kakor tudi vašim družinam želim SREČNO, ZADOVOLJNO, PREDVSEM PA ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1982 z željo, da vam prinese vse tisto, kar si sami najbolj želite. Dopisuj v svoje glasilo Razgovor z učenci v CSUI Obiskal sem Kovinarsko srednjo in metalurško šolo v CSUI s ciljem, da bi zvedel kaj več od učencev, ki so opravljali počitniško prakso v naši delovni organizaciji, izbira praktikantov za razgovor je bila slučajna. Prosi! sem jih za odgovor na naslednja vprašanja: — se nam na kratko predstaviš? — kje si opravljal počitniško prakso in kaj si delal? — dobiš v času počitniške prakse okvirni vpogled v delo za katero se usposabljaš? — kakšni so tvoji vtisi o odnosih v sredini v kateri si delal? BERANIČ MILENA —■ Opravljam 3. letnik kovinarske šole — CSUI Ptuj. Čudno se sliši pa vendar je res, rada delam za stružnico.. — Na praksi sem bila v AGISU TOZD KOVINSKA OBDELAVA. Največ sem delala na stružnici krušik, kjer sem stružila površinsko obdelavo na batih. Ne, ni bilo težko saj sem že prej rekla, da rada delam za strojem. — V 3. tednih prakse ne moreš kaj dosti spoznati delovno organizacijo. Res pa je, da dobiš bežno predstavo o delu za katerega se usposabljaš. — V času moje počitniške prakse nisem opazila ničesar kar ne bi bilo primerno. Delovna sredina me je lepo sprejela. Delavci so mi radi pomagali pri delu. Prepričana sem, da med delavci vlada tovarištvo. Še bi se vrnila v to sredino. TAŠNER JANEZ — Opravljam 3. letnik kovinarske šole pri CSUI Ptuj. — Počitniško prakso sem o-pravljal v AGIS-u, TOZD ORODJARNA. V delu obvezne prakse sem opravljal ročna obdelovanja v neobveznem delu pa na rezkal-nem stroju. V tem letniku sem tudi edini, ki se učim za poklic rezkalca. — Res je, da je v delovni organizaciji delo drugačno kot je v učnih delavnicah. Pa kljub temu sem se hitro vključil v sredino v katero sem bil nameščen. — Moji vtisi o delu v TOZD ORODJARNI so pozitivni. Na vsa vprašanja sem dobil odgovor. Občutek sem imel, da so v orodjarni zelo složni in skupno premagujejo težave. Sicer pa nisem imel časa opozovati okoli sebe. ZAGORŠEK BRANKO Paoinje pri Ptuju — Obiskujem 3. letnik celoletne organizacije pouka. Usposabljam se za poklic brusilca. — V mojem učnem programu imamo vsak teden 3 krat po 7 ur praktičnega dela. Menim, da je to dober program saj šola ne razpolaga z obdelovalnimi stroji na katerih bi se lahko dosegale večje točnosti. Kajti smatram, da se ne moreš naučiti predvsem pa navaditi pedantnosti, če zato nimaš ustreznih strojev in priprav. — V AGIS hodim že drugo leto na prakso, tako da sem dobil že dokaj celovito predstavo o delovni organizaciji. Predpostavljeni in delavci so imeli do mene in mojega dela vedno dober odnos. Nekateri praktikanti se sicer pritožujejo nad odnosi, ki vladajo v sredinah kjer so opravljali prakso. Jaz pa trdim, da to za ORODJARNO ne velja. To lahko utemeljujem, da moja vprašanja niso nikoli ostala brez odgovora, kakor tudi moje želje po dodatnem znanju so bile v ORODJARNI potešene. SIMONIČ MITJA doma iz Budine pri Ptuju — Učenec 3. letnika srednje tehnične šole v CSUI Ptuj. — Prakso sem opravljal v DO AGIS, TOZD KOVINSKA OBDELAVA. Delo na praksi me vedno zelo zanima saj je mnogo pestrejše kot v šoli. Menim, da so programi praktičnega pouka dokaj dobro sestavljeni saj dajo učencem dokaj dober vpogled v delo. — Delavci so me sprejeli medse, kot člana kolektiva. Ne, — nisem imel občutka, da bi bilo kaj pred mano skritega. LJUBEČ SREČKO — Lani sem opravljal počitniško prakso v DO AGIS KOVINSKA OBDELAVA, letos pa v TOZD VZDRŽEVANJE. Delo v VZDRŽEVANJU se mi je zdelo mnogo pestrejše. — Naloge, ki sem jih dobival v času prakse sem vedno uspel realizirati, ne spomnim se, da bi imel kdaj posebne težave. Po moje je čisto od posameznika odvisno koliko praktičnega znanja si pridobi v času prakse. Nekateri prihajajo v delovne sredine, kjer ni dosti dela ali pa jim ni in takšen dobi potem občutek, da je povsod tako. Do sedaj sem bil vedno zadovoljen z delom in ljudmi, ki sem z njimi delal. MASE SAMOUPRAVLJANJE — najzahtevnejša elektrikar-ska dela na strojih m strojnih napravah •— 1 izvajalec — zahtevnejša elektrikarska dela na strojih in strojnm napravah — 1 izvajalec. 2. Za dela v TOZD Kovinska obdelava, TOZD Vzdrževanje in TOZD Vzmetama pa se zadolži direktorja DO, da na posvetu poslovodnih organov odločijo o zasedbi predlaganih del. 3. Samostojna kadrovska služba se zadolži, da dela oz. naloge, ki so bila razpisana in v skladu s sklepom DS DO ne bodo zasedena, prekliče. Sklep 94: Delavski svet DO sklene, da se v skladu s Pravilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu izplača tov. Kolariču Zdenku nagrada v višini 3000 din za diplomsko delo z naslovom »Možnost uvedbe flu-rovega kaučuka v DO AGIS«. STANJE TERJATEV Naša delovna organizacija posluje s številnimi delovnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji. Med ostalim sklepamo tudi pogodbe o prodaji naših izdelkov. Ker se dogaja, da naši poslovni partnerji v zakonskem roku ne plačajo dostavljenega blaga, smo jih prisiljeni tožiti ter na ta način izterjati dolg. Te naloge opravlja pravna služba. Na zahtevo posebne finančne službe, pravna služba vloži na sodišče izvršilni predlog ali mandatno tožbo. V tem letu smo tako vložili 70 Izvršilnih predlogov v skupnem znesku 8.164.245.00 din in 36 mandatnih tožb v skupnem znesku 311.130.00 din, torej so nam naši partnerji bili dolžni skupno 8,475,375 din. Do sedaj je rešenih 20 izvršilnih predlogov v znesku 1,948.049 din in 10 mandatnih tožb v znesku 81.498 din, torej smo izterjali 2,029.547 din. Plačano pa je dosti več, in sicer 4,604.862,00 din. V teh pr -merih gre za delno poravnane obveznosti in zato taksne zadeve še niso do konca rešene Še precej neporavnanih dolgov iz prejšnjih let, kar je posledica dolgotrajnega postopka pred sodišči, zato je pravna služba prisiljena večkrat tudi urgirati. PRAVNA SLUŽBA Iz prakse sodišč združenega dela Odrekanje sodnega varstva je naslov današnjega članka, s katerim želimo povedati, da delavcu, ki opravlja višje vrednotena dela, kot so določena z odločbo, ni mogoče odreči sodnega varstva, čeprav ni vložil zahtevka za varstvo pravic v zakonskem roku. Članek je bil objavljen v Gospodarskem vestniku, dne 2. oktobra 1981. ODREKANJE SODNEGA VARSTVA Delavcu, ki opravlja višje vrednoteno delo, kot je dela za katero je z odločbo določen njegov osebni dohodek, ni mogoče odreči sodnega varstva, če zoper odločbo v zakonitem roku ni uveljavljal varstva svojih pravic v temeljni organizaciji, ampak je posledica 'e v tem, da bo denarni zahtevek lahko uveljavljal le od dneva vložitve predloga na sodišče, ne pa od dneva, od katerega dobiva nepravilno določen osebni dohodek. (Sklep sodišča združenega dela SR Slovenije št. SP 138/81 z dne 24. aprila 1981). Sodišče prve stopnje je odreklo sodno varstvo delavcu, ki je vložil predlog za varstvo svojih pravic v katerem je uveljavljal plačilo raz ;ke v osebnem dohodku. Po njegovih navedbah mu je bil z odločbo temeljne organizacije določen osebni dohodek za deb, ki ga ni opravljal in je nižje vrednoteno kot delo, ki ga je dejansko opravljal. Sodišče je ugotovilo, da delavec ni začel postopka za varstvo svojih pravic v temeljni organizaciji v rokih iz 186. člena Zakona o delovnih razmerjih ter zato ne more uveljavljati zahtevka pred sodiščem, ker je postopek v organizaciji procesna predpostavKa. Na pritožbo predlagatelja je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavilo, ker pravno stališče prve stopnje ni pravilno. Če delavec zoper odločbo temeljne organizacije ni pravočasno vložil zahtevo za varstvo pravic, mu ni mogoče vzeti pravice, da lahko vsak čas, če ugotovi, da ne opravlja del na katere je razporejen in za katere dobiva osebni donodek, vloži na sodišče zahtevo za plačilo razlike v osebnem dohodku, da bo tako dobil osebni dohodek, ki je določen za delo, ki ga dejansko opravlja. Ker gre za denarni zahtevek v smislu člena 224 Zakona o združenem delu bo sodišče ugotovilo ali je zahtevek utemeljen ali ne in bo o njem meritorno odločilo, pri čemer pa je delavec upravičen do razlike v osebnem dohodku le od dneva vložitve predloga na sodišče, ne pa od dneva, ko je opravljal višje vrednoteno delo glede na to, da ni začel postopka za varstvo pravic že takrat, ko je ugotovil, da ne opravlja dela za katera dobiva osebni dohodek. PRAVNA SLUŽBA Kadrovske spremembe DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU NOVEMBRU 1981 TOZD Kovinska obdelava — KLAJDERIČ-RAŠL MARIJA, ekonomski tehnik organiziranje in vodenje računovodske službe TOZD Kovinska obdelava — nedoločen čas TOZD Gumama — GABROVEC ANTON, delavec vulkaniziranje gumi tehnlčn i izdelkov — nedoločen čas TOZD Vzdrževanje — SKALIČ VLADIMIR, elektroinstalater manj zahtevno preventivno vzdrževanje elektro naprav in strojev — nedoločen čas DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU NOVEMBRU 1981 Delovna skupnost skupnih služb — DJONŠEK FRANC, delavec vratarsko čuvajska dela — umrl TOZD Avtooprema — CVETKO MARIJA, delavka čiščenje odlitkov — sporazumno — KOKOL TEREZIJA, delavka galvaniziranje izdelkov — sporazumno — VOGLAR JOŽEF, delavec montiranje linijsko zahtevnih sklopov — umrl — HORVAT STANISLAV, delavec vlivanje na prostem livu — sporazumno — VUZEM MARICA, delavka montiranje zavor — redni odpovedni rok TOZD Gumama — HOSTNIK JOŽE, delavec rezanje surovca — nalastno željo — DREVENŠEK STANISLAV, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — v času poskusne dobe — ŠAMPRL ANGELA, delavka ročno obrezovanje in brušenje gumi izdelkov — na lastno željo — TURK RAJKO, delavec peskanje kovinskih de.ov — sporazumno — TOBIAS HERMINA, strojni tehnik konstruiranje zahtevnih gumarskih proizvodov — sporazumno — MAJAR ZVONKO, avtoelektrikar vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — sporazumno — VIDOVIČ FRIDERIK, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — na lastno željo TOZD Kovinska obdelava — BRLEK IVAN, organizator vodenje OPD — sporazumno — PERNEK JANKO, struga*- struženje zelo zaht. odlitkov — v času poskusne dobe TOZD Velika oprema — ARACKI ALOJZ, delavec varjenje posod in glasnikov — izključitev — KLINC MARTIN, delavec montiranje sedežev — sporazumno — KRAJNC SREČKO, delavec posluževanje pri varjenju — na lastno željo — JAGARINEC BLAŽ, delavec posluževanje pri varjenju — na iast-no željo — KELC ALOJZ, mehanik vodenje izmene na stiskalnicah — sporazumno Težki delovni pogoji Efekt nekega pisanja Zopet je leto naokoli in spet je novo leto tu, novo leto, ki predstavlja neko simbolično ločnico med določenim minulim in nekim prihodnjim obdobjem. Novo leto je trenutek obračuna za preteklo obdobje in čas, ko se obračamo bolj ali manj optimistično v še neznano prihodnost. Optimističnost pogleda v prihodnost pa je v veliki, če ne v največji meri odvisna od rezultatov našega dela v preteklem obdobju. V roke sem vzel lanskoletno novoletno številko glasila »V AGI-SL!« in z ozirom na sestavek v tej številki, napravil za leto 1981 tckoimenovano bilanco. Rezultati, ki sem jih dobil so zelo negativni. V tem sestavku je bila namreč podrobno obdelana problematika merilnice in kontrole kakovosti v naši DO. V začetku sestavka so bile prikazane naloge in funkcije merilnice kot ključnega faktorja na področju kakovosti, v nadaljevanju pa problematika, ki povzroča velike motnje tako proizvodnega procesa kot tudi poteka dela v merilnici. Vsebine tega sestavka ne nameravam ponavljati, ampak bi želel opozoriti na drugo važno dejstvo, ki je po mojem z vidika obveščanja zelo pomembno. Glasilo delovne organizacije bi naj predstavljalo neke vrsto javno tribuno delavcev, kjer bi delavci lahko izražali svoja mnenja in predloge. Iz navedenega bi morali izhajati tudi določeni rezultati, kot posledica sodelovanja v tej tribuni vseh zaposlenih naše DO. Vedno znova pa ugotavljamo, da je število zaposlenih v naši DO, ki sodelujejo s svojimi prispevki v našem glasilu, malo. Če pa odštejemo še tiste, ki so po svoji službeni dolžnosti takorekoč dolžni sodelovati, bomo kmalu ugotovili, da je število sodelujočih še manjše. Verjetno ne more nihče trditi, da drugih delavcev nič ne žuli in da nimajo nikakršnih problemov ter predlogov. Vsakodnevno se v delovnih prostorih naše DO, pa tudi izven, odvijajo razne bolj ali manj koristne diskusije, ki tudi niso vedno usmerjene v pravi smeri, da ne omenjam raznih klevet, če pa komu rečete naj o določeni zadevi napiše prispevek v glasilu naše DO, pa se kaj hitro izmota z raznimi izgovori. Vzrokov za takšno stanje je več, enega izmed njih pa lahko iščemo tudi v naslovu tega sestavka. Z ozirom, da je glasilo »V AGSSU« naše glasilo, smo vsi zaposleni poklicani, da skrbimo za njegovo vsebino razen tega pa se moramo tudi potruditi, da bo vsebina glasila padla na plodna tla, kajti šele takrat bo služilo svojemu pravemu namenu. Ko bomo to dosegli, bo tudi naš pogled v prihodnost postal bolj optimističen. Ob koncu tega sestavka še naj zaželim vsem sodelavcem naše DO srečno in uspehov polno novo leto 1982. A. M. Neodgovorno postavljanje kesona Naši upokojenci Deževni poznojesenski dan je bil. Lilo je dobesedno kot iz škafa. Odločil sem se, da bom to pot obiskal našega dolgoletnega upokojenca MAKSA JURŠIČA. Našel sem ga v skromni delavnici ob popravilu dvokoles. Kako gre? »Slabo, manjka mi reprodukcijski material za popravilo teh starih biciklov,« mi je v šali dejal. V kuhinji »V AGISU sem dela! od propada Tekstilne tovarne pa vse do upokojitve 1966. leta. Delal sem kot vodja vzdrževalne skupine v takratni SIGMI. Spomini na ta del življenja so lepi pa čeprav smo se spopadli z hudimi težavami. Vedno se spomnim koliko problemov so nam takrat predstavljale gumarske preše, ki smo jih montirali v Gumami. Preteči je moralo nekaj časa, da smo preše dobro spoznali. Kljub tehničnim težavam, ki jih ni bilo malo, smo delali z velikim veseljem in lahko trdim, da smo vse težave uspeli premostiti.« Tudi njega je vojna vihra potegnila v svoje kipeče valove. Mati je trpela v Awschwitzu. Sestra je v taborišču umrla, brata Slavka pa so v Mariboru ustre- Na klopci V delavnici lili. Maks pa je občutil gestapovska grozodejstva v Celjskem piskru. Zdravje mu je bilo takrat močno načeto in to čuti še danes. Kljub 71. letom življenja še vedno rad kaj popravi, denimo uro, dvokolo ali kakšne druge gospodinjske aparate. Potrebno je nekaj delati mi je zatrdil ne samo zaradi dodatnega zaslužka temveč zaradi telesne aktivnosti. Saj pokojnine niso premajhne le meseci so predolgi s smehom zatrjuje Maks, ki je kljub letom, načetemu zdravju še vedno poln vedrine. »Da bi še dolgo bilo tako kot je danes, da bi živeli v miru in srečni pa bo vse tako kot mora biti.« »Razvojni poti Agisa redno sledim v našem časopisu, pa tudi na tradicionalnem novoletnem srečanju upokojencev zvemo veliko novega. Pot Agisa je kljub težavam zelo strma saj je prerasel že v pravega velikana. In prav je tako. Svojim bivšim sodelavcem in vsem zaposlenim v Agisu želim veliko delovnih uspehov. V novem 1982 letu pa želim vsem dosti sreče, zdravja v krogu sodelavcev in v družini.« Ko sem odhajal sem mu v imenu vseh nas, ki nadaljujemo njihovo delo zaželel še veliko zdravih in srečnih let ter še veliko »jeze« s starimi »bicikli.« Maks Menoni NOVOLETNO SREČANJE NAŠIH OPOKOJENCEV Kot že leta nazaj je tudi letos uspelo srečanje naših upokojencev, ki so nekoč zavzeto in plodno ustvarjali. Mnogi, ki jim zdravje dopušča, so bili prisotni na tem srečanju, pozabiti pa seveda ne smemo tudi tistih, ki so jim zdravje ali pa kakšni drugi vzroki preprečili prisotnost na srečanju. Z zanimanjem so si prisotni upokojenci ogledali napredek DO od lanskega srečanja do letos. Čeprav nas spremljajo težave, jim je pričujoči proizvodni program dal vedeti, da z napori sledimo novim programom za uspešnejše poslovanje. Upokojenci so se zadržali na družabnem kosilu in upamo, da so se razšli zadovoljni z našo in njihovo željo, obilo uspehov tudi vnaprej. KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PROMET PTUJ TOZD AVTOPARK TURISTIČNA AGENCIJA PETOVIA, Slovenski trg 6 tel.: 773-120 SPOŠTOVANI! V mesecu januarju 1982 imamo v programu ogled nove pop opere »JADNICI — NESREČNIKI« napisane po slavnem istoimenskem romanu Victorja Hugoja. To je prva izvedba tega dela izven Francije, ki je doživela v Parizu izreden uspeh. Predstava bo 30. januarja 1982 v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Prijave sprejemamo do 31. 12. 1981. Lep pozdrav! Vodja poslovalnice Lučka Letič I. r. AGIS ■ STRAN 7 SLAVKU DUNAJU V SPOMIN Kakor hitro mine najlepše cvetoči majski dan, tako hitro so v cvetju mladosti stekle ure njegovega kratkega življenja, ki so bile polne hotenja in upanja za čimlepši jutrišnji dan. Poznali smo ga kot dobrega in poštenega sodelavca, saj je vedno znal pomagati svojim tovarišem. Čutil je odgovornost do svojega dela, kakor tudi do vsega ostalega, kar je bilo vezano na njegovo in našo delovno organizacijo. Če je čutil odgovornost do svojega dela, do dela v raznih samoupravnih organih, katere je vedno vestno opravljal, je nam s tem vedno znova dokazoval, da je ljubil svoj poklic, svojo delovno organizacijo, kakor tudi nas, ki smo bili vedno v njegovi prisotnosti. Ljubil je vse, kar je vedel, da je boljše za njega in za celotno jugosio-vansko skupnost, Ljubil bi še danes, a vendar je kruta usoda danes, a je kruta usoda prekinila vse njegove ideje, polne nedokončanih načrtov. Ne moremo verjeti, da tako vestnega in pridnega strugarja kakor je bil Slavko, ne bo ni- koli več za strojem v naših delavnicah na Forminu. Na tem stroju bo ostala le praznina, pa čeprav bo na to mesto postavljen drug človek Od prvega dneva njegovih težkih dni, ko se je boril s težko boleznijo za svoje življenje, smo upali vsi v Agisu, da ho še prišel med nas sodelavce, da bomo še zapeli, kakor smo to včasih, da bomo reševali skupne probleme, katerih pa dandanes ni malo. Hotel je živeti in moral bi, vendar kljub želji po življenju njegovo srce ni bilo kos kruti bolezni. Vsi smo želeli, da pride čimprej med nas, da se bo stroj zopet zavrtel pod njegovim nadzorom. Vedno smo bdeli nad njegovim zdravstvenim stanjem, ga obiskali na domu po vrnitvi iz bolnišnice in takrat nam je dejal, da bo že naslednji mesec prišel obiskat sodelavce v Formin. Te njegove besede so nas zelo razveselile, a žal samo za kratek čas, ki smo ga prebili v njegovi prisotnosti, kajti kmalu za tem smo zvedeli krutost njegove bolezni. Vendar smo kljub temu ob vrnitvi v svojo delovno organizacijo z veseljem in svojo prepričanostjo napovedovali njegovo popolno ozdravitev in že čakali iz dneva v dan, kdaj bo spet med nami, a se žal tudi to veselje in prepričanost njegove vrnitve nikoli ne bo uresničilo. Ko smo se zbrali na njegovi zadnji poti, ob mnogo prerano odprtem grobu, smo iskali besede in dejanja, s katerimi bi se naj oddolžili za njegovo delo, za njegovo požrtvovalnost in prizadevnost v naši delovni organizaciji, a jih nismo našli, zato pa mu naj bo lahka slovenska zemlja in HVALA MU. SODELAVCI OB MEDNARODNEM TEDNU PRIZADETEGA OTROKA LJUBEZEN IN ZNANJE Današnja humana družba teži h kar največji enakopravnosti vseh svojih članov, za kar najbolj enakopravne možnosti v življenju in delu vseh ljudi. Tem težnjam je prisluhnila tudi Organizacija združenih narodov, ko je razglasila leto 1981 za mednarodno leto invalidov in izbrala zanj geslo: Popolno sodelovanje in enakopravnost .n-validov. Ob izteku tega leta pa je potekal tudi teden prizadetega otroka, namenjen otrokom z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju pa seveda njihovim staršem in vsem strokovnim delavcem, ki tem otrokom skušajo kar najbolj pomagati pri vključevanju v vsakdanje normalno življenje in delovno ustvarjalnost. »Starše v razvoju motenih otrok morda ne navdaja tolik ponos kakor starše zdravih ot-ki strokovno pomagajo tem otrokom v centru za korekcijo govora in sluha, »zato pa ti starši čutijo veliko veliko ljubezni ...« in prav ljubezen je ob združenih naporih družbe in znanosti glavna in edina prava pot. Pediatri, logopedi, defektologi, pedopsihiatri, pedagoški, socialni in drugi delavci, združeni v institucijah v pomoč tem otrokom, morajo poleg svojega strokovnega znanja vložiti v svoje delo tudi veliko ljubezen, potrpežljivost, zagnanost, človekoljubje. Tako je nastala cela veriga ustanov s strokovnjaki, ki spremljajo razvoj malih invalidov že v času nosečnosti, skozi zdravljenje, izobraževanje in usposabljanje vse do trenutka, ko je tak otrok pripravljen stopiti v življenje in poklic. Velik del bremena tega usposabljanja pa še zmeraj obleži na ramenih staršev. Ti morajo z vsem pogumom in ljubeznijo spremljati svojega v duševnem ali telesnem razvoju motenega otroka, mu s prisrčnostjo in nežnim zavetjem doma pomagati prebroditi vso težavno in naporno pot usposabljanja, in zato je ta teden predvsem njihov. MAŠE SAMOUPRAVLJANJE (NADALJEVANJE) 2. Za topli obrok, Ki bremeni sklad skupne porabe pa plača TOZD oz. DSSS 25,40 din, delavec pa 5 din. Pri obračunu pa se ugotavljajo topli obroki pod 1 in 2 na osnovi sklepa Poslovnega odbora delovne organizacije o delih in nalogah, pri katerih bremeni topli obrok materialne stroške oz. skupno porabo. Obrat družbene prehrane pa se zadolži, da do naslednje redne seje pripravi kalkulacijo cen toplega obroka za en me- SGC. Sklep je sprejet ZA 23, PROTI 2. Sklep 85: 1. Delavski svet delovne organizacije razpravo o reorganizaciji kontrole kakovosti v DO preloži, s tem, da TOZD in DSSS podajo pismene pripombe s katerimi stvarmi se ne strinjajo. Kateri TOZD pripomb ne bo podal, se bo smatralo, da se strinja s predlogom reorganizacije. 2. Do naslednje seje se pripravi predlog, ki bo sprejemljiv za vse TOZD. 3. Delavski sveti TOZD naj ugotovijo, zakaj ni bilo uspehov na področju kontrole. Sklep 87: 1. Delavski svet DO sklene, da se ponudba za izdelavo predprojekta in projekta organizacije marketinga z VEKŠ Maribor podpiše. 2. Vodstvo in samoupravne organe v TOZD Komerciala se zadolži za ustrezno izvedbo vseh nalog, ki bodo opredeljene s projektom. Pravtako mora vodstvo TOZD Komerciala prevzeti za izvedbo tudi vso odgovornost. 3. Plačilo projekta v višini 350.000 din se izvrši iz sredstev TOZD Komerciala z ustreznim sklepom DS TOZD Komerciala. 4. Nosilci projekta v DO za uspešnost uporabljenega projekta osebno v popolnosti odgovarjajo materialno in moralno. 5. Za podpisnika pogodbe se imenuje direktor delovne organizacije tov. Martin Učakar. Sklep 89: Delavski svet DO Lmenuje naslednje komisije za popis združenih sredstev: 1. Komisija za popis združenih sredstev: a) Združena denarna sredstva skupne porabe, izkazana na žiro računu b) žiro račun — račun 606 c) obveznosti in terjatve iz naslova združenih sredstev č) združena osnovna sredstva — zgradbe, oprema in investicije v teku d) združena sredstva — drobni inventar. Komisija: Mirko Paulinič, predsednik Milena Sisinger, član Mira Rogina, član Pričetek popisa: — združena osnovna sredstva in drobni inventar 14. 12 1981 — žiro račun 4. 1. 1982 — obveznosti in terjatve 18. 1. 1982 Rok za predajo inventurnega elaborata 1982. 2. Komisija za popis gasilske in požamo-varnostne opreme: a) vseh požarno varnostnih naprav, gasilskih aparatov, orodja in materiala za obnovo gasilskih aparatov b) opreme in materiala tovarniške gasilske čete. Komisija: Enco Perič, predsednik Danilo Gaspari, član Alojz Siebenreich, član Pričetek popisa: 21. 12. 1981. Rok za predajo elaborata: 20. 1. 1982 3. Komisija za popis opreme CZ in SLO: Dušan Gramc, predsednik Danica Satler, član Jože Bombek, član Pričetek popisa: 24. 12. 1981. Rok za predajo poročila o inventuri: 20. 1. 1982. Podatki popisa opreme CZ in SLO so zaupne narave, zato poda komisija v obravnavo delavskemu svetu DO le poročilo o opravljeni inventuri. 4. Predlog za imenovanje skupne komisije za popis tras-portne embalaže: Komisija: Marjan Lah, predsednik Silvo llec, član, TOZD TAP Franc Roškar, član, TOZD Gum. Jožica Dolenc, član TOZD K. O. Halim Brkič, član, TOZD P. M. Leopold Pernek, član, TOZD V. O. Ivan Forstnerič, član, TOZD VZMET. Nikola Cetušič, član TOZD Kom. Komisija mora popisati vso transportno embalažo po nahajališčih v delovni organizaciji. Datum pričetka popisa določi direktor DO. Rok za predajo inventurnega elaborata je 20. 1. 1982. Sklep 90: Delavski svet DO potrdi nove člane v odbor za finančne posle, in sicer: Jože Zajšek, TOZD Servisi Brkič Halim, TOZD Precizna mehanika Ivan Širovnik, TOZD Orodjarna Jože Primožič, TOZD Avtoopre-ma Jože Dobrun, TOZD Gumama Rudi Papst, TOZD Komerc ala Milan Rižnar, TOZD Velika oprema Sklep 91: 1. Delavski svet DO odobri koriščenje združenih sredstev sklada skupne porabe za pokrivanje izdatkov toplega obroka delavcev, ki bremenilo sklad skupne porabe v TOZD Gumama in TOZD Velika oprema za leto 1981 v dejanski višini. 2. Stroški participacije za zdravniške preglede v obratni ambulanti DO AGIS, za delavce TOZD Gumama in TOZD Velika oprema za leto 1981 gredo v breme celotnega prihodka obratne ambulante. Zahvala Ob smrti mojega očeta in matere se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD-a VELIKA OPREMA, za darovane vence in izrečeno sožalje. HVALA! Alojz TOPLAK Ml m POŽARNA VARNOST V SLIKI Vsebina omare dokazuje, da je bilo tu pogašenih že mnogo požarov te . ; VETER PA JE PONESEL . . . Up življenja, želje in načrti so v sto in osemdesetih srcih za vedno onemeli. Ostala je skupna bolečina, ki je dala novemu življenju moč in za nov dan se je rodila v tisočerih srcih nova ljubezen. Gora je onemela! Veter pa je ponesel vašo ljubezen v svet prijateljstva in zavest ja zaživela ... Grenak spomin bo živel in naša ljubezen ga bo grela ... Danica Ivančič Sklep 81: Delavski svet DO sklene, da se podpiše samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju med ZIV TAM Maribor in DO AGIS Ptuj. Za podpisnika sporazuma se imenuje direktorja DO tov. Martina Učakarja. Sklep 82: 1. Delavski svet DO odobri TOZD Gumama, da sklenedelov-na razmerja za naslednja dela oz. naloge: — strojno obrezovanje-seka-nje, 2 izvajalca (nadomestilo) — ročno obrezovanje in brušenje, 8 izvajalcev (na novo ins. kap.) — ročno obrezovanje in brušenje, 9 izvajalcev (nadomestilo) — vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov, 2 izvajalca (nadomestilo) — vodenje obrata vulkan,izaci-je, 1 izvajalec (nadomestilo) — vodenje oddelka v obratu III., 1 izvajalec (nadomestilo) — konstruiranje zaht. gumi proizvodov, 1 izvajalec (nadomestilo). 2. Za naslednjo sejo (delavskega sveta DO, ki bo predvidoma 25. 11. 1981 pa se mora pripraviti k predlogom namestitve potrebna obrazložitev. 2. Opisano delo ali nalogo oziroma delovno mesto se preda odboru za kadrovska vprašanja in informiranje z nalogo, da preveri organizacijsko opredelitev in realnost opisa predložene naloge oziroma delovnega mesta. Pri preverjanju organizacijske opredelitve ima odbor naslednje naloge: — ugotovi ali je predložena naloga ali delovno mesto za DO sploh potrebno oziroma smotrno, — če je delovno mesto oziroma naloga potrebna, mora ugotoviti, ali je smotrno, da je nosilec te naloge organizacijska enota predlagateljica. Pri preverjanju realnosti opisa predložene naloge ima odbor naslednje naloge: —• preveri ali opis vsebine dela oz. naloge' ustreza dejanskemu opravljanju dela oz. naloge, — na osnovi preverjenega opisa določi posamezne stopnje kritenijev, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o enotni metodi opisovanja, kategorizacije in vrednotenja del oz. delovnih nalog. 3. Organizacijsko in vsebinsko preverjena naloga oziroma delovno mesto se preda komisij« za delovna razmerja TOZD oz. DSSS, ki izvede postopek vrednotenja v skladu s samoupravnim sporazumom o enotni metodi opisovanja, kategorizacije in vrednotenja del oziroma de-/lovnih /nalog. Komisija za delovna razmerja TOZD oz. DSSS prevzame odgovornost oz. uskladi predložene! naloge oziroma delovna mesta z ostalimi delovnimi mesti v organizacijski enoti. 4. Komisija za delovna razmerja TOZD oz. DSSS po kon-čanem delu preda nalogo oz. delovno mesto odboru za spremljanje sistema delitve dohodka in OD. 5. Naloga odbora za spremljanje sistema delitve dohodka in OD je: — opravi usklajevanje predložene naloge oz. dela z enakimi ali podobnimi nalogami oz. deli na nivoju delovne organizacije, upoštevajoč specifiko posameznih TOZD in DSSS ter razmere na področju pridobivanja in razporeditve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohod kei. 6. Delavski svet delovne organizacije na osnovi predloga odbora za spremljanje delitve dohodka in OD odloči o predlogih. 7. Delavski sveti TOZD oz. DSSS dokončno potrdijo posamezno delo oz. nalogo. V lakirnici Sklep 83: Delavski svet DO predlog izračuna cen prevoznih uslug traktorja in prikolice vrne poslovnemu odboru delovne organizacije, kateri naj na osnovi pripomb pripravi novi predlog Sklep 84: Delavski svet delovne organizacije potrdi za IV. kvartal 1981 naslednje spremembe cen toplega obroka: 1. Povprečna vrednost in cena toplega obroka za delavce v delovni organizaciji AGIS se dvigne iz sedanjih 31,50 din na 39,30 din za topli obrok. 2. Za delavce izven delovne organizacije AGiS pa od sedanjih 37,00 din na 44,00 din za topli obrok. Pri obračunu bi upoštevali naslednje vrednosti: 1. Za topli obrok, ki bremeni materialne stroške plača TOZD oz. DSSS 36,50 din, delavec pa 5 din. (SE NADALJUJE) S SMEHOM V NOVO LETO 1982 TEHNIČNI PRIROČNIK ZA KMETOVALCE '7; „ČX< 'v 'm. SLOVO v- — Ha, skrb za delovnega človeka! Nikoli večne boš tako delal, kot si pri meni! MED STROJEPISKAMI »Erna, ali je bil tvoj šef že kdaj nesramen do tebe?« »Seveda! Ravno včeraj! Prišel je v sobo in rekel: Jako, tovarišica, zdaj bo pa treba prijeti za delo!’« VELIK USPEH STREZNIL SE JE Po prekrokani noči je vpraša! samec gospodinjo: »Ali sem bil sinoči zelo pijan?« »Da in ne! Ko ste poljubljali psa, ste bili pijani, ko sem vam pa predlagala, da bi se poročila, ste se takoj streznili.« POUK Vidite, vsako stvar mu moram zabiti o glavo! PRI ZDRAVNIKU a jo bo premagati. PACIENT : Saj jo včasih, premagam pri tem pa se tako zmučim, da potrebujem tri dni bolniške, da si opomorem. »Kako pa kaj uspeva v vaši vasi Ljudska univerza?« »Sijajno! Ze štiri predavanja smo imeli.« »Res?« »Res. prvič so prišli na predavanje ljudje, pa ni bilo predavateljev. Drugič je prišel predavatelj, pa ni bilo ljudi, ker je bila v gostilni veselica. Tretjič so spet prišli na predavanje ljudje, predavatelja pa ni bilo, ker ni bil obveščen. No, zadnjič je pa (prišel predavatelj, pa ljudi ni bilo, ker so bili že siti preda-vnj.« LOVSKA »Kam pa se je odpeljal vaš mož z avtomobilom?« »Na lov.« »Pa brez puške?« »Saj je ne potrebuje! Če dobro požene avto skozi dve ali tri vasi, prinese domov več perutnine, kot bi jo lahko ves dan postrelil.« KONTROLA Po stopnišču pride delavec, nasproti odhajajočim domov. Eden pa ogovori: »Kam?« — Grem v kontrolo! Kakšno? — Grem pogledat koliko tistih je še na delovnih mestih, ki so zjutraj zamudili... RAZLOG »Kaj pa tako zijaš v tisto žensko? Ali ne vidiš, da je že zasedena?« »Saj prav zato. To je namreč moja žena!« Ne vem zakaj plačujemo tako drago vstopnino za Ptujske toplice, ko pa imamo olimpijski bazen v zaklonišču ... VSILJIVEC »Ne morem vas sprejeti v službo, ker imamo že vsa delovna mesta zasedena.« »Pa me vendar lahko, saj se tisto malo, kar bom delal, ne bo toliko poznalo, da bi drugim delo odjedal!« AGIS m STRAN 11 X. 'r<-,o '''s . ro^; ^ i - '-v- 'A. ^''1 ' ^ ^ "/'■ UL DtAft TOMtiči /* 4G/44. T6U NOVO Loto ■?£ c^mo zh /2»4»z. S.A VAi TA IMAM^ O A RILA NA HOM IS v/ * TRAM / l? / ' JR '-. / 's, 'S S /'S l>■ \u << -t -tiji \yS&' / > • -v v;->'"v. '. - -■ --v v"- /''^v"'. 'U- >< s°v Ir iv V Ti j\' ' Al 'K V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptu]. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec. Albin Rojs. Dušan Prlgl. Anton Meško, Anica Auer. Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič. Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.