zhaja vsaki četrtek ob 3. uu popoldne Rokopisi so ne vra-Ja jo. Nefrankovana pisma se ne spre-lemajo. Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, ta pol leta 3 kroni. Za man premožne ra celo leto 3 krone, ra pol lota K 1 'BO. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 8 kron. Rokopise sprejema • Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9. Naročnino in na-rnanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. O, v ulici Silvio Pellico, v ul. Pontc Nuovo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« td. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalitfu nasproti mostnem vrtu, po K v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat M v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. »C- XXI. letnik. V Gorici. 30: aprila 1918. IB. številka. Kralj Mafjaž. Slovenske narodne pesmi so nam ohranile spomin na kralja Matjaža. Slikajo nam ga kot narodnega junaka, kateremu pripisujejo razna junaštva, iio-sebno v bojih proti Turkom. O njem se pripoveduje, da ni umrl, ampak da dremlje z vso svojo vojsko pod goro. Tam čaka ugodnega trenotka, da plane se svojo vojsko na dan in pobije vse sovražnike slovenskega naroda. Tako narodne pesmi. V teli pesmih je prav globok pomen. Kdo je ta kralj Matjaž in njegova vojska, ki dremlje? To smo mi sami, to je naše ljudstvo, ki dremlje in čaka boljših časov, ko se bo dvignilo na boj proti vsem sovražnikom. V našem ljudstvu je silna moč, a ta spi. ker se ljudstvo ne zaveda. Ko bi se vse naše ljudstvo do zadnjega moža zavedelo in planilo po koncu, bi zbežali vsi sovražniki. Naša silna vojska spi pod goro. Kaj vse premore kralj Matjaž se svojo vojsko, kadar se prebudi, pokaza li so balkanski narodi v sedanji vojski proti Turkom. Poglejmo samo Bolgare, ki so Slovencem najbolj sorodni po jeziku in po kmečkem značaju. Niso se zbudili v enem dnevu ali v enem letu. Leta in leta so rodoljubi dramili in pripravljali narod. Najbolj se je izkazala šola, ki je v mladini gojila ljubezen do domovine in sv. vere. V ljudskih, srednjih in visokih šolah se je posebna skrb obračala na slavno domačo zgodovino, na slavne čine starih Bolgarov. Tako se je narod vzdramil in tako se je zgodilo, da je slednji kmet. slednji pastir, ki je šol proti Turkom na bojno polje, vedel, da gre za sv. vero In domovino. Morda ni bilo še nikdar vojske, da bi bili šli vojaki s takim navdušenjem v vojsko, kakor sedaj proti Turkom. Cel svet jih občuduje in slavi. Bodi nam to v zgled! Naš kralj Matjaž in njegova vojska spi pod goro. Ozrimo se le nekoliko po naši domovini in brž vidimo, da je vse še v trdem spanju. Imamo brez števila mladeničev in mož. ki bi izvrstno služili domovni. ko bi se vzbudili. Pa sc vzbudijo treba šol, treba pravih učiteljev (ne liberalnih prevzetnežev!), treba društev in organizacij. treba tudi pravega dela. Tudi med ženstvom imamo brez števila hrabrili žen in deklet, ki so pripravljene, kakor bolgarsko ženstvo v sedanji vojski, pomagati naši domovini. Naši narodni nasprotniki nam jemljejo rodno zemljo, nas pritiskajo ob zid. zaničujejo naše pravice in naše šege. število Slovencev se vedno bolj krči. zlasti na Koroškem in Štajerskem, č a s je. da se vzbudi kralj Matjaž in njegova silna vojska! Ta silna vojska je naše ljudstvo, ki bo vse težave premagalo, ko se vzbudi k popolni zavednosti. Delujmo torej na to. da pride naš narod povsod do prave zavednosti. V šoli in zunaj šole, v društvih, povsod naj naši razumniki in rodoljubi ljudstvo dramijo in navdušujejo za visoke ideale sv. vere in ljubljene slovenske domovine. Kralju Matjažu je brada dorastla. naj vsf.;ne! Vojna na Balkanu. Črnagora protestira. Agencija Reuter« poroča, da je dobil črnogorski delegat v Londonu lJo povič brzojavko, v kateri se mu naznanja. da so velesile predložile Črnigori že znano noto-glede Skadra. Delegat Popovič je izjavil, da je bil dobil od svoje vlade tudi ukaz protestirati proti taki krivični zahtevi. Na Dunaju so odločni. Od dobi 'orniirane strani se po-vdarja, da je / o-Ogrska velesilam sicer predlagala, 'Tnogoro z uspešnimi sredstvi prisi. 'a Skader zapusti. ni pa zahtevala v >rotnetn slučaju zase mandata, ker n . sploh ne potrebuje. Avstro-Ogrska bo kratkomalo sama brez mandata Črnogoro prisilila, d i respektira sklep Evrope, ako tega ne Aor\ iivropa. Avstro-Ogrska o kompenzacijah za Skader noče nič slišati. Konferenca poslanikov v soboto je Av-stro-Ogrsko zelo vznejevoljila. Poziv na kralja Nikito, naj Skader zapusti, ne bo nič pomagal. Sklep konference, naj se blokada poostri, je nezmiseln, ker sl-bolj sploh ne more poostriti. Ako konferenca poslanikov ne sklene, kar Av-sro-Ogrska slcjkoprej zahteva, namreč izkrcanje mednarodnega oddelka proti Cetinju, potem Avstro-Ogrska sama nastopi. Ce Avstrija napade CmoRoro. Srbska vlada je obvestila zastopnike velesil, da bodo, ako Avstrija poskusi proti Črnigori vojaško akcijo. Sodba Abrahama a s. Clara. (Konec.) Če pa ti niso všeč kake pege: saj pa ni hiše brez voglov, vinskega soda brez lege, vrta brez kopriv, drevesa brez črvivega sadu, pšenice brez graši-ce, rože brez trnja, trga brez tatu, kart brez »asa«, luči brez ogorka, neba brez oblakov, ribnika brez krastač, rokodelstva rez mojstraskaze, skednja brez slame, lekarne brez strupa__ Kaj more nedolžni Abel za :o, da je bil brat Kajn malopridnež? Kaj pravični Jakob za to, da je bil brat llzav slab? Kaj more pobožni Izak za to, da je bil njegov brat Iztnael malovreden? Kaj je mogla krepka .lozuetova vojska za to, da je bil med njo tat Ahati? Kaj, ali naj trpč mnogi redovniki in duhovniki za to. če eden ali drugi ni dober? Saj tudi na nebu je med dvanajstimi znamenji strupeni škorpijon; tudi v Noetovi barki je bil krokar: tudi pri ženitnim je bil raztrganec. brez svatovskega o-blačila. Tudi med angeljci satani! Vi denarni kopači, vi denarni .'trgači. vi denarni tiči. vi denarne pijavke, vi denarni krokarji, vi denarni štuleži. Če dobite prav veliko vrečo, polno goldinarjev na mizo, pa je eden napačen med njimi, saj menda vendar ne zavr-žete kar vseli, kaj?! Zakaj pa govorite zaničljivo o tem ali onem redu, ali samostanu, kjer morebiti eden ni pravičen ? Ali naj se opsuje tudi Petra in Janeza. ker je bil Judež njihov tovariš ma-lodobernik? — Kako pogosto pa so »pri belem jagnjetu« taki volkovi, »pri rdečem križu« taki sramotilci vragi, »pri zlati roži« taki bodeči in ranljivi trm. »pri belem labudu« taki obešenjaki. »pri rdečem volu« taki osli, »pri plavi ščuki taki štokfiši. »pri črnem orlu« taki zasmehovala. Hočem reči: kolikokrat se sliši v krčmah pri kupici in Pepici (Kan-dl u. Andi) Dahu in Veneri tako spačeno muziko o ubogih duhovnikih!... Vi največji in še najbolj največji malopridneži. ali je to zahvala, da vam storijo duhovniki toliko dobrega? Ali niso duhovniki oni. ki pridno delajo v vinogradu Gospodovem? ... Ali niso oni. ki z angelji odvalijo težki kamen od ‘>ioba stiskane vesti? ... Ali ne boš želel mari ti in ti. in talil ta: da bi imel na poslednjo uro pri sebi duhovnika, ki naj ti pokaže pot v obljubljeno deželo? O po-svetnjaški otroci, kako drugače bi govorili, ko bi resno premislili kot iš;, ki jo imate od duhovnikov! (Ni tako slaba opazka onega, ki je dejal: Duhovnikov ne spoštujejo, pa jih tudi — imeli ne bodo!) O lažeh pa piše: Sedanji čas. posebno v teni vojskem času, futrajo večkrat časnike z enako (slabo) robo: in laži je toliko, kol pr d nekaterimi leti kobilic v Avstriji. Ko bi bila na Dunaju, tem obljudenem mestu, vsaka laž podkovana kot konj, to bi morali skoro vsak dati napraviti nov tlak. Na vseh krajih, v vseli ulicah, v vseh kotih, v vseh hišah, v vseh voglih se glasi venomer: kaj je dobrega novega? Takoj nato sfrče.laži kar v trumah, da bi sc jih lahko z rokami lovilo, kot prepelice pri Judih. Y tem pa si taki bahaški bedaki ne štejejo v zlo (nemajo škrupelnov) — kot bi se taki neosnovani govori ne protokolirali pri vsegavednem Bogu: navadno pa Bog dopusti take malodobernike. da se osramote. V 1? besadahjevečkrat dvanajsterka laži it.'.. balkanski zavezniki takoj tudi proti Avstriji vojaško nastopili. Črnagora iti Skader. / Dunaja poročajo, da Avstriji! ne sme pripustiti, da bi mogla Črnagora utrditi Skader in ga založiti z niunicijo ter opremiti s teškimi topovi. To je tem manj pripustim, ker je baje Črnagora zagrozila, da bo pri prvem poskusu Avstrije vdreti v Črnogoro, odgovorila z obstreljevanjem Kotora. AVSTRIJA Sl JI OTRliSI.A 1 VKOP- ski komandi:? Danes opolnoči se je raznesla po dunajskih časnikarskih krogih vest. da naznanjajo posebne izdaje pariških listov. da je Avstrija izstopila iz stika z evropskimi velesilami ter da je naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj se ne udeležuje konferenc poslanikov. 'Intrausigeant »pravi: Kaj bo naredila Rusija, ako napravi Avstrija pohod v Črnogoro? Hode li dopustila, da postane Cruagora plen Avstrije? Neka dunajska brzojavna agencija je dobila obvestilo 1/. Pariza, da le odposlal grof Berelitold vsem vladam o-krožnico, v kateri Izjavlja, da je njegovo stališče glede skaderskega vprašanja nespremenljivo. Pred avsirljsko-črnogorsko vojsko? Iz gorenavedenega se zdi, da je av-sirijsko-črnogorska vojska neizogibna, ako se skadersko vprašanje ne reši tako, kakor to zahteva Avstrija. Čudno pri tem pa je to, da ne zahteva le Avstrija, da se priklopi Skader Albaniji, marveč vse evropske velesile. Sedaj pa ko se gre za to, da se uveljavi volja Fvrope. pustijo velesile Avstrijo, naj sama reši čast Lvrope. O skupnem nastopu proti Črnigori nečejo nič vedeti. Iz tega se vidi, da hočejo, naj se Avstrija obsovraži na Balkanu in naj nosi sama zle posledice slabe evropske politike. Sicer se baje prizadevajo Italija. Nemčija in Anglija, da pregovorijo Avstrijo, naj ne začne na lastno roko kake akcije ter naj se sprijazni z mislijo teritorialnih kompenzacij za Skader, to da ta prizadevanja so le formalnosti, ki prav nič ne opravičujejo pravega na tnena velesil. Avstrija je torej že na pol pokazala \ elesilatn hrbet in hoče sama nastopiti. Na Dunaju se vrše dan za dnem avdi-jence pri cesarju, ki trajajo po več ur. Vojni minister, šef generalnega štaba in zunanji minister so bili opetovano uri cesarju, da mu poročajo o stanju stvari. Cesar pa je izrekel izrecno željo, naj vlada stori vse, kar ji je mogoče, da prepreči grozeči konflikt z orožjem. Zato je izjavil zunanji minister Bercn-told. da hoče počakati do jutrajšnje seje veleposlanikov v Londonu, ki naj določijo. kaki koraki bi se dali še naprav :i napram Črnigori, da odneha. V petek bomo torej najbrže vedeli, kaj bodo -kuhali v Londonu. Vršijo sc že priprave ob meji. Listi poročajo, tla se. vrše na avstrijskih južnih mejah in sicer na avstr.-črnogorski in srbski meji vse priprave. Iz Kotora se baje javlja, tla je dobilo tamošnje civilno prebivalstvo ukaz, naj se tekom 3(> ur izseli iz mesta, krije Kotor v slučaju vojne izpostavljen črnogorskim ttopovom. Na Dunaju upajo, da se pridruži tudi Italija. Iz londonskih diplomatskih krogov se poroča »N. Fr. Fr.«, da je Avstrija odločna nastopiti proti Crnigori, ne da bi čakala na jutrajšnjo konferenco poslanikov v Londonu. Edini vzrok, da sc zavlačuje nastop Avstrije, tiči v njeni želji, da bi tudi Italija sodelovala pri oboroženem konfliktu. Italija je dozdevno voljna nastopiti skupno z Avstrijo, a ne pozna še javnega mnenja svojih podanikov. Če bi pa Italija ne hotela udeležiti se vojne akcije proti Crnigori, bi Avstrija sama izvršila svoje načrte. Črnagora se oborožuje proti Kotoru. »Reichsposti« se poroča iz Kotora. da se opazuje na črnogorski meji živahno vojaško delovanje. Na cesti v Nje-guš so videti večji oddelki črnogorskega vojaštva, ravnotako pod Lovčcnom. Zadnje dni so prepeljali v trdnjave na Lovčenu velike množine municije in drugih potrebščin. Esad paša albanski knez. V Elbassanu je Esad paša proglasil samostojno Albanijo pod turško suve-reniteto. Sebe je pa proglasil za albanskega kneza. Ta vest je vzbudila na Dunaju strašno mučen vtis. Boje se akcije. ki bo morala prevreči vse dosedanje načrte. S tem so prekrižani načrti in računi vseh velesil. — Arnavti pozdravljajo tudi Esad pašo kot svojega kneza. V Lešu je bil slavnostno vspre-jet kot knez. Po poročilih od avstrijskega konzulata v Skadru je 'conolnoma gotovo, da je Esad paša predal Skader samo na izrecno obljubo Srbov in Črnogorcev, da bodo podpirali njegove težnje. Evropska ali turška Albanija? Esad paša je dal evropskim velesilam silno klofuto s svojim nastopom v Albaniji. Albanci ga večinoma že pripo-znavajo za svojega glavarja. Provizo-. rična albanska vlada, ki je stala pou vplivom Evrope, nima nobene moči mi tako je nastala — vsaj za sedaj Albanija pod turškim protektoratom. Evropa pa sedaj premišljuje, kaj naj stori glede albanskega vprašanja. Govori se. da bi morali Avstrija in Italija zavzeti Albanijo ter jo med seboj razdeliti. Pomisliti pa je treba, da rajši vidi balkanska zveza Albanijo pod turškim protektoratom, nego pa pod evropskim; kajti evropske velesile bi hotele v bodoče imeti vedno svoj vpliv na Balkamu, katerega so se Balkanci po šestmesečnih hudih bojih otresli. Esad Daša ima armado 17.000 mož. Ko se združi z Djavid pašo bode štelo njegovo vojaštvo 45.000 mož in s temi si namerava utrditi svoje mesto: kak ^r se čuje se namerava tudi proglasiti >.i albanskega kralja. Albanska konferenca v Trstu je torej ostala brezpomembna, kakor je bilo pričakovati. Skorajšen mir. Predpogodba za mir med Turčijo in balkansko zvezo se podpiše v kratkem. Turčija namerava vstopiti v balkansko zvezo ter imenovati Esad pašo za guvernerja v Albaniji. Turčija se bo baje tudi potegovala za srbske težnje ob Jadranskem morju ter za črnogor.»kc koristi v severni Albaniji. S tem bi odpadle zahteve po vojni odškodnini. Politični pregled. Sklicanje državnega zbora. V nekem posvetovanju med inini-sterskim predsednikom in načelnikom nemške narodne zveze je izjavil grof Stiirgkh, da se bo sklical tlržaviji zbor prvi teden po Binkoštih, čim bodo to dovolila kompromisna pogajanja na-Češkem in v Oaiiciji. V tem zasedanju bi se vršile tudi volitve v delegacijo. Zbornični predsednik dr. Svlvcster pa je sklical za (>. maja sejo klubovih načelnikov. na kateri naj bi se določil dan prihodnje seje državnega zbora. Nameravan napad na cesarja Viljema. Iz Karlsruhe poročajo, da so oh navzočnosti nemškega cesarja Viljema v Karlsrtihu odredili zelo obširne policijske varnostne odredbe. Policijo v Karlsrului so namreč iz Berolina obvestili. da naj na cesarja pazijo, ker se nekaj pripravlja. Cesar Viljem se zato v Kralsruiie v soboto tudi ni pripeljal s posebnim vlakom, marveč z avtomobilom. Domače in razne vesli. Vozni red. Današnji št. Primorskega Lista« smo priložili vozni red. Opozarjamo naročnike na ta lep dar. katerega bo vsakdo rad sprejel. Jutri, Vnebohod, je cerkveno zapovedan praznik. Krasen majnik nastopi z jutršnjim dnem. Mesec majnik je posvečen Mariji Devici. Tudi letošnji majnik naj bo posvečen kraljici nebes in zemlje! Mladeniči, dekleta, pridno zahajajte k šmarnicam. kinčajte šmarnični oltar Marije in prepevajte Mariji čast in slavo! Odbor »Zveze slovenskih kolonov.i imel minulo nedeljo v Gorici sejo, katere se je udeležilo vseh dvajset odbornikov iz celih Brd. Za predsednika'je bil soglasno izvoljen Janez Vogrič, za njegovega namestnika pa Jožef Klinec. Sprejela se je resolucija, v kateri se po-zivljejo poslanci, naj delujejo na to, d a dobe Brda svojega z d r a v n i-k a. Z ozirom na neko polemiko v naših časopisih glede volilne pravice v občinah. je bil soglasno sprejet predlog, v katerem se poživljajo deželni poslanci, naj skušajo doseči v deželnem zboru tako premembo volilnega reda, da bo-d o t u d i k o I o n i imeli volilno p r a v i c o. Koloni zahtevajo dalje, naj se zakonski načrt glede ureditve kolonskih pogodb in kolonskega razmerja kmalu reši. Predsedstvo »Zveze slovenskih kolonov« naj skrbi, da bo tudi kolonsko ljudstvo dobivalo deželne in državne podpore. Ko je 'zadnjič dajal deželni odbor umetna gnojila po znižani ceni, niso koloni nič dobili. Zupani -posestniki so svojevoljno črtali iz imenikov kolone, ki so se bili o pravem času priglasili. To se ne sme več goditi. V društvu je sedaj vpisanih 534 kolonskih družin. >> Fco« išče politiko na posvečenih tleli. Včerajšnja »Eco« se spodtika nad s a 111 o s I o v e n s k i m i n a d p i s i nad postajami križevega pota, ki je postavljen po griču, ki vodi na mirenski Grad. Pravi, da to ni lepo in je obsodbe vredno, tembolj, ker so dale postaviti kapelice križevega pota v e č i n o m a i t a-1 i j a n s k e rodbine. K temu si dovoljujemo opomniti, da je p o p o I n o-m a u m e s t u o. da se nahajajo samo-slovenski nadpisi nad postajami križevega pota na poti. ki vodi na mirenski Grad in sicer iz sledečih vzrokov. Prvič: je mirenski Grad na čisto slovenski zemlji: drugič: so romarji, ki prihajajo na Grad. skoraj samo Slovenci, tretjič: ni res, da so po veliki večini dali postaviti kapelice križevega pota Italijani, ampak res je. da je med njimi tudi lepo število s I o-venskih družin: četrtič: italijan- ske družine, ki so dale postaviti kapelice križevega pota, niso zahtevale, .la m o ra h i! i n a p i s n a p o staj a i’ i t a I i j a n s ki, marveč so storile to iz pobožnosti in v dober namen; petič: cerkveno oskrbništvo cerkve na Gradu je dalo na last n e s t r o š k e p r c-n o v i t i kapeli c e k r i ž e v c g a P o l a in iz cerkvene miloščine, k a l c-i o tl a r u j e j o p o veliki večini I e : I o v a n s k i r o m a r j i; šestič: še na nobeiri božji poti na i t a I i j a i-s k i z e m I j i nismo videli slovenskih napisov, čeravno romajo tja tudi Slovenci in pustijo tam mnogo denarja. — Pustimo politiko na božjih poteh v miru! - Slov. politično društvo v Gorici. Deželni zbor je razpuščen, nove volitve so razpisane in kakor je že od nekdaj pred volitv ami navada, so se zbrali tudi ■letos iu sicer v četrtek naši liberalci pri kozarcu piva pri »Jelenu«, da se organizirajo iu reorganizirajo za »narodno« delo. Letos so usanavljali politično društvo. Zbrali so se upravitelji Trgovsko-obrttie zadruge, nekateri člani prejšnjega okr. šol. sveta goriškega. člani izvr-ševalnega odbora narodno-uapredne stranke, sploh zvesti vojščaki stare Ga-brščekove garde, kolikor jih ni v kon-kurzu ali izven dežele ter prof. Janez Košnik iz Železnikov na Kranjskem iu župan Vran iz Tomaja na Krasu.-Zinili so »marsikatero pametno besedo« dr. Podgornik, dr. Puc, dr. Dereani. prof. Košnik. Peter Medvešček iz Sv. Križa in Vran iz Tomaja. Dr. Puc je rekel, da je potreba pred vsem denarja. Potem so ivzolili za predsednika dr. K. Podgornika, mnogoletnega člana uprave Trg.-obr. zadruge in člana izvrševal-nega odbora nar.-naprcdne stranke. Ker pa šteje.odbor 10 odbornikov in 10 namestnikov, ga niso mogli izmed navzočih izvoliti. Zdaj se iščejo odborniki, o katerih porečejo, da so bili izvoljeni na ustanovnem občnem zboru kakor veleva zakon. Jasna beseda! Pozor somišljeniki! Goriški liberalni mladini so do zadnjega časa trdili, da njih novopečena stranka ne bo ne klerikalna, ne liberalna, ampak samo n a r o d n a. To so govorili okoli in iskali kaline, ki bi jim to verovali. — Sedaj pa so se razkrinkali. Tržaška »Edinost«, pišoč o ustanovem zborovanju nove liberalne stranke piše doslov-no: »Potrebna je taka politična organizacija, pod katere okriljem je prostora za naprednjake, bivše agrarce in sploh za vse neklerikalne življe«. — Hvala, gospoda, za jasno besedo! Boj, katerega bomo bili z vami ne bo težak. Le pojdite med ljudstvo in recite, da ste liberalci in da je prostora v vaši stranki za vse neklerikalne življe, potem bodete videli, koliko pristašev bodete imeli! Ako si hočete glavo razbiti na opolzkem političnem in gospodarskem polju, kakorsijoje razbil vaš učitelj A. G a b r š č ek, svobodno vam. Do 3. maja t. I. morajo županstva sestaviti volilne imenike za deželno-zborske volitve in jih poslati pristojnim političnim oblastim. Plesi v deželi se množe, denar se zapravlja, zdravje končuje, duša pokvari itd. Za vse to so odgovorni tisti, ki plese dovoljujejo! — Marsikateri mladeniči in dekleta so prekleli dan. ko so plesali pri tem ali onem plesu. Greh rodi le zlo! Učenke svoji tovarišici: Prejeli smo in drage volje priobčujemo: V slovo dragi sošolki, Zorki B r e g a n t o v i. umrli v Podgori dne 25. aprila t. I. Angelj smrti je priplaval z nebes iu je s poljubom rešil Zorkino nedolžno dušo telesnih spon ter jo dvignil v nebeške višave. Zorka je hila redko dobra deklica, Bogu in svojim ljubim starišem iskren i vdana, v šoli uzorna učenka, ki je J vnemo nabirala duševne zaklade /a svoje življenje;* našim učenkam je bili ljubeznjiva tovaršica in si je s svojin prikupijivini vedenjem zagotovila trt-jcn, preprijazen spomin v naših srcih. Zato smo se v nedeljo s tužno ginjenimi čuti poslovile od njenih posvetnih ostankov. Tolaži nas pa živa vera, da je ona sedaj med angelji v nebesih in da vživa tam bogato plačilo za svoje izgletlno življenje; tolaži nas trdno upanje, tla se enkrat zopet vidimo in da ostanemo večno skupaj; -- tolaži nas slednjič ona ljubezen, ki ne ugasne na grobu, ampak ki naprej gori in nas enkrat vse zopet združi v naročju Gospodovem. -Z Bogom, draga Zorka, tla se zopet vidimo nad zvezdami! V Goric i, 29. aprila 191.5. žalujoče sončen k e. Prihodnjo nedeljo se bo vršila velika kolesarska dirka okoli našega Krasa. Kolesarji bodo vozili skozi Tržič, krenejo na naš Kras, potem v Vipavsko dolino. Cilj je Rožna dolina v Gorici. Kolesarje bodo spremljali automobili. — Dirko priredi vojaštvo. Med Gorico in Tržičem bo vozil počenši s L junijem nov osebni vlak ob nedeljah in praznikih. Iz Gorice bo odhajal ob 12.-15 popoludne in se bo ustavljal na vseh postajah. V Tržič bo prihajal ob 1.20 uri popoludne. Nov poreško-pnljski škof. Dosedanji župnik pri novem Sv. Antonu v Trstu, dr. Trifun Pcderzolli, ki je imenovan za poreško-puljskega škofa, je včeraj odšel v Poreč, kjer se bo jutri vršib slovesno posvečenje. Zdravje sv. Očeta. Sv. Oče papež je sedaj popolnoma ozdravel. Sv. Oče vstaja okrog 7. ure zjutraj in pregleduje ter podpisuje dokumente. Sem ter tja se sprehaja po sobi in gleda večkrat skozi okno. Pred par dnevi je tudi zagledal romarje ter jih blagoslovil. Postojnska jama. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos vozili drugi bin-koštni praznik posebni vlaki v P o s t o j n o in sicer iz Ljubljane, iz Trsta, z Reke in iz Krmina. Iz Krmina bo odhajal vlak ob 7.05 zj., iz Gorice ob 7.48 in bo prihajal v Postojno ob 11.52 dopolnilne. Iz Postojne bo odhajal ob 8.20 zv. iu pride v Gorico ob 11.36, v Krmin pa ob 12.13 ponoči. Cena vožnji je znatno znižana. Delovanje »Centralne komisije«. — Ravnokar je izšel 2. zvezek izvestij »centralne komisije za ohranitev spomenikov«. Za naše kraje je važno le poročilo o cerkvici v Dolenjah. Centralna komisija predlaga namreč, da naj ostane stari zvonik na svojem inestu. krajevni odbor pa ga hoče odpraviti. V tem slučaju težko da bi Centralna komisija dovolila kako podporo. V Ron-kali je stara polpodrta cerkvica sv. Pavla, ki ima precej dobrih fresk. Centralna komisija priporoča, da se te freske ohranijo in spravijo. V Gorici imamo tudi nadškofijski muzej, ki bo drage volje shranil te zgodovinske slike. Zakon o nalezljivih boleznih. Uradna »VViener-Zeituug« priobčuje v svoji 9f>. štev. let. leta zakon o nalezljivih boleznih pri ljudeh in pri živini. Zakon obsega 42 točk, katere |?omo o priliki nekoliko širše pojasnili. Za danes omenimo le, da je po zakonu strogo zapovedano naznaniti vsak sumljiv slučaj kake bolezni, ker drugače bodo zani-kerneži kaznovani z denarno kaznijo do 10(1 kron ali z zaporom do 8 dni. Ni pa potreba, da naznani ravno kdo iz prizadete hiše, lahko to stori tudi sosed ali kdorkoli. Listnica uprave: G. Ivan Budin, trgovec: Za I. 1912 plačali 22. 4. 1912 n za I. 1913 plačali 2J12. 1912. >0000000000000000000 Trgovina železnina PINTER & LENARD Gorica — Eaštelj št. 7 — Gorica V ooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooo priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trte, trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te Htroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo in nizko ceno. 000000000000000000( šče predelati, in to je k. knez tudi voljan storiti, in potem bi imelo to prednost pred nameravanim novim štivan-skim, da je na zdravem kraju. Porečete: Tominec livali Tomin, Devinec pa I )evin! vendar sem povedal le čisto resnico. Zato smo mi Devinci uverjeni, da bodo gospodje, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo, take reči vpoštevali ter rekli: Najbolje je, da o-stane kakor je bilo dosedaj: vse v Devinu! Pesein o Skadrtt. V starodavni srbski pesmi o Ska-dru beremo te-le lepe besede: K bijelome Skadru na Bojani, uzet ču te za vjernu ljubovcu, pa češ biti gospodja kraljica, presti svilu na zlatno vreteno, svilu plesti, na svili sjediti, a nositi divu i kadilu ... A kakav je Skadar na Bojani! kad pogledaš strmo izpod grada, sve porasle smokve in masline, i još oni silni vinogradi; kod pogledaš strmo izpod grada, al’ uzrasla šenica bjelica, a oko nje zelena livada, kroz n ju teče zelena Bojana, po njoj pliva riba svakojaka ...« LOTEIRJSKE ŠTEVILKE. Dunaj ... 45, 49, 56, oS, 64. L.\\ vsa v svojo stroko spadajoča dela so toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizi".) Podpisani priporočani sl. občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje its najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : ]osip Batič, llirsba Bistrico. (Kranjsko.) === Dr. Schmidt ov balzam proti ozebkom. = Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv. Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam absorbiran. Cena 60 vin. steklenica. Dr. Schmldt-ovo mazilo proti odprtim ozebkom, priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za ............... odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. ... Cena 80 vin. lončlču. Izključna prodaja v lekarni GRISTOFOLETTI, c in kr. dvorni dobavitelj, Gorica. ♦ ♦ i i U Vspešen boj Frankobrod a. M. proti peronospori, proti Škodljivcem sadnih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popolnoma doseže z Mayfarth-ovo samodelno brizgalnico 5yponla nadalje posebna izdelava vinskih in Budnih stiskalnic 1IER- _ KULES, hidravličnih stiskalnic. ■ '# mlinov za rebljanje trt in sadja * popolne kletarske naprave kakor, tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije tvornice kmetijskih strojev Dunaj, II., Taborstrasse 71. i, Berolin. Obsežen ilustrovan cenik št. 053 brezplačno in poštnine prosto. Pari/. Iščejo se zastopniki. ODLIKOVANA ^riJECARNA lAKIl Gorica, vla Formlca r*"'V ■s priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočiam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem E. Jakin Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. v« |§8 m „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCR0MT1A ZADRUGA Z OmEJCTK) ZflVCZO H15 v GORICI 333EE ±m obrestuje hranilne vloge po 5°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°;0, na menice po 7\, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. m Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosešho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Cene zmerne. TVRDKA 0. ZAJEC3 trgovina z železjem v Gorici v hiši ..Goriške ljudske posojilnice1' (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. = ■ Post Prosimo lahtevati listke blagajne radi kontrole. Zn Tl i T* TVI r\ vkupite prav 1 e p o in t r p e ž n o blago za dečke in deklice a U 11 lil u — pri tvrdki - Ivančič in Kurinčič -- Gorica Gosposka ulica št. II (V. G. Carducci). \ elika zalomi pomladanskega blaga kakor: perkal, batist, cepir, panama volna itd. — Velika izbera okraskov za ženske obleke, pajl-čolanov za birmo, umetnih cvetlic in (lrugili šiviljskih potrebščin. — Velika Izbera angle/.keu;a blaga za možke obleke. — Velika zaloga dežnikov in solnčnlkov. — Cene nizke/ — Postrežba domača in poštena. ■■ ■ -■— --- —:-------- • Najboljše in najmodernejše sukno oa moške in volneno aa ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslov. raapošiljalna R. S TER ME CK/ v Celju š/. 304 Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. CENA KAVA (dokler je še v zalogi) 85 h 80 h «/« kg brazil I ‘/« kg brazil II pečene pečene v filijalki JULIJ M E I N L uvoz kave Gorica, Tekališoe Frana Josipa 30. Priporoča sc, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. V najem se odda ali tudi proda kovažka delavnica z vsem potrebnim orodjem, s hišo in vrtom vied v sredini Brd in sicer na Dobrovem. Cena se izve pri Ant. Pontom' istotam. Viktor Toffoli-Gorica prva zaloga oljkovega olja Via Mo 16. Via Sirnim 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja. .■.■=■■■■■■ — Cene so sledeče: .Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko oljkino olje . „ „ 1.28 Valona..................... „ 1.40 Bari....................... „ 1.40 Oneglia..............„ „ 1.60 Lucca................„ „ 2.— Nizza................„ „ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja Iranko na dom. kakor tudi na dežele in izven države. |JOSIP TERPINI naslednik Antona Potatzky I v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. ; Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev Stanovanje obstoječe iz kuhinje, 3 sob in kleti z rabo vrta se odda v najem v Šempetru pri Gorici. — Poizve se pri upravi »Primorskega Lista" Gorica. V Podbrju pri Št. Vidu pri Vipavi v mični legi se oddaste eno ali dve stanovanji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu. £ Odlikovana pekarija £ <4 In sladčlčariia • K. Draščik G v Gorici na Kornu (v laatnl Zvili) ♦ Izvršuje naročila vsakovrstne^* peciva, torte, kolače za blrmanoe A in poroke, pince Itd. Prodaja X različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene lak« nizke. n v a vsake ucaarste az Uč^h ka kovosti natanjčno poj zdravniških predpisih, ■"'El dalnoglodo in druge H II 1 IM optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Barvani in črni črevlji Najnovejše fazone čevljarsko zadruga v Mirnu Prodajalno Gorica Trst Trst Split trg Sv. Antona Barriera vecchia 38 Via dei Rettori št. 1 ulica sta-roga suda V veliki izberi Za vsak stan in starost Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v