Poštnina plačana v gotovini Leto LXXII., št. 88 a Ljubljana, torek 18. aprila I939 Cena Din Vr- Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po Rooseveltsovi poslanici: Popolna solidarnost na ameriškem kontinentu Argentina In še 16 ameriških držav se je brezpogojno izreklo za Rooseveltove pred' loge — Cordell Hull o njihovem učinka in političnem pomenu VVashington, 18. aprila, br. Vtis Rooseveltove poslanice Mussoiiniju in Hitlerju je bil na vsem ameriškem kontinentu izredno glolx k. Ves ameriški tisk navdušeno pozdravlja Roosevcltovo inicijativo. Tudi v onih južnoameriških državah, kjer je javnost kazala še nekako nerazpoloženje nasproti Zedinjenim državam, se je polo-na mah spremenil. Največji južnoameriški list, glasilo argentinske vlade »La Prensa« ugotavlja v zvezi s poslanico, da je v resnici ves svet in še posebej vsa Amerika zainteresirana na ohranitvi miru v Evropi, edinjrne države so sedaj opustile svojo izolacijsko politiko in intervenirale v sporih, ki so se doslej omejevali na evropske narode. Ohranitev miru v Evropi kakor tudi kjerkoli drugod je v resnici stvar, ki zadeva ves svet. Zediniene države so se obvezale sodelovati na svetovni razorožitveni in gospodarski konferenci. Iz Nemčije in Italije prihajajo odklonilni odgovori. 2e to ie vsem ameriškim narodom pokazalo pot. ki jo morajo ubrati. Poleg tega pa sta takojšnji solidarizaei.ii Anglije in Francije z Rooseveltovo inicijativo moralno obvezali ne le Zedinjene države, nego tudi vse ostale ameriške države, ki odobravajo Roo«cveltcv korak, da se postavijo na njuno stran. Dejansko so skora i vse ameriške vlade poslale v Washington izjave, s katerimi brezpogojno pristajajo na Rooseveltove prc'lose. To so vlade Argentine. Bolivije, Brazilije. CHa, Kostarike. Kube. San Do-minga. Ekvadorja. San Salvadcr'a. Mehike, Nikarague, Kanade. Peruja. Venezuele, Guatemale in Paname. Najzanimivejši komentar o silnem učinku Rooseveltove poslanice pa ie podal včeraj na sestanku z nrvinarji dr?avni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull. ki je izjavil: Globoki vtis, ki tra je napravila Ro-oseveltova poslanica Hitlerju in Mussoiiniju v Evropi kakor tudi v zapadni hemisferi sveta, je izzval pri ameriški vladi največje zadovoljstvo. Očitno se ie pokazalo, da je bila ta poslanica sporočena vodilnima riržavnikcma totalitarnih držav o pravem času in da predstavlja praktično velik prispevek za ohranitev miru. Bila je potrebna, da je svet našel priliko za odločno stališče, ki ga je bilo treba zavzeti glede na nevarni razvoj prilik na svetu, ki ca bodo pritirale do katastrofe, če se ne najde i^hod iz sedanjega položaja. Novi ameriški krediti za oborožitev VVashington, 18. aprila, i. Senat je na predlog predsednika Rcosevelta odobril 152 milijonov dolarjev za nabavo vojnih potrebščin. 110 milijonov bo za tanke, to- pove, protiletalske topove, municijo in ■Minske maske. Za ie večje povečanje ameriške mornarice VVashington, 18. aprila. AA. (Reuter). Senator VValsh, predsednik senatnega odbora za mornarico, se je zavzemal za ekspanzijo ameriške mornarice in zrakoplovstva, da bi se narod lahko branil pred vsako morel}itnostjo. Mi ne moremo več na zadovoljiv način braniti narodov ob Oceanu z enim samim oceanskim b rodov-jem. Govornik je istočasno zaiiteval revizijo zakona o nevtralnosti. Tudi Italija odklanja Rooseveltove predloge Rim, 18. aprila. AA Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Roosc vel tova poslanica, ki jo tisk demokratičnih držav poveličuje kot senzacionalen, dramatičen in odločilen dogodek za usodo sveta, jc nov politični napadalni dokument, ki ga je izdelal predsednik Ze-dinjenih držav v tesnem sporazumu z Anglijo in Francijo in ki je naperjen proti novim silam v Evropi. Nemčiji in Italiji. Rooscvelt vidi v Nemčiji in Italiji državi, ki rušita evropski mir, kakor da bi se na evropskem kontinentu razvijala zgodovina v najpopolnejši pravici, če Italijani in Nemci ne bi rutšili tega mednarodnega miru. Poslanica jc naslovljena Berlinu in Rimi: z otročjim namenom, da se postavi vprašanje, ali naj se prenaša versajska krivica in odpove vsaka revizija in vsaka misel za obnovo v Evropi ali pa Rim in Berlin označita kot sovražnika človeštva. Dokumentu pa jemlje moralno vrednost dejstvo, da ne vsebuje niti ene besede v pogledu pravice. Rooscvelt ne vidi zla, ki ga lahko rodi taka poslanica ter pada zato nanjo odgovornost enako kakor na nekega drugega predsednika Zcdinjenih držav. Rooscvelt se nc spominja, da jc ameriški senat odbil ratifikacijo versajske pogodbe, ker jo jc smatral /a krivično in ker je bil mnenja, da bi mogla dovesti do novih nevarnosti, v katere se Amerika ni želela vmešavati. Pogodbo, ki so jo ameriški senatorji odbili, hoče sedaj Roosevclt vsiliti Evropi, nova Evropa pa ve, da je Rooscvelt izdal poslanico samo zato. da bi odvrnil pozornost ameriške javnosti od notranjega političnega. gos*podarskega in socialnega bankrota, in da bi skupno z naj-fatalnejšimi predstavniki mednarodne plutokracije vodil Ameriko v nove avanture \\ ilsonovcga kova. Vcj::sko sodelovanje Anglije in Grčije Atene, 18. aprila, b. V tukajšnjih poučenih kiog.h zatrjujejo v zvezi z angleško in francosko jamstveno obvezo napram Grčiji in Rumuniji. da sta se Anglija in Grčija že tudi v podrobnostih sporazumeli glede medsebojne podpore, in sicer v tem smislu, da odstopa Grčija v primeru vojne vsa svoja pomorska oporišča in vse svoje luke v uporabo angleški mornarici. Angleške vojne ladje se bodo smele svobodno kretati v grrških. vodah. V zameno bo Anglija oskrbela Grčijo z vsem potrebnim orožjem, zlasti s protiletalskimi topovi in s plinskimi maskami. V ostalem tolmačijo tu Chamberlaino-ve izjave o jamstvih Grčiji in Rumuniji, ki jih spravljajo v neposredno zvezo z izjavo o angleškem interesu ohranitve statusa quo na vsem Balkanu v najširšem smislu, to se pravi kot jamstvo, ki velja za obe navedeni državi ne le v primeru nju-nei;. ..eposrednega, temveč tudi posredne- ga ogražanja. Tako posredno ograŽ&nje Grčije in Rumunije pa je mogoče na več načinov. O tem se angleški listi sicer zelo previdno izražajo, ne dopuščajo pa nobenega dvoma o tem, da je Chamberlainova obrambna politika daljnosežnejša, kakor se zdi na prvi hip. Izročitev francoske izjave Grčiji Atene, 18. aprila, br. Listi so včeraj popoldne objavili komunike, po katerem je bil francoski poslanik dopoldne pri ministrskem predsedniku Metaxasu. kateremu je izročil avtentični tekst izjave, ki jo je podal Daladier pred dnevi o francoskih garancijah za Grčijo. Kakor je znano, je bila Daladierova izjava enaka izjavi, ki jo je podal angleški ministrski predsednik v spodnji zbornici. Pogajanja z Rusijo Rusija naj bi svojim sosedam dobavljala pred' vsem orožje in potrebne surovine Pariz, 18. aprila, br. Danes dopoldne ob 10. se je v Elizejski palači sestala francoska vlada pod vodstvom prezidcnta Lebru-na. Trenutno še ni točnih informacij o poteku te seje. vendar je gotovo, da je zunanji minister Bonnet na njej poročal o mednarodnem političnem položaju. Obeležil je pomen in učinke Rooseveltovo poslanice in pojasnil zadnje faze podajanj Anglije in Francije z Rusijo za njeno vključitev v sistem v/Jiodne demokratske obrambne zveze. Bonnet bo o vsem tem podrobno P°^°" čal tudi na prihodnji seji zunanje političnega odbora poslanske zbornice. Znano je, kako je prišlo do tega. da sta Francija in Anglija dali jamstva za nujno pomoč najbolj ogroženim državam Poljski, Rumuniji in Grčiji. Francija in Anglija sta dali ta jamstva zato. da bi onemogočili vsako presenečenje v času pogajanj. Na osnovi načrta, ki je bil izdelan v Londonu med obiskom predsednika republike Le-hruna, se zdi, da se bodo pogajanja razvi- jala v treh fazah. Prva faza, ki se približuje kraju, ima namen definiiati obliko podpore Rusije pri organizaciji varnosti Poljske, Rumunije in Turčije, Pomoč Rusije sosednim državam bi se omejila po pariških vesteh na dobavo orožja, vojnih potrebščin ter surovin. Druga faza, ki je tudi že precej napredovala, je v tem, da se pomoč Rusije zagotovi v sporazumih, po katerih bodo države zapadne Evrope dolžne, da priskočijo državam vzhodne Evrope in Balkana na pomoč. Kar se tiče pogajanj tretje faze, imajo namen, da se ruski odnošaji dovedejo v skladnost s sistemom pomoči vzhodni Evropi. Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal tudi o dopolnilnih ukrepih za državno obrambo, da se zgradi do kraja sistem varnosti Francije. Na dnevnem redu ho^p morda tudi še finančna vprašanja, vendar pa se o tem niso mogu dobiti točne jsi podatki. Min. predsednik Daladier je imel včeraj popoldne daljši razgovor z ameriškim poslanikom Buli i tom. Nato se je sestal s finančnim ministrom Reynaudom in zunanjim ministrom Bonnetom. Bonnet pa je kmalu nato sprejel španskega poslanika Querica. Kakor zatrjujejo, sta razpravljala o izvedbi sporazuma, ki sta ga v marcu sklenila, španski zunanji minister general Jordana in francoski posebni delegat Be-rard. Vojaške obveznosti tujcev v Franciji Pariz, 18. apr. i. Uradni list je objavil dve uredbi, ki sta bili sprejeti na zadnji seji ministrskega sveta in s katerimi se ureja položaj tujcev v Franciji Prva uredba se tiče vojaških obveznosti tujcev ki uživajo zaščito v Franciji, druga pa ureditve položaja in pravic organizacij tujcev v Franciji. Prva ima velik pomen. Če se upošteva, da je v Franciji več milijonov tujcev in da jih samo v Parizu živi nad 400.000. S to uredbo je omogočeno, da v Času miru tujci v starosti od 18. do 24. let stopijo v francosko vojsko po posebnih pogojih, a le na njihovo lastno prošnjo. Vojaška obveznost, ki velja za Francijo v smislu zakona od 11. junija 1937, se razširja na vse tujce brez državljanstva, ki uživajo v Franciji pravico azila Ti tujci so dolžni, da v primeru vojne služijo v francoski armadi. Pod to spadajo vsi tujci od 20. do 48 leta starosti. Trajanje službe se ne razlikuje od službe francoskih državljanov. Uredba določa stroge sankcije za tujce, ki bi se hoteli ogniti tej dolžnosti. Po drugi uredbi so tuja društva v Franciji dolžna, da predlože prošnjo za obnovo delovanja, pa naj si bo njihovo delovanje kakršnikoli značaja. Ce jim delovanje ne bo odobreno, bodo razpuščena v teku meseca dni. Odmev v Italiji Rim, 18. aprila, vv. Glede novega francoskega zakona, ki zelo omejuje svobodo in pravice v Franciji živečih inozemcev, piše pariški zastopnik sMessagera«, da pomeni ta ukrep pravo kršitev mednarodnih pogodb. V Parizu hočejo z njim na eni strani zvišati število borcev za primer vojne, obenem pa s poostreno kontrolo prisiliti vse inozemske organizacije k razpustu, kolikor jih niso že kar tako prepovedali. Ta zakonski ukrep zadene najbolj italijanske in nemške organizacije v Franciji. Koncentracija francoskega brodovja v Gibraltarju V gibraltarski luki je 17 edinic francoskega atlantskega brodovja — Ozadje francosko-angleSke pomorske akcije Gibraltar, 18. aprila, br. V Gibraltarju se je koncentriral znaten del francoske vojne mornarice. Že predvčerajšnjim je prispelo v Gibraltar 7 francoskih vojnih ladij. Včeraj se jim je pridružilo nadaljnjih 6. V Gibraltarju so bile snoči zbrane 2 oklopni vojni ladji, 5 križark m 6 rušilcev. V pretekli noči in davi pa so pripluli iz Bresta v luko še nadaljnji 4 rusilci. Od angleškega vojnega brodovja, ki je bilo tu zorano še pred nekaj dnevi, je os.tal v Gibraltarju le še en rušilec. Koncentraciji velikega dela francoskega atlantskega vojnega brodovja v Gibraltarju pripisujejo mornariški krogi poseben pomen. Že dolgo let v Gibraltarju ni bilo tolikega števila francoskih vojnih ladij. S posebnim poudarkom opozarjajo na to, da so med njimi tudi nekatere najnovejše, najbolje oborožene in najhitrejiše edinice. Koncentracija francoskega ladjevja v Gibraltarju pa ima še poseben političen pomen. Še pred kratkim je Nemčija napovedala, da bo v aprilu prišle na tradicionalne vojne vaje ob vzhodniih španskih in portugalskih obalah 35 vojnih ladij. V zvezi z obnovo teh tradicionalnih nemških manevrov v bližini Gibra'tarja so se razširile govorice, da bodo spričo njih ogroženi Tanger. Gibraltar in celo Kanarski otoki. Te vesti so bile sicer odločno demantirane, vendar pričajo francoski mornariški ukrepi, da zapadni demokratski velesili računata tudi z eventualnimi takimi možnostmi. Pomorski manevri ob južni Avstraliji Sydney, 18. aprila, br. Ob juižni avstra'-ski obali so se davi pričele velike vaje avstralske vojne mornarice. Pri teh vajah sodeluje tudi nekaj edinic novozelandskega vojnega brodovja in 8 avstralskih letalskih eskader. Vaje opazujejo vojaške delegacije Velike Britanije, Francije in Ho-iandske. Kakor zatrjujejo, so to največji manevri, kar jih je bilo v območju Avstralije v zadnjih 20 letih. Njihova naloga je preizkušati najnovejše načrte kolonialnih j velesil za zvezo med Singapurom preko i Avstralije in Nove Zelandije z ameriškimi vojnimi bazami na Tihem oceanu. Teleky in Csaky v Rimu Rim, 18. aprila, br. Madžarski ministrski predsednik Telekv in zunanji minister Csakv sta davi prispela v Rim. Na železniški postaji ju je sprejel italijanski zunanji minister Ciano z nekaterimi višjimi uradniki ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva, Telekv in Csakv sta potovala preko Kot ori bc, Ljubljane in Trsta, V Postojni so ju sprejeli zastopniki italijanske vlade. V Trstu jima je bil stavljen na razpolago poseben vlak. Na potovanju sta ju spremljala italijanski poslaouk Vinci in madžarski poslanik pri Kvirinaiu. Telekv/ in Csaky ostaneta v Rimu dva dni. „Temps" o italijanski diplomatski akciji Pariz, 18. aprila, br. Tukajšnji politični krogi pripisujejo potovanju madžarskih dr. žavnikov v Rim znaten pomen V zvezi s tem je objavil »Temps« zanimivo poročilo, v katerem pravi da *e je Budimpešta sedaj odločila za dokončno normalizacijo svojih odnošajev z Jugoslavijo. To bo tudi eno glavnih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu v Rimu. List pravi: S pozicijo, ki si jo je Italija ustvarila v Albaniji, se je znatno o jači 1 njen prestiž na Balkanu, kakor tudi v Podunavju. Že z Gdringom je rmel Mussolini več razgovorov o tej stvari. Sedaj se bodo poskusila urediti še nekatera vprašanja z madžarskimi državniki. Zaključek vse te akcije pa bo nedvomno pomenil beneški sestanek italijanskega zunanjega ministra Ciana z jugoslavenskim zunanjim ministrom Cincar-Mar-kovičem. Ureditev odnošajev med Italijo in Albanijo Rim, 18. aprila br. Nekateri člani albanske delegacije, kakor predsednik vlade Verlazi, zunanji minister Dino in podpredsednik vlade Džefer Ipi so bili včeraj v privatni avdijenci pri kralju. Zvečer jih je sprejel Mussolini v Beneški palači Razpravljali so o ureditvi odnošajev med Italijo in Albanijo v okviru personalne unije Sklenjeno je bilo, da se bodo ti odnošaji uredili s celo vrsto konvencij. Albanski ministri Dino, Koliki in Džafer Ipi so Mussolini j a opozorili na nekatere aktualne probleme. Ministrski predsednik je obljubil njihovo takojšnjo ureditev. Medtem se je v Albaniji nadaljevala okupacija severnih področij. Motorizirane čete gre nadirjev so včeraj popoldne pro drle v vas Puko, kjer so takoj ustanovili novo garnizijo. V ostalem vladata v Albaniji mir in red. Italijanski poslanik Jaco-moni je snoči prispel z letalom iz Tirane v Rim. Nova kriza belgijske vlade Bruselj, 18. aprila br. Včeraj opoldne je Pierlot sestavil novo belgijsko vlado, v kateri je pet katoličanov, pet socialistov, trije liberalci in trije neparlamentarci, ker pa se je kongres socialistične stranke izrekel proti sodelovanju socialistov v Pier-lotovi vladi, ki je pristaš katoliške stranke, je nastala nova kriza vlade, ker so snoči socialistični ministri podali ostavko. Pierlot bo sedaj skušal sestaviti vlado dveh strank, katoličanov in liberalcev. Ta vlada bo imela v parlamentu le dva .glasova večine. Prekasno spoznanje! Znano je, da je bil med onimi slovaškimi politiki Hlinkove stranke, ki so že nekaj let sistematsko rovarili proti enotnosti češkosloi'aške republike in delali za odcepitev Slovaške, Aleksander ali Šano Mach, ki je postal v novi slovaški republi ki minister propagande. Mach in n tegovi somišljeniki so končno dosegli to. po čemer so hrepeneli. — odcepitev od Češke in slo\'aško republiko pod mogočno zaščito. Toda komaj je bila slovaška državica porojena, že so navalili nanjo Madžari, in Slovaki, osamljeni, nepripravljeni in ne oboroženi, so morali Madžarski odstopiti celo vrsto čisto slovaških krajev. In sedaj je. kakor se zdi. prišel tudi šano Mach do trpkega spoznanja, da je bil na kn\'ih potih. Pretekli teden je ime! v bratislavskem radiu govor, namenjen stovaškemu narodu, in v tem govoru je med drugim de tal: »Zadnji dogodki so za nas dragoceni, ker so nam pokazali, da je bilo zgrešeno verjeti besedam, se zanašati na druge in njim zaupati. Sedaj vemo. kakšen je naš položaj, m se ga zavedamo.« — Kakor vidimo, se v Bratislavi že po/av-I ta moralni maček. Poja\'lja se spoznanje in kes. .V«-? žalost pa to spoznanje in ke sanje ne more spraviti s sveta zlega delanja, ki so ga zagrešili na ubogem slovaškem narodu gospodje Mach in tovariši/ Preohret v mišljenju Zabeležili smo že. da je nastal spričo mednarodnih dogodkov, ki so se odigrali zadnje mesece v Evropi, med tako zvani mi »makedonsHmjuščimi« v Bolgariji velik idejni preokret. Iz Savlov so se spreobrnili v Pa\>le: preje nepomirljivi krvni sovražniki Jugoslavije, zagovarjajo sedat, uvažu-joč težki položaj, v katerem se danes nahajajo Slovani, tesno sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta idejni prevrat, ki se je izvršil v zadnjem času v mišljenju »makedonstvujušeih«. potrjuje sedaj tudi bivši šef razpuščenih legalnih makedonskih organizacij dr. Konstantin Stanišev, ki je v razgo\>oru z zastopnikom časopisne agencije »United Press« poudarjal, da je glede na mednarodne dogodke potrebno prijateljsko sodelovanje med Bolgarijo in Jugo-sla\'ijo. in izrekel prepričanje, da bo ostalo to prijateljstvo trajno. — Te vesti tr Bolgarije morajo razveseliti vsakega pravega slovanskega patriota, saj so slovansko misleči krogi baš v zadnjih mesecih doživeli sama trpka razočaranja. „Tri leta Stojadinovičeve vlade" V »Delavski politiki« čitamo: »Film »Tri leta Stojadinovičeve vlade«, ki so ga vrteli za volitve v vseh kinematografih po državi, je zatonil v pozabi jen je. Edino, kar še zanima javnost je, iz kakšnih sredstev je bilo to »monumentalno« delo plačano. Isto-tako se javnost zanima za to, iz kakšnih sredstev je bila plačana ogromna tiskana reklama za Milana Stojadinoviča in njegove in odkod je prihajal denar za šte\'ilne korteše, ki so agitirati po vsej državi za namišljenega diktatorja.« Kratek stih v možganih V zagrebškem tedniku »Hrvatski narod« čitamo to-le poučno beležko: »NajnovejSi dogodki so gotovim ljudem popolnoma omračili pamet. Doživeli so enostavno — kratek stik v možganih... Marsikdo izmed nas se je že vozil v avtomobilu in do-ži\*el tak-le dogodek: Avto btzi po cesti. Ob cesti v jarku se pase jata gosi, ki je iz\'en vsake ne\'arnosti, ker avto ne vozi po jarku* marveč brzi naravnost po cesti. E, da. tako mislimo mi. no, gospod gosjak pa sklepa docela drugače! On vidi, kako se bliža avto z veliko brzino njemu in njegovemu haremu* in se zaveda, da je to takšna sila, da bi njih vse lahko na mah spremenila v prah. Občuti vso ne\'arnost svojega položaja in objame ga strah za srvoje dragoceno življenje in imetje. Kima ne moči, ne sposobnosti, da bi mirno gledal okolnostim v oči in prišel do edino pravilnega zaključka: Najbolj varni smo na mestu* kamor smo prispeli še prej nego se je pojavila ona grozna pošast-avtomobil. Gosjak tako ne misli, ker ni dorasel situaciji, ki je nenadoma nastala, jame divje kričati, zamahne s peruti, se dvigne in se zažene preko ceste naravnost pod voz, m v želji, da bi prišel na drugo stran ceste in zopet v prav takšen jarek, v kakršnem je bil že preje... Avto odbrzi. za njim pa se dviga v zrak prah in popaljeni gosji puh, a po cesti leže mi ive žrtve gos Jakove neumnosti...« — Tu je v drastičnem primeru podana slika onega nastrojenja, ki se pojavlja skoraj redno pri živalih, često pa zajame tudi ljudi in cele narode in ki se imenuje — panika! Borzna poročila. Curin, 18. aprila. Beograd 10.—, Pariz 11.8075. London 20.8725. Nevv York 446.—, Bruselj 74.925. Milan 23.45, Amsterdam 236.725, Berlin 178.50, Varšava 84.—, Bukarešta 3.30. Inserirajte v „SL Naroda**! Stran 2 >8LOVBN8KI K A ROD«, torek. 18. aprila »39. Ste*. 88 Lani Glas mariborskega gostilničarstva 2900 manj tujcev v Maribora kakar predlanskim — Podražitev življenj trebičin — Maribora radijsko postajo in I. draginjski razred! po- Maribor. 17. aprila Danes popoldne so se /bral: pri Meranu v lepem številu mariborski gostilničarji, restavraterji, hotelirji in kavarnarji k 56. rednemu letnemu občnemu zboru mariborskega Združenja gostinskih podjetij. Občni zbor je pokazal složno vzajemnost in stanovsko skladno.-;. Id združuje lastnike mariborskih gostinskih podjetij. Današnji občni zbor je v okviru temeljitih poročil predsednika g. A. Kiešiča in tajnika g. Ivana Jenka obravnaval kopico težkih, perečih vprašanj, ki posegajo globoko v žitje in bitje vsega našega obmejnega gostilničarstva. Potek občnega zbora je tem važneši. ker se niso obravnavala le stanovsko strokovna vprašanja gostilni-čarskega stanu, ampak ker so se sprožili tudi problemi splošnega značaja, ki se tičejo tudi drugih stanov in slojev obmejnega prebivalstva. Iz serije poglavij, o katerih je bilo govora, povzemamo sledeča važnejša in pomembnejša: Združenje gostinskih podjetij v Mariboru si je zelo prizadevalo, da bi izboljšalo prilike, v katerih živi gostilničarski stan. Spričo splošne stagnacije pa se žal ta pričakovanja niso izpolnila. Posrečilo se je le znižanje cene električnemu toku v gostinskih podjetjih. Toda te cene ne morejo biti še definitivne, saj je tok za današnje poslovne prilike absolutno predrag. Gostinstvo potrebuje električni tok predvsem ponoči, ko je toka v obilici na razpolago. Ni mogoče doumeti visokih cen za električni tok. ki so veljavne v Mariboru. Z dobro voljo na obeh straneh bo nedvomno mogoče rešiti tudi to vprašanje. Potrebno pa bi bilo tudi znižanje visoke državne trošarine na električni tok, ki izkazuje danes okoli 30"« prodajne cene elektrarn. Glede zastopstva mariborskega gostilničarstva v mestnem svetu je pripomniti, da je gostilni carstvo v občinski upravi naravnost zapostavljeno in sorazmerno najslabše zastopano, četudi gostilničarstvo k občinskemu proračunu razmeroma največ doprinaša in četudi predstavlja glavni činitelj tujskega prometa. V trošarinski zadevi, ki se tiče pavšala banovinske in občinske trošarine na alkoholne pijače, je naše obmejno gostilničarstvo tam, kjer je bilo pred leti. Uvedla se je sicer stroga kontrola, ki pa glede Maribora ni bistveno spremenila potočnjo alkoholnih pijač. Leteča kontrola je kontrolirala sicer gostilničarje, ni pa stikala za številnimi tihotapci in šušmarji vina in žganja. Zaman je bila doslej tudi prošnja na mestno občino, da se odpravi trošarina na vinski mošt. Avtorske tantijeme, najrazličnejše takse, poslovno prometni davek itd. predstavljajo precejšnjo obtežbo gostinskih režij, tako da ne more biti govora o izboljšanju položaja za naše gostinstvo, ki mu je naloženih toliko dajatev, da se samo v tem ne spozna več. Strokovno nadaljevalna gostilničarska šola ima letos izredno dober obisk. Praznuje 15Ietnico svojega obstoja. Naloga bodoče uprave bo. da šolo temeljito reorganizira in da ji da še večjega razmaha. saj je sedanje stanje spričo primanjkova-nja učnih prostorov že nevzdržno. Ustanovitev višje hotelirske šole v Mariboru in postavitev večjega modernega hotela na Pohorju se je moralo radi sedanjih prilik odložiti na kasnejši čas. Predvsem pa je potreben svobodnejši razmah tujskega prometa, ki je lani katastrofalno nazadoval. Leta 1938 je bilo v Mariboru 19.400 tujcev, leta 1937 pa 21 tisoč 700 tujcev/ Tako je bilo lani 2300 tujcev manj. in sicer pade ta razlika ha naše državljane za 738. na inozemce -pa za 1562. Tujski promet v naši banovini se je sicer lani napram L 1937 dvignil. To pa velja le na splošno, ker je v Mariboru občutno na/adoval. Vzrokov za ta pojav je več". Glavni pa "je nedvomno v tem, ker se tujci izogibljejo naših cest. Dela na cesti •Št. Ilj—Maribor še niso popolnoma končana. Nadaljevanje vožnje od Maribora proti Celju in Ljubljani, oziroma Zagrebu pa ustvarja naravnost porazen vtis. Inozemski avtomobil isti in turisti se pritožujejo, da je promet na tej važni cestni zvezi absolutno nemogoč. Stroški popravil nih in tovornih avtomobilov so prekoračili stroškovnik za polnih 35° n napram prejšnjim letom. Res so se pričela dela za temeljito modernizacijo našega cestnega omrežja. Na področju bivše mariborske oblasti pa je vse to premalo in potekajo ta dela vse prepočasi, četudi je na tem področju več znamenitih kopališč in zdravilišč, kakor so na primer Rogaška Slanina. Radenci in Dobrna. Tudi avtobusni izleti na črti Opatija—Maribor—Dunaj so izostali. Ta promet je skoraj popolnoma ukinjen in je padel na minimum. Tudi nedeljskih ekskurzij ni. Bilanca prav:: KIii*b ustanovitvi turističnega urada pri mestni občini in kljub veliki propagandi se tujski promet vendarle ne more dvigniti. Zaradi tega je potrebno, da dvignemo kot nadomestilo promet z domačimi turisti. Z ustanovitvijo turističnih občinskih odborov je dobil gostilničarski stan ko' nameček posebno takso na prenočnine. ki pa jo ni moaoče v polni meri priračunati računu gostov. Zanimivo je. da se med gostilničarstvom pojavlja težnja, da se sproži pri banski upravi predlog, da se ukine olajšava, ki pripada Mariboru kot priznanemu turističnemu kraju. Gostilničarstvo nima namreč od tega ničesar Sprožil se je predlog, naj se policijska ura za hotelske obrate podaljša do 1. zjutraj. Mariborsko gostilničarstvo pa se zavzema tudi za to, da dobi Maribor svojo relejno radijsko postajo, kar bo velike važnosti za našo severno mejo. Pozdraviti je tudi. da se mariborska telefonska mizerija bliža svojemu koncu. V doglednem času sc obeta novelizacija zakona o obrtih Posebno poglavje tvori naraščanje cen življenjskim potrebščinam, ki se čuti tudi v gostinskih obratovalnicah. Ugotoviti je treba, da je Maribor napram drugim mestom v: državi eno najdražjih mest. Radi tega bi bilo pozdraviti uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred, kar bi znatno razgibalo gospodarsko življenje Maribora. Mariborsko gostinstvo je v težkem položaju tudi zaradi svoje prezadolženosti. ki izkazuje 14 milijonov dinarjev samo vknjiženih terjatev pri skupnem številu okoli 40 gostinskih podjetnikov v Mariboru. V splošnem je gostinstvo napram ostalim področjem gospodarstva previsoko obdavčeno. Potrošnja alkoholnih pijač v mariborskih gostinskih lokalih v preteklem letu se n: bistveno spremenila, izvzemši pivo in žganje ter^likerje. Vinska je celo nazadovala. Viria' in vinskega mošta so poto-Ttm4.625.58 hI napram 15.102 v letu 19TT. Piva. 5.347.96 hI napram 5.051.66 hI v letu, 1937, žganja in likerjev pa 867.20 hI napram 807.72 hI v letu 1937. Na področju združenja je skupno 151 gostinskih obratov in sicer pet hotelov. 15 restavracij, 2 gostišči, 14 gostiln s prenočišči, 75 gostiln, 2 ljudski kuhinji, 14 kavarn. 2 bara, \ avtomatski buffet, 1 brez-alkohonli buffet. 18 buffetov, 2 krčmi. Hoteli imajo 154 sob in 214 postelj, gostišča in prenočišča pa 98 sob in 187 postelj. Te obrate vodi 141 članov in članic. Ti obrati zaposlujejo 4 poslovodje, 6 poslovodkinj. 27 blagajničark, 76 natakarjev. 95 natakaric, 2 kuharja, 23 kuharic, 24 pomožnih kuharic, 1 slaščičarja, 4 hotel, vratarje. 16 sobaric, 7 hotel, slug, 14 točajev in 153 ostale služinčadi. Vajencev in vajenk je 34. Delovodnik izkazuje 6 047 številk. Po poročilu predsednika A. Klesičn in tajnika J. Jenka so pozdravili občni zbor Putnikov ravnatelj g. J. Loos. ki je imel obširen referat o na men t j in ciljih Marib. tedna, nadalje predsednik Zveze gostinskih združenj za dravsko banovino g. Ciril Majcen, ki je v enotirnem izvajanju poročal o prizadevanjih in borbah Zveze za zboljšanje položaja gostilničarskega stanu. V svojem govoru se je dotaknil vseh perečih vprašanj, ki tarejo gostinski star.. Nato sta spregovorila kavarnar g. J. Serec, kot zastopnik Zbornice za TOT ter mestni obrtni referent dr. Senkovič. Vsem govornikom se ie zahvalil za izvajanja predsednik g. Klesič. nakar je poročal v imenu nadzornega odbora g. A. Majcen. Premoženje združenja izkazuje 113.293 din in se je povečalo za preko 8500 din. Po sprejetju razrešnice so bile volitve, pri katerih je bila izvoljena naslednja nova uprava: Aleksander lesič predsednik, Alojzij Majcen podpredsednik, odborniki: Povodnik. Kimensvenger. Šerec, Lisjak, Verzel in Kreuh. Namestniki: Jarc, Golo-bova in Boezio. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Henigman, Mastnak in Majcen, za namestnika pa Rejnik in Starman. V častnem odboru so: A. Klesič. A. Majcen. J. Serec. Pernavec. Spaček in Zemljičeva. Naposled so se obravnavali samostojni predlogi. Združenje se pooblašča, da stori potrebne korake za pavšaliranje občinske trošarine. Člani, ki dajo svoje koncesi je v eksploatacijo društvom, naj se kazensko zasledujejo. Uprava se pooblašča, da prične bo»*bo proti pretiranim najemninam za gostinske lokale. Pri slučajnostih so š^ soregovorili čast-ni predsednik g. D j. Valjak. zastopnik mestnega turističnega urada g. L. Zor/.ut in predsednik Zveze g. C. Majcen: nakar je g. Klesič zaključil lepo zborovanje ma-riborsk i h gost i 1 niča rje v. Med 23.000 obrtniki — l2»ooo šušmarfev Zborovanje Združenja obrtnikov za Maribor in okolico Tezno. 17. aprila V nedeljo dopoldne je bilo na vrtu ša-bedrove gostilne na Ptujski cesti zborovanje obrtnikov, katerega se je udeležilo izredno veliko število obrtnikov vseh strok iz okolice Maribora. Uvodoma je pozdravil predsednik združenja g. J. fcabeder predsednika obrtnega odseka zbornice g. Ogri-na, zborničnega svetnika g. Bureša, predsednika krojaške zadruge g. Reicher ja in zastopnika občine g. Kovačiča .Alojza. S toplimi besedami se je spomnil zaslužnega lani umrlega obrtnega nadzornika g. Ivana Založnika in nenadoma umrlega odbornika Blaža Viemana. Po odobritvi zapisnika lanskega občnega zbora je podal g. predsednik tajniško in blagajniško poročilo. Združenje ima 197 članov. 286 pomočnikov in 169 vajencev. Dohodkov je bilo din 19.355 in izdatkov 14.656. V imenu nadzorstva je predlagal razrešnico g. Lužnik, ki je bila soglasno sprejeta. Sledil je daljši govor g. Ogrina o težkem položaju obrtništva na deželi in v mestu, kar je v prvi vrsti krivda slabo gmotno stanje uradništvrt in delavstva na eni strani, na drugi pa velike dajatve obrtništva. Pudarjal je, da je interes obrtništva čisto drugačen nego trgovcev in industrijcev. Obrtni odsek zahteva popolno avtonomijo — ali lastno zbornico. Zbornični svetnik g. Bures je omenil lepo slogo, ki vlada v Združenju na Teznem. zavzel je stališče proti učiteljem kot predsednikom izpitnih komisij in je zagovarjal potrebo skupne zbornice obrtnikov in industrijcev. Govorili so še g. Kovačič, Reicher, Ortan. Gornik in Lužnik. Pri volitvah ie bil v najlepši slogi zopet izvoljen za predsednika g. šabeder Joško' in za namestnika g. Ivan Leč, ostali orloor pa tvorijo obrtniki vseh strok ter je bil ves odbor izvoljen soglasno, kar izpričuje najlepšo harmonijo obrtnikov. Zanimiva je ugotovitev, ki jo je podal predsednik obrtnega odseka g. Ogrin, da je izmed 23.000 obrtnikov v dravski banovini 12.000 šušmarjev. Končno je predsednik Združenja g. Ša-beder zaključil zborovanje z željo, da* obrtniki ne nasedajo nobenim vabam, naj ne1 dajejo nikakih podpisov in naj podpirajo odbor v delu za procvit obrtniškega stanu. šest tednov naj bi bili brez $ežfa Šmarski kotlini je že pretil zaradi suše hud udarec Maribor, 17. aprila Ljubljanskim in mariborskim izletnikom T prekrasno šmarskorogaško kotlino na belo nedeljo so ondotni domačini potožili, da že Sest tednov niso imeli dežja, še nekaj dni brez vsake moče pri tem pekočem soncu ter skoro neprestanemu vetru pa prinese lahko vsej kotlini dalekosežno katastrofo, Mariborčanom se je zdel zgoraj omenjeni rok skoro neverjeten. Zlasti ob pogledu na polno razcvetelo sadno drevje in zelenje travnikov in žitnih polj tudi v ffuratfli legah. Pri natančnejšem pogledu na poljske kulture pa se je opazilo, koliko praznega je vmes in kako prehaja spodnje zelenje proti vrhu v prve znake suše. Navzlic temu in da prehaja svet za Bobo-škom v izrazito kraški značaj, so izletniki dobili še dobro pitno vodo in našli ob pota na položnih rebrih tudi še takozvane stecine (zbiralniki vode na male mline). Pac pa je Boč pioti južni strani še popolnoma gol, dočim je na severni strani le do vrha ozelenel. Danes smo v Mariboru iz meteorološkega, dnevnika ugotovili, da šmarčani s svojo šest tedensko sušo ne pretiravajo. Po nasfh zapiskih je bil dne 27. februarja popoldne in v noči na zadnji februar zadnji Izdatnejši de*, kateremu je sledil še 6. marca dopoldne bolj skromen dež. Med 10. in 15. marcem je bilo sicer nekaj pa-rtlii in. toda le v mrzlih snežinkah ni su-sečem vetru. Odtlej pa so preko cele naše pokrajine skoro vsaki dan brili ledeno mrzli vetrovi, ki še posebno pospešujejo aoao. Pač pa nam je 27. marec že zgodaj zjutraj prinesel zelo južni sneg-, ki je po-beffl tudi doline in se je sproti topil. Toda že dopoldne se je zvedrilo in še tisto popoldne tudi posušilo, če nimamo že danes katastrofe miše. se imamo v glavnem zahvaliti za i njemu južnemu snegu. Kdaj dobimo dež? Na to 'vprašanje je na belo nedeljo popoldne v cvetoč'h vinorodnih gričih zelo pridno odgov 1 fala ptica pivka. zvečer pa krvavo rdeče nebo nad solčavskimi planinami. Na mlaj Je obrnjeno vse nase upanje na temeljito spremembo vremena! Iz Pt«?^ — Gostovanje mariborske drame. Po d< d-gem presledku bo gostovala mariborska drama v Ptuju v torek 18. aprila in sicer z Drenikovo zanimivo trodojansko komedijo »Partijo šaha«. Z mariborskimi igralci bo nastopil tudi Valo Bratina iz Ljubljane, ki je to delo zrežiral in insccn:i-al pri krstni predstavi v Mariboru. Kogar zanima originalna rešitev zakonskega tri-kota. naj si vsekakor predstavo ogleda. Težko, da bi mu bilo žal. — Požari. V Zamušanvh pri Sv. .Marj.t: n. Ptuja je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posest. Jakoba V c sen jak a. Ocjenj se je na^lo Atri 1 in zaje! tudi stanovanjsko poslopje ter vse do tal uničil. Zaradi hudega vetra se je otfenj razširil še na sosedovo poslopje in se ceni skupna škoda nad 50.000 din. V Zerovincih pa jc še na doslej neznan način nastal o*?enj v gozdu, ki je uničil velik del lepega goeda. Škodo cenijo na več tisoč din. Tudi pri Sv. Barbari v Hal, je pogorelo gospodarsko poslopje posest. Elizabete Zavcc, >koda sc.ee- ■ ni na 20 tisoč din. — Kri je tekla. Okoliški fantje imajo navado, da gredo cb nedeljah po ma:i v večjih skupmah v mestne gostilne, kjer popivajo do opoldan elarjev v k»netij.skvm odboru. Zastopniki čebelarskih podružnic ljutome? skega sreza so na svojem sesćaju ku, ki se je vršil v Ljutomeru, izvolili v sieski kmetijski odbor kot zastopnika čebelar ev g*. Kuk:lja Matijo, odličnega Čebelarja iz Cvena. Italijanska letališča v Abesiniji Agencija Štefani poroča, da je Italija zgradila v Abesiniji kakšnih 80 letališč 3.tem ima zdaj kontrolo nad celokupnim ozemljem Abesinije. četniki nosilci naše narodne ideje V nedeljo je Ml v Mariboru Oohro obiskan članski sestanek cetnikov .>i..:ibor. 17. aprili V pcbio zasedeni civorar.i Narodnega doma je bil včeraj popoldne članski ^esta-nep četnikov. ki ga je sklical ljubljanski podcJbor četniskcu.: 2 mženja. Kljuo neprimerni pcpoklEr.--lu u.i se je zbralo v Narodnem u<*nu iz;;dno lepo število ma. ribo: skih čotnikev. ki so v družbi z ostalimi Četniki iz ostalih krajev Slovenije preživeli K p četniški popoldne. Zelo zanimivi referati ter ž.vahna izmenjava misli bodo r.edvonvov >sta.'i vsem navzočim v trajnem spominu^ ___ Žboiovanj^e je s prime: nim nagovoiom < tvoiil br. Dr.Tgo Vcjska. ki je po prisrčnem pozdravu delegatov predal besedo glavnemu govorniku br. Vančetn znidar-iiOu. Iz 'njeg-e^ilr- nMf" smo .^h^ali mnogo lepili besed, polnih optimizma in neuklonljive volje do čela na tem torišču. Besede staiega preizkušenega "001 ca četnika po zbudile globok odmev* ki je vso zbrano eetniško diužino eluhcvno še tesneje povezal v falango neustrašnih borcev č. 1 > v. Uočim je br. Žruda^šič oneal eetniško Jelo in nj .- -v pomen v spletnem, ..-o je br. Vojska pomutiil ob lokalnih prilikah in navajal mnogo zanimivegjp materiala, Govor je zaključil z željo, oa bi bili v pogledu narot.nosti vsi en da se .'Si kot eden oklenem Jugoslovanskega debla m da imejmo kot Jugoslovani" in Slovani p ed očmi ve no in vafkdai sftn.o obrob it drži* ve in kial^a. Oba r ferata .ho zbrani eetniki sprejeli z vstalim zanimanjem in grom k itn pritrje-v. ujom. K besedi so i*e oglasili Se bratje Reja, Kobal. Biajkovič. ržiger. Cergol, Pi-čuiin in drugi. Iz u**t vseh je izzvenela M saiua ' dločna ziihte\a, da morajo biti baš čotriki nosilci naše narodne ideje in volje. Namen organizacije četnikov je, da Idejno prekvasi narod v narod sam zavjestnih in poTiosnih državljanov, ki bodi* /nili posta, viti v službo domovino vse avoja sile v iz. vrševanju eporoke našega viteške^,i kralja: Čuvajte Jugoslav Po debati so četniki *tojo zapel? vseslo-■vansko himno.- Hej Slovani. Sestanek čet-nikov v Marrboiu >e odjeknil v vseh maii-biirskih nacionalnih krogih zt lo ugodno. »Upniki na plan« na mariborskem odru Tudi v Mariboru je doživela ta veseloigra velik uspeh Maribor, 17. aprila Znana K. Piskorjeva veseloigra v treh dejanjih Upniki na plane je doživela tudi na mariborskem odru prodoren uspeh. Med k ilturnirai Mariborčani smo opazili precejšnje zanimanje za to češko veseloigro, ki je polna žgočih zbadljivk na pikantne sodobne prilike v advokatskem in bančni-škem svetu. Veseloigra ima sicer Čcski ambijent, vendar pa ji nedvomno pripada značaj neke splošnosti. ki ni vezana niti na čas; niti na prostor. Svež humor se živahno prepleta s persiflažo. dostojna zabavnost in smešnost z jeJko satiro, ki jo čutiš na vsak korak. Veseloigro -Upniki na plan v: je dobro zrežiral g. Peter Malce, ki je hvalevredno pritegnil k sodelovanju pretežno drugo garnitur <> našega dramskega ansambla izvzem ši nekatere vidne pripadnike prve garniture. Vodilno vlogo poštenjaka Jazbeca je prevzel naš odlični karakterni igralec Milan Kosie, ki je bil to pot ves v središču zabavnega, satiričnega dogajanja. Vestno se je lotil svoje kreacije, ki je bila tehtno zasnovana in odlično izvedena. Milan Košić je s tem svojim Jazbecem znova po- trdil sloves vsestransko uporabne odrske moči. Njegov Jazbec je uprav kla>:ena odrska podoba, ki je skozi vsa tri dejanja odločno prev! ulovnia. NakrMov 3r. Losman je ptetfdama zamišljen, morebiti za spoznanje preveč temperamenten. Hladnejši, mirnejši je K«»mi-tov izvrstni bankir Hegner. B. $tanđeker-ju se je precej podala vloga konc;pi>nta dr. Menšlka, Kriminalna muhavost je prevevala Verdoiiikovcga vlomilca Francija in njegovo znanko Suzi Branke Rasb«»r «<-rj<»-ve. Učinkovito so oblikovale svoje odrske podobe Slava (>orinsk0va kot Htgnerje\ i, Ida fcoharjeva kot Vera in zlasti M.,ik \ Križa jeva kot strojepiska Vitkova. Vztrajno in energično so zastopali interese upnikov Gromov Trantar, Cnujborijev 1 > e Pavelka. BIaž«'v Maha- in Bnmčknv Tlo-šek. Angel Jarc je izoblikoval Iz sieen epizodne vloge sluge Sončka pravo malo umetnino. Občinstvo je gledališče popolnoma /\-sedlo. Imenitno se je zabavalo in ni «-dilo s priznanjem marljivim igralcem ter igralkam. -V. Mar'f^re&e In okoliške novice — Cene na marib. trgu. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva, z dne 16, t. m. so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene* Zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, merica 6 do 8. čebula 4 do 5. česen 8 do 12. kislo zelje 3, kisi a repa 2, kar-fijola 2 do 10, hren 8 do 10. glavn. solata 0.50 do 2, endivija 0.50 do 2. grah v stroč-ju (italij.) 12. Sadje: jabolka 4 do 9, suhe slive 8 do 12. orehi 10. luščeni orehi 30 dp 32. pomaranče 0.75 do 3. žit(>: asa liter — pšenica 1.75 rž 1.75, ječmen l.oO, koruza 1.25 do 1.50. oves 1 do 1.25, proso 1.50, ajda 1.50. proseno pšeno 3,50 do 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4. Ribe: karpi 12, belice S do 10, ščuke 18. morske ribe 10 do 28. morski raki 16 do 34. Mlečni izdelki: smetana 10. mleko 1.50 do 2, surovo maslo 28 do 30. čajno maslo 32, domači sir 10. jajca 0.50 do 0.75. kuhano maslo 30 do 32 za kg. Perutninski trg: kokoši 22 do 28. par piščancev 30 do 60, purani 35 do 65, domači zajci 8 do 25, kozliči 30 do 60. Krma: sladko seno 75 do 80, kislo seno 60. otava 75, pšenična slama 45. Meso: govedina 6 do 12, teletina 8 do 12, svinjsko meso s kostmi 13 do 14, svinjsko meso izluščeno 13 do 15, salo 13 do 15, slanina 12 do 14. — 2.50 din na uro, pa 10 ur na dan. Del. poL« poroča v št. 45: Meščani prav marljivo opazujejo delo pomožne akcije mestne občine, ki s svojimi brezposelnimi renovira mestne ulice. Malokdo pa se vpraša, koliko ti reveži zaslužijo pri tem trdem delu, ko morajo od jutra do večera kopati strjeni gramoz Doslej so delali le po 8 ur dnevno, od sobote naprej pa je odrejeno dnevno 10 ur dela na dan, tako da bodo zaposleni od 6. do 11. in od 13. do 18. ure. Delavci opravljajo pri tem tudi kvalificirana dela zidarjev in tlakar-jev. a zaslužijo vsi brez izjeme le po 2.50 din na uro, oženjeni 3 din na uro. Kakor poročajo je Delavska zbornica predlagala banski upravi spremembo minimalne mezde brez razlike na 3 din od ure. Kako naj odrasli delavec živi v Mariboru z zaslužkom 2.50 din na uro je prava uganka.« — Tezenčani hočejo dobiti pošto. Te dni so naši industrijci, trgovci in obrtniki kakor razna društva in številni zasebniki podpisali vlogo, da se naj na Teznem ustanovi pošta. Vloga je odposlana na merodajno mesto. Upamo, da bomo tudi ta cilj dosegli, saj je razvoj Tezna zadnja leta tako viden in je pošta ravno tako nujna potreba, kakor je bilo naše postajališče. — Prešernov večer v Ljudski univerzi. Snoči je bila v primerno okrašeni in nabito polni dvorani Ljudske univerze proslava 90-letnice smrti pesnika dr. Franceta Prešerna. Uvodoma je spregovoril prof. Bunc, nato pa dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane, ki je v obširnih izvajanjih orisal delo in življenje našega največjega pesnika. Po odmoru je režiser narodnega gledališča v Ljubljani Ciril Debevec globoko dovršeno recitiral izbrane Prešernove pesmi. Oba sta bila deležna toplega priznanja številnega občinstva, med katerim je prevladovala zlasti dijaška mladina. — Druga prireditev II. umetnostnega t fina je bil snočnji koncert v Narodnem g.-dališču. Uvodno besedo je spregovoril v imenu umetniškega kluba gledališki upravnik dr. Brenčič. Na koncertu so izvajali tri v letošnjem umetniškem tednu nagrajene skladbe Karla Pahorja, Lea Novaka in Ivana Tursica. Na koncertu sta sodelovala tudi ljubljanski godalni kvartet in komorni pihalni ansambl iz Ljubljane. Občinstvo je sprejelo skladbe z vidnim priznanjem in nagradilo tudi izvajalce s prisrčnim aplavzom, žal da je bil obisk precej slab. — Gostovanja ga. Mitrovićeve In gdč. Majdičeve ne bo. Zaradi nenadne obolelosti ge. Mitrovićeve je za četrtek napovedana predstva »Aide-š odgođena. Namesto nje bodo igrali komedijo »Upniki na plan«. — Surov naprnl Ko se je snoči vračal posestnik Josip Rastnik iz Rajceve ulice rese večine. 13. z ženo in otrokom domov, ga je blizu Račjega dvora napadla skupina petih fantov. Ko je hotel braniti svojo ženo. so ga pobili na tla in ga obdelavall s pestmi, Rastnik je bil precej poškodovan. Za napadalci poizveduje policija. — Sj>et 120 tekstilnilj delavcev na cesti, Tekstilna tvornica v Košakih je odpovedala službo vsem delavcem. S tem je vrženih na cesto 120 delavcev. Tudi košaška tekstilna tvornica utemeljuje svoj koi s pomanjkanjem surovin. — Razne — droono. Kos betonske plošče je priletel pri razbijanju betonske plošče v Prešernovi ulici v izložbeno okno tvrdke Bata, ki ima zaradi tega 5.550 din škode. — Iz avta je vrglo radi eksplozije pnevmatike gospo Marto Snelerjevo, ki si je zlomila levico. Zdravi se v bolnici. — Posestnik Franc Brunčič iz Viničke vauBl št. 4 ni maral dati sosedoma pijače v zaželeni količini. Soseda sta se radi tega tako razburila, da sta navalila na Brunči- ča in ga s topim predmetom precej občutno poškodovala. - - Motociklistu Štefanu Pušaverju se je ob priliki karambola z avtomobilom na križišču Jezdarske in Frankopanove motorno kolo skoraj popolnoma razbilo. Pušaver je oškodovan za 10.000 din škode. — 271etni trgovski pomočnik Vid Sonc iz Device Marije v Brezju. 351etni Vinko Žižek iz Pohrežja in 35-letni Ludvik Rojko iz Pobrežja so postali žrtev napada iz zasede. Vsi trije se zdravijo v bolnici. Orožniki poizvedujejo za napadalci. — Dijaku Romanu Zmazeku je izginilo kolo z evid. št. 24917. Tudi slugi Josipu Mladovanu iz Meljske 43 so odpeljali kolo znamke »Record« z evid. štev. 22439. se neizsledeni storilci so odnesli služkinji Mariji Magdičevi razne predmete, vredno 800 din, posestniku Francu Zrnku iz Sv. Križa konjsko opremo, avto-mehaniku Slavku Polaku pa razno orodje, vredno okoli 300 din. Policija se zanima za drzne tatove in zmikavte. Mariborsko gledališče Torek, 18. aprila, ob 20. uri: Dijak prosjak . Red A Sreda, 19. aprila: Zaprto Četrtek, 20. aprila, ob 20. uri: »Aida<\ Gostovanje g. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve. Red C. Zadnjič Zadn.H* gostovanje Mitrovićeve in Majdičeve v »Aidi« bo v Četrtek, 20. t. m. za red C. Opozarja se, da Maribor mnogo let ne bo imel več prilike, da zopet sliši najveličastnejšo Verdijevo opero »Aido«. /ped črte Neredka tolažba ob motrenju raznih pojavov naše dobe se glasi: Čemu enostavno, če pa gre tudi komplicirano. Na to tolažbo sem se spomnil, ko sem te dni zvedel, kako se neki gospod iz Sv. Barbare v Slo\>. goricah neutrudno, vneto poteguje za to. da ne bi poki a prihajala k Sv. Barbari preko Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, ampak preko — Ptuja, PrTZadeval sem si namreč ugotoviti, kaj se je gospodu tako zelo zamerilo, da mu ni všeč hitrejša dostava pošte preko Sv. Lenarta, ampak da mu je bolj pri srcu zamud nejša, dražja pot preko Ptuja. Baie je seda i že razpisana dostava pošte tuko. da bi bil Sv. Lenart izločen. Seveda je zbudila ta vest precejšnje in razumljivo vznemirjenje vseh prizadetih, ki si žele, da bi prihajala pošta k Sv. Barbari tudi vnaprej po krajši poti, ki je doslej skozi dolgo vrsto let ustrezala in ki naj bi se sedaj umaknila manj točni in počasnejši dostavi pošte preko Ptuja. Odgovor »Čemu enostavno, če pa gre tudi komplicirano« v tem pogledu nikakor ne more zadovoljiti. Aprilske kaprice bi morale vsekakor upoštevati stvarne im*e-