Poštnina plačana v gotovini. 127. * V Ljubljani, dne 22. decembra 1927. Letnik XX Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Veebin»! Iz «Službenih Novln kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju. 494. Uredba (Pravilnik) o organizaciji posredovanja dela, dajanja nepo-srednje podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj, in sicer v breme sredstev, nabranih na podstavi pooblastitve v členu 110. finančnega zakona za leto 1922./1923. 495. Tarifa o pobiranju taks za pregled In žigosanje (preizkus) mer fn merilnih priprav, steklenic in čaš za točenje alkoholnih pijač in mleka, istotako sodov. 496. Tarifa o pobiranju takse za preizkušanje čistine in žigosanje zlatih in srebrnih izdelkov. 497. Potrdila o izvoru blaga ob uvozu. 498. Pojasnilo glede potrdil naše trgovske zbornice v Solunu o izvoru za kavo, čaj in riž. 499. Poslovnina na lokomotive in zalogovnike (tenderje) ob uvozu. SCO. Poslovnina na čilski soliter, oglašen za začasna privatna carinska založišča. 501. Likvidacija ugodnosti, danih na podstavi zakona o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922. 502. Pristojnost carinarnic in kolegijev, odločati o povračilu carinskih davščin po členu 19. carinsko-poštnega pravilnika. 503. Razpis o uvoznem ocarinjanju metilovega estra sallcilove kisline. 504. Razveljavitev odloka o zaposlovanju Inozemskih delavcev z dne 10. februarja 1927. In upostavitev prejšnjega pravilnika z dne 28. novembra 1925. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Šiba, Hrvata i Slovenaca“, Številka 282 z dne 12. decembru. 1927.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. novembra 1927.: Iz 7. skupine I. kategorije v (>. skupino L kategorije je pomaknjen Rado K r e g :t r, upravnik narodnega gledališča' v Ljubljani. Številka 283 z dno 13. decembra 1927.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. no-ve-mbra 1927.: Odlikovan je z redom sv. Savo IV. vrste dr. Lazar R o t, višji rabin v Murski Soboti Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 17. novembra 1927.: Premeščena sta po službeni potrebi: dr. Vladimir F o n, vladni tajnik v 7. skupini I. kategorije, od sreskega poglavarja v Radovljici k sreskemu poglavarju v Kamniku; dr. Amon Š r a j, sreski komisar v 8. skupini L kategorije, od sreskega poglavarja v Litiji k velikemu županu v Ljubljani. Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra zä notranje posle, z dne 17. novembra 1927.: Premeščena sta po službeni potrebi: Rafael Mahnič, političnoupravni uradnik v 7. skupini I. kategorije, od sreskega poglavarja v Konjicah k velikemu županu v 'Mariboru; Anton Svetina, političnoupravni uradnik v 7. skupini I. kategorije, od sreskega poglavarja v Ptuju k sreskemu poglavarju v Šmarju pri Jelšah. Številka 284 z dne 14. decembra 1927.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1927.: Pomaknjena sta: iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije Avrelij Kobal inženjer gradbeno sekcije v Ljubljani; iz 6. skupine I. kategorije v 5. skupino I. kategorije Ladislav Bevc, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1927.: Premeščen je po službeni potrebi h gradbeni sekciji v Murski Soboti Anton Dolenc, inženjer v 6. skupini I. kategorije pri gradbeni sekciji v Mariboru. Objava generalne direkcije davkov z dne 9. novembra 1927.: «Udruženje sanitetskih službenika» v Beogradu je oproščeno plačevanja takse iz tar. poet. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah. Številka 285 z dne 15. decembra 1927.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. decembra 1927.: Postavljen je za pomočnika ministra aa socialno politiko v 2. skupini I. kategorijo dr, Janko Hočevar, upravnik invalidskega odseka, v Novem Sadu v p. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. novembra 1927.: Upokojeni so potlšumarji v I. skupini 111. kategorije: Vinko A us or in Vinko Mer šol pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici in Fran Gerleve in Miroslav H a n z 1 o v s k у pri šumski upravi v Kostanjevici. * P opra v e k. V odloku ministra za trgovino in industrijo z dne 15. novembra 1927. (Uradni list 123 z dno 13. decembra 1927.) naj se glasi pravilno, da je dr. Blaž S v e t e 1 j profesor na trgovinski akademiji, ne pa na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Izuremenibe»osebic, Ministrstvo pravde je postavilo Mihaela B e -1 j a n a za pravnega praktikanta. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 494. Na podstavi pooblastitve v členu 281. finančnega zakona za Loto 1927./1928. predpisujem z odobritvijo ministrskega sveta in sporazumno z finančnim odborom narodne skupščine Uredbo (Pravilnik) o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposrednje podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj, in sicer v breme sredstev, nabranih na podstavi pooblastitve v členu 110. finančnega zakona za leto 1922./1923.* I. Posredovanje dela. § 1. Za. posredovanje dela vsem vrstam delavcev, brez razlike spola, in za reguliranje delovnega trga v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se ustanav- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. decembra 1927., št. 281/LXXVH. Ijajo na sedežih delavskih zbornic javne borze dela z osrednjo borzo dela v Beogradu kot svojo centralo. V okolišu poedinih delavskih zbornic, in sicer v važnih gospodarskih središčih, so bodo otvarjaie po potrebi z odobritvijo ministrstva za socialno politiko podružnico javnih borz dela. Bivše državne borze dela in borze dela, ustanovljeno izza dno 1. aprila 1927. v breme sredstev, nabranih na podstavi pooblastitve v členu 110. finančnega zakona za leto 1922./1923., se smatrajo za javno borze dela ali za njih podružnice v z mi slu te uredbe, s katero določili morajo spraviti v sklad svojo sestavo in svoje poslovanje. Teritorialna pristojnost javnih borz sc ujema s pristojnostjo delavskih zbornic. Za javne borze dela, osnovano po določilih te uredbe, veljajo predpisi §§ 73., 93. b, 101., 102., 103., 105., 1(X;., 107. a, 122.. točko 7.). 124., točko 3.), in 125. zakona o zaščiti delavcev. Kot vršilko funkcij državnih uradov so osrednja borza dela in javne borze dela ali njih podružnice oproščene poštnine v vseh poslih, ki se nanašajo na posredovanje dela. § 2. Javne borze dela imajo to-le nalogo: 1. ) izravnavajo ponudbo in zahtevo delovne moči na delovnem trgu; 2. ) podpirajo po določilih te uredbe brezposelne delavce v mejah raz položnih sredstev; 3. ) posredujejo delo po izseljeniškem komisariatu ali inozemskih napravah za posredovanje dela; 4. ) vodijo in opravljajo statistiko o gibanju delovnega trga. § 3. Javne borze dela opravljajo svoje posle brezplačno in nepristranski. V svojem okolišu uživajo prvenstveno pravico, posredovati delo; smejo pa tudi samo sodelovati z borzami dela, ki jih osnujejo občine, razne javno korporacije, podporna in dobrodelna društva ali delavske organizacije, ter jim dajati subvencije, če izpolnjujejo pogoje to uredbe. § 4. Javne borze dela sestoje: 1.) iz upravnega odbora, 2.) iz ravnateljstva, 3.) iz šefa in potrebnega osebja. § 5. Upravni odbor je vrhovni organ uprave javnih borz dela ter je sestavljen iz 7 članov in 7 namestnikov: enega državnega uradnika, ki ga odredi ministrstvo za socialno politiko po zaslišanju pristojnega velikega župana in oblastnega odbora kot predsednika, dveh predstavnikov delavske zbornice, dveh predstavnikov oblastnega odbora in dveh pred- stavnikov okrožnega m-ada za zavarovanje delavcev, v čigar okolišu ima dotična javna borza dela svoj sedež. V delavskih zbornicah, ki ne razpolagajo z dvotretjinsko večino, pripada mesto drugega predstavnika in njegovoga namestnika v upravnem odboru kandidatu najmočnejše manjšine. § G- Upravni odbori javnih borz dela imajo to-lo nalogo: 1. ) dajo direktive za pobijanje brezposelnosti in za podpiranje nezaposlenega delavstva ter nadzirajo poslovanje podrejenih javnih borz dela in njih podružnic; 2. ) sestavljajo proračune v mejah sredstev, določenih s to uredbo; 3. ) dovoljujejo javnim borzam dela trimesečne kredite v mejah odobrenega letnega proračuna; 4. ) postavljajo, povišujejo in odpuščajo na predlog dotičnih ravnateljstev in po predpisih uradniške pragmatike uradnike in uslužbence podrejenih javnih borz dela in njih podnižnic. § 7. Upravni odbori izvolijo izmed sebe za svoje iz-vrševalne organe ravnateljstva javnih borz dola, ki jih sestavljajo tri osebe: predsednik upravnega odbora kot predsednik ravnateljstva, predstavnik delavske zbornice in predstavnik oblastnega odbora. Navzlic temu smejo biti samoupravna telesa, ki sodelujejo z rednimi subvencijami pri vzdrževanju javnih borz dela ali njih podružnic, po sklepu dotič-nega upravnega odbora sorazmerno z višino teh subvencij zastopana v upravnih odborih, odnosno v ravnateljstvih dotičnih borz dela. § 8- Ravnateljstva javnih borz dela imajo to-le nalogo: 1. ) izvršujejo sklepe upravnega odbora in vplivajo neposredno na poslovanje organizacije javnih borz dela; 2. ) kontrolirajo uporabo odobrenih krediten in podpiranje nezaposlenih delavcev; 8.) predlagajo upravnemu in centralnemu odboru, česar je treba, da se izpopolnjuje organizacija javnih borz dela; 4.) sodelujejo z delavskimi in delodajalskimi organizacijami v stvareh, ki se nanašajo na posredovanje dela. § 9. Centralni odbor za posredovanje dela s sedežem v Beogradu je vrhovni organ za posredovanje dela v državi. Sestavljajo ga tri osebe: delegat ministrstva za socialno politiko izmed ukaznih uradnikov oddelka za zaščito delavcev, predstavnik centralnega tajništva delavskih zbornic in predstavnik zveze industrijcev, ki ga delegirajo sporazumno industrijska, obrtniška in trgovska zbornica v Beogradu. § 10- Centralni odbor ima to-lo nalogo: 1. ) skrbi, da nalaga osrednji urad za zavarovanje delavcev vse prispevke, nabrano po predpisih člena 110. finančnega zakona za leto 1922./1923. in po naredbi ministra za socialno politiko z dne 7. decembra 1922., št. 10.810, o pravem času obresto-nosno pri Državni hipotekarni banki; 2. ) odobruje letni proračun javnih borz dela v mejah prispevkov, nabranih v njih okolišu, in kontrolira uporabo odobrenih kreditov v zmislu te uredbe; 3. ) vodi vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem javnih borz dela ter izdaja obče naredbe in navodila, da se pospešuje organizacija za posredovanje dola, po lastnem opazovanju ali po direktivah ministrstva za socialno politiko; 4. ) pretresa predloge in poročila javnih borz dela in podaja ministrstvu za socialno politiko potrebne vloge. § H. Kot pomožni administrativni organ centralnega odbora se ustanavlja osrednja borza dela, ki ima to-le nalogo: 1. ) opravlja administrativne posle centralnega odbora; 2. ) je glavni regulator posredovanja dela v državi; 3. ) znanstveno obdeluje vprašanje o posredovanju dela in organizira po pridobljenih izkušnjah poedine grane posredovanja dela; 4. ) vodi centralno statistiko o gibanju delovno moči v državi; 5. ) skrbi za zaščito domačega delavstva v inozemstvu; 6. ) vzdržuje zveze z mednarodnim uradom dela v Ženevi in s podobnimi organizacijami v inozemstvu. § 12. Administraciji in uradništvu pri borzah dela načeluje šef, ki mu je prideljeno v službovanje potrebno administrativno osebje. Šefa in uradnike pri osrednji borzi dela postavlja minister za socialno politiko na predlog centralnega odbora. Šef osrednje borze dola mora biti uradnik s fakultetno izobrazbo. Šefe javnih borz dela potrjuje minister za socialno politiko. Pragmatiko uradništva pri osrednji borzi dela in pri javnih borzah dela predpiše centralni odbor z odobritvijo ministrstva za socialno politiko. § 13. Člani in namestniki članov ravnateljstev, upravnih odborov in centralnega odbora smejo biti edino državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, starejši od 25 let. Če katera organizacija ne odredi svojih članov, jih postavi minister za socialno politiko. Minister za socialno politiko odredi z odlokom honorar za opravljanje dolžnosti rednih članov in namestnikov v ravnateljstvih in centralnem odboru. Članstvo upravnih odborov je častno. § 14. Mandat članov in njih namestnikov traja tri leta, IK)teče pa tudi pred tem rokom: 1. ) s smrtjo; 2. ) z izgubo državljanske časti; 3. ) s prostovoljnim izstopom ali s preselitvijo iz kraja, kjer je sedež odbora. če se opravljajo dolžnosti neredno ali nevestno, izda ministrstvo za socialno politiko na zahtevo predsednika ali po sklepu upravnega, odnosno centralnega odbora odlok, s katerim se razveljavijo mandati dotičnih članov. § 15. Centralni odbor in ravnateljstvo imata seje enkrat na teden, upravni odbor ]>a se sestaja najmanj enkrat na mesec. Sklepa se z večino glasov. Sldepi so polnoveljavni, če se predsednik strinja z njimi. Drugače pa stopijo sklepi ravnateljstva v veljavo šele po odobritvi upravnega odbora in sklepi upravnega odbora po odobritvi centralnega odbora. Sklepi centralnega odbora, s katerimi bi se predsednik ne strinjal, pretresa ministrstvo za socialno politiko. O sejah se mora voditi zapisnik, ki ga morajo overoviti vsi prisotni člani in zapisnikar. § 16. Člani centralnega odbora, upravnih odborov in ravnateljstev so odgovorni za pravilno opravljanje poslov, ki so jim poverjeni, in sicer tako po določilih te uredbe kakor tudi po predpisih in naredbah, ki jih jim izda ministrstvo za socialno politiko. Če se ugotove nepravilnosti, se uvede zoper osebe, ki so jih zakrivile, poleg sankcije, določene v § 14., poslednjem odstavku, te uredbe, kazensko postopanje. IL Dajanje neposrednje podpore nezaposlenim delavcem. § 17- Neposredno se podpirajo nezaposleni delavci iz sredstev, nabranih na podstavi pooblastitve v členu 110. finančnega zakona za leto 1922./1923., tako-Ie: 1. ) dajo se jim denarne dnevne podpore za vzdrževanje njih eksistence; 2. ) dajo se jim potne podpore za odhod v kraj, kjer bi se zaposlili, ali za povratek domov; 3. ) dovoljujejo se jim enkratne podporo; 4. ) dajo se jim podpore v naravi. Te podpore uživajo ob pogojih, določenih v tej uredbi, vsi za delo sposobni delavci, najmanj 16 let stari, naši državljani in državljani onih držav, ki izenačujejo glede podpiranja ob nezaposlenosti naše državljane s svojimi. Podpore dajo javne borzo dela ali neposredno ali pa po posebe pooblaščenih napravah. § 18. Denarno dnevno podporo uživajo one osebe, navedene v § 17. tega pravilnika, o katerih se ugotovi: 1. ) da so bile najmanj sedem dni zaposlene in da niso odklonile dela, ki jim je bilo ponujeno po njih znanju in sposobnostih; 2. ) da so bile v poslednjem letu najmanj štiri mesece ali v poslednjih dveh letih najmanj osem mesecev zavezane zavarovanju zoper bolezen in nezgode in plačevanju prispevkov za borzo dela; 3. ) da nimajo nilčakršnih drugih dohodkov, ki bi jim zadoščali za življenje; 4. ) da so najmanj pet dni prijavljene borzi dela ali napravi, po kateri naj prejemajo podporo v sta-novališču. § 19. Denarne podpore po §§ 17. in 18. te uredbe se dajo v času brezposelnosti, največ pa za šest tednov v enem koledarskem letu, ter znašajo: 1. ) za delavca ali delavko do 10 Din na dan; 2. ) za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka po 3 Din do največjega skupnega zneska 18 Din na dan. Dana denarna podpora no snu1 znašati več nego dve tretjini povprečnega zaslužka za dotično vrsto delavcev. § 20. Potiro podporo uživajo one osebe, navedene v § 17. te uredbe, o katerih se ugotovi: 1. ) da verjetno dobč posla v kraju, kamor ee odpravljajo; 2. ) da jim je povratek domov iz zdravstvenih razlogov neizogibno potreben; 3. ) da sc vračajo k rodbini, ki bo skrbela za njih nadaljnje vzdrževanje. § 21. Potna podpora se daje po § 17., točki 2.), največ dvakrat v onem koledarskem letu ter sestoji: 1. ) iz dovolila za potovanje za polovično ceno, izdanega po § 101. zakona o zaščiti delavcev; 2. ) iz zneska, za polovično vožnjo Ш. razreda po državnih železnicah ali ladjah do namembnega kraja; vendar pa ne sme biti ta znesek za poedino osebo nikoli večji nego 200 Din; 3. ) iz denarne dnčvne podpore največ za štiri dni § 22. Enkratne podporo se dajo največ dvakrat na leto osebam, navedenim v § 17., v skrajni sili. Te podpore dovoljuje po soglasnem sklepu ravnateljstvo javno borze dela največ do 150 Din za delavca ali delavko in 30 Din za vsakega nepreskrbljenega otroka, največ do 150 Din. § 23. Podpore v naravi so dajo delavcem, navedenim v § 17., kolikor bi bilo to mogoče ali umestno, v obliki brezplačnega prenočišča in hrane kot popolno ali delno nadomestilo za denarno podporo. § 24. Podpore se dajo na osnovi izjave, podpisane (overovljene) po osebi, ki prosi podpore; šefi javnih borz dela pa morajo overoviti njene navedbe ter uvesti ob nepravilnosti poleg tega, da prisilno izterjajo dano podporo, kazensko postopanje. Za strogo izvrševanje predpisov o dajanju neposrednje podpore nezaposlenim delavcem in pravilno porabljanje kreditov, izdanih v ta namen, so osebno odgovorni šefi javnih borz dela. III. Dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj. § 25. Kolikor ne bi bila sredstva, nabrana na podstavi pooblastitve člena 110. finančnega zakona za leto 1922./1923. neizogibno potrebna za organizacijo posredovanja dela in dajanja neposrednje podpore nezaposlenim delavcem, se uporabljajo za dajanje cenenih posojil, in sicer: 1.) v prvi vrsti samoupravnim telesom; . 2.) delavskim zadrugam. Ta posojila se dovoljujejo za zidanje delavskih hiš v važnih gospodarskih središčih zato, da se omogoči njih prehod v lastnino poedinih delavcev ob čim ugodnejših amortizacijskih pogojih. § 26. Delavske zadruge za zidanje cenenih stanovanj morajo biti, da se morejo koristiti s kreditom po § 25. te uredbe, ustanovljene skladno z zakoni, ki veljajo v poedinih pokrajinah države. Posojila se smejo dovoljevati samo zadrugam, ki ostvarjenega dobička koncem poslovnega leta ne dele med svoje člane, nego ga vlagajo v svoj rezervni fond. § 27- Višino obrestno more za ta posojila odredi minister za socialno politiko z odlokom; vendar pa ne smejo znašati obresti več nego štiri odstotke na leto. Ko minister za socialno politiko odreja obrestno mero, mora vpoštevati višino sredstev, ki jih vlagajo samoupravna telesa ali delavske zadruge po svoji strani v ta namen, tako da jo obrestna mora tem nižja, čim višji jo ta prispevek; vendar pa ne smejo obresti celokupno investirane vsoto prosezati štirih odstotkov. Obresti se obračunavajo poluletno naprej. Rok za popolno amortizacijo dovoljenih posojil /maša največ 30 let. Anuitete so polagajo poluletno: vsakega dne 15. julija in dne 15. decembra pri Državni hipotekarni banki v korist javno borzo dela. pristojne za dajanje cenenih posojil po tej uredbi. Za vsote, položene irre d rokom za odplačilo ali izplačilo poedinih anuitet, so ne dovoljujejo obresti. Obresti najete vsoto tečejo od dne. ko sc izpla-čilo izvrši. § 28. Obenem, ko minister za socialno politiko dovoli posojilo, določi zlasti te-le pogoje: t.) intabulacijo na prvem mestu mi svet in objekt, za katera se posojilo dovoljuje, kolikor ni intabulacije Državne hipotekarne banke. Izjemoma smo dovoliti minister za socialno politiko na predlog dotičnoga upravnega odbora posojilo, za čigar zavarovanje služi hipoteka na drugem mestu, vknji-žena tik za hipoteko Državno hipotekarne banke; 2. ) zavarovanje zoper ogenj po dejanski vrednosti, da se zavaruje izterjava posojila, če hi ogenj zgradbo uničil ali poškodoval; 3. ) da se posojilo ne nporabi za nakup, popravila, predelave in adaptacijo obstoječih hiš kan or tudi ne za zidanje zgradb in stanovanj, ki bi po slabi tehnični izvršitvi ali neprimernem razmerju proti sosednjim posestvom izključevala možnost udobnega in zdravega prebivanja. § 29. Dokl«- dolžniki no poravnajo ustreznega zneska svojega dolga, ne smejo brez odobritve ministra za socialno politiko: 1. ) odtujevati sveta in hiš, ki služijo za zastavo Posojila; 2. ) izpreminjati pogojev, ob katerih jo bilo glede ча namen postavljenih zgradb posojilo dovoljeno; 3. ) izvrševati na posestvu znatnejših izprememb, zaradi katerih bi se zmanjšala vrednost tega posestva. § 30. Prošnje za dovolitev posojila se vlagajo pri ^pravnem odboru javne borzo dela, v katero okolišu je dotično samoupravno telo ali delavska zadruga. Upravni odbor mora vzeti prošnjo v pretres v prvi seji ter jo s svojim mnenjem vred takoj poslati ministrstvu za socialno politiko. Samoupravna telesa prilagajo prošnji za dovolitev posojila: 1. ) načrte in proračune projektiranih zgradb s točnimi obvestili o svetu, lastnih sredstvih za ta namen in porabi zaprošenega posojila; 2. ) pismeno obvezo, da so bodo povsem ravnala Po določilih te uredbe; 3. ) vsa druga obvestila, ki bi se zdela upravnemu odboru pristojne borze dela ali ministrstvu za. socialno politiko potrebna zaradi boljšo orientacijo pri oddaji mnenja ali izdaji odloka o vloženi prošnji. Delavske zadruge predlagajo poleg tega še: 1. ) oblastveno overovljen prepis svojih pravil; 2. ) imenik članov upravnega odbora in vsoto vplačanih deležev; 3. ) bilance za tri poslednja leta ali pa poslednjo bilanco, če zadruga še ne obstoji toliko časa, s po-''očiloma upravnega in nadzorstvenega odbora ka-kor tudi s poročilom o skupščini, ki je podelila raz- 'mšnico; 4. ) točno stanje dohodkov, ki so se ostvarili, in ^zhodkov. ki so se izvršili po zaključku poslednje bilance. . Otroški pred dovolitvijo posojila in stroški, ki ovirajo iz dovoljenega posojila, zadevajo dolžnika. § 31. Ko oddaja upravni odbor pristojne borze dela mnenje o vloženih prošnjah, jemlje v oceno: 1. ) varnost, ki jo dajo dotično samoupravno telo ali dotična delavska zadruga za odplačilo posojila; 2. ) sredstva, s katerimi že razpolagajo samoupravna telesa ali delavske zadruge za namenjeno svrho; 3. ) krajevno gradbeno razmere in število delavstva v kraju, kjer se želi projektirana zgradba postaviti; 4. ) število nezaposlenih delavcev, ki bi se zaposlili z izgradnjo projektiranih zgradb. § 32. Upravni odbori javnih borz dola opravljajo skladno s to uredbo in z veljavnimi zakoni po posebnih navodilih ministrstva za socialno politiko vse nastopne posle, ki izvirajo iz dovolitve posojila: 1. ) sklepajo posebe z dolžnikom posebne pogodbe o najemu vsakega posojila. Pogodba mora navajati i poleg višine posojila, višine obrestno mere in amortizacijskega roka vsa določila iz §§ 25., 26., 27., 28. in 29., poslednjega odstavka, te uredbe; 2. ) postavljajo hipoteke; 3. ) odrejajo izplačila posojil in izterjujejo dolžne vsote; 4. ) hranijo polico zavarovanja zoper ogenj, do-; klor se posojilo popolnoma ne amortizira. Zavaro-i valna premija so polaga po nalogu upravnega odbora javne borze dela na dolžnikov račun. Za izplačane vsote so dolžnik začasno obremeni, poberejo pa se, ko položi dolžnik prvo anuiteto. 5. ) Upravni odbori morajo ukreniti vse, česar jo treba, da se v vsakem primeru zavaruje uporaba predpisov te uredbe in da se dosežejo nameni, ki so določeni v njej. § 33. Ko se posojilo dovoli, izda minister za socialno politiko Državni hipotekarni banki nalog, naj da, pristojni javni borzi dela dovoljeno vsoto na razpolago. Upravni odbori javnih borz dela izdajajo po rokih, odrejenih v odloku ministra za socialno politiko, samoupravnemu telesu ali delavski zadrugi, ki mu (ji) j° posojilo dovoljeno, naloge za odplačilo določenih vsot po denarnih zavodih. določ . » 300%. preko 5000 » . » 400% 4. ) Za periodičnost manjšo od 42 period ali večjo od 60 period je treba plačati za vsak tokomer še po Din 20-—. 5. ) Za transformatorje, ki spadajo k tokomerom, zrnatih, razsipčnih tvarin, kakor: žita, moke, siro-1 je treba plačati za 50% višjo takso za dotični toko- vega sladkorja, cementa, gramoza, premoga itd.), se določa taksa za pregled in žigosanje tako-le: a) za tehtnice, s katerimi se tehta samo ena vrsta tvarino: do vštetih 20 kilogramov nosilnosti » » 100 » * 200 300 400 500 Din Din Din Din Din 30.— 40— 50— 60— 80-— Din 100— Din 10-- preko 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 100 kilogramov razen Din 100-— še po........................ b) za tehtnico, s katerimi se tehta več vrst tvarin, I je treba poleg taks, ki so po nosilnosti tehtnice določene v prednji točki a), pobirati za vsako I vrsto tvarine še polovico te takse; za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti tehtnice polovica takse, omenjene pod točko a); za pregled števnega mehanizma se pobira po Din 5—. VI. Plinomerl. Če ni količina plina, ki gre v eni uri skozi plino-1 Din Din Din Din Din Din Din 10— 5— 2— 1— 2— 3—1 6— Din 100- Din Din Din Din Din 5— 5— 1— 2— 3— Od 1 hektolitra................... Od 50 do 10 litrov................ Od 5 do 2 litrov.................. Od 1 litra do 1 centilitra . . • Stekleni baloni: do vštetih 10 litrov preko 10 litrov . Priprave za merjenje tekočin . . Priprave za merjenje bencina . . Leseni zaboji in čebri za sir . . Okviri za merjenje drv v polenih Konve za mleko: od 1 do 5 litrov preko 5 do 10 litrov preko 10 litrov . . III. Steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač in mleka. Krčmarske steklenice, za vsako . . . Čaše z enim znakom mere, za vsako . Čaše z dvema znakoma mere, za vsako Steklenice za mleko, za vsako . . . IV. Uteži. Od 50 do 10 kilogramov................. Od 5 do 1 kilograma.................... Od 50 dekagramov do 1 grama . . • Na precizne uteži sc pobira od 20 kilogramov do 1 grama dvojni znesek gorenjih tarifnih postavk, od 500 miligramov do 1 miligrama pa za vsako .............................. Taksa za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbank-sove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti. Taksa za pregled in žigosanje karatnih uteži znaša za vsako................Din c) večja od 0-25 m8 . . Din 8— 0-50 m8 . . Din 9— Im8 . . Din 10— 2 m8 . . Din 14— 4 m8 . . Din 16— 6 m5 . . Din 18— 8 m8 . . . . . . Din 20— 10 m8 25— 15 m8 . . Din 30— 20 m8 . . Din 35— 30 m8 40— 50 m11 . . Din 45— 75 m8 50— . 100 m8 70— preko 100 m8 . . . . Din 100— mer, in sicer tako za transformator za tok kakor tudi za transformator za napon. 6. ) Za tokomere dvojne tarife se pobira za 50 % višja taksa. 7. ) Zviški tarife pod prednjima točkama 2.) in 3.) se računijo vedno od osnovne tarifo pod točko 1.); zviški pod točkama 5.) in 6.) pa se morajo izračunavati na vsoto osnovne takse (pod točko 1.) in eventualnih zviškov po točkah 2.), 3.) in 4.). X. Sodi. 1.) Navadni sodi. Do 100 litrov prostornine............Din 5— Preko tega za vsakih nadaljnjih 100 litrov...........................Din 5— pri čemer se računi ostanek, manjši od 100 litrov, za popolnih 100 litrov. 2.) Sodi za pivo. Za sodo 12-5, 25, 50 in 100 litrov . . Din 5— » » 200 litrov...................Din 10-— » » 300 litrov...................Din 16-— Preko tega za vsakih nadaljnjih 100 litrov.............................. Din 5-— pri čemer se računi ostanek, manjši od 100 litrov, za popolnih 100 litrov. Din —50 VII. Vodomeri. Din —•50 Din 1— S kalibrom od 5 do 13 mm . . Din —•50 » » » 14 » 25 mm . . » » » 26 » 40 mm . . » » » 41 » 50 mm . . Din 3— 3> » 51 » 60 mm . . Din 1-50 ’ » » » 61 » 70 mm . . Din —50 » 71 » 80 mm . . » » 81 in več mm za Din 1-50 Din Din Din Din Din Din Din 15— 25— 40— 50— 60— 70— 80— vsak milimeter kalibra................Din 1 Za kombinirane vodomere se pobira taksa, ki ustreza vsoti taks za oba kalibra. 1-50 V. Tehtnice. 1.) Enakoročne in neenakoročne tehtnice, tehtnice z vrhnjimi skledicami, rimske tehtnice in tehtnice mostovnice: 5— 8— 15— 20— 30— 60— 70— do vštetih 5 kilogramov nosilnosti Din )> 20 » Din » 100 > » Din )!> 200 $ Din » 300 » X» Din 1.000 » x> Din 3.000 » - » Din * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i venaca» z dno 12. decembra 1927., št. 284/LXXVIII. ** Uradni list z dne 30. decembra 1922., št. 448/132. VIII. TaksametrL Taksa za pregled in žigosanje taksa-metra............................... Taksa za pregled in žigosanje prenosne konstrukcije taksametra . • • IX. Tokomeri. 1.) Osnovne tarifne postavke za tokomere z dvema prevodnikoma do napona 125 voltov in periodičnosti 42 do 60: Din 40— Din 10— do 2 amperov »3 * »5 > »10 » »15 » »20 » »25 »50 » » 100 » 200 » » 500 » preko 500 amperov Din Din Din Din Din Din Din. Din Din 30— 35— 40— 45— 50— 55— 60— 70— 80— Din 100— Din 200— Din 4001— Člen 4. Na mere in merilne priprave, sprejeto v pregled in žigosanje, pri katerih bi se bil pregled (preizkus) že pričel, pa bi se ugotovilo, da ne ustrezajo predpisom, se pobira popolna taksa po členu 3. Člen 5. I Če pa se pokaže takoj, na prvi pogled, torej brez I uporabe kakršnegakoli instrumenta ali pomečka, da ! se mora ali merilna priprava ne more žigosati (pre-I izkusiti), se zanjo ne pobere nobena taksa po členu 3. j to tarife, niti ne, če bi se uničil prejšnji žig, ki bi I utegnil biti na njej. j Prav tako se ne pobira nobena taksa za merila, ki dospejo razbita ali se razbijejo ob pregledu. Člen 6. Za prežigosavanje, ki se vrši začetkom vsakega koledarskega leta na novih merilih, katera so v zalogi zaradi prodaje, se ne pobira nobena taksa. Člen 7. Če se sodi, ki so predloženi v žigosanje, no odpravijo en dan po odrejenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležnina, in sicer od vsakega poedinega soda po Din 2— na hektoliter prostornine. Ostanek, manjši od hektolitra, se računi za poln hektoliter. Člen 8. V onih primerih, kjer bi to zahtevala tehnična potreba, se morajo pregledati in žigosati merila izven stalnih ali začasnih prostorov kontrole mer, na licu mesta, t. j. tam, kjer so nameščena. Stranke, ki to zahtevajo, se morajo obrniti s pismeno prošnjo na pristojno kontrolo mer, ki oceni, ali je odhod na lice mesta potreben ali ni potreben. V takem primeru plačajo poleg takse po členu 3. tarife I. v korist državno blagajne: 1.) Din 50-— doplačila za vsak delovni dan one stranke, ki zahtevajo, naj se jim izvrši pregled in žigosanje v okolišu stalnega sedeža urada ali v okolišu sedeža občasnega pregleda (preizkusa), toda izven službenih prostorov. Poleg tega morajo priprave in pomočke, potrebne za pregled meril, same in ob svojih stroških prenesti iz stalnih ali začasnih prostorov urada do kraja, kjer so merila, in nazaj ali s kraja, ki ga jim uradnik označi, na kraj, ki ga jim prav tako označi, toda samo, če ni razdalja teh krajev večja nego razdalja kraja, kamor se priprave in pomočki prenesejo, od prostorov urada. 2.) Din 100-— doplačila za vsak delovni dan: a) one stranke, ki zahtevajo, naj se jim izvrši v času občasnega obhoda državnih kontrol mer pregled in žigosanje meril izven okoliša središča občasnega pregleda, in ki se jim ta pregled odobri z delovnim programom; in b) ona zasebna podjetja, ki bi se jim vršila pregled in žigosanje na licu mesta v času železniškega občasnega obhoda in katerih tehtnice in uteži, vezane na kraj, so v okolišu železnice ali na prebivališču, ki je spojeno z železniško progo, če spada ta pregled na licu mosta po zahtevi pristojne železniške direkcije v delovni program občasnega obhoda. Razen tega, da plačajo to doplačilo, morajo stranke v primerih, navedenih pod a) in b), same in ob svojih stroških prenesti priprave in pomočke, potrebne za pregled meril, iz stalnih ali začasnih prostorov urada na lice mesta in odtam nazaj ali pa na kraj, ki ga jim označi uradnik, toda v tem primeru samo, če ni kraj, ki ga je označil uradnik, bolj daleč od prebivališča stranke, nego so stalni ali začasni prostori urada. H. Povrniti morajo kontrolorju mer potne stroške in dnevnice, določene s pravilnikom, kakor tudi stroške za prenos priprav v primerih, ki niso omenjeni pod prednjo točko L, one stranke, ki zahtevajo, naj se jim izvrši pregled in žigosanje meril ali prežigosavanjo meril (člen 6.) v kraju, kjer ni stalni sedež urada. ITI. Če zahteva stranka pregled in žigosanje, ki bi morala trajati več dni, pa je med torni dnevi nedelja ali praznik, plača predpisano doplačilo ali dnevnico, ne glede na to, ali je uradnik na ta dan delal ali ne. Člen 9. Ce zahteva več strank, ki stanujejo v okolišu enega kraja, s skupno prošnjo pregled in žigosanje na tiču mesta po točki I. 2.) ali po točki П. člena 8. tarifo, morajo a) skupno poravnati doplačilo ali uradnikove potne stroške in dnevnice, določene s pravilnikom, in stroške za prenos priprav od sedeža urada do kraja, kjer naj se izvrši pregled meril; in b) poskrbeti samo in ob svojih stroških za prenos priprav v kraju od eno stranke do druge. Člen 10. Takse po členu 3. in doplačila, odnosno stroški in dnevnice po členu 8. te tarife, so pobirajo od strank naprej; dokler stranke ne polože odmerjene takse, doplačila ali potnih stroškov, se ne sme pričeti pregled in žigosanje mer. Člen 11. Delovni dan, omenjen v tej tarifi, znaša 24 ur ter se računi od uradnikovega prihoda na kraj dela (na kraj, kjer so mere postavljene). Toda v teh 24 urah delovnega časa uradnik ni dolžan, ob pregledih na licu mesta, ki se vrše v okolišu stalnega sedeža (urada), poslovati dlje, nego znašajo pisarniške ure pri državni kontroli mer. Če pa se vrši pregled meril na licu mesta izven stalnega sedeža urada, je uradnik zavezan, poslovati največ osem ur, vendar ne pred 8. uro zjutraj in ne po 6. uri zvečer. To poslednje ne velja za pregled mer in merilnih priprav železniških podjetij. V tem primem mora uradnik svojo osemurno delo prilagoditi železniškemu- voznemu redu. Člen 12. Ekspoziture državnih kontrol mer, postavljene z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo pri podjetjih, ki izdelujejo merila, pobirajo za pregled in žigosanje mer in merilnih priprav 80 % od taks, naštetih v členu 3. Prav tako se pobira 80 % ed taks, predpisanih s členom 3., če se pregledujejo in žigosajo na licu mesta plinomeri, vodomeri, tokomeri in taksametri zdaj pa zdaj v lokalih industrijskih podjetij, ki so urejeni za to svrho. Ce se žigosajo sodi na licu mesta, t. j. pri lastniku samem, se pobira 80 % od taks po členu 3. Člen 13. Če se žigosajo steklene mere in stekleni baloni v steklarnah, se pobira polovica takse po členu 3.; vendar pa se za preglodane, a zaradi nepravilnosti odklonjene mere ne pobira nobena taksa. Člen 14. Popust pri taksah, določen v členu 13., velja tudi glede steklenic in čaš za alkoholne pijače in mleko, če so žigosajo one in druge pri ekspoziturah ali v steklarnah ali ono druge za mleko v centralnih lokalih mlekarskih podjetij. Člen 15. Ob pregledu in žigosanju plinomerov, vodomerov in tokomerov, kateri se uporabljajo v obratovalnicah, obrtnih napravah in podjetjih, ki so v posesti ali pa pod upravo okrožij, županij, mest ati občin, potem v šolah, sirotiščih, ubožnicah, bolnicah ati sploh v javnih zavodih, se daje od taks po členu 3. te tarife 10%en popust. Če da taka stranka (županija, mesto, občina ali javen zavod) na razpolago tudi prostore, aparate in poslužništvo, znaša popust pri teh taksah 30 %. člen 16. Do povračila taks za pregled in žigosanje in doplačil, ki jih je pobrala državna kontrola mer, imajo pravico stranke, ki so izvršile vplačilo, samo: a) če kontrolor mer po pobrani taksi in doplačilu ni pregledal in tudi ne žigosal meril ali če sploh ni prišel na lice mesta; b) če se je taksa za pregled in žigosanje v primeru, določenem v členu 5. te tarife, za mere in merilne priprave, pobrala naprej; in c) čo se je po pomoti stranke, ki je zahtevala pregled in žigosanje, ali po pomoti kontrolorja mer pobrala pogrešno višja taksa ali pobralo višje doplačilo. Tako prošnje se pošiljajo ministrstvu za trgovino in industrijo ter se jemljejo v meritorno rešitev samo: če se priloži prošnji taksna priznanica o pobrani taksi ali pobranem doplačilu; če se vlože prošnje najkesneje v 90 dneh, in sicer v primeru pod a) od dne, ko so se takse pobrale, v primerih pod b) in c) pa od dne, ko je bila mera ati merilna priprava predložena v pregled, odnosno žigosana. Člen 17. Ta tarifa stopi v veljavo dne 1. januarja 1928., ko se prej razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 29. novembra 1927.; br. 25.038/27. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 496. Tarifa o pobiranju takse za preizkušanje čistine in žigosanje zlatih in srebrnih izdelkov.* Člen 1. Na podstavi tar. post. 274. zakona o taksah predpisujem v členu 2. te odločbe za vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tarifo o pobiranju takse za preizkušanje čistine in žigosanje zlatih in srebrnih izdelkov. Člen 2. Za zlate in srebrne izdelke, ki se predlagajo v preizkus čistine in žigosanje, se pobira ta-le taksa: 1. ) za zlate šibke od 1 kg . . . . Din 80-— 2. ) za srebrne šibke od 1 kg . . . Din 40-— 3. ) za izgotovljene žice iz srebra s pozlato od 1 kg.......................Din 150-- 4. ) za izgotovljene žice iz srebra brez pozlate od 1 kg..................Din 100-— 5. ) za izgotovljene zlate predmete od 1 kg............................Din 1000— 6. ) za izgotovljene srebrne predmete od 1 kg............................Din 100— Člen 3. Zgoraj določene takse se odmerjajo od grama do grama. Vsak začeti gram se smatra za cel gram. Taksa so pobira samo za ono količino izdelkov, iri se po izvršenem pregledu opremi z žigom čistine Za izdelke, o katerih se ob pregledu ugotovi, da ne ustrezajo predpisom, ter se odklonijo ali uničijo, se taksa ne pobira. Odmerjanje takse po gorenjih predpisih se ne vrši posamezno za vsako vrsto zlatih ali srebrnih * «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. decembra 1927., št. 282/LXXVIIT. izdelkov, predloženih istočasno, nego po celokupni, z žigom opremljeni teži. Čten 4. Zlati izdelki do 1 grama in srebrni do 2 gramov teže so oproščeni preizkušanja čistino in žigosanja. Ta oprostitev se ne nanaša na izdelke, katerih skupna teža je večja od 1 grama ali od 2 gramov (par gumbov, par uhanov in podobno) kakor tudi ne na postranske dele predmetov, kakor n. pr. na obročke pri urah, zapone pri verižicah itd. Na posebno zahtevo stranke se smejo vzeti v pregled in žigosanje tudi izdelki lažji od 1 grama ali od 2 gramov, če se plača predpisana taksa. Člen 5. Za šibke, ki so težje od 2-5 kg, se pobira za presežek teže samo polovica takse. Člen 6. Za kemijske analize zlata se pobira po Din 50-—, za analize srebra pa. po Din 15— od preizkusa. člen 7. Čim stopi ta tarifa v veljavo, prestane veljati tarifa št. 3050/III. z dno 31. marca 1924.,* ki je bila predpisana o pobiranju te takse. Člen 8. Ta tarifa stopi v veljavo dne 1. januarja 1928., ko se prej razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 29. novembra 1927.; št. 25.039/27. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 497. Potrdila o izvoru blaga ob uvozu. (Pojasnilo točke 3. oddelka I. v razpisa C. br. 43.918/22.)** Na vprašanje, ali naj se sprejmejo za polnoveljaven dokaz o izvoru blaga listine, ki jih izdajajo oblastva, omenjena v točki 3.) pod a), b), c) in č) oddelka I. v razpisu C. br. 43.918/22,*** v bremenski luki, sem odredil po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 273. carinskega zakona: Listine, ki jih izdajajo kot potrdila o izvoru blaga oblastva, označena v točki 3.) pod a), b), c) in č) oddelka I. v razpisu C. br. 43.918/22, v bremenski luki, se morajo sprejemati za polnoveljaven dokaz o izvoru blaga, ker je tudi bremensko luko smatrati za luko svetovnega glasu. V Beogradu, dne 5.decembra 1927.; C. br. 49.275. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 498. Pojasnilo glede potrdil naše trgovske zbornice v Solunu o izvoru za kavo, čaj in riž.** Na vprašanje, ali so veljala potrdila o izvoru blaga, ki jih je izdajala naša trgovska zbornica v Solunu v času, ko je veljal razpis C. br. 5610/25,+ tudi če jih niso overovili konzulati izvornih držav za kavo, čaj in riž, dajem ha podstavi člena 24. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: Dokler je veljal razpis C. br. 5610 z dne 7. februarja 1925., so veljala potrdila naše trgovske zbornice v Solunu o izvoru blaga, ki so bila izdana po oddelku VI., točki 1.), razpisa C. 1>{. 43.918/22, za vse blago brez razlike, torej tudi za kavo, čaj in riž, ker so morali overavljati konzulati po razpisu C. br. 5610/25 samo na potrdila o izvoru blaga, ki so bila izdana po oddelku L, točki 3.) pod b), c) in č), v razpisu C. br. 43.918/22. Carinarnicam naročam, naj sprejmejo to pojasnilo na znanje in naj se povsem ravnajo po njem. V Beogradu, dne 5.decembra 1927.; C. br, 49.276. ... . , .. Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. * Uradni list z dne 30. aprila 1924., št. 124/38. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. decembra 1927., št. 280/LXXVI. *** Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 255/82. + Uradni list z dne 7. marca 1925., št. 70/24. 499. Poslovnina na lokomotive in zalogovnike (tenderje) ob uvozu. (Pojasnilo člena 19. v predloga zakona o obči carinski tarifi.)* Na podstavi pooblastitve, ki mi je dana s členom 19. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, sem odločil po zaslišanju carinskega sveta: Od dne 15. novembra 1927. se pobira kot poslovnimi na lokomotive in zalogovnike po OOOl1 Din od 100 kg. V Beogradu, dne 5. decembra 1927.: C. br. 49.277. Mmister za finance: dr. B. Markovič s. r. 500. Poslovnina na čilski soliter, oglašen za začasna privatna carinska založišča. (Pojasnilo člena 19. v predlogu zakona o obči carinski tarifi.)* Na podstavi člena 19. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sem odločil po zaslišanju carinskega sveta: Na čilski soliter se pobira, če se uvaža v začasno privatno carinsko založiščo in se iz takega založišča prevaža v inozemstvo; poslovnina OOOl Din v zlatu od 100 kg za vsako teh ekspedicij. Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 5. decembra 1927.; C. br. 49.278. t Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 501. Likvidacija ugodnosti, danih na podstavi zakona o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922.* Po zakonu o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922.** so so dajale industrijskim podjetjem ugodnosti ob pogojih predpisov tega zakona. Nekatere carinarnice so mislile, da veljajo te ugodnosti še nadalje, dasi je bil s členom 21. v predlogu zakona o obči carinski tarifi mimo drugega ukinjen tudi omenjeni zakon o izvozu v predelavo, ker so prišle odredbe tega zakona v člen 11. omenjenega predloga, zakona in ker v bistvu niso bile izpremonjene. V prilog tomu mnenju gre še to, da jo oddala tudi glavna kontrola glede neke take ugodnosti pritrdilno mnenje (glej odločbo glavne kontrolo št. 86.946 z dne 14. decembra 1926.). Da se ne bi oškodovalo važno gospodarsko koristi države, dajem glede na to, kar je zgoraj razloženo, in zato, ker ni nastopila z novimi odredbami nikakršna izprememba v dajanju ugodnosti, na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-Ie pojasnilo zaradi likvidacije teh ugodnosti, ki so bilo dane po zakonu o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922.: 1. ) Vse ugodnosti, ki so bile dane na podstavi zakona o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922. in ki se sploh niso okoristile, prestanejo veljati z dnem, ko se razglasi ta razpis. 2. ) Vse ugodnosti, dane na podstavi zakona o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922., po katerih se je žo deloma izvršilo ukoriš Čanje, preden stopi v veljavo ta razpis, najsi so z omejenim ali neomejenim izvršilnim rokom, prestanejo prav tako veljati za neukoriščene količino z dnom, ko stopi v veljavo ta razpis. Količine, uvožene ali izvoženo v predelavo iz teh deloma že ukoriščenih ugodnosti, se morajo likvidirati na podstavi zakona o izvozu v predelavo z dno 15. maja 1922. in danih dovolil generalne direkcijo carin v roku, določenem v teh dovolilih. Za neukoriščene količine po danih dovolilih generalne direkcije carin se morajo interesenti, če jih hočejo ukorištiti, prilagoditi odredbam člena 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in predpisom, / ki se izdado za izvršitev tega člena. Seveda so morajo likvidirati dovolila generalno direkcijo carin z omejenim izvršilnim rokom, ki so se do razglasitve tega razpisa ukoristila, glede ob- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. decembra 1927., št. 280/LXXVI. ** Uradni list z dne 29. maja 1922., št. 159/55. računa s carinarnicami, če v tem pogledu doslej niso likvidirana, na podstavi zakona o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922., v dveh mesecih od dne, ko se razglasi ta razpis, ker se s temi dovolili po poteklem roku v nobenem primeru ni smel vršiti ne uvoz ne izvoz v popravilo po zakonu o izvozu v predelavo z dne 15. maja 1922. V Beogradu, dne 5. decembra 1927.; C. br. 49.279. Mmister za finance: dr. B. Markovič s. r. 502. Pristojnost carinarnic in kolegijev, odločati o povračilu carinskih davščin po členu 19. carinsko-poštnega pravilnika. (Dopolnitev razpisa C. br. 29.299/25.)* Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona sem odredil, da smejo odločati carinarnice same o povračilu carinskih davščin za izvožene poštne pošiljke z blagom domačega izvora, ki se kot neprodane vračajo v državo, če so te pošiljke opremljene z vsemi originalnimi dokumenti (originalnimi spremnimi listi ali carinskimi deklaracijami). Če zgoraj označenih dokumentov pri takih pošiljkah ni, odločajo o oprostitvi komiteti pri centralni carinski blagajni. Priobčevaje to carinarnicam, jim odrejam, naj s to odločbo dopolnijo razpis C. br. 29.299 z dne 20. junija 1925.,** ,s katerim so jim bila dana navodila za uporabljanje točke 24.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi. V Beogradu, dne 5. decembra 1927.; C. br. 49.280. ... . 4 Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 503. Razpis o uvoznem ocarinjanju metilovega estra salicilove kisline.*** Zaradi pravilnega ocarinjanja metilovega estra salicilove kislino odrejam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta, da so v komentarju carinsko tarife, državne izdaje iz leta 1920., natisnjeno v latinici, za št. 235. na 307. strani, v 18. vreti odzgoraj, prečrtaj beseda: * sali c y licu ni», ker se mora ocari-njati to blago po odredbi rečenega komentarja na 347. strani, v odstavku 9., po tar. št. 253. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Carinarnicam odrejam, naj takoj izvrše ta popravek in naj se ob ocarinjanju ravnajo po tem razpisu. V Beogradu, dne 5. decembra 1927.: C. br. 49.398. ' . Minister za finance: dr. B. Markovič s. r. 504. Razveljavitev odloka o zaposlovanju inozemskih delavcev z dne 10. februarja 1927. in upostavitev prejšnjega pravilnika z dne 28. novembra 1925Л Gospod minister za socialno politiko je razveljavil z odlokom Z. R. br. 11.297 z dne 7. decembra 1927. svoj odlok Z. R. br. 1278 z dne 10. februarja 1927., razglašen v «Službenih Novinah» z dne 19. februarja 1927., št. 38,D tako da stopi z dnom, ko se razglasi pričujoči odlok, iznova v veljavo pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev, razglašen v «Službenih Novinah» z dno 28. novembra 1925., št. 274/LXX,+++ izvzemši predposlednji odstavek § 7. tega pravilnika, ki je z navedenim odlokom gospoda ministra Z. R. br. 11.297/27 do nadaljnjo naredbe razveljavljen. Iz ministrstva za socialno politiko, oddelka za zaščito delavcev, v Beogradu. dne 7. decembra 1927.; Z. R. br. 11.297. * «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. decembra 1927., št. 280/LXXVI. ** Uradni list z dne 4. avgusta 1925., št. 235/73. *** «Službene Novino kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. decembra 1927., št. 282/LXXV11T. t «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. decembra 1927., št. 283. tt Uradni list 60 z dno 1. junija 1927., str. 60. rit Uradni list z dne 7. decembra 1925., št. 362/108. Razglasi osrednje vlade, Knjige in lista, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.* Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 9813 z dne 6. decembra 1927. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej' madžarske knjige; 1.) «Szämtan 6s Merč,stan az elemi nepisko-läk IV osztdlya s zamira»; 2.) «Földrajzi Segedkönyv az elemi nčpiskoklk IV osztdlya szamdra»; 3.) «Magyar Nyelvgyakorlo az elemi nčpiskoldk TV osza^ talya szamdra». Vse to knjige obsezajo iredentistično in revizionistično propagando, naperjeno zoper našo državo. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu. dno 6. decembra 1927.; D. Z. br. 9813. * Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.055 z dne 9. decembra 1927. jo prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanska lista «П Popelo d’ Italia», ki izhaja v Rimu, in «R Secolo», ki izhaja v Milanu, ker venomer brezobzirno in strupeno napadata naš narod, vojsko in osebo Njegovega Veličanstva kralja. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 9. decembra 1927.; D. Z. br. 10.066. Razglas, da se vzame cigaretni papir, k je samo banderoliran, iz prometa.** Po sklepu upravnega odbora samostalne monopolno uprave z dne 10. oktobra 1927., št. 18.134, in po odloku gospoda ministra za finance z dne 21. novembra 1927., št. 383, so mora vzeti iz. prometa ves oni cigaretni papir, ki je banderoliran z banderolami po 0-50, 0-80 in 0-90 Din, ker se d;i dne 1. januarja 1928. v promet nov cigaretni papir posebne vrste z band ero 1 o za 1 Din in s prodajno ceno 1-50 Din za knjižico. Cigaretni papir s starimi banderolami po O50. 0-80 in 0-90 Din se mora razprodati najkesneje do dne 30. junija 1928.; cigaretni papir posebno vrste z banderolami po 050, 0-80 in 0-90 Din se bo smatral po tem roku za tihotapskega in z njim se bo postopalo kakor s tihotapljenim. Imetniki cigaretnega papirja posebnih vrst z banderolami po 0-50. 0-80 in 0-90 Din, ki ga ne bi razprodali do dno 30. junija 1928., morajo dne 1. julija 1928. prijaviti svoji finančni kontroli, koliko tega cigaretnega papirja jim je ostalo nerazproda-nega; kontrola pa mora ves ta cigaretni papir pobrati in odvzeti imetnikom. * Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 30. novembra 1927.; M. Pr. br. 84.733. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti, U. br. 12.157/1. Razpust društva. «Orlovski odsek» v Semiču jo razpuščen, ker že več let no deluje, ker nima ne članov no imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 12. decembra 1927. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r. Vet. br. 1028. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 5. do dne 11. decembra 1927. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z. debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zv.i-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Škofja Loka: Zminec (Pustal 1 dvorec). * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. decembra 1927., št. 284. ** «Službene Nevine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. decembra 1927.. št. 283. Svinjska kuga. Brežice: Gabrje (Gabrje 2 dvorca), Rigonce (Ri-gonce 1 dvorec). Črnomelj: Butoraj (Zorence 4 dvorci). Kranj: Mavčiče (Bodreče 1 dvorec), Naklo (Bistrica 1 dvorec). Krško: Cerklje (Gorica 1 dvorec), Krško (Leskovec 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Rnez-dol 2 dvorca in Sv. Lenart 1 dvorec). Litija: Krka (Mevce 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Medvode (Zbilje 6 dvorcev in Zgornja Senica 2 dvorca). Škofja Loka: Sorica (Zali log 1 dvoret). Ljubljana, mesto: Ljubljana, mesto 1 dvorec. Svinjska rdečica. Ljubljana, okolica: Dolsko (Vinje 1 dvorec), Stu-denec-Ig (Kremenica in Staje po 1 dvorec). Novo mesto: Mirna peč (Mali Kal 2 dvorca). Ljubljana, mesto: Ljubljana, mesto (Prule 1 dvorec). V Ljubljani, dne 14.decembra 1927. Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinami referent Paulin s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. H. br. 1108/4. 2725 3—1 Razglas o ponovni ofertni licitaciji za popravilo nasipov na potoku Lendavi od km 46.8 do km 47.5, srez Murska Sobota. Po odloku gospoda ministra za poljedelstvo in vodo D. V. br. 13.965 z dne 7. decembra 1927. in po členih 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu razpisujem ponovno ofertno licitacijo s skrajšanim 15dnevnim rokom za popravilo gorenjih nasipov s proračunjeno vsoto 46.625 Din. Licitacija se bo vršila v torek dne 10. januarja 192 8. ob enajstih v pisarni sreskega poglavarja v Murski Soboti. Natančnejši pogoji itd. so razvidni iz razglasov v «Službenih N o vi nah» št. 216 z dne 24. septembra, št. 224 z dno 4. oktobra in št. 226 z dne 6. oktobra 1927. (celotno v Uradnem listu 98 z dne 22. septembra 1927.) V Mariboru, dne 13. decembra 1927. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. P. br. 6604/19—27. Preklic razpisa. Razpis službe šolskega upravitelja na Humu, srez Ptuj, objavljen pod P. br. 6604/15—27 z dne 24. novembra 1927. v Uradnem listu 119 z dne 28. novembra 1927. (stran 803, točka 7. odstavka X.), se s tem preklicuje. V Mariboru, dne 15. decembra 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Kotnik s. r. L. št. 3/44. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 30. novembra 1927. Srez — Ostalih Na novo obolelih j? a i D Ostalih v oskrbi Skupina tlfuznlh bolezni Celje 3 3 Celje, mesto . . . 1 1 Lakovec 1 1 Konjice 1 . 1 Maribor, desni breg 2 2 Maribor, levi breg. 2 i 1 Murska Sobota . . 2 2 Prevalje i 1 2 Ptuj 2 i 1 Skupaj . 13 3 2 14 Davica. — Diphterla et Group. Čakovec 1 1 Ljutomer 1 1 Murska Sobota . . 1 3 4 Prevalje 2 i i •‘tuj i i P'uj, mesto . . . i i Slovenjgradec . . i i Smatje pri Jelšah . i i 2 Skupaj . 7 6 5 i 7 £ £ £ -S Srez I 1$ E D 42-s 6° Griža. — Dyeenterla. Murska Sobota . . 1 1 • . 2 Skrlatinka. — Scarlatlna. Celje 1 1 1 1 Celje, mesto . . . 3 3 Čakovec 1 1 Dolnja Lendava . . i 1 Konjice 14 i 2 13 Maribor, desni breg 16 5 11 Maribor, levi breg . 9 1 i 7 Maribor, mesto . . 9 4 5 Murska Sobota . . 3 3 Ptuj 1 4 i 2 2 Skupaj . 57 7 14 3 47 Ošpice. - - Morbilli. Dolnja Lendava . . -13 8 5 Oornji grad . . . • 3 . 3 Skupaj . 13 3 8 8 Sen. — Eryelpelas. Celje 1 1 Ljutomer i i Maribor, levi breg . i i 1 i Maribor, mesto . . 2 2 Slovcnjgradec . . • 1 . 1 Skupaj . 2 5 2 5 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Čakovec 1 1 Ptuj i 1 Skupaj . i 1 . • ! 2 V Mariboru, dne 5. decembra 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko 8. r. Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora, Št. 742/F. Razpis. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje za zdravilišče na Golniku mesto elektromehanika, ki naj bo obenem vešč instalacijskemu in vobčo mohaniškemu, odnosno ključaničarskemu obrtu, poleg tega pa izprašan in zanesljiv avtomobilski šofer. Namestitev jo pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom. Službo bo treba nastopiti začetkom meseca januarja 1928. Plača po dogovoru; poleg te bo prejemal dotični elektromehanik popolno prosto oskrbo v zavodu (za eno osebo), t. j. hrano, stanovanje s kurjavo in razsvetljavo kakor tudi pranje perila. Ob nastopu službe se povrnejo enkratni potni stroški. Kolkovane prošnje naj se vlože pri ljubljanskem oblastnem odboru; opremljene morajo biti z listinami, ki jih predpisuje člen 12. uradniškega zakona. Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani, oddelek za zdravstvo, dne 16. decembra 1927. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. A rv 2035/5 ex 1927. Razglas o odločbi gospoda ministra za finance z dne 11. novembra 1927., D. br. 18 193, da se bodo 60/oni državni boni v kronah in v dinarjih izplačevali le še do dne 31. marca 1928. Izplačevanje 6%nih državnih bonov v kronah in v dinarjih se bo vršilo ob istih pogojih kakor v minulem XVI. roku tudi v XVII. roku, t. j. v času od dne 1." novembra 1927. do dne 31. marca 1928., in sicer v Sloveniji — kakor doslej — izključno pri blagajni podpisane delegacije v Ljubljani. Izza dne 1. aprila 192 8. se ti boni ne bodo več izplačevali, niti ne bo do- ločen zanje v državnem proračunu za leto 1 928./1 929. še kak kredit, ker po členu 81. zakona o državnem računovodstvu s tem dnem, t. j. z dnem 1. aprila 1928., zastara pravica lastnikov bonov do izplačila. Oni, ki imajo take bone, naj jih torej predlože tukajšnji blagajni v izplačilo najkesneje do dne 31. marca. 1928., da ne bodo imeli škode. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 12. decembra 1927. Delegat: dr. Rupnik e. r. Razglasi drugih uradov in oblastav. Preds. 736-4/27—1. • 3—2 Razpis. Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 2 5. januarja 192 8. pri podpisanem predsedništvu. Predsednlštvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 17. decembra 1927.. S 32/27—2. 2715 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Roze Kovačeve, neprotokolirane trgovke z mešanim blagom na Bledu I. Konkurzni komisar: dr. Jakob Prešern, sodnik okrajnega sodišča v Radovljici. Upravnik mase: dr. Ivan Dobravec, odvetnik v Radovljici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 2 8. decembra 192 7. ob pol enajstih. Oglasitveni rok do dne 31. januarjal92 8. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 18. f o b r u a i#j a 1928. ob pol enajstih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek 11L, dne 9. decembra 1927. A 282/27—3. 2706 3—2 Poklic neznanih dedičev. Matija Zajc, rojen dno 2. februarja 1859. v Kolovratu, sodni okraj litijski, je dno 27. januarja 1917. v Leverkusnu (Nemčija) umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo. Neznani dediči naj v enem letu uveljavijo svoje pravice, ker bi se sicer zapuščina izročila državi. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L, dne 10. decembra 1927. C 133/27—3. 2496 Oklic. Marija Žagar, užitkarica v Pustem gradcu št Iti, jo vložila zoper Ivana Štajdo barja, posestnika v Pustem gradcu, tožbo zaradi užitka peto. 300 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 8. decembra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7. Ker je sedanje bivališče Ivana Štajdoharja neznano, se mu postavlja za skrbniku Dragorad Kunc, sodni kanclist v Črnomlju. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek IL, dne 11. novembra 1927. E 363/27—7. 2721 Oklic. Martinu Meniču, posestniku, naposled v Malem Pudlogu št. 9, je vročiti v izvršilni stvari Martina Verhovška v Malem Pudlogu zoper Martina Meniča sklep z dne 31. maja 1927., opr. št. E 363/27-1, s katerim se je dovolila prisilna dražba njegovih zemljišč (davčna občina Smednik, vi. št. 144, in davčna občina Ravno, vi. št. 319), in ostale sklepe v teku izvršilnega postopanja. Ker jo sedanje bivališče Martina Meniča neznano, se mu postavlja za skrbnika Janez Mežica, posestnik v Malem Pudlogu št. 6. Okrajno sodišče v Krškem, oddelek IL, dne 30. novembra 1927. •>667 E 642/27. Dražbeni oklic. Dno 2 7. decembra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, vi. št. 130 (do polovice). Cenilna vrednost: 5498 Din 60 p; vrednost pri-teklin: 1372 Din 50 p (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 3665 Din 75 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II., dne 16. novembra. 1927. 273Q 3—1 St. 62.924Д—1927. Razglas o licitaciji. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno ofertno pismeno licitacijo za pleskanje novega železnega mostu čez potok Čezmo na km 33*2/3 proge od Dugega sela do Novske med postajama v Nov osel cu—Križu in Moslavini—Popovači na dan 2 8. januarja 1 9 2 8. Celokupna preračunjena vsota' znaša 54.250 Din, teža železne konstrukcije pa 200.050 kg. Rok za dovršitev pleskanja je do dne 30. maja 1928. Po- j nudbe se morajo napisati na obrazcih, ki jih je za ‘ št. 9225/П, 9228/11, 9229/11 in 9230/11. Št. 9172/11. ' 2699 2—2 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 140 ms jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 8. decembra 19 2 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. decembra 1927. Razne objave. 2732 2707 2- Št. 9191/11 in 9199/H. • Razpis dobav. Razpisuje se dobava: a) 810 žarnic; b) 40 povezkov kotnega železa. Ponudbe naj se vložo najkesneje do dne 2 8. decembra 19 2 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 13. decembra 1927. Poziv na V. redno glavno skupščino delničarjev Keramične industrije, d, d. v Zagrebu, 2 ki bo dne 31. deeembral92 7. ob pol enajstih v j prostorih Prve hrvatske štedionice v Zagrebu s tem dnevnim redom: 1. ) Poročilo ravnateljstva in predložitev zaključnih računov za loto 1926. 2. ) Poročilo nadzorstvenega odbora. 3. ) Podelitev razrešnice ravnateljstvu in nadzorstvenemu odboru in določitev nagrade nadzorstvenemu odboru za leto 1926. 4. ) Posebni predlogi. Št. 9224/H. 2712 2 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 400 kg snažilne volne. Ponudbe se sprejemajo najkesneje do 2 8. decembra 192 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 14. decembra 1927. dne to posebe izdala direkcija državnih železnic v Zagrebu, ter se izročiti najkesneje do 11. uro zgoraj označenega dne v gradbenem oddelku podpisane direkcije, kjer se bo tudi vršila ta licitacija. Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogled a jo interesenti pri gradbenem oddelku podpisane direkcije v H. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami, lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na njem: «Ponudba za pleskanje novega železnega železniškega mostu v km 33*2/3 proge od Dugega sela do Novske na dan 28. januarja 1928. ponudnika N. N.» (dražiteljevo ime in njegov priimek). Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku komisije. Če se pošlje ponudba po pošti, mora biti od-premljena tako. da dospe k licitacijski komisiji naj-kesnejo do zgoraj določenega, časa. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagaini direkcije, državnih železnic v Zagrebu kavcijo 5 % ponujene vsote, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz. ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije potrdilo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Licitanti so izrečno opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih je treba izvesti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih. Iz direkcije državnih železnic v Zagrebu, dne 15. decembra 1927. 2713 2—1 Razpis dobav. Razpisuje se dobava: a) 1000 m jeklenožične vrvi s premerom 21 mm; b) 1500 kg bakrene žice — gole -— 16 mm2; c) 100 smrekovih drogov za električni vod; č) 200 izolatorjev z oporami in 100 opor brez izolatorjev. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3 0. decembra 1 92 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 14. decembra 1927. Št. 9251/H. 2719 2—1 Ravnateljstvo. Opomba: Delničarji, ki hočejo prisostvovati glax-ni skupščini, morajo položiti po § 14. družbenih pravil svoje delnice tri dni pred glavno skupščino pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu ali pri njenih podružnicah. Bilanca z dne 31. decembra 1926. Aktiva: gotovina Din 22.416*69, tvornične I zgradbe in nepremičnine Din 1,694.101*—, tvor-i nični inventar Din 2,282.382*52, premogovnik Din j 605.336*92. dolžniki Din 1,377.905*40, zaloga materiala in sirovin Din 178.458*35, zaloga blaga Din 11,034.398*71, izguba Din 481.114*93, skupna aktiva Din 7,676.114*52. j Pasiva: Delniška, glavnica Din 1,400.000*—y i upniki Din 6,276.114*52, skupna pasiva 7,676.114 Din • 52 n Ravnateljstvo. Poročilo nadzorstvenega odbora. Slavna glavna skupščina! Podpisani nadzorstveni odbor je nadziral poslovanje podjetja v minulem poslovnem letu tor preglodal poslovne knjige. Predložena bilanca so ujema po pregledu z vsemi pomožnimi knjigami in z glavno knjigo. Ker smo ugotovili, da ustreza zakonu in družbenim pravilom, predlagamo slavni glavni skupščini, naj jo odobri. Istočasno se pridružujemo predlogu ravnateljstva Razpis dobave. Ponovno se razpisuje dobava dveh železnolitih ^ 0 preno8U izgube na novi račun ter prosimo, naj se vrvnih koles. i tako ravnateljstvu kakor tudi nam izvoli podeliti Ponudbe naj se vložo najkesneje do dne 3 0. d e gb,sol utori j za poslovno leto 1926. V Zagrebu, dne 13. decembra 1927. c e m b r a 1 9 2 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 15. decembra 1927. 2727 mesec Št. 6186/11. 2711 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 2000 steklenih cilindrov za jamske svetiljke. Ponudbe naj se vlože do dno 2 7. decembra 1 9 27. Več pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci (pošta Griže), dne 13. decembra 1927. Št. 4176. 2737 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno prodajo približno 900 plm” bukovine, izdelane v lastni režiji pri šumski upravi v Kostanjevici v hlode. Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki so dobivajo pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, naj se vlože do dne 28. decembra 1 9 2 7. ob enajstih pri navedeni direkciji. Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za Št 33.038/27/ref. X a. Objeva o določitvi mnogokratnika za november 1927. davSčine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine | 100 Din in z 10%no varščino, ki pa se lahko položi od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila pri blagajni .računovodstva direkcije šum v Ljub-po § 6. naredbe pokrajinskega namestnika za Slo- (Ijani že prej, a najkesneje dno 2 8. decembra venijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne, 1927. do desetih. 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec novom-) Predmetna pojasnila dajeta direkcija šum v b e r 1 927. mnogokratnik 9*13 za vrednosti in Ljubljani, Bleiwoisova cesta št. 1, in šumska uprava v Kostanjevici. Direkcija šum v Ljubljani, Nadzorstveni odbor. 2697 3—2 Poziv upnikom. «Hera», stavbna registrovana zadruga z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, pozivlje vse upnike, naj prijavijo terjatve do vštetega dne 30. decembra ItfcT. ob 18. uri. Računi, predloženi po tem roku, se ne bodo vpočtcali. Likvidacijski „dko,. 2736 3—1 Objava. Živinorejska zadruga v Moravčah, r. z. z (X z., jo stopila v likvidacijo. Upniki se pozivi jej o, naj prijavijo terjatve. Likvidatorji. 2728 3-1 Poziv upnikom. zneske, izražene v dinarski vrednosti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. decembra 1927. dne 16. decembra 1927. Splošna gospodarska zadruga kmetov in obrtnikov v Kostanjevici, r. z. z o. z. v likvidaciji, pozivlje po § 40. zadružnega zakona upnike, naj ji priglase terjatve. Likvidatorji. 2723 Objava. Izgubil sem «vojni pasoš», ki ga mi jo izdal komandant general Kornilov konjeniške divizije dne 20. septembra 1920., št. 3, na ime: činovnik vojnih časov Feodor Tkačev iz Harkova (Rusija). Proglašam ga za neveljavnega. Feodor Tkačev s. r. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani