Štev. 5. V Trsku, ¥ torek, dni 12, lanmrfe 1915, Letnik II. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. LTredniSvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiSkegai ft-20, L nadstr - -Vsi naj s« pošiljajo credn«*tvn lista. Nefrarkirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se nc %Tača]o. doptt Uda'ateH In odVwom7 urednik Štefan Godim. Lastnik konsordj IMa Ed nosti* -- Tisk tiskarne .Edinosti«, pisane zadruge 2 orisan^SUvon. v Trstu. ulic. Sv. FrantiSca AslSkega SL 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Naročnina anaJa: Za cek» leto.......K 24;- za pol leta.............* ! I " 6'— za tri mesece . , • *._:_ • »*•••• • Za nedeljsko Izdajo za celo leto * ' * '12 za poJ Ida • ™ VEČERNA zastarele Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vfo Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov...................mm po 20 vra. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta............. * — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AslSkega tt. 201 — Poštnohranilnični račun Št 841.653L nova ruska ofenzivo in nle nameni. - Poiožal v Karpatih in Francoske mnenie o vojnem poloiaiu na zapadu. Položni m severnem boJKin DUNAJ, 11. (Cenzurirano). Ob dota* NI-dl so već H boji v teku. Namignili *■*> ž® predvčerajšnjim, da je t« verjeten nova rtt-skm ofenziva. Rasi so pripravili ▼ okolici Klele moćne Čete ta so med Cbecinl in zapadno odtam ležečim krajem Malogosz-czem preiti v napad. Tudi med Pinczowim in VIsBco so se razvile močne ruske akcije. Ruska ofenziva pa se je izjalovila včeraj ob naši fronti ob težkih ruskih Izgubah. Bofl trajajo dalje. Namen Rusov je, predreti severno od Vtsle proti Krakovemu in nas tako prisiliti, da W se umeknili Iz črte Dunajec, z eno besedo, prisiliti nas hočejo, da bi razvalili južno krilo nase bojne fronte. Potemtakem imamo povod za mnenje, da postanejo boji ob Nidi In Dunajcu. ob Biaii in pri G orlicah v najbližjem času precej hujši; ie pa na naši strani dovoli moči. da zavrnemo ta napad. V Karpatih se nadaljujejo praske. Polozal n Karpatih. KRAKOV. II. (Cenz.) O bojih v Karpatih piše vojaški sotrudnik pariškega lista »Le Semaphore«: Prizadevanja ruskega zaveznika, da bi definitivno obvladal vse karpatsko pogorje, nimajo samo namena, da ostanejo v tem ozemlju vezane velike avstro-ogrske moči in da se tako kolikor mogoče zmanjša pritisk zaveznikov na rusko fronto na Poljskem, temveč tudi, kar je za Rusijo mnogo važnejše, da vdro ruske čete v čim večjem številu na Ogrsko, da tako ogrožavajo obe glavni mesti monarhije, Budimpešto in Dunaj, ter končno dosežejo neposredni stik s Srbijo. Izvedbe teh operacij pa ne ovirajo samo terenske težave v Karpatih in podnebne ovire. temveč tudi hrabrost in druge vojaške čednosti avstro-ogrske armade. Da so se avstro-ogrske čete umeknile doslej iz nekaterih karpatskih prelazov, se je seda' popolnoma napačno smatralo za slabost monarhije; v resnici je bil ta umik samo taktični manever, ki je ruski armadi povzročil veliko škodo. V ostalem pa je trdovratno vztrajanje na takih visočinah v zimskem času za defenzivo mnogo težav-nejša naloga, nego pa za ofenzivo. Armade. ki branijo te gorske prelaze, so zares podale dokaz nenavadne hrabrosti In vztrajnosti. BUDIMPEŠTA, U .(Cenz.) rAz Est« poroča iz Ungvara: V nedeljo je prodrla ruska pehota do Csontosa. Naša artiljerija, ki je bila dobro pripravljena na te kretnje, Je začela obstreljevati sovražnika iz izbornih pozicij. Pozneje je bilo čuti tudi ruske topove. Ta artiljerijski dvoboj se je končal z našo zmago. Nismo samo mogli ustaviti prodiranja, temveč smo porinili Ruse tudi nekaj kilometrov preko Czontosa. BUDIMPEŠTA, 11. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Ungvara: Rusi nadaljujejo svoje prodiralne poizkuse.V soboto je prišel pol-tretji bataljon ruskih prednjih čet v So-slak. Ta manever nikakor ne škoduje položaju naših čet, ki stoje v starih, izbornih pozicijah. BUDIMPEŠTA, 11. (Cenz.) V saroški županiji vlada popoln mir. V bereški županiji je položaj neizpremenjen. Tu se vrše samo boji med predstražami. Pravoslavnega duhovnika Nikolo Saksona, ki so ga odpeljali kot talca, so zopet izpustili. Prišel je v Ungvar, kjer je pripovedoval, da je v Fenyvesvolgyju moral opraviti božično službo božjo, nakar so ga izpustili. V zemplenski županiji se nahajajo samo posamezne ruske predstraže. Pri Koczku se je pojavil oddelek Cergezov na kolodvoru. ko je prišel vlak. Naši vojaki so izstopili iz vlaka in ujeli Ruse. V unški županiji je položaj neizpremenjen. Risi v Bukovini. FRANKOBROD, U. (Cenz.) Iz Dorne Watre poročajo listu »Frankfurter Zei-tunge 29. nov embra so prišli Rusi v Čer- rovice. Bilo jim je mogoče to le tako, da so obšli v velikem loku ob Prutu se raztezajoči obrambni položaj avstro-ogrskih čet. Nato so Rusi prodirali po treh črtah. Ena je bila karpatska državna cesta Cer-novice —Terscheny, droga Hhnica—Sto-rožinec in potem dalje po zakriti karpatski cesti proti Czudinu; tretja črta pa 1« bila ob robu Bukovine in Putille. Prva črta vodi po čisto romunskem ozemlju, tretja po čisto maloruskem huzulskem ozem-u. druga pa po narodnostnih obmejnih tleh. Pod vodstvom polkovnika Fischerja se nahajajoče, razmeroma zelo slabe naše črte, ki so se nahajale v bukovinskem Kar-patskem lesu in so bile sestavljene večinoma iz črnovojnikov, so branile ozem-je proti sovražniku, ki je prodiral v večkratni premoči, tako hrabro, da so Rusi na prvi črti mogli prodreti samo do reke Sere t a. Na drugi črti so se zaradi dobre obrambe Avstrijcev morali ustaviti pri gosto z gozdom porastlem Surdinskem prelazu. Po tretji črti so dospeli Rusi v 3utiIlsko dolino; dalje pa niso mogli, ker so jim huzulski legijonarji-prostovoljci de-ali velike ovire. Ruska armada, ki je štela kakih 50.000 mož, je bila sestavljena iz kavkaških čet, ki so posebno pripravne za tako ozemlje; potem iz pehote iz osrednje Rusije in opol-čenja. Ko so videli Rusi, da ne morejo dalje. so pritegnili nova ojačenja in sicer, kakor poroča Rusom prijazni bukareški list »Adeverul«, kakih 90.000 mož ter so nanovo začeli prodirati. Avstrijci in Ogri, ki so dotlej prizadeli Rusom precej težke izgube, so se zaradi te velike premoči morali uinekniti globlje v bukovmske prelaze in so prostovoljno izpraznUi bukovin-sko nižino in grmičevje. Izključeno je, da bi Rusi mogli premagati bukovinske prelaze, ki jih avstro-ogr-ske Čete branijo z veliko hrabrostjo. Pri tem pa se je treba ozirati tudi na to, da so pri drugih karpatskih prehodih imeli opraviti Rusi s samo enim prelazom, d očim pa morajo tu prekoračiti dva že po naravi zelo divja prelaza. BUDIMPEŠTA, 11. (Cenz.) Dva dni že razsajajo v Bukovini hudi snežni viharji, ki močno ovirajo vojaške operacije. Na-dobava živil za ruske čete je zvezana z velikanskimi težavami. BUDIMPEŠTA, 11. (Cenz.) Iz Bistrice se poroča: Izvzemši nekaj neznatnih kretenj prednjih straž, je položaj na bukovinskem karpatskem pobočju neizpremenjen. Mdft liMfc CARIGRAD, U. (Cenz.) Tukajšnji listi poročajo is zanesljivega vira, da je bila odposlana komisij* srbskih generalov v Petrograd. Namer tega odposlanstva je najbrž, da zagotovi dobavo municije za Srbijo. Grška vlada je baje obvestila turški zunanji urad. da Je prepovedala izkrcanje včeraj došlih šestih ruskih transportnih ladij. Na ladjah se nahaja 22 topov, 30 strojnih pušek in zelo vtjjko municije za Srbijo. Ladje so se zato morale vrniti v prosto luka (Mišljena je tu najbrž prosta luka v Solunu?) ti Dtinkirchnu, kjer so silno bombardirala dele mesta, zasedene po Angležih. Vsega skupaj je bilo vrženih 40—50 bomb, ki so povzročile izdatno škodo in ubile ali ranile mnogo oseb. Nemški letalci, ki jih angleška letala niso nič nadlegovala, so se potem, ko so pol ure obkroževali mesto, povrnili nepoškodovani na mesta, kjer so vzleteli. I Odgovor angleške vlade na noto Zediajo-nlb držav. LONDON II. (Kor.) Listi izrekajo svoje jzaupanje, da bo Oreyev odgovor na amerikansko noto od Zjedinjenih držav dobro sprejet ter da prepriča Amerikance, da njih I pritožbe niso v resnici utemeljene, dalje Ida odgovor doseže popolno soglasje. Prati Židom leaikl Ist netai Izbijati - Proti raziidevrictn nemnitnik vesti. KODANJ, U. (K.) „Rječ" od 4. t m. javlja, da je petrograjska policija priredUa te dni v Moskovskem mestn m okraju lov r.a ti-te Žide ki žive v Petrogradu, ne da bi imela zakonito pravico za to. Veliko število Židov so aretirali in jim odmerili kazni zapora. Petrograjski nemški list „Herold" j z dnem 1. januvarja st st. ustavil svoje izhajanje. Radi odhoda prebivalcev iz Tiflisa v masa1', objavlja ruski gi verner razglas, v ka-t rem i/javlja, da Tifli u ne grozi direktno nobena nevarnost. Ojačenja garnuije Tiflisa in odstranitev državne lastnine ste le previdnostni odredbi, kakršne so v vojni običajne. Guverner grozi tudi, da bo osebe, ki razširjajo krive vesti o vojnem položaju, kaznoval z globo 3000 rubljev ali pa z zaporom do treh meseerv. Smrtna obsodba. INSTERBURG 11. (Kor.) Kakor poroča »Ostpreussisches Tageblatt«, je vojno sodišče deželnobrambene inspekcije Inster-burg obsodilo Avgusto Kamschat radi izdaje v smrt. Obravnava je bila tajna. PARIZ. 11. (Kor.) Lyonskl list »Lyon Republicain« piše o vojnem položaju: Vsa fronta nemških armad v Nemčiji (?D )e enaka močni trdnjavi, katere zavzetje zahteva dolge, izčrpajoče oblege. Vsa Belgija do Rena da je fajbolje okopana in u-trjena. Stalo bi neznanskih žrtev, da bi se zapodili Nemci nazaj, in zelo težko da je, ako ne nemogoče, zavzeti celo vrsto za-kopov, ne da bi se izpostavljalo največji nevarnosti. Joffre da je prepreviden, da bi tvegal kaj takega Nemci da bi Belgijo izpraznili mnogo hitreje, nego se misli, toda ne dali bi se pregnati s silo. Umaknejo da se prostovoljno pod pritiskom dogodkov, katerih uresničenje se pričakuje, namreč izkrcanja Angležev pri Zeebrug-ge, vdora na neki drugi poziciji in vpada Rusov v Slezijo. Sedaj gre za to, da se vztraja in, prodira, dokler je mogoče, ter se sovražnik kolikor mogoče oslabila in o-škoduje. V listu »Gaulois« piše general Cherfiels: Japonska intervencija bi bilo ponižanje za armade zaveznikov in nevarnost za bodočnost Evrope. Vzbujala bi videz, kakor da bi Francoska le s pomočjo Japonske mogla izvojevati zmago. Članek pravi: Pred vsem svetom bi se pokazali kot država, ki mora rumenokožce klicati na pomoč evropski civilizaciji da zmaga; toda mi moramo in moremo zmagati brez njih. Mfrav vihri NfrL CURIH, II. (Cenz.) Profesor Bovet na tukajšnji visoki šoli, ki je za list »Neue Zu-richer Zeitung« pred kratkim potoval po Francoski in posetil tudi glavne stane, piše: General Joffre si je izbral svoje stališče ne daleč od vrhne točke topega kota, ki ga tvori črta nemških armad na Francoskem. Odtod more nadzirati obenem sever in vzhod in izbrati napadno točko za predor ter tudi lahko oditi tjakaj. Kje bo ta napadna točka? Se preden se je govorilo o močnih koncentracijah čet pri Be-sansonu, se je izrazila napram meni v Parizu neka dobro poučena oseba: Poglejte proti Vogezom. V resnici je bil že pred invazijo v Belgijo določen Epinal za glavni temelj operacij proti Nemčiji in poklic tako odlične vojaške ličnosti, kakor je general Legrand, na čelo 21. armadnega zbora tudi ne more biti le slučajen. V krogih francoskega generalnega štaba se smatra, da se v slučaju, da se posrečijo zavezniške operacije, doseže Ren junija ali julija tega leta. Preden pa bi bilo mogoče misliti na nadaljnje prodiranje v srce Nemčije, bi bilo najbrž treba zavzeti trdnjave Strassburg, Metz in Mainz. neosnovane imrtce • ■Hihrlfril odredbah v MUL RIM 11. (Poročilo Agenzie Štefani). „Glornale d' ltalla- In „Tribuna« prinašata nastopno noto: Zadnje dni krožno v političnih in žur-nalistlčnlh krogih najrazličneje govorice, posebno glede pretveznih militaričnlh odredb. Neki jutranji list je prinesel govorico o vpoklicu štirih razredov mobilne milice (deželne brambe), ki da se ima Izvršiti v mesecu januarju. Ta govorica je brez vsake podlage. TURŠKA ZBORNICA. CARIGRAD 11. (Kor.) Vlada je predložila zbornici predlogo, s katero se za vojne izdatke «ahteva izvanredni kredi 10 milijonov funtov. Predloga se je izročila dotičnemu odseku. Zbornica je nato začela budgetno razpravo. Poročevalec je razložil, da bo vštevši omenjeni izvanredni kredit in že porabljene izvanredne izdatke v znesku 3 milijonov ter primanjkljaj rednega budgeta znašal celokupni primanjkljaj v prihodnjem proračunu približno 20 milijonov funtov CARIGRAD 11. (Kor.) V smislu sklepa stranke edinstva in napredka je zbornica dovolila budget skoraj brez debate. V poteku glasovanja glede civilne liste je predsednik sporočil, da podarja prestolonaslednik za dobo vojne 250 funtov (5500 kron) mesečno na korist armade. Zbornica je pozdravljala prestolonaslednika, ki je bil navzoč ter se je zahvalil za ovacije Nizozemsko posojilo. HAAG 11. (Kor.) Poluradno se poroča Natančen uspeh danes opoldne zaključenega posojila ni še znan. Podpisanih pa ie bilo že več kot 300 milijonov . ljubezen do domovine in pomagate tudi svojim staršem. V tem težkem času postopajte torej pametno in varčno s kruhom, ki nam ga po-daruje nebo. Če izkažete božjemu daru pristojno spoštovanje, vam vsakdanji kruh ne bo primanjkoval nikdar in ne boste nikdar trpeli lakote. Ne vrzite proč nobenega koščka kruha, četudi ni več svež. Ne odrežite večjega kosa kruha, kakor ga morete pojesti. Mislite na vojake na vojni, ki bi bili dostikrat srečni, če bi imeli kruh, d ga vi omalovažujete. Varčujte tudi s krompirjem. Treba ga je kuhati v koži in šele potem olupiti. Kdor ga najprej olupi in šele skuha, ta je potraten. Odpadkov kuhinje ne smete zameta-vati. Ostanki jedil od mesa, sočivia in krompirja naj se uporabljajo za pitanje perutnine, ali pa jih dajte kmetovalcem, da jih porabijo za prašiče. Otroci! Bodite varčni 1 S tem služite svoji domovini in svojim staršem! MsU CURIH 11. (Cenz.) Kakor poroča »A-gence Havas«, je bil srbski glavni stan premeščen v Niš, kamor je dospel iz Bel-grada tudi kralj Peter Nm v zndn. LONDON 11. (K.) Dne 9. t m. je neko letalo došlo iz notranjosti Belgije preko Furnessa in Dflnkirchena, poleg treh druzih letal letelo v večji višini preko Calaisa v -meri proti Doverju. Pri Calaisu so nastavili topove, U pa niso povzročili nemškim letalcem nobene Shode. BEROLIN. It (Kor.) Kakor javila »Lo-kalanzetgerc iz Kodanja, se je pojavila včeraj predpoidne v bližini ustja reke Temze skupina 16 nemških letal, bržkone z namero, da izvedejo napad na London. Toda vreme je bilo neugodno; ležala je gosta megla. Letala so letela potem ob angleškem obrežju do Doverja, kjer so vrgla nekaj bomb, a potem v smeri pro- Apel vlade na šolsko mladino k varčnosti DUNAJ 11. (Kor.) V svrho pokritja na ših živilskih zalog in preprečenja eventualnega pomanjkanja krušnih sadov, so bile sicer že odrejene potrebne odredbe; toda te zamorejo biti uspešne le tedaj, če prišteva k temu prebivalstvo z razumno varčnostjo in si je v tej smeri vsak svest svoje patrijotične dolžnosti. Posebno mladino se mora dobro opozoriti na veliko važnost tega vprašanja, vsled česar je vlada naročila deželnim šolskim oblastim, da naj se o tem učenci primerno pouče. Pri tem je bilo odrejeno, da se izroči vsem šolskim zavodom opozorilo, ki naj se prečita po razredih in obesi v šolskih sobah. Opozorilo ima sledečo vsebino: Že tedne in mesece se nahajajo naši bratje v vojni in se bojujejo za domovino. Našim sovražnikom se gotovo ne posreči premagati naše hrabre in junaške vojake. Toda sedaj nas poskušajo izstradati s tem, da nam skušajo odrezati uvoz iz dežel, ki nam niso sovražne. Tudi ta poskus se bo ponesrečil. Imamo dovolj živil doma, da vzdržimo lahko do prihodnje žetve, če postopamo gospodarsko in varčno. V tem oziru prispevate tudi vi, da bo končan naš boj zmagovito. t Vaša sveta dolžnost je, da niste potratni z nobenim živilom in da varčuje te z lesom in premogom. S tem dokažete svoje nemški odziv no razpoloženje o poljskem taboru. Vodilno glasilo Poljakov Nemčije, »Dziennik Poznanski«. razpravlja v svojih novoletnih razmotrivanjih vprašanje, bo-li sedaj Poljakom končno usojena bolja usoda? »Od tedaj — tako piše — ko so razdelili našo domovino, ga ni bilo tako odločilnega trenotka, kakor je sedanji. Najmo-gočneje države sveta se majajo v svojih temeljih in današnja karta Evrope se more hitro tako izpremeniti, da je ne bo več iz-poznati. Kdo bi pa mogel že danes napovedovati, kaj se razvije iz tega silnega vrvenja, ali in kake nove organizacije in politiške tvorbe vzniknejo iz njega. V tem kataklizmu se brez dvoma odloči tudi naša bodočnost, žal, ne da bi mi soodlo-čevali pri tem. Naša usoda hoče, da se na mnogih bojiščih preliva naša kri, da mora brat proti bratu dvigati morilno orožje, ter da v merodajnem trenotku pade odločitev o naši usodi preko naših glav. In kakov bo konec? Po tolikih prevarjenih nadah, poučeni po stoletnem žalostnem izkustvu, smo daleč proč od vsakega optimizma. Vzlic vsemu temu pa bi bilo zgrešeno, ako bi zapadli v nasprotno. V nobenem slučaju ni izključena možnost, da iz te krvave setve, ki zahteva od nas tolikih orjaških žrtev, vzraste tudi za nas ugodna žetev, ter da mir, ki zaključi sedanjo vojno, ustvari razmere, ki obenem tudi usodo našega naroda obrnejo na bolje.« Iz teh izvajanj poljskega glasila je razvidno, da razpoloženje med Poljaki Nemčije v pravem pomenu besede vstrepeče med upom in strahom. Simptomatično pa je. da so ta izvajanja vzbudila pozornost tudi na nemški strani in da nemški listi reagirajo nanje. Istotako simptomatičen pa je tudi način, kakor reagirajo. »Berliner Tagblatt« piše na pr.: »Te poljske tesnobe so razumljive iz sedanje situvacije ven. Ali v enem bi morali biti Poljaki — in to ne samo tisti, ki so pripadniki nemške države — na jasnem: da je zboljšanje razmer za njih inožno le tedaj, če se odstrani pritisk ruskega nasilnega gospodstva. Zato naj bi najpoprej sodelovali z vso silo v dosego tega najvišjega cilja!« Rekli smo, da je simptomatično najprej že dejstvo samo, da Nemci reagirajo na izraz razpoloženja med Poljaki, potem pa. da reagirajo na način, ki ne odgovarja daljnji in najbližji minolosti v razmerju med nemškim svetom in Poljaki sploh! Kajti berlinski list apostrofira tudi Poljake, ki niso pripadniki nemške države. Iz izvajanj v poljskem glasilu zveni vendar dovolj slišno nota dvomov na vse strani, torej tudi na nemško. In na to ima odlično nemško glasilo — blago, dobrohotno besedo! To kontrastira z vso »poljsko« politiko v nemški državi do sedanje vojne. Zato ne more nikdo zameriti Poljakom dvomov, Je-li to res pesem z novim tekstom, ali pa je teža dogodkov izpreme-nila le melodijo, dočim bi za bodočnost ostal stari tekst. Ali bolj po domače pove- Štrca II. .VEČERNA EDINOST- It. 5. V trstu, dne 12. Januvarja 1915. dano: le-li sedanja dobrotna beseda iskreno mišljena in je-li je združena z izrecno voljo, da bo besedi sledilo tudi dejanje praktične politike, pravične državljanom, Ki sedaj — kar priznavajo Nemci sami — t neizmernimi žrtvami lojalno vrše nalogo državljanov?! No, mi hoćemo lojalno verjeti, da je beseda iskrena in da je tudi poštena volja tu glede — Poljakov. Ker pa se berlinski list s svojo apostrofo ne zaustavlja na meji nemške države — saj govori tudi o državljanih, ki niso pripadniki nemške države — menimo, da nas ta lojalnost opravičuje k odkriti besedi, da izpoznanju potrebe po izpremembi razmerja nemštva napram Poljakom, mora slediti kot naravna in logična posledica revizfia vse nemške politike napram Slovenstvu, a v prvi vrsti to napram avstrijskemu Slovanstvu. Z minolostjo treba o-bračunati temeljito in definitivno. Slovani v NemČifi m v Avstro-Ogrski imajo pravico do te zahteve. Pišejo si to pravico s srčno krvjo. Na vseh straneh — tudi v nemškem taboru — govore sedaj, da po vojni pride prenovljena Avstrija, ki jej bodo smeri notranje politike — nove. Ce bodo te nove smeri v skladu s strukturo te naše države, s principi enakih dolžnosti in enakih pravic, in s tisto veliko kulturno misijo, ki jo ravno na nemški strani tako radi pripisujejo avstro-ogrski monarhiji: potem nam iz sedanje krvave setve res vzraste blagoslovljena žetev! Sličice iz vojne. Otroška anekdota o vojni. Neki nemški list prinaša sledečo otroško anekdoto: Pred hišo stoji deklica in strahovito joče. Neki mimogredoč sočuten gospod ni mogel gledati jokajoče deklice, pa jo je vprašal. zakaj joče. Jokajoči otrok ni mogel odgovoriti, temveč jokal vedno huje in kon- kfjučfl: »Pri Tebi, najmilostljiveji gospod, stojimo in hočemo ostati za vedno!« Cesar je naglašal v svojem odgovoru, da inu je to udanostno poklonstvo poljskega plemstva v teh resnih časih posebno dobro delo. Nov dokaz je to zveste uda-nosti, ki je vsikdar odlikovala gališko plemstvo. Vladar želi iz vsega srca, da bi zvesti prebivalci dežele, ki z dostojanstveno udanostjo nosijo toli trdo usodo, našli bogatega nadomestila v dolgi dobi častno zagotovljenega miru in nemotenega, plo-donosnega dela. Kraljestvo Galicija more računati na vladarjevo najiskreneje sočutje v tem težkem času, kakor tudi na dejansko skrb, ko bo možno z združenimi močmi celiti rane te vojne ter dovesti deželo zopet do povzdige in obnovljenega blagostanja. Po oficijelnem sprejemu se je cesar razgovarjal s posamičnimi člani deputacije, ki so naglašali vsi soglasno, da jih je presenetila vladarjeva svežost in živahnost. Češke žene v Ameriki za mir. Klub „čeških meščank" v Chicago je priredil v veliki dvorani tamošnjega .Sokola" obilno obiskano mirovno manifestacijo, kjer je ženskih in moškfli govorilo za mir. Gospa Marija dr. Schmidtova je v svojem govoru izražala nado, da bo sedanja vojna zadnja Odpre da človeštvu oči ta dovede narode do tega, da bodo stremili in dosezali mirne rešitve konfliktov. Kot zastopnik župana v Chicago je prišel vladni svetnik Craig ter je obljubil, da amerikanska vlada stori vse, da pospeši mir, ki ga želi vsa javnost Rmerike za Evropo in za ves svet Tudi sodnik A. Watson se Je izjavil proti krvavemu reševanju državnih konfliktov. Na shodu je govorila tudi sloveča organizatorica Marija Mc. Dowell. Po soglasnem sprejetju resolucije je bila odposlana predsedniku Wi1sonu brzojavka, naj se, koltk >r Čno se je, kakor je pač običajno, zbrala okoli punčke cela množica ljudi, ki so vsi more' ozemlje za mirovno akcijo. ugibali na vse mogoče načine, kaj se je neki zgodilo otroku. »Ali si izgubila kaj?« — »Ali te je kdo natepel? Ali si morda kaj ukradla?« — »Ne,« je po daljšem povpraševanju odgovorila punčka, *ne, ali — sosedov pepček je rekel, da sem jaz kriva, da je — vojna.« In v dokaz svoje nedolžnosti je punčka zopet bridko zajokala. dočim se je občinstvo, seveda smeje, začelo razhajati. Razne polFJne vesti. Nemško dunajsko učiteljstvo proti Ko-liskovemu zakonu. Glasilo nemškega dunajskega in obenem tudi dolnjeavstrijske-ga učiteljstva, »Lehrerstimme«, priobčuje v svoji zadnji številki zanimiv spis o vojni in narodnošolskem vprašanju na Dunaju, v katerem pravi: »Vojna je s svojo železno silo razrešila šolsko-politična vprašanja, ki so bila že desetletja v notranjem življenju avstrijskih narodov prava sfinga. Na Nemškem Češkem, kjer je vsak razred, v katerem naj bi se poučevalo v drugem jeziku, izzval politične viharje, so sedaj ustanovljene poljske šole sredi popolnoma nemških občin in povsod jih trpe popolnoma mirno. Na Dunaju, kjer je edina češka šola v tretjem okraju neprestano dajala opravka vsem instancam, imamo sedaj pet poljskih srednjih šol in nihče se ne trese strahu za nemški Dunaj. Koliskov zakon nima za Dunaj in Dolnjo Avstriio prav nikake nade, da bi postal zakon, dokler bo trajala vojna; ovire so rastle, a zdi se. da je gordijski vozel razrešen. Tako nam je vojna prinesla s svojimi bridkostmi tudi nekoliko pameti Kaj bi počeli sedaj u-čitelji s poljskimi otroki, ki ne znajo besedice nemški, ko bi bil Koliskov zakon sankcioniran?« — Ta izjava je važna. Prvič priznava glasilo dunajskega nemškega učiteljstva praktično nemogočnost Koliskove-ga zakona in drugič dokazuje ta izjava, da je vojna opogumnila nemške dunajske pedagoge, da so javno izrazili svoje pedagoško prepričanje proti Koliskovemu zakonu, ki je, kakor znano, zahteval, da naj bi bila na Nižje Avstrijskem na vseh Šolah nemščina izključni učni jezik. Deputacija gatiškega plemstva pred cesarjem. Dne 9. januvarja se je predstavila v schonbrunskem gradu Njegovemu Veličanstvu deputacija gališkega plemstva. Sestojala je iz devetih članov, a vodil jo Je deželni maršal vitez Niezabitowski. Ta je imel na cesarja nagovor, v katerem je izražal vladarju novoletne Čestitke gališkega plemstva. Galicija je pozorišče najstrašnejše vseh vojen, pričakuje pa zaupljivo zmage, ker ima pravična stvar pod zastavami Njegovega Veličanstva najvarneje zavetišče. Galicija ne pozabi tudi nikdar, da je pod žezlom Njegovega Veličanstva prišla do pripoznanja svojemu narodnemu življenju in do možnosti njegovega razvoja. Hvaležnost nje bo trajala ; preko stoletij in tej hvaležnosti odgovarja I neomejena zvestoba. Deželni glavar je za-, nalizirano, bolj nego je bilo kedaj p opre jI Tega dejstva menda Uzdi g. baron Plener ne bo hotel prezirati v Plenerjevem govoru v „strankah" v nas neprijetne dvome in sume, da se je le bal povedati, kar je mislil, da ni hotel naravnost reči, da bodo morali narodi umakniti se s svojim interesi v ozadje pred državno avtoriteto. Barona Plenerja smatrajo njegovi slavitelji kot eno najbistrejih glav v avstrijskem nemštvu in pripisujejo mu atribute odličnega državnika. Tem — kako naj rečemo ? — čud-neje se nam mora zdeti in moramo smatrat' kot vznemirljiv znak, ako bi možje takega glasu in s tako pozicijo, kakršno zavzemlje Plener v državnem življenju Avstrije, smatrati kot predpogoj za preporod Avstrije preziranje ravno tistega momenta, ki Je v podstavo vsemu političnemu življenju — principa svobodnega razvoja in gojenja vsakega narodnega interesa narodov! Poizkuse za tako prenovljenje bi smatrali mi za usodno zmoto. Tudi mi se nadejamo trdno in čvrsto preporoda Avstrije po tej vojni. Toda tega preporoda ne moremo videti v potiskanju interesov posameznih delov v ozadje, ampak resničen in srečno bodočnost zagotavljajoč preporod vidimo ari v državni politiki, ki bo vse interese delov znala spravljati v sklad z interesi državne skupnosti« tako, da bodo zadovoljeni interesi delov služili interesom skupnosti in množili in utrjali pred narodi tisto državno avtoriteto, na katero hoče g. baron Plener nasloniti prerojeno Avstrijo. Preporod Avstrije. Na letošnji glavni skupsčiai avstrijskih ekonomov je imel preosednik baron Plener govor, ki mu je bila politična stran jako značilna. V svojem govoru je nag'ašal najprej, da vojna ni do-sltj omajala gospodarskih temeljev Avstrije v toliki meri, kakor se je to pričakevalo na moogih mestih. Uspeh vojnega posojila je zadovoljiv znak o jakosti kapitala države. Brezposelnost na Dunaju ni mnogo veča, kakor je to navadno v normalnih časih. Požrtvovalnost prebivalstva države je vredna — istotako kak r junaštvo čet — občudovanja. Zato se nadejamo, da pridemo do poštenega miru. Naše gospodarstvo se povzdigne iznova; produkcija in konsum porasteta zopet brezpogojno po takt vi jni. Mednarodna trgovina bo sicer izprva manja, ali za to izvedemo z nemško državo v neki formi zbližanje v trgovinski politiki. Vojna je z močnim zamahom povzdignila državno idejo nad interese poedincev. To bo gotovo močno vplivalo na razvoj političnega življenja. DrŽava in avtoriteta države morata zopet stopiti v ospredje in interesi p o e -dinih strank se morajo potisni t i v o z a d j e v in t ere su državnega edinstva in splošnosti. — Baron Plener je zaključil svoj govor z besedami: Nadejam se, da te velike žrtve, ki smo jih doprinesli, dado preporod Avstrije. Tu moramo že pripomniti, da onemu mestu,-kjer govori o poedinih strankah, katerih interesi da bodo morali stopiti v ozadje, nedostaje točnosti, ki bi popolnoma odgovarjala naravi in sestavi avstrijskega notranjega življenja. Ali se morda odličnemu govorniku ni zdel še pravi trenutek, da bi prišel s pravo besedo na dan? Notorično dejstvo je vendar, da se pri nas splošno* rekli bi medstrankarsko življenje v notranji državni politiki ne ureja po političnih principih, ampak po narodnosti, po narodnem principu! V vsaki taki narodni skupini je sicer res tudi frakcij, ki slone ali na političnem, ali kulturnem, ali socijalnem naziranju, ali nasproti drugim tvorbo vendarle vse skupaj pred vsem narodno skupino. Naše notranje politično je pač danes — kajti izjemne razmere radi vojnih dogodkov so le presledek — popolnoma nacijo- terijala. Poročilo je bilo že prijavljeno v listih. — Potem je bilo podano poročilo o vspehu kinematografskih predstav, ki jih je odbor prirejal na korist vojne oskrbe damskega odbora in se je sklenilo, da se izreče zahvala toliko posestnikom kinematografov, ki so nesebično dali svoja podjetja na razpolago za patrijotičen namen, kolikor tudi vsem tistim osebam, ki so si pridobile zaslug za to prireditev. — Odbor je sklenil na to, da prihodnjo pošiljatev odpošlje 97. deželnobrambnemu pehotnemu polku, ki se rekrutira iz Primorja. Za tem so razpravljali o akcijskem programu za bližnji prihodnji čas. Z ozirom na to, da zima ne mine tako hitro in se zahteve do čet na bojišču vedno zopet obnovljajo, je nu|no potrebno, da se nadalje deluje z vsemi silami, In zato se odbor obrača do prebivalstva tržaškega, ki se je doslej pokazalo toli požrtvovalno, s prošnjo, naj ne odneha v tej požrtvovalnosti in naj tudi v bodoče podpira odbor z dobrovoljnim sodelovanjem in dopošiljanjem darov v denarju in blagu. V tem pogledu se poroča, da je te dni došla velika množina volne, ki jo je odbor nakupil ter da se more volna more oddajati v izdelovanje. Istotako se bo nadaljevala akcija za izdelo-lovanje telovnikov in spodnjih hlač, ki naj daja tržaškim dobrodelnim zavodom zaslužka, kakor tudi ob ugodnih avspicijah uvedena akcija za izdelovanje cigaret. Vesti n Goriške. Domnte vesti. Za uboge rodbine vpoklicancev. Društvo v zaščito deklet, v ulici del' Olmo 3, I, gre brezplačno na roko svojcem ubogih vpoklicancev. Daje Informacijo glede podpor, o bivanju, o sredstvih dopisovanja z vpokli-canci; daje nasvete in varstvo ženskam, k1 so ostale seme, sestavlja prošnje, pisma itd. V uradu društva se govori italijansko, slovensko, hrvatsko, nemško in francosko. Cookovi vozni listki; Ravnateljstvo državnih železnic nam javlja: Tvrdki „Thos. Cook and sonM na Dunaju se je ustavilo do preklica izdajanje sestavljivih voznih listkov lastnega sistema (Cookovi voznj listki), v kolikor pridejo pri tem v poštev proge avstrijskih državnih železnic. — Potniki, ki se vozijo s Cookovimi voznimi listki* imajo potemtakem plačati e § '16 železniškega obratnega poslovnika določeno doplačilo. Dotični vozni listki se odvzamejo kot neveljavni, o čemer se napravi na zahtevo potrdilo. Damski odbor za vojno oskrbo za Trst in Istro. Minoie sobote se je vršila seja ožjega odbora, v kateri se je predsednica, njena jasnost gospa prncesa Hohenlohe, vnovič zahvalila članom na njihovem neumornem delovanju ter je izražala svoje zadoščenje na dosedanjem uspešnem delovanju odbora Namestništveni podpredsedvik grof A 11 e m s je poročal na to o delovanju odbora. Povodom božičnih praznikov je bilo podeljenih izdatnih podpor v denarju in obrambnih sredstvih proti mrazu: pod protektoratom gospe baronice K o u d e I k a stoječi akciji za obdarovanje obrežnih obrambnih < ddelkov v Trstu in okolici in za obrežje Milje-Vrsar, obrežno-obrambnemu poveljstvu San Felice pri Rovinju, poveljstvu železniških prog v Trstu za črnovojniške stražnike železnic v Trstu in okolici in železniški črnovojniški stotniji v Grijanu. Lovskemu bataljonu štev. 20 so bila povodom odhoda 280 mož na bojišče da a na razpolago zaprošena obrambna sredstva proti mrazu in sicer popolne garniture. Domu re-konvalescentov na Viču pri Ljubljani je bilo dovoljenih 3000 K v svrho nabave predmetov za čiščenje in obleke. Odbor je izrekel nadalje zahvalo tvrdki Emilij Haiker & Comp. v Trstu, ki je darovala 2400 steklenic vina, in tvrdki Greinitz, a. d., ki je darovala 500 doz s cigaretami. Od vin, ki jih je darovala tvrdka Hocker, so se desertna vina poslala domu rekonvalescentov v Ljubljani, dočim so druge vrsti določene za vojake na bojišču. Blagajnik, namestn. tajnik dr. Wlček, je podal na to blagajniško poročilo, iz katerega je posneti, da gotovina, ki je odboru sedaj na razpolago, iznaša K 53. 156:32. — Oddelni predstojnik gospod dr. Taugger je poročal o upravi ma- se bno pa ona, ko odhajajo fantje na boji- šče, katero so prav ljubko pele gdč. Justi, Zorfca, Mirni in M. Tudi o ostalem delu sporeda so se udeleženci pohvalno izražali. Hvala vsem, kateri so pri veselici sodelovali. Posebna hvala pa našim narodnim dekletom, katere so sc vse jako potrudile in dobro izvršile svoje naloge. Cisti dohodek-obeh prireditev znaša po odbitku stroškov 170 kron in se porabi za podporo ubogim družinam kanalske občine, kojih očetje so padli na bojišču. Onim cenjenim udeležencem, kateri so preplačali vstopnino in tako znatno pomogli k gori-imenovani svoti, izrekamo s tem v imenu človekoljubja: Srčna hvala in bog plati! i: MALI OGLASI □□ □a □□ m računajo po 4 sto t. besedo* Mastno ti-kaae bw«de se računajo enkrat re&. — Najmanjia t pristojbina rna§a Btotink. : Odda se solnčna soba z dvema posteljama v ulici Belvedere 12, vrata 15. 4015 Hebllrona soba sS.rs.rS Alf j eri 17, vrata 5, prvo ali pri naasti ropje. 4016 Bffv||?f|0 meblirane ali prazne sobe, za eno ali RKUlIlllB dve osebi, kakor tndi meblirano ali razno stanovanje se oddajo takoj v najem v sre-mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 praz dini pritličje. 100 Neblovann sobo ▼ ulici Commerciale 6tv zračna, se odda takoj ▼ najem gospodu ali gospici 11, m. nadat. 4000 Ranjeni in bolni vo)aki v Gorici. Došli so: Kornelij Turno, Fran Zorant, Ivan Sa-botin, Fran Venuti, Valentin Hanamer, Josip Humar, Just Kos, Vaclav Vajdist, Anton Brezigar, Andrej Ferletič, Anton Obersnel, Agelj Garjan, Anton Kavčič, Rafael Crmelič, Ivan Nardin. Gospod Valentin Eržen, rezervnik 2. bosenskega-liercegovinskega pešpolka in c. kr. avskultant v Gorici, se je vrnil na bojno polje. V Gorici se je zdravil več časa, ranjen na desni roki in nogi. G. Eržen je brat znanega goriškega zobozdravnika dr. Ivana Eržena. Premeščen je v notranje ministrstvo okrajni komisar dr. Livij Ličen iz Tržiča. Na njegovo dosedanje mesto pride namestništveni tajnik baron Karol Holienbiicliel. V bolišnici usmiljenih bratov v Gorici je bilo tekom lanskega leta 1516 bolnikov. Ozdravilo jih je 1346, umrlo jih je 147, v zdravniški oskrbi jih je ostalo še 129. Goriška zima. V Gorici in okolici se o-koli svetih treh kraljev navadno obrne vreme, tako, da postane mrzlo, pa lepo jasno. Naš okoličanski kmet pravi, da je to neobhodno potrebno, ker je drugače slaba letina- Ako se vreme v tein času ne izpremeni, potem je navadno cela zima deževna, pa brez potrebnega mraza. No, pa za svetimi tremi Kralji je še odloga do »imena Jezusovega«. Ako se »na Jezusovo«, to je 17. januarja, vreme še ne spremeni, potem ostane dež in mraz se pojavi morda šele kedaj kasneje, v marcu ali celo aprilu. 2elimo pa, da se vreme spremeni, ker prav letos, v letu vojne, potrebujemo dobro letino. Odredbe proti razšhievanju Iegarja v Tržiču. V Tržiču je bilo v zadnjem času več slučajev Iegarja. Zdravstvena oblast je odredila vse potrebno, da bi se bolezen ne razširila še bolj; preiskali so natančno dotična stanovanja, desinficiraJi jih, preiskali vodnjake in pregledali razna stanovanja ubožnejših slojev L t. d. V Tržiču se nahaja sedaj en sam zdravnik, ta je dr. Marer; dr. Rebula, občinski zdravnik in župan v Tržiču, se nahaja na bojnem polju. Zdravstveno stanje v Gorici je sedaj sicer povsem povoljno, vendar bi municipij storil prav, ako bi preiskal razne nečedne hiše po stranskih ulicah in predmestjih, ker nihče ne ve, kaj se lahko pripeti v zdravstvenem oziru sedaj v vojnem Času v vročem letnem delu! Potrebne odredbe v pravem času lahko preprečijo poznejše zlo! Kanal. Veselica, katero je priredila »Narodna Čitalnica« v Kanalu zadnji dan starega in ponovitev iste prvi dan novega leta, se je obnesla v vsakem oziru dobro Ugajale so posebno žive slike in predigra k njim ter ljubke pesnice pri predigri. Po- Pertot. urar, ulica Stadion št. 26!! 16 _ Zaloga dalmatinskega vina _ g FILIP IVANISEV1Ć ( i testnega pridelka Iz Jesenic pri Dmliu | ulica Valdirivo 17. tel. 1405. Prodaja nn droiino in na debelo. - Gostilne: JII' Adria", nI. Hnova 13 In gostllna-lraffet, . Plazza GInseDDina flev. I v katerih _ % tofi svoja vina Drve vrste. § 0 1 Bosenđorfe?, Gebrlifcr Sfing!, Kocb i Korselt, unrht itd. se prodajajo in dojelo v najem po zmernih cenah proii gotovini Kakor tudi na oiiroKe. Ugiašanje. Vsakovrst. poprave. Zavod Klavirji Zannonl HARIO MALL9, Piazza S. Gia-como 2, II.. Corso. Telefon 2-5. ^ in lastna ......... delavnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ A. tfSSENTIME TRST, Cltiu* Car« duccl Sfevltka 27. PorfruSnlca t ulica Riborgo ita 31 („ju Buon Oparalo") :s Vdiha zaloga moSkih In Sansklh ievljav. Popravlja te^o in solidno. Zmorno cona. _ :: Dobroznana mirodilnica :: 52 I Iw. Camauli i = Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma i Velik isbor banr 1 = = po vlak i£d.= ~ |H Zaloga za Trst in okolico redilnega g£ — ke In odrasle SLADBN i ta Mimp apu ia ttittp pita n Imi. - Ti Prodololnica ur In drosecesostl G. BUCHER («x dru« Drag. Vofcjota) Trst at®' Corso ft. 35. B'gati iiber alatanine, srebrn ine, dragocenosti in fcepnih ur Kupnje in menja staro zla*ću in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebmine, ziatanine, kakor tndi žepne ' Vsled nastalih razmer sem v GRABNU" izborno VIPAVSKO stanu prodajati v „ČRNEM vino po 24 stotink % litra. ISTRSKO vino no 24 st L - PRISTNI TERAN po 32 st RESTAVRACIJA BALKAN (Piana tal) P01! i ii r <—.. »B^gTIl nafcO—»i iiman ar■ »m m« nen— ti ,» i—ic m— —-- ---- Ij „Tržaška posojilnica in hramlriica i «B JT registrovana zadruga z eraajenEro poroštvom TRST, Piazza 2. Ima varnostno celico (safe depozit«) za shrambo vreduo^t-n h listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma varno proti vlomu in \ oiaru, urejeno po najno^ejS-m načinu ter jo oddaja strankam r najem ro nizkih cenah. Stanja vlog nad tO milijonov kron. Uradu« ur«*: od » do 18 dopolr: i« In od S do S popoldne. - lzplaCuJ« te _vsak delavnik ob uradnik urah. _ III BSI i*"! i 1! !■■ VSI