LETO XIL, ŠTEV. 160
Ljubljana, sreda 11. julija 1951
VALEČ
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
Traktoi s snopoveznikom sta dragocena stroja za prostrano prekmursko ravnino ob žetvi. (Glej članek na 3. strani!)
CENE PRIDELKOM BODO PADLE
pod vplivom jugoslovanskega trga
Tadnji čas so marsikoga prijetno presenetile vesti o padanju cen Uta v Voj vođini. Tudi primerjava cen razni zelenjavi po republikah nam pokaže, da je doseglo to padanje cen v nekaterih južnih republikah, predvsem v Srbiji in Makedoniji, že dokaj velik obseg. Ker te stvari pri nas v Sloveniji še niso prišle dovolj do izraza, pa se je ob teh vesteh prav tako marsikdo zamislil češ, kaj mi vse to pomaga, ko pa od tega nič nimam.
Ali je res takoi
V svojem referatu na I. zasedanju zadružnega sveta dne 1. t. m. je podpredsednik vlade in predsednik gospodarskega sveta tov. Sergej Kraigher med drugim dejal: ... Vsakdo greši, kdor pri predvidevanju gibanja cen na trgu m pri presojanju politike cen naše vlade ne upošteva dovolj Jugoslavije kot gospodarske celote ... Dobra letina in moč socialističnega sektorja v naših glavnih kmetijskih pokrajinah znižuje bistveno že danes, pred novo žetvijo, cene kmetijskim pridelkom. Samo od sposobnosti naše trgovine in boljše organizacije transporta zavisi, da bo tako stanje cen na trgu kmetijskih pridelkov v drugih republikah prišlo do izraza tudi v Sloveniji in uveljavilo bolj učinkovito tudi pri nas tendenco padanja cen tem pridelkom.
Čeprav je res, da so naša trgovska podjetja za promet z živili v Sloveniji na tem področju. doslej še malo storila, naj omenimo primer ljubljanskega mest-nega podjetja »Prehrane.. Uspehi tega podjetja prav zadnje dni dokazujejo, da se da z dobro organizacijo in voljo že v kratkem času veliko storiti. Zastopniki, ki jih ima to podjetje med drugim tudi v Beogradu, Zagrebu. Nišu in Sarajevu, zasledujejo in predvidevajo gibanje cen kmetijskim pridelkom ter obveščajo svoje podjetje o rentabilnosti ali nerentabilnosti nameravanih pogodb za dobavo večjih, navadno vagonskih količin raznih živil. Tako se je to podjetje, kakor smo že poročali, pojavilo z zadostnimi količinami živil 4. t. m. na ljubljanskem trgu in prodajalo mast po 350, belo moko po 150, enotno po 130 m olje 420 din. 2e v soboto, 7. t. m., so znižali ceno olja na 400 in ceno masti na 325 din, včeraj pa so šli s ceno olja še niže, in sicer na 390 din. Ta intervencija »Prehrane. je z ljubljanskega trga takorekoč čez noč pomedla razne privatne prekupčevalce in proizvajalce, ki so očitno mislili, da bo špekulativna cena 700 din za olje, 500 din za mast in 200 do 220 din za belo moko večna. Ta primer nam pove, da se padanje cen v južnih republikah pozna tudi ze pri nas, in to prav zaradi delovanja *Prehrane., ki je, kakor kaže, rfa dobri poti.
Kljub temu je treba poudariti, da je odstotek padanja cen pri nas v Sloveniji še vedno razmeroma majhen in da še zdaleč nismo dosegli tega, kar lahko dosežemo. Za primer navedemo lahko tudi zelenjavo. V dneh od 27. junija do 3. julija je stal paradižnik v Zagrebu do 90 din, najcenejši pa je bil na Reki (po 30 do 35 din). Ali krompir: medtem ko sa ga v istem času gospodinje v Vel. Kikindi kupovale po 15 din, so morale dajati ljubljanske gospodinje zanj tudi 40 din. Nedvomno so manjše razlike iz objektivnih razlog upravičene in neizbežne, vendar:	kako naj prepričamo
recimo kovinarja v Zagrebu, ki ima plačo, kakor njegov stanovski tovariš na Reki, da je prav, če plača njegova žena paradižnik trikrat draže kakor žena kovinarja na Reki? Res je, da smo vzeli primer, ki je v svoji tipičnosti pretiran, vendar nam tako bolj jasno pove, da zavisi od naših trgovskih podjetij, kakor so »Prehrana., »Živila., »Sadje-Zelenja-va. in podobno, ali nam bo tudi v praksi uspelo uresničiti načelo o gospodarski celoti naše države.
Pravzaprav tu ne gre za vprašanje, temveč za cilj, ki ga moramo doseči. Primer podjetja »Sanje-Zelenjava., ki je z dovozom od drugod letos že močno vplivalo na tržne cene in sedanji primer »Prehrane, dokazujeta, da je ta cilj mogoče doseči. Pri tem je važno predvsem to, da naša trgovska podjetja s smotrnimi nakupi po ustreznih cenah, predvsem pri obdelovalnih zadrugah in državnih posestvih, prehitijo privatnega proizvajalca, kadar koli bi hotel izkoristiti trenuv o stanje na tržišču za dviganje cen.
Spričo vesti o padanju cen so se verjetno zamislili tudi že naši kmetje. Ob vezni odkup za večino pridelkov, ki j sedaj omejen le še na mast, žito in industrijske rastline, je rodil v njem ta leta prepričanje, da daje državi svoje pridelke zastonj in da je pri tem vselej oškodovan. Sedaj ko nastaja cena njegovih pridelkov prosto po zakonu ponudbe in’ povpraševanja, bo kmalu moral spoznati, da so take proste cene prav temj lahko res krivične; krivične zato, ker se glede mnogih pomembnih pridel-
kov iz često objektivnih pogojev pridelovanja ne bo mogel kosati, recimo z Vojvodino in podobno. Tako je že bilo ’■n do tega bo sedaj zopet prišlo in to po nuji objektivnih gospodarskih zakonitosti. Naš slovenski kmet mora že sedaj vedeti, da ima v bližnji prihodnosti, če noče podleči, le dve izbiri: ali da ostane pri starem, privatnem gospodarjenju, kar bi pomenilo zanj še naprej gospodarsko zaostalost in za večino revščino, ali da se odloči za prostovoljno združitev v zadrugo. Samo v takšni dobro organizirani gospodarski
skupnosti bo namreč konkurenčen in bo njegovo delo pravilno poplačano. Vsi naši kmetje tega še ne vedo. Glave so jim še polne astronomskih cen za mast, moko itd. in s tem v zvezi sanj o tem, kako lepo bi bilo, tako mimogrede obogateti. Zato je prav, da za časa spoznajo resnico. Samo tako se bodo otresli nepotrebnih iluzij, spoznali, da je gospodarski pritisk trga lahko mnogo hujši, od dosedanjega administrativnega pritiska, in se odločili za pot, ki jih lahko edino pripelje do blagostanja v mejah naših možnosti.	fr
Naši zastopniki
na mednarodni prosvetni
konferenci
Od 12. do 21. t. m. bo zasedala v
Ženevi XIV. mednarodna konferenca prosvetnih delavcev. To konferenco je organiziral Biro prosvetnih delavcev iz Ženeve sporazumno z oddelkom za prosveto, znanost in kulturo pri OZN. Našo državo bosta na mednarodni prosvetni konferenci zastopala namestnik predsednika zveznega sveta za znanost in kulturo Vladislav Ribnikar in pomočnik predsednika zveznega sveta za znanost in kulturo Ivo Frol.
Socialno zavarovanje zadružnikov
Pri zveznem svetu za kmetijstvo in gozdarstvo je bilo včeraj posvetova nje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki zveznega sveta za zakonodajo, zveznega finančnega ministrstva in zveznega sveta za socialno politiko. Na posvetovanju so razpravljali o načinu in uvedbi socialnega zavarovanja za člane kmečkih zadrug. Sklenili so, da bo uvedeno za zadružnike pokojninsko zavarovanje ter zavarovanje v primeru invalidnosti, ki je nastala zaradi poškodb pri delu. Sredstva tega zavarovanja bodo iz državnega proračuna ter iz prispevkov zadrug. Izvoljena je bila tudi komisija, ki bo sestavila vse potrebne predloge za izvedbo tega zavarovanja.
Za Slovenski kulturni dom v Trstu
Izvršni odbor Ljudske fronte Srbije je določil 4 milijone dinarjev kot svoj prispevek Za Slovenski kulturni dom I v Trstu.
PROTOTIP NAŠE PRVE velike
PARNE TURBINE
V tovarni parnih turbin »Edvard Kardelj« v Karlovcu So začeli graditi prototip naše prve velike stabilne parne turbine za pogon 12.500 kilovatnega generatorja. Po velikih uspehih, ki smo jih dosegli v gradnji strojev za opremo naših elektrarn, pomeni začetek gradnje parnih turbin nov izredno pomemben korak k osamosvojitvi. Danes je naša industrija sposobna opremiti s potrebnimi stroji in napravami največje hidrocentrale, v kratkem pa bomo lahko opremili s sodobnimi pogonskimi stroji tudi naše velike termoelektrarne.
Načrte za prvo veliko stabilno parno turbino So izdelali v Zagrebu v kon-
Hmeljarjem se obeta
d ober prideleh
Hmelj »ki nasadi v Savinjski dolini So ppstali lepo temnozeleni. Visotke hmeljeyke so spira-lno ovite s hmelj-skimi bitkami, ki so napravile že precejšnje delo: v slabih dveh mesecih so »e povzpele do 9 m visoko in že poganjajo kobulasta razcvetja.
Hmeljarji z veseljem negujejo in ocenjujejo svoje »zeleno zlato«, ki letos mnogo obeta. Obilen dež, ki marsikje dela preglavice, je prodnati savinjski zemlji koristil in zadnji sončni dnevi so še pospešili bujno rast hmeljskih nasadov. Zaradi lanske suše so drugo-letni nasadi sicer nekoliko zaostali, starejši pa obetajo nadpovprečno dobro letino. Po mnenju hmeljarskih strokovnjakov bo dala Savinjska dolina letos vsaj dvakrat več hmelja kakor lani. Tak pridelek bo posledica znatnega povečanja nasadov in ugodnejšega vremena.
Veliko pa so k dobri letini pripomogli tudi drugi činitelji. To so predvsem učinkovita rešitev doslej perečega vprašanja pomanjkanja delovne sile z mehanizacijo hmeljarske proizvodnje in vse večje prizadevanje savinjskih hmeljarjev, da bi povečali pridelek. Z letos nakupljenimi poljedelskimi stroji so hmeljarji ročno kultiviranje in škropljenje opustili. Prav tako so kosili travnike s kosilnicami in tako sprostili delavce za obdelavo hmeljišč. Tudi voluharja, ki je resno ogrožal nasade, so uspešno zatrli in danes ne predstavlja večje nevarnosti.
strukcijskem biroju tovarne »Edvard Kardelj«. Konstrukcijska dela je vodil mednarodno priznani strokovnjak za gradnjo parnih turbin prof. inž Ernest Kraft. To je bilo obsežno in dolgotrajno delo. ki je terjalo veliko preciznost. Pod vodstvom dr Krafta je pri konstrukciji parne turbine sodeloval štab naših bodočih inženirjev in tehnikov. Brž ko so bili načrti izdelani, so v tovarni v Karlovcu začeli pripravljati gradnjo prototipa. V karlovški tovarni bodo sami izdelali vse komplicirane dele turbine, medtem ko so vlivanje velikih delov, kakor ohišja, podstavka, ležajev In delov kondenzatorja prevzele naše velike livarne. Tako je livarna »Litostroja« že vlila prve ležaje In dele kondenzatorja. Nova velika tovarna parnih turbin v Karlovcu sicer še ni docela zgrajena, vendar kolektiv tega podjetja že uspešno dela v začasnih obratih, kjer izdeluje posamezne dele turbin in nadomestne dele za popravilo starih turbin
Velikanska industrijska dvorana nove tovarne je že pokrita in bo kmalu docela zasteklena. Prav tako bodo kmalu dovršene ostale zgradbe, v novem tovarniškem naselju pa stanuje že okrog 10O delavskih družin. Tovarna parnih turbin v Karlovcu bo po svoji sodobni koncepciji ena izmed najlepših in najmodernejših tovarn v naši državi. Obdelovalni stroji, med katerimi je mnogo zelo kompliciranih, so že pripravljeni za montažo. Medtem pa se delovni kolektiv tovarne resno pripravlja za bodočo veliko nalogo: za serijsko gradnjo novih parnih turbin. Ze lani so docela premagali težave pri izdelavi preciznih turbinskih lopatic, tako da imajo na tem področju že velike izkuš-
Ustanovitev Znanstvenega društva za Bosno in Hercegovino
Prezidaj Ljudske skupščine LR Borne in Hercegovine je izdal odilok o ustanovitvi Znanstvenega društva za Bosno in Hercegovino. Za redne člane novega Znanstvenega društva bodo sprejemali znanstvenike tudi iz drugih naših republik, ki so se že uveljavili s kaikim znanstvenim delom. Znanstveno društvo Bosne in Hercegovine bo začelo že v kratkem delovati.
Kongres učitelie? in profesorjev v Beogradu
Danes se je začel v Beogradu kongres sindikata učiteljev, srednješolskih profesorjev in učnega osebja strokovnih šol ter raznih vzgojnih ustanov, ki bo trajal do 13. t. m. Kongresa se udeležuje nad 500 delegatov iz vseh ljudskih republik. Kongres bo pregledal delo dosedanje sindikalne organizacije, razpravljal pa bo tudi o njeni reorganizaciji ter o ustanovitvi novih strokovnih organizacij.
Draga inozemska skupina na mladinski progi
Včeraj je prispelo na mladinsko progo Banjaluka—Doboj 15 ameriških študentov. To je že druga inozemska skupina brigadnikov na naši mLadin-ski progi, prva pa je bila, kakor znano, iz Norveške. Ta mesec pridejo še na mladinsko progo brigadniki iz Anglije, Švedske, Švice, Francije in Belgije. Zveza študentov Jugoslavije je dobila od Zveze študentov Francije povabilo, naj pošlje 30 svojih članov v francoska delovna taborišča, ki so bila ustanovljena v Cannesu in Bordeauxu. V Francijo je odpotovalo že včeraj 11 naSih študentov, drugi pa odpotujejo s prihodnjih dneh,
Iz Trsta sta prispela na kongres Jože Umek, predsednik Sindikata prosvetnih delavcev, in učiteljica Oda Antonec iz Mačkovlja. Inozemske organizacije učiteljev In profesorjev pa zastopajo: švicarski učitelj Robert Michel, generalni tajnik Mednarodne zveze učiteljev, ki je bila ustanovljena leta 1926 in združuje že nad
600.000	učiteljev iz raznih evropskih držav: prof. dr. Wolfenk Berger, direktor gimnazije v Bernu, ki je član biroja mednarodne federacije srednješolskih profesorjev, francoska učiteljica Marie Cavalier, članica izvršilnega odbora Zveze francoskih učiteljev. in prof. Aumbourgef iz Pariza, ki je tajnik Zveze francoskih profesorjev.
Srbohrvatski tečaj za slaviste iz inozemstva
Zvezni svet za znanost in kulturo je ustanovil tečaj za srbohrvatski jezik in za našo književnost na Ilidži pri Sarajevu. Tečaj se bo začel 15. t. m in udeležilo se ga bo 45 slavistov iz Avstrije. Italije, Švice. Francije, Švedske, Norveške, Holandije in Dan-
nje. Osvojili so tudi že proizvodnjo drugih specialnih delov stroja', tako da je kolektiv za svojo glavno nalogo že docela pripravljen.
Kmalu po tem, ko s0 dovršili načrte za stabilno turbino, so se v konstrukcijskem biroju v Zagrebu lotili pod vodstvom dr. Krafta nove velike naloge: konstrukcije prve ladijske parne turbine. Na tem področju ima dr. Kraft velike izkušnje, saj je bil svojčas šef-konstruktor v angleških ladjedelnicah, pozneje šef-konstruktor v tovarni »Ganz«, naposled pa direktor velike tovarne za gradnjo parnih turbin podjetja AFG v Berlinu. V konstrukcijskem biroju bodo izdelali načrte za dva tipa ladijskh parnih turbin. Ko bodo v Karlovcu dovršili prototip prve stabilne parne turbine, bo konstrukcijski biro v Zagrebu že dovršil tudi načrte za prv0 ladijsko parno turbino in bodo v tovarni lahko prešli k serijski proizvodnji ne le stabilnih, marveč tudi ladijskih turbin. Tako bomo naše nove termoelektrarne, kakor tudi naše ladje, lahko kmalu opremili z najmodernejšimi turbinskimi parnimi stroji domače konstrukcije in izdelave.
Razgovori v Kesongu
V Washingtonu se nadejajo hitrega uspeha -Ni izključeno, da je Sovjetski predlog samo spletka, pravi Charles Wilson
Seul, 10. julija. Danes so se začeli v Kesongu razgovori za premirje na Koreji. Na čelu delegacije Združenih narodov, ki ima pet članov, je admiral Joy, ki je, pred odhodom v Kesong izjavil, da je »delegacija pripravljena storiti vse, kar je od nje odvisno, da bi bilo sklenjeno častno premirje ob pogojih, sprejemljivih za združeno po. veljstvo.
Vrhovni poveljnik sil Združenih narodov general Ridgway, ki je bil
da ZDA odklanjajo vsako razpravo o vprašanju Formoze, sprejemu Kitajske v OZN in mirovni pogodbi z Japonsko ter da se morajo pogajanja v Kesongu omejiti izključno na vojaške probleme, zvezane z ustavitvijo ognja in skie. nitvijo premirja.
Vodja ameriškega urada za obrambno mobilizacijo Charles Wilson je izja. vil danes da bo premirje na Koreji velika zmaga Združenih narodov, da pa to hkrati ne pomeni konca more-
Trije generali, ki se pogajajo za vojaško premirje v Koreji (od leve proti desni): Peng Te Huai, poveljnik kitajskih »prostovoljcev«, Kim _______________,	.	_____
vojske in Matthew Ridgway, poveljnik oboroženih sil OZN
Sen, poveljnik severnokorejske
navzoč ob odhodu delegacije iz Mun-sama, je izjavil, da boji na Koreji ne bodo prenehali vse dotlej, dokler ne bo doseženo premirje. Po zadnjem po ročilu združenega poveljstva se raz. vijajo boji na vsem korejskem bojišču. Pomorske in letalske sile Združenih narodov nadaljujejo bombardiranje pristanišča Vonsana in severno, korejskih zvez.
Ameriška vlada zavzema še naprej rezervirano stališče do pogajanj v Kesongu. Pooblaščeni krogi v Washing-tonu pa sodijo, da bodo ta pogajanja hitro privedla do ustavitve sovražnosti, da pa bo vprašanje določitve demarkacijske črte in zamenjave ujetnikov verjetno otežkočalo razpravljanja o premirju. Ameriške vojaške oblasti predlagajo, da bi čete Združenih narodov ostale na sedanjih položajih, ker je 38. vzporednik po njihovem mnenju demarkacijska črta brez kakršnega koli strateškega pomena. Glede zamenjave ujetnikov opozarjajo v Wa_ shmgtorau na potrebo, da je treba najprej dovoliti Mednarodnemu rdečemu križu, dia obišče taborišča vojnih ujetnikov v Severni Koreji in Mandžuriji, ker severnokorejska vlada do sedaj ni niti enkrat objavila, koliko vojnih ujetnikov je v njenih, taboriščih.
V Washingtonu vnovič poudarjajo.
Zastopnik indijskih socialistov pri Edvardu Kardelju
Bled, 11. jul. Podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj je včeraj sprejel funkcionarja socialistične stranke Indije g-Rama Monolaha Lohia. Po razgovoru je tov. Kardelj pridržal g. Lohio na kosilu.
Na Vrhniki je začel obratovati
prvi mlin s popolno mehanizacijo
Našo mlinsko Industrijo smo v zadnjih letih precej zanemarili, zlasti kar se tiče sodobne opreme. Pa tudi zmogljivost slovenskih mlinov je bila premajhna za potrebe naše republike, kar smo občutili zlasti lani, ko so potrošniki v zagotovljeni preskrbi dobivali moko z veliko zakasnitvijo in to zgolj zaradi nezadostne zmogljivosti slovenskih mlinov. Od lanske zime je zaradi dovoza ameriške moke stiska v mlinih popustila, po novi letini pa bomo morali spet vso moko sami zmleti.
Žito stresajo v pritličju v lijak, odkoder gre avtomatsko po elevatorju v zadnjo etažo na stroj, ki mu izloči vse mogoče primesi — pleve, snet je, prah in kamenje — skratka vse, kar je debelejše ali drobnejše ali lažje od žita. Očiščeno žito gre dalje v trier, da se izločijo semenskih primeri in potem
bitne nove napadalnosti. Po njegovem mnenju ni izključeno, da je sovjetski predlog za premirje na Koreji samo spletka, ki naj bi ovirala izvedbo ameriškega obrambnega programa. Zaradi tega sodi Wilson, da se morajo ZDA še nadalje oboroževati in ohraniti hkrati nadzorstvo nad cenami.
Zadnje novice
Kesong, 10. julija. Pri otvoritvi prve seje konference o premirju na Koreji, ki je v Kesongu, je ameriški admiral Turner Joy izjavil, da je delegacija združenega poveljstva pri pogajanjih izključno za to, da bi dosegla sporazum o premirju ob pogojih,, ki bodo jamčili. da se sovražnosti ne bodo obnovile.
Kakor javlja United Press, je admiral Joy dejal, da se delegacija poveljstva Združenih narodov popolnoma zaveda velikega pomena, ki ga imajo pričeta razpravljanja za narode vsega sveta.
Glavni štab združenega poveljstva je izdal danes poročilo o prvem sestanku zastopnikov OZN z zastopniki kitajskega in severnokorejskega glavnega štaba. V poročilu je rečeno, da je bil prvi sestanek danes ob 11. uri po krajevnem času. Sef delegacije združenega poveljstva viceadmiral Turner Joy je dejal, da sta obe delegaciji predložili svoj dnevni red v preučitev. Drugi sestanek udeležencev pogajanj bo, kakor pravi poročilo, jutri ob 10. uri. Oficirji glavnega štaba na Koreji -so izjavili, da bo podrobnejše poročilo o razgovorih objavljeno nocoj.
Po vesti United Pressa je viceadmiral Turner Joy dejal novinarjem po povratku iz Kesonga, da je sestanek potekal v strogo korektnem vzdušju, generalmajor Lawrence Cragee pa je izjavil, da so bili razgovori z nasprotno stranko »zelo zadovoljivi«.
Medtem ko se zastopniki združenega poveljstva in kitajsko-severnokorejske-ga poveljstva pogajajo v Kesongu o prekinitvi ognja na Koreji, divjajo danes na vseh delih bojišča srditi boji ! lokalnega pomena. Kakor javlja United. Press, so Kitajci in Severnokorejci na osrednjem in vzhodnem delu korejskega bojišča večkrat napadli postojanke združenega poveljstva, na drugih odsekih pa so močno začeli streljati s topništvom in minometalci. Toda vsi
na luščilni stroj, kjer se zrna obrusijo,	,	. ,	..	....
in oščetkajo. Da dobi žito potrebno I severnokorejski napadi so bili odbiti, količino vlage, pride nato na vlažilni! ven<^ar so patrulje generala Ridg-aparat, kjer se vlaži 8 do 12 ur. Sele
I zdaj je sposobno za mletje in pride
Pred dobrim letom je prevzela pri nas skrb za mline direkcija mlinske Industrije, pred katero so bile postavljene velike naloge. Pospešiti je bilo treba mlinsko proizvodnjo, mehanizirati večje mlinske obrate in olajšati mlinarjem delo. Za preureditev so prišli v poštev predvsem večji stari mlini na Fužinah pri Ljubljani, Slapu, v Baški grapi, Ajdovščini, Püdobu in na Vrhniki. Vse te mline zdaj preurejajo. Mlin na Vrhniki pa je v ponedeljek že začel obratovati. Opremljen je z novimi stroji in napravami, ki jih je vse. razen valjčkov, izdelala tovarna mlinskih strojev pri Domžalah. Valjčke so prenesli Iz nekaterih drugih mlinov, kjer niso bili polno izkoriščeni In so tako na Vrhniki uredili popoln, moderno mehaniziran
mila.
v valjčne mline, kjer pada 6- do 8 krat skozi drobilne valjčke; tu se izloči zdrob, ki nato potuje skozi gladke valjčke v mline za moko, ki dajo končni mlevski izdelek.
Ves proizvodni proces je mehaniziran, brez slehernega prenašanja vreč. medizdelkov in izdelkov. Mlinarji lahko igraje in brez posebnih naporov opravljajo svoje dela Prej je stari vrhniški mlin zmlel na dan 4000 kg žita, odslej pa bodo zmleli z isto delovno silo 16.000 kg, kar je že precejšnja količina. Ko bodo na enak način preuredili še ostale gori imenovane mline v Sloveniji, bo njihova zmogljivost tako velika, da bodo lahko vmleli vse količine žita za prehrano naše republike, kar lani. ni bilo mogoče, čeprav so mleli vsi mlini noč
Ja dao,
waya potisnjene nazaj pri napadu severno od Jončona in severovzhodno od Kesonga. Samo na odseku Kesonga, kjer se pogajajo, ni bilo nobenih spopadov.
Zasedanje skupščine glavnega mesta Ljubljane
Sinoči ob 19. uri se je začelo V. redno zasedanje skupščine za glavno mesto Ljubljano.
Zasedanje je otvoril predsednik skupščint Vlado Krivic. Po počastitvi spomina tragično preminulega ljudskega odbornika direktorja Jožeta Kosmatina je skupščina prešla na poročilo okrajnega sodišča mesta Ljubljane, ki ga je podal predsednik sodišča Jeiušič. Skupščina nadaljuje danes svoje delo.
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 1». Jul. ob 7. url. Močan dvtg visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo je povzročil prehodno izboljšanje vremena. Nove frontalne motnje, katere so dosegle že Srednjo Francijo, ne bodo Jutri bistveno vplivale na značaj vremena pri nas. — Danes vlada v Sloveniji spremenljiva oblačnost s krajevnimi plohami. Najnižja temperatura je bila llo c na Planici, najvišja pa včeraj 300 c v Murski Soboti. — Zračni pritisk je znašal danes ob 7. uri v Ljubljani 757 4 mm, temperatura zraka 17.« stop. Celzija, najnižja temperatura 16.9 stop. Celzija, relativna vlaga 74 •/'«, oblačne 4 osmine, vidljivost 18 km.
Napoved za sredo, 11. julija 1951: Pretežno sončno vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura v mejah od lOo c do 380 c.
VREMENSKA NAPOVED KMETIJSKE METEOROLOŠKI SLUŽBE (PRI KZZ)
V	sredo jasno, popoldne Južnozahodi* vetrovi.
V	četrtek dež e nevShtaml in ohi* ditev, v prihodnih daril lepo vrenJs.
Truman svetuje Perzijcem
Washington, 9. julija. Ameriški vele. poslanik v Teheranu je danes izročil predsedniku perzijske vlade Mosadeku odgovor predsednika ZDA Trumana na njegovo poslanico z dne 28. junija, ki
predsednik ZDA Harry S. Truman
se tiče britansko-perziijskega petrolejskega spora. Kakor poroča Vestnik ministrstva za zunanje zadeve ZDA, po. udarja Truman v svojem pismu, da se je zelo resno poglobil v vprašanje bri-tansko-perzijskega spora in v vsa druga vprašanja, ki so s tem v zvezi, ker je ta stvar nevarna ne samo za blaginjo Perzije in Velike Britanije, ampak tudi vsega sveta. Zaradi tega so ZDA z z zadovoljstvom vzele na znanje, da je Britanija načelno sprejela nacionalizacijo perzijske nafte. Predsednik še poudarja britansko znanje in poslovne skušnje, ki bi lahko mnogo pripomogle k razvoju perzijske petrolejske industrije, in izraža upanje, da se bo stvar tako rešila, da bo priznano načelo nacionalizacije in da bodo obenem zavarovane britanske koristi. Mednarodno sodišče je v tem duhu priporočilo pogajanja za rešitev spora. Ker so to sodišče ustanovile vse članice OZN, ne more nihče, ne glede na vprašanje njegove pristojnosti, dvomiti v njegovo nepristranost. Zaradi tega priporoča Truman Perziji, naj skrbneje pretehta priporočila tega sodišča, ker bo s tem prav gotovo omogočila, da se najdejo načini za sklenitev sporazuma in nadaljnje delovanje petrolejske industrije. S tem pa bi bile zavarovane koristi obeh vlad.
V pismu je še rečeno, da prav gotovo nobena vlada ne bo izgubila no-
benega sestavnega dela svoje suverenosti in tudi ne podpore svojega naroda, če bo z vsemi mogočimi obziri in spoštovanjem ravnala v duhu odločitve tega visokega sodišča.
Po poročilu, da je predsednik perzijske vlade Mosadek »razočaran« nad Trumanovo poslanico, poudarjajo v ameriških pooblaščenih krogih, da mora perzijska vlada sedaj »izbirati med redom in anarhijo«.
Dobro poučeni krogi v Washingtonu menijo, da bodo ZDA pomagale Veliki Britaniji ne glede na to, kaj bo ukrenila za ohranitev svojega ugleda na Srednjem vzhodu.
V krogih OZN sodijo, da bi bil bri-tansko-perzijski spor najtežji, kar jih je doslej reševal Varnostni svet, če bi se obe stranki odločili za to pot. Perzija se lahko pritoži zaradi britanskih ladij, ki se mudijo v perzijskih vodah, Velika Britanija pa lahko obtoži Perzijo, da se kot članica OZN ni pokorila sklepu mednarodnega sodišča v Haagu.
Mosadek
o Trumanovi poslanici
Ameriški veleposlanik v Perziji Grady je izjavil nocoj na tiskovni konferenci, da gleda predsednik perzijske vlade Mosadek s pridržkom na Trumanovo poslanico, ki mu je bila danes
zmernost
izročena. Veleposlanik Grady je dodal, i da je Mosadek izjavil, da so ZDA, kot' kaže, sprejele britansko stališče v an-glo-iranskem sporu. Mosadek ni ničesar izjavil o tem, če bo pristal na prihod Averella Harrimana v Teheran kot je predlagal Truman v svoji poslanicu
Letalska nesreča pri Abadanu
Abadan, 10. julija (Reuter). Danes je strmoglavilo na območju abadanske rafinerije dvomotorno letalo za hitre polete, ki pripada Anglo-iranski petrolejski družbi. Vsi, ki so bili v letalu, so mrtvi, letalo pa je zgorelo. Ni še znano, koliko ljudi je bilo v letalu.
Ta mesec bo začela obratovati nova rafinerija nafte, ki so jo postavili v Južni Angliji v bližini Southamptona. Britanski minister za gorivo je izjavil danes, ko je podal v Spodnjem domu poročilo o tem, da bo rafinerija izdelovala konec leta 2 milijona ton naftnih derivatov. Ko bo 1953 popolnoma končana, bo znašala njena skupna proizvodnja letno 6.5 milijona ton naftnih derivatov.
Sestava francoske narodne skupščine
Pariz, 10. jul. (AFP): Po podatkih, objavljenih v Uradnem listu, je sestava nove francoske narodne skupščine po parlamentarnih skupinah naslednja: gibanje zbiranja francoskega naroda 118 poslancev in 3 iz sorodnih skupin, socialisti 105, komunisti 99. ljudsko republikansko gibanje 83 in 2 iz sorodnih skupin, i V» ikali 66 in 6 iz sorodnih skupin, amečko-socialno gibanje 34 in 3 iz sorodnih skupin, demokratična zveza odporniškega gibanja 14 in 2 iz sorodnih skupin, neodvisni republikanci 43 in 8 iz so rodnih skupin, napredni (združeni s komunisti) 4 in 2 iz sorodnih skupin, afriško demokratično gibanje 3, prekomorski neodvisni 9, neodvisni Francozi 3 poslance, 9 poslancev pa ne pripada nobeni skupini.
V prejšnji skupščini so Imeli komunisti 167 mandatov, socialisti 99, radikali 46, ljudsko-republikansko gibanje
Irak hoče pravico, oe miloščine
Proizvodnja nafte v Iraku je znašala preteklo leto 6 milijonov ton, po mnenju strokovnjakov pa se bo že čez nekaj let vsaj podvojila. Iraška nafta je v rokah petrolejske družbe, katero sestavljajo Anglo-iranska petrolejska družba, La Compagnie Francaise, New Jersey’ and Socony vacuum (ZDA), Shell Royal Dutch (anglo-holandska) in multimilijarder Gulbekian. Družba je pri izkoriščanju naftinih polj v Iraku zelo previdna in varčna. 6 milijonov ton nafte so pridobili samo v bazenu Kirkuk Ležišča nafte drugod, čeprav so bogata, pa IPC (Irak Petroleum Co) ne izkorišča. Le.ta so sicer na ozemlju Iraka južno od Basre, vendar pa so le podaljšek petrolejskih žil, ki jih izkorišča družba izven Iraka v Kowsitu (18 milijonov ton letno). Ta politika IPC že nekaj let zbuja v Iraku nezadovoljstvo. Ker zasluži iraška blagajna samo 6 šilingov pri eni toni nafte, ji seveda zadrževanje proizvodnje ni v prid. Iračani tudi radi poudarjajo pri svojih zahtevah, da dobiva n. pr. Saudska Arabija od ameriške družbe Aramco nič manj kot polovico čistega dobička» kar je mnogo več kot 6 šilingov za tono. Iraška opozicija že nekaj let zahteva nacionalizacijo nafte, po nedavnih dogodkih v Perziji pa je dobila pogum in postala še bolj zahtevna. »Nacionalizacija nafte je problem, ki mora biti stalno pred očmi iraškega ljudstva« je izjavil nedavno sekretar socialistične stranke Saad el Ahali. Vendar so zahteve opozicije do sedaj naletela na gluha ušesa vlade-Vladina stranka se spričo težav, na katere je naletela Perzija m nacionalizaciji, boji izgubiti sedanje, četudi mijhne dohodke. Iraški min. predsednik Nuri Said paša se je odločil za drugo pot. Od IPC je zahteval večje plačilo za koncesije; v nasprotnem primeru je zagrozil, da bo Irak IPC pogodbo odpovedal in poveril izkoriščanje svojega petroleja komu drugemu (skupini ameriških družb, ki jih vodi senator Tydings), in ki jih v Iraku predstavlja Anglež Francis Rik-kett, ki je bil pred letom odpuščen iz IPC). V Irak je takoj po izjavi Nuri Said paše pripotoval Horace Gibson, eden izmed direktorjev iraške petrolejske družbe, da bi odvrnil grozečo
nevarnost. Gibson, ki se mu je še
vedno vrtelo v glavi zaradi komaj preslanih pogajanj s Perzijo, je zvedel, da zahteva Irak ugodnosti, kakršnih je deležna Saudova Arabija: ton, s katerim so mu bile zahteve izrečene, pa ga je prepričal, da misli Irak popolnoma resno. Takoj je sporočil iraške zahteve v London, odkoder so 6. maja prispeli v Bagdad zaskrbljeni zastopniki družbe in pričeli pogajanja z iraško vlado- Ameriški poslamik v Bagdadu Crocker je priporočal Iraku dobro voljo, petrolejskim družbam pa radodarnost. Pri tem mu je seveda pomagal tudi angleški veleposlanik, ki je dobro razumel v kako težkem položaju bi se znašla Anglija, če bi prenehal dotok nafte tudi iz Iraka (po. leg Perzije!). Posredovalce je posebno skrbelo dejstvo, da postajajo glasovi opozicije vedno močnejši, saj je število poslancev, naklonjenih nacionalizaciji. bilo vsak dan večje. Iraška vlada je izročila predstavnikom IPC dokument z jasnimi zahtevami: 50% čistega dobička, kupci nafte pa slednjo lahko odpeljejo samo po plačilu posebnega davka, ki bo določen po dnevnih cenah petroleju. Vladni predstavniki so izjavili, da hoče Irak uveljaviti svoje pravice, ne pa prejemati miloščino! Zastopniki družbe, ki so ve. deli, da je določena izguba neizbežna, vendar pa niso mislili, da bo tolikšna, so sklenili počakati. V pogajanjih je nastal premor — družba je zahtevala nekaj tednov časa za proučevanje iraških zahtev in jih proučuje še sedaj, pri čemer seveda budno spremlja do. godke v Perziji, od katerih so v mno-gočem odvisna njihova bodoča pogajanja.	A. F.
Demanti ameriške vlade
Washington, 10. julija (AFP) V Washingtonu demantirajo, da bi bila ameriška vlada sporazumno s Francijo in Veliko Britanijo za to, da bi bila Španija udeležena pri Atlantskem paktu in Marshallovem načrtu. Pri tem omenjajo nedavno izjavo obrambnega ministra Marshalla, podano v kongresu, da bi vsak sklep o udeležbi Španije pri Atlantskem paktu neizogibno pripeljal do politične oslabitve tega pakta.
143, kmečka socialna gibanja 23, demokratična zveza odporniškega gibanja 13. Neodvisni FTamcozi niso imeli nobenega sedeža, 13 poslancev pa ni pripadalo nobeni skupini.
Nova francoska skupščina ima vsega skupaj 627 poslancev. Zadnji mandat pripada Oceaniji, kjer bodo volitve 2. septembra.
„Samo ena pot
London, 9. Julija, (Reuter) Danes je v Londonu skupina laburističnih poslancev zbranih okrog bivšega ministra za delo Bevana, izdala brošuro z naslovom »Samo ona pot«. Brošura predlaga, naj bi laburistična stranka po novi politični poti, ki bi imela za cilj neodvisno politiko Velike Britanije, postavitev določenih pogojev Združenim državam Amerike glede prepuščanja letalskih oporišč na britanskem kopnu, kolektivno varnost v okviru Atlantskega pakta brez ponovne oborožitve Zahodne Nemčije, poroštvo za popolno vojaško pomoč Jugoslaviji v primeru napada, pravično razdelitev surovin, zvišanje davkov od kapitala in nadaljnjo nacionalizacijo industrije.
Bevanova skupina zahteva, naj se zmanjša oboroževalni program zahodnih sil, ker se bo tako lahko okrepil boj zoper čedalje večje pomanjkanje v posameznih delih sveta. Ameriška pomoč je rešila milijone ljudi lakote, je rečeno v brošuri, toda ta pomoč za Azijo je letos omejena zaradi čedalje večjih izdatkov za oborožitev ZDA.
Večina uvodnikov današnjih britanskih časopisov piše o izjavi Bevana in drugih članov laburistične stranke, ki so v začetku leta izstopili iz vlade. »Times« sodi, da je značilno dejstvo, da Bevan in njegovi tovariši v brošuri ne grajajo več oborožitvenega programa kot neizvedljivega, marveč kot nepotrebnega. Časopis meni, da je namen te brošure dokazati, da mora biti oborožitveni načrt zmanjšan.
»Manchester Guardian« ptfe, da je
Adenauer
o nemškem oboroževanja
Essen, 9. julija. (UP) Predsednik zahodnonemške vlade Adenauer je nocoj v Essenu izjavil, da bi vsa Evropa hitro padla v roke ZSSR. če ne bi zahodna Nemčija aktivno sodelovala pri obrambi zahoda. Adenauer je prav tako poudaril, da bi bili nevtralizacija in demilitarizacija zahodne Nemčije največja zmaga za Sovjetsko zvezo. Predsednik Zahodne Nemčije je izrazil mnenje, da. je oborožitev zahodnih sil zaželena tudi z nemškega stališča.
Sovjetsko-egiptski trgovinski sporazum
Aleksandrija, 9. julija (AFP): Predstavniki egiptovske vlade in sovjetske trgovinske delegacije so se sporazumeli o sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama. Po tej pogodbi bo Egipt dobil 100.000 ton pšenice iz ZSSR za 150-000 bal bombaža. Razen tega je bil dosežen sporazum o prodaji 50.000 ton egiptovskega riža ZSSR.
Schacht povabljen v Indonezijo
Pariz, 10. julija (Associated Press): Indonezijska vlada je povabila na uradni obisk bivšega nacističnega, ministra za finance Hjalmara Schachte, da bi z indonezijsko vlado proučil gospodarske in finančne probleme. Kdaj bo Schacht odpotoval v Indonezijo, ni znano.
V Grčiji stavka
že nad 100.000 uslužbencev
Atene, 10. julija (Reuter): V Grčiji je začelo stavkati 40.000 uslužbencev sodnih in upravnih ustanov. Pridružili so se zahtevi državnih uslužben. cev, ki že 4 dni stavkajo za zvišanje plač. Zahtevajo 50% poviška. Sedaj stavka skupno nad 100.000 uslužbencev.
t(
pomen te brošure predvsem v tem,
ker prinaša veliki načrt o mednarodni medsebojni pomoči.
Laburistični »Daily Herald« piše, da bodo razočarani vsi tisti, ki so bili prepričani, da bo Bevanova brošura povzročila razcep v laburistični stranki. Časopis trdi, da v brošuri niso navedeni dokazi, ki bi podprli stališče, da je oborožitev zahodnih sil prevelika, Dalje pripominja, da bodo člani laburistične stranke prihodnje mesece razpravljali o kritiki, ki je bila izrečena v brošuri. Na koncu poudarja, da morajo biti tisti, ki žele mir, dovolj močni, da ga bodo lahko ubranili.
Češkoslovaška imenovala nova veleposlanika v Londonu in Washingtonu
London, 10. julija (Reuter) Češkoslovaška vlada je sporočila, da sta bila imenovana nova češkoslovaška veleposlanika v ZDA in Veliki Brite; niji. Za veleposlanika v Washihg-tonu je bil imenovan Vladimir Prohaska, za veleposlanika v Londonu pa Josef Ulrich. Prejšnja veleposlanika, Vladimir Outrata in Rudolf Bistri-cky sta bila v februarju poklicana v Prago na »posvetovanje«. Odpoklicana sta bila v času. ko je bil aretiran bivši češkoslovaški minister Vladimir Clementis. Češkoslovaška vlada še ni sporočila, kdo bo veleposlanik v Parizu, čeprav je to mesto nezasedeno že od februarja, ko je bil veleposlanik Hofmeister prav tako poklican v Prago na »posvetovanje«.
Kongres švicarske socialistične stranke
Zürich, 9. Julija (Tanjung): Na kongresu socialdemokratske stranke Švice ki Je bil 7. in 8. julija v ZUrichu, so določili politično linijo stranke v bližnji predvolilni kampanji.
Kongres je izdelal predlog za flnan-
Trgovinska pogajanja v Berlinu
Berlin, 9. julija. (AFP) Na današnjem sestanku predstavnikov zahodno-nemških okupacijskih sil in sovjetske cone Nemčije ni bil dosežen nikakršen sporazum o ureditvi medconske trgovine. Sovjetski predstavnik je zahteval od zahodnih okupacijskih sil jamstvo proti tihotapljenju med vzhodno cono in Zahodnim Berlinom, medtem ko so predstavniki zahodnih okupacijskih sil zahtevali uvedbo takih trgovinskih odnosov, ki bi izključevali sleherno samovoljno posredovanje sovjetskih okupacijskih oblasti.
Za sedaj ni bil določen datum nadaljnjih razgovorov, vendar pa mislijo, da nadaljnji sestanki o tem vprašanju niso izključeni.
siranje vladnega oboroževalnega nacrta in sprejei resolucijo o načinu zbiranja sredstev za to finansiranje. O resoluciji bo izveden ljudski referendum. Razen tega je kongres sprejel predlog o varstvu mladine, predlog za uvedbo ženske volilne pravice in predlog za nadzorstvo nad cenami. Ob koncu zasedanja je kongres izrazil solidarnost švicarske socialdemokratske stranke z drugimi socialdemokratskimi strankami — članicami nove socialistične internacionale.
Kongresa so se kot opazovalci udeležili predstavniki socialdemokratskih strank Avstrije, Švedske. Holandije in Zahodne Nemčije.
Aretacije y Adis Abebi
Adas Abeba- 10. julija. (Reuter) Danes pričakujejo v Adis Abebi nadaljnjih aretacij v zvezi s še ne popolnoma pojasnjeno zaroto, zaradi katere je abesinska policija aretirala včeraj osem ljudi, med njimi nekega ministra. Poročajo, da je osem aretirancev, ki so povečini civilni uslužbenci, priznalo svojo krivdo.
PRED DNEVOM VSTAJE
Čez severno triglavsko steno
Mestni odbor Zveze borcev na Jesenicah pripravlja v tesnem sodelovanju z vsemi množičnimi organizacijami dostojno proslavo Dneva vstaje. Med vsemi pripravami pa zavzema častno mesto partizanska štafeta, ki bo po predhodni mobilizaciji krenila na pot
15.	Julija s tromeje na Peči. Tu bo znova obnovljen nesmrtni bataljon Joža Gregorčiča — prvega komandanta Triglavskega odreda, ki bo v sestavu 150 mož že istega dne sprejel borbo v Kran jski gori. Po uspešnem spopadu s sovražnikom, ki je poprej močno utrdil mostišče, bo moral bataljon v celoti prebresti Savo in v Pod Kužah zgraditi pontonski most ter napasti sovražnikovo postojanko, ki brani prehod proti Mojstrani. Bataljon se bo moral že na tej poti prebijati skozi zasede, pred Mojstrano pa bo v borbi prekoračil železniško progo in prebrodil Saivo. Ko ho bataljon obšel Mojstrano, bodo na Jesenicah zatulile sirene in poklicale k strogi pripravljenosti vse enote protiletalske zaščite.
Po prehodu Mojstrane bo glavnina nadaljevala pot skozi dolino Kot do Staničeve koče in dalje na Kredarico. Vod najboljših vrhunskih alpinistov pa bo nadaljeval pot skozi dolino Vrat, kjer se bo moral neprestano boriti z močnimi sovražnikovimi zasedami in se prebiti do Aljaževega doma. Prehod skozi Luknjo v Soško dolino mu je onemogočen, ker so na prevali utrjeni sovražnikovi bunkerji, pot čez Prag in Tominškova pot pa sta zasedem. Zato se komandant bataljona odloči, da vod prepleza severno triglavsko steno v vojni opremi.
Glavnina in alpinski vod se na večer združita na Kredarici. Drugi dan bo ves bataljon pristopil na vrh Triglava, kjer bo po radijski zvezi pedal raport o akcijah in nameravanih manevrih glavnemu štabu za izvedbo partizanske štafete v Ljubljano. Nadaljnja pot bataljona gre v smeri Belega polja, kjer izvidnice naletijo na močan odpor utrjenega sovražnika v planinski postojanki Vodnikova koča. Bataljon to postojanko v Jurišu zavzame, pobeglega sovražnika pa zasleduje udarni vod prek» Tosca na Pokljuko in dalje preko Rudnega polja na Uskovnico. Tu bataljon doseže prvo gorenjsko svobodno ozemlje z močno razvito tehniko. Zato izda številko žep-časa in sten-časa ter priredi množični partizanski miting s kul-turno-političnim programom.
Naslednji dan sestopa bataljon v Bohinjsko dolino, kjer izvidnice naletijo na močan ogenj iz zased jeseniških pionirjev, ki taborijo ob Bohinjskem jezeru. Odpor mladih pionirjev je kmalu strt in bataljon vkoraka v svobodno Bohinjsko Bistrico, kjer preda bojno zastavo radovljiškemu bataljonu. Tu bo tudi množični miting.
Na Dan vstaje pa bodo na Jesenicah pripadniki izvenarmadne vzgoje uspeš-
V vojni opremi
no odbili napad diverzantskega bataljona, ki se je prebil čez severno mejo in preko Kravank napadel Plavž-ki Rovt in Sv. Križ z namenom, da uniči industrijo, mesto in kolodvor na Jesenicah. Po odbitem napadu in uničenju sovražnega bataljona, bo pregled in mimohod vseh oddelkov pri planinski smučarski postojanki na Črnem vrhu, kjer bo tudi partizanski miting ob sodelovanju vseh sindikalno kulturno umetniških društev z Jesenic in Javornika.	sZuroa
V Biljah so odkrili spomenik 59 padlim borcem in talcem
V Biljah pri Gorici, kjer se reka Vipava, ki vsa bistra privre na dan pod Nanosom, poleni in se vedno počasneje vije proti Soči, so imeli v nedeljo odkritje spomenika 59 padlim borcem in talcem. Mad njimi je tudi ime Ivana Suli.sroja -Carja, ki so ga Nemci obesili ob Mirenski cesti z namenom, da bi strli ljudski odpor v teh krajih. Na ime tega junaškega borca spominja tudi kmetsko obdelovalna zadruga Car - Bilje, v kateri je več borcev in aktivistov. Za predsednika te zadruge pa so izvolili Ivana Dominka, ki je bil pred desetimi leti med prvimi ustanovitelji Fronte na vasi. Proslava je bila združena s partizanskim manevrom, športnimi in kulturnimi prireditvami. 2a!ne svečanosti se je udeležilo mnogo ljudi iz vseh bližnjih vasi. Množične organizacije pa so položile k spomeniku 59 vencev.
VATIKAN IN JUGOSLOVANSKI NARODI
Za razumevanje na videz čudnega ravnanja Vatikana v zadevi obsojenega bivšega nadškofa Stepinca bomo v naslednjih poglavjih nekoliko razložili odnos Vatikana do jugoslovanskih narodov in do Jugoslavije in tudi to, kaj so v imenu Vatikana delali in zahtevali razni cerkveni predstavniki med nami.
I.
Za odnos cerkve do države ter za delo in zahteve cerkvenih predstavnikov so zelo značilni naslednji stavki, ki jih je leta 1905 objavil hrvatski •Katolički liste
»Rimska cerkev je hkrati svetovna in duhovna oblast. Njena pravica je, da vlada svet na temelju evangelija, svetih kanonskih knjig in dekretov. Če ima rimska cerkev kako posest, če je nastanjena v kaki palači, povsod je država. Ona je svetovna oblast, ki se od drugih svetovnih oblasti razlikuje na ta način, da je suverenost drugih oblasti omejena, medtem ko cerkev ne pozna meji svoje oblasti. Ko so ji podložne duše, zahteva z vso pravico, da ji je podrejeno tudi telo. Papež je suveren, kralji in cesarji pa so zastopniki. Po besedah Inocenca III. je papež za cesarja to, kar je sonce za mesec. — Oblast je dana kraljestvom ne samo, da svetu gospodujejo, temveč da predvsem cerkvi pomagajo. Cerkev ni svobodna, če ne zapoveduje! <
Oblast cerkve pa je bila med nami že od nekdaj proti narodu. To je takole potožil vladika Strossmayer svojemu prijatelju, zgodovinarju in duhovniku Račkemu: »Največje zlo rimske kurije in prelature je italijanski nacionalizem, ki leži na prsih rimske cerkve kakor mora... Slovanstvo je danes predmet mržnje in zaničevanja in cerkev in sv.
stolica se poslužujeta tega orožja. Rim nas po glavi bije .. .«
Avstroogrska monarhija se je popolnoma strinjala z oblastjo cerkve, kakršno je razlagal »Katolički list». Zakaj se je strinjala in zakaj je tako nadoblast prenašala, je nekaj let pred prvo svetovno vojno dobro razložil hrvatski politik dr. Mate Drinkovič, ki je naglasil, da je lahko duhovščina še tako vneta v volilnih bojih in na videz še tako politično radikalna, a da pri tem vedno ostaja steber države in orodje za obvarovanje politične državne nadoblasti. — *Bajo-net in katoliška duhovniška hierarhija v Avstroogrski se izpopolnjujeta ko ščit in orožje.«
To je s kratkimi besedami dobro povedano, kajti Dunaj in Vatikan sta bila vedno najpopolnejsa organska skupnost, ki je z vso svojo organizirano močjo tlačila vse tiste notranje sile jugoslovanskih narodov, ki so zahtevali svojo osvo boditev, bratstvo in enotnost.
»Ker cerkev ni svobodna, če ne zapo-vedujer, so bili mnogi njem predstavniki pri vsem svojem toliko poudarjenem narodnjaštvu v času, ko so se Srbi in Bolgari v balkanskih vojnah reševali turskega jarma, ne na strani svojih bratov, temveč na strani Turkov, ker je bila na tej strani pač tudi avstroogrska monarhija in ker so jugoslovanske narode vrednotili samo po verski pripadnosti. Velika večina duhovščine je bila tudi ves čas prve svetovne vojne steber av stroogrske monarhije in je to pokazala zlasti tedaj, ko so sami narodi začeli to monarhijo podirati kot svojo ječo. Slepa m brezpogojna privrženost avstroogrski monarhiji pa je bila zapovedana od Vatikana, ker je imel Vatikan v tej mo narbiji vsa jamstva tudi za svojo svetovno oblast.	—tg.
Pred 100 letnico rojstta
Liana Tavčarja
Letos se slovenska kulturna javnost In ves slovenski narod spominjata zgodovinskega dogodka, ko je veliki Ra-ščičan Primož Trubar s svojima prvima dvema tiskoma, Abecednikom in Katekizmom, postavil temeljni kamen slovenski književnosti. Kakor je znano, so v teku priprave za proslavitev tega velikega kulturnega praznika. Cesar Slovenci nismo smeli izkazati očetu naše književnosti in kulture ob štiristoletnici njegovega rojstva 1. 1908., ker taka manifestacija ni bila po volji takratnim političnim gospodarjem — bomo to storili danes v svobodni domovini ob enakem jubileju slovenske knjige, ob jubileju Trubarjeve tiskane besede »usem Siouencom«.
Štiristo let je, odkar je slovenski narod tudi v književnosti stopil v krog ostalih narodov, se je pričela pisati kronika slovenske književnosti. V njo si je ljudstvo zaznamenovalo važnejše dogodke in si na tretji četrtini prehojene poti vpisalo ime enega klasikov slovenske literature, pisatelja Ivana Tavčarja. Letos 28. avgusta bo preteklo 100 let od njegovega rojstva. .
Tavčar, rojen romantik živeč v dobi realizma, čigar dela predstavljajo ne-
kako v« med obema literarnima tokovoma, je bil rojen v Poljanah nad Škofjo Loko. Te svoje domače kraje in njihov slikoviti svet je do konca svojega življenja ljubil z vso srčno salo, ki ga je tudi pomeščanjenega nezadržno vlekla nazaj v loško pogorje, in prav iz te ljubezni so se rodila njegova najboljša in najpomembnejša dela, ki so postala last množic.
Tavčar je bil pomeščanjenec, osrednja osebnost slovenskega liberalizma v vsem njegovem razvoju od progresivnosti do reakcionarnosti, kar je izpovedovat tudi v nekaterih delih, vendar vedno le pomeščanjeni krnet, ki ni nikdar pozabil svoje rojstne doline-Ce nekatera njegova dela izražajo pesimizem. če so polna bolestne sentimentalnosti in se skoraj obvezno kon. čujejo s temnimi občutki in smrtjo, se njegov pripovedni žar vseeno najbolje čuti v realističnih podobah iz življenja preprostega človeka, v opisovanju pehanja in trpljenja rojakov Poljancev.
Ljudje iz loškega pogorja so si Tav. čarja osvojili, so ponosni nanj in ga
ljubijo. Hvaležni so mu, da jim je v svojih povestih postavil trajen spomin življenja njihovih prednikov, zato se hočejo s spoštovanjem pokloniti njegovemu spominu in se mu častno oddolžiti. V ta namen je bil kmalu spomladi v Škofji Loki sestavljen pripravljalni odbor za proslavo 100. letnice rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja, v katerem so zbrani škofjeloški toultumo-prosvetni delavci. Za pokrovitelja te proslave je odbor pridobil predsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS Josipa- Vidmarja, v repre. zentamčnem odboru pa so poleg ministra predsednika Sveta za prosveto in kulturo LRS Borisa Ziherla predstavniki oblastnih, političnih in prosvetnih forumov. Društva slovenskih književnikov in Slavističnega društva. Poleg omenjenih so obljubile in že izkazu, jejo odboru pomoč vse množične organizacije. zvezo pa ima tudi s Poljanci, ki se v prijateljskem sodelovanju enako pripravljajo na obletnico.
Program proslave se bo v Škofji Loki odvijal ves teden od 25. avgusta d» 2. septembra, medtem ko bo pro. slava v Poljanah v nedeljo 26. & /gusta. Tavčarjev teden bo izpolnjen s predstavami dramatizirane Tavčarjeve »Visoške kronike«, s predavanjem o pisatelju, recitacijskim nastopom književnikov,. koncertom in razstavo Tav.
čarjevih leposlovnih tekstov v mestni ljudski knjižnici, Poljanci pa pripravljajo uprizoritev Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«. Glavni poudarek bo — če izvzamemo slavnosti ob rojstnem domu — na obeh uprizoritvah zadnjih in najboljših Tavčarjevih del, od katerih je eno značilno predvsem za ožji del poljanske doline okoli Blegaša, drugo Pa za škofjeloški okraj kot celoto. Uprizoritvi bosta zajeli veliko število sodelujočih. Poljancem bodo pomagali celo igralci iz bližnjih gorskih vasi, v Škofji Loki pa so se združili v delu prosvetni delavci vseh kulturnih dru. štev im skupin iz mesta in bližnje okolice.
Poleg praznovanja v Poljanah in Škofji Loki se bodo spomnile 100-letnice Tavčarjevega rojstva tudi slovenske založbe, ki bodo v tej zvezi izdale naslednje Tavčarjeve spise: Državna založba Slovenije prvi zvezek Zbranega dela. Mladinska knjiga »Visoško kroniko« in Kmečka knjiga »V Zali« in »Kuzovce«. Društvo slovenskih knji. ževeikov pa bo oskrbelo pisateljevo rojstno hišo g spominsko knjigo in žigom.
Gornje priprave, so samoniklo zrasle na pobudo kulturno prosvetnih delavcev škofjeloškega okraja im v spoštovanju do spomina umrlega pisatelja-rojaka. Ta kulturni jubilej bo delno
s svojimi proslavami prav primeren uvod v slovesnosti v zvezi s 400_let-nico slovenske knjige.	BrB
Zbirka koroških ljudskih pesmi »Pojdam v Rute«
V naihujši dobi preizkušenj je koroške Slovence — partizane in izseljence
—	združevala in bodrila koroška ljudska pesem tako v partizanskih enotah kakor v koncentracijskih in delovnih taboriščih, Jim utrjevala narodno zavest ter Jim vlivala pogum. Po zlomu nacizma je slovensko ljudstvo na Koroškem z lastnimi silami in sredstvi ob-novi’o svojo prosvetno in kulturno centralo — Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu — ter skoraj vsa razpuščena prosvetna društva, pevske in tamburaške zbore, poleg tega pa ustanovilo še nova društva in zbore, posebno v krajih s staro slovensko kultumo-prosvet-no tradicijo.
Slovenskim pevskim zborom pa Je manjkalo notnega materiala. To vrzel sta izpolnila pok. France Marolt z zbirko za mladinske zbore »N‘mav čez ize-ro« m koroški rojak Luka Kramolc z Izdajo »Zbornika koroških pesmi« za moške zbore 1. 1948. Se vedno pa je primanjkoval notni material za mešane zbore, ki so jih posebno v zadnjih letih ustanovili koroški Slovenci Zato Je sedaj priredil Luka Kramolc' 14 koroških ljudskih pesmi v 4—8 glasnem stavku deloma ra tenor, bariton in alt solo. v zbirki »Pojdam v Rute«, ki Je izšla julija v založbi Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Zunanjo, opremo — dvobarvni kliše z napisom »Pojdam v Rute«
—	Je izdelal akad. slikar Maksim Gaspari zelo okusaoi Notni tlak j« oskr-
bela opalografija Jugoreklam, tisk pa Triglavska tiskarna. Zbirka je lično opremljena Kratko uvodno besedo je napisal Luka Kramolc, poleg tega pa so zor .ni razm izreki o slovenski ljudski pesmi naših pomembnih glasbenikov m literatov: Emila Adamiča, Ivana Cankarja dr. Ferda Kozaka, Prežihovega Voranca, Janka Žirovnika, dr. Goj-mira Kreka, Primoža Trubarja in Hinka Druzoviča.
S to zbirko 14 koroških ljudskih pesmi, prirejenih za mešani zbor, med katerimi so nekatere, kakor »Od nedeljskih jagrov« in »Pesem od rojstva«, katerima je zložil napev in besedilo Franc Leder • Lesičjak, ljudski pevec in citrar iz Globasnice na Koroškem, ter »V Plibrci, v jormaci«, koroška narodna iz Podjune dosedaj naši javnosti skoraj neznane, bo ugodeno tako mešanim pevskim zborom na Koroškem, kakor tudi v Sloveniji, ki gojijo koroško ljudsko pesem. Je pa to šele prvi zvezek koroških ljudskih pesmi za mešani zbor, kateremu bodo sledile nadaljnje zbirke. Pevskim zborom so poleg celotne zbirke na razpolago tudi posamezne pesmi po 5 din pri Klubu korošluh Slovencev v Ljubljani.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Nova obzorja. Izdaja Zveza mariborskih kulturnih delavcev v Mariboru. Letnik IV. Štev. 7—8. Leto 1951.
Homer: Odiseia. Prevedel Ant. Sovre. - Ljubljana, Pravna založba Slovenija 1951. 378 str. 8o.
Diderot, Denis: Izbrana dela Prevedel Pavie Jarc. Uvod napisal Eli Finci, V Ljubljani, Cankarjeva založba 1951. SS «tr. 80.
»rav. 1» / n. julija lMi SEOYENSKI POROČEVALEC Str. 3
V Beltincih pojo mlatilnice
Leto« so imeli ▼ Prekmurju muha.
»to vreme, kakor že dolgo ne. Dan oa dan dež. meseci brez somca za nameček pa ie pogoste krajevne po-
glave. »Lani suša. letos dež In moil« so godrnjali kmetje in si napovedovali slabo letino. Pa so se pošteno urezali! Zadnji tedni so taki da ljudje sproti pozabljajo na vse' težave. Polja se kopljejo v sončnih žarkih, ki jih vreme bogato razsipa od jutra do večera. Klasje je cez noč dobilo zlatorumeno barvo in se nagnilo k tlom Nekje v nepreglednih poljih se Že ob rosnem jutru oglašajo murenčki in prepelice ...
- pojdi žet-pojdi žet-p-o-1-d-l ž-e.t.. Žetev je tu! Sredi valujočega žita ■e pojavljajo prva stmišča ob visoko zloženih kopicah Na državnem posestvu v Beltinci srečuješ te dni same vesele obraze. Se stari volar Miha. ki že 40 let dela pri volih, radostno poka z bičem. Kako tudi ne. Polja jim od vseh strani ponujajo bogat pridelek. Žita. ki jih imajo nad 200 oralov.
mnogo obetajo, krompir cveti, da je veselje, pesa in koruza pa tudi dobro kažeta. »Kruha bo več kakor dovolj« se sliši med ljudmi.
Sredi široke planjave ropota traktor vmes se vrte od sonca ožgani in na pol nagi žamjci. Zanjeio ječmen! 60 oralov ga je bilo. pa so ga mimogrede pospravili v nekaj dneh. Nekaj so storili stroji, več pa dobra volja! Vreme je pravi blagoslov.
Pozno dopoldne je. Po sinjem nebu plava od Mure sem samoten oblaček, drugače pa trepeče v zraku gluha vročina. Snedi nepreglednega Strniših poje mlatilnica. Ze peti dan. Brigada na Nemščaku mlati ječmen. Ljudje, vozovi, gugajoča mlatilnica ob bruhajočih elevatorjih. vse je zavito v droben prah. skozi katerega si utirajo pot sončni žarki. Stari Balažič se do pazduh pogreznjen sprehaja sredi velikanskega kupa slame, kateremu z veščo roko uravnava streho. Dekleti pri elevatorju obliva znoj komaj odrivata sproti slamo naprej Oslica bo
Pravega človeka na pravo mesto!
Razvoj proizvajalnih silt terja pravilno usmerjanje mladine v vse vrste poklicev. Temu važnemu vprašanju so že med prvo in drugo svetovno vojno posvečali veliko pozornost v večini evropskih držav.
Tudi v Jugoslaviji smo pred vojno Imeli poklicne svetovalnice, ln sicer v Ljubljani ki je bila ustanovljena leta 1937. in Zagrebu, kjer je bila ustanovljena leta 1931.
Se bolj kot pred vojna pa bodo te vrste svetovalnic imele svoj smisel pri nas sedaj, v pogojih naglega razvoja Industrije In še večje potrebe po strokovnih kadrih. V takih pogojih se je potrebno ravnati po načelu: »Pravi človek na pravo mesto«. Da bi pa dosegli ta smoter, moramo zasledovati razvoj vsakega otroka že v rani mladosti, zlasti še med obiskovanjem osnovne šole in gimnazije ter mu v zvezi z njegovo duševno, kulturno in fizično sposobnostjo svetovaiti. za kateri poklic naj se odloči, da ne bo zgrešil svoje življenjske poti in da bo koristen samemu sebi ln družbi. Da bi svetovalnice dosegle »voj smoter, morajo razpolagati tudi s sposobnim kadrom psihotehnikov, zdravnikov za poklicno medicino itd. Take vrste kadra pa je pri nas prav malo ln tudi odiziv kandidatov za tovrstni študij je skromen, in sicer zaradi opravičljivih razlogov, saj niso videli bodočnosti v tem poklicu.
Naš sociali stični razvoj zahteva tudi usmerjanje mladine ▼ poklice, ki
bodo najbolj ustrezali vsakemu posamezniku, kajti praksa je pokazala, da se je velik del mladine odločil za nepravilne poklice, kar povzroča veliko škodo narodnemu gospodarstvu. Delovni ljudje, ki so si Izbrali nepravilne poklice, kasneje le-te opuščajo in se želijo prekvalificirati. Zaradi tega izgubljajo dragoceni čas, ki bi ga lahko koristno izrabili v proizvodnji ali na drugih delovnih mestih.
Razvijajoča se industrija bo brez-dvoma tudi potrebovala tovrstne strokovnjake, saj vemo, da produktivnost delavcev zavisi v mmogočem od dobre organizacije dela, od pravilne razmestitve delavcev na delovna mesta, ki ustrezajo duševnim in fizičnim sposobnostim delavcev. Ce bo vsak človek zaposlen v poklicu in na mestu, ki ustreza vsem naštetim pogojem, bomo brezdvommo dosegli svoj smoter na področju organizacije dela, dvigu storilnosti, polnem izkoriščanju tehničnih kapacitet obrata, odpravili nešteto nesrečnih primerov, ki imajo svoj Izvor prav v tem, da delavec na določenem delovnem mestu ne dela z ljubeznijo in polno zavestjo, prav zaradi tega, ker je nepravilno razporejen, ker mu tako delo ne ugaja in ga duševno ali fizično preveč utruja.
Pogoji našega načrtnega gospodarstva pa postavljajo še posebno zahtevo, da se vsa razpoložljiva delovna sila pravilno usmerja in da vsak človek pride na svoje mesto, ki najbolj ustreza njegovim karakternim in drugim lastnostim. Le na ta način se bo-
mo Izognili nepravilnemu in neracionalnemu izkoriščanju delovnih moči in njihovih zmožnosti. Ta smoter zasleduje tudi uredba o strokovnem usposabljanju in o nazivih delavcev, ustvariti iz delavskih kadrov prave socialistične strokovnjake in mojstre svojega poklica.
V ta namen je tudi ustanovljen Institut dela pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko FLRJ, ki ima med ostalimi tudi nalogo, da proučuje probleme s področja ekonomike ljudskega dela, kamor spada tudi vprašanje izbire poklicev. S pravilnim usmerjanjem naj zagotovi zaposlovanje ljudi, posebno pa mladine po fizičnih in duševnih svojstvih. Gre za to, da se doseže skladnost izbire poklica, upoštevaje duševne in fizične sposobnosti posameznikov, s potrebami gospodarstva in da se na ta način zagotovi čimvečja storilnost in kakovost dela, hkrati pa prepreči nepotrebno menjanje poklicev, zmanjša število nesrečnih primerov in nepotrebne stroške ter čas, ki je sicer potreben za strokovno usposabljanje kadra. Da bi pa ta Institut In vsi njegovi podrejeni organi mogli pravilno in uspešno delovati, mora imeti za to predvsem sposobne kadre, ki bodo zmožni obvladati te težke naloge.	J. D.
ostala celo leto na polju, izpostavljena dežju in vetrovom. Balažičeve oslice nikoli ne natekajo. tudi veter je brez moči-to ve vsak brigadir v Beltincih.
-Pijače^,.! Trebušasti putrih s hladno pijaco stalno kroži med delavci. Ljudje pijo. do klokota po prašnih. izsušenih grlih Brigadir Skalar je povsod, pri dekletih na slami., pri strojniku v upravi, pri tehtnici. Na zagorelem obrazu je sled dobre volje. Žetev kljub vsem nezgodam dobro kaže ljudje se niso trudili zastonj. Na ogoljeno beležnico preračunava hektarski donos. Prva parcela je dala 25 stotov, druga 22 stotov, zadnja pa le 18 stotov. Računali so več. pa jim ie vreme zmešalo račune. Fri pšenici pa računajo nad 25 stotov, tudi rž dobro kaže.
»Lizika, koliko vreč?«
»Stota je pri kraju« se odreže dekle, ki tehta pridelek. Ura še ni dvanajst, sto vreč pomeni 50 stotov toliko pa se bo še tudi do večera nateklo. Danes bodo v skladišču imeli dva vagona iz Nemščaka Potem se pogovarja z vozniki. Fantje obljubljajo da bodo pohiteli. Danes mora biti vagon!
•
Opoldne je. Mlatilnica stoji, po prašni cesti proti Beltincem se praše naloženi vozovi. Dekleta si smejoč otresajo prah z obrazov in legajo v slamo. Brigadir je odšel po pijačo Prihaja južina. ljudje zajemajo obilen grižljaj.
Z starim Balažičem sediva za oslico. Dobre volje je kljub prepoteni srajci, ki se mu lepi na slamo. »Vidite tovariš! Takole zlagam oslice že od mladih nog. Dolga leta sem jih zlagal za beltinsko gospodo, ne da bi vedel zakaj? Danes zlagam Za sebe in to na svoja stara leta.« Trenutek sva molče presedela, nato je znova nadaljeval. »Ta naša mladina, sama norčavost in smeh je je. Pa je potrebno. Kaj bi si grenili mlada leta. kakor smo si jih očetje. Na Nemščaku se je svet postavil na glavo. Ljudje so se izselili iz hlevov v nova stanovanja postali smo ljudje! Kup otrok je odšlo v gimnazijo. nekdaj na to še misliti nismo smeli. Hlapec pa gospod, še krave bi se smejale-« Ura je bila pri kraju kakor bi pihnil. Balažič se že zdavnaj pogreza v slamo, dekleta odhajajo po lestvi na vrh. Spodaj je zahropela mlatilnica.
Nad valujočim žitom rahlo ugaša dan. Čreda živine se leno guga v staje, kjer jo že čakajo mlekarji. Ljudie se vračajo s polja. Pojo! Obeta se dobro vreme, dan je bil uspešen kakor že
dolgo ne.
V Nemščaku pa _.	____ ________
Ljudje sosednjih brigad radostno pri-
še vedno mlatijo.
. jo utripu brigadirjev v Nemščaku. To je pesem dela, kruha pesem dostojnega, življenja, katerega si nekdanji hlapci ustvarjajo z lastnimi rokami.,.
Trstenjak
POKLIC MEDICINSKIH SESTER JE PRIVLAČEN, TODA ODGOVOREN
Ker postaja zdravstvo pri nas vedno bolj splošna družbena skrb, se odpirajo delovni in sposobni medicinski sestri nova področja udejstvovanja. Razumljivo je, da pomeni razumevajoč človeški odnos do bolnika ter vestnost pri njegovi negi kamen preizkušnje za vsakogar, ki se odloči za poklic medicinske sestre.
Ker so dosedanje Izkušnje pokazale, da so gojenke medicinske šole z nižjo osnovno izobrazbo le s težavo sledile strokovnim predmetom, ker jim Je bilo treba pri štiriletnem študiju na škodo strokovnega usposabljanja sproti dodajati predmete višje osnovne izobrazbe, bo od letos naprej trajala šola za medicinske sestre dve leti, namesto prejšnjih štirih let in je treba za vstop vanjo velika matura in ne štirje razredi gimnazije kakor doslej. Boljša, oziroma višja osnovna izobrazba pa bo odslej omogočila temeljitejši študij strokovnih predmetov v skrajšani študijski dobi. kar vse bo pripomoglo k večji zrelosti in k zavestnejšemu čutu odgovornosti medicinskih sester. Poslej bo šola z obravnavanjem splošnih medicinskih predmetov, ki vključuje tudi študij pedagogike in psihologije, lahko da:a gojenkam več znanja ter jih obenem s strokovnimi predmeti usmerjala v specializacijo (za vodilne sestre na bolnišniških oddelkih, v ambulantno in dispanzersko službo Itd.). Z odpravo predmetov višje srednješolske izobrazbe bo Šola medicinskih sester,dajala strokovno zares usposobljene kadre, ki jih zaradi rastočih potreb še vedno primanjkuje. Naj bi o tem resno premislile maturantke, ki imajo veselje in voljo za ta poklic.	(lak)
Dnevne vesti
KOLEDAR
Sreda, 11. julija: Olga. Pij.
Četrtek, 12. julija: Mohor in Fortunat.
SPOMINSKI DNEVI
11. Vil 1358.	— Rojen igralec Ignacij
Borštnik.
11. VII 1853. — Rojen v Žalcu skladatelj Friderik Sirca — Risto Savin.
11.VII. 1944. — Utonil v Soči Jože Srebrnič. član SNOS. podpredsednik POOF za Slovensko Primorje.
Objavljanje točnega časa ob 12. uri z tnakom električnih siren. Prebivalce mesta Ljubljane obveščamo, da se 14. julija ob 12. uri prične z rednim objavljanjem opoldanskega časa s centralnimi električnimi sirenami.
Profesorski zbor VII. gimnazije Je v
počastitev spomina direktorja Kosmatina Jožeta daroval šolski kuhinji gimnazije Vič 1180 din. Toplo se zahvaljuje uprava kuhinje.	2180-n
Slovensko kemijsko društvo vabi vse kemike na sestanek v gostilni Cinkole na Poljanski cesti, za sredo 11. julija ob 20. Na sestanku bo predavanje o vtisih I potovanja kemikov po Nemčiji in Italiji. Razpravljali bomo tudi o aktualnih vprašanjih naše industrije, kemične literature, o problemu in stanju znanstvenih institucij pri nas in v svetu ter o zaposlitvi in dvigu strokovnih kadrov. Tovariši kemiki, udeležite se tega važnega sestanka polnoštevilno.	2107-n
Redni občni zbor Potrošniške zadruge z o. j. rajona I., Ljubljana, bo v sredo 18. julija v sindikalni dvorani na Masa-rykovi cesti 15-11 ob 19.30 (ob pol 8. uri zvečer). Prosimo delegate, da se zbora polnoštevilno udeleže. — Upravni odbor.
Planinsko društvo Ljubljana — matica
priredi v nedeljo udarniško delo v Kamniški Bistrici. Odhod v nedeljo ob 4. — Prevoz, prehrana brezplačno. Prijave v društveni pisarni. V nedeljo izlet na Stari vrh nad Škofjo Loko — Blegaš. Prijave v društveni pisarni.	2110-n
Kinopredstava za lovce, ribiče in ljubitelje prirode. Lovska zveza Slovenije priredi v petek, 13. julija ob pol 21 v letnem kinu Ljudske milice. Slomškova ulica 20, zanimivo kinopredstavo s sledečim sporedom zvočnih filmov: Država mravelj, Pernati gradbeniki, Zalaz pod vodo, Salmo — postrv, Vzorni oče, Lov z barvno kamero. Lov na divjad z vabili — klici. Vstop je omogočen vsem. Predprodaja pri kino blagajni vsak dan od 19 dalje. Lovci dobe vstopnice tudi v Lovski zvezi in Lovski zadrugi. 2109-n
Remontno podjetje Ljutomer. Podjetje ■e bavi z adaptacijo, vzdrževanjem in novogradnjo gradbenih objektov, izdelavo In prodajo cementnih izdelkov in stavbenega mizarstva,	JOM-n
Invalidsko podjetje Promet z rabljenimi predmeti (Starinama) Celje, poziva vse stranke, ki so prinesle blago v Komisijsko prodajo pred 1. marcem 1951. naj se v roku 30 dni zglasijo v trgovini. da dvignejo denar, če je predmet prodan, ali pa predmet sam, če isti ni prodan. Kdor do tega roka ne dvigne blaga ali denarja, mu zapade to v korist podjetja.	2107-n
KINO
LJUBLJANA:	MOSKVA:	amer. barvni
film: »Šeherezada«. Kratki film: Fizk. in šport 6. Predstavi ob 18. in 20. --SLOGA: amer. film: »Hrepeneča vdova«. Kratki film: Filmske novosti 26. Predstavi ob 18.30 in 20.30. — TIVOLI: amer. barvni film: »Šeherezada«. Kratki film: Tajne dvorca. Predstava ob 20 30. Pred predstavo kratek zabavni spored. — LETNI DOM LJUDSKE MILICE: amer. film »Hrepeneča vdova«. Filmske novosti ll. Predstava ob 20.30. • TRIGLAV: angl. film: »Fanny«. Kratki film »Muha«. Predstavi ob 18. in 20. — VEVČE: franc, film: »Domovina«. Makedonski mesečnik 17.
PREDAVANJA
Slovensko zdravniško dniStvo vabi na predavanje dr. Murraya. profesorja Sole narodnega zdravja na Harwardski univerzi: »O novih problemih v vakcinaciji (pertussis itd.).. Predavanje bo v sredo 11. lulija ob 19. v predavalnici Interne klinike.	2103-n
KONCERTI
Plesni orkester Radia Ljubljana bo Izvajal drevi v sredo ob 20.50 svoj Izredni spored s solisti in zborom. Na sporedu so tudi nove skladbe. Vstopnice tekom dneva v Knjigami muzikalij in zvečer pri blagajni ob vhodu v Dom JA na Miklošičevi cesti.	2111-n
RADIO
SPORED ZA SREDO
Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15-00. 19.00, 22.00. 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Veseli zvoki. 5.50 Jutranja telovadba. 6.15 do 7.00 Lahek jutranji spored. 12.00 Orkestralne skladbe Claude Debussyja. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva. 13.20 Slovenske narodne in umetne pesmi. — Sodelujejo: sopraniska Franja Senegačnik, Avgust Stanko in ženski zbor »France Bevk«. 14.00 Zdravstveni nasveti. 14.10 Koncert orkestra Radia Ljubljana, dirigent Jakov Cipci. 14.40 Zabavna instrumentalna solistična glasba. 15.15 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30—16.00 Znane uverture (prenos iz Maribora). 18 00 Pisan spored lahke glasbe — vmes igr» na harmoniko Milan Stante. 18.25 Ing. Kravanja: Pomen železniške proge Lupoglav-Stalija v Istri. 18.40 Samospeve poje so-prfcnistka Sonja Hočevar, pri klavirju Da-
na Hubad. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. 19.40 prof. dr. techn. ing. Milan Vidmar: Ob 95-letnici rojstva Nikole Tesle. 20.00 Ce želite biti kritik... 20.45 John van Drutten: Spominjam se mame (slušna igra), do 22. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.15 Kaj bo jutri na sporedu. 22.30 Kaj smo poslušali v letošnji koncertni sezoni — na valovih 202.1 in 212.4 m. 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini — na valu 327.1 m. 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini na valu 327.1 m. 23.00 Oddaja za inozemstvo v francoščini na valu 327.1 m. 23.30 Za lahko noč igra Peter Kreuder, 23.55 Poročila 24.00 Zaključek oddaje.
OBVESTILA
RAZPIS
Svet vlade LRS za prosveto in kulturo potrebuje več vzgojiteljev za dijaške domove pri popolnih gimnazijah in učiteljišču v Ljubljani. V poštev pridejo le moški z učiteljsko izobrazbo, po možnosti samski, ker družinskih stanovanj nimamo. Prošnje za namestitev oziroma premestitev pošljite personalnemu oddelku Sveta za prosveto in kulturo pri vladi LRS Kongresni trg 1.	2191-A
OPOZORILO IMETNIKOM OBVEZNIC 6% OBLIGACIJSKEGA
POSOJILA BIVŠE MESTNE
OBČINE LJUBLJANSKE
Ugotovljeno je bilo, da so v zvezi z objavljeno likvidacijo 6% obligacijskega posojila bivše mestne občine ljubljanske iz leta 1936 Komunalni banki mesta Ljubljane predložili svoje zahteve tudi imetniki obveznic, ki se v letu 1936 niso sami udeležili subskripcije posojila, temveč so do posesti vrednostnih papirjev prišli pozneje včasih na nedovoljen oz. celo protipraven način. Naravno je, da odlok Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana z dne 7. t. m. ne more ščititi takšnih pravic imetnikov obveznic in da jim Komunalna banka ne bo izplačala obveznic in obresti. Opozarjamo zato. da morajo imetniki obveznic svojo izvirno pravico do lastništva posebno jasno obrazložiti obenem s predložitvijo vrednostnih papirjev Komunalni banki. Ni namreč nobenega dvoma, da bodo izplačilo nerealiziranih obveznic in pripadajočih 6% obresti dosegli tisti, ki so v letu 1936 sami podpisali posojilo, kakor tudi njihovi pravni nasledniki, ki so prišli do lastninske pravice na podlagi dednih pravic. Vsak drug primer imetništva vrednostnih papirjev pa bo individualno preučila in ocenila od Mestnega ljudskega odbora imenovana komisija za vodstvo in nadzorstvo likvidacije posojila. Do njene odločitve zato Komunalna banka v teh primerih ne bo smela izvršiti izplačila. Le na ta način bo mogoče preprečiti dvig gotovine osebam, ki so že hotele ali pa bi šele nameravale uveljaviti svoje špekulantske težnje ter iz-igratl 9^l9k ljudske oklesti za zaj>^it9
Slovenski ameriški izseljenci na krožnem potovanja
V soboto je v Zagreb prispela večja skupina ameriških slovenskih izseljencev. Izseljenci so se odpeljali iz Ljubljane skozi Rogaško Slatino v Zagreb, ogledali si bodo Plitviška Jezera, Novi, Crikvenico, Reko ln Opatijo. Ponekod ostanejo dalj časa. V Ljubljano '*e bodo vrnili skozi Postojno.
Ljubljanski »Potnik« Je sklenil pogodbo za podobna turistična krožna potovanja po Sloveniji in Hrvatski za številne skupine. Letos pričakujejo okrog 1000 Slovencev, ki bodo kot turisti prišli iz Amerike v »stari kraj«.	M. B.
Slinerska četa iz Trbovelj je odšla na mladinsko progo
Pred dnevi Je odšla n» mladinsko progo DoboJ—Banjaluka minerska četa iz Trbovelj. Sestavljajo jo mladi rudarji, absolventi III. letnika trboveljske nidauSko-flindustrijske Sole. Mladi minerji so opremljeni z vsem potrebnim orodjem in napravami, tako da bodo predstavljali samostojno minersko četo. Delali bodo na predoru Tromeja. Minerjem bi se morali pridružiti že rudarji iz zagorske rudarske šole, a Jim je odhod prepovedan zaradi epidemije tifusa.
Neverjetno:
Kličite številko 41-93
Dobro so nam še v spominu cele skladovnice nerazžaganih drv po pločnikih in dvoriščih Ljubljane ter neskončne debate o tem, da ni mogoče dobiti žagarja. Estetiki so rohneli zoper te skladovnice, ker so kvarile lice mesta, higieniki, ker so bile po dvoriščih leglo podgan Ud.
Tudi danes je videti za žaganje pripravljena drva marsikje in človek nehote misli, da gre pri tem za pomanjkanje žagarjev, če ne še za kaj hujšega. Pa ni tako. Sicer nas Uslužnostni servis I. iz Ljubljane na Dolenjski c. številka 1 ne bi prosil, naj opozorimo prebivalce in tudi javne urade, da je proti predpisom, če puščajo skladovnice drv po pločnikih nerazžagane po cele tedne. Celo nepotrebno je: stopite k telefonu, pokličite številko 41-93 in Uslužnostni servis I. vam bo takoj na usluga
Slovensko planinstvo
pred poletno sezono
Smrt slovenskega slikarja Avgusta Bucika
Iz Trsta poročajo, da je tam SO. junija umrl akademski slikar Avgust Andrej Bucik. Smrt je prekinila njegovo umetniško delovanje in odprla občutno vrzel v slovenski slikarski umetnosti. Trsta. Prav v dneh pred smrtjo je bila v galeriji »Scorpione« odprta razstava njegovih del. Kljub bolezni, ki ga je nenadno napadla, nihče ni slutil, da bo namesto prisotnosti resnega in preudarnega umetnikovega živega obraza visela t stene le njegova posmrtna maska.
Slikar Avgust Andrej Bucik se je rodil v Trstu 22. avgusta 1887. Študiral je realko v Gorici, malo časa stavbarstvo na tehnični visoki šoli na Dunajut obiskoval tudi umetnostno akademijo, ki je pa ni končal. Biva) je v Trstu, Gorici, 1915 do 1918 na Ruskem, od koder se je preko Kitajske vrnil 1919 v Trst. Leta 1919-20 je bil profesor risanja na idrijski realki, 1. 1920-22 večinoma na Dunaju. Leta 1909 se je udeležil razstave v Jakopičevem paviljonu, v Ljubljani pa je poleg tega priredil 1^ 1923. s kiparjem Dolinarjem lastno razstavo. Mnogo je delal portretov, zlasti ženskih Bil je tudi dober ’knjižni ilustrator
Zima, kakršne he pomnijo najstarejši ljudje je opravila tudi v gorah svoje.
Toplo pomladansko in poletno sonce je stopilo debelo plast snega, da so se posamezni ostanki ohranili le v najtemnejših gorah in na severnih straneh so se opomogli ledeniki. Žalostni ostanki in posledice zime so dovolj vidni; veliko senikov, lovskih in gozdarskih bajt po gorah kažejo žalostna rebra svojih podrtij.
Po grapah so plazovi naredili globoke brazde, ki so se s svojimi jeziki pognali globoko v gozdove, ponekod še danes bukovje ni ozelenelo, pokrivajo ga umazane grmade plazov.
Planinske postojanke so trdno zgrajene in so prezimile še dokaj dobro.
Najbolj je zima prizadejala planinsko postojanko Dolič, ki jo je snežna teža popolnoma stisnila, da bo potrebno veliko truda, preden bo obnovljena. Gorenjsko zavarovalno zavetišče na Križkih podih Je močno prizadeto.
Planinci, alpski smučarji in tudi alpinisti so bili v pretekli zimi le redki gostje v gorah, tam so gospodarili snežni meteži, viharji, mečave in varljive in zapeljive megle. Le redki so bili, ki so se približali goram, na vrhove ni bilo dano priti nikomur v pravi zimi. Naš zimski alpinizem je v prošlih zimah dosegal lepe uspehe, to zimo so gore samevale, na globoko so bila vsa pota v gore zasnežena in zametena. V stenah ni odmevala pesem klina in kladiva, tudi temne prevese so bile zasnežene ln okrašene z ledenimi svečami. Stebri in razi so poganjali nedostopni proti grebenom, kjer so se v viharjih oblikovale snežne grebenske plasti, ki so se po več deset metrov bočile preko grebenov in čakale zrušenja, bile so povzročiteljice strahotnih uničujočih plazov.
Zima je za nami že zdavnaj, vse druge fizkulturne panoge so v polnem razvoju, obrežja rek in morij so polna kopalcev, pota v gore pa so prazna tudi v času, ko so Že zdavnaj minile šole in ljudje trumoma odhajajo na letne odmore. Vrata v gore so široko odprta, grebeni, stene in steze prijetno vabijo. Vse planinske postojanke gostoljubna čakajo gostov. Koče v gorah so dobro založene z izdatno hrano. Narasle vode in cvetne poljane, ožarjeni vrhovi vabijo z vsem bogastvom. Redki obiskovalci se sprašujejo, kje so vsi drugi, ki so prejšnja leta vriskali na planinskih poteh.
To Je pereč problem, ki ga mora po-spešno reševati Planinska zveza Slovenije v sklopu z ljudsko oblastjo, delovnimi kolektivi itd. Planinski svet naj bo tisto pribežališče vseh delovnih ljudi, ki si žele miru in okrepčila; v svetu gora, na travnikih, ob potokih in na planinskih poteh in v postojankah, moramo našemu delovnemu človeku pripraviti prijetno, gostoljubno in varno razvedrilo. Svet gledan z vrhov gora Je tako lep, da mora zadovoljiti vsakogar. Poskrbeti moramo za našo gorniško obnovo, v svet gora moramo napotiti našo mladino, ustanovjlene so taborniške organizacije, skupaj z njimi mora delati planinska organizacija in dajati nenehoma pravilna ter uspešna napotila, da bodo naše gore znova postale bivališče mladih, srečnih delovnih ljudi.
Primerno moramo zavarovati vsa planinska pota, uspešno in vztrajno moramo preprečevati planinske nesreče, ki hrome našo zdravo rast planinstva. Planince moramo vzgajati v kulturne ljudi, ki se krepe v plemenitem tovarištvu do sočloveka in domovine. Vzgoja v planinski organizaciji mora biti temeljita in načrtna, šele potem bomo dosegli visoko stopnjo našega gorništva. Z osnovno planinsko organizacijo moramo visoko dvigniti tudi zastavo našega alpinizma, ki trenutno stopa v isti korak s svetovnim in si utira uspešno pot na najvišje mesto.
Pota in cilji so jasno nakazani, doseči Jih po najboljši in uspešni poti, to je druga naloga.
V gorah moramo predvsem preprečiti tragične pojave planinskih nesreč. V najboljši sistematični šoli moramo vzgojiti pravi lik slovenskega gornika, ki ima vedno pravilen odnos do gora. Vsak, ki hoče sproščeno uživati lepoto in bogastvo gora, mora poznati njihove nevarnosti, ki groze in opozarjajo na vsakem koraku in vsakem prijemu, vedeti mora jasno, kaj zmore in česa ni sposoben. V planinah ne smemo opazovati in zaslediti pojavov diletantizma, gore in še posebej stene zahtevajo ce-leea moža z resničnim navdušenjem in veliko poguma. V gorah naj vlada tovarištvo. Le kolektivno delo vseh na turi ali na vez privede do zaželenih uspenov. Planinske postojanke naj ne bodo pivnice in zbirališča kvantačev, tudi moralna ln kulturna stopnja naših gornikov je zrcalo našega planinstva, ki uživa v svetu velik ugled.
Mladim kadrom naj velja dobronamerna beseda. Spoznaj nevarnosti gora, ne precenruj svojih sposobnosti, ne domišljaj si, da si sposoben opraviti v stenah nadpovprečna dejanja, za katera so se naši najboljši šolali in borili dolga leta. Gore naj ti bodo vedno neusahljiv vir borbe in resnega dela, ne pehaj se za rekordi in za uspehi, katerim ni$i dozorel. Nauči se spoštovati napotila pastirjev, drvarjev in voznikov, uči se od starejših, ki so se naučili v gorah skromnosti, ki jih je edina v smotrnem delu vodila od uspeha do uspeha. Seznani se z vsemi tehničnimi sredstvi, ki so nujno potrebna v gorah za premagovanje nevarnosti. Ne hodi v gore in še manj v stene slabo razpoloven in nezadostno opremljen, to se čestokrat kruto maščuje in vabi smrt.
Planine naj bodo neizčrpen zaklad in vrelec sreče za vsakogar, ki prihaja k njim v goste s pravimi nameni. Z.
Brežiški most ni za vzor
Most. ki pelje pri Brežicah z Dolenjske čez Krko in Savo na Štajersko, je zelo zanemarjen. Po vojni so razni neizkušeni šoferji tovornih avtomobilov in nekateri vozniki močno poškodovali ograjo vzdolž celega mostu. Na poškodovanih mestih so zaradi večje varnosti pešcev in kolesarjev napeljali dvojno debelo žico. kar pa ni dovolj. Zelo poškodovana je ograja na mostu čez Savo, kjer so železne palice strgane in zvite, kar ovira zlasti kolesarje, če se na mostu srečajo s tovornim avtomobilom.
Ali ni v Brežicah nikogar, ki bi znal izravnati te palice, da bi služile varnosti, ne pa, da bi promet celo ovirale? Po osvoboditvi smo zgradili že mnogo mostov, tiste pa, ki so še ohranjeni, moramo čuvati in popraviti.	B. R.
pravic prebivalstva. — Iz Tajništva Komisije za vodstvo in nadzorstvo likvidacije.	2192-A
DNEVNO LETOVANJE OTROK RAJONA IV — LJUBLJANA
Svet za prosveto RLO IV priredi v sodelovanju z AF2 dnevno letovanje otrok na Bokalcih pni Brdu — Vič. Otroci, ki ne morejo izkoristiti počitnic za okrepitev v kolonijah ali v zasebnih letovanjih, bodo na Bokalcih prijetno preživeli 14 dni. Dnevno letovanje bo potekalo v dveh izmenah: I. izmena od 16. do 28. julija, II. izmena od 30. julija do ll. avgusta. Rajonska komisija za počitniško letovanje Je skrbno izvršila vse priprave, tako da bodo otroci v vzgojnem kot v zdravstvenem in prehrambenem pogledu lepo preskrbljeni. Otroke bodo dnevno spremljale in nadzorovale tovarišice učiteljice iz obeh osnovnih šol. Za dnevni odhod na Bokalce se otroci zbirajo ob 7 zjutraj na dvorišču osnovne šole na Viču. Ker so za II. izmeno v avgustu še prosta mesta, opozarjamo starše, da lahko prijavijo svoje otroke v starosti od 7. do 14, leta pri Svetu za prosveto in kulturo RLO IV, Rimska 24 (prostori finančnega poverjeništva).	2190-A
OO ZB RADOVLJICA BO PROSLAVIL DAN VSTAJE V BOHINJU
22. Julija s pričetkom ob 9.45. Spored proslave: pomen praznika vstaje (govor). V kulturno prosvetnem delu sporeda sodelujejo:	Kovinarska godba Jesenice,
pevsko društvo »Tomaž Godec«, Mladina iz Begunj z Lampičevo enodejanko »Brata«, folklorna skupina Iz Gorjuš. — Za ples ln zabavo bo skrbel kmečki trio.
Na razpolago bodo izvrstna okrepčila In dober prigrizek. »Venovali ali ne«. — v Bohinju se bo to pot dobil tudi odličen bohinjski sir. Od Bohinjske Bistrice do mesta prireditve bodo vozili avtomobili od prvega do zadnjega vlaka. Spominske značke bodo služile udeležencem tudi za prosti prevoz z avtomobili v obe smeri. Otroci do 14. leta starosti v spremstvu staršev imajo na avtomobilih prosti prevoz brez značk. V okraju Radovljica se značke dobijo pri vsakem krajevnem odboru ZB, na dan proslave pa pri kolodvoru Bohinjska Bistrica in na mestu prireditve.	2189-A
PUTNIK PORTOROŽ
priredi 14. Julija 1951 veliki nočni izlet s parnikom in barkami. Vse ladje razsvetljene! Na parniku ples. Ob polnoči umetni ogenj! Odhod iz Portoroža ob 20 mimo Pirana-Izole-Kopra in povratek nazaj v Portorož ob 2. url. — PUTNIK Ljubljana organizira 14. julija izlet v Portorož. Prijavite se takoj! Obiščite našo Istro. Nadaljnje informacije pri Putniku Ljubljana.	21S8-A
GOSPODARSKIM USTANOVAM IN URADOM,
znanstvenim institutom in laboratorijem, fakultetam TVS, podjetjem, zadrugam in obrtnim zbornicam in vsem gospodarstvenikom.
»Nova proizvodnja« je centralno teh-nično-ekonomsko glasilo, mobilizator in svetovalec pri reševanju problemov v zvezi z razvojem tehnike in proizvodnje v vseh sestavnih elementih. Zato Je »Nova proizvodnja« potrebna vsakemu inženirju, tehniku, strokovnjaku v proizvodnu in gospodarstvenikom. Naročila pošljite upravi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Gregorčičeva 23. poštni predal 331. Vse dosedanje naročnike opominjamo, naj nam dolgove takoj poravnajo ln naj nam plačajo naročnino za leto 1951 na naš račun dt4 Narodni banki v Ljubljani Štev. 601-90196-0. Naročnina za en Izvod letnika 1950 znaša 2no din. za en izw>d
letg&a mi pa too di». VgM»? n», ki
smo Jim poslali »Novo proizvodnjo« na ogled, naj »Novo proizvodnjo« naročijo, ali pa naj nam takoj vrnejo na ogled poslane številke.
GOSPODARSKIM USTANOVAM IN URADOM,
znanstvenim inštitutom ln laborato rijem, {anuitetam TVS, podjetjem, zadrugam in obrtnim zbornicam in vsem interesentom.
Prizadevamo si doseči, da bi mogli za vse potrebe naše republike naročiti tehnične in druge revije iz angleškega imperija za domače dinarje. Zaradi tega pozivamo vse interesente, naj nam sporočijo točne poaatke o imenu tehničnih revij In o naslovu založb najkasneje do ll). julija na naslov Uprava za napredek v proizvodnji pri Predsedstvu vlade LRS, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 25, poštni predal 331. — Pripominjamo, da bomo skušali vsem željam čimprej ustreči. Poznejših naročil v letošnjem letu ne bomo sprejemali.	2188-A
ISTRA — PRODUKT podjetje zadružnega združenja izvoznikov na Reki.
Železniška postaja Reka, industrijski tir skladišča 32 (Sacsa) za mesno predelavo. Industrijski tir »Verdi« za ostalo blago. Pisarna: Ulica Rade KonCara 15-III, telefon 40-14, 41-14, 43-29, 42-29. Glavno skladišče: Ulica Čajkovski 7, telefon 29-97. Tekoči račun pri Narodni banki, filiala 508, Reka št. 7050100. Podjetje se bavi s sledečimi posli:	posreduje pri izvozu
poljedelskih pridelkov (za člane združenja) in za samostojen izyoz. Posreduje pri nabavi in prodaji ter nabavlja in prodaja pridelke in polizdelke vseh vrst, kakor tudi nekaj vrst Industrijskega blaga, potrebnega za člane združenja izvoznikov. Posreduje članom pri transportnih sredstvih. Sprejema blago v komisijsko prodajo. Podjetje išče poslovne zveze, konkretne ponudbe in povpraševanja, tako od državnega, kot zadružnega proizvodnega in trgovskega sektorja (podjetja, agencije, okrajne zveze, SRZ, DPD poljedelskih zadrug itd.).
MALI OGLASI
KONJA, 15 mesecev starega, zamenjam za mlado kravo — dobro mlekarico, event, tudi prodam. Krista Potočnik, Letuš štev. 53.	6174-6
UPOKOJENKA - KNJIGOVODKINJA išče v prijaznem kraju Slovenije kakršnokoli zaposlitev v računovodstvu, pod pogojem priskrbitve zračne sobe z možnostjo kuhe. Ponudbe na oglasni oddelek Slov. poročevalca Maribor pod »Zanesljiva«.	6141-1
MOTORNO KOLO 125 ccm znamke Pfo-nomen prodam. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« Kranj.	6136-4
2 PARA ČEVLJEV št. 37 in 3* prodam.
TyrSeva 23/11.	6134-4
PREKLICUJEM potrdilo starinarne štev. 630 od 16. novembra 1948 na Ime Santo Šerpo, Celje, Miklošičeva 9.	6138-11
V LISICNEM PRODAM POSESTVO — 7 johov zemlje in hišo. Naslov v SP Celje.	6139-4
ZAMENJAM sladkor za puh perje. Naslov v upravi lista, Maribor. 6146-6 ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje v Mariboru za enako ali dvosobno v Splitu. Horvat, Maribor-Studenci. Ciril-Metodova ulica 6.	6147-10
RAZVELJAVLJAM orožni Ust za lovski puški kalibra 16, štev. 95964 in št. 9087, izdanega od OLO Poljčane, lovsko legitimacijo št. 3634, izdano od OLO Poljčane, sindikalno izkaznico, planinsko izkaznico izdano v Oplotnici ter prometno knjižico od dvokolesa »Adria«, vse glaseče na ime: Vertnik Ivan, Slovenske Konjice it, 140,	1146-11
PREKLICUJEM spričevalo I. gimnazije Celje — 4. razred 1950-51 na ime Pez-devšek Slavica, Stranje 27.	6137-H
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, sveže pleskan, prodam za 2500 din.
6202-4
PRODAM belo železno posteljo s pregrinjalom In stenskim ščitnikom (ročno delo). Naslov v ogl. odd. 6212-4 ZENSKO kolo znamke Triumf, v zelo dobrem stanju, prodam Golob, Lioi-čeya zn., vrata 9.	5872-4
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s pritiklinami v Zagrebu (bližina Opere) za ustrezajoče stanovanje v Ljubljani. Informacije:	Ribnikar,
Wolfova 3/II.	6207-9
FRIZERSKO POMOČNICO, samo dobro moč, sprejme Fugina, Mestni trg 18.
—	6050-3 PLETILNE STROJE, entel stroj na 3 niti
in pisalni pisarniški stroj, popolnoma nov, prodam. Naslov v ogl. odd 6196-4 OBREZOVALCA NAČRTOV, mlajšega, sprejme v službo Slovenija projekt, Ljuo’.jana. Cankarjeva 1/VI.	6197-1
SINDIKALNE PODRUŽNICE, POZOR! Močan amerlkanski radio Midwest z gramofonom, primeren za dvorane, se ugodno proda. — Ogled v trgovini Radiocenter. Cankarjeva	6193-4
OTROŠKO POSTELJICO 'z mrežo prodam Tovarniška 2, Zelena jama. Ogled od 7 do 13.	6199-4
ŠIVILJA išče prazno sobo, po možnosti v bližini tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. poa »Nujno«,	6200-9
UMRLI
Umrla mi je danes v 90. letu starosti moja ljubljena mati, babica, prababica, tašča, teta, gospa IVANA LAUTER — CINKOLE. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 12. julija ob 17 z Zal — mrliške vežice sv. Andreja na pokopališče. — Žalujoči sin Jožko z ženo, vnukinji Marjanca Šinkovec, Eka Fock in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Kranj, 10. julija 1951.
Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da je 9. julija umrl naš ljubljeni in nepozabni RUDOLF BARTOL po dolgotrajni in mučni bolezni. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 11. julija ob 18 na pokopališče v Loškem potoku. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Malka, zet Lovro, vnuk Boris, brat, sestre in vse ostalo sorodstvo. — Loški potok, Ljubljana, Zagreb, Lož, Amerika. 2190-A Po kratkem trpljenju nas je zapustila naša nad-.se ljubljena hčerka, sestra, teta ANTONIJA MEDVEŠEK. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 12. julija popoldne na mestnem pokopališču v Celju.
-	Žalujoča: oče, sestre in nečaki. - Ljubljana, Celje, dne 10. julija 1951.	2194-A
Po kratki, težki bolezni nas je zapustila draga mama in sestra IVANKA STEPIC. Pokopali jo bomo v četrtek 12. julija ob 16.30 z Žal — mrliške vežice sv. Frančiška. Žalujoča hčerka Ivanka, por. Kobler, brat Ludovik ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 10. julija 1951.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 10. julija umrl po težki bolezni IVAN ZUPANC. Pogreb bo v četrtek 12. julija ob 15.30 Izpred draveljske cerkve. Do pogreba leži na Zalah v kapelici sv. Jožefa. Žalujoča žena Pavla, brat Tone, sestri Katarina in Meta Kočar ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Rova, Žiče, 10. Julija 1951.
Po dolgem in mučnem trpljenju nas je zapustila moja zlata mamica, žena, sestra, svakinja in teta MARTA CERAR, roj. ZORE. Pogreb bo v četrtek 12. julija ob 17.30 z Zal — kapelice sv. Antona. Žalujoči mož Ivan, sinko Vasia ter rodbine Cakš, Suflaj, Zore in Groznik. Ljubljana, Polje, 10. julija 195L
tir. 4 ' SEOVENSK! PöSö’C EVXLEC btev, in J k. jueij-ä uh '
TELOVADNI DVOBOJ ZENSKIH REPREZENTANC NIZOZEMSKE IN JUGOSLAVIJE
Naše tekmovalke so bile boljše
Oceanski parnik »Dubrovnik«, ki je pripeljal iz Severne Amerike 8000 ton koruze. Pot iz Amerike na Reko ni bila zvezana z nobeno posebnostjo. Zato Pa je bila tem bolj zanimiva pot z Reke v Ameriko. Na tej poti je ladja, prevzela v tržaški luki tovor eksploziva in ga prepeljala čez ocean v severnoameriško luko Gaiweston. To ni bila preprosta naloga. »Dubrovnik« je prva naša ladja, ki je kdaj prevažala eksploziv čez Atlantik in četrta med vsemi ladjami na svetu. Prva je bila neka francoska ladja, ki jo je pri prevažanju enakega tovora razneslo v Mehiškem zalivu.
Eksploziv, ki ga je prepeljala ladja »Dubrovnik«, je bil amonijev nitrat, ki ga izdelujejo v Linzu v Avstriji in ga čez Trst izvažajo v Severno Ameriko. kjer ga baje uporabljajo za agrikulturne namene. V mednarodnih pomorskih krogih sodijo, da je prevoz tega eksploziva sila nevaren, zlasti pri vožnji čez Atlantik in v toplih predelih Mehiškega zaliva. Seveda je temu primerno draga tudi prevoznina, zlasti visoke pa so zavarovalne premije. Ladja, ki prevaža tak tovor, mora med vožnjo ravnati nadvse oprezno. Marsikaj je treba storiti, da se zavaruje prevoz in da se prepreči eksplozija.
Kapitan »Dubrovnika« Alija Begovič
Poveljnik »Dubrovnika« kapitan Alija Begovič je eden izmed naših najbolj izkušenih pomorcev za prevoz lahko vnetljivih tovorov. Spomnimo se samo, kako je lani prepeljal na isti ladji čez ekvator tovor oljnih pogač, ki se je navzlic varnostnim ukrepom vžgal in je po malem gorel 6 dni. Naposled pa mu je le uspelo rešiti večino tovora, posadko in ladjo, ki je srečno priplula v namembno dansko luko, medtem ko se je 3 mesece prej naš parnik »Kosmaj« ob prevozu enakega tovora vnel na Oceanu ter docela zgorel.
»Prevoz amonijevega nitrata«, pravi kapetan Begovič, »lahko primerjamo z vožnjo na smodniku, ki se lahko vsak čas vname iz mnogih znanih, pa tudi neznanih razlogov. Vožnja čez Ocean je trajala 38 dni. Najbolj nevarno je bilo na Atlantiku. Na srečo je Atlantski ocean v poletnih mesecih še precej miren, zlasti kadar ladja vozi na »mrtvih valovih«. Ti niso nevarni in je tudi malo možnosti, da pride morska voda v dotik z eksplozivom. Se bolj nevaren, kakor sta morska voda in vlaga, pa je seveda ogenj. Najmanjša iskra lahko »proži požar in eksplozijo. Nič manj nevarna ni vročina. Na vsej poti je bilo zelo vroče, najbolj pa v Mehiškem zalivu. Posadka med vso vožnjo skoraj ni zaprla oči. ..«
V nadaljnjem pripovedovanju nam je kapetan Begovič pripovedoval, kako so nakladali amonijev nitrat na ladjo. V Trstu je posadka sama zlagala tovor v ladijska skladišč«. Vsega je bilo 8000 ton tovora. Eksploziv je bil v vrečah, premazanih z asfaltinom, in čez vsako vrečo je bila še druga nova vreča. Taka embalaža je zelo draga, kar priča, koliko pozornosti je treba posvetiti tovoru in kako drag je prevoz. Razume se po sebi, da je bilo pri nakladanju strogo prepovedano vsako kajenje, prav tako na ladji vseh 38 dni prevoza. Samo v posebni kabini, visoko na poveljniškem mostu, so člani posadke lahko kadili, in še to le pod stražo. Mornarji so to prepoved kajenja težko vzdržali, vendar so bili disciplinirani. Nihče se ni pregrešil niti enkrat. Pravzaprav ljudje niso kadili niti v kabini na poveljniškem mostu, ker so bili ves čas vožnje stalno zaposleni. Podnevi in ponoči so bile na ladji dvojne straže. Vsa tista mesta na ladji, kamor bi lahko priletela iskra iz dimnika, so bila izolirana, V sam dimnik pa so namestili posebne rešetke, da se ustavi vsaka iskra. Posebne straže so bile v strojnici in v kuhinji. Pipe za vodo so bile zaprte in pitno vodo so dajali samo v omenjenih količinah in
strofe. Seveda pa ni mogoče preprečiti »višje sile«. Nekaj takega je bilo na koncu potovanja, o čemer nam je kapetan Begovič povedal tole:
»Prešli smo Atlantik in vpluli v Mehiški zaliv. Eksploziv je bilo treba izkrcati v Galwestonu. V luko nismo mogli vpluti, ker je bila polna drugih ladij. Zaradi opreznosti so ameriške oblasti odredile, da se ladja začasno vsid-ra na reki Mississippi, kakih 20 milj od najbližje luke Braithwait. Ladja je morala ostati pod paro, da je lahko v vsakem trenutku, če bi se pojavila nevarnost, odplula na odprto morje. Zasidrani sm0 ostali 4 dni. Medtem je čez Florido prihrumel vihar, imenovan »hurican«, z brzino 140 km na uro. Ta »hurican« je ob floridski obali porušil številna naselja, k nam pa je
Nova Opera Igorja Stravvinskega.
Igor Strawinsky je dokončal novo opero: »The Rakes Progress«. Besedilo opere, ki ima 3 dejanja, sta na. pisala W. A. Auden in Chester Ka.ll-man. Prva izvedba te opere bo v za četku septembra v Benetkah, in sicer v okviru glasbenega festivala. Nasto. pili bodo člani milanske »Scale«. Glasbeno vodstvo bo prevzel Igor Strawinsky sam.
Dobički ameriških filmskih podjetij v Franciji. Kakor piše »New York Times«, je Francija razveljavila omejitve, ki jih je bila izdala svoj čas glede zaslužka ameriških filmskih družb. Odslej lahko odnašajo iz drža. ve Američani vse svoje zaslužke. Francija je s tem postala prvo večje filmsko tržišče v Evropi, ki je v tem smislu ugodila ameriškim filmskim družbam. Predsednik Društva ameriških kinopodjetnikov Mac Carthu, ki je sklenil ta sporazum z zastopniki francoske filmske industrije, se je pogajal tudi o tem, da bi odpravili sedanje omejitve glede števila holly, woodskih filmov, ki se predvajajo v Franciji. Po sedanji kvoti lahko predvajajo francoski kinematografi samo 121 ameriških filmov na leto. Zastopniki francoske filmske industrije so na. čelno privolli v zahtevo ameriških filmskih proizvajalcev, vendar pa so od ameriških družb zahtevali, naj dajo francoski filmski industriji gmotno pomoč in omogf>čijo boljše razpe. čavanje francoskih filmov v ZDA.
Ameriški študenti v Evropi. Dr. Morris Fischbein, bivši predsednik ameriške medicinske zveze, je po svojem potovanju po Evropi izjavil, da so ameriški študentje navalili na evropske medicinske fakultete, ker zanje ni dovolj prostora na ameriških univerzah. Dejal je. da bi bilo treba študij medicine v ZDA razširiti, ker da je pritok tujih študentov povzročil prenapolnjenost univerz v Evropi, zlasti v Švici in Danski, kjer morajo profesorji opravljati dvojno delo.
Sprememba v sovjetskem cirkusu-
»Literatumaja Gazeta« je v svoji zadnji številki zahtevala, da naj se začne odločna in neusmiljena borba proti »kozmopolitskim klovnom, ki
prinesel oblak komarjev, velikih kakor kobilice. Njihov napad na »Dubrovnik« smo težko zdržali. Dnevi in noči smo se borili s temi komarji. Posebno nevarni so bili zvečer, ko je zašlo sonce. V kratkem času je bila posadka opikana od komarjev in polna oteklin. Pri tem pa je bila neverjetna vročina. Toplomer je v strojnici kazal 52 stopinj Celzija, pitna voda pa je imela 33o. Varnostni ukrepi zaradi eksploziva so precej popustili, saj je obolela polovica ljudi. To so bili najhujši trenutki, saj je leto prej prav v tem zalivu eksplodirala francoska ladja, ko je prevažala isti tovor. Naposled pa se je vožnja le srečno končala.«
Po izkrcanju tovora je posadka »Dubrovnika« dobila pismeno zahvalo in priznanje za pravilen prevoz in pravilno izkrcanje eksploziva, česar doslej ni bila deležna nobena druga ladja.
z vsega sveta
predstavljajo element buržoaznega cirkusa«. Ta napad so takoj sprejeli tudi Madžari in Cehi. Budimpeštanski list »Magyar Nemzet« javlja, da bodo letos klovni 11 potujočih cirkusov recitirali samo poučne ruske pesmi o vsakodnevnih problemih, s čimer se bodo udeležili borbe proti kulakom, za petletni plan itd. Madžarski »klovni s stereotipnimi frazami, ki so le zavajali - ljudstvo, in njihove brezsmiselne anekdote, bodo popolnoma izgi. nili.« Kakor poročajo češkoslovaške »Lidove Noviny«, pa bodo iz cirkusov odstranili tudi točke, kakor so požiralci nožev, ognja in podobno. Novi sovjetski cirkusi morajo vzgaja,
ti.	a ne zabavati! Vsi sporedi, piše časopis, bodo izdelani tako, da bodo pri gledalcu vzpodbujali sovraštvo proti razrednemu sovražniku. Vsi listi so si edini v tem, da so maske klovnov in njihove smešnice samo »del buržoazne dekadence in kozmopolit, sk-ega internacionalizma«.
Nov svetovni rekord v gladovanju.
Indijski fakir Burmah je gladoval polnih 60 dm.i in 3 ure in s tem dose, gel svetovni rekord. V času gladovanja je bij zaprt v stekleni omari z dvema pitonoma in tremi strupenimi kačami. Med gladovanjem je shujšal 20 kg in začasno so mu otrpli udi. Prejšnji rekord v gladovanju je imela Francozinja Liy Chellys. ki je gladovala 57 dni in 6 ur. Javil se je pa že nov italijanski »fakir« po imenu Dalfo, ki bo poskusil pobiti Burmahov rekord.
Zaščita pred tovarniškim ropotom.
V centru za znanstvena raziskovanja v Marseillesu so patentirali pripravo za uho. ki zadržuje ropot strojev v tovarnah. Priprava je sestavljena Iz svinčenih ploščic, ki so ločene med seboj z vložki iz plastične mase. Ta akustični filter propušča samo človeški govor, zadržuje in odbija pa vse druge šume, tudi ropot največjih strojev. Nova iznajdba bo zelo koristila delavcem v kovinski in tekstilni Industriji in v vseh drugih tovarnah, kjer stroji po. vzročajo ropot na škodo živcev in sluha delavcev.
Sinoči Je 51! na letnem telovadišču v Tivoliju mednarodni telovadni dvoboj med ženskima reprezentancama Nizozemske tn Jugoslavije. Srečanju Je prisostvovalo nekaj tisoč gledalcev ter najvidnejši predstavniki fizkulturnih organizacij.
Z nekaj minutno zamudo sta prikorakali ne telovadišče obe vrsti. Nizozemsko vrsto Je sestavljalo samo 6 tekmovalk. ker so imele Nizozemke pred nekaj dnev' v Avstriji mednarodno srečanje z Avstrijkami in sta se ob tej priložnosti poškodovali dve tekmovalki. Nizozemsko vrsto so zastopale Fimy Mu-skec, Betv Hokstra, Nel van den Wardt, Jeny Krul in Leny Gerrietsen, jugoslovansko pn Vera Marič, Neža Černe, Anka Drinič, Milica Rožman. Terezija Kočiš, Tanja Zutič. Vida Gerbec in Marica Ivandekič. Vodstvi naše in nizozemske vrste sta se sporazumeli, da se bo ocenjevalo samo 5 najboljših tekmovalk, dočitn se lih na mednarodnih in olimpijskih tekmah ocenjuje šest.
Program dvoboja je obsegal samo poljubne vaje In sicer na gredi, bradlji, v talni telovadbi ter v preskokih čez konja na sir. zanimivo je. da so Nizozemke nastopale na bradlji z vzporednima lcstvlnama. ker se telovadba na dvovišinski bradlji pri njih še ni uveljavila. Prav tako so skakale čez konja na š<r z ročaji s pomočjo prožne deske, dočim so naše tekmovalke skakale čez konja brez ročajev in z navadno desko.
Prva «Psciplina je bita gred. Začela je naša zastopnica Marič, ki je za lepo izvedeno vajo, brez posebno težkih prvin dobila oceno 9.20. Za njo je nastopila nizozemska mladinska prvakinja (1. 1949), Muskec, ki je dobila oceno 9.40. Vse naslednje nizozemske tekmovalke so nam s svojim nastopom bolj in bolj dokazovale, da na tem orodju niso kos našim zastopnicam. Medtem ko so se naše tekmovalke odlikovale s sigurno izvedbo, lepo držo ter harmonično, smiselno
Jutri ob 17.30 na Stadionu Odreda prijateljska nogometna tekma KOROTAN :	ODRED
(Kranj)	(Ljubljana)
Moštvi nastopata v najboljših postavah. Cene 29 in 30 dinarjev
PRVENSTVO SLOVENIJE
Novi pri'aki v boksu
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru prvenstvo Slovenije v boksu za posameznike. Tekmovalo je 30 najboljših boksarjev, članov Železničarja in Poieta (Maribor), in Rudarja (Trbovlje), medtem ko je Triglav iz Ljubljane odpovedal udeležbo. Prvaki v posameznih kategorijah so tile: mušja: Kajzer (Z.); bantam: Zurman (Z): poresnolahka: BoruŠek (R.): lahka: Korošec (Z.); polwelter:	Pukšič (P.):
welter: Milanovič (Z.); polsrednja: Tomažič (Z.):	srednja:	Volčič (P.); pol-
težka:	Kovačič (P.); težka: Zega (P.).
Strelei iz Kopra v Mariboru
V Mauboru so v nedeljo gostovali strelci iz Kopra, ki so se pomerili z mariborskimi tekmovalci. Člani so tekmovali z vojaško puško, članice pa z malokalibrsko puško. Prvo mesto med člani je zasedlo moštvo Maribora I. s 734 krogi pred Mariborom II. 459 in Koprom 456. V tekmovanju Žensk so zmagali gostje s 442 točkami pred Mariborom 340 točk.
Sah
Začetek svetovnega prvenstva xa xenske
Udeleženke svetovnega ženskega šahovskega prvenstva v Benetkah je žreb zvrstil takole:	1. Velap (Španija), 2.
Bruce (Anglija); 3. Beninl (Italija); '4. Rodzant (Nizozemska); 5. Cvenkl (Jugoslavija); 6. Hemskerk (Nizozemska); 7. Rinder (Zah. Nemčija); 8. Bisers (Belgija); 9 Jovanovič (Jugoslavija). Na turnirju bi moralo igrati 10 šahistk, vendar zastopnica Vzhodne Nemčije še ni prišla.
V	prvem kolu so bili doseženi tile rezultati: Bruce : Jovanovič remi. Igrali sta obrnjeni holandski sistem in je Jovanovičeva dobila dva tekača, ker pa je bila pozicija blokirana, sta se nasprotnici sporazumeli za remi. Benini : Bisers 1:0; partija Cvenkl : Hemskerk Je bdla prekinjena, kaže pa na remi. Igrali sta Niemcovičevo obrambo. Ponujeni remi Je Cvenklova zavrnila, v nadaljevanju pa ni igrala najbolje. Prekinjena Je bila tudi partija Rodzant : Rinder.
8CHLKCHTERJKV TURNIH
Czerniak še Todi
V	7. kodu Schlechterjevega spominskega turnirja na Dunaju Je Steiner izgubil partijo z Grünfeldom. Michel je premagal Laskerja, Lundin Benija, Kinzel pa inž. Vidmarja; partija med Nestler-jem in Henlingerjem je bila prekinjena. Prekinjeni partiji iz prejšnjega kola med Czemiakom in inž. Vidmarjem ter Steinerjem in Miillerjem sta se končali neodločeno brez boja.
Naj večji dogodek Vin. kola je bil poraz doslej nepremaganega Šveda Lundi-na v partiji proti inž. Vidmarju. Vidmar je dobil v partiji damskega gambita. R^nniziralii so Michel - Beni, Steiner - Nestler in Müller - Grünfeld, partija Menlinger - Lasker pa je bila prekinjena.
V	IX kolu je Lasker premagal Stei-
nerja, Müller pa Nestlerja. Remi sta se končali partiji Beni :	Henlinger in
Vidmar : Michel. Prekinjeni sta bili partiji Grünfeld : Czerniak in Kinzel : Lundin. Prekinjena partija iz prejšnjega kola dr. Nestler : Michel se je končala remi, Henlinger pa je premagal Nestlerja.
Stanje po IX. kolu: Czerniak 7 (1), Lundin 5 (1), Grünfeld 5 (1), Beni, Michel in Vidmar 4 :n pol. Kinzel 4 (1), Müller m Steiner po 4, Henlinger 3 (1), Nestler 3 Lasker 2 dn pol (1).
zgradbo svojih sestav, so bile gostje precej nesigurne in tudi močno pomanjkljive v držah. Od Nizozemk je pokazala največ letošnja mladinska prvakinja Gerrietsen, ki je dobila v svoji vrsti najvišjo oceno 9.35. Med našimi tekmovalkami so vzbudile navdušeno priznanje gledalcev Gerbčeva, Zutičeva in Rozmanova, ki se dobile visoke ocene B 65 ter so se odlikovale z izredno sigurnostjo, lepo izvedbo in težkimi prvinami.
Drugo orodje v dvoboju Je bil preskok čez konja na sir. Vse Nizozemke so skakale premet s polobratoin na enem ročaju, dočim so naše tekmovalke skakale deloma premet, deloma pa sklonko z zamahom. Na tem orodju so nizozemske tekmovalke napravile že znatno boljš* vtis kakor na gredi, zlasti miada Gerrietsenova in pa Krulova. Pri preskokih so se Nizozemke zelo okoriščale s svojo fizično močjo, v kateri so precej boljše od naših zastopnic. Med našimi telovadkinjami je bila najboljša Rožmanova, ki je dovršeno izvedla sklonko z zamahom.
Predsinočnjim se je začelo tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Otvoritvena tekma je bil ljubljanski derby med drugim moštvom lurije m Železničarjem (l,j). Ker je bila še v lanskem ligaškem tekmovanju Ilirija II. (tedaj Enotnost) znatno boljša kot vsi ostali slovenski klubi, je bilo glede na napredek Železničarja pričakovati, da bo ta tekma borba dveh izenačenih moštev. Tekmovanje pa je pokazalo prav obratno. Plavalci Železničarja, ki vidno napredujejo, so toliko prevladovali, da se je tekmovanje (plavanje, waterpoio in skoki) po prvem dnevu končalo z visokim porazom Ilirije 40:75.
Vse bolj žalostna podoba pa je bila okoli sodniške mize, kar kaže, da se športni odnosi med vodstvi obeh klubov niso prav nič zboljšali. Neprestani protesti delegata Ilirije proti popolnoma nespornim odločitvam vrhovnega sodnika so po eni strani zavlačevali tekmovanje v pozne nočne ure, po drugi strani pa so jasno pokazali, odkod izvira tisto nezdravo klubaštvo, o katerem je bilo že toliko govora in pisanja. Takemu nezdravemu klubaštvu je treba enkrat za vselej napraviti konec, kar je predvsem naloga PZS, da se z vso resnostjo loti tega problema.
Rezultati tekmovanja so bili v nekate-rih disciplinah prav dobri, kar je razveseljivo ob dejstvu, ko ugotavljamo stagnacijo oziroma padec kakovostnih predstavnikov slovenskega plavalnega športa.
V moštvu Železničarja so se odlikovali zlasti Grohar, ki ima vse pogoje, da se bo razvil v odličnega dolgoprogaša, dalje Kos. ki si je že priboril 1:08.4, oba prsrta plavalca Turk in Battelino, člana mešane štafete Goršič in Hočevar in ostali. Med
Kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno rokometno ligo
Pred dnevi se je začel drugi del kva-lifikECijskega tekmovanja za vstop v zvezno rokometno ligo. Med moškimi je bila na sporedu samo tekma- med beograjskim Radničkim in sarajevskim Železničarjem, med ženskami pa sta bili, poleg srečanja Krim : Lokomotiva v Ljubljani, še dve tekmi. Rezultati so tile:
MOŠKI: Radnički: (B) : Železničar (S) 9:7 (0:2); ZENSKE: Crvena zvezda (B) -Železničar 5:3 (1:2), Vojvodina : Železničar (Dubrovnik) 8:0 (5:0).
TOUR DE FRANCE
Včeraj Je bila vn., hitrostna etapa. Tekmovalci so vozili na kronometer, pri čemer se Je videlo, da so favoriti v zelo dobri formi in zelo izenačeni. To kažejo tudi rezultati najboljše plasiranih tekmovalcev. Zmagal je francoski vozač Louison Bobet, ki je vozil na uro povprečno 43 km. Tekmovalna proga je bila dolga 85 km in je vodila od Rennesa do Angersa. Vrstni red na cilju je bil tale:
1.	Bobet (Francija) 2:13,1, 2. K o b -l e t (Švica) 2:14,2, 3. C o p p i (Italija) 2:14,4, 4. M a g n i (Italija) 2:14,6, 5. Bar-b o t i (Francija) 2:14,8,	6. G o lö-
se h m i t (Luksemburg) 2:14,8, 7. B a r -
Rezultati na gredi: 1. Gorbee, Zutič in Rožman 9.65, 2. Černe in Ivandekič 9.60, 3. Kočiš 9.55 (vse Jugoslavija); preskoki: 1. Gerrietsen (Niz.) 9.75,
2.	Rožman (Jug.) in Krul (Niz.) 9-70,
3.	Muskec (Niz.) 9.65. Najboljšo posameznice na obeh orodjih: 1. Rožman 19.35, 2. Kočiš 19.15, 3. Gerbec (vse Jug.) in Gerrietsen (Niz.) 19.05, 4. Černe 19.00, 5. Zutič (obe Jug.) 18.95.
Končno stanje po prvih dveh disciplinah: l. Jugoslavija 95.85, 2. Nizozemska 90.25 točke.
Sodniški zbor Je opravljal svojo nalogo zadovoljivo, le ocene na gredi so bile pri prvih tekmovalkah, kakor običajno, nekoliko previsoke, tako da ni prišla do izraza dejanska razlika v kvaliteti med boljšimi in slabšimi. Za Jugoslavijo sta sodili Jelica Vazzaz in Dana Poljšak, za Nizozemsko pa g. Jong in Sommer.
Po prvih dveh disciplinah je bil daljši odmor, nato pa so tekmovalke nastopile na bradlji in v prosti vaji. Ob uri poročila dvoboj še traja.
ženskami sta bili najboljši prsni plavalki Kunceva in Korenimjeva. V moštvu Ilirije je dosegel odličen rezultat Savo Sovre na ion m prsno, med ženskami pa je bila najuspešnejša Zemanova, ki je dosegla osebni rekord.
Med skakalci se je spet pojavil državni reprezentant Dobrin, ki je po okrevanju zdaj prvič uastopil.
Waterpoio tekma se je končala z zmago Železničarja 6:5. Rezultati v plavanju so tile:
MOŠKI — 100 m crawl: 1. Kos 1:08.4. 2. Rotter (oba 2) 1:09.8, 3. Pliverič (I) 1:10.4,
4.	Tomažič (I) 1:13.1; 1500 m crawl: 1. Grohar %4:25.1, 2. Kacijan (oba 2) 25:24.5,
3.	Karlin (1) 25:24.3. 4. Kuše.i (1) 26:47.4: loom prsno: 1. Sovre (I) 1:16.5, 2. Turk 1:22.7, 3. Battelino (oba 2) 1:22.7, 4. Kanc (I) 1:31.0; 4 X ion m mešano: 2elezničar 5:20.5. Ilirija 5:23.4.
ZENSKE — 400 m crawl: 1. Jesenovec (I) 7:24.0 (izven konk.), 2. Dolenc 7:31.7,
3.	Gaspari (obe Z) 7:52.0; 200 m prsno: 1. Kunc 3:27.6, 2. Korenini (obe Z) 3:31.2, 3. Lorger 3:48.8, 4. Ogrin (obe I) 4:00.2; 100 m hrbtno: 1. Zeman (I) 1:35.1, 2. Skrbinšek 1:42.1 (diskv.), 3. Kovačič (obe 2) 1:45.0,	4. Slanovec (I) 2:23.1:	4 xion m
crawl: Ilirija 6:12.1 (izven konk.), Železničar 6:13.3.
SKOKI — moški: 1. Dobrin (I) 66.40,
2.	Pribošek 60.58. 3. Gala 52.75, 4. Sušter (vsi Železničar) ,42.34.
II.	ZVEZNA LIGA
Slabi rezultati v 1. kolu
Vzporedno s prvenstvenim tekmovanjem I. zvezne lige se je začelo tudi prvenstvo v II. zvezni ligi.
Zanimivo je, da je med gostujočimi moštvi zmagal le Omladinec iz Osijeka, medtem ko so bili v ostalih dvobojih zmagoviti domači klubi.
V I. kolu tekmovanja so bili doseženi zelo slabi rezultati, razen nekaterih povprečnih. Najiepši uspeh je zabeležila članica somborskega Poleta Tamara Ba-kič. ki je preplavala 200 prsno 3:20.3 minute. Končni rezultati v plavanju so tile:
Naprijed : Polet (Mrb) 72:52. Omladinac (Osijek) : Lokomotiva (Vinkovci) 68:63, Železničar (Bgd) : S^nta 78:53. Polet (Sombor) : Spartak 37:25 (prvi dan).
WATERPOLO: Naprijed : Polet (Mrb) 10:0 13:0; Omladinac : Lokomotiva 11:2, Železničar (B) : Senta 7:1, 7:2.
lija) 2:15,3, 9. Gemtniani (Francija) 2:15.7 itd. V skupnem plasmaju vodi še nadalje francoski kolesar Leveque pred Bobetom, Biagioniem (Italija), Demül-derjem (Belgija) itd.
Ureja urtamšKi odbui Odg uiedmic Sei gej VjšnJak. Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo in uprava. Ljubljana. Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26. Poštni predal 29 Tiskalna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Poštnina plačana v gotovini.
Gospod Panjuškin Je šel na dopust
sovjetski ambasador v Washingtonu Aleksander S. Panjuškin je nedavno odpotoval na enomesečni dopust v Moskvo. Odpotoval je na švedski ladji »Gnpsholm«, kamor so ga seveda spremljali številni novinarji in fotoreporterji. Ker gre ambasador samo na enomesečni dopust, je bil neki fotoreporter tako presenečen nad količino njegove prtljage, da jo je hitro fotografiral, preden so jo dvignili z žerjavom na ladjo, vendar pa ni ujel vsega. Del Panjuškinove »prtljage« vidimo na sliki. Kaj bi šele bilo, če bi Panjuškin za vedno odpotoval?
Oceanska vožnja na eksplozivu
Reka. v juliju Iv določenem času. Vse je bilo dobro Te dni je pripeljal v reško luko | premišljeno, kajti vsaka najmanjša nepravilnost bi lahko dovedla do kata-
r— ------------------------\
NOVICE in zanimivosti
Odnosi med ljubljanskima
plavalnima kluboma niso zdravi
Francoz Bobet zmagal v hitrostni dirki
Trije tavoriti na Tour de France: Bartali, Ockers, Bobet.
tali (Italija) 2:15,0, 8. Bi ago ni (Ita-
MARGARETA BUBEK-NEUMANN}	23
UJETNICA pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Crnagoi	in HitlCrfU
Nazadnje so pa le Iztaknili nekje zarjavelo konservno škatlo, iz katere smo potem pile vse zapovrstjo. Zaporniki smo dobili na transportu vsak dan 600 sr črnega kruha, posušeno in soljeno ribo v velikosti slanika In trikrat na dan čaj s koščkom sladkorja. To j& bilo vse. Riba je bila trda ko lepenka in je imela od soli temnordeče meso. Ce si si z njo potolažil lakoto, si umiral od žeje. Cim bolj smo se oddaljevali od Moskve, tem bolj so kopneli tudi živilski obroki. Najprvo je izginil sladkor, nato čajevo Ustje iz vroče vode in nazadnje smo dobivali samo polovico ribe. Tudi vojaki, ki so spremljali transport, so postajali vsak dan bolj malomarni in leni. Ni se Jim več ljubilo hoditi po vodo za čaj, zato smo se morale pač sprijazniti z žejo. Ujetniki so ves dan kričali in prosjačili: »Tovariše načalnik, daj vodičku! Daj čajku!» — »Tiho! Na prihodnji postaji bomo že šli kaj iskat,« Je odvrnil vojak; ki je brezbrižno patruljiral pred mrežo.
Se obupnejše Je bilo vprašam Je stranišča, vagon je bil vet ko dvakrat prenatrpan. Stranišče je bik» samo eno In stražarji niso hoteli kaznjencev ves dan voditi sem in tja. Zato so vojaki odredili: »Trikrat na dan boste šle vse; ven in vsaka bo imela samo dve minuti časa«. Tisti dve minuti je vojak radovedno kukal skozi odprtino y. stra-
niščnih vratih. Bili smo že štiri ali pet dni na poti, ko sem ob neki taki priliki izgubila živce in obsula nedolžno smehljajočega se vojaka z vsemi kletvami nemškega Jezikovnega zaklada. Pa se ga ni prav nič prijelo. Moški kaznjenci so se maščevali drugače: skozi mrežo so scali kar na hodnik.
Od petnajstih žensk sem poznala samo tistih pet lz Bntirkov. Druge so prišle iz nekega drugega moskovskega zapora. Tudi ta desetorica Je bila »politična«. Nikakor nisem mogla razumeti, da so večidel tako dobre volje. Bile smo na potu v Sibirijo in vse smo bile obsojene na pet do deset let; ležale smo trdo stisnjene skupaj, le s težavo smo premaknile roke in na pravo spanje nismo mogle niti misliti. In kaj so počele te ženske? Pri odhodu iz JetnlS-nice so dobile spet svoje torbice z zrcalom, pudrom ln barvilom za ustnice in sedaj so se pudrale in šminkale ter se spogledovale skozi mrežo z vojaki lz spremstva. Kako sem tedaj zasovražila ženski spol! Le kako se morejo prijazno ogovarjati in se smehljati ljudem, ki so pomagači NKVD in vseh tistih, ki so nas oropali svobode? Otožne in potrte so bile samo Štefanija, Heoeka Zagorje, Greta Sonntag in neko približno dvaindvajsetletno, plavolaso in tiho dekle, prava podoba pridne hčerke, ki se drži domačega ognjišča. — Poleg triindvajsetletne, glasne Nadje Bereskine ji je bilo videti komaj šestnajst let. V sobotah, ko je morala povedati svoje ime, kaznivo dejanje in na koliko let je bRa obsojena, ji-je šinila vsa kri v glavo: »Protirevolucionarna organizacija. Osem let!«
Začeli sva se pogovarjati. Delala Je kot tajnica pri nekem tovarniškem ravnatelju. Politika Je ni nikdar zanimala. Pri preiskovalnem sodniku so ji prebrali obtožnico, ki jo je dolžila, da je skupaj s svojim šefom in tridesetimi neznanimi ljudmi delovala v protirevolucionarni, trockistični organizaciji, ki je zagrešila v tovarni več sabotažnih dejanj. Pri zaslišanju je izjavila, da ne ve več nič o tem in da ji njen šef ni govoril nikdar kaj podobnega. Preiskovalni sodnik jo je z grožnjami pozval, naj svoje zločine prizna. Ker je še in še trdila, da Je nedolžna, Jo je pustil z majhnimi presledki dva dni stati. Ko pa niti potem ni hotela dati zaželene izjave, jo je zagrabil za vrat ln jo dušil toliko časa, da je omedlela. Nazadnje je vse podpisala. Nato je NKVD zaprla tudi njenega šefa m trideset drugih ljudi.
Po nekaj dnevih vožnje ▼ Stolyplnovem vagonu so postale živahne ženske precej poparjene. Komaj se je še poznalo, če Je noč ali dan. Vse so kar naprej ležale ali čepele s podveznjenlmi nogami ln srepele predse. Nekatere so hotele vedeti, če smo pustili Kazan že za seboj. Včasih je stal naš vagon ves dan. Tedaj je bil tak zrak, da bi se skoraj zadušile. Vodovod v stranišču se je že zdavnaj posušiL Cernu bi se tudi umivale, saj nas Je zajela že popolna brezbrižnost. Ce bi le mogle zaspati in se več ne prebuditi! Minilo Je morda že osem, deset ali dvanajst dni, odkar smo zannstile Moskvo, ko nas je povelje: »Pripravite se!« iztrgalo iz mrtvila. Prispeli smo v Sisrin, postajo s prvo prehodno jetnlšnlco. Vse izčrpane in ura*.
zane smo zlezle iz vagona. »Davaj, dava j! V pet eros tope:* in že so nas poganjali čez železniške tračnice. Pri tovornem kolodvoru sta stala dva kamiona. Zgnetle smo se gor in od mrzlega zraka se nam je delala tema pred očmi. Na naš kamion so basali čedalje več zapornikov, dokler nismo hitro zdrdrali skozi mesto, kjer je bilo videti samo lesene hiše. Vse so si bile čisto podobne. Jaz sem sia.a na robu voza in se krčevito oprijemala verige. Zadaj na kamionu sta sedela dva vojaka z nasajenim bajonetom. Neki fantiček na drsalkah se Je poganjal nekaj časa vštric nas in vpil na vse grlo: »Vragi naroda’ Vragi naroda!« (Sovražniki ljudstva!). Kmalu nato nas je sprejela prenapolnjena sisrinska jetnišnica. Najprvo temna, po plesnobi dišeča kopalnica, nato »pokončevalnica uši« in nazadnje celica. Ta je bila vlažna Ko skalna votlina in je imela pograde iz nepooblanih desk. Kakor smo zvedele. Je bila v jetnišnici prej strojarna. Prinesli so nam juho, ki je bila sicer vroča, ampak čudno kisla. Pospravile smo jo z neznansko slastjo sestradanega človeka. Ponoči sem se vsa prestrašena zbudila. Na pogradih in na tleh Je kar mrgolelo podgan, ki so se cvileč trgale za naš posušeni kruh in so bile tako domače, da so skakale po telesih spečih kaznjencev. Ko se je zdanilo, smo ugotovile, da imajo vse vrečice za kruh luknjo.
V tem kraljestvu podgan smo smeli počivati trt dal. Nato pa spet daljel Našemu transportu so dodelili neka] moških političnih kaznjencev, več oficirskih žena, pet zadnje mesece nosečih žensk, neko sedemdesetletno stark* iu <ty* zločine*,